ObzorZdrN1999;33: 101-6
101
PRIPRAVA PROGRAMOV RAZKUŽEVANJA ZA PREPREČEVANJE INFEKCIJ V ZDRAVSTVENI
DEJAVNOSTI
FORMATION OF PREVENTION PROGRAMS OF DISINFECTION IN THE FRAMES OF
HEALTH SERVICES
Milena Skubic
UDKlUDC 616.9-039.71:615.28
Deskriptorji: inJekeija navzkrižna-preprečevanje in nadzor; dezinJekcija
Izvleček - Članek nakazuje potrebo po pripravi programov za preprečevanje inJekeij v zdravstveni dejavnosti. Avtoriea v okviru programov za preprečevanje inJekeij predstavlja področje dezinJekeije. Potrebo po izdelavi programov utemeljuje s smernicami iz Zakona o nalezljivih boleznih. Prednosii preventivnih programov vidi v enotni doktrini razkuževanja, kvalitetnemu detu, boljšemu nadzoru in obvladovanuu inJekeij ter v nižjih stroških. V članku je predstavljen osnovni model programa razkuževanja v zdravstveni dejavnosti.
Uvod
Zdravstveni delavci smo rizična skupina, ki smo pri svojem delu tudi sami izpostavljeni infekcijam, le te pa lahko prenašamo na bolnike. Zakon o nalezljivih boleznih jih natančno definira. Bolnišnične ali nozokomialne infekcije so okužbe, ki so v neposredni vzorčni zvezi z izpostavljenostjo pri postopkih diagnostike, zdravljenja, zdravstvene nege, rehabilitacije ali drugih postopkov v zdravstveni dejavnosti (1, 2).
S kakovostnimi in pravilno izbranimi razkuževal-nimi postopki lahko uspešno preprečujemo prenos mikroorganizmov in tako preprečujemo infekcije. Pojav rezistence bakterij je v porastu. MRSA (proti me-ticilinu odporni stafilokoki) nosilcev je med splošno populacijo od 20-40 %, pri osebju zdravstvene nege pa celo do 60 % (3). Strokovnjaki navajajo, da velja Slovenija za hiperendemsko področje za MRSA v Evropi. Tega, kot tudi mnoge druge rezistentne povzročitelje lahko uspešno obvladujemo s pravilno izbranimi razkužili.
Zaradi vseh naštetih dejstev je ustrezna izbira in pravilna uporaba razkužil pomembna. Potrebno je, da ima vsaka zdravstvena ustanova oziroma ambulanta
Descriptors: eross inJeetion-prevention and eontrol; disinfection
Abstract - The article stresses the need Jor the Jormaiion oj preveniion programs Jor inJeetions in health serviees. In the Jrames oj programs Jor the preveniion oj inJeetions, the author describes desinfeetion. The need Jor the Jormation oj preveniion programs is Jounded in the direetives Jrom the Act on inJeetious diseases. The advanatges oj prevention programs are a unified doetrine Jor desinfection, quality performance, better survelllance and supression oj inJeetions and lower expenses. The article presents a basie model oj a program oj desinfection in a health institution.
v zdravstveni dejavnosti ustrezen higienski program za preprečevanje infekcij.
Potreba po razkuževanju
Večino infekcij prenesemo z rokami, zato je opremljenost umivalnih mest, dobra izbira mil in antisepti-kov ter pravilna tehnika razkuževanja osnova za preprečevanje infekcij od bolnika na osebje oziroma na drugega bolnika (4).
Vsi diagnostični, terapevtski in negovalni postopki dela na bolnikovi koži, sluznici ali rani predstavljajo tveganje za nastanek infekcije, če ne izvajamo postopkov dela po načelih preprečevanja infekcij z uporabo sodobnih antiseptikov (5, 6).
Medicinski inštrumenti in drugi pripomočki, ki jih v ambulanti uporabljamo, so potencialno kontaminirani in predstavljajo naslednji vir okužbe. Razkužu-jemo jih po vsaki uporabi in sicer pred čiščenjem. Razkužila morajo biti dovolj učinkovita, sprejemljiva za osebje in inštrumente, ter ekološko razgradljiva (2, 4).
Patogene klice se usedejo na površine. Zraka v ambulantah ne moremo razkužiti, zato v prostorih, kjer obstaja možnost večje okuženosti (infekcijski oddel-
Milena Skubic, prof. zdr. vzg, strokovna sodelavka, Hospitalna higiena, Henkel Ecolab, Maribor
102
ObzorZdrN 1999; 33
ki, operacijske sobe, izolirni boks,, laboratoriji z in-fektivnim materialom, zobne ordinacije, urgentni oziroma prevezovalni prostori, ginekološke ambulante, pediatrične pregledovalne mize), razkužujemo površine in predmeee (4).
S postopki umivanaa in čiščenja mikrobe spiramo oziroma mehaničoo odstranjujemo, s postopki razkuževanja pajih uničujem.. Razkuževanje je 10-do 100-krat, po nekateiih avtoriih (na rokah) celo do 1000-krat bolj učinkovito od umivanaa (3).
Priprava programov
Programi za preprečevanje infekcij z uporabo razkužil naj vsebujejo vsaj štiri postavke. V prvi opredelimo potrebo po določenem razkuževalnem postopku, kaj in kdaj je potrebno razkuževati. Razložeoo naj bo tako, da uporabniki razkužll sami začutijo potrebo po izvajanju.
V drugi postavki opredelimo cilj razkuževanja: kaj z razkuževanjem dosežemo in poudarimo, zakaj temu cilju sledimo. Uporabniku mora biti cilj razumljiv, vzbuditi mu mora potrebo po doseganuu tega cilja.
V  postavki postopki navedemo bistvene elemenee izvajanja, ki so potrebni za dosego cilja in zaščito osebja in bolnikov. Upoštevajmo, daje pri postopkhh razkuževanaa zelo veliko napak, ki zmanjšujejo uspešnott razkuževanja.
Na koncu navedemo še sredstva. Prav je, da govorimo o generičnhh imenih, vendar so ta uporabnkkom največkrat tuja. Sredstva bolj poznajo po komercialnih imenih. Pri tej postavki še posebej pazimo, komu je program namenjen in za koliko časa ga sprejemmo. Zaradi razumljivosti običajno le dodajamo komercialna imena, vendar le tista, ki smo jih s programom sprejeii in program spremenimo ob menjavi sredstva.
Programi naj bodo dinamični, dajih je mogoče sproti dopolnjevati in spreminjati. Program naj vsebuje osnovne podatke ustanov,, kdo ga je sestavll oziroma sprejel in potrdil, za katero obdobje velja in za koga je obvezujoč. Ob izdaji programa organiziramo razlago in izobraževanje za osebje, kije dolžno delati po sprejetem program..
Prednosti izdelanih programvv so številne. Zadostimo Zakonu o nalezljivih boleznih, ki predpssuje obvezen program preprečevanja in obvladovanje okužb v skladu z dogovorjeno doktrino izvajanaa vseh diagnostičnh,, terapevtičnih, negovalnih in drugih postopkov, sterilizacije, dezinfekcije, čiščenja in ravnanaa z odpadki (1). V primeru obtožbe o domnevii okužbi imamo dokument, iz katerega je razvidno, kako smo tudi v kritičnem trenutku ravnali, saj je običajno obvezujoč za vse osebje. Program omogoča enotno doktrino v ustanov,, kar skoraj vedno prinaša manj napak, boljše in lažje delo, večjo gotovott osebja pri delu, lažji nadzor nad pravilnim izvajaneem, poenostavljena nabava in nazadnje nižji strošk..
Program je tako dokument, ki ga lahko uporabimo navzven za dokazovanje enotne doktrine preprečvanja infekcij z uporabo razkužll v določeni ustanovi. Je pa tudi dokumett z navodili, ki veljajo navznoter in so obvezujoča za osebje na vseh delovnih mestih, kjer obstaja nevarnott okužbe oziroma sumimo, da bi lahko obstajala.
Osnovni model programa
Opremljenost umivalnih mest Potreba
Umivalna mesta naj bodo opremljena s higienskimi milnik,, ki imajo komolčno ali nožno aktivacijo in možnott menjave milnih plastenk. Mil zaradi možne kontaminacije ne prelivam.. Milniki naj bodo raje manjši kot večji. Umivalno mesto naj ima dozator za tekoče milo, za razkužllo in za negovalno mleko, po-dajalnik za zložene brisače in posodo za odpadk..
Cilj
Možnott pravilnega umivanja, razkuževanja, nege in brisanja rok.
Postopki
Pravllna uporaba milnikov (komoččna aktivacija, brez prelivanja). Ob menjavi milnih plastenk milnik očistimo, tudi sesalni sistem z vročo vodo, in razkužimo z alkoholnim razkužllom.
Sredstva
Milniki oziroma dozatorji, ki imajo komolčn,, nožno ali fotocelično aktivacjjo in sistem menjave plastenk. Podajalniki za zložene brisače; papirnaee brisače in posoda za odpadke z nožno aktivacijo in PVC vrečkami za enkratno uporabo.
Umivanje in nega rok Potreba
po umivanju rok obstaja, kadar so roke vidno onesnažene z organskim materialom ali močno kontamnirane s telesnimi tekočinami, po načelih osnovne higiene (ob prihodu na delo, po uporabi WC, pred jedjo in po njej) in pred kirurškimi postopki dela (7).
Cilj
so čiste in negovane roke z ohranjenim maščobno kislinskim plaščem.
Postopki
umivanaa so naslednji: na mokre roke nanesemo tekoče milo, ga spenimo in po točno določenhh kretnjah (zajamemo vse predele rok vključno z zapes--
Skubic M. Priprava programov razkuževanja za preprečevanje infekcij v zdravstveni dejavnosti
103
jem) manemo roke najmanj 30 sekund in ne več kot 60 sekund, roke spiramo z mlačno vodo 30 sekund in osušimo. Opisani postopek velja za higiensko umivanje rok. Namažemo jih z negovaniim in hkrati zaščinim mlekom, pred malico in odhodom domov pa lahko z bolj mastno kremo (5).
Sredstva
Kvalitetno tekoče milo, kije koži prijazno in derma-tološko testirano, mleko za nego rok, ki ne moti dezinfekcije, krema za nego pred malico in pred odhodom domov.
Razkuževanje rok
Higienska dezinfekcija rok
Potreba
Pred in po vsakem postopku dela na bolnikoii koži, sluznicah, ranah..., po vsakem stiku z bolnikom, ki je kužen ali samo sumimo, da je kužen, pred vsakim stikom z bolnikom, ki ima zmanjšano imunsko sposobnost, ter po vsakem kontaktu s predmeti, ki bi utegnili biti okuženi (3, 5, 7).
Cilj
Koža rok brez prehodne flore (patogene flore) in s tem prekinjena pot prenosa okužbe.
Postopki
Na suhe roke nanesemo približno 3 ml antiseptiaa in ga vtiramo 15 do 30 sekund, dokler roke niso suhe, in sicer tako, da zajamemo vso površino kože rok, vključno z zapestjem. Nanašanee antiseptika na vlažne roke ali ostanki mila povzročijo draženee povrhnjice. Antiseptika nikoli ne nanašamo na vlažno kožo, kajti na ta način bi ga razredčili in zmanjšaii njegovo učinkovitost (3, 5).
Sredstva
Antiseptik, ki deluje hitro in široko na problemsko tloro ter ima premaščevalce, ki koži pomagaoo ohranjevaii maščobno kislinski plašč in ne motijo učinka razkuževanja. Bolj učinkoviti od etanola so propana-li. Zaradi nanašalnega in sčasoma dražečeaa učinka klorheksidina na rokah le-tega ne svetujejo več (3, 5).
Kirurška dezinfekcija rok
Potreba
Pred operacijami in drugimi aseptičnimi postopki dela, ki zahtevajo kirurško razkužene roke. Pri kirurški dezinfekciji rok je potrebno uničiii tranzientno ali prehodno tloro rok in v kar največjem odstotku tudi rezidentno ali stalno floro rok, da le-ta ne more priti v stik z operativoo ranD za čas operaiivnega postopka (3, 5).
Cilj
Cilj kirurške dezinfekcije rok kirurške ekipe je, da je na njih v času operacije s čim manj mikroorganizmov in da tudi v primeru poškodbe kirurških rokavic preprečimo infekcijo. Znižanee števila mikrooganizmov prehodne flore od 2,5 do 3,4 log (log. stopnje), po nekateiih avtorjih celo do 5 log. Znižanee števila mikroorganizmov lastne flore pa od 1,5 do 2,5 log (5).
Postopki
Pred kirurško dezinfekcijo roke najprej kirurško umijemo. Kirurško umivanee izvajamo po točno določeni shem.. Raziskave so pokazale, da umivanee z antiseptičnimi mili ali miljenje, daljše od ~ne minute, nima boljših učinkov, lahko pa povzroči poškodbe kože. Čas miljenja naj bo 2-krat po I, ali največ 2-krat po 1,5 minute ob uporabi nežnega tekočega mila, ki je koži prijazno. Roke dobro speremo (najmano 30 sekund) in osušimo. Na suho kožo rok nanesemo 2-krat po 5 ml antiseptika in vsakič manemo 1,5 minute oziroma dokler se roke ne osušijo. Na razkužene in osu-šene roke namestimo sterilne kirurške rokavice (5, 6).
Sredstva
Za kirurško dezinfekcijo rok uporabljamo antisep-tike, ki začnejo hitro učinkovati, delujejo na široko problemsko floro, imeti pa morajo podaljaano delovanee z remanentnim učinkom, vsaj do treh ur. Bolj so učinkoviti propanoli kot etanoii ali jodovi proizvodi. Za remanentni učinek so dodane še ciljane učinkovine, kot so na primer klorheksidin, benzllalkohol in koži prijazna undecilenska kislina. Antiseptik ima lahko dodane premaščevalce za kožo, vendar ob sočasnem testiranju, da le ti ne motijo dezinfekcije (5, 6).
Razkuževanje kože
Potreba
Pred aseptičnimi postopki dela, kot so injekcije, cepIjenja, odvzemi krvi, prevezami in pred kirurškimi posegi in punkcijami telesnih votlin in sklepov. Torej pred vsakim posegom na koži, kjer bomo predrii ali na drug način načeli njeno površino (5, 8).
Cilj
Uničena prehodna kožna flora, pred operacijami in punkcijami pa tudi lastna flora na koži, kjer bo poseg potekal (3, 5, 8).
Postopki
Pred poseg,, kot so cepljenja, injekcij,, odvzemi krvi, na čisto in suho kožo nanesemo antiseptik (s tamponom ali pršenjem), počakamo najmanj 15 sekund oziroma dokler ni koža suha in izvršimo poseg (5, 6).
104
ObzorZdrN 1999; 33
Pred operativnimi posegi na čisto in suho kožo na-nesemo antiseptik (navadno obarvan), počakamo 1 minuto, postopek ponovimo in ko je koža suha, začnemo s posegom. Pred punkcijami je postopek enak kot pred operacijami. Nekateri avtorji svetujejo pri punkcijah celo 2 x 2,S-minutni kontaktni čas delovanja (5, 6).
Sredstvo
Za krajše aseptične posege na koži uporabljamo antiseptik, ki ima hitro delovanje, učinkuje na široko problemsko floro in ima lahko tudi podaljšano delovanje z remanentnim učinkom. Antiseptik je lahko brezbarven, ne sme pa biti dražeč za kožo. Za operativno in punkcijsko polje ravno tako uporabljamo antiseptik s hitrim in širokim delovanjem, imeti mora podaljšano delovanje z remanentnim učinkom (vsaj za 3 ure), dobro je tudi, da je obarvan in brez jodovih učinkovin, razen pri posegih plastične kirurgije, kjer zaradi kontrole tkiv uporabljamo ne-obarvane antiseptike. Antiseptiki morajo biti sprejemljivi za kožo. Uporabljamo propanole oziroma kombinacije z etanoli in dodatne učinkovine za re-manentno delovanje, kot so benzilalkohol, klorhe-ksidin in druge (3, 5).
Razkuževanje sluznic
Potreba
Pred diagnostičnimi in negovalnimi postopki dela na sluznici ust in žrela ter urovaginalni sluznici. Kot daljše profilaktično delovanje na omenjenih sluznicah pri bolnikih z znižano obrambno sposobnostjo oziroma pri katerih pričakujemo lokalne vnetne spremembe. Pri okužbah in lokalnih vnetjih na urovaginalni sluznici in sluznici ust in žrela (4-6).
Cilj
Uničenje patogenih bakterij, virusov, glivic in parazitov na omenjenih sluznicah, hkrati pa ohranitev fiziološkega pH in ohranitev fiziološko zaščitne flore (6).
Postopii
Na sluznice nanesemo s tamponom ali s polivanjem antiseptik in počakamo od 30 sekund do 1 minute, nato pričnemo s posegom. Pri terapevtski uporabi nanašamo antiseptik 2-krat dnevno in ga ne spiramo zaradi podaljšanega delovanja. Bolnik antiseptik grgra ali z njim razkužuje obzobna tkiva, odvisno od lokalizacije problema (6, 9).
Sredstvo
Antiseptik mora vsebovati učinkovine, ki delujejo na vso problemsko floro sluznic, učinkovine ne sme-
jo okvarjati sluznic, ohranjati morajo fiziološki pH in s tem fiziološko mikrofloro. Ne sme obarvati zob in sluznic, ne sme biti alergogen in toksičen. Delovati mora tudi v prisotnosti krvi in sluzi. Uporabljamo kombinacije klorheksidina, vodikovega peroksida, mlečne kisline z dodatki etanola ali oktinidin. Jodove učinkovine počasi opuščamo (4-6).
Razkuževanje kirurških inštrumentov in pripomočkov
Potreba
Po vsaki uporabi, in sicer pred čiščenjem in sterilizacijo. Termolabilne pripomočke, ki jih ne moremo sterilizirati, razkužujemo tudi pred uporabo (gastro-skopi, rektoskopi...) (2, 4,101 13).
Cilj
Dekontaminirani inštrumenti, ki jih lahko čistimo pred sterilizacijo brez tveganja infekcije. Končno de-zinficirani termolabilni pripomočki, ki ne predstavljajo prenosa infekcije pri posegu (4, 10, 13).
Postopii
Kirurške inštrumente in druge pripomočke, ki jih lahko potapljamo, takoj po uporabi odložimo v de-zinfekcijsko raztopino in počakamo, kolikor je potrebno, da razkužilo deluje. Ta postopek imenujemo začetna dezinfekcija ali dekontaminacija. Nato inštrumente očistimo, lahko kar v dezinfekcijski raztopini, če ima dodane čistilne komponente, dobro speremo, osušimo in pripravimo za sterilizacijo. Termolabilne materiale razkužimo, očistimo in namesto sterilizacije končno dezinficiramo, speremo in pripravimo za uporabo.
Inštrumente potapljamo v razkuževalnikih.
Pri čiščenju inštrumentov uporabljamo zaščitne rokavice, priporočljiva je tudi uporaba očal in maske, pri večjih pripomočkih pa zaščitni predpasnik (13).
Sredstva
Za začetno dezinfekcijo lahko uporabljamo alde-hidna sredstva, ki pogosto dražijo sluznice. V zadnjem času pa so na voljo alkilaminderivati oziroma glukoprotamini, ki ne hlapijo, dobro čistijo in so sprejemljivejši za osebje. Razkužilo mora uničiti vse vegetativne oblike mikoorganizmov, ne sme škodovati materialom, biti mora sprejemljivo za osebje in ekološko razgradljivo. Za končno dezinfekcijo inštrumentov, kjer je potrebna sporocidnost, še vedno svetujemo 2% glutaraldehid in upoštevanje kontaktnega časa (2 uri in več, odvisno od proizvoda).
Razkuževalniki naj imajo odcejalnik in pokrov. Materiali za razkuževalnike morajo biti termostabilni (2, 4,10, 13).
Skubic M. Priprava programov razkuževanja za preprečevanje infekcij v zdravstveni dejavnosti
105
Razkuževanje in čiščenje malih površin in predmetov
Potreba
Vse površine in vsi predmeii so potrebni čiščenja vsaj l-krat dnevno, ob večjem onesnaženju ali pred rizičnimi postopki dela po vsakem posegu. Predmeee in površine, ki bi utegnili biti okužen,, je potrebno tudi dezinficirati (izolacijski prostori, prevezovalni-ce, laboratorij, zobne ambulante, pregledovalne mize v ginekologi,i, pediatri,i, urgenci...) Ravno tako pa ee potrebno dezinficirati površino, kjer izvajamo asep-tični postopki dela (operacijski prostoii...) (13).
Cilj
Površine in predmeti, na katerih lahko izvajamo aseptične posege oziroma površine, ki se jih dotikajo bolniki in osebje brez nevarnosti, da bi se inficiraii (3, 10, 13).
Postopki
Površine in predmeee prebrišemo (včasih tudi po-pršimo) z razkužllom, kadar obstaja sum, daje površina okužen.. Če tega suma ni, površine prebrišemo le s čistilom. Površine v operacijskih prostoiih razku-žujemo pred postopki dela (13).
Sredstva
Za samo čiščenje ustreza čistilo, ki je nedražeee tako za osebje kot za bolnike, ki se hitro suši, ga ni potrebno spirati in je že pripravljena raztopina.
Za razkuževanje zgornjih površin uporabljamo al-koholno-čistilne pripravk.. Sredstva ne smejo dražiii osebja in bolniko,, ne smejo biti preveč agresivna (delamo tudi med postopki dela), biti morajo ekološko razgradljiva. Uporabljamo propanoee z dodatki bigvanidov in blagimi čistilnimi učinkovinami, ki jih ni potrebno spirati (11, 13).
Ultrazvočno čiščenje in deúinfekcija
Potreba
Ves inštrumentarij in predmeti, ki ga lahko potapljamo in ga želimo pred sterilizacijo še enkrat očistiti ali tudi dezinficirati (14).
Cilji
Brezhibno čisti in razkuženi inštrumenti, pripravljeni za uspešno sterilizacijo (14).
Postopki
V ultrazvočeem čistiIcu pripravimo čistilno ali kombinirano čistilno dezinfekcijsko raztopino, dodamo inštrumenee in nadaljujemo po navodilih proizvajalca ultrazvočnega čistiIca in čistila ozirom razkužila.
Sredstva
Čistila ali čistilna razkužilna sredstva na osnovi ten-zidov in glukoprotaminov ali aldehidov (14).
Strojno čiščenje in dezinfekcija Potreba
Potreba po strojnem čiščenju in dezinfekciji inštrumentov obstaja povsod, kjerkoii v zdravstveni dejavnosti uporabljamo inštrumente. Zaradi visoke cene ter-modezinfektorjev v večini opravljaoo ročno čiščenje in dezinfekcijo. Zaradi lažjih in hitrejših ter varnejših postopkov dekontaminacije so termodezinfektorji priporočljivi (14).
Cilji
Dezinficirani in čisti inštrumenti, pripravljeni za uspešne postopke sterilizacije, ali samo čisti pripomočk,, če Je-ti niso bili inficirani (14).
Postopki
Inštrumente in predmeee takoj po uporabi namestimo v mreže termodezinfektorja izberemo ustrezen program, dodamo čistilno ali čistilno-dezinfekcijsko sredstvo, sredstvo za nevtralizacijo in vključimo stroj.
Izbira programa je odvisna od materialov, ki jih vlagamo, in od želenega cilja.
Ce želimo pripomočke le očistiti, dodamo samo čistilno in nevtralizacijsko sredstvo in izberemo program na 65° C. Če izberemo program na 95° C, bomo izvedli tudi termično dezinfekcijo. Kadar želimo pripomočke, ki niso termostabilni, tudi dezinficirati, izberemo program na 65° C in dodamo dezinfekcijsko sredstvo (običajno aldehidno), če so materiali močno onesnažen,, pa še čistilno sredstvo (14).
Sredstva
Čistilna sredstva za stroje v obliki praškov ali tekočin, za temperature do 65° tudi encimska sredstva. Za dezinfekcijo običajno aldehidna sredstva in za nevtralizacijo fosforno ali citronsko kislino (14).
Razkuževanje talnih in drugih večjih površin Potreba
Kadar so površine kontaminirane in operacijske sobe pred postopki dela, sicer talne površine le čistimo
(13).
Cilj
Čiste in varne površine glede prenosa okužbe.
Postopki
Razkuževanje talnih površin izvajamo s čistilom, ki je istočasno tudi razkužilo, po postopkhh čiščenja.
106
ObzorZdrN 1999; 33
Občasno se površine temeljito očisti samo s čistilom, da odstranimo mikrofilme, ki jih zaradi podaljšane dezinfekcije ustvarjajo razkužila (13).
Sredstva
Razkužilo in istočasno tudi čistilo, ki sta kompati-bilna. Mora imeti dobre čistilne in dezinfekcijske učinke, biti mora ekološko razgradljivo. Vse bolj svetujejo nealdehidna razkužila na osnovi alkilaminderiva-tov oziroma glukoprotaminov (1,,13).
Vsa razkužila morajo biti testirana po metod,, kije veljavna v držav,, kjer so proizvedena. Slovenija nima lastnih testnih metod in povzema metodo DGHM oziroma zadnje čase metodo CEN. Razkužila spadajo med zdravlla skupine C (antiseptiki) in O (razkužila za predmeee in površine). Potrebno jih je registrirati na Uradu za zdravlla (12).
Sklep
Priprava in izdelava programvv o uporabi razkužll v zdravstveni dejavnosti nam res vzame nekoiiko časa, vendar so prednosti številne in odtehtajo vložek priprave. Upoštevamo predpss iz Zakona o nalezljivih boleznih, postopke razkuževanja poenotimo za celo ustanovo. Program je hkrati dokumett o načinu in postopkhh dela pri razkuževanju in o izboru ustreznih sredstev. To omogoča boljše in natančnejše delo, omogoča lažji nadzor, vse to pa pripomoee k preprečeva-
nju in obvladovanju infekcij v zdravstveni dejavnosti.
Literatura
1.   Zakon o nalezljivih holeznih. Ur. List RS šl. 69/1995.
2.   Guhina M. Dolinšek M. Škerl M. Bolnišničaa higicna. Ljuhljana: Katedra za mikrobiologijo in imunologij.. Medicinska fakulteta. 1998: 302.
3.   Richard P. Wenze.. Prevention and Control of Nosocomial lnfections. Baltimore, Maryland: Williams & Wilkins. 1997: 317^120.
4.   Dragaš AZ. Preprečevanje infekcij v zdravniških ordinacijah. LjubIjana: Državna založha Slovenije. 1993: 20-53.
5.   Kramer A et al. Klinische Antiseptik. Berlin: Heidelberg: New York: Springe.. 1993:7-274.
6.   Kramer A. Wendt M. Werner HP. Moglichkeiten und Perspektiven der klinischen Antiseptik. Wieshade:: Mhp Yerlag. 1995:I5-90.
7.   Lužnik Bufon Tet al. Bolnišnična higiena in nadzor okužh v cnotah za intenzivno terapijo. Ljubi jana:*Sekcija za klinično mikrobiologijo in hospitalnc infekcjje Slovenskeaa zdravniškega društva. 1998: 20-6.
8.  Thumler P. Hsieh MS. Bedarf und Yerhrauch chemischrr Hautan-tiseptika. Dusseldoff henkel GY. 1982: 11-76.
9.   Dragaš AZ. Oralna hakteriologija. Ljuhljana: Državna založha Slovenije. 1996.
10. Howard JH. Cascwell M. Hospital infcction contro.. London: Saunders. 1994.
1 I. Desinfektionsmittel - Liste der DGHM. Wieshade:: mhp-Yerlag. 1997.
12.    Zakon o zdravliih - Medicinal producss acl. Slovensko farmacevtsko društvo. Ljubljana. 1996: 18.
13.    Hygiene Handhuch. Der Wegwesser zur Praxisnushen Krankenhaus-Hygiene. Hcnkel Hygicne GY Pharmadicnst. Düsseldorf. 1991.
14.   Thermssche Desinfekion in Desinfektinn und Reinigungsautomaten - Chemische Desinfektion im Tauchhad und manuele Reinigung. Miele Medizin -Tcchnick. 1994: 8: 4-10.