Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 fld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške uliee št. 2, II., 28.
Naznanila (inseratO se sprejemajo in velja, tristopna petit-vrsta: S kr.. če se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VredniStvo je v Semeniških ulieah h. št. 2, L, 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/16. uri popoludne.
288.	V Ljubljani, v ponedeljek 10. decembra 1888.	Letnik XVI.
Ihžtivm zbor.
Z Dunaja, 8. decembra.
Deželno posojilo štajersko.
Poslaniški zbornici bil je včeraj izročen vladni predlog glede oproščenja novega deželnega dolga štajerskega v znesku 12 milijonov goldinarjev od pristojbin in koleka. Po zgledu dežele Gorenje Avstrijske in Kranjske sklenil je namreč deželni zbor štajerski dne 25. septembra t. 1. zemljiško-odvezni dolg premeniti v nov deželni dolg 12 milijonov goldinarjev, kar so tudi cesar 5. decembra potrdili. Prav kakor zaradi konverzije kranjskega zemljiško-odveznega dolga se po prej imenovanem predlogu tudi glede štajerskega dolga vlada po-oblaščuje z deželnim zastopom štajerskim skleniti novo pravno-veljavno pogodbo, ob enem pa se določuje, da so nove obveznice pripravne za sirotinske, fidejkomisne itd. depozite. Budgetni odsek je to reč že sinoči rešil in jej pritrdil brez ugovora, v zbornici pa pride že v prihodnji seji kot prva točka dnevnega reda na vrsto, in ni dvoma, da bode tudi od nje potrjena brez premembe. Kakor poroča „Sudsteier;scbe Post", se snide deželni zbor štajerski 27. t. m. k izvanrednemu zasedanju, da konečno reši in dožene novo deželno posojilo, kateremu želimo enakega vspeha, kakoršni ima konverzija zemljiško-odveznega dolga kranjskega.
Davčni odsek.
Po razdelitvi došlih peticij oglasi se poslanec Luzzatto in prosi zbornico, naj bi davčni odsek po zadnjič sprejetem predlogu v obroku peterih tednov poročal tudi o predlogu tržaških poslancev glede znižanja hišnega davka v Trstu. To je dalo načelniku davčnega odseka dr. Poklukarju priliko, da je odgovarjal na vse pritožbe ob enem.
LISTEK.
Knjige družbe sv. Mohora.
Z nekim ponosom oziramo se Slovenci na našo družbo sv. Mohora, in po pravici! Nestrpno pričakujemo vsako leto družbinih knjig, nestrpno pričakujemo, za koliko se je število zopet pomnožilo. Vzrok tej nestrpnosti pa je, ker smo prepričani, kako važno nalogo ima družba sv. Mohora pri našem narodu. „41.552 udov! To je izbrana armada, katero so letos privedli navdušeni četovodje, goreči duhovniki in rodoljubi v šotor »družbe sv. Mohora." Tako se začenja družbin »Oglasnik". Narastlo je letos število udov za celih 6542. — Skoraj po vseh škofijah se je število povečalo. Zmanjšalo pa se je vzlasti v videmski nadškofiji iu somboteljski škofiji. Slabo znamenje je to in če se kmalu na bolje ne obrne, je naroden pogin onih naših rojakov neizogiben. — Božja pomoč kaže se očitno pri naši družbi in ako smo nanjo ponosni, zahvaliti se moramo tudi Bogu, ki jej daje rast. Dolžnost pa je vsakemu zavednemu Slovencu skrbeti po vseh svojih močeh za razvoj in razcvit te družbe. Pregledati hočemo torej posamezne knjigo. Semtertje bodemo morebiti s svojo hvalo manj radodarni, a izjavljajmo že tu, da nam je edino plodonosno delovanje družbe
Rekel je, da hoče davčni odsek skupno razpravljati vse predloge o premembah hišnega davka. V ta namen izbrani poročevalec se je zaradi nekaterih pojasnil obrnil do vlade, pa dosedaj še ni ničesa zvedel. Kadar dobi potrebnih reči, snide se pod-odsek, da reč dožene. Ako se bo vlada predolgo obotavljala, stopil bo odsek s svojimi predlogi pred zbornico. Tu sem spadajo tudi prošnje predkrajev praških, ki odločno oporekajo zoper to, da bi se jim naložil enak hišni davek, kakor v Pragi. Glede stanovanj za delavce bilo je odseku že izročeno neko poročilo, katero je pa zaradi nekaterih prememb vrnil pododseku. O poravnavi zemljiškega davka vsled reklamacij pa more odsek poročati, kadar je drago; davkoplačevalcem pa bi to nič ne koristilo, ker je dotični vladni predlog tako slab, da odsek priporoča njegovo odklonitev. Z obrokom peterih tednov je on zadovoljen, in upa, da bode tudi vlada pospeševala to reč, kolikor se dd, strinjati z denarnim stanjem državnim. (Dobro! Dobro!)
Po teh opazkah je bila brez ugovora zavržena prošnja okrajne sodnije v Melku, da bi smela poslanca Verganija prijeti zaradi prestopka društvenega zakona, ker je reč že zastarana, ter je bila potrjena volitev poslanca Kowalskega, potem pa se je pričel obravnavati
novi vojaški zakon.
Po nekaterih opazkah poročevalca grofa Kin-skega naznani predsednik, da so se proti zakonu k besedi oglasili: Plener, Deršatta, Reicher, Pichler, Zedtwitz, Barnreither, Tiirk, Speus, Kiibeck, Kreuzig; kot zagovorniki pa so bili vpisani: Rieger, Gregr, Vašaty, Heinrich, Liechtenstein, Javvorski, Hompesch, Popovvski, Klucki, Madeyski, Kathrein , Doblhammer, Kowalski , Burgstaller, Luzzatto.
Toda tudi nasprotniki se niso oglasili, da bi zakonu samemu nasprotovali, ker je bilo že prej
sv. Mohora in narodova dušna korist pri srcu. Tako velikansko podjetje, kot je naša družba, pač zasluži, da se o njem vsestransko premišljuje.
»Življenje preblažene Device in Matere Marije in njenega prečistega ženina sv. Jožefa", VII. snopič. Popisal J. Volčič. V tej knjigi nam opisuje pre-rano umrli g. pisatelj Marijina božja pota. Kratka razprava o svetih krajih sploh mu je za uvod; tva-rina sama pa je nekako čudno razdeljena. Na prvem mestu nam opisuje g. pisatelj starodavne Mariji posvečene kraje v jutrovi deželi (Nazaret, Karmel, Jeruzalem, Betlehem). Prehajajoč v Evropo govori o božjih potih na Laškem (prav lepo in dovolj obširno o lavretanski hišici in raznih Mariji posvečenih cerkvah v Rimu), Španjskem, (Montserat, Vila viciosa), Francoskem (Lourdes, La Salete, Chartres, Notre Dame, Piiy), Švicarskem (Einsiedeln, Stein, Marija snežuica) in na Angleškem (Kanterburi, Linkoln London). Zdaj pa na enkrat preide gosp. pisatelj v Ameriko opisujoč tamošnja bolj znamenita božja pota; le-tem pa slede zopet evropski sveti kraji, in sicer na Nemškem (Stari Oting, Vilsbiburg, Speier Kevelaer, poljski Čeustohov), Avstrijskem (Dunaj, Radna, Schein, Boleslav, Inomost, Št. Jurjevo) in na Hrvatskem. Le-ti sveti kraji so razvrščeni po — škofijah, in sicer v senjski škofiji (Trsat in Krasno), v zagrebški nadškofiji (Bistrica), v lavantinski škofiji (Petrovče, Ruše., Velka, Nazaret, Novaštifta in Ma-
skleneno, da tudi pritrdijo novemu predlogu, in 80 res naravnost izrekali, da bode tudi nasprotna stranka glasovala za novi zakon, za kateri je treba dveh tretjin glasov, in ki bi brez levičarjev ne mogel obveljati, ali porabili so to priliko k silnim napadom na vlado in na večino državnega zbora.
Iz ust prvega govornika pl. Plener j a so odmevali napadi, ki so nedavno po raznih nemških listih stali na Avstrijo, češ, da hoče sedanja vlada v zvezi z državnozborsko večino poslovaniti cesarstvo, ki zgublja svojo nekdanjo veljavo in nima več pravega zaupanja pri sosednih državah, kar je zlasti škodljivo nemško - avstrijski zvezi. Večina odsekova se ni brigala za pošteno hrano, izvrstno izvežbanje in dobro oboroženje naše vojne, ampak se je raje bavil z jezikovnim vprašanjem. Toda vojna mora imeti enotni jezik, to je nemški jezik, in zato zahtevajo levičarji znanje tega jezika za častniški izpit. Konečno omenja Plener velike nevarnosti, ki od vseh strani pretijo ohranitvi miru, in sklepa, da bodo on in njegovi tovariši glasovali za vojaški zakon, da ga pa ne dovolijo sedanji vladi, ampak le vojni in državi.
Sijajno je za njim govoril dr. Rieger; njegove besede bile so mirne pa odločne. Vojskina nevarnost je po njegovi misli sicer res velika, pa tako blizo, kakor trdi Plener, vendar le ni, in se nam tudi od Rusije ni bati nobenega napada, kar pričajo njena mirna zagotovila in njeno zadržanje glede Bolgarije. Sicer pa v tej zadevi zaupamo cesarju, ki bodo skušali ohraniti mir, ki bodo pa tudi prijeli za meč, ako bode to zahtevala čast, pravica, varnost ali zavezniška dolžnost naše države. (Dobro, dobro!) Kdor hoče kaj veljati, mora biti močan; kdor torej Avstriji dobro hoče, mora državi privoliti potrebno pomoč, ako bi nas še tako hudo trla ta butara. Mi smo torej to žrtev dolžni ne samo ohranitvi miru, ampak tudi svoji zvezi z Nem-
rija Celje). Snopič završuje božja pot »Sv. Višarje" na Koroškem. —- Jezik je v tej knjigi priprost, neprisiljen, poljuden, kar diči tudi druge Volčičeve spise. V berilu je vtisnenih dokaj lepih podob zna-menitejših Marijinih cerkva; in kakor naš kmet še zdaj nerad položi iz rok »Življenje svetnikov", tako se tudi te knjige ne bo naveličal, kajti dobil bo v njej i poštene zabave i zdravega pouka.
Tomaža Kempčana: »Hodi za Kristusom". Štiri knjige. Preložil in z navadnimi molitvami pomnožil Andrej Kalan, trnovski kapelan v Ljubljani.
Kdo ne poznA Kempčana? Kdo tudi ne ve, kako rado bere in premišljuje naše ljudstvo to knjigo? Zadnja izdaja, katero so oskrbeli bogoslovci lavantinski pod vodstvom pokojnega Slomška, je že silno redka postala. Potreba je bilo nove izdaje in popravljenega prevoda, ki zadostuje tudi sedanjim potrebam. Vstregla jo gotovo družba sv. Mohora zelo s to knjigo. Smemo biti hvaležui pa tudi gospodu pisatelju. Priredil je knjigo v lepi, umevni, domači slovenščini. Nič nepotrebnih tujih izrazov ne nahajaš. Čemu bi se tudi šopirili s tujim perjem, ko imamo dobrega domačega blaga.
Dobro je pogodil g. prelagatelj, da ni dostavljal k citatom poglavij in vrst, izkaterih so vzeti.— Razločujejo se vendar z nekoliko razprtim tiskom. Dobro služijo molitvice (sklep), ki sled^ za vsakim poglavjem iu so večinoma zbrane iz spisov Kempč.a_
čijo. Govornik omenja potem nedavnih časnikarskih prepirov zarad to zveze, in brez strahu prav odločno med živahnim odobravanjem poslancev obsoja nemške liste, ki so dvomili nad tem, bo li Avstrija res tudi zvesta tej zvezi ali ne. „Tako", rekel je dr. Rieger, „se ne govori z zavezniki. (Živahno odobravanje.) Avstrija ne sklepa pogodb, da bi jih potem pre-lomljevala. Ako Njih veličanstvo naš cesar sklenejo kako zvezo, bodo tudi pošteno pri vseh okoliščinah držali svojo besedo, in Njih narodi jih bodo vsi kot jeden mož podpirali!" (Živahna pohvala!)
Dr. Rieger se potem obrne k posebnim zadevam češkim in ostro obsoja nemško stranko zarad napadov na češki narod. Prevelika samozavest je zaslepila Nemce, da več prav ne vidijo, in da ne sodijo več nepristransko. V eno mero tožijo o zatiranji Nemcev, tudi Plener je to ponavljal; kdor pa nepristransko opazuje in sodi, vidi, da imajo Nemci še zmerom večjo veljavo in prednost v Avstriji. (Dobro, Dobro!) To so ohranili iz prejšnje absolutistične dobe, ali sedaj imamo konštitucijonalno dobo; narodi sami odločujejo o svoji osodi in ako si je češki narod pridobil veljavo, si je ni pridobil s pomočjo sedanje vlade, ampak po svoji lastni moči brez vlade, ali kakor je grof Taaffe enkrat rekel, zoper vlado. Sicer pa notranja politika za sklepanje političnih zavez ni merodajna, take zveze se sklepajo vsled skupnih koristi; tudi Bismarck zveze z Avstrijo ni sklenil iz posebne prijaznosti do nje ali očaran od njenih lepih oči, marveč ker je v tej zvezi videl svoj lastni dobiček. Prav je, da je bila ta zveza sklenena, kateri skupne koristi zagotavljajo obstanek, tako daleč pa vendar ne smemo iti, kakor so hoteli nekateri, da bi stopila Avstrija z Nemčijo v državnopravne razmere; Avstrija mora biti enakopravna zaveznica, ona mora pri tej zvezi ohraniti svojo samostalnost, da, mora delati svojo politiko, politiko svojih koristi ako bi bilo t.-eba, tudi proti zavezi! (Živahna pohvala).
Konečno je B i e g e r pojasnjeval, kaj je panslavizem, in dokazoval, da avstrijski Slovani nikakor ne žele ruske vlade, ker imajo nad Pcljaki žalosten zgled, česa bi se jim bilo nadejati; ali poznanjski Poljaki so jim v svarilo, da si ne žele tudi pruske oblasti. Oni hočejo ostati v Avstriji ter stoje na eni podlagi z Najvišjo vladarjevo rodbino. Oni brez Avstrije nimajo nobene prihodnjosti. Pa tudi cesarska rodbina bi je ne imela. Zato je vse, kar Najvišji rodbini zagotavlja veličastno mogočno prihodnjost, v enaki meri tudi porok za naš narod. (Dobro dobro!) Vsaka trdnjava, ki se napravlja za Najvišjo dinastijo, je tudi mogočen ščit za našo narodnost, in zato bodemo glasovali za ta zakon in ga dovolili cesarski rodbini in mogočnosti države.
Živahna pohvala in glasno ploskanje je donelo po dvorani in vse se je trlo okoli Rieger j a, da bi mu čestitalo k izvrstnemu govoru, ki je napravil silno mogočen vtis in ki bode gotovo najlepši kras sedemdesetletnice, katero bo dr. Rieger 10. t. m. praznoval v Pragi.	(Konce prih.)
novih. Pridejani „molitvenik" stori knjigo še bolj rabljivo, da služi tudi kot mašna knjiga.
Želeli bi le nekoliko več predgovora. „Kdo je pisal to lepo knjigo? Pisatelja imenujejo navadno Tomaža Kempčana." Res „navadno". Drugi pripisujejo knjigo „Gerzonu" (Jean Charlier), drugi zopet verčelskemu opatu benediktincev „Gerzeua". Večina, se ve, pripisuje knjigo Tomažu Kempčanu. A tudi ti niso vsi jednakih misli. Eni trdč, da je knjigo sam spisal. Drugi, kar je bolj verjetno, da jo je le sostavil iz različnih zbirk, katere so rabili po samostanih raznih dežel. V tem nas potrjujejo galikauizrni, germanizmi in italijanizmi v izvirniku latinskem. Sicer tudi tii veljajo besede: „Ne povprašuj, kdo je to rekel; raje pazi, kaj je povedal!"
Navod, kako rabiti knjigo, je sicer kratek, a zelo potreben. Želeti bi bilo, da bi se tudi v cerkvenih govorih včasih omenila in priporočila.
Tisk in papir je ličen, tudi oblika nam bolj ugaja, kakor pri Filoteji. Romaj torej, knjiga, iz rok v roke. Razveseljuj in utrjuj v pobožnem življenji svoje bralce! „Od družbe sv. Mohora si želimo še drugih klasičnih ascetskih knjig. Hvala Bogu, ne manjka jih, pa tudi — še večja hvala Bogu — ne med Slovenci čitateljev takim knjigam („Dom in Svet"•)	(Dalje prih.)
Dr. Fr. L. Riegra sedemdesetletnica.
„Nedejuie so!"
Danes praznuje svoj 701etni rojstveni dan mož, ki celih 40 let stoji na čelu političnega in narodnega življenja narodu češkemu, mož, o kojem se smo reči, da je osivel v službi domovine svoje. Ime njegovo spojeno je tesno od 1. 1848 i z našim javnim iu narodnim življenjem, z našimi željami, napori, trpljenjem, nadaini iu prevarami, v srečnih in tužuih dnevih, čislan od prijateljev, zavidan iu sovražen od druzih.
Od svojih dijaških let vdeležil se je Rieger vseh podjetij, s kojimi si je samostalni in samoupravni duh češki klestil pot, s kojimi je gradil in branil bitost svojo, da bi zavzemal zopet ono mesto, katero mu gre v družbi druzih narodov. Ivar je ovladalo misli celega naroda — v katerikoli dobi si bodi — kedarkoli je bilo največ potrebno za navdušenje in manifestacijo narodne zavesti in narodno sile, Fr. L. Rieger bil je zraven, pomagal in delal: v literarnem odseku češkega muzeja, pri ustanov-ljenji meščanske besede pražke, pri zgradbi »Narodnega gledišča", glede ravnopravnosti češkega jezika v obrtnijskem društvu, pri ohranjenji staro-češke povestnice, stavbene in glasbene umeteljnosti, pri prirejevauji prelepih slavnostij v spomin narodnih ženijev, pri založbi „Matice šolske" in pri druzih narodnih prilikah in podjetjih, iz kojih je narod zajemal krepilo, Fr. L. Rieger vdeležil se je z besedo in dejanjem, rodoljubje njegovo obrodilo je ovočje, s kojim se je krepčal ves narod.
Da bi narod češki povzdignil iz globokega upadka, v kojem je tičal, to je bil glavni namen, kojemu je dr. Rieger izza mladih let posvetil svoje plemenite misli in znamenito duševno nadarjenost. Spoznal je, da samo literatura more narod dovesti k zaželjenemu cilju iz gmotne in duševne tmine.
Kar se naporov Riegrovih pred 1. 1848 glede povznešenja češkega jezika tiče, sme se reči, da so vse zahteve po 40. in 50. letih izpolnjene v tem oziru, in da ta stran življenja njegovega je dovršena. Češki jezik je dandanašnje uveden v ljudske, meščanske, poljedelske, obrtne šole, gimnazije in realke, na visoki tehniški šoli in univerzi, v družbeno življenje, deželne iu samoupravne urade, a tudi med plemstvom.
Prva skrb in namen bila sta Riegru, da narod češki otme ponižanja, v koje so ga pahnili germa-nizatorji, in da narod zopet dovede k veljavi, ubraniti ga pangermanizma, da ne pade Nemčiji v žrtev. Zato ga Nemci nazivljejo tudi slovanskega voditelja, sebe pa edinega ohranitelja Avstrije.
Glede državno-pravnega stališča bilo je Riegrovo delovanje manj vspešno, in sličen je češki voditelj v tem oziru — in narod češki ž njim — lačnemu Tantalu, kojemu je bilo zrelo, sladko ovočje prav blizu, a se mu je vedno umikalo v ugodnem trenotji. Mislimo tii na 1. 1871, ko je pod Hohen-vvartovim ministerstvom Rieger z grofom Clam-Martinicem izdelal lundamentalne članke in je potrdil cesar ter priznal češko državno pravo; koro-nanje cesarja našega za češkega kralja bilo je pred
durmi, a žal, izginilo je vse kakor sanje.....
Učaka li to Rieger v bodočih letih?
Ljudstvo svoje je Mojzes vodil 40 let po puščavi, predno je dospel do obljubljene dežele. Rieger je nekolikrat sicer pogledal v obljubljeno deželo češkega historičnega državnega prava, ali priti v njo ni mu bilo dovoljeno. Pač grenko je sejati, a nikoli pospravljati žetve v stoge! Toda voditelj češki ima jekleno voljo in zdrav značaj, on se ne straši in plaši, ako je zaprta jedna pot, poišče si drugo.
Voditeljem učinili so Riegra dragoceni duševni in fizični darovi. Izobrazenje njegovo je v istini univerzalno. Zlasti dar govorništva in jezikov zuanje podeljeni so njemu v obili meri.
Besedo češko, koja je imela poslednje zavetišče v cerkvi na propoveduici, je Rieger iz mrtvega papirja obudil k življenji kakor prvi govornik češki, v čegar ustih je ta severoslovanski jezik po sto letih zadobil zopet svojo lagodivno moč in prožnost. Je-li češčina sposobna za javno življenje, za olikano družbo, vprašanje to je rešil Rieger sam s svojo nadarjeno zgovornostjo in si s tem stekel nevenljivih zaslug v povestnici češkega jezika.
Druga stran Riegerjevega rodoljubja je njegova čista, neomadeževaua nesebičnost. Polstoletno narodno delovanje je prosto najmanjše sence glede
lastne osebe in rodbine. Pri druzih narodih možjo male, neznatne nadarjenosti v primeri z Riegerjevo in stališčem njegovim poleg skrbi za javne zadeve niso zabili i osebe svoje, mnogi so se okoristili, postali so imoviti, poštenim in nepoštenim potom. Rieger si z4-se ni pridobil nič, ni urada, ni imetja, ni imena, petdeset let deluje brez dobičkarije, celo v lastno gmotno škodo.
Rieger tudi ne spada med strahopetneže in licemerce: na najvišjem mestu iu tudi narodu svojemu povedal je mnogokrat resnico v oči. In Rieger ni samo nadarjen mož, temveč delaven. Geslo njegovo v političnem boji je: „Nedejme se!" A ko je založil „Naučni slovar", napisal je mlnj drugo geslo, za domače potrebe: „V pr&ci a včdeni jest našo spaseni" (v delu in vedi je rešitev naša). Dve krasni primeri o idejalnosti ciljev njegovih nahajamo v njegovem znamenitem govoru v minolem zasedanji deželnega zbora, ko je priporočal založbo češke akademije. Jako lepo je Rieger dokazoval v tem govoru, da veda požlahujuje človeške nravi in človeka približuje istemu cilju, h kojemu vede i krščanska vera. „Znano je" — rekel je Rieger — „da samo neolikanec se more v oholosti svoji po robu staviti Bogu, kajti prava in globoka učenost vede k Bogu!"
Na svetu ui prostočistih idejalov, vsak jo več ali manj napojen posvetnim duhom. Pač blažen oni mož, kakor vidimo pri Riegru, ki se ne da preslepiti po kalnih načelih in si vzlic odpornim skušnjam ohrani vero v idejale, in to je posledica plemenitega značaja, ki je lasten temu možu.
Petdeset let delal je in se trudil za narod, zanj žil in le njemu posvetil vse svoje moči. In ko se bode po mnogih letih pisala povestnica češkega naroda za poslednjih 40 let, z zlatimi pismenkami bode ime Riegrovo zabeleženo na čelu te povestnice.
Narod slovenski pa, ki ima ua duu svojega srca zapisano neumorno delavnost in zasluge sivolasega rodoljuba, hvaležno in v bratski ljubavi čestita voditelju bratskega mu naroda, a ž njim bela stolnica naša v duhu proslavlja na obalih srebrnopeue Vel-tave v slovanski Pragi 701etni rojstveni dan slavnega rodoljuba, spominjajoč se mnogih trpkih borb, koje je vojeval s slovenskimi rodoljubi, ter prosi Vsega-mogočnega, naj ga še dolgo ohrani čilega in zdravega narodu v blagor, domovini v ponos. Srečno naj doživi mož, kar je započel pred 40 leti mladenič: spojiti narod svoj k složnemu in plodonos-nemu delovanju, da bi konečno mogel vsklikniti, ko se mu nagne dan: Gospod, zdaj se pa rad ločim s tega svetil, ko vidim narod svoj srečen! A. S.
Politični pregled.
V Ljubljani, 10. decembra, lotraiaj« dežele.
„Bauemverein" okolice mariborske je poslal princu Liechtensteinu zahvalno pismo za njegov govor o Kmetskem dednem pravu, posebno pa za to, ker je tako dobro zavrnil dr. Kronawetter-a.
„N. Fr. Pr." razpravlja na dolgo in široko razloge, zakaj bo glasovala državnozborska levica za orožno postavo. Seveda hočejo levičarji na višjem mestu odpreti oči. koliko žrtvujejo, ko pri tej točki edino le iz patrijotizma zatajujejo svoje prepričanje in svoj vspored. Pri tem je pa dunajska Židinja nehote sama sebi dala zaušnico. Pravi namreč: Ker je zveza z Nemčijo splošnja želja nemških Avstri-janov in ker zahtevajo koristi te zveze, da se sprejme nova orožna postava, zaradi tega bodo levičarji glasovali zanjo. — Tega bi tedaj ne storili, ko bi se šlo le za strogo avstrijske koristi. V resnici čudovito domoljubje, na katero mora biti ponosna le „N. Fr. Pr."
„Volkszeitung" piše, da v bodoče ne bodo več davkarije opravljaje službe pristojbiusko-odmerje-valnega urada, marveč se bo ta posel izročil izključno le pravniškim uradnikom
Tnanje države.
Politični položaj v Srbiji se je pričel polagoma jasniti; kralj si pridobiva simpatije opozicijo-nalnih strank. Ali je to le sad kraljeve dobre volje, tega ne bodemo razpravljali; toliko pa je gotovo, da je kralj prišel s svojimi proti narod ni m i vladami do skrajne meje in da jo jako pametno storil, ko je hipoma krenil z dosedanje poti. — Garašaniuovo glasilo „Videlo" se britko pritožuje, da je postopanje vladnih volilnih komisarjev preprečilo zmago naprednjaške stranke. Tudi priobčuje več brzojavk iz razuih srbskih krajev o izgredih združene opozicije zoper naprednjake. „Srpska Nezavisnost" in „Odjek" pa pravita, da je vladal povsod najrečji red. Radikalci, ki so imeli pri prejšnjih volitvah ve-čiuo 139 glasov, upajo, da bodo imeli sedaj tako z 200 glasovi. Vzlic temu pa imajo malo upanja, da
bi prišel njihov vodja, general Gruic, na vladno krmilo. Najbrže bo Krističa nadomestilo liberalno-radikalno koalicijsko ministerstvo, na čelu mu Jovan Eistič.
Bolgarsko sobranje je začelo zadnje dni pridno delovati. Razprava o proračunu se bo pričela dne 15. t. m. Ker mora sobranje rešiti jako veliko načrtov, trajalo bo njegovo zasedanje skoraj gotovo dlje časa, kakor je bilo to začetkoma določeno.
V kratkem se bodo baje vršile pomenljive premembe v ruskem diplomatskem osebji. Pl. Hitrovo, dosedanji za Rusijo zaslužni poslanik v Bukareštu, bo šel kot tak na grški dvor. Pl. Hitrovo je mož iz šole Katkov-Ignatijev-ove ter bo njegovo odpokli-cauje v Atene napravilo ua Dunaji in v Budimpešti neprijeten vtis. Rusija je nezaupno opazovala, kako se je zadnji čas približevala Avstrija Grški; zaradi tega bo moral oditi v Atene odločen zastopnik, in I kot tak se je več kot dovolj izkazal pl. Hitrovo. Kdo bo njegov naslednik, ni še znano. Ruski poslanik v Atenah, pl. Biitzov, bo postal veleposlanik v Carjigradu, pl. Nelidov pa bo dobil mesto v ministerstvu notranjih zadev. — Car je povzdignil naučnega ministra Deljanova povodom njegove službene petdesetletnice v grofovski stan.
Bela knjiga nemške vlade o vshoduo-afriških razmerah je jako obširna. Državnemu zboru se je izročila predvčerajšnjim. Najprvo obsega zgodovinski popis, kako je Nemčija prevzela ta posestva, potem obravnave z zanzibarskiin sultanom, poročila o vstaji, trgovino s sužnji iu blokado.
Kako razno so ocenjevali francoski listi Baudinovo slavnost, kažejo najbolj njihove trditve glede števila vdeležencev. »Voltaire" in »Lanterne" sta jih cen:la na 300.000, „L Autorite" pa na — G000. — Boulanger je sprejel maudat za depar-tement „Nord"; vsled tega bo treba novih volitev v Somme in Charente Inferieure. — Zbornica je potrdila naučui proračun.
Italijanski senat je potrdil preosnovo uprave z 71 proti 48 glasovom. Na interpelacijo Cortejevo o vladnih namerah ob Rudečem morji je odgovoril Crispi: Jaz sem bil zoper zasedanje Masave in As-saba. Sedaj se ne moremo toliko zunaj države zavezati, da bi bile v slučaji evropskih zmešnjav naše moči deljene. Mi nočemo prodirati v Abesinijo, pa tudi ne zapustiti Masave, katero bi putem zasedla kakova druga država. Po mojem muenji ni verojetno, da bo navstala "evropska vojska, akoravno je položaj resen. Odnošaji naši k Franciji so se zboljšali ter so sedaj normalni. Jaz sem popolnoma Cortejevega mnenja, da bi bila vojska s Francijo velika nesreča za Italijo. Celemu vladnemu delovanju je namen, da prepreči vojsko. Toda z ozirom na splošnjo oboroževanje mora tudi Italija skrbeti za svoje koristi in dolžnosti in zoper vse mogoče nevarnosti. Italija ne more zapustiti afriških posestev, ker mora izvršiti svoj civilizatorni poklic. — Corte sicer ni bil zadovoljen s tem odgovorom, vendar pa ni stavil novega predloga.
Angleška zgornja zbornica je končala nadrobno razpravo o postavi glede nakupovanja irskih zemljišč ter jo potem potrdila v tretjem čitanji.
Španjski vojui minister je odstopil. Skoraj gotovo bo izbruhnila splošnja ministerska kriza. »Epoca" pravi, da se bo sestavil kabinet pod predsedstvom Sagastovim z Gamazom.
Izvirni dopisi.
Z Dunaja, 29. novembra. (Dunaj ima premalo cerkvi) [Konec.] S tem je pojasnjena zadostno današnja praznota po cerkvah, čemu se neki v nedeljo zapirajo prodajalnice, zakaj bi na pr. moral pek ali mesar zapirati v nedeljo svojo pro-dajalnico, ko so trafike odprte leto in dan ? Je-li morebiti tabak za življenje potrebnejši od kruha?
Kaj si ima misliti ljud, ako uradniki kot zastopniki vladarjevi, koji se uazivlje apostolski, čas v službo božjo odmenjen morajo tratiti po pisarnah?
Nehote se mora tu povdarjati, da nedeljsko poslovanje v pisarnah gotovo v ne mali meri pro-vzročuje praznoto naših cerkva, ako se uvažuje, kak veliki socijalni vpliv ima sploh birokracija.
Ljud je v mnogem oziru navezan na urad-ništvo, in to zlasti pri vas na Slovenskem, kjer so armada uradnikov primerno najbolj pomnožuje.iz tega ljudstva v zadnjih letih. Marsikakega očeta želja je, da di sina svojega toli v šolo, da postane vsaj svoje dni — majhen gospod. V očeh našega ljudstva je diurnist neki višji pojav; iz tega se pojasnjuje pri nas množica učenega ali nezadostno učenega proletarijatstva. Vse vre skoro v pisarne. „Kancelija" je slovenskemu kmetu do danes posvetni raj. Kaj čuda potem, da se je socijalni pomen pisarne nad pometi cerkve previsoko povspel in da se pisarniško zasluge mnogo višjo cenijo, nego še tako lipe in vzvišene pastirske zasluge.
Iz Horjula, 5. dec. Tudi v našem sploh mirnem ■kraji smo slovesno praznovali 2. dan decembra v spomin štiridesetletnega vladanja presvetlega cesarja.
Že na predvečer se je pripravljalo ljudstvo za ta slavni dan, akoravno je bilo slabo vreme. Dne 2. decembra je bilo v vasi postavljenih sedemdeset mlajev s cesarskimi in slovenskimi zastavami; istotako so bile hiše okrašene s cvetlicami in zastavami. Bil je dan, ki ga nam je Bog dal, ker smo se spominjali slavne vlade našega presvetlega vladarja. Zjutraj so imeli govor o presvetlem cesarju čast. gosp. domači župnik, ob 10. uri pa mej slovesno sv. mašo čast. gosp. katehet Janez Smrekar iz Ljubljane. Oba gospoda sta povdarjala blagodejno delovanje, dobrot-Ijivost in usmiljenost cesarjevo. Ljudstvo je bilo do solz giujeno. Po popoludanski službi božji sta čast. gosp. župnik in gesp. učitelj obdarovala šolske otroke s cesarsko knjižico. V imenu horjulskih mladeničev je vrli Franc Leben vsadil lipovo dravo v večni spomin cesarjeve štiridesetletnice vpričo občnega odbora, požarne brambe in mnogoštevilnega ljudstva. Nato je g. J. Marinčič z vzvišenega prostora v vrlem govoru narodu pojasnil pomen vsajenega drevesa, na kaj naj to drevo spominja še pozne rodove, ter je končal: Bog živi še mnogo let presvetlega cesarja Franca Jožefa I. Mej pokanjem topičev je zaigrala godba cesarsko pesem. Zvečer je bila vas razsvetljena, po vrhovih so goreli kresovi.
Pričel se je konečno sprevod ognje gasilnega društva pri županovi hiši ter šel z godbo do župui-kovega doma. Ustavil se je tudi pri hiši g, stotnika Jak. Čudna, ter zaigral pri lepi razsvetljavi cesarsko himno, in konečno pri g. učitelju. Pri domači voselici v gostilni Jan. Cepona jo prav dobro govoril o pomenu slavnosti g. župan. Iz tega se vidi, da je naš narod verno udan svojemu vladarju, da vse žrtvuje za cesarsko hišo, a sme terjati tudi svoje pravice. Vsa svečanost vršila se je dostojno. Največjo zaslugo pri tem ima naš župan Matej Sušteršič.
Dnevne novice.
(»Matica Slovenska") je podarila povodom štiri desetletnice vladanja Nj. veličanstva v soglasji z najvišjimi intencijami 1250 patrijotičnih knjig iz društvene zaloge učiteljskim in šolarskim knjižnicam vseh slovenskih pokrajin. Došla so ji za to darilo že od več strani, vzlasti pa od primorskega c. kr. namestništva, dostojna zahvalna pisma.
(»Matica Slovenska") je danes brzojavno čestitala svojemu častnemu članu dr. Fr. Ladislavu Riegru o njegovi sedemdesetletnici.
(»Matice Slovenske" darilo) o cesarjevi štiri-desetletuici poslano učiteljskim in šolarskim knjižnicam na Štajersko, došlo nam je od nadučiteljev v Slov. Bistrici in v Šoštajnu nazaj. Ali bi se bilo poslatvi kacega »Schulvereina" tudi to zgodilo? Knjige so bile odmenjene celemu okraju; knjižnice, katere vendar hočejo sprejeti to darilo, obrnejo naj se torej v ta namen do »Matice" same.
(Odlikovanje.) Knez iu nadškof goriški, gosp. dr. Alojzij Matija Zorn, je od Nj. Svetosti papeža Leona XIII. odlikovan s častnim naslovom pristoj-nika papeževega prestola (Assistens Solio Pontificio). Ta vest gotovo vzbudi opravičeno radost po vsi nad-škofiji goriški.
(Nagla smrt neke šolske sestre) v hiši »Notre-Dame de Sion" v Trstu dala je nekaterim listom priliko, trditi, da se je »mlada nuna" sama zastrupila iz dozdaj še neznanih vzrokov. Kakor čitamo v »Fremdenblatt"-u z dne 5. t. m., zaukazali so truplo štiriindvajset let stare redovnice raztelesiti, da bi se pokazalo, za čim je umrla. Profesor Vierthaler se je prepričal, da se ni zastrupila, ampak da je umrla navadne nagle smrti. V želodcu namreč niso našli nobenega strupa, ampak le malo konjaka in cveta, ki so ga omedleli vlivali v usta, da bi jo zopet zdramili.
(Katol. drnžba rokodelskih pomočnikov) je
včeraj priredila slavnost 401etnega vladanja presvetlega cesarja Franca Josipa I. v dvorani svoje hišo po naslednjem vsporedu: 1. Ant. Foerster: »Na slavo Avstriji", moški zbor; 2. Slavnostni govor; 3. P. Ilugolin Sattner: »O Avstrija, ti dom krasan", zbor; 4. »Častitka," deklamacija; 5. Lj. Hudovernik: »Naša zvezda", zbor: 0. J. G. Stoli le: varijacijo o »Cesarski himni", za harmonij; 7. »Oproščen je", igrokaz v enem dejanji, spisal And. Kalan. Vse točke toga vzvišeni slavnosti popolnem primernega programa so se vrlo dobro zvršile. Nožno, v narodnem duhu vglasbeno pesmico »Naša zvezda" morali so dobro izvožbani pevci na občno znhtovanje ponoviti. Nad
vse pa sto nas zadovoljili dve reči: Izvrstno sestavljeni »slavnostni govor", v katerem nam je č. g. dr. Janežič v krepkih barvah naslikal dobrote, ki jih jo presvetli vladar posnemajo slavno prednike svoje vsa leta naklanjal obrtnikom in delavcem, in pa: Kalanov igrokaz, v katerem je posebno v koncu genljiv prizor, ko poprej po nedolžnem obsojeni in zaprti mladenič blagodušno odpusti svojemu krivičniku ter ob enem od cesarja dobi odlok, da je vojaščine prost, kar njegovega silno potrtega očeta zopet utolaži, in vsi navdušeno zakličejo: »Bog živi cesarja!"
(Župnikom pri sv. Petru) v Ljubljani je imenovan dosedanji tamošnji kapelan, čast. g. Martin M a 1 e n š e k.
(Konfiskovana) je bila zadnja številka »Mira" zaradi dopisa iz Bilčovasi, v katerem dopisnik odgovarja na popravek g. okr. glavarja v št. 21. t. 1. List izide jutri v drugi izdaji.
(Gospod Josip Gorup) je v četrtek prišel v Ljubljano in deponoval 110.000 gld. rente za ustanove, o katerih smo že poročali.
(Osnovalni shod) društva »Mojsterska blagajna" bil je mnogoštevilno obiskan. Predsednik g. M. Kune je otvoril zbor z daljšim nagovorom, v katerem je omenjal, da je bila povod ustanovljenju tega društva 401etnica presvetlega cesarja, kateremu je kranjsko obrtno društvo s to ustanovitvijo nameravalo izkazati svojo hvaležnost. Upati se sme, da bodo vsi sodrugi s podporo tega društva pripomogli v svrho njegovega razcvitja, da postane zavetišče vseh rokodelcev, kadar jim ne bodo druge pomoči. — G. Hribar je prebral potem od vlade potrjena pravila, na kar seje vršilo vpisovanje v društvo. Ko g. predsednik naznani, da je vpisanih že nad 50 članov, katero število je po pravilih v osnovo društva potrebno, prično se volitve. Izvoljeni so bili v predstojništvo gg.: Karol Binder, Adolf Tonies, Jernej Žitnik, Edvard Schlegl, Ludovik Widmayer, Fran Sturm, Matija Kune, Josip Bu-kovnik, Janez Bonač, Alojzij Jenko, Leopold Tratnik in Ferdinand Schaffer. Kot namestniki pa gg.: Vinko Čamernik, Anton Košir, Avgust Rumpel, Karol Hin-terlechner, Alojzij Ivrimer. V nadzorovalni odbor so bili izvoljeni kot člani gg.: Anton Klein, Josip Vidmar in Vinko Zirenstein ; za namestnike pa gg.: Ravnikar, Tomič, Hribar. Nato se je sestavil odbor in volil načelnikom blagajne g. Mat. Kunca, namestnikom g. Adolfa Toniesa in zapisnikarjem g. Frana Sturma, na kar se je zbor zaključil. — Bog daj novemu društvu obilne sreče in mnogih podpornikov, da mu bode moči izvrševati hvalevredno nalogo !
(Iredentovci v Trstu.) V raznih dunajskih listih je stala te dni novica, ki so jo iz njih posneli tudi slovenski časniki, da so namreč v Trstu zaprli več iredentovcev, ki so raznašali veleizdajske lističe, in da so prijeli tudi cerkvenika svet. Justa, ki je našel v nedeljo cel zavitek takih lističev in jih razdelil med ljudi v cerkev prihajajoče, ker ne zna brati in je mislil, da so kake molitvice. »Triester Zeitung" zanikuje to poročilo rekši, da so zaprli mesarja Antona Mrakiča in njegovo znanko Terezijo Aprile, pa štiri mladeniče, ki so prav zelo na sumu, da so trosili veleizdajske lističe. Natančnejšega se sicer nič ne ve, ali najbrže je to le norost, kakeršno večkrat počenja mladost. Glede cerkvenika piše omenjeni list, da je res v nedeljo zjutraj našel sedem tiskanih lističev, ki jih je pa brez obotavljanja izročil stolnemu župniku, kateri je reč nazuanil policiji in o kateri se še vrši preiskava. Ravno tako ni res, kar piše »N. Fr. Pr.", da so v Benetkah prijeli nekega jako nevarnega iredeutovca, ki se je hotel po morji peljati v Trst, od ondot pa v Miramar, kjer so 1. in 2. t. m. bivali naš cesar z cesarico. »Triester Ztg." pravi, da je o tej reči na merodajnem kraji poizvedovala in zvedela, da od vsega tega poročila niti besedica ni res. — Tako se nam poroča od mero-dajne strani. A temu poročilu nasproti pišejo mnogi listi, da se že vlada peča z iredentovci ob Adriji in na Južnem Tirolskem, iu da se bo naše vnanje ministerstvo pritožilo pri italijanski vladi.
(Odbor »Sokolov") je v zadnji seji pooblastil g. Srečka Magoliča kot vrednika slovenskemu oddelku v Pragi izhajajočega ilustrovanega lista »Sokola", ki bo z novim letom skupno glasilo vseh slovanskih telovadnih društev. Letnina lista znaša 2 gold. — Za »S o k o 1 s k i dom" se je naročil načrt ter določila nagrada. — Občni zbor bode due 6. januvarja.
(O potres«), ki smo ga minoli četrtek čutili tudi v Ljubljani, dobili smo z dežele več poročil.
Dopisnik iz Št. Jurja pod Ivumora je čutil dva močna sunljeja. Iz Motnika se nam poroča, da je bil ta že drugi potres v tekočem letu. Isto se nam poroča iz Št. Ožbalda. Posebno hudo se je zemlja stresla ob Savi, kakor se nam piše. Ptiči in kokoši so bili zbegani. Zemlja se je zibala tri sekunde.
(Slovansko pevsko društvo na Dunaji) je dne 2. decembra ob cesarjevi štiridesetletnici priredilo na korist revnih otrok češke šole in otroškega vrta društva „Komeusky" na Duuaji koncert, ki se je sijajno zvršil. Navzočnih je bilo več čeških državnih poslancev, dvornih svetnikov, vseučiliščnih profesorjev itd. Prva pevska točka je bila lepa Jahodova skladba „Hercegovacu. Druga točka je bila dr. Lenocha ad hoc zloženi slavnostni prolog. Tretja točka je bila mogočna najnovejša skladba Dvofakova „Psalm 149" za mešani zbor. Pevci so pokazali, da je Slovanu petje prirojeno. Gosp. Borecky se je pokazal izvrstnega umetnika na goslih. Moški zbor je nato zapel našega g. Gerbica: „Želja Slovenca na tujem" in Zajčev zbor „Zora" iz Gunduličeve tragedije „Ariadne". Gdč. Olga Hueber je izborno igrala na klavirji. Program je završil dr. Probaske mešani zbor: „Z luhu slovenskih". Slovansko pevsko društvo sme biti ponosno na svoj vspeh.
Telegrami.
Dunaj, 9. decembra. Tretji večer slov. kluba zelo živahen. Berilo g. Ciperla vsprejeto z velikim veseljem. Navdušene napitnice slovenskemu mecenu g. Goriupu in ustanov-nikom podpornega društva, mej katere je pristopil tudi g. Poznik, inženir v Dunajskem Novem Mestu. Slava J
Dunaj, 10. dec. Član gospodske zbornice profesor Neumann je umrl.
Gradec, 9. dec. Cesar bo prihodnje dni prišel v Gradec k otvorjenju tehnične visoke šole. Mudil se bo samo kaki dve uri.
Novi Sad, 9. dec. Patrijarh srbske cerkve, German Angjelic, je umrl.
Pariz, 10. dec. V departementu Var je bil izvoljen komunard general Cluseret.
Rim, 10. dec. Zbornični odbor je enoglasno potrdil vojaške naredbe.
Tremensko sporočilo.
t rt C	Čas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zrakomera v mm	toplomera po Celziju			
8	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	747-5 746 9 7469	-2 6 —2-2 — 1-2	brezv. sl. vzh. n	oblačno n »	0-00
i » „ Srednja temperatura — 3-4" C., za —31° pod normalom
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 10. decembra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	81 gl. 55
Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16% „	82	„ 35
4% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	109	„ 30
Papirna renta, davka prosta......97	„ 35
Akcije avstr.-ogerske banke ......	874	„ —
Kreditne akcije ....................299	„ 60
London.............121	„ 85
Srebro............... .
Francoski napoleond....................9	„ 65
Cesarski cekini......................5	^ 78
Nemške marke ..........59	„ 75
I)R- VALEKTI1VA ZAKMKA
ZBRANI SPISI.
I. ZVEZEK:
PRIPOVEDNI SPISI.
UREDIL IVAN ŽELEZNIKAR.
Vsebina: Životopis dr. Valentina Zamika. — Ura bije, človeka pa ni! — Maščevanje usode. — Razni spisi: Iz državnega /bora. — lMsma slovenskega turista.
Knjižica je jako elegantno, po najnovejšem uzorci in res krasno vezana. — Utisnena je na sprednji strani podoba dr. Zar-nikova v zlatu in pridejan tudi njegov lastnoročni podpis. — Cena knjižici je 1 gld., s pošto 5 kr. več. — Dobiti je v „NARODNI TISKARNI" v Ljubljani.	(6)
mmMiEim
Izdajatelj :_Matija.Kolar.
kr.
Izvrstno sredstvo
zoper kašelj, liripavost, kakor tudi izborno hranilno sredstvo zoper davico, bolezni v grlu, pljučnih vejah in pljučah so	(5)
protikataralične krogljice,
koje izdeluje lekarnar ji«>«>«»as
Dunajska cesta. Njemu naj se pošiljajo tudi zunanja naročila, koja izvršuje proti povzetju izneska. Škatljica 20 kr.
Krogljice iz sladnega ekstrakta, salmijaka, eks-trakta sladkih korenine, sleznega testa, poprove mete in santonina v škatljicah po 10 kr. Pri večjem nakupu rabat.
iigia. 38 «.v.::
(glej podobo), najbolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popolno pozamenterijo, to je s čopi in dolgimi franžami iz blaga, izdeluje po — 38 gold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene
Anton Obreza,
tapecirar in dekorater
v Ljubya.nl, Šelonburgove uliee št. -A,
Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Federmadratzen) lO g-1. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne preproge.
Ceniki s podobami zastonj in franko na zahtevanje.
Janez Dogan,
mizarski mojster v Ljubljani
na Dunajski cesti št. 15, (Medijatova hiša)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne
politovane in likane: altarne podstavke po 5 gld. 50 kr., divane, garniture, modroce na peresih po 10 gld., žimnato modroce po 20 gld., vozičke za otroke, okvire za svete in posvetne podobe po mogoče nizke) ceni. Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobani zastonj in franko.
xHuxxnxxnxnx*x**HK
* Brata Eberl, *
g izdcloA-alca oljnatih barv, firnežev, lakov Jt J*	in napisov.
|| Pleskarska obrt za stavbe in meblje. *
g za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. JC
^ priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse ^ v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot jf znano reelno fino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve ** v ploščevinastih pušicah (Bleehbiichsen) v domačem JJ lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boliše || nego vse te vrste v prodajalnah.
H	Oonilie na zahtevanje. m
*XKXXXK*X*XXXXXKX*
Vozni red c. kr. priv. južne železnice.
Postaj e
Dunaj.....Odhod
Miirzzuschlag ... „
Gradec ..... „
Maribor .... „
Pragarsko......
Celje........
Laški Trg .... „ Zidani Most ... „
Litija..... n
Ljubljana......
Postojna......
Št. Peter.....
Divača..... n
Nabrežina .... „ Trst......Prihod
Jadrni vlak
815 zvečer 11-47 „ 141 po noči 256
3-23 „ 421 _ „
4 53 zjutraj
6- 6	„
7-30	„
7-53	„
8-20	„ 903	„ 928	„
Brzovlak
zjutraj
7-
10-25 12-55 popold. 2-26 „
3-48
4-	3
4-38
5-22
6-	5
7-45
8-08
8-41
9-28 9-55
zvečer
Poštni vlak
8-45 1-50 5-50 809 8-48 1018
10-34
11-27
12-20 117 3-24
3-55
4-33
5-41
6-17
zvečer po noči zjutraj
»
dopold.
popold.
zvečer
1-20 5-35 9-25
11-40
12-23
1-54 2 11
2-47
3-47
4-55
7-05
8-03
8-48
9-54 10-30
popold.
zvečer po noči
zjutraj
dopold.
Mešani vlak
5-55	zjutraj 10-50 dopold.
2-32	popold.
3-35	„ 6'- „
6-23	„ 711 zvečer 8-32 „
10-20 1.58
2-48	„
3-59	„
5-40	zjutraj
6-30	„
po noči
Osobni vlak
6-— zjutraj 6-22 „ 6-58 „
8-13	„
9-21	zj. Prih.
IMIat	ni .=• H® ■» ■■s*J.
Postaj e
Trst .....Odhod
Nabrežina ....	„
Divača .....
Št. Peter ....
Postojna ....	„
Ljubljana......
Litija..........„
Zidani Most ...	„
Laški Trg ....	„
Celje .....
Pragarsko ...	„
Maribor..........„
Gradec .....	„
Miirzzuschlag ...	„
Dunaj.....Prihod
Jadrni vlak
8--
8-48
9-39 1016
10-34
11-55
110
zvečer
po noci
po noci
1-42
2-45 313	zjutraj 4-36	„ 6-49 „ 9-50 „
Brzovlak
7-— zjutraj
7-37	„
8-31	„
9-	5 „ 9-25 dopold.
10-52	„
11-31	„
12-40	popold.
1-	3 „ 1-20 „
2-50	~„ 4-25 „
6 55 zvečer 1015 ,.
Poštni vlak
9-55 dopold.
10-51	„
11-56	„
12-56	popold. 1-21 „ 311 „
4' 1 „ 5- 3 „ 5-26 „ 5-46
7-17	zvečer
8-	2 „ 10-29 „
2- 8 po noči 6'38 zjutraj
6-20
7-11
8-23 915
9-42 12-30
1-24
2-30
2-55
3-18
4-53
5-45 8-10
11-47 4-—
zvečer
po noci
zjutraj
dopold. popold.
Mešani vlak
8-10 9-35
11-35 1- 2 1-43
5-12
6-27
7-58
8-33
9-	2 11-21
12-40 4-40 9-40
zvečer
n n
po noči
n
zjutraj
n n n
dopold.
n
popold.
H
zv. Prih.
Osobni vlak
5-50 popold.
7'- „
8-18 zvečer 8-50 „ 911 zv. Prih.
Druge železniške zveze na Slovenskem.
št. Peter—Kolen.
Št. Peter Reka. .
Reka. . Št. Peter
Nabrežina Gorica
Odhod Dohod
Odhod Dohod
zjutraj 8-10
Zidani Most-Zagreb.
dopold.
9-15
7-41
Nabrežina—Gorica.
9-54 11-20
zjutraj popold.
5-35 5-30
zvečer
755
Gorica Nabrežina
Odhod Dohod
Odhod Dohod
dopold. dopoldno popold.
9- 9 10-— 5-35 10- 2 1118 6-46
zvcccr
9-28
po noci
11-32
zvečer 8-—
10- 2
zvečer 10-11-37
Zidani most......Odhod
Zagreb........Dohod
zjutraj popoldno popold..
5-10 12-50 5 15 8-13 5-21 801
zjutraj
5--
6-41
zjutraj popoldno zveČor
9-20 5-P 7-41 10-38 6 41 8-38
Zagreb........Odhod
Zidani Most......Dohod
Maribor—Celovec.
Maribor..........Odhod
Celovec..........Dohod
Celovec..........Odhod
Maribor..........Dohod
popoldno zvečer zjutraj,
12-30 9-40 8-14
dopoldno
4-15 12-42 10-47
dopold.
910
popold.
1-52
popoldno
1-55 zvečer 6- 3
popold. 3- 5-
zvečer
7-30
zjutraj.
8-34
popoldno 12-22.
Pragersko—Kaniža.
Pragersko......Odhod
Kaniža........Dohod
Kaniža . Pragersko
Odhod Dohod
zjutraj	dopoldno	zvečer
3-30	9-35	8-10
popoldno
602	1 15	11-39
ponoči	popoldno	zjutraj
12-27	2-45	5-26
2-30	6 12	8-08