Posamezna številka 10 vinarjev.
Štev. 294.	V
IMA v solilo, 21. Umira 1912.
Leto XL.
== Velja po pošti:
Za oelo leto upre] . K 28'— za pol leta sa četrt leta
sa en meseo „ . „ sa Nemčijo oeloletno „ sa ostalo Inozemstvo „
13--6-SO 2-20
35'—
V	Ljubljani na dom:
Za oelo leio naprej . K 24 — sa pol leta „ . » 12'— sa četrt leta „ . „ 6'— sa en meseo „ . „ 2'—
V	opravi prsjenan neteCno K 1*70
: Inserat!:
Enostolpna petltmta (72 mm): sa enkrat . . . . po 15 1 za dvakrat . . . . „ 13 „
sa trikrat...... 10 „
za večkrat primeren popust.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petitvrBta (72 mm) 30 vinarjev.
=Izhaja:;
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 5. uri popoldne.
hjt Urednlitvo je t Kopitarjevi nllol štet. 6/m. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne s sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6. ~£2> Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račun št. 26.511. — Dpravnlškega telefona št. M8.
Današnja številka obsega 16 strani.
Balkanska vojska in ml lisi.
Dasi krvava drama na Balkanu šc ni končana, se vendar kaže v temnih obrisih bodoča konstelacija slovanskih držav na Balkanu. Končno besedo o tem zamotanem in interese raznih držav dotikajočem vprašanju imajo pa seveda balkanska zveza in evropske velesile, ki bodo vso zadevo, kakor upamo, sporazumno in mirno med seboj uredile.
Mi smo svoje stališče in nazore že v vseh vprašanjih pojasnili in bilo bi popolnoma brezpotrebno več besedi o tem izgubljati, naj pade odločitev že tako ali tako.
Pač pa smatramo za potrebno pojasniti motive, od katerih smo se dali voditi v tej slovanski borbi proti enemu največjih sovražnikov slovanskega in krščanskega imena. Ogromna večina slovenskega ljudstva in brez izjeme vsi slovenski in slovanski listi so delili z nami vred iste nazore in spremljali z istim toplim srcem zadnji akt te krvave drame. 2e to dejstvo samo potrjuje korektnost in moralno opravičenost našega stališča in zavrača obenem nemške klevete kakor predbavicanje par slovenskih političnih nasprotnikov, češ, da govori iz nas strankarska sebičnost.
Mi smo ljudski list in tolmač" naše slovenske narodove duše. Mi je nismo ustvarili, ustvarila se je sama tekom stoletij tlačenja od strani nemške gospode, zapostavljanja in prezira-nja od strani avstrijskih vlad. Ustvarili so jo krvavi boji s Turki, boi'ba za vsako pest zemlje proti tujcu, in kaplje krvi naših sinov, s katerimi so namočena tla na avstrijskih bojiščih. To so sledovi slovenske ljudske duše in košček srca našega naroda. Kdor tega ne zna ali noče brati, ne more biti več naš. Kdor ne bere političnega razvoja z očmi, kakor ga narod bere in s srcem, s katerim ga narod zasleduje, je izgubil zaupanje med našim ljudstvom in sam odrezal srčno žilo, ki mu je dajala življenja. Naš narod je začutil ob začetku balkanske vojske, da pojo zvonovi tam doli na Balkanu mrtvaško pesem nekomu, ki je stoletja sesal njegovo srčno kri, začutil je novo zarjo za gorami in je zavriskal. Mi smo odmev tega vriska vjeli in oddali.
Tudi nemški narod bi po veliki večini spremljal ta boj proti turškemu barbarstvu s toplimi simpatijami, da ni zaneslo nemško časopisje vanj strupene in ogavne zavisti in sovraštva do južnih Slovanov. Tc podle izbruhe nemških listov v balkanski vojski štejemo med patalogične pojave. Včasih so polagali junakom v turških vojskah lavorike na glavo in jih proslavljali v junaških pesmih; danes so jih razglasili nemški listi za »Bluthunde« in »Balkanbcstien«. Vojskovodje, ki so v starih turških vojskah Turka ugnali, so poslali najbolj popularni možje med ljudstvom; danes ukazuje nemško časopisje, da se morajo obesiti na javnem trgu v Belgradu. Ker so balkanski Slovani začeli vojsko zoper Turka in sneli svojemu narodu stoletne verige z njegovih rok, so postali v očeh degenerirane nemške žurnalistike: »nesramni roparji, propadla banda, ki ni vredna ene same turške glave«. Izmišljevali so si, dan na dan najbolj krvave storije in trpinčenja brez vsakih dokazov samo, da bi ohranili v nemški javnosti mržnjo in sovraštvo do Slovanov. Ni čuda, če so se proti takemu pisanju vsi slovanski listi dvignili kakor en mož in izrekli svoj gnjev.
Politika ne pozna krščanske morale, še manj njenih načel. Ilavno sedanja kriza je pokazala, da je vsa politika goli machiavelizem. Politika ne vpraša, kaj je prav, kaj ni prav, kaj je dovoljeno in ni dovoljeno, da le doseže uspeh; kakšen in kako, je postranska stvar. Koliko hinavstva in laži, skrivanja, zavijanja, nezaupanja smo videli v sedanjih dneh v evropski politiki. Svet se čudi, če anarhija in socializem dvigata glavo, če državna ideja gine in se širi prevrat. Ali jim ne daje ravno evropska politika s svojo vrtoglavostjo, brez-načelnostjo in samovoljo slabega vzgleda? En sam vzgled! Srbi so si osvojili z orožjem in velikimi žrtvami lep kompleks ozemlja. Če so pri tem prizadeti tudi naši, avstrijski interesi, se je treba pač usesti k mizi in se mirno pobotati. Namesto tega. je trobila nemška žurnalistika ves čas na. boj zoper »smrtnega sovražnika« Avstrije, da je prišel sedaj čas, da se »srbski narod in srbska dinastija pomandra«. In vendar imajo Srbi isto pravico do življenja in napredka kakor ostale države. No, čc bi liberalni listi tako stališče zavzeli, bi ne bilo nič čudnega. Toda žalostna res-
nica je, da so z nemško nacionalnimi tekmovali tudi nekateri krščansko socialni listi. In potem se nekateri čudijo, če se čujejo tudi na Srbskem taki odmevi. Kdor oznanja sovraštvo in krivico, ne pričakuj ljubezni!
Edini politik in diplomat, ki je v tem konfliktu navajal besedo Bog in z nekim ponosom pokazal, da je Rusija krščanska velesila, ki se čuti prav zato moralno dolžna balkanske krščanske narode ščititi, je bil Ivokovcev, ruski ministrski predsednik! Od drugih diplomatov nismo druzega čuli, kakor »o ohranitvi Turčije«, »o raznih interesih in potrebah«, »o pogojih kulturnega življenja Albancev«, »o ravnotežju na Adriji« in podobnih besedah, pocl kate-remi si lahko vsakdo misli, kar hoče. Nobenega apela na pravičnost, na vrednost prelite krvi, na stari krščanski ideal osvobojenja tlačenih narodov! In mi kot zastopniki malega tlačenega krščanskega naroda, ki pričakujemo rešitve od uresničenja krščanske pravičnosti, ne pa od križajočih se interesov velesil, naj se navdušujemo za to evropsko diplomatično gospodo in naj zatajimo glas krvi, ki ob balkanskih zmagah polje v naših srcih!
Kakor smo ljudski in krščanski, tako smo tudi slovanski. Danes so nosi-telji žive krščanske misli Slovani, dočim se ostala Evropa zmiraj bolj nagiba k poganstvu. Pred kratkim je ugledni nemški kolonijalni državnik Dern-buvf< dejal: Država je pagan! V Avstriji "Stoji nemška javnost pod vplivom samih protikrščanskih gesel: »Sila nad pravico!« kakor smo prav v teh časih najbolj videli, drugod po Evropi zadostujejo imena: Francija, Španija, Por-tugal, Italija. Četudi so balkanski Slovani pravoslavni, je v njih več dejanske krščanske vere in zavesti nego v vseh ostalih velesilah, ki so v Carigrad pošiljale samo papirje. Da pa pravoslavni nimajo zaupanja v katoličan-st.vo, tega so v veliki meri krive evropske države, ki so katoličanstvo na tak način reprezentirale. Slovani so danes tucli najbolj sposobni za kulturni napredek sploh, ker niso še od modeme nadkulture izkvarjeni, so še lcmetski narod, ki živi naravno, so sveži in neizrabljeni. In zato more iiaš mali slovenski narod prav v slovanski zavesti črpati iuoč za sv*'jo bodočnosti Pri nas pa je žal v zadnjih desetletjih zavladala neka nacionalna indiferentnost, ko-
smopolitizem, pesimizem in blazira-nost. Vpliv nemštva se je v nas vedno-bolj zajedal. Balkanske zmage kažejo Slovencem tudi v tem oziru pravo smer.
Stara naša želja, da bi se vsi Slovani znašli v eni sami cerkvi, ki ima edina moč v sebi, da narode krepi in pre-snavlja, se bo uresničila samo po Slovanih. O Nemcih tega ni upati, ker jih je prvič moderna kultura preveč raz-jedla in ker je drugič njihova krščanska svetovna misija zapadla zgodovini. V tem svitu smo mi gledali balkanske dogodke, s tega stališča jih presojali.
Pred nami se odpira velika bodočnost slovanstva v znamenju krščanskih idealov. In pri tem nočemo Slovenci biti zadnji!
Svarilen mM.
Naravnost klasičen vzgled, kako se pod plaščem »avstrijskega patriotizma« državni interesi oškodujejo za ogromne vsote in se na celo državo prikliče gospodarska kriza, nam nudijo zadnji politični dogodki.
Prvo dejanje. Avstrijski konzul v Pri-zrenu je prišel s Srbi v neke konflikte. Kar naenkrat je zagrmelo po nemških listih, da je umorjen, oskrunjen, da je avstrijski konzulat zažgan, avstrijska zastava onečaščena in da kličejo ti dogodki na maščevanje in bojni rogovi so tulili na krvavo vojsko. Srbska vlada je te vesti de-mentirala, neki dunajski list je že 21. novembra prinesel brzojav, v katerem konzul zatrjuje, da je zdrav in se mu ni ničesar zgodilo. Vse zastonj. Hujskanje na vojno ni ponehalo. Evropejske velesile so se začele resno pripravljati in manjkalo je le za las, da se ni užgal ogenj, ki bi imel za Evropo strašne posledice. Boj vseh proti vsem.
Drugo dejanje. V Avstriji se je začela silna gospodarska depresija. Vse banke so začele dvigati obresti, fabrika.ntje so začeli tovarne zapirati, delavce odpuščati, trgovine so se praznile, ljudje so se omejili na najpotrebnejše in groše stiskali in na prebivalstvo je legel silen strah in potrtost. Na Dunaju, kjer so bili najglasnejši hujskači, pravijo, da stoji 25% firm pred kon-kurzom, 25.000 delavcev po trgovinah je odpuščenih, trgovine so prazne in ljudje brez dela in kruha.
Tretje dejanje. Avstrijska vlada je uradno potrdila, da so vse vesti o avstrij-
LISTEK.
Bolgarska Koračnica ,,'Soi Marica".
Kakor znano, je bila v sedanji balkanski vojski ravno ta koračnica ona čarodejka, ki je bulgarskim junakom srca tako podžigala, da niso poznali nobenega strahu, da je svet strmel in bo strmel nad tolikim junaštvom. Staro besedilo te zgodovinske koračnice, kakor ga je bil zložil pokojni Nikola 2iv-kov, pa je bilo v marsičem pomanjkljivo in okorno. Pesnik Vazov je zato prvotni tekst zdaj nekaj popravil, nc da bi količkaj škodoval zmislu in pristno narodnemu in junaškemu duhu, ki preveva celo koračnico. Tu prinašamo slovenski prevod te slavne koračnice, kakor jo je ravnokar objavil pesnik Vazov v poluradnem sofijskem »Miru« s popravljenim besedilom. Prevod se naslanja skozinskoz na original, tako da se tudi z bulgarskim napevom popolnoma strinja.
gumi Marica.
1.
Šumi Marica okrvavlj6na, plaka vdovica v ljutih ranah zdaj! Marš, marš, generale naš;
na boj pohitimo, sovraga zdrobimo'
Balkanski fantje, cel svet nas gieda: hajd, le hitimo k slavni zmagi vsi!
Marš, marš itd.
Ti lev balkanski — duh velikanski — v roje sovražne vodi nas krilat! Marš, marš itd
4.
So srca naša junaška, silna, smrt jih ne plaši, kar plamtč za boj! Marš, marš itd
5.
Smo korenine; za spas rodnlne, čast in svobodo znamo iti v smrt! Marš, marš, generale naš; na boj pohitimo, sovraga zdrobim^'
iz m\)m Črnogorcev.
(Od našega cctinjskega poročevalca.)
Črna gora in Turčija sta si bili od-davna zakleti sovražnici in ni to prvi pot, ko sta se do zob oboroženi spoprijeli. Ni je generacije ne na turški, ne na črnogorski meji, ki bi se ne bila bojevala. In ako bo to zadnji boj Črnogorcev za svobodo, in sinovi in vnuki sedanjih borcev ne bodo
več vojevali s Turki--take Črne
gore si kar ne morem predstavljati. Tedaj bo Črna gora tako različna od sedanje, ki je taka, kakor je bila od davna, da od nje nc bo ostalo drugega nego ime in junaški spomini.
Življenje črnogorskega naroda dosedaj ni bilo drugega nego ena sama dolga vojna, ki z daljšimi ali krajšimi premori traja že več sto let. Črnogorec sc je rodil na svet, da se bojuje in umira za svobodo. Od prvih otroških let je poslušal junaške vojne povesti; videl jc očeta odhajati v boj, videl morda mrtvega in ranjenega. Za igrače mu mati ni dajala v roke lesenih konj in pločevinastih vojakov, marveč oče mu jc dal handžar in pištolo. In mali Črnogorec jc iz svojih prvi dni vedel, da je to njegov posel, njegova junaška igra. Še čislo majhnemu so dali v roke dedov handžar, čeprav ga seveda še ni mogel potegniti iz nožnice. A mali je bil ponosen na to, zavedajoč sc že tedaj, da jc možak in kot tak rojen za junaška dela.
Mali Črnogorec svojega očeta ni videl iti delat na polje, niti ga ni videl pri kakem drugem gospodarskem delu, zato tudi sam ni imel ne smisla, ne volje za tako delo.^ Pa čemu tudi? Vedel je, da prihajajo Črnogorci iz boja z dušmanom onkraj daljnih gora otovorjeni z bogatim plenom; prinesejo zlatnikov in dragocenosti in priženo cele črede ovac. Vrhutega pripeljejo s sabo kakega bogatega bega ali pašo, ki se potem z zlatom bogato odkupi. Vse to je od mladega gledal Črnogorec in v tem videl tudi svoj lastni življenjski cilj in svojo nalogo. Preziral je težko delo svoje matere, ki se je mučila, da na tistem golem kamenju najde kosec zemlje, jo obdela in obseje. Za junaka ni tak posel, saj čemu saditi in sejati, ko imajo Turki dovolj mesa in denarja, za katerega si kupiš kruha.
Vsa druga — recimo nejunaška —* dela v hiši in gospodarstvu (v kolikor se je v Črni gori svoj čas in tudi še danes sploh moglo govoriti o gospodarstvu) je opravljala črnogorska žena. Njej so bile naložene vse majhne, a zato tako številne in utrudljive skrbi vsakdanjega življenja, ki jih je opravljala brez godrnjanja zvesto in vdano, dasi za to ni žela nobenega pri« : znanja.
Črnogorec še danes jako malo dela, | Tu na Cetinju n. pr. je vsa obrt in trgovina | v rokah tujcev: Arbanasov in Makedoncev. Tudi stavbinski in drugi delavci sq i navadno tujci, če so pa Črnogorci, pripa«
In na teh pustih poljanah »radijskih sloji danes sto in stotisoč vojakov, čakajočih, kaj se bodo sklenilo v Londonu. Sigurno si marsikateri misli: London j«.- daleč, Carigrad je mnogo bližje; zakaj smo izročili svojo 'osotlo tako oddaljenemu mestu? Zakaj nismo nastopili proti Carigradu? . . . »Bog je visoko, a car daleč«. Take in enake misli roje sigurno marsikateremu vojaku po glavi. A strogo rusko vojaško povelje se glasi: »Molčat, ne razsuždat!«
Tako zahteva vojaška disciplina.
A v samem vojaškem taboru ni tako pusto, kakor v naravi, ki ga obdaja.
V	bulgurskem taboru vlada primeroma precej veselo življenje. Ni sicer tako veselo, kakor nam Schiller opisuje nekdanji Wallensteinov »ostrog«, ampak videti je mnogo zanimivih prizorov, kjer bi sam vojaški duhovnik (kapucin) lahko vzkliknil: »Da geht es lioch her, bin auch dabei!«
Naj opišem takšen prizor, katerega nam slika jako živo bulgarski vojak, ki se je udeležil štirih bitk v sedanji vojni in je bil pri Čataldži ranjen. Ta leži danes v bolnišnici sofijske vojaške šole in pripoveduje sledeče zanimivosti:
»Precl vsem moram zabilježiti, da se noben vojak do sedaj ni pritožil glede kakšnih težav v vojnem času. V bitkah pri Ljule Burgasu, ko so kroglje švigale okoli nas kakor toča, vedeli smo vsi samo eno — to je, da moramo naprej!
Bilo je trenotkov, ko noben ni veroval, da bi se mogel rešiti smrti. Vendar je v teh odločilnih trenotkih vsak vojak ohranil svojo navdušenost.
Videl sem vojake, ki so stopali po truplih svojih tovarišev'in so obžalovali, da jim je pot bila obtežena zaradi njihovih mrtvih tovarišev.«
»Tako je po dne. Zvečer je pa bolj kratkočasilo,« — dostavi drug ranjenec.
»Skopali smo si v zemljo luknje, katerim pravimo — kakor tudi Rusi — »zemljanke«.
V	nje zlezemo, ko preneha grmenje pušk in topov. Zanetimo si ogenj, in sedeč okoli njega, se začnemo raz-govarjati.
En tovariš reče: »Da dovršimo skoro to delo, kajti doma nas čakajo še drugi opravki.«
Temu vsi pritrdijo.
Torej bulgarski vojak gleua na vojno kakor na s v o j e d e 1 o, za katero se istotako briga, kakor za svoje domače delo.
Življenje v »zemljankah« ima svojo prijetno stran.
Tam, v teh priprostih prebivališčih stanujejo vsi skupaj kakor bratje v eni rodbini. Ako eden zapoje, pojo vsi z njim. In včasih postane v taboru tako živo, da jih mora priti častnik opominjat, naj ne pojo tako glasno, da jih — Turek ne sliši.
A kako divno je šele tedaj, ko prihajamo iz krvave bitke! Kakšna navdušenost! Kakšna radost ! Kakšna požrtvovalnost!
Kar jih je padlo v veliki bitki, ti so za nas junaki. A kar jih je ostalo živili, to so ljudje, ki jim zavidajo.
Ne poznam vojaka, ki bi bil žaloval, za tovarišem, padlim v boju, saj je pij-i del za novo slavo Bul garij e.«
To jc ena izmed mnogobrojnih resničnih dogodil iz bolnega polja.
Za ilustracijo omenjam še samo sledeči fakt:
Ubit je bil nekega dne vojak od 35. polka. Zvečer pripovedujejo tovariši, kako ga je zadela smrtonosna krog-lja. Brat istega se greje pri ognju z drugimi tovariši vred in posluša ne da bi kaj izpregovoril ali da bi premenil lice; posluša mirno, kako je umrl njegov lastni brat.
Poljsko pismo.
Antisemitsko gibanje med Poljaki.
Nekaj časa se je zdelo, da se bodo antisemitski valovi, ki so šli preko Rusije, ustavili na Ruskem - Poljskem, ki je od nekdaj veljalo za varno zatočišče judov. To bi se bilo tudi najbrže zgodilo, ako bi si ne bili judje sami podpisali obsodbe med poljskim narodom. Kot praktični ljudje so se judje postavili na stran močnejšega, to je na stran Rusov in postali ovaduhi ruskih oblasti. Vsak poljski shod, da celo verske prireditve ovajajo ruskim oblastem in napravljajo poljskemu prebivalstvu nešteto sitnosti in neprijetnosti. Ko so šli poljski dijaki k skupni spovedi, so jih judje ovadili, češ, da imajo v cerkvi vojaške vaje. Dalje ovajajo Poljake radi nedovoljenega nakupa zemlje, radi dobave orožja in municije iz inozemstva itd. Takih ovadb je bilo zadnje mesece na stotine; sicer se je skoro vedno izkazalo, da je bila denuncijacija lažnjiva, a ljudje so pa le imeli velike sitnosti z oblastmi in časih občutne denarne kazni. Kaj čuda tedaj, da se jc tudi med poljskim narodom dvignil odpor proti židovstvu, ki je za jude naravnost pogubonosen, ruski upravi pa dela veliko preglavic.
Poljaki so znali jude prijeti na najobčutljivejšem mestu: začeli so jih bojkotirati na gospodarskem polju. Bojkot se izvaja tako temeljito, da propade vsak teden po več judovskih trgovcev, obenem pa tako previdno, da Poljakom radi tega nobena oblast ne more blizo. Na tisoče Židov se pripravlja, da se izselijo — a ne vedo kam. V Ameriko nočejo, ker bi radi ostali v bližini. Najbolj pri rokah jim je Avstro - Ogrska, kamor se bodo spomladi najbrže v velikih množicah obrnili. Judovski listi se živahno pečajo z izseljniškim vprašanjem.
Judom se torej njihovo izdajstvo nad Poljaki slabo izplačuje. Veliko korist pa imajo od antisemitskega gibanja krščanski trgovci, ki so si v kratkem času zelo opomogli. Tudi krščanskim poljskim listom se to odlično pozna; naročniki so se silno pomnožili. »Gazetta Chodzieme« se tiska že v 50.000 izvodih.
Avtonomija poljskih mest.
Državni svet v Petrogradu se je te dni bavil z zakonskim načrtom o avtonomiji poljskih mest. Načrt se je vrnil odseku, da ga izpopolni. Na podlagi tega zakona dobe poljska mesta na Ru-skem-Poljskem neke vrste avtonomijo.
skem konzulu izmišljene, zlagane in neresnične. Nemški žurnalisti so naredili silno dolge obraze in se sramežljivo potuhnili. Nobenega glasu več o vojni, niti bcsedice kake hujskarije, vse tiho kakor veliki teden. Zdaj so obrnili naenkrat kopje proti vladi! Voditelje naše zunanje politike napadajo, češ da so vedeli, zakaj se gre, da pa kljub temu niso hoteli javnosti namenoma pomiriti. Tako obnašanje da je »nc-pairiotično, nespametno« (Morgen), »da je rodilo v Avstriji vznemirjenje in ogorčenje in nam prineslo zunaj države sramoto in zasmeh (Neue Zeitung 17. dec.). »Tako postopanje je naravnost neverjetno (Ostdeu-tsehe Rundschau) »in je prineslo Avstriji neizrečeno gorje« (Neue Freie Presse). »Avstrijska vlada je neopravičljiva, mora dati prebivalstvu zadoščenje« (Zeit). Socialni demokratje, ki bodo brez dvoma pri tem največ dobička iztisnili, pa govore, »da bodo posledice te afere za ugled Avstrije take, kakor izgubljena bitka,« in imenujejo konec tega hujskanja »svetovno blamažo« (Arbeitervville). »Karntner Tagblatt« pravi, »da je pri nas že navada, da se zunanje ministrstvo vsake tri leta enkrat blamira«. Kako da je mogoče, >da ni hotel zunanji urad, ki je gotovo vedel resnico, preprečiti takih lažij?« In »Alldeutsches Tagblatt« od 18. decembra pravi z nedosežno ironijo v članku: Das Ende des Schwindels der Kriegshetzer: »Srbi so bili tako nesramni in izzivalni, da niso konzula Prochaske umorili, ja niti pokvečili ga niso! Na vojne hujskače je legla silna žalost, ker ga ne morejo več izrabljati za vojno napoved! No, zdaj vemo, kako je treba delati na Balkanu avstrijsko-ogrsko politiko!«
Slovanski avstrijski listi so ostali ves Čas mirni in to hujskarijo obsodili. V dobri veri, da bi utegnila biti vsaka vojska za Avstrijo usodepolna, so to hujskajoče gibanje zavirali, četudi so jih nemški listi za »nepatriotične« proglasili.
Danes si lahko vsak otrok napravi sodbo, na kateri strani je bil patriotizem. Ogromna škoda, katero bodo avstrijski narodi še nekaj časa čutili, pa naj plačajo nemški hujskači, ki bi se radi sedaj umili in vso krivdo na vlado zvrgli. Namesto političnih profitov, katere so mislili na škodo drugih slovanskih narodov s to hujskarijo napraviti, so si stekli »svetovno blamažo«.
Slike iz fiulgarskeoo lato pri im\m.
Prof. A. B e z e n š e k.
Sofija, meseca decembra.
Zima je nastopila. Ta sicer v Tra-clji ni tako huda, kakor je navadno po slovenskih deželah, a zmrzuje le, četudi do danes še sofijska meteorologična postaja ni zabeležila večjega mraza od —•6 C. Vendar pa vejejo hudi vetrovi, posebno ker je tod turška sekira opu-stošila nemilostno vse gozde in posekala vse večje drevje, tako da danes na bojnih poljih okolo Lule Burgasa, Čor-lua in Čataldže ni drugo videti, kakor nizko grmovje. Tako je bilo tudi pred desetimi leti, ko sem se vozil po teh pustih poljanah in gledal iz okna železnič-nega vagona na desno in levo — sledi turškega žalostnega gospodarstva.
A kako je izgledala tedaj cela ta okolica v »rajskem mesecu« maju; kako žalosten mora biti prizor še-le pozimi !
dajo gotovo najnižjim slojem revnega ljudstva. Črnogorec še danes ljubi udobnost, rad se spr.ehaja po »pijači« ali pa sedi pred kavarno, kadi cigareto in pije kavo. Še danes polje v njem ista junaška kri kakor nekdaj; ob sedanji vojni so se silno nesrečne čutili vsi tisti, ki radi službe niso mogli v vojsko. Za poznavalce razmer so bile v kraljevem vojnem proglasu jako značilne besede, da se bo v vojnem času vsaka služba smatrala in nagradila kot vojni čin. Kralj je poznal svoje ljudi, ki pa kljub navedenemu zatrdilu niso bili zadovoljni. Zavidali so tiste, ki so bili v boju, češ: Kot junaki slavno mro na bojišču, nam pa je sojena smrt na postelji kakor ženskam. Eden mi je priznal, da ga srce boli, če pomisli na tiste, ki so v vojni. »Kajti mi Črnogorci smo« — tako je rekel »že po krvi silno ambiciozni in nam je neznosna misel, da bi se nekateri bolj izkazali nego mi in se vrnili med nas polni slave. Kajti, kaj moremo mi tukaj? Sedim v uradu in vršim svoj posel kakor bi ga tudi vsakdo drug in nimam nobene priložnosti, da se izkažem s kakim posebnim delom. A tisti, ki so v boju, morejo! In ko se vejna konča, se vrnejo z odlikovanji in kolajnami — jaz pa in z menoj vsi drugi, ki smo ostali tu, ne moremo niti misliti na kaj takega.« Videl sem, da jih to strašno boli.
To je ambiciozen in ponosen narod. Že ves njihov nastop jim daje nekako aristo-krat?ko obeležje, da jih je krasno pogledati, ko šetajo po mestu. Človeku se večkrat zazdi, kakor da bi se bil za več stoletij postavil nazaj in gleda stare junake — viteze, ki jim je bil boj edina zabava in opravilo.
Kralja ljubijo Črnogorci z naravnost otroško ljubeznijo; je med njimi takih, ki se cel dan mude pred dvorom. Šetajo in se pogovarjajo ter — varjejo kralja. Tudi sedaj med vojno sem videl stare može, ki so po cel dan postajali pred dvorom; dostojanstveno korakajo semintje, včasih sedejo na kamen ali postoje in se pogovarjajo, ob tem pa čuvajo — kraljico. Kralj s svoje strani je zopet s svojim ljudstvom kakor oče z otroci; pravijo da večino njih osebno pozna. Vsak dan pride po večkrat pred dvor in se razgovarja s svojimi Črnogorci. Običaj zahteva, da tedaj, ko se kralj pogovarja pred dvorom, nihče ne gre mimo, marveč se vsi, ki gredo po trgu, takoj ustavijo in odkriti čakajo, da se kralj vrne v dvor. To velja tudi za tujce. Večkrat gre kralj tudi po trgu med tamkaj zbrane, in kakor hitro opazi kak neznan obraz, precej vpraša, kdo je to, ali pa pristopi sam k dotičnemu in ga vpraša. Vsi imajo neko posebno spoštovanje do kralja, o katerem pripovedujejo, da njegovega pogleda ne more nihče prenesti in da ga ni, ki bi se pred njim ne zmedel. Kadar se snidejo s kraljem, mu poljubijo roko; ravnotako tudi drugim članom vladarske hiše. Kadar se pelje kralj ali kdo drug z dvora po ulici, tedaj že od daleč vsak stopi v stran, po-stoji in se odkrite glave klanja.
Narod je trezen in izredno soliden. Nisem še videl, da bi kdo klical na mizo liter ali pol litra vina; vsak pije samo po čaši (1 del). Istotako ne stoji po mizah žganje v steklenicah, kakor se to vidi n. pr. v Slavoniji, Največ se Še pije pivo — a tudi to ne iz vrčkov in škornjev. Ves čas, odkar sem tukaj (od začetka sedanje vojne) ie nisem videl pijanega človeka in nisem
čul kletve. Ako tu in tam pade kdaj kaka kletev, je to večinoma taka, kakor jo drugod govore v šali, a tudi ta vedno prihaja le iz ust civiliziranega človeka — »Evropejca«.
Demokratizem je tu sijajno izveden — h čemur nedvomno mnogo pripomore tudi narodna noša; na prvi pogled ne najdeš nobene razlike med ljudmi. V vsakdanjem življenju se navadno vsi »tičejo« med sabo;
v kavarni sede za isto mizo vojak in častnik, nižji uradnik in minister. O kakih dolgočasnih, brezkrajnih naslovih, raznih »prevzvišenih« in »presvetlih« tu ni ne duha ne sluha. Prve dni se nam, recimo »Evropejcem«, dokaj čudno zdi, ko vidimo visoko izobraženega človeka v priprosti narodni noši. Mnogo jih je, ki govore francosko in italijansko, nemško manj, čeprav so se tega jezika šest let učili na gimnaziji. Nemščina se nekako kar ne more vkore-niniti, in medtem, ko se na gimnaziji vsak dokaj dobro nauči francoščine, pa zna nemško komaj za največjo silo, a še tisto takoj po maturi temeljito pozabi.
Polja v pravem pomenu besede Črnagora nima; vse naokrog je sivo kamenje. Toda še tisto malo plodne zemlje, kar je ima, ne obdeluje prav ali pa sploh ne. Je nekaj dolin s plodno zemljo, a so večinoma neobdelane. Celo cetinjsko polje, široka in lepa ravnina, ki bi mogla dati vsaj potrebno zelenjavo za mestno prebivalstvo, stoji golo in neobdelano in služi samo kot pašnik. Vrtov nimajo in zelenjava prihaja na trg v najmanjših količinah, tako da vlada v tem oziru veliko pomanjkanje in draginja.
Vse, kar sploli prihaja »a trg, prina-
Volilno pravico imajo vsi posestniki nepremičnin in nekateri drugi. Voli se v tri kurijo: rusko, židovsko in ostalih narodnosti.
Proslozidarslvo m Portugalskem.
Odkar je ministrski predsednik Canalejas padel kot žrtev zločinskega anarhizma, se je na Španskem zopet začelo uveljavljati gibanje proti revolucionarjem. Tako so minoli mesec v največjem madridskem gledališču zborovale organizacije konservativne in liberalne španske mladine, da protestirajo proti mednarodnemu Ferrerovstvu. Na zborovanju se je zahtevala skupna akcija proti prevratu.
Ob tej priliki je špansko časopisje zlasti povdarjalo dejstvo, da je povodom Canalejasove smrti ves kulturni svet poslal sožalne izjave španski vladi — le najbližji sosed, Portugalska, tega ni storila. S tem — tako pišejo španski listi — je portugalski parlament pokazal, da stoji na nižji kulturni stopinji kakor vsak drug parlament na svetu. Ta poklon naj sprejmejo tudi tisti svobodomiselni krogi pri nas, ki so proslavljali novo portugalstvo.
Špansko časopisje jc ob tej priliki tudi pribilo, da je velik del portugalskih poslancev revolucionaren in je že ob raznih prilikah slavil umor in surovo nasilje. Da je temu res tako, je v najnovejšem času dokazalo samo uradno glasilo španske vlade »O Mundo«, ki si je za zadnjo Ferrervosko prireditev steklo obilo zaslug. To glasilo prostozidarske lože je tudi svoj čas naj-strastneje zagovarjalo Ferrera. Po vsem tem res ni težko uganiti, kako to, da imajo anarhisti, ki nikoli nič ne delajo, vendar vedno polno mošnjo, da lahko potujejo po vsem svetu in ustanavljajo različna podjetja, ki stanejo drag denar. O tesni zvezi Canalejaso-vega morilca Pardinasa s sedanjo republikansko vlado na Portugalskem, nam pričajo tudi naslednja izvajanja »Koln. Ztg.«: Tu sc je zelo opazilo, da se je v Madridu pojavila govorica, da je napad na Canalejasa veljal pravzaprav kralju. To potrjujejo tudi tale dejstva: Zadnje bivališče morilca Pardinasa je znano. Kot anarhist je bil aviziran iz Buenos Airesa. Kje pa je bil preje? To nam pove portugalsko republikansko časopisje. Začetkom leta 1908. se je Pardinas mudil v Lizboni ter je bil v tesnih stikih s takratnimi revolucionarji, tako da je bil po neuspeli vstaji januarja 1908. kot sokrivec aretiran. Kraljev umor mu je zopet pomogel do svobode, vendar je bil, ko se je nekaj časa skrival, iz Portugalske izgnan, nakar se je obrnil v Argentinijo.
Po vsem tem se seveda nikomur več ni treba čuditi, da portugalski parlament ob Canalejasovi smrti ni izrazil svojega sožalja. Saj je bil lopov Pardinas njihov najožji somišljenik in pomočnik, duh njihovega duha, ki je hotel portugalstvo razširiti tudi na Španijo_
R\i že imate nove božične in novoletne razglednice »Slovenske Straže"?
šajo žene, in sploh še nisem videl moškega, ki bi nesel kak tovor. Ženske pa dan na dan nosijo v mesto na svojih plečih težke krošnje ali gonijo s tovori obložene osle. Prinašajo pa živila: jajca, olje, vino, pečene in sveže ribe in drugo. Čim bliže je zima, tem več prihaja na trg drv — seveda v minimalnih količinah, kolikor pač more na svojem hrbtu nesti osel. In celo vsak posamezni zveženj drvi priča o komodnosti Črnogorca: Vse so samo drobna polena iz vej ali nedoraslega drevja. Debelega drevesa Črnogorec sploh ne gre sekat, ker bi ga to stalo preveč truda, marveč seka le mlado, drobno drevje. Sploh ni med tem narodom še nobenega zmisla za pametno gospodarstvo. Življenje mu je še skrajno primitivno, da ne rečem patriarhalno, kakor je bilo v davnini.
Hiše so primitivne — seveda iz kamna; tu ni treba za hišo drugega nego stavbišča, ki d& obenem tudi materijal. Zgrajene so hiše skrajno priprosto, zlasti po vaseh: na-ol otesano kamenje je zloženo skupaj rez malte. Po vaseh so hiše večinoma krite s slamo, na Cetinju pa je povsod opeka. Pozimi so vse hiše — tudi na Cetinju — polne vlage; šele v zadnjem času so začeli delati pri novih hišah betonske temelje.
Do urejenega življenja in dobrih go> spodarskih razmer je tu še zelo daleč. Doslej se dežela radi tesnih mej tudi ni mogla razvijati, kakot_bi bila rada. Ako ji sedanja vojna prinese tiste sadove, ki jih ji vsi želimo in upamo nanje, potem bo Črnagora lahko hitro napredovala.
vse je zaMjeo.
Dunaj, 20. decembra 1912.
Včeraj so hoteli v budgetnem odseku, kakor slove parlamentarni izraz, »ubiti« dr. Korošca. Seja bi trajala, da bi se izgovoril. Cel dan so nam sporočali, da ne bo seje, ker so nas na la način hoteli zadržati, da bi ne zavlekli debate globoko v noč. Šele proti koncu seje je prišel načelnik budgetnega odseka dr. Koryto\vski »lojalno« javit dr. Korošcu, da mora vsled splošne želje vendar ie sklicati odsokovo sejo. Sporočilo smo sprejeli hladno na znanje. Toda kakor v celem boju niso naši voditelji niti za trenotek glede taktike zaostajali za voditelji ostalega parlamenta, kajti cel parlament je bil proti nam, tako tudi v tem trenotku ne. Nasprotni generalštab ni pregledal bojnega polja, mi prav dobro. Na dnevnem redu je še bilo blizu deset, imunitetnih predlogov. Nihče se ni zanje zanimal, mi navidezno tudi ne. Toda že ko se jo bližalo glasovanje o vojnih služnostih koncu, je Gostinčar sta! pri predscdni-štvu, dr. Verstovšek pod estrado in Jarc pri poljskih klopeh. Glasovanje se je končalo in imunitetni predlogi so stali na dnevnem redu. V tem trenotku so se dali Gostinčar, .Tare in Verstov-Sek vpisati con trn in pro na prva mesta in tako smo imeli mahoma za celo noč govorniških mest dovolj.
Gostinčar začne govoriti. Pred njim velik kup gradiva. Izjavi, da bo govoril obširno. In sedaj bi morali videti in slišali, kako je cela zbornica letela k slovenskim klopom ter pričela huronsko vpitje. Naši tovariši so ob-stopili Gostinčarja, da ga branijo s svojimi telesi. Vriše nepopisen, razburjenje velikansko. Nam nasprotni parlament je uvidel, da so jo naš generalštab zopet izkazal za bolj prebrisanega in da so nasprotnikom cel dan skrbno skrivani načrti o »ubijanju« dr. Korošca temeljito prekrižani.
Sedaj je prišel trenotek, o katerem smo vam že poročali in v katerem se je lahko reklo: Vse vas kolne! S te.m pa jo prišel tudi trenotek. da diktiramo in govorimo mi.
Takoj je nastal preobrat. Prihajali so seli: Dr. Sylvester želi dr. Korošca. Dr. Korytowski išče dr. Korošca. Dr. Gros čaka pri prezidentu dr. Korošca. Sedaj je govoril naš klub. Z grandeco mogočnih ljudi so govorili naši parla-mentarji: Danes nočemo budgetnega odseka ! Kaj pa jutri predpoldne? Tudi nočemo! Popoldne ob 3. uri. Tudi nočemo, ker se navadno sklicuje za 4. uro; le nič izrednega ! In tako smo jim diktirali 4. uro popoldne. Voditelji so sklep odobrili. Toda vsi drugi so še vikali in krikali vsled poniževalnega taktičnega udarca. Na posebno grd način so so. obnašali Italijani, pred vsem njih govornik dr. Bugatto. Ječali so, ker so bili dobro zadeti.
Dočim nas je prej le malokdo nagovoril, prihajali so sedaj posredovalci, ali kakor jih imenujemo v parlamentu, mirovni angeli neprestano vpraševat, zakaj smo tako ljuti, ali bi se udali, kako bi se dali pomiriti. Naš klub je poveril pogajanja dr. šusterši-ču, ki so neprestano trajala cel današnji dan.
Obslrukcijo smo začeli, cla opozorimo avstrijsko javnost na zgoraj in spodaj na žalostne razmere v hrvatsko - slovenskih deželah naše države. Ze bližnji čas bo pokazal v političnem
in gospodarskem pogledu, da je naša krepka opozoritev nekaj izdala. Jasneje ne moremo govoriti.
Ob 4. uri se je vse gnetlo v budget-ni odsek. Dr. Korošec dobi besedo: »Za-priče.li smo že pri posvetovanju bu d geta ostrejšo taktiko, da vas in vlado opozorimo ua nevzdržne, razmere na slovanskem jugu. Hoteli ste nas potlačiti s silo in uprizorili ste znano nasilno glasovanje. Toda mi se nismo udali. Nadaljevali smo svojo taktiko in danes je vsakemu jasno: da brez nas in proti nam ne morete naprej. Da smo vam pokazal' svojo moč. s tem je eden naših ciljev dosežen. Na drugi strani pa so se izreklo tudi stranke pripravljene, da nam glede posvetovanja nekaterih od nas zaželjenih predmetov gredo na roko. Vsled tega izjavljam, da izpremeni-mo svojo taktiko pri posvetovanju budgetnega provizoriju v odseku. Izjavljam pa obenem v imenu svojega, kluba, da glasujemo proti provizoriju, ker ne zaupamo vladi.«
Vsi so se oddahnili in mahoma so se izpremiuili čmerni obrazi v vesele in zadovoljne. Prej nas je vsakdo gledal hudo in srpo, sedaj so nam stiskali roke in rekli: Not te Leute! Sicer so se Rusi ni na vrsti, ki tudi pretijo z ob-strukcijo, toda zatrjuje se nam: Slovenci so nam nevarni, z Rusini bomo žo gotovi. Ne vemo, koliko jo resnice na tem, toda to ni skrb hrvatsko - slovenske opozicije.
Drlavni zir.
Dunaj, 20. decembra.
Izjemni zakon sprejet.
Začetkom seje je zbornica brez krika in hruma v tretjem branju sprejela vojaški izjemni zakon z 250 glasovi proti 116. Danes smemo javno pribiti, da tudi češki radikalci niso imeli namena, zakon preprečiti. Ko bi to resno hoteli, bi tudi izvršili, ker je koledar njihov pomočnik. Za en dan ali dva bi bili brez posebnih težav mogli zavleči razpravo v zbornici z raznimi izpre-minjevalnimi predlogi in glasovanji po imenih. Vsakdo pa dobro ve, da bi vlada brez posebnega pomisleka uveljavila ta zakon tudi s § 14. To pa bi bilo za prebivalstvo mnogo slabše, ker bi bil zakon uveljavljen po vladnem načrtu brez vseh izprememb, ki jih je vlada vsled pritiska opozicije med razpravo v odseku morala dovoliti. Odločna opozicija, ki se je vsled netaktnosti in oholosti nemških in tudi poljskih poslancev razvila do obstrukcije, je bila prvotno le izraz ogorčenja proti taktiki vlade in njenih priganjačev.
Šilo za ognjilo.
Danes od 12. do 2. ure je bila zbornica podobna čarovniškemu kotlu. Treskalo je in grmelo v zbornici, da je vsak čas bilo bati se katastroie. V vsaki družbi dobite ljudi, ki kale mir, iščejo prepirov, delajo intrige in kovarslva. Druga točka dnevnega reda je bilo odsekovo poročilo, naj se 1. 1910. sklenjeni začasni poslovnik podaljša za šest mesecev. Manjše stranke, ki so obsojene na opozicijo, seveda niso zadovoljne z ostrejšimi določbami poslovnika. Trd in neizprosen predsednik more s strogim poslovnikom zadušiti vsako opozicijo. To opazujemo na Ogrskem. Zato je naravno, da so danes češki radikalci hoteli izraziti svoje pomisleke proti provizoriju poslovnika. Tega pa znani nemški kontrolorji niso hoteli dopustiti. Vpisalo se je med govornike iz vseh strank morda do 200 poslancev, da bi vsaj eden iz kluba dobil besedo. Za razpravo so češki radi-
kalci določili posl. Choca, Hrvaško-slovenski klub tovariša Jarc a. Češki radikalci so bili toliko srečni, da je bil kot drugi protigovornik izžreban dr. Sviha, ki bi bil prepustil mesto Chocu. Toda kaj se je zgodilo?
Prvi je govoril nemški radikalec S e i d i, ki jc porabil to priliko, da je napadal opozicijske stranke, osobito pa če-Ske radikalce. Očital je posredno tudi nelojalnost onim, ki ne kličejo »hura« vsaki »diplomatični potezi« vlade in vsakemu :>patriotičnemu« izlivu nemških žurnalov. Vsi so razumeli, kam letijo te pšice. Še bolj pa je razburilo češke in jugoslovanske poslance demonstrativno ploskanje nemških poslancev, ki imajo sedaj patriotizem patentiran in cementiran.
Drugi nemški govornik B r a n d 1 je sicer opravičeno slikal žalostne razmere kmečkega stanu, a vse to ni v nobeni zvezi s poslovnikom. Pa to bi še prenesli. Po dogovoru med nemškimi strankami pa vstane dr, T o b i s c h in predlaga konec razprave. To je sodu izbilo veho. Nastal je nepopisen krik. Choc, Burival in tovariši so kričali, I.,isy je pričel piskati in razbijati po mizi. Podpredsednik Pernerstorfer je zvonil in svaril, pa hrup je bil vedno večji. Glavna govornika Seitza in Miklasa so razumeli samo stenografi, Kršč. socialec Mi-klas je seveda premleval znane fraze glasila svoje stranke. Njemu je lahko govoriti o potrebi parlamentarizma, ker ga imajo v zakupu s Poljaki proti slovanski manjšini. Toliko hinavščine niso prodali že deset let. Danes sc Miklas objema tudi z Fried-manom in Loser z V/olfom. Celo nekaterim zmernejšim nemškim poslancem se je zdela ostudna ta komedija, ki so jo skovali z vednostjo soc. demokrata Pernerstorfer-ja, ki je ravno predsedoval. Mnogi poslanci so mu klicali: »Tisza!«
Kar so iskali, to so dobili. Šilo za ognjilo. Vsa razprava o podaljšanju poslovnika bi bila mirno rešena v eni uri ali še preje. Sedaj pa so stvarni popravki trajali nad eno uro na sramoto nemških iz-zivačev.
Poslanec Jarc, ki je bil odločen za govornika, je hotel v stvarnem popravku označiti stališče kluba. Ko pa je odločno grajal kruto in nelojalno postopanje večine, mu je Pernerstorfer odtegnil besedo. To pristransko postopanje so grajali tudi mnogi Nemci. Šele, ko je dr. Sylvester prevzel predsedstvo in naslednjim govornikom prepustil prosto besedo za stvarne popravke, je nastal mir v zbornici. Vendar pa so od časa do časa še vedno stresali svojo sitnost razni petelini v nemškem taboru.
Med Jarčevim govorom, ki je pošteno okrcal italijanskega poslanca dr. Bugatta, zakliče posl. M a r c k h 1: »Zakaj pa je deželni odbor kranjski dovolil »Ljudski posojilnici« do dva milijona?«
Posl. Povše-r »To ni res! Jaz kot predsednik »Ljudske posojilnice« bi moral to vedeti.« Slovenski poslanci so bili vsled Marckhlovega medklica do skrajnosti ogorčeni in z vso odločnostjo zavračali to ne-čuveno in drzno sumničenje, da ne rabim hujšega izraza.
Posl. Marckhl se je hotel opravičevati in je navajal iz zapisnika dež. zbora kranjskega z dne 7. svečana 1912, da je dežela imela pri »Ljudski posojilnici« vloženih 1,246.000 kron. Klici: Kdaj pa? Marckhl: Pred tremi tedni je bilo vloženih 500.000 K. Jarc: »Kateri dan?« Marckhl: »To morate Vi bolje vedeti.« In navaja iz zapisnika svote, ki jih je dežela imela naložene pri raznih zavodih.
Povše: »Kaj pa hočete s tem dokazati? Saj tega ni nihče tajil, da je dežela pred letom imela naložene te denarje. Ni
Luigi Calco in jest. Glih za enga kanalčka sma barantala iz purtirjam na ta noumo Žabjek, ke jc znou čist iz glave zapet cela »O mein liber Auguštin, oles ist hinl«, kar zareži edn za mojmo hrbtam:
»En štempl za dve krone, enga pa za šterndvejset vinarju!« in ke se ubrnem na-ukul, pa zagledam pred saba gespuda dohtar Kokala:
»Oho, Luigi Calco!« razveselu sm se /est, kc m je pršou tku lepu u roke kokr nalaš.
»Pst! pst!« puložu je gespud dohtar i Kokal en prst na usta, iz ta drugmo m je pa pužugu:
»Pepe, Pepe; a na veš, de je tu uredniška tajnast in de se na sme neker drge ud tega guvort, kokr k večm u kavarni«
»Oh, nej na zamerja, gespud dohtar, jest na puznam tiste nhne reglce, ke se sme guvort ud kašne reči, ke pa ne. Jest holt bleknem, kar m glih pride na ježek. Za kua b pa tud tlela moj prjatu purtir, ke že ud nekdi iz kanalčkem skp barantava, na sinou vedet, de sa uni tist Lah, ke piše u »Sluvensk Narud« pu sluvensk tku, de se brauci pu turšk dougačasja?«
»T um že puvedu! Zdela morm hitr nest tela štemple, ke sm enga djau na kuntumac. Če čš, pa me tlela mal pučak, sej um prec fertikl« In gespud dohtar Kokal je je tku pubrisu iz tistem štemplnem pu gank in zginu za enmo voglam, kokr de b gurela voda za nim.
»Flink pa je tala gespud do' tar,« ubr-nu sm se spet h purtiri; »tku t pa puskoč, kokr de b biu na fedreh. Pa kua pa tu pumen, ke prau, de je dau enga na kuntumac. Kadr mama pr nas u Štepan vas kuntumac, tu je zmeri cela vas na kuntumac in usi psi morja nost torbe du preklica?«
-Tist jc pa druh kuntumac.,« pujasnu m je purtir. Tist jc pusi kuntumac. Tlela pr nas na sudni ie oa tku: če tle deneš enga
l na kuntumac, je tu tulk, kokr de more bt tist lepu tih in de nima nubene besede več za črhnt, ampak kar plačat, kulkr ud nega pugervaš.«
»Brava!« pusvetil se m je naenkat u glau. »Tula je pa fajn, zdela kc u pršou, ga um pa ujeu, pa u mogu plačat.«
»Kerga uš ujeu? Kdu u mogu plačat?« začeu me je purtir sprašvat, kokr de b m biu fouš.
»Tegala um ujeu in tala u mogu plačat,« usliknu sm jest in prjeu gespud dohtar Kokala za rukau, ke je glih spet notr stopu h purtiri.
»Kua plačat?« ustrašu se je gespud dohtar Kokal.
»Kar tih, pa moučat! Jest jh tlela de-nem zdela na kuntumac in uni maja tih za bt in plačat men tamla pr Štruklne ene pušrekane vampe, pa pu litra vina. Pa prec!«
»Ho-ho-ho-ho!« začela sta se režat gespud dohtar Kokal in pa purtir, kokr iz enga grla.
»Ki maš pa štemplne, Pepe?« pršou je ta peru purtir h seb. »Brez šlemplnu pr nas na sudni prou nč na uprauš. Če plu-neš tle u kašn kot, pa more bt že štempl zraven, drgač nč na vela.«
»A tku? Za kulk pa more bt pol j i temp! tle, čc jest gespuda dohtar Kokala ; denem na kuatunuc za en fruštek?« \
pa res, kar Vi trdite, da ima dežela sedaj pri Ljudski" do dva milijona.«
Marckhl: »Tega ne vem, koliko ima danes dežela pri > Ljudski«; res pa je, da je imela tekom časa naloženih skoraj dva milijona.«
Naš posebni prijatelj Marckhl naj v bodoče dobi zanesljivejše informacije, da ne bode zopet naletel, kakor danes.
Posl. Povše obžaluje razne govorice, da hočejo slovenski poslanci s svojo obstrukcijo od vlade iztisniti več milijonov. Posebno grajo pa zaslužijo možje, ki zavzemajo visoka soc. mesta in ponavljajo lake čenče. Začetkom decembra je imela dežela pri »Ljudski« okroglo 300.000 kron. To more potrditi tudi dež. odbornik grof Barbo, ki je navzoč. (Čujte!) To vlogo pa »Ljudska« obrestuje po 5%. (Čujtel Cujte!) Ali naj deželni denar leži mrtev v blagajnah! S takim postopanjem, gospodje, le olje vlivate v ogenj. (Burno pritrjevanje.)
Govorili so še Jarc, grof Barbo in dr. V e r s t o v š e k. Slednji naglaša, da se Slovenci od nikogar ne puste straho-vati. Slovenske posojilnice stoje trdno, ne pa nemške. Ako pa hočejo Nemci boj tudi na gospodarskem polju, potem se jim bode slaba godila na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem. (Živahno pritrjevanje.)
Zbornica je nato sprejela provizorij poslovnika in pričela razpravo o službeni pragmatiki. Ob 4. uri je predsednik zaključil sejo. Prihodnja seja bode 27. decembra.
Hrvaško-slovenski klub
je imel danes daljšo sejo, v kateri je dr. šusteršič obširno poročal o situaciji v parlamentu. Odločna slovenska opozicija v proračunskem odseku ni bila brez uspeha. Zlomila je strahovlado večjih strank in jih prisilila, da so se začele pogajati. Vplivni in zmerni možje v nemškem in poljskem taboru so se prepričali, da nc zlomijo resne in odločne opozicije slovenskih poslancev. Nadaljni terorizem bi škodil le parlamentu, ako bi bili slovensko-hrvaški poslanci prisiljeni, izvajati skrajne posledice. Odgovornost pa bi nosila le večina, ki je hotela pometati z manjšino. Situacija se je v toliko izboljšala, da je mogel Hrvaško-slovenski klub začasno odložiti orožje neizprosne opozicije. Stranke so sc udale, da pride vladna predloga glede osrednje zadružne banke iz proračunskega v narodno-gospodarski odsek, ki se bode že v prihodnji seji pričel posvetovati o tem vprašanju. Dalje je zagotovljeno, da pridejo na vrsto razne druge predloge, ki so največjega pomena za prebivalstvo. Ta moralni uspeh je v prvi vrsti zasluga poslancev dr. Dulibiča, dr. Korošca in G o s t i n č a r j a , ki so sami brez najmanjše moralne podpore drugih članov v proračunskem odseku ugnali v kozji rog ogromno in kruto večino. Klub jim je danes izrekel zasluženo priznanje za velike žrtve in določil nadaljno taktiko. Boj z večino še ni končan; danes je dogovorjeno samo premirje. Ako večina ne izpolni pogojev, prične sc boj na vsej črti 27. decembra, ko se zopet snide zbornica, da dovoli proračunski provizorij.
Dr. Korošec
je danes ob 4. uri v zmislu dogovorov v proračunskem odseku končal svoj govor, ki ga je bil pričel v torek zjutraj. Odkrito in lojalno, pa tudi odločno in resno je vladi in njeni večini naštel vse politične grehe od početka letošnje pomladi. Izjemne razmere v banovini so morale povsod na slovanskem jugu vzbuditi največje ogorčenje, kateremu je moral Hrvaško-slovenski klub dati duška v parlamentu. In za to je bila v jesenskem zasedanju najugodnejša prilika ravno v proračunskem odseku. Pred-
»Tist pa kokr maš apetit. Če več za-fruštkaš, draži štemplni morja pridet na kuntumac. Ene par krone uja pa že znesl tle štemplni, kulkr jest tebe puznam.«
»E, pejte se farbat usi, kar vas je pr sudni, pa še dohtari zravn. Pr vas člouk na more nč prefeterat, če je šc tku navihan in prefngan.«
»Ja, Pepe; tu s pa ugnou,« prtrdu m je gespud dohtar Kokal. »Pr sudni pa res še ni nekol nubedn nubenga prefita naredu. Še tista Ipauka, ke hod jesen tlela pu kanclijah grojzdje predajat, sc zmeri prtu-žuje, de ma useli zguba, kedr tle kej preda.«
»No, no, gespud dohtar; le pučas, le pučas! Use kar jc prou!« prestrigu je purtir gespude dohtar Kokale beseda. »Jest mislem, de tud tist lohka prefit sprauja, ke maja iz dohtarjem za upraut.
»Ala, Pepe, zdej pa kar z mana; nalaš uš šou z mana, de na u mou purtir prou, ke prau, de pr dohtari tud nubedn nč na prefetera. Dons uš pa tku fraštku ket baron. Pa use um jest plaču; le brez skrbi bod, use. Pol nej pa purtir ježek steguje, če ga u mou za kej. Ala, Pepe, hajd!« in gespud dohtar me je prjeu pud pajzdha, ! brcnu iz taka mučjo iz nugo u urata u vež, i de b m gvišn buča na drobne kosce raz-i bile, kc sa prletelc nazaj, čc b me gespud ! dohtar na putegnu hitr za saba vn pud frej i nebu.
sednik dr. Korytowski in večina pa so s svojim postopanjem še bolj razpalili ogorčenost in naravnost prisilili člane Hrv.-slovenskega kluba, da so s skrajnimi sredstvi branili ugled svoj, svojega kluba in vsega jugoslovanskega prebivalstva v monarhiji. Večina se je prepričala, da ne zlomi in ne ustrahuje opozicije, ki se bori le za pravično stvar. Preslišati smo morali razne neosnovane očitke, prenašati dolge tedne krut terorizem od raznih strani. Toda zavest naša, da se borimo za pravično stvar, nam je dajala pogum, da se nismo udali navzlic klevetam nemškega časopisja in napadom v zbornici. Ker pa je večina spoznala našo trdno voljo, da nočemo in ne smemo prenašati neznosnih razmer v zbornici, in je omogočila premirje, zato izjavi govornik, da konča svoj govor in ne ovira nadaJjnc razprave o proračunskem provi-zorifu- Naglaša pa, da se danes prične le premirje. Ako bi večina kršila dogovore, vidimo se pri Filipih v zbornici. (Živahno pritrjevanje in ploskanje skoraj vseh navzočih članov v odseku.) S tem velikim moralnim uspehom sme biti Hrvaško-slo-venski klub zadovoljen. Železo pa ostane v ognju, ko bi zopet večina dobila stare muhe.
Proračunski odsek utegne še jutri imeti sejo. Na vrsto prideta kot govornika ru-sinska poslanca. Ako se vladi ne posreči kompromis med Poljaki in Rusini, potem je dvomljivo, da bi jutri odsek rešil proračunski provizorij. Po praznikih 27. decembra se z»pe!: snide zbornica, da reši službeno pragmatiko in dovoli proračunski provi-iorij. Po grških praznikih okolu 10. januarja se snide finančni odsek in 17. zopet zbornica. Ves ta načrt pa je sedaj odvisen od rusinskih poslancev, ki prete z obstrukcijo, ako jim Poljaki ne zagotove univerze. Upanje je, da bodo Poljaki odnehali že z ozirom na želje najmerodajnejših krogov.
Markhl - Barbo.
V današnji seji je doživel zastopnik Kočevcev moralen poraz, ki ga ne bo pozabil. Ker so večinske stranke, zapeljane od vročekrvnežev, sklenile pred časom debato, se je oglasil poslanec J ar c k stvarnemu popravku, da označi naše stališče, Obrnil se je najprej proti Lahu dr. B u g a 11 u , ki je namestništveni svetnik v deželi, ki šteje Kc prebivalstva njegove narodnosti, to je v Dalmaciji, ker je včeraj govoril, da se je jugoslovanska obstrukcija demaskirala. V resnici je pa demaskiran dr. Bugatto kot zagrizen italijanaš, isti Bu-gatto, ki govori po Dunaju o svojih liberalnih kolegih v goriškem deželnem zboru, da so veleizdajalci. Govornik je dalje kon-štatiral, da je ta reforma poslovnika delo naše stranke, ki je hotela iti še dalje, česar pa so se zbali Nemci. Vsled tega je parlament samo še avtomat za imuniteto in dijete. Katero ljudskih potreb pa je sklenil parlament? Ali spada sem uradniška pragmatika? Skleniti hoče sedaj pragmatiko, ki se ji protivijo sluge. Kje so predloge, pripravljene v odsekih? Kje društveni, rudarski zakon, kje zakon proti kar-telom? Kje reforma hišnega in hišno-razrednega davka itd.? In tu se nam očita, da zahtevamo od vlade milijone odkupnine. Izrazili smo sicer željo po centralni zadružni blagajni na korist zadružništvu, a milijonov ne rabimo! (Poslanec Markhl ugovarja.) Gospod Markhl, oglejte si revizijsko poročilo osrednje zveze! Vem, da niti potem ne bodete imeli poguma, priznati resnico. Maknl: Deželni odbor je naložil pri »Ljudski posojilnici« dva milijona. Naši poslanci ugovarjajo in mu kličejo: Lažnjivec! Jarc: Vprašajte načelnika, poslanca Povšeta. V hrupu je odvzel Perner-
»Kela h Štrukle uva stupila, kokr s preh reku. Pr Štrukle sa dobr vampi in še ne preslab prejoni in pijača tud ni falena. Jest večkat tkula meni grede skočm na kašn maslčk. Viš, Pepe, pa deleč ni; kar je še ta nar več uredn, kedr je člouk prou hedu žejen. In ni biu pet menut ud tega, pa sva že sedela u ekstra sob pr Štrukle sama pr peč u kot; tam u ta velk sob spredi je sedel pa ene par kmetu tud pr vampeh in čez dohtarje sa zabaulal, de se je use kadil, »Kedr pridem k mojmo doh-tari prašat, kuku kej moja reč stuji, useli pugerva, de morm dat še za štemplne; in tulk sm mu že zdajau za štemplne, de b iz nirn lohka par volmi vampe čez in čez zapopu; pa še zdej nima zadost in moja
reč nekamer naprej na pride---« Tku
je rentaču en kmet.
Tu sm še ujeu, ke je pa tou še en druh kmet začet neki ud eneh štemplnu guvort, je pa hitr šou gespud dohtar Ko-kal, zalaputnu urata in prsedu spet nazaj h men za miza.
»Tku, zdej sma pa lepu sama zase; zdaj naj pa nubedn na more motet in zdej
se pa lohka pumenma----
Nej na zamerja, gespud dohtar, al če misija ta pumenk tku na dougu ulečt, kokr pudlistke u »Sluvenskmu Narude«, pol je bi pametn, če pučakaja, de prnese kel-narca preh vampe, drgač na vem, če u zdržu in orenesu ta pumenk
Boiiaiu Pepe iz Kudeluga.
storfer Jarcu besedo, k*ar pa ic mogel pozneje preklicati. Poleg Markhla pa je stal medtem grof Barbo in zveza jc bjla ta- ! koj jasna. Makhl je hotel svojo trditev popravljati in se skliceval na grofa Barbota, čegar govor v deželnem zboru jc imel pred seboj. Zato je za Markhlom izjavil med viharnim odobravanjem poslanec Povše, kaj je resnica. Deželni odbor res nalaga denar v ^Ljudski«, a dobi zato večje obresti in denar vsak čas izplačan, kar je najvažnejše. Sedaj je naloženega samo par sto tisoč, svota se pa vedno menjava. Žalostno je pa tako podtikanje, ki naj škoduje kreditu našega zadružništva, od strani resnega človeka. Poslanec Jarc pa je pribil, da jc tisti, ki je insceniral zahrbtni napad, grof Barbo, ki ga zadene naše zaničevanje. Bled je stal gospod grof in roke so se mu tresle, ko so letele nanj besede obeh govornikov in ne ravno prijazni medklici drugih naših poslancev! To je bilo zasluženo plačilo za politiko, ki jo on vodi! Pomagalo ni nič, da je v odgovoru zavijal oči in deklaniiral o zatiranju Nemcev na Kranjskem. Nismo mislili, da bo toliko predrzen. Hvala mu gre zato, da je v važnem trenotku pokazal, česa je zmožen in pokazal naši stranki pot, ki jo naj zavzame proti njemu!
Jeseniške novice.
j Iz tukajšnjih katedrov so se zadnji čas jjo vseh liberalnih časnikih na-gromadili celi kupi napadov, po »Narodu«, po »Danu« in ne vemo kod še. Ime župnika Skubica je večkrat tiskano, kot Berchtolda, Greya i. dr., češ, da je tukajšnjemu učiteljstvu od-jedel podporo od kraj nega šolskega sveta, od občine in od deželnega odbora. Kaj je na stvari? Krajni šolski svet je dal to jesen štirim najslabše plačanim učiteljicam po 50 K podpore. Kolegialni učitelj Leo Pribrovec se je zoper ta sklep krajnega šolskega sveta pritožil na c. kr. okrajni šolski svet v Radovljici kot »občinski volilec«, češ, da krajni šolski svet ni opravičen dajati takih podpor, ker za to nima v proračunu pokritja. Okrajni šolski svet mu je dal odgovor, »da sc ni mogoče na take iz gole zavisti izvirajoče pritožbe ozirati in da učitelju Pibrovcu kot občinskemu nedavkoplačevalcu ne pri-stoja nikaka pravica proti sklepom krajnega šolskega sveta pritožbe vlagati.« Ker občina ni hotela dati Pibrovcu prilike za nove pritožbe, je tudi ona odrekla učiteljstvo podporo. Sicer pa bo ljudstvo takrat simpatiziralo z uči-teljstvom, kakor bo ono po Slomškovih načelih služilo v dobrobit ljudstva. Sedaj lahko učiteljstvo ve, kje je zajec, ki drevesa ogloje!
j Predavanje. Jutri, v nedeljo zvečer, priredi Katoliško delavsko društvo skioptično predavanje. 60 krasnih slik nam bo predstavljalo balkanski polotok, torišče velikih sedanjih vojskinih dogodkov. Udeležniki bodo imeli gotovo lep kulturen vžitek. Predava gospod kaplan Žbontar. Vstopnina navadna.
j Božičnico priredi ženski odsek delavskega društva na sv. Štefana dan ob 7. uri zvečer v »Delavskem domu«. Na sporedu so deklamacije, žive slike s petjem in tombola.
mriiske novice.
i Zvišanje obrestne mere. Odbor »Ljudske hranilnice in posojilnice« je sklenil v seji dne 18. decembra zvišati obrestno mero za vse vloge sploh na 4 l/2 %• Obresti na posojila so določena s 5 % na vknjižbo in 51I4 % na osebno poroštvo. Kdor je imel doslej posojilo na nižje obresti, dano mu je prosto, da poravna dolg v teku treh mesecev. Naša »Ljudska hranilnica in posojilnica« je članica »Zadružne zveze« v Ljubljani in ž njo torej deležna deželne garancije. Že doslej je uživala toliko zaupanje, da ni čutila še nikoli denarne krize; sedaj se bo gotovo še bolj razvijala, ko je obrestno mero vlog zenačila z drugimi dobrimi zavodi.
i Pokopli so tu v torek g. župnika Mo-žina. Rojen je bil sicer v Spodnji Idriji, a ker tam nima več nobenega sorodnika, pač pa pri nas, je še pri življenju prosil, ako bi kmalu umrl, naj ga prepeljejo v Idrijo. Godovičani so mu delali v obilnem številu častno spremstvo do groba. Lepo od njih, ker je bilo slabo vreme in zelo blatna pot. Naj torej med nami v miru počiva!
. Položaj.
Soglasno se poroča, da Je avstrij-sko-srbski spor v glavnem rešen. To
znači poraz tistih, ki so hujskali na vojsko in naši drŽavi preskrbeli bla-mažo s Prochasko.
Zdaj se bo seveda skušalo tajiti, da jc kdo sploh na vojsko ščuval, Obstojala je močna struja, ki si je hotela
zasigurati brezpogojno pomoč Nemčije, nato pa udariti na Srbijo. Nemčija bi bila zadrževala Rusijo, Italija pa Francijo. Črno na belem so pisali, da Avstrija tako enkrat za vselej napravi konec srbskemu vprašanju in bili prepričani, da anektirajo Balkan do Soluna. Da navedemo le par zgledov: Nek general v »Zeit«, baron Walterskirchen v »Osterreich-Ungam«, neki člankarji v »Osterreichische Rundschau«, »Dan-zers Armeezeitung«, »Militar. Rundschau« in vsi nemški krščanskosocial-ni listi brez izjeme.
Ta račun se je izjalovil. V Berolinu so rekli, da vojske nočejo. Italija je pa dala razumeti, da hoče, da se srbsko vprašanje na vsak način mirno reši.
Porodila se je misel na evropsko konferenco.
V Avstriji so se ji spočetka upirali do skrajnosti. Končno so se pa udali; zaradi lepšega se je določilo, da konferenca ne bo obvezna in so se Avstriji gotovo dale garancije, da se bo vprašanje Drača skušalo njej v prilog rešiti. To se je zdaj v Londonu tudi zgodilo.
Ves vojni ropot jc bil torej čisto nepotreben, pač pa je stal veliko denarja, kar nam bo gospod finančni minister po novem letu pojasnil. Mi smo prepričani, da bi bila Avstrija ta rezultat dosegla ravnotako, če bi bila naša diplomacija takoj privolila v misel sporazumne rešitve vseh balkanskih vprašanj od strani vseh velevlasti pri zeleni mizi. Vse tisto vpitje nemških listov, da je »domovina v nevarnosti«, da »hočejo nas napasti« itd. je pa bilo še prav posebno neosnovano.
Če bi torej zdaj kdo hotel dejstvo, da Srbija ne dobi Drača, tolmačiti kot zmago naše diplomacije, bi zelo pretiraval.
Mir seveda še ni popolnoma zasi-guran. Gre namreč za to, da se ocl Srbije preveč, ne zahteva. Notorično je, da obstoja struja, ki hoče Albaniji zagotoviti ozemlje do Prizrena in Mitro-vice ter Bitolja, tako cla bi Srbija za svojo v junaških bojih prelito kri skoro ničesar ne dobila. Srbija v to seveda ne more nikoli privoliti in je v tem slučaju sigurna pomoči Rusije in tudi drugih držav. Upamo, da naši odgovorni diplomati ne bodo sledili nasvetom tistih, ki hočejo Srbijo na vsak način njenih zmag oropati.
Kar se tiče mirovnih pogajanj balkanske zveze s Turčijo, Turki pogaja^ nja po svoji stari navadi zavlačujejo. Ali hoče s tem izsiliti ugodnejše pogoje ali pa res mislijo na nadaljevanje vojske, ni jasno. Če Turčija vojsko zopet začne, je izgubljena, ker se zdaj zavezniki lahko z vsemi svojimi silami vržejo nanjo.
XXX
Z BOJIŠČA.
Carigrad. Listi poročajo, da so Grki na Mitylenu izkrcali v pristaniščih Molyvo in Džumakej 4000 vojakov in da se je v Džumakeju pričel boj s turško posadko.
Milan. »Corr. della Serra« poroča iz Aten, da so se na prošnjo Ricciotija Garibaldija razšle garibaldinske vsta-ške čete.
Solun. Turki so 18. t. m. napadli Beglisteo, ki leži med Lerinom in Ko-rico. Grki, ena stotnija, so se umaknili, ko so pa čez dve uri došla ojačenja, so napadli Turke, jih vrgli nazaj in zopet zasedli Beglisteo.
Sofi]a. Bulgarsko vojno ministr-strstvo namerava preosnovati armado tako, da se armada prilagodi sedanjim razmeram. Rezervni častniki, ki zdaj služijo v armadi, bodo pozvani, naj kot aktivni častniki naprej služijo, da tako pomnože vojaške kadre v osvojenem ozemlju.
Dunaj. »Militarische Korrespon-denz« poroča, da se nahajajo v Črnem morju mine. ki so se odtrgale pri Varni, kjer so Bulgari pristanišče z minami zaprli.
XXX
VPRAŠANJE SRBSKEGA PRISTANIŠČA.
Berolin. »Tagliche Rundschau« poroča s poučene strani: Konferenca poslanikov se jje sporazumela, da Srbija teritorialnega ozemlja ob Jadranskem morju ne dobi, pač pa nevtralen dohod donjega. Podrobnosti se še določijo.
Belgrad. Tu trde, da dobi Srbija Sv. Ivan di Medua. Konferenca poslanikov v Londonu je baje to že sklenila. Upajo, da dela Rusija na to, da Srbija več dobi.
Belgrad. Poroča se. da je dobil novi srbski poslanik na Dunaju Jovano-vič za pogajanja z Berchtoldom inštruk-cijc, ki zagotavljajo takojšnje sporaz-umljenje.
Pariz. Poincart! namerava danes v zbornici podati pomirjevalno izjavo.
Osebno je Poincare prepričan, da so Srbija in Avstro - Ogrska sporazumeta.
XXX
TURŠKE HOMATIJE. — RUMUNIJA.
Carigrad. Zunanji minister Nora-dungbian jc podal dvakrat svojo demisijo, a veliki vezir je demisijo obakrat odklonil.
Bruselj. Koncem leta zboruje tu mladoturški kongres, ki se bo posvetoval, kako bi strmoglavili Kiamil pašo in preprečili balkansko konferenco v Londonu.
Bukarešt. Francoska vlada je ru-munsko obvestila, da hoče delati na to, da se rumunski poslanik povabi h konferenci poslanikov v vseh slučajih, ko bodo pretresali stvari, ki tičejo ru-munske koristi.
XXX TURŠKO ZAVLAČEVANJE.
Berolin. »Lokalanzeiger« poroča iz Londona: Zastopniki balkanske zveze so zelo nevoljni, ker Turčija zavlačuje pogajanja. Prvotno je turška vlada izjavila, da hoče priznati svoje brzojavne inštrukcije delegatom, zdaj pa zahteva, da odpošlje v London kurirja s pismenimi navodili, ki pa pred soboto iz Carigr. v Londofc ne more priti. Če pride v London turški kurir v soboto, bo zvečer seja, resno pogajati se pa prično v ponedeljek. Predno se pa prično pogajati o novi meji s Srbijo in z Bulgarijo, bodo zahtevali turški delegati. da se Odrin in Janina preskrbita z živežem, kar pogajanja lahko zopet zavleče.	,
L-mdon. Dobro poučeni krogi sodijo, da, če velevlasti ne posredujejo, mirovni konferenci najbrže sledi nova vojska.
Belgrad. Vladna »Samouprava« piše, cla se more položaj Turčije izboljšati zgolj, če prične turška armada zopet prodirati. Pri prodiranju bi pa Turki zadeli na utrjene postojanke zaveznikov pri Čataldži. Zavezniki tudi lahko izkrcajo vojake v Mali Aziji in prodirajo še z vzhoda proti Carigradu. Turčija najboljše stori, če sprejme predlo* ge zaveznikov.	»
Carigrad. Velevlasti so Porti sveten vale, naj glede Odrina odneha, Porta pa je to odločno zavrnila. Carigrajski krogi trdijo, da lahko začno z ofenzivo in porazijo sovražnika.
Sofija. Poročilo, da so se mirovni | pogajanja odgodila. je med poslanci, ki so večinoma za nadaljevanje vojske, vzbudilo pozornost. Sodijo, da se bo vojska s Turki nadaljevala, ker hoče Bulgarija brezpogojno imeti Odrin.
Katoličani v Srbiji.
Razgovor našega dopisnika z vplivno osebo.
Belgrad, 18. decembra 1912.
Dobro vedoč, da zanima katoliške Slovane katoliško vprašanje v Srbiji, sem se danes podal k eni najvplivnej« ših oseb in na moja vprašanja, kaj srbski merodajni faktorji mislijo o katoliškem vprašanju, sem izvedel doslovno tole:
Katoličani bodo v Srbiji imeli po» vsem iste pravice kat pravoslavni. Ime* li bodo svojo cerkev in cerkveno avto« nomijo. Katoliška duhovščina bo imela ista prava kot pravoslavna, da ne re-čem celo večja ,kajti mi hočemo celemu svetu pokazati, da nismo bigotni in da v verskem oziru zasledujemo najskrajnejšo toleranco. Takoj, čim se urede naše meje, bomo sklenili konkordat z Rimom e osnutju samostojne katoliške cerkve v Srbiji, ker ne želimo, da bi bila katoliška cerkev v čem odvisna od države.
Zahvalivši se mu za te besede, ki sem jih verno zabeležil, vprašam velikega gospoda še o odnošajih Srbije do njenih zaveznikov in do Avstro-Ogrske.
Mi bomo — je dejal — složno čuvali našo zvezo, ker vidimo v njej svojo moč. Na mnenja tega ali onega časopisja se ni treba ozirati. Kakor Vam je znano, so mnogi ljudje v Macedoniji živeli od propagande. Oni se boje za svojo eksistenco v današnjem izpreme-njenem položaju; zato njihovi neprilič-ni izpadi, ki so pa brezpomembni. Go-vjri ie o razdelitvi osvojenega ozemlja mecl nami zavezniki so še prezgodnje. Mi moramo najprej s Turčijo skleniti mir — potem pa bomo delili. Naše vojske stoje v zasedenih krajih in vzdržujejo tam mir in red, ali kadar bo prišlo do konečne delitve, bomo z vsemi silami čuvali interese Srbije. Ako se ne bomo mogli sami zedlnlti, pozvati hočemo prijateljske in nam naklonjene velesile, da razsodijo ter se bomo podvrgli njihovi odločitvi.
A z Avstrijo?
Verujem, da se ta spor poravna: a
ocl naše strani bomo v tem pogledu vse storili, kar je mogoče, da varujemo svoje interese,
Razne stvari.
Stavka laških dijakov ln dijakinj.
V Roveretu so, kakor1 znano, začetkom decembra laški srednješolci in dijakinje dekliškega liceja uprizorile enodnevno stavko radi laške fakultete. Tirolski deželni šolski svet je pa sklenil, da morajo »štrajkarji« in »štrajkarce« 21., 22. in 23. t. m. za kazen obiskavati šolo, torej ob dneh, ki spadajo med božične počitnice. Roveretsko laško dijaštvo namerava zopet s stavko na to odgovoriti in dela na to, da bi stavkalo vse srednješolsko dijaštvo na laškem Tirolskem.

Naročniki na sobotno številko »Slovenca" prejmo da- | nes poštne položnice. ■
Telefonska m brzojavna poročila.
ČUVAJ GRE I
Dunaj, 21. decembra. Naš dopisnik izve od posebno merodajne strani:
Čuvajev režim stoji pred padcem. te danes se lahko trdi, da je Čuvaj odpravljen. Čuvaj se poda na dopust, od kat&rega se na vrne.
Dunaj, 21. decembra. »Slavische Correspondenz« potrjuje vest našega dopisnika. Čuvajev režim jo padel. Za bana se imenuje nek visok funkcionar. — Iz Budimpešte se pa čuje, da bo ime^ novan za Cuvajevega naslednika kot komisar višji uradnik hrvaškega ministrstva Unkelhauser.
Dunaj, 21. decembra. Merodajni krogi so uvideli, da je spričo trajnega in doslednega odpora Hrvatsko-sloven-skega kluba v sedanjem položaju nemogoče vzdržati Čuvajev režim na Hrvaškem in sklenili Čuvaja odsloviti.
RUSINI OPUSTILI OBSTRUKCIJO.
Dunaj, 21. decembra. V današnji seji budgetnega odseka je baron W a s-silko izjavil, da Rusini opuščajo obstrukcijo, ker se pogajanja s Poljaki zaradi deželnozborske volilne reforme in univerze ugodno razvijajo.
ZBORNICA.
Dunaj, 21. decembra. Ker so Rusini obstrukcijo v budgetnem odseku opustili, je odsek danes sprejel budgeini
provizorij. Zbornica bo zborovala 27. t. m. in gre potem na počitnice.
GOSPOSKA ZBORNICA.
Dunaj, 21. decembra. Gosposka Zbornica je na predlog generala grofa B e c k a sprejela zakon o vojaških dajatvah en bloc z vsemi glasovi.
OGRSKA VOLILNA »REFORMA«.
Budimpešta, 21. decembra. Lukacs je volilno reformo predložil clanes v predsankcijo. Baje določa reforma, da bo imel vsak, kdor je že najmenj 5 let ogrski državljan in prebiva vsaj eno leto v kaki ogrski občini, volilno pravico s 30. letom, ako je dovršil ljudsko, s 24. letom pa, ako jc dovršil srednjo šolo.
DR. WEISKIRCHNER ŽUPAN?
Dunaj, 21. decembra. V meščanskem klubu se je vršilo danes glasovanje glede naslednika odstopivšega dunajskega župana dr. Neurnayerja. Baje je določen za kandidata dr. Weis-kirchner, dr. Porzer je ostal v manjšini.
AUFFENBERG IN SCHEMUA,
Dunaj, 21. decembra. Bivši vojni minister Auffenberg je imenovan za armadnega inšpektorja, bivši šei generalnega štaba Schemua pa za poveljnika 16. armadnega zbora v Dubrovniku.
VELIK DOBITEK.
Praga, 21. decembra. Glavni dobitek državne dobrodelne loterije v znesku 200.000 kron so zadeli uradniki hranilnice v Lounih (Laun),
XXX
AVSTRIJSKO - SRBSKO VPRAŠANJE REŠENO. — POMEMBNA IZJAVA PAŠIČA. — BORZA DOBRA.
London, 21, decembra. Ker so se včeraj poslaniki vseh šestih velesil sporazumeli, da Srbija dobi trgovsko pristanišče, Albanija pa avtonomijo, je avstrijsko-srbsko vprašanje v vsestransko zadovolj-nost srečno rešeno in se tudi upa, da je odstranjena vsaka možnost nadaljnjih konfliktov.
Praga, 21. decembra. »Narodny listi« priobčujejo sledečo izjavo srbskega ministrskega predsednika P a š i č a : Srbija je zastopstvo svojih interesov položila v roke velevlastem, ki so stvar srečno rešile. Želja vseh balkanskih držav je, da zvezo ohranijo tudi po vojski. Naše razmerje do Avstrije je že zdaj rešeno. V našem interesu je, cla vzdržujemo z mogočno sosedo vseskozi dobro razmerje. Srbija potrebuje po sedanji vojski dolgega miru, Imeli bo-
mo dosti opravka, da v novoosvojenih krajih uvedemo moderno upravo. Pri tem nam Avstrija v mnogem oziru lahko pomaga. Avstrija je izjavila, da je pripravljena privoliti, da dobimo ob Adriji trgovsko pristanišče in železnico po nevtralnem koridorju, Prvi pogoj za to pa je, da se nam zasigtira varna uporaba. Te garancije pa nam Albanija ne more dati in zato smo storili potrebne korake, da se z Avstrijo tudi glede tega sporazumemo.
Dunaj, 21. decembra. Vsled vesti iz Londona, da jc avstrijsko-srbski konflikt rešen, so vsi papirji na današnji borzi zelo poskočili.
Dunaj, 21. decembra. Alpine Mon-tan so poskočile za 45 K, Škoda za 23 K, tudi turške srečke so poskočile, praške železnice pa celo za 145 K. Opoldne je bila borza nekoliko mirnejša.
AFERA PROCHAZKA.
Dunaj, 21. decembra. »Fremden-blatt« objavlja članek, v katerem skuša dokazati, da zunanje ministrstvo ni krivo, če so se o Prochazki razširjale fantastične vesti.
KAJ JE Z MEJAMI ALBANIJE ?
Berolin, 21. decembra. Nekateri poučeni krogi trdijo, da so se velevlasti akomodirale stališču Avstrije glede srbskega pristanišča zato, ker je Avstrija od svoje strani baje izjavila, da noče siliti v preveliko razširjenje meja avtonomne Albanije na škodo Srbije. To se da izvajati že iz tega, ker je moralo z vprašanjem pristanišča in teritorialnega koridorja priti vprašanje albanskih meja saj proti severu in severovzhodu nujno obenem v razgovor. Ako bi bila Avstrija pri tem p"odpirala misel, da se Albanija razširi po željah albanskih notablov, bi Rusija in bržčas tudi ostale velesile ne bile privolile v tako rešitev pristaniškega vprašanja, ki v glavnem odgovarja stališču Avstrije.
SV. IVAN MEDUA BO SRBSKO PRISTANIŠČE KOT POLITIČNA LAST?
Pariz, 21. decembra. Francoska izdaja »New York Heralda« poroča, da se bo londonska pcslaniška konferenca bavila s predlogom Italije, glasom katerega naj se Srbiji odstopi Sv. Ivan Medua pod pogojem, da ga ne utrdi. Sv. Ivan Medua pa ne bi dobil direktne železniške zveze s Srbijo. Avstrija in Nemčija sta baje že v to privolili.
Pariz, 21. decembra. »Echo de Pariš« poroča, da se predlog Italije glasi: 1. Internacionalna železnica od Donave do Adrije. 2. Internacionalni teritorialni koridor. 3. Internacionalno pristanišče.
London, 21. decembra. Način, kako se bo Srbiji ugodilo, še ni točno znan. Glasovi listov so le kombinacije, dasi zadenejo bistvo stvari. More se pa naglašati, da hočejo velevlasti Avstriji ugoditi, ne da bi Srbijo preveč prikrajšali. Čeprav bodo še diskusije, bodo le malenkostnega značaja.
KAJ JE Z MIROVNIMI POGAJANJI ?
London, 21. decembra. »Daily News« poroča, da Turki nalašč pogajanja zavlačujejo in intrigirajo. Oni imajo glasom sultanovega iradeja le oblast, da se pogajajo, sicer pa nobene, in lahko vsak hip pogajanja zamude s tem, da zahtevajo iz Carigrada insirukcije. Ako danes ne bo rešeno vprašanje Grčije, bodo balkanski delegati naznanili svoje pogoje in zahtevali preciznega odgovora. Turške intrige pohajajo od carigrajske vojaške stranke.
London, 21. decembra. »Daily Chro-nicle« poroča, da balkanski zavezniki z Grčijo popolnoma soglašajo in bodo na Turčijo pritisnili, da se jasno izjavi.
Dunaj, 21. decembra. »Zeit« piše, da skuša Rešid-paša doseči pomoč Anglije in velevlasti nagniti k temu, da vmes posežejo, ker so balkanski delegati edini in se ne dajo razcepiti.
Dunaj, 21. decembra. »Zeit« je iz Sofije izvedela, da je zadnje poročilo Daneva o razvoju pogajanj v Londonu optimistično.
London, 21. decembra. Pri banketu, ki ga je priredil mirovnim delegatom lord-mayor in katerega sta se udeležila tudi ministra Asquith in Grey, je lord-mayor izrekel upanje, da se bo sklenil časten in trajen mir. Rešid-paša jc napil tradicionalnemu prijateljstvu Anglije in Turčije. Asquith je dejal, da se ne sramuje izjaviti, da jc optimističen.
TURŠKE INTRIGE.
London, 21. decembra. Turški delegati so šli k ministru Greyu in mu potožili, da se nahajajo v zelo neugodnem položaju, ker stoje nasproti 12 edinim balkanskim delegatom. Izjavili so nadalje, da, dokler nc dobe iz Carigrada točnih instrukcij, ne. morejo pogajanj nadaljevati. Prosili so Greya posredovanja.
IZJAVA DANEVA.
London, 21. decembra. »Manchester Guardian« priobčuje sledečo izjavo dr, Daneva, kateri je topot prvič dovolil inter-viev angleškemu listu: Naša prva zahteva je predaja Odrina. glede česar se pod nobenim pogojem ne udarno. Kar se tiče Albanije in njenih meia. bomo posto-
pali le sporazumno z velevlastmi. Z Grčijo smo zazdaj popolnoma solidarni in upamo, da se z njo glede vsega sporazumemo.
EVROPSKA KOMISIJA ZA ALBANIJO.
Pariz, 21. decembra. Na londonski konferenci se je predlagalo, cla se imenuje posebna komisija za preučevanje narodnostnih in verskih razmer Albanije, ki bi se imela pečati tucli z vprašanjem, kdo bi bil najsposobnejši vladar za Albanijo.
POMORSKA BITKA MED TURKI IN GRKI.
Carigrad, 21. decembra. Izvedelo se je, da je turško brodovje oclplulo iz Dardanel proti volji vrhovnega admirala Tahir-beja, ki jc odložil poveljni-štvo. Častniki so se uprli in z ladjami med sviranjem godbe pluli Grkom nasproti. Častniki pripovedujejo zdaj, da so »Averova« poškodovali. Nekateri celo govore o tem, da so dva grška tor-peclolovca potopili, toda carigrajsko občinstvo temu veliko ne verjame. Sultan je daroval »Barbarossi« neko zastavo.
Atene, 21. decembra. V pomorski bitki s turškim brodovjem jo bila tudi turška križarka »Torgut Reis« zadeta in hudo poškodovana.
PRED NOVO VOJSKO ?
Soiija, 21. decembra. V političnih krogih se trdi, da so perspektive miru vedno slabše.
Carigrad, 21. decembra. Kurdski senator Abd el Kader je velikemu vezirju naznanil, da Kurdi ne morejo trpeti, da bi se sklenil neugoden mir.
Milan, 21. decembra. »Corriere della Sera poroča iz Milana, da bo Nazim paša došel v kralkem v Carigrad, da cd sultana zahteva, da Kiamil pašo odstavi. Nazim paša je nejevoljen, ker vlada pogajanja v Londonu zavlačuje, namesto da bi svoje zahteve jasno predložila. Zavlačevanje more imeti le to posledico, da se bo Odrin vr.led lakote predal. Nazim paša hoče sam prevzeti vlado in skleniti mir kmalu ali pa kmalu zopet začeti vojsko.
Belgrad, 21. decembra. Tu se zatrjuje, da so srbske čete pripravljene, da odrinejo proti Čataldži.
Carigrad, 21. decembra. »Jeni Gazeta« piše, da je Turčija storila veliko napako, da je sklenila premirje, ki ne dovoljuje aproviziranja Odrina.
Belgrad, 21. decembra. Med srbsko in bulgarsko vlado se vrše pogajanja, koliko žit bi imela Srbija, v slučaju, da zopet izbruhne vojska, otipa« slati pred Čataldžo.
ODRIN BO PADEL!
Carigrad, 21. decembra. Tukajšnji vladi nasprotni listi trdijo, da se bo Odrin mogel najdelj še do konca januarja držati, ker mu primanjkuje živil.
SKADER IN LOVČEN.
Dunaj, 21. decembra. »Reichspost«, »N. Fr. Presse« in »Zeit« so istodobno izprožile misel, naj bi Avstrija, ako Turčija Skader odstopi Črnigori, ocl črn^gore zahtevala goro Livčen, ki do-minira nad Cetinjem.
KURDI SE GIBLJEJO.
Carigrad, 21. decembra. Kurdi so, brezclvomno naščuvani od Turkov, napadli armenski vas Huit. En Armenec je bil ranjen, ostali so v neko bližnjo vas zbežali. Armenski patriarh je pri Porti protestiral proti hujskajoči pisavi turškega časopisja.
GRKI ZAPUSTILI TENEDOS.
Carigrad, 21. decembra. Tu se širijo vesti, cla so Grki otok Tenedos zapustili.
BALKANSKA DEBATA V RUSKI DUMI.
Peterburg, 21. decembra. Poslanec Puriškievič od skrajne desnice ne odobruje govora ministra Ivokovceva. Napada Avstrijo tako silno, da ga predsednik med odobravanjem levice in centra pokliče k redu. Govornik trdi, da bi ruski narod brez razlike strank šel edin v boj zoper »tradicionalnega sovražnika«. Govor je bil aplavdaran na desnici.
Osebe, ki trpe vsled nerednega odvajanja, si lahko z vsakodnevnim zavži-vanjem pol kozarca Franc Jožef-ove grenčice zanesljivo urede odvajanje. Profesor Oser, predsednik deželnega zdravniškega sveta na Dunaju, izjavlja, da je mnogokrat vporabljal naravno Franc Jožef-ovo grenčico in z isto dosegel že pri manjših količinah zadovoljive vspehe. V lekarnah, drožerijah in prodajalnah rudninskih voda morate energično zahtevati „ pristno Franc Jožef-ovo grenčico". Kot »nadomestilo" priporočana sredstva pa odločno zavračajte. Ravnateljstvo Franc Jožef-ovih zdravilnih vrelcev v Budimoešti. 48
M a H n o v s k I, socialist, izjavi,
da ruski socialisti protestiralo, da bi so Rusija dala zapeljati do vojske.
M a k 1 a k o v , kadet, pravi, da jo bil govor Kokovceva nejasen. Rusija noče vojske in nobene osvojitve, toda ve, kaj je njeno dostojanstvo in njen zgodovinski poklic. Rusija noče svetovne vojske, a se je tudi ne boji. (Splošen aplavz na skrajni desnici in skrajni levici.) Ruska vlada nima zaupanja do ljudstva, ljudstvo pa ne clo vlade. Toda če pride pravi moment, bo vsa Rusija svojo dolžnost storila. Tudi mi bomo takrat pozabili na strankarske boje in so bomo zavedali dostojanstva in interesov Rusije! (Splošen viharen aplavz.)
SKLEP LONDONSKE KONFERENCE
BLEDE EGEJSKIH OTOKOV.
London, 21. decembra. Poslaniki velevlasti so se zeclinili v tem, da se egejski otoki, naj jih zasede in obdrži kdorkoli, ne kodo smeli c porabiti v opi-rališča za brodovje.
DUNAJSKE VESTI O NEVARNEM GIBANJU V ČRNIGORI.
Dunaj, 21. decembra. Tu se kolpor-
tirajo vesti baje iz Belgrada, da je vsled nevspeliov pred Skadrom ogrožena črnogorska dinastija.
SRBSKI PRESTOLONASLEDNIK O »ŠE NE REALIZIRANIH IDEALIH«.
Bvlgrad, 21. decembra. Srbski prestolonaslednik Aleksander je priredil 18. t. m. v Skoplju banket, katerega se je udeležilo 400 častnikov. General Mi-šič je napil kralju in princu. Princ je odgovoril, cla je Srbija v tej zmagoviti vojski udejstvila svoje ideale na jugu. Po tolikih zmagah smemo zaupati v veliko bodočnost našega naroda in V, vresničenje tistih idealov, kateri še niso doseženi.
TURŠKI MASAKRI.
London, 21. decembra. Iz Port Saida, se poroča, da so došle tjakaj vesti, da so Turki na otoku Mytilene uprizorili veliko klanje. Število mrtvih ni znano. Grki so turško garnizijo Pti-asu porazili in Turke zasledujejo. Del
Zdravniško se priporoča
Ako se otroci ne morejo vsled nezadostne ali pomanjkljive prehrane ali vsled kateregakoli vzroka prav razvijati, tedaj nezasluži nobeno drugo krepilno sredstvo večjega zaupanja kakor Scottova emulzija ki se je izborno obnesla pri tvorbi kosti in pri utrditvi telesa Ona vsebuje redilne snovi, ki pospešujejo rasi močnih in pravilnih kosti in eol razvoj, tako da postanejo otroci kmalu živahni in veseli. Malim ugaja Scottova emulzija: z velikim veseljem jemijo to sladko, smetani podobno zmea
SCOTTOVO
Mti^Mr ki ic že 401et vsoh ('cželah uve-'t 'IM dena, priporočajo mnogi zdravniki ker jo cenijo v vsakem oziru koi zanesljiv in uspešen preparat.
Tonn originalni steklenici jc 3 K 60 v. DoM ,n v T80& lekarnah. Kdor pošlje 50 vin. v znnrnkaU na SOOTT Kr BO\V.\£, G m. b. H., Dunaj VIT., in so sklicuje na ta časopis, dostavi so lou 1 pošiljatev potom lcknrne za poskusnjo
Po zdravniških poročilih se izkazuje Contrh-uman za najboljše sredstvo proti revmatizmu, protinu in nev-ralgiji, ki hitro prežene bolečine> zmanjšuje otekline, ozdravlja ter pospešuje gibčnost členkov.
in modno blago za gospode in gospe priporoča izv. hiSa
Prokop Skorkovsky in sin
v HumpolCu na CešKeru.
Vzorci na zahtevo franko Zelo zmerne ceno. Na željo dani tukaj izgatovlti gospod, obleke.
Ob nepričakovani, prerani smrti nepozabnega sorodnika prečastitega gospoda župnika
izrekam tem potom mojo najuda-nejšo zahvalo preč. g. Jarcu, župniku v ilotedršici, za hitro duševno tolažilo ranjkemu v zadnji uri, gospodu dekanu Arkotu za ves trud, vsem duhovnim gospodom sošolcem in bližnjim sosedom, ki so prihiteli od daleč in blizu izkazat zadnjo čast blagemu pokojniku. Zahvaljujem so tudi domačim župljanom in šolski mladini za spremstvo, zlasti gospodu l"ranc Grudnu, ki se je z vso požrtvovalnostjo trudil, da se je ranjkt častno spremljal. Zahvaljujem se slavnemu gasilnemu društvu in pevcem za ganljivo petje.
Bog plačaj vsem stotero!
C; o d o v i č pri Logatcu dne 17. decembra 1012.	3948
Marija Otrin
sestrična.
turškega brodovja, ki Je bilo v bitki
1(3. t. m. poraženo, se je moral v Dar-danelab zaradi poškodb ustaviti.
SOLUNSKO VPRAŠANJE.
Solun, 21. decembra. Car Ferdinand je včeraj odpotval iz Soluna. — Trgovinske razmere še niso urejene. Menice se ne morejo iztožiti, ker se še ni ustanovil notariat. Komunikacije z Makedonijo in Tracijo so še vedno v najslabšem stanju.
TEŽAVNE RAZMERE V ALBANIJI.
Valona, 21. decembra. »Tribuni« se od tu poroča: V Severni Albaniji se pojavljajo sporadični upori proti srbskim oblastem. Armada Djavid paše prizadeva Albancem veliko skrbi, ker ne more ničesar ukreniti proti Srbom in Grkom, je pa lačna in razcapana in krade ter pleni. Po suhem so komunikacije zaradi Srbov nemogoče, morje pa blokirajo Grki. Provizorična albanska vlada se nahaja zato v jako težavnem položaju. Srbi jako ostro nastopajo, Djavid paša pa bi Albance najrajši podavil.
KOZAKI V AVSTRIJI.
Lvov, 21. decembra. Od rusko-av-strijske meje se poroča, da je 147 koza-kov v polni opremi prijahalo na avstrijska tla, kjer so se takoj udali.
PROČ Z BRITVIJO!
Zakonito zavarovano.
Hisrlenlčno brljenje brez noža, brez aparata. Treba samo namazati z milom, oprati in v 5 minut je brijonje brezhibno opravljeno, ilanjenjo izključeno. — Nikako bolezni. Xe peče vas, kot po britvi. — Naš izdelek „9Ie«sor wes" jo za.am-ceno neškodljiv, in ga stalno nadzoruj© 6odni
kemik dr. G. Bischott v Berolinu. Edini oblastveno preizkušen brivski izdelek Velika škatlja za ca. 50 kratno rabo pro.i vposlatvi K 3-50 ali po rovzetjn (50 vin. več). Kompletna garnitura potrebščin K 1'—. 3«'6<S
„!WESSER WEG"-VERTRIEB, DUNAJ
II. SCHOLLERHOFGASSE 5 ODD, S
Številna zdrvjvn. priznani«. 1000 priznalnih pisem. V inozemstvu z veiiUim uspehom žo 3 leta uvedeno. Zavitek za poskušn.o za 5 kratno brcamo K I'— v znamkah.
Stjrup Sar.-aparillae
oompos s sidrom.
Čistil 1 krvi. ;tckl. 3 60 in 7-50.

v
v
Beniina ponudba.
/Mladenič iz boljše rodbine ncomadeževa-nega življenja, 25 let star, vajen kupčije, želi poročiti podjetno gospodično z primernim premoženjem. Mladenke, ki imajo že vpeljano trgovino ali gostilno naj pošljejo svoje resne ponudbe s sliko in popolnim naslovom do 5. januarja na upravo ..Slovenca" pod ..Criglav 3971".
PrlloM na V
Priložnostni takij!
V
s sii ram com jos.
Nadomestilo za Fain-2x;5eUer s eid-rom. Bolečino ublaiajoče sied-
stvo /a vdrgnenie pri prehiajenju, revma-tizmu, protinu itd. - Ste lemca K —-80, l il, 2
Zs.ezn: to beijakovinssta tinktura s sidrom, za malo rv iost ia bled čn -st.
Steklenica K 1 40. Steklen ca Z 140
Dobiva se po lekarnah ali pa naravnost od Dr. SICHT^UTBVa leStame ,.Prl zlatom levu", Praga I. Ellzabetna tilda 5.
30.000 parov sasr
3 pari Yisolili čevljev na zadrgo za 13-75
kot kaže slika, popolnoma iz najboljšega usnja z dobrimi podplati. Teh 30.000 parov čevliev ie bi o namenjeno za balkan ke države, ki so mi pa vsled vojske ostali. Zato prodajam pod lastno ceno 3 pare čevljev za gospode ali visoke čevlje na zadrgo za ženske iz n:tj-bolišega usnja in v vseh velikostih za K 13-75. Pri naroč lu za ostu e številka ah pa meia v centimetrih. Razpošilja po p >vzeiju prva krščanska laznošiljalnica za
čevlje: Fi ancHumann, Ouuaj II. A!oisgsse3/10 R.
Cenjeni naročniki se prosijo za nadaljnja priporočila.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □
n □
□ □ □ □ □ □ □ □
v
Zeriitna ponudba.
35 lat star inteligenten posestnik in trgovec, s premoženjem, v večjem mestu na Kranjskem, si želi tem potom radi pomanjkanja časa seznaniti z gosplco od 20—30 let staro s premožen eni do 40.000 kron v svrho takojšnje poroČitve. Za tajnost se stroga jamči. Pisma s sliko se prosijo do 31. januarja 1913 pod Šifro „Veselo in sreVno novo leto 1913" poste restante Ljublj-ina, glavna poŠta 3972 a
2 hiši z obokanimi kletmi, mlin, kovačnica, polje, gozdi, 2 vinograda, 2 kozolca, več vinske posode, tudi so na razpolago vodne sile za stavbo, žage; tik okrajne ceste. V hiši je gostilna Posestvo je pripravno za vsako obrt, ker leži na iako prometnem kraju blizu Rajhen-burga, Spodnje Štajersko.	3970 3
Proda se radi družinskih razmer skupno ali razdelno.
Pojasnila daje Jos. Sever, Ljubljana, Flor.jansita ulica 3. II.
Velika božična okazijska prodaja
o
damskih paleto/ev, raglanov, kostumov in bluz v vsehnajnove.ših modnih barvah in fazonah. Nadalje ogromna zaloga raghnov, ob te k in kio bukov za gospode in det, e. Cene priznano nizke! Postrežba soliana!	3916
O. BERNATOVIČ, Angleško skladišče oblek v Ljubljani.
Št. 27.197
3974
Za da ji
deželne elektrarne ob Znvršnici potrebni leseni drogi
se bodo orld^li potom javne ponudbene obravnave.
Drogi morajo biti mecesnovi, na drobnem koncu najmanj 18 cm močni in morajo biti zrasli v senčnatih krajih triglavskega ali susednega mu pogorja. Dobaviti bo 500 komadov po 11 m dolgih in 1000 komadov po lOm dolgih in sicer se lahko oferira za celo možino ali tudi le za del iste. Pismene ponudbe naj se predlože
du 15. ipnirin 1913 rti 12 url opoldni
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za jedno krono, do-poslati je zapečatene z napisom: „Ponudba za droge za deželno elektrarno".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik dobavne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kocl vadij še 5o/0 ofertne svote v gotovini ali pa v pupilarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Dobavni pogoji se dobe pri deželnem stavbnem uradu v Ljubljani. (Turjaški trg 4).
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 21. decembra 1912.
Istočasno priporočamo sledeče posebno upoštevane knjige:
Potop. (Sienkiewicz.) Zgodovinski roman. Dva zvezka vezana v eno knjigo K 8-40.
Brez dogme. (Sienkievvicz.) Roman. K 3"—, vez. K 450.
Quo vadiš ? (Sienkiewicz.) Roman iz Neronove dobe. Vez. K 5-50.
Skozi pustinje in puščavo. (Sienkiewicz.) Roman izMahdijevih časov. K 2 80, vez. K 3*90.
Ben Hur. (Wallace.) Roman iz Kristusovih časov. Vez. K 450.
Zadni dnevi Jeruzalema. (Lucij Flav.) Zgodovinski roman. 2 dela.
K 3 80, vez. K 5*40.
Dekle z biseri. (Haggard.) Povest iz Neronove dobe. K 2'20, vez. K 3-20.
Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb. (De Waal.) Zgodovinska povest. K 150, vez. 210.
Kraljica Dagmar. (Beneš Trebizsky.) Zgodovinski roman. K 3-20, vez. K 4 30.
Povest o dveh mestih. (Dickens-Cankar.) K 5'20, vez. K 6-20.
Dolina krvi. (Sheehan-Bregar.) Povest iz irskega življenja. K 4'20. vez. K 5-80.
Mož Simone. (Champol.) Roman. K 190, vez. K 3'—. Razporoka. (Bourget-Kalan.) Roman. K 2'—, vez. K 3'—. Ponižani in razžaljeni. (Dostojevsky) Roman. K 3.—, vez. K 4'20. Zaobljuba. (Bečič.) Povest. K 180, vez. K 2-60.
Juau Miseria — Janez Nevo!;a. (Coloma.) Povest. K 1"—, vez. K 1'60'
Vstaja Škender-begova. (Disraeli.) Zgodovinska povest. K —-60, vez.
K --80.
Straža. (Glo\vacki.) Povest. K 2"40, vez. K 3'40.
Kako sem se jaz likal. (Alešovec.) Povest slovenskega trpina. 3 zvezki, vsak K 1-20, vez. K 2—.
Malo življenje. (Detela.) Povest. K 1'—, vez. K 190.
Prihajač. (Detela.) Povest. K -'90, vez. K P70.
Skrivnosti srca. (Bourget-Kalan.) Novele. K 1'20, vez. K 1'40.
Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. (Kalan.) K —'80, vez. K 1-20.
Krmar Milanovič. Povest. K 140, vez. K 2 20.
Skrivnost najdenke. (Reimmichl.) K —60, vez. K —90.
Romarica. (Buol.) Povest iz naroda. K 120, vez. K 160.
Pet tednov v zrakoplovu. (Verne Jul.) Trije Angleži raziskujejo Afriko. K 3-80.
Kapitan Hateras ali Angleži na severnem tečaju. (Verne Jul.) K 440. Vojska na daljnem vzhodu. (Lampe. K 480, vez. K 6.—.
i * v i
iN
Za naše ženstvo najkoristnejša knjiga:
Magdalene Pleivveisove:
Sesti natis priredila S. M. Felicita Kalinšek.
To je najobširnejša, najboljša in najtemeljitejša slovenska kuhinjska knjiga, ki je našemu ženstvu nujno potrebna. Izšla je v dveh izdajah:
Velika izda a, ki obsega sploh vso kuhinjsko umetnost ter je bocjato opremljena s slikami v besedilu in 18 finimi, večbarvnimi tabelami. Velja fino vezana K 6 —.
Mala izdaja z okrajšanim besedilom in brez slik. Cena K 3, vezana K 3*60.
Dnevne novice.
-f- III. slovenski protialkoholni kongres, čegar program smo včeraj objavili, obeta biti sijajen. Povabljeni so in je upati, da se bodo udeležili po svojih zastopnikih: knezoškofijski orcli-n a r i j a t, deželna vlada, deželni odbor, deželna s o d n i j a, mestni magistrat, deželni šolski svet. Deželni odbor kranjski je iz lastne ini-cijative povabil vsa slovenska ž u p a n-s t v a, naj se udeleže po enem ali več zastopnikih, deželni šolski svet u č i -t e 1 j s t v o, škofijstvo duhovščino; društvo zdravnikov je povabilo vse svoje člane in vse sloven. zdravnike sploh. Povabljeni so tudi gospodje državni in deželni poslanci. Deželni odobor goriški bo poslal svojega zastopnika. Povabljeni so dalje preč. š k o f i j s k i o r d i n a r i j a ti la-vantinski, krški, goriški in tržaški; povabljena vsa okrajna glavarstva in sodišča po Slovenskem. Od hrvaških protialkoholnih organizacij ho zastopana katoliška struja in splošna. Morila pride tudi zastopnik avstrijske centralne protialkoholne zveze z Dunaja. — Tukaj povabimo poleg vseh drugih še posebe vsa naša društva, ki imajo poklic delati za ljudsko prosveto in dosledno tudi za treznost, brez katere ni izobrazbe in napredka, naj pošljejo vsaj po enega, ljubljanska ter Ljubljani in železnicam bližnja pa po več zastopnikov. Tem potom prosimo še enkrat vse prijatelje treznostnega. gibanja, naj opozore, povabijo in poagitirajo v svojih krogih za udeležbo. Posebno pa še enkrat povabimo izvenkranjske Slovence naj pridejo, da se tukaj zasnujejo že davno zaželjene in nujno potrebne pokrajinske centrale. — Program kongresa sam je vabljiv, raznovrsten. Predavatelji pripadajo vsem slovenskim pokrajinam; njih imena pričajo, da bodo povedali kaj temeljitega. Bog daj svoj blagoslov! — P. Z. S. V.
-f Koledarček »S. K. S. Z.« je dotiskan tn ga prejmo društva ter zasebniki, ki so ga naročili, v ponedeljek, dne 23. decembra proti povzetju odpadlega zneska po pošti na svoj naslov. Kdor bi ga pomotoma ne prejel, naj ga izvoli takoj reklamirati na naslov: »Tajništvo »S. K. S. Zveze« v LJubljani
+ Interpelacija. Posl. M. Mandič in tovariši so vložili včeraj obširno in temeljito obrazloženo interpelacijo na ministr-nkega predsednika proti postopanju piranske kamore in njenega učitelja pri Sv. Luciji proti slovensko-hrvatskemu ljudstvu v Oni občini.
-f Pametna beseda. — Praška »Union« je zapisala te-le zaslužene vrstice: Pri »Reichsposti« je sedaj pri-Sel na vrsto Prachaska, ki ga je »Reichs-post« prezgodaj proglasila za. mrtvega. Mrlič je oživel in nam je priča, politične nizkotnosti, ki je noben belež ne more zakriti. Vsakako je zgodovinska posebnost, da stoje predstavi tel ji tistega mesta, katero so Turki dvakrat oblegali in katerih so se rešili le s pomočjo krščanskih narodov, zlasti Slovanov, da stoje ti predstavitelji danes s svojimi simpatijami na strani Turkov. Kako lepo bi bilo, ako bi bil leta 1683., ko so Turki napravili Dunaju svoj zadnji obisk, kak krščansko-socialni župan mogel slavnostno pozdraviti Kara Mustafo! Danes, po 230 letih, je turško gospodstvo definitivno potisnjeno v Azijo; kar mu bo v Evropi ostalo, se bo imel Turek zahvaliti lc krščanskim narodom, katerih predniki so pred 230 leti ustavili zmagoviti pohod turških barbarov. V tem taboru stoje dunajski krščanski socialci, krščanska politika pa to ni!
-f Gasilstvo. Ker deželna gasilska Zveza ni sprejela nadzorstva in načel, pod katerimi deželni odbor podpira gasilstvo, je deželni odbor sklenil, da ne smatra deželne zveze gasilnih društev več za svoj posvetovalni organ in bo gasilstvo nadziral in podpiral po županstvih in po deželnem svetu gasilskih strokovnjakov.
-f- Turkom prijazen je med avstrijskimi jugoslovanskimi listi edinole sarajevski »Hrvatski Dnevnik«. To bi nas veliko ne brigalo, ako bi ta list obenem večkrat ne izzival »Slovenca«, vsled česar smo mu primorani odkrito odgovoriti. Mi razumemo, da se mora »Hrvatski Dnevnik« vsled politične zveze katoliških in muslimanskih Hrvatov v Bosni o balkanskih dogodkih previd-neje izraziti, ne gre pa, da bi turkofil-stvo postavljal za politično dogmo katoliškega pravaškega Hrvastva in sploh vseh avstrijskih Jugoslovanov. Da temu ni tako, dokazuje, da so tako specifične katoliške »Ricčke Novine« in »Dan« kakor pravaška »Hrvatska Rieč« , »Hrvatska Kruna«, »Naša Sloga«, odločno katoliški »Pučki Prijatelj« itd. skozinskoz na strani balkanskih narodov. Listi iz banovine ne pridejo toliko vpoštev, ker svojih pravih ču-
stev sploh Izražati ne smejo. »Hrvatski Dnevnik« gre po našem mnenju celo s stališča sloge z muslimanskimi Hrvati predaleč. To je namignil dr. Laginja v svojem krasnem govoru v parlamentu. Laginja, ki je eden izmed onih, ki najbolj tolmačijo čustva hrvaške duše, je v svojem govoru izborno poudarjal, kako se morejo muslimanski Hrvatje novih dogodkov le veseliti. Muslimanski Hrvatje so sprejeli izlam, ker jih Evropa pred Turkom ni mogla in tudi ni hotela ščititi, obvarovali so pa svoj junaški viteški značaj in prav sinovom hrvatske krvi se ima turška država zahvaliti za svoje najboljše državnike in vojskovodje. Če Turčija zdaj propada, ni to muslimanskim Hrvatom v nobeno škodo, da se le obvaruje verska svoboda tudi zanje. Muslimanske Hrvate tudi mi cenimo in nimamo ničesar zoper slogo z njimi v korist pravaški ideji, usodo turške države pa ne smatramo za bistveno zvezano z njimi. Muslimanskim Hrvatom more biti čisto vseeno, ali se vlada islamskih turkomon-golov v Evropa konča ali ne, kakor jim je lahko vseeno, ali propade islamska Perzija ali Afganistan, kakor je to vseeno muslimanskim Srbom, Bulgarom, Grkom in Albancem. Nasprotje hrvatskih muslimanov s Srbi je po našem mnenju v korenini gospodarskega značaja, ker je musliman gospodar, Srb pa najemnik. Če se to vprašanje uredi, ni vzroka, da bi se ne doseglo tudi s Srbi sporazumljenje. Čc pa kdo Srbom očita verski fanatizem, ga čisto lahko očita tudi muslimanom. Muslimanski Hrvatje imajo bodočnost, v slogi z vsemi Jugoslovani, ki jih ne bodo odbili od sebe, ako hočejo sodelovati. Sicer pa naj bo »Hrvatski Dnevnik« kakršnegakoli naziranja, samo nam naj pusti, da zastopamo stališče ogromne v e č i -n e slovenskega in hrvatskega ljudstva.
+ Pri volitvi v delavsko zavarovalnico proti nezgodam v Trstu so, kakor je bilo pričakovati, Slovenci propadli. Iz ljubljanskega odbora so nam prihajale pritožbe, da od tržaškega slovenskega vodstva kljub opetovanim opominom skoro ni bilo dobiti odgovora. Pravočasno in intenzivno delo je bilo tako onemogočeno. Slovenci so zmagali samo v VI. skupini podjetnikov, kjer sta izvoljena tovarnar Feliks Stare kot član in g. Josip Lenarčič z Vrhnike kot namestnik. — Slovenci bi bili letos zmagali v VI. delavski kategoriji, da ni ravnateljstvo papirnice v Vevčah napravilo nekaj nečuvenega. V delavski skupini so dosegli socijalisti število glasovnic, ki odgovarja skupni mezdi K 2,946.867, a Slovenci število, odgovarjajoče K 1,866.234. V tej skupini bi bila naša lista zmagala, ako bi ne bilo v njej — kakor navadno dosedaj papirnice v Vevčah pri Ljubljani, kjer se glasovnice zopet niso glasile za naše oficielne kandidate, ampak za neke druge. Kako je to ravnateljstvo v Vevčah moglo in smelo storiti, ko delavstvo štrajka in menda ni volilo?! Zahtevamo preiskave! Volilna svoboda mora veljati za vsakega, napačne glasovnice pa morajo biti kaznjive! Državno pravdništvo tu govori J
—	Smrtna kosa. 17. t. m. jc v Po-točali na Koroškem umrl vrli naš mož Š i m e n K u k , podomače Žmavc. Dasi je živel med samimi nasprotniki, je ostal zvest pristaš S. L. S. — Pod Šin-kovim turnom pri Smledniku je 18. t. m. umrl Franc B e n d a, rojen leta 1824. Cesarja je služil pod Radeckijeni 12 let, papežev vojak je bil pa 6 let. Pri podružni cerkvi M. B. v Šinkovcm tur-nu je bil skozi 50 let cerkveni ključar. N. v m. počivata!
—	Izobraževalno društvo v Črnučah priredi dne 26. decembra, na Štefanov dan, igro »Podoba Matere božje ali roparji pri Mariji Kulmski«.
—	Promocija. G. Ja n e z S a m s a , gimnazijski učitelj v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu pri Ljubljani je bil danes na dunajskem vseučilišču promoviran za doktorja modroslovja.
—	Knežnk. Včeraj se je pri nas vršila županska volitev. Izvoljen jc bil skoro soglasno županom g. Fran Urban čič, trgovec in posestnik v Kne-žaku, odločen pristaš S. L. S. S tem se je povrnil, upamo, zopet mir v našo občino, ko so liberalci spoznali, da. je ves upor zoper našo stranko brezuspešen.
—	Z Velikih Poljan pri Ortneku. Dne
15. t. m. je imela pri nas Kmečka zveza za kočevski okraj shod. Zvezin tajnik č. g. kaplan Škulj jc govoril o »zavesti kmečkega stanu«. Podal jc jasno in temeljito sliko o zgodovini ubogega slovenskega trpina ;postavil nam v zgled naše pradedc v boju za svoje pravice in nam podal načrt in načelo, kako naj se tudi mi borimo za svoja prava. Naši bratje Jugoslovani so si priborili svojih pravic, ko so šli v boj kot en mož, kot močna, organizirana armada, 'l udi mi sc organizirajmo kot en mož v Kmečki zvezi, v kateri hočemo po svojih
zastopnikih po mirnem, a odločnem in vztrajnem potu priti do svojih pravic. Navduševalen govor so vsi z zanimanjem poslušali in so g. govorniku jako hvaležni, kar so pokazali zlasti s tem, da so pristopili k Kmečki zvezi.
—	Odmev iz Švice. Ziirich, 19. dec. Vsi tukajšnji listi poročajo o jugoslovanski obstrukciji v državnem zboru. Najbolj razširjeni list, »Ziiricher Anzeiger«, se že drugič obširno bavi z našimi poslanci. List posebno naglaša vztrajnost poslanca Gostin-čarja, ki je 13 ur neprestano govoril in dosegel rekord. — V večji družbi sem čul, ko so se pogovarjali o tem in ugibali, kaj mora neki ta Gostinčar biti in zakaj ob-struira. Jaz sem jim povedal povest o Čuvaju in o drugih ljubeznjivostih, s katerimi osrečuje avstrijska vlada koroške in štajerske Slovence. V Švici žive trije narodi v slogi, pa se vsem dobro godi! Omenjeni list je tudi citiral »Slovenca« glede Prochaske. Medtem ko dobim »Slovenca«, izide že pet tukajšnjih listov, a dogodke iz Balkana izvem iz »Slovenca« poprej kot drugod! In »Slovencu« se lahko verjame, kot sem se prepričal. — Naročnik.
-- Zimski šport v Bohinju! Medtem ko vlada v Ljubljani mokro in megleno vreme, ima naš Bohinj krasne vremenske razmere, ter je snega za sankanje, smuči in vozne sani dovolj. Že minuli dve nedelji je bilo mnogo športnikov-izletnikov v Bohinju, posebno pa še zadnjo nedeljo, ko je vozil iz Trsta in Gorice posebni zimsko-športni vlak. Ker kaže, da bode zimska sezona jako ugodna, se je odprl tudi hotel »Triglav«, katerega jc prevzela gospa Helena Sodja, hctelirka na Bledu, ki bode skrbela za dobro oskrbo, V božičnih praznikih bode vozil zopet posebni zimsko-športni vlak iz Trsta in Gorice.
—	Hrana za bulgarsko in srbsko armado na Reki. Veliki atlantski parnik »Grof Bela Sereny«, ki je to clni pripeljal na Reko premog za državne železnice, je začel nalagati živila za bulgarsko vojsko in krmo za, konje: 4000 ton moke in drugih živil in oves za konje. Blago se bo izkrcalo v Dcdeagaču. Ža tem parnikom bo na Reki naložil angleški parnik »Capenor« 3000 ton živeža za bulgarsko vojsko pred Čataldžo. Tudi za srbsko vojsko v Sv. Ivanu Me-duvanskem in Draču so se ukrcale na Reki velike zaloge živeža.
—Hrvaški aviatik in tvorničar aero-plainov lastnega sistema, Merčep v Zagrebu, dela nov aeroplan, ki bo dokaj boljši nego dosedanji. Novi model je do polovice montiran in se v kratkem prično poizkusi. Doslej je Merčep napravil več aeroplanov za srbsko armado, sedaj pa je v dogovoru z nemškimi in inozemskimi aviatiki, ki si žele nabaviti aeroplane njegovega izuma, ki so se ob priliki aviatične tekme v Budimpešti odlično izkazali.
—	Zagrebčan padel na bojišču. V srbsko-turški bitki na Lješu je 9. t. m. med drugimi padel Dragomir Kesič, tipograf v Zagrebu. Pokojnik je bil med svojimi tovariši zelo priljubljen in cenjen. Ob izbruhu vojne je odšel v Belgrad, da sc kot prostovoljec bori za krst časni i slobodu zlatnu.
Posledice strahu pred vojno. »Wie-ner Allgemeine Zeitung« objavlja vzne-mirjajočo statistiko o izseljevanju v teh zadnjih časih. Vsled strahu pred vojno narašča izseljevanje v velikanski meri, tako, da je moral minulega tedna odpluti iz Bremenhavena šc en parnik za prevoz izsoljenccv. Oficijelni podatki govore: V mesecu novembru so je izselilo preko Bremenhavena 21.860 oseb proti 12.408. 12.940 in 15.076 v novembru zadnjih treh let. Od januarja do konca novembra tega leta se je izselilo preko Bremena 189.907 oseb proti 131.882 v letu letu 1911. in 173.857 v letu 1910. Preko Hamburga je odpotovalo iz Nemčije v minolem mesecu 17.621 izseljencev proti 10.400 v novembru 1911. V prvih enajstih mesecih tega leta sc je izselilo preko Hamburga 124.789 oseb proti 79.309 v prvih enajstih mesecih v letu 1911. Iz izvršenih poizvedovanj izhaja, da je velik del teh izseljencev zapustil Evropo lc iz strahu pred vojno. Tudi preko Antverpna je odpotovalo v minolem mesecu 21.791 izseljencev, do-čim jc v novembru 1911. odpotovalo 18.049. Skupno je v prvih enajstih mesecih minolega leta odpotovalo preko Bremena, Hamburga in Antverpena 250.294 izseljencev, dočim jih je odpotovalo v prvih enajstih mesecih toga leta 386.224. Izseljevanje je torej nara-stlo za. 130.930 oseb.
—	Učiteljske vesli. Na mesto učiteljico Albino Kranjc-Legat, ki je radi bolezni na dopustu, pride v Rateče Josi-pina Šterlekar, ki je bila doslej su-plentka na Jesenicah. Na mesto obolelo učiteljice Rozc Salberger pride na Jesenice prov. učiteljica Marija Kessler iz Ljubljane. Na mesto obolele učiteljice, Marije Vilma n pa pride k Sv. Križu nad Jesenice suplentka Alojzija Triller, doslej v Škofji Loki.
—	Iz krške okolicc. Odkar jc sokolo-rejska« zadruga v Krškem tako žalostno
poginila, se je pri meščanih ohladilo vsako
navdušenje za dične Sokole. Tudi nekdanji, stari sokolski kolovodje izgubili so pogum. A zadnji čas vstal je nov apostol sokolstva v osebi advokata dr. Dimnika. Ker so mu med meščani tla prevroča, vrgel se je na okolico. Že več mesecev zahaja ob nedeljah v vas Skopice, kjer lahkomišljenim fantom plačuje pijačo in jih navdušuje za sokolsko idejo, ustanavlja Sokola in obeta, da bo bodočim Sokolom preskrbel brezplačno sokolsko obleko. Mi prizadeti starši svarimo dr. Dimnika in njegovo spremstvo, naj se nikar ne igrajo z našimi fanti, naj ne izzivajo nas, naj pustijo našo vas v miru, sicer bomo primorani nastopiti proti njim z vsemi zakonitimi sredstvi. Blagopokojni dr. Mencinger bi se pa gotovo v grobu obrnil, ko bi zaznal, na kako agitacijo se spušča njegov naslednik v advokatski službi v Krškem. Ali meni, da bo s tem pridobival klijentelo svoji odvetniški pisarni?
- Bohinjska Bistrica. Visokega gosta srno imeli. Prevzvišeni gospod knezoškof se je od nas podal na Ko-privnik. — V Bohinju je sedaj vse živo. Triglav kristalno čist. Pri tako krasnem vremenu se vsak dan prevaža na stotine in stotine voz lesa, zlasti letos, ko ga je še toliko ostalo od lanskega leta. To nese našim ljudem vsak dan par tisočakov, kar se zelo pozna pri gospodarstvu, zlasti v hranilnici. — Za gospodinjski tečaj nam je z največjim veseljem bistriška sirarna odstopila svoje prostore. Vsi nam gredo na roke. tako, da se pouk prav lepo razvija.
—	»Kmetavzar« je rekla Viktorija Malusa iz Trsta v Červinjanu nekemu Screminu; ta jo je zatožil in bila je obsojena na 20 kron globe. Na njeno pritožbo se druga inštanca ni ozirala in kazen je bila potrjena.
—	Vojaška straža ustrelila neznanca. Pri Sv. Luciji je vojak, stoječ na straži, ustrelil nekega človeka, ki se ni zmenil za njegov klic »Halt!« Neznanec je obležal mrtev. Ne ve se, kdo je.
—	Prememba posesti. Iz Radovljice. Dne 20. decembra je kupil na javni dražbi dobro znano restavracijo pri Kunsteljnu v Radovljici za znesek 33.000 kron g. Alojzij Pavlin, posestnik in vinski trgovec v Pod-brezjah. Zemljišče je bilo že preje razprodano.
—	Nastič ubit? Listi poročajo, da je bil Djordje Nastič, znan iz veleizdaj-niškega procesa v Zagrebu, te dni v Pa-
| rizu ubit. Igral je z nekim Srbom biljard; ko ga je ta spoznal, ga je opsoval, nakar sta se spoprijela. Srb jc potegnil revolver in Nastiča na mestu ustrelil.
—	Okruten zločin. Zadnji čas so morali kmetje iz Mihlevihe vsako noč stražiti ob železniški progi. 16. t,, m. je prišla vrsta na mladega posestnika Mi-šo Jandrica. Ko so krog polnoči prišli drugi kmetje, da bi izmenjali stražo, so našli Jandrico na tleh ob železniški progi vsega krvavega. Ko so mu ob luninem svitu natančneje pogledali v obraz, so prestrašeni odskočili: nesrečniku sta bili izkopani obe očesi in vse lice razrezano! Nesrečnež je mogel še toliko govoriti, cla jc povedal, da sta ga napadla dva neznana moška, nato je padel v nezavest. Orožniki doslej še niso dobili nobene sledi za zverinskimi zločinci.
—	Nagle smrti. V Kočevju jc 69 let stara vdova občinskega tajnika Magdalena Verderber tako nesrečno padla, da je kmalu nato umrla. — Pri večerji jo v Kočevju kap zadela. 19 let staro Marijo Eržen iz Osilnice. Padla je pod mizo in bila takoj mrtva.
—	15 let starega cerkvenega ripar-ja so prijeli na Reki v osebi Janeza Ružica. Roparček je oropal več cerkev v reški dolini.
Koroške novice.
k Za božičnico slovenski koroški
so darovali »Slovenski Straži«: Drago-tin Verbič, strojnik v deželni bolnišnici, Ljubljana 1 K. — Fran Ržišnik, cer-kvenik pri Sv. Krištofu, Ljubljana, 2 K.
—	Mat. Kolar, stolni dekan, Ljubljana, 3 K. — Dr. Ivan Janežič, sem. profesor, Ljubljana, 10 K. — V. šober, trgovec, Ljubljana, 1 K. — M. Foerster, Ljubljana, 2 K. — Josip Zurga, Ljubljana, 2 K. — Ivan Meden, Ljubljana, l K. -Dr. Forme, inženir, Ljubljana, 3 K. — G. Jakel, žifpnik v p., Ljubljana, 1 K.
—	Luiza Butscher, Ljubljana, 2 K. — Dr. Fr. Grivec, Ljubljana, 4 K. — Dr. .Turo Adlešič, Ljubljana 3 K. — Oroslav Bernatovič, Ljubljana, 2 K. — Fran Černe, uradnik, bolniške blagajne, Ljubljana, 1 K; dr. I. Pečjak, katciieti Ljubljana, 10 K. — Josip Dobrovec, kanonik v Velikovcu, 2 K. — Fran Lav-tižar, Sp. Šiška, 4 K. Lepo prosimo vsa Slovence — pomagajte, da moremo zajeziti bogate Božičnice, s katerimi Nemci love slovenske otroke. Pošiljajte darove »Slivenski Straži«!
-j- »Freie Slimmen« iz Celovca so list, na katerega so more v prav izvan-rednem slučaju odgovarjati. Ker pri
»Freie Stlmmen« sodelujejo večinoma same poturice, razumejo dobro tudi slovenščino in »Slovenca«- pridno berejo, ne da bi se jih njegovi nauki kaj prijeli. Zdaj se bavijo z dr. Brejčevim govorom pri občnem zboru politično-gospodarskega društva za koroške Slovence in zlivajo nanj svoj nemško-na-cionalni žolč. IIudo jih jezi, ker je dr. Brejc dejal, da Dobernig, ki zahteva dohod do Trsta za Nemčijo, ne more bili patriot, ker je Trst v Avstriji vsakomur dostopen. Zavreči pa dr. Brejčeve opazke ne morejo. Trdijo pa tudi, da se »nikomur boljše ne godi nego Slovencem na Koroškem«. To je naravnost nesramna trditev, ki jo more izreči le človek, kateremu je resnica in morala neznan pojm. Ali se zato godi koroškim Slovencem dobro, ker na uradih niti slovensko ne smejo govoriti in jih policaji gonijo v celovški občinski arest, če se predrzncjo v materinem jeziku zahtevati vozni listek? Nemci naj ne zahtevajo poti do Adrije, ampak naj rajši iščejo poti, kako bi prišli vendar enkrat do pameti.
-)- Nemški nacionalci — lažnim de-nuncijanti. Koroški nemški nacionalci in ncmškutarji so prosluli po celi monarhiji vsled svoje nepoštene taktike v boju proti koroškim Slovencem. V najnovejšem času so si pa v tem oziru deli krono na glavo. Napravili so dvojen načrt, ki pa je ravno-tako bedast kakor zloben. »Freie Stim-men« zadnji čas venomer objavljajo popolnoma izmišljena poročila o slovenskih veleizdajalcih, češ da kličejo javno in po shodih: »Živio Srbija!«, nabirajo za Srbijo denar itd. Najprej so hoteli udariti središče, Celovec, ter so v omenjenem listu denuncirali, da je neki narednik v Žibertovi kavarni klical: »Živio Srbija!« To so hoteli spraviti v zvezo z nekimi »sestanki v hotelu »Trabesinger«, kjer se baje govori zoper monarhijo«. Vojaška oblast je dognala, da je bilo.poročilo v »Fr. Stimmen« neresnično. Vrhutega je bil osumljeni vojak — trd Nemec, ki hotela »Trabesinger« še niti videl ni od znotraj. Kakor ta, tako so se Izkazale vse dosedanje vesti glasila nem-ško-nacionalne inteligence koroške kot — zlobna in nesramna izmišljotina, brez vse podlage! Na drugi strani pa so dobili nem-škutarski agitatorji navodilo, da naj poučujejo nevedno ljudstvo, ki ne zna brati slovenskih listov, da so — Slovenci za vojno med Srbijo in Avstrijo in da na vojno huj-skajo s »farji«. Seveda se jim ta neroden manever ne bo posrečil, pa je zanje značilen. Tako nepoštene politične stranke med Nemci nikjer drugod ne najdemo! Lopovi!
— Kn.-Sk. kancelar Vidovic nevarno zbolel. Kn.-šk. kancelar Janez Vidovic,
E>redsednik »Družbe sv. Mohorja« v Ce-ovcu, je nenadoma zbolel za pljučnico. V petek, 20. t. m., ni mogel več iz postelje. Duhovnim sobratom priporočamo blagega gospoda in vnetega rodoljuba v molitev.
k Kranjec - Američan napaden na Koroškem. Pri Beljaku je brezposelni dninar Popotnik napadel in pobil na tla 46 let starega Franceta Petriča, doma iz Cerknice na Kranjskem, ki se je vrnil iz Amerike in je kazal Popotniku prihranjen denar in hranilno knjižico za 7000 K. Popotnik je Petriču vzel ves denar, namesto hranilne knjižice pa je zagrabil in odnesel Petričevo delavsko knjižico. Popotnika so kmalu nato aretirali. Dobili so pri njem še G000 K.
k Zeta umoril. Te clni je stal pred celovško poroto prevžitkar Jurij Gra-nitzer z Bele radi umora svojega zeta Ivana Ronacherja, s katerim je živel v večnem prepiru, ker je bil Ronacher hud žganjar. 27. oktobra je prišel zet zopet ipjan domov in začel psovati svojo ženo. To je Granitzerja razburilo, da je udaril zeta s pestjo po glavi, nakar sta se spoprijela in pričela ruvati. Pri tem sta padla na tla, Granitzer je bil na vrhu in zgrabil Ronacherja za vrat. Ko ga je spustil, se Ronacher ni več gani! — bil je mrtev. Granitzer dejanje prizna, zanil^rva pa namen umora, kar kaže tucli dejanjski položaj. Porotniki so tako vprašanje glede uboja kakor tudi glede prekoračenja silobrana soglasno zanikali ter je bil Granitzer oproščen.
ZASEDANJE DEŽELNIH ZBOROV.
Moravski deželni zboi* je sklican 23. t. m., nižjeavstrijski in bukoviuski pa 27. t. m.
ODPRAVA REGENTSTVA NA BA-VARSKEM.
Bavarski ministrski predsednik jc obvestil predsedstvo zbornice in voditelje strank, da namerava spomladi predložiti predlog, po katerem naj bi sc regentstvo odpravilo. Kakor znano, je bavarskemu kralju popolnoma opešal um in je zato vodil vladarske posle kot regent princ Luitpokl, za njim jih pa vodi zdaj njegov sin princ regent Ljudevit. Po odpravi regentstva se princ Ljudevit proglasi za bavarskega kralja.
Z loga.
Odrin
je od vsega zunanjega sveta tako odrezan, da more občevati le s Carigradom — seveda samo potom brezžičnega brzojava.
Kako je v Odrinu?
Begunci iz Odrina pripovedujejo: Položaj v mestu je obupen. Prebivalstvo gla-duje. Kruh se prodaja po 2 leva kilogram; mesa že davno ni več. Soli, sladkorja, kave je komaj za zdravilo. Kužne bolezni zahtevajo silnih žrtev. Vsak dan umrje po 10 vojakov na tifusu in koleri, civilnih oseb pa še veliko več. Redka je v Odrinu hiša, k*>Jbi ne imela smrtnih žrtev. Voda sc zajema le iz Marice in Tundže. Kljub temu se je Šukri paša odločil, da brani mesto do zadnje kaplje krvi in da se živ ne uda.
Zdravje bulgarskih čet pred Odrinom je prav povoljno, ker so se izdale najstrožje zdravstvene odredbe, ki se jih vojaštvo tudi drži; pije sc samo prekuhana voda.
Aeroplani pri oblegapju Odrina.
Ker so aeroplani oblegalcem Odrina izvrstno služili, je Turčija v premirju izrecno zahtevala, da se za časa premirja noben aercplan ne sme dvigniti nad Odrin. Zadnji aeroplan, ki se jc pred sklepom premirja še dvignil nad mesto, je raztrosil po Odrinu proglas v turškem jeziku, ki se je tako-le glasil:
»O turški vojaki! Davno ste že blokirani in zato ne veste, kaj se je medtem zunaj zgodilo. Vašim častnikom je pod smrtno kaznijo prepovedano, da bi vas o tem obvestili. Vedite tedaj, da je položaj Turčije jako slab: Razun Carigrada je cela evropska Turčija v bulgarskih rokah. Tisti, ki so pobegnili proti Carigradu, so padli brez topa in puške — vsled kolere in tifusa. To pomeni, da je ostal le še Odrin. Pomcč mu n emore od nikoder priti; zato bo moral pasti. V slučaju, da se udaste, sc kri ne bo prelivala. V nasprotnem slučaju pa ne boste videli več ne otrok, ne žena, nc očeta, ne matere. To je zadnje sporočilo — dobro si premislite.«
Kakšen je bil uspeh tega proglasa, se še ne ve, ker je bilo med tem sklenjeno premirje.
10.000 bulgarskih izseljencev na potu v domovino.
Iz Amerike je te dni zopet odpotovalo v domovino 10.000 bulgarskih izseljencev. Skopiie — drugo srbsko kulturno središče.
Iz Belgrada se poroča: Skoplje bo nedvomno postalo druga srbska prestolnica in drugo kulturno središče Srbije. Predvsem je Skoplje veliko mesto, ki šteje nad 60.000 prebivalcev, potem je pa tudi njegova zemljepisna lega taka, da je kakor nalašč ustvarjena za središče novoosvobo-jenih krajev. Ti kraji potrebujejo za svoj preporod svoje posebno kulturno središče že zato, ker je Belgrad preveč oddaljen in ker steji ta srbska prestolnica na čisto drugačni stopnji razvoja, kakor pa ti novi kraji. Resno se proučuje vprašanje, da se v Skoplju takoj ustanovi univerza, če ne cela, pa vsaj pravna fakulteta, ker bo treba veliko domače inteligence za upravne urade. V Skoplju se otvori tudi drugo srbsko stalno gledališče. Izprva bodo hodili gostovat člani belgraj-skega gledišča, polagoma se pa postavi na popolnoma samosvoje noge. Dalje se v Skoplju ustanovi pravoslavna b o -goslovnica; urede se mohamedanski verski zavodi in da mesta katoliškim, ker bo Srbija v najkrajšem času uredila versko vprašanje' katoličanov in sklenila k o n k o r d a t, kakor ga ima Črna gora. Ustanovi se učiteljišče, gimnazija pa poveča. Razun tega se ustanove številne šole po vseh novih krajih.
Zanimivo je, kako se je v današnjih časih v ljudeh zbudila pesniška sila. Vse je prepojeno rodoljubnega navdušenja, ki si išče izhoda v pesmih in dramah. Listi dan za dnem prinašajo pesmi priprostih kmečkih sinov-vojakov, ki seveda niso ravno posebno umetne, a kažejo pa le domoljubno ljudsko dušo. Število novih patriotičnih dram, ki jih je zadnji čas dobila uprava belgrajskega gledališča, je poskočilo že na 25. Nekatere teh dram se kljub pomanjkljivostim uprizore v Belgradu, tiste pa, ki so po svoji vsebini za to posebno primerne, bo pa porabilo novo skopeljsko gledališče.
Odlikovanje inozemskih zdravnikov v Srbiji.
Vsi tuji zdravniki, ki so za časa vojne delovali v Srbiji, dobe red sv. Save. Bilo jih je okrog 140. _
DAROVI.
I. zaznamek
dosedanjega doneska za božična in novoletna d«* rila ra vojake c. in kr. vojske, ki opravljajo službo na državnih mejah.	I
Mestni magistrat po županu dr. Ivanu Tavčarju 1200 K, Kranjska hranilnica 500 K, ekice-lenca deželni predsednik baron Schwarz 100 K. dvorni svetnik grof Chorinsky 40 K, grof Kiinigl 10 K, baron 1 aznrini 5 K, pol. svetnik Pertot 2 K, dr. Ternovec 2 K. adjunkt Kren 2 K, dvorni svetnik pl. Laachan 20 K, dr. Bicek 2 K, dr. Poljanec 5 K, dvorni svetnik pl. Kaltenegger 10 K. dr. Vončina
2 K, dvorni svetnik Hubad 5 K, dež. Šolski nadzornik Belar 5 K, dr. Gregorin 2 K, dež. šolski nadzornik Leveč 5 K, dvorni svetnik dr. Zuponc 10 K, dr, Seemann 10 K, dr. Mahr 10 K, vet. referent Munda 5 K, vet. nadzornik Paulin 3 K, okr. živino-zdravnika Saje in Šink po 2 K, vladni svetnik Kre-menšek 5 K, dr. pl. Keler 5 K, gozd. nadsvetnik Rubbia 5 K. viš. gozdni komisar pl. Obereigner 3 K, gozd. komisar Šivic 3 K, okr. gozdarja Melliwa in Kalan po 2 K, dež. vladni svetnik Kulavics 6 K, dr. pl. Foregger 3 K. dr. Schiffrer 2 K, stavb, nadsvetnik Pavlin 10 K, stavb, svetnik Hilbert 2 K, ing. Jaksche 5 K, ing. Schmitt 5 K, ing. Krenner 5 K, ing. Pick 5 K, ing. Marek 2 K, ing. Kobal 2 K, ing. Luckmann 2 K, ing. Ahlfeld 2 K, ing. Juran
2	K. ing. Schulz 2 K. pl. Tornago 2 K, anjunkt Le-wicki 3 K, ing. Orel 3 K, ing. Bloudek 5 K, rač. nadsvetnik Verderber S K, rač. nadsvetnik Kilar
3	K, rač. svetnik Hočevar 4 K, revident Roschnik 1 K, rač. revident Czerny 2 K, rač. revident pl. Salomon 5 K, rač. oficijali Staudacher, Zaje in Pav-šič po 2 K, rač. asistenta Truger in Juvanc po 2 kroni. rač. praktikant Rus 2 K, vladni svetnik dr. Praxmarer 5 K, okr. komisar Kordin 3 K, dr. Bog. Senekovič 3 K, ravnatelj pomož. uradov Leske 3 K, tajnik Juvanc 1 K, oficijat Marko 1 K, tajnik Bauer 1 K, kanclisl Fink 1 K, kanclist Bizjak 1 K, oficijal Abram 1 K, dež. sodn. predsednik Elsner 20 K, dvorni svetnik Pajk 10 K, dež. sod. nadsvet-niki dr. Travner, Hauffen, Kavčnik. dr. Kočevar po 5 K, dr. Presker 5 K, dr. Toplak 5 K, dež. sod. svetnik Bcžek 2 K, dr. Stockl 3 K, Tollazzi 1 K, Vrančič 1 K, J. Rabitsch 2 K, Straka t K, dr. Pavlin 3 K, pis. ravnatelj Urbančič 1 K. nadoficijali Pogačnik. Deržar in Justin po 1 K, Sink 1 K, Pro-hinar 1 K, Ivan Petrič 30 vin., dež. sod. svetnika Šturm in Žebrc po 1 K, okr. sodnika Levičnik in Nagode po 1 K, dr. pl. Grasselli 1 K, sodnik Šin-kovic 1 K, Gustav Galle 1 K. sodnika Bulovec in Zotmann po 1 K. okr. sodnik dr. Mohorič 1 K, dež. sod. svetnik Milčinski 2 K. pis. ravnatelj Stenta
1	K, vodja zemlj. knjige Košir 1 K, nadoficijal Šinkovec in Gabrič po 1 K, oficijal Kump 1 K, asistent Mravljak 1 K, oficijala Lainpič in Radič po 1 K, oficijant Zorko 30 vin., oficijant Jeršan 20 vin., Martin Korošec 1 K, Ivan Rakovec 10 vin., Viljem Hrovat 40 vin., Rudolf Lukesch 20 vin., Alojzij Perne 20 vin., Kari Schmit 30 vin., Franc Petrov-čič 30 vin., Viktor Stegnar 20 vin., Alfons Auers-perg 1 K, oficijant Juh 30 vin., Anton Salmič 50 v., Ivan Neuscr 20 vin., Kasp. Janežič 2 K, Leo pl. Tornago 2 K, dr. Hacin 1 K, dr. pl. Luschin 1 K, dr. Spiller 1 K, veleobrtnik Otlomar Bamberg star. 100 K, ravnatelj pl. Schoeppl 50 K, rav. tajnik Schischkar 10 K, viš, knjigovodja Lukesch 5 K, viš. knjigovodja Boehm 10 K, Karol Achtschin 5 K, Edvard Tschada 3 K, Josip Roeger 10 K, pl. Lu-schan 10 K, Anton Arko 3 K, Pavi Ebner 5 K, Josip Černe 3 K, Kari Tschcch 5 K. Herman Hal-bensteiner 2 K, Viktor Fritsch 2 K, Alojzij Merlak 3 K, neimenovan 1 K, Ivan Hecking 2 K, Josip Puchinger 2 K, Karol Hager 1 K, Karol Pour 2 K, Josip Kurent 2 K, Mihael Machnič 1 K, Anton Sterniša 1 K, predsednik trgovske in obrtne zbornice I. Knez 100 K, Ivan Ogrin 10 K, Viktor Rohr-man 10 K, F. Urbane 10 K, Ivan Mejač 10 K, Jean Schrey 10 K. J. Ložar 10 K, Fr. Zoreč 5 K, A. Šarabon 10 K, Ivan Samec 10 K, J. Kregar 10 K, uradniki filijalke avstr. kreditnega zavoda 20 K, uradništvo Jadranske banke 20 K, Franc Ks. Stare 10 K, ravnatelj Pammer 10 K, Karol Klimsche 10 K, ravnatelj banke Slavije dr. Ivan Hribar 100 K, ravnatelj Pucsko 5 K, dr. Jerše 5 K, prof. Achitsch
2	K, dr. Bischof 2 K, dr. Jauker 2 K, prof. Nerad 2 K, dr. pl. Schoppl 2 K. dr. Winter 2 K, prof. Hille 2 K, Hugo Podrasek 2 K, nemški abiturijenti drž. realke v Ljubljani 13 K. — Skupaj 2869 K 10 vin.
UiiDijonske novice.
lj šentjakobsko društvo naznanja: 1. Da je v nedeljo 22. decembra ob 6. uri v društvu prav zanimivo predavanje. — 2. Na sveti večer je ob pol 9. uri v društvu praznovanje svetega večera. — 3. Na praznik sv. Štefana krasna bo-žičnica v Ljudskem domu. Več povedo vabila. — 4. V teh božičnih praznikih ni običajnih rednih predavanj. Začno se zopet v nedeljo 12. januarja.
lj 200.000 kron, namenjenih za Ljubljano, izginilo! Z veseljem smo Ljubljančani pričakovali, da se vendar enkrat razširi telefonsko omrežje in napravi kabel v Ljubljani. V ta namen je vlada pripravila 200.000 kron; sedaj pa čujemo, da je teh 200.000 kron, namenjenih za Ljubljano, izginilo. Vlada je teh 200.000 kron nakrat porabila, namesto za Ljubljano za telefonsko progo Dunaj—Sarajevo. Sedaj hoče po Ljubljani napeljati samo 50 novih žic, oglasilo se je pa menda nad 100 naročnikov, telefonsko zvezo pa bi v Ljubljani rado naročilo gotovo najmanj 200 oseb. Tako je Ljubljana pod dičnim poslanstvom g. dr. Ravnikarja vedno zapostavljena. Ali je g. dr. Ravnihar nad ljubljanskim telefonom zaspal, da je Ljubljani tako hitro odfrčalo 200,000 kron?!
lj Učiteljski »Dan« preprečil ljubljanskemu učiteljstvu podporo. Znano je, da je v občinskem svetu bil sprejet predlog, naj mesto da ljubljanskemu učiteljstvu 6000 kron podpore, a da se da denar v razdelitev županu, ki tako lahko po svoji volji določa obdarovance. Naš klub jc stal na stališču, da mora podpore podeljevati samo občinski svet. To je tudi edino pravilno stališče in to tembolj, ker je »Dan« namigaval, da učitelji in učiteljice, ki so pristaši S. L. S., od mesta ne bodo nič dobili, S tem namigavanjem je pa »Dan« od-jedel podporo tudi svojim pristašem, kajti proti podpori, o kateri po »Danovih« poročilih ni sigurno, da jo dobe tudi naši somišljeniki in somišljenice, se je pritožil občinski svetnik Kregar. Umevno je, da se sedaj »Danovci«, pa tudi »Narodovci« jeze na Kregarja in celo na Štefeta. Jezd naj se na »Dan«, ki izhaja v »Učiteljski tiskarni« in ki je ljubljanskemu liberalnemu učiteljstvu zmedel potice. Z nagradami, s katerimi so liberalci agitirali pri volitvi v mestni šolski svet, torej ne bo nič!
lj številke polih glavnih dobitkov državne dobrodelne loterije so: Prvi
glavni dobitek 200.000 K št. 408.082; drugi: 50.000 K, št. 116.300; tretji: 30.000 kron št. 240.518; četrti: 20.000 K štev. 61.695; peti: 10.000 K št. 469.937. Števil-ka 240.519, ki jo prvi stranski dobitek tretjega glavnega dobitka št. 240.518 30.000 Iv, je bila prodana v Ljubljani v trafiki Franc Šoukala, Pred škofijo in jo zadela 400 K. Ker je bila št. 240.519 prodana v Ljubljani, je bila najbrže tudi številka tretjega glavnega dobitka v Ljubljani prodana.
lj Protestantovski agitatorji. Včeraj popoldne je hodil po ljubljanskih hišah neki 30 let stari elegantno opravljen človek. Hodil je od stranke do stranke ter povsod puščal slovenske protestantovske brošure in podobice. Kakor se vidi, protestantje celo v sedanjih dneh narodnega navdušenja ne mirujejo in trdoglavo silijo s svojim »Drangom gegen Siiden«. Vlada ni nekoliko bolj pazila na te protesta! ske kolporterje, ki so za notranji tucli nevarni!
lj Božičnica. S tem opozarjan-enkrat vse prijatelje in znance tisi* na božičnico, ki jo priredi jutri ob ' poldne v »Narodnem domu« »Dobre društvo tiskarjev na Kranjskem« v sirot umrlih tiskarjev. Spored, ki c pevske in glasbene točke, tombolo, no alegorijo z Medvedovo dekla: »Janče in Jerica« ter obdarovanje bo gotovo zadovoljil staro in mlat Vstopnina je za odrasle 50 vinarjev, v spremstvu odraslih so vstopnine ščeni. — Torej na veselo sviden božičnici!
lj Predavanje o kranjskih pod« električnih centralah. Včeraj, v pete čer, je predaval v »Društvu inženi Ljubljani« g. dež. stavbni nadsvetn Klinar ob veliki udeležbi o kranjsl deželnih električnih centralah. To prvi strokovni glas v naši javnosti i strokovna ocena. Lepo predavanje bo še nadaljevalo, je razpršilo na er marsikateri predsodek, na drugi pa katero iluzijo. Z njim pa je tudi po jez povodnjim različnih »neodvisni! kov« in drugim prezgovornim tom, ki se dajejo zapeljevati od i strankarskih smotrov in stremljenj bi vpoštevali težavno vsebino vp Ker izide lepo predavanje g. nad: ind. Klinarja v inženirskem stre glasilu (čeprav brez pomembnih šnjih debat), se nočemo spuščati v nosti vsebine predavanja, opozarja našo politično in nepolitično javnosl važen akt.
lj Prememba posesti, ki članom s ne« posojilnice ne bo po volji. Gov da je Putrichov hotel »Južni kol< kupil g. Martin Dolničar za 120.000 Govori se pa, da se je v to kupčije šala oblast in da jo hoče onemogoči lj Za Ljubljansko dijaško k Ljubljanska dijaška kuhinja je dobi sredovanjem č. g. župnika pri Devic. . riji v Polju velik voz repe, krompirja in kolerabe. — Županstvo v Bohinjski Bi-, strici je pa naklonilo 20 K. Hvala vsem!
lj Nočni častivci presvetega R. T, imajo svoj redni sestanek v nedeljo 22. t. m. ob četrt na 5. uro popoldne v šen-klavški zakristiji. Vabimo vse častivce sv. R. T., da se shoda sigurno udeleže, dobi v vseh naših važnejših kavarnah.
]j Drušivo slovenskih trgovskih potnikov v Ljubljani vabi vse člane in vse cenjene tovariše na IV. redni obč. zbor, kateri se vrši v četrtek 26. t. m. ob 9. uri dopoldne v salonu hotela »Ilirija«. Seja kuratorija se vrši dne 23. t. m. ob pol 9. uri zvečer v društveni sobi hotela »Ilirija«. — Odbor.
lj Ob?sil se je v svojem stanovanju na Krakovskem nasipu št. 10 v omari za obleke sluga F. K i k e i j. Vzrok samomora so slabe finančne razmere.
lj Dezertiral je od tukajšnjega domobranskega polka infanterist Janez Rode.
lj Preprečena nesreča. Sinoči okoli 9. ure je opazila zasebnica Terezija Mahničeva, da se pri vratih sosednega stanovanja v hiši št. 21 Pred škofijo v 111. nadstropju, kjer stanuje hišnica Ivana Mahkota, močno kadi. Ko stopi v kuhinjo je bilo polno dima, Mahkota je pa nezavestna ležala na tleh. Mahničeva jc takoj alarmirala še sosednje stranke in prišla sta tudi dva stražnika in dva gasilca. Ker so opazili, da tle za pečjo drva, so takoj vsi stopili v akcijo in nesrečo razširjenja ognja pre» prečili. Mahkota je bila pa žo tako slaba, da so jo morali spraviti k sebi z umetnim dihanjem. Mahkotova je hotela tleče drva sama pogasiti in je ker sc jc preveč kadilo, padla vsled dima v nezavest, iz katere bi se gotovo ne bila več prebudila, ako bi ne bilo pravočasno pomoči.
lj Umrli so v Ljubljani: Karel Le-xandor, trgovski potnik, 41 let. — Josip Vogelnik, delavec, 71 let. Frančiška Smrekar, žena železniškega uslužbenca, 33 let. Lovrenc Borštnar, premo-gar. 34 let.
Denarja!
FInačniki delajo te dni račune, koliko denarja bodo v najbližjem času rabile evropske in druge velike države sveta. Računali so in naračunali ogromno vsoto: 7 milijard!
Začnimo z Avstro - Ogrsko; ta bo tudi v slučaju, da se mir ohrani, rabila 1 milijardo posojila. Večina tega denarja bo šla za armado in mornarico. Pa tudi naša soseda Nemčija bo potrebovala lepe vsote za razne investicije in večina njenih mest se željno ozira za posojilom — prav kakor pri nas. Naša južna soseda igra sicer na zunaj vlogo bogate krčmarice, ki ji ničesar ne manjka in ima polne blagajne, toda ta njena igra more preslepiti le široke ljudske mase, nikakor pa ne poučenih finančnih krogov. Ti krogi prav dobro vedo, da Italija potrebuje denarja — veliko denarja! Italijanski agenti so že bili v Parizu in so tu z vso diskretnostjo poprašali, če bi Italija ne mogla dobiti okroglih 600 milijonov frankov posojila. Daljna Kitajska je tu-ti v hudih denarnih stiskah, iz katerih naj bi ji pomagalo posojilo Evrope in Amerike. Evropski denarni magnatjc so mislili, da bo nova republikanska Kitajska krotka nema ovca, ki jo bodo po mili volji strigli in predložili so ji kar vnebovpijoče posojilne pogoje. Toda Kitajska se kljub veliki sili ni dala vjeti ter je ponudbo zavrnila. »Glihali« so nato več mesecev in sedaj je baje konsorcij šestih sil, ki bodo Kitajski dale posojilo in v katerem se nahajajo Anglija, Francija, Rusija, Nemčija, Združene države severne Amerike in Japonska — vendar-le stavil take pogoje, ki so za Kitajsko sprejemljivi. Le-ta bi sedaj lahko hitro dobila željenih 500 milijonov, pa se sedaj nekaj spakuje nad Rusijo in zahteva, da se Rusija iz posojilnega konzorcija izloči. V to pa ne bo privolila Francoska, zvesta zaveznica Rusije, ki bo itak prevzela tudi ruski del kitajskega posojila.
Sedaj se pa obrnimo na Balkan. Turčija bo rabila ogromnih svot, da zopet skrpa skupaj in z nova opremi svojo armado in uredi državno gospodarstvo; vrhu tega bo morala nedvomno šteti tudi težko vojno odškodnino. Balkanske zvezne države: Bulgarija, Srbija, črnagora in Grška bodo pa tudi potrebovale znatnih denarnih sredstev, da izvedejo kulturno in gospodarsko mirovno delo. Bulgarija se je že pred vojno pogajala za posojilo, ki se bo sedaj le še znatno zvišalo. Rumunija rabi 600 milijonov frankov posojila.
Napravimo bilanco: Avstro - Ogrska bi rada 1 milijardo, Italija 600 milijonov, Nemčija 1 milijardo, Turčija l milijardo, Rumunija in Kitajska vsaka 600 milijonov, balkanske zvezne države skupaj 500 milijonov, znaša tedaj skupna vsota nad 5 milijard.
Pozabiti pa ne smemo na Rusijo, o kateri se kljub njenem prikrivanju ve, da rabi denarja in da bo morala najeti posojilo, ako hoče zadostiti svojim upnikom. In sicer bo potrebovala okroglo 1 milijardo.
Vsega skupaj bodo tedaj samo države kot take v najkrajšem času potrebovale 6 do 7 milijard! Kje jih vzeti? Tega danes nanjbrže niti najbolj poučeni finančniki še ne vedo. Ta potrebščina pa velja lc za slučaj, da se ohrani mir; kaj pa če se iz sedanjih homatij izcimi velika vojna?!
Mae novice.
t BoHčnlca bo v društvu Sv. Jožefa ha sveti večer. Pričetek ob 8. uri zvečer. Na sporedu je nekaj božičnih pesmic, kratek nagovor in društvena tombola. Vstop je dovoljen rednim in podpornim članom.
t O Kitajski, njenem ustroju in njenih prebivalcih ter raznih šegah in navadah je predaval minoli torek v društvu zelo poljudno gospod učitelj Vider pri polni dvorani občinstva. Redna predavanja se bodo nadaljevala po novem letu.
t Ženski odsek društva Sv. Jožefa priredi dne 29. t. m. znano igro »Naša kri«. To bo ena najlepših iger, kar jih je vprizorilo na našem odru. Zanimivo je zlasti za naš trg radi tega, ker se jc del igre odigral na našem Ljubelu.
t Na Ljubelu je vsako nedeljo popoldne v tem času zelo živahno življenje. Cele vrste sankačev se pomika tja gori in odtu dirjajo bliskovito v dolino. Smelo trdimo, da je to naravno sanka-lišče mnogo daijše in ugodnejše nego ono v Bohinjski Bistrici. Sankači sc spuste vrh Ljubela (1330 m) in se sankajo doli do gostilne Marije Ankele, skoro celo uro pešpota. Kdor ne veruje, naj pride pogledat. Ravnokar je zapadlo precej novega snega, zato bo san-kališče tem bolje.
Veliko ssblro najmodernejše
pristne koillhovin®
kot tudi krasne svile za bluze, baržun za obleke m plašče
po znano nizkih cenah
	
	i priporoča 1
	
modna in športna
ers
m
LJubSJana, Pred škofijo 21
3809
i-mmneuuii
Pozor* Na obroke od 10 in 15 K naprej! Berite!
Najboljši klavir, pianino ali harmonij prvovrstnih svetovnih tvrdk: B5sendorfer, H. S eizharamer (najboljši klavirji sedanjosti), Holzl & Heitzmann (neprckosljivi patent, pianini), Laub & Gloss (koncertni pianini) in Hdriigel (araerik. harmoniji od 90 K naprej) z desetletno posiavnoobvezno garancijo kupiš ali si izposodiš najcenejše izključno le pri general, zastopiku zn^rn) omenjenih naj-
b?3S A. Braniku, ~
sodnozaprisež. strokovnjaku in učitelju »Glasb. Mat.«, Liublj na, Kongresni trg 15, Zvezda, nasproti nunske cerkve. Najraznovrst. izbera, vedno 30 do 40 klavirjev v zalogi. Najemnik postane lastnik klavirja, dočim je dosegla iz-posojevalnina višino kupnine. Najugodnejša zamenjava. Preigrani klavirji vedno v zalogi
Uglaševanje in popravila točno in ceno. Kolikanska zaloga najboljših violin, harmonik, citer, tarabur c, svežih stran, vsali ostalih glasbi! in potrebščin tor muzikiitij.
lajvebia, najpopolnejša In najsposobnejša tvrdka na avstr. losu.
Briljantni prstani (pravo I.a)............od K 15-—	naprej.
Diamantni prstani ................. () jo-—
14-karatni zlali prstani...................... „ „ 3-50
Briljantni uhani .............',.".. ,, „ 60-—	.,
14-karatni zlati uhani..........'...'..'. ., ., 3-50
14-karatne zlate zapestnico.............. n 18-—
14-karatne zlate zapcstnice z uro............ „ 80-—
Srebrne zapestnice z uro.......•...!.. „ „ IS-—	„
Tula-srebrne zapestnica z uro ........... ,, „ 20 —	„
li-karatue zlato damslte ure............ „ „ 20-—	.,
14-karatne zlate damsko ure z briljanti........ „ 48'—	„
14-karatne zlate daraske ure z diamanti....... „ 28-—
1 S-karatne zlate damske verižice.............. 13-—	„
14-karatni zlati dam3ki koljer............„ „ 9-—	.,
14-karatne zlate moško verižice............ „ 19-—	„
14-karatne zlate moške uro ............ „ 40'—	„
14-karatne zlate moške ure z dvojnim pokrovom . . „ „ 60-—	„ itd,
Velikanska zaloga ur, verižic iz zlata, srebra, jekla in	nikla,
kakor tudi vsi drugi v to stroko spadajoči predmeti, pariške marmornate ure itd.
Moje cene so tako nizko stavljene, da največji konkurenni klnbujem iu nudim mojim cenjenim odjemalcem največje in najobsežnejše jamstvo.

glavna in razpošiljalna trgovina: Glavni trg 25. :: Podružnica in delavnica: Sv. Petra cesta S. ::
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka »IfciO«. Edino zastopstvo za Kranjsko tovarne ur vZeuiih«,
Tovarniško podjetje na deZell
Išče
3944
ki bi bil ueSE slooenskegai, nemSkega in Italijanskega Jerifca u gouorii in pisani. Prednost imajo prosilci, ki so že
nekoliko Izvežbanl v mizarski stroki.
Naslov pove iz prijaznosti »Zadružna Zveza« v Ljubljani, Dunajska cesta.
Služba
se razpisuje pri županstvu Sodražica
z dnem 1. januarja 1913. Pogoj neoma-deževano življenje ter znanje slovenskega jezika v branju in pisavi.
Plača 600 kron letno. 3958 3
Županstvo občine Sodražica. i&T 500 do 700 litrov
svežega mleka
na dan lahko odda »Centralna mlekarna" v škofji Loki. 3942
Razpisuje se
3948
služba organista
v Vipavi. Letna plača ca. 800 K in prosto stanovanje. K selitvenim stroškom prispevek po dogovoru. Nastop službe takoj oziroma po dogovoru.
Župni urad Vipava.
Proda se popolnoma nov
3935 3 močno okovan, ki se tudi lahko prenaredi za konja Vpraša naj se pri
K. I¥t. Zorfi, Jesenice
Gorenjsko.
kakor tudi kože plemeni-
tih in belih kunic ter ^aJLJC klUZC kupuje po najvišjih dnevnih cenah Leo-poM Tachauer, Dunaj 2/3 Obere Do-
naustrasse 63.	389G
pošlje na zahtevo vsakomur zastonj in poštnine prosto založna knjigarna
lp. pl. KlciiKjr S M. liirors
V LJUBLJANI. — Prosimo zahtevati!
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože tekom 3 dni brez bolečin ne odpravi moj uničevalec korenin Hia-ma-zilo. — Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono.	2519
Poštni predal 12/160. Ogrsko.
Vse Vaše življenje
t je uničeno, če trpite na revmatizmu, pro-tinu ali nevralgiji in se ne borite uspeSno zopet to zlo. Gotov uspeh ima v vseh slučajih zdravniško priporočeni
ki je vedno zanesljivo sredstvo
za hitro pomiritev in ozdravljenje, za | splahnitev oteklin in zopetno pridobitev pregibnosti členkov in odstranitev utripanja učinkuje presenetljivo, zanesljivo za vribavanje. masažo ali obkladke. 1 pušica 1 krono. Izdelovalnica in glavna zaloga v
lekarni B. FRAGNER-;a
c. kr. dvornega dobavitelja, PRAGA III., št. 203.
Tri naproj plačilu K 1-60 so pošljo 1 pušica tranko
» •	»	tO , .
Po-or na Ime izdelka ln izdelovatel|a!
ZALOGA V LEKARNAH. V Ljubljani: Rih. Sušnik, Jos. Cižmaf,
dr. G. Piccoli.	3117 I
•■• ii* •
r a kictoval
za leto 19f3, sestavil L. Legvart z izvrstno in koristno« vsebino, vezan v usnj. platno.
Cena koledarju je K 1-60, s pošto K 1-80 in se naj blagovoli denar naprej poslati.
Pri 10 istisih se da enega = za nameček. =
Naroča naj se kot navadno pri Ivanu Bonaču v Ljubljani nasproti glavne pošte.
3936
Razglas.
Naznanla se, da se bodo
p3r lovišča Tisj
ca dobo pet let, to le do 15. lan. 1918 pofotn lavne dražbe
oddala ¥ zakup ¥ četrtek, dne = 2. Januarja 1913 =
ob 10. url dopoldne pri podpisanem okral. glavarstvu. Lov.šča nahajalo se biku železniške postaje In so v njih divje koze, divji petelini, srne, zajci Itd.
C. kr. okrajno glavarstvo Litija.
Kadar hočete dobro blago kupiti, obrnite se na tvrdko
El
pri „S0LNCU" za vodo
katera ima v zalogi dobre in trpežne čevlje za dame. gospode In otroke, izdelovanje suhih šopkov, nagrobnih vencev, trakovi z napisi. Bluze, vrhnja In spodnja krila, nogavice, rokavice, vsakovrstno perilo itd.
Postrežba točna, cene najnižje. Prosim prepričajte se!
3009
Razpis službe
v Radovljici. Plača 1100 kron v denarju in stanovanje. Mogoč bo tudi postranski prislužek pri hranilnici. Ponudbe, opremljene s spričevali, naj se dopošljejo na župni urad v Radovljici.	3926
Konfekcijska trgovina
970 50
zavod za izdelovanje oblek
po meri
K Kune, Ljubljana
Dvorski trg	Židovska ulica
priporoča svoje izborne izdelke
vsakovrstnih jesenskih in zimskih oblačil,
Strogo solidna postrežba.
Najnižje, stalne cene.
===== llustrovani ceniki na razpolago! i
ras=
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
obrestovala bode hranilne vloge januarja 1913 dažje po čistih
9
odbitka rentneja davka.
Schneider&Verovšek
Ljubljana,
Dunajska cesta, 16
priporoča svoj novo in : bogato opremljeni :
oddelek za kuhinjsko opravo.
CENE ZMERNE!!
trgovina z železnino
Emajlirano posodo, nikelnasto in aJuminium po» sodo,
CENE ZMERNE!!
Praktična in iepa božična darila.
3920 3
Gospodinje!
Pozor!
Ne kupuite presnega masla ali nadomestila zanje, doklor niste poizkusile slovite, splošno znane, svetovne znamke
H
Bi
m
H M
a
■
53 5J
99
95
ni rastlinska margarina.
se izdeluje iz najčistejše goveje obistne tolšče z visoko pasterizirano smetano, ima torej največjo rcdilno vrednost in je resnično zdrav.
ni umeten, nego najčistejši naravni Izdelek.
je S« 0 cencjši od navadnega presnega masla in za ** ** 0 zajamčeno mnogo izdatnejši nego to.
___	„UNIKUM"
je resnično edino in pravo nadomestilo za presno maslo, ki daloč prekaša vse
doslej hvalisano.
Izdelovanj«
BLAšMSCHEINA „UN1KUNI"
kontrolo in je to razvidno na vsakem zavitku.
je varovano s stalno državno
H a ie
Cenjena gospodinja!
Ne dajte se torej bogati od drugih oglasov in rabite za nadomestilo pres-
n"/: matila za
pečenje
praženje
fenhanie
maslen krssli
1771
Zimski barhenti!
-asu
Kdor rut>i dobre in prlstnobarvne barhente, flanele za sregee in drugo perilo, laneno in bouibažaBto kanafase, ouliie, platno, inlet, bruaoe, rjuhe, ilmsko blago aa dame in gospode, žepno robce in drugo tkanine, naj ae obrne na krščansko tvrdko	:h;;q
Jaroslav Marek, ročna tkalnica 45.
v Bistrem pri Novem Mestu ob Met. (Češko).
Vzotoi Be pošiljajo zastonj ln poštnine prosto. V zalogi imam tudi veliko množino ostankov zimskega barhentn llnnele, kalanasa itd., in razpošiljam v zavojih po 40m za 10 K, prve vrste za 80 K, iiuejše vrste za L'5 K iranko po povzetju. Od ostankov se vzorci no pošiljajo. Majoo za gospodo iz Oanele ali oofirja 1 komad K 1 80, !'20, S 00, 8, in 4. Vri odjomu fl kom. srnjo jih pošljem franko. Pri naročilih zadošča navedba širine vratu. Dopisuje so slovensko.
J. duha
vljudno vabi k nakupu yfm-Stih potrebšlin v svojo mor-nu/akturno trgovino „Pod 3ranlo" S*"rt trg it. t.
3226
Zajamčeno pristno
Slivovko Hruševec Brinjevcc Tropinovec Vinsko žganje
iz lastne žganjarne se dobe v mno« žinah od 25 litrov naprej pri veležga« njarni sadja	959 (53)
m. Rosner 4 Co.,
Ljubljana, poleg pivovarne „Uniontt.
Jfadi preobilne zaloge Zimskega blaga
se prodaja pri domači tvrdki
samo
L
Dobiva se povsod,
tJifI€lSailSfi
II
B
Poizkušnjo gratis in franko.
® Združene iv^pnice za margarino ® a in presno masBo, Ounaj XIV. ■
nn	HH
SiiSBSSSiiiiiiiBlIlKlIiailinaiilBO
3518
ceneje
20
ceneje
„pri Valvasorju"
pGtfosig
Ljubljana, Sfari trg št. 4
trgovina 3 manufakturnim in pletenim blagom i. t. d.
Avtomatična past! "»i
Za podgane kron I-—, za m!5l kron 2-40, ujame brez nadzorstva do 50 komadov v eni noči. Nc zapuste nobenega smradu in so zopet same nastavijo. Past za Ščurke edina tc vrste na katero sc ujame na tisoče Ščurkov v c n i noči 4 kron 2-10. Povsod najboljši uspeh. PoSilja po povzetju Frane Humann, Dunaj, 8. Bezirk, Aloleganse 3/24. Mnogo pohvalnih pisem. Pred manj vrednimi ponarejan i se svari. V c. i n lir. vojaških skladiščili v vporabl. Telefon 'IZiHb. 3701 «
H«
3013 I
F. K. KAISER , puškar
Ljubljana, Selepburgova ulica št. 6.
Priporoča svojo največjo zalogo pušk in samokresov ter lovskih priprav. Avtomatično pištole: „Browniug", „Stoyer" itd.
Najboljši topič „SaIul".
V zalogi ima vse potrebščine za ribji lov, v največji izbiri po najnižjih cenah. Poprava koleB (bicikljev) tor njih doli. Popravila točno in ceno. Umetalni ogenj. C. kr. prodaja smodnika. Cenik zastonj in poštnine prosto.