Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIK GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE. Izhaja vsako sredo in soboto. Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemalo. Uprava: Maribor, Ruška c. 5, poštni predal 22. Ljubljana VII., Zadružni dom. Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za ino< zemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služilo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1’— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1'— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2-25D. Pri večjc-m številu objav popust. Št. 68. Sreda 24. avgusta 1927. Leto II. Demoralizatorjem politične javnosti. V vsakem volilnem boju, odkar Postaja socialistično delavstvo politično nekoliko močnejše, prihajajo Meščanske stranke z najrazličnejšimi metodami boja na dan, hoteč zavesti delavstvo in napraviti zmedo med njim. Zahrbtno najemejo ljudi, Ki trosijo nesporazumljenje v delavskih vrstah. Tak način boja je grd, Je nemoralen, ker se vedoma opira ,na lažnjive premise in koncepcije. I o dokazuje pa tudi, da meščanstvo Pri nas bistva politike ne jemlje kot resen problem, ampak le kot sredstvo za osleparjenje delavskih volil-cev za glasove. Omenili smo že zadnjič, da je klerikalna stranka uganjala ob brutalnem umoru s. Fakina v Trbovljah velikansko demgaogijo s tem. da je zverinski umor izrabila proti demo-£ratom politično, ko je pa šlo za izboljšanje socialnih razmer rudarjev "i njih svojcev, je klerikalna stranka umolknila prav tako kot demokratska. — »Slovenec« od nedelje zopet >'a isti način pogreva zločin, ki se je takrat dogodil v Trbovljah, toda molči kljub temu, da smo ga pozvali, ,lai vendar rajši pove, kaj je dejansko storil za tisoče živih rudarjev 'n njih svojce, in sicer takrat, ko so sedeli njih predstavniki v objemu z demokratskimi predstavniki v upravnem odboru rudarske industrije. Vedeti smo hoteli, kaj so storili navedeni Predstavniki in njih stranke za rudarje v dolgotrajni neznosni bedi? ' Oda odgovora ni, dejanja ni, ker Jim je ljubše, da narod umira, kakor da bj zahtevali, da bogati tuji kapitalizem odstopi nekaj svojega velikega dobička izmučenim rudarjem. m fr1^010 si v°lilno borbo še dalje. Nedeljski »Slovenec« prinaša dopis »starega socialista«, v katerem pogreva tiste laži, ki ji,i čitamo vsak dan v mescanskem časopisju in pa v Bernotovem in Gustinčičevem. Predvsem pribijemo dejstvo, da zaveden socialist takega dopisa ni Poslal »Slovencu«. Ne more biti tak človek prepričan socialist. Najbolj nas pa zanima v tem do-Pisu zopet trditev, da socialistična stranka podpira in sodeluje s samostojnimi demokrati ter stara laž, da ?° socialisti snovali napredni blok ‘td. Na to moramo seveda še enkrat °dgovoriti. Socialistična stranka je stranka ? svojim razrednim programom dejanega ljudstva. Načelo razrednega je, da vodi stranka svojo samo-jst°jno socialnopolitično razredno )()*'bo proti politiki kapitalizma »Ploh. Zaradi tega bi bila politika v(?cialistične stranke, ki bi podprla J1'i utrjevala moč klerikalne, deino-ratske ali pa katerekoli druge me- Ljubljana, 21. avg. 1927. ščanske politične stranke v jedru pogrešena. Iz teh političnih razlogov Socialistična stranka kot razredna proletarska stranka ne more podpirati napredka meščanskih strank ne s svojim zadržanjem ali celo s svojim sodelovanjem. To je načelo in po tem načelu se naša stranka tudi ravna. Slovenski klerikalizem to prav dobro ve, vendar pa hoče omenjene laži fruktificirati tudi v sedanji volilni borbi. Menimo pa, da tem lažem tudi najbolj zatelebani pristaš klerikalizma ne more več verovati, ker so že smešne. Omenjeni »dopis« »Slovenca« trdi dalje, da je treba v političnem boju uničiti najprej najnevarnejšega, oziroma najmočnejšega političnega sovražnika. Če »Slovenec« iskreno misli tako, kakor je napisal, potem je pač uničenje političnega klerikalizma v prvi vrsti potrebno, ker ravno klerikalizem je pri nas najmočnejši in najbolj škodljiv ter se je prodal sedaj še z dušo in telesom obstoječemu vladnemu režimu. S stališča socialistične stranke pa je seveda potreben boj proti meščanskemu kapitalizmu na celi črti. Kakšni tepci bi bili socialisti, če bi enkrat podpirali klerikalizem, enkrat pa demokrate! Ce bi podpirali eno teh kapitalističnih strank zato, da se te med seboj uspešneje uničujejo, bi s tem dosegli samo to, da bi najprej pomagali uničevati eno meščansko stranko in ko bi bila ta dovolj oslabljena, bi se pa zopet zvezali s slabejšo in pobijali tisto, ki je postala močnejša. Ali ne bi bilo to smešno. Če bi hoteli delati tako, potem bi nikdar ne napredovali in se ojačili v svojem razrednem boju, ampak bi bili ostali le orodje buržuazije. Te sramote, take neumne politike pa socialistična stranka ne bo vodila, dokler bo razredno socialistična. »Slovenčev« »dopisnik« je torej jako plitev politik in nezaveden, če misli, da bo delavstvo sledilo takim blaževim žegnom in modrostim. Boj socialističnega delavstva gre ravno za tem, da napravi razredno, ločilno črto med buržuazijo in nje hlapci ter socialistično prepojenim delovnim ljudstvom, ker je to predpogoj razrednega boja. Socialistično naziranje in interesi delovnega razreda v človeški družbi so impulzivna podlaga razrednemu boju in je zato potrebna popolna emancipacija od vseh tujih meščanskih vplivov na razredni boj. I o si naj zapomnijo vsi oni, ki mislijo, da se jim posreči zavreti prodiranje socializma z nelepimi manevri. ^ uciduzma z neiepir Občinske volitve v Ljubljani, 2. oktobra 1927. J o štirih letili komisarijata na Jupljanskem magistratu je končno l .ločen dan občinskih volitev v Jubljani na dan 2. oktobra t. 1. Za-ointo zajamčene avtonomne pra- 1 mestnc občine so bile v zadnjih ‘n na naiKrši način kratene in ■ rav mnogo partizanskih stvari se Je izvršilo v tej dobi, in sicer tudi takih, ki so občino in Občinarje občutno oškodovale. Ne bomo danes govorili o teh stvareh, ker bo še prilika. Ozreti se pa moramo na dejstvo, da se že sedaj tepo klerikalci in demokrati, kdo bo gospodaril v novem občinskem svetu, čeprav niti še ne vemo, ali se bodo te volitve izvršile ali rte. Socialistična stranka pa mora ob tej priliki prav posebno povdariti, da je prav naša stranka dala, ko je bil župan še pokojni sodr. dr. Perič, iniciativo in izdelala načrte za razne mestne naprave, kopališča, socialno-politični odsek (ki ga je demokratski sosvet demontiral), službene rede itd. V pogledu stanovanjske akcije ima zasluge le še sedanji vladni komisar g. A. Mencinger, ki je započeto stanovanjsko akcijo po naših predlogih nesebično nadaljeval. Govorili pa bomo še tudi o tem, kakšne težave so delali demokrati, kako so zvišali užitnino in kako so očitali pokojnemu sodrugu dr. Periču grehe, ki jih imajo sami na vesti. Ljubljana ima zopet volilni red s čistim proporcem. Zaraditega je jasno, da bodo šle v volilno borbo vse stranke samostojno. Socialistična stranka in »Zedinjenje« bosta tudi pri teh volitvah nastopili skupno ter razvili potrebno agitacijo, da prideta v občinskem svetu do primer- nega vpliva. Sodrugi, pripravite se tudi na te volitve. Poznan Vam je lepi socialpolitični občinski program bivšega kluba ljubljanske krajevne organizacije, zato Vam bo tem lažje delati na to, da Socialistična stranka in Zedinjenje« dobita zadostno zastopstvo v novem občinskem svetu. Naša naloga ne more in ne sme biti, da bi kakorkoli podprli klerikalce ali demokrate, ker s tem izgubimo sami vpliv v občini. Močno zastopstvo bomo imeli v občini le takrat, če bomo sami poslali sposobne sodruge v občinski svet in čim več jih bo, tem več bodo imeli vpliva pri reševanju občinskih zadev. Položaj v Ljubljani je tak, da občinski svet brez socialistov ne bo imel absolutne večine, če bodo volilci storili svojo dolžnost. Sodrugi, volilci, če bi volitve izpadle drugače, bi volilci s tem dokumentirali ali svojo nezavednost ali pa svojo hlapčevsko naravo. To, sodrugi, se pa ne sme zgoditi! Volitve v zagrebško delavsko zbornico. V Zagrebu, sredi julija 1927. meni naprtiti. Seveda je to še dvakrat neumnejša laž, ker so se ti dogodki vršili tri mesece pred razpisom zborničnih volitev, to je januarja in februarja, torej v času, ko sem jaz v Sloveniji prav pridno agitiral za skupno listo v oblastne skupščine in ko nisem še niti slutil, da bom kedaj tudi po zagrebških pisarnah trgal svoje hlače.) Drugi njihov očitek je pa, da so naši sodrugi zakrivili, da železničarji in rudarji za volitve v zbornico niso imeli volilne pravice. Iz korespondence, ki se je vršila med Glavnim volilnim odborom in med rudarskimi bratovskimi skladnicami in železničarsko bolniško blagajno, je pa razvidno, da je Glavni volilni odbor opetovano pozval omenjene, naj izdelajo volilne imenike in jim obljubil, da bo stroške za izdelavo takoj poravnal (35 para za ime). In ko kljub vsem urgencam tega niso izvršile, je odposlal ministrstvu za socialno politiko nujno pritožbo. Obenem je pa razposlal Glavni volilni odbor okrožnico vsem krajevnim volilnim odborom in vsem priključenim organizacijam instrukcije, naj pozovejo rudarje in železničarje, da svojo volilno pravico ureklamirajo. Obenem je pa podaljšal rok za reklamacije za 5 dni. (Tozadevna okrožnica na razpolago.) Naše organizacije so to tudi v resnici storile. V njihovo častno priznanje je treba ugotoviti, da so ure-klamirale okoli 7000 rudarjev in železničarjev, ki jim je bila na ta način priborjena volilna pravica. Komunistične organizacije pa tega niso storile, kajti njihovih urekla-mirancev ni niti sto. Nasprotno! One so to delo še našim otežkočale. Tako n. pr. so v zagrebški železniški delavnici komunistični zaupniki plašili delavce, naj se ne dajo zapisati, ker so ti spiski namenjeni — vojaščini! Sicer o tej stvari še ni spregovorjena zadnja beseda, ker bo Glavni volilni odbor s pisci dotičnih člankov se posebej' obračunal. Jaz sem zadevo pojasnil le v kolikor se tiče naših organizacij, in vsak, ki ni slep, vidi, da so povsem in popolnoma storile svojo dolžnost. Volitve v tuk. Delavsko zbornico, ki bi se imele vršiti letos 25. septembra, so povzročile v komunističnih listih precej vika in krika. Deloma so prešle te polemike tudi v slovensko časopisje, zato sem se namenil napisati za »Del. Politiko«- članek, ki naj cenj. čitateljem temeljito razjasni te dogodke. Pripominjam, da so mi dali zagrebški sodrugi vse potrebne podatke in mi omogočili upo-gled v oficijelne dokumente, ki se tičejo te zadeve. Pa začnimo pri začetku spora: Komunistično časopisje je obdolžilo upravo stare Del. zbornice, da ni hotela registrirati njihovih organizacij in da jim je s tem onemogočila postaviti svojo kandidatno listo. Iz tozadevne korespondence, ki se je vršila med temi organizacijami in med upravo zbornice, sem se pa prepričal: 1. Nekatere organizacije, n. pr. Savez šivačev (krojaška organizacija), so bile brez vsakega pridržka registrirane. 2. Nekatere organizacije so vložile zahtevo po registraciji, a niso priložile k vlogi pravil (statuta), kar je samo po sebi razumljivo, da bi morale storiti. Konštatiram pa, da njihova registracija ni bila odklonjena, pač sem razvidel iz kopije dopisa, ki jim je bil poslan, da se je od njih zahtevalo, naj pravila naknadno pošljejo. 3. Odklonjena je bila samo ena organizacija in to »Savez radnika metalne industrije i obrta«, ki ima svoj sedež v Beogradu. Odklonjena je bila zato, ker po njenih lastnih podatkih ni imela na teritoriju zagrebške zbornice niti ene podružnice. (Kovinarske delavce, v kolikor jih imajo komunisti organizirane, so priključili železničarjem.) Iz teh konštatacij, ki jih zagrebška Del. zbornica lahko vsak čas z oficijelnimi dokumenti podpre, je razvidno, da so sodrugi, ki so sedeli v upravi stare Del. zbornice, povsem pošteno in korektno postopali. Nasprotno je pa resnica, da je komunistično časopisje prav otroško neumno lagalo in to iz vzrokov, ki jih born kasneje.pojasnil. (Ljubljanska »Enotnost« je hotela ta »greh« pred vsem Naposled mi preostaja še ugotovitev, zakaj so komunisti zagnali toliko vika in krika, na drugi strani pa niso vložili niti svoje kandidatne liste, čeravno so prav dobro vedeli, da jo lahko. (Treba pojasniti, da jih je predsednik stare zbornice, ki je bil ob enem član Glavnega volilnega odbora, sodr. Pero Marjanovič, ope-tovano pozval, naj vlože listo, da vidimo njihove organizatorične sposobnosti.) Ali oni niso kljub vsemu niti poskusili sestaviti liste in sicer zato, ker so se — zbali! Oni dobro razumejo, da pri takih volitvah ne zmaga tisti, ki mnogo kriči, temveč tisti, ki ima do potankosti izvedeno organizacijo podrobnega dela. In to tistega podrobnega dela, ki ne prinaša slave. Ker so to že iz vsega početka vedeli, zato so se trudili, da pridobe za svojo listo še vse druge nevtralne organizacije, tipografe, tramvaj-ce, bančne uradnike itd. Dokler je bila možnost dana, da bodo šli ti z < njimi, so se trkali ponosno ob svoja prsa in obljubovali, da bodo vrgli slehernega »socialpatriota« iz zbornice. Toda te organizacije so se odločile in sestavile skupno listo z našimi organizacijami, o katerih so vedele, da so solidne in da imajo dobro organizirano podrobno agitacijo. S tistim trenutkom, ko je bilo to očito, se je komunistom povesila glava in prepustili so zbornico našim organizacijam — brez boja! Z drugimi besedami povedano: sramotno so pobegnili iz bojnega polja! Naj pišejo sedaj karkoli hočejo. Dejstvo je, da je s tem prešla največja Delavska zbornica končno in definitivno pod okrilje naših organizacij, ki jo bodo znale zgraditi tako, da bo v čast in ponos hrvaškega delavstva. V kolikor sem k temu tudi jaz pomagal, bom na ta čin vedno ponosen! France Svetek. Zakaj hočejo usmrtiti Sacca in Vanzettija? Kakor je razvidno iz dosedanjih poročil, je višje sodišče države Mas-sachussets zavrnilo priziv za obnovitev procesa proti sodrugoma Sac-co in Vanzetti. Omenjena sta bila obdolžena ter na smrt obsojena, ker sta baje dne 5. aprila 1920. 1. izvršila roparski napad na uradnika neke tovarne čevljev, ga usmrtila ter mu odnesla šestnajsttisoč dolarjev. Par mesecev popreje, 24. dec. 1919. 1., se je v istem kraju izvršil enak napad, tudi na enega uradnika neke druge čevljarske tovarne. Imel je s seboj tri-desettisoč dolarjev, ki so mu bili ukradeni, on sam je le po srečnem naključju ušel smrti. Vsa policijska poizvedovanja po roparjih so ostala brezuspešna... V preiskavi je pa nastal naenkrat pre-okret. Amerikansko sodišče, pod vodstvom generalnega državnega pravdnika Polmerja, je namreč ravno takrat organiziralo veliko gonjo za vsemi delavskimi levičarskimi elementi. Izrabilo se je podivjanost povojue dobe in na umeten način gojeno mržnjo napram vsem tujcem v korist razrednega sodišča. Polovilo se je vse tujerodne delavce z NČT/ LN>~/ •>J*-/ 'XS-/ Uvs~/ !>-č-/ SINALCO (BREZ ALKOHOLA /»n tsEm mm. motivacijo, da so boljševiki ter anarhisti. Nekaj teh revežev so samo deportirali, vse druge pa pozaprli. V zaporih so jih grozno mučili ter nekaj celo umorili. Med umorjenimi je bil tudi neki anarhist, Salfedo, somišljenik in rojak obeh omenjenih Italijanov. Detektivi so ga vrgli skozi okno iz štirinajstega nadstropja sodnijske palače. Salfedo je obležal na licu mesta mrtev. Sacco in Vanzetti sta organizirala takoj protestne akcije proti temu nasilnemu uboju in proti terorju sploh. S tem sta pa seveda postala neprijetna in nevarna uradnikom generalnega drž. pravdništva. Omenjena sta bila pri tem uradu že zdavnaj zaznamovana kot nevarna prekucuha, niso pa jima mogli do živega. Ko sta se pa izvršila omenjena roparska napada, je prišlo tudi to detektivskemu uradu drž. pravdništva prav, in sklenili so, vplesti oba neprijetna Italijana v ta uboj, da se ju napravi politično neškodljiva. Neki policijski priganjač Mihaelo C. Stewart, znani vprizoritelj proti-anarhističnih gonj in spletk je bil pozvan v South Braintree, da ju aretira ter pripelje v zapor, kjer sta bila najprej dolgo in grozno mučena. K preiskavi so pritegnili laž-njive priče, kakor nam to kaže naslednji primer: Neka uradnica omenjenih tovarn, Miss Splaine, je prvotno zagotavljala, da je prisostvovala uboju in spoznala na neki njej pokazani sliki morilca. To je pa bila slika nekega Palmesana. Ko je bila po aretaciji Sacca z njim konfrontirana, je izjavila, da ne more v njem spoznati nobenega izmed morilcev. Osemnajst mesecev ka- sneje, pri glavni razpravi, pa je z gotovostjo trdila, da je bil Sacco morilec. Zopet neka druga Miss An-drews, je pri razpravi trdila, da je Sacco morilec, kasneje pa se je sama obtoževala, da je po krivem prisegla, in da je Sacca prvič videla pri razpravi. O tej razpravi piše Thomas O’ Connor v New-Yorškem časopisu »Nation«: »To ni bila raz- prava proti Saccu in Vanzettiju, marveč proces združenih držav proti anarhizmu.« Zato se tudi ni mnogo razpravljalo o uboju samem, marveč predvsem o političnem mišljenju in pripadnosti obtožencev. IZ’ praševali so ju, zakaj sta bila proti vojni, čemu ne verujeta v Boga^ zakaj sta kritizirala ustavo Združenih držav itd. m Sacco (na levi) in Vanzetti. Spodaj sodnik VVebster Thayer, ki je leta 1921 po soglasnem krivdo-reku porotnikov izrekel nad Saccom in Vanzettijem smrtno obsodbo. Na ta način se je pač uplivalo na porotnike; predsednik porotnega sodišča, neki bivši policijski načelnik mesta Quincya, pa jim je naravnost zapovedal: »Spoznajte jih krivim, ker oni morajo biti na vsak način usmrčeni!« — Porotniki so potrdili obsodbo, kljub temu, da so nekatere prioe izpovedale, da se je nahajal Sacco na dan umora pri italijanskem konzulatu v Bostonu, Vanzetti pa je ribil v Plimouthu. Obsodili so ju na smrt. Da se reši ti dve nedolžni žrtvi ameriške reakcije, so se organizirale protestne akcije, ustanovili so se komiteji z nalogo, da zberejo doka- ze, da sta obsojenca nedolžna. Protestom se je pridružilo tudi delavstvo Evrope ini sploh celega sveta. In ne samo delavstvo, vsa poštena javnost. Angleški pisatelj Wels je rekel, da bi bila usmrtitev obeh so-drugov najgrši zločin v zgodovini Amerike in vsega sveta. Ko to pišemo, se dovršuje usoda obeh nesrečnih italijanskih sobojevnikov. V imenu vsega mednarodnega delavstva in vseh poštenih, v pravičnost'verujočih ljudi želitno, da bj j nasilniki spoznali svojo zmoto, rešili j oba nedolžna obsojenca in s tem i čast sveta! Naše skrinjice so: v Ljubljani 3. . na Kranjskem 4. na Štajerskem 6. Zbirajte za bojni sklad proti klerikalizmu ! V znanem veleprocesu, ki ga je 27 duhovnikov, tkzv, višja cerkvena aristokracija naperila proti s. Erženu kot uredniku »Volksstimme«, je bil s. Eržen obsojen. Delavstvo mora na to odgovoriti z zbirko za bojevni sklad ! proti klerikalizmu! P. Strmel: Nad pogorištem. Drama v treh slikah. Župnik: Že vidim, tudi do tod je prišel strup, ki se razliva sedaj po svetu. Vi, gospod učitelj, ste ga prinesli v to faro. Pa midva se še že pomeniva. Za Vas, Zalar, pa še bo tudi prišel dan plačila prej ali slej. (Pri zadnjih besedah župnik vstane.) Zalar: Gospod župtiik, sedaj govorinm o Vaših hlevih ne pa o plačilu ali celo o maščevanju! Župnik: Napravite kakor hočete. Jaz bom že dobil hleve, če drugače ne gre, pa se bom pritožil na našega prevzvišenega nadpastirja. Potem Vam pa ne bo nič pomagala Vaša trma. (Župnik gre po klobuk.) Župan: Gospod župnik, ostanite vendar, saj ne mislimo vsi tako. Mi Vam bomo hleve že postavili. Župnik: Sklenite kakor hočete. Jaz pa ne morem ostati tukaj, dokler se skrivajo med Vami tudi garjeve ovce. (Odide.) Župan: Saj sem rekel, da bo prišlo do zamere. Pa zakaj nisi tiho, Zalar, ko vidiš, da ne moreš zabraniti. Krišper: Kaj pa naj sedaj napravimo? Se<|aj je najbolje, da sklenemo, da se jim hlevi postavijo. Zalar: Možje, da Vas ni sram. Saj ste vendar kakor babe. Vsi ste proti hlevom, sedaj pa hočete glasovati, naj se vsejedno postavijo. Župan: Zalar, ne delaj še naprej zdražbe. Saj si videl, kaj si dosegel. Gospod učitelj, napišite v zapisnik, da smo sklenili, da se hlevi postavijo. Učitelj: Pa bo treba glasovati. Župan: Le zapišite, bomo že videli, kdo bo zapisnik podpisal. Zalar: Jaz ga že ne podpišem.^ Županja (prihiti v sobo): Za božjo voljo, zakaj so pa gospod župnik kar tako odšli? (Nihče ji ne odgovori. Tudi Manica se pokaže pri vratih, učitelj zgotovi zupisnik in ga da v podpis županu.) Župan: Možje, sedaj pa le podpišite! (Krišper, Lešnik in vsi drugi podpisujejo.) Orehovec (podpiše): Zavoljo ljubega miru. Zalar: Kar podpišite, saj bomo vsi plačevali. Učitelj (potegne Zalarja na stran, med tem ko drugi podpisujejo): Gospod Zalar, lepo je, da ste povedali kakor mislite, čeravno nič ne pomaga, ko so drugi take šlevc. Zalar: Videli boste, da mi občina ne bO hvaležna, da sem se zanjo potegnil. Še sovražiti me bo začela. Vi ste še mlad pa ne poznate naših ljudi. Učitelj: Pa če bi se davkoplačevalci pritožili na škofijštvo? Zalar: Pritožba bi ne zalegla. Edino prosimo lahko škofijštvo, da posreduje, da se delo za nekaj let odloži. (Vsi odidejo. V sobi ostaneta učitelj in Manica.) Učitelj (pospravlja listine): Veš, Manica, to je bila grda reč. Samo zavoljo ljubega miru so zatajili naši možje svoje prepričanje in boljšo vest. škodovati, počakaj, Danes si se gotovo Manica: Pusti jih, če hočejo pa naj plačujejo. Naju bo najmanje bolelo. Učitelj: Res je, midva ne bova plačevala mnogo, a za poštenje našega ljudstva mi je. Kam pa pridemo, če bodo v občini odločevale take mevže? Manica: Lepo te prosim, ne govori tako. Če te kdo sliši, te še zatoži in prav gotovo te prestavijo. Počakaj, da ti ne bodo mogli več da se vsaj poročiva, zelo zameril gospodu župniku, pa tudi očetu gotovo ni bilo prav, da si z Zalarjem potegnil. Učitelj: Oprosti Manica, ampak tega ne morem trpeti, da bi kdo tako hinavsko zavijal oči. Manica: Saj ne moreš na stvari ničesar spremeniti. Učitelj: Je sicer žalostno, pa imaš prav. Res bo najbolje, da se za te preklemane farovške hleve ne bom več brigal. Manica: Obljubi mi to. Veš, mene je kar strah, da bi te res začeli preganjati. Učitelj: Bojim se jih ne, pa modro res ni iskati novih nasprotnikov, ne da bi mogel komu kaj koristiti. Manica: Saj ko bova poročena, se tudi ne bos hotel več ukvarjati s takimi nehvaležnimi posli. Učitelj (se približa Manici): Morda res ne. Gospodarila in gospodinjila bova in se v svoj' sreči ne bova brigala za ves svet. (Jo hoče objeti.) Zastor pade. Dnevne novice* Stavka mariborskih mizarjev končana. Po štirinajstdnevni stavki so se danes, v pondeljek, mariborski mizarji vrnili na delo. Uredile so se temeljne plače in drugi službeni od-nošaji. Kakor smo že začetkoma Povdarjali, bi te stavke ne bilo treba, če bi bili delodajalci pokazali nekaj več uvidevnosti in socialnosti, izustili so raje delavce brez odgovora, jih prisilili, da stopijo v stavko, da sprejmejo nato one zahteve |e prizadetih lesnih delavcev, ki bi jih bili lahko sprejeli od vsega začetka. Toda trma nekaterih mizarskih mojstrov v Mariboru je bila tako velika in neskončna, da smo se tekom dolgih, ponovnih in mučnih Pogajanj morali vprašati, če ne tiče ti ljudje s svojim razumom prav globoko v srednjem veku. Ne rečejo, da so bili vsi delodajalci taki. Nekateri so delavske zahteve, ker s?^ uvideli, da delavci ne zahtevajo P*č nesprejemljivega, takoj sprejeli >n dogovor tudi podpisali. To so bili zlasti oni delodajalci, ki to ime tudi zaslužijo. I'ako n. pr. tovarnar Potočnik, ki zaposluje nad 40 lesnih ■delavcev in ki je pokazal takoj vso uvidevnost modernega podjetnika. ri njem je bil spor kmalu poravnan in so se delavci mogli povrniti l’a delo že koj prve dni po stavki. Urugače so se zadržali zlasti mali delodajalci, ki zaposlujejo le po ene-Ka ali dva delavca. Ti so imeli na zborovanju njihove zadruge glavno besedo in ti so se sporazumu najhujše protivili, čeprav so sami priznavali, da so mezdne zahteve delavcev skrajno skromne. Poleg njih se je pa vtikal v spor tudi tajnik zadruge, vpokojeni policijski urad-nik, ki bi moral vršiti pri zadrugi lc svoje uradniške posle, ki je pa s svojo nerazumljivo nervoznostjo videl povsod »hujskanje« in »kri«, čeprav se ni nikomur o teh čednih leceh niti sanjalo. Še pri zaključitvi strajka je odsvetoval predsedniku Podpis pogodbe. Mislimo, da znajo mizarski mojstri sami voditi pogajanja m svojo zadrugo, in da tajniku L1 .a oteževati situacijo. Zapomni-! S1 Kakor rečeno, pogaja- ■ so bila dolga in mučna in volje mni,SJ’^razurTla vsaj v začetku pri hii • n' bil0- Delavci so pa vztra-n' fc'Spel1 Je tukaj, t. . * Korošec — proti razrednemu str i Petelj Slovenske ljudske novici Je v tuju v necleljo jasno L i i da Je proti razrednemu JU delovnih slojev. Obenem je pa agrozil, da delavstvo s svojimi razrednimi organizacijami ne bo nič doseglo. Da je politični dovtip popoln pa pravi, da bodo klerikalci vpostevah interese delavcev. Kako upoštevajo delavske interese, pa dokazuje trboveljski rudnik, kjer imajo v upravi svoje predstavnike. Radie v Sp. Lendavi ni* mogel obdržati shoda, ker so ljudje v Prekmurju siti Radičevih farbarij in neumnosti. Ljudje, ki so bili prej za Padiča, uvidevajo sedaj, da je reši-tev za kmetsko in drugo delavstvo samo v socialističnem gibanju, za katerem stoje milijoni mednarodno 0r£aniziranega delavstva. Vprašanje ustave. Prav sedaj v L^ilni borbi se zopet pojavlja za-v;eva po izpremembi državne usta-u,e- Na Bledu so se sešli zastopniki vade in dr. Korošec, kjer so skleni-** nekakšen dogovor, o katerem se p v javnosti le šušlja. V koliko se . dogovor tiče izpremembe ustave, j1' znano, ali vsekakor je bil govor o zpremembi volilnega reda, oblast-P1*1 kompetenc in o izpremembi zasnov, ki jih buržuazija smatra za * reveč napredne. Značilno je zlasti, a s? udeleženi na tem paktu predel i ,vlade Vukičevič, minister r. Marinkovič in dr. Korošec, torej ni p.0^tični pripadnosti radikalec, mokrat in klerikalec, o katerih pa ‘ solutno vemo, da so predstavniki V„i’Srvatizma- radikalov se z , /lcevicevimi izjavami, ki revizije SSr® *?e odklanja, ne strinja. Danic je celo izjavil, da bi bila naj-na večja budalost, sprejeti v program vlade revizijo ustave. Vsekakor pa bi rzprememba ustave v sedanji dobi, ko se pojavlja v državi vedno hujša politična reakcija, pomenila nepregledno poslabšanje sedanje ustave. Zdi se nam pa, da je predsednik vlade to vprašnje nalašč spravil na dnevni red zaraditega, da da s tem vprašanjem močnejšo hrbtenico reakciji, kar pa politično ne bi bilo pametno. Vukičevič se namreč silno moti, če misli, da bo imel v novi narodni skupščini trdno večino. Nasprotno bo resnica. Nova narodna skupščina bo izrazitejše reakcionarna in miselno pa še bolj razkosana kakor je bila prejšnja. »Glasove bomo šteli!« Nasprotniki socializma so iznašli novo geslo, češ, da socialisti vedno samo štejejo glasove in da so se volilci že naveličali štetja glasov. In res, marsikdo se tega gesla kar nekako o-prime, ne da bi opazil, da je to geslo glupa neumnost, navadna politična intriga proti socialistični stranki. Ali ne veste, kako malo socialistov je bilo pred dvajsetimi leti? Ali niste opazili števila naših volicev pred osmimi leti; ali ne vidite, da socialistična stranka po razkolu tudi pri nas napreduje, da je vedno več naših pristašev in da razredno zavedni proletariat napreduje zlasti v nekaterih tujih državah in da je vse to tudi obenem naš napredek! Za naraščanje politične moči socialističnega gibanja niso merodajni samo volilni rezultati, ampak tudi, in sicer glavno, razširjenje socialističnega prepričanja. Pri sedanjih volitvah je mogoče doseči pri volitvah uspehe; toda tisti, ki mislijo in se oprijem-ljejo gesel, da štejemo samo glasove, so slabi strankarji in slabi računarji. Vedeti mora namreč vsak zaveden delavec, da doseza proletariat tudi s tem veliko in važno politično moč, če dobi v Sloveniji namesto zadnjič 10.000 glasov sedaj kar 20.000. Tedaj, sodrugi, bodo nasprotniki kmalu uvideli, da ta moč raste. In socialistična stranka, katere politična moč raste, dela skrbi buržuaziji. Ali ni že tak volilni uspeli sijajen, ker daje nam poguma, nasprotnikom pa pretresa živce s strahom? In smo stranka razrednega boja, se moramo pač boriti do zmage našega cilja. Italija se razburja. Italija je hudo nervozen bolnik. Za vsako malenkost se razburja: enkrat zaradi Albanije, pa Bolgarije, Brennerja ali celo Dalmacije. To razburjenje pa se zdi umetno, demagoško propagandistično, ki pa končno tudi kot tako utegne pospeševati sovraštvo in vojno razpoloženje. Zadnje razburjenje v Italiji je indirektno povzročila vest, da je bil jugoslovanski kralj v Monakovem, kjer se je razgovarjal z bolgarskim kraljem, ki je baje pripravljen odstopiti v prilog Jugoslavije. O tem je govoril seveda tudi Štefan Radič na svojih shodih. Resničnosti teh vesti, ki so jako neverjetne, ne moremo kontrolirati. Očividno pa je, da se Italija najbolj boji kakršnekoli zveze balkanskih držav, čeprav ji to ni nič mar. Zdi se nam, da bo Italija nehala pospeševati vojno razpoloženje proti tujim državam šele takrat, če bo tepena, ali pa ji bo stala nasproti močna zveza balkanskih držav. Pozabiti pa ne smemo pri tem tudi tistih jugoslovanskih »ve-hkanov«-politikov, ki nikoli ne vedo, kaj gobezdajo, kakor Radič, ter s tem dajo priliko za nove intrige in vojne zapletljaje. Hujskarij na vojno in večnih zapletljajev z inozemstvom je tudi že dovolj. Balkan ne sme biti več ognjišče vojnih požarov. i-..K nesreči v nemškem rudniku v nulsu. V pomirjenje rodbin in sorodnikov naših delavcev, zaposlenih v nemškem rudniku Miilsu pri Reck-hnghausenu, sporoča jugoslovanski konzulat v niisseldorfu naslednje: V nemškem rudokopu v Hlilsu pri Recklinghausenu, nedaleč od Esse-v Vestfaliji, zgodila se je dne 24. t. m. nepričakovano velika rudniška nesreča, ki je zahtevala velike materijalne, pa tudi človeške žrtve. Pet Nemcev, ki so baš tedaj delali v rudniku, se je smrtno ponesrečilo. Vsled silnega deževja je voda bližnje reke pritisnila na zemeljske plasti, jih prebila ter z ogromno silo u-darila v rudniške podzemeljske rove, potopila in raznesla vse stroje in tehnične naprave. Na srečo se je to zgodilo v nedeljo, ko je delo v rudniku počivalo, sicer bi bila nezgoda zahtevala mnogo večje žrtve. V tem rudniku je bilo uslužbenih preko 3000 rudarjev, med njimi tudi okrog 40 Slovencev, med katerimi pa ni človeških žrtev. Delo v rudniku je radi nastale nesreče ustavljeno in več kot 3000 rudarjev je brez zaslužka, dokler se ne izvršijo popravila in potrebne instalacije. Kako se godi vojnim invalidom. Pred par tedni je v Mariboru prosjačil invalid Albin M. iz krške okolice. Na eni roki ima le še palec, cela dlan mu manjka, na drugi pa brez prstov. Delati torej ne more, protez mu ne dajo. Bil je že povsod, tudi v Beogradu pri socialnem ministrstvu, pa mn je tam pred meseci neki šef rekel, češ, kaj boš ti Švaba, ki si se za Avstrijo tepel. Invalidnine pa sedaj dobiva 90 kron mesečno ali 22.50 Din.^Mož je oženjen in ima dva otroka. Zena šiva, ali nikoli ne zasluži zadosti. Pa se je oglasil za trafiko. No, pa so mu jo prisodili. Ali, ker nima potrebnega kapitala, ozir. kredita, jo ne more odpreti. Kredita mu pa tudi ne preskrbijo, ne država, ne občina, nihče. Pa pravijo, da je kapitalistična družba človekoljubna in da se je boljše ni mogoče zamisliti! Socializem je še strašilo celo takim invalidskim revežem samim. Meščansko nasilje nad delavstvom, kakor' se je izvršilo od leta 1920 dalje samo v Sloveniji, dokazuje le, da mora delavstvo pri volitvah nastopiti za svoje liste, bodisi že za eno ali drugo, nikdar pa ne za meščanske, kakor so klerikalna ali demokratska. Nedfeljski »Slovenec« nekaj pisari o tem, češ, da mi nikjer ne omenjamo Fakinovega umora v Trbovljah, češ, da nočemo. O, mi smo dovolj že pisali in še bomo o tem, da je takrat Orjuna ubijala naše ljudi, kar pa je še bolj žalostno. da oblasti, ki bi morale biti nad strankami, niso storile svoje dolžnosti, da bi krivce zasledovale in po vsej pravici kaznovale. Toda klerikalci nimajo pravice o tem govoriti. Ljudje, ki imajo maslo na glavi, ne bi smeli na solnce. Oni naj ne pozabijo, da so pedaj vprašamo: Kaj so ukrenile poklicane oblasti, da se tega nemškega pijonirja s pasjim bičem, zapre in eksemplarično kaznuje? Kaj je ukrenila Inšpekcija dela? Ali se zaveda sploh svoje dolžnosti napram vajencem? Ali pregleduje obrate, obrti in postopanje z vajenci? Ali ve, da je tudi zato tukaj in da jo sicer ni treba? Ta slavni mojster je še te dni kričal, da on lahko dela kar hoče z vajenci, da to ne briga nič niti Mohorkovega brata! Radovedni smo, če se bodo oblasti končno zganile in štatuirale eksempel, da se bo nehalo ravnati z vajenci tako brutalno, kakor se zlasti zadnje čase ravna. Umestno bo, da se za te stvari zanimajo tudi tiste organizacije, ki se vedno cede ljubezni do milega naroda, ki pa puste, da so vajenci tako izročeni takim mojstrom na milost in nemilost! Več luči! Urbanova cesta, oni del, ki pelje proti Kamnici, kjer se gradijo nove hiše in vile, je še vsa nerazsvetljena. Nikjer nobenega električnega toka. Treba bo torej razsvetliti to cesto, pa tudi novo Koserjevo in Rosinovo, na kar opozarjamo obč. svet ozir. mestno elek-triško podjetje. Čemu so zdravstvene instance? Neki g. L. je bil v Radvanju od nekega psa ogrizen. Radi sumljivostl stekline je šel k zdravniku. Ta mu je svetoval, da da psa preiskati. Misleč, da je za to zdravstvena oblast, ker gre tu za splošen interes, pa so mu tam rekli, da bi, ako bi on jjlačal komisijske stroške 70 Din. — Čemu so torej oblasti tu? Celje. Valo Bratina pride v Celje. Kakor smo informirani, so pogajanja med vodstvom celjskega mestnega gledališča in gospodom Valo Bratino uspešno zaključena in sicer tako, da prevzame g. Bratina vodstvo celjskega odra 1. septembra, ptedstave pa se pričnejo prve dni oktobra. S prihodom g. Bratine je celjsko gledališče pridobilo vse, kar mu je do sedaj nedostajalo, kajti prepričani smo, da bo g. Bratina ne samo vzdramil naše gledališče iz dosedanjega spanja, pač pa ga tudi dvignil na nivo modernega gledališča. Prihod odličnega odrskega umetnika pozdravljamo tudi mi ter mu želimo mnogo u-speha. Naši volilni shodi, ki so se vršili v nedeljo, 21. avg., so dobro uspeli. Vsled hmeljske sezone udeležba sicer ni bila velika, kar se godi tudi pri drugih strankah, zato pa je razpoloženje naših sodrugov in zaupnikov dobro. V Teharjih, kjer je poročal s. Plankar, je prišlo na shod lepo število sodrugov, ki so sklenili sklicati še en večji shod in sicer za Teharje in Štore. Ravno tako je bil dobro obiskan shod v Košnici. Na tem shodu sta poročala ss. Hrastnik in Komavli, ki sta navzočim volil-cem in ženskam pojasnila pomen volitev za malega kmeta in delavca. Vsi naši sodrugi v celjski okolici so pridno na delu ter razvijaj ouspešno agitacijo ne samo med delavstvom, temveč tudi med kmečkimi volilci. Ob tej priliki pozivamo sodruge, da agitirajo za shode, ki se bodo vršili tekom tedna in prihodnjo nedeljo in ki so bili naznanjeni v sobotni številki »Delavske Politike«. Trbovlje. Že par dni pred nedeljo so posamezni agitatorji letali od pristaša do pristaša in jih vabili na dekali-stično-bernotovski shod za predsto-ječe državnozborske volitve. Toda njihov prvi juriš na Trbovlje ni rodil bogve kakšen uspeh. Pred gostilno Pravdič se je zbralo okrog 150 ljudi, od katerih je pa bilo tudi dosti pripadnikov drugih strank. Med zborovalci smo tudi opazili zagorske in hrastniške dekalistično-bernotovske pripadnike. Kot prvi govornik je nastopil učitelj Moderndorfer, ki je po svoji stari navadi na dolgo in široko razvijal bernotovsko teorijo o progresivnem davku in žitni valuti in še o drugih specialitetah, ki jih imajo v svojem programu. Kot drugi govornik je nastopil Gustinčič, kateri se je kar sam proglasil za kandidata v laškem okraju in katerega naj bi rudarji volili, ker bi jih po njego- vi izjavi pač on najboljše zastopal. Poleg vseh drugih čenčarij ni seveda pozabil na socialiste, ker so pač ti njemu najbolj nevarni, ker vedo povedati o njem marsikatero bridko resnico. Poslušalci so se med shodom v gručah med seboj pogovarjali in spraševali eden druzega, odkod so se naenkrat vzeli ti odrešeniki, ko jih pa nikdar ni bilo poprej med nas, ko je bilo res potrebno nastopiti proti TPD, ki je metala ljudi iz službe in stanovanj, reducirala plače itd. Takrat nas niso poznali, mi jih pa sedaj ne poznamo, ko bi radi naše kroglice. Druge nesreče ni bilo, samo tupatam je padel kakšen rezki medklic, ki je govornikom zaprl sapo. Gospodje pa, ki so se nadejali, da se še da med rudarji v kalnem ribariti, so se lahko prepričali, da naše delavstvo ne gre več na lim raznim ljudem, ker se dobro zaveda, kako daleč so ti plačani agenti-provokaterji spravili rudarje s svojo pogubonosno politiko. Rudarji se dobro zavedajo, da sloga jači in nesloga tlači, zato bomo tudi vsi kot en mož na dan 11. septembra volili svojega kandidata, ki kandidira na Združeni soc. listi delavcev in kmetov, katera ima na vseh voliščih na Štajerskem šesto skrinjico. — Rudar. Tržil. Več kot desetletja je že tržiško socialistično delavstvo hrepenelo po socialistični zastavi. Nešteto debat in sestankov se je vršilo v ta namen, predno je moglo priti do te delavske slavnosti. Naposled pa se je podružnica »Svobode« energično lotila dela, kakor tudi vse posamezne naše organizacije in celokupno razredno misleče delavstvo. Zmagale Osvežiš s kopeljo telo si mlado, še bolje pa s nCLIO" šumečo limonado. so končno besede našega velikega pisatelja Ivana Cankarja: »Ti, ki si delal, tvoje je delo, to je postava.« Te velike besede se leskečejo z zlatom pretkane na naši zastavi »Svobode«. Vsi napori in vse materialne žrtve, katere so posamezni sodrugi v ta namen doprinesli, so bili v dneh 14. in 15. avgusta poplačani. Kajti vsak posameznik je čutil v svojem srcu, da tako lepe in veličastne delavske slavnosti v Tržiču se ni bilo. Že na predvečer, 14. avgusta, se je vršil na vrtu Zadružnega doma velik ljudski koncert, ki je uspel tako sijajno, da je tudi tiste, ki niso pristaši paših organizacij, naravnost osupnil. Godba Saveza Metalskih Radnika iz Jesenic je igrala tako precizno izbrane komade, da je bilo delavstvo ves večer pod utisom slavnostnega razpoloženja. Gorenjski delavski pevski zbori so zapeli veličastno in samozavestno, zavedajoč se, da sodelujejo med svojimi brati. Povorka, katera se je vršila h kumici, sodr. Smoletovi, se je vršila v znamenju prisrčnosti, tako kakor pač mora pozdravljati delavstvo svoje sobojevnice. Dne 15. avgusta je ob 10. uri ponosno zaplapolala naša rdeča zastava s sliko Ivana Cankarja, kot simbol hvaležnosti tržiškega delavstva do velikega našega socialnega misleca in pisatelja. Na drugi strani zastave pa kot iz jekla izliti telovadec, ki upira svoj pogled na vzhajajoče solnce. V imenu posameznih organizacij in delavskih zadrug so govorili ss.: Lajovic, Likar, Tome, Sova, Marija Rakovčeva, ki so vsi povdarjali veliko važnost socialističnega kulturnega dela za delavstvo. Kumiea sodr. Smoletova je izročila prapor, na katerega je pripela od nje darovani trak, v lepo zasnovanem govoru zastavonošama ss. Štiblu in Novaku. Bil je velik trenutek, ko smo prisegali zvestobo v zraku vihrajočim rdečim zastavam. Veličastno so odmevali akordi godbe in pevskih zborov ter se dvigali kvišku preko gorskih velikanov. — Sprevod, ki se je vršil po trgu, je bil tako veličasten, kakršnega že ni bilo od leta 1919, ko je bila delavska sila v Tržiču najjačja. Dolžni smo izreči toplo zahvalo celokupnemu delavstvu za vzorno disciplino, s katero je pokazalo, da je kos tudi velikemu delu. Odpustimo pa tudi tistim, ki se tudi prištevajo k delavskemu razredu, pa so stali ob strani z nekakim prezirljivim nasmehom. Pregovor pravi: »Po njih delih jih bomo sodili.« Popoldne se je vršil javni telovadni nastop podružnic Jesenice in Tržič. Izvajali so zelo lepo telovadne vaje. Vsi sodelujoči in drugi po-setuiki, ki so na kakršenkoli način pripomogli do te slavnosti, naj sprejmejo našo uajiskrenejšo zahvalo. Brežice Dne 28. avg. zjutraj se bo vršil shod SSJ na Bezelskem ob 7. uri, popoldne ob 14. uri pa v Sv. Petru pod Sv. gorami. Poroča s. Ivan Baraga iz Brežic. Isti dan se vrši shod v Pišečah ob 7. uri zjutraj, v Sromljah ob 10. uri: popoldne ob 15. uri pa v Stari vasi-Videm. Dne 4. sept. shod v Dobovi ob 7. uri zjutraj, v Kapelah pa ob 11. uri dop. Govorita ss. Rihtar in Arh. Dne 8. septembra, ob 7. uri zjutraj v Rajhenburgu, ob 10. uri v Delavskem domu na Senovem, ob 16. uri pop. pa na Rešteinu. Poročata ss. Richter in Arh. Maribor. foftllRj. Krajevni odbor udruženja vojnih invalidov v Šoštanju naznanja tužno vest, da je umrl dne 7. avgusta t. 1. v najlepši dobi, v starosti 34 let, 60odstotni invalid Ivan Drobež iz Pesjega. Pokojni je bil že od začetka član in večletni odbornik udruženja vojnih invalidov; sedaj ga je pognala beda v prezgodnji grob. Odbor se najlepše zahvaljuje vsem, ki so ga spremljali na zadnji poti, v prvi vrsti pa pevskemu odseku požarne brambe v Šoštanju, ki mu je ob grobu zapel »V slovo« in »Na svidenje«; istotako tudi Antonu Bajtu, ki se je v imenu vseh navzočih ob grobu v kratkih in pretresljivih besedah poslovil od pokojnega našega tovariša. Njegovi rodbini in sorodnikom pa izrekamo naše sožalje! Zadnji jedilni list iz Marksovega trga in Vel. čolnarske ulice v Ljubljani: Sovjetska juha s Hlebčevimi nudlnami, goveje meso a la Trocki z Gustinčičevo kašo, kisle vampe z Žorgovo zabelo, komunistične palačinke a la Zinovjev iz pšenične valute s Kermauer-Alešovo marmelado; vse skupaj skuhano na progresivni Klemenčičevi peči v nezmotljivem Bernotovem Skupnem domu, ob eksistenci zavarovalnega agenta ter peka-stavbenika pod znamko: Made in Slovenien 1927. Poslano. V lističu »Enotnost« štev. 31 v poročilu o zborovanju v Zagorju se me med drugim dolži, da sem odobraval obsodbo Sacco-ta in Vanzetti-ja v Ameriki. Poročevalca tega lističa imenujem nesramnega lažnika. Jaz sem na shodu le rekel, da se v Ameriki hoče usmrtiti nedolžne ljudi, da je Gustinčič grešnik in ne onadva, da sem prepričan, da je napravil veliko škode delavskemu razredu. Pa tudi te besede so padle šele na žaljive medklice Gustinčiča, češ, da smo socialisti »policajso-cialisti« in še več drugih takih nesramnih podtikanj, ki so jih zmožni samo ljudje Gustinčičevega kalibra. Njim ni nobena stvar pregrda, če jo je treba izrabljati proti nam socialistom. Previdno pa je zamolčal list stvari, ki sem jih očital Gustinčiču glede tega, kaj je bil on pred vojno, k čemur je celo mene samega v Trstu nagovarjal — kar je bilo proti delavskemu razredu — in komu je že vse sam služil za denar, da idealizma sploh nima, da služi vsakemu, samo če se ga dobro plača. — Zagorje, 22. avg. 1927. — Melhior Čobal. Proti klerikalizmu je darovala krajevna organizacija SSJ Zabukovca za mesec julij 10 Din in avgust 10 Din. Iskrena hvala! Sodrugi, posnemajte! Za tiskovni sklad je daroval sodrug H. Tuma 75 Din. Iskrena hvala! Posnemajte! rarararanrarannrannrannranraranrararannranran a 3 _s 3 La 3 >-* £2 3 G J ■ 3 19 Ali ste že preizkusili PR0JA“ Ječmenovo kavo? Dobiva se Jo povsod. Dobiva se ]o povsod. 3uaaaaaauai3aaiaaaataauuaai3EJi3[33i I. MARIBORSKA DELAVSKA PEKARNA B. Z. Z O. Z. Ustan. 1898 MARIBOR, TRŽAfiKA CESTA STEV. 36-38 Telefon 324 Prodajalne v Slomškovi ulici štev. 2 in na Glavnemu trgu štev. 18 Moderno in hlflljensko urejena pekarna.— Priporočamo vsem organiziranim delavcem In delavkam naše okusno pecivo v polni teži. Ozirajte se pri zahtevanju peciva iz Delayske pekarne pri vseh prodajalcih peciva na zavarovalno znamko D. P. AIIKEr DOMAČI HRANILNIKI IIIIIIHIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIlIHIIIIIIIIIIIIIIIllllllillllllll frelke razredne loterije 2Va°/ovojno-odikodninska renta proti takojšnjemu plačilu In na meseč* ne obroke v bančni poslovalnici Bezjak, Maribor, Gosposka ul. 25 LEJ" Ti»V»r: Ljudska tukana d. d. * Mariboru, praditavoik Josip Ošlak r Mariboru. — Za pokrajinsko nač«Utvo SSJ za Slovenijo izdaja in urejuje Viktor Eržen * Mariboru