OKROGLA MIZA DOGOVOROV
Pogovor o razvoju
V občlnl Center ao blll v sedanjem srednjeročnem obdobju doseženl dobrl rezultatl, kl pa Jih spremljajo tudl nekatera negativna glbanja In težnje. Te so posledlca preteklega neus-kla/enega In enostranskega gospodarskega razvoja, terprepo-čaanega uresnlčevanja sprejetlh ukrepov gospodarske poll-tlks, pa tudl sedanjlh mednarodnlh ekonomaklh In polltlčnlh zaostrftev In proceaov. Sedanjl srednjeročnl razvojni načrt se izteka, In prav zadnje polletje Je mlnllo v znaku oatrlh zveznlh ukrepov In prizadevanj vae Slovenlje za atablllzacljo goapodar-atva. Istočasno prlpravljamo razvojne načrte že za naslednje srednjeročno obdobje 1981 - 85.
Kakšne razvojne okvlre bodo določall našemu goapodaratvu? O tem je tekla beaeda prl okrogll mlzl v uredništvu »Dogovo-rov«.
DOGOVORI: Kako bodo trijepaketi ukrepov zveznega izvršnega sveta vplivali na oblikovanje načrta razvoja občine Ljubljana Center v naslednjem srednjeročnem obdobju ?
POMPE: Občina Center ima malo in-dustrije, močno trgovinsko dejavnost, močno grafično industrijo, in šibko storitveno in proizvodno obrt, na kate-re močno vplivajo svetovna dogajanja in tudi gibanja na celotnem jugoslo-vanskem trgu. V preteklosti smo tudi zanemarjali lastno surovinsko bazo in se raje odločali za licenčne odnose, kot pa uporabljali lastno znanje, zato je prišlo do prenapete konjunkture ter prehitrega in večkrat ne zadosti pre-mišljenega zadolževanja doma in na tujem. Z vso ostrino in odločnimi ukrepi je potrebno gospodarstvu omo-gočiti normalen razvoj, zato bo tudi načrtovana rast gospodarstva poča-snejša, kot je bila v prejšnjem ob-dobju.
DOGOVORI: V osnutku družbenega plana je zapisano, da bodo imele pre-dnost dejavnosti, ki imajo primerjalne prednosti za razvoj?
POMPE: To so optika in elektroopti-ka ter elektromedicina, povezana z medicinskim inženiringom, kovinsko-predelovalna industrija, industrija predelave papirja, grafična industrija, gradbeništvo, drobno gospodarstvo, to je storitvena in proizvodna obrt, vpeljava taksijev v javnem prometu ter razvoj telefonskih in telegrafskih zvez.
DOGOVORI: Kakšni so konkretni razvojni načrti teh panog?
POMPE: Iskra, DO Industrija za te-lekomunikacije, elektroniko in elek-tromehaniko iz Kranja, TOZD Tovar-na optičnih in steklopihaških izdelkov Ljubljana, je pripravila program izde-lovanja elektromedicinskih izdelkov in naprav za diagnostiko in terapijo. S pridom bo uporabila znanje, nakopiče-no na inštitutu Jožef Stefan, Fakulteti za elektroniko in svojih tovamah, ter nadomestila opremo, ki jo zdaj uvaža-mo. Tržne analize so pokazale, da bo lahko kar okoli 60 odstotkov izdelkov izvozila.
Tovarna dvokoles Rog doživlja po-novni razcvet. Na stari lokaciji bo mo-dernizirala naprave in začela izdelova-ti sestavne dele za navadna, specialna ter otroška kolesa. V gradbeništvu je opazen viden, bolj kakovosten razvoj. Podjetji Slovenija ceste-Tehnika in Gradis sta razvili skupen inženiring, in v Iraku dobili velik posel, ki bo trajal pet let.
Z jjubljanskega polja se bodo odse-lUe gramoznice. Gradbinci bodo poso-dobili in razširili kamnoloma in pesko-kopa v Kresnicah in na Verdu, kar je z ekološkega ozira še kako pomembno, saj je nivo podtalnice in s tem nemote-na oskrba z zdravo pitno vodo že moč-no ogrožena.
POTOČNIK: Imamo zunanjo trgovi-no, grosistično in drobnoprodajno mrežo, ki ]ih je treba razvijati naprej, vendar načrtneje kot do zdaj. Zunanja trgovina se peča zgolj s posredova-njem v klasičnem smislu, kar je ra-zumljivo, saj nima ozadja oziroma bla-govnih fondov. S planskimi dokumen-ti bomo morali organizacije zadolžiti,
da se bodo poslovno in dohodkovno povezale s proizvodnjo, ki je izvozno usmerjena, in jo tudi spodbujale. Obe-nem imajo tudi pregled nad uvozom in bodo morale proizvodnjo usmerjati tu-di v tiste izdelke, ki jih zdaj uvažamo.
Se naprej moramo razvijati trgovino na debelo, ki je nedvomno potrebna tam, kjer je njeno posredovanje bolj gospodarno, kot neposredno trgova-nje med izdelovalcem in končnim pro-dajalcem.
Trgovina na drobno pa se mora v naši občini specializirati. Trgovske or-ganizacije moramo spodbuditi, da bo-do razvile mrežo majhnih, specializira-nih prodajaln, butikov. V njih bodo prodajale majhne serije izdelkov, ki bodo narejeni po zadnji modi in iz ka-kovostnih materialov, bolj kakovostna kot zdaj pa bo morala biti tudi postrež-ba, ki bo zadovoljila kupca, ki postaja pri nas (upravičeno) vse bolj zahteven.
DOGOVORI: V trgovini že obstajajo SOZD, ki pa, kot je bilo že večkrat poudarjeno, ne opravljajo sprejetih za-dolžitev in nalog. S kakšnimi ukrepi jih nameravate spodbuditi, da se bodo končno že začele povezovati s proiz-vodnjo ?
POTOČNIK: S problemom sozdov se ubadamo že vse sedanje srednjeroč-no obdobje, dejanskih uspehov pa ni-smo dosegli. Menim, da bo treba vsaj v sestavljenih organizacijah, ki združu-jejo manjše trgovske organizacije sa-mo zato, da bi se te nekam skrile, niso se pa pripravljene specializirati in spremeniti ponudbo, učinkovito ukre-pati. Če ne bo šlo drugače, bo potreb-no zamenjati kadre, in to še posebno v nabavnih službah, ki s tipičnimi kupo-prodajnimi odnosi obvladujejo bla-govne tokove, za dohodkovne poveza-ve s proizvodnjo pa so gluhe, ali pa jih sploh ne priznavajo. Sodelovanje trgo vine in proizvodnje pri ustvarjanju in delitvi dohodka pa je temeljni razvojni cilj.
POMPE: Pri tem ne gre za problem dveh kolektivov, ampak za nekaj posa-meznih strokovnih struktur, ki se na vse načine otepajo sprememb v kupo-
prodajnih odnosih in odnosih s proiz-vodnjo. To je dejansko velik problem, in potrebne bodo tudi določene zakon-ske spremembe, če želimo napredek na tem področju.
DOGOVORI: Ali lahko navedete konkretne trgovske organizacije, ki se tako trdovratno otepajo uvesti kako-vostnejše organizacijske oblike in od-nose v poslovanju?
POTOČNIK: Izvršni svet skupščine občine bo podrobno raziskal stanje v trgovini in podatke kmalu dal na raz-polago sredstvom obveščanja.
DOGOVORJ: Na področju gostin-stva in turizma ima občina Center praktično še neizkoriščene možnosti, ki so velike. Pri tem imamo v mislih Staro Ljubljano, ki je primerna pravza prijetne gostilne, majhne obrtne de-lavnice in trgovine, skratka, lahko jo napravimo zanimivo za domačega in tujega turista in, ne nazadnje, tudi za Ljubljančana?
POMPE: Stara Ljubljana je primer-jalna prednost, pa tudi slabost. To je dejansko zgodovinsko jedro, izredno lepo in dragoceno, obenem pa v mno-gočem zanemarjeno in komunalno neopremljeno. Potrebni so krepki po-segi, ki pa so izredno dragi. Naš izvršni svet je imenoval posebna delovna tele-sa, ki skrbijo za razvoj posameznih de-lov starega mestnega jedra. Petkov-škovo nabrežje bo postalo logičen po-daljšek Vodnikovega trga, kjer bo cvetlični trg, prodajali bodo še izdelke domače slovenske obrti in podobno. Narejen je že prvi del študije za pro-stor med Stritarjevo ulico, Mestnim trgom, Cankarjevim nabrežjem in Čevljarskim mostom. Tu bo Ribji trg z vodnjakom, ribjimi trgovinami in go-stilnami
POTOČNIK: Tudi tu bo potrebno zahtevati, da bodo gostinske organiza-cije specializirale ponudbo, in si s tem zaslužile prednosti, ki jih zagotavlja Stara Ljubljana. Če tega ne bodo pri-pravljene izpolniti, jim bo treba odvze-ti lokale in jih ponuditi drugim, ki se bodo pripravljeni prilagoditi novim zahtevam.
DOGOVORI: Znano je dejstvo, da Ljubljana nima visoko produktivne industrije, ki bi ustvarila dovolj do-hodka, zato na področju družbenih de-javnosti močno zaostaja za vse večjimi potrebami, saj se mesto skokovito ve-ča. Kakšne naloge ste si zadali na tem področju?
POMPE: Ljubljana res ni pretirano industrijsko razvito mesto, vendar po dohodku ni tako revna, da bi spadala med nerazvita področja, in menim, da lahko ugotovimo edino to, da so posa-mezne ljubljanske občine različno ra-zvite, imajo različne dejavnosti in ra-zlične vire oblikovanja sredstev za za-dovoljevanje splošnih potreb.
KOMPARE: Ljubljana je mesto, ki je imelo zelo velik priliv novega prebi-valstva, kar je posledica obsežnega za-poslovanja. Zaradi tehnološke zastare-losti, slabe organizacije in slabega iz-koriščanja delovnega časa, smo druž-beni proizvod povečevali tako, da smo postavljali nove zmogljivosti, ki so za-htevale veliko živega, pa relativno ma-lo minulega dela: Zaposlovali smo vse
več ljudi, naglo naraščanje prebival-stva pa je pomenilo tudi povečevanje potreb po družbenih dejavnostih. Rav-no zato smo si v letošnjih smernicah zadali nalogo, da bomo spremenili od-nose med živim in minulim delom, in zelo racionalno zaposlovali.
Poudariti pa je treba še naslednje. Ljubljana je eno tistih mest, ki daje največ sredstev za republiško in po-dročno solidarnost. Občinam mora tu-di zagotoviti tisti minimum sredstev, ki je potreben za skladen razvoj. To pa pomeni, da mesto vendarle ustvarja veliko sredstev, ki pa se jih veliko od-teka v republiko in regijo, zato obstaja-jo določene težave. V naslednjem sred-njeročnem obdobju se bomo morali zelo stabilizacijsko obnašati. V vseh dogovorih in smernicah za sestavo planskih dokumentov je zapisano, naj bi sredstva za družbene dejavnosti na-raščala za 4 odstotke na leto. To pa pomeni počasnejši razvoj in omejitve tudi tam, kjer smo že dosegli napre-dek. Prednosti pa bo imelo otroško varstvo, usmerjeno izobraževanje in osnovno zdravstveno varstvo.
DOGOVORI: Kakšno je stanje v vzgoji in varstvu predšolskih otrok?
KOMPARE: Tudi to področje je spe-cifično za našo občino. Imamo 35.000 prebivalcev, zaposlenih pa je 70.000 delavcev iz širšega območja, od tega 57 % žensk.Veliko jih vozi otroke v var-stvo k nam. Zanje imamo 2672 mest, ki jih uporablja le dve tretjini otrok iz naše občine, drugi prihajajo iz drugih občin. Veliko več naših otrok tudi ne bomo mogli vključiti v to varstvo, vsaj dokler druge občine, z izgradnjo novih vrtcev, ne bodo razbremenile naših zmogljivosti. Zato si bomo prizadevali vključevati otroke z drugimi oblikami - s skrbjo vrtcev za otroke, ki niso v rednem varstvu, z nadaljnjim razvo-jem male šole in podobno.
DOGOVOBI: Prav sedaj je začela šolanje prva generacija dijakov in štu-dentov usmerjenega izobraževanja. Kakšne so naloge občine Center v na-slednjem srednjeročnem obdobju in kako jih namerevate izpolnjevati?
KREMSER: V občini Center imamo v procesu usmerjenega izobraževanja naslednjo nalogo: odpraviti moramo neskladje, ki je nastalo med potrebami združenega dela po kadrih, in kadri, ki so jih do zdaj usposabljale šole. V na-slednjem srednjeročnem obdobju na-meravamo s politiko štipendiranja združenemu delu zagotoviti tiste ka-dre, ki jih zares potrebuje.
KOMPARE: Morali pa bomo tudi zagotoviti, da bodo imele organizacije združenega dela ustrezen vpliv v po-sebnih izobraževalnih skupnostih. Združeno delo pa je seveda dolžno za-gotoviti dovolj mest za delovno prakso učencev usmerjenega izobraževanja, kar je pravzaprav eden od ciljev re-forme.
DOGOVORLZaposlovanje  nam  je
prejšnja leta močno uhajalo z vajeti. V sedanjem trenutku je pravsmotrno za-poslovanje ena temeljnih postavk uspešnih naporov za stabilizacijo ce-lotnega gospodarstva, enako pa bo tu-di v prihodnje.
POTOČNIK: Negativne izkušnje z nesmotrnim zaposlovanjem v prete-klosti so nam resno opozorilo, da mo-ramo to področje umiriti. V procesu usmerjenega izobraževanja moramo zagotoviti vse pogoje, da bomo izšolali tak kader, ki ga res potrebujemo, in ga zaposlili tam, kjer bo lahko kar največ prispeval družbi.
KOMPARE:Pozabiti pa ne smemo dejstva, da je izobrazbena raven delav-cev v naših OZD še vedno zelo slaba, in da narašča število priučenih delav-cev. Če bomo hoteli dvigniti kakovost dela, uporabljati več znanstvenega de-la v proizvodnji, skratka razviti viso-koproduktivno gospodarstvo, bodo morale OZD več skrbi posvečati dvigu izobrazbene ravni zaposlenih, drugače ne bodo mogle izpolnjevati planskih zadolžitev.
KREMSER: Ali pa bodo morale OZD začeti izmenjavati kadre, kar je tudi eden možnih načinov.