i
S
YU ISSN 0416-2242
MRZLI GRELCI, VROČA KRI
RIBNICA — Več stanovalcev s Trga Veljka Vlahoviča v Ribnici nam je 24. februarja telefoniralo, da so že drugi dan grelci centralne kurjave v njihovih stanovanjih mrzli in da jim pri Komunali obetajo, da bodo mrzli še v četrtek. Na naše vprašanje o tem nam je predsednik občinskega izvršnega sveta Peter Levstek odgovoril, da je prišlo do nesporazuma in tudi likvidnostnih težav pri Komunali. Zdaj je dogovorjeno tako, da bo kurjenje potekalo redno (kurjeno ni bilo le slaba dva dni), če pa bo prišlo do kakšnih zapletljajev, jih bosta skupno reševala Komunala in izvršni svet občine. Cene ogrevanja so tudi zamrznjene in se ne smejo nekontrolirano povečevati.
Agraria kot primer in poduk
Brežiška Agraria praznuje 40-letnico delovanja — Uvrstila se je med vodilne pri-______delovalce	cvetja	v Jugoslaviji — Iz govora Milana Kneževiča
BREŽICE — Brežiška Agraria praznuje te dni štirideset let delovanja. Za visoki jubilej so se delavci brežiške Agrarie in poslovni partnerji zbrali v domu JLA na slavnostni seji delavskega sveta in obudili spomin na prehojeno pot, ki je brežiško Agrario pripeljala med najpomembnejše proizvajalce cvetja v Jugoslaviji.
Direktor Stanko Rebernik je v slavnostnem govoru najprej obudil spomine na težka povojna leta. Kljub skromnim možnostim je zadruga le napredovala, njen razvoj pa seje zlasti pospešil, ko so pri nas prenehali s prisdnim odkupom. Obseg dejavnosti seje večal iz leta v leto. Leta 1967 je zadruga dobila svoje sedanje ime — Agraria — in je danes delovna organizacija s tremi temeljnimi organizacijami: temeljno or-
KVIZ O JE KRŠKO
KRŠKO — Občinska konferenca ZSMS in Jedrska elektrarna Krško bosta ob dnevu mladosti v maju organizirali kviz »Živimo z jedrsko elektrarno«. Organizatorji si želijo predvsem, da bi na tem kvizu sodelovale vse osnovne šole iz občine. Žal pa v dosedanjem poteku priprav ni bilo opaziti večjega zanimanja za ta kviz. Vendar v Krškem računajo, da se bodo osnovne šole v teku tega in naslednjega meseca še odzvale na razpis in potem sodelovale tudi na kvizu.
KOMUNISTI O VARČEVANJU
SEVNICA, BLANCA — Aktiv komunistov delavcev v vzgoji in izobraževanju v sevniški občini je obrav-I naval ukrepe varčevanja oziroma zmanjševanja pri občinski izobraževalni skupnosti Ševnica in sprejel program dela. Za sekretarsko aktiva so izvolili Silvo Močivnik. Na Blanci pa se je prvikrat sestala akcijska konferenca ZK v krajevni skupnosti Blanca. Sekretarji OO ZK osnovne šole Blanca, delovne organizacije Inplet z Dolenjega Brezovega in krajevne organizacije ZK Blanca so podali kratke informacije o programskih usmeritvah svojih osnovnih organizacij, družno s predstavniki krajevne samouprave pa so ocenili delo delegatov in delegacij posameznih delovnih okolij. Za predsednika akcijske konference so izvolili Vlada Mešička.
O POSLOVANJU BANKE
KRŠKO — Na peti seji zbora LB Temeljne posavske banke v Krškem, ki je bila pretekli ponedeljek, so delegati sprejeli poročilo o poslovanju v lanskem letu in plan za leto 1988. Hkrati so obravnavali predlog zaključnega računa in programa dela delovne skupnosti.
ZADOSTI MATERIALA IN LJUDI
NOVO MESTO — V novomeškem “ Cestnem podjetju je v dneh sneženja plužilo in posipalo ceste okrog 100 ljudi, kamor so poleg stalnih premičnih ekip všteti tudi vzdrževalci na vseh lokalnih cestah. Od pripravljenih 1.800 ton soli in 4.500 kubikov peska so v dosedanjih akcijah vzdrževalci cest na območjih Trebnjega, Novega mesta in Dvora porabili spričo blage zime le manjši delež materiala.
Milan Kneževič, predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
BERITE DANES
na 2. strani:
• Vidni uspehi že po enem letu
na 4. strani:
• Na boljšem delavci in tovarna
na 6. strani:
• Rudnik Globoko, da ali ne?
• Kršili kup zakonov in pravil
na 7. strani:
• Republiško tekmovanje mladih glasbenikov
na 8. strani:
• Mrzli radiatorji in odnosi
na 9. strani:
• Črna gradnja požrla ves denar
na 10. strani:
• Bo morala zadržala skalpel
na 14. strani:
• Preprodajalcem avtov bodo skrajšali prste
na 2t). strani:
• Steklina vse bolj ogroža Posavje
PA JE LE ZAPADEL — Letošnja zima se s snegom res ne more pohvaliti, pa jtidi posebnega mraza ni bilo. Sedaj, ko smo vsi že skorajda pričakovali pomlad 'n je nekatere že premagovala utrujenost pod toplimi sončnimi žarki, je zima le “darila z repom. Snega so se še najbolj razveselili otroci in prvič letos so iz kleti privlekli sani. Dričanje po bregu je bilo veselo, daje kaj. Tako ni bilo le na bližn-Jen» gričku med bloki na Cesti herojev v Novem mestu (na sliki), zapele so vleč-n’c* na Gačah in še kje. Mnogi, ki so se v teh toplih dneh spravili v vinograde in s*dovnjake, pa si želijo, da bi sneg čimprej izginil. (Foto: J. Pavlin)
ganizacijo kooperantov, delovno skup-nostp skupnih služb ter temeljno zadružno organizacijo kooperantov in posebno delovno enoto hranilno-kredit-no službo. Danes je v delovni organizaciji zaposlenih 541 delavcev ter 410 združenih kmetov. Kot najpomembnejše obdobje se šteje čas od 1961. do 1975. leta, ko je bila zgrajena večina potrebnih gospodarskih objektov, pridobljenih večina zemljišč in nabavljena oprema ter mehanizacija. Posebej pomemben dosežek je bila izgradnja 5 hektarov rastlinjakov, kjer že gojijo 25 let cvetje. Na podlagi proizvodnje cvetja se je razvila prodajna mreža, ki je zajela tako rekoč vso Jugoslavijo. Poleg proizvodnje cvetja pa so pomembnejše proizvodne usmeritve v Agrarii še
proizvodnja govejega mesa, mleka, jajc, jarkic, hmelja, sadja, pšenice ter koruze. Plan razvoja pa bo usmerjen tudi v večjo pridelavo vrtnin, kjer naj bi izkoristili termalno vodo, podobno, kot so jo že pri pridelavi cvetja. Po svoje so zgovorne že številke o finančnem poslovanju, saj so lani ustvarili za 17 milijard dinarjev celotnega prihodka, po drugi strani pa so številke o proizvodnji še zgovornejše: pridelajo domala 6 milijonov litrov mleka na leto, 1.200 glav govedi, 5.000 svinj, 1.800 ton pšenice, 1.400 ton pšenice, 1.400 ton koruze, 4.000 si-laže, 2.000 ton sadja, 250.000 jarkic, 5,5 milijona jajc, 1.500 ton mesa, 65
MEDNARODNA
UVELJAVITEV
V teksaškem mestu Houston so prejšnji teden uradno odprli veliko mednarodno fotografsko prireditev Fotofest 88. V okviru te prireditve, na kateri bo 79 razstav. Številni seminarji, strokovna predavanja in več fotografskih delavnic, bosta predstavljena tudi novomeška fotografska ustvarjalca Gregor Čampa in Bojan Radovič, in sicer bo ameriški kritik in galerist \Villiam Messer v svojem predavanju o sodobni jugoslovanski fotografiji med drugimi deli uveljavljenih jugoslovanskih fotografov prikazal tudi njune fotografije. Radovič se je kot koordinator za Jugoslavijo ob denarni pomoči novomeške kulturne skupnosti udeležil tega velikega fotografskega festivala.
ton hmelja in 50 milijonov cvetov. V prihodnje naj bi se povečala tudi kooperacijska kmetijska proizvodnja.
Na slavnostni seji delavskega sveta je govoril tudi predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano inž. Milan Kneževič. Dejal je, daje razvoj delovne organizacije povezan z razvojem kmetijstva in celotnega razvoja. »V razvoju kmetijstva smo po letu 1983 doživeli preobrat, ki se odraža predvsem v upočasnitvi razvojnih gibanj,« je nadaljeval Milan Kneževič. »Pri uvajanju realnega vrednotenja proizvodnih tvorcev v naš gospodarski sistem ekonomska politika ni upoštevala specifičnosti kmetijstva. Hkrati so bile cene osnovnih kmetijskih proizvodov vseskozi pod različno stopnjo družbene kontrole in zato v glavnem administrativno omejevane. V takšnih razmerah in ob vse večjem odpiranju cenovnih neskladij med kmetijskimi in industrijskimi proizvodi, kijih potrebuje kmetijstvo v svojem reprodukcijskem procesu v škodo prvih, se je ekonomski položaj kmetijstva naglo poslabševal.« Potem je Kneževič še navedel, da so bile zaradi tega najbolj prizadete tiste kmetijske dejavnosti, ki so bile vezane na dolg produkcijski proces. Program protiinflacijskih ukrepov v lanskem letu pa je samo
(Nadaljevanje na 2. str.)
Dogodek leta
To bo izvedba Globokarjevega dela Les emigres v Ljubljani
LJUBLJANA — V Cankarjevem domu bo dogodek leta operna izvedba glasbenega dela Les emigres v Parizu živečega slovenskega skladatelja Vinka Globokarja, dolenjskega rojaka, doma iz Žužemberka. Uprizoritev so zaupali koz-mokinetičnemu gledališču Rdeči pilot, ki je ta projekt imenoval operni observatorij Migranti. Glasbeno poustvarjalni del bo izvedel francoski orkester Musique Vivante iz Pariza, ki je po Globokarjevem mnenju edini sposoben oživiti glasbo njegovega dela na primerni umetniški višini. Prav zaradi tega sodelovanja bo v Ljubljani oziroma v Cankarjevem domu samo ena predstava. Napovedana je za petek, 1. aprila, ob 20. uri. Z izborom Globokarja kot sodobnega skladatelja želi Cankarjev dom modernizirati operni dogodek in ga popularizirati pri širšem občinstvu, in to ne samo opernem. Zanimanje za dogodek pa je, razumljivo, že zdaj veliko.
Slo^nlia
Moja dežela.
SLOVESNO ZA JUBILEJ AGRARIE — Na proslavi ob 40-letnici delovanja brežiške Agrarie je njen direktor Stanko Rebernik nanizal vrsto uspehov, kijih je dosegla delovna organizacija, hkrati pa spregovoril o načrtih za prihodnost. (Foto: J. Simčič)
Hranilnice rastejo iz bank?
Zasedanje zbora Ljubljanske banke prodajo deviz do posojil -
Obvezne rezerve omejujejo naložbe — S
Prednost donosnim
omejujejc im naložb
am
NOVO MESTO — Prizadevanja, da bi banka postopoma zajezila realno padanje svojega denarnega potenciala, bodo tekla pod težo skrajno omejevalnih ukrepov kreditno-dename politike. Tako bi sc dalo v splošnem povzeti pretežni del razprav na seji zbora novomeške Ljubljanske banke Temeljne dolenjske banke 2. februarja.
Udeleženci so bili precej kritični do obvezne rezerve. Menili so, da tako odvajanje znatnega dela likvidnih sredstev, podobno kot prejšnji limiti, banki omejuje naložbeno sposobnost, saj se za obvezne rezerve izločajo deleži od vseh dinarskih depozitov vključno z dinarskimi prihranki občanov. LB TDB naj bi po tej poti prispevala do konca leta v obvezne rezerve prek 13 milijard din. Zato so na seji nasprotovali temu bančnemu načelu in se zavzeli za njegovo ukinitev vsaj takrat, ko se pojavlja kot osnova za odvajanje obvezne rezerve prednostna naložba.
Obvezna rezerva se kaže kot omejevalni dejavnik v naložbeni dejavnosti, zato banka, če naj uresničuje v letošnjem planu predvideno »oživitev investicijske dejavnosti regije«, išče najizdat-nejše finančne vire. Na seji je glede tega Franci Borsan vprašal, kako povečati bilančno vsoto. Načrt s tem v zvezi predvideva, da se bodo med drugim povečala sredstva ustanoviteljic za 55 odst., sredstva za stanovanjsko-komu-nalne kredite za 37, sredstva ustanoviteljic v skladih za 237, sredstva prebi-
V drugi polovici tedna bo deloma jasno in postopno toplejše vreme.
valstva za 70 odst. itd. Člani zbora so med drugim menili, da bi kazalo izkoristiti sredstva jugoslovanske banke za mednarodno ekonomsko sodelovanje, čim bolje urediti medbančne odnose in plačevanje obresti, omenili pa so tudi možnost zbiranja denarja za razvoj gospodarstva z obveznicami. Pomemben delež denarja naj bi glede na plan pridobili s povečanim odkupom deviznih
• Drobno gospodarstvo se po mnenju Milana Jakopina in drugih še srečuje s težavami in to kljub načelnim ustreznim usmeritvam. Velika podjetja so zaprta za kooperacijsko sodelovanje z drobnim gospodarstvom, ki tudi nima vselej prave podpore bank. To lahko vodi v ustanavljan-je hranilnih služb.__________________
sredstev občanov, čemur bi v banki odgovorili s krediti, stanovanjskimi posojili, za drobno gospodarstvo in kmetijstvo.
Pridobljena sredstva po Borsanovem mnenju drobijo hranilne službe, ki so z narodnogospodarskega vidika neracionalne. O teh vse pogostejših internih bankah, ki imajo primeri s »pravimi« bankami nekaj ugodnosti, je menil Sergej Thorževskij, da niso zunaj predpisov. Nanje pa bo banka reagirala z zmanjševanjem ugodnosti za ozde, ki na ta način slabijo bančni potencial.
To predvideva tudi letošnji načrt, ki iz dejavnosti banke med drugim omen-
ja še kreditiranje zlasti donosnih naložb, kot so konvertibilni izvoz, pridelava hrane, tehnološki razvoj, varčevanje z energijo, gospodarsko povezovanje v državi, stanovanjska gradnja, pomoč v naravnih nesrečah in vlaganja v drobno gospodarstvo.
M. LUZAR
Radatoviči:
rekorden
februar
Letos bodo v tem kraju naredili skupno 28.000 pomivalnih korit
RADATOVIČI — V februarjuje šlo iz obrata v Radatovičih v izvoz 2.600 kuhinjskih pomivalnih korit iz kerakri-la, poleg tega pa so na domačem trgu prodali še 1.000 teh korit. Tako je februar po proizvodi in prodaji za ta obrat rekorden. Že za marec imajo okoli 2.000 korit prodanih na tuje.
Za letos načrtujejo 24.000 korit za izvoz in 10.000 za domače tržišče, lani pa so skupaj izdelali 28.000 korit, od tega sojih več kot 20.000 prodali na tuje trge. Sedaj izdelujejo 6 tipov pomivalnih korit v 11 barvnih odtenkih, konec leta pa bodo na tržišču še trije novi tipi. Vedno hujša konkurenca na svetovnem trgu jih sili, da vsako leto dajo na trg vsaj dva nova modela, razvijajo pa tudi nove materiale za proizvodnjo teh korit. Letos bodo več pozornosti posvetili domačemu tržišču, kjer je še precej možnosti za večjo prodajo.
Največ izvažajo v države zahodne Evrope ter v Grčijo in Izrael, zadnje čase pa je vse več zanimanja za te Novo-lesove izdelke tudi v Turčiji. Na tujih trgih dosegajo tudi dobro ceno.
A. B
Z MOSTOM ZAČNO NA JESEN?
NOVO MESTO — Ustrezne republiške ustanove ta čas pretresajo investicijski načrt za novi novomeški most, ki naj bi ga na Loki začeli graditi predvidoma konec letošnjega leta, s tem da bi bila celotna pripravljalna dela zanj končana do julija letos. Most, ki bo skupaj z vsemi cestniki priključki, potrebno dokumentacijo in nujnimi pres tavitvami komunalnih objektov po zda jšnjih predračunih vreden 5,3 milijarde dinarjev, bodo gradili v dveh etapah. 2 gradnjo mostu naj bi povezali med drugim še ureditev avtobusne postaje \ bližini stadiona.
PRAZNIK V TOPLICAH
NOVO MESTO — V počastitev dneva žena organizira zdravilišče Šmarješke Toplice v ponedeljek, 7. marca ob 20. uri nastop mešanega upokojenskega pevskega zbora iz Novega mesta v torek popoldne se bodo s programom predstavili v zdravilišču učenci OŠ Šmarjeta. Istega dne ob 16. uri bo v res tavraciji Rog v Dolenjskih Toplicah čajanka, zvečer bo pripravila Diskoteka Otočec na Otočcu priložnostni program, kamor bodo imele ženske prost vstop.
IS KRŠKO SPREJEL PREDLOG RESOLUCIJE
KRŠKO — Na seji izvršnega sveta občine Krško, ki je bila pretekli teden, so obravnavali predlog sprememb in dopolnitev družbenega plana občine za obdobje 1986 do 1990. Na seji so sprejeli tudi predlog resolucije, ki pa so ga deloma tudi spremenili. Sprejeli ali obravnavali pa so še več drugih odlokov, poročil in sporazumov.
Bo res kaj drugače?
» Ta praznik je zame ena sama hina vščina. Vsi se vrtijo okrog tebe, ne vedo, kako bi ti ta dan ustregli, naslednji dan in vse druge po vrsti bo pa vse po starem. Ne potrebujem dneva žensk, potrebujem pa tu in tam kakšno prosto popoldne, vsaj eno, če ne gre drugače, ko bom lahko pozabila na vse, da bom naslednjih 364 dni lahko opravljala svojo dolžnost delavke, mame, žene, samoupravljalke, gospodinje...« Tako je lani ob 8. marcu v nekem slovenskem časniku izpovedala ena od slovenskih žensk, ena od prek 45 odstotkov vseh zaposlenih žensk v Sloveniji, ena od skoraj gotovo vsaj 90 odstotkov žensk, za katere še kako drži, da podpirajo tri vogale v hiši, saj so dom, kuhinja, otroci kljub zaposlitvi in s tem ekonomski neodvisnosti še vedno v veliki meri ženina skrb in delo. Prodiranje v »moške«poklice, na odgovorne položaje, česar je glede na stopnjo ženske zaposlenosti pri nas pravzaprav še precej malo, pričakovano družbenopolitično in samoupravljalsko angažiranje pa tako pomeni za večino žensk, ki se odpra vijo po tej poti in za kar ni formalnih ovir, največkrat izjemne napore in obremenitve. Je torej kaj čudnega grenak nasmešek ob skoraj obveznem osmomarčevskem šopku, ob sindikalni veselici, prirejeni ženskam v čast njihovega praznika, ki jih gotovo tudi letos ne bo manjkalo? Pobuda vsem organom in organizacijam, katerih dejavnost je kakorkoli povezana z življenjem in delom žensk, naj letos ob 8. marcu brez cenenih, lepo zvenečih besed prispevajo vsaj k ohranitvi, če že ne k izboljšanju položaja ženske, matere, kar dobro dene, toda, bo res (in kdaj) kaj drugače?
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
Vidni uspehi že po enem letu Asraria kot
“	*	(Nadaljeavnje s 1. str.)
Inženirska ekipa TCP Djuro Salajjz Krškega že eno leto pomaga tovarni papirja v Titovem Drvarju — Povečana proizvodnja in izboljšana kakovost____________________
TITOV DRVAR — V teh dneh je preteklo leto dni, odkar je odšla na pomoč tovarni papirja v tem bosanskem mestu 15 — članska inženirska ekipa Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj. Inženirska ekipa, ki jo ves čas vodi inž. Jože Raušl, je v letu dni dosegla izjemne rezultate.
V komaj treh dneh je ekipi uspelo, da me marsikaj novo, tako da sem se moral s
je tovarna pet začela delovati, kasneje pa so povečevali proizvodnjo in tudi kakovost izdelanega papirja. Medtem ko so lani izdelali nekaj več kot 21 tisoč ton papirja, bodo letos proizvodnjo povečali za 32 tisoč ton in tako dosegli 93-odst. izkoriščenost modernih strojev, instaliranih v tej tovarni. Skladno s povečevanjem proizvodnje in kakovosti pa seje povečeval tudi izvoz, saj so lani iz te tovarne izvozili za 4 milijone dolarjev papirja, kar je že desetina izvoza TCP Djuro Salaj, v okviru katere dela drvarska papirnica kot tozd. Izvoz pa naj bi letos še povečali. Vse to je nedvomno zasluga TCP Djuro Salaj in inženirske ekipe. Ob obisku smo tri člane te ekipe zaprosili, naj nam povedo nekaj svojih vtisov o delu v Titovem Drvarju.
proizvodnjo šele seznaniti. Ker pa imamo delavci iz Krškega bogate izkušnje in tudi poznamo te vrste proizvodnjo, tudi to ni bilo pretežko. Delo pa ni samo strokovno zahtevno, ampak tudi naporno, saj moramo tu delati po 12 ur na dan. Tako nam izredno malo časa ostane za katerokoli drugo dejavnost ali delo. Slišal sem že o tem, da naj bi šli pomagati tudi tovarni papirja v Ivangrad. Seveda bi bilo treba o odhodu v Ivangrad temeljito razmisliti.«
otroci. Vendar je ta pomoč tovarni v Titovem Drvarju zelo potrebna, zato tudi naše žrtve niso odveč. To pa pomeni, da denar, ki gaje tu resda več — ker pač več delamo — le ni tisti glavni motiv, zaradi katerega smo tu.«
K
JOŽE BAN, delovodja: »V Titov Drvar bi sicer moral oditi že s prvo skupino, pa so moj odhod odložili zaradi bolezni v družini. Tako sem prišel sem dol šele 7. decembra lani. Seveda je bilo tukaj za-
JOŽE KERIN, delovodja: »V Titov Drvar sem prišel oktobra lani in lahko rečem, da si v tem času še nisem mogel temeljito ogledati tnesto, ker za to preprosto
ni časa. Delo v ekipi je namreč strokovno zelo zahtevno in naporno, tako da večino prostega časa izkoristimo za počitek. Čeprav moram k temu dodati, da so tu razmere za delo veliko boljše, saj imajo v tej tovarni veliko sodobnejše stroje, kakor jih imamo mi v Krškem. Kljub temu daje delo po tej strani v tej tovarni lažje, pa nas dajejo druge tegobe. Predvsem vsi pogrešamo družine in domače okolje, prav tako pa nas pogrešajo domači in zlasti
IVAN OGOREVC, namestnik vodje inženiring ekipe: »Meni ni bilo težko priti v Titov Drvar, saj se papirničarji več ali manj poznamo med sabo. Prav tako se mi je zdelo, da se bom lažje navadil na malce drugačne razmere v Jugoslaviji, kakor sem se recimo v Indoneziji, kjer sem tudi deloval kot strokovnjak s tega področja. Lahko pa rečem, daje bilo najtežje članom ekipe, ki je tu začela delati. Vsi skupaj so bili pod velikim pritiskom, saj so morali v kratkem času doseči izredno veliko. No, to jim je uspelo. Vendar pa mi sedaj nimamo nič lažje naloge, kakor so jo imeli oni. Sedaj so rezultati veliko manj spektakularni, delo pa je enako težko. Mislim, da bomo morali tu ostati kar še nekaj časa, saj za težave tovarne tu v Titovem Drvaju prav gotovo ni bilo krivo samo pomanjkanje surovine, kot sedaj menijo nekateri. Delavci se bodo morali priučiti delovni in tehnološki disciplini, če bodo hoteli kdaj tako delati, kot delamo mi v Krškem.«
Več o tem bomo objavili še v Prilogi.
J. SIMČIČ
Krka povezana s strokovnjaki
Posvet jugoslovanskih strokovnjakov o zdravljenju ulkusnih bolezni
OTOČEC — V petek, 26. februarja, seje tu zbralo preko 100 internistov gastroenterologov iz vse Jugoslavije na strokovnem posvetovanju o sodobnem zdravljenju ulkusne bolezni, ki gaje pripravila, podobno kot že nekaj takšnih strokovnih srečanj poprej. Tovarna zdravnil Krka.
Posvet je-pblekal kot okrogla miza in razprava, na kateri so strokovnjaki spregovorili o svojih izkušnjah pri zdravljenju ulkusne bolezni, kije dokaj razširjena (ocenjujejo, dajo ima v svetu okrog 10 odstotkov ljudi, pri nas pa le
nekaj manj) in je zaradi tega, ker prizadeva toliko ljudi v njihovem najbolj obremenjenem življenjskem in delovnem obdobju, velik zdravstven in socialni problem. V razpravi so sodeloali vodilni jugoslovanski strokovnjaki s te-
ljubljansko
pismo
Vsiljevanje
namesto
prepričevanja
Kako Slovenija uveljavlja stališča do ustavnih sprememb
LJUBLJANA — Zvezna ustavna komisija zaradi preglasovanja ni sprejela večine pripomb, ki jih ji je lani predložila slovenska ustavna komisija, pa tudi delovna telesa zveznega zbora jih niso podprla. Zaradi nedavnih dogajanj v zvezni skupščini, ko sta zbora s preglasovanjem sprejela protiinflacijski program, pa se bojimo, da bodo s preglasovanjem sprejeta tudi ustavna dopolnila.
Več članov slovenske ustavne komisije je zato menilo, da bi bilo dobro, če bi se pred sejo zveznega zbora sestali zbori slovenske skupščine, da bi ponovili znana sta-Jišča, ki jih je slovenska skupščina okvirno oblikovala že, ko je sprejela predlog predsedstva SFRJ, da se začne postopek za spremembo ustave. Prevladala je kompromisna rešitev, da naj predsednik slovensKe ustavne komisije delegatom že na prvem zasedanju pove, kako »stvari
stojijo«.
Mi
iran Potrč je na zasedanju zborov slovenske skupščine to nalogo opravil že lani. Poudaril je, da so člani komisije ves čas vztrajali pri doslednem upoštevanju predvidenega postopka sprejemanja ustave SFRJ, če s predlaganimi spremembami ne soglašajo skupščine vseh republik in avtonomnih pokrajin. Zato je komisija tudi vztrajala, daje treba v primeru nesoglasja in različnih pogledov oblikovati alternativne predloge in da morajo biti delegati v zveznem zboru in javnost seznanjeni s predlogi tistih dopolnil, ki jih niso sprejeli oziroma z njimi
soglašali vsi člani ustavne komisije skupščine SFRJ iz ene ali več republik in avtonomnih pokrajin. Člani ustavne komisije so tudi prepričani, da brez večjega uveljavljanja vloge trga, ekonomske samostojnosti in odgovornosti ozdov, bolj omejenih ustavnih možnosti države za poseganje v odnose družbene motivacije za delo ne moremo zagotoviti, da bodo tudi spremembe ustave prispevale svoj delež k preseganju gospodarske in družbene krize.
Razprave v ustavni komisiji skupščine Jugoslavije so zatem pokazale, da smo imeli široko javno razpravo o delovnem osnutku ustavnih dopolnil samo v Sloveniji. Slovenski predstavniki v zvezni koordinaciji so s precejšnjo težavo prepričali druge, kako nesmiselno je v tej fazi, ko je sicer še mogoče predloge v marsičem izboljšati, s preglasovanjem odbiti slovenske predloge, zlasti tiste bistvene, ki se nanašajo na zahteve po enotnih temeljih za izobraževanje, svobodno menjavo dela, poenotenje pravosodja in prevlado zvezne zakonodaje nad republiško. To bi imelo izjemno škodljiv odmev. Hkrati pa je potrebno računati tudi na to, da se v zadnji fazi ustavne spremembe sprejemajo s soglasjem prav vseh republiških in pokrajinskih skupščin.
Komisija za ustavna vprašanja je obvestila zvezni zbor o teh in drugih pripombah k osnutku ustavnih dopolnil, ki jih ni sprejela.
In kakšna je zdaj usoda »slovenske različice« predlogov ustavnih sprememb? O tem je na začetku javne obravnave razpravljalo tudi predsedstvo CK ZKS in ugotovilo, da je bilo v sklepnem delu priprav osnutka ustavnih dopolnil več posluha za resno obravnavo in za vsaj delno upoštevanje tudi tistih bistvenih pripomb, ki smo jih izoblikovali v širokih strokovnih, delegatskih in političnih razpravah v Sloveniji, kar edino lahko — kot je bilo poudarjeno tudi v pismu predsedstva SR
Slovenije predsedstvu SFRJ — vodi k ustvaijalnejši javni razpravi in h končnemu doseganju soglasja vseh republik in pokrajin glede naravnanosti in vsebine ustavnih dopolnil.
V. BLATNIK
ga področja, prof. dr. N. Hadžič, prof. dr. F. Kozjek, doc. dr. L Križman, prof. dr. M. Elakovič, prof. dr. B. Vrhovac, dr. I. Rotkovič in drugi.
Med drugim so precej pozornosti posvetili diagnostiki ulkusne bolezni in primerjavi rezultatov zdravljenja, posebej še z novim Krkinim zdravilom ul-famid, ki sodi v skupino blokatorjev histaminskih H2 receptorjev. Uvedba tovrstnih zdravil pomeni revolucionaren in kakovosten premik v zdravljenju ulkusne bolezni. Prednosti ulfamida, ki
še zaostril položaj kmetov. »V letu 1987 je znašal finančni učinek vseh v kmetijstvo usmerjenih nepovratnih sredstev 75.095 milijonov dinarjev, od tega za
pospeševanje pridelave hrane na repu-...................................351
bliškem in občinskem nivoju 48.350 milijonov dinarjev oziroma 62 odst. in sredstva regresov na zveznem nivoju 16.047 milijonov dinarjev oziroma 20 odst. Da navedena sredstva niso imela večjega vpliva na ekonomski položaj kmetijstva, pove že podatek, da so zaradi neusklajenih cen samo rejci pri tržni prireji mleka in govejega mesa v novembru in decembru lanskega leta imeli za 18.201 milijona dinarjev izpada dohodka,« je povedal Kneževič. Kljub težkemu položaju v kmetijstvu nam je v Sloveniji le uspelo povečati obseg tržne prireje mesa, v celoti pa seje tržna kmetijska pridelava povečala za en odstotek. To je glede na razmere še vedno dober dosežek. Sicer pa je kmetijstvo doseglo tako stopnjo razvoja, da bo tre-
ba nanovo opredeliti nadaljnje poti. CK ....................sprejel sklepe in sta
ZK Slovenije je že sprejel s lišča o uresničevanju razvoja politike kmetijstva v nadaljnjem obdobju. Tu je zlasti pomembno stališče, da kmetijstvo ne sme biti zgolj in samo preskrba prebivalstva s hrano, ampak gospodarska dejavnost kot vsaka druga. Zato je bilo v razpravi o nadaljnjih poteh zadružništva in kmetijske politike večkrat obravnavano vprašanje kmetijskega maksimuma. Tuje Kneževič poudaril, da je potrebno pri določanju le-tega upoštevati nujnost stalnega prilagajanja velikosti kmetije razvoju tehnološko-tehničnih in organizacijskih rešitev. »Ustavno omejevanje lastništva zemlje
za kmeta je ekonomsko neutemeljeno,« je Kneževič posebej poudaril. To do-
ločilo bi bilo treba po mnenju Kneže-viča črtati iz zvezne ustave. Ob koncu svojega govora je Milan Kneževič poudaril osebne zasluge direktorja Rebernika za razvoj Agrarie.
Ob jubileju so Agrarii posebej čestitali tudi poslovni partnerji iz vse Jugoslavije. Trije delavci Agrarie so dobili občinsko priznanje.
J. SIMČIČ
IŠČEJO ZDRAVO VODO
RIBNICA — Poročali smo že, da delavci Geološkega zavoda iščejo v okolici Sodražice zdravo pitno vodo, in to globoko pod zemljo. Doslej so opravili že dvoje globinskih vrtanj, letos pa bodo še tri, in sicer do globine med 114 in 250 metri. Lepo vreme je. omogočilo, da so se dela že začela. Direktor Hydro-voda Kočevje—Ribnica Cveto Obra-novič pravi, da imajo v načrtu do leta 1990 povezati vseh pet vrtin in zgraditi skupni vodni zbiralnik. Računajo, da bodo iz vrtin dobili 50 sekundnih litov vode, kar bo zadoščalo potrebam Sodražice in Ribnice. Seveda bo pridobivanje te vode precej dražje, ker bo potrebnih več investicij, bo pa zatao voda iz globin neonesnažena in zdrava.
M. G.
• Naša farmacevtska tovarna si z organiziranjem rednih strokovnih srečanj, kot je bilo slednje, utrjuje ugled v jugoslovanskih medicinskih in farmacevtskih krogih, na posvetih pa si tako udeleženci kot organizatorica pridobivajo nova znanja in izkušnje, kijih zdravniki koristno uporabijo pri zdravljenju, Krkini strokovnjaki pa pri izboljšavi zdravil in preverjanju pravilnosti svojih razvojnih usmeritev.
je plod lastne sinteze Krkinih strokovnjakov, so visoka učinkovitost z eno samo 40-miligramsko tableto dnevno v akutni fazi bolezni oziroma 20-mili-gramsko tableto pri preprečevanju recidiva, hitro odpravljanje bolečine, preprosto doziranje in zanesljivo zdravljenje.
M. MARKELJ
ŽELEZNICA POVEČUJE KONTEJNERSKI PROMET
LJUBLJANA — Na območju Železniškega gospodarstva Ljubljana letos ponovno beležijo porast števila kontejnerskih prevozov z vlaki. V januarju so povečali kontejnerski promet v luškem tranzitu v primerjavi z istim lanskim mesecem za 76 odst., v suhozemnem tranzitu za 23 odst. in v uvozno-izvozni dejavnosti za 26 odst. Ocenjujejo, da se bo pri njih delež kontejnerskih prevozov glede na lansko leto večal tudi v prihodnjih mesecih, saj so se že dogovorili o uvedbi posebnega kontejnerskega vlaka iz Ljubljane v italijansko luko Livorno. Tak vlak bo vozil tudi na progi Koper-Salzburg. K povečanju kontejnerskega prometa naj bi pripomogel tudi pred dnevi odprti kontejnerski terminal v Beogradu.
NOVI DEVIZNI TEČAJI
I cčajna Ihta št. 41 i dne 29. februarja 1988
tečaj
za devize, efektivo, čeke, kreditna pisma in poštne nakaznice
država	valuta	velja za	nakupni	srednji	prodajni
Avstralija	a. dolar	1	969,84	971,30	972,76
Avstrija	šiling	100	11417,05	11434,20	11451,35
Kanada	dolar	1	1067,57	1069,17	1070,77
Danska	krona	100	20993,41	21024.95	21056,49
Finska	marka	100	33167.93	33217,76	33267,59
Francija	frank	100	23691.80	23727,39	23762,98
ZR Nemčija	marka	100	80196,80	80317,28	80437,76
Grčija	drahma	100	1002.15	1003,66	1005.17
Irska	funt	1	2138.29	2141,50	2144,71
Italija	lira	100	108,49	108,65	108,81
Japonska	jen	100	1055,14	1056,73	1058,32
Kuvajt	kv. dinar	1	4905,44	4912,81	4920.18
Nizozemska	gulden	100	71431,90	71539.21	71646.52
Norveška	krona	100	21270.66	21302,61	21334,56
Portugalska	escudo	100	977,54	979,01	980,48
Švedska	krona	100	22622,19	22656,17	22690,15
Švica	frank	100	97507,77	97654,25	97800,73
V. Britanija	funt	l	2398,72	2402.32	2405.92
ZDA	dolar	1	1350,90	1352,93	1354.96
	ECU	1	1656.65	1659,14	1661,63
Belgija	frank/F	100	3831,54	3837,30	3843.06
Belgija	frank/C	100	3839.15	3844,92	3850.69
Španija	pezeta	100	1189,16	1190,95	1192,74
Naša anketa
Armada je del družbe
Nedavni obisk našega armadnega generala Mamule v Etiopiji ravno v času, ko so bili časopisi po svetu polni informacij o ponovno izredno težkem položaju v tej afriški državi zaradi lakote, informacije o projektu naše armade za izdelavo domačega nadzvočnega letala, ki so približno istočasno prodrle v jugoslovansko javnost, pa informacije o našem izvozu orožja, po katerem smo, neverjetno, tam okrog enajstega mesta med vsemi državami, so povsem razumljivo obrodile prenekateri trpek pa bolj ali manj žolčen in takten komentar. Kot je pri nas že navada, je bilo nanje precej še bolj žolčnih in odbranaških odzivov, največ po že znani formuli o sovražnikih, ki napadajo JLA. Očitno nekateri hočejo armado, kije vendar del družbe, in vse v zvezi z njo, tudi velike in drage projekte, proračun, prodajo orožja, itd., še naprej imeti za tabu, o katerem javno razglabljanje, posebno kakorkoli kritično, ni dovoljeno.
FRANC LEVSTEK, upokojeni podpolkovnik iz Metlike: »Varnost države mora biti na prvem mestu, seveda pa je JLA del naše družbe, saj je, kot že ime pove, ljudska. Družba mora biti zainteresirana, da ima dobro in sodobno armado, imeti pa mora tudi vpliv na delo JLA, tudi pri velikih projektih, ki se tičejo vse družbe. Jasno je, da ima vsaka armada svoje vojaške tajnosti, kar pa je v JLA stvar širšega družbenega pomena, mora biti dostopno širši družbi in mora na to tudi vplivati.«
ZVONE BUTALA, izvršni sekretar OK ZKS Črnomelj: »Tudi odnos družbe do JLA in obratno moramo kot ostalo urejati s poštenim in odprtim dialogom z obeh strani. Prepričan sem, da obstajajo napori za podružbljanje JLA, a so ljudem premalo znani, pa prihaja tudi do neupravičenih kritik in napadov. V nekaterih zadevah pa tudi predstavniki JLA gledajo stvari preveč ozko in prihaja potem do nepotrebnega in škodljivega zaostrovanja. JLA je del naše družbe in lahko v vsem deli le usodo te družbe«.
JOŽE JERE, operater na procesnem računalniku v sevniški Lisci: »To, da nimam nikakršnega vpliva na JLA, ko se ta odloča za nove projekte, me niti ne moti, verjetno je to vojaška skrivnost. Zdi se mi, da po svetu ni dosti drugače. Ne zdi pa se mi prav, da tako skrivajo, kam, komu prodajamo vojaško orožje in opremo, saj smo eden največjih izvoznikov orožja na svetu. Ni prav, da o tem prej zvemo iz tujih kot pa iz domačih virov.«
JOŽE GOVEDNIK, delavec iz Trebnjega: »Zadnje čase se precej govori o naj novejšem načrtu JLA, da bi doma naredili nadzvočno letalo. Če o tem projektu ne bi pisali novinarji, ne vem, kdaj bi sploh kaj zvedeli o tem, za naše razmere gotovo prevelikem zalogaju. Za tisti denar bi lahko naredili marsikaj bolj koristnega za naše shirano gospodarstvo. Ob takih načrtih se človek ne more znebiti občutka, da gre vse preveč denarja za JLA in da vse premalo vemo, kaj počnejo z njim.«
IVAN CURHALEK, kmet z Mosteca: »O izdatkih za armado ničesar ne vem. To je monopol države, mislim pa, da bi morali biti vsi skupaj bolje informirani o vsotah, ki jih dajemo za te namene. Prišel sem do prepričanja, da tam, kjer se res odloča o pomembnih stvareh, delegat, ki nas zastopa, ne more biti amater. Iz prakse v občini vem, da smo vsakič poslali na sejo skupščine drugega delegata, sam sem bil v štirih letih le enkrat tam. Vse je bilo že odločeno. Nič drugače se ne bi končalo, če bi ostal doma.«
ANTON ČOLNAR, sekretar OK ZSMS Kočevje: »O velikih projektih JLA nismo dovolj obveščeni. Če bi bili, ne bi bilo toliko zapletov. Res pa je, da mora imeti vsaka država nekaj tajnih projektov, s katerimi ni možno do podrobnosti seznaniti javnosti. Ljudje pa bi morali vsaj v načelu vedeti, za kakšne projekte gre in koliko bodo veljali, saj oni prispevajo denar zanje.«
JOŽKO KASTELIC, gradbeni inženir, obrtnik iz Šentjošta: »Napadi na JLA, ki se pojavljajo v zadnjem času v slovenskem tisku, so do neke mere upravičeni. To področje je bilo desetletja tabu za navadne državljane. Menim, da je prav, da tudi armado zajame val demokracije, vsaj kar se tiče odločanja o novih naložbah in letnem proračunu. Armada porabi preveč denarja, krivi so tudi takšni projekti, kot je najnovejši supersonični avion. Ceneje bi bilo, ko bi ga kupili.«
METKA ZAVODNIK, uslužbenka občinske skupščine Ribnica: »Pred kratkim sem po TV poslušala razgovor z nekaterimi, ki bi morali največ vedeti o najnovejšem projektu JLA, a so se izgovorili, da na nekatera zanimiva vprašanja ne želijo odgovoriti. Delno gre morda res za tajne zadeve, okvirno pa bi ljudje le morali vedeti, za kaj vse gre denar, ki ga oni prispevajo za JLA.«
za
ca
in
d
K
1
j«
3 li 1 L
’ 4 k
4 si ti
. 5
■ P d 3
MILICA JELER, receptorka v hotelu Sremič, Krško: »Prav je, da ima armada avione, ki jih potrebujemo za obrambo, čeprav je seveda pri nas mnogo drugih reči, kamor bi lahko vtaknili denar. Sem proti temu, da bi po nepotrebnem razsipavali denar za tako drage projekte, kot je domači avion. In trdno sem prepričana, da bi morali o takih projektih odločati mi vsi, ne pa le peščica. Končno gre za naš denar.«
DOLENJSKI LIST
Št. 9 (2012) 3. marca 198
kmetijstvo
m
Letos največji projekt Radulja
V novomeški občini bodo tudi letos nadaljevali obsežen program urejanja in izboljševanja kmetijskih zemljišč — Posebna skrb obdelavi_
r
NOVO MESTO — Tudi lani so v novomeški občini potekale številne agrarne operacije za izboljšanje obdelovalnih površin. Dokončana je bila hidromelioracija 934 hektarov Šentjernejskega polja, kije stala 420 milijonov dinarjev, in 68 hektarov zemljišč Draškovca, kije stala 11 milijonov, tekle pa so priprave na obsežno hidromelioracijo 995 hektarov območja Radulje, za katero sedaj pripravljajo projekte. Večino denarja za vse agrarne operacije, 90 odstotkov, je nepovratno prispevala Zveza vodnih skupnosti Slovenije.
OCENJEVANJE VIN _ IN MESNINE
KRŠKO — Občinska turistična zveza Krško organizira od 17. do 19. marca praznik vina in kolin z ocenjevanjem in degustacijo vin in suhomesnatih proizvodov domače izdelave v gostišču Tri lučke na Sremiču. V ta namen vabi zasebne vinogradnike in družbene kleti, da oddajo štirikrat po 1 liter oz. 0,7 1 pridelka posavskega rajona na naslednja zbirna mesta: Vinska klet Leskovec in Brežice, gostilna Šekoranja Bizeljsko, trgovina Slovin Pišece, gostilna Kranjčevič Sromlje in v trgovinah Agrokombinata v Kostanjevici, Podbočju, na Raki in Velikem Trnu. Vzorce je treba dostaviti v dneh od 8. do 10. marca do 12. ure in priložiti podatke o vinu. Vzorcev ne sprejemajo, če nima lastnik 500 litrov tržnega presežka vina. Suhomesnate proizvode domače izdelave sprejemajo v oceno 14. marca do 14. ure v hotelu Sremič v Krškem.
Z NOVOMEŠKI TRŽNICt
V ponedeljek je bila tržnica precej dobro založena in srednje obiskana. Kilogram jabolk je stal od 700 do 1.100 din, suhih sliv 1.500, orehovih jedrc 9.000 in 10.000 ter celih orehov
3.000 din. Enako mero solate so cenili 1.600 in 2.000 din, čebule 1.000 do 1.200 in fižola 1.500 do 2.000 din. Lep čebulček za sajenje je bil po
4.000 in 5.000 din za kilogram. Za kilogram regrata je bilo treba odšteti
4.000 din. Od mlečnih izdelkov je stala skuta 1.400 do 1.600 din, medtem ko je bil naprodaj sir v kolačih po
i 5.000 din za kg. Lonček smetane je i prinesel branjevkam okrog 1.400 din. Bilo je nekaj krvavic, in to kg po 3.500 din.
12. MARCA GREGORJEV SEJEM
ŠENTRUPERT — Na Veseli gori pri Šentrupertu bo v soboto, 12. marca, tradicionalni Gregorjev sejem. Organizatorja, krajevna skupnost in turistično j društvo Šentrupert, vabita na prireditev kupce in prodajalce goveje živine, konj, suhe robe, kovaških izdelkov, izdelkov domače obrti, kramarskega blaga, semen ter trsnih in sadnih sadik.
O •	•	v	v
Sejm/sca
BREŽICE — Na sobotnem sejmu je bilo naprodaj 155 prašičev, starih do 3 mesece, in 25 starejših. Mlajših živali so prodali 97, in to po 2.000 din kilogram žive teže, starejših 12, in sicer po 1.600 din kilogram žive teže.
Izvedene so bile tudi številne agromelioracije, katerih skupna predračunska vrednost znaša 755,4 milijona dinarjev. Zaključeno je bilo urejanje prve faze 645 hektarov zemljišč na območju Velikega Kala, Dolenjih Kamene in Dolenjega Kamenja, druga faza tega projekta za ureditev 658 hektarov kmetijskih površin pa je v teku. Lani so dokončali tudi agromelioracije na 276 hektarih na območju Globodola ter na 80 hektarih v Podlipi. Uredili so 80 hektarov kmetijskih zemljišč kmetov kooperantov v vaseh Ajdovec in Lipovec v Suhi krajini. Komasacija je bila lani speljana na melioriranih zemljiščih v Mokrem polju in Globodolu, tekel pa je postopek za predajo zemljišč udeležencem komasacije na Šentjernejskem polju, kar naj bi dokončno opravili v marcu in aprilu letos.
Letos bodo v drugi polovici leta pričeli z deli na hidromelioracijskem sistemu Radulje. Prva faza, ki naj bi bila
zaključena prihodnje leto, vključuje 450 hektarov, obsega pa ureditev kmetijskih zemljišč na območju od reke Krke do Grmovelj, in sicer regulacijo vodotokov Mlake in Mlinščice do
KVIZ »MLADI IN KMETIJSTVO«
ŽUŽEMBERK — V soboto, 12. marca, bo v prostorih kino dvorane v Žužemberku s pričetkom ob 16. uri občinski kviz »Mladi in kmetijstvo«. Srečali se bodo aktivi mladih zadružnikov iz Šentjerneja, Škocjana, Novega mesta, Mirne peči, Straže in Žužemberka in se pomerili v znanju iz kmetijstva, pridelovanja krompirja, bio-vrtnarje-nja, splošnega poljedelstva itd. ter še iz drugih tem. Mladi zadružniki bodo tekmovali tudi v izdelovanju zobotrebcev, na prireditvi pa bodo izžrebali še nagrade za »Gobe ’87«. Regijski kviz bo 19. marca.
MALO VIN Z NAPAKO — Značilnosti lokalne degustacije vin podružnice Trška gora sta bili veliko število prinesenih vzorcev in majhen odstotek vin z napako. Kaže, da tudi Dolenjci postajajo dobri kletaiji. (Foto: J. Pavlin)
Res dober lanski letnik
V podružnici Trška gora je bilo med 100 vzorci le osem izločenih — Teden cvička bo letos na Trški gori
NOVO MESTO — Večina podružnic Društva vinogradnikov Dolenjske je imela prejšnji teden lokalna ocenjevanja vin letnika 1987. Vsa vina, ki so pred komisijo podružnice prejela več kot 14,5 točke, se bodo lahko še enkrat pomerila na glavni degustaciji dolenjskih vin, ki bo 24. in 25. marca v prostorih srednje kmetijske šole na T rški gori. Vzorce za pokušnjo bodo v vinoteki te šole sprejemali samo dan pred ocenjevanjem, med 12. in 17. uro.
Lanski pridelek dolenjskih vinogradnikov je bil obilen in kakovosten, kar je pokazala tudi lokalna pokušnja za vinogradnike podružnice Trška gora.
Skoraj 100 vzorcev — največ v vseh letih do sedaj —je v oceno poslalo 56 vinogradnikov. Med vzorci je bilo 36 belih vin, 10 belih sortnih vin, 34 vzorcev cvička, 11 dolenjskih črnin in 2 primerka modre frankinje. Le osem vzorcev je bilo izločenih. Ob razglasitvi ocenjevanj in podelitvi pohval za najbolje ocenjena vina je odbor podružnice minulo soboto pripravil zbor vinogradnikov v prostorih kmetijske šole. Na zboru so vinogradniki poskušali najboljše vzorce, v bolj uradnem delu pa so se
pogovorili o programu dela podružnice v letošnjem letu.
Tudi letos bodo člani te podružnice nosili glavno breme pri pripravi tradicionalnega Tedna dolenjskega cvička. Kot vse kaže, bo letos ta največja dolenjska turistična prireditev v začetku meseca maja, in sicer prvič na novi lokaciji v veliki pokriti dvorani kmetijske šole na Grmu.
J. P.
Grmovelj ter ureditev sekundarne od-vodnje. Regulacija Radulje je finančno skrb območne vodne skupnosti Dolenj-
• Že lani sta novomeška kmetijska zemljiška skupnost in pospeševalna služba kmetijske zadruge posvetila veliko pozornosti obdelavi zemljišč na melioriranih in komasiranih območjih. Enako bo letos, k čemur bodo zavezani tudi z občinskim odlokom, ki je v pripravi. Gre predvsem za problem, da nekateri kmetje po komasaciji nočejo prevzeti in obdelovati na novo dodeljenih zemljišč, s čimer se seveda zmanjšujejo učinki velikih vloženih sredstev v izboljšavo zemljišč in racionalizacijo pridelave, pa tudi za to, da pridelki z melioriranih zemljišč nasploh ne ustrezajo velikim finančnim vložitvam v agrarne operacije. Da bo vsaj nekoliko drugače, je seveda predvsem ob kmetih tudi velika naloga kmetijskih pospeševalcev.
ske, ureditev kmetijskih zemljišč pa bodo plačali s sredstvi Zveze vodnih skupnosti Slovenije in s kreditom. Naročena je tudi projektna dokumentacija za namakanje 100 hektarov njiv na Draškovcu. Letos naj bi zaključili agromelioracije na 658 hektarih zemljišč na območju krajevne skupnosti Mirna peč, na 215 hektarih na območju Lopate, kjer bodo pri urejanju zemljišč sodelovale tudi mladinske brigade, ter na 100 hektarih kmetov kooperantov v okviru TZO Agrooskrba Škocjan.
Z. L.-D.
KMEČKA POKOJNINA 85.062 DIN
LJUBLJANA — Kot je sklenila skupščina pokojninskega in invalidskega zavarovanja, znašajo kmečke pokojnine za marec 85.062 din. Upravičencem pripadajo tudi razlike za nazaj, za januar in februar.
VZORI ZA RAZSTAVO BELOKRANJSKIH VIN
BELA KRAJINA — Društvo vinogradnikov Bele krajine bo od 20. do 22. maja pripravilo že 12. razstavo belokranjskih vin, ki je ena od prireditev v sklopu Vinske vigredi v Metliki. Vzorce vin za razstavo bodo pobirali v soboto in nedeljo, 5. in 6. marca. Vsi člani, ki želijo dati svoje vino v oceno, naj se prijavijo pri poverjenikih podružnic ali pa pri Antonu Radošu v Metliki, pri Janku Banovcu v Črnomlju in Alojzu Perku v Semiču.
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL-
Ure^ Tit Doberšek
Trsni izbor
TRAMINEC je kot dovoljena sorta predviden le v bizeljsko-sremiškem vinorodnem okolišu, kar pomeni, da ga lahko gojimo tudi v sosednjih vinorodnih okoliših. Kot priporočena sorta je predviden v 2., 3., 5. in 6. vinorodnem okolišu, kot dovoljena sorta pa še v 4. in 7. okolišu. Ža traminec velja isto kot za rulandec, to je, da daje odlična vina, glede rodnosti pa je bolj skromen.
DIŠEČI TRAMINEC v trsnem izboru ni omenjen, je pa posebna odbira traminca. Vino dišečega traminca zavzema na ljubljanskem vinskem sejmu eno prvih mest in je med ljubitelji vina najbolj iskano, zato to zvrst omenjam. Pri nas ga trsničarji še ne cepijo, ima pa ga na voljo omenjeni švicarski trsničar (Martin Auer, Švica, 8215 Hallen).
RUMENI MUŠKAT je kot dovoljena sorta predviden v belokranjskem vinorodnem okolišu, lahko pa ga gojimo tudi v sosednjih vinorodnih okoliših. Kot priporočena sorta je rumeni muškat predviden v 3., 5. in 6. vinorodnem okolišu, kot dovoljena sorta pa še v 2., 4. in 14. okolišu. Predvojni trsni izbor je rumeni muškat uvrstil kot namizno sorto v vseh takratnih 12 vinorodnih okoliših.
Za rumeni muškat velja, da je zanj treba imeti primerno vino-graško zemljo in lego. Najbolje uspeva na suhi, lapomati ali kamniti zemlji in na pretežno južnih legah. Ima razmeroma velike grozde (15 do 20 dkg), redno in razmeroma bogato rodi, zori bolj pozno. Daje odlična vina, za ljubitelje muškatnih vin nekaj najboljšega. Že od nekdaj so najboljša muškatna vina pri nas pridelali vinogradniki na obronkih Kozjaka (Urban nad Mariborom, Špičnik) in v spodnjem predelu haloških goric. Poleg teh je bilo v zadnjih letin na Vinski vigredi v Metliki tudi v tem predelu najbolj cgnjeno vino rumenega muškata (Šturm, Plut) kar kaže, da se rumeni muškat odlično obnese tudi v naših goricah (Trška gora itd.). Zato priporočam zlasti ljubiteljem dobrih vin, da na primernih legah posadijo to odlično sorto vsaj za 100 1 pridelka.
MUŠKAT OTTONEL je predviden kot priporočena sorta le v 3. in 6. okolišu, kot dovoljena sorta pa v 1. in 4. okolišu. V našem vinorodnem ni predvidena, kar ni nobena škoda, če sadimo rumeni muškat, ki je med mnogimi muškati še zmeraj najboljši. Če ne bi imeli na voljo cepljenk rumenega muškata, pa lahko namesto tega sadimo muškat ottonel. Okus vina te sorte je podoben kot pri rumenem muškatu.
ZELEN je kot priporočena sorta predviden le v 12. (vipavskem) okolišu. To je izključno vipavska sorta, ki daje sicer vrhunsko vino z izrazitim vonjem, toda majhen pridelek. Sorta nima nič skupnega z nekdanjo staro sorto zeleniko v starih vinogradih.
LAŠKI RIZLING je kot priporočena sorta v trsnem izboru določen v vseh 10 okoliših severovzhodnega in jugovzhodnega vinorodnega območja Slovenije ter v 12. in 13. okolišu, to je skupaj v 12 okoliših z izjemo Brd in Koprščine. Ta skromna in redno rodna sorta zasluži, dajo širimo, in je prav, dajo novi trsni izbor priporoča praktično v vseh slovenskih vinogradih. Daje kakovostno vino, v izjemnih primerih tudi vrhunsko in celo izbrano ledeno vino (Vinska klet Metlika, Slovin Brežice, Čurin). Sorta je med vinogradniki splošno znana, se je močno uveljavila in zasluži, dajo v bodoče sadimo še v večji meri.
ZELENI SILVANEC je kot priporočena sorta določena v 1. vinorodnem okolišu, kot dovoljena pa na našem območju, to je v 7., 8., 9. in 10. okolišu, ter 2., 3., 4., 5. in 6. vinorodnem okolišu, skupaj na vseh 10 vinorodnih okoliših sever-novzhodnega in jugovzhodnega vinorodnega območja Slovenije. Tudi predvojni trsni izbor ga je priporočal v vseh takratnih vinorodnih okoliših Slovenije. Zaradi zgodnje zrelosti je sorta primerna za manj ugodne lege, zato je mnogokje primernejša kot laški rizling. Ž novejšo (brezvirusno) odbiro sorta kar bogato rodi. Daje kakovostno vino, ki ga v nekaterih letinah iahko uvrstimo (kot laški rizling) med vrhunska vina. Zato zasluži več pažnje.
(Drugič dalje) T. DOBERŠEK
S
I
S
I
v
I
s
I
s
I
s
n
's
s
>
v
I
s
I
s
I
s
I
>
N
I
s
I
v
I
s
I
s
I
s
I
N
I
S
I
s
I
s
I
N
I
S
s
I
v
J
Minerali in vitamini v prehrani
Iz nedeljske kmetijske oddaje regijske radijske postaje Studio D_
Ob koncu zime nastopi pri govedu kritično obdobje glede oskrbljenosti z minerali in vitamini. Pomanjkanje in neskladje v količini mineralov in vitaminov se kaže v slabem zdravstvenem stanju živali (hiranje, neješčnost, šepanje, kostolomnica, poporodna mrzlica), v nizki proizvodnosti živali (slaba mlečnost, majhen prirast) in slabi plodnosti (neredne pojatve, izostanek pojatve, vnetja rodil, ciste, zvrgavanje, zaostajanje posteljice, nevitalna teleta itd.).
Kmetijski
Nakalitev pospeši rast
Prvi krompirje najbolj iskan in ima zato največjo ceno. Ponj ni treba ravno na tržnico, pridelati gaje moč tudi na domačem vrtu ali njivi, le da pravočasno posadimo zgodnjo sorto in da seme nakalimo.
Kot zgodnji krompirje v naših podnebnih razmerah mogoče pridelovati naslednje rumenomesnate sorte: saskio, vesno, jaerlo, resy in sirtemo, kot belomesnato pa sorto jana, ki je zaradi svoje velike vsebnosti suhe snovi najbolj primerna' za pečenje. Zgodnost teh sort je sortna lastnost, ki ob nakaljevanju pride še bolj do izraza.
Nakaljevanje krompirja je priporočljiv agrotehnični ukrep za ves krompir, vendar še bolj za zgodnjega. Nakaliti krompir pomeni pospešiti njegov fiziološki razvoj. Gomolji namreč jeseni nekaj tednov po izkopu ne kalijo,
. Pa četudi so za to ugodne razmere, dovolj toplote in svetlobe. Šele po do-; ločenem času je nakaljevanje možno, zagotovo pa spomladi, pred saditvijo. Vzpostaviti je treba le ugodne razmere.
* Da bodo pognali čvrsti in sortno značilni obarvani kaliči, ki se pri saditvi ne bi lomili, mora nakaljevanje potekati pravilno. Za to je potrebna primerna temperatura med 12 in 18 stopinjami, izostati pa tudi ne sme svetloba, pa naj bo naravna ali umetna. V takih razmerah traja nakaljevanje 4 do 6 tednov. Pred saditvijo je treba gomolje ohladiti na temperaturo zemljišča, ki pa je v času sajenja precej nižja kot v kleti.
Med nakaljevanjem je treba odstraniti vse bolne in nitaste gomolje; to je tudi priložnost, da krompir preberemo in namenimo za saditev res najboljšega. Idealen je drobnejši, ne pa najdrobnejši krompir, da ni potrebno režnje, kar ponekod še delajo in često dodatno okužijo gomolje, ne upošte-Vajoč, koliko rastlinskih bolezni streže krompirju po življenju. Sicer pa je Priporočljivo krompirjevo seme tudi kupiti, posebno odkar imamo v Slo-Venijj tako kakovostno vzgojo sadik (brezvirusnih). w	Inž.	M. L.
i
Rezultate, ki nam jih kažejo analize vzorcev zemlje, analize vzrcev krme in študija Dolenjskega veterinarskega za-
• Rejci pogosto menijo, da so mine-ralno-vitaminski dodatki predragi, zato jih manj kupujejo. Preprost račun nam pove, da je izguba enega ali dveh telet na leto večja škoda kot celoletni izdatek za mineralno-vita-minske dodatke mešanice za vso čredo. Ne varčujmo torej, kjer se to ne izplača!
voda v Novem mestu, bi lahko strnili v naslednje ugotovitve: zemlja na našem območju in zato tudi krma je zelo siromašna s fosforjem in ponekod tudi magnezijem, razmerje med kalcijem in fosforjem je preširoko (preveč je kalcija), v zimskem obdobju primanjkuje vitamina A, posebno pri krmljenju s koruzno silažo, zelo pogosto pa primanjkuje živalim tudi natrija, ker ga je v domači krmi premalo.
Da bi ta pomanjkanja v krmi nadomestili, dodajamo govedu mineralno-vitaminske mešanice, kot so kalmin, orvit, biofos, bovisal, prefoskal, in druge, ki so prirejene za prehrano govedi, ali pa splošne mineralno-vitaminske mešanice, kot sta kostovit in vita-redin.
NOVOSTI V ČEBELARSTVU
NOVO MESTO — Novomeška čebelarska društva vabijo vse čebelarje na predavanje in pogovor z znanim slovenskim čebelarskim strokovnjakom inž. Ludvikom Klunom. Govoril bo o novostih in tehnološkem napredku v čebelarstvu. Predavanje bo v petek, 4. marca, ob 18. uri v veliki sejni dvorani občinskega sindikalnega sveta v Novem mestu, Društveni trg 2.
Te mešanice lahko kupite v zadružnih trgovinah, največjo izbiro pa ima Dolenjski veterinarski zavod.
Kalmin je namenjen govedu, ki se prehranjuje s travo, travno silažo ali senom z intenzivno gnojenih travnikov, kjer ne primanjkuje fosforja. Vitafos in biofos sta namenjena govedu, ki uživa krmo z malo fosforja. Presušenim kravam in brejim telicam bomo dajali orvit, ki vsebuje manj kalcija. Po porodu zamenjamo orvit z drugo mineralno-vitaminsko mešanico, ki vsebuje več kalcija in ostalih mineralov, kajti potrebe krav v laktaciji so mnogo večje kot potrebe presušenih krav.
Kravam dajemo od 100 do 150 g mineralno-vitaminskih mešanic. Visoko proizvodnim kravam dajemo teh mešanic več, presušenim kravam manj, pitancem in mladim živalim nudimo mešanice glede na njihovo telesno težo. Vedno krmimo tako, kot priporoča proizvajalec v navodilu. Vsaki mineralno-vitaminski mešanici dodajamo še živinsko sol, ker vsebujejo vse mešanice premalo natrija. Kravam dajemo 20- 40 g soli na dan.
OCENA VINA NA VELIKEM TRNU
VELIKI TRN — Pozivamo člane Društva vinogradnikov Dolenjske-po-družnica Veliki Trn, naj zaradi ocene prinesejo vzorce svojih vin (cviček, črnina, belo in sortno vino) v petek, 4. marca, ob 17. do 20. ure k predsedniku podružnice Jožetu Kaplarju, Ravni 17. Ocena prinesenih vzorcev vina (vsak vzorec po 11.) bo v soboto, 5. marca, od 10. ure dalje pravtako pri predsedniku podružnice, kjer bo istega dne ob 17. uri srečanje vinogradnikov in pokušnja ocenjenih vzorcev za vse člane omenjene podružnice društva vinogradnikov.
Živali lahko oskrbimo z minerali in vitamini tudi z mineralnimi injekcijami, ki vsebujejo kalcij, fosfor in magnezij, ter z vitaminskimi injekcijami z vitamini A, D 3 in E. To lahko naročimo pri Dolenjskem veterinarskem zavodu. Tako oskrbovanje z vitamini in minerali je dražje, mogoče pa je zanesljivejše.
Kmetijski zavod Ljubljana Inž. STANE BEVC
»Zemljiški
maksimum
odpraviti«
Mladina o kmetijstvu
NOVO MESTO — Predsedstvo OK ZSMS Novo mesto je nedavno razpravljalo o pripravah na problemsko konferenco o kmetijstvu, ki jo pripravlja republiška konferenca ZSMS. Pri obravnavi stališč in predlogov, kakršne je pismeno predstavila komisija za kmetijstvo pri novomeški občinski mladinski organizaciji, seje zavzelo za odpravo zemljiškega maksimuma. Slednjega so mladinci ocenili kot »preživelo ideološko kategorijo«. Namesto da družba zakonsko ščiti maksimum, naj bi se s
• Predsedstvo je na seji sklenilo, da posreduje republiški konferenci ZSMS pobudo za širšo razpravo republiške mladinske organizacije o predvidenem novem jugoslovanskem letalu.
kmetijsko politiko zavzemala za pridelavo več in poceni hrane. Velikih kmetij se ne smemo bati, saj se da z njimi povezane zadeve uravnavati z ustrezno davčno politiko, ki mora biti predvsem dovolj spodbujevalna za kmeta, to je stališče predsedstva.
Glede melioracij je menilo, da so lahko problem za okolje, če so izpeljane narobe. Na Dolenjskem niso ekološki problem, zato jih je potrebno izpeljati do konca.
Hormon je vznemiril kmetovalce
Bodo preprečili razvoj »turbokrav«?
Na svetovno tržišče prihaja čarobni izdelek biotehnologije, namenjen predvsem pospeševanju rasti goveda. To je hormon BST, ki omogoča do 40 odstotkov večjo molznost krav, žal pa njegovi stranski učinki še niso povsem raziskani. To poroča tuji tisk in napoveduje mnoge zaplete in polemike. Nekatere so se že začele.
BST (bovines somatotropin) je izdelek gigantske ameriške kemične in farmacevtske industrije. Delovanje somatotropina so kemiki poznali že 1937. leta, vendar ga takrat niso znali umetno sintetizirati, saj gre za zapleteno beljakovinsko snov. Ko se je podobno kot v primeru človeškega hormona insulina kalifornijski firmi Benentech v letu 1979 to končno posrečilo, se je odprla pot za uporabo somatotropina v živinoreji, kjer so nesporno dokazali njegove izjemne lastnosti.
Toda ko naj bi se novost začela množično uporabljati v kmetijstvu po vsem svetu, so se zganili kmetje in se odločno uprli vsakršnim »hormonskim eksperimentom«. Zaradi izdatno povečane mlečnosti, ki jo spodbudi hormon BST, bi morali namreč zmanjšati črede molznic, kar velja zlasti za zahodno Evropo, ki se že sedaj utaplja v presežkih mleka in mlečnih izdelkov. Oblikovala se je tudi široka opozicija varstvenikov narave, ki opozarjajo, da se bodo »turbokrave«, kot so poimenovali s hormoni spodbujen kravji organizem, prehitro izčrpale ter postale lahek plen bolezni. Opozarjajo tudi na ostanke BST mleku ter s tem na nevarnost za človeka, kar pa še ni znanstveno povsem verodostojno dokazano. Spopad enih in drugih bo očitno trajal dalj časa, upajmo le, da bo zmagal razum.
t
Sl 9 (2012) 3. marca 1988
DOLENJSKI LIST
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Li.
Na boljšem delavci in tovarna
V novomeškem Labodu že od novembra lani deluje interna hranilna služba — Na kupu denar, ki bi sicer šel takoj za potrošne dobrine?____________
NOVO MESTO — Novembra lani je začela v novomeškem Labodu poslovati Labodova interna hranilna služba. Mesec kasneje sojo razširili še na Labodov tozd v Ptuju, do konca letošnjega leta pa naj bi vanjo zajeli vse dele Laboda. Preko hranilne službe prejemajo delavci osebni dohodek, tolikšen del, kolikor pač želijo, in nasploh varčujejo v njej.
»Smo delovna intenzivna firma in s svojo hranilno službo ni imel in nima
izplačilo osebnih dohodkov je vsak mesec veliko likvidnostno breme, tako da moramo najemati veliko kreditov. Sedaj, ko imamo svojo hranilno službo, se je potreba po poslovnih kreditih vsaj nekoliko zmanjšala. Za nas to predstavlja korist, saj je tak način zbiranja denarja cenejši od poslovnih kreditov, s tem da so upoštevani vsi stroški delovanja hranilne službe. Korist pa imajo tudi naši delavci, varčevalci hranilne službe, zaradi obrestnih mer, ki so bistveno višje kot v banki,« pravi direktor Labodove delovne skupnosti skupnih služb Andrej Kirm in dodaja, da Labod
namena konkurirati banki. Anketa med delavci je pokazala, da so tako združili denar, ki bi sicer takoj šel za potrošne dobrine ali za nakup deviz.
Razmeroma dobremu začetku dela interne hranilne službe so seveda šle na roko minimalne obresti za bančne vloge na vpogled. Tudi v primerjavi z vezanimi vlogami, za katere so bančne obresti višje od tistih za vloge na vpogled, je varčevanje v hranilni službi v prednosti, kjer so ugodno obrestovane vloge stalno na razpolago. »V začetku smo se odločili za obrestno mero v višini 70 odstotkov bančne obrestne mere
za vezane vloge za eno leto, pripis obresti pa je bil leten. Do 1. februarja smo vzdržali s 100-odstotno obrestno mero, čeprav seje bančna že prej znižala. Potem smo jo znižali tudi mi, kar je med varčevalci zbudilo precej nezadovoljstva. S 1. marcem bodo obresti spet drugačne. Odločamo se tudi za drugačen sistem varčevanja oz. za obrestno mero, ki bo prilagojena tisti, po kateri najemamo poslovne kredite. Sreminjali jo bomo mesečno, pripis obresti pa ne bo več ob letu, ampak vsake tri mesece,« pravi Kirm.
V Labodu so tudi poskrbeli, da poleg delavke, ki opravlja vse posle z varčevalci znotraj tovarniške ograje, enake posle za banko opravlja bančna uslužbe-
Zgolj za životarjenje
Novomeško Turističr\p društvo ima lepe načrte, a premalo denarja — Se prostori od danes do jutri
Veliko truda, novih zamisli in zlasti znatno več denarja bi bilo potrebnega, če bi Turistično društvo v Novem mestu
hotelo delovati, kot zahtva vloga regij-a. Cia
skega turističnega središča. Članov je premalo, članarina pa le simbolična.
Ko so v upravnem odboru turističnega društva 25. februarja sprejemali lanskoletni zaključni račun, so lahko kaj hitro pregledali, kam je šel razpoložljiv denar, ki gaje bilo vsega 1,8 milijona dinarjev. Od tega predstavlja glavni vir sredstev odstopljena turistična taksa, medtem ko je bilo od članarine vsega 62.500 din prihodkov. Društvo ima 142 registriranih članov, vendar niti vsi napisani niso poravnali lanske, četudi simbolične letne članarine v znesku 50 din.
Lanski obsežnejši delovni načrt so med letom skrčili zaradi pomanjkanja denarja, tako da so komaj krili stroške poslovanja in sodelovanje na nekaterih sejmih s propagandnim materialom, ki zajema turistično..r>onudbo v občini.
Osebni dohodki metliških funkcionarjev
Govorice in resnice o
funkcionarskih plačah
METLIKA — Pred kratkim je v naše uredništvo prišlo iz Metlike podpisano pismo, v katerem avtor opozarja na govorice o »astronomskih« plačah metliških funkcionarjev, ki da se zadnje čase širijo po Metliki. V zadnjih letih se take govorice bolj vztrajno razširijo povprečno dvakrat na leto, najpogosteje ob proračunu, povišanju vrednosti točke, ali na začetku leta. Ob takih priložnostih zahtevamo podatke na za to pristojnih mestih in doslej smo jih vedno in takoj dobili. Tudi tokrat. Čeprav so v pismu omenjeni samo osebni dohodki poklicnih funkcionarjev metliških družbenopolitičnih organizacij, objavljamo tudi podatke o osebnih dohodkih predsednika skupščine občine, predsednika izvršnega sveta, načelnikov oddelkov ter sekretarja skupščine občine. Objavljamo neto osebne dohodke brez minulega dela za letošnji januar ter povprečje osebnih dohodkov za lansko leto.
Sekretar predsedstva OK ZKS Metlika je za januar prejel 801.360 din, v tem znesku 5 odst. odpade na njegovo funkcijo predsednika občinskega komiteja za SLO, povprečje OD za lansko leto pa znaša 566.756 din; sekretar OK SZDL za januar 710.200 din, lansko povprečje znaša 508.469 din; sekretar občinskega sveta Zveze sindikatov: 710.200 din (508.469 din); sekretar OK ZSMS: 588.300 din (410.760 din); predsednik skupščine občine je za letošnji januar prejel 755.560 din, njegov lanski povprečni OD pa je znašal 530.985 din; predsednik izvršnega sveta:	745.066	din
(514.121 din); načelnik oddelka za notranje zadeve: 671.609 din (473.291 din); načelnik uprave za družbene prihodke; 671.609 din (463.415 din); načelnik oddelka za družbenoekonomski razvoj: 692.597 din (485.393 din); načelnik oddelka za ljudsko obrambo: 671.609 din (470.683 din); sekretar skupščine občine: 629.634 din (422.750 din).
A. B.
Uspela pa je že tradicionalna prireditev »Noč na Krki«, ki sojo v sodelovanju z gostinci in drugimi edinole lahko izpeljali.
Letos v turističnem društvu računajo na dobrih 5 milijonov dinarjev prihodkov, toda ker so izdatki za poslovanje od najemnine do kurjave in ostalega vsak dan višji, bodo spet težko staknili konec s koncem. Ce bo obljubljeni denar sploh v celoti na voljo! Spet bodo pripravili noč na Krki. pripravljajo izdajo turističnega vodnika mesta z okoliškimi razglednimi in turistično znanimi točkami, kar vse pogostješi izletniki pogrešajo. Sodelovati pa nameravajo tudi pri organizaciji in izvedbi festivala sladoleda in sladoledarskih izdelkov, ki utegne biti nova turistično in gostinsko zanimiva poletna prireditev na Glavnem trgu. Glavni organizator te prireditve pa je gostinski šolski center.
Trenutno najbolj pereč problem društva je dejstvo, da so kot najemniki skromnih prostorov v nekdanji Erjavčevi hiši, ki je last šolskega centra za gostinstvo, le gostači od danes do jutri. Ker nameravajo prazno poslopje zaradi velikih stroškov vzdrževanja oddati najboljšemu ponudniku, se ne ve, kako bo novi gospodar razumel težave in delo turističnega drušlva. Vsekakor bi delo povsem zamrlo, če bi bili še ob prostor.
R. B.
Andrej Kirm: »Naša hranilna služba je nekoliko zmanjšala potrebo po kreditih. Nočemo pa konkurirati banki.«
nka. Hranilna služba je vodena računalniško, preko osebnih računalnikov po enotah, program so naredili sami. Čeprav ta služba, kot rečeno, nima želje konkurirati banki, to v določeni meri vendarle počne, in dejstvo, da Labodu, ki je bil na Dolenjskem v tem pravzaprav prvi, sledijo še druge organizacije, bo verjetno le prisililo banke k drugačnemu obnašanju oz. k temu, da se bodo resneje borile za drugačne obrestne mere. Posebno, ker je Labodov v Sloveniji še kar nekaj.
Z. L.-D.
TEČAJ ŠOLANJA PSOV
NOVO MESTO — Kinološko društvo Novo mesto pripravlja za jutri, 4. marca, ob 16. uri tečaj šolanja psov. Tečaj bo pod novim novomeškim mostom na Rago-vem, vse morebitne dodatne informacije pa dobite na telefon (068) 23-663.'
Evidentirani kandidati
Za predsednika občinske skupščine Metlika je ponovno evidentiran Stanislav Bajuk
METLIKA — Na zadnji seji predsedstva OK SZDL Metlika so oblikovali predlog možnih kandidatov za nosilce vodilnih funkcij v skupščini občine in skupščinah interesnih skupnosti družbenih dejavnosti.
Za predsednika občinske skupščine je evidentiran Stanislav Bajuk; za podpredsednika Jože Došen; za predsednika zbora združenega dela Gabre Pre-dovič; za predsednika zbora krajevnih skupnosti Julij Novak in Janez Gačnik; za predsednico družbenopolitičnega zbora Marija Vukmanič. Za interesne skupnosti pa so evidentirani: za skupnost socialnega skrbstva: za predsednika Franc Stefanič, za predsednico zbora uporabnikov Anica Pezdirc, zbora izvajalcev Anica Bajuk; raziskovalna skupnost: za predsednika Jože Kočevar; kulturna skupnost: predsednik Andreja Brancelj, predsednik zbora uporabnikov Irena Flajnik-Pezdirc, predsednik zbora izvajalcev Stane Križ; skupnost otroškega varstva: predsednik Albina Tošeska, predsednik zbora uporabnikov Karolina Končar, predsednik zbora izvajalcev Terezija Pegam; izobraževalna skupnost: predsednik Vida Šegina-Matkovič, predsednik zbora
NI ZANIMANJA ZA DEJAVNOSTI OB AVTO CESTI
NOVO MESTO — V Razvojno raziskovalnem centru Novo mesto so po naročilu dolenjske medobčinske gospodarske zbornice pripravili študijo o možnostih za vključevanje dolenjskega gospodarstva v spremljajoče dejavnosti in opremljenost nove avto ceste. Kraji ob avto cesti naj bi od nje imeli namreč tudi kaj koristi, ne pa, da bo to nujno zlo. Žal pa dolenjske delovne organizacije ne kažejo posebnega zanimanja za graditev poslovnih zmogljivosti oz. za vključevanje v dejavnosti ob avto cesti. Na anketo, ki naj bi pokazala tovrstni interes, seje od 35 odzvalo le 14 organizacij, le 11 pa jih je potrdilo vsaj okviren interes za vlaganje v zmogljivosti in dejavnosti ob avto cesti. Po mnenju strokovnega sveta medobčinske gospodarske zbornice Dolenjske naj bi sedaj oblikovali poseben projektni svet iz strokovnjakov različnih strok iz posameznih dolenjskih organizacij, ki bi uskladil idejno tehnično in prostorsko dokumentacijo, pridobil predloge za spremembe družbenih planov ter konkretneje opredelil lokacije objektov.
Ne uničimo konja, ki še vleče!
Manj dela v obrti — S seje obrtnega združenja Novo mesto
NOVO MESTO — Lani so vsi prisegali na drobno gospodarstvo, o njem so pisale resolucije, obrtniki ob vsem tem vse težje delamo in vedno težje ustvarjamo dohodek. Ne vemo, kako bo. Obrtnik, ki zaposluje pet in več delavcev, je svojevrsten heroj, je med drugim menil predsednik obrtnega združenja Novo mesto Ivan Krajnc 26. februarja na seji skupščine tega združenja.
Za tako stanie bi se moral zanimati tudi sindikat. Občina za obrtnike ima posluh, saj z njo »dobro sodelujemo«, vendar naj bi obrtniki tudi v bodoče delali čimbolj v tej smeri, da si bodo izbo-
rili tisto, česar družba zanje ne da rada od sebe, je menil Krajnc. Oster pa je bil
DEŽURNE
PRODAJALNE
V soboto, 5. marca, bodo odprte do 19. ure naslednje prodajalne živil:
• v Novem mestu: Samopostrežba Šmihel
• v Šentjerneju: Samopostrežba Mercator
• v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Vrelec
• v Žužemberku: Market Dolenjka
• v Straži: Mercator KZ
Vse ostale prodajalne živil bodo odprte do 13. ure.
zlasti v oceni dela Zveze obrtnih združenj Slovenije. Pripombe na račun slabega dela delovne skupnosti zveze slovenskih obrtnikov in drugih ustanov je zaokrožil z ugotovitvijo, daje »vedno več tistih, ki skrbijo za obrtnike, a zanje v resnici ne naredijo ničesar«. Pozval je vse, ki imajo opravka z obrtništvom, naj ne uničijo konja, ki še vleče.
Take razmere se poznajo ne le v obrtništvu, ampak tudi širše. Slednjega seje dotaknil Milan Jakopin, kije med drugim dejal, da obrtniki ne načrtujejo novih delovnih mest in da se tudi zato utegne zaostriti vprašanje zaposlovanja. Razen tega je Jakopin opozoril na nujnost kakovostnega izboljševanja obratovalnic in se dotaknil nameravanega urejanja informacijskega sistema za obrtnike. O tem sistemu je dejal Ivan Krajnc, da ga bodo razvili tudi za Dolenjsko in Belo krajino, vendar na podlagi strokovnih priporočil. Trenutno obrtno združenje tudi še nima denarja.
Poleg tega so na seji obravnavali zdravstveno službo za obrtnike in delovni načrt novomeškega obrtnega združenja za letos. Menili so, naj bi se obrtniki več vključevali v rekreacijo in da naj bi poskrbeli za bogatejšo dejavnost v novem domu obrtnikov, npr. z ustanovitvijo pevskega zbora.
M. LUZAR
uporabnikov Franc Kremesec, predsednik zbora izvajalcev Anton Bezenšek; skupnost invalidsko-pokojninskega zavarovanja: predsednik Vinko Kepic; zdravstvena skupnost: predsednik Jure Ofak, predsednik zbora uporabnikov Boris Govednik, predsednik zbora izvajalcev Anton Suklje; telesno-kulturna skupnost: predsednik Jože Mihelčič, predsednik zbora uporabnikov Ivan Kostelec, predsednik zbora izvajalcev Marjan Pavlovič; skupnost za zaposlovanje: predsednik Janez Kremesec; skupnost socialnega skrbstva: predsednik Gabre Damjanovič.
PRAZNOVALI SMO DAN ŠOLE — V spomin, ko je padla partizanka Katja, praznujemo pionirji osnovne šole Katje Rupene svoj praznik. Vsako leto 27. februarja pripravimo proslavo, na katero povabimo tudi številne goste. Med tistimi, ki so se letos udeležili naše slovesnosti v Domu JLA, so bili upokojeni učitelji, Katjini sestri Ana in Mara, Bogdan Osolnik, delegacija pionirjev pobratene šole Vladislav Ribnikar iz Beograda in drugi gostje. V programu smo pokazali, kaj vse smo se naučili pri rednem pouku in izvenšolskih dejavnostih. (Foto: Uroš Pavlin, foto krožek o. š. Katja Rupena)
Več narediti z manj delavci
Kako je Beti lani gospodarila, se bo jasno pokazalo šele, ko bodo znani podatki o poslovanju celotne slovenske tekstilne industrije______________________________
METLIKA — Čeprav so podatki o poslovanju Beti v lanskem letu znani, je vendar težko realno oceniti uspešnost gospodarjenja te največje belokranjske delovne organizacije v prejšnjem letu. Najprej zaradi tega, ker so proti koncu lanskega leta spet spremenili obračunski sistem, tako da so podatki težko primerljivi s tistimi iz leta poprej.
proizvode, ki v sedanjih razmerah ne dajejo dovolj visokega dohodka. Vse letošnje naložbe, ki bodo realno manjše kot lanske, morajo biti usmerjene v zmanjševanje stroškov proizvodnje, zmanjše-
ELEKTRIKA V VEŽICI
NOVO MESTO —- V mrliško vežico na novomeškem pokopališču Šmihel naj bi v kratkem napeljali elektriko, kar bo za objekt samo prehodna rešitev, saj namerava Komunala vežico na šmihel-skem pokopališču pozneje temeljiteje preurediti. Za napovedano napeljavo elektrike bodo položili nekaj čez 80 metrov zemeljskega kabla. Urejanje vežice ne pomeni širjenja pokopališča v Šmihelu, saj tečejo razgovori o drugem prostoru za pokopavanje.
Protiinflacijski ukrepi zvezne vlade so povzročli, da se vhodne cene povečujejo bistveno hitreje kot cene končnih izdelkov. V zadnjih treh mesecih lanskega leta so se revalorizacijske stopnje tako povečale, da že bistveno spreminjajo oceno poslovanja glede na poslovanje delovnih organizacij v isti branži. Alije Beti lani gospodarila dobro, slabo ali povprečno, bo znano šele konec tega meseca, ko bodo znani podatki o poslovanju slovenske tekstilne industrije in Beti v njej. Vsekakor pa je že sedaj s precejšnjo mero gotovosti moč trditi, da se položaj Beti v slovenski tekstilni industriji v lanskem letu ni poslabšal. O tem govori tudi podatek iz lanskega de-vetmesečja, ko je Beti po dohodku na delavca v primerjavi z enakim obdob-
jem leto poprej napredovala s 30. na 26. mesto med vsemi slovenskimi tekstil-
nimi delovnimi organizacijami.
V taki negotovosti je seveda zelo težko načrtovati. V Beti so se odločili, da bodo planirali za vsako četrtletje posebej, saj se le tako v tej negotovosti najlažje prilagajajo sprotnim razmeram in temu primerno in hitro ukrepajo. Sprejeli pa so tudi sklop ukrepov, kijih bodo izvajali skozi vse leto. V prvi vrsti naj bi se letos število zaposlenih zmanjšalo za okoli 2 odst., zlasti ne bojo zaposlovali novih režijskih delavcev. Hkrati so si zadali, da bodo z manjšim številom zaposlenih povečali proizvodnjo za odstotek do dva. Svoj proizvodni program bodo selekcionirali in iz proizvodnje izločali
Novomeška kronika
GAČE — Na Gačah, kjer je (hura!) sneg, mora prenekateri smučar odnehati že ob vznožju. Vedno se namreč najde kakšen šlampast avtomobilist brez zimskih gum ali verig, ki se z vozilom postavi počez in zapre edino pot do belih opojnosti. Zamašek je seveda vse daljši, veselje in pričakovanje zamenjajo kletvice in prepir.
. Pa bi bilo lahko tako lepo in preprosto. Samo miličnika bi bilo treba postaviti na začetek poti. Njegovo budno oko bi naprej spuščalo samo avtomobile z verigami. Zvedeli smo, daje za to območje pristojen semiški oddelek milice. Upamo, da setak-mkajšnji možje upajo tudi na sneg.t.-iod SNEG — Prve letošnje snežinke S6 novomeške komunalce in cestno podjetje v začetku nekoliko presenetile, zdaj pa kot nikjer v Sloveniji solijo in peskajo ceste. Avtomobili so po pokrovih motorjev Že vsi popikani od zrnc peska. Začetni zagon pa je bil nekam težak. Hudobni jeziki pravijo, da zato, ker je bil sneg tako nesramen, daje zapadel tako rekoč sredi poletja, poleg tega pa snežink ni bilo že tako dolgo, da seje moral pogled komunalcev in cestarjev zlagoma navaditi nanje.
PIPE — Neki obrtnik pokupi vse nove, srednje stare in stare pipe iz medi. Tudi če so pipe tovarniške nove, se mu jih namreč še vedno splača pretopiti. Za litino dobi več, kot je v trgovini dal za pipo. Posel je posel, žalostna pa je pomisel, da seje s pipo stopilo tudi delo bedno plačanega delavca, ki jo je naredil.
vanje zaposlovanja, prestrukturiranje in izboljšanje kvalitete, nič pa ne bodo vlagali »v zidove«. Posebno pozornost bodo posvetili čim hitrejšemu obračanju zalog in k#pitala sploh.
A. B.
a
Ena gospa je slišala, da se je v našem mestu nekdo začel ukvaijati s proizvodnjo svežih jajc. Doslej je bilo v navadi, da so imele s tem nekaj malega opraviti tudi kure.
::
V času od 20. do 27. februarja so v novomeški porodnišnici rodile: Magda Mirtič z Dvora — Anamarijo, Anita Šikonja iz Tribuč — Mojco, Marija Štublar z Lipovca — Janija, Majda Ucman z Verduna Nejca, Sonja Jerman iz Črnomlja — Urško, Zdenka Novosel iz Metlike — Gordana, Slavka Oven iz Mačjega dola Manco, Milena Deželan iz Vel. Brusnic
— dečka, Milka Moravec iz Birčne vasi
— Ireno, Jožic Zorec z Dalnjega vrha — dečka, Darinka Mateljan iz Kamanja — Josipa, Dragica Jakše iz Krškega — Tade-
| ja, Marjeta Kranjc iz Šentjerneja — Roka, Valči Plut iz Gribelj — Nino, Alojzija Krištof iz Sajenic — Bojano, Zlatka Strgar iz Črnomlja — Tjašo, Branka Hudorovac iz Semiča — deklico, Stanislava Zupančič iz Lipovca — Miho, Albina Zorc iz Meniške vasi — Katjo, Dijana Bevc z Mirne
— Borisa, Jožica Kink s Senovega — Andreja, Katica Brodarič iz Gribelj — Gregorja, Majda Jerovšek iz Hom — Marjana, Anita Zorc z Malkovca — Gašperja, Damjana Simončič iz Cerovega loga — Pavla, Bernarda Pravne s Selške gore — Milana, Anica Jakobčič iz Fučkovcev — Marjana, Vanda Torkar — Tomljanovič iz Krškega — deklico, Damjana Bukovec iz Meniške vasi — Domna in Marjetka Durjava iz Hrastulj — deklico.
IZ NOVEGA MESTA: Janja Tratnik z Drske 57 — Slavka, Sonja Sinrajh z Ljubljanske 4 — Kristino, Breda Nemanič z Adamičeve 10 — Katjo, Silva Zupančič z Runkove 2 — Matica, Darka Cosič z Ragovske 9 a — Jano in Emilija Šaponija iz Nad mlinov 21 —- Leo.
• Čim bolj prazna je glava, j tem bolj polna so usta.
Ljudska modrost
• Nekatere glave me spomin-I jajo na mojo hranilno knjižico:
težko se polnijo in lahko praznijo-HABIČ
Sprehod po Metliki
METLIŠKA MESTNA GODBA pri-I pravlja 5. marca 1988 v kulturnem domu Edvarda Kardelja samostojni koncert z naslovom Dober večer, Metlika. Godbe-| niki bodo zaigrali deset skladb, resnih, a i tudi zabavnih, večer pa je posvečen dnevu žena. Scenarij za prireditev je napisal Toni Gašperič, ki bo zadevo tudi vodil. Vstopnine ne bo, obiskovalke pa bodo dobile
• Ker bodo pogoji gospodarjenja v Sloveniji v letošnjem letu za vse tekstilce približno enaki, pričakujejo v Beti, da bodo, če bodo dosledno izvajali sprejete ukrepe, zadržali vsaj lan- I sko raven uspešnosti med slovenskimi tekstilci, s tem pa tudi lansko raven osebnih dohodkov, skladov in razvoja.
| cvetlico_,ky ih bo spomnila, da je 8. marec.
KIDRIČEVO NASELJE 3 obiskuje zmikavt, ki najraje stika po tujih kleteh in odnaša vse, kar je za pod zob ali za po grlu. Vdira v kleti in si polni svojo s kompoti, vini, krompirjem, vloženimi kumarami in paprikami. Drugih reči zaenkrat noče, četudi so veliko vrednejše od zgoraj napisanih dobrin. Slišati je, da so dolgoprst' nežu že na sledi in da ni daleč dan, ko ga bodo stresli iz tatinskih hlač.
NIKAKRŠNO EPOHALNO ODKRITJE NI, daje letošnja zima blaga in brez snega. Tako imenovane zimske službe so bile skoraj brez dela, tudi po stanovanji se ni kurilo kot na primer lani. Bo pa le zanimivo zvedeti nekaj: namreč to, kolike izgube bodo’ ob koncu zime prikazat kurilni odbori in koliko bo v minusu služ; ba, ki bi sicer morala čistiti in posipavati ceste, poti in pločnike.
DOLENJSKI LIST
St. 9 (2012) 3. marca 1988
IZ NKŠIH OBČIN	IZ	NKŠIH	OBČIN
Črnomaljski drobir ||;^?
REŠITEV — Ko je stiska najhujša, je rešitev najbližja, pravi svetopisemski pregovor. Ena od rešitev je tudi, da se, ko ti je vsega dovolj in čez glavo, umakneš kam drugam. Za to imajo Črnomaljci in drugi Belokranjci izvrstno priložnost ob cesti — Turistbiro. Med drugim že sprejemajo prijave za 7-dnevno krizaijenje z luksuzno ladjo La Palma, ki bo od 21. maja do 8. oktobra številne proletarce, polproletarce in kar je še drugih občanov, ki odločajo o
svojem delu in njegovih rezultatih, popeljala od Benetk do Grčije in nazaj. Če slučajno nimate pri roki od 530 do 2.600 dolarjev, kolikor ta rešitev stane, se boste gotovo odločili za 12-dnevno prvomajsko križarjenje s skromnejšo Liburnijo od Reke do Carigrada in nazaj. Iz nogavice boste potegnili od 1,4 do 2,5 milijona dinarjev. Pozor: v tej ceni je všteta tudi uporaba ladijskih ležalnikov!
REŠITEV II — Če niste imeli sreče in sta obe križarjenji že razprodani, vam ponujamo zasilno rešitev. V sak dan od poldne do enih lahko greste v črnomaljsko glasbeno šolo, kjer je Glasbena mladina Bele krajine odprla prvo belokranjsko videoteko. Na izbiro je 270 video kaset, od tega je 150 celovečernih igranih filmov, 120 pa kaset z glasbenega področja. Dnevna izposojevalnina je 1.800 dinaijev, s tem drobižem pa lahko pridete celo dlje kot z La Palmo. Če nimate videorekorderja, si ga izposodite od soseda. Če vam ga ne bo hotel posoditi, pojdite na križarjenje z La Palmo.
REŠITEV III — Če vam sosed ni hotel posoditi videorekorderja, nujni opravki v trtju in v hlevu pa so vam onemogočili križaijenje z La Palmo, si lahko v ponedeljek, 7. marca, ob 19. uri v črnomaljskem kulturnem domu ogledate predstavo ljubljanskega Šentjakobskega gledališča Orhideja. Če ste ženska ali pa kljub temu praznujete dan žena, vedite, daje to darilo za 8. marec. Če pa si osnovnošolec ali srednješolec, si boš v torek ali sredo ogledal eno od štirih predstav ljubljanskega Lutkovnega gledališča Kozlovska sodba v Višnji gori. Kultura in prosveta, to vaša bo osveta!
Drobne iz Kočevja
ZA PRIHRANEK GRE — V Kočevju so pred kratkim sklenili, da bodo glasilo Kočevske novice tiskali v Novem mestu, in ne v kočevski tiskarni, ker bodo s tem prihranili kočevskemu združenemu delu 3 milijone dinarjev. Če pa bi odgovorni malo bolj razmišljali ali če bi prisluhnili občanom, bi spoznali, da je možno domačemu združenemu delu privarčevati celo nekaj 10 milijonov dinarjev, pa ob- I veščanje po kakovosti in aktualnosti ne bi nič trpelo.
PSI SE ŽENIJO — Bliža se pomlad in po Kočevju ne zavijajo le zaljubljeni mački, ampak tudi psi. Občani se boje osamljenih psov, ki lajajo nanje in se jim grozeče bližajo, kot da jih bodo napadli. Ljudje sicer vedo za tisti pregovor, da p«, ki laja, ne grize, ne vedo pa, če ga poznajo tudi psi.
DOBRO GREJEJO — Kočevci so to zimo zadovoljni z gretjem. Po stanovanjih je toplo, k čemur je delno pripomoglo tudi lepo vreme. Po nekaterih stanovanjskih blokih pa ugotavljajo, da tako vročih radiatorjev, kot jih imajo to zimo (od 3. februarja dalje), doslej sploh še niso imeli.
RibniSki zobotrebci
BRSKAJO PO SMETEH — Tudi po Ribnici brskajo Romi po kontejnerjih in iščejo hrano ali pa druge uporabne predmete. Podobno počno tudi na smetišču v Mali gori. Odpadke mečejo iz kontejnerjev na tla in tako onesnažujejo Ribnico. Taki, umazani, pa nato prihajajo v gostišča, trgovine, zdravstveni dom, stanovanja in drugam. Kaj storiti?
SUHA HRANA — Sestankov je sicer že manj, kot jih je bilo včasih, a še vedno veliko. Tako je pozno popoldne med odmorom seje OK ZK neka Sodražanka iz torbice vzela sendvič in ga jedla. Tistim, ki so cedili sline, je pojasnila, da je to njeno kosilo. Žrtev sestankov pač.
GOVORICE NE DRŽE — Po Ribnici se te dni širijo razne govorice, ki se vrte okoli ribniške pošte. Doslej nam je uspelo preveriti le tisto, da so v nekem kamnolomu pri Ribnici (po prvi inačici) oziroma na smetišču (po drugi inačici) našli kar dve vreči razglednic »Podarim dobim«. Na postaji milice v Ribnici so nam zatrdili, da o tem ničesar ne vedo in da torej govorice o tem niso resnične.
RESOLUCIJA POD STREHO
RIBNICA — Zbori občinske skuipščine Ribnica so na zadnjih sejah minuli teden sprejeli resolucijo o razvoju občine letos, kije zelo optimistična (V primerjavi z republiško), saj predvideva rast družbenega proizvoda za 3 odstotke, fizični porast industrijske proizvodnje za 4 odstotke, izvoza najmanj za 8 odstotkov, število zaposlenih pa bo porastlo za 2 odstotka. Razprava ni bila ravno živahna, bilo pa je kljub temu nekaj pripomb. Načelna je bila, da sedanji ukrepi Z1S ne spodbujajo izvoza, hkrati pa je zelo kritično tudi s prodajo na domačem trgu. Izraženo je bilo upanje, da bo končno dovoljeno delovanje tržnih zakonitosti, saj se sicer obeta še več nezadovoljstva, pešanja gospodarstva in stavk, in to tudi v ribniški občini, kjer doslej tega ni bilo. Delegati vseh zborov so menili, da so nekatere formulacije v resoluciji preveč »jugoslovanske«, se pravi ohlapne in nezavezujoče.
LOV ZA ZAKLADOM
RIBNICA — Ribničani so po narodnem dohodku na prebivalca pustili že leta 1986 daleč zadaj sosede Kočevce. Kljub temu pa Ribničani tarnajo in se vprašujejo, kje bodo našli skriti zaklad, ki ga potrebujejo za razrešitev samo najnujnejših zadev, in sicer za telefonijo 3 milijarde dinarjev, za popravilo šol 500 milijonov, za ureditev Miklove hiše (v kulturni center) 150 milijonov, za obnovo Johanove hiše 60 milijonov, za zagon plavalnega bazena 180 milijonov itd., itd. »Joj, kje bom vzel?«, se sprašujejo Ribničanje, odgovor pa je znan: »I, tam, kamor si del!«
P-c
Šolo dobili, obrat pa je v vodo
padel
Kako zaustaviti zaosta-janje Strug?___________________________
STRUGE — »V zadnjih letih smo večino svojih prizadevanj usmerili na temeljito posodobitev šole. S prenavljanjem smo začeli konec leta 1986, dokončali pa smo jo te dni. Menili smo namreč, daje prav šola tista, ki bo vplivala na odseljevanje iz naše doline, in da se bo zaradi nje nehalo nazadovanje prebivalstva,« pravi predsednik sveta KS Struge Janez Kralj.
Seveda pa po otvoritvi šole, pri' gradnji katere so sodelovali s prostovoljnim delom tudi krajani, ne bodo počivali, saj je potrebno dograditi še prostore za pošto in za krajevno skupnost. Predsednik KS pričakuje, da zagnanost za delo zdaj ne bo popustila.
Iz Strug se ljudje še vedno vozijo na delo v druge kraje, predvsem v Ljubljano. Zato se Stružanci in njihovo vodstvo KS že mnogo let prizadevajo, da bi dobili proizvodni obrat, v katerem bi se zaposlilo 20 do 40 domačinov. O tem so se dogovarjali že z mnogimi podjetji, a so vsi dogovori padli v vodo, kot zadnji tudi že zelo čvrst dogovor s kočevskim Itasom. Predsednik Kralj pravi, da je očitno glavni vzrok, da Struge še niso dobile proizvodnega obrata, ta, da so na razpolago predvsem nekvalificirani domači delavci. Dodaja pa, da se bo vodstvo KS kljub vsem tem zapletom še naprej prizadevalo, da bi Struge le dobile svoj obrat.
J. P.
Trebanjske iveri
PLAČE — V Kolinski — mislimo na delovno skupnost v beli Ljubljani — se kar izborno spoznajo na industrijsko psihologijo. Ko so začeli reorganizacijo (beri: ukinitev tozdov!), so plače čudežno naras-|e. Delavcem jih iz srca privoščimo, saj so “tle poprej njihove kuverte bolj tanke kot debele. Bolj nas zanima, če ne gre za Prekanjeno igro, kajti tudi tozd Kolinske na Mirni še zdaleč ni splaval iz rdečih številk, so pa res močno okleščene. Ali potemtakem koreninijo plače Kolinske (po višini druge v trebanjski občini) v dobrem gospodarjenju ali v vroči želji vodstva Kolinske, da bi na hitro likvidirali tozde? Poteza je pri delavcih tozda na Mimi za 2daj vžgala.
ZAENKRAT ŠE PO STARI CENI -Občinska vlada je za sedaj zavrnila predlog GKP tozd Komunala, da bi močno Povečali ceno komunalnih storitev. Teija-n so dodatne informacije od komunalcev. Ti so se resda znašli v sila zagatnem položaju, ko bi imeli samo pri vodovodu čez ‘ stari milijardi izgube na mesec, če bi Vračunavali amortizacijo. Številke so pozljive, tudi tiste, ki jih pričakujejo pomniki. Še dobro, da imajo debelo kožo ln dobro srce!
Letos kopališče na jezeru
Uredila ga bo KS Rud-
nik-Salka vas
RUDN1K-ŠALKA VAS — »Zadnjih 10 let smo na območju naše KS Rudnik-Šalka vas naredili bolj malo,« pravi nace Kamšek, predsednik gospodarske komisije v tej KS, a takoj doda, daje bilo lani narejenega kar precej. Asfaltirali so ceste na Rudniku in Oneku. Onek je dobil še obvoznico. Javna razsvetljava pa je bila urejena v Šalki vasi, na Rudniku in Oneku. Asfaltirane so bile tudi druge ceste. Klinja vasje edina vas v KS, ki ima asfaltirane že vse ceste, za kar je zaslužen tudi tozd Prašičereja, ki je za to namenil 9,6 milijona dinarjev. Za vsa dela je bilo porabljenih preko 90 milijonov.
od Zeljn do že zgrajene kanalizacije, ki vodi do čistilne naprave. Z as-‘ Jtom bodo prelili nevarno cesto alka vas-Zeljne. Prenovili in dozidali bodo tudi družbeni dom v Salki vasi, da bo v njem dovolj prostora za vse organizacije in društva v KS, saj bo celo mladina dobila tu svoj klub. Z udarniškim delom bodo kmalu začeli, saj so večino potrebnega denarja že zbrali. Že do kopalne sezone pa bodo na obali jezera uredili kopališče in sanitarije.
J. P.
Nace Kamšek
Do kje seže diferenciacija?
S programske seje OK ZKS Črnomelj — O kadrih, programih, odgovornosti
ČRNOMELJ — Za programsko sejo OK ZKS Črnomelj — bila je prejšnji petek — so pripravili obsežno in izčrpno poročilo o delu občinske organizacije Zveze komunistov v tej belokranjski občini v zadnjih dveh letih in sprejeli usmeritve za delo v naslednjem dveletnem obdobju. O osnutku poročila so pred sejo razpravljali v osnovnih organizacijah in ga v glavnem ocenili kot dobro oceno stanja in nalog Zveze komunistov v črnomaljski občini.
V teh razpravah so ugodno ocenili dejavnost pri prenovi Zveze komunistov, izrazili podporo delu občinskega komiteja in njegovega predsedstva, od bližnje republiške in zvezne konference ZK pričakujejo komunisti v črnomaljski občini, da se bo ob zaostreni odgovornosti okrepilo zaupanje članov in drugih ljudi v ZK. Črnomaljski komunisti menijo, da so precej zadev uredili ali jih urejajo v svojem okolju, do ljudi, ki marsikdaj sedijo tudi na ključnih položajih, pa odgovornost in z nio povezana diferenciacija ne sežeta. Prav taki oportunisti pa najbolj škodujejo ugledu Zveze komunistov v celotni družbi.
Na programski seji je razprava tekla v dveh komisijah, za družbenoekonomske odnose in družbenopolitični sistem. V prvi so razpravljalci po vrsti opozarja-
ZBIRANJE ZA KLUB
KOČEVJE —- Kočevska mladina pripravlja akcijo za zbiranje prispevkov za ureditev stavbe, v kateri je mladinski klub Škorc (bivša gostilna Rog). Precejšen del stavbe sta uredila mladinca, ki sta prevzela to stavbo v najem. Se vedno je potrebno urediti ali plačati strelovod, toplovod, popravilo strehe, prenovo fasade in izboljšavo vodovodne napeljave. Stavba je last mladinske organizacije, ki pa nima denarja za vse to (zato je dala tudi večji del prostorov v najem). V kratkem bodo organizirali manifestativno akcijo za zbiranja prispevkov. Začeli jo bodo s prireditvijo na ploščadi sredi mesta, s predstavo v mladinskem klubu in plesom. Vodstvo mladine je popolnoma prepričano, da bo akcija za zbiranje denarja uspela.
NIČ Z DIREKTORJEM
KOČEVJE — Na razpis za direktorja Zdravstvenega doma Kočevje-Ribnica se je prijavil le en kandidat, in še ta od drugod. Na sestanku, na katerem so o prijavi razpravljali, so ugotovili, da ne izpolnjuje vseh pogojev, ker je bil že kaznovan. Nekdo je ob tem pripomnil: »Se mi je kar sumljivo zdelo, da bi kakšen pošten človek od drugod hotel priti v Kočevje.« p
li, da se delež naložb v družbenem proizvodu občine manjša, kar vsekakor pelje k nazadovanju, da v občini tako rekoč nimajo perspektivnih programov, da zaposlovanje mladih šolanih ljudi upada, daje beg visokokvalificiranih kadrov iz občine zelo zaskrbljujoč in bi vsekakor morali odkriti vzroke za to in jih odstraniti. »Energično moramo iskati nove, perspektivne programe, prihodnost imajo zlasti manjše proizvodne enote,« je poudaril uvodničar Martin Janžekovič, pridružil se mu je predsednik izvršnega sveta Jože Mrz-
Ocen funkcionarjev še ni
Kandidati za predsednika občinske skupščine in SZDL morajo predložiti programe razvoja občine
KOČEVJE — Strinjamo se z evidentiranimi možnimi kandidati za odgovorne dolžnosti v občini, čeprav bi bilo zaželjeno, da bi bila za vsako dolžnost najmanj dva kandidata (je pa povsod le po eden), so ugotovili na skupni seji predsedstev OK SZDL in OS ZS ter usklajevalnega odbora za kadrovska vprašanja pri P OK SZDL Kočevje.
Menili so, da je predlog ocene dela funkcionarjev občinske skupščine pres-plošen. Za vse je delo ocenjeno pozitivno, čeprav občina vedno bolj nazaduje, če upoštevamo narodni dohodek na prebivalca. Še slabše je pri SIS, kjer takih ocen sploh še ni pripravljenih. Ocene je potrebno podati za vse.
Strinjali so se, da Alojz Eržen kandidira za predsednika občinske skupščne, ob tem so poudarili, da je treba poskr-
Življenja ni moč programirati
• V skupini za družbenopolitični sistem so opozorili, da člani ZK premalo delujejo v drugih družbenopolitičnih organizacijah, zlasti v sindikatu in mladinski organizaciji in zahtevali, da mora biti član ZK komunist 24 ur na dan, ne pa samo na svojem delovnem mestu. Rečeno je bilo tudi, da starejši mladim preveč idealno slikajo Zvezo komunistov, kar vodi tudi do razočaranj, saj je dejansko stanje marsikdaj drugačno, »Razne afere gotovo ne popularizirajo ZK pri mladih. Če pa bo ZK imela uspehe, se bo gotovo tu-di obnavljala in pomlajevala.«__________
Ijak, kije dejal, da v Sloveniji taki programi so, a jih je težko dobiti v bolj odročne in manj razvite občine. »Veliki sistemi se zapirajo, danes se ne vlaga več
beti tudi za dobrega direktorja Opremi, kjer je sedanji kandidat za župana zdaj direktor. Zahtevali so, da morajo biti na občinski kandidacijski konferenci prisotni vsi kandidati, da bodo po potrebi odgovarjali na zastavljena vprašanja. Kandidat za predsednika občinske skupščine pa mora predložititudi svoj program za razvoj občine.
Predsedstvo OK SZDL pa je razpravljalo še o kandidaturi za predsednika SZDL. Ugotovili so, daje doslej na kandidaturo pristala le Anica Kosten, z evidentiranim kandidatom Petrom Šobarjem pa zaradi njegove bolezni razgovora še niso opravili. Tudi tu velja, da je kandidat dolžan pripraviti programska izhodišča za delo SZDL v novem obdobju.
J. PRIMC
Družbene dejavnosti v trebanjski občini razpete med predpisi in življenjem — Zdravstvo v najhujsi zagati — Enotna rizična skupnost?___________________________
TREBNJE — Številnim negotovostim in nejasnostim navkljub je lani v družbenih dejavnostih trebanjske občine uspelo ob realno 5 odstotkih manj denarja kot leto poprej ohraniti programe tako po vsebini kot tudi po obsegu. Koliko je trpela kakovost dela zavoljo premnogih usklajevanj, prepričevanj in preračunavanj je težko oceniti. Gotovo pa je, da bo šele po zaključnih računih moč ugotoviti skladnost dejanskih gibanj stroškov in usklajenost osebnih dohodkov z gospodarstvom kot podlaga za odločitve v letošnjem letu.
in kredo. Ali naj ukinemo šolske malice, prevoze učencev in se vrnemo v nekdanje čase ali pa naj varčujemo pri ogrevanju učilnic, da bo za naše otroke dovolj 15 stopinj, za ljubljanske pa vsaj 20, se užaljeno sprašujejo starši.
V največjih zagatah se je znašla občinska zdravstvena skupnost, ki se kar ne more znebiti primanjkljaja kljub prispevni stopnji, ki je bila vedno med najvišjimi v Sloveniji. Spodbudno je vsaj to, da se je Trebanjcem končno pridružila celotna dolenjska regija v zahtevi po enotni rizični zdravstveni skupnosti v republiki.
V Trebnjem se nočejo sprijazniti niti z neenakim položajem z razvitejšimi občinami tudi v izobraževanju, kjer bo kmalu komaj še denar za plače učiteljev
Programirana inflacija je bila tudi za družbene dejavnosti prava katastrofa, saj so poštenjaki spet potegnili kratko. Trebanjci so namreč dosledno upoštevali intervencijske zakone, vkalkulirali stroške po programirani inflaciji, dejan-
ŠTEFAN KAMIN NOV PREDSEDNIK OK ZK TREBNJE
TREBNJE — Na ponedeljkovi programsko-volilni seji občinske organizacije Zveze komunistov v Trebnjem so za novega nepoklicnega predsednika trebanjske partije izvolili Štefana Kamina, ravnatelja Osnovne šole heroja Slaka v Trebn-jem. Dosedanjemu predsedniku Jožetu Javnikarju pa so se zahvalili za uspešno delo.
KANDIDATI ZA NOVO VODSTVO SINDIKATA
TREBNJE — Za volilno-program-sko sejo občinskega sveta Zveze sindikatov Trebnje, ki bo v sredo, 9. marca, so pripravili tudi obširno poročilo o poteku kandidacijskega postopka za nadomestne volitve v občinski svet ZSS. Kot kaže je bil izpeljani postopek demokratičen. Za novega predsednika sveta kandidirata Zora Kastelic iz občinske uprave in Alojz Podboj iz Stanovanjske zadruge Šentrupert, za podpredsednika Anton Maver (KPD Dob) in Jože Žabkar (OŠ Trebnje) ter za novega poklicnega sekretaija Miran Jurak iz Tesnil.
v objekte, ampak v znanje, tu pa mi nismo dovolj močni.« Vsekakor, so menili, seje treba v veliki meri opreti na domače znanje, za to pa so v prvi vrsti potrebni dobri in sposobni kadri. V zadnjih petih letih pa se je kadrovska struktura v črnomaljski občini občutno poslabšala, niti v eni delovni organizaciji se ni izbojšala in tu vidijo poglavitni vzrok za zaostajanje. Od Zveze komunistov pa črnomaljski komunisti po-ričakujejo in zahtevajo bolj odločno in učinkovito ukrepanje.
A.	BARTEU
MANJ KOMUNISTOV
RIBNICA — V ribniški občini je lani izstopilo iz ZK 22 članov, 7 je bilo izključenih, nekaj pa jih je umrlo. V organizacijo so lani včlanili tri mlade. Tisti, ki so izstopili ali bili izključeni, se niti prej niti kasneje niso zaradi česarkoli pritožili na tovariško razsodišče ali na predsedstvo OK ZK.
Pomagajo duševno prizadetim
Kdaj bodo urejene delavnice zanje?
KOČEVJE — Društvo za pomoč duševno prizadetim v Kočevju je bilo ustanovljeno pred dvema letoma. Šteje 46 duševno prizadetih članov, razen tega pa so člani tudi svojci prizadetih. Predsednica društva je Zdenka Kastelic.
Društvu so v teh dveh letih pomagali z denarnimi prispevki Zveza društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije, samoupravne interesne skupnosti, delovne organizacije, del denaija pa so zbrali tudi s članarino. Skupno se je v teh dveh letih nabralo preko milijon dinarjev. Ta denar so porabili v glavnem za novoletni obdaritvi članov, za letovanja prizadetih, za organizacijo semi-naijev in strokovni nredavanj za starše prizadetih otrok in za vse, ki se ukvarjajo s pomočjo duševno prizadetim. Opravili so tudi popis prizadetih, organizirali družabna srečanja s sorodnimi društvi, pa tudi sicer so sodelovali ’ predvsem z društvi v Ljubljani in Ribnici.
V domači občini se kaže vedno večji posluh za prizadete. Tako so novembra lani organizirali pri kočevskem vrtcu oddelek za otroke, ki zaostajajo v duševnem razvoju. Obiskujejo ga štirje . varovanci.
V raznih zavodih za duševno prizadete pa se usposablja 29 otrok in odraslih, starih do 21 let. Ti pridejo domov za stalno, če niso več potrebni zavodskega varstva. Njihovo usposabljanje ni poceni, zato bi se morali doma vključiti v delo v delavnicah pod posebnimi pogoji. Takih delavnic pa v kočevski (in tudi ribniški) občini še ni. Vprašanje je tudi, če jih bodo lahko v sedanjih težkih razmerah organizirali.
J. P.
V Kolinski prenagljeni
Mnenje sindikata o ukinitvi tozda na Mirni
sko pa so si s tem napravili medvedjo uslugo, kajti življenje in z njim tudi div-
• Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti občine Trebnje so predvidele v letu 1987 manjšo širitev programov, in sicer naj bi otroško varstvo v Trebnjem pridobilo dva oddelka, kiju že več let načrtujejo, zdravstvo pa naj bi končno uredilo lekarno na Mirni. Intervencijski zakon je načrte v trenutku od-plahnil. Širitev programa v družbenih dejavnostih pa je pomenil sklep skupnosti otroškega varstva Slovenije za uskladitev nadomestil osebnih dohodkov v času porodniškega dopusta z OD upravičenk — mater.
janje cen je šlo povsem po drugi poti, kot so jo predpisali v Beogradu.
P. PERC
TREBNJE — Stavkovna pravila so potrebna, a so preobširna. Dovolj bi že bile določene usmeritve, ne pa zdajšnje pretirano razčlenjevanje, ki že kar diši preveč uradniško, so menili na zadnji seji občinskega sindikalnega sveta v Trebnjem, ko so obravnavali stavkovna pravila.
Ob obravnavi poročila sodišča združenega dela so ugotovili, da ni problematično število novih primerov, pač pa nekatere obtožbe, daje sindikat premalo odločen pri preganjanju nedela, kar naj bi prihajalo na površje pri različnih disciplinskih postopkih. Sindikat v Trebnjem naj bi imel preblago mnenje, včasih pa ga sploh ne da; neposredno na občinski sindikalni svet lete očitki, da se preveč angažira za delavca.
Sindikat odgovarja na take in podobne očitke, češ da mora včasih, čeprav zelo redko, požreti tudi kakšno pikro, da se še premalo zavzema za pravice delavcev. Sindikat v takih primerih vedno preverja, če so delavci, ki jih posredno brani, dobro izpolnjevali svoje dolžnosti, se pravi, ali so bili dobri delavci. Res pa je, da v zakonu o združenem delu ne piše, da mora sindikat pri disciplinskih postopkih povedati tudi svoje mnenje. Nekateri bi po vsej sili hoteli sindikat zlorabiti, kot
da je udeležen v teh postopkih.
Ko so obravnavali poročilo družbenega pravobranilca samoupravljanja Novo mesto, so menili, da so vezi z občino Trebnje boljše. Glede predvidene reorganizacije v Kolinski, kjer bi se radi na hitro znebili tozdov, med drugim tudi tistega na Mirni, je po mnenju sindikata nesprejemljivo, ker je bila občina
• Na predlog predsednika občinskega izvršnega sveta Maksa Kurenta so na ponedeljkovi programsko-volilni seji OK ZK Trebnje sklenili, da bodo o ukinjanju tozdov poglobljeno razpravljali na eni prihodnjih sej komiteja.
• Prihodnjič bomo objavili tudi pripombe družbene pravobranilke samoupravljanja Anice Bilbije iz Novega mesta.___________________
Trebnje v celoti, od družbenopolitičnih organizacij do izvršnega sveta, odkrinjena od sooblikovanja predloga reorganizacije. S politiko izvršenih dejstev se v občini ne bodo sprijaznili kar tako. Delavcem tovarne na Mirni bodo morali jasno povedati, da bodo imeli precej manj besede in vpliva na poslovanje, če bi izgubili tozd. Delavcev ne bi smeli premamiti niti trenutno sorazmerni visoki osebni dohodki, drugi po višini v občini.	P.	P.
IZ NKŠIH OBČIN
lil
IZ NKŠIH OBČIN
Rudnik Globoko — da ali ne?
Krajani zahtevajo sprotno obveščanje o namenih Slovenije — Ostro nasprotuje-______jo	morebitnemu	shranjevanju	jedrskih	odpadkov	v	jamah
BREŽICE — Kaj bo z rudnikom, bodo znova kopali premog ali ne, to je vprašanje, ki ljudi v tem okolišu vznemirja, odkar potekajo raziskave premogovih zalog. Tisti, ki so na javni tribuni v minulem tednu pričakovali dokončen odgovor, so bili razočarani. Strokovnjaki Geološkega zavoda, inšpektorji, predstavniki REK Trbovlje in Rudnika Senovo jim ga niso mogli dati, ker o tem odloča republika, njena odločitev pa je odvisna od splošnih energetskih potreb in cen za različne vire energije.
Ponovno odprtje rudnika so med drugim načrtovali z namenom, da bi ta preskrboval s premogom krško Tovarno celuloze in papirja, ker je v neposredni bližini in ker prevoz lignita na daljše razdalje ne bi bil rentabilen. Torej je tudi od Celuloze odvisna prihodnost Globokega. Trenutno kaže, da se bo ta
PLANINSKI PLES NA SENOVEM
SENOVO — V soboto, 5. marca, ob 20. uri bo v Domu Štirinajste divizije na Senovem že drugi planinski ples, ki ga prireja planinsko društvo Bohor. Planinci in drugi gostje se bodo lahko zavrteli ob zvokih ansambla Štajerskih sedem, program pa bo povezoval Boris Kopitar.
IŠČEJO PEVOVODJO
SEVNICA — Moški pevski zbor pri sevniškem gasilskem društvu je bil dolga leta pod vodstvom neutrudnega zborovodje Viktorja Krenčiča nepogrešljiv člen ljubiteljske kulturne poustvarjalnosti v sevniški občini. Odkar je profesor Krenčič zaradi skrhanega zdravja odložil dirigentko palico, kulturna komisija pri GD Sevnica zaman išče novega pevovodjo. Precej mladih je pokazalo zanimanje za petje v zboru in še vedno bodo novi člani zelo dobrodošli, kajti zbor se je naglo staral, ni pa še zborovodje.
Začasno ukinjena šola na Telčah
26 učencev vozijo v šolo v Tržišče — Vrtec poslej redno
SEVNICA — Občinski izvršni svet je na zadnji seji 25. februarja pripravil za zasedanje občinske skupščine in občinske izobraževalne skupnosti sklep o začasne«!1 prenehanju dela podružnične šole Telče pri OS Tržišče. Sklep se uporablja že od začetka leta, se pravi, da se letos 26 učencev, kolikor jih je bilo na Telčah v dveh kombiniranih oddelkih od 1. do 4. razreda, že vozi v matično osnovno šolo v dolini. Za ta korak se Sevničani odločajo zaradi racionalizacije in upokojitve pedagogov. Naposled pa so tudi starši želeli svojim otrokom zagotoviti bolj kakovosten pouk v samostojnih oddelkih OŠ v Tržišču. Pouk na Telčah bi spet organizirali, ko bi število učencev naraslo do 30. OŠ Tržišče mora poskrbeti, da zgradba ne bo propadala, pripravljala bo proslave tudi na Telčah, zagotovljen pa je tudi reden obisk potujočega vrtca v tem kraju.
preusmeril na čistejšo energijo, na plin, kar je krajanom tudi prav.
Na tribuni so že v uvodu poudarili, da se rudnika ne veselijo, če ga bodo pa že odprli, potem se ne nameravajo zadovoljiti z drobtinicami. Zavedajo se, da jim uničenega okolja zlepa ne more nadomestiti še tako obetaven gospodarski razvoj. Če do odprtja rudnika ne bi prišlo, zahtevajo zagotovilo republike, da v jamah pod površino ne bodo shranjevali radioaktivnih odpadkov iz JE Krško. Nad tem so zelo zaskrbljeni, odkar so zvedeli, da so geologi med 38 možnimi lokacijami v Sloveniji našteli tudi Globoko. Na javni tribuni so jim zagotovili, da za kaj takega njihov kraj
ZA KMETE NI BILO PRIZNANJ
BREŽICE — Brežiška Agraria je vseh štirideset let poslovala pozitivno in k temu so prav gotovo veliko prispevali tudi kmetje kooperanti Toda na osrednji proslavi, ki je bila v brežiškem domu JLA, med dobitniki priznanj ni bilo niti enega kmeta kooperanta, čeprav je treba resnici na ljubo povedati, da jih je bilo nekaj na slavnostnem kosilu v Petrolovem motelu na Čatežu.
ne pride v poštev iz dveh razlogov: zaradi velikih količin vode in zaradi tektonskih prelomnic.
Od 1984 do letos so geologi napravili pod zemljo okoli 1600 m raziskovalnih hodnikov. Z raziskavami bodo nadaljevali proti jugu in na vzhod, kjer so sloji premoga debelejši in primernejši za mehanizirano odkopavanje.
Po zadnjih napovedih bodo začeli kopati premog januarja 1995, in sicer 120 tisoč ton na leto. Po letu 2000 bi proizvodnjo povečali na 200.000 ton. Letos bodo napravili predirivesticijski program in ta bo odločilen za usodo rudnika.
• Globočani bodo živeli potemtakem še nekaj let v dvomih za svojo prihodnost. Končnega odgovora niso dobili, tolažijo se pa, da bo njihov premog predrag za izkopavanje in da se bo Slovenija odločila za odprtje rudnika samo v primeru, če ne bo imela dovolj drugih, cenejših virov energije.
Krajani Globokega in Artič kljub temu pričakujejo sprotno obveščanje o raziskavah in odločitvah, ki zadevajo njihovo prihodnost, njihov nadaljnji razvoj. Pred kakršnim koli posegom v naravo zahtevajo celovitejše ovrednotenje njihove pokrajine, ki obsega najintenzivneje obdelane kmetijske površine v občini. In če ne bo rudnika, potem nikakor ne dovolijo, da bi karkoli raziskovali pod zemljo z namenom za morebitno skladišče jedrskih odpadkov.
J. TEPPEY
SEMINAR
ČATEŠKE TOPLICE — V hotelu Terme je v soboto dopoldne zasedala skupščina Društva bolnikov in invalidov z ankilozirajočim spon-dilitisom Slovenije, na kateri so sprejeli poročila o delu in finančnem poslovanju v minulem letu. Predsednik društva je prof. dr. Anton Franovič, ki je za člane tokrat organiziral tudi izobraževanje. Isti dan so za udeležence v zdraviliškem domu priredili seminar na temo »Kako živeti z ankilozirajočim spon-dilitisom«. Docent dr. Blaž Rozman je predaval o epidemiologiji in diagnostiki, prof. dr. Ivan Krampač o klinični sliki, dr. Mojca Kos pa o terapiji in rehabilitaciji. Člani društva so se pogovorili med seboj in z zdravniki o učinkh skupinskega obvladovanja bolezenskih težav.
BETON POKROVITELJ 110-LETNICE GD SEVNICA
SEVNICA — Gasilsko društvo Sevnica bo praznovalo v letu 1989 častitljiv jubilej — 110-letnico delovanja. Gasilci so hvaležni SGD Betonu Zasavje, ker je prevzel pokroviteljstvo nad društvom v jubilejnem letu in je prispeval okrog 60 milijonov dinarjev. Ta prispevek Betonovih gradbincev je razviden pri gradnji prizidka h gasilskemu domu, v katerem bodo garaže, prostor za vaje pihalne godbe in drugi prostori. Beton je namreč sklenil, da bo zgradil objekt do 3. gradbene faze, kot je dejal predsednik gradbenega odbora Lojze Motore, in to še po cenah iz novembra lani, največ pa v petih mesecih.
Kršili kup zakonov in pravil
Občinski
odkril
sekretariat za notranje zadeve občine Krško je v avto šoli krškega l il cel kup slabosti in napak — Zdaj še kontrola inšpektorja in SDK
AMD
KRŠKO — Že v prejšnji številki smo poročali o nepravilnostih v delovanju avto šole AMD Krško. To pot imamo tudi že poročilo o opravljenem strokovnem nadzoru sekretariata za notranje zadeve občine Krško, ki je bil to dolžan opraviti po 85. členu zakona o varnosti cestnega prometa. Sekretariat je v skladu z zakoni svoj nadzor pisno napovedal, zdaj pa čakamo še na poročilo inšpektorja za delo in SDK, ki bosta tudi opravila kontrolo poslovanja in dela v avto šoli.
Kot je ugotovila kontrola sekretariata za notranje zadeve, je avto šola kršila zakon o združenem delu, zakon o delovnih razmerjih, zakon o varnosti cestnega prometa in pravilnik o avto šolah. Sicer pa je v tri in pol strani dolgem poročilu navedenih kar precej slabosti in nepravilnosti, ki so jih v zadnjem obdobju zagrešili v avto šoli in v AMD.
Kontrola je ugotovila več nepravilnosti pri pouku. V avto šoli ne uporabljajo učnih pripomočkov in predpisane opreme, kot so varnostni trikotniki, oprema za prvo pomoč, diaprojektorji, episkopi, skratka, teoretični del pouka ni potekal v skladu s programom, kakršen je predpisan v pravilniku o avto šolah. Poleg tega pa so na tečajih povsem opustili predavanja iz psihologije v cestnem prometu in etike. V šestih tečajih od osmih v lanskem letu niso obravnavali poglavij o prometnih nesrečah kot posledicah napačnega prehitevanja, prome-
Podelitev priznanj 0F
Žirija za podeljevanje Priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda Občinske konference SZDL Krško na podlagi 1., 5. in 8. člena pravilnika o podeljevanju priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda za občino Krško
razpisuje podelitev priznanj OF
za leto 1988
1. Priznanja so namenjena posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena na področju:
— razvoja naše samoupravne socialistične družbe
— uresničevanja ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, posebej razvijanju delegatskega sistema in uveljavljanja samoupravne organiziranosti združenega dela
— krepitvi SZDL kot fronte vseh delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil
— neposrednega uveljavljanja delovnih ljudi in občanov kot subjektov odločanja na vseh področjih in v vseh sredinah družbenega življenja.
2. Predloge lahko oblikujejo krajevne konference SZDL, organizacije združenega dela in druge delovne ter samoupravne skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij v občini, družbene organizacije in društva ter občani.
3 .Pismene predloge z zgoščeno obrazložitvijo je treba predložiti v uskladitev krajevnivorganizaciji SZDL, od koder je predlagani kandidat oz. organizacija. Žirija bo upoštevala le tako usklajene predloge, ki bodo prispeli najkasneje do 10. aprila 1988 na Občinsko konferenco SZDL Krško. Predlagatelji naj zato svoje predloge pravočasno pošljejo krajevnim organizacijam SZDL (do 25. 3. 1988).
Žirija za podeljevanje Priznanj OF pri OK SZDL Krško
tu vprežnih vozil itd. Ker lani na izpitih niso preverjali znanja iz psihologije, izpiti niso veljavni. Svet avto šole je pred dvema letoma imenoval komisijo za opravljanje društvenih izpitov, to so preizkusi znanja pred opravljanjem »pravega« šoferskega izpita. Predsednik te komisije je Tone medved, ki pa svoje naloge prav zaradi vestnosti in natančnosti ni mogel opravljati. Pri nadzoru potnih nalogov so ugotovili, da se le-ti ne skladajo z evidenco o opravljenih vožnjah. Inštruktorji so zelo različno obremenjeni, saj nekateri usposabljajo po 40 kandidatov, drugi spet pa samo pet ali deset. V avto šoli ni delovnega urnika in delovnega koledarja pri sprejemanju vplačil za kupončke, s katerimi si kandidati pridobijo pravico, da sploh lahko vozijo, kandidati niso dobivali potrdil o vplačilu. Vse te slabosti in napake, ki so jih ugotovili v krški avto šoli (ta šola pa naj bi bila osrednja ustanova te vrste v Posavju), seveda vplivajo na strokovnost dela.
Več težav, kot bi bilo potrebno, pa imajo tudi kandidati za opravljanje vozniških izpitov. Kandidat mora
Na papirju je vse kot v resnici
Za kmečki turizem ni toliko možnosti, kot so jih napovedovali
čakati na pričetek tečaja najmanj tri mesece, sam tečaj traja še nadaljnja dva meseca, praktična vožnja pa traja potem tudi štiri do šest mesecev, kar pa je seveda posledica slabega dela in še slabše organizacije. Tako se ne zgodi prav poredko, da traja šolanje na krški avto šoli celo leto.
Naslednjič bomo poročali o kontroli, ki jo je opravil inšpektor za delo in SDK Krško.
J. SIMČIČ
NAJSLABŠE JE UREJENO VARSTVO NAJMANJŠIH
BREŽICE — V občini je 820 predšolskih otrok, od tega jih je 613 vključenih v organizirano varstvo. Od minulega septembra dalje 167 varovancev obiskuje celoletno malo šolo, ki obsega 700-urni program. Izvaja ga vzgojnovarstvena organizacija Brežice s svojimi enotami v Dobovi, v Artičah, na Bizeljskem, v Cerkljah in Globokem. Za zaposlene matere je še vedno najbolj problematično varstvo otrok od prvega do drugega leta starosti. V Brežicah je to varstvo organizirano v petih družinah, ki imajo trenutno 33 otrok, v Cerkljah pa zaposlujejo doma eno varuhinjo, ki pazi na sedem otok. Tako so starši večinoma prisiljeni iskati zasebno varstvo, ki je pogosto tudi dražje.
BREŽICE — Če bi tu hip šli in prelistali srednjeročne, dolgoročne in druge utopične občinske programe, hi desetletje, dve nazaj zagotovo našli v vsakem tudi odstavek o razvijanju kmečkega turizma, od katerega v praksi ni zasledili ■drugega kot Kunejevo kmetijo na Okl-juko vi gori, za katero nihče več točno ne ve. če sploh še sodi v to kategorijo.
Lani je naredil prvi resnejši korak Slo vin in s kreditom pomagal interesentu Balonu na Bizeljskem. Tik pred novim letom je na Malem vrhu začel s prehodnim kmečkim turizmom Marjana Rožman. Za posojilo se je obrnila na Slovin in na TOK Agrarie, vendar ga ni dobila. Res pa je tudi, da sta z možem začela najprej graditi stanovanjsko hišo in šele kasneje spremenila njeno namembnost. Zdaj morata v dveh letih urediti najmanj tri sobe, imata pa vse pripravljeno za dvanajst sob, vendar bosta brez posojil le počasi napredo vala.
Pri TOK Agraria so povedali, da v zvezi s kmečkim turizmom vobčini stvari niso tako daleč, da bi se ta razmahnil. Komisija predlaga zanj najprej rajoni-zacijo, da bo natančneje opredeljeno, kje ga bodo razvijali. Sprejeti bi morali najbrž tudi odlok. TOK nima na voljo denarja za kreditiranje, zato je bil tudi odgovor na vlogo negativen. Pri tem mislijo pri TOK na posojilo po ugodnejši obrestni meri. Razen tega bi morali imeti vse interesente v programu, da bi vnaprej računali z njimi. Sicer pa pravijo, da trenutno glede obresti ne vidijo nobenih ugodnosti, četudi gre za prednostne namene.
Iz lega lahko povzamemo, da v občini manjka celovit pristop s krediti in davčnimi olajševami ter organizacijskimi prijemi.
J. TEPPEY
PRIZNANJA ZA DOLGOLETNO DELO — Na sobotnem občnem zboru sevniškega gasilskega društva so ugodno ocenili družbeno koristno delo članstva pri krepitvi požarnega varstva in kulture med ljudmi. Zahvalili so se Delavski pihalni godbi za 10-letno uspešno delo, občinski kulturni skupnosti in še nekaterim članom. Priznanje za 60 let dela v gasilstvu je predsednik občinske gasilske zveze Tone Polutnik izročil najstarejšemu članu GD Sevnica 81 -letnemu Alojzu Stoparju (na sliki: levo). (Foto: P. Perc)
Malodušje v sindikalnih vrstah
Z letne seje občinskega sveta Zveze sindikatov v Sevnici — Stavkovna pravila preobširna in prezapletena — Strokovnjaki nimajo časa za razvojno delo
SEVNICA — »V sindikatih je vedno manj vsebinskega dela. Ne moremo pričakovati, da bo kdo z republike ali pa kar sekretar občinskega sindikalnega sveta predpisoval delo. Kaže tudi, kot da bi bili preslabo organizirani, da bi rešili lastne probleme, in se morda zato vsi kritično oziramo proti višjim forumom. Sploh smo vsi izgubili preveč zaupanja,« je dejal predsednik občinskega sveta Zeze sindikatov Sevnica Janez Levstik na ponovljeni letni seji občinskega sveta.
Sindikalna organizacija v sevniški občini združuje 97 odstotkov vseh zaposlenih delavcev, ta množičnost pa sama po sebi še ne prispeva k večji učinkovitosti. Vsako leto na letnih sejah osnovnih organizacij sindikata ugotavljajo bolj ali manj podobne težave, predvsem pa, da so delavci siti zapletenih ukrepov in predpisov, obljub, a tudi groženj. S slabostmi v lastnih okoljih se delavci dostikrat nočejo spopasti, ker bi to nemalokrat pomenilo, da se izpostavljajo morebitnim povračilnim ukrepom, ker so dreznili v nedotakljiva lovišča vodilnih in vodstvenih delavcev.
»Premalo je svobodomiselnosti. Težnja za preživetjem je pač pred tistim, da bi načrtovali razvoj. Pereč problem pa
je, ker so strokovnjaki, predvsem ekonomisti, preveč vpreženi v reševanje tekočih vprašanj, kijih prinaša naglo se spreminjajoča zakonodaja,« je menil sekretar občinskega sindikalnega sveta Janez Košar, ko je govoril o programu dela občinskega sveta ZSS in njegovih organov za letos.
J oža Senica je povedala, da je program zastavljen zelo na široko in da bo uspeh, če ga bodo uresničili vsaj tretjino. Samoupravljanje v teoriji in praksi se pač zelo razlikuje. Intervencijski zakoni jemljejo ogromno energije, prepotrebne za pomembnejše naloge, za razvoj. Težko je delavcem pri nas dopovedati, da dobijo za enako normo kot v kapitalizmu komaj dovolj
• Na letni seji občinskega sveta Zveze sindikatov v Sevnici so menili, da so stavkovna pravila preobširna in napisana v prezapletenem jeziku. Podobno misiijo tudi v največji temeljni organizaciji Konfekcije Lisca v Šivalnici, kjer je že nekajkrat zaškripalo. Če bi delavci že prej vedeli, kako reševati stvari, ne bi stavkali, menijo v Komunali. Stavkovna pravila bi morali skrajšati na 5 do 10 točk in napisati tako, da jih bo znal na pamet vsak delavec. Na seji je bilo tudi pojasnjeno, daje bil v januarju osebni dohodek poklicnega sekretarja OS ZSS blizu 800.000 din, predsednik OS ZSS je prejel 168.000 din, podpredsednik OS ZSS Dušan Rešeta pa okrog 20.000 din honorarja.
za preživetje. Če bi kdo zagotovil, da bo čez 2 leti standard porastel, bi bili pripravljeni še bolj zategniti pas.
P. PERC
Novo v Brežicah
NEVARNA BOLEZEN — Zdaj seje nesklepčnost razširila že na občinski komite ZKS, kjer bi bilo pričakovati več zavzetosti, kot soje deležni v sisih in še kje. Ta hip še ne vedo, če je bil minuli teden čas neprimeren ali pa so člani napačno izbrani. Najmanj, kar sklicatelji pričakujejo od njih, je opravičilo, na to dolžnost pa se nekateri izostankarji sploh ne spomnijo.
PO KRIVICI ODRINJENI — Člani Avto-moto društva bodo z organizacijo mednarodnega tekmovanja Alpe-Adria vnovič poskušali dokazati, da motokros ni obroben šport, čeprav ima njihovo društvo sedež na slovenskem obrobju, v občini, ki je po gospodarski uspešnosti na i eni najnižjih stopnic v Sloveniji. Do zdaj se jim nikakor ni posrečilo sporazumeti se z občinsko telesnokulturno skupnostjo. Tolažijo se s tem, da niso edini, saj se pritožujejo tudi atleti in drugi športniki. Kjer je malo denarja in veliko prosilcev, se rad vname prepir, ker pač nihče ni zadovoljen.
RAZLIK NI BILO, ČEPRAV SO NEKATERI ŠE GLUHI — Darovalci denarnih prispevkov za novoletno obdaritev otrok so te dni prejeli seznam z natančnimi zneski, ki sojih poklonili za najmlajše. Po njihovi zaslugi otroci v nobeni, še tako odročni vasi niso bili prikrajšani, čeprav so paketi zadnja leta skromnejši. Pa ne bi bilo treba: v občini je nad 500 obrtnikov, od katerih se le redki spomnijo, daje tudi od njih odvisno, s čim bo dedek Mraz razveselil otroke.
I*BR€ŽIŠK£<k£7, porodniSnicc ^ ^
V času od 20. do 26. februarja so v brežiški porodnišnici rodile: Blaženka Milkovič iz Samobora — Marka, Vladka Jurišič iz Trstenika — Danijelo, Darinka Markovič s Senovega — Davorina, Metka Kržan iz Dvorc — Jureta, Jožica Šetinc iz Rakovca — Boštjana, Marinka Žrlič iz Obrežja — Vanjo, Katica Hribar iz Rud — Valentino, Sonja Vintar iz Kalce Nakla — Petra in Petro, Rezika Grdanjski iz Grdanjcev — Nikola, Antonija Deržič iz Laz — Matejo, Janja Novak iz Jablanice — Vesno. Čestitamo!
Krške novice
KULTURA — V krški občini vlada vsesplošno pomanjkanje funkcionarjev. Najprej je bilo ta novi pojav opaziti v sindikatu, kjer še sedaj nimajo svojega predsednika, kasneje pa seje pojav razširil celo na kulturo. V Krškem imajo namreč velike težave pri iskanju predsednika občinske kulturne skupnosti. Predvideni kandidati pač dobro poznajo razmere, da bi se spustili na tanek in spolzek kulturni led. Še posebej, ker je tudi na področju kulture vse manj samoupravljanja, kjer odločujočo vlogo dobivajo strokovne službe in so delegati le še za okras.
ŠPORT — Odkar je v AMD Krško več funkcionarjev kot športnikov, je seveda povsem naravno, da speedway ne more reševati ugleda krškega športa. Zato pa so tembolj napredovali v krškem kolesarskem klubu, kjer je .več športnikov kot funkcionarjev. Ker pa ima speedway v Krškem dolgo in bogato tradicijo, je vprašanje, kaj bodo storili v Krškem. Če se bodo odločili za športnike in za šport, potem se bodo morali odreči funkcionarjem.
TRGOVINA — Čeprav so storitve krške trgovine na dokaj visoki ravni, se vendarle tu in tam zgodi, da trgovina tudi odpove. Tako seje pretekli torek popoldne dogodilo, da že ob 16. uri ni bilo na zalogi nič več kruha. Očitno v krških trgovinah pozabljajo, da so v Krškem tudi taki ljudje, ki ne morejo nakupovati dopoldne in med delovnim časom. Ker se dogaja večkrat, da kruha zmanjka, bi bilo prav, ko bi se trgovci prilagodili kupcem in ne obratno. Doslej je namreč veljalo, da je trgovina zaradi kupcev.
Sevniški paberki
DIPLOMATSKI TURIZEM — V kriznih časih so ljudje še bolj občutljivi in kritični do raznih pojavov v naši družbi. Ko je zadnjič na sestanku občinske vlade tekla beseda ob občinski resoluciji za letos, je bil govor tudi o tem, da je nujno razbremeniti gospodarstvo. Toda, kot je dejal obrtnik Slavko Vilčnik, tudi diplomatski turizem je vse težje breme. V času, ko zaradi denarnih zagat zmanjšujemo gospodarska predstavništva v tujini, je res vprašljivo, ali mora vsak vidnejši funkcionar v času svojega mandata obresti svet.
VEČNA LUČ? — Ker je javna razsvetljava vse večje finančno breme za krajevne skupnosti, na občini razmišljajo, kako bi sistemsko rešili financiranje toko-vine. To naj bi pomenilo, da bi elektriko za razsvetljavo pomembnejših objektov in ulic plačevali iz komunalega dinarja, ostalo pa krajani sami. Merila bo sila težko dodelati, saj se krajani ne bodo strinjali, da bi plačevali, pa čeprav posredno iz stopnje komunalne skupnosti, tudi za elektriko luči, ki gore še ob belem dnevu. Nobene škode verjetno ne bi bilo niti, če bi ugasnili luč pred vhodom oddelka za ljudsko obrambo na občini, ki je svetila tudi preteklo nedeljo ob 14. uri.
FOTOGRAF — Pri zlatih in bisernih porokah v novem magistratu na sevniškem gradu dostikrat pogrešajo fotografa. No, pri prvih, torej zlatoporočencih, smo se že večkrat, pri bisernoporočencih pa enkrat sami prepričali, da bi ljudje radi kakšen spominski posnetek, fotografa pa od nikoder. Težave se pojavljajo, odkar so šefi matičarki zabičali, da ne sme več fotografov obveščati o teh dogodkih.
6 I
dolekjski LIST
Št. 9 (2012) 3. marca 1988
tura
:n
bra-
anje
PRVIČ NA DOLENJSKEM
Republiško tekmovanje mladih glasbenikov
V Novem mestu se bo na tekmovanju od 16. do 19. marca pomerilo okoli 200 učencev in študentov glasbe
NOVO MESTO — Letošnje, to je že 17. republiško tekmovanje učencev in študentov glasbe, bo od srede, 16., do sobote, 19. marca, v Novem mestu. Pokroviteljica te pomembne štiridnevne glasbene manifestacije, kakršne na Dolenjskem še ni bilo, bo Izobraževalna skupnost Slovenije.
V raznih disciplinah se bo pomerilo okoli 200 tekmovalcev iz domala vseh glasbenih šol v Sloveniji in iz zamejstva — Trsta, Gorice in Celovca. Tekmovanje bo potekalo v treh prostorih, in sicer vsak dan od 8.30 do 19.30, razen prvega dne, v sredo, 16. marca, ko se bo začelo ob 13.30.
V veliki dvorani Doma kulture bodo nastopili oboisti, klarinetisti, saksofonisti, fagotisti in solo pevci, v Rozinovi dvorani glasbene šole blokflatisti in flavtisti, v mali dvorani glasbene šole pa harmonikarji.
Tekmovalci v istih disciplinah se bodo pomerili skupaj, ne pa ločeno po stopnji njihove izobrazbe. To pomeni, da bodo ob študentih glasbene akademije nastopili učenci nižjih glasbenih šol. Tako rekoč edini kriterij, ki ga bodo morali ocenjevalci obvezno upoštevati, bo starost posameznega tekmovalca.
Tekmovanje bodo strokovno spremljale štiri ocenjevalne komi-
sije, sestavljene iz priznanih slovenskih glasbenih pedagogov. Delo teh komisij nikakor ne bo lahko, saj bodo morale že ob koncu vsakega tekmovalnega dne podeliti ocene in razvrstiti tekmovalce po uspehu. To je pomembno zato, da bi lahko najboljše tekmovalce vključili v prireditve za javnost, ki jih je predvidenih kar nekaj.
• Prvi, otvoritveni koncert bo že ob koncu prvega dne, to je v sredo, 16. marca, ob 20. uri v Domu kulture. Na koncertu se bo s priložnostnim programom predstavila glasbena šola Marjana Kozine, nastopili pa bodo tudi prvonagrajenci prvega tekmovalnega dneva.
• Drugi koncert bo v petek, 18. marca, ob 19.30 v Rozinovi dvorani glasbene šole. Na njem bodo nastopili prvonagrajenci drugega in tretjega tekmovalnega dneva.
• Tretji in hkrati zaključni koncert 17. republiškega tekmovanja učencev in študentov glasbe pa bo v soboto, 19. marca, ob 20. uri v Domu kulture. Nastopili bodo najboljši udeleženci tekmovanja, in to ne glede na tekmovalne discipline. Na tem koncertu bodo prvakom posameznih disciplin podelili nagrade.
I. ZORAN
Pridobitev, a tudi izziv
»Vesel sem, da bodo tekmovali tudi učenci dolenjskih in posavskih glasbenih šol,« pravi Zdravko Hribar
Priprave na izvedbo 17. republiškega tekmovanja učencev in študentov glasbe v Novem mestu teko več mesecev, že od začetka šolskega leta 1987/88. Ustanovili so organizacijski odbor, ki ga vodi Zdravko Hribar, ravnatelj Glasbene šole Marjana Kozine, strokovni svet tekmovanja, ki mu predseduje Lovro Sodja, predsednik Zveze društev glasbenih pedagogov Slovenije, in častni odbor tekmovanja, ki ga vodi Niko Žibret, predsednik skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije.
Največ dela ima že vseskozi organizacijski odbor, ki ga sestavljajo prireditelji Novomeščani. Vanj je vključen celoten učiteljski kolektiv glasbene šole, kjer že nekaj časa skoroda ni sobe, kjer ne bi manjše ali večje skupine kaj pripravljale za tekmovanje. Organizacijski odbor mora skrbeti tako rek-
• »Tekmovanje je za vse nas, ki smo kakorkoli zraven, zelo velik izziv in preizkušnja,« pravi Zdravko Hribar. »Če bo vse dobro poteklo, in upam, da bo, kar pa se bo videlo šele na koncu, bomo res lahko zadovoljni. Ne gre pozabiti, da smo tako pomembno in veliko stvar dobili v roke prvič. Ce smo zdaj malo na trnih, je to zato, ker nimamo izkušenj. A se splača potruditi. Gledano s strokovnega vidika, je to tekmovanje za Novo mesto le velika pridobitev, saj nam bo omogočeno, da bomo lahko doma prišli do neposrednega vidnega in slišnega stika z resnično najboljšimi slovenskimi instrumentalisti, da ne rečem že kar virtuozi. Sam pa sem še posebej zadovoljen tudi zato, ker so na tekmovanje prijavile svoje učence tudi naše, dolenjske in posavske glasbene šole: Črnomelj, Trebnje, Brežice, Krško in Novo mesto.«
oč za vse: od prostora, kjer bo potekalo tekmovanje, do nastanitve vseh, ki se bodo tekmovanja udeležili v kakršnemkoli svojstvu. Ne nazadnje je moral ta odbor misliti tudi na zunanjo obeležbo te kulturne manifestacije. Med drugim je pripravil posebno brošuro in dal izdelati transparente, ki naj bi javnost opozorili, da bo Novo mesto prizorišče izjemno pomembnega glasbenega dogodka.
Namere odpirajo tretji oddelek
Dobil ga bo »pedagoški del« srednje šole pedagoške in tehniško-naravoslovne usmeritve v Novem mestu, čeprav sta zaenkrat razpisana le dva — Jutri v Tovar-ni obutve informativni dan za bodoče izdelovalce delov obutve
NOVO MESTO — Vsako leto oziroma že od uvedbe usmerjenega izobraževanja se dogaja, da se namere učencev, ki se želijo po končani osnovni šoli izobraževati dalje, ne ujemajo vedno z razpisanim številom oddelkov na srednjih šolah. Na nekaterih srednjih šolah je ta razkorak večji, na drugih manjši, medtem ko ponekod ugotavljajo, da namere osnovnošolcev celo presegajo zmogljivosti posameznih smeri izobraževanja. A naj je že bilo kakorkoli, na koncu je bilo še vedno tako, da so z vpisom pokrili razpisano število oddelkov in učna mesta v njih. Vsakokrat pa so bili potrebni tudi veliki napori, da so s prepričevanjem, tako imenovanim preusmerjanjem, dosegli, da so bili zasedeni tudi oddelki, za katere po namerah ni bilo preveč zanimanja.
Nekaj tovrstne problematike, vsekakor pa manj kot nekatere druge novomeške srednje šole, je morala prebroditi tudi srednja šola pedagoške in tehniško-naravoslovne usmeritve kot naslednica gimnazije, le da je imela običajno opraviti s prevelikim številom prijav. S podobnim vprašanjem se otepa tudi letos oziroma pred vpisom v prve letnike za novo šolsko leto, to pa predvsem na pedagoški smeri izobraževanja. Za šolsko leto 1988/1989 bosta namreč razpisana samo dva pedagoška oddelka (eden za družboslovno-jezikov-no smer in eden za smer razredni pouk) namer za tovrstno šolanje pa je že zdaj skoraj za tri oddelke ali kar 84. Čeprav se kaže velika nadštevilnost, ne nameravajo na šoli zavrniti nobenega učenca, ampak celo želijo, da se jih prijavi še najmanj šest, da bi tako napolnili še tretji oddelek. Taje namreč možen, in sicer na podlagi sklepa republiške izobraževalne skupnosti, ki pravi, daje moč odpreti še en oddelek, toda na naravoslov-no-matematični smeri.
Učencem, ki se želijo na tej šoli izobraževati po vzgojiteljskem programu, pa svetujejo, naj se raje neposredno vpišejo na ustrezne šole v Ljubljani ali Celju. Če se namreč vpišejo v smer razredni pouk v okviru pedagoških oddelkov na tej novomeški srednji šoli, ne bodo prišli do željene izobrazbe, ker
DELA DELIMAROVE V FOTOGALERIJI
NOVO MESTO - V Fotogaleriji bodo v petek, 4. marca, ob 7. uri zvečer odprli razstavo fotografij zagrebške umetnice Vlaste Delimar. Fotografinja uporablja fotografijo samo kot element kasnejše nadgradnje. Vsebino in sporočilo fotografije namreč dopolnjuje z drugimi materiali, čipkami umetnim cvetjem in podobno bižuterijo. Njene fotografije so zelo direktne in popolnoma osvobojene vsakršnih predsodkov.
KONCERT V RIBNICI
RIBNICA — V dvorani tukajšnje glasbene šole sta 23. februarja nastopila violinist Rok Klopčič in pianistka Vlasta Doležal-Rus. Izvajala sta Sgatbcroni-jeva, Prokofjeva, Srebotnjakova, Gers-hwinova, Paganinijeva in Sčedrinova dela. Pred maloštevilno, vendar pa pozorno publiko je Rok Klopčič potrdil sloves enega vodilnih jugoslovanskih violinistov, izkazala pa seje tudi pianistka Vlasta Doležal-Rus, katere igra nikakor ni bila zgolj spremljava. Za navdušene poslušalce sta gosta izvedla še dva dodatka.
J. G.
RAZSTAVA V KRKI PODALJŠANA
NOVO MESTO — Razstavo del akademske slikarke Vide Slivniker — Belantič, ki je v razstavni avli Krkine poslovne stavbe v Ločni na ogled od 8. februarja, slovenskega kulturnega praznika, so zaradi velikega zanimanja podaljšali in bo tako odprta vključno do petka, 11. marca.
Koncert, tekmovanje, snemanje
Ribniška glasbena šola slavi letos 25-letnico delovanja — 152 učencev
RIBNICA — V drugi polovici marca bodo učenci glasbene šole Ribnica, ki slavi letos 25-letnico obstoja, sodelovali na več prireditvah v občini in izven nje. Tako bodo letos sploh prvič sodelovali na republiškem tekmovanju učencev in študentov glasbe, ki bo od 18. do 20. marca v Novem mestu.
Nastopili bodo tudi na več prireditvah ob občinskem prazniku 26. marcu. Glavna praznična prireditev šole pa bo samostojen koncert, ki bo 22. marca ob 19. uri v domu JLA. Ta koncert bo snemala tudi ekipa Radia Ljubljana.
Pred kratkim pa je ekipa TV Ljubljana že posnela nekaj kadrov za posebno oddajo, v kateri bo predstavila način pouka profesorja Igorja Dekleve. Ribniški učenci glasbene šole bodo za to oddajo odpotovali 24. marca še na snemanje v Ljubljano. Na vprašanje, zakaj sta Igor Dekleva in RTV izbrala za snemanje prav ribniško glasbeno šolo in njene učence, je ravnatelj Rebolj
Mirko Rebolj
povedal, da zagotovo tudi zato, ker v ribniški glasbeni šoli izvajajo veliko del sodobnih slovenskih skladateljev in tudi skladbe Igorja Dekleve.
Vseh nastopov učencev te šole se sploh ne da našteti, zato naj omenimo le še, da so za dedka Mraza kar 17-krat
• Ko sva se pogovarjala o ribniški glasbeni šoli, je ravnatelj Rebolj povedla še, da je nekaj težav s pridobivanjem denarja za materialne stroške, vendar imajo podobne probleme vse glasbene šole. V ribniški glasbeni šoli je v tem šolskem letu 152 učencev (prejšnja leta jih je bilo 110 do 120) ker so ponovno odprli oddelek v Sodražici, ki ga obiskuje 35 učencev. Zadovljni so tudi s prostori, ki so jih odprli prav za lanski občinski praznik. Imajo 7 učilnic, prej pa so imeli le dve.
nastopili po krajevnih skupnostih v občini Ribnica in tudi v Kočevju. Predstavili so se z igrico »Markova čudežna ura«, za katero je napisal besedilo novi-, nar Janez Odar, glasbo pa ravnatelj Rebolj. Pri nastopih je sodelovalo okoli 50 otrok in orkester glasbene šole iz Kočevja, s katero GŠ Ribnica lepo sodeluje. Med drugim so letos skupno or-
ganizirali tudi revijo mladih glasbenikov za območje, ki pa pobira Društvo glasbenih pedagogov Ljubljane, Zasavja in Notranjske (njegov predsednik je tudi Mirko Rebolj). Prav na tej reviji je bil izbran kvintet klarinetistov iz Kočevja za nastop na reviji treh dežel, ki bo 18. maja v Trstu. Klarinetisti izvajajo venček najlepših Gerbičevih pesmi, kijih je zanje priredil prof. Mirko Rebolj.
J. PRIMC
program ni popoln oziroma je v primerjavi s tistim v Ljubljani ali Celju zelo pomanjkljiv. Resda stoji v razpisu pod A, da se v Novem mestu na pedagoških oddelkih šolajo za predšolske vzgojitelje, vendar je program, kot rečeno, tak, da po njem ni moč izšolati ustreznega profda. Zato na srednji šoli pedagoške in tehniško-naravoslovne usmeritve v Novem mestu opozarjajo, da sam razpis še nič ne pomeni, predvsem pa, naj nikogar ne zavede. Za to, da morajo učence od-
»HUDIČEV UČENEC« PRIDE V KRŠKO
KRŠKO — V petek, 18. marca, bo v Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja ob 18. uri nastopilo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja s komedijo »Hudičev učenec« Bernarda Shawa. Delo je režiral Franci Križaj, v eni od vlog pa nastopa tudi domačin Bojan Umek.
MIRNOPEČANI
GOSTUJEJO
MIRNA PEČ — Igralska skupina mirnopeškega kulturnega društva je že šestkrat stopila pred občinstvo s Firner-jevo komedijo Kukavičje jajce. Po dveh predstavah doma so gostovali v Beli cerkvi, Šentjerneju, Škocjanu in na Dobu pri Mirni. Obetajo pa se jim še nova gostovanja. Tako nameravajo ob koncu tega tedna nastopiti v Žužemberku, v ponedeljek, 14. marca, pa tudi v Novem mestu.
mm
Franc Šalamon
Brez prostorov
MOZELJ — Kulturno-športno društvo Ciril Dekval se ubada z najrazličnejšimi težavami, predvsem prostorskimi in denarnimi. »Na kulturnem in zabavnem področju bi prav gotovo več naredili, če bi imeli svoje prostore, morda dom,« ugotavlja predsednik Franc Šalamon. »Računali smo, da bomo streho nad glavo dobili v nekdanji osnovni šoli, ki so jo zaprli pred osmimi leti, pa je ostalo le pri obljubah. Resda pripravljamo v njej priložnostne prireditve, to pa je tudi vse, kar se tam dogaja. Mi ostajamo še naprej brez svoje strehe, nekdanjo šolo pa marljivo razjeda zob časa.«
Mozeljčani so daleč naokrog znani po vsakoletni zabavni prireditvi Oslovska noč. To je svojevrstna manifestacija humoija, zabave in razvedrila, kar človek v današnjem času prav gotovo potrebuje. Izkupiček gre za financiranje društvene dejavnosti, vendar pa ne zadošča. Za normalno, nemoteno delo bi morali dobiti kaj tudi iz občinske »vreče.«
M. G.
vračati od namer, namesto da bi jih vabili, seveda niso sami krivi, marveč so to nesmiselno zadevo zagrešili sestavljalo programov in predmetnikov za tovrstno izobraževanje.
Kot je znano, pa na tej srednji šoli poteka tudi izobraževanje kadrov za potrebe novomeške obutvene industrije. Izobraževanje izdelovalcev obutve je na dislociranem oddelku srednje tekstilne in obutvene šole Kranj. Do zdaj so vpisovali v srednji program, v novem šolskem letu pa bo izobraževanje teklo samo po skrajšanem programu, tisti, ki ga bodo končali, pa si bodo pridobili poklic izdelovalca delov obutve. Šolanje bo dveletno, vpišejo pa se lahko učenci, ki so uspešno končali najmanj šest razredov osnovne šole, poleg njih pa tudi učenci, ki so uspešno končali osnovno šolo s prilagojenim programom. Trenutno pa je premalo namer osnovnošolcev, da bi lahko tak oddelek v novem šolskem letu tudi odprli. Prav iz tega razloga so se v Tovarni obutve v Novem mestu odločili pripraviti poseben informativni dan in vabijo učence v tovarno jutri, v petek, 4. marca, ob 12. uri. Učenci, ki se bodo odzvali, bodo na kraju samem zvedeli več o delu pa tudi šolanju in štipendiranju. Tovarna obutve jim ne ponuja samo štipendije, ampak po končanem šolanju tudi zagotavlja zaposlitev za vse. Tisti, ki jutri ne bi mogli v Tovarno obutve, bodo o vsem lahko zvedeli tudi na informativnem dnevu v šoli, ta pa bo, kot tudi za vse druge srednje šole, že v kratkem.
IVAN ZORAN
MIRENSKI PEVCI V MOKRONOGU
MIRNA — Mešani pevski zbor mirenske Svobode bo pod vodstvom pevovodje Staneta Pečka v soboto, 5. marca, ob 19. uri nastopil v mokro-noškem kulturnem domu s spevoigro »Dekle, poglej me prav«.
VRŠČAJ OD JUTRI V GANGLOVEM RAZSTAVIŠČU
METLIKA — Razstavo kiparskih del akademskega kiparja Jožeta Vršča-ja, črnomaljskega rojaka, bodo jutri, v petek, 4. marca, ob 19. uri še v Ganglo-vem razstavišču v metliškem gradu. Razstava je bila namreč predtem do 2. marca na ogled v razstavišču črnomaljskega kulturnega doma.
»KJE STOJI MESTO GOGA«
NOVO MESTO — Kritik, literarni zgodovinar in dramaturg Lado Kralj je imel minuli četrtek v Študijski knjižnici Mirana Jarca zanimivo predavanje z naslovom »Kje stoji mesto Goga«. Predavanje seje nanašalo na znano dramo Slavka Gruma »Dogodek v mestu Go-gi«. Obiskovalci so predavatelju sledili z velikim zanimanjem.
PLUTOVA KNJIGA V TISKU
NOVO MESTO — Dr. Dušan Plut, belokranjski rojak, je napisal zanimivo študijo »Belokranjske vode« in jo ponudil založbi pri Dolenjskem muzeju, da bi jo izdala. Zdaj pa je knjiga, za katero vlada veliko zanimanje, že v tisku. Izšla bo v zbirki družboslovne in humanistične literature kot njen prvi zvezek.
GLASBENI VEČER
KRŠKO — V počastitev dneva žena bo v Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja jutri, v petek, 4. marca, glasbeni večer. Gostoval bo zabavni orkester Žabe iz Celja s pevkama Marjano Deržaj in Tatjano Dremelj. Prireditev bo v veliki dvorani, začela pa se bo ob 19. uri.
KUMROVE SLIKE V ŠOLI BRŠLJIN
NOVO MESTO — V avli Osnovne šole 12. SNOUB Bršljin so odprli 1. marca razstavo pastelov in olj akademskega slikarja Jožeta Kumra iz Dolenjskih Toplic. Razstavo, ki bo na ogled do 20. marca, so pripravili v okviru praznovanj 8. marca.
ŽELIJO SI VEČ NASTOPANJA — V Domu za učence Majde Šilc v Šmihelu je med mladimi vsako leto tudi veliko nadarjenih pevcev in instrumentalistov. Pred leti je bila Novomeščanom dobro poznana skupina Albatros, njihove tradicije pa nadaljuje skupina, ki prepeva danes. Petnajstčlansko pevsko družinico vodi vzgojiteljica Lea Šober, fantje in dekleta pri prepevanju poprimejo tudi za kitaro, bobne in flavto, da se lepše sliši. Lani so prepevali največ črnske duhovne pesmi, letos pa je njihov repertoar country. Čeprav so že nekajkrat nastopili ob raznih priložnostih v novomeškem Domu JLA in Domu kulture, si želijo, da bi jih ljudje, predvsem mladi, še pogosteje slišali. Odločili so se tudi nastopiti na letošnjem Glasu mladih v Črnomlju. (Foto: J. Pavlin)
PESNIKI V »KURIRJU«
NOVO MESTO — Kurir, glasilo novomeške Industrije motornih vozil, že nekaj mesecev priobčuje pesmi in predstavlja pesnike iz znane antologije Pesmi dolenjske dežele, ki jo je sestavil oziroma uredil Janez Menart, izdal pa Dolenjski list. To je prav gotovo lepa poteza glasila, ki sicer namenja kulturnemu dogajanju v tovarni in zunaj nje kar precej prostora in pozornosti. Ker pa imajo v IMV pišoče tudi v kolektivu, seje Kurir odločil, da jih bo predstavil v posebni številki hkrati z likovniki, ki jih je v IMV tudi nekaj.
KAJ PRIPRAVLJAJO
Svetlopisi in karikature
Branko Babič pred javnost z dvema razstavama
NOVO MESTO — Branko Babič resda ni slovenske gore listje pa v Novem mestu udomljen in javno
delujoč že tako dolgo, da si je pri-pravice domačina. Zadnja leta si poklicno služi kruh kot foto-
graf v Dolenjskem muzeju. Delo, ki ga opravlja, zahteva precej več kot zgolj pritiskanje na sprožilec fotoaparata, razvijanje filmov in izdelavo fotografij. Ker se ukvarja s preslikavami umetniških slik za kataloge in monografije, mora imeti še kako pretanjene občutke, kakršni so lastni le pravim mojstrom. »Vsaka fotografija je zame svetlopis, kar je sicer ponašena beseda za fotografijo, pove pa precej več. Fotografiranje namreč pojmujem kot lov na svetlobo, njene odtenke, ki pa so lahko v danem trenutku tudi cdtenki mojega razpoloženja, mojega odnosa do motiva tisti hip, in to mora svetlopis zabeležiti,« pravi.
Za njim je delo. ki pa ga ni moč povsem izmeriti. Črno na belem je le nekaj »zajetnih« dokazov. To so: katalog za Germovo retrospektivno razstavo, monografija o Vladimiru Lamutu, monografija o Jakčevem domu (izide letos) in več stenskih koledarjev, če naštejemo le najpomembnejše edicije z barvnimi in črno-belimi reprodukcijami, za katere je on izdelal fotografsko podlago. Žadnje čase se ukvarja s preslikavo Oračevih slik za katalog, ki bo izšel ob letošnji samostojni razstavi Janka Orača v Dolenjski galeriji.
Branko Babič
»Kot že rečeno, me fotografija zanima kot svetlopis in takšnih zapisov svetlobe na celuloidni trak se mi je nabralo v neizmernih količinah. To so najrazličnejši posnetki iz narave in prizorov iz vsakdanjega življenja; pri čemer pa me ni toliko zanimala tako imenovana dokumentarnost, marveč sem iskal nekaj več — izraz, umetniškost. In te razpoloženjske svetlopise — ne vseh, le izbor — bi rad pokazal še drugim. Predvidevam, da bo razstava nared sredi letošnjega leta.«.
Branko Babič pa se že dolgo uveljavlja tudi kot karikaturist. Njegove karikature, predvsem situacijske, so objavili in še objavljajo najrazličnejši časopisi, z njimi pa je ilustriral tudi nekaj knjižnih del, predvsem knjige humoresk Tonija Gašperiča. Ce je fotografiranje hkrati poklic in njegov notranji klic, pa je risanje karikatur res samo njegova izpovedna nuja. In tudi karikature se je odločil razstavljati.
»Predolgo nisem kaj prida maral za celovitejše predstavljanje, saj sem v glavnem le delal,« pripoveduje. »Zdaj pa sem se odločil tudi bero karikatur razstavljati. Pripravljam karikature, ki bodo govorile o ri bičih in ribištvu. Sam rad namakam trnek, zato mi je ribarjenje poznano z resne in smešne plati. Razstava bo pod naslovom Ribiške, da o špasnih niti ne govorim. Obsegala bo kakšnih 25 karikatur. Otvoritev bo konec marca v Novem mestu, potem pa bo potovala. Bila naj bi nekakšna predhodnica za mojo udeležbo na bienalu karikatur Slavonskem Brodu, ki bo tokrat na temo Ribe plavajo hrbtno.«
I. ZORAN
PREČENČANI DREVI V NOVEM MESTU
NOVO MESTO Gledališka skupina kulturnega društva iz Prečne bo drevi ob 19. uri gostovala v tukajšnjem Domu JLA s komedijo Bosa v parku, štiridejanko Neila Simona. Igro je režirala Anamarija Kozlevčar. Vabijo na obisk.
Št. 9 (2012) 3. marca 1988
DOLENJSKI LIST
pisma
in
odmevi
Še: Od Inlesa ne bom več kupoval
Oster ugovor na pismo s tem naslovom
Delavci Inlesa—TOZD Sodražica smo 22. februarja na izrednem zboru obravnavali pismo, kije bilo objavljeno v Dolenjskem listu št. 7 z dne 18. 2.1988 v rubriki »Pisma in odmevi« pod naslovom »Od Inlesa ne bom več kupoval«. Delavci z ogorčenjem ugotavljamo, da nam v času, ko z velikimi napori povečujemo učinkovitost in izboljšujemo kvaliteto našega dela, nekdo v svojem interesu ruši na trgu pridobljeni ugled solidnega proizvajalca oz. prodajalca stavbnega pohištva.
Ugotavljamo, da podpisani I. Mrak oz. tisti, ki se za tem imenom skriva, v pismu navaja podle laži, bolne fantazije svoje pokvarjene duše in nepotrebno sovraštvo do Inlesa—TOZD Sodražica.
Delavci smo zato na zboru sprejeli naslednje sklepe:
1. Zbor delavcev daje vso podpro v članku omenjenim delavcem, saj pošteno in vestno opravljajo svoje delo.
2. Od Dolenjskega lista zahtevamo, da se v prvi številki opraviči za objavo klevetniškega pisma in da v eni naslednjih številk objavi članek o resničnem delu v Inlesu, ki naj si ga ogleda odgovorni urednik osebno.
3. Zbor delavcev predaja primer upravi za notranje zadeve v raz-lskavo. ALojZ AMBROŽIČ,
predsednik zbora delavcev
Ne pozabimo jih!
Še nekaj dni, in spel bomo imeli razlog za praznovanje. Že veliko prej pa tudi po 8. marcu je to tema, o kateri se veliko razpravlja. Kje in kako smo praznovali, kako smo bile obdarjene, ali so bili sindikati po delovnih organizacijah dovolj Širokogrudni in tako naprej. Vse lepo in prav. Zakaj se v teh kriznih časih ne bi tudi veselili in proslavljali.
Skrbimo, da so delovne žene, upokojenke, bolne ženice v domovih ostarelih, celo šolarke v osnovnih šolah, ta dan deležne posebne pozornosti, pozabljamo pa na matere duševno in telesno prizadetih otrok. In teh ni malo. Veliko teh mater se tudi proslav, kijih v ta namen prirejajo krajevne skupnosti, ne more udeležiti, ker za njihove otroke nima kdo poskrbeli tisti čas, ko bi bile odsotne. Te matere bi morale praznovati, pa so vesele že malenkostnega napredka pri svojem otroku. Morda pa je iztegnjena ročica in prva izgovorjena beseda njihovega otroka najlepše darilo za praznik. Ko bomo v veselih družbah proslavljali in nazdravljali dnevu žena, nazdravimo tudi tem materam. Zaslužijo si!
MAJDA KELBIČ
Mrzli radiatorji in odnosi
Ozadje neprijetnega pripetljaja na Trgu Veljka Vlahoviča v Ribnici
Ribniško podjetje Komunala že nekaj let skrbi za ogrevanje treh največjih stanovanjskih sosesk v občini. Dve sta v krajevni skupnosti Ribnica, ena v Sodražici. Vedno ni bilo tako. Pred leti so stanovalci bili organizirani tako, da so sami pobirali denar, naročali gorivo, ga plačevali in po potrebi tudi dvigali ceno ogrevanja. Na Prijateljevem trgu so še vedno organizirani tako, kar pomeni, da jim nobena podražitev in zamrznitev ne more »do živega«. V Sodražici so hišni sveti podpisali sporazume s Komunalo in problemov ob podražitvah ni.
Trg Veljka Vlahoviča je bil kot največja stanovanjska soseska vedno problematičen. Posamezniki so menili, da je nekdo drug odgovoren, če ni kurilnega olja, če so radiatorji hladni, če stanovalci redno ne plačujejo, ipd. Vedno so obstajali pomisleki, da nekdo med njimi samimi, bolje rečeno, med tistimi, ki so skrbeli za ogrevanje v naselju, krade olje in na tak ali drugačen način škodi njim. Posledica take neorganiziranosti in nezaupanja je bila, daje to dejavnost prevzela Komunala. Obveznosti in naloge niso sprejeli z veseljem, ker so se zavedali problemov.
|
rjjotZh
ZAHVALA
Društvo paraplegikov novomeške regije se zahvaljuje tovarni Labod za darilca za dan žena.
POČEČKALI VOJAŠKI BLOK — Neznani zlikovci so v noči od 19. na 20. februar takole popisali tako imenovani vojaški blok v Majnikov! ulici v Ribnici. Napisi so predvsem v angleščini, le eden je v slovenščini, v srbohrvaščini pa nobeden. Do dogodka je prišlo v času, ko se veliko govori in piše o napadih na JLA. Ni še znano, če bo tudi v tem primeru ukrepalo tožilstvo, češ da gre za rušenje naše armade in države, že leto in več pa je znano, da je predviden ta ribniški blok za rušenje. Do tega ni prišlo tudi zato, ker so Ribničani sicer res humoristi, a so tudi previdni, da jim ne bi kdo očital miniranja vojaškega objekta. (Foto: J. P.)
So črne točke res nujno zlo?
Vrsta primerov, ki kažejo, da bi se z dobro voljo dalo marsikaj narediti
PRIPIS — Uredništvo Dolenjskega lista nima seveda ničesar zoper Inles, zlasti pa ne želi služiti »bolni fantaziji in pokvarjenim dušam«. Vsekakor pa si bo dosledno prizadevalo, da bo list ostal odprt za kritiko, tako, kot je to zapisano tudi v njegovi programski zasnovi. Ko smo za rubriko Pisma in odmevi prejeli z roko napisano in podpisano pismo, se nam je zdel dogodek verjeten in smo opis neposlovnega odnosa do kupca v tozdu Sodražica tudi objavili, ne da bi posebej preverili avtorstvo. Možno je, da ob prevelikem zaupanju v dobronamernost ljudi, ki se oglašajo s svojimi kritikami v javnpsti, kdo to zaupanje tudi zlorabi. Če se je to morda res zgodilo v primeru Inlesa, se prizadetim opravičujemo.
MARJAN LEGAN odgovorni urednik DL
Ko sem ga prvič zagledal kmalu po tem, ko so ga postavili, kar nisem mogel verjeti, daje res. No, ne bom ovinkaril. Gre za izbočeno cesto ogledalo, ki so ga končno postavili na ovinku med trgovino Merkalor in gostilno Lovce v Dol. Toplicah. Pa so dolga leta govorili, da se to ne da storiti zaradi neugodnega kota ali pa da bi tovornjaki, ki vozijo hlodovino iz Roga, tak varnostni pripomoček takoj razbili. Toda tisti tovornjaki že dolgo ne vozijo skozi naš turistični kraj, ogledala pa še vedno ni bilo. In koliko nesreč in materialne škode je bilo v teh letih zaradi nepreglednosti in zoženega cestišča! Sedaj se pa z veseljem zapelješ skozi. Takšno moje razmišljanje je slučajno slišal neki bolje obveščeni Topličan, se namuznil in rekel: »Vse se uredi in tudi to seje, da sta le dva prava predtem počila skupaj.«
Lansko jesen so pri rekonstrukciji ceste postavili tudi odbojno ograjo na ovinku pri Dol. Gradišču. Tudi na to se je predolgo čakalo. Koliko vozil je do tedaj že zletelo s ceste. Nekateri so se zadnji trenutek ustavili pred Krko. Pa
so bili še iz predvojnih časov na tem nevarnem zavoju ostanki ograje iz železnih tračnic. Iz časov, ko so tod okoli vozile v glavnem počasne konjske vprege in ko človek še ni bil naše največje bogastvo, kot radi pravimo.
Le nekaj sto metrov nazaj, pri nekdanjem kamnolomu pred Dol. Toplicami, je lansko leto tovornjak odlomil in poškodoval zaščitno ograjo in del cestišča. Sele potem, ko je neki domačin na istem mestu s svojim osebnim avtom zgrmel pod cesto in za posledicami umrl so v rekordnem času cestišče in ograjo popravili.
da pa se motim in to zavarovalnice rešujejo na čisto svojski način: pri povečanju škodnih primerov in večjem tveganju enostavno dvignejo zavarovalno premijo, in stvar je zanje rešena.
SLAVKO KLANČIČAR, Dol. Toplice
Še: Žaljivke namesto pomoči
Po sledeh sumljivega pisma iz Kočevja
V Dolenjskem listu št. 6 smo na 8. strani objavili v rubriki »Pisma in odmevi« dopis, ki ga je podpisala Marija Klun iz Kočevja in v katerem kritizira dr. Žilevskijevo iz Zdravstvenega doma Kočevje.
Po objavi tega pisma je prišlo na uredništvo v Novo mesto še anonimno pismo, ki pa hvali delo dr. Žilevskijeye, da je to najboljša zdravnica, in izraža sum, da avtorica prejšnjega pisma ni podpisana s pravim imenom. Bilo je tu-
di nekaj osebnih in telefonskih posredovanj bralk v korist Žilevskijeve.
Zadevo smo skušali razčistiti, vendar prave Marije Klun nismo našli, čeprav so v Kočevju kar tri. Obiskali smo dr. Žilevskijevo, ki je najprej povedala, da
zameri uredništvu, ker je objavilo pismo, ne da bi se prepričalo, če je resnično. Sama na žaljivko ni nameravala odgovarjati, ker je prepričana, da ljudje njeno delo poznajo in cenijo, pa tudi da vedo, kdo gaje napisal. Sama tudi ve za avtorico, vendar njenega imena ni nikomur povedala in tudi ne namerava tega storiti, saj bi bilo to proti njenim načelom.
Dr. Žilevskuevi se za spodrsljaj opravičujemo. Če avtorica pisma, ki se je podpisala z Marija Klun, meni, da ne delamo prav, naj se oglasi, vendar s celim naslovom.
UREDNIŠTVO
Nič koliko je takih črtnih točk po naših cestah. Odkar so pod Rogom razširili in posodobili partizansko magistralo, nekateri vozniki kar pridirkajo v Podturn. Sredi naselja pa je zelo nepregledno in neurejeno križišče, seveda brez. prej omenjenega zrcala. Če se pripelješ iz soteške smeri, je prava umetnost zaviti brez nevarnosti proti Dol. Toplicam. Resno lahko računaš, da se ti bo kdo od hitrih voznikov zabil v desni bok. Naj tistim, ki se vozijo tam okoli, izdam samozaščitno skrivnost, kako sem jaz rešil ta problem: predno smuknem v križišču čez. cesto, vedno prej pogledam v oknovtiste nizke hiše, ki stoji poleg gostilne Štravs. Kadar se mimo teh stavb pripelje kakšno vozilo, se v tistem oknu vidi njegov odsev. Takrat vem, da moram počakati ali pa da imam časa dobri dve sekundi. Toda nekega dne bo dobra gospodinja morda pozabila očistiti tisto okno in tega pojava ne bo.
Zdi se mi, da se pri nas o varnosti- v prometu le veliko govori in premalo naredi. Najlažje je postavljati tiste znamenite table »kamenje pada«. Najbrž niso prav povsod počasni ukrepi in številne nesreče le davek naše siromašnosti.
Če bi imel kakšno besedo pri zavarovalnicah, bi predlagal, naj tudi one kot najbolj zainteresirane pomagajo rešiti take primere. Kdove koliko stroškov bi bilo s tem v bodoče prihranjenih. Mor-
Marijan Pliberšek
Z veliko žalostjo smo sprejeli vest, da seje za vedno poslovil od nas akademski slikar Marijan Pliberšek iz Ljubljane. Ta vest nas je še toliko bolj potrla, ker je odšel od nas umetnik, kije zahajal
tudi v Krško in kjerje prav rad slikal lepote naše narave. Še najbolj pa so mu
POBRATENJE — NATO PLES
Na spisek organizacij, s katerimi smo pobrateni, vpisujemo novo ime, in sicer osnovno organizacijo ZSMS Dolenja vas pri Mirni peči. Mladinsko organizacijo v Dolenji vasi pestijo zelo težki problemi, mi pa smo podobne težave že prebredli. Zaradi tega bi jim radi pomagali. Člani te osnovne organizacije so zelo aktivni, saj so naredili že zelo veliko družbeno koristnega dela. Razen tega, da mladinci nimajo nobenega skupnega prostora, njihovega dela ne cenijo, od KS ne dobijo nobene dotacije, pri gasilskem društvu pa so »vrata vedno zaprta«. Skupno smo se odločili, da bi zgradili madinski prostor. Poskušali bomo na vseh področjih in upamo, da nam bo tako uspelo rešiti enega glavnih problemov. Pobratenje med osnovnima organizacijama ZSMS Zbure in Dolenja vas bomo opravili 5. marca v Zburah ob proslavi za 8. marec, ko mladinci iz Zbur organiziramo še ples, kjer bo zabaval ansambel Tineta Košmrlja.	q0	zsms	zbure
Pripis k Pomladi 1920
Zakaj brez odmeva? — 4. marca ponovno predvajanje
Dokumentarni. film meseca Novomeška pomlad 1920 — rojstvo neke avantgarde je naletel na komajda razumljiv molk slovenske časopisne in revialne kritike in recenzije. Kaže, da se slovenski tisk najraje napaja s takšnimi podobami Novega mesta, ki so blizu političnih afer in gospodarskemu, finančnemu in še drugačnemu banditizmu. Žal pa tudi Dolenjski list ni imel kaj zapisati o oddaji, ne bele ne črne. Domnevam, daje velik del cenjenega meščanstva zgodaj legel spat, tako da je oddaja, ki je bila resda neustrezno pozno in nedopustno slabo predstavljena na televiziji, izzvenela tudi zanje v prazno.
Projekcije bodo vsako uro s točnimi začetki, torej ob 16., 17.,
18.,	19., in če bo potrebno, tudi do polnoči. Prisoten bom in želim odgovarjati na vprašanja in polemične pripombe domačih in drugih strokovnjakov s področja zgodovine, književne kritike in publicistike, umetnostne zgodovine, poezije in glasbe.
• V petek, 4. marca, bom Novomeško pomlad 1920 od 16. ure dalje ponovno predvajal na video monitorju v mali dvorani Doma kulture v Novem mestu.
V Prilogi št. 23 Dolenjskega lista z dne 14.1.1988je v članku Novomeška pomlad 1920 prišlo do dveh napak, ki jim je botrovala površnost, tudi moja. Ivan Vasič ne sodi v profesorski zbor novomeške gimnazije, marveč med druge novomeške razumnike. Tiskarski škrat pa je v petem odstavku sestavka ime prof. Nika Berusa spremenil v Vinka. Bralcem se opravičujem, prof. Janku Jarcu pa zahvaljujem za opozorilo.
bil pa je tudi skoraj 30 let poklicni sce-af \
FILIP ROBAR DORIN
Do zadnje dvodnevne ohladitve radiatorjev v tem naseljuje prišlo ker je ZIS zamrznil cene. Do 15. 11. 1987 je bil v veljavi družbeni dogovor, na podlagi katerega so občinske komunalne skupnosti potrjevale zahtevo po podražitvi ogrevanja. Občinska komunalna skupnost je med drugim v lanskem letu na seji skupščine sprejela sklep, da se lahko cena ogrevanja poveča tudi med letom, če pride do podražitve goriva ali transportnih stroškov.
Komunala je v letu 1987 izračunala znesek 284 din za 1 m2. Že 1. avgusta se je gorivo podražilo, tako da so stanovalci dobili dodatno položnico za plačilo nastale razlike. Kaj bi to, ko pa seje 15. 11. gorivo ponovno podražilo, prenehala so veljati določila družbenega dogovora, prišlo je do zamrznitve cen.
Ribniška Komunala je takoj ukrepala in je že 24. 11. 1987 z dopisom zahtevala od občinskega izvršnega sveta, naj ji dovoli povečati cene ogrevanja od 284 din na 458 din. Občinski izvršni svet je dovolil dvig le do zneska 378 din. Še vedno premalo, da bi zagotovili nemoteno ogrevanje te soseske. Da bi nastali problem le nekako rešili so na sestanku s predsedniki HS dogovorili, da poberejo od vsakega stanovalca ustrezen znesek, ki ga bodo nakazali na žiro račun Komunale, ta pa bo naročila gorivo. Na žalost seje ponovno pokazalo, da si ne zaupamo: denar je bil pobran, vendar pa ne nakazan Komunali, ostal je pri predsednikih HS, nekateri so ga med tem tudi že vrnili stanovalcem.
Tako Komunala ni imela dovolj denarja, da bi nabavila kurilno olje in radiatorji so ostali hladni. Da bi bila ironija še večja, je po toliko lepih in dokaj toplih dnevih prav v tem času padel sneg, temperature so se spustile pod ničlo. Reakcija stanovalcev do vodstva Komunale je bila seveda razumljiva, šla pa je predaleč.
Res je: če stanovalec redno plačuje stanarino in stroške za ogrevanje, ob tem pa se zgodi, daje v hladnem, mu lahko prekipi. Ne ve pa pri tem, da je Komunala 15. februarja razpolagala s 4.610.446 din, morala pa je plačati še dve že dobavljeni cisterni olja, kar znese nekaj več kot 4 milijone. Najetje kreditov ni prišlo v poštev zaradi velikih obrestnih mer, delavci tega kolektiva pa so prepovedali, da bi njihova sredstva uporabili kot premostitveni kredit. Rešitev se je našla tako, da je občinska skupščina posodila Komunali iz intervencijskega sklada toliko denarja, da so lahko kupili dve cisterni olja. v
Sedaj je toplo. Kako dolgo? Žalostno je, da se v naselju ne znajo organizirati ekonomisti, pravniki, inženirji in ostali stanovalci, da bi si kot nekoč sami organizirali ogrevanje in se izognili podobnim zapletom. p ŽELEZNIK
ZA DRAGE MEDICINSKE INSTRUMENTE
V sklad za drage medicinske instrumente pri OO RK Novo mesto so prispevali Lovkovi in Thorževskijevi iz Ul. Marjana Kozine 30 v Novem mestu 80.000 din, Matija Brezovar, Nad mlini 26, Novo mesto, 50.000 din, Franc Pučko, Trdinova 5b, Novo mesto 60.000 din, vsi namesto venca na grob ing. Vilme Bohove; Franc Pirkovič iz Ljubljane 20.000 din namesto venca za pokojnega Naceta Kušl-jana, Jurij in Anica Majerle iz Sečjega sela pri Vinici 20.000 din, sosedje s Poti na Gorjance v Novem mestu 50.000 din namesto venca za pokojnega očeta Ani Urbančič, osnovna organizacija sindikata Hotela Grad Otočec 31.500 din. Doslej je bilo zbranih za vakuumsko blazino 912.280 din. Vsem darovalcem se občinski odbor RK Novo mesto iskreno zahvaljuje.
bili blizu kmečki motivi, to je kozolci, stare hiše itd., rad pa je risal tudi panoramske motive in portrete. Njegova umetniška dela so raztresena po širnem svetu, veliko od njih pa krasi tudi domove v Krškem in okolici. Kako velik umetnik je bil pokojni Pliberšek, nam povedo misli, ki jih je ob neki priliki izrekel naš slavni operni pevec Ladko Korošec: »Veš Marijan, pel sem po številnih dvoranah skoraj na vseh kontinentih zemeljske oble, kjer sem žel tudi nepozabne uspehe, toda vse to bo šlo v pozabo. Tvoja dela pa bodo živela večno in ljudje bodo vedno rekli: To je pa lahko narisal samo Marijan Pliberšek!«
Marijan Pliberšek je bil rojen 1914. leta v Ljubljani, študiral na slikarskih akademijah na Dunaju in v Firencah, razstavljal samostojno in skupinsko (nepozabna razstava v Galeriji Krško),
Gasilski
na zaseb
pa/veji
Pravni mlini (pre)po-časi meljejo
RIBNICA — Delegacija KS Dolenja vas je na zadnji seji zbora KS občinske skupščine Ribnica spet vprašala, kdaj bo urejeno lastništvo zemlje, na kateri stoji dom gasilskega društva Lipovec. (O tem smo podrobneje poročali že pred leti.) Poudarili so, da urejanje te zadeve prepočasi poteka in to zavira delo gasilskega društva, kar je tudi nezakonito. V prostorih gasilskega doma pa so vaščani uredili tudi sodobno zbiralnico mleka, kije zaradi neurejenega lastništva še vedno ne smejo uporabljati, zato poteka prevzem mleka po starem, se pravi na prostem.
Lipovščani in KS Dolenja vas so se pritožili že na razne naslove, tudi občinskemu pravobranilstvu, a zadeva še vedno ni urejena. Trdijo, da so moralno in materialno oškodovani, ker je bilo zemljišče, na katerem stoji gasilski dom z zbiralnico mleka, in funkcinalno zemljišče okoli doma prodano zasebniku brez vednosti in soglasja GD Lipovec, občinske gasilske zveze Ribnica, vaškega odbora Lipovec in KS Dolenja vas.
Kaže, da gre pri tej zadevi za malomarnost pri sklepanju pogodbe, za poslovanje po domače, za sprenevedanje in celo hinavščino. Povsem jasno je, da zemlje SLP, na kateri stoji gasilski dom, in funkcionalnega zemljišča okoli njega ne bi noben (še tako nerazgledan) uradnik zavestno prodal zasebniku; če bi pa to že nameraval, bi gotovo vprašal prej gasilce in krajevno skupnost. Še manj pa je verjetno, da ■ bi zasebnik zavestno kupil zemljišče, na katerem stoji gasilski dom in ki ga torej sploh ne bo mogel uporabljati. Iz tega se da sklepati, da je šlo za napako pri vnašanju parcelnih številk v pogodbo z zasebnikom, ki se zdaj spreneveda, da je kupil tudi zemljo z gasilskim domom, saj si od tega obeta občutno korist. Kako bo spor rešen in kdo bo gse to plačal (tudi ponoven odkup zemlje od zasebnika), pa je kar predolgo neznano.
JOŽE PRIMC
r
Na izletu so se srečali stari znanci
Trebanjci v Mozirju
• Kaj je za Jugoslavijo realna in kaj mistična rešitev težav, v katerih smo? Odgovor: realna je ta, da se odpre nebo in nam angelci prinesejo 30 milijard dolarjev in nas tako rešijo težav, mistična rešitev pa je v tem, da bi v državi začeli vsi delati.
VIKTOR ŽAKEU v Sodobnosti
Duška Troha iz turističnega biroja v Trebnjem je organizirala izredno zanimiv izlet v Mozirje in okolico. Do Mozirja nas je vodil Jože Kukman iz Trebnjega, v Mozirju pa nas je počakal tajnik tamkajšnjega turističnega društva. Peljal nas je v Šmihel na kmetijo, kjer organizirajo kmečki turizem. Kmetija na 720 metrih nadmorske višine ponuja mirno kmečko življenje, z nje je krasen razgled. V tej nadvse ljubko opremljeni hiši je penzion s ceno dostopen vsakomur, ki želi živeti vsaj nekaj dni v lepem, sončnem, čistem in mirnem kraju.
Nazaj grede nas je vodič Jože Prušek peljal na bogato kosilo v gostišče kmetijske zadruge Šmihel. T udi tuje bilo lepo urejeno. Pri kosilu so se spoznali po 41 letih stari jirijatelji. Vodič je namreč domačin iz Žužemberka. Od tu oziroma iz bližnje Dešeče vasi pa sta bila na izletu Janez Majer-Žan in njegov brat Jože. Tako so na kosilu oživeli spomini.
Takih izletov in vodičev naj bi bilo čimveč, saj smo na poti slišali veliko zanimivega. Zato se v imenu turističnega društva Trebnje zahvaljujem vsem, ki so tako lep izlet organizirali.
REZKA MAJER
 r*m±
W
I
i
nograf v ljubljanskih gledaliških hišah. Upokojil seje 1974. leta.
V spomin na tega enkratnega človeka naj povem, da ne bomo nikoli pozabili njegovega dobrodušnega nasmeha, človeka, ki je vse življenje v vsej svoji skromnosti resnično razdajal samega sebe. Nikoli mu ni bilo žal časa, ki gaje preživel s svojimi prijatelji in tovariši. Pogrešali ga bomo, saj praznina, ki je nastala z njegovim preranim odhodom, je boleča in nenadomestljiva. Pokopan je bil 25. februarja na viškem pokopališču v Ljubljani.
SLAVKO SMERDEL
m
VESELIH DNI JE BILO MALO — V soboto, 27. februarja, natanko po 50 letih, sta zlato poroko praznovala 76-letna Alojzija in Franc Vene iz Dul pri Bučki. Vsa leta sta kmetovala, vzgojila sta 8 otrok, danes pa imata kar 21 vnukov in 7 pravnukov. »Slabo življenje je bilo na Lavrici, še najtežje pa je bilo med vojno, ko smo pogoreli. Danes imamo elektriko, vodovod in telefon, nič nam več ne manjka, le let je preveč,« potarna Franc, ki se še dobro drži, saj je bil pred dvema letoma prvič pri zdravniku, mama Alojzija pa je bolj rahlega zdravja. (Foto: J. Pavlin)
8
DOLENJSKI LIST
St. 9 (2012) 3. marca 1988
od četrtka	do	četrtka	•	od	četrtka do četrtka •
jem pri sicer aktualnih, a splošnih in na novomeški prostor manj vezanih razpravah
Modrovanje o pojmu »angažiranost« je navrglo staro resnico, da je angažirano vsako novinarstvo, ne glede na to, komu ali čemu služi Zato so razpravljalci v tej zvezi menili da je treba javno obveščanje razvrščati po tem, alije sposobno delovati analitično in podprto z znanjem in ali zmore ohranjati ustvarjalno distanco do predmeta obdelave.
• Angažirano (če naj ostane ta pojem) novinarstvo naj bi imelo te lastnosti. Razprava je bila sicer načeta s predpostavko, da jih novinarstvo na Dolenjskem ne premore, vendar je šla pozneje vstran brez dodatnih argumentov, v prid taki trditvi.
Mnenja so se bolj kresala, kolikor je do tega sploh prihajalo, ob splošnih temah kot je pisanje o JI A. Na okrogli mizi še zdaleč ni bilo vseh ki bi imeli o tem kaj povedati zato je bil zaključek debate splošno strinjanje, da za pisanje vendarle obstajajo upravičeni pomisleki o morali neke sicer pravne države
Tak konec navsezadnje ni nepomemben, vendar bi bil zdaleč bolj odmeven, če bi povzel pahljačo različnih mnenj o (nejangažiranosti dolenjskega novinarstva, kar je v zadnjem času predmet polemik.
M. LUZAR
Iz praznega lonca v drug prazen lonec
Za družbene dejavnosti, kisasi v letu 1986 nekoliko opomogle po kar nekajletnem zategovanju pasu, lani pa po februarskem in nato še novembrskem intervencijskem omejevalnem zakonu ter zaradi plačevanja prispevkov po novem obračunskem zakonu in možnosti, da izgubarjem sploh ni treba prispevati za skupne potrebe, spet zabredle v težave, se tudi
leto 1988 kaže hudo težko, klavrno in negotovo.
Kljub mnogim opozorilom, tudi novomeških delegatov v republiški skupščini, da bi se moral pložaj družbenih dejavnosti urejati enakopravno s položajem gospodarstva, pa kljub klicu družbenih dejavnosti v republiški skupščini k razumu, je bila v republiški, pa tudi v občinski resoluciji prevzeta usmeritev iz zvezne, ki zahteva letos zaostajanje vseh oblik porabe (izjema so le sredstva pokojninskega in invalidskega zavarovanja) za 8 odstotkov za rastjo dohodka. Ko je gospodarstvo v težkem položaju (po lastni krivdi ali s pomočjo ukrepov zvezne vlade) in ko na vseh koncih in krajih zmanjkuje denarja, je očitno spet vse manj razumevnaja za dejstvo, da šolstvo, zdravstvo, otroško varstvo oz. družbene dejavnosti nasploh niso brezkoristna poraba, ki ji je treba v težkih časih brezkompromisno pristriči peruti, oz. finance, ampak proizvodni faktor za ustvarjanje večjega dohodka. V tem pogledu je povečevanje deleža akumulacije za vsako ceno in na račun družbenih dejavnosti lahko tudi hudo kratkovidno dejanje.
V republiški resoluciji je predvideno, da bo letos ob I-odstotnem realnem povečanju dohodka gospodarstva (pogumenjšim tovrstnim načrtom stojijo v največji meri na poti ravno ukrepi ekonomske politike, ki hkrati prisega na več tržne ekonomije) nominalna vrednost dohodka večja za 82 odstotkov. Po teh računih bodo vs" oblike porabe lahko večje za 74 odstotkov.
• V novomeški občini so dogovorjeni programi vseh družbenih dejavnosti znašali lani 28,6 milijarde dinarjev. Letos naj bi bilo zanje torej na voljo največ dobrih 49, 7 milijarde dinarjev oz. 51, 5 milijarde, v kar je vštetih še 1,72 milijarde dinarjev lani planiranih in porabljenih, a v blagajne sisov družbenih dejavnosti iz gospodarstva nedotečenih sredstev. Četudi bo lanski primanjkljaj možno všteti v letošnjo dovoljeno porabo, kar
zaenkrat še vedno ni razčiščeno, čeprav sta mimo že dva meseca novega leta, bo novomeškim družbenim dejavnostim še vedno manjkalo okrog 4 do 5 milijard novih dinarjev, kar je praktično celoten enomesečni priliv za vso skupno porabo.
Gre seveda za kritje osnovnih potreb in programov v družbenih dejavnostih, ki jih narekuje življenje, ne pa kakšnih pretiranih, posebnih, luksuznih potreb ali programov.
Zaradi tega je usklajevanje skupne porabe (ki pač lahko poteka le znotraj določenega okvira, kar pomeni, da je treba eni družbeni dejavnosti nekaj vzeti, če naj dobi druga več) izredno težavno, praktično nemogoče, in doslej še ni dalo nikakršnih rezultatov. Medtem vsem delovnim organizacijam in ustanovam, izvajalcem v družbenih dejavnostih, obupno primanjkuje denarja za tekoče poslovanje in vsaj v bolnišnici, kjer morajo sproti plačevati račune za hrano, zdravila in druge reči, brez katerih ne morejo opravljati osnovne dejavnosti zdravljenja bolnikov, najemajo draga posojila. Da to vso zadevo le še podraži, je žalostno dejstvo, ki mu nihče ne ve rešitve. Od sicer potrebne in gotovo možne racionalizacije in do neke mere pocenitve organizacije in dela na tem področju, ki jo sedaj mnogi omenijo takoj, ko je na dnevnem redu problem družbenih dejavnosti, pa je vsaj zaenkrat gotovo preveliko pričakovanje. Nevarno je, da z oprijemanjem za to lažno rešilno bilko in ob omejevanju sredstev za skupno porabo, ki dejansko ni poraba, naredimo bolj vsej družbi kot duržbenim dejavnostim v kratkem nepopravljivo škodo. z LIND[£_DRAGA§
Bomo še naprej pobijali otroke?
Iz osnovne šole Katja Rupena so opozorili občinsko delegatsko skupščino na ogroženost otrok, ki obiskujejo njihovo podružnično šolo na Malem Slatniku. Solarji so v nevarnosti zaradi vse gostejšega prometa na cesti od Novega mesta proti Šentjerneju. Domala sramotne razmere, h katerim največ prispeva pomanjkanje pločnikov, so na sla-tenskem odseku omenjene ceste javnosti znane že dalj časa, zato opozorilo šolskih delavcev ni v ničemer novo. Delegacija šole je opozorila na že znano dejstvo, da na cesti skozi naselje ni prostora za pešce, da drevje zmanjšuje preglednost, daDinosova vozila, a seveda nikakor le ta, vozijo vse prej kot počasi, in podobno.
Skoraj neverjetno bi bilo, da o tem doslej šene bi nikjer go vorilL' Kolikorje znano, so se vse dosedanje razprave o nezadostni prometni varnosti malih slatenskih pešcev vrtele pretežno okrog 79. člena Zakona o osnovni šoli. To zakonsko določilo med drugim pravi: »Učenci, ki stanujejo v kraju, kije oddaljen več kot štiri kilometre od osno vne šole, imajo pravico do brezplačnega prevoza v osnovno šolo in nazaj.
O načinu prevoza se osnovna šola dogovori s starši učencev in s krajevno skupnostjo.« Žal so učenci, ki hodijo v šolo na Mali Slat-nik, od šole oddaljeni manj kot štiri kilometre.
Če je problem zrel za občinsko skupščino, najbrž to pomeni, da o njegovem reševanju doslej šola, starši, krajevna skupnost, občinska izobraževalna skupnost in morda še kdo še niso našli skupnega jezika.
• Če graditelji pločnikov in razla-galci zakonov doslej niso storili ničesar v prid šolarjem ali pa so naredili bore malo, skoraj ni pomembno, kaj po delali v zvezi z reševanjem tega problema. Spričo-premajhne zavzetosti se zdi pomembneje, da je neka družba od vrha do tal pripravljena obsojati morijo na bližnjevz-hodni in še kateri fronti, ni pa pripravljena pogledati tik predse in vase. Kajti v končni fazi sta si naperjena puška kdove katere izdelave in med pešci drveči avtomobil po učinku na moč podobna.
M. LUZAR
Krško: zbogom zdravilišča!
V Slo veniji smo se še ne dolgo tega opredelili za to, da družbene dejavnosti ostanejo na dosedanji ravni, ker smo pač prišli do spoznanja, da to ni samo poraba, če skrbimo za zdravje delavcev, za izobraževanje in varstvo njihovih otrok, in še bi lahko naštevali. Podobne glasove je bilo slišati tudi v krški občini, kjer so menili, da si je treba izboriti celo boljšo kakovost življenja, kakor je bila doslej, še posebej, ker Krčani žive na ekološko izredno ogroženem okolju. Toda, kot je pri nas že v navadi, so načelne opredelitve eno, resničnost pa pogosto povsem nekaj drugega. Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti v krški občini bodo namreč lansko leto zaključile z izgubo in kot kaže sedaj, se bo z izgubo končalo tudi letošnje leto. Ob 3-odst. realnem zmanjšanju sredstev za družbene dejavnosti in izvajanju izključno dogovorjenega programa bodo imeli letos še vedno za 1,8 milijarde din izgube. In kaj to pomeni? To, da v Krškem ne bodo plačevali več zdravljenja v zdraviliščih, da ne bodo več imeli investicij itd Skratka, lanska izguba, ki je znašala več kot dve milijardi dinarjev, bo ostala tudi letos.
• Stanje je najbolj kritično v občinski zdravstveni skupnosti. V tej skupnosti so prinesli nekaj izgube že iz leta 1986, kar je seveda še povečalo razkorak med razpoložljivimi in potrebnimi sredstvi. To pa je povzročilo velike likvidnostne težave, kjer so si med drugim pomagali tudi tako, da so se iz težav vlekli s pomočjo menic. In nazadnje se je zgodilo, da niti menic niso mogli več izdajati.
In tako je prišlo v lanskem zadnjem četr-
tletju do tega, da so imeli v tej skupnosti
blokiran račun. Izguba, ki so jo pridelali lani,
pa znaša poldrugo milijardo dinarjev in nihče
v tej skupnosti ne v komiteju za družbene dejavnosti za sedaj še ne ve, kdo bo to izgubo pokril. Pa niti ne gre samo za izgubo, ampak za pomembno vprašanje, kako ohraniti dosedanjo raven zdravstvenega varstva v občini
S podobnimi težavami so se srečevali tudi v občinski izobraževalni skupnosti, kjer so morali z manj denarja izvesti obsežnejši in zahtevnejši program. Ker denar, ki se je stekel na račune OIS, ni zadostoval za pokritje vseh obveznosti, bodo v tej skupnosti v leto 1988 tudi startali z več kot 50 milijoni dinarjev izgube. Povečevanju izgub se fraai)" /■ krški občini izognili tudi na ta način, da bodo stanjšali mošnjiček za dodatne programe, kjer pa bodo morali več prispevati starši
Tudi skupnosti otroškega varstva manjka precej denarja, vendar razmere v njej v preteklem letu vendarle niso bile tako kritične, ker so med letom povečali prispevno stopnjo. Obveznosti do izvajalcev so bile v celoti pokrite, nekaj težav je bilo le pri izplačevanju nadomestil za otroške dodatke.
S tem je seznam najbolj kritičnih samoupravnih interesnih skupnosti v občini Krško nekako pri kraju, saj zdravstvena skupnost porabi polovico vsega denarja, izobraževalna skupnost in skupnost otroškega varstva pa si iz skupnega hlebca odrežeta vsaka še po petino. Zato so finančni problemi v teh treh skupnostih pač toliko večji, medtem ko imajo ostale interesne skupnosti enake probleme, številke pa so vendarle malo nižje.
Posledica vsega tega pa ni vidna samo v številkah, ampak tudi v obsegu samoupravljanja. V takih razmerah skoraj nima smisla moriti delegata v s problemi, ker delegati tako in tako nimajo denarja, zato so se lani skupščine sestale na eni sami seji. Zato pa je bilo več sej odborov in komisij, ki pa tudi niso mogle najti poti iz začaranega kroga potreb in možnosti. Alijim bo to uspelo letos? Če jim ne bo, bodo interesne skupnosti prisiljene znižati obseg storitev, zagotovo pa bo padla tudi kvaliteta. S tem pa porabniki zagotovo ne bodo zadovoljni
J. SIMČIČ
Črnomaljska Kmetijska zadruga ustvari v tej občini 6 odst. celotnega prihodka oziroma 3 odst. dohodka gospodarstva črnomaljske občine. Podatki kažejo, da zadruga v sedanji organiziranosti in ob taki produktivnosti ne dosega zastavljenih ciljev. Na to opozarjajo tudi ocene republiške gospodarske zbornice, ki uvrščajo zadrugo oziroma njene temeljne organizacije med tiste, ki že vrsto let poslujejo z motnjami. Tudi primerjave s sorodnimi organizacijami v panogi kažejo na slabše gospodarjenje. Težave v črnomaljskem kmetijstvu se zadnjih pet let nenehno povečujejo, kar je gotovo tudi posledica vedno težjih razmer v kmetijstvu nasploh. Nato sama zadruga res ne more dosti vplivati, odločili pa so se, da bodo naredili tisto, kar lahko, da bi se stanje izboljšalo.
Ena od teh stvari je ukinitev temeljnih organizacij. Sedaj ima zadruga dve temeljni organizaciji, TZO Kmetijstvo in tozd Živinoreja, vseh zaposlenih je 190, od tega 40 v skupnih službah. Samoupravno delovanje zadruge v sedanji organiziranosti zahteva angažiranje velikega števila delavcev in združenih kmetov. Samo v samoupravne organe zadruge je izvoljenih oziroma imenovanih 55 ljudi, v organih na ravni tozdov je v ustrezne smaou-pravne organe vključenih 117 delegatov, delegacija za skupščinski zbor združcnSga dela šteje 17 čanov, delegacije za interesne skupnosti pa 41 čla-
nov. Seveda prihaja do podvajanja in drobljenja delegatskih funkcij, obveščanje in odločanje zaradi tega ni boljše, kvečjemu obratno, izpad delavcev in združenih kmetov je velik in drag, delo v zadrugi je
moteno, poleg tega pa so prav zaradi preobsežnosti celotnega samoupravnega sistema marsikdaj seje nesklepčne, kar spet za sabo potegne še večje stroške.
Poleg tega v zadrugi opažajo, da je preveč toz-dovskega obnašanja, premalo usklajevanja na ravni delovne organizaije, ni enotne kadrovske politike, ni prave odgovornosti za izvajanje sklepov, investicijska plitika je neenotna, zaživeti ne morejo dohodkovni odnosi, neenotno je občutljivo področje nagrajevanja itd. Ugotavljajo tudi, daje število zaposlenih v zadrugi glede na obseg proizvodnje in ustvarjeni dohodek preveliko. Da bi se približali povprečnim rezultatom dejavnosti, bi morali produktivnost povečati za 12 do 15 odst. ali pa za toliko zmanjšati število zaposlenih. Seveda je zadnja možnost v sedanjih razmerah težko uresnič-jiva, zato v enoviti delovni organizaciji stavijo na prvo, sc pravi na večjo produktivnost, s tem pa bi tudi dosegli zastavljene resolucijske cilje. Računajo, da bi samo z zmanjšanjem stroškov in obveznosti iz dohodka po lanskih cenah prihranili 14,5 milijona dinatjev, to pa je več kot znaša lanska izguba ali več kot 5 odst. vseh režijskih stroškov v lanskem letu. Zaradi zmanjšanja števila samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij se bo število članov v teh organih zmanjšalo za več kot polovico, število sestankov za dve tretjini, število izgubljenih ur pa kar za 80 odst. Samo v lan-
skem letu so za delo samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij porabili 2.800 ur in samo pri tem bi prihranek znašal več kot 3,5 milijona dinarjev. Skratka: z novo organiziranostjo bi prihranili več kot 18 milijonov dinarjev, to na prvi pogled ni veliko, vendar je prav toliko, kot za lansko leto znaša celotna akumulacija črnomaljske kmetijske zadruge.
Seveda bodo lahko ti in še nekateri drugi ukrepi pripomogli, da bo delo zadruge boljše in njena vloga v gospodarstvu črnomaljske občine večja. Slepili pa bi se, če bi pričakovali, da bodo s lem izpuhteli tudi vzroki, ki kmetijstvo kot panogo sploh ne samo zadnja leta, ampak kar desetletja postavljajo v naši družbi v nezavidljiv položaj, ki se ponekod kaže že v obliki katastrofe. Samo zaradi boljše in racionalnejše organizacijske oblike kmet do zadruge, v kateri vidi podaljšano roko oblasti, ne bo nič bolj zaupljiv. Če bodo v zadrugi ukinili tozde, ne bo kmet redil nič več živine in sadil nič več krompirja, če v tem ne bo videl neposrednega interesa, ki pa se, hočeš nočeš in vsem lepim besedam navkljub kaže zgolj in samo v najbolj preprostem računu. Na eni stran si je delo in vložena sredstva, na drugi pa zaslužek. Bolj kot vsi (protiinflacijski ukrepi bi tudi za ureditev stanja v kmetijstvu veljala v stoletjih pridobljena zdrava kmečka pamet. Vse drugo je vijuganje po ravnem.
A.	BARTEU
Zrna investicija 30 žrla /es denar
Že ob pripravi samoupravnih sporazumov o meljih planov za srednjeročno obdobje 1986—1990 so samoupravne interesne skup-psti otroškega varstva, izobraževanja, kulture, flravstva in telesne kulture nakazale svoje po-ybe po naložbah v nekatera osnovna sredstva, ver pa obstoječa zakonodaja ni dovoljevala druže vanja sredstev v družbenih dejavnostih po ajbolj enostavni poti, torej s prispevno stopnjo, o omenjene skupnosti že leta 1985 pripravile pseben sporazum o združevanju sredstev za investicije Tasporazumjebilleta 1986podpisan, njemu je pristopilo kar 137 delovnih in drugih organizacij, pritekati pa je pričel tudi denar. Od-jor podpisnikov je ocenil da bo v letu 1987 'ranih sredstev za 366 milijonov dinarjev in m primemo predlagal delitev. 220 milijonov t j bi šlo za obnovo stadiona Bratstva in enot-j osti v Novem mestu, po 70 milijonov za gradnjo gralnic v šoli V avta vas in za začetek gradnje r:karne,6 milijonov pa za pripravljalna dela pri 'bnovi Studijske knjižnice Mirana Jarca
* Tak načrt je bil sprejet, težave so nastati ko denarja ni bilo dovolj. Do konca mi-tulega leta svoje obveznosti ni poravnalo tar 55 podpisnikov sporazuma, kar po-neni, da je od načrtovanih 366 milijonov rriteklo le natanko 281,806.746 din. Ra-umljivo, da se je postavilo vprašanje, lomu vzeti in komu dati. Edino stadion je lobil ves načrtovani denar, kar 220 milijonov, osnovna šola Vavta vas jih je dobila >5, lekarna pa je iz seznama celo izpadla, rorih 6 milijonov dinarjev je dobila še injižnica.
Tri četrtine sredstev, zbranih po posebnem porazumu za investicije v otroškem varstvu, tobraževanju, kulturi, zdravstvu in telesni kul-uri, je torej šlo za šport, bolje rečeno stadion. Ob vm zadnjem spoznanju pa se prično vprašanja, ci kar terjajo odgovore Navrzimo jih le nekaj.
Sredstva, planirana za stadion, so bila v celoti zčrpana Velikodušno so jih odstopili potrebam tovomeške telesne kulture otroško varstvo, izo-l raže vanje, kultura in zdravstvo, s tem da so bili ami za marsikaj prikrajšani Ironija pa je v tem, la je ostala prikrajšana tudi telesna kultura Za Kliko tega V uvodoma omenjenih temeljih plotov za srednjeročno obdobje v Novem mestu je opisana obnova novomeškega stadiona s po-ožitvijo tartanske prevleke. Slednja je bila cilj ibnove. Nekdo je to razumel precej po svoje in tadion je danes pač tak, kot je. O tem ne bi lazalo izgubljati besed zato pa ostaja dejstvo, da e denar porabljen, stadion pa nedokončan, celo ’ stanju, ki je slabše od tistega pred obnovo.
Prav nič manj, če ne še bolj aktualno, je iprašanje, kdo si je upal porabiti ta denar za tekaj, kar je bilo v tistem času protizakonito. Sedaj je že znano, da je investicija na stadionu iodila med tiste, ki jih je intervencijski odlok prepovedoval, republiški izvršni svet na pismeno _ dogo za odobritev investicije ni dal soglasja Vsa v fodeva je bila torej zavestno izpeljana na črno, j. fakonodaja je bila izigrana, za tak poseg pa po-rabljen denar, zbran po posebnem sporazumu i ned petimi sisi, med njimi otroškega varstva il kulture, zdravstva in izobraževanja Vse to so t- oodročja, kjer je vsak dinar še kako dragocen, ), ni pa smo nič več in nič manj kot 22 starih mili-'ard porabili za očitno nezakonito investicijo. Pa e k> niti še ni najhujše, hujšeje, da od te investicije e iportniki praktično nimajo nič. Njim, ne zleta je 0 Ul denar namenjen!
Ij	BOJAN	BUDJA
k Neangažirano : o angažiranem
0
1 Naslov Angažirano novinarstvo je spričo >- časa obetal vroče pogovore, vendar je nedavna a okrogla miza o tej temi v organtiaciji OK 11 ZSMS Novo mesto povzročila le slabotnejše '■ Pgrevanje. K temu je po eni strani prispeval tisti “ tisk, ki se ni odzval mladinskemu vabila še več
oa so pridali udeleženci okrogle mize z ostajan-
ci ,______________________________________
“ Bomo nehali * vijugati ' po ravnem
Lansko leto sta v črnomaljski občini zaključila z zgubo le Beltova temeljna organizacija Mehanski )brat in Kmetijska zadruga. Čeprav izguba v za-lrugi ni velika, okoli 100 milijonov dinarjev, pok-Pa jo bodo s sredstvi sozda Mercator in lastnimi :redstyj> pa je |e pripomogla, da so se v zadrugi '■ačeli resno pripravljati na reorganizacijo. Pripra-_ '■*' Jo obsežnejši elaborat o razlogih za preobliko-;q «nje Kmetijske zadruge Črnomelj, ki ima sedaj v rj »v°jem sestavu tozd Živinorejo in temeljno za-i j dtužno organizacijo Kmetijstvo ter skupne službe, lo venovito kmetijsko zadrugo. To in pa ostali ukre-jg P1' ki naj bi jih izvedli ob tem, naj bi zadrugi omoti! goCi,!> da bo poslej poslovala bolje. Tudi ena od v- w‘ini>h sej črnomaljskega izvršnega sveta je bila v ■ ot' posvečena kmetijstvu v u"'“'
občini
tej belokranjski
foto slišal: Milan Markelj
J P.£jy°AFANTJE« ŽAGAJMO, KOT DA ŽAGA-ll H °Ro IdGROk!REKT°RPA NAM 80 SL0
r
DOLENJSKI LIST PRED 20 leti
Socialistična romatika I
Znebiti sp socialističnih romantičnih pogledov
ZADNJE ČASE veliko govorimo o osebnem delu z zasebnimi sredstvi. || Zdi se, da smo že obračunali z večino sektaških in socialistično romantičnih §| pogledov. Ne gibljemo se več v idealističnem ozračju tega vprašanja, vendar pa še nismo posegli v njegovo konkretno ekonomsko bistvo. Zasebno delo bo treba vključiti v našo ekonomiko, zavedajoč se, da na ta način večamo našo skupno akumulacijo. Dosedanje izkušnje socialističnega gospodarstva po svetu namreč dokazujejo, a se v socializmu ne splača nacionalizirati vseh proizvodnih procesov.
NA MLADINSKEM KONGRESU je bilo jasno povedano: ni mladinskih vprašanj in problemov. Edina povsem mladinska karakteristika mladih je njihova mladost in sposobnost te mladosti, daje ustvarjalna. Vse drugo je enako splošno družbeno kot mladinsko — zlasti reforma in samoupravljanje. V tem vidijo mladi svojo priložnost in perspektivo — celo edino.
KOMISIJSKA TRGOVIN A v Novem mestu životari, odkar seje preselila poleg slaščičarne. Kupcev je čedalje manj, tistih, ki bi radi preprodali rabljene obleke in drugo blago, pa vsak dan več. Police se kopičijo tudi zato, ker lastniki pozabljajo na oddano blago. Včasih se tudi celo leto ne zmenijo, kaj je z blagom, ki so ga dali v komisijsko trgovino.
NA IZJEMNI FILMSKI spektakel Ljubavni slučaj ali tragedija PTT službenice vabijo (v srbohrvaščini) v omaricah kina Doma JLA. Pod tem tekstom je še napis: Mladini do 16. leta starosti vstop prepovedan! Vse bi bilo prav, če ne bi bile v taistih omaricah razstavljene fotografije prav tistih opolzkih scen, zaradi katerih je mladini do 16. leta najbrž prepovedan ogled. Zakaj torej javno razkazujejo mladini to, karji v isti sapi prepovedujemo? Od kod takšna dvojna morala?
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 29. februaija 1968)
r
•PO 3y*eu*u
Bo morala zadržala skalpel?
Razvoj medicine je zaostril moralna vprašanja — Zloraba ali samo uporaba splavljenih zarodkov in rojenih spačkov — Bodo ženske »biotovarne«?
MEDTEM KO SE je po Beogradu sprehajal svobodoljubni šimpanz Sami in je bilo vsem jasno, da ne štra-jka, ker se ni zadrževal v bližini skupščine, so bili britanski cariniki v pripravljenosti. Čakali pa so na mnogo bolj strupene živalske sprehajalce kot beograjski strokovnjaki in nestrokovnjaki, ki so lovili Samija. Iz londonskega živalskega vrta so neznani zlikovci ukradli nekaj zelo redkih in torej tudi dragih strupenjač. Najverjetneje jih bodo skušali prodati ljubiteljem tovrstne zalege. Sami je že za rešetkami, o strupenjačah pa ne duha ne sluha. Učinkovitost je pač na različnih koncih sveta različna.
MEDTEM KO SO pri nas še ljudje, ki vidijo v računalnikih nebodigatreba in se boje sodobnih elektronskih pomagačev kot hudič križa, pa so francoski benediktinci pokazali, da tudi po stoletnih samostanih piha sodoben veter. Začeli so opremljati
vse svoje samostane z računalniki, ki jih bodo povezali med seboj, in tako bodo imeli v vsakem trenutku natančen pregled, kaj je od dragocenih knjig in podobnega v katerem samostanu. Bratje so se v nekaj dnevih priučili dela na računalnikih.
MEDTEM KO BO Britanec George Stevvart razmišljal, ali je prav storil, ko je svoji soprogi dal na izbiro »Ali jaz ali oni«, bo moral spati in prebivati zunaj svojega doma. Njegova žena se je namreč odločila za »oni«. To konkretno pomeni, da seje soproga odločila, naj od hiše odide mož, ostanejo pa njeni ljubljeni psi. Da bo srd užaljenega soproga razumljiv, zapišimo, da je ženinih ljubljencev nič manj in nič več kot 40.
MEDTEM KO TARNATE nad današnjo draginjo, pomislije, kako bi šele bilo, če bi živeli v Ženevi. Po zadnjih statističnih podatkih je to najdražje mesto v Evropi. Dražje življenje je na vsem svetu samo še v Tokiu.
Po več letih raziskav in poskusov so zdravniki prišli že tako daleč, da zmorejo s presadki organov in tkiv uspešno zdraviti in odpraviti številne, doslej neozdravljive bolezni in napake, od srčnih napak do degenerativnih živčnih bolezni. Toda razvoj medicinske znanosti je pripeljal do tiste točke, ko tehnična usposobljenost in zmožnosti postavljajo pred zdravnike temeljne moralne dileme.
Vsako leto bi lahko rešili na tisoče življenj s srčnimi presadki in milijonom bolnikom, ki bolehajo za Parkinsonovo, Alzheimerjevo in za podobnimi degenerativnimi živčnimi boleznimi, bi lahko olajšali trpljenje in vsaj zaustavili razvoj bolezni s presadki tkiv. Toda vprašanje je, kje dobiti zadosti organov in tkiv za presajanje. Dilema se je še toliko bolj zaostrila, ko so zravniki začeli vse pogosteje uporabljati za presajanje tkiva splavljenih zarodkov in anencefalnih novorojenčkov. Vprašanja življenja in smrti ter normalnega so tako z vso ostrino stopila na dan hkrati s silovitim razvojem medicine. Tehnika dopušča marsikaj, moralna načela pa so v vse bolj očitnem nasprotju z njo.
Presenetljivi uspehi mehiških zdravnikov, ki so letos januarja s presadki tkiv abortiranih zarodkov bistveno izboljšali stanje dveh Alzheimerjevih bolnikov — doslej so bolniki s to boleznijo veljali za brezupne primere — in operacija iz lanskega oktobra, ko so v ameriškem univerzitetnem medicinskem središču Loma Linda presadili srce anencefaličnega novorojenčka dojenčku s prirojeno srčno napako, so obudili že prej zastavljeno, a vse bolj aktualno moralno dilemo.
Ali je prav in moralno uporabljati tkivo namerno splavljenih zarodkov in na smrt obsojene dojenčke umetno vzdrževati pri življenju, da bi jih lahko uporabili kot dajalce tkiv in organov? Naj bo zdravnikom dovoljeno uporabiti tkivo splavljenih zarodkov, ki so jim dejansko onemogočili živeti, za ohranjevanje sicer brezupnega stanja in življenja drugih? Čigavo življenje je torej vrednejše: še nerojenega otroka ali odpisanega bolnika? In ali naj bi določii znova, kaj je življenje in kaj je smrt, da bi omogočili jemanje zdravih organov sicer brezupno bolnih?
V prvi vrsti so se pod moralnim drobnogledom znašli zdravniki, ki imajo opravka z enencefaličnimi dojenčki. To so tisti otroci, ki se rode brez večjega dela možganov in ne morejo zunaj maternice živeti več kot nekaj dni. Pogosto so brez kože in lo-banjice nad očmi navzgor. Njihovi možgani so tako pomanjkljivi oziroma imajo razvit samo tisti del osredn-
Pravi krivec je človek
Invazija trnovih kron na velikem koralnem grebenu grozi z uničenjem življenja
Velikemu avstralskemu koralnemu grebenu pravijo poznavalci osmo naravno čudo sveta, ne toliko zaradi izjemne dolžine (2000 kilometrov), marveč zaradi nadvse pestrega življenja, ki seje razvilo ob njem. Največ-ji koralni greben na svetu pa bo, kot vse kaže, ta sloves izgubil. Morski biologi trdijo, da se na tem grebenu dogajajo presenetljive stvari, ki grozijo, da bo vse živo na njem izginilo že v prihodnjem tisočletju, se pravi že čez dobro desetletje.
Kot uničevalka življenja na koralnem grebenu je okrivljena nižje razvita žival. Gre za doslej redko vrsto Acanthastra planci ali trnove krone,
Kaj so pred	80 leti pisa Dolenjske Novice.
Sleparjenje štejejo za dobro
Nepoštene oddajalke mleka odstraniti — Na Hrvatskem je bil med volitvami cel joj — Izseljevanja je manj — Domači umetniki so zapostavljeni po krivici
(V ravnanju) z mlekom je potreba, da smo do skrajnosti pošteni in vestni. Poštenje zahteva, da dajemo mleko v nepokvarjenem stanju v mlekarno. Gospodinja, ki slepari na ta način, da priliva mleku vode, da meša posneto mleko s polnim mlekom ali pa mu primeša pogretega, taka gospodinja naj se odstrani od skupnega oddajanja in naj se tudi drugače kaznuje za nepošteno ravnanje. Žalibog, da so nekatere naše gospodinje ravno v tem oziru tako nespametne, da si štejejo za posebno dobro lastnost, ako morajo na eni ali drugi način ukaniti svojega bližnjega.
(Med t e m), ko smo imeli mi dokaj mirne volitve, je na sosednem Hrvatskem zavrelo, daje joj. Zapirali so kandidate takozvane seljačke (kmečke) stranke, tekla je v nekaterih krajih kri, zaprli so več meščanov, ki so bili podpisani na volilnem oklicu, in postavljali razne zapreke volilcem vladi neprijaznih strank. Kljub temu opozicija zmaga gotovo.
(Izseljevanj e) iz političnega okraja Rudolfovo je letos skoraj popolnoma ponehalo. Mej tem, ko se je v pretečenem letu do srede februarja izdalo pri okrajnem glavarstvu 130 potnih listov v ta namen, se jih je izdalo do 15. februarja 1.1. samo 14.
(P o d o b a r) g. Franc Vodnik seje nastanil v Novem mestu ter ga priporočamo prav toplo prečastitim duhovnikom in slavnemu občinstvu. Pri tej priliki opomnimo, da ni povsem resnica, kakor se trdi, da se podobarska dela najboljše in najcenejše izvršujejo pri tujcih, Nemcih na Tirolskem in drugod. Tudi Kranjci imamo mnogo umetnikov v vseh stanovih, katere se pa žalibog le rado prezira, češ nimajo dela, ker niso zmožni. Toda nasprotno je resnica: jako zmožni so naši obrtniki, toda dela vendar nimajo zato ne, ker se najraje naročuje v tujini. Torej podpirajmo domačine in kmalu se bodemo prepričali, da smo tudi doma prav dobro postreženi.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. marca 1908)
jega živčevja, ki nadzoruje delovanje pljuč in srca, pa še to z veliko muke. To so odpisani otroci, ki pa so v zadnjem času postali zanimivi za presajanje organov drugim dojenčom, ki se rode z usodno, neozdravljivo in nepopravljivo napako in jih lahko reši le zamenjava okvarjenega organa z zdravim.
Omenili smo, da so prve take operacije že uspešno izvedli. Vzeli so jih anencefaličnim dojenčkom. Zakonska določila so na strani zdravnikov,
kot tudi pravijo tej preprosti živali, ki se je preko vseh mer namnožila.
Znanstveniki doslej tej živali niso posvečali večje pozornosti, ker je bila redka in ni imela opaznejšega vpliva na bogato življenje ob koralnem grebenu. Zdaj pa, ko je trnovih kron zelo veliko, se je šele izkazalo, za kakšne požrešneže gre.
Žival razširi svoja prebavila izven telesa in z njimi pokrije koralne polipe, ki so graditelji koralnih grebenov . in osnovni člen v verigi življenja v tem okolju. Prebavi jih in se pomakne naprej. Za njo ostaja gola korala, brez življenja.
Morski biologi so prvo namnoži-tev trnovih kron opazili že v šestdesetih letih, v osemdesetih pa seje njihovo število tako dramatično povečalo, da požro več koralnih polipov, kot se jih lahko naravno obnavlja. In tako se je na koralnem grebenu začela širiti podvodna puščava.
Zaenkrat je ogrožena osrednja tretjina Velikega koralnega grebena, poročila pa že govore o invaziji trnovih kron tudi na južnem in severnem delu grebena.
Kaj je povzročilo namnožitev požrešnih živali, še ni povsem raziskano. Prvi rezultati študije, ki jo izvaja Avstralski inštitut morskih znanosti, pa namigujejo, da je najverjetneje tudi za to nadlogo kriv človek. Trnove krone so se tako zelo namnožile zato, ke so iz voda koralnih grebenov izginile nekatere živali, njihovi naravni sovražniki, nekatere ribe, predvsem pa orjaški triton, morski polž, ki je doslej skrbel za to, da se trnove krone niso preveč namnožile, a je zaradi svoje lupine postal plen zbiralcev in je dandanes zelo redka pojava.
Morski biologi trdijo, da invazijo trnovih kron lahko zaustavijo le njihovi naravni sovražniki, sicer bomo čez dobro desetletje priče hudi ekološki katastrofi, ki bo kaj hitro tudi ekonomska katastrofa za avstalsko ribištvo.
MiM
(Vir: The Plain Truth)
zelo hitro močno poškodujejo, pred-no jih kirurgi lahko uporabijo za presajanje. Rešitev je respirator, naprava, ki organizem oskrbuje s potrebnim kisikom. Za nesrečne spačke to pomeni umetno podaljšanje življenja. A kakšnega življenja?!
Ta čas je, kot pišejo nekateri časopisi, nekaj anencefaličnih dojenčkov priključenih na respiratorje, ki jih umetno drže pri življenju. Seveda to poteka z dovoljenjem njihovh rečnih staršev.
saj skoraj v vseh državah zakon govori, da je človek mrtev, ko prenehajo vse možganske aktivnosti. Anencefa-lični otroci so v tem pogledu idealni darovalci organov. Problem je le v tem, da morajo zdravniki njihove organe ohraniti v dobrem stanju, kar pa pri naravnem poteku stvari ni mogoče. Zaradi velikih težav pri dihanju organi tako prizadetega otroka trpijo hudo pomanjkanje kisika in se zato
Zapisani smrti
Zaradi zlata še eno ple-me zapisano izginotju
Odkar so lani v odmaknjenih predelih ob Amazonki v pokrajini Ro-raima odkrili zlata nahajališča, se tamkaj dogaja tihi genocid nad še enim indijanskim plemenom.
Yanomami, ki že od nekdaj živijo
v tistih krajih, niso pripravljeni prepustiti svojega ozemlja priseljencem, ki prihajajo v obljubljeno zlato deželo po bogastvo. Misionarji, ki skrbe za Indijance, trdijo, da priseljenci vdirajo na njihovo ozemlje, uničujejo indijansko kulturno dediščino in posredno groze Indijancem z iztrebljenjem, ko jih navajajo na kriminal, alkohol in prenašajo nanje najrazličnejše, za neodporne Indijance pač usodnejše bolezni.
V enem letu se je število iskalcev zlata ob reki Cuoto de Magalhaes povečalo od nekaj sto na več kot 9000. Šotori zlatokopov se pojavljajo vse globlje v indijanskem ozemlju in vse več jih je. Ponavlja se značilna brazilska krvava zgodba, v kateri krajši konec vedno potegnejo Indijanci.
Antropolog Darcy Ribeiro trdi, da je na tak način, kot se zdaj dogaja z Yanomami, v tem stoletju izginilo že 87 indijanskih plemen. Priseljenci so jih brezobzirno uničili, izrinili z njihovih ozemelj, jih pokvarili s »civilizacijskimi« pridobitvami, da so prvobitni prebivalci amazonskih gozdov izginjali, eno pleme za drugim.
Nič ne kaže, da bodo Yanomami ušli tej žalostni usodi. Moč zlata je prevelika, da bi koga zaustavila skrb za »divjake« iz tropskega deževnega gozda.
Arthur Caplan, direktor Središča za biomedicinsko etiko na minnesotski univerzi, zaskrbljeno ugotavlja: »Bati seje, da se reprodukcija nekako pomika od dejanja, s katerim se ustvarja družina, v areno, v katero začenjajo vstopati denar, dobiček in ugodnosti za druge.« Staršem, ki jih je prizadela nesreča, da se jim je rodil skažen otrok, se poskuša pokazati, da z darovanjem organov nesrečnega otroka dajejo njegovemu kratkemu in tragičnemu življenju vsaj nek smisel.
S tem strokovnjak misli tudi na uporabo zarodkovnega tkiva pri zdravljenju nekaterih sicer neozdravljivih bolezni. Po uspehu mehiških zdravnikov so se v javnosti že oglasile nekatere ženske, ki so izrazile pripravljenost, da spočno in nato splavijo samo z namenom, da bi tako zagotovile zarodkovno tkivo za zdravljenje sorodnikov. Najbolj znan je primer mlade Ray Leith, kije na nacionalni ameriški televiziji izjavila, da je pripravljena storiti kaj takega za svojega ostarelega očeta, ki gaje prizadela Parkinsonova bolezen. Njen očeje takšno hčerino pomoč odločno odklonil. A primer je bil dovolj jasen, daje pokazal, kam se lahko vsakdanja praksa razvije. Feministke so stvar
videle še nekoliko bolj črno in so izrazile strah, da bodo ženske poslej podvržene pritiskom od zdravnikov, sorodnikov ali zaradi ekonomskih razmer, da bi postale »tovarne zarodkovnega tkiva«.
Da bi take zlorabe preprečili,
nekateri zdravniki in etiki predlagajo svetovno prepoved prodaje fetalnega tkiva, hkrati ko naj bi tudi onemogočili, da bi ženske, darovalke zarodkovnega tkiva, ne imele možnosti odločati, komu bodo zdravniki z njim pomagali. Nekateri medicinski strokovnjaki in etiki pa vidijo v tem predlogu le delno rešitev. Opozarjajo, da končno ni glavni moralni problem v tem, ali zarodkovno tkivo prodajajo ali ne, marveč v tem, da za te namene opravljajo splave, se pravi ubijajo zarodek.
MiM (Vir: Time)
Skrb za žejne rastline
Ko vode ni v obilju, elektronika pomaga sadjarjem in zelenjadarjem pri zalivanju
Rastline potrebujejo vodo, da lepo uspevajo. To je vsakemu gojitelju sadja in zelenjave povsem jasno. Vprašanje pa je, koliko vode rastline zares potrebujejo. Za sadjarje in zelenjadarje, ki delajo v sušnih krajih, kjer je voda dragocena in lahko odločilno vpliva na gospodarnost gojenja, je to vprašanje še kako pomembno, saj jim posredno reže manjši ali večji zaslužek.
Napredni kmetovalci v Evropi odrejajo zalivanje glede na meritve vlažnosti zraka in glede na sprotno analizo vlažnosti in sestavine tal. Sadjarji in zelenjadarji, ki kaj dajo na uspešno in gospodarno pridelavo, se poslužujejo teh sodobnih načinov in se jim tudi obrestujejo. Toda v luči najnovejšega dogajanja je tudi to premalo napredno. Vsemogoča mikroelektronika je namreč odločilno vdrla tudi na to področje in ponuja sadjarjem in zelenjadarjem še dodatni padzor nad pridelkom in uspešnejše gospodarjenje.
Na trg so prišli elektronski senzorji za ugotavljanje žeje rastlin. Z njihovo pomočjo je mogoče natančno ugoto-
viti, kdaj posamezna rastlina neob-hodno potrebuje vodo za svojo uspešno rast. Elektronska naprava zazna mikroskopsko majhne razlike (do 180 mikronov) v obsegu stebla rastline ali sadeža in tako izredno natančno opozori, kdaj se začenja ne- “ varnost dihidracije rastline. Več senzorjev, nameščenih na izbranih sadežih v sadovnjaku ali na izbrani zelenjavi, je povezanih v skupen sistem, ki ga nadzira računalnik. Ko pride opozorilo z več krajev sadovnjaka ali njive, da so rastline postale žejne, računalnik aktivira sistem za zalivanje.
Preskus senzorjev za žejo rastlin v nasadu breskev v južni Franciji je pokazal, da je mogoče prihraniti 20 do 30 odstotkov vode v primerjavi z dosedanjimi načini nadzorovanega zalivanja. Izkoristek pa je kar polovičen v primerjavi z metodami ugo-tavjanja žeje rastlin iz vlažnosti prsti. O tem, da gledanje v oblake in zalivanje po občutku sploh ni primerljivo, se ne splača pisati.
MiM
(Vir: Newsweek)
NAGRADA V TREBNJE
MIRJAN ZUPANČIČ iz Trebnjega je bil izžreban izmed reševalcev naše 7. nagradne križanke in žreb mu je za nagrado dodelil knjigo sodobnega makedonskega pisatelja Božina Pavlovskega Rdeči hi-pokrit, v kateri pisatelj prikazuje moralni razkroj naše tako imenovane rdeče buržoazije. Vsekakor zanimivo in sodobno branje.
Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 14. marca na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 9.
REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 7
Pravilna rešitev predzadnje nagradne križanke je, če jo beremo po vodoravnih vrsticah, tale: PLISE, DNO, RINOCEROS, EBAN, BARI, LIROREPEC, BUDIMIR, CA, LADO, ESTE, MAORI, TA, LAS, ENN, JASENOVAC, TOR, PISA, ADAPTER, NARAMKA, SLANA.
Človek najprej osmišljuje sam sebe, prek sebe pa tudi svet.
A. TRSTENJAK
Le tisti dobiček velja, ki ga olji
od hiše odneseš ob dobri volji domačih.
PINDAR
NAGRADNA KRIŽANKA
DL
ŠKRAT
..ZADNJE
ir-
NAGUBA-
NOST
MODER
STAREC
MEHIŠKO MESTO NA YUKATANU
NIZOZ.
GOTSKI
KIPAR
(CLAUS)
MILANSKA
OPERA/
ZWINGLI
ULRICH
KEM.SIM BOL ZA TANTAL/ KRAJ PRI TREBNJEM
MAJHEN
RAK
j PRIVRZE 1 NEC ORLEANSKE DINASTIJE/ VRSTA JEOI
PLAZILEC
NEKDANJI
SVET. ŠAH. PRVAK (RAOUL)
TURSKI
VELIKAS
FIN. ARHITEKT SAARINEN
NEM. PESNIK IN SLIKAR (HANS) /GR. MUZA PETJA
ISKRENE Cl
IND.
RASTLINA
ARABSKI
Žfi
ŽREBEC
INFORMA CIJSKI MEDIJ/ MIT.
BOG
GOZDOV
TEKMOVALNA STEZA/ SPODRSLJAJ
SEČEVOD
MODEL AVTOMOBILA LADA
ČESTITKE
NASlM
SKAKAL
CEMI
MAT.
PREMICA
SESTAVIL J. UDIR
EGIPT.
SVETI
BIK
GLASBENIK
SOSS/
UČITELJI
ETIKE
TUL
BANKOVEC ZA 100 ENOT
PRITOK PRESKUS 'LJUBLJANI
BIKOBOREC
MAKED0N SKO KOLO/ ' CELJSKA FIRMA
ZAPREDEK
DL
CVETJE ZA MATER
MUSLIMANSKA VER SKA KNJIGA
Skrivnost od mrtvih vstalih JSl™
Skrivni zvarki vudu svečenikov ustvarjajo zombije, žive mrliče, ki tavajo po svetu — Poglavitne sestavine iz strupa ribe napihovalke___________________________
Zanimanje za pornografijo narašča — Strah pred aidsom
V Ameriki ta čas tolče vse rekorde po številu obiskovalcev nov film Kača in mavrica. Gre za film groze, v katerem nastopajo živi mrliči, tako imenovani zombiji, ki so postali prava modna obsedenost. A skozi mračno izmišljijo in grozljive prizore komaj opazno sije zelo dobro skrita in le poznavalcem prepoznavna resnična zgodba, katere glavni junak je raziskovalec s Harvardske univerze Wade Davis. Raziskovalec je leta 1982 odletel na Haiti, da bi odkril sestavo čarobnega sredstva, s pomočjo katerega tamkajšnji vrači ustvarjajo zombije.
Zombiji so v vudu magiji ljudje, ki so umrli, a jih je več vrač s črno magijo obudil od mrtvih, da mu služijo in zanj opravljajo različna opravila, med drugim naj bi zombiji po navodilu ubijali in nadlegovali druge, proti njim samim pa nadlegovani ne more kaj dosti storiti, ker je zombi v bistvu živi mrtvec.
Wade Davis je predstavnik tiste skupine znanstvenikov, ki zagovarjajo novo, še ne potrjeno in uveljavljeno vejo znanosti, ki jo imenujejo et-nobotanika. Gre za spoj, kot pove že sam naziv, antropologije in botanike. Raziskovalci te usmerjenosti potujejo v globine amazanskih pragozdov in v druge odmaknjene predele sveta, da
Robot v sadovnjaku
Računalniška naprava namesto obiralcev — Natančna
t
Idilični prizori bogate jeseni, ko po sadovnjakih marljive roke obirajo sadje, bodo kaj kmalu preteklost. Vsaj v velikih sadovnjakih ne bo več na stotine marljivih obiralskih rok, temveč bo med drevjem vozil neutrudni in veliko bolj učinkovit robot.
Francoski strokovnjaki razvijajo robota—obiralca sadežev, ki naj bi se sam usmerjal po sadovnjaku, obiral sadje s hitrostjo po en sad na sekundo, nabrano sadje sproti sortiral in tudi pakiral. Ko bo robot obiralec začel opravljati svoj posel, bo sadjarjem prihranil veliko denarja. A če bo zaradi tega sadje kaj cenejše, bomo še videli in skusili.
Robot je zasnovan kot računalniško voden štirikolesni traktor z izpopolnjenim video sistemom, z lastnim računalnikom in hidravlično roko, ki jo računalnik s pomočjo video sistema usmerja tako, obere sadje z drevesa. Sposoben naj bi bil opraviti svoj posel v vsakem sadovnjaku. Prvi poskusi s prototipom so pokazali, da že v prvem krogu obere 70 odstotkov vsega sadja, v drugem pa še preostalo. Presenetljivo je, da robot ni naredil nič škode na drevju in da je izvrstno ločeval različne sadeže od listja, vej in ostalega.
Kot trdijo izdelovalci robota v Inštitutu za robotoki v Marseillu, bodo začeli komercialno proizvodnjo robotov—obiralcev sadja po letu 1990.
bi od primitivnih ljudstev zvedeli, kako pripravljajo najrazličnejše zvarke iz zelišč, naj bodo zdravilni ali smrtonosni napoji, mazila in praški.
V zeliščarstvu primitivnih ljudstev so namreč ohranjena v civilizaciji že izgubljena znanja rodov in kultur. Hkrati pa poznavanje delovanja in sestave čarovnih zvarkov omogoča razumevanje nekaterih družbenih zasnov primitivnih ljudstev.
Tako seje tudi Davis odpravil na Haiti, da bi razkril skrivne recepte priprav čarohnih snovi, s pomočjo katerih vudu svečeniki ustvarjajo zombije. Dopustili so mu, daje lahko opazoval pripravljanje zvarkov in tudi, daje vzel posamezne vzorce. Raziskovalec je sicer videl, da v pripravo zvarkov mešajo kosti umrlih in podobne »skrivnostne« sestavine, a je hkrati dovolj pozorno in z dovolj znanja spremljal, kaj v zvarek vmešajo zares takšnega, da omamno učinkuje na ljudi.
Tako je ugotovil, da poglavitne sestavine zombijevskega čarobnega mazila, ki ga vtrejo v kožo žrtve, prihajajo od morske ribe napihovalke in plodov neke vrste magnolije.
Riba napihovalka ima v svojem telesu najhujši poznani živčni strup te-trodoksin. Povzroča paralizo in do take mere/manjšuje potrebo živega organizma po kisiku, da s tetradoski-nom omamljen človek daje vtis mrtveca. A kljub popolni omrtvelosti živi lahko še nekaj ur pri polni zavesti od tistega malo zraka, kolikor ga ostane v krsti. To je ključ skrivnostnih obredov, ko umrlega pokopljejo in nato čez čas izkopljejo kot zombija. Edino tako omamljeni preživi pokoj in nato »vstane od mrtvih«.
Najbolj dokumentiran primer zombija je primer Clairvusa Narcissa. Moža so domnevno mrtvega zakopali in ga čez več ur izkopali. Obudil se je in postal zombi, živi mrtvec. V eni od njegovih izjav je zapisano, da je slišal jok svoje sestre ob svojem mrtvaškem odru, kar dokumentira delovanje strupa ribe napihovalke. Strup iz plodov »zombijevske« magnolije pa deluje tako, daje od mrtvih vstali človek še vedno omotičen in da omamljen tava okoli, kot se za zombija spodobi.
Vendar pa mamila sama ne pojasnjujejo v celoti pojava zombijev. Tako učinek tetradoksina kot strupa magnolije sčasoma izgine. Kako je mogoče, da človek lahko tava naokoli kot zombi leta in leta dolgo? Že omenjeni Narcisse je bil zombi celih 16 let. Raziskovalci domnevajo, da travma, ki jo posameznik doživi ob živem pokopu, in družbena ožiganost za zombija delujeta najmanj tako močno kot sami strupi.
dosedanje ugotovitve so dovolj spodbudne, da se raziskovalci lotevajo raziskovanja tega zanimivega strupa. Upajo, da bodo imeli od njega v bodočnosti korist tudi drugi ljudje, ne samo vudu svečeniki in njihove žrtve zombiji. Marsikatero učinkovito zdravilo je izšlo iz starodavnih znanj primitivnih ljudstev.
Zanimanje za zombije in sploh ze-liščarstvo pa je hkrati ustvarilo tudi pravi trenutek, da se opozori na vrednost izročil primitivnih ljudstev. Njihove izkušnje niso izjemno zanimive samo za moderno medicino, marveč tudi za druge raziskovalce. Toda dogodki prehitevajo dobre namene. Mlajši pripadniki primitivnih plemen ne kažejo nikakršnega zanimanja za znanje svojih prednikov. In tako se dragocene izkušnje človeštva izgubljajo.
MiM
(Vir. Newsweek)
• Jezik je zelo dobra stvar, samo če ni ženski.
DICKENS
• V vodi je lahko utoniti, še laže pa je v vinu.
Tajski pregovor
Italijani, sicer sloveči ljubimci, se navdušujejo tudi zgolj nad papirnatimi in video lepotičkami, bi lahko dejali ob analizah, ki jih je opravil rimski zavod za statistiko ISPES. Preučil je navade italijanskih moških v zvezi s pornografijo.
Izkazalo se je, da zanimanje za pornografijo še vedno narašča. Prodaja najrazličnejših pornografskih izdelkov se namreč vsako leto nekoliko poveča. Samo za stripe in filme žgečkljive vsebine so lani Italijani odšteli okrog 180 milijard lir, torej skoraj 200 milijard dinarjev. Nekaj manj, 150 milijard lir so zmetali za obisk kinodvoran, kjer vrtijo porniče, prav toliko denarja pa so dali za nakup »razburljivih« predmetov. 120 milijard lir so naši zahodni sosedje odšteli za ogled video filmov, samo 4 milijarde pa so namenili za ogled pornografskega spektakla v živo.
Statistiki na osnovi zbranih podatkov in s primerjavo podatkov iz pre-jšnjh let trdijo, da zanimanje za papirnato in filmsko pornografijo kljub največjemu deležu nekoliko upada, narašča pa zanimanje za pornografijo v živo in video filme. Nasploh pripisujejo povečano zanimanje za pornografijo vseh vrst stahu pred aidsom, ki ljudi sili, da se uživanja tistih reči lotevajo bolj z očmi kot v resnici.
Tisto jutro je Ivanka zgodaj vstala, opravila pri živini, skuhala zajtrk in kosilo ter mlajšim bratom naročila, naj pazijo na dom. V torbo sije dala kos kruha in pest suhih krhljev za malico, nato pa odšla z. doma v več ur oddaljeno mesto, da bi svoji ljubljeni materi kupila spalno srajco za darilo ob dnevu žena. Komaj je zbrala nekaj denarja. Od očeta pijanca gaje izprosila le malenkost, češ da potrebuje za avtobus, največ so ga dali bratje iz. svojih skromnih prihrankov. Matije bila v bolnišnici, 15-letna Ivanka pa je prevzela nase vso skrb za gospodinjstvo.
T rdna tema je še bila, ko je stopala proti mestu. Odločila seje, da se ne bo peljala z. avtobusom, marveč da bo vso pot prepešačila, da ji ne bi zmanjkalo denarja za nakup darila.
V mesto je prispela utrujena, a zadovoljna. Ogledala sije izložbe in ugotovila, da ima pri sebi dovolj denarja, da ubogi materi kupi lepo in toplo spalno srajco. Skrbno jo je izbrala in prodajalki naročila, da ji jo je zavila v lep papir in prevezala z zlatim trakom, nato se je potikala okoli do ure za obiske v bolnišnici. Rada bi bila kupila materi šopek rdečih nageljnov, kijih je videla v cvetličarni, a ni bilo več denarja. Zadoščati bo moral šopek teloha, ki gaje bila nabrala že prejšnji dan in vzela s seboj v mesto. A bilo jo je kar sram skromnega šopka.
Ko je stopila v bolniško sobo, kjer je ležala matije zaslišala, da seje neka bolnica obregnila ob »smrdljivi teloh«, češ da ne sodi v bolniško sobo. Oblile so jo solze. Planila je materi v objem in zajokala.
»Kaj pa je, Ivanka? Zakaj jokaš?« jo je vprašala mati.
»Mati, nisem vam mogla kupiti nageljnov, samo teloh sem vam prinesla... In darilo...,« je zjecljala Ivanka.
»Oh, kako sem vesela, da si se spomnila name. Vem, da si teloh nabrala iz ljubezni, zato sem ga bolj vesela kot orhidej,« je dejala mati. In ko je razvila zavitek, soji oči še bolj zasijale. »Kako lepo od vas vseh. A tudi če mi ne bi nič prinesla, bi bila vesela. Samo, da si pridna. To je zame najlepše darilo.«
»Kako ste srečni gospa, da imate take otroke,« se je oglasila s sosednje postelje debelušna bolnica, ki ji je malo poprej smrdel šopek teloha. »K meni pa ne bo nikogar! Ko bi mi kdo prinesel vaj en sam samcat telohov cvet, kako bi bila vesela. Vsega imam zadosti, živim v obilju, a ne vem, čemu in za koga živim.«
Mati in hči sta objeti poslušali te besede in bili, kljub vsej revščini in tegobam, srečni.
PAVLA ŠMALC
TAKE LJUBEZNI NI VEC
Revščina, ta zvesta spremljevalka majhnih odmaknjenih kmetij, je bila ves čas, kar pomnim, tudi pri nas doma. Bolj kot revščine pa se spominjam ljubezni, ki sta jo nama z. bratom razdajala starša. Pridna, kot sta bila, sta tudi naju že od malega učila, da se samo s trdim delom lahko izkoplješ iz revščine. Prepirali se nismo nikoli. Tako sva z bratom odraščala.
Potem seje zgodilo. Ko sva nekega dne prišla domov iz šole, seje v hiši trlo ljudi. Takoj sem vedela, daje nekaj narobe. Povedali so nama, da sva izgubila mamo in očeta. Nesreča v gozdu, en sam trenutek nepazljivosti, in ostala sva sama.
Ker še nisva mogla skrbeti sama zase, so za naju skrbeli sorodniki. Takrat se je za naju pričelo trpljenje. Družina, ki je skrbela za naju, nama je dala vedeti, da sva siroti, in to sva občutila iz dneva v dan. Večkrat lačna kot sita sva morala prijeti za najtežja dela. Dela se nikoli nisva branila, a bolelo naju je spoznanje, da sva dobra samo za najbolj umazana dela. Zato sva se še bolj zagrizla v učenje, da bi čimprej prišla do svojega kruha.
Ko sem končala osnovno šolo, sem sklenila, da se takoj zaposlim in morda ob delu kdaj pozneje nadaljujem šolanje. Dobila sem delo, naporno sicer, a sem ga z veseljem opravljala, še posebej, ker sva z bratom začela samostojno življenje. Nihče ni nasprotoval, ko sem skrbnikom pokazala prvi plačilni list in rekla, da bom poslej sama skrbela za brata.
Sprva res ni bilo lahko, a ko je zaposlitev dobil še brat, sva svobodneje zadihala. Revščina se je počasi, a z gotovimi koraki umikala s praga naše hiše in v marsikaterih očeh vaščanov sva videla zavist. A na to sc nisva ozirala.
Leta so minevala in oba z. bratom sva si našla živlljenjska tovariša. Najprej seje bratu rodila hči, nato še meni sin. Otroka sta dobila ime po starših. To je bilo majhno darilo za dobroto in ljubezen, ki sta nama jo nudila.
MAJA
it/M
Etnobotanik Davis je v skladu s svojo znanstveno usmeritvijo menil, daje odkril osnovno skrivnost zombijev. Vendar zombiizem deluje tako s pomočjo farmakologije kot družbenih običajev. »Mislil sem, da sem odkril samo kemično osnovo zom-biizma,« pravi raziskovalec, »a sem odkril razsežnosti pojava, ki temelji v 400-letni haitski zgodovini in psihologiji.«
Dejansko znanost zares ne ve, kako deluje tetradoskin na ljudi. A
Po svoje ga je prevzelo življenje med temi ljudmi, globoko vanj so se zasidrale njihove pripovedi. Tako blizu so oblakom in soncu. Ded pa trdi, da se jih loteva bolezen modernega časa: samotnost. Še več. Da so zavozili življenje. Da umirajo... Kako je to mogoče? Kdo je kriv? Nekdo je. Z vso močjo so zazvenele dedove besede:
»Ko si enkrat mrtev, si mrtev. Na tem svetu imaš samo to prednost, da si živ... Živ...«
Ded! Ded! Veseliti se je znal vsake stvari. V vsaki, še tako drobceni stvari je videl vrednost, lepoto, del narave.
Doma mu je šepnil: »Ded, ko se bom ženil, ne bom nobenega poslušal. Če ne bo tudi meni kazala ura brez kazalcev, čas pa bo drsel v smrt.«
Ded je dvignil glavo, zadovoljno mu je pokimal, košate obrvi so skočile kar naprej. »Salamensko so ti koristili tile izleti v Brezovo reber. Vživljal si se v druge ljudi. Kako bi rekel? Dali sb ti nekaj arižljajčkov iz svojega življenja... Grenki so. Se nekaj časa ti bodo grenili okus. Vsega niso sami krivi. Komu naj naprtimo odgovornost? Življenje jih je obšlo. Vrnilo se ne bo. Njim res kaže ura brez kazalcev. Veš, pobič, takih Brezovih reber je pri nas veliko, preveč...«
»Ded, kako pa je z brazdo v srcu? Si jo kdaj že imel?« je Tomaž vprašal tako naglo, da se je ded skoraj zmedel.
»Brazda v srcu? Hudimana, kako bi rekel?
matere Roze, ko je iskala nekoga, ki bi imel rad njeno zemljo.
Pogledal je deda, dolgo ga je gledal, kot bi pil še tako drobceno potezo z njegovega obraza in jo utapljal vase. »Ded, če je tako, midva ne bova imela brazde na srcu. Nikoli!«
Zasmejal se je, široko in veselo. Vedel je, da je v Tomažu življenjski vzgon; prepričan je bil, da bo ostal v njem, da ne bo nikoli splahnel. Nikoli, saj potlej bi tudi njemu kazala ura brez kazalc6v
Odprl je radio: »...Kmetje že vsa povojna leta bolj ali manj zapostavljen v primerjavi z drugimi. Ostareli kmetje sicer sprejemajo starostno pokojnino, vendar je v primerjavi z drugimi pokojninami nizka in ne zadošča za naj-nujše življenjske potrebe. Najhuje je...«
Ded je obrnil gumb na radio, zazvenela je glasba.
Tomaž pa je že dregnil: »Ded, ali zato rastejo brazde?«
Nenadno vprašanje iz otroških ust ga je pretreslo. »Hudič, tudi zato!«
Njegov glas je bil raztrgan. Oba sta umolknila. Ded se je zamislil: Leta pritiskajo na nas. Bolujemo za vsemi boleznimi in tegobami naše družbe. Boli me, a vsega Tomažu ne morem razložiti. Zdaj še ne bi razumel. Odprte oči ima, bo že spolzelo vanj. Sam se mora dokopati do spoznanj... Boli, boli. Nekatera izročila našega boja so se razdrobila. Veliko pričakovanj je neuresničenih, veliko vrednot
te resnice, da so postale vodilo vsem njim: »Največ in najmanj, kar se zahteva od človeka je, da je človek.«
V sobi je utripala prijetna glasba. Ded je vzdihnil. Tudi deček je vzdihnil. V očeh so se premetavale podobne misli. Kdo je tat, ki jim je
na hribu ukradel življenje? Kdo? Vojna, čas, razmere, človek, odtujenost med ljudmi, starost? Kdo?
V dečku se je za hip spet odprla hribovska poletna podoba: golta jo nov čas in jo peha še v globljo samoto, pozabo.
Kdo je kriv? Kdo je kriv?
Ded je mozgal po svoje: Zdaj hočejo vse stlačiti v nek kalup, ato se ne da. Ljudje morajo imeti nekaj svojega, tako navzven kot navznoter. Nekaj vikendov so postavili po teh hribih. Pa svet ni zato nič manj samoten; s plankami so jih obdali, z žično ograjo, na vratih so velike ključavnice...
Tomaž je urejal misli v sebi; nenadoma so mu zazvenele besede, ni vedel, kje jih je pobral; besede, da ima vsak čas, vsak kraj in vsaka zemlja svoj vonj...
Nekaj lepega je začutil v sebi. Kaj bo to?
Povezanost z zemljo, z naravo, s človekom?... To bo, to!
Kriknil je: »Ded, pojdiva med njive!«
In sta šla.
Vem, da raste, vem.
In ko raste, tudi boli..... neuveljavljenih, moralne norme so načete,
Takole se mi zdi. Če nekako pustiš, da te življenje tako počasi, brez boja, narahlo zažira in spodkopava, da nimaš nikjer nič trdnega, česar bi se lahko oprijel, potlej se ti lahko napravi brazda na srcu.«
Povedal je to tako preprosto in urejeno, da je Tomaž nekako le hribovsko teto Mico in njeno nenaravno požrešnost, dojel je Vinkovo razumel navezanost na konja Belca, razumel Frenijevo uro brez kazalcev, občutil stisko
oškrbljene. Veliko je besed, preveč, a prazne so, puhle in nič ne povedo. Delo je razvrednoteno. Sem in tja so že glasovi, ki hočejo izničiti vse naše delo... Hudimana. To, to dela brazde, trde brazde v srcu. Tomaž ima prav, še rastejo. Preveč rastejo.
Primaknila se mu je podoba iz vojne, podoba sedemdesetletnega kmeta, vse je pustil in šel v hosto; trden grunt, ženo, otroke, vnuke..
Njegove besede so bile tako polne prepros-
Dan je bil na široko raztegnjen, svetal, z norim vetrom, sonce jasno in mlado, škrjanci so prhali v nebo, griči so bili politi s soncem... V obeh je zagorel ogenj; ogenj, ki ne bo pustil, da bi v srcu začele rasti brazde... Vsaj v Tomaževem ne.
Zemlja je dišala in dišala. Brezova reber je mežikala v senci temnih host in vabila vabila...
KONEC
J
zolirKa
Delegati le v delovnem času
PO DOBRI IGRI NA ZAČETKU PRAZNIH ROK - Posnetek je s sobotnega srečanja košarkaric Laboda in Induplatov iz Mengša. Novo-meščanke, na posnetku vidimo v nekolikanj svetlejših dresih Bratoževo in Srebrnjakove, so dobro igrale le v prvih petnajstih minutah, nato pa z zmedeno igro dovolile gostjam, da si naberejo odločilno prednost. Labo-do . ke so tako vnovič na dnu lestvice in imajo vse manj možnosti, da obstanejo v ligi. (Foto: B. Budja)
Štirinajstič praznih rok
Nadaljevanje prvenstva v SKI — Poraz labodovk z Induplati — Pričakovana Novolesova zmaga
Po pričakovanju so košarkarji novomeškega Novolesa osvojili novi točki v srečanju z najslabšo ekipo letošnjega prvenstva in si tako prak-tičrože zagotovili obstanek v I. republiški ligi, zato pa so igralke Laboda v predtekmi vnovič ostale praznih rok. Resda je ekipa Induplatov iz Mengša na papirju daleč
Šimuniču še osemnajsti dvoranski naslov
LJUBLJANA — Topličan Milan Šimunič, sicer atlet celjskega Kladi-varja, je po dolgih letih izredno uspešnega nastopanja minulo soboto sklenil svojo bogato tekmovalno pot. Za konec svoje kariere je pred štirinajstimi dnevi na državnem prvenstvu v Ljubljani dosegel naziv drugega tro-skokaša Jugoslavije, nadvse uspešen p^ je bil tudi ta vikend na republiškem prvenstvu.
Na svoji zadnji tekmi v nedeljo je, verjamete ali ne, osvojil svoj že 18. naslov dvoranskega republiškega prvaka. Prvo mesto mu je prinesel troskok, dolg 15,45 metra, tej zlati medalji pa je dodal še srebrno v skoku v daljino. Rezultat 7,15 metra je bil za 34 centimetrov slabši od zmagovalnega dosežka Postojnčana Bilača. In ko smo že pri Topličanih in nedeljskem prvenstvu, dodajmo še uspešen nastop komaj 13-letne Irene Špelič, ki je med starejšimi mladinkami z rezultatom 5,27 v skoku v daljino zasedla 4. mesto.
Zimska liga mladih atletov Dolenjske
NOVO MESTO — Od 15. februarja poteka v novomeški športni dvorani pod Marofom letošnja zimska dolenjska pionirska atletska liga. Na sporedu bodo tri kvalifikacijska kola. Prvi dve sta bili 15. in 22. februarja, tretje bo na programu v ponedeljek, 29. februarja, medtem ko bosta finalna nastopa najboljših 7. in 14. marca.
V prvem kvalifikacijskem nastopu je odelovalo kar 230 mladih atletov iz dvanajstih dolenjskih osnovnih šol, največ iz dolenjskih Toplic, Grma, Katje Rupena, jentjerneja in Metlike. Poglejmo nekaj zultatov. Vsi našteti so se seveda uvrstili finalne obračune. V teku mlajših pionirk 140 metrov je zmagala Grbajsova (Do-njske Toplice), druga je bila Moretova Grm), 3. Djuričeva (Dol. Toplice). Pri .dajših pionirjih je v isti disciplini zmagal .ta trt pohar (Metlika), 2. Bratož, 3. Novak oba Grm). V teku starejših pionirk na 40 netrov je slavila Kraševčeva (Dolenjske i oplice), 2. je bila Štampoharjeva, 3. Po-Jkrižnikova (obe Grm), medtem ko je pri • tarejših pionirjih zmagal Luzar (Grm), 2. ic bil Barčič (Katja Rupena), 3. Pureber firm). V teku mlajših pionirjev na 600 aetrov je bil najhitrejši Filipčič (Grm), iedita Kušljan in Plevnik (oba Šentjernej). Starejši pionirji so tekli tudi na 1000 <n; zmagal je Tomazin (Grm), drugi je bil •adovinac (Katja Rupena), tretji Globev-~ik (Šentjernej). V štafeti mlajših pionirk •e zmagal Šentjernej pred Grmom in Dolenjskimi Toplicami, pri starejših pa Grm pred Dolenjskimi Toplicami in Šentjernejem. V skoku v višino za mlajše pionirke je Blatnikova zmagala nad Grilovo (obe Dol. Toplice) in Sinkovčevo (Šentjernej), pri starejših pionirkah pa Novina nad Špe-ličevo (obe Dol. Toplice) in Turkovo iz Šentjerneja. V skoku v daljino med mlajšimi pionirji je zmagal Kos (Šentjernej) nad Zamido (Dol. Toplice) in Recljem (Šentjernej), pri starejših pionirjih pa Hla-vaty (Grm) nad Šimuničem in Finkom iz Dolenjskih Toplic. V metu težke žoge mlajših pionitjev je zmagal Metličan Hočevar, 2. je bil Rus, 3. Sever (oba Grm), med starejšimi pionirji pa Polanko (Katja Rupena), drugi je bil Slak (Otočec), tretji pa m (Šentjernej).
močnejši nasprotnik, toda sobotno srečanje je dokazalo, da ne tudi nepremagljiv.
Igralke Laboda, ki so doslej zabeležile vsega tri prvenstvene zmage in imajo le še malo upanja, da se rešijo zadnjega mesta na lestvici, so tudi sobotno srečanje z igralkami iz Mengša dobro pričele. Domala ves prvi polčas so držale korak z nasprotnicami, nekajkrat pa celo vodile, zadnjič pri rezultatu 27:25. Nato pa je bilo njihove umetnosti konec. Gostje so zaigrale posamično obrambo po celem igrišču in vnovič seje pokazalo, da proti takšni igri Novomeščanke nimajo orožja. V svojih vrstah namreč nimajo igralke, ki bi lahko zanesljivo prenesla žogo v nasprotnikovo polovico igrišča, kar so seveda gostje s pridom izkriščale. Ob ostrem presingu so brez večjih težav prestregle nekaj slabih in zmedenih podaj Novomeščank in srečanje je bilo s tem tudi odločeno. Gostje so že ob koncu prvega dela vodile z 10 točkami razlike, v nedaljevanju pa so z agresivno igro v obrambi prednost še krepko povečale. Edini, ki ji je v tem delu uspelo kosati se z igralkami Induplatov, je bila Bratoževa. Novomeščanke čaka v soboto novo naporno gostovanje, vendar so v Škofji Loki proti Odeji verjetno že vnaprej obsojene na vnovičen poraz.
Nasprotno od deklet pa fantje niso imeli težjega dela proti zadnjeuvrščeni ekipi Maribora 87. Že v prvem polčasu so si priigrali veliko prednost, tako da so v drugem delu zaigrali precej lagodneje, kar bi se jim kmalu maščevalo. Gostje, ki so v letošnjem prvenstvu vsega enkrat okusili slast zmage, so namreč razliko zmanjšali na vsega šest točk, na srečo pa je šlo za dovolj neizkušenega nasprotnika, ki priložnosti ni znal izkoristiti. Novolesovci so se tako s šesto zmago dokončno odlepili z dna lestvice, izkupiček točk pa lahko v soboto še popravijo: v goste odhajajo k ekipi Triglava, ki ni nepremagljiva.
B. B.
STRELSKI TURNIR
NOVO MESTO — V novomeški športni dvorani je bilo v soboto občinsko tekmovanje pionirjev v streljanju z zračno puško. Med pionirji ekipno je s 354 krogi zmagala druga ekipa OŠ Vavta vas, pred OŠ Žužemberk (327 krogov) in drugo ekipo OŠ Katja Rupena (320 krogov). Med posamezniki je bil najboljši Boštjan Pajk z OŠ Katja Rupena (145 krogov), pred Vojkom Oklešnom z OŠ GRM (134 krogov) in Bojanom Kočevarjem z OŠ Žužemberk (132 krogov). Med ekipami pionirk je zmagala OSKatja Rupena (283 krogov) pred ekipo OŠ Mirna peč (243 krogov) in OŠ Bršljin (220 krogov). Pri pionirkah posamezno je bila prva Petra Fabian z OS F
krogov), obar Na-
i Katja Rupena (12) druga Maja Kirar z OŠ Milka ! taša (107 krogov) tretja pa Andreja Saje z OŠ Mirna peč (102 kroga).
Unitehna klonila v tretjem kolu
Poraz trebanjskih košar-karjev v play offu II. SKL
TREBNJE — Košarkarji trebanjske Unitehne, ki so tako prijetno presenetili v prvih dveh kolih play offa najboljših ekip druge republiške lige za vstop v druščino najboljših slovenskih ligašev, so tokrat v svojem tretjem nastopu ostali praznih rok.
V soboto zvečer so morali doma priznati premoč košarkarjev Fructala iz Ajdovščine, ki so zmagali s 101:90 (47:33). Trebanjci navzlic borbeni igri niso mogli zaustaviti visokih gostov, ki so domala dve tretjini svojih košev dosegli izpod obroča. V ilustracijo le, da sta bila njihova visoka igralca Vidmar in Blaznik tudi najboljša strelca tekme: prvi je dosegel 38, drugi pa 35 košev. Gostiteljem se je zelo poznala odsotnost Gračana, ki ga ni mogel nadomestiti niti poškodovani Skobe, kije igral nekaj minut. PriTrebanjcihje največ košev dal A. Grandovec, 26, Erčulj jih je prispeval 25, M. Grandovec pa 18. V naslednjem kolu play offa igrajo Trebanjci v soboto v Borovnici.
Prekinjena in na včeraj preložena skupščina TKS Novo mesto — V kaj bo novo-meški šport investiral letos? — Telesna kultura mora o svoji usodi sama odločati
pobožne želje, kajti ta čas nihče ne ve, koliko denarja bo letos sploh v te namene, druga, prav nič manjša ovira pa je ta, da vse naštete investicije padajo v isto časovne obdobje — marec. Dokončno se o tem niso mogli izreči niti delegati, kajti med skupščino je bilo posredovanih še nekaj želja po denarni pomoči, omenimo le smučišče nad Gabrjem, financiranje dokumentacije za izgradnjo velodroma, nakup opreme v centru Partizana na novi lokaciji ob morju itd. Težko je tudi reči, čemu dati prednost; bržkone bosta to investiciji v nakup medicinske opreme za potrebe vrhunskega športa in postavitev ograje, vprašanje pa je, koliko sredstev bo potem ostalo še za telovadnice. Končno besedo o tem so delegati izrekli v včerajšnji drugi polovici prejšnjo sredo začete skupščine. Ce jim seveda delegatska zavest tudi tokrat ni prenehala s koncem delovnega časa.
NOVO MESTO — Z velikim zanimanjem je bila pričakovana peta seja obeh zborov novomeške telesnokulturne skupnosti prejšnji teden. Na dnevnem redu je bila med desetimi točkami zapisana tudi »problematika v zvezi s posodobitvijo stadiona Bratstva in enotnosti«. Človek bi pričakoval,da bodo imeli ob vsem doslej povedanem in zapisanem okoli te nove novomeške afere veliko reči prav delegati telesnokulturne skupnosti, a ni bila o tej točki dnevnega reda minulo sredo izrečena ena srna beseda.
Razlog je preprost: delegati, ki svojo jem programu dela sama odločati,« je med
i y 1111 i i
iii §§ g§§
i M M M I I
samoupravno dolžnost povezujejo z iztekom delovnega časa, so namreč okoli 14. ure pričeli množično zapuščati razpravni prostor, tako da je bila skupščina prekinjena in preložena po vsega šestih obravnavanih točkah dnevnega reda. Na srečo je bilo tudi med temi povedanega marsikaj zanimivega.
»Predsedstvo in ostali organi TKS so si prizadevali razčistiti, kakšen je piavzaprav položaj telesne kulture v novomeški občini. Večkrat je bilo že ugotovljeno, da o pomembnih zadevah s področja telesne kulture odločajo drugi mimo športa. O tem problemu so se naši predstavniki pogovarjali tudi v okviru SZDL, kjer so postavili jasno zadevo, da mora dobiti telesna kultura tisto mesto v družbi, kiji po zakonih pripada, to pa pomeni, da mora o svo-
V nedeljo finalni turnir kadetinj
Kdo v republiki ima naj-boljši podmladek?
NOVO MESTO — V nedeljo, 6. marca, bo v novomeški športni dvorani pod Marofom letošnji finalni turnir republiškega klubskega rokometnega prvenstva za kadetinje. Med najboljše so se uvrstili vrste Mlinotesta, Olimpije, Kranja, Velenja, Branika in Novega mesta, od 9. ure naprej pa bodo med seboj odločale o naslovu republiških prvakinj.
Povejmo, da so bile ekipe izžrebane v dve skupini, v prvi so Velenje, Kranj in Mlinotest, v djugi pa Branik, Olimpija in Novo mesto. Žreb je bil Novomeščankam dokaj naklonjen in z nekaj sreče se lahko pripeti, da bodo Novomeščanke, ki turnir tudi pričenjajo s tekmo proti Olimpiji, zaigrale celo v finalu. Za kaj takega sta jim seveda potrebna uspeha proti Ljubljančankam in Braniku, s katerim igrajo ob 11.30. Finalno srečanje turnirja bo ob 14. uri.
VELESLALOM ZA OBMOČNE NASLOVE
GAČE — Smučarsko društvo Rog in novomeška ZTKO sta 23. feruarja organizirala letošnje občinsko in območno prvenstvo učencev osnovnih in srednjih šol v veleslalomu. Poglejmo izide območnega tekmovanja:
Cicibanke: 1. Verbič, 2. Artač (obe Novo mesto), 3. Pavlin (Trebnje); cicibani: 1. Bizjak (Črnomelj), 2. Hudoklin (Novo mesto), 3. Kirm (Trebnje); mlajše pionirke: 1. Rančigaj (Trebnje), 2. Jerič (Črnomelj), 3. Pavček (Novo mesto); mlajši pionirji: 1. Erak, 2. Glob, 3. Hudoklin (vsi Novo mesto); starejše pionirke: 1. Hribar (Trebnje), 2. Kanila, 3. Štrbenc (obe Črnomelj); starejši pionirji: 1. Lavrič, 2. Ravbar, 3. Dragan (vsi Novo mesto); mlajše mladinke: 1. Kusič, 2. Kos, 3. Jakša (vse Novo mesto); mlajši mladinci: 1. Rešetič. 2. Jakše (oba Novo mesto), 3. Vlak (Črnomelj); starejše mladinke: 1. Kusič, 2. Jakše, 3. Milonič (vse Novo mesto).
TURNIR ZA DAN ŽENA
NOVO MESTO — V počastitev dneva žena organizira Dom JLA skupaj s kegljaškim društvom Novo mesto v soboto, 5. marca, veliko kegljaško tekmovanje. Vabijo članice športnih društev delovnih organizacij vseh štirih dolenjskih občin, da seje do 25. februarja telefonsko ali pisno prijavijo na naslov: Jelena Lajšič, Dom JLA Novo mesto, tel: 21-455.
drugim zapisano v pretekli teden sprejetem poročilu o delu TKS v minulem letu. Sicer pa je bilo največ besed te polovične seje namenjene predvidenim letošnjim investicijam v telesni kulturi. Po predlogu gradbenega odbora v ZTKO naj bi bile to postavitev ograje okoli stadiona, nakup medicinske aparature Eo sprint, preostali denar pa naj bi šel kot prispevek h gradnji telovadnic pri osnovnih šolah v Vavti vasi in Mirni peči. To so seveda le bolj ali manj
CIGLER TRETJI MED UPOKOJENCI
SEVNICA — Pred dnevi seje končalo letošnje ekipno in posamično prvenstvo upokojencev iz Zasavja in Posavja. Vrstni red med ekipami je bil tak: 1. DU Trbovlje 910 podrtih kegljev, 2. DU Hrastnik 898, 3. DU Krško 868, 4. DU Brežice 832,5. DU Sevnica 784 itd. V konkurenci posameznikov je zmagal Trbovdjčan Sluga s 442 keglji, sledijo pa: Čakič (Hrastnik) 402, Cigler (Sevnica) 358 itd. Žmagovalna vrsta Trbovlja se je s tem uspehom uvrstila na republiško prvenstvo.
J. BLAS
B. BUDJA
ŠAHISTI KOČEVJA DRUGI
DELNICE — V tem kraju je bil že 26. po vrsti šahovski turnir »26 zmrznjenih partizanov«, na katerem so nastopili šahis-ti trinajstih ekip, med njimi tudi Kočevci in Sevničani. Zmagala je vrsta Goranke s Travne gore, drugo mesto pa so osvojili Kočevci, za katere so igrali: Podkoritnik, Malnar, Ivič in Miklič.
odbojka
II. ZVEZNA LIGA, moški, zahod, 15. KOLO: PIONIR—REKA
0:3 (-12,-15, -8).
Pionir: Vernig, Brulec, Kosmina, Gregurek, Peašinovič, Prah, Berger, Travižan, Černač, Povšič.
LESTVICA: 1. Jedinstvo Interplet 30 ... 6. Pionir 12 točk.
V prihodnjem kolu potujejo No-vomeščani k ekipi Pakrac Papuka.
I. SOL, moški. 15. KOLO: FUŽl-NAR—LIK KOČEVJE 3:0 (9,4,9)
LIK Kočevje: Levstik, Bradač, Miklič, Obranovič, Polovič, Marinc, Hvala, Papež, Turk.
LESTVICA: 1. Titan Kamnik 24 ... 7. LIK Kočevje 16.
V 16. kolu igrajo Kočevci doma z Granitom.
I. SOL, ženske, 13. KOLO: LJUBNO—LIK KOČEVJE 3:2 (-15, 8, -7, 15, 16).
LIK Kočevje: Klun, Levstik, Ahac, Uran, Drobnič, Turk, Hočevar, Gornik, Ibrahimovič, Škufca.
LESTVICA: 1. Partizan Tabor 20 (34:18), 2. LIK Kočevje 20 (34:20), itd.
V soboto igrajo Kočevke doma s Palomo Branik.
košarka
SKL, moški, 17. KOLO: NO-VOLES—MARIBOR 87 103:90 (58:42)
Novoles: Vučkovič 24, Cerkovnik 12, Bajc 31, Kek 2, Lučev 19, Plantan
15.
LESTVICA: 1. Maribor 33 ... 10. Novoles 22,11. Železar 19,12. Maribor 87 18.
Novomeščani potujejo v 18. kolu v Kranj k Triglavu.
SKL, ženske, 17. KOLO: LABOD—INDUPLATI MENGEŠ 61:85 (30:40)
Labod: Srebrnjak 12, D. Verstovšek 11, Bratož 19, Dragman 10, Smrke 7, J. Verstovšek 2.
LESTVICA: 1. Slovan 33 ... 12. Labod 20.
Labodovkc potujejo v soboto v goste k ekipi Odeje.
VODILI, A IZGUBILI — Brulec in Kosmina (na posnetku v akciji ob mreži med sobotnim srečanjem) ter sotovariši iz ekipe Pionirja v soboto sicer niso prikazali tako slabe igre, kot kaže rezultat, vendar jim je v odločilnih trenutkih zmanjkalo zbranosti in poguma. Proti dobri ekipi Reke so v prvih dveh setih že krepko vodili, pa na koncu obakrat ostali praznik rok. Skoda, kajti uspeh bi jim še kako prav prišel. (Foto: B. B.)
Tudi dvojno vodstvo premalo
Poraz novomeških odbojkarjev 0:3 proti Reki — Zapravili visoko vodstvo v prvih ____________dveh setih — Kočevke s porazom ob prvo mesto
Novomeški odbojkarji so v soboto zamudili lepo priložnost, da se z morebitnim uspehom v srečanju 15. kola II. zezne lige približajo tako želje-nemu 4. mestu na lestvici. Igrali namreč niso tako slabo, kot kaže rezultat srečanja proti Reki, vendar so v odločilnih trenutkih naredili vse preveč napak, da bi lahko upali na presenečenje.
Že po prvih minutah sobotnega srečan-	peh. Gostje, ki na lestvici z vsega dvema
ja je bilo jasno, da gre za dokaj izenačena nasprotnika in da se bo za zmago potrebno krepko potruditi. Pionirjevim odbojkarjem je dobro kazalo. Vodili so večji del prvega seta, imeli prednost že 12:8, a so se prezgodaj veselili zmage. Dobro je dejal trener Babnik igralcem na klopi, ki so bili ob tem rezultatu že prepričani v uspeh v prvem setu, daje namreč do konca še zelo daleč. Kot da bi ga Rečani slišali, kajti stvari so se pričele postavljati na glavo. Novomeščanom ni uspevalo prav nič več, gostje so dobili kar šest točk zapored, po menjavi servisa pri 14:12 pa še odločilno petnajsto točko. T udi drugi set je prinesel prednost gostiteljem. Povšič je z nekaj sijajnimi servisi povedel moštvo v vodstvo s 7:3, vendar tudi to ni bilo dovolj za us-
Četrto društvo v državi
Uspešna lanska športna bera novomeškega AMD — Hmeljak državni prvak, Pavlič drugi
NOVO MESTO — Alojzu Pavliču in tudi Robertu Hmeljaku gre zasluga, da se ime novomeškega AMD vse pogosteje omenja ne le v jugoslovanskem avto-moto športu. Najbrž ni potrebno posebej omenjati, da gre za motociklista, ki sta v svoji bogati karieri zabeležila že nekaj naslovov najboljših v državi. Tradiciji sta ostala zvesta tudi lani.
Robert Hmeljak je v svoji kategoriji do 125 kubikov lani nastopil na štirih dirkah za republiško in na sedmih za državno prvenstvo ter osvojil naslov državnega prvaka, zaradi dokaj čudnega točkovanja pa v republiškem merilu zasedel le drugo mesto. Blizu nazivu najboljšega je bil tudi Alojz Pavlič, ki je vodil domala skozi vso sezono, a seje moral na koncu zadovoljiti z drugim mestom tako na državnem kot tudi na republiškem prvenstvu. Dodajmo, daje Pavlič lani vozil tudi na štirih dirkah za evropsko prvenstvo in zasedel odlično 10. mesto, petkrat pa seje z drugimi pomeril
na nastopih, ki so se točkovali za svetovno prvenstvo. Njegov izkupiček iz teh dirk je skupno 15. mesto, kar je vsekakor lep uspeh. Zapišimo, da je novomeško AMD prav po zaslugi Pavliča in Hmeljaka lani osvojilo 4. mesto v državi v ekipni razvrstitvi.
Vse pa kaže, da bo novomeško AMD svojo športno aktivnost razširilo še na motokros. Že lani je namreč s tekmovanji v kategoriji do 125 kubikov pričel mladi Robert Andoljšek. Resda za seboj nima še nobenega uradnega nastopa, sodeloval je le na mitingu v Brežicah, zato pa naj bi letos nastopil na vseh tekmovanjih, ki bodo veljala za republiško prvenstvo. Ce bodo rezultati, pravijo v društvu, bo nastopil tudi na preizkušnjah v zveznem merilu. In ko smo že pri letošnjih načrtih, dodajmo, naj bi Pavlič ob vseh domačih nastopih sodeloval tudi na vseh dirkah za svetovno prvenstvo v kategorijah do 80 in do 125 ccm.
porazoma zasedajo tretje mesto, so vnovič zbrali dovolj moči za preobrat in v razburljivi končnici tudi ta set na razliko do-
k*'"' Novomeščani, vidno razočarani, so v tretjem nizu krepko popustili in na dlani je bilo, da za preobrat nimajo ne volje ne moči. Skoda, kajti tako Salonit kot Novi Zagreb, ki sta s po 16 točkami na 4. mestu, sta tokrat izgubila in z morebitnim uspehom bi se jima Novomeščani povsem približali. Pionir sedaj odhaja na vroče gostovanje k ekipi Pakrac Papuk, ki je v soboto pripravila največje presenečenje in v gosteh ugnala Novi Zagreb. Nov poraz bi Novomeščane vnovič pomaknil v nevarne vode.
Zanimivo pa je bilo v soboto tudi v republiških ligah. Največ zanimanja je vsekakor veljalo derbiju ženske lige v Lučah ob Savinji, kjer sta se pomerili ekipi Ljubnega in do sobote vodilne ekipe Kočevje. Kočevke so nenadejano ostale praznih rok potem, ko so imele zmago praktično že v žepu. Vodile so že z 2:1 v setih, nato nesrečno izgubile četrti niz na
PIONIRJI
ZA POSAMIČNE NASLOVE
SEVNICA — ŠK Milan Majcen in OŠ Savo Kladnik sta v šolski jedilnici pripravila letošnje posamezno šahovsko prvenstvo sevniške občine. Tekmovanja se je udeležilo 65 fantov in deklet iz šestih osnovnih šol, rezultati pa so bili naslednji — mlajše pionirke; 1. Koren, 2. Bogovič (obe OŠ Loka), 3. Špan (OŠ Savo Kladnik); starejše pionirke: 1. Bezjak, 2. Sintič, 3. Koren (vse OŠ Savo Kladnik); mlajši pio-nirjj: 1. Beline (OŠ Blanca), 2. Kocjan (OS Loka), 3. Koprivnik (OŠ Savo Kladnik); starejši pionirji: 1.1. Blas, 2. Grilc, 3. Sečki (vsi OŠ Savo Kladnik). Vsi našteti so si priigrali nastop na regijskem prvenstvu, ki bo 5. marca v OŠ Tone Okrogar v Zagorju, medtem ko bo že to soboto, 27. februarja, v Litiji regijsko pionirsko ekipno prvenstvo.
J. BLAS
razliko, v petem, odločilnem, pa imele kar šest zaključnih žog, a so vse zapravile. Borbene gostiteljice so v izredno razburljivem finalu ta set dobile z 18:16, to pa je pomenilo tudi, da so morale Kočevke vodstvo na lestvici prepustiti vrsti Partizana Tabor, ki je v drugem derbiju nepričakovano premagal Rogozo. Podoba na lestvici je tako sila zapletena, v boju za vrh so sedaj kar štiri ekipe. Če bo Partizanu Tabor uspelo preskočiti sobotno težko oviro v srečanju s Krimom, bodo Ko-čevkc le stežka ponovile lanski uspeh in vnovič osvojile naslov prvakinj. Lahko se celo zgodi, da bo o prvaku odločala razlika v setih.
Precej manj zanimivo je v moški ligi, kjer sta v boju za naslov le Titan Kamnik in Partizan Narodni dom, igralci LIK Kočevje pa so si navzlic sobotnemu porazu na Ravnah že zagotovili mesto v sredini lestvice, kar je za novinca v ligi vsekakor lep uspeh.
B. B.
Inventura
ribniških
nogometašev
Zadovoljujejo le rezultati v mladih kategorijah
RIBNICA — Pred kratkim so se na rednem letnem občnem zboru zbrali ribniški nogometaši, vendar so lahko z doseženim le polovično zadovoljni. Učinki članske vrste, ki igra v ljubljanski medobčinski ligi, so namreč pod pričakovanjem, razveseljujejo pravzaprav le rezultati pri mlajših kategorijah.
Mladi ribniški nogometaši so namreč nekajkrat dokazali, da so sodijo med najboljše v regiji, prav tako razveseljivo pa je dejstvo, da so pionirke vrste tako številne. Med ostalimi ugotovitvami zbora omenimo še malonopometno občinsko ligo, ki je dobra pridobitev, saj se nogomet na ta način igra po vseh krajih in zaselkih občine; edina novost bo poslej, da bodo sodnike za to lipo žrebali. Za konec zapišimo še, da ribniški nogometaši kakih večjih denarnih težav lani niso imeli, res pa je, da so kar dve tretjini potrebnih sredstev zaslužili sami. Priznanje za najboljšega posameznika v klubu je bilo na občnem zboru dodeljeno Vladu Intihaiju.
M. G-č.
12
DOLENJSKI LIST
Št. 9 (2012) 3. marca 1988
Krajncu zlata puščica
Boštanjski strelci najuspešnejši v Sevnici
SEVNICA — Po družinskih izločilnih tekmovanjih v SD Blanca, Boštanj, Heroj Marok, Kopitar in Kovinar seje na občinsko tekmovanje za »zlato puščico« uvrstilo (po doeženih rezultatih na družinskih tekmah s serijsko zračno puško) 20 najboljših članov. Strelska družina Heroj Marok iz Sevnice je tako preteklo nedeljo vzorno pripravila zanimivo, zelo izenačeno občinsko tekmovanje za zlato puščico. Znova seje izkazalo, da SD Boštanj ni slučajno pri vrhu razpredelnice 2. Slovenske strelske lige-vzhod, saj so Boštanjčani tudi tokrat dosegli najboljše rezultate.
Zlato puščico občine Sevnica je osvojil Jože Krajnc (SD Boštanj) s 545 krogi, drugouvrščeni Mirko Ognjenovič (SD H. Marok) je zaostal le za krog, 3. Stane Kovačič (SD Boštanj) je nastreljal tudi 544 krogov kot Ognjenovič, a je imel slabšo zadnjo serijo. Favorizirani Franc Umek (SD H. Marok) je končal na 4. mestu s 539 krogi, Boštanjčan Tone Jazbišek pa na 5. mestu s 536 krogi.
Sevničani bodo organizatorji regijskega prvenstva za »zlato puščico«, na strelišču SD H. Marok pa bo tekmovalo 6. marca 30 najboljših posavskih
strelcev s serijskimi zračnimi puškami. Naj med strelskimi novicami omenimo še to, da SD Boštanj priredi v nedeljo, 6. marca, regijsko prenstvo šolskih športnih društev v streljanju z zračno puško Crvena zastava. Od tod bo Strelska zveza Slovenije izbrala pgjboljše za republiško prvenstvo ŠSD.
P. P.
Jože Krajnc, zlata puščica občine Sevnica za leto 1988	I
POMERILI SO SE V ŠAHU
KRŠKO — Na šahovskem tekmovanju v okviru delavskih športnih iger v krški občini so bili doseženi naslednji izidi: zmagala je ekipa TCP Djuro Salaj v sestavi Voljčanšek, Gmajnar, Ahmatovič, Bajde in Požun, druga je bila ekipa Kovinarske, tretja Srednja šola Krško, četrta Iskra Kostanjevica in peta JE Krško. Sodelovalo je 10 ekip.
NOVI URNIK
RIBNICA — Sprejet je novi urnik za vadbo v ribniški športni dvorani, kije prilagojen potrebam delovnih ljudi in občanov po rekreaciji. Namizni tenis je ob ponedeljkih, sredah in petkih v prostorih TVD Partizan. Takrat je na sporedu tudi igranje badmingtona. V veliki dvorani je ob petkih košarka. Največji interes pa bo gotovo za tenis, kije ob sobotah od 13. do 21. ure in nedeljah od 15. do 20. ure. Prijave za beli šport sprejemajo na telefon 861-126, ura igranja pa velja 5.000 din.
M. G-č
PRED FINALOM VODI TKAVC
NOVO MESTO — Pred finalnim nastopom najboljših dolenjskih kegljačev na posamičnem prvenstvu vodi Trebanjčan Franc Tkavc s 1719 podrtimi keglji, vsega kegelj zaostaja Črnomaljčan Drago Da-ganjac, medtem ko je tretji Niko Goleš iz Trebnjega s 1707 podrtimi keglji. Finalni nastop najboljših bo na kegljišču Čož v Ivančni gorici.
V ligaški ogenj z mladimi močmi
12. marca startajo republiške rokometne lige — Ribniški Inles neobremenjen v ‘ adai	‘	1
spomladanski del — Glavno breme na mladih igralcih
RIBNICA — Prihodnjo soboto se bodo številnim republiškim ligaškim obračunom pridružili tudi rokometaši. Ribniški Inles je zagotovo ena najstarejših ekip — mislimo seveda na staž — v ligi, po mnogo letih pa bodo tokrat povsem mimo pričakali start spomladanskega dela prvenstva. Možnostim za prvo mesto so se odrekli že pred pričetkom lige, njihov cilj je bil z močno pomlajeno ekipo ostati v društvu najboljših republiških li-gašev, bolj ali manj na dlani pa je že, da jim je to uspelo, saj so si jeseni ustvarili dovolj bogato zalogo točk.
»Nič posebnega niso bile naše igre v jesenskem delu prvenstva,« pravi trener ekipe Zdenko Mikulin. »Pravo lice smo pokazali šele v finišu, ko smo v štirih srečanjih osvojili osem točk, kar nam je bilo še kako potrebno, kajti spomladi bomo nastopili izključno z mladimi igralci. Tem je potrebno dati priložnost, če hočemo, da
bo ribniški rokomet čez nekaj let vnovič imel mesto, ki mu po bogati tradiciji in uspešnosti tega športa tudi gre.« Spomnimo se ob tem, da so ob koncu lanske tekmovalne sezone ekipo zapustili Gelze, Kar-
manjka drugoligaška ekipa. O tem bi morali več razmišljati v klubu, ne nazadnje pa tudi drugod, kajti to bi bila pridobitev za celo Ribniško dolino,« pravi Mikulin, kije rokometu zapisan že 25 let. Njegove izkušnje niso od muh in, če drugega ne, so že te svojevrstno zagotovilo za dobro delo in rezultate.
M. GLAVONJIČ
Papežu že druga letošnja zmaga
Uspeh novomeških kolesarjev na dirki v Poreču
POREČ — Tradicionalne kolesarske dirke za lovoriko Riviere Poreč pomenijo vsakoleten uvod v novo kolesarsko sezono in če je soditi po teh uvodnih preizkušnjah, so novomeški tekmovalci res dobro pripravljeni.
V soboto je bila najprej dirka na kronometer med Porečem in Vižinado. Na
15,5	kilometra dolgi progi je nastopilo 70 najboljšihjugoslovanskih kolesarjev. Zmagal je Tahmajster iz Save, drugi je bil ro-
tovec Rnjakovič, tretji Papež m četrti mole (oba Krka). Veliko večje zanimanje pa je veljalo prvi letošnji pravi cestni preizkušnji, dirki na 85 kilometrov dolgi progi med Porečem, Tarom in Labinci. Nastopilo je kar 96 kolesarjev. Prvi je po dveh urah ciljno črto prevozil Novo-meščan Sandi Papež, medtem ko je njegov uspeh izredno dopolnil še mladi Milan Eržen, ki letos prvič nastopa v konkurenci starejših mladincev, saj je v finišu zasedel tretje mesto. Žal so organizatorji v uradni
pov, Ilc in Ambrožič, da so v klubski upravi precej časa iskali trenerja od zunaj, ko pa ga le niso našli, je vskočil Zdenko Mikulin.
razvrstitvi zapisali drugačen vrstni red, za Papežem naj bi bila Cubrič in Šebenik,
vseeno pa ostaja, daje Eržen s svojim nastopom vnovič opozoril nase. V skupnem seštevku treh dirk — Novomeščani se prve niso udeležili — vodi Rnjakovič z 20 točkami, Tahmajster jih ima 19, Sandi Pagež pa z dvema nastopoma 18.
Že v nedeljo čaka najboljše novomeške kolesarje nova preizkušnja. V italijanskem Longieru se bodo v močni konkurenci pomerili na tradicionalni dirki, kjer naj bi nastopili tudi vsi najboljši italijanski kolesarji.
»Škoda, ker imamo v naših vrstah nekaj izredno labilnih igralcev, ki rokometu iz kdove kakšnih vzrokov obračajo hrbet, čeprav so dejansko vrhunski igralci. Najprej nas je brez razloga zapustil Lukič, nato na začetku priprav T. Ilc, za njim De-jak, vse to pa so mladi igralci, stari vsega 21 let. Ni nam tako preostalo drugega, kot da sc opremo na mlade moči, na 15-, 16-in 17-letne igralce, pred katerimi je brez dvoma še lepa prihodnost. Omenim naj le Juriča, Tomšiča, Lapajneta, Djokiča, Lesarja, Miheliča in druge, seveda pa ne smemo pozabiti na Mateta, Fajdigo, Čiroviča. Po Žagarjevem odhodu k vojakom smo se bali, kako bo z vratarji, a je Parezanovič res dobra zamenjava, trenira vneto in resno.«
Po mnenju Zdenka Mikulina je današnji domet takšne ekipe sredina prvenstvene lestvice, tekme pa bodo odlična preizkušnja za mlade, hkrati pa tudi barometer tega, kako si zastaviti cilje v prihodnji tekmovalni sezoni. Mikulin pravi, da bi lahko ob pomoči uprave in s kakšno dobro pridobitvijo od drugod imeli za naslednje prvenstvo ekipo, ki bi naskakovala celo vrh lestvice. »Ribnici, ki je v športnem svetu znana prav po rokometu, še kako
Premalo celo za turistično bodečo nežo
Nedelja na Gačah
GAČE — V smučarskem središču novomeške tovarne zdravil Krka na Gačah se je preteklo nedeljo zbrala velika množica smučarjev, ki so pač hoteli užiti lep sončen dan. Toda v edinem smučarskem središču na Dolenjskem, ki je vsaj doslej zaslužilo to ime, se smučanja lačni Dolenjci, med njimi pa so bili tudi Ljubljančani in celo Zagrebčani, prav gotovo niso mogli naužiti bele opojnosti. Zgornja vlečnica namreč ni delovala ves čas; kot so povedali očividci, ni delovala najmanj dve uri, ne da bi uslužbenci vedeli povedati, zakaj in do kdaj. Spodnja vlečnica, ob kateri bi se lahko nasmučali zlasti otroci, pa ni delovala vse popoldne. O tem, kakšna zmeda je vladala na dovoznih poteh, da na parkirnem prostoru ni bilo nikogar, ki bi vozila usmerjal in jih kar se le da smotrno razmeščal, pa niti ni, da bi govoril. Zato pa so cene pijač in hrane v bifeju take, kot so v kakšnem visokogorskem zimsko športnem središču za sladokusce, kamor pijačo in hrano transportirajo z osli. Očitno pa je, da so imeli turistični in gostinski delavci v Krki premalo časa za pripravo na smučarsko sezono. Škoda. Žal smo na Dolenjskem tako turistično zaplankani (da o drugih pla-nkah niti ne govorimo), da verjetno niti turistične bodeče neže ne bi dobili za dolenjske smučarske poslastice.
J. S.
Lopatičevi dva naslova
ZMAGALA RIBIČIČ IN POŽAR
Dvoranski atletski prvenstvi SRS v Celju in Ljubljani — Dve zlati medalji Lopatičeve, ena Lapanjetova
SENOVO — V športni dvorani delavskega doma 14. divizije na Senovem je bi-
lo preteklo soboto srečanje med posav-................  '	"	"	Ten	'''
skimi tenisači in funkcionarji Teniške zveze Slovenije, ki stajo zastopala dr. Ciril Ribičič in Bojan Požar. V konkurenci štirih teniških parov sta zmagala gosta iz Ljubljane, ki sta v finalnem srečanju premagala posavski par, Igorja Ivanoviča in Petra Simčiča.
REZERVIRANO ZA ŽENSKE
KRŠKO — Teniški klub Krško obvešča svoje zveste članice in druge terii-sačice, da letos ob dnevu žena ne bo priredil tradicionalnega teniškega turnirja za ženske. Zato pa bodo imele ženske rezervirani dvorani na Senovem in v Leskovcu. Na Senovem bo športna dvorana povsem na voljo ženskam v soboto od 14. do 19. ure in v nedeljo od 14. do 20. ure. V Leskovcu pa se bodo lahko pomerile v nedeljo od 14. do 17. ure. Rezervacija velja za soboto in nedeljo, 5. in 6. februarja.
CELJE, LJUBLJANA — Konec minulega tedna je bilo v Celju in Ljubljani dvoje nadvse zanimivih atletskih tekmovanj, ki že najavljata pravo sezono: v Celju je bilo namreč republiško dvoransko prvenstvo za članske in mladinske kategorije, medtem ko je bilo dvoransko prvenstvo SRS v skokih v nedeljo v Šiški. Med dosežki dolenjskega zastopstva velja vsekakor na prvem mestu omeniti dve zlati medalji Brežičanke Vladke Lopatič.
Sicer pa poglejmo najprej v Celje. Kar blizu 60 tekmovalcev iz sedemnajstih klubov seje tod merilo za republiške naslove, daleč najuspešnejši so bili gostitelji. Na Dolenjsko je iz Celja odšla vsega ena medalja, na srečo zlata, v skoku s palico si jo je s 330 centimetri priboril Brežičan Ma-rčetič. Blizu odličja je bil tudi Zupančič (Iskra Tenel) v teku članov na 60 metrov z ovirami, a sta mu do brona zmanjkali vsega dve stotinki sekunde.
Precej več uspeha je imelo dolenjsko
zastopstvo v Ljubljani. Vladka Lopatič je, kot smo zapisali uvodoma, dvakrat stala na najvišji stopnici. V konkurenci članic v skoku v daljino je s 577 centimetri za 24 cm premagala drugouvrščeno Prinčičevo iz Gorice, zmagala pa je tudi v članski konkurenci v skoku v višino s 169 centimetri. Brez dvoma je Lopatičeva s tema rezultatoma najavila izredno uspešno sezono, v kateri je njen osnovni cilj postati stalna članica državne reprezentance v mnogoboju, na daleč pa se poželjivo spogleduje tudi z olimpiado. Izredno uspešen je bil v nedeljo tudi Novomeščan Lapanje, kije v skoku v višino z 206 centimetri postal članski republiški prvak; njegov uspeh je s tretjim mestom dopolnil klubski tovariš Zatežič, kije preskočil 190 cm. Omenimo še drugo mesto Brežičana Kurajida v isti disciplini, le da med mladinci (preskočil je 195 cm); bron pa je pripadel No-vomeščanu Deliču s 190 cm. Tretjo bronasto medaljo v skoku v višino je novomeški vrsti prispevala Zupančeva med članicami s preskočenimi 145 cm, v mladinskem troskoku pa je Kajtazovič (Iskra Tenel) doskočil na 13,09 metra in prav tako pristal na tretjem mestu.
TELEVIZIJSKI SPORED
00.10
PETEK, 4. III.
9.45	— 13.10 in 15.55 TELETEKST MOZAIK
10.00 TEDNIK
11.00 MEDNARODNA OBZORJA
11.40	NOČ PREPLAHA, ameriški film
16.10	VIDEO STRANI
16.25	MOZAIK, ponovitev TEDNIKA
17.35	V ZNAMENJU DVOJČKOV, 1. del
17.50	GRIZLI ADAMS, 5. del serije
18.15	VETRNICA, dokumentarna oddaja
18.45	RISANKA
18.55 VIDEOSTRANI
19.00 VREME
19.01 OBZORNIK
19.18	ZRNO
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
19.59	ZRCALO TEDNA
20.20 SEVER IN JUG, 23. del nadaljevanke
21.15	ZMAGOSLAVJE ZAHODNE CIVILIZACIJE, 7. del dokumentarne
serije
22.05	DNEVNIK
22.20 DISCIPLINA BREZ MILOSTI, angleški film
Film prikazuje razmere v ameriški vo-
jaški akademiji leta 1964. Odnosi med kadeti v akademiji so surovi, kruti, tudi zaradi boja za prestiž, še posebej pa jih zaplete edini temnopolti kadet. V ospredju je problem rasnega razlikovanja.
00.00 VIDEO STRANI
DRUGA TV MREŽA
17.10	Dnevnik — 17.30 Otroška oddaja
— 18.00 Znanost —18.30 Risanka—
18.40	Številke in črke — 19.00 Domači ansambli: Zrelo klasje — 19.30 Dnevnik
— 20.00 Orfej (opera) — 21.45 Kratki film — 22.00 Uganka v pesku (angleški film)
SOBOTA, 5. III.
7.40 — 15.35 in 16.10 — 00.40 TELETEKST
7.55 VIDEO STRANI
8.05	PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET
8.10 V ZNAMENJU DVOJČKOV, 1. del
8.25 ZBIS: SREČNI METULJ
8.55 ZLATO JABOLKO IN DEVET PAVINJ, 2. del oddaje
9.25 CYRANO DE BERGERAC, 2. del predstave
9.55 ENAJSTA ŠOLA, 3. oddaja
10.40 EX LIBRIS
11.40 SLOVENSKI LJUDSKI PLESI: GORENJSKA, 1. del
12.10 OMIZJE
14.10 JUBILEJNA TEVETEKA, ponovitev 6. oddaje
15.20	VIDEOSTRANI
16.25 VIDEOSTRANI
16.40	LJUBEZEN PRVAKOV, ameriški film
18.15	DA NE BI BOLELO: RAK DOJK
18.45	RISANKA
18.55 VIDEO STRANI
19.00 VREME
19.01 KNJIGA
19.18	ZRNO
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
19.59	NAŠ UTRIP
20.20	ŽREBANJE 3x3
20.30 POP SATIRIKON: IZBRANI EPIGRAMI MATEJA BORA
21.05 VRNITEV V PARADIŽ, 19. del nadaljvanke
21.55 PETER’S POP SHOW
22.55 DNEVNIK
23.10	PRIJATELJI EDDIEJA COY-LEA
DRUGA TV MREŽA
12.05 Kako biti skupaj — 12.30 Kraljevič
Marko in vila — 13.25 Nogomet Rad:-Sutjeska — 15.15 Prvenstvo v dvoranski atletiki — 18.30 Vaterpolo Mladost:Jug — 19.30 Dnevnik — 20.15 Glasbeni večer — 21.45 Poročila — 21.50 Oddaja iz kulture — 22.20 Športna sobota
TV ZAGREB
9.05	TV v šoli — 10.30 Poročila —10.35 Bis (ponovitev nočnega programa) —
13.25	Moške zadeve (češkoslovaški film)'
— 14.55 Sedem TV dni — 15.40 Dallas
— 16.30 Poročila — 16.35 TV koledar
— 16.45 Narodna glasba— 17.15Kapel-ski kresovi — 18.30 Prisrčno vaši —
19.15	Risanka — 19.30 Dnevnik —
20.00	Concertino — 20.15 Boljše življenje — 21.00 Tekaški prvaki (ameriški film)
— 22.45 Dnevnik — 23.00 Nočni program — 00.30 Poročila
iNEDELJA, 6. III.
9.00 — 13.15 in 14.35 — 22.45 TELETEKST
9.15	VIDEO STRANI
9.25	ŽIV ŽAV
10.20	GRIZLI ADAMS, ponovitev
10.45	VRNITEV V PARADIŽ, ponovitev 19. dela nadaljevanke
11.30	VIDEO MEH, 3. oddaja
12.00 KMETIJSKA ODDAJA
13.00 VIDEOSTRANI
14.50	VIDEOSTRANI
15.05	KAKO ZELENA JE BILA MOJA DOLINA, 4. del nadaljevanke
16.00 ZAKLJUČNA REVIJA UMETNOSTNEGA DRSANJA, posnetek z ZOI
17.30 ANTONIJEVA ŠANSA, češkoslovaški film
18.45	RISANKA
18.55 VIDEOSTRANI
19.00 VREME
19.01 TV MERNIK
19.18	ZRNO
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.05	LJUBEZEN NAM JE VSEM V POGUBO, 2. del nadaljevanke
21.00	ZDRAVO
22.30	VIDEO STRANI
DRUGA TV MREŽA
8.55	Poročila — 9.00 Danes za jutri -iti igrani film — Šport — 20.15 Čas negoto-
vosti (poljudnoznanstveni film) — 21.10 Včeraj, danes, jutri — 21.25 Mali koncert — 21.45 Športni pregled — 22.00 Reportaža z nogometne tekme CZ:Hajduk —
22.30	Reportaža z nogometne tekme Velež:Dinamo
Opomba: Budimpešta: SP v dvoranski atletiki (15.30 — 18.00)
Košarka Bosna:Partizan (18.00 — 19.00) Rokomet Medveščak:Metaloplastika
PONEDELJEK, 7. III.
9.45	— 12.45 in 16.35 — 23.10 TELETEKST MOZAIK
10.00	NAŠ UTRIP
10.15	ZRCALO TEDNA
10.30	NEKAJ DNI IZ ŽIVLJENJA OBLOMOVA,ponovitev sovjetskega filma
16.50	VIDEOSTRANI
17.05	MOZAIK, ponovitev
17.35	RADOVEDNI TAČEK
17.50	LEGENDE SVETA: Kurent, 1. oddaja
18.20	BOJ ZA OBSTANEK: Leteče prikazni
19.18	ZRNO
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.05	BRATRANEC IZ AMERIKE, 2. del nadaljevanke
21.35	DINAR
18.45	RISANKA
18.55	VIDEO STRANI
19.00 VREME
19.01 OBZORNIK
22.15	DNEVNIK
22.30	PRESEJ POŽELJENJE, ponovi-
tev glasbene oddaje   STRANI
23.00 VIDEO ST
TOREK, 8. III.
9.45 — 11.25 in 15.50 — 22.55 TELETEKST
10.00 TV MOZAIK — ŠOLSKA TV KEMIJA: Destilacija
FIZIKA: Od Newtonove do Einsteinove mehanike
11.00 TUJI JEZIKI: ANGLEŠČINA, 32. lekcija
16.15	VIDEOSTRANI
16.30 MOZAIK — ŠOLSKA TV, ponovitev
17.30 PAMET JE BOLJŠA KOT ZAMET
17.35	PERISKOP
18.45 RISANKA
18.55 VIDEOSTRANI
19.00 VREME
19.01 OBZORNIK
19.18	ZRNO
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.05 KMETIČ, 2. del drame TV Novi Sad
21.10	OSMI DAN, oddaja o kulturi
21.50	DNEVNIK
22.05 PORTRET VIDE JUVANOVE
22.45 VIDEO STRANI
18.45	RISANKA
18.55 VIDEOSTRANI
19.00 VREME
19.01 OBZORNIK
19.18	ZRNO
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.05	TEDNIK
21.10	FANN Y IN ALEXANDER, 1. del švedske nadaljevanke
22.40	DNEVNIK
22.55 JUBILEJNA TEVETEKA, 10. oddaja
00.40 VIDEO STRANI
DRUGA TV MREŽA
17.10	Dnevnik — 17.30 Otroška oddaja
— 18.00 Govorimo o zdravju — 18.30 Risanka — 18.40 Številke in črke —
19.00	TV koledar — 19.10 Risanka —
19.30	Dnevnik — 20.00 Tekmovanje mladih glasbenih umetnikov — 22.00 Poročila — 22.05 Zabavnoglasbena oddaja
— 22.50 O sole mio (oddaja iz kulture) Opomba: 20.45 Košarka Aris:Partizan
/KJELAHK SLIŠITE STUI RADIJSKA SKALA	0\ )IOD\v
88 90 92 94 96 98 100 v STUDIO \ UKV 100 X. ODDAJAMO VSA \ OD 16. -OB NEDE OD 9. - 1	102 104 106 D 6 MHz K DELOVNIK /C 9. URE jT , LJAH j/ 5. URE /
Novice, Tema dneva, 18.00 Kronika Dolenjske, Biba leze — biba gre, Studio D jutri
TOREK, 8. marca
16.00 Začetek, Pesem tedna, 16.30 Novice, Odgovarjamo na vprašanja poslušalcev, 17.40 Čestitke naših poslušalcev, 18.00 Kronika Dolenjske, Čestitke naših poslušalcev, Biba leze — biba gre, Studio D jutri
SREDA, 9. III.
9.45 _ 11.40 in 15.55 — 23.35 TELETEKST
MOZAIK
10.00 KMETIČ, 2. del drame
11.00 OSMI DAN, oddaja o kulturi
16.10	VIDEOSTRANI
16.25	MOZAIK, ponovitev
17.05	ANGLEŠČINA, 32. lekcija
17.30	ZBIS: SREČNI METULJ, 2. oddaja
17.45 CYRANO DE BERGERAC, 3. del
STUDIO
tel- 28'165 lel' 28-155
SREDA, 9. marca
16.00 Začetek, Pesem tedna, 16.30 Novice, Tema dneva, 18.00 Kronika Dolenjske, Lestvica narodno-zabavne glasbe, Biba leze — biba gre, Studio D jutri
REDAKCIJA
ČESTITKE
OGLASI
Radio Sevnica
tel: 28-160
Spored Studia D
mladinske igre
18.15	POKAŽI MI, KAKO, 4. oddaja
18.45	RISANKA
18.55 VIDEO STANI
19.00 VREME
19.01 OBZORNIK
19.18	ZRNO
19.30	DNENVIK
19.55 VREME
20.05	FILM TEDNA: KAOS, italiajnski film
ČETRTEK, 3. marca
16.00 Začetek,v Pesem tedna, 16.30 Novice, Od A do Ž, 17.40 Čestitke naših poslušalcev, 18.00 Kronika Dolenjske, Čestitke naših poslušalcev, Biba leze — biba gre, Studio D jutri
(UKV - 96,8 ali 105,2 MHZ)
ČETRTEK, 3. marca
17.00	Pozdrav in predstavitev sporeda Glasbeni uvod za ogrevanje
17.20	— Aktualno
17.50	Iz naših krajev
18.10	Rezervirano za...
18.25	Glasbena oddaja
PETEK, 4. marca.
16.00 Začetek, Pesem tedna, 16.30 Novice, Tema tedna, 18.00 Kronika Dolenjske, Biba leze — biba gre, Studio D jutri
SOBOTA, 5. marca
17.00 Pozdrav in predstavitev sporeda
17.05	10 ugank iz domače občine
17.35	Glasbene nagrade za uspešne reševalce
18.00 Glasbena uganka
18.10	Ugibanje kraja iz domače občine
ČETRTEK, 10. III.
00.05
9.45	— 12.30 in 16.10 TELETEKST
10.00	MOZAIK — ŠOLSKA TV GLASBENA VZGOJA: Zapisi za mlade KULTURNA DEDIŠČINA: Stari Grki v naših krajih
10.50	OTROČJE V ZALIVSKEM TOKU, ameriški film
16.25	VIDEO STANI
16.40	MOZAIK — ŠOLSKA TV, ponovitev
17.30	ENAJSTA ŠOLA, 4. oddaja
18.15	MAKEDONSKE LJUDSKE PESMI
SOBOTA, 5. marca
16.00 Žačetek, Izbor pesmi tedna, 16.30 Novice, Brez dnevnega reda, 18.00 Kronika Dolenjske, Nagradna uganka, Biba leze — biba gre, Studio D jutri
NEDELJA, 6. marca.
9.00 Začetek, Pesem tedna, Iz vaše kuhinje, Lestvica zabavne glasbe, 10.00 Kronika Dolenjske, Repičeva draga,
10.30 Kmetijska oddaja, 11.00 Mali ogla-3 Če:
NEDELJA, 6. marca
10.30 Pozdrav in predstavitev sporeda
10.50	Kmetijska panorama Nedeljski gost
Oddaja o kulturi
11.40	Mikrofon na vasi Dobro je vedeti
12.00 Aktualno
Minute za prometno varnost
12.15	Za vsakogar nekaj
13.00 Nedeljski poročevalec
13.30 Čestitke naših poslušalcev
si, 11.30 Čestitke naših poslušalcev, Studio D jutri
SREDA, 9. 3. 1988
PONEDELJEK. 7. marca 16.00 Začetek, Pesem tedna, 16.30
17.00	Pozdrav in predstavitev programa
17.05	Informativna kronika
17.25 Naši kraji in ljudje
18.25 Glasbena oddaja
nnvnivvcpvf iion*
Zakaj gobe na črno čez mejo?
Dolenjski inšpektorji Jani zasukali rokave — Redne kontrole živil — Kaj bo z no-_______vomeško tržnico? — Kako proti prekupčevalcem z gobami?
NOVO MESTO — Dolenjski inšpektorji so v minulem letu krepko zasukali rokave. Ne le da o tem dovolj zgovorno priča 6731 opravljenih pregledov, 41 ovadb zaradi gospodarskih prestopkov in 380 predlogov za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške, pač pa tudi vse večje število spisov na mizah novomeških sodnikov. Domala četrtina opravljenih pregledov odpade na tržno inšpekcijo, kar je glede na obseg njenega dela po svoje tudi povsem razumljivo.
A	težami
P	brotijo
RAZGRAJAL IN GROZIL S PRETEPOM — 23. februarja so miličniki pridržali do iztreznitve 45-letnega Ludvika Kutnarja s Pristavice, možakarja pa čaka še pot k sodniku za prekrške. Kutnar je obiskal domovanje Milke G. in tam grozil ter razgrajal. Natančnega vzroka tega početja ne vemo, gaje pa kaj lahko slutiti.
IZGINIL TELEFON — Med 16. in 24. februarjem je iz Dolenjkine komisijske prodajalne v Novem mestu izginil telefon znamke Sanyo. Aparaturica je izginila na neznan način in v neznanih rokah, zaenkrat ostaja le dejstvo, da so trgovci na ta način oškodovani za približno 180 tisočakov. Neznanemu lastniku telefona spročamo še, da bo imel bistveno večje težave s tem, kako priti do telefonskega priključka. Tukaj še tako spretne roke ne pomagajo.
TOK UBIL KRAVI
MALI VRH — 28. februarja med 5. in 6rt»ro zjutraj sta v hlevu Nade Kostevc v Malem vrhu pri Brežicah poginili dve kravi. Preiskva je pokazala, da seje blizu hiše pretrgala fazna žica na električnem vodu in padla na nulti vod. Prišlo je do električnega šoka, ki je povzročil pogin živine. Električni vod, ki pelje skozi vas, je zelo dotrajan, saj je star že 51 let, in to je tudi bilo razlog, da se je žica pretrgala. Pravzaprav je še sreča, da sojo tokrat skupile le krave.
KRADEL ELEKTRIKO
BREŽICE — Zaradi suma, da je kradel električno energijo, so brežiški miličniki te dni napisali kazensko ovadbo zoper 28-ieinega Bojana Zorčiča iz Brežic. Ugotovljeno je bilo, daje Zorčič v letu 1985 uredil podstrešno stanovanje, sam pa napeljal tudi električno instalacijo. Slednjo je priključil na zunanjo omarico pred števcem in tako po grobih izračunih krškega Elektra med decembrom 1985 in 27. februarjem 1988 oškodoval omenjeno organizacijo za okoli 836 tisočakov.
Niso bile le obvezne kontrole uresničevanja lanskih intervencijskih odlokov o vračanju in zamrznitvah cen tiste, ki so narekovala takšen obsega dela, pač pa predvsem želja, da v naših trgovinah, gostinskih lokalih, v obrti in še kje naposled zavlada vsaj nekaj reda. Povejmo le, da so inšpektorji lani odvzeli precejšnje število vzorcev živil, ki pa so bila v domala vseh primerih opravljenih analiz oporečna. Večkrat je bil kontroliran tudi kruh, še posebej tisti tipa 850, saj je bilo na račun njegove slabe kvalitete slišati precej pripomb strank. Tržni inšpektorji so konec minulega leta skupaj z delavci UNZ in delavci uprave za družbene prihodne opravili akcijo nadzora kvalitete disclskega go-
Vsiljivca na oknu zabodla v vrat
Hudo ranjeni Peter Lekše prepeljan v bol- nisnico____________________
JELŠEVEC — 23. februarja ponoči je prišlo v Jelševcu do tragičnega dogodka, ki je močno odjeknil med krajani. Okoli pol tretje ure zjutraj seje 35-letni Peter Lekše iz Apnentka odpravil do hiše tri leta mlajše Kristine Dolmovič v Jelševcu. Na dvorišču je klical lastnico in jo nagovarjal, naj ga spusti v stanovanje. Dolmovičeva se za njegove klice ni zmenila, zato se je Lekše odločil za drugo pot. Sklenil je v hišo splezati skoz okno. Blizu tega je že bil, da načrt uresniči, ko pa je glavo porinil skozi okno, je Kristina Dolmovič pograbila nož in z njim Lekšeta zabodla v vrat.
Zadnja poročila iz novomeške bolnišnice pravijo, daje Lekše hudo ranjen, kaj več v tem trenutku ni mogoče zapisati. Morda le še to, da bo zoper Dolmovičevo podana kazenska ovadba temeljnemu javnemu tožilcu.
riva v vozilih. Pregledanih je bilo 26 avtomobilov, vendar pomanjkljivosti za-čuda tokrat ni bilo.
Posebno poglavje so bili lani dokaj pogosti primeri nedovoljene trgovine, šlo je predvsem za občane iz južnih republik, ki so po ulicah in celo vaseh ponujali razno blago, kar je seveda v nasprotju z občinsko zakonodajo o tržnem redu. Bilo je celo nekaj primerov
• Ogromno težav in pripomb je zadnje čase zaradi odkupov gozdnih sadežev. Predstavniki kmetijskih zadrug se namreč pritožujejo, da jim gobe z njihovih območij odvažajo divji zbiralci, povečini gre za prekupčevalcev iz Primorske in iz sosednje Italije. Še do danes ni sprejet predpis, s katerim bi sebe in naravo zaščitili pred tovrstnim ropanjem naravnih dobrin za mastne zaslužke.
prekupčevanja z oblekami, zavesami, brisačami in podobnimi predmeti. Vse osebe so bile v teh primerih brez izjeme nemudoma privedene k sodniku za prekrške, ki je seveda opravil svoj del posla. Lani je bilo odvzetih tudi več tehtnic in uteži, s katerimi so zasebni
TEČAJ ZA VOZNIKE TRAKTORJEV
ČRNOMELJ — Avto-moto društvo Bela krajina pripravlja za voznike, ki imajo vozniško dovoljenje B, C ali D kategorije in ga želijo dobiti tudi za upravljanje s traktorjem, tečaj o varnem delu s traktorjem in priključki. Tečaj, ki traja 20 ur in ga izvaja Srednja kmetijska šola Grm iz Novega mesta, obsega tudi praktični in teoretični preizkus znanja. Tečaj bo potekal v prostorih AMD Črnomelj, in sicer 10. in 11. marca ter daji ali dva po dogovoru z udeleženci. Če bo dovolj prijavljenih kandidatov, bodo tečaj ponovili oziroma ga bodo organizirali še v Metliki. Po uspešno opravljenem tečaju prejme vsak udeleženec potrdilo, na podlagi katerega izda pristojni občinski organ vozniško dovoljenje za vožnjo s traktorjem. Prijave sprejema AMD Bela krajina v Črnomlju.
Trinajst stotnij novih voznikov
Preko novomeškega AMD lani opravilo vozniške izpite 1355 kandidatov — Na ________enega	poprečno	29	voznih	ur	—	Najmlajši	vozni park
NOVO MESTO — Novomeško AMD je gotovo eno najbolj množičnih in najboj delavnih tovrstnih društev v Sloveniji, povsem pri vrhu pa je še po nečem: čakalna doba kandidatov za voznike motornih vozil je med najkrajšimi ne le v republiki, ob tem pa ima novomeško društvo tudi enega najmodernejših in najbolje opremljenih voznih parkov.
Lani je nekje v začetku leta nastopilo obdobje, ko seje čakalna doba za voznike podaljšala na tri mesece, to pa je bil zadosten signal za takojšnje ukrepanje. V novomeškem AMD so takoj dodatno honorarno zaposlili nekaj novih inštruktorjev, to pa je ob boljši izkoriščenosti vozil za poučevanje vožnje pripomoglo, da čakalne dobe praktično ni več. Kandidati danes svoje znanje za bodoče šoferje nabirajo v treh golfih, dvajsetih stoenkah in jugotih, enem avtomobilu Z-128 in seveda Renaultovi petici, za teoretični del pouka pa jim je na voljo sodobna učilnica z videorekorderjem in televizorjem. Nobeno od naštetih vozil pa ni starejše od dveh let, večina jih je celo povsem novih.
Preko novomeškega AMD je lani dobilo vozniško dovoljenje 1355 kandidatov, skupaj pa je bilo z vozili opravljenih 37.785 učnih ur. Ob tem je zanimivo, daje praktični del izpita prvič opravilo 875 kandidatov ali kar 64,57 odstotka, drugič jih je bilo uspešnih 359, tretjič 81, medtem ko je bilo takih, ki so morali večkrat s komisijo v avtomobil, 40 ali slabe 3 odstotke. Poprečno število učnih ur na kandidata je bilo v lanskem letu blizu 29. V teoretične
• V TTB AMZ Slovenije na Otočcu bodo tudi letos v skladu z dogovorom z Zavarovalno skupnostjo Triglav opravljali varnostne teste vozil. Ti testi so brezplačni za vsa vozila z območja štirih dolejskih občin, opravljajo pa jih vsak dan od 7. do 19. ure. Varnostni test obsega pregled glavnih sklopov vozila, test zavor, nastavitev in kontrolo svetlobnih tels in pregled kretnega mehanizma. Take teste priporočajo pred daljšimi potovanji, za starejša vozila pa celo večkrat na leto. Čeprav so testi brezplačni, so lani opravili le 1850 varnostnih testov. Številka je majhna zlasti v primerjavi s številom registriranih vozil na našem območju, ki se že približuje
40.000.
tečaje, ki jih je prav tako za kandidate motornih vozil organiziralo AMD —
• V novomeškem AMD so danes za poučevanje kandidatov voznikov motornih vozil redno zaposleni štirje inštruktorji in 38 pogodbeno zaposlenih, prav tako pa je honorarnao zaposlen še inštruktor za predavanje cestnoprometnih predpisov.
teh je bilo 11 —je bilo vključenih 350 bodočih šoferjev, prvič pa je uspešno opravilo ta del izpita 284 kandidatov.
Zanimivo je, da se v tečaje največ vključujejo tisti kandidati, ki so že trikrat padli na izpitu in je torej takšna oblika dodatnega usposabljanja zanje obvezna.
Za konec še nekaj o članstvu. Lani je bilo v novomeškem AMD včlanjenih 2.340 občanov, med temi tudi nekaj takih, ki sploh niso vozniki, za letošnje leto pa je predvideno okoli 800 članov več.
B. B.
Sodišče razveljavilo odlok
Ker v Kočevju spornega odloka niso hoteli uskladiti z zakonom, ga je ustavno sodišče razveljavilo
KOČEVJE — Odlok o prispevku za vzdrževanje, obnovo in graditev komunalnih iti cestnih naprav in objektov v občini Kočevje za obdobje 1984—1988 je nezakonit. Tako je namreč sklenilo ustavno sodišče SRS, potem ko je na pobudo Turjačana Maksa Pogačnika pričelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitoosti navedenega akta.
Sporni odlok določa, da morajo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za vzdrževanje, obnovo in graditev cestnih in komunalnih objektov in naprav v občini Kočevje, plačevati prispevek v višini 2,46 odstotka na bruto osebni dohodek iz dohodka in 0,33 odstotka na bruto osebni dohodek iz čistega dohodka. Sredstva morajo odvajati po zaključnem računu za posamezno poslovno leto iz poslovnega sklada.
V Kočevju pravijo,daje podlaga za uvedbo obveznega plačila prispevka samoupravni sporazum o združevanju sredstev v tovrstne namene, medtem ko zakon o komu-
nalnih dejavnostih določa, da lahko občinska skupščina, če se seveda uporabniki in izvajalci o tem ne dogovore, predpiše, da so delovne in druge organizacije dolžne plačevati prispevek iz dohodka za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe. Tudi zakon o cestah predvideva možnost uvedbe obveznega plačila prispevka skupnostim, ne pooblašča pa občinske skupščine, da bi lahko predpisala obvezno plačilo prispevka za financiranje izgradnje, obnove in vzdrževanja komunalnih objektov ter naprav individualne rabe, kot tudi ne za izgradnjo, obnovo in vzrževanja cest ter vaških poti.
Ustavno sodišče SRS je o vsem tem seznanilo kočevsko občinsko skupščino in ji dalo možnost, da sama uskladi sporni odlok z zakonom in ustavo, vendar se Kočevci za to očitno niso zmenili. Sodišču tako ni preostalo drugega, kot daje sporni odlok o prispevku za vzdrževanje, obnovo in gradnjo komunalnih in cestnih naprav ter objektov v občini Kočevje razveljavilo.
prodajalci na trgu prodajali sadje ali zelenjavo. Slo je za uteži in tehtnice brez obveznega ziga kontrole, nekaj takih pripomočkov je bilo najti celo v družbenih prodajalnah in gostinskih lokalih. Ob slednjih morebiti še ugotovitev, da jih je vse več, ki ne nudijo storitev v obsegu, predpisanem za gostilne (v mislih imamo predvsem tople jedi), obratno pa nekateri bifeji gostom nudijo stvari, za katere niso registrirani.
In za konec še k dvema problemoma. Prvi je zagotovo novomeška tržnica, ki niti na daleč ne ustreza pravilniku o minimalnih tehničnih pogojih. Tako bi morala imeti zadostno število klopi in stojnic z nadstreškom, table za cenike, PVC pregrinjala, da ne naštevamo naprej, česa vse še kako primanjkuje. Omenimo ob tem le še tisti člen taistega zakona, ki ob tržnicah predpisuje tudi zadostno število parkirnih prostorov; ob vsem tem je zares čudno, da se nihče resneje ne poloti tega problema. Nejevolja strank v danih primerih leti na tržne inšpektorje, kajti nesporno je pač, daje današnji prostor tržnice še posebej v času sezonskih prodaj pretesen. Da ne omenjamo tega, kako nikjer ni označen tržni red, če ga seveda sploh kaj je.
Vse pogosteje pa se tržni inšpektorji v zadnjem času srečujejo z reklamacijami pri vzdrževanju traktorjev IMT, Univerzah osebnih avtomobilov Jugo in proizvodov bele tehnike. Težave nastajajo v času veljavnosti garancije, kajti servisne delavnice za navedene artikle niso pooblaščene, da bi samostojno odločale o menjavi rezervnih delov in popravilu napak, pač pa morajo to reševati preko proizvajalca. Kolikšno izgubo časa pomeni to, verjetno ni potrebno omenjati.
B.	BUDJA
Preprodajalcem avtov bodo skrajšali prste
Bojan O. je z golti zaslužil skoraj staro milijardo — Tudi utaja davkov — Nov »poklic«
NOVO MESTO — Sedanja dogajanja v naši avtomobilski industriji bodo po svoje obeležila tudi delo kriminalistov v novomeški UNZ. Visoke in iz dneva v dan nove cene, pomanjkanje avtomobilov, ob tem pa še padec standarda so glavni krivci, da je na Dolenjskem pričela cveteti preprodaja z avtomobili. Samo c zadnjih treh mesecih je bilo zaradi tovrstnega trgovanja in z njim povezanih davčnih utaj v Novem mestu ovadenih kar šest oseb.
Njihovo poglavitno in seveda tudi donosno opravilo v zadnjih letih je bilo kupovanje in preprodaja avtomobilov po sejmih, prek oglasov in podobno. Zgodilo seje celo, da je bil v soboto v Karlovcu kupljen avto že naslednjega dne prodan v Ljubljani. Za precej višjo ceno seveda in brez poprej opravljenega prepisa. Lahko smo tudi konkretnejši. Novomeščan Mirko R. je v zadnjih mesecih preprodal kar 12 osebnih avtomobilov, z njimi oziroma z razlikami v cenah zaslužil okoli 526 starih milijonov, poleg tega pa še 263 milijonov zaradi utaje davščin, saj vozil ni prepisoval. Nič manj uspešen ni bil drugi Novomeščan, Bojan T., ki je v letih od 1983 do 1987 preprodal 13 osebnih avtomobilov. Bojan je ta čas v zaporu, lahko pa še omenimo, da je po grobih ocenah s prej omenjenim početjem zaslužil najmanj 287 starih milijonov, dodatnih 140 pa zaradi davčnih utaj. Navedimo še ostalo četverico. Ivan K. naj bi bil po ugotovitvah kriminalistov novomeške UNZ v zadnjih treh letih s pre-prodajo petih avtomobilov zaslužil
2,28 milijona din, 640 tisočakov pa naj bi mu bilo padlo v žep s tem, ker vozil ni prepisoval in se je izognil davkom. Andrej D. naj bi bil z eno preprodajo skupaj zaslužil prek poldrugi milijon din, eno preprodajo pa ima na vesti tudi Janez Š„ medtem ko ima Bojan O. po rezultatih dosedanje preiskave kar precej umazne roke. Bojan se je, kot kaže, specializiral za preprodajo golfov. V zadnjih dveh letih naj bi bil z njimi — točneje gre za obdobje med predlanskim marcem in letošnjim januarjem — zaslužil kar 980 starih milijonov, prek 400 milijonov pa naj bi bil pridobil še na račun davčnih utaj. Bojan O. je še v priporu, preiskava pa še ni končana. Dodajmo, da je med vsemi naštetimi primeri tudi primer prodaje v tujini ukradenega golfa turbodiesel, kateremu so bile po že znanem receptu vtisnejne nove številke motorja in karoserije, tako predelan pa je bil tudi registriran. Nič hudega sluteči Novomešan, ki je zanj odštel 30 tisoč zahodnonemških mark, je ostal brez avtomobila in deviz.
To je bržkone dovolj dveliko opozorilo vsem, ki se odločajo za tovrstne nakupe, še posebej, ker kriminalisti zatrjujejo, da še niso rekli zadnje besede. Zagotovo je, da bodo ob današnji poplavi neopravljenih prepisov, prodajah za devize, preprodajah imeli še veliko dela. Še posebej, ker se igre z no vimi cenami avtomobilov in pomanjkanjem novih vozil na trgu nadaljujejo.
B.	BUDJA
Smrt mladega sopotnika
Huda prometna
nesreča minuli Tržišču
petek zvečer v
J
TRŽIŠČE — Na regionalni cesli med Mokronogom in Šoštanjem je prišlo v petek, 26. februarja, nekaj pred 21. uro do hude prometne nezgode, v kateri je umrl 21-letni Anton Gačnik iz Škovca.
Tistega večera se je 27-letni Zvone Majcen iz Vodal pri Tržišču peljal s fičkom po lokalni cesti skozi Tržišče do prednostne ceste Mokronog — Boštanj. Na križišču je z avtom zapeljal na vozni pas za zavijanje na levo in vozilo ustavil, pri tem pa je prednji del fička stal na prednostni cesti. Po tej seje takrat nasproti /.osebnim avtom pripeljal 34-lctni Bernard Pungeršič iz Sevnice. Slednji je pred križiščem zmanjšal hitrost in poskušal po levi strani obvoziti na križišču
KDO JE PRIVEZAL ZAPORNICE?
BREŽICE — Vlakovni odpravnik brežiške železniške postaje je 26. februarja obvestil postajo milice, kako mu komandni pult kaže, da sta avtomatski polzapor-nici na železniškem prehodu v Pesjem odprti, čeprav bi morali biti zaradi prihajajočega vlaka spuščeni. Zadevo so preverili delavci železniške postaje in ugotovili, da si je neznanec privoščil neslano šalo in z žico privezal zapornici ter tako preprečil spuščanje. Storilca še iščejo.
V SADOVNJAK
ZDOLE — 25. februarja ob 17.50 je 35-letni Ivan Zupan iz Križev vozil tovornjak Gorjancev po lokalni cesti proti Zdolam. Zaradi prehitre vožnje — tahograf je pokazal hitrost kar 100 kilometrov na uro — gaje v levem ovinku zaneslo na desno, tako da je zapeljal v sadovnjak Pavla Krošlja. Tovornjak je bočno drsel po sadovnjaku, pri tem pa uničil 50 jablan, 28 metrov ograje in 12 betonskih stebrov, tako daje skupne škode za 3 milijone din. Zupan je vozil vinjen in bo zoper njega podana kazenska ovadba.
IZ TOVARNE ODNAŠAL POHIŠTVO
BREŽICE — Tamkajšnji miličniki so
23.	februarja ob 22.05 zalotili zunaj ograje tovarne pohištva v Brežicah 22-letnega Ivana Subana iz Obrežja. Mladenič je nameraval odpeljati pripravljene dele pohištva, ki jih je med delovnim časom pretihotapil do ograje. Šlo je za šest pregrad in dva posteljna poda v vrednosti okoli 220 tisočakov. Zoper Subana bo seveda podana ovadba tožilcu.
VOZNIK PODLEGEL POŠKODBAM
NOVO MESTO 39-letni Mladjen Lakič iz okolice Banjaluke se je 25. februarja ob 6.15 peljal z osebnim avtomobilom po magistralni cesti iz Zagreba proti Ljubljani. Avtomobil je med vožnjo zaradi poledenelega cestišča pričelo zanašati: najprej ga je obrnilo, nato pa je bočno, drsel, dokler ni trčil v betonsko ograjo. Voznik Lakič je hudim poškodbam podlegel na mestu nesreče, hudo poškodovana pa sta bila še sopotnika, 32-letni Rajko Petrovič iz Rečanice in 30-lctni Pero Milutinovič iz. Trna. Oba so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, materialne škode pa je za 2 milijona dinarjev.
stoječi Majcnov avto. Prav tisti trenutek pa je slednji iz neznanega razloga sunkovito speljal. Pungeršič je sicer zaviral in skušal trčenje preprečiti, a je bilo za to že prepozno. Vozili sta silovito trčili, posledice pa so bile strašne: hudim poškodbam na glavi je na mestu nezgode podlegel 21-letni Anton Gačnik, medtem ko je bil voznik Zvone Majcen tudi hudo ranjen in so ga prepeljali na zdravljenje v ljubljanski Klinični center. Gmotno škodo na vozilih so ocenili na poltretji milijon din.
OB MILIJON DIN
ČATEŽ — Neznani storilec je 20. februarja ob 19.30 vlomil v osebni avtomobil Martina Kuharja iz Šutne pri Krškem. Vozilo je stalo parkirano pred hotelom Terme v Čatežu, storilec pa je iz njega odnesel usnjeno jakno, avtoradio in ročno uro. Kuharje oškodovan za okoli milijon din.
Kratek stik zanetil požar
Škode za blizu 15 milijo-nov — Pomoč vaščanov
RAČJE SELO — Prejšnjo sredo,
24.	februarja, je prišlo do požara na gospodarskem poslopju, velikem kar 40 kra 10 metra, ki je last 49-letne Milene Novak z Račjega sela. Kot je pokazala preiskava, je do požara prišlo zaradi kratkega stika na električni napeljavi, neposredna krivda za ogenj pa je v premočnih talilkah, ki ob kratkem stiku niso pregorele.
Požarje zajel celo poslopje in v njem upepelil okoli 10 ton sena ter nekaj slame, medtem ko je orodje in kmetijske stroje uspelo vaščanom rešiti. Pri gašenju požara so poleg krajanov pomagali gasilci PGD z Račjega sela, navzlic njihovemu dokaj urnemu posredovanju pa je materialne škode za domala poldrugo staro milijardo dinarjev.
ŠTIRJE RANJENI PRI VERIŽNEM TRČENJU
MARTINJA VAS — 37-letni Pavao Djondraš, začasno na delu v Švici, se je
25.	februarja ob 7.45 peljal z osebnim avtom iz Zagreba proti Ljubljani. Pri Mar-tinji vasi je pričel prehitevati kolono vozil, takrat pa je nasproti z gsebnim avtom pripeljal 46-lctni Karel Šinkovec iz Portoroža in pričel zavirati. Na mokrem cestišču ga je pričelo zanašati, tako da je bočno trčil v avtomobil 45-letnega Branka Kariča iz Brezjega, zatem pa je Sinko-včev avto odbilo na desno na travnato bankino, medtem ko je Karičevo vozilo trčilo v avto Stjepana Mijača, prav tako na začasnem delu v Švici. Djondraš je po nezgodi pobegnil, a še je po Kake pol ure le vrnil na mesto trčenja. V nesreči so bili ranjeni voznika Šinkovec in Karič ter sopotnici Branka Tomašič in Neda Hrljič. Materialne škode je za 23 milijonov dinarjev.
PO DOLENJSKI DEŽELI
• Neki Ivan Cigič je bil v soboto na zdravniškem pregledu v črnomaljskem zdravstvenem domu. Možakar je suknjič pustil v čakalnici, sam pa odšel v ordinacijo, kar je nekomu prišlo hudimano prav. Čakanje si je popestril z brskanjem po Cigičevem suknjiču in naposled iz njega izvlekel denarnico z 80 tisočaki. Obisk pri zdravniku si je prihranil za kasneje. Zdravje bo že, le da je denar.
• Velika noč se bliža s hitrimi koraki. Prva je to občutila Ivana Dular iz Cegelnice, kateri so iz sušilnice. mesa izginile štiri krače, dva šinjeka in štirje večji kosi slanine. Božji blagoslov se te mesnine zagotovo ne bo prijel, teknila pa verjetno ne bo nič manj.
• Dolenjski miličniki so v lanskem letu odvzeli natanko 694 vozniških dovoljenj. Ob dejstvu, daje v tistem letu opravilo vozniške izpite samo preko novomeškega AMD kar 1300 kandidatov, se miličnikom tudi letos ni bati, da bi jim tovrstnega dela zmanjkalo. Še posebej, ker bodo že kmalu oživele zidanice, v katerih se skriva izredno kvaliteten lanski pridelek.
w
Z OSEBNIM AVTOM V TOVORNJAK — 22-letni Titograjčan Željko Jovanovič seje 23. februarja ob 3.15 peljal z osebnim avtom iz Zagreba proti Ljubljani. Blizu Obrežja je dohitel tovornjak, ki gaje vozil 44-letni Zdravko Lindič iz Banjaluke. Z nezmanjšano hitrostjo seje iz neznanega vzroka zaletel v tovornjak, pri čemer je njegovo vozilo zaneslo izven cestišča. Potnika v osebnem avtomobilu, 27-letni Mirko Malovič in 31-letna Ljubica Globarovič, oba iz Titograda, sta bila poškodovana in so jima pomoč nudili v brežiški bolnišnici. Na zviti pločevini je bilo za 610.000 din škode.
V KRIŽIŠČU ZAPRL POT 28. februarja r?b 17.15 seje 21 -letni Jože Bar-borič iz Žihovega sela peljal z osebnim avtom Z 750 iz Ločne proti Žabji vasi. Ko je pripeljal do semaforiziranega križišča, je prizeleni luči ‘nadaljeval vožnjo in v križišču pričel zavijati v levo. Pri tem pa je zaprl pot osebnemu avtomobilu, ki gaje nasproti pripeljal 27-letni Hazim Bajrič iz. Cazina. Prišlo je do trčenja, v katerem seje poškodoval 54-letni Abid Bajrič; odpeljali so ga na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialno škodo so ocenili na milijon dinarjev.
14
DOLENJSKI UST
Št. 9 (2012) 3. marca 1988
KORISTNE	MA
Priročna odlagalna polička in dodatna delovna površina
V majhni kuhinji je še. kako pomembno, če lahko koristno uporabimo vsak centimetrček prostora. V takšnih kuhinjah primanjkuje zlasti odlagalnih in delovnih površin. Koristno lahko izrabimo tudi prostor pod oknom, kamor pritrdimo neke vrste zložljivo mizico, oz. polico. Za to »umetnino«, ki jo lahko naredite tudi sami, potrebujete ustrezno ploščo in sklopne konzole. Pri nas so na prodaj takšne konzole v dveh velikostih, torej se lahko odločite za bolj, ali manj globoko poličko. Upoštevati morate le, da polička ne sme biti širša od 60 cm, dolžina pa je odvisna od želja in prostorskih možnosti uporabnika, od dolžine pa je odvisno tudi število konzol. Na skicah so tri različice. Najprej je to dodatna delovna površina med dvema obstoječima elementoma. Če želimo dostop do okna, ali lažji dostop do omaric, ki se odpirajo pod novo poličko, jo preprosto sklopimo. Poličko lahko priredite tudi tako, da imate ves čas lažji dostop do okna, na primer pri tistem delu, ki ga navadno odpirate. V tem primeru jo pač ustrezno iz-
Plošča z izrezom
Razdeljena p|ošč°
Sklopna knozola
	
	
režete (ne pozabite kupiti ustreznih, to je, različno dolgih konzol). Naslednja možnost je razdeljena plošča tako, da lahko po potrebi sklopite le en del.
Priprave	in	hran
Nekaj nasvetov o pripravljanju in hranjenju pijač, ki vam bodo prišli zelo prav. Skratka — nekaj nasvetov, ki jih v knjigah ne boste našli pa vam pri vašem vsakdanjem gospodinjstvu lahko koristijo.
Hranjenje že načetih steklenic vina
Odprto steklenico vina zamašimo z dobro očiščenim zamaškom iz plute in jo shranimo za nekaj dni v hladilnik. Približno štiri dni bo tako shranjeno vino še imelo dober, poln okus, pozneje se ta izniči. Vino lahko v teh štirih dneh še ponudimo in sicer takole: belo direktno iz hladilnika, rdeče, ali črno pa mora pred uporabo nekaj ur stati zunaj hladilnika, ponudimo ga, ko doseže sobno temperaturo.
Za pripravo raznih omak in juh lahko vino, ki ga hranimo v hladilniku, uporabljamo še 14 dni, vendar pred uporabo preverimo, ali se ni morda skisalo. Skisanega vina ne zavrzimo, temveč ga uporabimo za kis.
Hranjenje zaprtih steklenic vina
Steklenice z belimi in rdečimi vini hranimo v navpični legi, tiste
s črnimi in penečimi vini pa ležeče.
Sok limon, ali pomaranč
Če bi želeli limonin, ali pomarančni sok čim dlje ohraniti svež, ga damo v kozarec in vsujemo vanj toliko sladkorja, da ne ostane niti kapljica tekočine.
Grenki sirupi
Vaš otrok noče spiti grenkega sirupa, ki mu ga je predpisal zdravnik. Poskusite s kocko ledu: otrok naj za nekaj trenutkov položi jezik na kocko ledu, potem bo grenko zdravilo spil z manj upiranja.
Sladkorni rob na kozarcu za koktajl
Okrasni rob na kozarcu za koktajl boste najlaže napravili, če robove kozarcev namažete z limoninim sokom ter jih pomgčite v običajen sladkor. Ko se bo ta osušil, morate že pripravljeno pijačo vlivati v kozarec zelo pazljivo.
Prehrana v marcu
Spomladi zgubi vzimljena zelenjava velik del, nekatera pa skoraj vse vitamine. Tako je tudi s krompirjem, ki je zelo važen oskrbovalec z vitaminom C. Nima ga prav veliko, toda ker je stalno na mizi, ga telo redno dobiva. Zato moramo še prav posebno skrbeti, da poiščemo vse možnosti in hrano obogatimo z zaščitnimi snovmi. Pomagamo si s kislim zeljem, hrenom, zelenim petršiljem in limono. Kislo zemlje: v njem je ohranjenih veliko vitaminov in rudninskih snovi. Za telo pa je zelo važna tudi mlečna kislina in bakterije mlečnega kisanja.
Prve in druge preprečujejo in zavirajo v črevesju škodljiva vrenja in razkrajanja. Mlečna kislina se zelo dobro povezuje z želodčno, pomaga prebavljati in vzbuja tek. Limona ima v tem času dvojno vrednost za naš organizem. Velja za najbogatejši vir vitamina C in jo vedno uporabljamo tedaj, kadar hočemo hitro odstraniti pomanjkanje vitamina v hrani.
Z njo tudi zvišamo odpornost telesa proti raznim boleznim, še posebno proti nalezljivim. Za naše zdravje je izrednega pomena celoten kompleks zaščitnih snovi, ki jih vsebuje.
Osvežujejo pa tudi njene kisline. Najbolj učinkovita je v sveže iztisnjenem soku.
Naravna sredstva za pomivanje posode — nadomestitev kemičnih
Ko vam zmanjka detergenta za pranje posode, je danes najenostavnejša rešitev oditi v najbližjo trgovino in kupiti novo steklenico detergenta. Vendar se zgodi, da je trgovina zaprta, ali da detergentov ni na voljo, kar se — žal — že pogosto dogaja. Zato vam ponujamo nekaj nasvetov tako, da lahko kljub pomanjkanju detergentov povsem uspešno in z lahkoto pomivate posodo in druge kuhinjske predmete:
1. Že naše mame in babice so znale bleščeče oprati posodo tako, da so vodi dodale malo kisa, ali limone. Poskusimo še mi! Namesto originalnega, tovarniško izdelanega, lahko dodamo vroči vodi tudi kis, v katerem je bila konzervirana zelenjava vseh vrst. Zato tega kisa nikoli ne zavrzite.
Prav tako ne zavrzite odrezkov limone, s katero ste okrasili kako jed. Ce jih dodate topli vodi, v kateri nameravte pomiti posodo, je to prav tako odličen detergent.
2. Pest debele soli in pest sode bikarbone dodamo vroči vodi, v kateri želimo oprati posodo in prav tako dosežemo odličen rezultat in nadomestek za kemični detergent.
3. Če imate ostanke toaletnega mila, lahko iz njih pripravite detergent za pranje posode. Ostanke toaletnega mila segrevajte s paro, dodajte nekaj lističev bazilike, lovora in žajblja in počakajte, da se zmes utekočini. Nato tekočino precedite v plastično posodo — in detergent za pomivanje posode je pripravljen.
4. Vrela voda, v kateri ste kuhali krompir, ali testenine, prav tako lahko nadomesti detergent.
Pijače v marcu
Flip je severnoameriška pijača z alkoholom. Včasih je bila to topla pijača narejena s pivom, danes je po večini mrzla in brez piva. Vedno pa mora vsebovati sveže jajce.
Zato je to krepilna pijača. Jajce je treba dobro stepsti, da je flip penast. Serviramo ga s slamico in v visokih ozkih kelihih. Konjakov flip: tri kozarčke konjaka, jajce, sok pol pomaranče, žlička sladkorja, ščepec naribanega muškatnega oreška. Vse sestavine v mešalcu dobro zmešamo. Zlijemo v kozarec in potresemo s ščepcem muškatnega oreščka.
$/* Ml
tJUtti/rvi^boo' tujo/
POČITNIŠKO CIMPRANJE — Ker snega ni in ni hotelo zapasti niti za pedenj, je nekaj šolarjev iz Gabija nedaleč od svojega priljubljenega smučišča postavilo pravcato hišico. Dva Janija, Vida, Viktor, Simon, Tanja in Mateja so ob Stanetovih nasvetih urno znašali skupaj deske in opeke in vila nad potokom je bila kmalu gotova. (Foto: M. Luzar)
ŠE BOLJ JO BOMO SPOŠTOVALI
8. februarja smo učenci višjih razredov naše šole počastili 139. obletnico Prešernove smrti. Ob tej priložnosti nam je pesnik Janez Kolenc pripovedoval o svojih prvih doživetjih s pesmijo in pesništvom. Drugi od gostov so nam pripovedovali o tem, kako misel spraviti na papir. Veseli smo, da smo spoznali težko pot od piščeve ideje do knjige. Za to se zahvaljujemo Janezu Kolencu, Ivu Zoranu, Toniju Vovku, Janku Sajetu, Srečku Berusu, tovarišicama Jožici Savič in Mojci Balant ter tovarišu Ljubu Žagarju. Odslej bomo knjigo še bolj spoštovali.
Mladi novinarji OŠ XII. SNOUB Novo mesto
PRI SESTRIČNI
Počitnice sem preživela v družbi sestrične. Gledali sva televizijski počitniški program, najraje seveda mladinsko oddajo. Nabirali sva zvončke, zvečer pa sva šli največkrat v kino. Med počitnicami sva s starši odšli v živalski vrt v Zagreb. Bili sva tudi v Čateških Toplicah, kjer sva dan preživeli v prijetno topli vodi. Navsezadnje počitnice le niso bile tako slabe, kot je kazalo v začetku. Proste dni se da lepo preživeti tudi brez snega. Midve sva to dokazali.
BOJANA KRAGL, 7. d OŠ Savo Kladnik Sevnica
O KARADŽIČL
Mestna knjižnica Črnomelj je pripravila v sodelovanju z novomeško Študijsko knjižnico razstavo o znanem graditelju srbske kulture Vuku Stefanoviču Kara-džiču. Ob otvoritvi razstave je prispevala kulturni program OŠ Mirana Jarca Črnomelj. Na razstavi smo med drugim izvedeli, da seje Karadžič naučil že v zgodnji mladosti brati in pisati. Kasneje je bil nosilec kulturne revolucije. Vztrajno seje boril za demokratičnost v srbski književnosti in kulturi, za ljudski jezik, poenostavljen pravopis in za uveljavljanje ljudskega ustvarjanja. Karadžičevo življenje je bilo boj za velike smotre in pomembne zamisli.
PETRA ČRNIČ, 7. d.
OŠ Mirana Jarca Črnomelj. Župančičeva
KULTURNI TEDEN
Ob slovenskem kulturnem prazniku so se vrstile na šoli slovesnosti kar cel teden. Učitelji slovenskega jezika so uro v vseh razredih posvetili predstavitvi letošnjih Prešernovih nagrajencev in se z nami pogovarjali o pomenu kulture v človekovem življenju. Učenci do 6. razreda so si v občinski matični knjižnici ogledali zanimivo razstavo različnih izdaj Pike Nogavičke, sedmošolci in osmošolci smo v domu JLA poslušali koncert mladinskega pevskega zbora ter nastop recitatorjev in kitaristov. V drugem delu prireditve so se osmošolci pomerili na kvizu o delu OZN. Učenci smo si ogledali še slikarsko razstavo in Čisto pravega gusarja.
PRIMOŽ JESENKO, 7. a OŠ bratov Ribarjev, Brežice
PRED NASTOPOM — Mlade trebanjske plesalke so vzele nastope zares, o čemer govori tudi tale resni pogovor pred odhodom na ode." ob prireditvi za kulturni praznik. (Foto: D. Š.)
TEKM
KO
VANJE V ARKI
12. februarja je bilo v športni dvorani v Črnomlju občinsko tekmovanje v košarki. Udeležile so se ga ekipe iz osnovnih šol Dragatuš, Semič in Miran Jarc Črnomelj. Pri dekletih je zmagala ekipa iz Draga . tuša, pri fantih pa Črnomaljci. Ti dve ekipi sta se v soboto udeležili tekmovanja v Novem mestu. Na tej tekmi so si naši fantje priigrali tretje mesto.
ALEKSANDRA ŠPEC OŠ Mirana Jarca Črnomelj
UPAMO NA OBNOVO
Tudi naša šola seje priključila akciji zbiranja prostovoljnih prispevkov za Čopovo domačijo v Žirovnici. Akcijo smo izvedli v »Tednu kulture«, ki smo ga sklenili 15. februarja. Med učitelji smo zbrali 61.800 din, med učenci, kjer so se najbolj , izkazali učenci 4. d razreda, pa 223.200 din. Ker vemo, daje Čopova domačija že odkupljena, upamo, da bo kmalu tudi obnovljena.
PRIMOŽ JESENKO, 7. a OŠ bratov Ribarjev Brežice
RISAL JE BUTALCE
V začetku februarja, nas je ob našem kulturnem dnevu obiskal urednik Cicibana Božo Kos. Pripovedovali smo mu uganke in se smejali njegovim šalam. Ilustriral nam je knjigo o Butalcih. Narislaje policaja, kako je začopatil Cefizlja. Učenci smo si ogledovali tudi knjige, ki jih je ilustriral Kos. Brali jih bomo za bralno značko.1« Takih obiskov si še želimo.
NINA KOČEVAR, 2. r OS Semič
NEKDANJA ŠOLA
T udi na OŠ Savo Kladnik je bil slovenski kulturni praznik pester. Učenci smo si na sevniškem gradu ta dan ogledali stalno razstavo o razvoju šolstva v kraju in njegovi okolici. Seznanili smo se z učnimi pripomočki, ki sojih uporabljali v začetku stoletja in prej, s ponemčevanjem v šolah, s šolskimi kaznimi ipd. Posebej nas je pritegnil razred z opremo iz časa ob prelomu stoletja. Spoznavanje zgodovine šolstva nas je obogatilo. Razstavo bi si vsekakor veljalo ogledati vsaj še enkrat, saj je del bogate slovenske zgodovine.
MELITA ZEMUAk novin. krožek OŠ Savo Kladnik Sevnica
Najbolj primerne male farme
Študentka agronomije o prihodnosti kmetijstva
DEČNO SELO'— »Nisem ena od tistih, ki si je izbrala študij agronomije zato, ker mi je všeč polna miza,« pravi Zdenka Pribožič. »Zanj sem se odločila zato, ker imam veselje do kmetijstva.«
Zdenka bo strokovnjakinja za živinorejo, za kar si v praksi pridobiva izkušnje na domači kmetiji. Natanko ve, kakšno delo jo čaka v delovni organizaciji, ki jo štipendira, ali pa na zasebni kmetiji, če bo kdaj ubrala tako pot in sledila usmeritvi svojih staršev. Zadnje čase z zanimanjem posluša vroče razprave o zemljiškem maksimumu.saj spoznava, da bi kmetje s svojo mehanizacijo lahko obdelali veliko večje površine, kot jih imajo zdaj na vol-
jo. Po njenem mnenju bi morali kreditirati take, ki to hočejo, pa nimajo s čim kupiti zemlje.
Zdenka se ob tem boji, da bodo kmetijsko zemljo pokupili nekmet-je. ker imajo denar, zato meni, da bi morali z zakonom urediti, da bi jo dokupovali tisti, ki jo obdelujejo in se z njo preživljajo. Kot bodoča živinorejska strokovnjakinja se niti malo ne navdušuje za velike farme,
saj se njena generacija že srečuje s škodljivimi posledicami takih odločitev, ki jih je težko popravljati. Zato meni, da so še najprimernejše male farme, ki lahko vse svoje odvečne produkte vključijo v naravni kolobar in ne zastrupljajo okolja.
J. T.
m
m
HE VEVA KOG£ SMEVA, TOVARIŠ SERGEJA KO PA LASTNINA se N/ IDEJ IVO RAIČI'
I
\ ;
Št. 9 (2012) 3. marca 1988
DOLENJSKI LIST
15
MERCATOR
K-
Agromehanika
SAMOV AGROMEHANIKI PSC KRANJ in MARIBOR
— brezobrestni kredit za traktorje TV 430 traktorje TV 523
in za lastno proizvodnjo (škropilnice, atomizerji, predsetveniki, planirna deska)
— ali 15% popusta za gotovinsko plačilo le pri lastni proizvodnji
— servisiranje traktorjev v roku 7 dni, zakonito opravljen nulti servis, ki je pogoj za enoletno garancijo — smo edini pooblaščeni servis za področje Slovenije
— kvalitetna oskrba z rezervnimi deli — pošiljamo tudi po pošti
— prodaja ostale kmetijske mehanizacije (IMT Beograd, itd.) ?
AGROMEHANIKA KRANJ — generalni zastopnik tovarne traktorjev Tomo Vinkovič Bjelovar za področje Slovenije
AGROMEHANIKA Kranj — tel. št. 064 — 34-032,34-033 34-034, 34-035
AGROMEHANIKA Maribor — tel. št. 062 — 38-980 38-861
'ZU
SVET SREDNJE ŠOLE TEHNIŠKIH IN ZDRAVSTVENE USMERITVE BORIS KIDRIČ NOVO MESTO
objavlja prosta dela in naloge:
1. vodja enote elektrotehniške in gradbene usmeritve — član KPO
2. vodja enote zdravstvene usmeritve — član KPO
3. vodja šolskih delavnic — član KPO
Kandidati za navedena dela in naloge morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— končana visoka šola
— pedagoško-andragoška izobrazba s strokovnim izpitom
— 5 let delovnih izkušenj na področju vzgojno-izobraževal-nega dela
— aktivnost na samoupravnem in družbenopolitičnem področju.
Kandidati bodo imenovani za 4 leta, enega od članov KPO bo svet imenoval za podpredsednika KPO.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh na naslov: Srednja šola tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič, Novo mesto, Ulica Milke Sobar 30
— razpisna komisija.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po poteku roka za sprejemanje prijav.
108/9
DELOVNA ORGANIZACIJA GOSTINSTVO, Ljubljana, n. sok o. TOZD MOTEL CATE2 n. sub. o., 68250 BREŽICE,
Čatež ob Savi, Rimska cesta 10
TELErON: 068/61300 - TELEX: 35880 - MOTEL-P YU
PETROL
Na osnovi sklepa delavskega sveta TOZD in določb statuta
objavlja
razpisna komisija delavskega sveta
direktorja TOZD Motel Čatež
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje iz 511. člena Zakona o združenem delu in poleg tega imeti:
— višjo izobrazbo ekonomske, upravno-prave ali organizacijske smeri oziroma srednjo izobrazbo gostinske ali turistične smeri
— tri oziroma pet let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah v gostinstvu.
Mandat traja 4. leta.
1 Kandidati naj naslovijo vloge z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev na naslov: Petrol, DO Gostinstvo, TOZD Motel Čatež, Čatež, Rimska cesta 10,68250 Brežice, v zaprti pisemski ovojnici s pripisom »za razpisno komisijo« vključno do 18.3. 1988.
Kandidati bodo obveščeni o opravljeni izbiri do 30. 4.1988.
106/9
SOP KRŠKO
»SOP« Krško specializirano podjetje za industrijsko opremo, KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA DSSS
objavlja prosta dela oziroma naloge:
PROGRAMER INFORMACIJSKIH PODSISTEMOV
z naslednjimi pogoji:
a) VII. stopnja strokovne usposobljenosti (visoka šola) b delovne izkušnje: 3 leta na enakih ali podobnih opravilih
c) specialna znanja: računalništvo — Cobol, PL/I — operacijski sistem VSE/SP
d) tuj jezik: angleški, pasivno
Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 2-mesečnim poskusnim delom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba »SOP« Krško 8 dni po objavi oglasa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
107/9
rrrrr
NOVOTEKS
NOVOTEKS, tekstilna tovarna, n. sol. o. NOVO MESTO
vabi vse, ki se odločate za poklic, da postanete naš štipendist in naš bodoči strokovnjak.
S štipendijo, ki je večja, če se odločiš za deficitarni poklic (to je večina poklicev v tekstilni stroki), boš razbremenjen finančnih skrbi. Ker smo delovna organizacija z velikim številom raznovrstnih programov — prav gotovo ti je znan naš TEENS program — boš imel veliko možnosti, da boš lahko uveljavil svoje znanje in sposobnosti že med šolanjem, še bolj pa kasneje na delu. Že za časa šolanja bomo poskrbeli za materialno in strokovno pomoč, ki jo boš potreboval. Po končanem izobraževanju pa ti bomo nudili zanimivo delo, možnost osebnega in strokovnega razvoja in ostale ugodnosti, ki jih nudimo našim zaposlenim.
Ce te zanima naša ponudba, preberi pozorno seznam razpisanih štipendij in v primeru, da si se odločil za enega izmed razpisanih poklicev, te z veseljem pričakujemo v eni naših tovarn v Novem mestu, Metliki ali na Vinici.
	Stop- nja	Število štipendij
TO TKANINA		
— strojni ključavničar x	IV	12
— strugar x	IV	3
— klepar	IV	1
— elektrikar—energetik x	IV	2
— elektrotehnik—elektronik	V	1
— strojni tehnik	V	1
— tekstilno mehanski tehnik (tkalski) x	V	2
— tekstilno mehanski tehnik (predilski) x	V	2
— tekstilno kemijski tehnik	V	2
— inž. tekstilne tehnologije x	VI	2
— inž. strojništva x	VI	2
— dipl. injž. tekstilne tehnologije x	VII	3
— dipl. inž. strojništva x	VII	1
— dipl. inž. elektrotehnike x	VII	1
TO KONFEKCIJA I Novo mesto		
— tekstilni konfekcionar II	IV	2
— inž. tekstilnokonfekcijske tehnologije x	VI	1
TO KONFEKCIJA II Vinica		
— tekstilni konfekcionar II	IV	10
TO PREDILNICA Metlika		
— tekstilnomehanski tehnik (predilski) x	V	2
TO TRGOVINA		
— prodajalec	IV	1
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB		
— naravoslovno-matematični tehnik	V	2
— ekonomski tehnik	V	3
— ekonomist (komercialna smer)	VI	2
— ekonomist (finančna smer)	VI	1
— ekonomist (analize in planiranje)	VI	1
— inž. tekstilnokonfekcijske tehnologije x	VI	2
— dipl. inž. tekstilnokonfekcijske tehnol. x	VII	2
— dipl. inž. oblikovanja oblačil	VII	1
— dipl. inž. oblikovanja tekstilij	VII	1
— dipl. ekonomist (finančna smer) x	VII	1
— dipl. ekonomist (komerc. smer) x	VII	2
— dipl. ekonomist (notranja menjava) x	VII	3
Prijave za razpis kadrovskih štipendij (obrazec DZS SPN-1 — »Vloga za uveljavljanje socialno varstvenih pravic«) dostavite na naslov: NOVOTEKS, kadrovski oddelek, Foersterjeva 10, 68000 Novo mesto, najpozneje do 15. julija 1988. Ker želimo, da bi vloge prispele čimprej, boste končno spričevalo in potrdilo o vpisu lahko dostavili po koncu šolskega leta.
Učenci, ki se bodo vpisali v programe deficitarnih poklicev (tekstilno mehanski tehnik), bodo poleg redne štipendije dobili dodatek za deficitarnost in kritje stroškov v višini 50% cene v dijaškem domu.
Vse informacije lahko dobite po telefonu 068-23-030 v referatu za izobraževanje.
(x — oznaka za deficitarne poklice, dodatek 200 točk)
112/9
SPOŠTOVANI!
Naša velika želja je, da bi SODELOVALI Z VAMI.
Življenje postavlja pred nas in verjetno tudi pred vas iz dneva v dan nove in nove težave. Mi jih rešujemo z DELOM.
KAKO PA VI?
Mi imamo dela preveč, zato ga ponujamo tudi vam. V sodelovanju z UNITEHNO vabimo k sodelovanju večje število zunanjih sodelavcev za raziskavo tržišča na področju Dolenjske in Posavja.
Naš naslov je: STUDIO DIREKT MARKETING SEVNICA, NHM25
Informacije vsak dan od 8. do 9. po tel. 068 79-357
SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
Črnomelj,
METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA, IN TREBNJE
Z datumom 18. februar je izšla 3. letošnja številka Skupščinskega Dolenjskega lista, v kateri objavljajo:
OBČINA ČRNOMELJ
Sklep o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe občine Črnomelj sklenjen Samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe občine Črnomelj Odlok o razglasitvi krajinskega parka Lahinja Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
Odlok o določitvi obveznosti plačevanja prispevka za Samoupravno interesno skupnost za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe v občini Črnomelj Odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda
Sklep o razpisu referenduma za uvedbo plačila posebnega krajevnega samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja krajevne poti Dolenjci — Plešivica
Sklep o prenehanju ukrepa začasnega družbenega varstva v DO Integral TOZD Medkrajevni potniški promet
OBČINA NOVO MESTO
Resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1986 — 1990 v letu 1988 Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi najvišjih cen
OBČINA RIBNICA
Odlok o prenehanju lastninske pravice na območju zazidalnega načrta Sodražica cona 2, 3 Hosta
OBČINA TREBNJE
Sklep o valorizaciji cen za geodetske storitve Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi najvišjih cen v občini Trebnje
MEDOBČINSKA OBJAVA
Dogovor o ustanovitvi sveta občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje
Z datumom 3. marec 1988 je izšla 4. letošnja številka Skupščinskega Dolenjskega lista, v katerem objavljajo:
OBČINA METLIKA
Odlok o spremembi odloka o turistični taksi Odlok o ugotovitvi skladnosti urbanističnega programa, urbanističnega načrta, urbanističnega reda in zazidalnih načrtov s sprejetim srednjeročnim družbenim planom občine Metlika za obdobje 1986-1990
Sklep o sprejemu odločbe o uveljavitvi komasacijskega postopka na delih k. o. Božakovo, k. o. Radoviči in k. o. Rosalnice Odlok o dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu »Na Dacarjih« v Metliki, južno od Vinogradniške ceste
Odredba o spremembah in dopolnitvah,odredbe o določitvi najvišjih cen
OBČINA NOVO MESTO
Popravek odloka o prenehanju lastninske pravice na območju, namenjenem za kompleksno gradnjo Žabja vas — dopolnitev v Novem mestu
Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi najvišjih cen
Odlok o proračunu občine Novo mesto za leto 1988
Odlok o zaključnem računu proračuna občine Novo mesto za leto
1987
OBČINA RIBNICA
Odlok o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Ribnica za leto
1988
Odlok o določitvi obveznosti plačevanja prispevka za Samoupravno interesno skupnost za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe v občini Ribnica Odlok o spremembi odloka o odškodnini za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov na območju občine Ribnica Sklep o dajanju soglasja k cenam
OBČINA TREBNJE
Objava valorizacije dohodkovnih cenzusov iz odloka o davkih občanov občine Trebnje
Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1988 na območju občine Trebnje
Četrti številki SDL je priloženo tudi kazalo za letnik 1987.
16
DOLENJSKI LIST
St. 9 (2012) 3. marca 1988
	
.....	::::
jso[M][?%oora tf^Di^D^Dra ijsnšiNnra i^oi^^ora
V letu 1987 smo objavili razpis »Učenci, sodelujte v akciji gradbeništvo v sliki in besedi«, katere rezultate objavljamo in vas hkrati obveščamo, da bomo nagrajena dela razstavili, nagrade pa bodo podeljene v petek, 18. 4. 1988, v avli GIP PIONIR Novo mesto, Kettejev drevored 37, ob 13. uri. Vsi nagrajenci in mentorji vljudno vabljeni!
T
RAZGLASITEV REZULTATOV AKCIJE GRADBENIŠTVO MMEtm V SLIKI IN BESEDI l
NAGRAJENA DELA V AKCIJI
»GRADBENIŠTVO V SLIKI IN BESEDI«
I. FOTOGRAFIJE
1. Uroš Florjančič, 12. let (6. razred], foto krožek OŠ Katja Ru-pena, Novo mesto
— priprave I	I:::: jI:::::::
— priprave II • • — j —; — j — j—• '■ j —
— gradnja	'	'
2. Saša Pavček, 11 let (5. razred), foto krožek OŠ Katja Rupe-na Novo mesto
— prenova
, »meša« »meša«
3. Tadej Bečaj, 11 let (5, razred), foto krožek Oš Katja Rupena Novo mesto
— Glavni trg te dni
II. GENERALNE NAGRADE	!
- LIKOVNA DELA
1. Slak Melita, 12 let (6. razred), OŠ Mokronog
2. Dejan Gričar, Primož Hočevar, 12 let (6. razred), OS Mokronog
3. Andreja Derganc, 6. b, OŠ Bršljin
4. Igor Petrovič, 6. a, OŠ Bršljin	+_
■j:::
5. Marijan Robi, 6. c, Oš Bršljin
6. Dominik Laknar, 5. b, OŠ Bršljin
7. Irena Goršin, 6. c, OŠ Bršljin
8. Irena Čengija, 6. b, OŠ Bršljin
9. Damjan Plut, 6. b, OŠ Bršljin 10. Urša Mehle, 6. c, OŠ Bršljin
III. OSTALA RAZSTAVLJENA LIKOVNA DELA:
1. Zamida Boštjan, 12 let, Ivi Konda, 12 let, OŠ Baza 20, Do-
lenjske Toplice
2. Andreja Jernejčič, Irena Novak, 12 let (5. b, razredj, Pleskanje vhodnih vrat, OŠ Baza 20, Dolenjske Toplice Aleš Smrekar, 12 let (5. razred), Zidanje stavbe, OŠ Bršljin
4. Romana Mance, 6. a, OŠ Bršljin
5. Davorin Stasinski, 6. b, Oš Bršljin
6. Uroš Ožbolt, 1. c, OŠ Milka Sobar Nataša, Ulica Mirana Jarca 3, Novo mesto
b)
Skupščina občine Krško
Komisija za odlikovanja in občinska priznanja
objavlja na podlagi 15. in 16. člena pravilnika o izvajanju
odloka o občinskih priznanjih
RAZPIS
ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE KRŠKO ZA LETO 1988
1. Občinska skupščina podeljuje posameznikom, samoupravnim organizacijam in skupnostim ter njihovim organom, skupinam in drugim organizacijam ter enotam oboroženih sil SFRJ naslednja občinska PRIZNANJA:
a) VELIKI ZNAK OBČINE KRŠKO - za življenjsko delo ali za izredne dosežke na področju družbenega in ekonomskega razvoia občine.
ZNAK OBČINE KRŠKO se podeljuje za dosežene uspehe pri delu ali za dejanja, ki v občini zaslužijo splošno priznanje ali imajo poseben pomen za družbeni in gospodarski razvoj občine, c) PRIZNANJE OBČINE KRŠKO se podeljuje v primerih, ko niso izpolnjeni pogoji za podelitev Znaka občine, pa je družbeno priznanje utemeljeno.
2. Predlog lahko dajo: občinska skupščina in njeni organi ter delovna telesa, družbenopolitične organizacije, organizacije združenega dela, krajevne in interesne skupnosti, enote NOV Jugoslavije in oboroženih sil SFRJ ter druge samoupravne organizacije in skupnosti. Pobudo lahko dajo tem organom, organizacijam in skupnostim tudi delovni ljudje in občani.
3. V predlogu mora biti navedena vrsta priznanja, za katero se predlaga, z obrazložitvijo in navedbo podatkov o predlaganem kandidatu, iz katerih je moč nesporno ugotoviti utemeljenost predloga.
4. Predloge je treba poslati Komisiji za odlikovanja in občinska priznanja Skupščine občine Krško najkasneje do 31. MARCA 1988.
Komisija za odlikovanja in občinska priznanja SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO 110/9
  . ..
KUHARSKI TEČAJ — Med drugim je črnomaljski Zavod za izobraževanje in kulturo organiziral tudi kuharski tečaj. Sedaj se kuharske umetnosti uči že druga skupina žensk. V tej skupini jih je 13, tečaj, ki traja 40 ur in poteka v kuhinji vrtca v Loki, pa vodi vodja kuhinje v vrtcu Slavica Mušič. (Foto: A. Bartelj)
7. Marjan Kastelic, 6. e, 12 let, Gradbeništvo (suhe barvice), OŠ, Mirana Jarca, Črnomelj
8. Iztok Busar, 1. a, OŠ Slavo Kladnik, Sevnica (mentor Pavlovič Zlataj
9. Matjaž Žitnik, 1. a, Oš Savo Kladnik, Sevnica (mentor: Pavlovič Zlata)
10. Andrej Keršič, 1, a, OŠ Savo Kladnik, Sevnica (mentor: Pavlovič Zlata)
11. Aljoša Ločičnik, 1. a, OŠ Savo Kladnik, Sevnica (mentor: Pavlovič Zlata)
12. Roman Kragl, 1. a, OŠ Savo Kladnik Sevnica (mentor: Pavlovič Zlata)
13. Plut Marjan, 3. razred, Oš Suhor
14. Darja Duh, 3. a — 9 let, Oš 29. oktober, Šmarjeta
Komisija za Izbor likovnih del:
1. Branko Suhv, akademski slikar v sodelovanju s člani likovne skupine PIONIR
NAGRAJENA LITERARNA DELA:
I.
1. Moj stric je zidar (DARJA DUH, 3. a, OŠ Šmarjeta)
2. Gradimo (MARJAN PLUT, 3. r„ Oš Suhorj
3. Šop sena v nekaj dneh topel domek
(ROBERT IVANEC, 3. r„ OŠ Žužemberk, podružnica Šmihel)
1. ni podeljena . 2. Vselili smo se v novo hišo
(SONJA KERMC, z. b, OŠ Škocjan)
3. Hiše rastejo kot gobe po dežju (SUZANA KNEZ. 7. c, Oš Krško)
POSEBNA NAGRADA: Pripoved nekega starca (Jana Andrejna, Dol. Boštanj, Sr, zdr. šola Celje)
Komisija za izbor literarnih del:
1. IVAN ZORAN, pesnik in literat, novinar DL
2. GORAN ROVAN, dipl. novinar, vodja TV predstavništva za Posavje
3. IRENA VIDE, GIP PIONIR, vodja tržnih komunikacij
SOZ
p. o.
SOZ UNITEHNA Trebnje, Rimska c. 8a
Zadružni svet razpisuje dela in naloge
POMOČNIK DIREKTORJA
Poleg splošnih in z zakonom predpisanih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— visoka ali višja izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri
— 5 let delovnih izkušenj pri vodenju kooperacijskih oz. komercialnih poslov
— ZT registracija
— organizacijske sposobnosti Mandat za navedena dela traja 4 leta.
VODENJE HKS
Posebni pogoji:
— visoka ali višja izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri
— 5 let delovnih izkušenj v finančnih poslih
— ZT registracija
— organizacijske sposobnosti Mandat za navedena dela traja 4 leta
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po imenovanju.
INSI
Mercator
Kmetijska	zadruga
MERCATOR - KZ TZO »Kmetijstvo« <
objavlja
javno licitacijo
ČRNOMELJ, n. sub. o. Črnomelj, n. sub. o.
JLvi, J"
ih
r. ... rir _ za odprodajo	*
1. kamiona TAM 110 T 10, nosilnost 5.500 kg, letnik 1977. Vozilo je v voznem stanju.
Izklicna cena 6.200.000.— din.
2. kamiona TAM 110 T 10, nosilnost 5.500 kg, letnik 1978. Vozilo je v voznem stanju.
Izklicna cena 6.800.000.— din.
3. prikolice Ljutomer, 5. ton, letnik 1975.
Izklicna cena 1.100.000.— din.
4. peči na trda goriva, izklicna cena 32.500,— din.
Licitacija bo dne 8. 3. 1988 ob 9. uri na sedežu Mehanične delavnice KZ v Črnomlju. Ogled je možen od 7. — 9. ure pred licitacijo.
Predlicitacijo interesenti položijo 10-odst. kavcijo od izklicne cene na blagajni KZ, Kolodvorska 39.
Prometni davek in vse stroške v zvezi s prodajo plača kupec. Dodatne informacije dobite na tel. 51-020, int. 14.
109/9
ZAHVALA
V 76. letu starosti nas je po težki bolezni za vedno zapustila naša žena, mama, stara mama, tašča in teta
PEPCA PENCA
roj. Staniša,
Mali Slatnik 5
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo cenili in spoštovali ter ji poklonili toliko cvetja. Posebna zahvala za pomoč sosedom Srebrnjakovim, Siškovim, Kovačičevim, Putiševim, zdravstvenemu osebju nevrološkega oddelka bolnice v Novem mestu, strežnemu osebju Doma starejših občanov, OOZSS GIP PIONIR, kolektivu računovodstva GIP PIONIR, pogrebnikom, govorniku tov. Avscu, pevcem iz Šmihela ter g. župniku za opravljen obred. Vsem, ki ste pokojno pospremili na njeni zadnji poti in nam ustno ali pisno izrazili sožalje, še enkrat prisrčna hvala.
Žalujoči: vsi njeni
Trpljenje si prestala, v grobu zdaj boš mirno spala.
Nikdar te ne bomo pozabili, ker smo te zares ljubili.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi žene, mamice, hčerke, sestre in tete
MARIJE KOPINA
roj. KASTELIC,
iz Velike vasi 32
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo obiskovali, nam izrekli sožalje, darovali cvetje ter jo pospremili k zadnjemu počitku. Posebno zahvalo izrekamo Ivanu Vizlarju za nesebično pomoč, patronažnima sestrama za lajšanje bolečin na domu. Hvala za podarjeno cvetje učencem 5. c, 8. d razreda OŠ Leskovec in dijakom 3.c letnika SŠ Brežice, mladincem OO ZSMS Velika vas ter gospodu kaplanu in gospodu župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: mož Zvonko, hčerke Tanja, Zvonka in Zdenka, mama, brata Ivan in Tone z družinama ter ostalo sorodstvo
SLOŽNO ZA TELEFON
BIRČNA VAS — V KS Birčna vas, kjer bodo imeli po napeljavi telefonskega omrežja 206 telefonov, so že opravili veliko potrebnega dela, kar gre zlasti na račun velike delovne vneme krajanov. S pomočjo pošte, ki seje po trditvah iz krajevne skupnosti Birčna vas posebej v zadnjem času zavzela za pospešitev napeljave telefona na tem območju, bodo vgradili v sekundarno omrežje skupaj blizu 4.400 m zemeljskega in prek 7.400 m zemeljskega kabla. Za centralo za potrebe vzhodnega dela krajevne skupnosti bodo namenili sobo mladinske organizacije, s tem pa bodo mladim zagotovili drug prostor.
Pravna pomoč
V Beli krajini samo dva odvetnika
ČRNOMELJ Problem pravne pomoči je v Beli krajini že dalj časa pereč. Na območju črnomaljske enote novomeškega temeljnega sodišča je imelo svoj čas pisarne več odvetnikov oziroma javnih notarjev, sedaj pa sta samo dva odvetnika; eden v Črnomlju in eden v Metliki. Razen pri teh dveh odvetnikih lahko občani pravno pomoč dobijo še v pravnih posvetovalnicah pri občinskih sindikalnih svetih v Črnomlju in Metliki na sodišču.
Lani so sodniki črnomaljske enote v rednih uradnih dnevih, ki sp enkrat na teden na sedežu enote v Črnomlju in enkrat na mesec v Metliki, nudili pravno pomoč 1042 občanom. To število pa je dejansko veliko večje, saj so sodniki v mnogih primerih dajali strokovno pravno pomoč tudi zunaj uradnih dni.
Občutna je tudi pomoč, ki so jo občanom lani dali drugi pooblaščeni delavci sodišča, zlasti v zemljiški knjigi. Dajanje pravne pomoči v veliki meri zaposluje sodišče tudi zunaj okvira njegove pristojnosti oziroma obveznosti.
Mama je mrtva, več ne skrbi, prostor pri mizi njen prazen stoji.
Marsikaj kupiš za čisto zlato, mame zanj kupil nihče ne bo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prastare mame, sestre, tete in
tašče
MARIJE
KOZAN
iz Pribinec
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste našo mamo poznali in jo imeli radi, za vsestransko pomoč v teh težkih trenutkih, izraženo sožalje, poklonjeno cvetje ter številno spremstvo na njeni prerani zadnji poti. Iskrena hvala zdravnikom in vsemu zdravstvenemu osebju oddelka za intenzivno nego na kirurgiji bolnice Novo mesto za skrb, da bi našo mamo ohranili pri življenju. Hvala DO za PTT promet Murska Sobota, sodelavcem pošte Lendava in sodelavkam Iskre Črnomelj. Zahvaljujemo se pevkam iz Adlešič, duhovniku za tako lepo opravljen pogrebni obred in tolažilne besede. Hvala tudi OO ZB za izkazano poslednje priznanje!
Žalujoči: hčerke Tinka, Marija in Katica, sinovi Zvonko, Lojze in Jože z družinami, sestre Angela, Tončka in Lojzka, brata Jože in France, trinajst vnukov, trije pravnučki ter drugo sorodstvo
V TEM TEDNU 7ANIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO ISCE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA vozila - KMETIJSKI stroji ■ LITI ■ tunu »HO £.MmiVIH PRODAM - KUPIM - POSEST — ŽENITNE PONUDBE — RAZNO — OBVESTILA — PREKLICI — ČESTITKE - ZAHVALE
tedenski koledar
Četrtek, 3. marca — Milena Petek, 4. marca — Kazimir Sobota, 5. marca — Jadranka I/lsdelja, 6. marca — Danica Ponedeljek, 7. marca — Felicita Torek, 8. marca — Dan žena Sreda, 9. marca — Frančiška
Lunine mene
3. marca ob 17.01 — ščip
kino
BREŽICE — 3. 3. (ob 20. uri) italijanski akcijski film Močni fantje. 4. in 5. 3. (ob 20. uri) angleška grozljivka Link. 6. (ob 18. in 20. uri) ter 7.3. (ob 20. uri) ameriška komedija Kje so fantje. 8. in 9. 3. (ob 20. uri) italijanski erotični film
Leteči seks. ČR
ČRNOMELJ: 3. 3. (ob 20. uri) nemški kriminalni film Pištola in ljubezen. 4. 3. (ob 20. uri) ameriška komedija Kdo mi ubije ženo? 6.3. (ob 20. uri) jugoslovanska komedija Mojster in kre-
Ca rezina. 6. 3. (ob 17. uri) ameriški ninalni film Cotton klub. 8. 3. (ob
službo dobi
ZA PRODAJO KOZMETIKE nudimo honorarno delo mladim dekletom z .vkušnjami pri opravljanju akviziterskih del. Tel. 74-648. (P9-8MO)
TAKOJ zaposlim KV MIZARJA ali priučenega. OD po dogovoru. Nudim sobo. Krško, tel. (068) 74-660. (1198-SD-9)
, REDNO ALI SEZONSKO zaposli-lev dobita ženski ali moška na kmetiji — vrtnariji. Hrana in stanovanje v hiši. Janko Aljančič, 64294 Križe 16. (P9-24MO)
ŽELITE ZASLUŽITI? Če imate resen odnos do dela ter po možnosti lasten prevoz, se pridružite prijetni skupini pri prodaji knjižnih zbirk uspešnih tujih av-r<' ':ev in rešili boste svoj finančni problem. 'Šifra: »VISOKA PROVIZIJA«. (P9-27MO)
stanovanja
TRISOBNO STANOVANJE v Krškem zamenjam za podobno v Novem mestu. Informacije na tel. 23-686 int. 450 uopoldne, 74-848 popoldne. (1243-ST-9)
motorna vozila
PONY EKSPRES prodam po ugodni ceni. Goriška vas 12, Mirna peč. (1144-MV-9)
GOLF DIESEL, letnik 1984, registriran za celo leto, prodam. Jože Vovk, Vratno 1, Šentjernej. (1145-MV-9)
R 4 GTL, letnik 1986, registriran za celo leto, nujno prodam. Tone Gorenc, Dol. Brezovica 18, Šentjernej. (1145-MV-9) APN 6, dele za diano 6 in motor ter dele za GŠ 1,2 prodam. Tel. 22-896. (1163-MV-9)
AVTO ŠKODO in fiat 850 prodam. Božnar, Slančji vrh 10, Tržišče. (1165-MV-9)
‘ R 4 GTL, star eno leto prodam. Možno tudi na kredit. Franc Žibert, Kotarjeva 4, Šentjernej ,tel. 42-020 interna 237, dopoldne. (1224-MV-9)
FIAT 500, starejši letnik, tomos avto-matik, letnik 1986, malo vožen, in štedil-
nik Gorenje (4 plin, 2 elektrika), nov, prodam. Tel. 26-389 dopoldne ali 25-788 popoldne, Andrej. (ček-MV-9)
GOLF DIESEL, letnik 1983, prodam. Franc Bogovič, Kidričeva 5, Brežice. (1167-MV-9)
OSEBNI AVTO Vauxhall viva, letnik 1985, ugodno prodam. Tel. 74-864. (1169-MV-9)
JUGO 45, letnik 1982, prodam. Hudo 4, Novo mesto. (1170-MV-9)
Z 750, letnik 1979, in nov tori prodam. Tel. 42-487. (1172-MV-9)
WV in zastavo 750, oba registrirana, prodam. Ogled v nedeljo ali popoldne. Martin Sašek, Gabrje 21. (1175-MV-9)
20. uri) jugoslovanska komedija Človek s štirimi nogami. 10. 3. (ob 20. uri) ameriški avanturistični film Škrlatna barva.
KRŠKO: 3.3. (ob 20. uri) italijanski film Svet demonov. 4. (ob 21.30) in 5. ter 8. 3. (ob 20. uri) ameriški grozljivi film Muha. 6,3. (ob 18. uri) ameriška komedija Mladi volkodlak. 7.3. (ob 20. uri)jugOslovanski film Že videno. 10.3. (ob 20. uri) ameriški avanturistični film Nevidni voznik.
NOVO MESTO — DOM JLA: Od 4. do 6. 3. ameriški avanturistični film Peklenske steze BMX. Od 7. do 9. 3. ameriški kriminalni film Nevidni ubija-lcc.
SEVNICA: 3. in 4. 3. ameriški kriminalni film Dan ubijalca. 5. in 6. 3. avstralski avanturistični film Dakota Haris. 10. in 11. 3. francoski akcijski film Nedotakljivi. (Vse predstave ob 19. uri).
NOVO MESTO — DOM KULTURE: Od 3. do 6.3. (ob 16. uri) francoska komedija Zandar iz Saint Trapeza. Od 3. do 6. 3. (ob 18. in 20. uri) ameriški film Plava laguna. Od 7. do 9. 3. (ob 18. in 20.15) ameriški film Silkwood.
GS, letnik 1977, ohranjen, ugodno prodam. Kalanj, Gregorčičeva 18, Brežice. (1177-MV-9)
ZASTAVO 128, karambolirano, in cestar IMV 1600 v dobrem stanju, neregistriran, prodam. Tel. 27-841, zvčer. (1179-MV-9)
Z 850, letnik 1984, registrirano do septembra, prodam. Tel. 77-109. (P9-3MO) Z 750 LE, letnik 1983, prodam. Tel. 45-105, popoldne. (1185-MV-9)
R 4 GTL, kot nov, prodam. Tel. 20-347. (P8-27MO)
126 P, star 9 mesecev, prodam. Hrovat, Stavča vas 8, Dvor. (1192-MV-9) DIANO, letnik 1979, kitaro HOF-NER ter ojačevalec 150 W prodam. Milan Stojakovič, Rimska 41, Čatež pri Brežicah. (1189-MV-9)
LADO 1200, letnik 1975, Javo 350, letnik 1987, in zastavo 750 po delih prodam. Vene, Jelen dol 6, Škocjan. (1188-MV-9)
ZIMSKE GUME s olatišči 155 x 13 FORD ESCORT poceni prodam. Zupančič, Jama 4, Dvor. (1195-MV-9)
AUDI 80, letnik 1978, lepo ohranjen, garažiran, prodam. Tel. 44-313. (P9-14MO)
Golf bencinar, letnik 81 prodam. Tel. 20-228.
Z 750, letnik 1979, tiradam. Lojze Mesojedec, Dobrava 27, Škocjan. (1226-MV-9)
R 4 GTL special, letnik 1985, prodam. Cvetka Barborič, Gorenja vas 12, Šmarješke Toplice. (122-MV-9) ASCONO 1,6 diesel, staro tri leta, prodam. Luzar, Škocjan 72. (1230-MV-9) OPEL KADET OLIMPIA 1100, letnik 1970, prodam. Anton Deželan, Velike Brusnice 69/a. (1232-MV-9)
PRODAM KARAMBOLIRANO DIANO skupaj ali po delih, ter krožno žago za obrez lesa. Matoh, Grm 6, Trebjne. (1203-MV-9)
126 P, letnik 1980, prodam. Tel. 84-805. (12006-MV-9)
R 4 TLS, letnik 1978, registriran do 22. 9. 1988, poceni prodam. Tel. 47-224. (1208-MV-9)
MINI 1979 prodam. Tel. 27-434. (1209-MV-9)
Z 101 GTL 55, letnik 1983, prodam. Tel. 84-043. (1210-MV-9)
GOLFA prodam za 550 M in 126 P za 100 M. Tel. 24-140 zvečer. (1212-MV-9) Z 101 prodam. Cvetko Padaršič, Mi-hovica 3, Šentjernej. (1234-MV-9)
GOLF JGL, letnik 1982, in motor BMW R65 LS, letnik 1982, prodam. Groblje 8, Novo mesto. (1216-MV-9) ZASTAVO 101 GTL. letnik 1985, prodam. Tel. 79-576 po 15. uri. (1217-MV-9)
GOLF JGL diesel, letnik avgust 1983, prodam. Mali, Kristanova 2, Novo mesto. (1219-MV-9)
R 4 GTL, letnik 1982, prodam. Vovk, Čelevec 1, Šmarješke Toplice. (1223-
MV-9)
DOLENJSKI LIST
Izdaja: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje.
SKUPŠČINA Dolenjskega lista je organ upravljanja tozda. Predsednik: Nace Štamcar.
ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo in uredniško politiko. Predsednik: Anton Štefanič.
UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše (novinarski servis in EP), Zdenka Lindič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Šimčič, Jožica Teppev in Ivan Zoran.
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 500 din, naročnina za 1. polletje 10.000 din; za delovne in družbene organizacije 40.000 din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druga valuta v tej vrednosti) na leto.
TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 5 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB -Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 7.500 din, na prvi ali zadnji strani 15.000 din; za razpise, licitacije ipd. 8.000 din. Mali oglas do deset besed 5.000 din, vsaka nadaljnja beseda 500 din.
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606 in 24-200, novinarski
servis 23-610, ekonomska propaganda, mali oglasi in naročniški oddelek 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
" ! fe sku
Na podlagi mnenja sekretariata za informacije (št. 421-1/72 od 28. 3.1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek
> skupščine SRS
od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana,
Z 128, staro 14 mesecev, in JEEP, letnik 1974, prodam ali zamenjam za gradbeni material, les. Fink, Kettejev drevored 43 ali 49, Novo mesto. (1246-MV-9)
Z 750 LE, letnik 1985, prevoženih ' 1.000 km, prodam. Tel. (061) 558-341
int. 17-11, Kuhelj, Dol. Križ pri Žužem-berku.J 1240-M V-9)
LADO 1300 S prodam. Tel. dopoldne (068) 44-211, popoldne (068) 44-859. (1244-MV-9)
ZASTAVO 101, letnik 1985, prodam. Tel. 27-947. (1241-MV-9)
PRODAM mercedes 200 D, tip 123, in opel kadet, tip C, oba obnovljena in odlično ohranjena. Tel. 42-565, popoldne. (1249-M V-9)
Z 101, letnik 1976, registrirano do 7/88, prodam. Cena po dogovoru. Informacije po telefonu 27-622. (1253-MV-9) FIAT 128, letnik 1986, prodam. Tel. 84-923. (1252-MV-9)
Z 101 GT, letnik 1983, ohranjena, prodam za 450 SM. Tel. 56-193 do 15. ure ali 51-464 po 16. uri. (1300-MV-9) SCIROCCO GTI, letnik 1977, in zastavo 101, letnik 1979, prodam. Tel. 33-603. (1302-MV-9)
126 P, letnik 1979, prodam. Janez Luzar, Šmalčja vas 12, Šentjernej. (1304-MV-9)
TAM 4500-A, testiran za 60 AŽ panjev, prodam. Tel. 42-496. (1305-MV-9)
Z 101, letnik 1986, prodam. Marjan Kastelic, Pristavica 12, Veliki Gaber, tel. 46-597. (1307-MV-9)
TOVORNI AVTO MERCEDES 710, kason, letnik 1970,4 tone, prodam. Jordan, Šentjernej, Ilirska 9, tel. (068) 42-184. (1295-MV-9)
PO DELIH prodam 126 P, ŠKODO 120 LS in SPACKA. Boris Udovič, Ce-gelnica 22, Novo mesto, tel. 23-529. (1296-MV-9)
JUGO 45,star 23 mesecev, garažiran, ohranjen, prodam za 6 M. Naslov v upravi lista. (1287-MV-9)
ZASTAVO 750, letnik 1981, in novo prikolico za avto prodam. Tel. 47-319. (1289-MV-9)
SPAČKA in kolo personal prodam po ugodni ceni. Tel. 42-048, dopoldne. (1264-MV-9)
ZASTAVO 101, letnik 1975, dobro ohranjeno,, prodam. Gregorič, Dol. Brezovica 8, Šentjernej. (1265-MV-9)
Z 101 confort, karambolirano, letnik 1980, prodam. Tel. (068) 65-004, po 18. uri. (1263-MV-9)
FIAT PANDA 750 L fire, nova, neregistrirana, prodam. Tel. (068) 65-715. (1266-MV-9)
ZASTAVO 101 letnik 1986, prodam. Tel. 27-730. (1270-MV-9)
R 4 TL, letnik 1977, prodam. Mikla-
včič, Roje 11, Šentjernej. (1268-MV-9) FORD ESKORD, letnik 1979, pro-
dam. Hrastje 1, Šentjernej. (127 l-MV-9) Z 750 L, letnik november 1978, v odličnem stanju, prodam za 125 SM. Tel. 85-177, od 12. do 19. ure. (1254-MV-9) JUGO 55, rdeč, letnik 1984, prodam za 5,1 M. Tel. 23-107. (1255-MV-9) ZASTAVO 750, letnik 1970, prodam. Tel. 85-108. (1256-MV-9)
R 4, letnik 1984, rdeče barve, prodam. Silva Kramar, Lutrško selo 7, Otočec. (1257-MV-9)
BMW 316, letnik 1985, ugodno prodam. Tel. 72-177. (P9-35MO)
126 P GL, nov, prodam. Meglič, Obrtniška 2, Trebnje. (1275-MV-9) ZASTAVO 750 skupaj ali po delih prodam. Franci Bevc, Lutrško selo 15, Otočec, tel. (068) 84-975. (121 l-MV-9) APN 7, star dve leti, prodam. Ogled popoldne. Kastelic, Drska 46, Novo mesto. (1212-MV-8)
MAZDA, starejši letnik, registrirana do januarja 1989, prodam. Matjaž Zupančič, Iskra Tenel, tel. 24-541 ali 24-542, int. 37. (1276-MV-9)
DIANO, letnik 1979, poceni prodam. Tel. 27-858. (1279-MV-9)
Z 126 P, letnik 1977, prodam. Medved, Kotarjeva 5, Novo mesto. (1280-MV-9)
MOTORNO KOLO 14 M ter športno kolo maraton prodam. Tel. 20-545. (ček-MV-9)
Z 750 LE, letnik 1981, prodam. Kora-sa, Lobetova 15, Novo mesto. (ček-MV-9)
Z 101 GTL 55, letnik 1984, prodam. Mohar, Krka 8, tel. 27-396. (1285-M V-9) Z 128, november 1985, prodam. Marija Može, Potok 15, Straža. (1284-MV-9) GOLF JXD, zastavo 101, letnik 76, prodam. Gor. Kamence 23, Novo mesto. (P9-30MO)
WV PASAT, letnik 1976, brezhiben, prodam za 360 SM. Tel. (068) 51-897 ali 51-970. (129l-MV-9)
GOLF D, letnik 1985, prodam ali zamenjam za starejšega. Štefan Zobarič, Ponikve 21, Jesenice na Dolenjskem. (P9-31MO)
PRODAM R 4 GTL, letnik 1983, registracija do marca 1989. Informacije po telefonu (068) 23-575.
prodam
PRODAM nov šivalni stroj Ovverlock (dve igli — štiri niti), za 10% ceneje. Informacije po 19. uri. Simončič, Partizanska 14, Novo mesto. (P9-38MO)
Prodam čoln Maestral, ter motor Tomos 4 (kratka os). Informacije 26-416.
POCENI NAPRODAJ starejši barvni televizor. Tel. (068) 61-264. (P9-11MO) 15-COLSKI GUMI VOZ prodam. Konda, Osojnik 2, Semič, tel. 56-044. (1187-PR-9)
BAS OJAČEVALEC Peawey Com-bo 130 prodam. Tel. 84-996. (1183-PR-9)
PRODAM gumi voz, iverne plošče in boljer Laguna, nov (drva-elektrika). Anica Zupančič, Sotelsko 3, Krško (JENČIČ). (P9-13MO)
PRODAM novo kombinirano peč na elektriko in drva za v kopalnico. Judež, Pristava 4, 68310 Šentjernej. (1191-PR-9)
PRODAM novo zimsko lovsko obleko številka 52. Telefon 25-379, zvečer. (1193-PR-9)
SENO, 10 ton, prodam. Tel. 22-408, po 15. uri. (1197-PR-9)
PRODAM BELO IN RDEČE VINO (bizeljsko-sremiški okoliš) dobre kakovosti, z analizo. Cena ugodna. Naslov v upravi lista. (P9-1MO)
UGODNO PRODAM 2 x 300 W bokse z elektrovoice zvočniki in trobljami, odlično za pevsko zvočenje. Boksi so novi, nerabljeni. Možnost plačila v dveh obrokih. Franci Ocvirk, Sevnica, tel. 82-969
zvečer ob delavnikih. (1149-PR-9) 3IČ4  .......................
PRAŠIČA, 150 kg, težkega, prodam.
Hranjen je z domačo krmo. Tel. 84-297. (1155-PR-9)
CISTERNO CREINA (22001), staro tri leta, odlično ohranjeno, prodam. Pust, Hudeje 19, Trebnje, tel. 45-236. (1158-PR-9)
ČRNO-BELI televizor Mojca in prtljažnik za avto prodam. Tel. (068) 22-225. (1156-PR-9)
KAVČ s foteljema, dobro ohranjen, rodam. Anica Vodišek, Gor. Straža 158, traža. (1156-PR-9)
KRAVO, staro 9 let, brejo 8 mesecev,
P
Si
koruzo in vino frankinja prodam. Šinko-ilje 10, Šentjernej.
vec, Dol. Mokro polje (1161-PR-9)
OTROŠKO POSTELJICO z jogijem prodam. Tel. 25-617. (1162-PR-9)
7 TON SENA in kostanjevo kolje prodam. Jaklič, Gabrje 132, Brusnice. (1166-PR-9)
ČEVLJARSKI STROJ za sekanje usnja Toso Ikos prodam. Tel. 74-864. (1169-PR-9)
KLAVIRSKO HARMONIKO Welt-meister prodam. Bečaj, Rodine 17, Trebnje. (1171-PR-9)
BREJE KRAVE po izbiri, traktor Ze-tor 2511 s koso in 7011, nakladalno silaž-no prikolico 24-28, semenski krompir, kompletno sušilnico sena in obračalnik prodam. Alfonz Jaki, Brinje, Šentrupert. (1174-PR-9)
BARVNI televizor prodam za 300.000 din. Tel. 49-251. (1180-PR-9)
SUHE SMERKOVE PLOHE prodam. Kralj, Vojna vas 15, Črnomelj. (P9-4MO)
KOMBINIRANI STROJ UM 6 Mio
Standad ugodno prodam. (P9-6MO) ŠTEDILNIK ISKRA VENERA,
kombiniran, uporaben, ugodno prodam. Tel. (068) 60-099. (P9-9MO)
KORUZO in plug Slavonac prodam. Jordan, Ruhna vas 4, Šmarješke Toplice. (1238-PR-9)
INDUSTRIJSKI DURKOP enoigel-ni verižni šivalni stroj prodam. Tel. 26-961. (1227-PR-9)
GUMI VOZ (13 col), dobro ohranjen, prodam po ugodni ceni. Ogled v popol-
danskem času, ostalo po dogovoru. Milan K rašna, Podpeč 16,61312 V idcm-Dobre-
polje. (P9-21 MO)
DOBRO KRAVO po prvi telitvi pro-_	   -PR-9
dam. Tel. 85-961. (1204-PR-9)
KORUZO v zrnju prodam. Tel. (068) 84-938. (1205-PR-9)
KRAVO, vozno, brejo osem mesecev, staro šest let, prodam. Franc Vrtačič, Gomila 25, Šentjernej. (1207-PR-9) KORUZO v zrnju (600 kg) prodam.
Tel. 84-720, zvečer. (1213-PR-9) TELICO
prodam. Struna, Dolenjske Toplice.
BREJO
Meniška vas 22,
(1214-PR—9)
DVE MOTORNI ŽAGI, STIHL 045 in HOMELITE 350, obe brezhibni, prodam. Stane Longar, Dečja vas 5, 68210 Trebnje. (1215-PR-9)
REGAL z mizico, trosed in garderobno omarico ugodno prodam. Tel. 27-433. (1218-PR-9)
TROSED in dvosed garnituro prodam. Informacije vsak dan od 16. ure dalje. Ivan Drab, Gorenja vas 6, Šmarješke Toplice. (1235-PR-9)
SPALNICO, KOMPLETNO, kavč, dva fotelja in mizico, prodam. Tel. (068)
20-524. (1222-PR-9)
SKEDENJ (pod) prodam. Milan Klobučar, Šentjošt 11, Novo mesto. (1200-PR-9)
SENO prodam. Predovič, Jugorje, Suhor. (P9-26MO)
PRODAM hladilnik z zamrzovalnikom Gorenje in spalnico. Telefon 26-745, popoldne. (1239-PR-9)
POHIŠTVO za samsko sobo z raztegljivim kavčem prodam. Informacije na tel.
21-250 od 15. do 18. ure. (1248-PR-9) AVTOPR1KOLICO prodam. Marjan
Rangus, Dol. Brezovica 27, Šentjernej. (1247-PR—9)
HARMONIKO, navadno, TV Grun-dig, kasetofon Philips in audi 60 prodam. Jože Novak, Gor. Straža 215. (1250-PR-9)
KORUZO v strokih in zrnju prodam. Jordan, Draga, Šmarješke Toplice, telefon 84-923. (U51-PR-9)
PRODAM kravo za zakol. Praproče 17, Straža.
PRODAM cirkular in 40 m3 umetnega kamna za fasado. Kerne Ciril, Sela 7, Šmarješke Toplice. (P 9-32 MO)
ZARADI SMRTI prodamo: krojaški šivalni stroj PFAFF na motorni pogon (šiva ravno in cikcak), krojaški šivalni stroj PFAFF na nožni pogon in delovno mizo. Informacije na telefon (068) 22-842. (1293-PR-9)
KOTNO SEDEŽNO garnituro ugodno prodam. Telefon 24-094 ali 25-382. (1290-PR-9)
ŽENSKO POROČNO obleko s klobukom številka 42 prodam. Telefon 21-030. (1288-PR-9)
HARMONIKO Be, Es, As, Des, navadno, prodam. Škoda, Ledeča vas 6, Šentjernej. (1269-PR-9)
BARVNI TV korting in pomivalno korito, dvojno, z odcejalnikom, prodam. Tel. 23-539. (1272-PR-9)
KOBILO, brejo, staro 5 let, prodam. Alojz Novak, Dolenja vas 7, Mirna peč.(1278-PR-9)
KORUZO, seno in tudi nekaj ajde prodam. Grozina, Drnovo 1, 68273 Leskovec, tel. 72-957. (1277-PR-9)
PRODAM več ton sena in koruze. Jože Markeljc, Straža 2, 68232 Šentrupert. (1283-PR-9)
HRASTOVE PLOHE, čebelnjak s
panji in orodjem prodam. Tel. 25-989 (1278-PR-9)
501 zamrzovalno skrinjo, novo, še zapakirano, prodam. Ivanka Nampelj, Gor.
Straža 86. (1282-PR-9) ~ ~DČ
POROČNO žensko obleko številka 40-42 prodam. Tel. (068) 67-607. (P9-34MO)
PRODAM rjave jarkice — nesnice. Jurij Stanonik, Log 9, Škofja Loka. (1299-PR-9)
BARVNI TV sprejemnik gorenje-korting, ekran 67 cm, prodam. Tel. (068) 81-468. (1303-PR-9)
MIZARSKI REZKALNI stroj s krož-
no žago in stroj za izdelavo ladijskega poda prodam. Tel. (068) 44-871. (1301-PR-9)
p!
OTROŠKO POSTELJICO z jogijem irodam. Tel. 23-266-dopoldne. (1304-
kmetijski stroji
ENOOSNI TRAKTOR gorenje special (kultivator), rotacijski plug, prikolico ugodno prodam. Mahovne, Rovišče 47 (Koritnica), Raka. Ogled v nedeljo. (1561-KS-9)
PRODAM traktorsko prikolico domače izdelave. Telefon 47-079, v soboto dopoldne. (1286-KS-9)
PRODAM stroj za baliranje sena in grablje sonce 4. Štajdohar, Vel. Nerajec 14, 68343 Dragatuš. Informacije na telefon 56-230, interna 364, dopoldne. (P9-29MO)
PRODAM cisterno za gnojevko crei-na (40001) in molzni stroj westfalia. Franci Bevc, Lutrško selo 15, Otočec, telefon (068) 84-975. (1233-KS-9)
UGODNO prodam puhalnik za seno in kiper prikolico — enoosno. Alojz Salmič, Družinska vas 36, Šmarješke Toplice. (1562-KS-9)
BCS prodam. Jaklič, Telčice, Škocjan. (1294-KS-9)
TRAKTOR hanomag, 25 KM, prodam. Prodam tudi pluge. Cena po dogovoru. Tel. (068) 57-787, po 18. uri. (P9-37MO)
PRODAM kiper prikolico za traktor »Tomo Vinkovič«. Groblje 13, Šentjernej. (1306-KS-9)
ŠTORE 404, letnik 1983, in jermenico za mlatilnico ugodno prodam. TeL (068)
58-627, od 20. ure dalje. (1159-KS-9) FREZO HONDA 600 s priključki prodam. Lado Černe, Šentjernej 19. (1168-KS-9)
TRAKTOR ZETOR 49-11 prodam Albin Rojec, Dob 29, 61296 Šentvid pri Stični. (P9-5MO)
FREZO za taktorje, Tomo Vinkovič, malo rabljeno, prodam. Anton Gole, Mirna peč 43. (1182-KS-9)
DVOBRAZDNI plug, tip Sremac-2, prodam. Jože Štrucelj, Griblje 85, 68332 Gradac v Beli krajini. (1184-KS-9) ENOOSNO PRIKOLICO, varnostni lok za Štore in mlatilnico prodam. Gorenc, Dobrava 7, Kostanjevica na Krki. (1183-K.S-9)
TRAKTOR Tomo Vinkovič 730 prodam. Tel. (068) 56-602. (P9-12MO) TRAKTOR Ursus C 360, star leto dni (360 ur), prodam. Milan Ozimek, Jama 4, Dvor. (U95-KS-9)
SILOKOMBAJN GRIČ 4000 na traktorski kardan, predelan za siliranje na njivi, rabljen eno sezono, ugodno prodam. Andrej Stušek, Kaplja vas 14, 68295 Tržišče. (1196-KS-9)
Prodam traktor Ferguson 39 s kompresorjem in kabino. Vinko Grlica, Bitna vas 7, Trebelno. (P9-39MO)
PRODAM traktor TV 18 v brezhibnem stanju, s prikolico, plugom in branami. Jože Kastelic, Meniška vas 36, Dolenjske Toplice, telefon 65-619, popoldne. (1237-KS-9)
ZETOR 5011 in univerzal 45, pogon na 4 kolesa, oba nova, prodam. Gor. Glo-bodol 11,68216 Mirna peč. (1229-KS-9) PRODAM novo bočno traktorsko kosilnico 1MT Z 202. Lamovšek, Šentrupert 65, tel. 40-115. (P9-16MO) MOTOKULTIVATOR Honda F 600 s frezo in železnimi kolesi, nov, prodam. Tel. 47-224. (1208-KS-9)
1MT 560 de lux.100 delovnih ur, prodam. Ledeča vas 4, Šentjernej, telefon 42-381. (1221-KS-9)
TRAKTOR Ford 2000 prodam. Franc Jordan, Ostrog 21, Šentjernej, tel. (068) 42-179. (1220-KS-9)
KOSILNICO Olimpija prodam. Mali Podlog 12, Leskovec. (1215-KS-9)
PRODAM priključke za traktor Tomo Vinkovič (obračalnik, kosa, plug, brane in varnostni lok). Kralj, Dolenje Kamence 22. (1225-KS-9)
PRODAM avstrijsko kosilnico RO-TAX s priključki, frezo in obračalnik. Vse je primerno za hribovit teren. Informacije: Stanko Požun, Dobrava 11,68281 Senovo. (121 l-KS-9)
PRODAM traktorsko pikolico in mlatilnico s popolnim čiščenjem. Stane Marn, Praproče 14, Trebnje. (P9-28MO)
kupim
V okolici Senovega ali Brestanice kupimo vseljivo enodružinsko hišo z vrtom. Ponudbe na tel. (061) 347-100, zvečer. (P9-17MO)
KUPIM star sadovnjak ali starino do 15 a v okolici Novega mesta. Tel. 26-416. (P 9-33-MO)
HARMONIKO CFB ali BSAS kupim. Tel. 42-571. (1178-KU-9)
KUPIM kosilnico BCS ali njej podobno. Cveto Golc, Spodnji Brnik 40,64207 Cerklje na Gorenjskem. (P9-36MO)
posest
ZEMLJIŠČE s staro majhno hišo na Velikem Trnu pri Krškem prodam. Telefon 33-246. (1302-PO-9)
PRODAM gradbeno parcelo 2800 m2 Kot pri Semiču, ob asfaltni cesti z elektriko, vodovodom. Sladič Mirko, Beti Črnomelj, tel. 51-030. (1312-PO-9) PRODAM vinograd na lepi sončni legi na Sremiču pri Krškem po ugodni ceni. Prodam tudi traktor Ferguson (35 KM) s koso, bočno in še eno novo kosilnico. Marjan Mlakar, Stolovnik 16, Brestanica. (P9-18MO)
HIŠO v Zalogu prodam. Ogled možen vsak dan od 8. do 14. ure. Boris Bjeloševič, Zalog 19, Novo mesto. (1231-PO-9) HIŠO, zgrajeno do III. faze za gostinski lokal, s priključkom telefona, elektrike, vode, na prometnem kraju v Semiču pri Črnomlju, ugodno prodam. Informacije na tel. (061) 441-714. (P9-25MO)
VINOGRAD na terasah (300 trt) na Plešivici pri Metliki prodam. Tel. 51-814.
(1173-PO-9)
VINOGRAD z gozdom (34 a) na Boj-niku, pošta Tržišče, ugodno prodam. Franc Podlipnik, Boštanj 44 b. (P9-2MO) MANJŠO KMETIJO z gospodrskimi poslopji in hlevi vzamem v najem za 10 let. Zaželjena okolica Šmarjeških Toplic ali Šentjerneja. Naslov v upravi lista. (P9-7MO)
POSEŠTVO v okolici Brežic prodam. Novejša stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje in 7 ha zemlje (3,5 gozda, nov, vinograd, breskov nasad, travnik in njive), prodam. Jožica Gerjevič, Ravne 52, 68272 Zdole. (P9-10MO)
VINOGRAD, star dve leti (20 arov), prodam. Možnost gradnje zidanice. Tel. (068) 56-602. (P9-12MO)
razno
Na Dolenjskem ali v Ljubljani najamem gostinski lokal. Možna adaptacija, odkup inventarja ali predplačilo. Naslov v upravi lista. (1267-RA-9)
KRKA-TOZD ZDRAVILIŠČA, Zdravilišče Dolenjske Toplice, odda najboljšemu ponudniku pomije iz vseh gostinskih obratov. Interesenti naj se zglase v 15 dneh po objavi v upravi Zdravilišča Dolenjske Toplice. (P9-22MO)
čestitke
Dragima FANIKI in JANEZU KLU-NOV1MA iz Nemške vasi 51 pri Ribnici želijo za njuno dvojno praznovanje veliko zdravja, sreče in skupnega razumevanja — mama in vsi, ki ju imajo radi. (1233-ČE-9)
Dragima mami in atu FRANCU in ALOJZIJI VENETOVIMA iz Dul pri Bučki za njuno 50-letnico skupnega življenja iskreno čestita in želi še mnogo srečnih let vseh 8 otrok z družinami, 21 vnukov in 7 pravnukov. (1236-ČE-9) Dragi teti FRANČIŠKI PROGARJEV! iz Mirne peči 34 najlepše želje ob njenem praznovanju! Vsi njeni. (P9-23MO)
obvestila
POPRAVLJAMO vse vrste zamrzovalnikov! Če vaš zamrzovalnik pušča vodo, zunaj rosi ali ledeni ali ne hladi, se priporoča SERVIS ZAMRZOVALNIKOV Šegula, Potrčeva 2, Ptuj, tel. (062) 795-063. (P9-20MO)
KMETOVALCI, GOZDARJI, POZOR! Popravljam motorne žage, kosilnice BCS, motorje Tomos itd. Originalni rezervni deli zagotovljeni. Bogomir Kralj, Vojna vas 15, 68340 Črnomelj. (P9-19MO)
PRODAJAM rjave jarkicc pasme hi-sex od 5. marca dalje. Bele in grahaste bodo v prodaji v aprilu. Jože Jeršin, Račje Selo, Trebnje, 44-389. (1245-OB-9)
NESNICE — MLADE JARKICE pasme hisex, rjave, stare 12 ted-
nov, iz kooperacijske reje, trikrat cepl-
 •• >00-------------------------
jene, navajene na vso domačo hrano, odlične nesnice, prodajamo po. zelo ugodni ceni. Vsak, ki kupi 10 jarčk, dobi še eno zastonj. Naročila sprejemamo in dajemo vse informacije: gostilna »HUMEK«, Jože Prosenik, Bratov Gerjevič 32, 68257 Dobova, tel. (068) 67-607. (840-OB-7)
SERVIS IZOLACIJE SE PRIPOROČA! Zamrzovalno skrinjo presušimo in obnovimo izolacijo. Delo in material sta pod garancijo. Vaše zadovoljstvo je naš uspeh! B. Figelj, tel. (062) 301-893. (P7-8MO)
ELEKTRIČNE OMARICE, z
nanje in notranje, kompletno opren
jene ali prazne, prodam za 30% cen je. Telefon (061)
OB-9)
61) 213-244. (1199-
TESNJENJE OKEN in vrat MARJAN ČUČNIK. Cenjene stranke obveščamo, da montiramo GUMIJASTA TESNILA NA VSE VRSTE OKEN IN VRAT. V klasična okna vgrajujemo tudi termopan stekla. Informacije in naročila sprejemamo na telefon (068) 20-408 (P8-29MO)
NESNICE — MLADE JARKI
CE pasme hisex, rjave, stare 12 ted
nov, iz kooperacijske reje, trikrat cep! zso do
jene, navajene na vso domačo hrane odlične nesnice, prodajamo po zel ugodni ceni. Vsak, kdor kupi 10 jarčl dobi še eno zastonj. Naročila spreje ma in daje vse informacije Bife Mart Kelhar, Štara vas 62 a, Bizeljsko, te (068) 68-212. (841-OB-7)
18
DOLENJSKI LIST
Št. 9 (2012)^3. marca 1988
Hodil je, kakor da slopa med žitom, s pogledom, s katerim je zjutraj stopil na prag,
zasenčil oči, se oziral po polju, pogledal v nebo in si mislit bo, bo!
In... ne, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan!
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je nepričakovano in za vedno zapustil naš dragi mož, ate, stari ata, brat, tast in stric
KAREL PEČAVER
po domače Bolfov ate iz Podhoste 2, Dolenjske Toplice
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje ter za tako številno spremstvo ookojnega na zadnji poti. Hvala za podarjene vence kolektivom Novolesa-tozd Žaga Straža in DSSS, OS Tržišče, Skupnosti osnovnih šol Sevnica, OIS Sevnica, TOZD PTT Novo mesto, TOZD Gozdarstvo Straža in osnovni organizaciji ZB Dolenjske Toplice. Posebno se zahvaljujemo družini Šporar za nesebično pomoč, gospodu župniku in kaplanu za tako lepo opravljen obred ter pevcem za zapete žalostinke.
Žalujoči: vsi njegovi
Strune, milo se glasite milo, pesmica, žaluj, srca bolečine skrite...
(F. Prešeren)
ZAHVALA
Ob nenadnem odhodu našega ljubega moža, očeta, dedka, brata, strica, svaka in
tasta
MARJANA PUREBRA
Pot na Gorjance 23, Novo mesto
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, dobrim sosedom, vaščanom Žabje vasi, znancem in vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi, mu darovali vence in cvetje, nam ustno ali pisno izrazili sožalje in pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Ob slovesu hvala vsem DPO in KS Žabja vas, v občini m regiji, RSZS, UNZ Novo mesto, RSNZ, godbi Ljudske milice, Klubu Maksa Perca, praporščakom, DO Pionir-TOZD Projektivni biro. Ljubljanskim mlekarnam-TOZD Trška gora in Varnosti-TOZD Novo mesto. Posebna zahvala pevskim tovarišem zbora »Dušan Jereb« za zapete žalostinke, govornikom za tople poslovilne besede, odboru za izvedbo pogrebne svečanosti in radiu Novo mesto. Iskrena hvala zdravnikom novomeške bolnišnice in dr. Vodniku za pomč v najtežjih trenutkih. Vsem in za vse še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Marija, sinovi Bojan, Emil, Marjan z družinami, bratje, sestre in ostalo sorodstvo
Novo mesto, Ljubljana, 29. 2. 1988
Mama, zakaj si morala umreti, ko s teboj nam bilo je lepo živeti.
V našem domu je praznina, a v srcih huda bolečina.
Že leto v grobu spiš, a v srcih naših še živiš.
V SPOMIN
1. marca mineva leto dni, odkar nas je zapustila naša draga mama
JOŽEFA
CVELBAR
iz Mršeče vasi 2 Hvala vsem, ki se je spominjate!
Vsi njeni
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 48. letu starosti zapustil dragi sin, oče, brat in stric
JANEZ
KERMC
iz Brezovice pri Stopičah
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in njegovim sodelavcem za izkazano pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti, za podrajeno cvetje in izrečeno sožalje. Hvala kolektivu Iskre Tenel, govorniku ob odprtem grobu ter Krki-tozd Biokemija in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je za vedno zapustila naša ljuba mama, stara mama, prababica, tašča in teta
ALOJZIJA VESEL
roj. LAVRIČ
iz Srednje vasi 4 — Loški potok
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki ste jo obiskovali, nam pomagali, ustno ali pismeno izrazili sožalje, darovali cvetje ter pokojno v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo dr. Petru Rusu in gospodu župniku za poslovilne besede in lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi njeni
V SPOMIN
dragemu
OTU VERBIČU
Odšel si popoldan 7. marca 1987 Tvoj dom brez tebe je praznina in črnina
Ostala mama sama je in vsi, ki smo te imeli radi. Le grob tvoj je še naše srečanje s teboj. Hvala vsem za vsako spoštljivo misel.
Mama in Erika Mokronog, 7. 3.1988
Za vedno nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
METOD BELTRAM
računovodja v pokoju
K zadnjemu počitku smo ga spremili v torek, 23. februarja, v Kostanjevici na Krki.
Žalujoči: žena Rezi, hčerka Helena z družino, sestra Julija in ostalo sorodstvo
Oh, kje si, ljubi sin, še vedno jokam za teboj.
Saj ne boš več dolgo sam, ker pridem za teboj.
V SPOMIN
5.	marca 1988 minevajo tri leta žalosti, kar si me zaustil, moj ljubljeni, zlati sin
LOJZEK KOVAČIČ-LOKO
Tvoja neutolažljiva mama
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je zapustil dragi ata, stari ata, pradedek, brat in stric
JOŽE
BARANTIN
železniški upokojenec iz Šmihela pri Novem mestu
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravniškemu osebju pljučnega oddelka bolnice Novo mesto, dr. Vodniku, govornikoma pri odprtem grobu, sekciji za vzdrževanje prog Novo mesto, ZB Kandija, godbi, pevcem gasilskega društva in vsem gasilcem sektorja Šmihel ter gospodu kaplanu za opravljen obred. Še enkrat hvala vsem.
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
Po kratki in hudi bolezni je umrl 21. februarja v 64. letu starosti naš dragi mož, oče, stari oče, brat, tast in stric
MARTIN
MALEŠIČ
borec NOV iz Rosalnic 54
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in vaščanom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, sočustvovali z nami, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti, zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnišnice Novo mesto za nego v času bolezni, SGP Pionir-TOZD Metlika, Zvezi borcev za ganljive besede slovesa, godbi na pihala ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: žena Marija, sin Martin z družino, hčerke Marijana z družino, Cvetka z možem in ostali sorodniki
V domu našem je praznina, v srcih naših bolečina, spomin na tebe pa živi, čeprav te več med nami ni
ZAHVALA
V 56. letu nas je tragično in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, stari oče
brat, last, stric in svak
ALOJZ JANŠKOVEC
iz Ljubljane, Rožna dolina, C. IV. 20
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v teh težkih trenutkih, izrekli sožalje, darovali cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala sodelavcem DO Pohištvo, Rožna dolina, C. IV. 32, Ljubljana, tov. Jerneju Karenčiču za ganljive poslovilne besede, DO Ilirija Vedrog Ljubljana, DO Krka-tozd Tehnoservis ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: žena Minka, sin Srečo z družino, sin Rajko, sestra, bratje in ostalo sorodstvo
Št. 9 (2012) 3. marca 1988
DOLENJSKI LIST
19
NEVENKA
|
|
i
s
0
i *
0 *
1
* *
! 0 0 0 0 0 0 0
s\ j
Steklina vse bolj ogroža Posavje
Iz brežiške in krške občine samo letos že devet steklih lisic
Nevenka Kulovec je predmetna učiteljica slovenščine in višja knjižničarka. Poklic oz. poklica mlada, drobna, simpatično zgovorna in energična Nevenka z ljubeznijo in z vsem srcem opravlja že osmo leto. Sedaj uči na novomeški osnovni šoli Milka Šo-bar-Nataša, pred tem se je Nevenka, ki je doma z Vršnih sel, živi pa v Novem mestu, leta vozila v Šentjernej, kjer je tudi začela poučevati kot novopečena učiteljica. Pozna jo marsikdo, predvsem mladi, a ne le ti. Za njo je namreč tudi že dolgoletna druž-!•,. benopolitična kariera. Trenutno t* je Nevenka predsednica medo-
S
*
bčinskega sveta ZSMS za Dolenjsko in podpredsednica občinske ko nference ZSMS No vo mes-to, pred leti je profesionalno P opravljala delo sekretarja OK ZSMŠ Novo mesto.
»Veliko mi pomeni, da sem se ukvarjala tudi s profesionalno politiko, družbena aktivnost me je oplemenitila kot učitelja, čeprav je res, da mi jemlje veliko časa,« razglablja Nevenka in dodaja, da bi ji bilo gotovo težje, če bi imela družino, otroke, medtem ko sama ženskost po njenih izkušnjah ni ovira za dosego še tako visokih profesionalnih ciljev. »S to aktivnostjo sem si pridobila nova znanja, ki jih pri svojem učiteljskem delu z velikim pridom uporabljam. Učitelj mora vedeti, kaj se dogaja, kam kaj gre, z vsem mora biti na tekočem, da je lahko pravi učitelj. V svoj predmet bi moral
vsak učitelj vgraditi aktualnost, družbeno moralnost. Tega je premalo. Zelo me jezi, da smo družba bogatih besed o znanju, izobraževanju, o dopolnilnem izobraževanju, potem pa tega že v šolstvu ni.«
Nevenko jezi, da se v glavah pri nas nič ne premakne v smeri spoznanja, da izobraževanje ni potrata. Mladi nimajo prave možnosti pridobivanja znanj, ko so še zagreti za to, mla (ainženirji vidijo, da gre prav lepo tudi brez hujšega naprezanja in tako smo vse bolj družba po vprečnežev in oportunistov, kar nikamor ne vodi. Zelo jo skrbi in boli zastrašujoča brezperspektivna situacija pri nas, pravi, da močno zameri srednji generaciji, ki drži oblast krepko v rokah in zagovarja nekaj, česar ni več, da prisega na dogme, pozablja pa na prihodnost. Skrbijo, da strokovnjaki lahko že vse povedo, a da se gre mimo tega. Prepričana je, da bo mlada generacija, ki je vse manj obremenjena s preteklostjo, gotovo dosegla, da se bo demokratični prostor vsaj v Sloveniji še širil, čeprav je bojazen, kako bo premikala stvari, če ne bo zaposlitev itd. Nevenka ne pristaja na večno tarnanje o slabem materialnem položaju prosvete, pravi, da so prosvetarji sami premalo aktivni, glasni, ko jim prinašajo in nalagajo vse mogoče zadeve in odtegujejo denar, da preveč čakajo, kaj bo rekla politika ali zavod za šolstvo.
Razmišljujoča in vsestransko aktivna Nevenka pa je v prvi vrsti in predvsem učiteljica, rojena za ta poklic. Kot taka stremi za tem, da otrok spozna šolo kot delo, da spozna pomen delovne discipline. Otroke skuša jemali kot sebi enake, veliko gradi na razgovoru in medsebojnem zaupanju. Pravi, da so mladi danes izredno razgledani, da sploh niso leni, ležerni, apatični, kot je dokaj razširjeno prepričanje. So zelo razmišljajoči in prav pri tem je izredna vzgojna vloga učitelja, da jih usmerja, da jih poskuša ob obravnavanju vse mogočih aktualnih problemov, ki mlade še kako zanimajo, naučiti misliti z lastno glavo, da jih postavlja na realna tla, četudi so trda. Dejstvo je, da so mladi sicer zelo pod vplivom okolja, predvsem staršev, čeprav družina po njenih izkušnjah vse bolj izgublja vzgojno funkcijo in je vse več otrok, ki ob živih starših nimajo pravih staršev, pa so njihove stiske vse večje in hujše. Takšne usode Nevenko vedno znova zmrazijo.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
BREŽICE — Z veterinarske postaje v Brežicah, kjer zbirajo in razkužujejo prinešene divje in domače živali, so lani poslali na preiskave v Ljubljano 78 lisic, pet srn, dva psa, eno mačko in eno kuno. Od 78 lisičje bilo šest steklih. Letos so po besedah vodje oddelka za zatiranje kužnih bolezni, dipl. veterinarja Milana Štimca, poslali 25 lisic, eno mačko in eno srno in sporočili so jim, da je bilo steklih 9 lisic.
Steklina se giblje v okolici Kostanjevice, v vaseh Premogovci, Čemeča vas, od koder se širi proti Vinjemu vrhu in Čedmu v brežiški občini. Lani so dobili stekle lisice na območju Vel. Podloga in Orehovca, v brežiškem lovskem revirju pa na območju Čerine in Gornje Piroši-ce. Letos so ustrelili steklo lisico v gozdovih Dobravc. Zadnjo so ubili na dvorišču pri Ivanu Kovačiču v Čedmu, eno so pa našli poginjeno na poti nedaleč stran.
Od letošnjih devetih za steklino obolelih lisic so tri ustrelili na rednem lovu, tri so našli povožene, tri so pobili na dvoriščih. Tja, kamor so lisice prišle do kmetij, pošljejo z veterinarske postaje tudi inšpektorja, da pomaga domačinom z navodili za nadaljnje ukrepanje.
V sevniški občini je okuženo območ-
MOJSTROVINE NAŠIH BABIC — Razstava pod takim naslovom je bila od 26. do 28. februarja v Domu starejših občanov v Kočevju. Na njej so bile razstavljene predvsem stare jedi pa tudi razni starinski predmeti. Razstavo jedi so stanovalke doma pripravile pod vodstvom vodje prehrane v domu Marice Žagar, ki je za to priložnost izdala tudi bilten z recepti. Razstava je bila privlačna, saj v Kočevju že okoli 30 let ni bilo take. Na razstavi so prikazali še lončarske izdelke, ki so jih pobarvali v okviru delovne terapije stanovalci doma, in belokranjske pisanice. Nekatere razstavljene predmete in bilten z recepti so obiskovalci lahko tudi kupili. (Foto: Primc)
je na desnem bregu Save, vendar imajo tam svojega razkuževalca in živali sami pošiljajo naprej v Ljubljano. V vseh treh občinah so imeli v lanskem juliju in avgustu 15 steklih lisic in dve srni.
O steklini so lovci in drugi ljudje veterinarsko postajo redno obveščali in vozili tja živali vse dotlej, dokler so zato dobivali primernejše nagrade. Pregledi na steklino so bili pred leti še zelo poceni, zdaj pa nagrada 2 tisoč ali 3 tisoč di-
• Veterinarji v brežiški občini bodo začeli 15. marca z akcijo za cepljenje psov proti steklini, zato pozivajo lastnike, naj živali pripeljejo na dogovorjena mesta. Časovni in krajevni razpored bo objavljen po lokalnem radiu in na lepakih. Stroški cepljenja so letos 8.000 dinarjev za enega psa. Vsak bo obenem dobil za psa tudi tablete proti glistam in trakulji. Veterinarski zavod si zdaj pomaga z računalniškimi podatki, zato morajo lastniki, ki evidentiranih živali ne bodo pripeljali na cepljenje, odjaviti vse izginule in poginule pse. Redno cepljenje je obvezno za vse pse, starejše kot štiri mesece.
narjev zadošča komaj za prevoz. Stroški laboratorijskega razkuževanja in hrambe so narasli že na 19 tisočakov. To je za tiste, ki želijo imeti kožo uplenjene živali, že kar visoka cena.
Celo lovci so se zadnje čase polenili
ŠE DVE STEKLI LISICI
KOČEVJE — Lisici, ki sta bili pokončani 11. februarja v Željnah pri Kočevju in 19. februarja v Polomu, sta bili stekli. Tako je pokazal pregled trupel, ki so ga opravili v Ljubljani. Veterinarski inšpektor Bogomir Stefanič je že imel predavanje o steklini (in drugih živalskih boleznih) za prebivalce Poloma in Seča, pripravljen pa gaje ponoviti tudi drugod, kjer bodo krajani pokazali interes.
Učenci prevzeli delo in oblast
Za en dan odstavili vse, učenap — Zdaj je
3*:
- Dyme
od snažilk do ravnateljice, ki jo je nadomestil 16-letni položaj v Domu Dušana Remiha spet normalen
KOČEVJE — Dt^ienavadnega dogodka je prišlo 22. februarja v Domu 'Dušana Remiha (internatu) v Kočevju: gojenci so prezveli v svoje roke vso samoupravno in drugo oblast ter zasedli vsa delovna mesta, ki jih sicer opravljajo odrasli. Prevzem oblasti in dela seje pripravljal že nekaj dni prej, ko so gojenci razpisali vsa delovna mesta v internatu, nato pa je njihova komisija delavce tudi izbrala.
Novi ravnatelj, še ne 17-letni Anton Štimac, sicer učenec kovinarske šole, je imel tisti dan že zjutraj polne roke dela, da skoraj ni vedel, kje se ga drži glava. Tipkal je odgovore na razne dopise, preverjal, če so vsi gojenci prišli v šole, kasiral oskrbnino, izdajal naročilnice, pomagal hišniku pri nakupu hladilnika,
l	Iboi v Kočevj	u
Ubit 44-letni Ali Bejtovič — Osumljeni zločina ne prizna		
KOČEVJE — Po Kočevju so se ” na začetku prejšnjega tedna razširile govorice, daje nenadoma umrl 44-letni Ali Bejtovič; nato so »zanesljivi viri« vedeli povedati, da je zmrznil, kriminalisti iz Ljubljane pa so ugotovili, da je bil Ali ubit.
Pred ubojem je Ali popival s 47-letnim Florijanom V. iz Salke vasi, ..' to pa sta se napotila v stanovanje Florijana V. Očitno sta se tam sporekla, prepir pa je prerasel v pretep. Obdukcija je pokazala, daje Ali dobil več močnih udarcev z nekim topim predmetom. Kaže, da gaje storilec tudi brcal. Usodni so bili udarci po glavi, zaradi katerih je Ali Bejtovič kmalu po pretepu umrl. Mrtvega so našli v ponedeljek, 22. februarja.
Umora je osumljen Florijan V., ki pa zločina ne prizna. Vendar v prid tega suma govori veliko sledov pa tudi nekatere njegove izjave. V' •■"torijan V. je zdaj v priporu.
J. P.
vmes pa na telefonske klice odgovarjal: »Halo, tukaj novi ravnatelj...« in ker mu nihče ni verjel, je moral pojasnjevati in pojasnjevati.
Gojenci-samoupravljalci so prevzeli oblast tudi v kuhinji. V tej »samoupravni kuhinji« je bila šefinja Jožica Horvatič, sicer učenka tekstilne šole. Svoje naloge so opravljali gojenci še kot vzgojitelji, ekonomi-gospodarji, perice, snažilke.	•
Karmen Arko, kije sicer ravnateljica tega doma, je povedala, da ne gre za nikakršen upor gojencev, ampak da imajo tako imenovani samoupravni dan, in to vsako leto 22. februarja, ker je na ta dan leta 1944 padel narodni heroj Dušan Remih-Duško, po katerem ima njihov dom tudi ime. Gojenci zelo vest-. no in odgovorno opravljajo na ta dan vse naloge odraslih. Pomoč jim skoraj ni potrebna, saj razpisna komisija gojencev zaupa dolžnosti tistim, ki imajo veselje do določenega dela in v glavnem tudi potrebno znanje in sposobnosti. Nekaj pomoči je potrebno le mlademu ravnatelju, ki so mu naložene najodgovornejše naloge.
zbor delavcev in proslavo, na kateri so podelili prizadevnim gojencem priznanja. Na svečanost pa so — kot vsako leto — povabili tudi sorodnike padlega heroja Dušana Remiha.
J. PRIMC
V SEVNICI ZE 27. SALAMIADA
SEVNICA Na tradicionalni pokušnji salam in klobas v sevniški gostilni Vrtovšek se bodo v četrtek, 10. marca, ob 15. uri spet zbrali številni izdelovalci domačih salam in klobas in seveda mnogo več tistih, ki bi radi ob dobri kapljici poskusili okusne izdelke. Salamarjem tokrat zima ni bila preveč naklonjena, zato niti ne pričakujejo vrhunske kakovosti niti rekordnega števila tekmovalcev. Doslej jih je bilo največ 52. Največ uspeha sta imela doslej Stanko Krnc z Zajčje gore pri Sevnici in Branko Manček s Planine pri Sevnici, ki sta po trikrat zmagala in osvojila prehodni pokal v trajno last, komu bo tokrat stroga komisija prisodila največ točk, je nemogoče napovedovati. Predsednik odbora salamarjev Stane Lipar prosi sala-marje le, da prineso izdelke že dan pred tekmovanjem, torej 9. marca, v gostilno Vrtovšek, da bodo izdelke pregledali veterinarski inšpektorji.
in družine iz Pišec, z Bizeljskega ter Jesenic na Dolenjskem pošiljajo zelo malo uplenjenih živali na pregled. S tem veliko tvega in na Bizeljskem je nekdo kar sam razkuževal lisice, potem pa jih je le pripeljal na veterinarsko postajo. Veterinarji opažajo, da so nekateri lovci tako neprevidni, da ne dajo dvakrat cepiti svojih psov, ali pa pripeljejo samo enega, čeprav imajo na dvorišču po dva.
J. TEPPEY
HARMONIKARJI — FREITONARJI
METLIKA — Tudi letos bo v Metliki velefešta Vinska vigred, in sicer 20., 21. in 22. maja. Srečanje harmonikarjev — »frajtonarjev« je postalo že tradicionalno in vsako leto se ga udeleži več muzikantov. Pridejo iz domala vse Slovenije, da se vidijo, spoznajo in razveselijo, kajti udeležba na Vinski vigredi nima tekmovalnega značaja. Tako bo tudi letos v nedeljo, 23. maja. Kogar je stvar zamikala, naj pošlje prijavo s svojimi podatki na naslov: Matjaž Rus, Beti, 68330 Metlika. Rok je do konca aprila.
SREČANJE
TAMBURAŠKIH
SKUPIN
METLIKA — V okviru Vinske vigredi 88 bo tudi srečanje tamburaških skupin. Do te turistično vinarske prireditve je res še dovolj časa, vendar vabimo tamburaške skupine že zdaj, naj pošljejo svoje prijave na naslov Stane Križ, Cesta bratstva in enotnosti, 68330 Metlika. Tamburaši se bodo zbrali v Metliki v soboto, 21. maja, dopoldne.
SREČANJE
NUMIZMATIKOV
LJUBLJANA — V prostorih Hotela Ilirija v Ljubljani bo v soboto, 12. marca, in v nedeljo, 13. marca, ob 8. ure dalje srečanje zbirateljev starega denarja, značk, odlikovanj, starih razglednic in drugih drobnih starinskih predmetov. Organizator Numizmatično društvo Slovenije bo pripravil naslednje tako srečanje 8. in 9. oktobra letos. Sicer se člani društva sestajajo v ljubljanskem Hotelu Ilirija ob nedeljah ob 8. uri.
ZMAGALA
KOPITARNA
SEVNICA — V ponedeljek so v Sevnici izročili pokala, stilizirani Plečnikovi svetilki (izdelek mojstrov iz Stillesa) najboljšima ekipama na delavskih športnih igrah 1987. Pri moških je zmagala Kopitarna (34 točk), pred Lisco (26), medtem ko si 3. mesto delita Tovarna konstrukcij Sevnica in Metalna Krmelj (obe po 12 točk). Pri ženskah je zmagovalna Lisca zbrala 10 točk. Na sliki: predsednik občinskega sveta ZSS Janez Levstik izroča pokal predstavniku Kopitarne Francu Dcrstvenšku (desni).
Kozmetika, dopolnjena z medicino
V kozmetičnem salonu Biserke Dolenc
NOVO MESTO Sodeč po tem, da Biserki Dolenc, ki je pred mesecem dni odprla kozmetični salon v Domu za učence Majde Šilc v Šmihelu, ne manjka strank, bi človek rekel, da se po mestu sprehaja kar precej gospe in gospodov, ki s pomočjo sodobnih kozmetičnih naprav in preparatov spretno skrivajo svoja leta.
Biserka je kozmetiko povezala z znanjem iz medicine, saj je po poklicu višja medicinska sestra, zaposlena v novomeški bolnišnici kot anastezijska tehnica. Odpreti kozmetični salon je bila njena dolgoletna želja in danes je srečna, da poleg službe v popoldanskem času lahko odpravlja še svoj drugi poklic.
Prostor za salon si je uredila v pritličnih prostorih doma za učence in ga opremila z najsodobnejšo tehniko s področja kozmetike. »Vsaki stranki, ki me prvič obišče, s povečevalno lupo najprej pregledam kožo na obrazu, potem se odločim za način zdravljenja ali nege. Pri negi ali zdravljenju kože uporabljam preparate iz Italije, dobro pa sodelujem tudi z kozmetičarjem Milanom Jurjevčičem iz Metlike« pove Biserka. Pohvali se, da ima aparat za globinsko vnašanje bioak-tivnih snovi v kožo. Pomaga pri zdravljenju aken, preprečuje zdražl-jivost kože in krepi kožno tkivo. Druga naprava obdeluje kožo z ionizirajočo paro. Ta zmehča kožo, uredi boljšo prekrvavitev obraznih mišic, uničuje mikroorganizme in pospešuje metabolizem kože. Pri zdravljenju kože se Biserka poslužuje tudi akupresure.
Vsak obisk pri Biserki velja 14.000 din. Lepota tudi nekaj stane.
J. P.
Biserka Dolenc: Mojih storitev se poslužujejo tudi moški.
 '111
| DISKOTEKA OTOCEC
4
SAMOUPRAVNA KUHINJA — Na dan samoupravljalcev so v kuhinji Doma Dušana Remiha v Kočevju kuhali samoupravno izvoljeni kuharji, sicer učenci kovinarske in tekstilne šole. Vodja kuhinje je bila Jožica Horvatič, sicer učenka tekstilne šole (prva z leve). (Foto: Primc)
Kvalitetno kaseto s posnetki hitov s top lestvice Dolenjskega lista in Diskoteke Otočec je za ta teden žreb podelil LUCIJI LAKNAR iz Muhabcra kot nagrado za sodelovanje pri izbiranju novih in starih hitov za lestvico. Lestvica pa je po zadnjih predlogih precej spremenjena, saj so na nji kar tri novosti.
1. Bala bala 2 — FRANCESCO NAPOLI
2. Twisting the night away — ROD STEWART
3. Always on my mind — PET SHOP
4. When I fall in love — R1CK ASTLEY (novost)
5. Money money — AMAZULU
6. City lights — WILLIAM PITT
7. Faith — G. MICHAEL
8. Sorry little Sarah — BLUE SYSTEM
9. Stop for a minute — SANDRA (novost)
10. Nevcr can say goodbye — COMMUNARDS
Predloge za lestvico pošiljajte na naslov: KRKA — Zdravilišča, Diskoteka Otočec, 68222 Otočec, s pripisom LESTVICA.
NOVO V DISKOTEKI
Posebej za 8. marec pripravljajo v Diskoteki Otočec program za dekleta in žene. Vstop je zanje seveda prost. Za glasbo bosta skrbela dva diskjokeya, na sporedu bodo zabavna tekmovanja za obiskovalce diskoteke in pripravljene so tudi nagrade.
Za naslednji četrtek pa bodo priljubljene večere evergeenov popestrili še z modno revijo in nastopom ansambla Black jack iz Kopra.
HALO, TUKAJ NOVI RAVNATELJ! — Tako se je predstavljal vsem, ki so tisti dan telefonirali v Dom Dušana Remiha, 16-letni Anton Štimac.
Povedala je še, da bistvene razlike pri delu in hišnem redu na samoupravni dan v primerjavi z ostalimi dnevi ni. Le glasba je tisti dan nekoliko glasnejša, morda pa nova oblast dovoli gojencem podaljšan izhod ali organizira ples.
Tisto popoldne so imeli v domu še
—kozerija ...... ...................i..««——
PO ŽLAHTI	GA	NA
Direktor vseh direktorjev iz Hitrotkala je bil jezen, ko je zrl v bledi sekretarjev obraz.
— Spet pritožba, tovariš sekretar.
— Zoper delo vratarjev? Verjemite mi: ne morem odgovarjati, če je ponovno kateri izmed njih zaspal. Opozorjeni so bili vsi.
— Za nekaj drugega gre. Pred dnevi ste zaposlili Zofko Predalnik.
— Res je. Zofka Predalnik je delala prej na občini Repičeva draga. Je preverjena, poleg tega pa še dobra delavka.
— Že mogoče. A če se ne motim, je Zofka Predalnik vaša teta.
— Je. Mamina sestra je. V tem ne vidim nič slabega.
— V vašem sektorju dela tudi Tina Komolčič.
. Tina Komolčič je v organih upravljanja tipkarica. Sodelavci jo cenijo. Baje ima v vsem Hitrotkalu največ udarcev v minuti. Mislim na tipkanje.
— Lepo in prav. Toda ali ni tudi Tina Komolčič vaša teta?
— Tina Komolčič je mamina mlajša sestra.
—Kaj pa Tinček Komolčič?
— To je njen sin. Pri nas je za kurirja. Veste, v šoli mu ni šlo najboljše.
— Ne boste rekli, daje socialna delavka Evgenija Predalnik hči Zofke Predalnik? Vaše tete?
— Pa je. Evgenija Predalnik ima končano gostinsko šolo. Ne vidim ovire, da ne bi pri nas vodila obrata družbene preskrbe. Ljudje so zadovoljni s prehrano.
— Šofer Tone Predalnik je....
— Šofer Tone Predalnik je sin Zofke Predalnik. Sprva je pri nas vozil kombi, zdaj upravlja osebni
avtomobil. Tovariš komercialni ga zelo ceni, hvali in spoštuje. V petih letih ni imel niti ene prometne nesreče.
— Dobro veste, tovariš sekretar, kako smo sklenili: nikakršnega zaposlovanja po zvezah in zve-zicah, po rodbinskih simpatijah.
— Res je, tovariš direktor vseh direktorjev. Toda poglejte: naj zaposlim tujega človeka, neznanega in nepoznanega? Na čelu mu ne piše, kakšen delavec bo. Po žlahti pa človeka najlažje oceniš.
TONI GAŠPERIČ