za koristi delavnega ljudstva v Ameriki V slogi }e moči GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVE JVC EV V A METRIK.! Od boja do zmage 1 devoted to the interests of the laboring classes Ste-V. 28. Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903. at the Post-Office at Chicago, 111., under Act of March 3rd, 1879 Chicago, III., 9. jalifa 1909. Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo! Leto VIII ••AGRIKULTUR”. Kakor je iznajditelj Amerike, Krištof Kolumlbus izrekel besede ipri izstopu na obrežje: — ‘‘¡pozdravljena bodi mi nova zemlja”, ravno tako klicem tudi jaz danes štev, 27 “'Glas iSvobode”, ko vi-dimi zapisano — “Agrikultur” Glasilo slovenskih kmetov v A-meriiki, sledečo častilko in sicer: Pozdravljena hodi ideja mojih vrlih rojakovdSlovencev, ki se zanimajo za blagor in napredek svojih sobratov-trpinov v Ameriki. Zdi se mi, da je naslov “Agrikultur Glasilo slovenskih kmetov v Ameriki”, zapisano z deman-tom na (stekleno ploščo, kateri je neizbrisljiv. Toda ni pa zadosti samo n a ud učenj e, treba je še drugih pripomočkov, kateri bi zasi-gurali obstoj 'listu in ga varovali pred valovi razburkanega moria od strani sovragov, kateri so v nasprotju' vsakemu napredku, ki žive v nadi napačno tolmačenega “socializma” — od 'žuljev človeštva za svoje malovredno in nekoristno “delo”, kakor živita Žid in praktični Katoličan v nadi in sicer prvi da (bode vstal njegov odrešitelj, in drugi, da bode vžival po smrti tam gori: v “sv. nebesih” neprecenljive 'dobrote za svoje dejanje na tem svetu. Toda dočakal do sedaj še ni in ne bo ne prvi' niti drugi njemu sto in stokrat obljubljeno! Tludi to še ni za d o st. Treba bo poseči po spisih urnega kmetovalca Harrisona, ki je postal tako slaven, da ga mlado in staro spoštuje'. Kdor bi se mi predrznil reči. da je bil moj namen “kšeft” pri u stanovitvi * ‘ Jugoslovanskega Gospodarja” v Ameriki, temu bi jaz rekel, da je navaden lopov in da me ne pozna. Moja goreča želja je bila ustanoviti slov. kolonijo tam doli v ’Missouriju, kjer sedaj gosp. P. Gram: deluje v korist svojih rojakov — ¡Slovencev. Toda igral sem se z '“gadom” in ta me je pičil tako hudo, da se še danes maihneira in ne strupenega “martinčka”1 bojim1. Vendar po izrazu nekega či-kaškega slov. gospoda, ki trdi. da “previdnost božia” melje, in merami reči no vsi pravici, da je ravnokar omenjenega. ostudnega “ gada” v človeški podobi, ki me je tako neusmiljeno in pa brezsrčno pičil, — zmlela, da so njegovi ud ie pokali in da še do danes m' k sebi prišel. In nrav je tako! Kdor pod drugim jamo koplje, sam vanjo pade. Toliko za danes. Nasvetov Vam ne morem' dajati,,ker v to potrebujem razmotrivanja, a čaša nimam in vem; pa tudi, da istih od mene ne potrebujete. Pač pa hočem Vam, moje natančno mnenje (povedati in to ob priliki. Za sedaj pa še Tyn izrazu in želji “Glas Svobode Go.”: Živijo, agrikul- turno Glasilo slov. kmetov v A-merifci!!! S spoštovanjem: Franjo Pleško. 30.507 umobolnih v državi New York. Prvega oktobra 1908 j,e bilo v državnih in zasebnih norišnicah v državi New York 30,507 umobolnih oseb, to je za 1414 oseb več kot v prejšnem letu. Na vsakih 260 prebivalcev v “empirični” državi pride eden umolbolni. V minulih desetih letih j,e bilo "x>-množenje umobolnih poprečno na leto za 741 oseb. Koliko zločina tiči v temi, to bo ostalo večna tajnost. ŽENITNA PONUDBA. 'Mladenič 2(5 let se želi seznaniti s mladenko 18 do 23 let, ki ima nekoliko izobrazbe in je zmožna saj deloma angleščine. Samo resne ponudbe s sliko vred se v ozir jemljejo. Na zahtevanje se pisma in slike vrnejo. Pisma je nasloviti: “B. 158” Glas Svobde Co., 597 W. 20th iSt. Chicago, 111. 26-25-28. SVETOVNI PREGLED. Avstrija, Gastein, 5. julija. Cesar Fran Josip bo prisostoval otvoritvi al-paninske železnice med' Gastei-nom in SIpitalom. (Stroški 31 milj dolge proge znašajo 62.500.000 kron. Železnica vodi skozi predor ta verskih« gora ter je zgradba 5 let trajala. Po tej železnici se veže promet med srednjo Evropo in z deželami olb adrijanskem morju. 'Dunaj, 4. julija. Pred tukajš-nem civilnem sodiščem se je pričela razprava o tožbi, katera je do sedaj edina svoje vrste. Toži-telj je vojaški penzionist Friese in toženi je avstro-ogrski generalni štab. Friese toži na plačilo domenjenega honorarja 20.000 kron za opravljeno vohunsko službo v Srbiji in pa 600 kron za odškodnino osebnega imetja, katero je moral v Belgradu pustiti, ker je bil prisiljen nenadoma srbsko o-zemlie ostaviti. Onih 20.000 'kron mu je bilo obljubljenih, toda ni jih dobil, ko je moral Srbijo zapustiti. Proces Ibo dovršen šelej po sodnih počitnicah. Ljubljana, 6. julija. Draginja po vsej kranjski deželi je že neznosna postala, a sedaj se nam pa še nedosežni davki obeeajo. Ne vemo kaj bo. — Nemčija. 'Berolin, 5. julija. Kolonijalni tajnik Dernburg, je številnim drž. noslancem povedal, da novo zasledeno polje demantov v Juž-no-vzhodni Afriki je vredno 250 milijonov dolarjev. Razni karteli so iponudili nakup dotičnega o-zemilja, kar pa je odklonil. Švica. Genf, 5. julija. V proslavo 400 letnice rojstnega dne reformatorja Ivan ‘Calvina (Kalvin), kateri je jbffil' 10. julija 1509 tukaj rojen, — se tu velikanske priprave delajo. Pričakujejo se Calvinci iz vseh dežel, kateri se bodo slavnosti udeležili. Italija. Rim, 5. julija. Vladni predlog v Zbornici o konvenciji parobrod-stva, je ljudstvo v Palerma silno razburil, katero vidi nevarnost za svoje koristi. V petek zvečer je minogobrojna množica demonstrirala po mestu ter prodajalce in krčmarje prisilila da so morali krčme in prodajalne zapreti. Množica je poskusila zabraniti odplo-vitev parnikov. 'Ko je policija in konijištvo vmes poseglo, prišlo je do silnega tepeža pri katerem je (bilo več policajev in vojakov o-pasno ranjenih. Bati se je, da ako bo "redlog sprejet, pride po raznih mestih iSieilije do resnih uporov. Rusija. Petrograd, 5. julija. Vzlic temu, da v Kankazu, razbojniki gospodarijo, je na ukaz čara obsedno stanje prenehalo. Marokko. Tanger, 5. julija. Ko so se pred kratkimi vojaki prestolnega pretendenta El Kebiir in marokkan-skega sultana pred zidovjem mesta Fez, spoprijeli1, bilo je 14 sultanovih vojakov vietih, katere so obglavili in v taboru El Kebirja na kole nataknili. El Kebir je Mequinez zašel. Ko je sultan slišal o početju njegovega brata El Kebirja, popadla ga je taka jeza da je dal mater Kefbirja pretepsti. Turčija. Carigrad, 3. julija. V Bešikta-šu pri Jildiz Kiosku so odkrili klet, v kateri so našli polno na pol gnilih mrtvih trupel in koste-njakov. V nekem kotu1 so našli zavoj z glavo Midhat paše, očeta prve turške ustave. 1 Abdul Hamid je dal Midhat pašo, kakor je znano, umoriti. Da se prepriča o njegovi smrti, si je dal poslati njegovo glavo. Zavoj je etiketiran, da je toraj izključen vsak dvom. Listu v podporo. Sheboyiganski mladenič $1.25; Tone Mladič 50c. Čitajte “Glas Svobode!” IZ DELAVSKIH KROGOV. 7000 DELAVCEV NA ŠTRAJKU Vsi poskusi trusta za vpeljavo “open shopa” so zadeli na odločnost delavcev. Pittsburg. Pa. začetkom julija. Glavni urad Amalgamated Association of Iron, Steel and Tib workers je prejel poročilo, da so vse unije «pripravljene stavkati proti odredbi United States Steel korporacije za vpeljavo “open shopa”. Petnajst delavnic s kapaciteto 190 livarn je prenehalo z delom in približno 7000 delavcev je zaštrajikalo. Iz simpatije do gori omenjene delavske zveze, je prenehalo 500 delavcev v Wheeling distriktu m ki spadajo k International Association of Tin Plate Workers. Uradniki truist-a so izjavili, da sedaj se bodejo vsa poslopja popravila in .potem bodejo začeli s delom, — vposliii 'bodo samo ne-unijske «delavce. Izmed 7000 štrajkarjev je 4000 delavcev, ki žive v Wheeling distriktu. Vse zgleda tako, da trust je dobro pripravljen za ta boj, vendar pa delavstvo bo tudi stra-jalo. — Iz Sharona se poroča: Vseh 20 “hot mills” v South Sharon, kjer dela 480 delavcev je prenehalo z delom. Tovarne so last A-mierican Sheet in Tin Plate družbe. s— Gridgeport, Ohio. Noben izmed' 4000 delavcev na štrajku, se ni povrnil na delo, vkljub temu, da je tamošnja American Sheet & Tin Plate «kompanija s zvito nakano objavila, da je importirala stavkokaze in hotela na ta način dobiti delavce na svojo roko. Ravno obratno. '*• — Elwoodi, Ind. Tukajšna jeklarna, last American Sheet in Tin Plate kompanije, je edina za katero se je družbi posrečilo deloma pridobiti za open shop. Samo dva plavža sta v operaciji in 100 mož se je zadovoljilo 'delati podi “open shop rule”. Trust je mnenja, da sčasoma se mu posreči tu s- popolno ¡paro delati in na ta način zadostiti tržnim1 zahtevami. 700 delavcev je še vedno na štrajku. — Vest kroži, da v tovarnah v Gas City, Anderson in Muneie se ne Ibo več delalo, ker družba ne napravi dovelj' dobička. Rojake opozarjamo tedaj, da ne grejo tam dela iskati. Ko bo stvar poravnana bodemo v listu naznanili. Omenimo naj še, da je veliko številk) (Slovencev med štrajkarji, in upati je, da se bodejo zavedali svoje delavski dolžnosti. — — Atlanta, Ga. 4. julija. V le-gislaturi je predlog vložen, po katerem morajo železnice v državi Georgia pri osobnih vlakih belo-koane kurjače nastaviti, kateri bodo sposobni v sili strojevodja nadomestovatl. Ob jednem se železnicam dovoli vožnine pri takih vlakih povišati, da se stroški pokrijeio. •— Sydney, B. C. 6. julija. Danes je nastopil štrajk 6000 premo-garjev, kateri pripadajo k “United Mine Workers of America”. Člani '“Provincial Workingmens Association” so ostali pri delu1 v rovu “Dominion Coa! Company.” — Honolulu, 5. julija. Dva vodja japonskih stavkarjev so zamrli, ker sta obdolžena, da sVi nekoliko stavkoskazev s poti spravila. Tukaj vlada silna razburjenost. — Milwaukee, 5. julija. Tukaj je pričela konvencija glažarjev, b kateri so prišli delegati iz vseh dežel Zdr. držav. Ko je župan Rose delegate pozdravil, se je zborovanje do torka odložilo. Esperanto-družb je bilo s prvim j.annarjam t. 1. na celem svetu 1272, proti 753 v januarju "'•ešnjesra leta. Število časnikov v svetovnem jeziku — esperanto — pisani se je pomnožilo v enem letu od 44 na 78. RAZNE NOVICE. Naseljniške sitnosti. New York, 1. julija. ‘Nakopičenje 'deportirancev na Ellis Islam-du je zadnje dni povzročilo, da se je ž njimi kar povprek ipostapalo. Z v Evropo odplujočim parnikom je (bilo 189 oseb nazaj poslanih. Še v zadnjem trenotku se je nemškemu zastopniku posrečilo, dia je 8 dnevni odmor za Josip Kdppel-na in njegovo rodbino izposloval, ker je 'bil tudi za deportacijo določen. Kdppel, kateri je 38 let star, njegova žena 32 let in 4 mali otroci, so prišli sem, da se k svaku podajo, kteri je svilo-tkalee Iz strahu, da ga ne bi deporti-rali je nasefniški inquizieiji povedal, da mu je svak Hudo Wir-biseh delo obljubil, in ravno zaradi tega je bil, kot kontraktor izključen. Wirbisch je prišel na Ellis Island, ter pod prisego izpovedal, da nima niti misli, kje da bo svaku delo dobil, vendar ima upanje da «ga bo kje v delo spravil'. Vzlic temu je bila cela rodbina izključena. Nemško društvo bo predlagalo novo zaslišanje. V kajuti druzega razreda s parnikom “Bremen” d osla 8 let stara Tilly Stocklein je morala ostati na Ellis Island ker ni bili nikogar po njo. Na otoku je bila Leo-hiši izročena od kod jo je popol-■dian njeni« oče rešil. S tistim parnikom: je prišla gospa dr. Bern-hard Weiss, 29 let stara, z dvema sinovoma iz Temežvara. Kot njene sorodnike je imenovala Josip Bjerep in dr. William Peters'. I-mela je $172 v gotovim in bančno knjižici čez 4000 goldinarjev ;tudi je povedala, da je prišla samo na poset. Ker je pa udova, morali so priti sorodniki da so zanjo jamstvo položili. Naseljevanje je sedaj silno strogo in vsaki mora se izkazati, da ima vsaj $25.00 — 125 'kron denarja prisebi. Drugi razred ni izvzet; samo prvi, kjer se največi lopovi vozijo. Ni ga da bi tožil. Jefferson City, Mo. 6. julija. Pri neki železniški nesreči je vsa rodbina Philip Ragel, oče, mati in mladoletni1 sinovi,, konec storila. Zapuščninski oskrbnik je železnico tožil za 15.000 dolarjev odškodnine, a Supreme Court v Missouri ie tožbo zavrnil češ, da ko je vsa rodbina mrtva, ni dediča, kateri bi bil upravičen «odškodnino zahtevati. Iz kraja Panamskega prekopa. 'Panama, 3. julija. Posestnik “Astor Kouse” v Kolonu, W. S. Spiller, je 'bil danes za $500 «kaznovan, ker je brez 'licenca delavce najemal. Dne 12. maja je predsednik Obaldia to odredil, 'ker evropski delavci trumoma ipre-kopni pas zapuščajo. Spiller se je hvalil, da je lansko leto 3000 «delavcem drugod delo doibil. Da se beg delavcev omeji, odredilo se je, da mora vsaki delavski posredovalec licenco imeti. Voda in ogenj. Viktorija, B. C., 6. julija. Pri požaru japonskega «parnika “'Ni-honkai Maru”, bi izo Aomori, Japonsko, je dne 14. junija 149 Japoncev, ter 133 ribičev mo«škega in ženskega spola življenje agu,bilo. Vsled goste megle ni «bilo pomoči. Kadenje cigaret. Seattle, Wash. 2. julija. W. D. Haiwood, znani socialistični agitator, koji je kot predavatelj sem prišel, je bil tukaj zaradi prestopka anti-cigaretnega zakona v e-nemu dnevu dvakrat aretiran. O-bakrat je bil prijet ko si je hotel cigareto prižgati in je bil za vsa-kikratj pod $16 jamstva postavnem Washington, 2. julija. Admiral Sc'bröd«er smatra kajenje cigaret med ipoanorščaki za škodljivo in slabe navado in zahteva, da pomorski tajnik prepove kajenje cigaret na a U a n tič n e m bojno-po-morskem oddelku, kateremu Schröder zapoveduje. PRETIRANOST. Zaradi malega polcijiske^a prestopka se nemore postati a-meriški državljan. iSnri.mgifield, 3. julija. Višje sodišče države Illinois, je razsodilo, da «krčmar, kateri nasproti prepovedi« ob nedeljah svojo gostilno ali« salon odprto ima, ni sposobna oseba, «da bi državljan Zdr držav ameriških« postal. V tem slučaju je krčmar Louis Hraskv, iz East (St. Louis, Uk prosil za državljanstvo, toda bila je prošnja od zadnje instance drž, višjega sodišča o«dibita. Hrasky je v svojem zagovoru dokazal in se skliceval, da imajo tudi drugi oštirji ob nedeljah vsled dovoljenja župana in policijske oblasti, svoje krčme odprte, tedaj ni« umestno da bi se z njegovo osebo Izjema delala. Toda sodišče je reklo: “V vars«tvo in obstoja vlade je potrebno, dla se zakoni izvršujejo in sicer toliko časa, dokler niso preklicani. V razsojo nasveta «postave z ozirom na zaprtje gostiln ob nedeljah -ristoja leigislaturi — posta-vodaji — in ne sodišču, ie toliko časa, da tozadevni zakon obstoji, s«e ga mora tudi izvesti.” (Op. ur. Ta «poročilo ni jasno, ker državno 'sodišče nima z naturalizacijo ničesar «opraviti, kako je zadeva pred višje sodišče države Illinois prišla, nam ni znano.) Žrtve 4. julija. Ka.kor se poroča na zaznamku ubitih vsled slavlj«a dneva neodvisnosti, je bilio ta dan 28 oseb u-bitih in 80 ponesrečenih. V sledečih krajih so se pripeti- le smrtne neagode: Chicago ................... 2 Battle Creek, Mich............ 2 Denver, Colo.................. 1 Detroit, Micihlj.............. 1 Elmira, N. Y.................. 2 Goshen, Ind................... 1 Hamilton, Ohio................ 1 Kansas City, Mo..--........... 1 Lanark, 111................... 3 New Millford, Conn............ 1 New York...................... 3 Richmond:, Ya...............- - 1 Band/point, Idaho............. 1 St. Louis, Mo................. 1 Woonsocket, R. 1.....••....... 2 Skupaj ....-•........ 23 Da je to neumno slavlje povzročilo mnogo požarov je «brez dvoma. Mestna uprava v Cbicagi je letos marsikaj prepovedala, kar je pa toliko uplivalo na slavi-tielje, da se j'e «približno malo ne-sre«e in .požarov na ta dan pripetilo. «Škoda povzročena po ognju se ceni letos na $2,400 med tem ko je lani presegala $35.000. Letos je ¡bilo 70 oseb ranjenih, lani pa 182. Toraj nekaj s'e je le s pne-povedjo doseg1!®, vseeno doseglo bi se tudi1 lahko, da se bi ta dan neodvisnosti n«a drag bolj pristojen način obršaval. Dobička $14.000. Newyorski bankirji so od Pacific Telegraph & Telephone Co. za $16.1500.000 obligaciji kupili zia koji «prevoz iz Sa«n Francisco v New York bi «morala «kompanija plačati ekspresni družbi $15.000. Poslovodja kompanije je najel posebni vlak za pogojeno svoto $1000 in je obligacije sam v New York' pripeljal. Ni nič za Rockefellerja. Mexifco, 1. julija. 'Neka družba obstoječa izključno iz Mehikancev s kapitalom $26.000.000 mehi-kariškega denarja si je vse kon-«cesije pridobila za pridobitev petroleja v Mehiki, tako da za a-m e rilsko «Standardi Gil Company ni nič ostalo. V družbi se nahajajo odlični «politikarji. Kraljevi šport je dobičkonosen. London, 30. junija. Ako ne bi angleški kralj že tako kraljeve dohodke imel, bi “lahko živel” \ nje«govima konji-dirkači. Best «njegovih konj so mu v «letošnji dirkalni sezoni 18.677 šterlingov — $92.886 — kot dirkalne dobitke v žep prinesli. — NA ZNANJE ! Ker je konvencija S. N. P. Z. pred durmi, bilo bi zelo koristno, da cenjena društva javno spregovorijo mnenje ¡glede usmrtnine, podpore vsleid« poškodbe, poigreb-nih troškov itd., «ker s tem bi« s«e delo na 'konveneiii silno olajšalo, ker 'bili bi vsi enega mišljenja. Moja misel bi «bila, da ne bi u-smrtnina bila «viso«ka, pač pa mod-pora. Človek dokler živi potrebuje podpore bolj «kot pa po smrti. Ravno tako glede .poškodb« «naj bi se oziralo tako, da ne 'bi pohabljeni «člani pomanjkanje trpeli. A-sesmenti, naj bi se tako postavil, da bi Zveza lahko napredovala v naprednem in gmotnem oziru. Da pa se ne bi1 preveč nakladalo na člane, «bi bilo jako ido«bro, da bi ¡se posebni sklad1 (fond) naložil, n. pr. na vsakega člana po $1. na leto. Iz tega zaklada naj bi se' za izgubo udov ali sploh pohabljence izplačevalo. 'Sicer je pa vsakemu znano, da z «malim asesmen-tom se ne mora vse dobro urediti. Ker bode treba na to gledati da bo Zveza rastla glede članov kakor tudi blagajne, je treba požr-tovalnosti; člani ne smejo se samo na «glavni odbor ozirati, marveč «vsi skupno delovati, id a čim-ipreje doseže«mo zaželjeni« cilj1 in da bodemo ponosni na našo Zvezo ter zgledi ostalim Jednotam. V vsem bode pa treba paziti, da se ne zaseje prepir, kakor ga imajo druge Jednote, katere z zavistjo gledajo naš napredek. 'Toraj poživljam vse« člane, da se potrudijo, ida vsaki po jednega elana pridobi, ker potem se bo Zveza sauna razvijala in toliko preje bodo društva po vsej. Ameriki si 'bratsko roko podajale po«d zaščito mogočne ¡S. N. P. Zveze! Pozdrav vsim «članom! Ant. Mladič, Preds. Zveze. ZAHVALA. Vsem prijateljem: naznanjam, da sem« srečno dospel k svoji rodbini v Chicago. Dolžnost me veže, da se moram tem poto«m najtopleje zahvaliti prijateljem v Zuženber.ku, ikl so me sprejeli v svoje prijateljsko središče ter me toliko izvrstno zabavali, da mi bode veseli čas o-stal v vednem spominu. 'V prvi vrsti se moram, zahvaliti slavnim 'korporacijam« in uradom' kot županstvu, učiteljstvu, notarstvu kakor sploh vsim. onim, ki so me za odhodnieo z godbo in vrlim slovenskimi pesmi kratkočasili do ranega jutra. Posebno zahvalo pa izrekam g. Aloiz; Veho v«c-u. ki «me je spremil na ljubljanski kolodvor. Toraj sprejmite iskren pozdrav od Vašega prijatelja Anton Mladič-a Chicago, Ul. Listnica uredništva. Cenjenim dopisovalcem na znanje. da pridejo vsi zaostali dopiši na vrsto. Odložiti smo jih morali deloma zaradi pomankanja prostora. deloma pa ki so nam« prekašajo prišli. Zdravi vsi! Clevelandčan, Cleveland, G. —« Pismo smo takoj v Milwaukee, Wise, poslali od koder dobite odgovor. V ostalim Vam velja gorenje. Zdravi! Rojaki, priporočajte “Glas Svobode”. — DENARJE V STARO DOMOVINO poSiljamo: za $ 10.35 ................ 50 kron, za $ 20.55 ............... 100 kron, za $ 41.10 ............... 200 kron, za $ 102.75 ............... 500 kron, za S 205.00 .............. 1000 kron, za S1020.00 .............. 5000 kron, Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hraniini urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v g-otovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske o Domestic Postal Money Order alipa New York Draft: FRANK SAKSER CO. K Cortland St„ New York 6104 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio Strahovalci dveh kron ZGODOVINSKA POVEST. Spisal FRANJO LIPIČ DRUGI DEL. XXXVII. peljali, prav privoščil bi ji, tej U svemu si lipa, največ u očima, Ke simetuju mene, tužnoga mladiča, Osobito onda, kad se srite skii.pa. Gledajoč me š njima, ah, 'k,a viela mraka! A to da su lipe, kako jagodice, Med čelo postavne, para dvi zvezdice. Obravice tvoje, na tanko speljane, Bi ret da su zlatnini pierom napdnigtane. Hrvat,sko narodna. Tranki so bili vso pokrajino daleč okrog Nikozije popolnoma o-,pustošili. Razdejane .so 'bile vse hiše, raztepena vsa polja, uničeni vsi vinogradi. Ljudstvo je bilo pred1 Turki zbežalo v gore ali uteklo na drugi konec otoka. Uresničen je bil pregovor, da še trava več ne rase, kamor je stopilo turško 'kopito. Nekdaj: talko svetoča. pokrajina je bila zdaj podobna prašičav;i. In vendar sta, dhžeč se za roko, šla po tej planjavi, dva človeka jasnih lic in veselih src, plemič Andrej Kržan in vojvodinja Asunta. Sama nista vedela, kam ju pelje pot, a stopala sta lahkih korakov, noseč v duši tiho svojo srečo. Nameravala. sta poiskati varno zavetišče, kjer 'bi mogla ostati A-sranta toliko časa, da pride ponjo Desantiič s svojo jadrenico in jo odpelje v Benetke. Spotoma je Asunta razodela Kržanu vse skrivnosti svojega življenja, ki so mu v Benetkah delale toliko preglavice in vzbujale v njem največje dvome in najkrajše sramie. [Povedala mu je tudi, kako sta jo Desanti« in Piali-paša iztrgala piratom. ,iz rok. Z otoka lAvgona jo je Desantiič peljal na, Ciper. Proveditior v Nikoziji, junaški Dándolo, čigar glavo so Turki nataknili na sulico m. jo ponesli s seboj .pred: Famagusto, je bil pravi stric Asunte Dali Ferró. Pri njem je iskala in dobila, zavetja. Tu je hotela počakati, da se vrne Desanti«, ki je bil pohitel v Benetke poizvedit, kako je z vojvodo Dali Ferro, A ¡predno se je Die.sa,ntič vrnil, so prišli Turki na 'Ciper in začeli oblegati Nikozijo. Asunta ni mogla več uteči in ko so Turki zavzeli mesto, so z drugimi naj lepšimi deklinami vred tudi njo namenili za, sultanov harem, ter jo spravili na ladjo, s katere jo. je rešil Kržan. Daši je Kržan poslušal Asunti-no pripovedovanje z naj večjo pazljivostjo in z največjim zanimanjem, je vendar zdaj in zdaj kaj zgrešil, ¡kajti vsak čas ga je prevzela lepota njegove spremljevalke, Kar nagledati se ni mogel A-suntinega obraza, neprestano je občudoval njene velike oči in fine obrvi, mala sladka usta in druge lepote svoje izvoljenke in uno ral sie je resno truditi, da je premagal svoje hrepenenje, objeti A-sunto in se napiti njenih poljubov Zadaj pa je stopal črne ruega obraza Tomo. Imel je nalogo, da pazi, če se pojavi kje kaka nevarnost. Izpolnjeval je sicer z vso vestnostjo to svojo dolžnost in neprestano rogovili s svojima samokresoma. okrog sebe, dasi ni bilo nikjer videti živega bitja, a godrnjal je vendar neprenehoma, in se jezil. Staro njiegovo nasprotje do vojvodinje Asunte se je bilo vzbudilo z vso močjo. .— Zdaj že sam: več ne vem, ali sem še mož in junak ali sem, pestunja, se je togotil Tomo, stopajoč za svojim gospodarjem in, za A-sunto. 'Namesto da 'bi turške glave sekal in turške denarce spravljal v svojo' torbico, pa moram čuvati nad dvema, zaljubljencema. Talko se držita, kakor bi se nikdar več ne hotela izpustiti. No, ta bo lepa. Kaj boljšega bi si bil moj gospodar' pač lahko izbral. Vsa talka modrovanja pa je zaključil Tomo vedno' z enim in istim refrenom. — Zdaj sva ji z, mojim gospodarjem že drugič rešila, življenje, pa že drugič n.i odrinila ta vojvodinja niti enega groša. To je pa prava gospoda. Dvakrat sem bil zaradi nje v smrtni nevarnosti, pa se mi je zahvalila z praznimi besedami. Ko bi jo bili le Turki od- ekoiporiti vojvodinji. ■Po večurni hoji je Tomo naposled1 zagledal hišo, pred katero je bilo več ljudi. Kar kamen se mu je odvalil' od srca in hitel je kolikor je mogel, da je dospel do hiše. Tam je izveidel, da, leži le kako dobro uro oddaljeno med gorami prosto,ren gradič beneškega •pjemiča, Marabella in da je v tem gradiču, več rodovin, ki so že pravočasno pobegnile iz .Nikozije. Za dobro plačilo so ljudje kmalu preskrbeli voz. in še predipoldnem so Kržan, Asunta in Tomo dospeli pred tndini, «ned skalami skriti in mogočno zavarovani gradič, kjer so ibiiii sprejeti s toliko večjo prijaznostjo, ker so vsi beguni Asun-to dobro poznali. Tri dini je ostal Kržan na gorskem gradiču .Nikolaja Mirabella. Sicer ga je pekla, vest, da živi brezdelno v prijetni družbi v 'bližini vojvodinje Asunte, a ločiti se vendar ni mogel. Vsako jutro si je rekel, da odpotuje še ta dan, dokazoval je Asuinti jako prepričevalno, da se izneveri svoji obljubi in prisegi, če ostane le še uro, češ, čim prej obvestim pro-veditorja Bragadima,, da so pirat-je prelomili dano obljubo in da od njih ni pričakovati pomoči, toliko laglje si bo Bragadino uredil obrambo oblegane Famaguste in če je sploh mogočie, preskrbel od drugod pomoč. Kržan je im,el tudi trdni namen, da se takoj odpravi proti F.a-miaigusti, ali čim je končal, se mo? je Asunta nasmehnila in ko' je rekla : “Plemič Andrej, dodajte še en dan, prosim V.as, le še en dan,” so že izginili vsi trdni sklepi Kr-žanovi, in ostal je pri njej, od 'katere se k,ar ni mogel ločiti. Tretji dan pa, tudi ljubeznipol-ni pogledi vojvodinje Asunte niso ničesar več izdali in so bile zaman vse njene prestolne prošnje. — (Zidaj, vojvodinja, ko je glede vas vse urejeno, zdaj ne smem več odlašati z odhodom, je dejal Kržan, ko je težkega srca. stopil pred vojvodinjo, da ®e od nje poslovi. Urejeno jie bilo res vse. Nikolaj Mirabello je prevzel vso skrb za Asunto. Dogovorjeno je bilo, da ostane Asunta na njegovem gradu toliko časa, da, se povrne Desaintič iz Benetk. Z njim se o.d-pelje potem v Evropo, v kak kraj, od' ¡koder bi mogla rešiti svojega očeta iz oblasti beneške republike. Kržan ni mogel niti obljubiti svoje pomoči, kajti vezan je bil, službovati ¡pet let v beneški armadi. Kržan jie sedaj vedel, da ga vojvodinja Asunta ljubi. Odkar jo je bil rešil s turške ladje, sicer nista izpregovorila niti 'ene besedice o svojih čuvstviih, a vendar je bilo obema jasno, da se ljubita z vso močjo- in z vsem hrepenenjem svojih srečeželjinih src. Citata sta to drug drugemu v očeh, čutila, sta to, če so se le dotaknili njiiiu prsti. A nikdar nista tega občutila t,a,ko elementarno, kakor v t ren o tiku, ko je bilo treba vzeti slovo. Držieč se za roke, sta. stala A-suinta. in Kržan pri oknu in žalost jima je mučila duiši. Kdaj se zopet vidita? Kržan je bil dolžan službovati beneški republiki štiri dolga leta. Moral je zdaj iti v Famagusto, ki so jo Turki oblegali. Se-m.u li sploh posreči, da pride v to mesto? Da mora to poskusiti, se je zdelo Asunti ob sebi umljivo. Kakor je ona do pičice izpolnila svojo prisego ter se dala poročiti z Ladislavom Gjačičem, tako ni dvomila niti1 trenote,k, da izpolni tudi Kržan svojo službeno prisego. A tresla, se je za njegovo življenje in duša njena je plakate, kadar se je spomnila, da ga zna doseči turški meč. Doživela je sama, kako se jie zgodilo s hrabrimi branilci Nikozije in njih zupo-vednikom Dandolom in trepetala je bojazni, da zadene ista usoda tudi Farna’,gusto in ž njo vred Kržana, da ga. vidi ta dan morda zadnjikrat. Nič manj bridke so bile misli, ki so navdajale Kržana. Ni imel skrbi zase, dasi se je v polni meri zavedal, koliko je verjetnosti, da najde svoj grob v Famiagusti. Zdaj: ko so besedolomni piratje zapustili Benečane, so mogli Turki neovirano pripeljati kolikor so hoteli vojaštva na 'Ciper in Kržan je iz tega sklepal, da pade prej ali slej tudi Fanmgrasta. A vendar ga je samio skrbelo, kaj bo z A-sunto, če se ji posreči oditi iz Cipra in za vedno ubežati piratom, če se ji posreči osvoboditi svojega očeta in si zagotoviti pogoje 'srečni bodločnosti. Seveda se je pri tem vedno porajalo v njegovem srcu upanje, da naposled sa.m vendarle uteče smrti in postane deležem Asuntine sreče. Bolelo pa g,a j:e, da mora zapustiti Asunto v negotovem položaju, da ne more čuvati nad njo, ter ji pomagati s Cipra in pri rešitvi njenega očeta. Molče sta si zrla v oči. C,as je bežal, a nista se ganila in nobeden ni našel besedi, da bi dal izraza svojim ču v stvora. Zdaj so zadoneli koraki pred vratmi. Torno je naznanil, da sta konja za odhod pripravljena že davno ter da sta se že konja naveličala čakanja, kaij šele grajska gospoda. Tomo je zaprl vrata in odšel. Kržan in Asunta sta sprevidela, dla z ločitvijo ni več mogoče odlašati. Še enkrat je Kržan pogledal v rosne oči vojvodinje Asunte potem je nagradi glavo, da bi A-sunti poljubili roko. — Vojvodinja Asunta ... morda za vedno . . . Tedaj pa, je začutil na svojem vratu dvoje mehkih rok. — Plemič Andrej, jaz te ljubim — ŽiVa ali mrtva danes in vekomaj . . . Naprej ni vojvodinja mogla, kaljti Kržan jo je 'bil pristisnil na svoje srce in pil z njenih rasten ljubezen. XXXVIII. Bali sela i bile va.roši, iSdče, -koli je malo i veliko, Sužnje hvata po vojsci ih dili. Hrv. narodna. FV taboru turške vojske, oblegajoče Famagusto, je vladala 'radost. Mrastafa-paša, sicer čemeren in nejevoljen, se je sam topil veselja, zakaj sedaj ni več dvomil, da premaga odpor Antonija Bra-g.adina, in da razvije 'kmalu turško zastavo s polu,mesecem na razvalinah zavzete Famaguste. Vzrok tej veliki radosti je bila vest, ki mu jo je poslal zapoved-nik turške mornarice, admiral Piali. Beneško ibrodovje se je bilo pri Kandiji združilo z ladjami, ki so jih bili .poslali z velikimi težavami in. še večjimi žrtvama pridobljeni zavezniki republike sv. Marka, Beneški admiral Žani je imel po'd svojim poveljstvom 200 velikih ladij in je bil v vsakem o-ziru kos turškemu brodovju. Lahko bi bil s temi ladjami .premagal in razgnal turško brodovje, ki je blokiralo Fauiagusto ter osvobodil Ciper. Mu s tata-paša je tudi s teni računal in se zaradi tega trudil na vse načine, da bi zavzel Famagusto čim prej mogoče. Toda vsa njegova prizadevanja so se razbila od odporu hrabrega pro-veditorja Biragadina. In sedati, ko je že obupaval, da sploh zavzame Famagusto, ,ko je v duhu že večkrat videl svileno vrvico, ki mn jo pošlje sultan, da si ž, rajo konča 'življenje, sedaj mu je prišla vest, da se beneškega br odo v ja ni več bati. Kuga je bila nastala med vojaštvom in je v nekaterih tednih pomorila 20.000 mož. Mčd zavezniki je zavladal strah. Prvi so se od Benečanov ločili Španci s 45 galerami in odjadrali domov, Njihovemu zgledu so sledile ladij® drugih zaveznikov. Beneško brodovje je bilo zapuščeno in skioro brez vojaštva, taiko da ni moglo priti .na. pomoč oblegani Famagrasti, marveč se je moralo1 vrniti v Benetke. Musta-fa-paša si je lahko na prstih izračunal, da, poteče več mesecev, predno1 se beneško brodovje pokaže pred Ciprom in veselil se je tega iz vsega, srca, upajoč za trdno, da v tem1 času zavzame Faima-gusto. Mustafa-paiša je sklenil, da napravi svoji vojski veliko veselje. Hotel je počakati, da mu pripeljejo turške ladje novih vojakov, predho začne zopet z naskoki na oblegano mesto. Ker so bili Farna,gus ti zaprta vsa pota za dobivanje živil, je Mustafa-paša mislil, dla bo miesto v nekaj tednih izstradano. Ta čas je dal svoji vojski pravico, *da sme vsak teden drug oddelek ropati in pleniti po otoku kolikor hoče. Prepustil je ves plen vojaštvu in to se je z divjaško navdušenostjo poslužilo podeljene mu pravice. Turiška vojaki so kakor razbojniki prenlavili mnogo milj okrog Famaguste vse ožemi jie. Opusto-šili so vse, poklali vse, kar jim je prišlo pod meč, onečastiti žene in otroke in nalovili «nnogo mladih dečkov in dekli«, ki so jih odgnali s seboj, da jih prodajo kot sužnje. Prav v ornih dnevih, ko so turški vojaki tako divjali ,T>o malih mestih in vaseh,, ki so bile raztresene po gorovju okrog Famagu-ste in po bližnjih dolinah, sta jezdila Kržan in Tomo od grada Nikolaja Nirabella proti morju, da se vtihotapita v oblegano mesto. Večerilo se je1 že, ko1 sta. prijezdila čez zadnjo goro iin zagledala pod seboj gorečo vas, po kateri je divjala turška četa. Posamične hiše so že gorele, a prebivalstvo Je bilo večinoma uteklo v svojih čolnih na, morje, do katerega je bilo od vasi' samo nekaj strelja-jev, in je od tamkian gledalo moren je, ropanje in požiganje turških vojakov. Kržan in Tomo sta se hitro u-makrila za goro,. Privezala sta svoja konja ob veliko skalo in se potem na trebuhih splazila, za gručo skalovja, od koder sta mislila opazovati dogodke v vasi. Toda ko sta prišla do izbranega mesta., sta zapazila n,a ¡pol golo dekletce, ki jie v vsi naglici težko sopeč razmetavalo kamenje. Dekletce je o-bupno zakričalo, ko je zagledalo kraj sebe Kržana in Toma, ki sta bila zaradi večje varnosti zopet oblečena 'kot turška vojaka, in je hotelo pobegniti. Toda krepka roka Tomova, je prijela dekletce še pravočasno in je potegnila za skalo. — Kaj delaš tod in kaj se je zgodilo v vasi,? 'Tako je vprašal Kržan najprej v italijanskem in potem v grškem jeziku, a ni doibil odgovora. — To je vendar čudno, da. cPe-kle ne razume .nobenega teh dveh jezikov, ki jih govore na tem otoku, je rekel Tomo, ki je'z resničnim zanimanjem ogledoval zdravo Čvrsto dekletce. Izrekel je bil te besede v svojem domačem narečju. a komaj jih je- bilo dekle zaslišalo, je že skočilo k Tomu. •— Ah, gospodine, bodite usmiljeni, nikar me ne umorite, je -prosila s povzdignjenimi rokami in njene vijoličaste oči so pogledale Tomo tako ljubo im milo, da je fantu kar toplo postalo ,pri srcu. — Ti znaš hrvatski, se je začudil' Kržan. Od kod pa si in 'kako da ne znaš ne italijanskega, ne grškega jezika? Dekliciat ni odlgovorila na to vnrašanjie. Komaj je cula, da govori tudi Kržan njen jezik, je že tudi njega začela prositi, naj bo usmiljen in naj jo pusti pri življenju. — ¡Ne- boj se, deklica, jo je tolažil Kržan. Midva ti ne storiva nič zlega in če je mogoče, ti bodeva rada pomagala. Sedi sem k nama. — 'Ne. gospoda, je prosila deklica. Pomagajta mi, odmetati to kamenje. Tu je. skrit vhod v veliko podzemsko jamo, 'kjer bodemo popolnoma varni. Tam ostanemo lahko ves mesec in Turki na,s ne bodo našli. — Skrivna podzemska jama;? Kržan sie ni molgel načuditi, ko je gledal okrog sebe in .ni videl nikjer niti sledu kakemu vbodu. Čigava je ta jama in kako da jo ti poznaš? — Bila sem: že večkrat tod z o-četom, je odgovorila deklica, ki se je bila med tem zopet lotila razmetavanja kamenja. Pozneje vama vse povem. Kržan in Tomo sta hitro delala in kmalu se je pokazal nizek vhod v jamo.. Dekletce se je prvo splazilo v temno jamo in užgalo tamkaj pripravljeno1 svetilo. Kržan in Tomo sta dekletu hitro sledila in njenem navodilu zadelala vhod zopet s kamenje n. — Pojdita za, mano, je reklo dekle in visoko držeč svetilko je lahnih korakov šla po prostorni jami popolnoma sigurno, kakor da 'je tod doma, Kržan je zapazil, da je svetilka, ki jo je nosila dekle, srebrna. Sicer tako bistrovidni Tomo pa- je to zgrešil; opazoval in ogledoval je samo dčkle, ki je korakalo pred njim. Pri velikih železnih vratih se je deklica; ustavila,. — Nlarorej ne moremo, je rekla, a dobro bo tudi tukaj. < Izročila je Tomu svetilko in ga prosila, naj j.i sveti. Tomo ni še nikdar nobeni ženski tako rad stregel kakor tej deklici. Pomagal ji je prinesti slame in jedil ter steklenic, 'katerih j:e bila velika shramba polna, pripravil ji je sedež tik poleg sebe in ji silil jedi in pijače, kakor kaki ¡bolnici. (Dalje prihodnjič.) Nazaj k prirodi! Večina ljudi se dandanes malo briga za naravne zakone in mno-gekrati morajo za to tudi trpeti. Mnoge bolezni, ki so bile neznane našim pradedom, so danes nekaj navadnesa. Ekstravaganten način življenja, velike in težke obedi, močna pijača, društvene dolžnosti, so namenjene izčrpati vse organe, posebno pa še prebavne. 'Tedaj bodi vaša sveta dolžnost, da takoj prenehate s tem ko hitro opazite, da vaša moč gine in rabite Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To zdravilo 'bo dalo hitro novo moč vsemu prebavnemu zistemu in ga pripravilo da sprejema in prebavlja hrano. Isto takoj učinkuje v vseh slučajih slabosti, zgube teka, nervoznosti, nečiste krvi, slabega spanja, da pomaga novsod posiebno tedaj ke-dar se potrebuje telesne moči. Na prodaj v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu Jos. Triner, 616—622 S. Ashland Ave.. Chicago, 111. V listu “Glas Svobode” oglašajo samo dobre tvrdke, zato yam jih priporočamo. Dobra Unijska Gostilna, kZT mrzel in gorak prigri- |/%q o CfflCtflV zek. : Pod vodstvom JU3 JldOlHjF 650 Blue Island Ave. delita Dvorana za društvene in linijske seje, in Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave„ Podpisani naznanjam Slovencem In Hrvatom datočim vsvojijgr^ Stil ITll zraven Atlas pivovarne razven dobre Atlasove pive MAGNET tudi najboljša Californijska vina ter izvrstne rakije, in sicer na 680 BLUE ISLAND AVENUE Nadalje postrežem s prostim mrzlem in g-orkem prigriskom dopoldne in popoldne, a opoldne dajem izvrstno, kosilo za 15c s kozarcem pive ali vina. IG. F. HALLER, lastnik NE OZIRAJTE SE na vpijoče oglase ki trdijo, da za polovico vrednostne cene prodajajo. Mi tega ne storimo; marveč Vas vabimo da pridete in si ogledate blago. V zalogi imamo raznovrstne obleke, slamnike, klobuke, srajce, ovratnike, spodnje obleke i t. d. Oglejte si vzorce za moške obleke in velikanska zaloga obutev. STROGO UNIJSKA PRODAJALNA Izdelane za Vas Obleke pomladanskega kroja. Oglejte si jih v razložnem oknu in v prodajalni. Posebni kroji, veliko veselje za mladenče. *[f Konservativni modeli za priletne moške,najlepšega in najnovejšega kroja; vse obleke so prikladne ter vredne imenovane biti “Sckwitznerjeve obleke”. Tj Tf Tf Največja prodajalna oblek to stran glavnega mesta je L 577-579 BLÜE ISLAND AVE. Cunard, Ogrsko, Ameriška Linija Pannonia, Iz New Yorka v zredozemska in adria7iska pristanišča V Reko čez Gibraltar, Neapolj in Trst Novi Moderno Zgrajeni Parniki na Dva Vijaka - O O O Od 10,000 do 13,000 ton Carpathia. Ultonia o o o Posebno zgrajeni v to svrho in bojo redno pluli na tej črti skoz celo poletje in zimo; pridružila se bodeta še dva največja svetovna parnika Caro-nia in CarmaniA. Obiščite naše zastopnike glede cen in izvanrednih ko-modnosti za med krovne potnike. — Za nadaljua pojasnila obrnite se na CUNARD STEAMSHIP CO- l™., F. O. Whiting, M’g’r Western Dept., S. E. Cor. Dearborn and Randolph Sts. Chicago, III., ali na lokalne agente vsepovsod. £Jemu pustiš od nevednih zobo-vzdravnikov izdirati svete, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižjbeeni napravi Dr. B. K. Šimonek Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 438. Internacionalni socialistični urad Ljudska hiša v Bruselju dne 18. junija 1909. NA PREDSTOJNIŠTVA PRIKLOPLJENIH STRANK. Cenjeni sodrugi! V ruekol ilko dinevih 'bo Nikolaj II., car vseh Husov, nastopal ipo-po to van j e po Evropi in se podal na Švedsko, na Angleško, v Francijo in v Italijo. Razreidtn« zavedajoči (delavci ne-nnorajb ta poset kar tako, kot vsakdanjo in ravnodušno vprizo-jritevi ofieijelne diplomacije tolmačiti. Kaipitiil¡.stične vlade izpolnijo na kratko svojo nalogo, ako ono krv.nilka delavskega razreda 'in intiliigenee Rusije pozdravijo, toda ljudstva sama nemorejo takega človeka kot dobrodošljega gosta čislati. Sosebno delavci imajo dolžnost, oipeto\ano in glasno ¡ponavljati, kar ni pretežna večina. njih so meščanstva v zadnjih letih .prenehala > Že se je en. glas ogorčenja povzdignil, glas sod ruga Branting, kateri je v iinenn cele socialdemokrat ilčn e frakcije v švedskem državnem zboru govoril. Že so na Angleškem poslanci in organi, hoji -so v strankarski zvezi z našim uradom sklenili, protestna zborovanja vprizoriti, in pred dvema dnevoma je Will Thome, kot tolmač njih občutkov v parlamentu iv- Westmiinstiru potrebno povedal. Francija in Italija takisto ne bosti molčale pri prihodu, koji sistem. krvavie reakcije vtelesnje in ko j ega vlada je bila usodepolna ne samo za Rusijo, temveč za too moderno civilizacijo sploh. Ali ni le-ta Nikolaj II. kmete, namesto d!a bi jim dal svobodo, izročil bedi in lakoti? Ali ni, namesto da bi bil sledljivo politiko negoval im državnim financam zdravo podlago dal, deželo v grozne dolgo vte strmoglavil, ter trpel v armadi in civilni upravi organizirano plenitev iu rope, in kar še danes mirno dopušča? - Ali ni, v eni državi v koji 85 odstotkov prebivalstva ni čitanja ne pisave zmožno, namesto da bi kulturo pospeševal, dušo morečo oensuro vzdržaval in brez usmiljenja po-žrtovalne prijatelje Splošnje ljudske izobrazbe preganjal? Ali ni, namesto 'da bi bil red: napravil s podeljen jem svobode, delo krvnika pomnožil? On se je dal od “zveze pravih ruskih ljudi’’ javno proglasiti, kot zavetnika zveze, koje delo je obstojalo v organizaciji programov in politične moritve, — on je znak svečano sprejel, in da nihče ne bi dvomil njegove sokrivde, je družbo banditov, v sporazumljenjiu vlade, z denarnimi sredstvi podipiral. Toda to spodbujen j e mu še ni zadostno. On je črni d nihali nekaenji-vost zagotovil, ker je njene elane, 'katerim se je moritev dokazala, pomilostil. On .je bil v vedni brzojavni zvezi ž nje predsednikom doktorom Dnbrovin, javno znanim zločincem, koji je umor poslan ca Hercensteima povzročil In (kateri je bil od svojega prejšnjega. tajnika Prusakoff, naznanjen, ker je atentat pripravil, da se v teku grof Witte-ja umori. In za to sramotno politiko vzdržuje Nikolaj II. armado vohunov, katera je postala po njegovem vladnem načinu nerazdeljiva državna naprava. Azew-afera je s tem za vse, koji hočejo videti, otvorila zagrinjalo. Ta zadeva je to vlado odkrila kot nravno gnilo ih gospodiarstveno bankarot. ter jie dokazalla, da kamarila v Petrogradu povzroča .politične u-more in zločine, da potem tiste, ki jih izvirše gotovi smrti izroči. Konečno je pred nedavnem interpelacija v dumi pokazala, da se zaslišanje v ječah vrši pod pre-teujem življenja v svrho, da se krive izpovedbe iz obtožencev izsilijo. Na povelje najviše ga mesta, se rabijo v jetnišnioah napham jetnikom količki in mučila, trpinčenja, katerim je bila čestokrat! smrt posledica. Na povelje jietniščnih ravnateljev Streljajo na straži stoječi vojalki skozi o-kna na vjete moške in ženske, kateri se ne morejo braniti. Sedaj razsajati vroeinica in mrzlica do malega v vsih jetnišnioah, ker te nikakor odgovarjajo sanitarnim zahtevam, ker hrana je slaba in nezadostna, in ker je preveč lju- di skupaj stlačenih. V februarju 190!! je bilo. tam 181.137 jetnikov, a prostor ni bil pripraven, niti za polovico. Hitra jetika in ječna blaznost se opazuje in ječe, koje si> 'Dostale mučilnice, postanejo konečno grob za jetnike in .gnezdo nalezljivih bolezni za drugo ljudstvo. Ali se hoče civilizirani svet gnusobe sodeležen priznati, medtem ko pusti povzročitelja vsega zla ¡brez gorečih protestov svojo pet hoditi? Ali se bo priklanjalo pred tem mogočnežem, katerega krutost celo Abdul Ilamida prekaša, koji se hoče z mučilnico in umo.rom nad premaganimi revolu-cujonarei maščevati in katerega je namen nove milijone vgraditi, da bi svoje osodepolno dtelu nadaljeval? Ali svet ne ve da ruška vlada, če je tudi dolžnosti prevzela, izročene jetnike pred redna sodišča postaviti, te nesrečnike po prevedbi v druge ječe; kratkim potom .postreljati pusti, ter potem te zločine s tem opravičuje, ko reče, da jetnik je nameraval pobegniti? Cas je prišel, da se proti temu Vladanju bojujemo, kateri preti vsemu zapadu. Že se najdejo v Nemčiji, brez velikega, truda, policijski oddelki, kateri so se vohunstva in vladnega špijonstva ru ske tajne policije vdeležili; vslužna .sodišča', .katera so procesne komedije vprizorila v svrho, da dijake preženo in privedejo Nikolaju II. kot žrtev za njegove vislice. V Švici je visoka justica dokazala v slučaju Wassiliffa kako mora-lično vrednost ima, in v Belgiji se delajo sed'aj prvi napori, da bi se tudi ta mala dežela storila sokrivca carskih do cino v. V Franciji konečno raztezu.je ruska tajna policija, povsodi svoje tipalni-ce pod vodstvom sokrivcev Aze-va, kateri so ponovno poskusili o-nemogoeiti taka zavetišča. Ta splošno znana dejstva so značilna dbvolj za sedaj. Ona so znak da carizem trudi na enaki na ei.n tudi svoje prejišno politično stališče zopet zadobiti in toplo svobodno-morilsko sveto alianco vnovič okrepiti. IToda liudlstvo osvobodoče delavsko gibanje se ne bo dalo v o-kove skovati, ne od malobrižnosti meščanske demokracije, ne od na-silstva autokratičnega despotizma, Ziatoraj bode vsikdar svoj glas povzdignila im glavarja črne toR.tpe obveščala, da mi si ne dovolim» dtnpasiti nobenih nagajk. Eksekutivni odbor J. S. B. Edouard Anseele Leon Fumemont. Emile Vandervelde Camille Huysmans, sekretar. Obseg svetovne trgovine. Po sestavu statističnega urada iza trgovino in delo, je svetovna trgovina o olblsegu v letu 1907 prvenstvo dostlgla. Skupni izvoz raznih dežel in kolonij se ceni na $14.000.000.000, in vvoz pa na $16.000.000.000. Deset dežel je več kot dve tretini vse svetovne trgovine sklenilo. Glede izvoza zavzema Velika-britauija prvo mesto in sicer z vrednostjo $2.073.000.000; potem sledijo Zdr. države z $1.835.000.-000; Nemčija z $1.629.000.000 in na četrtem .motetu stoji Francija iz $1.080.000.000. Tudi glede vvoza je Velikabri-tanilja ¡pred vsemi drugimi deželami na prvem' mestu in sicer s skupnim zneskom $3.143.000.000, tej sledijo iNemleija z $2.082.000,-000; Francija iz $1.‘201.000.000 in na četrtim mestu Zdr. države z $1.194.000.000. Približno dve tretini vse vnanje trgovine spada na Evropo. V letu 1907 je dobivala Kanada 50% njenega vvoza iz Zdr. držav ; Mexika 53%; Osrednje države ameriške čez 50% ; Kuba 49%; Santo Domingo 53%; Haiti 71%; Velikabritanija 21%; Nemčija 15%’; Japonska 17.8% in Francija 11%. «^Delavec je opravičen do vse va produkta, kar ga sam producira. NE VBIJAJ! “Dobe se ljudje, ki so ponosni na človeški rod, ki gia daste in poveličujejo; dobe 9e ipa tudi ljudje, ki pravijo, da le sedajna civilizacija krščanska in človeški rod človeški”, tako piše R. Hun ter in potem nadaljuje: In vseeno v teku našega življenja se lahko pripeti, da vidimo razne narode na svetu, ki grabijo eden druzega za goltanec, trgajo eden druzega na kose, se koljejo, more, pobijajo s tako ljutostjo, s tako besnostjo in s takim navdušenjem, katerega še ne bi mogli neumnim bestijam pripisati. V periodi mirne brezbrižnosti glasujemo za sto in sto miljonov dolarjev s katerimi se naj nakupi morilne instrumente, kateri bodejo samo z enim odgovorom zahtevali tisoče in tisoče dragih življenj bratov zemljanov. Pripeti se celo, da z mirno zavestjo še ne pomislimo, da smo z našim nespametnim glasovanjem dovolili nekomu nevrjetno visoke svote za napravo zvijačno izdelanih instrumentov, ki bodo trgali na kose ljudi — naše brate. Približni proračun je pokazal, da so vojske zahtevale 15 biljo-nov .žrtev — to je več ljudi kot jih j.e phč živelo na zemlji tekom zadnjih šest sto let. Poslanišike zbornice se ne da pregovoriti, da bi ziidlala čiste, Čebine hiše in stanovanja za delavca, a ravno ta kongres izrečemo nado, da so si “Narodni iiVttezi” moža izvolili, kateri ne1 bo prodal svoj značaj za čašo pave. FALSIFIKATOR IN SLEPAR KAKER. Kakor nam poroča naš somišljenik, oglasil se je zopet falsifika-tor, prevarant in slepar Ivan Kaker, v javnosti. (?) Mi rečemo v javnosti; to pa s pridržkom ida če se “sosed izza plota” sploh k javnim časnikom sme prištevati o katerem vprašanju se bode na pristojnem mestu v Mičnem času razmtotrivalo. Naj novejša novica je ta, da, kakor nam naš lokalni poročevalec poroča, jie falsifikator itd. pri “sosedu izza plota” — «ujete in strmite — z,a urednika !!! ¡Sicer se ni .na tem nič za čuditi, kajti' stari kranjski in. resnični pregovor pravi: “Gliha skup štiriha. ” In .tako je tudi v tem slučaju. 'Neštetokrat smo že “re-volver-žurn.alistbm1” dokazali naj-ustudnejše lopovščine, ‘katere si človek le .misliti’ more, in dia so pa sedaj oičito falotu roko podali, se ni nič za čuditi. Kaj da naročniki na “soseda izza ¡plota” k temu poreko, to jih ja nič ne briga ; samlo da naročnino plačajo in za $1.50’ cunjo1 skrajno, ¡brezstidine vsebine dobijo, pa morajo zadovoljni biti. Toda mislimo, da značajni naročniki ¡se bodo naveličali ¡podpirati .falsifikatorje. Kaj pa mora človek kakoršen jie Kaker & Cd. v prid Slovencev pisati ali storiti, fco> mu je — oziroma njim je vedno le pred (očmi, kako bi koga prevarali. Ji o, lepši ptiči si niso mogli drug drugemu roko podati, kakor so si revolver-žuinnalisti. Kaker — urednik?! Z,a poč’t!! To je tisti Kaker, kojemu smo pred nedavnem' dokazali, da je za Gregorčičev spomenik od tukajšnjih ¡Slovencev idarovano svoto 299 Kr. 76 v. poneveril, vrhu tega p.a prijemnieio falsificiral in ob jedkem g. Gabrščka osebje osum-nieil, kot da bi bilo. ono denar poneverilo. Zadevo ima državno pravdništvo v Gorici v rokah, katero 'bo stvar ¡do tu sem, zasledovalo in smo prepričani, da ga ne bo nobena “božja previdnost” rešila zaslužene kazni. To je tisti Kaker, kateri je n.a Kranjskem srečko — los — na 40.000 kron falsifieiral in s ti'sto ponarejeno rečko nekoga za precejšno svoto ogoljufal, ker mu je nič vredno srečko zastavil. Zaradi tega čina (falsifikacija in goljufija.) ima državno pravdništvo v Ljubi j ata,a Kake rja v zaznamku zločincev ter ga po vsej Avstriji s tiralnico zasledujejo. Lopovu je bila kranjska zemlja vroča ter je polhe gnil v Ameriko, tukaj je pa v svet trobil da ga je M. V. Konda importiral. Falot prvega razreda, zanj je Avstrija zaiplam-kana! To j,e tisti Kaker, kateri je nemško socialistično stranko z raznimi lažnjivimi pretvezami za 5« dolarjev osleparil, in sedaj ure-duje bahato bobneči “socialistični list”. (?) Ta je res dobra! Tu je tisti. Kaker, kateri je na Dunaju razne drage knjige na goljufiv način izvabil, ter hodijo šie dandanes računi na naše uredil ištvo. To j,e tisti Kaker, kateri dolguje $300 n,a tisku, v tukajšnji soc. ¡tiskarni. In to je tisti Kaker, koji ni vreden da bi se vanj čevelj obrisal, tor a j se tudi ne bomo ž njim pečali. dokler katastrofa ne poči. Za sedaj samo opominjamo naše eenjene somišljenike in naročnike, da naj store kar jim možato •poštenje' veleva. Dist koji, namesto dia bi ljudstvu v korist pisaril, lopovščine zagovarja, ne zasluži podpore, ker oSkranja poštenje. Belokranjci pozor! Oni rojaki, 'ki žele nakupiti si v Starem kraju lepih zemljiških parcel, kot njiv, travnikov, stel-nilkov in gozdov, kakor tudi vinograd, zasajen 's novo .trto s.e naj pismeno ali osebno 'Oglase na spodaj podpisanega lastnika'. ^Posestvo Teži v občini Rosal-.nice, okraj 'Metlika. — Natančneje informacije se dobe pri ulpravništvu “(Gl'as Svobode Co.” 507 W. 20t'h St. ali pa pri lastniku: Martin Nemanič, 81,3 W. '22nd St. Chicago, 111. REVOLTA BOGASTVA. Vladajoči razred in družabni stanovi se še niso do cela privadili na plačevanje davkov. Z,a reki: “Daj boigu 'kar je božjega in cesarju kar je Časarjevega”, se me zmenijo’. Takozvani priviligira,-ni sjtanovi stare države niso plačevali davkov. Plemstvo je dalo o priliki svojo kri in cerkev svoj • blagoslov, a ¡davkov ni me leden, ne dragi plačali. FLačavauje davkov je bilo pripuščeno meščanom in kmetom, — “rnisera contribuems pleibs ’ ’. Modierno-meščansfca država j'e potem proglasila obveznost vseh (državljanov k davfcoplače-vanju, ia v praksi — dejansko — se je pa zadovoljila s tem, da je cerkev (celo tu v Zdr. državah), plemstvo od njegovega zemljišča (na Angleškem), vladajoče hiše v Nemčiji im Avstriji, davka proste ostale. A meščani se pa sedaj trudijo, ko so do so vladan j a prišli, 'državne težnje z earinarijo na najpotrebnejša živila in razne davke na delavski razred zvaliti. Sedaj je pa tudli delavski razred na poti da ,se kvišfco spme. On nimla sicer do sedaj še nikdjer države -v rokah, ali on uplivia več ali manj na državno gospodarstvo in njegov upliv narašča leto za letom neprestano. In s tein dejstvom morajo “državniki” računati. Delavstvo izvršuje pritisk na nje, kateremu se nemorejo u-preti in zaradi tega so časi čisto-“ kapitalističnih ” držav v napredujočih deželah minuli, ter se je pričela perioda, v kateri meščanska družba,, — v boji so danes .plemstvo in cerkev nekakšni priveski, — s takozvanitm “četrtim stanom”, driži v ravmoteži. To jie sedaj n. pr. slučaj na 'Angleškem. Sedanjo angleško vlado imenujejo socialisti “ kapitalistično vlado”, a kapitalisti pravijo da je ‘‘socialističnaIn v resnici je tudi oid! vsake stranke en kos. 'Kapitalistično produktivnega načina se ona, vlada, ne dotakne, toda vzame v prid javnih ¡namenov kapitalistom izdaten del tistega, kar so oni delavcem odvzeli. In kapitalističen punt je tu. Čita naj se, kaj pravijo napram vladi lord Rothschild, lord Avebury in drugi zastopniki City of London, to je veleposestnikov, bankirjev, trgovcev in tovarnarjev v Angliji. Oni jo dolžijo da v nevarnost pripravlja varnost i-mieitja, konfiskacijo posesti ter goji socialistične in skupne (kolektivistične) namere. Vse to zaradi proračuna, katerega ¡poskuša angleški finančni minister v parlamentu na varno spraviti. Potrebščine .angleške vlade za prihodnje leto znašajo-750 milijonov dolarjev. Od teiga naj bi se na zemljiškem in dohodninskem davku, ter davku od ■diedŠčin in raznih drugih dohodkov, kateri posedujoči razred zadenejo, 3'50 milijonov pobralo in 400 milijonov naj bi se od vžit-ninskiih davkov in carin pobralo, s katerim: davkom bi bila pretežno masa prizadeta. Posedujoči razredi na Angleškem, kateri so podvrženi ¡dohodninskemu, davku obdavčijo dohodek od 4250 milijonov dolarjev. Od tega namerava država približtao eno desetino odvzeti. Koliko od njih jemljejo davkov okraji in občine, nam ni znano, toda najbrže bo tudi toliko, če ne več. Tedaj se lahko reče, ida posedujoči razredi Velike-britainijie eno četrt njenih dohodkov morajo državi odstopiti. Pri tem niso oni —■ posedujoči razredi — v položaju, da hi te ‘davke na maso zvalili, kakor tudi ne projektiraoe davke na zemljiščne vrednosti. Hišni davki, kakor so tu v Ameriki v navadi, se zam-ore-jo na najemnike zvaliti, toda davki od zemljiščne vrednosti se ne-morejb. Iz tega se razumi togota bogatinov napram vladi, katera jim hoče eno četrt dohodkov odvzeti. Razventega pa še v svrbo naprav, katere niso onim prikladni: Starostne peuizije delavcei;, podpora brezposelnim itd., 'katere bodo naredile delavca toliko odpornejšega napram kapitalistu. Od tod sramotilni1 znak vladajočim možem s spodtiko socialističnih in kolektivističnih namer. Le ti liberalni državni možje pa ne postopajo tako iz svobodnega nagona, (temveč pod silo skrajne potrebe. ¡Njih edin«, nad a z ozirom, na bližajoče se volitve, pri katerih bo vse, bar se posest imenuje proti njim gromelo, obstoji v tem, da se ‘delavci k liberalni stranki povrnejo, ali pa da dlelavstvo so- glasno z liberalci nastopi. Delavska stranka na Angleškem še ni strogo socialistična, toraj je tako skupno delovanje možno in celo neizoigibtao. Toliko daleč so delavci ma Angleškem, d.a si lahko liberalce z.a predprogo naredijo in da vsled tega denarni bujavci al-ibionsfce ministre, kot prikrite socialiste predstavljajo. John 0. Hruby 589-591 So. Centre Avenue Chicago, 111. Priporočam veliko zalogo pohištva za spalne in jedilne sobe, preproge, astorje, Karpeti, otročji vozički itd., ter razno vrstno železnino, peči in drugih potrebščin. NAJNIŽJE CENE“« Nžjsolidnejše blago“©8 lrgovina s novodobnim obuvalom Vstanovljena leta 1883 Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah. JOHN KLOFAT 631 Bine Island Ave-, Chicago. Druga vrata od Kasparjeve Banke im 17 JEWELED RAILROAD WATCH Patentiran navijalnik, za možke ali ženske l8k SOLI D GOLD filled z lepo okrašenim dvojnim pokrovom, derži vedno korektni čas. primerne ¡delavcem na železnicah. JAMČENA ZA 20 let. Za prihodnjih 60 dni pošljemo to uro na vsak naslov po C. O. D. za $5,75 in vozne troške, na pregled, in ako ni, kot __ se tu reprezetira N E PLAČAJ NITI EN CENT. Pomisli pa, da lahko Slačaš $35.00 za ravno takšno uro ako jo kupiš od omačega zlatarja. Posebno dobro 14k pozlačeno verižico in p>*ivezek darujemo z vsako uro. % EXCELSIOR WATCH Co 505 ATHEN/EUM B'LD’G, Chicago lovensko Narodno Samostojno I Društvo N!£ V RAVENSDALE.WASH. Ustanovljeno 2S. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908. GLAVNI ODBOR: Predsednik: JOHN ARKO, Ravensdale, Wash. Tajnik: CIRIL ERMENC, B o x 9, Ravensdale, Wash. Blagajnik: MIKE FERLICH, Ravensdale, Wash. Društvena seja vsako zadno nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne v Georgtovvn pri Frank Ludwig-u v prvem nadstropju NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač. 82—84 Fisk St. Tel. Canal 1405 VELIKANSKI DOBIČEK ZA 2c ako pišete po cenik. Pravo grenko vino, kranjski brinjevec, tropinovec in novi “Sporty Gin”, proda-jam skoro polovico ceneje. — A-Horwat, Joliet, 111. WELKY’S Restavracija in gostilna, 55 2 Blue Island Ave. . CHICAGO vogal Loomis in 18. ceste. Telefon Canal 145& ED. SIHRA, izdelovalec finih Havana in domačih smodk. Tudi prodajam vse vrste tobak na debelo in drobno. 612 S. Centre Ave., Chicago, lil. Frank Gregorič priporoča rojakom-prijateljem svoj fino urejeni SALOON na 101 Main St., LA SALLE ILL. Najstarejša slovanska tvrtka EMIL BACHMAN So. Cente Ave., Chicago, lil. Se priporoča vsim Slovanskim drnštvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, pri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin. Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik. kitoči najboljša kalifornijska in importirana vina. POZOR! Kedar kupite galon vina, ali več, tedaj Vam pripeljemo isto na dom — brezplačno! Naša kapljica je izvrstna in kdor je pil naše vino, trdi, da ni še nikdar v svojem življenju pokusil boljše kapljice. Vsi dobro došli! Jos. Bernard, 620 Blue Island Ave. TELEFON Canal 842 Missouri! Missouri! Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel od J. Boyden ali Star Ranch, del posestva to je kos ležeč v Ripley okraju, Mo , in obsegajoč 3800 najlepše ravnine in najholjega sveta. Ta zemljišče sedaj vržem na trg med ameriške Slovence in sicer s takimi ugodnimi pogoji, da si lahko vsak omisli lastno ognišče PRIHODNJI BANAT AMERIKE! Cena akru $15.00. Pogoji: $6.oo na aker takoj, ostanek pa kedar hočeš s 6 proč. obrestmi. - Kdor se noče baviti s lesom, ga jaz vzamem v nakup in tedaj plača samo $10.oo aker in sicer $2.oo takoj, $8.oo pa na izplačila. - Kedor meni les prepusti, dobi ves rezan les za gradbo poslopij zastonj. Nikdo ne more kupiti več kot 40 akrov, iz vžemši če je velika družina, tedaj lahko kupi 80 akrov. - Špekulantom se ne proda niti čevlja zemlje. - Tekom 10 let bo svet vreden po $100 aker. - ^ To zemljišče leži približno 1 do 6 milj od slovenske naselbine in ob železnici. - Vse posestne in lastninske pravice dobite takoj. Pišite po natančne informacije F. GRAM, Naylor, Mo. naselniški zastopnik za državo Missouri Opazka. Nekoj malega se tudi še lahko kupi med slovensko naselbino Slovenska Narodna Podporna Zveza Chicago, Vstanovljena dne 1. septembra 1908. Glavni Odbor: ANTON MLADIČ, predsednik; 937 Blue Island Ave. JOSIP IVANŠEK, tajnik; 1517 S. 43rd Ave. JOHN VERŠČAJ, blagajnik; 1411 Clarence Ave., ?lli/oisK Nadzorniki: JOSIP VRŠČAJ, MAR. V. KONDA, ALOJS SKUBIC. Zdravnik; B, J DVORSKV, 55 Fisk Str. Vsi t Chicagi, Illinois. Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Josip IvanšeK, 1517, S. 43rd Ave. Chicago, lil. Prva konvencija S N. P. Zveze v Chicagu IH. Vsemi 'cenjenim družitvam in njih gg. delegatom s tem1 naznanjam, da konvencija se začne dne 26. julija ob 8. uri zjutraj v dvorani g. Jos. Stastny, 650 Blue Island Ave. Vsak delegat naj blagovoli prinesti pooblastilo od svojega društva, s podpisom predsednika, tajnika, in blagajnika, kot v dokaz da je pravilno delegatom izvoljen, ter da ima polno moč društvo zastopati. ! I To zadevne liislti-ne sem dne 7. t. m. na. vsa društva S. N. P. Z. razposlal, dla se pravilno izpolnje ne vroče in to nekoliko- -časa pred odhodom na konvencijo. Vsaki delegat naj mi naznani pismeno ča.s prihoda v Chicago in s katero železnico se pripelje, da ga odbor pričaka na tukajšnji dotični železnici. Kakor je bilo že poročano, naj 'si vsak delegat kupi .vozni listek za 10 dni veljaven, ker upati je da v šestih dneh bode konvencija 'končana, ter vse potrebno storjeno v korist in blagor naše razvijajoče se S. N. P. Zveze in nje članom. 'Tem- potom' cenjena društva opozarjam, da se posvetujejo in temeljito prevdarijn ter delegatom, dajo nalogo, da zahteve društev konvenciji predložijo, katere se bodo pri konvenciji v poštev vzele, ker s tem 'se mnogo truda in čaisa ter stroškov prihrani. NAZNANILO. Cenjenim društvam naznanjam, da do sedaj je 15 delegatov inazmanjenih.. Ona društva pa, katera se ustanavljajo ter nameravajo še pred konvencijo pristopiti k Zvezi., poživljam da nemudoma delegata izvolijo in mi naznanijo ime in natančni naslov tistega. Tisto naj tudi store ona društva, ko j a imajo sejo in volitev pred 11. t. m. da priobčim prihodnji teden gg. delegate po imenu v našem Glasilu. PRIPOMBA. 'Na seji glavnega odbora S. N. P. Z. dne 30. junija se je sklenilo, da e k-eido ‘ženi, da si s tem dela kračji čas, ali se pa -norčuje iz Slov-en-cgv. Tak je moj brat, katerega kličejo po d-o-mače či-ze-mislki bog. Xevem zakaj bi imel nas Slovence za — ------, ko ven- dar je sam nič manj in nič v-eč bot- mi. Ravno t-a moj brat s-e-je civilno poročil s Mario Pinoti, iita-j-an-ske narodnosti. Zato menda zaničuje Slovence. Na svatbi, n-e rečem, se je vsak dobr-o zabaval. Za to je skrbel lobro poznani profesor I. Zima iz Clevelanda, Ta Zima je -pravi ‘¡SipassvogU in co-pernik (Up. ur. pa menda je ne!) Veste “za-copral” j-e, da j-e nevesta tako do-l-go mimo stala, dokler je g. John Rus novoporoče-nima, z brisačo roke po-vezal in jih po-žegn-al z -domačo “whisko” Pozno v noč simo jo pobrali proti dioimiu. II -kraju mo j-e ga dopisa pozdravljam vse rojake in rojakinje po Zdr. državah in oib jedinem jih vljudno vabim, da ked-ar kateri pride v Ghisholm, ali čez potuje, se oglasi pri meni, 'kjer bo dobro postrežen kot domačin. Tebi “¡Glas Svobode” pa -želim mnogo naročnikov predplačnikov in da !bi ž!e- skoraj dvakrat na teden izhaijal. Karl Zgonc. Kdo dela razpor med am. Slovenci? Odg.: “Proletarci rji’’." Chicago, 111. 4. julija 1909. “ISo-sed izza plota” je začel bombarda e i jo svojega slavlja neodvisnosti ž'e s 29 junijem. Tako vsaj čitamo v št. 94 pod- uredniškim člankom “Nia-j mlajše Jed.no-te”. V tem članku ta častivredna u-redlnišika sodrga direktno napada n-ove Jedin-ote in nekatere člane. Vprašal bi ga kaj ga brigajo te Jednote, ali ker vem kaj je prava smer tega revolver žmrnala. in njegovega oisiobja si usoja-m ,postaviti se v bran v prid naše lepo napredujoče iS. X. P. Z. Pisec onega članka prav gotovo ni pri normalni pameti, ali pa je še tak-o -otročji, -dia ne ve kaj dela. Otročji vrtec ali pa blaznica za njega! Perfidnost ki -seva iz tega članka -diši po Kakerju, ki je pra-vi petelinov rep. Sedaj blati Jeldinot-e -oziroma Zve-ze in -društva, češ, pokazati m'oram, da se mi proletiarčarji potegujemo za S. N. P. Jednoto-. Gospod Kaker, svet v-as pozna, člani S. X. P. J., ki niso gluhi, -slepi in ponižtno udani so slišali že dovolj o vzornem uradovanju in gospodarstvu pri S. X. P. Jedrnati in po mojem- mnenju ni treba še enkrat mleti že -dobro s-em-ljete moke, toda, da se vas razkrinka še bolj, da pokažem in dokažem- kaka uharica idwi m išec plena pri trni naj po-sežem po -stari pravdi. Pa govorimo naravnost, kak ir vi pravite. V onem članku se či-ta: “Poglejmo naše vv-oukUb-c Jedn-ote. Kaj jih je rodilo ? Potreba.? Ne. Postavim: Konldatovo Zvezo- j-e rodil Konda, z namenom, dla škodi S. N. P. J. iti.” Sosed na to- Va-in odgovorim sledeče- S. X. P. Zvezo je rodila potreba in n-e Konda, da pa je bil Konda soustanovitelj te Zveze je res. R-eke-l sem, da je Zvezo rodila-potreba in to je res. Možje kot Dul-larji, Verščaji, Ivanšek, Konda in drugi so- bili vsi člani društva SHavi-ja št. 1 S. 'X. P. J. Kaj se je ž njimi pri (društvu delalo, kako se jih je šikaniralo itd. je sramota za društvo (Slavija in ker so ti možje, možje in nobene babe ali babjaki kakor ste vi Kaker, so n ustili društvo Slavijo ter ustanovili blatno društvo, s ramen ju priklopiti ga k S. N. P. J. Da se to ni zgodilo je vzrok glavnega mvbora S. X. P. J., ki je ime! strah pred njimi. K drugi, morda kaki kat. Jednoti niso .oteli pristopiti in ostali so samostojni. Isti terorizem; je vladati .povsod in diru-štv-a so se cepila od društev S. N. P. Ji in p-ostajiala samostojna. Pričela se je akcija Trr ustanovila se je sedajo a-S. X. P. Z. in S. D. P. Z. —■ ne v prid Kord,a, ne v škodo S. X. P. J-., ampak rodila jih je potreba, da rodi-l jih je Kržetov in Zavertnikov -terorizem in basta. Mihvauški provimeijalizem Vatni j-e znan, o tem- sploh ne dvomimo, da so -pa v-Milwaukee — Štajerci — večina vlaži rojaki, ki Vas dobro — da predobro poznajo, da so Vam- Vaši rojaki dal-i že večkrat zasluženo plačilo, n-aim je tudi ,dobro znano kakor Vam, Zato ste pal-i nad'nje. Zaka j-, -dia zakaj je miilvv-auško društvo -odstopilo od S. X. P. Jed-note-? Ali- se j e/šlo mla-r za Konda-tov žep, Vi lopov? Ali se- je mar šlo za -provimeijalizem?. Ne. Gospod K-erže jo je tam- zavo-zil. Terorizem, katerega p-o'zma* le par 0-seb pri S. N. P. Jiendoti jie krivec -odstopa tega idruštva od «'S. N. P. Jednote. Toraj zakaj tako- zavijanje! — “Gospod1” Kaker! Kot -ud društva. št. 1 S. N. P. Zve-z-e v Chicagi Vas vprašam : Ali morete vi dokazati, da vlada pri naši Zvezi kak terorizem, ali ron-a Konda 'S. N. P. Zvezo, ali glavni odbor in čla- ni. Dokler tega ne dokažete Vas imenujem lopova, perfidneža zavistneža in nesramnega obrekovalca. Člani S. N. P. -Zv-eze so pošteni mož.j-e, imajo več značaja kot vi in so možje, nikakor pa n-e im-o-ži--celjni. Grda laž je, da ni prostora za nove Jednote v Ameriki in še gr- ša, da našla Zveza ne uspeva. Za to ibo porok -prihodnja kouvenici-j-a iS. N. P. Z. Prosimo Va-s pa, da si ogledate poročila našega gl. tajnika glede društev in financ. Ta so najleipši dokaz, da vi lažete in hočete z -vašo -bnezstidno- lažjo n-eklaj -— nezaupn-ost do- -S. N. P. Z. — doseči, kar -pa vsi sosedje izza plota in vsi zavidl-jivei z Vami na čelu -ne bodejo dosegli, — Vaš princip, — če sploh kaj taee-ga smem reči — je le raz-por šču-vanije im terorizem, todla vrjeimite mi, da naša Zveza- ima ib-olj trdna tla kot -pa se Vam dozleva v vaši otroški butic-i. Koncem le še- to: Ko- bi Pro-le-tadčarji mogli ustanoviti kako jednoto —- bi'jo že dav-na imeli, ker pa. jih svet preveč pozna,, pa morajo poštenim ljudem krasti, to kar si so ustanovili. Up-aim pa, da dobite šie od drugod pošten od« govor. Au revo ir. A. H. Skubic, .elan d-rušt-va št. 1 -S. N. P. Z. Bolečine v hrbtu in nogah izginejo popolnoma, ako se ud parkrat nariBa z Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizmu, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, o bolečinam v prsih, proti /j . glavo- in zobobolu. At y V vseh lekarnah, 25 in 50 centov. F. AD. RICHTER & Co. , žlS Pearl St. New York. V slogi je moč! Od boja do zmage ! AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA. « NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO PARNIKI PLUJEJO IZ NEW YORKA: Alice..............21. julija 1909 Laura............ 28. julija 1909 Oceanic.........4. avg. 1909 MarthaWashington 11. avg.’09 “Laura in “Alice” sta nova parnika «a dva vijaka. “Francesca” in “Sofie Hohenberg” sta ravnokar zapustila ladjotlelnico ter sta najnovejša in jako elegantno opremljena. Naša pristanišča so: Za Avstrijo-TRST, za Ogrsko-REKA Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU Phelp Bros. & Co., 2 Washington St., New York, N. Y. GLAVNI ZASTOP ZA AMERIKO Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA. Compagnie Generale Transatlantique f New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence.........30.000 HP La Savoie...........22.000 HP La Lorraine........22.000 HP La Touraine.......20.000 HP Chicago, nov parnik....9500 HP Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro brano in razna mesna jedilo Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State St. New York. MAURICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnik za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111. Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. AL! SE BRIJETE SOMA? Tukaj vam ponujamo bri- ________ . te v za $2.oo, kn tem je kos svojemu namenu, in ki navadno prodaja za $4.00 in vise. Ta ponudba, kakor pričakujemo bo prinesla stotine novih odjemalcev našeh britev na katerih se čita ime: Jos. K ral in katerih se je prodalo že fisoče v 33 letih, t. j. od 1. 1876 Mi samo poskušali dobiti boljše britve pa prišli smo do prepričanja, da ravno te naše britve imajo najboljše lastnosti. Vse naše britve so popolno jamčene iii jih z veseljem zamenjamo v vsakem event slučaju. Še celo brivci ne morejo rači sodbe o britvi dokler je ne poskušajo, toda mi damo garancijo z vsako britvijo v ceni od $2.00 ali več. CENA $2.00. Pošiljat-ve izven mesta se sprejmejo. Brusimo britve za 25c od komada. Delo jamčeno. Za naročnine izvan Chicago pošljite še 5c posebej za poštnino. I t ► ► JOS. KRAL t 417-419-421-423 W. 18th St.. Chicago, 111. ► # ZALOGA POHIŠTVA. Tel. Canal 728 Ustanovljeno leta 1875. RAZNO IN DRUGO J Turska železnica se otvori dne 5. julija. Ustrelil se je v Brezah na Koroškem 201etni ipisimonoša Dnma-stija iz Tržiča na Kranjskem. Oproščen morilec. V Florenci je 'bil bwati tovarnar Ciani pred porotniki oproščen. Ciani je u-strelil svojo ženo, ker ga je sleparila z drugimi. Francoski licej v Belemgradu. Srblska vlada je predložila Franciji predlog, da bi se ustanovil v Beleimgradu francoski liceji. Profesorje bi imenovala francoska vlada, stroške za napravo in vzdrževanje liceja pa bi plačala Srbija. Samomor blagajnika. Grof Gabrieli, glavni 'blagajnilh trgovske italijanske (banke v Neapolju, se je ustrelil, ker se je dognalo pri reviziji blagajne, id,a manjka 120.000 lir. Za pol milijona dijamantov je odnesel zaupnik antverpensikega društva trgovicev z dijamanti, kateri je hranil dijamante tega društva. Utekel je v Nemčijo. Samomorilec utekel. V Badnu pri Dunaju se jie mislil ustreliti neki gimnazijec, toda s tremi streli se ni zadel. Ker so prišla zraven ljudje, je utekel in komaj pozneje iso ga našli spečega za grmovjem. Izročili so ga sta rišem. Huda nezgoda. ISestri pl. Kna-pič sta se peljali iz Gradca v okolico, Čez železniški tir je pustil čuvaj voz, češ, da ima vlak zamudo. Toda ta vlak je prišel, pograbil konja in voz, vrgel sestri iz voza,, ki sta se precej poškodovali. kočijaž in konj sta ubita, voz ,pa razdrobljen. Dvoboj na ulici. V Piacenci v Italiji sta se skregala imifanterij-ski stotnik in neki poročnik na cesti. Vzrok je najbrže kaka lju-birnska zadeva. Kmalu sta se začela dvoboj e vati s sabljami, dokler jih ,ni množica razdražila. General je pustil o;ba zapreti. Potres na otoku Sumatra. Ko-rintjii, malo nizozemsko mestece na zapadni strani Sumatre, je o-biskal potres. 2130 ljudij je ubitih, mnogo ranjenih. Korintji leži ob vznožju vulkana Indruipura. Nič tli tako skrito. V Csongra-du na Ogrskem je .izginila pred dvema 'letoma kmetica, Ivanka iSziell. Vse poizvedovanje j.e bilo brezuspešno. Sedaj so kopali delavci v bližini zemljo in prišli do trupla žene, v kateri se je spoznalo ¡Szell. Njen sin je priznal da je ubil mater predi dvema letoma. Samomor dveh diiakoiv. Na ljubljanskem pokopališču so našli mrtva dva realoa iz Idrije. Frana Vončino in M. ¡Siliča. 'Sodi se, da je dogovorno ustrelil Vončina Siliča in potem samega sebe. Vzrok baje slabe šolske razmere? Vrat je odrezal Kletnemu fantu Janezu Obrmanu na Vidošičih pri Metliki Kletni Marko Plesec. Morilec, ki je šte hotel svojo mater zaklati, se je nekaj sporekel z dvema fantoma, pa zagrabil za nož, s katerim je .cepil trte in tekel za mlajšima. Eden je v strahu skočil v vodnjak, drugega je dotekal blizu vasi in ga zaklal. Nesreče. Franca Zaletel, gostilničarka v Dobrniču, se je peljala 16. p. ju. v Čatež po nekaj vina. Kupila je tam 13 vedro v in se vrnila domov. Sama je bila na voza, ko je voznik ob ,mial klanjcu pod Zagorico stopil z voza, da bi zavrl Konji so krenili na neznatno milino, voz se je nagnil. Franca skoči doli. voz se zvrnie, ročica jo zadene na vrat, sod se je zavalil nanjo in jo strl. Na mestu je bila mrtva. Juristično vseučilišče v Cetinju. Črnogorska vlada je vprašala nekatere zagrebške vseueilišne docente juristien.e fakultete, če ne bi hoteli priti v Cetinje kot profesorji pravosodja. Enaka vprašanja so došla tudi nekaterim profesorjem v Bellgradu. Knez Nikola namerava ustanoviti v Cetin jab juristično vseučilišče za odgojo višjih upravnih in posla-niških uradnikov za Črno goro, kateri so dosedaj -obiskavali raz-na avstrijska vseučilišča. Njim namerava pozmeje poveriti tudii preuredibo kazenskega zakonika, katerega ie sestavil tudi neki Avstrijec. Samomor enoletnega prosto, voljca. V Diebrecinu se je ustrelil enoletni prostovoljec! L. Griin-feld, ker ni mogel več prenašati vojaškega življenja. Junaški železniški čuvaj. 8. p. m. je v bližini iSvf Marka v Trstu zlezlo neko osemletno dekletce na železniško pro,go ravno v trenot-k.u, ko se je bližal tovorni vlak. Zadnji hiijp jo je ugledal železniški čuval Anton Kozut, skočil k njej in jo hotel potegniti s proge. Toda bilo je prepozno; lokomotiva ie nodrla oba in šla oreko njiju. Strojniku Ise jie posrečilo v par trenotkih ustaviti vlak. In čudno : čuvaj in dekletce sta bila sicer nezavestna, a 'lie neznatno ranjena. Sreča j,e namreč hotela, da sta padla ravno po sredi proge. Osuševanje ljubljanskega barja. Komisija za -osuševanje ljubljanskega barja je v zadnji seji oddala dela, pro računana na 3,180.000 Kt, tvrdki “Planinska stavbena diružba (K. Czeczovriez ka in sin, Dunaj) za 3,027.040 K 43 h. Z deli se v kratkem prične, in sicer sie uoglobd najprej' Gruberjev kanal. Za odkladanje izkopanega materiala je določenih enajst odkladišč in so se s posestniki zemljišč izvršili potrebni dogovori. Vatikanski revež. Leta 1870 je dioločila Italija papežu kot. odškodnino za zgubljene dežele letno rento pribl. 3,225.000 kron. Ker takozvaneiga garancijskega zakona, ki vsebuje to določba, niso priznali niti Pij IX., niti Leon XIII., niti Pij X., in niso vzeli še nobeno leto ponudene vsote. Letos se je nabralo že 109,650.000 K; obresti te velikanske svote in na še tekoča renta bi dala čeden letni dohodek 8.707.000 kron. Za ■ takega bogataša bi pač ne trebalo prosjačiti po eellern katoliškem svetu. Morski roparji. V bližini otoka Samotraki so napadli morski roparji dve grški jadrenici, ju oropali in pomorili kapitana in moštvo. Neka druga lladja je dobila te ladji na morju z vsemi mrliči na krovu. Stroški veleizdaj niškega procesa v Zagrebu. Peter Šagovae, ki je bil zaslišan v beleizdajniškem nrociesu kot priča, je izgubil račun svojih .stroškov ob priliki potovanja iz Grubišnega polja na zaslišanje h kr. sodnemu stolu v Zagrebu, ki ne znaša nič manj ko H'8.,60 K. Ker pa je v celem vele-izdajniškem procesu, razun Nasti-e.a. 274 prič, bi znašali po tem računu samo stroški za priče 32.496 ’40 K. Nemec na potovanju. Kadar je Nemec na potovanju, spoznati ga je po njegovi zunanjosti, da je Nemec., še predn-o odpre usta. Nemec si je svest,, da kamor pride, je nemška domovina in ;da je on tam doma. ¡Po tem' se tudi obnaša. Samozavestno nastopa in hoče i-meti povsod prvo besedo, akorav-no je njegova puhloglavost pri vsakem stavku očita. Da .bi to puhloglavost prikril, je silno glasnih besedS, ker upa s tem doseči svoj namen ; namreč splošen rešpekt pred slavnim kulturnim nemškim, rodom. Zlasti pa je „Nemca lahko spoznati, kadar jé. Komolci mu vedno igrajo veliko vlogo, s siervijeto si pa pokrije svoje prisil čez in čez, da bi se ne onesnažil (menda mu leti jed na vse strani!) Y tern so si vsi Nemci od. navadnega potovalna do višjih mož enaki. Po kosilu si mora zapaliti smotko. Akoravno je v finejših hotelih navada, da je za kosilo druga dvorana nego za kajenje, se Nemec, če zaide v tak hotel, nič ne briga za te navade. On je gospod, “strammdeutsch”, ki pilla ca, kar porabi in ni ga človeku, ki bi mu smel kaj reči! Natakarji se sicer jeze nad kulturo-noseem1 in akoravno Nernee ve, da ni komu prav njegovo ravnanje, se vsled svoje borniranosti noče vesti drugače; prepričan je, da se morajo drugi ravnati po njem, ne on po drugih,, ker 'kar on dela, to j.e .prav in mora biti prav. . Kitajsko ženitovanje ni dan veselja in radovanja, kakor je to pri nas v nav.adij Na ta dan se pripravi pojedina, h kateri pride nevesta in pet njenih najboljših prijateljici Vsa ta dražba ise vse-de z nevestino materjo vred o-krog dobro obložene mize. in molče čakajo na ceremonijo, ne da bi se ka'i jedi dotaknile. Y tem slovesnem trenutku prične nevestina mati bridko jokati in ostale prijateljice neveste jo posnemajo. Ob sebi je umevno, d.a nevesta sama ne sme ostati trdosrčna, nego tudi ona hočeš ali nočeš, m,ora pretakati solze. INa to vstanejo nevestine tovarišice in jokaje za-■oui-tiV ,dvorano, med tem to ™ prikaže ženin z ostalimi gosti. Ti prično pridno otepati darove božje, ki so iim pripravljeni na mizi. Po pojedini, ¡ki ne traja dolgo, se svatba razide in par je sklenjen. Kar je pri tej svatbi značilnega, je, da se tu nevesta že prej joka, med tem ko se pri nas večkrat kmalu po svatbi. Hud potres. Na južnem Francoskem je divjal hud! potres. Veliko mrtvih je in vse polno ranjenih. Več cerkev se je porušilo. Anarhiste so zasledili v Parizu. Pri nekem delavcu so dobili popolno izdelavnieo dinamitnih bomb. Skrivno delavnico za orožje so našli v stanovanju orožarja Ti-mofeja v Petrogradu. Poleg nje so dobili tudi veliko skladišče, napolnjeno z orožjem in strelivom. Zaprli so njega in vse njegove delavce. Uvedli so na to še več hišnih preiskav in dobili še eno skladišče-. Belgijski kralj Leopold še vedno nadaljuje s prodajo kraljevskega premoženja. Ko je razprodal zbirko slik, denarja in orožja, je postavil sedaj naprodaj dragocene zJbirke starin, med katerimi se nahaja tudi razne dragocenosti iz države Kongo. iSkupiček dosedanjih razprodaj cenijo na 15 do 17 mil. frankov. Silna toča je padala v nedeljo popoldne v okolici ¡Stolnega Bele-gradia. Po več krajih se jo je naletelo do kolena visoko. V varstbo nezakonskih otrok so sorejeli na Norveškem zakon, po katerem dobe otroci ime nezakonskega očeta, če se .dokaže o-četovstvo pred porodom otroka. Trdi je dolžan oče skrbeti za mater 4 mesece .pred in 2 meseca po porodu, pravica za alimentacijo pa se podaljša do otrokovega 16-tega leta. Hudodelec radi ločitve od svoje žene. 'Neki pek iz Biela v Švici je v jezi radi tožbe na ločitev zakona s svojo ženo zastrupil s cijan-kalijem' naj preje vino za pomočnika, nato pa mleko za ženo in štiri otroke in pa vse mleko za pekarno. Ko je pomočnik popil vino je padel na tla in med groznimi bolečinami umrl. Došla policija je zaprla celo stanovanje in prodajalno in našla k sreči še pravočasno zastrupljeno mleko. Pri obravnavi j,e priznal in rekel, da je hotel zastrupiti ženo, otroke, družino in vse odjemalce. Kako bo konec si/eta? To vprašanje j,e stavil neki angleški list znamenitim učenjakom. Oliver Lodge je odgovoril kratko, a menda edino pametno, da mu ni znano. Loz Avenbunj je mnenja., da pade zemlja v solnce. Prof. Garvood je mnenja, da je mogoč vesoljni potop, ki ga opisuje sie-deče: Razvoj zemeljske skorje je odvisen od dveh činiteljev; eden je potres, ki zemljo vznemirja ter dela na njej višine, drugi faktor pa je, da se zemlja shladeva. Kadar se bo zemdjska skorja vsled ohlajenja tako utrdila in skrčila, da ne bo mogla več voda prodirati v zemljo, ue bodo se delali več griči in gore in tudi potresov ne bo več. Zemlja se bo vsled tega znižala do pod morske nižine, nakar jo bodo morja poplavila. Fizik Rannsacv ne vidii konca sveta v kakem prirodnem pojavu, temnic je mnenja, da 'bodo ljudje vsled razmnoževanja pomrli gla-dul Wildm Iiugins, sloveči a-stronoin, zastopa mnenje, da more .propasti zemlja isfotak.o vslled velike vročine, kakor vsled velikega mraza. Posebno verjetno se mu zdi, da trči solnce skupaj s katero zvezdo. Ameriški humor. Župnik s prižnice: “In sedaj vas vprašam,, kaj moramo storiti, da nam bodo grehi odpuščeni?'’ “Grešiti!” je bil preglasen govor izmed občinstva. — “Sestra Ida vas je krepko zagovarjala. iko je papa rekel, da ste norec”. “Tako? In kaj je rekla sestra?” “Da se človeka ne sme nikoli »odliti po zunanjosti”. — “Sedaj slišite že tretjič zgodbo o stvarjenju sveta, in ti John je še vedno ne znaš”. “Da, saj ste sami rekli, gospod učitelj, da je celo bog potreboval šest dni”. — Duhovnik, ko obišče ječo (nekemu kaznencu) : “ Tako ste še mladi. moj prijatelj, kaj si .pač more misliti ubogi vaš oče o vašem obnašanju?” “To lahko prav hitro zveste od njega samega — ,moj sosed je v celici n,a desno”. — “Moja sestra vidi v tem kakor mačka”. '“Kako to veš?” “Slišal sem jo včeraj v temni sobi: “Jurček, tako ne gre, moraš se dati večkrat obriti”. r40vi/34'iSi few York Cib VEDNO ZAKAJ \ TUDÍ i vi ne? // STOTINAM /se DNEVNO POVRNE STALNO J ZDRAVJE. f VSAKDANJI VELIKANSKI USPEHI V ZDRAVLJENJU Collins New York Medical Instituta kateri se dosežejo v takih slučajih v katerih v VSI DRUGI ZAVODI IN ZDRAVNIKI NISO MOGLI NIČ POMAGATI, so vzbudili velikansko presenečenje pri vsej medicinski znanosti in vse to se ima pripisati edino le NAJPOPOLNEJŠI ZMOŽNOSTI ZDRAVNIKOV, NAJČISTEJŠIM IN SVEŽIM ZDRAVILOM TER NAJPOPOLNEJŠI OSKRBI. Popolnoma nič ne stori na kom bolujete, ali na reumatizmu, nalezljivi bolezni, zastrnpljenju krvi, mazuljih po koži, na ušesih, grlu, prsih, jetrah, ledicah ali na želodcu, zlati žili (hemeroide), srčni bolezni, zaprtju, astmi, spolni bolezni moški ali ženski, na maternici, slabokrvnosti, bolečinami v križu ali bodisi na kateri koli drugi bolezni, pišite takoj v slovenskem jeziku, ali pridite osebno in zagotavlja se Vam sigurna pomoč. Ne izgubite tora j upanja le, ker Vam zdravila druzih zdravnikov niso pomagala. Ravno Vaša bolezen je ista, katero naši izvrstni zdravniki radi in z veseljem zdravijo, IN VSI DRUGI SDRAV-NIKI JE NE MOREJO OZDRAVITI. Pošljite za 15 centov poštnih znamk za slavno zdravniško knjigo “ČLOVEK, NJEGOVO ŽIVLJENJE IN ZDRAVJE” pisano od Dr. E. C. Collinsa v slovenskem jeziku, katera obdrži navodila, kako zamorete ohraniti trdno zdravje in kako izgubljeno nazaj zadobiti. $ Dr. J. J. McGlade — Dr. J. F. Coyle zdravniška ravnatelja. M Uradne ure: Od 10-1 od. 2 do 5. Ob nedeljah in praznikih od 10 do 1. V torek in petek od 7 do 8 zvečer (J NAVARNO ZNAMENJE Jako malo ljudi postanejo žrtve, takojšnjih nevarnih bolezni. Navadno neka nejevolja se počuti pred napadom, ali vsako ostane neopaženo, ali se ga prezre. Taka nejevolja je navarno znamenje narave. Marebiti je bodlaj, slabost, zabasanost, onemoglost ali skoraj vedno je POKVARJEN APETIT kar nas opozarja na dejstvo, da tukaj nekaj ni v redu. Moder človek nikdar ne prezre opomine, vedoč provdobro, da bi iz tega lahko postala nevarna bolezen. Mogoče, da bi prošlo brez zdravil. Mi Vam želimo, da bi bili na varnem, to pa zamorete biti le ako vživate TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO To zdravilo deluje hitro. Ojačuje želodec njega žleze in okrepčuje živce k rednemu delovanju, in ako so rane v želodečnih žlezah jih ozdravi v najkrajšem času. Storilo Vam bode, kar nobeno drugo zdravilo na svetu ne učine. Vam bode 308EPH TBINEB/a REGISTERED- pospešilo dober tek, popolno prebavljenje, mirno spanje, ojačilo mišice in živce, očistilo kri, dalo zdravo barvo, energijo, korajžo in popolno zdravje. Vzdrževalo Vam bode Vašo družino močno in zdravo, zato ker ee lahko daje otrokom kakor odrašenim. Koristi vsakem želodcu, naj bo bolan ali zdrav. Urejuje njega delovanje in je edino želodečno zdravilo. UPR AŠ AN J E. Ali ste že kedaj opazili, da so Vas nekteri trgovci prevarili, ko so Vam dajali ponarejeno “grenko vino” na mesto TRINER-JEVEGA, katero je EDINO GRENKO VINO? Bodite previdni in zavrnite vse ponarejeno. Ako potrebujete zdravilni nasvet, pišite nam in naš zdravnik Vam ga bode dal brezplačno. Rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vseh notranjih želodečnih boleznih, Na prodaj v lekarnah, v dobrih gostilnah in pri izdelovatelju JOS. TRINER, 616-622 So. Ashland Ave., Chicago, 111. PRICE one dollar: 2T".. sva zapadla dvia strela v prostoru (rocm) št. 3 in sva zlbeigniia v nek star 100mi v 'bližini šobita, kakor ja bila to navada, kdlar sva razstreli ei valit v temu rocmu. Komaj siva tim dospela ¡pripetila se je grozna. razut!rei/bia, ogenj je švignil 'ih rova, uničil vieteanik (fan) in' lusilo je Ikamenje m a «kolu. Po tej eksploziji sem bil (prepričan, tla ta takozvani fir rdia.nap ni ipo-trclbmi faktor, ki povzroča raz-treiba, ampak 'da (kapiožijo povzroči prah (premog) in mrzel zrak in kadar sta prav zmešana formirata nevarno eksplozivno zmies, katera se vname odi Strela, ki vsebuje le nekoliko več smodnika., kot se ga normalno rffibj. Seveda strel povzroči vročino in večkrat se pokaže ogenj. Glede moje iznajdbe seta informiral “■.pit bossa”, Iiuigh Heattheri.ng-ton, in zahteval, da družba škropi prah, bar se je tudi-.izgodilo. Za to so rabili ¡nekake škropilnike, podobne1 cestnimi škropilnikom, toda. bili so dost manjši in poman-klljiivi, vendar pa s tem še ni bilo konec eksplozijam, ampak so postajali še bolj pogostne, ker se ni prav škropilo. Ko se jie pa. zopet pomlad bližala in anjo tudi ¡gorate arak in vlažnost, ponehavale so razt.relbe, to ipia največ za to, ker so 'bile stene in strop vedno vlažne, kar je preprečilo delanje prahu tam, kamor ni dosegla voda iz škropilnika, pa tudi .goirkejši zrak je imfel s temi dovolj stika. Po daljšemi šitulliranju in pre-motrivanju teiga problema s svojimi kolegi sem prišel do sledečega zaikljuleka.: Ko se bi dalo v rovih vdržavati ena in ista .temperatura po leti in. po zimi, tedaj bi bile ekšploziiljie zelo iredke, ali jih pa sploh ¡ne 'bi bilo. 'Po' zimi leta 1886 je bilo težko dobiti zažigal-ce strelov in pripetilo se je, da sem .mnoge noči sam (strele zažigal itn v eni teh. noči ¡ml je prišla miiisel v gla’7o, rabiti .preostali zrak iz sesalke (exau!st of the puta)pi) in bolj ko sem se posluževal ‘te pare (•sbeauij tem bolj seta 'bil prejpiričan, da para je e-d.ina rešitev teiga problema. To sem naznanil premogarski druižbi in ta je takoj napeljala cevi po rovih, po katerih je dohajala para. V 'bližini zračnega ventilatorja smo največ pare izpuščali in to pa za to. da se je zrak ogrel. Ta priprava je na tqploto in ozračja v rovih tako učinka vala da je bila toplota in vlaga po- letu in po zinili vedtao ena in ista. Eksplozije sioi ‘bile redka prikazen. Ker pa je para. posebna pa vlažnost ta-korekold omajala in omehčala strop in. stebre se je pripetilo mnogokrat, da so se velike plasti utrgale, to se je pa godilo le v takih prostorih, kjer ni 'bil strop in dtiene dobro podprt. ¡Na ta način je imela družba velike škode in strdške in na zadnje je opustila ta “parlni” sistemi, eksplozije in “wimdy sihost” pa so bili zopetna dnevnem redu. (Konec prihodnjič.) Novi davek na dedščine in darila v Avstriji. Po novem načrtu katerega je predložil finančni minister dne 3. junija državnemu zboru, bi bil davek na dedščine progresiven. Dedščine do 400 K ostanejo davka proste, do 500' K tudi, toda te v Ibiižjemi sorodstvu, pri zagonskih in pri osebah, ki so bile v službi pri zapustniku ; pri drugih sorodnikih do tretje stopinje bo znašal davek 5.%; pri chdiščinah od 500 K — 1000 K bč znašal davek po žie označenih kategorijah 1.26—10%, pri 1000—5000 K 1.25 —%, pri 5000—10,000 K 1.26— 12%, pri. 10,000—50.000 K 1.5— 13%', pri 50.000—100.000 K 2— 14%, (pri 100.000—260.000 K 2.5— 16%. pri 260.000—-1 milijona 3—16%, od 1—2 milijonov K 3.6— 17%, in kar je čez 2 milijo na K 4—18%. Pri tem načrtu je obvladalo načelo, razbremeniti manjše dedščine in obd-ačiti v večji .meri višje dedščine. Po statistiki, katera sc tudi nahaja v vladnem; načrtu, je vseh dediščin 309.975 ; pri teli ostane 164.467 neiapremenjenih, pri 27.468 se davek zviša, pri 208.040 se na dosedanji davek zniža. Do sedaj se je pridobilo pri davkih na dedščine na leto 19.1 milijonov K, po novem načrtu je bo pa dobilo 29.4 milijonov K. t. j. 10.3 milijonov K več. 'Kakor davek na dedščine se ho stopnjeval tudi davek na darila ir sicer po osebnemi razmerju njfei obdarovalcenr in dlaroveteljem. Po svetu. Krečansko [vprašanje visi zopet kakor črn oblak nad mirom evropskega jugovzhoda. Otok Kreta, ki meri ¡približno 8600 km]2, je turiška last, ima ipa večinoma grško prebivalstvo, iz česar izvira trajno stremljenje po združitvi z grško kraljevino. Leta 1897 j,e bila zaradi tega vojna med Grčijo in Tureiio, ki se je za Grke zelo nesrečno in neislavino končala. Tedaj so posredovale evropske velesile; izdelal se je administrativen in sodnijski red,/grški princ Jurij je bil imenovan za komisarja in nekatere velesile so postavile vojaštvo na otok. Ko je Jurij odstopil, je postal Zaimis njegov naslednik. 'Po pogodbi pa bi morale velesile odstraniti svoje čete v določenem času. V zadnjih ¡dneh so se jeli raznašati glasovi, da se to zgodi v najkrajšem času. To pa ni všeč turški vladi, ki ¡meni, da bi se na Kreti razglasila grška ■aneksija tisti hip, ko 'bi zadnji evropski vojak zapustil otok. Gibanje za aneksijo je baje močno. 'Mladotiurkom se pa to nikakor ne vjema z računi; če bi Turčija izgubila še Kreto,, se hoje, da bi se njih položaj v deželi zelo poslabšal in da 1 a • 1—H J* N >(/) • r-H >U G >u 2G s— >m G 5- CD £ < £ • t-H G* • »—D in n G Z G > V TISKU JE ZANIMIVA KNJIGA: III. MALIKOVANJE. 589 West 18th St. nasproti È. S. A. ifOfiB Krvava noč v Ljubljani. Zgodovinska narodna drama s petjem v štirih dejanjih. V isti knjigi bode tudi povest iz življenja ameriških Slovencev: NAJDENO SRCE. sprejemajo se tudi avstrijske Cena knjigi 40c- zastari kraj K 2.00 znamke. Naroča se pri “CLEVELANDSKA AMERIKA”, 6179 St. Clair Ave. In JACOB’ HOČEVAR, 863 E. 73. St., N. E., Cleveland, a sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. ATLAS BREWING CO. LAGER j MAONET | GRANAT 1 Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. Ne trpite radi sramožljivosti. Ko se lahko ozdravite zanesljivo v kratkem času. Vse bolezni, možkih, ženskih in otrok ozdravimo gotovo hitro in zanesljivo. Za-strupljenje krvi, plučne in prsne ter očesne bolezni, nadalje revmatizem, ledvice kakor tudi vse tajne bolezni. Zdravniki, specijalisti, uradujejo celi dan in zvečer. Pridite si po nasvet C. G. Fouček, že 22 let lekarnar 586 S. Centre Ave. vogal 18. ceste. Velika zaloga evropskih zdravil, recepti zdrav nikov se hitro in točno izvršujejo. V zalogi imamo tudi razne zelišča in korenine. Pošiljamo denar v domovino po ameriškim poštnem povzetju, prodajamo tudi šifkarte (Nadaljevanje.) iŽe prej smo večkrat 'dokazali, da Rim se malo zmeni za božji zakon, iin tudi- v tem slučaju je postavil 2. božjo zapoved v kot. Da Rim tako nastoipa ima dober vzrok. De poglejmo eno stvar. Anglež pravi: Money rules the world! (denar je vladar sveta). In ko ne 'bi ¡bilo slik, kipov, škapu-lirjev, rožnih vencev iu take krame, ki nosi denar — vse mogočni tolar — potem ne bi bilo “busi-nessa”. Dobra' trgovina pa nosi denar in 'ker ima rimska kat. cerkev dobro obrt s temi slikami se malo zmeni za božje zapovedi in odredbe. Cerkev se je odtujila Bogu samo raldi vsemogočnega tolarja. Protestantov-sk-a cerkev je v tem oziru mnoigo boljša. Oni nimajo nikakoršnih slik ali kipov, ki bi predstavljali boga ali svetnike. Drže se sv. ipisma. ¡Recimo pa, da te slike nam predstavljajo boga in svetnike, toda vprašanje je, ali so res bili ti svetniki taki v življenju kot jih vidimo na slikah. Nikakor ne. Bog se je prikazal ljudem v starem testamentu, ko še svet ni poznal fotografiranja, a slikarstvo pa še ni ‘bilo v povoju. Večina svetnikov je živela v dobi, ko še ni bito foto-grafilčnih aparatov, da bi se pa- dal kateri svetnik nalašč naslikati, tega mu pa še v glavo ni padlo, 'ker bil je najbrž — kot je vsaka taka sveta in pobožna o-sebia — skromen. Če pa si ogledamo slike svetnikov pa vidimo, da okoli glave ima vsak tak svetnik nekak sij. Dvomljivo pa je 'im tudi nemogoče, da hi kateri svetnikov, katere ridimo na slikah imel v življenju kako v sij ali obroč oikoli glave. Nadalje pa tudi opazimo, da dva slikarja nimata enega in istega obraza, ki predstavlja enega in istega svetnika. Vzemimo sliko Marije. Na eni sliki vidimo, da ima lep okrogel obrazek, majhen nos, lepe nudeče ustne in modre oči. vrat pa ima lep okrogel in majhen, postave je šibke; na dru gi sliki na opazimo, da ravno isto svetnico malajo popolnoma dru gaiče kot zgoraj. Vrat podolgast in 'tudi nos, oči rujave in čelo visoko, in pa celo kot zamorko, kar pa Marija1 ni bila. Kaka razlika isto se da reči o drugih slikah. Toraj te slike in kipi niso nikake nrednodobe temveč, le fantazija risarjev in kiparjev, ki pri tem poslu dober groš zaslužijd. Da je tako čaščenje in oboža-Vanije slik iu kipov pravo malikovanje in v nasprotstvu s sv. pismom, naj podamo tu par izvlečkov iz sv. pisma: Lev. 26—1. “Ne delajte malikov ali mrtvih slik, niti ne ustvo-rite 'kinov, niti ne postavite n-obe ne slike -ali kipa iz kamna na svojo zemljo, da so bi mu klanjali Ker jaz sena Gospod vaš Bog.” Deu. 2i7—15. “Proklet bodi člo ve'k, ki napravi kako zlito soho ki se Gospodu gnusi, delo rokodelca, in ki jo postavi na skriven (svet) prostor. Im. vsi ljudje naj odgovore im rečejo, Amen”. Ivan 4—24. “Bog je duh; in o ni ki ga mole, naj ga mole in pasite v duhu in v resnici.” Gornje par kvotacijie, vkljub temu, da jih bi .še lahko na stotine navedli, jasno kažejo, da Boga ki je nepokvarjen, se ne more častit in moliti ipo posredovanju podob in kipov, ki,so pokvarljive in minljive, kakor se to dogaja v rimski ;k.a)t. cerkvi. Pravi in resnični način kako naj častimo boga jo pa povedan v gornjih par vrsticah Ivana 4—24. — Bog je duh in častimo ga v duhu, molimo in prosimo ga v duhu, pritožimo in obtožimo se mu v duhu. Živimo pravično, pošteno imi božje kraljestvo bo naše. Ravno te Janezove besede pa nas zopet nekaj druzega uče in to je v kratkem povedano: Kedar občuje duh z duhom me rabi nobenega posvetnega posredovalca. Na podlagi tega bi se dalo- ožig-a-sati zakrament sv. spovedi, kateri je tudi le vvedba rim. kat. cerkve in na podlagi tega sv. pisemskega reka se lahko toliko zaj-m-e, da duhovni so v marsieen preveč na svetu, če se lahko maš dulh s duhom Boga sam pomeni, potoži, uri toži ali poprosi, zakaj bi potem še rabili kako tretjo osebo, d-a bi za nas posredovala in nam prav po nečloveško zato vdenarju račun ila. Kaj ne zdaj nas bo pa malikovalska. črna garda imenovala: Odpadniki odi vere. Toda tega se ne bojimo. Svobodna Misel piše: Svobodomislec ne odpade -od vere. Vera odpade od' razumnika, kakor odpadejo garje od zdravega človeka-, ki si zna pomagati, a drže se le trdiovratnih bolnikov. Sicer pa vsa ta razmotrivauja. nimajo popolnoma nič opraviti z napadi n-a pravo vero, katero je Krist -sam učil, temveč so le dokaz v koliko- se je oddaljila nezmotljiva rimska katoliška cerkev od Krista in sv. pisma. IV. Brezmadežno spočetje. Kolikor bolj razmotrivamo razne doktrine in obrede, katere je vpeljala nezmotljiva (!!) rimska katoliška cerkev, toliko bolj se nam vsiljuje misel in dokaz, da se je ta cerkev in njen uk, kateri je edini zveličaiv-en, kakor o-na trdi, zelo odtujil od pravih Kristovih naukov in sv. pisma. Sv. pismo je podlaga., fun-da-mient katoliške' vere in zato s-e moramo nanj opirati v tej raz pravi, da do>ka'žemo, da -se je rim. kat. cerkev res odtalila. Kristu in njegovim naukom (S tem pa ni še rečeno, da je sv. pismo res to, -kar nas cerkveni o-četje uče. -Kadar podamo dovolj razprave o otuj-evan-ju cerkve od Krista na podlagi sv. pisma, katoliške avtoritete, ‘bomo pa še 'dokazali, dla sv. pismo je vse kaj druzega, kot si marsikdo predstavlja-. To simo pa- omenili le toliko, da si ne bo ‘kedo mislil, da gojimo verska prepričanja, da smo še -pod vplivom verskega fanatizma. Razpravo o sv. pismu smo ¡pri. držali nazadnje, ker ravno v tej razplravi, se moramo nanj opirati in sklioav-ati- iu ko bomo s tem končali, pridemo pa s celo barvo na da.n. Kaj je sv. pismo, koliko je resnice na njem, -kedaj j-e- bilo pisano itd!. Rim. kait. cerkev se je že neštetokrat blamirala, posebno pa tedaj kedar je proglasila kakega u-m-rlaga cerkvenega figuranta svetnikom. Če zasledujemo razne cerkvene procese, opazimo, da je med proglašenimi svetniki nekaka. vez ali veriga, p« 'kateri jed-en svetnik druzega v nebesa spravi in mied svetnike postavi. Pa-pež Marije je ¡postala dogma rimske cerkve dne 8. decembra 1874 'ko je prej imenovani papež Pij IX. izdal sledeči .proglas: “Mi izjavimo, proglasimo in definiramo, da je bila doktrina, ki drži, da je bila Blažena Devica Marija, v prvim tremotku njienega spočetja, s singularnim dovoljenjem in milostjo vsemogočnega Boga in po zaslužen ju Jezusa Kristusa, odrešenika sveta, ohranjena brez-mad-eža in čista vsake srage izvirnega greha, odkrita od Boga in radi tega naj trdno in vedno tako verujejo vsi verniki”. Bula, datirana istega dne pa dekrira: ‘Vsakdo, ki se -predrzne drugače misliti, je odpadinik od vere in u-pornik cerkvene zveze; in če svo--jo misel z besedo izr-azi, je- podvržen kazni, ki je pravično zapovedana iproti odpadnikom”. Osemnajstst-o štiri in petdeset let po Kristusovem rojstvu je prišel še le Rim na to in dodal novo ■doktrino svoji veri in pravi, da ,-si ki tega ne verujejo, so odpali od vere in so takorekoč “ferda- Pij IX. je proglasil Marijo brez-madeža spočetim. T-a njegova -pr-o-klamacija pa je kasneje (k-a-kih 65 let) toliko uiplivala na rimski dvor, da ga hoče ta kurija sedaj narediti za svetnika. Živi jenski dogodki tega pape ža pa nam- pričajo, da je bil v mladosti ta papež pravi frama zon, prostozidar. V Svobodni Mi sli v uredniški pripombi se čita -sledeče: “ V arhivu' prostozidarske lože “Luče -perpetua di Napoli” (pri “Večni luči v Neapo-lju”) se nahaja -akt št. 13.715, ki potrjuje da j-e 'bil v noči dne 15. avgusta 1. 1889 v Palermsko prostozidarsko ložo “Eterna Catena” (večna veriga) sprejet kot “brat’ Ivam Mastai-Feretti (rodbinsko ime papeža Pijta IX.); v ložo je bil sprejet na temelju predpisanih ceremonij in kot “brat” se je zavezal, dla se bo ravnal po društvenih p-ravilih. To obljulbo j-e podkrepil z prisego in podpisom. Za pal-ermteko ložo sta n-a tej diplomi še podpisana M-aitt. Ohia-, va in sekretar Pavel Dtuiptossis. V arhivu «ea-poljsk-e lože pa je ta papeževa izjava še podpisana od velikega mojstra Siksta Calana. Toraj -blagoslovljeni pa-pež Pij IX., katerega namerava sedaj rimska kurija narediti za svetnika,, je bil še kot i-delajen mladenič framason. Spočetka svojega vladanja je papež Pij IX. tudi v svojem javnem 'delovanju pokazal', dla j-e prešinjen z prostozidarskimi idejami. Skušal je uvesti razn-e pametne, moderne reforme v cerkveni držav i. Bil pa je prisiljen ta korak opustiti in mi ga poznamo pozneje kot jedrnega največjih r-eakeijonareev na papeškem prestolu.” In seda j se kair ma enkrat rimska kurija pošt-avi na n-oge in hoče napraviti svetnika iz frama-zona, prostozidarja. To pa pokaže, da je rimska katol. cerkev vendar le zmotljiva. Pa vrnimo se nazaj k stvari o kateri smo prvotno nameravali pisati. ‘Brezmadežno! spočetje Device Zdaj pa poglejmo v zgodovino tega spočetnega a-kta. Ta nova doktrina j-e prišla prvič na dan v 1-etu 1140, k-o j-e sv. Bernard pisal kanonikom v Lyons in jih grajal radi uvedbe praznika “spočetja” v niibovd cerkvi. Prvi duhoven, ki -ga zgodovina m-ore zasledovati, da je to spočetje ¡smatral kot d-oktrino je bil Duns 'iSeotus leta 1306. Njegova nazi-ranj-a so se nadahnili Frančiškani, med tem ko so s-e Tomaž Akvin (rimski najslavnejši teolog one dobe) i-n Dominikanci grozno- proti,vili proti tej doktrini in jo proglašali' nekrščanskim. Za skupščino rimske katoliške cerkve j-e ¡bil to grozen udarec in •bati se je bilo- razkosanja in razdora. Vsi njeni pripadniki v Evropi so se manj ali več vtikali v ta n-asprofstva in p-ri-godito se je v-ečkrat, d-a j-e prišlo do krvavih tepežev m-ed strankarji- i-n to le radi te doktrime. To se je posebno, opazilo na Španskem, kjer so se o-ponenti int (pripadniki cerkve vedno- pretepali in bili v laseh jed-en drugemu. Deputacija za de-piutacijo je romala do papežev, t-cid-a vse zastonj i-n brez vspeha Posebne važnosti j-e bil trud kraljev Filipa III. in Filipa IV. ki so si prizadevali, da bi takratni papeži Pavel V., Gregorij XV. in Aleksander VII. (po-h-otnež in ne čistnik) vendar enkrat napravili konec prelivanju krvi in razorožili- ope-nente s tem, da bi ali proglasili vprašanje o brezmadežnem spočetju kot rimsko doktrino ali pa za neUravilen-o i-n n-ekrščansko. Njih trud pa je bil zasto-nlj. Tudi druge papeže se je prosilo, da bi storili koueo tej razprtiji. Cerkveni zbor v Trentu, ki je zboroval od leta 1545 do 1563, katerega se je prosilo, dia- poravna to vprašanje, kateremu -pa je večina škofov nasprotovala, je -odklonil vsako debato in ni proglasil te zadeve za -doktrino. Na ta način se je to nasprotstvo vleklo cela tri stoletja, dio leta 1854, fco je papež Pij IX., potem k-o je sam dvakrat jaivino izjavil, ‘da on ne ve če je Devica 'Marija neomad-eževana spočela, zanašajoč se na sanje, \ katerih se mu je baje Bog prika zal in mu vso stvar razodel, proglasil isit-0 za resiničn-o -doktrino rimsko- kat. cerkve in preklel vse one, ki v to ne bi vrj-eli. Dragi čitatelj, pošto j trenutek i-n premišlnj. Kaj je tvoje -pošteno mtn-e-nje o- -cerkvi, ki lahk-o doda novo -doktrino k svoji veri, ka kor je to storila rim. kat. cerkev glede brezmadežnega spočetj-a Device Marije? J-ezus- Kristus ni tega niko-li omenil in tudi sv. pismo ne piiše ene ¡besedice o brezmadežnem spočetju. Kardinal Gib-bo-nsu, se sploh n-e zdi umestno, da bi o tem razpravljal v siv-ojem cerkvenem spisu “The Faith -of our Fathers.” Imel ni nobenih dokazov, da hi še. nanje opiral E-n-ajstSto let po Kr. si ni nihče o kaj takem ¡sploh mislil. Za celih sediem stoi let -po tem so si belili glave ra-zni papeži in cerkveni zbori, a- nišo mogli najti sv. pi-semlskega reka, na podlagi katerega bi lahko Devico Marijo proglasili, da je brezmadežno spočela. Tudi apostoli niso tega učili in ¡cerkveni očetje s-e niso s tem strinjali. Pripuščeno j-e bilo papežu' Pijn IX., .prostozidarju in framazonui, (To me spominja Leo Taxila, kako je vs-o rimsko kat. ¡cerkev, s papežem Leonom XIII. n-a čelu fino za nos potegnil. Op. st.), da on oseimnajststo let kas- neje dožeme, je li Marija res brez-madeiža spočela. Kardinal Gibbons pravi v svoji knjigi ‘The Faith ¡of our Fathers’ na strani 60: No church ean claim to be true one, whose doe-trim-es difer from those of the Apostles. (No-beina oenkev ne more reči, dla j-e prava in resnična, k-oje doktrine se razlikujejo -ocf onih, katere so učili apostol ji.) Gospod Kardinal se jie tu vrezal in dokazal, da je njegova to jie rimsko-kat. -ce-rkav neprava i-n neresnična in da jie ustvarila novo doktrino “Brezmiadelžno- -Spočetje”, katere apostolji niso- nikoli učili in za katero je- vzelo rimsko cerkev nič -manj kot 1854 let, da jo jie u-stanovila in prijpeičatil-a j-o kot nov članek svoje- vere. Iz vsega tega -pa je razvidno, da rimska-kat. cerkev ne more reči, -dia je edina prava in Zveličavna cerkev, n-e more pa tudi reči, da je krščanska. Dalje pape-ž Pij IX. prekolne vse one, ki me pr ipo znajo te doktrine kot dlel vere. In se-daj pa se nam nehote vrine vprašanje: Kaj se bo pa- zgodilo z onimi rimskimi verniki (-milijone in miljo* ne duš), ki so umrli v letih mod 34 in. 1854 in ki tudi nišo nik-oli Slišali .o tej doktrini brezmadežnega spočetja, ali ki niso h-oteli v.rj-eti, če.nrav so- slišali o tem, ker do takrat še ni bila rimska doktrina ? Ali so ti 'biljoni duš vsi pogubljeni in sc -peko v peklu? Iz stališča ¡potrebe, bi m-oralo tak-o biti, ker č-e je se-daj potrebno, da sle vrjame ako -hočemo biti zveličani, .potem je -bilo prav gotovo potrebno tudi za one -o-n-ega Sasa, da so v-rjeli, ako- so hoteli priti v nebesa. -—- Ah, Rim, k j-e jie tv-oja zveza in k j-e je tvoja konsekvenca? Kje je tvoja nezmotljiva avtoriteta in zakaj ue hodiš po začrtani poti sv. biblije in po potih, katere so kazali Krist i-n njegovi učenci? Zakaj se ¡podajaš v nova in nerazumljiva ¡proučavanja? Da, zak-aj? Pride še. POPRAVEK. :V “Gl-ais -Svobodi” z dne 2. t. m. št. 2-7 srno v pripombi k “Izjavi” -so-c. kluba iz Oollinwood, O. sledeče pisali: “Pripomnimo, da Zavertnik ni bil v tukajšnjo so-c. -stranko sprejet. Zveza j-e bila s pogoj-eimi naprej et,a -dla Zavertnik za plotom ostane, a s-e-daj se je dokazalo, da je “grozna” zveza Zavertni-ka v stranko «tihotapila, za kar se bo moral okrajni tajnik zagovarja-ti”. To smo zapisali na podlagi izrecne izjav-e katero so dalli Frank i-n John P-etrič in Udovič, pri komiteju, kjer se je obravnavalo zaradi izdajalstva -revolver-ž-urna-¡listov napram “Glas -Svobode”. Trojica je bila vprašana če j e “z božjo previdnostjo” nadarjeni iKak-er član sociali-s-tične stranke, ¡nakar so jec-laje pritrdili, da j-e. Kakerjev zagovornik g. Glumač je -bil toliko pošten, da je trditev trojice ižbodlbil in- j-O’ na laž postavil. Na to so- bili Vprašani in sicer opetovaino, če je Zavertnik član s-oc. stranke, kar so zopet vsi trije p-otrdlli in Glumač je bil tih. Član komiteja, odvetnik Sitro-ver, se je -začudil, kako da je Zavertnik v stranko- sprejet, ko tozadevni -odsek, h kateremu Strover pripada, o tein- nič ne ve. -S to trditvijo je lažnjiva trojica okrajne era tajnika v zadrego spravila-. Odsek je zadevo preiskaval in dognalo se je, da ni res da bi bil “o-bersocialist ” Zavertnik v stranko sprejet, in dokazalo se je da so Frank in Janez Petrič in Udovič vedoma lagali. To so popravili in ob j e din e m zopet ¡dokazali, koliko je tem socialnem po 5 centov kos, verjeti. Sicer pa, ko ni soc. “gazda” Zavertnik a v isoc. stranki, je toliko boljši-, d-a ga ne- bo treba iz stranke metati. Notica, kaltero mu je posvetil nač prejšni urednik v “Glas Svobode” z dne 7. feb. 1908 i-n ki s-e glasi: “Dir. -Omega (Zavertnik) j-e zgubil oljkovo vejico miru i-n sprave iu lavorov venec smo mu položili na njegovo tiho gomilo (soc. stranko-) ” se je le popolnoma uresničila. Joža je mrtev so-cijalist!!! Opozarjamo rojake, da nam bode kniga “Opatov Praporščak” kmalu pošla. Ta lepa zgodovinska povest obsega 211 strani in stane le 35c. poštnine prosta.