ClTATET ~ rotimo, poglejte na
it«v1iv ^ U \sIova ta dan, ko Vila \ \ teče. V teh časih sploftn \ £ \ cen, potrebo- j je list 0 ' \nje. Skušajte imeti na ^ vej plačano, j
GLAS NARODA
Lisi slovenskih delavcevAmeriki
■ mHri< — iiml Q— lute hmiw Btt. IM« 1 P—I OfTfa* — Hvm	M. I, aate Ad * Cwgrwi «f Mane Ic*. lOTi.
U RBW VBfl KOS , r* *
2 na dan doHfiBi • ■ * C 'GLAS IABODF ro rodu nabavno« na dom
ČITAJTE, KAB YAS ZANIMA
--^ •	--■	■ ™ •» U' "	m™« ■w»n U^wi—TT »» »rw mm 11 « —»	» IWW »Mm. n.	an 1 VTOjl I— »1 Wt> M», X« M.	b^^BS^^^BB^H^^^^HwWMM
No. 115. — Š <. 115.	(Telephone: CHelsea 3-1242)	NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 16, 1943. — SREDA, 16. JUNIJA, 19437" - ------ 7	VOLUME LL — J.MTNIK J,l4
ZAVEZNIŠKE LADJE PRED SICILIJO
Rimski radio, ie naznanil, da se zbira veliko zavezniško vojno brodovje blizu Sicilije. — To poročilo izdaja italjanski strah pred zavezniškim vpadom v Itadijo.
Osiške radijske postaj© pa tudi naznanjajo, ,da so os Laki aeroplani napadli zavezniške ibojne ladije, transportne in iz-kroevalne ladje, zbrane oft) o-b rež ju severne Afrike in ^o namenjene proti Siciliji. Ogla-ševatelj rim>ke radijske postaje je pozival italjanski narod, da naj bo pripravljen, kajti odločil na ura se bliiža.
Italijanski unadnu. list objavlja novo odredbo, ki nalaga strogo kazen za one, ki ne Ibi hoteli sporočiti, da so se izkrcali zavezniški vojaki ali kak agent.
Rimski r»dio poroča, da so osl%i aeroplani že tri dni v (boju z zavezniškimi konvoji in da bitka še ni nič ponehala. Kot pravi radio, se bije ta bitka v trikotu med Malto, Bizer-to in Sicilijo.
Londonski list 4 "The Daily Herald" prinaša neko poročilo berlinske radio postaje, ki pravi, da so zavezniki v Bizer-ti zbrali veliko število izkrce-valnih ladij, katere bombardirajo nemški aeroplani. Potopljenih je bilo najmanj 20 ladij, pravi berlinski radio.
AwociFrm naznanja nove osiSke napade na zavezniške ladje v Sicilski morski o-žini, med Tmnisdjo in Sicilijo. Jsto poročilo naznanja, da je bilo pri Fantelleriji poškodovali i h nest zavesnižkih tran*por-j tnih ladij, v bližini portugalske obali pa je bil v konvoju poškodovan en tovorni parnik. Noibe-j nega teli napadov pa ne potrjujejo zavezniška poročil«.
Radio Vichy poroča, da so zavezniški bombniki tako razbili letališča na Sardiniji in Siciliji, da so osiški aeroplani bili premeščeni na letališča v Itali ji. Neto drugo poročilo naznanja. da v Kalabriji postavlja jo močne protizrečne baterije.
Angleški in ameriški bombni-1 !ki so bombardirali Messino in prevozne ladje, ki vozijo čez Messinsko morsko ožino iz Sicilije v Kalaibrijo.
V Messini je v pristanišču nastalo več požarov. Žarkome-ti okoli Mess in e so sicer dobro delovali, toda vsi napadalni bombniki so se vrnili.
Naciji bodo presenečeni
London, 13. junija. — Pol-kovni general Devers, poveljnik ameršikih čet na evropskem kontinentu je dejal, dj& čakajo Nemce in njih satelite nekatera presenčenja v, zvezd z zavezniško invazijo Evrope.
Poveljniški general je izrekel to mnenje, too je bil vprašan, če 'bodo zavezniki morda rabili kake nove vrste orožje pri invaziji.
Devers je dejal, da j« nemška trditev, <Ja bodo osiščniki v treh dneh uničili dve tretjini zavezniških invazijskih čet, ne samo smešna, ampak tudi absurdna. Oni to govore, je dejal general, zato ker 8« boje. ,
Na vprašanje, Če smatra, da je doba ^bUt^rriegov" minila, je general odgovoril, da je bilo bojevanje zadnjih dni afriške kampanje klasičen vzorec bliskovitega vojskovanja.
Tega poročila ne potrjujejo	; niti jugoslovanski niti ruski krogi v Londonu, toda znano
je, <la so se jugoslov>am»ko-ru)-	■
ski odnošaji, ki so bili zadnji	3
dve leti zaradi spora med če-	j
tniki in partizani zelo napeti,	5
sedaj mnogo izboljšali.	j
Jugoslovanski od Nemčije	,
kontrolirani listi potrjujejo te-	,
sno sodelovanje med partizani	| in četniki. "Hrvaški narod" v
Zagrebu pravi, da je Josip	]
Stalin kmalu po odpravi Tre-	<
tje internacijonale sporočil	j
partizanom, da se bodo v bodo-	j
če borili proti fašizmu na svo-	j jo pest in odgovornost ter da
od Rudije ne bodo dobivali več	,
podpore.	. • .	\
Poročila iz Zagreba nazna-njajo, da je general Mihajlovič
poslal več svociih četnilkov v	(
bosanske gore, kjer <so se zdm-	i
žili s t*mošnjimi guerilci.	,
i
Mornarica preklicala pogodbo s Standard Oil Company
"Washington. — Ameriška mornarica je zadržala izplači-tev v zadevi kontrakta, 'katere- , ga je napravila s Standard Oil družbo za izkoriščanje oljnih polj v Elk Hills Naval Keserve. -Pogodbo je zelo kritiziral senator Langer (rep. S. D.) in generalni pravdnk Biddle je naznanil, da je predsednik Roo-( sevelt odredil, da se preišče in ' dožene legalnost omenjene po -godbe.	!
Vsota, ki je imela kriti kon-trakt je znašala $1,7&±,408 in družba bi lastovala 8,300 aknov oljnega ozemlja, ter bi bila n -pravičena do ene tretjine olja, za instalaiijo oljnih naprav pa bi seveda bila plačana. Senator Langer je dejal, da je bil to navaden dar od strani mornarice, nasprotno pa je predstavnik mornarice trdil, da je bila! pogodba dobra in urad oljne drul3be je izjavil, da je pogodbo' podpisal bolj iz patri jotičndh o-j zirov, kot z vidikom na profit.' — MornariSki tajnik Knox je zaključil pogodbo z oljno družbo dne 18. nov. 1942. Notna.; nji tajnik Icfees ni nič vedel o pogodbi dozdaj.
Nobena ladja ni bila potopljena (pretekli teden
New York. — Na saipadnem Atlantiku ni bila tekom preteklega tedna pogreznjena nobena zavezniška ladja, kar potrjuje izjavo amerSSkib in angleških vladnih in vojaških oziroma momsrHkik uradnikov, da je nevarnost, ki s6 jo tvorile osiščne podmornice v glavnem
i premajsrana.
1 Lansko leto bo osiščn^- pod-1 mom ice pogrewnile približno ■ 10 ladij na teden, tekoče leto pa samo štiri.
Sporazum med jugoslovanskimi partizani in četniki
Is Jugoslavije je prišlo v London poročilo, ki pravi, da je prišlo do sporazuma med Mihajlovičevimi četniki in partizani, katere podpira Rusija, odkar je bila razpuščena Tretja internacijonala, in da se sedaj skupno bore proti xasedni nemški armadi. -----
Boji v Jugoslaviji
London, 6. junija. — Iz Ber-na prihajajo vesti, da so se zopet razvili srditi boji v Orni gori, Hercegovini in Sandža-| 'ku. Sovražnikove čete podpiral topništvo in -aviaciju, toda ju-1 gosiovanski guerilci vendar z uspehom odbijajo napade in prizadevajo sovražniku ogromne izgube.
iZJadnjih par jdni so bile najhujše bitke v bižini Foče, na levi obali reke Čebotine in I na planini Sinjavini v Črni gori. V nekaterih sektorjih se; | je moral sovražnik celo umakniti iz svojih prvih pozicij.
V	Bosanski krajini boji tudi še niso končani; guerilci so napadli mestece Hrasnik, v katerem so porušili več hiš in peč kemične tovarne.
V	bližini Hrasnikv so gueril-'ci vrgli iz tira dva sovražna I vlaka, od katerih so enega popolnoma uničili.	—JTCJ.
j . __
, MORALA V NEMČIJI
J London, (ONA)**— Nemški minister za delavce, dr. Robert Ley, je naslovil svarilo članom i n misije nacistične stranke; ! nemški radio je v svojih odda-j jah navajal njegove besede, da. . so vsi o rti, ki so postali nacisti,' {"požgali svoje mostove za se-.'boj."
i Govoril je na shodu predsta-' vnikov stranke iz Koelna in o-' kraja Aachen; videti je, da ga' je maodušnost v vrstah naci-1 stov privedla do tega, da jim je| . 'začel vlivati strah.
"Tudi ako bi se danes nacisti' L želeli povrniti v stari svet, bi, " bilo to nemogoče,'' je izjavil dr. 1 Lev. Grozil jim je s strašnim •maščevanjem s strani Židov. '
JUGOSLOVANSKO VPRAŠANJE
London, (ONA). — Jugoslovanski krogi pravijo, da bo morala jugoslovanska vlada vj izgnanstvu prej ali slej javno urediti vprašanje svojega sta-, lišča napram onemu delu jugoslovanskega odpora, katerega večinoma imenu je jo pok ret partizanov.
V začetku je vlada to gibanje ignorirala, a je morala s časom to stališče opustiti. Zdaj iščejo možnosti, da bi vključili parttizane v skupno gibanje ju-' goslovanskega odpora.
Dvojim predlogov je bila stavljeno, o katerih bo vlada! kr»lja Petra IL najbrže razpravljala v bKinji bodočnosti!
Prvič, je sta vi jen predlog, 1 da «e razveljavi nekatere zakone za zaščito države. Na temelju j teh zakonov se je izvajala nasilna represija komunističnega pokreta v Jugoslaviji, kljub te-j mu, da so skoro vsi komunisti! v bo ribi proti osišču. Dokler o-j stanejo ti zakoni.v veljavi, se nabajaja komunisti mapram vladi v položaju upornikov. Razpustitev kominterne smatrajo, da bi mogla zdaj nuditi .ugodno priliko, da se spremeni in razveljavi proti-komuni-stične aakone.
Drngič, pa predlagajo, da vlada vključi v svoje vrste za-1 stopnika partizanov, približno tako, kakor je vključila vojnega ministfa Miharjloviča kot zastopnika četnikov.
Trije magazini bodo ustavljeni
Washington. — Tri nadaljne publikacije bodo morale prenehati z izdajanjem, ker jim ne bo dovoljeno nadaljno pošiljanje po pošti. Generalni poštni načelnik Walker je dejal, da I je treba "očistiti" čtivo, ki se • ga razpošilja ljudem. | Dos'lej sta morali prenehati j izhajati dve pjiblikaciji in sicer, ''National Police Gazette" i *
in *iLaM*\ Sedaj bo pa »a vrsti Hobo News'Sensational I'Detective Cases" ter "Sir". Vse omenjene piiblikacije izhajajo v New Yoifcu.
-f—,---
Kresnica in gasilci
i Tnsoaloosa, 13. jun. — Tu-
-	kajšnja ognjegasil^ka postaja
-	je dobila poziv, da pride ogle-
-	dat v dekliški dormitorij uni-
-	verze, kaj se užiga v stropu,
-	kjer je 4h3» navadno pritrjena i žarnica. Ognjegasci so hiteli, i ker so menili, da je najbrž kaj i narobe z električnim vodom,
toda ko so prišli na mesto, sc
-	našli veliko kresnico, ki se j* > svetlikala gor pod stropom, ka-) kor, da bi se užigal eefctrični
vod. -
Nemška strahovlada na Koroškem
Časopisje je že objavilo nekatera imena koroških Slovencev, ki so bili nedavno obeosjeni na smrt. Prejeli smo poročilo o teh 'sodnih obravnavah*, katere je objavil nemški časopis "Kaertner Zeitung" z dne 12. aprila, 1943:
'.Na prvi seji ljudskega sodišča (Volksgeridht) pod pred-sedništvom dr. Freislerja, na celovškem deželnem sodišču, je biLa javno obravnavana obto-ba proti 37 obtožencem iz Žele Pfarre (Sele), Eisenkaipel (Železna kaplja) in Vellach (Gornja Bela).
Male skupine ljudi iz bivše koroške plebiscitne zone, sestavljene iz dezerterjev, komunistov in zločincev, ojačenih od ostankov tolp iz Gorenjske, so terorizirale ljudi na delu, izne-nada napadali in plenili kmečka posestva, morili pripadnike nemškega naroda in rajhu zveste ljudi, ter iapodkopaveli obstoječi mir in red.
Na ta način so postali poma-gači boijševika Stalina in plu-tokratov Roosevelta in Church-' ill«. Ljudsko sodišče je naslednje os€(be Obsodilo na smrt: i ~ ... ■ . ■
Olip Tomaž, drvar iz Sele.
Doujak Jane«, iz Borovlja, kovač.
Onaš Jakob, drvar iz Sele.
Gregorič Franc, kmet iz Sele.
Pristovnik Franc, poljedelski delavec iz Sele. Kelič Florijan, drvar iz Sele.
Oraš Jernej, kočar iz Sele. Oraš Janez, poštni uradnik iz Sele.
Vajncerl Franc, kmet iz Suha pri Pliberku,
Pasterk Jurij, kmet iz Libu-
če. '
'JSupanc Miha, kočar iz Reber-ce.
Olip Marija, dninarica iz Železne Kaplje.
Ljudsko sodišče je spoznalo naslednje osebe za krive, da so pomagale terorističnim tolpam kot pismo noše ali drugače, ter d)a so bile V stalni zvezi z voditelji tega organiziranega odpora, pomagale pri nabiranju novih članov, prisostvovale razpravam in razgovorom o komunizmu, dajale streho in zatočišče "banditom" in tudi na druge načine podpirale ta po-
Olip Tomaž, kmet "Jereb" iz Beberce, 8 let zapora.
Olip Ursula, kmetica iz Železne Kaplje, 2 leti zapora.
Eržen Jernej iz Železne Ka-! pije, 3 leta zaporu*, i Jug Zora, knjigovodkinja iz
Borovlja, 2 leti zapora,. J Ogris Marija, služkinja iz ' Sele, 2 leti zapora^ j
Pristovnik Mferija, zasebnica iz Sele, 2 leti zapora
Jug Vida, iz Sele, 9 mesecev zapora.
Vsi so-krivci so se zagovarjali, da so ravnali pod pritiskom in grožnjami bandit o v, . toda to opravičijo je nesprejemljivo. Rajh mora zahtevati od vseh dostojnih državljanov, da se ne vdajo grožnjam in pokažejo možatost v takih nevarnih okoliščinah."
(Te sodbene razprave so bile posledica upora.' Slovencev na stari jugoslovaosko-avstrijski mejL O priliki bojev, ki se ee vedno nadaljujejo med slovenskimi partizani in (teetapo, so bili dne 61 aprila zopet ubiti štirje predstavniki nacistov.)
: - — JIC.
k ret, ali pa zanemarjale svojo dolžnost, da ovadijo krivce, kakor to zahteva zakon.
Vošič Jernej, iz Sele, delavec, 12 let zapora.
Olip Jožef, iz Sele, delavec, 10 let zapora .	*	i
Ogriž Sabina, služkinja iz Sele, 8 let zapora.
Kelič Olga, poljedelska delavka, 5 let zapora. • Pristovnik Katarina-, delav-' ka, 5 let zapora.
Linasi Marija, hišnica, iz Sele, 4 leta zapora. ' Jug Justina, delavka iz Sele, 5 le<t zapora.
Oraš Anica, gospodinja iz Sele, & let zapora.	. '
Vancert Uršula, zasebnica iz Sele, 3 leta zapora.
Pasterk Katarin«, kmetica iz Sele, 3 tet» zapora,
Rozman Janez, čevljar iz Celovca, 2 leti zapora.
Lušin Ales, radar iz Železne kaplje, 7 let zapora. / Golob Anton, drvar iz Gor-n(je Bele, 6 let zapora
Smolnik Janez iz Žitara vasi, 4 leta zapora.
Tonič Mih«, tovarniški delavec, 3 leta zapora.
ter iskali mine in-, preiskušali drugo obrambo. Neke noči pa so zdirjali na svojih brzih konjih ter se prebili skozi nemško črto. Po naidiju so sporočili vse, kar je bilo važno, svojemu glavnemu stanu. Kozaki pogosto izvedejo napade po zgledu angleških komando v. Kozaki se pogosto bore s strojnicami in ročnimi granatami peš in tedaj njihovi konji mirno ležijo. Kadar se jim nudi priložnost, naglo zajahajo konje in zdirjajo . nad sovražnika.
Kozaki pa dosežejo največje (uspehe pozimi, pa tudi poleti v j gozdovih, kjer najdejo dovolj ' kritja.
Ruska kavalarija na delu
Medtem ko so druge armade skoro popolnoma odpravile slovito kavalerijo in jo nadomestile s stroji, ima rdeča armada še vedno selo močne kavalerijske skupdnet ki so se posebno dobro izkazale v zimskih bitkah/
V	mnogih slučajih sta ka Valerija in tanČni oddelki tesno povezani in ščitijo jih aeroplani. Konji pogosto zdirjajo po krajih, po katerih motorna
| vozila ne morejo voziti in so j mnogokrat dosegli velike uspehe proti sovražnim oQdopnim oddelkom.
V	mnogih slučajih, so donski kozaki pridirjali za nemško črto in «o se borili kot guerilcL V
j takem slučaju povzroče sovražniku zelo občutno škodo, pa tudi prinesejo nazaj važna poročila o rafcporedbi sovražnih armad.
V	nekem slučaju so kozaki vec dni peš preiskovali ozemlje
Republika £1 Salvador priznava Ramireza
San Salvador, 14. junija. — Republika E Salvador je danes naznanila, da priznava vLado' generala Ramireza v Argenti-ni. ~
| - .
Dva milijona amerUUdh vojakov preko morja
i London. — Poslanik Zdr. držav v Angliji, Winnant, je de: jal, da je bilo tekom zadnjih (18 mesecev poslanih več kot dva (milijona ameriških vojakov v Iprekomorske vojne zone. Obenem je obelodanil dejstvo, da bo pod zračnim poveljstvom združenih sil zaveznikov kmalu napravljeno dnevno 3 milijone milj zračnih poletov.
signalna, luč, ki je kazala japonskim agentom kretanje a-j merisikih ladij.
Žena Kuehnova je agentom FBI povedala, da je njen sin iz prvega zakona uslužben vj nacijski stranki, kot pomagač I propagandista Goehbelsa. Po-| znan je pod imenom Leopold I Kuehn, ter je bil enkrat na po-' iti, da postane načelnik nem-1 jskega Gestapo pod Himmler-jem, toda Heydricb, katerega so ubiii na Češkem, ga je pre-varil in sam stopil na to mesto.	'
Nemški agentje pomagaii Japoncem pripraviti napad na Pearl Harbor
Washington, 14. junija. — Urad za vojne informacije je danes objavil poročilo, v katerem je rečeno, da so nemški1 špi jonski agent je pomagali Japoncem pripraviti napad na Pearl Harbor, ter da je bil eden od teh agentov obsojen na smrt, a je bila ta obsodba pozneje spremenjena.
! iioro^ilo nava|ia, da {j|e bil
0	t to Kuehn, nacijski agent, »ouen pred vojaško komisijo na Honolulu na obtotžtoo, da je dal Japoncem informacije o a^ meriški f-lotili v P ear i Hjarbor-ju pet dni pred napadom.
Potom njegove obsodbe bi bil moral biti usmrčen 21. feb. 1942, toda iz nepojasnjenih vzrokov je bila smrtna obsodba spremenjena v 50 let zapora in prisilnega dela. Njegova družinta je bila internirana.
Poročilo pravi, da je šel Kuehn na Honolulu v letu 1935 z namenom, da bo študiral ja-4>onščino. V treh letih svojega bivanja tam dol pa je že nalo žil na banko $70,000. Vse to se je zvedelo, ko so ameriški a-gentje J1BI dne 8. dec, .1941 prijeli njega in njegovo ženo. Spočetka sta sicer oba zanikala, da bi imela kake stike z japonsko »vlado, toda FBI jima je prednesla dokaze, katerih ni bik) moč sp odbit i in tako je že 30. decembra Kuehn podpi-jsal izpoved oziroma izjavo, da je pripravil za Japonce- na
1	Pearl Harborju signalni si-I stem, da je tako mogel japonski j konzul dne 3. decembra poslati i svoji vladi podatke o gibanju | ameriških ladij pri Pearl Har-| bor ju. En tak signal je bila luč i v podstrešnem oknu neke hiše Iv KJalami, — agentje FBI so i kmalu pronašli, da je to hišo . lastoval Kuehn. Nadalje so a-. genfcje doznali, da je Kuehn la-i, stoval ee eno hišo na obrežjn
pri Lanikoi — tudi tu je gorela

"GLAS NARODA- -
(IMS « fli iMfll)
r ii n	a-1.
o«Mt Ud *****	ti l*ahlll»l« (fcw, (A OJiMMUrf)
Itak	fHlii) .fcjiaa g—a, tnalam;	«aa.
• •• • • - *. -
50th Year_
aa»aarUrtim rmsij ^. , . idvvtiaM « Igri—1>
etie trt* tt* ■ Jenarfko In fUn	acollta SS^-j
« «M*t M* UJM. — «a IM i«tk m mirnimte f7,—; ta 90! Mb fUO. b liiitaii aa <*ie Uto 97<—; m pol tate »JLfiO.
"GIM Naroda" «*e)a mM «n H1 lil »tat, HM) ta prunlta*.
"GLAS NARODA", ti« WSST IHk STBBKT, NEW XOtt 11, N. S
la urada Slovenskega ameriškega narodnega sYetft ^^^
3935 West 26th Bt, Chicago, BI
WEDNESDAY, JUKE 16, 1943
^Bsagg» 1 1 gggggawagB »■■■ __i_i
SONART
REKORDI
Lepe Melodije!
6l. MfiTl—Na Marfjanoa, poUU Kje ao moj« rofilc« , Martfika pe^a—polka DoqueoDe OolTenttr tamburica orkester
Bi. H5W—Teretlnka polki
Na plaDtncah—valček Jerry Koprit.Vk In orkester Za tot. cenik tu e*ne ploSB M obrnite u: JOHN »IAKSICH, Inc^ 461 W. 4taj SL, titm ?acfc
RAZGLEDNIH
Pile Anna P. Krasna
. flBmtOTLJgN u 1—
MIMOGREDE
go^lovanski viri v svet ve&ti, ikako da čakajo doma. po «eLih "Mihajlovi&evi četMki, tla zatfo-bi njegov bojni rog, (ki Jih bo ^ pozval t (bortx) proti riaci jem I v " pravem trenotfkn", kur po-I njeni, da takrat, ko bodo zavezniki inVadirali deželo. — Kar ,bi moja pamet sedej rada raz-1 rešila pri tem je to, kako je mogoče, da puste Nemci bas ! MUhaiflovioeve eetnike, da posedajo po selih rn trgih ter čakajo klica na 'boj proti — na-oijemf — Jtdo n«g bi bil tukaj bedast, naeiji, aH tisti, ki Čita-jo prikrojene vesti T Vir
Neka inteligentna poljska j žena mi je tekom pogovora preteklo nedeljo povedala, da imajo Poljaki med seboj: take fašiste, ki prezirajo ne samo vse Slovane, ampak celo svoje lastne poljske brate. Dejala je, da se nabtfj® med delegacijo Vseslovanske Tcooference človek, ki se je že neštetokrat izrazil, da so Slovani zato samo delovna raja, Iker nimajo mo-žgan, da bi si pomogli naprej. On smatra, da gfcavna stvar pri vsakem narodu je, da pridejo naprej bistri posamezniki, kdor si ne zna pomagati, naj se uda v svojo usodo in ni tre-1 ba, da bi se uspešni posamezniki brigali zanj. Vprašala sem • žensko, Če je dotfčni^ bogat in ' ona je dejaia, da se mu godi prilieno dobro. Nato pa mi je natančno orisala jx>lj<*ki tip ' buržvazije, ki je pri poljskem narodu bolj osovražena nego <plemenita£ika gospod*, ker igra vlogo psa, ki za visoko gospodo ■pomaga, loviti plen, na ljudstvo pa laja.
'No, ja, ljudstvo pa je navajeno že od parati v efca-, da lajajo nanj vsake vrste kužki, ki so 1 pripravljeni služiti vsakemu, . ki pride na moč. Ko so prišli i po zadnji vojni k n»m Italijani 1 I je bito tnžkov, ki so prej lajali za avstrijsko visoko gospodo, takoj na razpolago. In kakor je razvidno is vesti, ki pridejo iz 1 domovine sedaj, se uslužna pa-■smta tudi sed^j ni spremenila. Razlika je le ta, da seda j imamo novo ime za to narodno nesrečo in jim pravimo "kvizlingi", da tako ne zaostanemo za n«'-' prodnimi in demokratičnimi severnimi deželami, Id se na žalost z nami vred niso znale o-svcrfboditi svojili domačih uslužnih ku-žkov.
*
Taiko bi človek sklepal, da svet bo odrešen šele tedaj, ko bo t» naša toliko opevana demokracija stopila toliko na-t prej, da bo odpravila razmere, ki ustvarjajo uslužne kužke, ker ti so neoporečno največja toartastrofa vsakega poraženega naroda hi največja coklja herodovega narpredka v mirni dobi.
INVESTIRAJTE V 4VEHK0
Kar ge človeku zdi danes na|bolj značilno ma raznih shodih in prireditvah, je to, da je ljudstvo tako navdušeno Za Ruse. Nič ne pomaga Obupen ' klic ljudi, ki jim je vše rusko | priskutno, ker ne morejo vide-, ti v Rusu drugega kot rdečega komunista . . . ljudje posluša-' jo take anti-rdeče evangeliste,' preberejo njih otroke in potem, ko vidijo na odru pred-; starvnika velikega ruskega' ljudstva, pozabijo na vse skupaj in dajo duška svojemu na-1 vdnšenju za herojsko rusko' ljudstvo.
*
In ker sem že pri Rusih, se mi je pojavila pred očmi slika,' ki smo jo imeli priliko gledati' vsi delegatje iri delegatinje na | konferenci Vfceslovans k e g a , kongresa v New Yorku preteklo ^nedeljo. Na odru sta sedela ,drug poleg drugega, ruski sve-I Senik iu pa predstavnik Stalinove vlade. Lepo složno sta s ploskanjem odobravala to in ono izjavo kakega govornika in se paikrat nasmehnila drug drugemu, ko je bi a omejena Ru>ija< m njena borba. Opaziti ni bilo niti sledn kakega arrta-gonizma bodisi od strani mladega sovjetskega diplomata ali ' pa od strani svečenika, fldelo se je, da je obema predvsem pri srcu matuška Rusija. Jaz mislim, da je takole obnašanje rdečih Rusov in mskih svečenikov v nasprotju z vsemi " dognanji M, ki samo jih prebirali v knjigah rasnih »'poznavalcev" rdeče »Sovjetije —zakaj si vendar ti dve nasprotji Sovjetske Bosi je ne skočiti v lase kj^niro-!i prideti pktrpaj, če je bil v Rusiji res tak pogon na svečenike?
*
Pa še tole mi vrta po mislih in ne more najti pravega mesta, ko čitam ha eni strani, da naeiji v Jugoslaviji, odnosno FSrbiji, pobirajo delazmožne moške za delo v Nemčiji. Pri tem j se poslužujejo vsftkorjakrh zvijač m seveda tudi nasilja. Po dmigi strani pa dajejo isti jn-
NA PRODAJ PARMA —
15 akrovj ikokoianjak za .300 j kokoši, cement i ran hlev zalšti-I ri krave; — hiša z 10 sobami, pripravna za dve družine, ple-hnarta streha, fire-proof immi-tation bridk siding; furnace, kopalna scVba, elektrika v hiši in v hlevu; vse vrste jagod, grozdje pri hiši, češplje in dosti jabolk; 5 mintrt do železniške postaje- in nasproti šole. — Katerega zanima, naj piše na! {P. O. Box 170, WORCESTER, N. Y.	(3x)
_ KfM/ft
UNITED nitn WAB SAVIN GF. BONDS h STAMPS
KUHARSKA KNJIGA:
a Recipes sf Ali Nations
RECEPTI VSEH NARODOV Stane S&fAo
WKnjlga je trdo vttaha in im« 921 etrani^BI
Eeoeptt so nsy—m ▼ ssgleikem jedka; ponekod pa so tudi t jeziku naroda, ld ms je kake jed posebno v navadi
Ta knjiga je nekaj posebnega sa ofte, ki se saoimajo sa kahfeaje in se hočejo v njem ~ čimbolj isveibaU in
Upopolntki.
KNJIGARNI SLOVENIC PtlttLLSHma CO
ai6 West 18th Street	. Hew York 1L N. Y.
1	#
I 4* Današnje zbouovanje iare-1 ka zaupnico SANSu, oziroma izvrševalnemu odboru ter se zanaša, da bo vodil politčno gr-, banje v prid nagega naroda v ! domovini ker narod sam ne (E&oiie zdaj govoriti v zunahjem , svetil v tem oziru, moramo go-jvoriti zanj mi tukaj in smo si zato kot svobodni in enakopravni državljani Združenih : držav izvodili Slovenski ameri-Uki narodni svet, da v našem imenu zastopa nase želje z oziram na borbo in pravice slovenskega naroda v stari domovini.	•
"Nlaša želja je, da dobijo' Slovenci v domovini nazaj svo-1 je pravične narodne meje rv1 Pri morju, na Koroškem in v pLekmnirju, kakor je to že na-J glasa no v kongresnih resolu--cijah, sprejetih v Cievelandu 5. in 6. decembra 194-2, O vladi v bodoči Sloveniji sicer mi kot 'ameriški državljani ne more-' mo odločati, kakšno obliko naj jdobi. a iskreno pa želimo, naj .bodo imeli Slovenci pravico in . svobodo, kakršno zagotarvljhi j Atlantski čarter in po kateri si bodo mogli postaviti vlado, 'ki bo ustrezaia željam najširših plaeti naroda.**
1 Nato se v resoluciji zboro-,valci zavezujejo da bodo pod-■pirali SAINiS gmotno in moralno, dokler se bo ravnat po skle-'pih, ki eo bili sprejeti na cle-1 velandskem kongresu, ter gledal na to, da bo nase gibanje, Iki so ga zapoČett slovenski delavci v Ameriki, častno služilo svojemu namenu, stremečemu za t?m, da pomagamo Stoven-cem v stani domovini priboriti svobodo, .kakršno sami uživamo v tej deželi.
Kaše gibanje.
V	dobi od 2. do 9. junija se je prijavila ena podružnica in sicer št. 57 SANB v L'Anse, Mich.
V	naših listih je opaeaiti da se je naša podružnica ustanovila tudi v Library, Pa., a ©e doslej še ni prijavila team ura-1 du.
V	okolici Hennihe, Pa., se tudi gibljejo naši ljudje in v kratkem je p ričakovati, da si ustanovijo našo podruini<x> tudi tamkaj In tam v Kaliforniji se sedaj že zopet snuje nova naša podružnica.
Vtednu od 2. do 9. junija so nartt poslale prispevke sledeče podružnroe: 1 SANS v De-
( Nadaljevanjena na 4. str.)
Najboljšo GarSrtciJo ZartiroTalnin« Jrnnči Vam m Vaaim Otrokom
KRANJSK0SL0VENSKA
KATOLIŠKA ^fljfcJ E D N 0 T A VXV
Najstarejša slovenska podporna
organizacija v Ameriki . . . Posluje Že 48* leto Glanrtro Sf J00	Premoženje $5,000,000
SOLVENTNO8T K. a. K. JBDNOTH EMAAA 127.Ž4% -
Cb hrti« Mm «M k mjta	smvanj m pri hJMJU, 9+
MS In SiSiitiBtm N8Neel «t|MbMiJl. KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JBDNOTL kjer * lafak* nHwiltt u mMm. irtaeirK pn* MU fa mtmi^mh
K, a & JEDNOTA asrejeea Htfte le *ŠtL*mU.UUt
•m« prn tmk*i f nJMm la II. Me M •iorOK
K.LL JEDNO*A iwim*	mtm nilUfcim M-
Sanje Me «d S2SSJI 4« TB —IM
K. a K, JEDNOTA h prSfS MU Hm to tint. Gi le >M •O BšMdtM te m^trne te b*t* kaUMu plptee fprftadjft, tM |« 6 prlrtipl tate).
, Se l il. n. • zavarovalnini te vm drag« p^nMI m aMte aa aiUb te araA^ee knjemlk šnttoi a a K. Mmte, aH ia aat
0LAVNI URAD 861-358 ITo. Chicago Street,	# Joliet, HUneis
Italijansko časopisje o posledicah zavesnižkih zračnih napadov
Washin^to®, (O^A) — Italijanko časopisje priznava glasom pofodil, katera je prejel 1. Junija Office of War Information, da so nedavni za-vetniškl zranftnl napadi sa Italijo "drastično V&nMrili" četrtino v9«ga italijanskega prebivalstva in istočasno tudi "spravili t	razpošilja-
nje hrane.
Časopis "fcole", ki iihaja v Milanu, je pisal V sredo, da so tzračeni napadi "kfnto Wfcde^
10,000,000 Italijanov*», dočim i CJortiere delle Sera ptiana,va' istega dne, dA je le zelo malo blaga prillo h južne Itali je "zaradi te£k6$ transporta in drugih neredov, katere eo povzročili	zračili na-
padi."
Jjist Crtfim ^la pra» vi nadele, da je nasilna trvedba maksimafeiit četi t& HV«8, pO^ vzročlla "inateo zmanjšanje dovoza ¥ pogledu sadje in knjave al mll^ko
oa maron mt ratptm glede
apornilh proMemuv VfaAne po-| fitifce.	, ^	J*
Angleški Ust o jugodovan-skih vprašanjih
'4 South Wales Echo *nd Evening iExpfelsM Izhaja v Oafdiff-u, prinefa V svoji ate-vttld t dne 17. aprila dolg in izvaaredno dobro doktenenti-ran fllanek izpod peresa svojega eotrodnika Negley Farsoata, v kite rem eo temeljito obravae-vatflA razli-cna gospodarska, je-zifeoVtla in Zgodovinska - vprašanje n»Je dotoOvine:
PfttV pOsdbno natančno obravnava angleški publiciet vprašanje Tfšta, Bo«e Kotor-ske, Sarajeva in Zagreba, Do-gd<4fci V JŠtoVeniji so Vpis«ni a miffed AfttAn&ioStjO.
V zaMj^Jkii na^laša Negley Far -roa, da je vse dalmatinsko in prltrvor^fee zaledje pripravljeno na opor, čfen ®e izkrcajo znvezMlci.	-^JIC.
Povratek Bana Sub&liČA
London, (ONA). — Dobro informirani krogi so pred kr«t* kimp^roSali, da je hrvaški ban dtAsBA adUjW8* «v<fje pogovore « jugoslovansko vlade v Londona. ^ * s-t
Prišel je W1 v London iia po-vetwlo kralja Petra še t meso-
MIHAJLOVIČ PRIPRAVLJElf NA VPAD
Iz svojega gorskega skrivališča ndkje v jugovzhodni Jugoslaviji je general Draža MibajioVi6 svodi vladi v Londona sporočil, da njegova armada 25 0,000 moč -oaJka na sporočilo o vpadu zavezniških armad, da pograbi orožje iz skritih krajev in *e vrže proti osLskim armadam.
Iz svojega glavnega stana je Mihajlovi6 po radiju sporoČH v London, da ima v svoji oiMasti večino Jugoslavije in da bo mogel v 24 urah po aavezniSkeim vpadu na Bafican zasesti vsa osiška letališča v Jugoslaviji.
"Moje čete so pripravljene nabiti svoje orožje, kadar s6 zavezniki izkrcajo, da režijo Evropo," se glasi iMihajlovičevo sporočilo. ''Naši ljudje vedo, da se ibliaa čas in pripravljeni so boriti se in žrtvovati vse. V nasprotju s poročili je nas narod sdružen in sedej ve, kdo je njegov ipravi sovražnik. Gleda naprej v svobodo, ki je m poznal od leta iJMdi"
V svcKjem radijskem poročilu ji^oelovanski vladi je Mili aj levic razložil, da je neobhodno potrebno, da oaveeniki z aero plani spuste na ti« posebno strojnice in ročne granate še predno se prične vpad.
"Vse smo pripravili, da ..sprejmemo to orožje," pravi Mihajlovič, "in ne bo padlo v sovražnikove roke.*'
Mihajlovic je sporočil, da njegovi vojaki imajo vsakovrstno orožje, tod» že staro in laibko in da potrebujejo težko orožje.
"Sedanji položaj je kritičen," je Mihajlovič sporočil, 4 'kajti Nemci nas napadajo na vseh krajih, toda vzdržimo brez velikih iagub. Skušamo ohraniti svojo moČ do dne, ko bodo zavezniki vpadlL Večino svoje sile držimo v rezervi za čas, ko jo bo mogoče najuspešnejše porabiti in se izogiWjamo večjih bitk."
"Zavezniške narode prosimo, da imajo zaupanje v nas. Svoje vere v nas ne smejo izgubiti, ker ae nočemo zaplesti v splošno vojno. S sVojo toOčjo vafrčujeino za Ča8, ko jO bb mogoče najuspešnejše porabljati."
Mihajlovic dalje poroča, da eo njegovi majjlmi oddelki delavni po vseh krajih Jugoslavije in uspešno nadlegujejo Nemce in Italjane. Ti oddelki imajo posebna namočila, da napadajo sovražne skupine strojnih pušk, da jion jih odvzamejo in pomnožijo svoje zaloge orožja za bodoče velike bitke.
Zadnje mesece so Nemci vprizorili velike ekspedicije proti Mibajlovioevim četnikom in je bil Mihatflovič prisiljen pogosto menjati svoj kraj, toda njegov glavni stan je ostal vedno ma istem mestu. Iz tega kraja pošilja pO kTatkovalnem radiju svoja poročila jugoslovanski Vladi v Londonu. Ta krag je tako želo skrit in navarovan, da ga Neti«* in Italjani niso mogli najti. N«haja se v visokih, s snegom pokritih gorah Suvobor, kamor je mogoče dospeti samo po koajih steeah.
Mihajlovič se je nastanil v svojem orlovskem gnezdu v duplini visoko v hribih ravno pod vrhom Suvobora. V duplini izvira stedeneo in v njej je dovolj zalog živeža in murticije. Do dupline vodi samo oaka kozjih stena, ki «e vije po dbronkih v serpentinah. Konec štete je tako cask, da more po njej hoditi samo eden. Vsled tega more to trdnfiavo v duplini proti sovražniku držati tudi samo en vojak s strojnico.
je jasno, da ni demokracija. Toda sedaj je na kocki obsta-i nek naroda Vsem Jugoelova-
notoa brez iejeme grozi popolno uničenje in zato je dolžnost vselit strank in skupin, da se združijo za rešitev in za poraz skupnega sovražnika.
Združene države dajejo v| tem ožim vsem sVobodoljub-niih narodom sijajen zgled. Tukaj imamo demokrate in republikance, delav. stranko, soci-' jadiste in še drage skupine.] Vsaka vztraja na svojem1 pot*-j gramu in svojih načelih, toda v* boju za ohranitev tega, kar Bil je narod priboril s krvjo in' znojem, ni razlike med njima.! Brezpogojna kapi tolarja sil! teme je njih skupni cilj.. |
Mnocro napak je bilo storjenih v preteklosti. Zgoduvina bo «odila o njih in mi se mona-mio učiti, da jih ne ponovimo. A sedaj ne smejo ovirati naiše-ga dela za osvoboditev, za katero teče kri naših bratov in ■»ester.
Od nqvega sveta pričakujemo varnost za naše otroke in otrok otroke. Pokazati pa mu moramo, da smo zreli in vredni enake svobode, kakor jo že-,!Hroo »vsem narodom, ka se zanjo borijo. Usoda ram je da-' la dom na Balkanu in tam mo-1 ramo živeti — SJomici. Sibi in Hrvatje, pa ostali nasfi sosedje. Poteanftakenf si morajo u-rediti ta dom tako, da bodlo vsi uživali enake pravice an po-: stanejo sposobni za sodelovanje pri aeradbi novega sveta, 1 iz katerega zagrne strah pred večno negotovostjo.
Živela svoboda in enakjqprav' nost v novi Jugoslaviji! Živela demokracija na vseraf »ve-' tu! ŽiveAa domovina prostosti — Amerika!"	I
I Značilna resolucija
I Združena slovenska društva I v New Torku so dne 6. junija obhajala v Slovenskem narodnem dotno v Brooklynu "Slovenski dan" ter ob tej priliki [sprejela lepo in zelo znaoSmo resolucijo, v kateri se najprej spomnijo naših slovenskih žrtev, padlih, v tej vojni in se poklonijo junaštvu našega naro-'da, nato pa pravijo:
Kristanov govor po radiu
v Detroit
Ko se je predsednik SANSa EKbm Kristan zntadtt dne 301. maja v Detroit® ,kjer je baato-pil na javnem shodu, ki se je priredila podružnica St. 1 SA NŠa, kot glavni govornik, je imel po radiu sledeči gotvor:
*'Kakor ta diroge narode, tako se pi^e v sedanjih dneh tudi za Jugoslovane bodočnost e krvavimi črkami in zavedati ae ! mora jo, da je tista bodočnost v. Veliki meri odvisna od njib samih.
GsišČe je doseglo več svojih zločinskih "uspehov s propagandnimi intrigami kakor pa s strateško genijalnostjo in vojaško hrabrostjo. Brez nasprotij in neepora&umov ni nobene dežele na svetu in nacistična miasina jih Vse pozna in izrablja. V Jugoelavjt so najprej povzdignila Paveliča na HrvaŠkem in Nediča v Srbiji na ' kvidlinška mesta, potem pa je začela širiti svwge laži z <name-ftkftn, da easeje čim večje sovraštvo njed posameznimi deli ter ustvari zmedo, iz katere bi aa Jugoslovane ne bilo ižboda.
Če smo prepričani, da mora biti osišče popolnoma poraze-' no, ni dK»volj, da izgubi bitke i na bojiščih, ampak se mora tudi uspeh ts propagande preprečiti. Nacizem* trdi, da je Jugoslavija aa vekomaj razbita; mi moramo dokazati, da so Slovenci, Hrvatje in Srbi na drfn za novo Jugodavijo: fašizem raadvoja,, mi moramo spajati; osiSČe seje sovraštvo, mi moramo krepiti bratstvo.
Noben del Jugoslovanov ni sam za» dovolj močan, da bi( se mogel uspeSfto razvijati v ndvi Ev ropu Avtonomija je včalbeortu posameznemu delu poterbna, da more neemrano razviti svojo kulturo. Toda goepodatski razvoj, brez kate-l rega je kulturen razvoj in na-| nredek netnbgo?, bo zahteval velike skupine in interesi vseh Jugoslovanov bodo najbolje zavamovani, Če Vstopijo kot or-j ^anizirana skupina v večje enote, ki bodo po zmagi združenih narodov "neizogibne .
Stranke bile pred vojno in bodo po njej. ICjer jih ni,1
HABODA'-iw» 11	■	' WEDNESDAY, JUNE 16, 1943 _,	_: " ftAHOVU«* L. i—
V VAŠI itižnil JE ROJAK, KI TO ftTSVHJEO V BVBHO, DA BB NABOGl? NI *B NABOREN NA SLO VENSKI	— KOT ZAVS81H SLOVENEC, ALI KU NE BI mtOČtti
------.--T"*----^-—____*__
ForoOla is malh naselbin, kjer bivajo In flMftJo fitotttti
Zadeva Shipshaw dviga prah
benlh obresti na posajeni denar dočim dobi Kanada 3 odstotka obresti od $55, 00,000, ki jih je posodila za gradnjo projekt
ta.	. f
Kongres bi moral — tako praviju nekateri uredniki v
Združenih državah — določiti, da se zadevo preišoe. Preiskovalna komisija bi moralb. predvsem upoštevati dejstvo da v Kanadi ni bauksita — mude ki je potrebna za »delovanje alu-f min i j a. Kanada mora to nrdo uvažati. Združene države pa imajo mnogo te rude v Arkansas v območju ogromnega pro-1 ' jekta TVA. Aluminijska družba na kratko nazvana Alcoa* obratuje na tem polju. Nič pa se ne ve, koliko se proizvaja aJmradnija tamkaj. Amerika ima boagte plasti bauksita tudi v dflžavi Utah in Washington, v območju Grand Coulee jeza; | in radi tega je'nerazumljivo, zakaj se je storilo vse, kan je (bilo mogoče, da se je v vseh o-zirih podprlo Shipshaw, h ka-[teremu je treba banksit od da-?eo dovažati medtem, ko je WFB Bohver Branch, izdal odlok, da se ameriškim podvzet-jem, krt je Grand Ooulee Dam in drugim ne dovoli instaliran-ja >in povečanja naprav, ki bi omogočile večjo aluminijsko produkcijo. Treba je bilo hraniti važf n material — iste »vrste nfaterial pa se je diofetavijal za Shipsliaw na podlagi povečanja s plašnega aluminijskega protrama,
KANADA NA ČETRTIM MESTU V PRODUKCIJI
Ottawa. — Iz debat ki so bilo v tei^u tekom zadnjih štirih tednov v parlamentu, se je izkristalizirala jasna slika uapefc nih dojjrinoi^ofv Kanade k vojnemu naporu zaveznikov.
iPod p ritiskom vojnih razmer sc- je kanadska produkcija v industriji in poljedelstvu silno povečala in izboljšala Kanada je tudi bogata na lesa in zato je prispevala zaveznikom mijcfgo prvovrstnega lesa, ki je potreben za vojne avrhe.
Ko je začela vojna, se je Kanada še borSa z depresijo, katera je Kanado zadela bolj, ka-, kor druge dežele, kefr je bila V| veliki meri poljedelska dežela, £edaj stoji Kanada na četrtem mestu v pogledu vojne puqdufccije. Z ozirom na nalaganje z živežem in lesom, ter z nekaterimi važnimi kovinami, je Kanada prav za prav na prvem mestu. K/jena armadna, mornariška in zračna sila, je soraaanerno s številom prebivalstva večja in močnejša kot tozadevne sile drugih zavezniških držav, izvromsi Anglaje.
V poljedelstvu Kanade so ae za vršile veilike in važne tear ae-io koristne spremembe, ker je vsledr okupacije mnogih evropskih dežel nastala potreba za i pridelovanje najraznovretnef-1 ših pridelkov.	•-* ir
l Zelo se je rasvild preanoga*-ska industrija in zaeno z vojno 1 industrijo je dobila Kanada ' nove tovarne za izdelovanje - preciznih instrumentov, strojp k nega orodja* kemičnih iedel-J kov, ardijskih potrebščin, kavčuka, itd. (Kanadske ladjedelnice ki ni-v prej ogradile niti ene kam* v tovorne ladje <v dvajsetih letih, so spl6vile tekom te vojn« 168 tovornih ladijs skoro ts« l0,OQO tonske. Te fcdje bi lah-| ko po vojni, tvoriLe kanadske I tr£ovsrkta flotila
ZNIŽANA CENA
za koračnico
sons on
Hm
Ker ieU. di n Hm bolj raiftiri ta
PIANQHARMONIKO
prirejen
koračnica "MLADI VOJAKI"
Ji Mr. Jkctjr W. Kopriv Sek nrtiil i imM om, da rofrdri lahks dob« ikMN p» sattani ceni, n Je
Sedaj 35c
Dn kootada za 70 centov. NaroČit« lahko tod! pri:
Blovenlc Publishing Oa
ft« W. 18» Street Htm York H, N. T.
SMRTNA KOSA
| V Hulxrth, Minn, je pred ne-I davnim umiri Frank Kostdlec, stir 27 let in 'rojen v Ameriki, t .
V Klamath Palls, Ore. je 23. maja naglo za. srčno kapjfc» u-|mfl John Knnvik, star 60 let ' in rojen v šinartnem pri Litiji (na Dolsajskem. Zapušča ženo .in hčer Elsie
" _ . r.,	r .	C j	t '
t^ SPISANA V ANGLEŠČINI
VRTNARSTVO . . . SADJEREJSTVO . . . POLJEDELSTVO
o^P	iitiHtittiniiiiiiiiiiiniiiiiiniiiHimniiiiii
Združeni narodi potre-
G1	bujejo ves odvisni ži-
&LT flen vei, ki ga je mogoče pri
delati v Ameriki . . .
ENCYCLOPEDIA Vsak lahko nekoliko
Cena knlise-	pomaga, ako mu je mo
knjige.	_ goče letos obdelati
d^A ^ a	VICTORY VRT
\9uU	Pripravite se za to de-
%M	lo že sedaj!
\ UČNI IN TRPEŽNI PLATNENI Tukaj je v eiri ——« knjigi VSE, VEZAVI	KAR VAM JE TREBA VEDETI O
TEM—KAR ŽELITE PRIDELATI!
Skoro 1400 strani —	lM* flankor va* pjdnfcno
750 Slik	-X'tn-JST™
Nkfiavejfte pa jo VRTNARSTVO
Popolni voditelj za va>
voini vrt	I111 nMtUa, DOM seoUrine cvetlic! —
Abecedo« kazalo vam pove takoj.
Popolna vsaka beseda, vsaka stnw, vmkm stika — mmmf NOVE asov! * Združenih drilavah. n vsako mnljo norib linstradjt	ta vnko aetoiA c
EDINA VRTNARSKA BNGDLO- To knjlgo Je nredU E. L. D *
pedua ŽA domaČo potrebo;	R. s. a. pom*» ha> »
NW 1Mb booed — ne Jo JaM, na- vrtnantvn, ki ga eenfjo vrteankl b-
KNJIQABNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street	Mew York 11. N. Y.
minijft v kraju katerega ne more doseči kontrola ameriških ppofti-trustnih zakonov, kateri varujejo za ljuetetvo javne naprave, ki pripadajo vsemu ljudstvu.
Družba bo morda res povrnila dolg, toda podrvzetje bo ostalo v njeni laeti in ljuetetvo, katerega denar je pomagal zgraditi to ogroamnio stvar, ne >bo imelo nobene besede z oei-rom na upra\'ljanje tega pod-[ vzet ja fffHlaj in mc>, po vojni.
Financiranje tega podvzetja 7. ameriškim ljudskim denarjem ni povzročilo v kongresu I nobenega suma, kljub dejetvu,' da je zgrajen »v nt-posrednem krogu nameravanega St. Lawrence projekta. NewyotrSki go-vernerji od Whitmana naprej so tabtevali, da se mora na St. Lawrence reki jsgraditi napravo za proizvajanje električne sile, katera naj pripada ijud-istvn. Sedaj pa je ameriška vlada sama posodila denar za 1 »graditev tekmovalnega plod-1 I vzetja v haš tii?tem območju. ' To pod vzet je hot ob koncu '•vojne prosto dolpa in bo zato ' lahko tekmovalo z javnimi ' pedvzetji te vrste. Poleg tega 1 predvideva revija 4-Public Utilities Forthnightlv Revie:w,' možnost, dn bo v Kanadi za-mrji zanimanje za razvitje načrta gradnje javnih naprav na St. l^awrence reki.
l
ISedaj, ko se toliko gerrori o ! povojni kooperaciji, bi »bilo več kot umestno, da bi tul pidpo-ročal kdo amerišbo-kanadsko vladno	potom katere bi
se bilo zgradilo, obratovalo in la*tovalo podvzetje, ki izkorišča nara\-ne vire, kateri pripadajo ljudstvn in ne kaki privatni družbi. Vedefi je namreč tr:1>a, da je Shipshaw izven kontrfoilo in območja ame-Iri^ke zakonodaje in zato ima-| jo oni, ki mrzijo idejo ljudske-ara lastovanja jasnih naprav., v rokah »?lno cmož.ie s katerim (bodo lahko Skloidovali pod vzet-'jim, ki jih. tastu je ljudstvo, j Značilno je tudi dejstvo, da Združene države ne dobe no-
Kakor je razvidno iz uvod-; nikov nekaterih večjih ameri-' ških listov, se bo že precej krtačilo zadevo ogromnega pod-1 vzet;ja za el^ktri^no silo in za proizvajanje ahiminiia. Fakti,
ki prihajajo na svetlo, so izredno zanimivi, ker kažejo ka-| ka je privatna dražba, katera je p odružmea ameriake alu-j minij^ke družbe, dobila potreben denar za financiranje o~ gromnega projekta na Sague-' nay reki, katera se nahaja 75 milj višje od reke St. ]jawren-i ce. Kraj je oddaljen ,=amo 130, milj od Queb?ca, toda je kljub terwn gVlboko t kanadski divjini.	j
Pred dvema letoma je Je*»se Jonee, ki je bit tedaj na čelu RFC, nakazal aluminijskemu monopohi $68,500,000 1judekega denarja, n^ da bi o t*m Obvestil javnost, ki (bi morala vedeti, kako se razpolaga z ljudskim denarjem in komu se ga pogojuje in zakaj.
Pogodba ki je bila v zvezi s tem po^jilom sklenjena, dolo-' oa, da bo kanadsko podvzetje j odplaČ.-valo dolg v ob'iiki alu-( niinija, za katerega bo računala 15 centov za funt za domačo] ali civilno uporabo in 17 cen-( tov za funt za ^vojmo uporabo.
vojna preneha preden bo pretekel rok, 31. decembra 1!H5 ko mora biti dostavljenega A-moriki dovolj aluminija za kritje dolga, ali če Amerika prekliče kontrakt, ker ne bo več ( potrel»ovala toliko aluminija,! ne faja družba odgovorna za preostali dolg, ki bi bil «|b takem času morda še neplačan.
Makazano posojilo znaša $2,-600,000 več, kakor stane gradnja električnega projekta. Kanada sama je družbi odpisala davke za 170 milijcnov dolarjev znašajočenru dobičku da je( družba mogla financirati grad* i nfa afoiminijskeira in električ-l n ca podvzetja..
Kan je pri tem zanimivo, je dejstvo, da so Združene drža-' ve posodile aluminijski dražbi denar, s katerim se je zgradi-1 lo ogromtno podvzetje za produkcijo električne sile in alu-
Angleska kraljev« dnižirte liatfetra poVvn^ko ameriških vojakov ob priHki Spmnirtskega dne nekje v Angliji.
•Ljudska tradicija trdi, da je [tiskarna poslovala na Oboda, dočim večina znanstvenikov tr-di, da je bila nastanjena v Oe-tiiiju. Kmalu nato so morali -Črnogorci o priliki turških napadov uporabiti njene svinčene Črke za krogle, s katerimi so
branili svojo gvobodo.
__•
IZJAVA RUSKEGA CfeBJCV. DOSTOJANSTVENIKA.
^Sovjetski časopis "Slavljtu-ni" organ vseslovanskega l$xn-gresa v Moskvi, Objarvlja članek sovjetskega metropolrta j Nikolaja iz Kieva, ki je član pOsebne državne komisije Ea nabiranje dokazov o zločinih nemških in fašističnih zavojevalcev. V tem članku glovori • ■ metropol i t Xikolaj o hitlerizma kot največjem sovražniku Slovanov, katerega bodo zavezni-/ki izbrisali z lica zemlje. Navaja primere nemških zločinov napram slovanskemu ctalioviti-. Mtu v jKisameznih aiovanskih -deželah. Glede Jugoslavije pi-
-	še metropoli t Nikolaj:
i 4 Duhoven, katerega ime se
-	začenja s črko P, ki je uspel po-
■	begniti iz Jugoslavije, pravi,
-	da so si nemški fašisti brez
■	dvoma vrzeli za cilj da popoino-
-	ma uničijo ves srbski narod. Do tega czakljueka prideš,, ako
-	sodiš po strahovladi, ki raasa-
-	ja zdaj po vsem jugoslovan-i skem ozemlju, prav posebno pa &|v Srbiji.: Na desettisoce naj-i' boljših srbskih patriotov so x t Nemci odgnali i v kjoncentraca j-
-	. ska taborišča, Njthova mržnja i | do vssega, kar je slovensko, je .-.tolika, da uničujejo vse, tudi ,-!cerirve in verske običaje.
-I ^4Takoj po invaziji Jogo»la-i- J vije, je Gestapo v nekem črno-e, gorskem samoetamn aretiralo L-Srbskega patriarha Gavrila in z srbskega naitodnega junaka iz i-Jja iz Kraljeva. Nemci so po-o poln orna oplenili samostan, po-a j kradli vse dragocenosti in po-oJ<rušili patriarhom o hišo. Mbocfo menihov so ubili." r— (JTO.)
TRANS -KANADSKA GESTA' DOV&ŠENA.	it
^Toronto. — T. B. Question,] ^ kanadski minister za ceste je < naznanE, da je bil pred krat^ 1 kim dovršen zadnji del Trans1 ^ kanadska ceste, katera je sedaj ] odprta za promet ob obali do < obali. Pnamet se je začel po- ' mikati po dovršenem zadnjem delu ceste, ki je dolga 153 milj ■ in drži od Geraldtona do Hear- -sta v severno-zapadnem delu province Ontario.
OBODSKA TISKRNA
O priliki 450. obktnice (1493 —1945) Izdaja črnogorskega' prosvetnega klu/ba Njeguš, So. Chicago,, III., naslov knjige — "Obodska štamparijaM
Črnogorski prosvetni klub Njeguš je io priliki 450. obletnice ustanovljen ja prve tiskar-•ne na jugoslovanskem ozemlju, izdal spominsko knjigo "O-bodeka štamparija" Tam, kjer bi ta obletnica mo-1 rala biti praznovana z največjim sijajem, je vojna vihra najbrže izbrisala oelo spomin na to kulturno obletnico. Pozdraviti je treba iniciativo ameriških Jugoelovai*>v, ki so na tako lep način proslavili ta svetli datum naše kulturne zgodovine.
(Bden najlepših dokazov^velike želje jugoslovanskega naroda, da se udeleži kulturnega napredka, je pač-dejstvo, da je: komaj 40 let po iznajdbi tiska prvi stroj že začel poslovati nai jugoslovanskih tleh v mali kneževini, ob katero so že udarjali valovi barbarskega osvojeval-tn ca. Pomisliti je treba tudi, ka-j. ko počasen je bil takrat pro-^ met. Najvažnejše novice so ro-r male takrat iz severne Evrope v; te kraje ne le mjesece, tem-več. leta. Črnogorski knez " D^jurad Onojevič je torej zares mahoma spoznal ogromno važnost te iznajdbe, ko je leta id 1493 ustanovil prvo tiskamo <v na Balkanu.
r*- -:-:-i---:-L
V	Burgettstown, Pa., je dne 3. junija mori Anton Hribar, star 61 let in doma iz Krke pri Zatični na Dolenjskem Zapušča ženo, sina in sest hčera.
t
V	Virginia Minn, je pred ' dnevi umrl Dan Badorvinac <v i starosti 65 let in rojen v 2um-> berku nad Metliko v Beli Kra-
jmL V Ameriki je bival 40 let in zapušča vdOMo in več odraslih otrok. .
t
V	Milwaukee, Wis. je-nedavno umrla Mary Brezo vmik, stara 57 let, M zapušča tri sinove. — letotam je umrla Johana Zupan, v stargsti 68 let, ki zapušča noža in sestro.
i■
'V Kemimerer, Wyo, je izvršil samomor Anton Bočnik, star 58 let in rojen v Lradah na Spodnjem Stajei^skem. Iflož je bil bolan in brez dohodkov in to bo menda verok njegove tragične smrti. Nekje v Minnesota zapušča sestro.	j
f ^ t
V	(Detroit, M5eh.„ je dne 7. junija umrl Jos. Butala,. star 72 let in ifojen na Rožnem -vrhu pri ■Črnomlju v Beli Krajini. V Ameriki je bival 46 let 4n
| zapušča »eno 5 sinov in bčeA
vs11	-—--or
S THE NEW ENCYCLOPEDIA of JO
N MACHINE SHOP PRACTICE |j
■ Spisal nul pritnic na Stevens	2
CQ -I	Institute of Mmol«c7 ^MUti	- )>
§	George W. Barnwell
mmm^—^tommmmmmMPodlago m meha- ^
S nlGno manje <1
o EmmmmmmammA mo^te dobi« < to ^ z	mm t®*1«0-Ta ^^ C
< ^Btt^m v illfcah o
^ gHgRV^^^^^Wfl haaikm. B*nUM F*
O ^QnES^^^H^H rm BAtankd, kw pi CO B^BBSbB^^^^^BH PdasnnJe Tpor»- ^
^ tiiiwiniiw n ,tr°" ci
5« mmK^s^SiS^mja, orodje in m*- & N ^^rti, načrte (blue &
^flHHP^S^K^Ml	prints.) 1600 tiSk
:<, ^^BhRHH	In rtah. m
g	Cena $1.98 N
Z Ne glede na to, ali ste iela pofetnlk. Via ko ta knjlca ^ . rto Afrt>twk in mnogo m^oa. NAB0(JTE M PAWS&1 C
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
m Wist 18th STREET -	NEW YORK U, N. t
_•______J_i-i___—
ZVON
V	Windsor ju s<? jf ustanovilo, elovon^ko pevfko društvo "Zvon." In vsem Slovencem dam vabilo! da prišli bi pod naš patron.
Pa tudi vse slovenska naše žene. lahko he k nam pristopijo — Potem se lahko vse ukrene, za prvo informacijo.
In mladina naša tndi, dečki in pa deklice Žele da se potrudi da nam zapoje pesmice.
NaM mladi {udi igrajo, kitare — ter ha-tinonike — In tako firnatnjo v.-o zabavo, na nedelje in praznike!
V	ziiiupkih časih bodo igre, zabave razne in ples, — In vse droge vse kalibre, jaz ne laiem — to je res!
Lepšega res ni na svetu, kakor petj^ — če jc lepo;
Moški z ž: nan?i na banketu	_ ^ „
lepe pesmi zapojo..
Aostega junija v nedeljo,	1
pel je prvič na? mešan zbor. In zato imamo s=eda; že spet žoljo. da bo prišrf na obzor.
Petje bile* je ganljivo vsem je prišlo do srca. — Slutili sftio, kot bi zvonilo: Pozdravljena — Slovenija!
Slovenci, torej vsi na delo! pevsko društvo naj živi, — In da na v*»eh odrih bi se pek>, v brtftstvn — slogi — žive dni!
Tebi pa, slovensko pevsko društvo "Zvon*\ želim: "Z\ioni 'in poj lepe slovenske pesmi <y na-ši novi domo\*ini Kanadi na polju glaiabe in slovenskega petja rasti!
John Kostanjevec, Windsor, Ont,, Ca^u

amwESDAY, jxmz xo, 1943
Bolničarke za armado in mornarico
urasuu a ep qeA9 lapoami iig la khaki bdiničarsko obleko in je stregla ranjencem v imrpro-' viziranih bolnicah. Na 28. de-' oembra je bila odrejena na laJ djjo Mactan, najeto od Bdeoega' Križa, na kateri je skupaj z 10 bolničarkami filipinskega Bde čega 'Križa in z 200 mnjanoi odplula t Avstralijo. Ko je .oddala bolnike neki avstralski bolnici, je bila poročnik FeH-rnuth odrejena (kot šef bolnici I čark <V glavni stan oboroženih sil Združenih držav v Avstraliji- | f Poročnik Aualiey H. Ander-' >son, rodom iz Norveške, tudi služi kot bolničarka v vjo^ki. i V Združene države je prišla ko je bila 16 let stara, na obisk k svojemu nečaku, pa se ji je (življenje tukaj tako dopadlo,,' ' da je ostala tukaj in je postala j ameriška državljanka. Izučila se je za bolničarko v Massachusetts in je potem delovala skozi 10 let v civilnih bolnicah. Ko j© bila J^orveika zasedena, se je prijavila bolničarsketnn j oddelku Bdeoega Križa za služIjo v vojski Danes služi v Fort Adanusu Bhode Island. Želi in upa, da bo premeščena preko , morja..
i [Ruskega pokol jenja sta poročnik Olga Benderova, ki je , bila na čelu oddelka develand-(ske univerzitetne bolnice, "kate-j ra je pristala v Avstraliji me-seaa februarja 1942, in pbdpo-
Iroonik Katerdna Malohan v Camp Biucker, Alabama- Poročnik Benderova, rojena v Ba-,siji leta 1902, je prišla v to de-iželo s svojimi stari Si in postala je državljanka 1931. KoneaJa je bolničarski kurz na Western Beserve univerzi, postala je šef ♦bolničark in pomočnik ravnatelja bolnice v Lakeside.
Stariši poročnika Mjolchao so bili rojeni v tfbrkovu, kar vam pove, zalkaj jo-najbolj zanimajo 'vesti iz Busije, potem ko je precitala ponočila generala MaoArthurja in generala Ei-serihowera„ Odkgr se jri n sčnhoirera. Odkar se je prijavila v vojski, postala je zdravniški "nadzornik v Camp Backer. Pripada pravoslavni cerkvi in govori rusko, poljsko in druge slovanske jezike.
Buskega polk olj en ja je tudi, praporščak Antnija K3imenko-| McCulley bolničarka v mornariškem bolnvčareke ot ntrn v v Bethesdii, ifid. Adoptiral jo je pod-admiral N. A. MxOolley. Pred leti si je namreč pridobila kot si nota admiralovo srce v Sevastopol, ko je ta vodil evakuacijo stotin stradajocih o-trok ifz centralne Busije, ki so živeli na črnem kruhu in. čaju, kuhanem od jabolčnih Itrpin. Adoptiral jib je sedem: Antonija je bila najmlajša med nji-mi; vse je pripeljal s seboj v tfa deželo. Antonija McCulley je dobila svojo izobrazbo v bol-, nici St. Luke, Washington.
OGz Južna Amerike sta Maria Enriquota del Consulo de Martinez Ybara Gentile, sedaj podporočnik v Camfp Backer, in Tita Fuchooo, ki sedaj služi v tajski v Valley S\>rge, Pa. Gospodična Gentile je sicer iz Mehike po družini, toda je to-. jena v Port Bliss, Tex. kjer ee ' je nahajal njen oče Alf ons Hum ber Jakob de Martinez Ybara kot begunec. On je služil pod predsednikom Diiazom in je bežal, ko je bil njegov režim ^odpravljen.
Kot pravi kofzmopoirt, je poročnik Gentile hodila v Solo na Francoskem, v Mehiki in v New Yorku. Bila je dijakinja i šole sv. Tereze v Parizu, kjer je bil njen oče poslanik pod predsednikom Carrazom. Po vrnitvi v E1 Paso je hodila v - šolo v tem mestu in je končno • prišla v bolničarsko Mo M. Šin^i v JSJgjir Jfoiku. Njen dom . v Mehiki je Guadalajara, kjer , živi njena eestra^ ki je Sena nečaka mehiškega predsednika.
NOVA IZDAJA-
Dobri Atlas
je nujno potreben
...fn ravno v
HAMMONDOVEM NOVEM«
Svetovnem Atlasu
NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM
Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov ▼ 7 barvah, kaše svet, kakor&en je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in
demokratskih vlad.	—
NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI VSEBINA ATLASA
Sestav s veta—abecedni seznam Zfijepisat svetovalni <a»r js
•J »I	011 nt tiso« tUk hm* najboljše barvane slike—
dežel, provinc-navaja površino,	U tblrka je take popolna, da je sa vsakega ne-
prebivalstvo, glavna merta in
krai na zem lie vidu.	Evrspa (danen), osrednja Evropa (ob Isbra-
J *	bo vejne), Angleftko otočje, Francija. N«a-
Seznam meat in trgov—navaja	itaUK &v^Boi»d^ Reitfja, W
.	. . . , »	*>«. Norveflka, Danska, Unija Mvjetskik socja-
ime kraja, okraj, in državo, pre- HstMath repnMik. Bolcanka, Romanska, Joče-
bivalstvo in kraj na zemljevidu. tŠS^^tS^^i^
Zastave vodflnih driav-v pol-
nih barvah, vsega skupaj 56; ce-	Amerika (Joinl del), Afrika. Severna
I	.	j . l i	Amerika. Kanada. Zdmiene države. Mehika. O-la vrsta narodnih barv. srednja Amerika In Zapadna Indija.
ILUSTRACIJE—45 okrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta.
NOVO LJUDSKO ŠTETJE—Uradne Številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo • starim štetjem.
————-;--n	8 E D A J
Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obsorja	Jt ^V
®a atlas, ki sam aebe popravlja, ima namen	/ti I ff\\f
roil ti marsikatera imsprotnjoča sft vpraianja,	V^M ■ M fStžt ItAJ J
U nastanejo, v rajnih rasgovorlb. Strani so	A ^^ sUadlMe svetevnefa saanja in podajajo ras-
seCnost semlje, prvine sončnega sestava, pokra-	p O P O ft T I
Jine in globočino oceanov in Jeser, dolgost asj-
rtalJSlh rek ln prekopov, poviOno poglavitnih	V URADU — 35 CENTOV
otokov ln visokost svetovalk tor*. To so odfo- __________
vort oa mnoga danaSnJa vpraianja.	^^^'^^■'■■■''•»■■■■■■■■BMraBHBMMBsaB
II	-:- 48 VELIKIH STRANI
Naročite pri:
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street ;	New York 11, N. Y.
Važno za naročnike j
Poleg naslova je vaxvidws de kda ti—n** plačano naročnine. —• Prv Številka pomeni mesec, droga daa in tretja pa leta. Da nam prihra , alte nepotrebnega dela in sfee-fikov. Vas prosimo, da skniatfr »t« votesno naročnino poravnati. Pe-Ujlte naročnino naravnost nam al jo pa plavajte naiemn teel.^lm v VaSess kraja. Zastopal* be Uročil potrdilo sa	nero-
balvm.
California:	. .
San Francisco. Jacob lAnshlnv Colorado:
Pneblo, Peter CoUg Walaenbnrg, M. J. Bsjsk* Indiana:
Indianapolis: Fr. Markicb
Illinois;
Chicago, Joseish BevHC* Chicago. J. Fabian (Chicago. Cicero In Iltinoin) Joliet, Jennie Bamblcb La Salle, J. Spelicb Maacoutab. Martin Dolenc North Chicago In Waukegan, Math.
WarSek Maryiand:
Kitemiller, Fr. Yodoplvoc Michigan:
Detroit, L. Ptankar* Minnesota:
Gbisbolm, J. Lukanlch Ely, Jos. J. Peshel Eveleth. Louis Gooie Gilbert, Louis Vessel Montana:
Roundup, U. M. Panlan Wasboe. L. Champs Nebraska:	*
Omaha, P. Broderlcb	'
New York: -' Gowanda. Karl Stmlsha* Little Falls, Frank Masle* Worcester, Peter Eode* OWo:.
Barberton, Frank Troha* Cleveland, Anton Bobek, - Charles " .Kariinger*, Jacob Besoik Glrard. Anton Naepde	t
Lorain, lxmls B&Jjtot, John tfbm'Se Youngstowa. Anton Kikelj Oregon:'
Oregon C%ty, J. Koblar Peansyi ranla: Bessemer, John Jevnlksr Odnemangh, J. Brezovec* t Gbventole in okolica, Jos. Pa tern el Expert, Louis Supančič* Farrell, Jerry Okorn	,
Forest City, Math Kamin* Frank " Blodoitar . ;	- :
Oreeodburg, Frank Novak ■ Homer City. Fr. Ferenchsk	>
Imperial, Vence Paldcb Johnstown, John Plants* ' -Krayn, Ant. TaoželJ Luzerne. Frank BaUorti Midway, John Žost* - Pittsburgh in okolica, Philip Progar Steelton. A. Hren • Turtle Creek, Fr. Schlfrer* West Newton. Joseph Jovan Wisconsin: Milwaukee, West AlUa, Frank Skok* Sheboygan, Joseph Kak rž* Wyoming: »pek • Springs. Loolš Taochar* ' Dtamoodvillo, Joe Bolich {•Zastopniki, ki. imajo poleg imena so upiivlčenl obiskati tndi druge ngseibine v njih okrafa kjer 1e kaj taWb; rojakov- naseljenih.) • - -
Trt »stopnik lada potrdil« as svete, katere Je preJeL Tarti^nlki tople priporočamo.—Uprava "Glas Naroda"
Oigan je znov^ sedel med veje in v čudnem jeziku ki se t»aje govori na hrvaški meji,,, je vprašal, ee imamo na Viso-k(»m »e tisto železno 'hlagajniop, -v katero spravljamo svoj denar? Pripomnil je, da naj pazimo nanjo.
Tudi teh besed sem se prestrašil, ker je bilo sdaibo zna-' nhtnje, da je ta potepuh vedel za zaboj v očetovi postelji. Ti cigani namreč ukradejo v<e. kar jtim pride pod roko.
Lukež pa se je odrezal: (
4'Le pridi, rjavi hudie, če hjojčeš, da ti kodrasto grrvo gosto zasadimo z železnim fižclom. Ti črni potepuh ti P* ' Pri t( h besedah se je hlape« smejal ter grozil ciganu s samokresom.
Ta se ni več zmenil: niti za naju, niti za Luke že vo neprevidno govorico.
Pri svoji hoji sva doživela še druge prigodijaje, katerih nisem pričakoval ker nisem slutil, da tiče v naših gozdovih take skrivnosti.
precej utrujena sra dospela na malo ravnino, odko-j der se je videla globoko v dolu vas s prav čednimi,-belimi hišicami. Lukež je trdil, da se imenuje t a vas Zali log, in res se je izkazalo,, da je bil ta Zali log ki je pa še precej oddaljen od Dava.
Omenjeni ravnini pravijo "Na Svrdeušah," ker evrČi sredi nje iz zemflje močan in nntzel studenec, ki okrepčuje utru* jenega in izdelanega potnika. V bližini studenca pa stoji drevo, katero daje obilno in dobro senca •
V tej senci je sedelo troje ženek; ena stara in dv« miadL Ti dve sta bili »brez dvoma greznice, ker se jinaa je |>ralo z obrazov, da bi se ničesar na svetu ne sramovalL Starka je imeda pred sabo košek in z roko se ga je oklepala, kakor bi imela, v njem spravljene velike zafclade-
Tik studenca se je kurilo in nekaj loncev je staio pri ognja: Prišla sva torej k južini, in Lrakež si je že mel roke, ker mai i je iz loncev prav prijetno d Salo,
Pri družbi je 'bila še druga starka, p kateri dosedaj »e nisem ničesar zapisal, katera pa je vzJbujala najino posefono ra-. dovednost. Vedkt se je t amfreč prečudno, da ne zapišem pre-poihujšljrvo, Kaj tukega se ni ne prej, ne pozneje dotaknilo mojega pogleda, dasi sem prehodil veliko sveta in dasi setn bil v vojnah na Laškem in na Ogrskem, kjer je vodil kakor sem Se zapisal, cesarske armade naš goepod Eugenius.
Ta ženska je nosila zakrpano obleko in gotovo je živela v pomanjkanju in revščini. Tedaj pa je bosonoga skakala in plesala, da je bila v obraz vsa potna in da ji je vse tek> tičale v vodi. 1 Najin prihod je ni čisto nič motil; plesala in skakala je, kakor bi šlo za življenje.
Odložila sva bisagi ter legla v travo. Ena mlajših žensk katera je bila po moji sodbi ciganskega rodu, je pokxžila prst na usta, da bi molčala.
Stanki pa je postajalo prevroče. Zatorej je med Skakanjem pričela metati obleko raz sebe. Pri vsakem kosu je zakričala: * 'Čigava je la obleka?" Ciganka je točno odgo. varala: "»Našega ljubega Jezusa.'*	•
Že
sem se tresel, da bo ostudna greznica do nagega odi j metala svoje oblačilo; pa jc je ples vendarle premagat S penečimi usti in z izbuljenim očesom je omahnila, padla po tleh ter obležala kakwr mrtva.
"'Ta ženska mi ni neznana," je zašepetal Lukež: "ISka-kavka je, Spela Ocepkova! V svojih mladih letih sem fbH sam skakavec in takrat smo se pri plesu dostikrat do golega slekli!**	'
Nato se je obrnil hlapec do starke pri košku, katera se ni dosti brigala za početje Spele Ocepkove, ker je bila ocividno že navajena takih priaiorrov.
•"Oh(ano," jo je ogovoril, "stara Pasaverica! Glej no, da še živiš! Delaš dobre kupčije?"
''Kupčije?" je vzdihovala starka. ' "Ljuba duša, kje naj bi jaz jemala dobre kupčije! Poje mi jih že sedemdeset in pet. Kaj pa misliš? Pasnvenca ni Teč trdna, Pasaverica že komaj leze!" (
"Ali tistega mazila," je vprašal Lukež "boš pa se vendar kaj imela v košu?"	(Nadaljevanja prthodnjifi.) ^
Visoška kronika
ROMAN — Spisal Dr. IVAN TAVCAB.
Poparj n semi odrinil od župnišča, a sreča je hotela, da me je hlapec Lukež * svojim gostobesednim klepetanjem ma^o razvedri;. Vzlic svojim letom je stopal ročno, pred mano ter bil prav židane volje, FV»znal je vsakoga, ki sva ga srečala, znana mu je bHa v^aka I*oča, mimo katere sva hodila. Seli š£a so bila redka, in revno ljudstvo je prebfvalo v lesenih, s slamo kritih poslopjih. fiazvedrili so me tudi gorski vrhovi katerih dosedaj še nikdar nisem giedal tako biizn. Veliko runije je bilo še neobdelane; kjer 'bi se bilo lahko sejalo žito, s* a rastla res je in praprot.
Zavila sva jo okrog Blegaša in sicer po stezi, ki se je vila med gostim in lepo rastiim bukovjem. Lukež je bil mnenja, da ?e mora v takem bukovju skrivati marsikater debeli finjak Tihota je vlada'a, kakor vlada v cerkvi in le posamezne ptice so se oglašale iz temnih vrhov.
Z Lukežc-m pa vendar nisva bila sama v tem samotnem krajn Vihar je bil podrl in sioer ravno pod stezo bukovo drevo, in v njegovem zelenem vejevju je tičal čljovek. Na-}>et lok je bil položil po svojih kolenih in sedaj je prežal na divjačino, oe bi prišla mimo.	*
Jezno je obrnil obraz proti nama, ki eva umi pokvarila prežanje. Ta obraz je bil rjav in gosti, črni lasje ga obdajali, da sva vedela, da imava pred sabo malopridnega človeka Takoj je zopet obrnil od naju svoje ožgano lice in hotel se je obnašati, kakor bi naju ne bil opaaih
Luksž, ki je poznal ves svet,, je spoznal tudi tega črno-kodrastega klateža
."Hoj, Dušane!* je zavpil, "da bi dal Bog srečo pri lovu teibi in ostri puščici na tvojem loku!"
Oni je zopet obrnil cbraz proti nama in živ je sovraštvo je zaplfimtelo iz njegovih črnih točL Nekaj je godrnjal, in meni se je culo, kakor bi mrmral, da mu Lukež lahko piše v ufho ali pa kam drugam. Vstal je iz vejevja, nakar je hlapec segel k mojemu pasu ter potegnil izza nji ga moj nabit samokres.	^
V teku pretekrfh dveh let m je na tisoče bolničark pridružilo vojskii in mornarici Združenih držav. Na spisku onih, ki na tak način služijo domovini, se nahajajo me samo imena Amerik arik nemškega po-kolenja, ampak tudi italijanskega, ruskega, poljskega, o-grskega, francoskega, skandinavskega, španskega, * ptortu-, galskega, in pokoljenja drugih evropskih narodov kakor tudd iz dežel Južne Amerike. • ,
!Da bi se to pisano društvo So bolj povečalo, je vojska zadnje poletje svoje predpise1 napravila manj stroge, tako, da 9p bolničarke s predpisano izobrazbo, ki so državljanke zar vezniških držav, postavljene za podporočnike v zboru vojnih bolničark. Bolničarski u-rad Ameriškega Rdečega, Križa, ki v imenu vojske in mornarice nabira boJničaalke, ee drži teh predpisov pri nabiranju bolničark. Danes' služijo Izklicne bolničarke tujega porekla pri četah doma in na tujem.	I
Prva bolničarka ameriške vojske, ki se je izkrcala v Avstralija je 'bila Flomuwmd FeH-muth, hči v Nemčiji" rojenih Istarišev. Ona je članica zbora 'vojnih bolničatik od leta 1940, 'in je kot podporočnik služila v trdnjavi MoKjnley v Filipinih, ko so Japonci napadli. Kakor druge HoUničaike "je oblek-
Poročnih Pachoao je vnukinja prvega panamskega predsednika Guerrero in hči gospe Karoline Pachoco iz mesta Paname. Ko je končala bohri-■ carsko išolo v bolnici sv. Neže v Baltimjoartt, je bi!a tri leta v bolnici, predno je vstopala v vojsko. Ocfikar obstoja republika Panama, je dmužma Pachoco dobro znana. Ne samo da je bil njen stari oče prvi predsednik republike, ampak , so bili mnogi drugi člani v diplomatski službi.
i
t. Vsi člani bolničarskega zbo-r ra vojske in mornarice imajo '
I oficirski čin. Njihova poklicna sposobnost je do največje mere v službi trpečega člove-čanstva Njihovo življenje je silijo zanimivo. Vidijo" velik del sveta; in s svojo službo ranjencem m bolnikom vršijo ver iliko poslanstvo.
! Vojaka potrebuje tri tisoče novih bolničark vsak mesec.
Vsaka bolničarka mora znati, da je njena prva dolžijoet, slutiti domovini. To je njena sveta dolžnost, katero ima nasproti ljudem, ki nosijo ameriško zastavo po celem svetu. Vsaka bolničarka, ki ima potrebne predpogoje, bi se morala prijaviti za službo v vojski, ako le mogoče. Ameriški Rdeči Križ nabina bolničarke toliko za vojsko, l&Iikor za mornarico in nič drugo ni potrebno kot. poldlicati podružnico Rdečega Križa v vaši občini in javiti se. [
Podružnica Rdečega Križa bo. napravila vse drugo. •
IZ USADA SANBa
(Nadaljevanje s 3. *tr.)
troit, Mich. $100,00; št. 6 SANB v Ely, Minn. $92,95; št. 9 SANS v Willock, Pa, $7,95; • »L 12 SANS v W. Aliqnippa , Pa $18,00; št. 15 SANTS v Springfield, 111. $840; š£. 22 SANS v Midway. Pa. $12,09 št 3l| SANB v Pueblo, Cok*. $12,40;' št. 32 SANB v Cleveland, O. $6,00; «t. 33 SANB v Bridgeport, O. $50,00; št 44 SANB v Traunik, Mich, $100,00; št. 57 BANS v L'Anse, Mich. $13,00.
V istem tedinu je poslalo društvo 335 SMPJ v Auburn, I1L lep prispevek v znesku $42.00 in sioveneki dramski klubZora" iz Pueblo, Colo pa $5.00.
Ko iso dne 6. junija Združena staven ska društva v New Yor« ku obhajala pod gostoljubno streho Slov. narodnega doma v Brooklvnu Slovenski dan, še je nabralo $200,00 za SANS. To ! vsoto smo sprejeli dne 8.' junija.
Shodi, seje, .sestanki in prireditve
Javni shod ki ga je priredila podružnica št. 1 v Detroitu, Mich, dne 30. maja, se je kljub zoprnemu vrementi dobro ob-nesel. Udeležili ao> se ga tadi ' rojaki iz Kanade. Glavni govornik je bil naš predsednik 1 Etbin Kristan.
;j (Podružnica št. 2 SANS €hi-icago, HI« ima svojo prihodnjo j sejo dne 26. junija v prostorih ', na 1638 N. Halstead St Začne se o pol 8. zvečer.
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK Izšla je nova knjižica
U daj« poljudna navodila, kafc* postati
ameriški driavlian.
Poles vprašanj, ki Jlb navadno sodniki stavijo pri l^tlCo sa dr-tavljanstvo, vseboje knjliica it v IL deln nekaj Talnih letnic la sfodovlne Zedlnjenlb drisv, v IIL delo pod naalfrrom Kasno, ps Proslaa neodvisnosti. Ustava Zedl-njenih driar, LlncoLnov govor v Oettysbnrsa, Predsedniki Zedlnje-nlb driar In Poedlne driav«. Csaa knjttfd Je
iamo 50 centov.
In se dobi pri: SLO VENIC PUBLISHING CO. * ti« west ista §i,
NEW YORK 11
v -
Podružnica št. 32 SANS, v Bridgeport, O., ima svojo prihodnjo cejo dne 6. julija ob 3 flopoldne v društveni dvorani mi Boydsvillu, O.
'Četrta seja našega izvrševal-nega odbora se je vršila dne 12. junija v Chicagn.
Nepotrebijo trošenje denarja v vojnem času je podzavestna sabotaža. Vojna produkcija potrebuje vaše dolarje, zato kupujte vojne bonde, tfame-sto, da trošite denar po nepotrebnem.