Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 35 Din nedeljsko Izdala celoletno v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglaso-v 1 stolp, petlt-vrste mali oglasi po 1-50 ln 2 D. veCJi oglasi nad 43 mm vlilne po Din 2-30. veliki po 3 In 4 Din. v uredniškem delu vrstica po 10 Din O Pri vedem □ naročilu popust Izide ob 4 zjutra) razen pondeljka in dneva po prazniku Uredni&tvo /e v Kopitarjevi ulici St. 6IIII Sokopbl se ne vrača/o, nefranUlrana pisma se ne spre/ema/o j- Uredništva telefon Stev. SO, upravntStva Stev. 329 Političen list za slovenski naroči Uprava te vKopltarfcvl ul.St.a^ Čekovni račun: Cfubl/ana Stev. lO.SSO ln 10.349 sta tnaerate, SaratevoSt.7SG3, Zagreb St. 30.011, Vraga ln nuna/ St. 24.797 Nasprotje med radikali in radicevci radi dr. Nikiča. RADIKALI ODKLANJAJO ZAHTEVO ST. RADIČA, DA SE IZKLJUČI DR. NIKIČ IZ VLADE. — ST. RADIČ IŠČE OPORE PRI OPOZICIJI. — ABSOLUTNA POTREBA, DA SE SEDANJA VLADA UMAKNE. Belgrad, 16. jul. (Izv.) Pavle Radič je danes dvakrat obiskal predsednika vlade Uzu-noviča. On sam je sicer izjavil, da so njegovi obiski v zvezi z delom v davčnem odboru, kjer je Pavle Radič predsednik. Toda, za kaj je pravzaprav šlo, izhaja iz izjav g. Uzuno-viča po teh obiskih: »Ako Radičevci zahtevajo v vladi še en portfelj mesto tistega, ki so ga izgubili z Nikičem, je to nelogično, ker bi potem bilo treba samo par takih kriz, pa ne bi radikali imeli v vladi nobenega človeka več. Kakršne zahteve nam bodo oni sporočili, tak odgovor jim bomo dali.« Iz te Uzu-novičeve izjave je popolnoma jasno, da Radičevci še nadalje zahtevajo izključitev dr. Nikiča iz vlade. Radikali s svoje strani na to izključitev ne pristanejo in smatrajo, da Nikič lahko ostane v vladi kot zastopnik svoje skupine, češ da je dovolj velika in da z ozirom na to, da jc iz Radičevega kluba izstopilo osem poslancev, ne more nanje pripasti noben nov poitfelj. Radičevci so radi tega ogorčeni. Oni so Nikičevo vprašanje forsirali predvsem radi tega, da bi se to vprašanje čim preje rešilo, ker bi sicer vse to na poslance in širše kroge "Radičevih volivcev vplivalo demorali-zirajoče. Že sedaj je bilo med Radičevimi masami opažati veliko vrenje, ker vidijo, da je S. Radič izgubil vsak vpliv in vsak ugled v Belgradu. Nikičeva izključitev se je izvršila samo radi tega, da bi se pokazal Radičcv vpliv, kako lahko zamenjuje ministre. Ker so sedaj ti računi prekrižani, poskuša Radič najti za sebe nov izhod. Pozitivno lahko trdimo, da je voditeljem opozicionalnega bloka poslal posebne kurirje in svoje posebne zaupnike, da bi se z njimi pogajal o morebitnem skupnem nastopu. Iz nastopov Radičevih zaupnikov sledi, da je Radič pripravljen iti v opozicijo, če bi v teb vprašanjih ne zmagal, na-dejajoč se, da mu bo opozicionalni blok zopet pomagal do moči. Voditelji opozicionalnega bloka sploh niso dosedaj vzeli teh Radičevih želj resno v pretres. Oni imajo z njim že dovolj izkušenj. Zato si bodo dobro premislili, preden bodo začeli z Radičem sodelovati in ga na ta način reševati pred popolno pro-pastjo. Na drugi strani jc jasno, da se sedanji položaj nikako ne more več dolgo obdržati. Vsako odlaganje formalne otvoritve krize in imenovanja vlade, ki bo v resnici izvrševala svojo nalogo energično in pošteno, je za državo škodljivo. Sedanja težka gospodarska in finančna kriza, nujno zahteva pošteno in dobro državno upravo, ki bi imela tudi dovolj avtoritete, da svoj, za državo in ljudstvo koristen program izvrši. Sedanja vlada pomeni velik minus. Njena nestalnost, njeni nastopi, ki so brez avtoritete, samo še povečavajo in komplicirajo težavni gospodarski položaj, v katerem se prebivalstvo Sirom celc države danes nahaja. Tudi Trifunovič gre na Bled. Belgrad, 16. jul. (Izv.) Prosvetni minister Trifunovič se je danes odpeljal na Bled. Njegovi avdijenci se pripisuje popolnoma političen značaj, posebno glede na dejstvo, da je bil minister Trifunovič nedavno v Pragi in da je obiskal Nikolo Pašiča v Karlovih Varih. Splošno je opažati v vodilnih radikalnih krogih precejšno vznemirjenost; istotako tudi v radičevskih krogih. Splošno se misli, da je pričakovati v prihodnjih dneh hitrejšega razvoja krize. Mnogi nc izključujejo možnosti, da stojimo pred formalno vladno krizo. Kako je z g. Pašižem. Belgrad, 16. julija. (Izv.) Danes se je iz Karlovih Vari vrnil dr. Kojič, najbolj znani Pašičevec. Dopoldne je dal časnikarjem izjavo, v kateri pravi, da je Pašiča v Karlovih Varih našel pri najboljšem zdravju. Pred njegovim odhodom so zdravniki Pašiča preiskali in napravili analizo, našli pa niso ničesar nevarnega. Pašič bo ostal v Karlovih Varih še deset dni. Nato pa bo prišel v Monte Carlo, kjer bo ostal 15 dni. Sredi avgusta se bo vrnil v Belgrad. Pašič, pravi Kojič, je o delu vseh strankinih skupin in politikov dobro poučen. On vedno sprejema obiske politikov. Zelo se ranima za stanje poplave. Belgrad, 16. jul. (Izv.) Člani anketnega odbora so danes zasliševali belgrajskega odvetnika Zafirja Stankoviča. Izjavil je, da je z odvetnikom dr. Tartaglio zastopal adamov-sko tvrdko od 1. 1922. do polovice 1923. Ker tvrdka ni mogla dobiti od države denarja, je nasvetoval tožbo. Tvrdka na to ni pristala, ker se je nahajala povrh še pred konkurzom, je zastopstvo odpovedala. Z ravnateljem Gu-tem je večkrat v železniškem ministrstvu interveniral, da bi se tvrdka činipreje plačala. Ne spominja se, da bi bil g. Gut kdaj ponujal 30 odstoten popust, kakor lo zatrjuje g. Ri-stič. Sicer pa je Gut govoril nemško, katerega jezika on ne razume. Z Gutom se je sporazumeval francosko. Končno je izjavil, da je bil g. Ristič napram tvrdki in njenim zastopnikom najbolj prijazen in uslužen. Nato se je prečital pismen odgovor bivšega železniškega ministra Staniča na vprašanja, ki so se mu bila svojčas stavila pri osebnem zaslišavanju. V svojem odgovoru je ponovil, kar je povedal ustno pred anketnim odborom. Danes bi se bil moral pred odborom zaslišan dr. Tartaglia, belgrajski odvetnik. K zaslišanju pa ni prišel, ker se nahaja v zdravilišču. Za jutrišnjo sejo se je odredilo zaslišanje našega bivšega delegata v Adamovu Tonka Zoreta in začetek čitanja sodnih spisov v aferi Rade Pašiča. Predsednik pa je sporočil, da Zoreta še vedno ni v Belgradu in da sodišče še ni dalo na razpolago tozadevnih spisov, vsled česar pride na jutrišnji dnevni red čitanie spisov p bencinski aferi. Člani odbora in opozicije in član Jugosl. kluba posl. Hodžar so ostro protestirali in zahtevali, da se store energični koraki, da da sodišče odboru spise, v kolikor se tičejo afer Rade Pašiča, da se more razprava nepretrgoma nadaljevati in končati. Belgrajsko so-dašče je imelo štiri tedne časa, pa kljub temu zahtevanih spisov ni poslalo. Anketni odbor je sklenil, da gre predsednik osebno k mero-dajnim oblastem in ukrene vse, da se bodo spisi dali odboru jutri na razpolago. Akcija Nikiževcev. Zagreb, 16. jul. (Izv.) Nikičevci razvijajo veliko akcijo, da bi dobili čimveč organizacij oficielne Radičeve stranke na svojo stran. Posebno so živahni v okolici Broda. Nikič je namreč odvetnik v Brodu. Nekatere organizacije oficielne HSS so se izjavile za Nikiča. S sokolske slavnosti v Sibinju pri Brodu so poslali Nikiču pozdravno brzojavko. Na tej slavnosti je prišlo do spora med pristaši Stje-pana Radiča in Nikiča. V okolici Vinkovcev so nekatere organizacije izjavile, da pristopajo k Nikiču. Med temi organizacijami je posebno močna ona v Bošnjacih, katero vodi bivši Radičev poslanec in sedaj disident Babo-gledac. Za Nikiča se je izjavila močna organizacija oficielne HSS v Fcriču pri Vukovaru. Tudi nekatere bosanske organizacije so se pridružile Nikiču, posebno one v gozdarskih in rudarskih krajih. PAPEŠKI NUNCIJ PELLEGRINETTI. Zagreb, 16. jul. (Izv.) Jutri se bo vrnil skozi Zagreb papeški nuncij Pellegrinetti v Belgrad. Dosedaj se je mudil v Varaždinskih Toplicah. Po kratkem bivanju v Zagrebu bo odpotoval v Belgrad, kjer bo izvršil tekoče posle in konferiral z novim poslanikom naše države pri Vatikanu Simičcm o cerkveno-političnih vprašanjih. 1. avgusta bo odpotoval v Rim, odkoder se bo vrnil septembra meseca. NAPADALEC NA BETHLENA PRIDE PRED POROTO. Bern, 16. 7. (Izv.) Zvezno sodišče je izročilo napadalca na madjarskega ministrskega predsednika Bcthlcna, Justha po paragrafu 42. in 43. kazenskega zakona radi žalitev in napada na tujega državnika in diplomata porotnemu sodišču. Vprašanje redukcije uradniških plač. VLADA ŠE NIMA GOTOVEGA NAČRTA. — IZJAVE FINANČNEGA MINISTRA. Belgrad, 16. jul. (Izv.) Včeraj smo poročali o vladni nameri, zmanjšati uradnikom plače, V finančnem ministrstvu izdeluje posebna komisija ta od vlade v načelu sprejeti predlog. Vaš dopisnik se je danes o tej zadevi razgovarjal s finančnim ministrom Peričem, ki mu je izjavil: »Načrt šc vedno izdelujemo. To jc zelo važna stvar. Treba jc temeljito premisliti, komu se bo kaj zmanjšalo. Po dosedanjem načrtu se zmanjšajo plače vsem državnim nameščencem, ministrom m narodnim poslanccm. Seveda je treba najti primerno lestvo, tako da se predvsem naj-najvišjim zniža najbolj; najmanj pa najnižjim. Mislim, da bomo z načrtom jutri gotovi in da ga bom tekom jutrišnjega dneva predložil ministrskemu svetu v ureditev.« Na vprašanje Vašega dopisnika, za koliko časa bo tc znižanje veljalo, jc dejal, da v tem oziru šc ni padla končnoveljavna odločitev. To zmanjšanje bo začasno. Ni pa še določeno, ali bo veljalo za eno leto ali za več let. Vesti o tem zmanjšanju so vzbudile v javnosti živahne komentarje. Z njim se peča vse belgrajsko časopisje. Uradniško Združenje dosedaj še ni storilo nobenih korakov, kljub temu da široki krogi uradništva burno dajejo duška svojim protestom proti tej vladni nameri Debata o davčnem zakonu. KOMISIJA ZA UGOTOVITEV ZEMLJIŠKEGA DONOSA. — DR. KULOVEC ZAHTEVA BISTVENO SPREMEMBO TOZADEVNEGA ZAKONA. Belgrad, 16. julija. (Izv.) V odboru za pretres davčnega zakona se razprava nadaljuje. Najpreje se je glasovalo o čl. 21, katerega je večina sprejela. Nato se je prešlo na čl. 22, ki govori o komisiji za ugotovitev zemljiškega donosa. Načrt določa šestnajstčlansko komisijo, v katero voli po predlogu ministrskega sveta osem članov narodna skupščina, osem pa jih imenujejo ministri za šume in rude, za poljedelstvo in za finance. Debata jc bila zelo obširna in so vanjo posegli vsi člani opozicije in kritizirali nelogičnost tega člena, ki je v protislovju s prejšnjimi členi. Dr. Kulovec naglaša, da sc daje komisiji, o kateri govorita čl. 21 in 22 vsa moč v roke, da lahko dela, kar hoče. Z nobeno besedo se v zakonu in zakonski odredbi ne predpisuje, na kak način morajo komisije delati, katere momente morajo vpoštevati. Nc more sc pripuščati vse samo pravilniku, da bi sc v njem predpisovala dela te komisije, ko bo od komisije, o kateri govori čl. 22, odvisna splošna višina davka. Poslancc zahteva posebne člene v zakonu, ki bodo določali delokrog in način delovanja v komisiji. Po dosedanjem predlogu se v roke teh komisij polaga zakonodajna moč, ker sc opolnomočujc, da sc lahko o zemljiškem davku odloča brez zakonske odredbe. Večina jc člen 22 sprejela z nebistvenimi spremembami. Predsednik je pred glasovanjem izjavil, da bo dal člen še enkrat na dnevni red, če bi hilo treba v dosedanjem besedilu kaj spremenili. Protislovanska politika Romunije. ROMUNSKI PRESTOLONASLEDNIK SE NE BO POBOTAL. TUJE V AMERIKO. KRALJICA PO- Pariz, 17. julija. (Izv.) »Impartial Fran-cais« se ponovno bavi z romunsko zunanjo politiko. Zanimiva je ugotovitev, da jc Romunija že na Temešvarski konferenci hotela razbiti malo antanto. Romunija je rabila malo antanto samo dotlej, dokler je vodil Mtissolini rusofilsko politiko. Odkar pa se je Anglija odločila, da podpira italijansko ek-spanzivno politiko, se je Romunija popolnoma udinjala Italiji. Pod angleškim in italijanskim vplivom Romunija navezuje stike z vsemi neslovanskimi sosedi zlasti z Mažarsko, ki ima pod sedanjim režimom močno oporo v angleških konservativcih. Romunija se oborožujc. Naročila je velike množine vojnega materiala in Italija ji je v ta namen dala posojilo 200 milijonov lir. Bukarešt, 16. julija. (Izv.) V zbornici jc interpeliral poslancc Sever-Dan ministrskega predsednika, naj pojasni, ali so resnične vesti inozemskega časopisja, da jc bivanje kralja Ferdinanda v Parizu v zvezi s spravo z bivšim prestolonaslednikom. Poslanec je po-vdarjal, da bi spravo z veseljem pozdravilo vse romunsko ljudstvo, Avarescu je odgovoril, da tozadevne vesti niso resnične. Bukarešta, 16. julija. (Izv.) Kraljica Marija se je odločila, da potuje v Ameriko. 8. septembra bo zapustila Evropo. Potovala bo v Seatlc, kjer bo gost bogataša Hilla. Do božiča se bo vrnila v Evropo. Kraljico bo spremljala hčerka princczinja Helena, dve dvorni dami in vojaški adjutant. Boijševiki proti Bolgariji, Moskva, 15. julija. (Izv.) Komisar Čičerin je poslal bolgarskemu ministru za zunanje zadeve protest proti temu, da podpira povra-tek ruskih beguncev, ker sc to podpiranje vrši brez potnih dovoljenj in ti potniki neredko pridejo na morju ob življenje. Bolgarska vlada je za represalije napram tem potnikom odgovorna. Sovjetska vlada sicer ne pričakuje uspehov te note pri sedanji reakcionarni bolgarski vladi, hoče pa s tem protestom opozoriti ves civilizirani svet na mednarodno pravo in na ravnanje bolgarske vlade, ki ne odgovarja niti najelementarnejšim načelom človečnosti. Čičerin tudi ugotavlja, da bolgarska vlada vedoma podpira aktivne nasprotnike sovjetskega režima. Svet društva narodov. Ženeva, 16. julija. Scptcmbersko zasedanje društva narodov bo prineslo, kot se pričakuje, nova razočaranja. Italija nadaljuje energično svojo borbo, da dobita Španija in Brazilija sedeže v svetu društva narodov. Reformni program da ne bi siccr imel smisla. Italija elela nato, da sc stalni sedeži v svetu pomnožijo, a sc v nestalnih ohrani status quo. Caillaux pred finančnim odborom. Pariz, 16. 7. (Izv.) Po poročilu in priporočilu finančnega ministra Caillauxa jc finančni odbor s 15 proti 10 glasovom sprejel prehod k specialni debati o zakonskem predlogu o izjemnih pooblastilih. Pariz, 16. 7. (Izv.) Finančni odbor je v spccialni debati obravnaval 1. in 2. člen zakona u izjemnih pooblastilih. Frvi člen daje vladi pravico, da izdaja do 13. nov. 1926 odredbe z zakonsko veljavo o vseh finančnih reorganizacijskih zadevah. v Drugi člen določa, da mora vlada vse svoje odredbe, ki jih bo izdala po tem zakonu, predložiti začetkom leta 1927. zbornici v naknadno odobrenje. Finančni odbor je 1. člen tega zakona s 14 proti 13 glasovom odklonil. Salarudra proti združitvi Avstrije 2 Memžijo. Rim, 16. julija. Salandra zahteva v »Cor-ricrre dela Sera« skupno sodelovanje zastopnikov Italije, Francijc in Češkoslovaške v društvu narodov, da store tc države vse sklepe glede veliko - nemškega gibanja skupno. Vo ;nc žrtve niso zato, da bi bila republikanska Nemčija večja od ccsarskc. Tudi ni v interesu Evrope, da bi sc dopustila država vseh Ncmccv, ki tudi v zgodovini nikdar ni obstojala. Viktoria, 16. julija (Britanska Indija) Tukaj se je čutil včeraj močan potresni sunek ob 14.33 v oddaljenosti 110 milj. Potemtakem io potres y bližini Alaske. Slovenski inteligenci Vlada sklenila znižanje uradniških plač- (Zadnje dejanje tragikomedije RR.) O državi smo že razložili natanko in podrobno svoje naziranje. V politiki imamo o-piavka zgolj s pravno definicijo, ki se glasi, da je državni rad, — politika je socialno, re-abio življenje. Politične naloge države pa so dandanes v smislu jožefinskega pojmovanja o državi vsesplošne in kar so bile nekdaj naloge privatnih organizacij in cerkve, je danes vzela nase država s svojimi javnimi korporacijami. Vsi smo zamreženi v zakone. Človek je pa človek, naj se nahaja kjerkoli. Božje stvarstvo, ki nujno stremi za napredovanjem, osebnost, ki nujno zahteva polja, kamor bo mogla vtisniti svoj lastni obraz, gospodar, ki hoče imeti nekaj, kar imenuje svoje in za kar hoče nositi odgovmost in posledice. Zato smo uravnali našo politiko po naravnih zakonih. Roke proč od naših družin in njihovih pravic! Ne brišite iz src, kar je narava vklesala, predno so se pisali pisani zakoni! To načelo je naravno preneseno na ob- življenje, bele/j zgodovina dva neprestana gigantska boja, boj za pravilno razmerje meti družbo in posameznikom! Absolutizem na eni, kakor absolutizem na drugi strani pa ie protinaraven, zato naš načelni nasprotnik brez premirja in to vselej in povsod. Zato nujno ščitimo osebnost, nujno ščitimo naravne združbe, nujno ščitimo njih pravice, nujno branimo enakopravnost stanov, enakopravnost narodov. Mi vidimo v ohranitvi tega principa izvor vsega napredka. In t« ker je naraven in zato podprt z zgi dovinskimi dokazi in sam v sebi gibalo dela. Helenski človek nam nudi dokaz na vsaki strani svoje politične knjige, dokler je branil ta princip; republikanski rimski se. nat govori še vedno enako zgovorno; Wa-sch ngttnova roka prepoveduje še vedno svarilo pred nasprotnimi koraki; irski narod hrani dokaze, da je princip vreden življenjskega boja; v švicarskih kantonih vidimo njegove plenionile spomenike; in dokaze nudijo vse države, kjer se je po tem principu vstvar-jala in se v življenju negovala znanost, gospodarstvo v vseh svojih niansah, življenje sploh v vseh svojih straneh. Mi vidimo v ohranitvi iega principa življenje sploh: spoštovanje pravic posameznih narodov, zalo tudi pravično porazdelitev dolžnosti; pravilno pojmovanje človeške družbe, zato ludi enako spoštovanje do vseh stanov, njihovega dela v vsej njegovi moralni veličini in potrebi; zatiranje krivic; v spoštovanju etičnosti posameznika svojo moralno odgovornost napram njemu; zato pojmujemo vodstveno na-logo predvsem s tega stališča in zato zahtevamo, da se posameznik, skupina, narod, ki izroča kršilce pravilnega medsebojnega razmerja sodišču, zavaruje proti izrodkom; in kakor zahteva narava od posameznika gotovega življenjskega programa in načela, zahteva obsloj sam na sebi od družbe, da veljajo v vodenju principi, moralni odnošaii, stalno spremljani z zavestjo odgovornosti do družbe tn posameznikov. V naši državi so sedanji politiki ta princip prelomili in zato stoji naše javno in družabno življenje na brodolomu in išče izhodov. Hoteli so uničiti osebnost posameznika in ga spremeniti v monotoni stroj; oropali so občine njihovih pravic in hoteli v njih udušiti naravno težnjo za razvojem; ustavili se niso niti pred svetim imenom naroda, zadali njegov obstoj, njegove pravice, hoteli preprečiti njegov naravni razvoj. Ko je padlo osnovno moralno načelo. so se odprla na stežaj vrata korupciji, krivicam, neenakostim, nasilstvom, se je vad-Ijalo za podporo pri nečednih poslih se je proglasilo glavno politično načelo koga preva-ritic; je padla moralna odgovornost voditeljev napram družbi, je izgubilo delo svoj etični pomen, so se cenili stanovi po tem, kako izdatna je njihova pomoč pri rušenju osnovnega naravnega družabnega principa. Dokaze zato najdemo pri vsaki stopinji in kamor se ozremo, in trpke preizkušnje so preskušali že vsi stanovi. Delavski stan bo izrazil en sam protest, če ga vprašamo; pridobitni krogi bodo pokazali število deputacij in onemoglo življenje; kmetsko prebivalstvo bo izdalo javno tajnost, da grunt nima več korenin do pekla, prebivalci naših ravnin pa bodo našli! li dol vanje podivjanih rek, katere je člo-vek bre/. moralne odgovornosti prepustil usodi. In odgovor mora dati predvsem naša inteligenca! Kaj bo odgovorila? Ona vidi vsled Izobraženosti in zahtev po močni osebnosti več kot drugi: da je zlomljen princip moralnosti vobče, da jo smatrajo kot objekt! Ona vidi ogromne državne proračune, vidi pa tudi svoje bedno stanje Vidi milioosko korupcijo, vidi pro te žira nje enega dela, vidi prazne obljube, vidi igračkanje s svojim stanom. In mesto, da dobi od države zakonito poplačilo dolgov, ji je usojeno, da vkljub ogromnim proračunom, baš v dneh, ko se odkriva v centrali miljonska uradna korupcija, pomaga ravno ona na ta način, da se ji mesto da, kar zakon veleva, odvzame, kar življenje potrebuje! Slovensko uradništvo ob tem brezprimer-nem ravnanju mora odgovoriti, odgovoriti pa kot -tan i'(■bra/eneov"! A i. L"?e zgrabiti zlo pri korenini in iti za stopinjami zdravega ljudskega pojmovanja, ali hoče stopiti iz pasivnosti v aktivnost, ali hoče kot važni temelj današnje države sprejeti boj za vzpostavitev moralnih načel v javnem življenju, boj za moralno pojmovanje dela, odgovornost napram družbi? Samo v tem odgovoru se bo izkazala njegova kvalifikacija, vse drugo je postransko! Prava beseda. ^Radikal« razmišlje v uvodnem članku o škodi, ki jo je že do sedaj napravila poplava in ugotavlja: da je naša vlada dala oškodovanim komaj 1 odstotek dejanske škode. Da je vlada narod v času najhujših nesreč i v času najhujšega pomanjkanja in temne bodočnosti prepustila — dobrodelnemu društvu! Narodna skupščina bi morala biti klicana, ker to zahtevajo vitalni interesi države! A nič tega! Ministri so bili v Pragi, v Belgradu -c ministri prepirajo za mesto župana, na kraje nesreče pa so šli, ko je bil klic že preglasen, takorekoč na-gnan ' n potem nada'ij." >Mi se obračamo na drugega ustavnega činiteija ter ga vprašamo: Ali more in sme biti v državi samo.en trenutek še na krmilu vlada, ki je v vsakem oziru popolnoma odrekla? V novembru 1924. leta se je zahtevala ostavka od g. Ljube Davi-dovra, ker se je reklo, da dr!.a«a — propada' Kje je večje propadanje kot sedaj. Za nesrečo je kriva tudi vlada. Za odvrnitev ni storila ničesar. Resnična niena pomoč ni niti sedaj! Naj nam poplava stori vsaj to edino dobro: Odnese naj na'slabšo in najnesposobnejšo vlado kolikor smo jih imeli po vojni. : Mi nimamo k »Radikalu« ničesar dostaviti; kvečjemu to, da bo tudi on ta dejstva kakemu »Kmetsk^mu l'stu« težko dokazal. Ta bo nnnrej trdil svojo, češ, kako izvrstna je la vlada, v kateri sedi kot minister g. Pucclj. A Za sporazum sc je začelo vnemali »Jutro« in celo za pravi, pošteni sporazum, kakor med Srbi in Hrvati, tako med Srbi n Slovcnci ter Hrvati in Slovcnci. — Lepa reč! Na svojem ljubljanskem shodu pa je g. Pribi-devič gladko proklcl vsak sporazum, češ sj?fl-razum je protiustaven, sporazum je proti r: rodnemu in državnemu edinstvu, sporaz med Srbi, Hrvati in Slovcnci sploh ne more in ne sme biti itd. — strašno je obsodil g. Pribičcvič vsak sporazum. — In »Jutro« se jc norčevalo iz SLS, ker bi rada dosegla kakšen sporazum. Zdaj pa je Pribičevičevo glasilo na Slovenskem na svoji ravni liniji srečno prijadralo do iste zahteve in tako zavrglo vzvišeni nauk svojega mojstra. Žalostno, a resnično. A Kje bi že bila naša država, da bi že od njenega početka naprej Slovenci, Hrvati in Srbi v bratski slogi in strpljivosti skupaj sedeli in delali to, kar je potrebno za vse in za vsako pokrajino posebe. Koliko razočarani, koliko obupa bi bilo izostalo! — Tako zdaj toži »Jutro«. Malo pozno poznanje po sedmih letih sistematičnega ščuvanja, denun-ciranja, zastrupljevanja medsebojnih odnoša-jev, opisovanja Slovencev kot protidržavne, Srbom sovražne itd. .itd. Pozno spoznanje in še to nič vredno, če ne bo sledilo ob enem tudi poboljšanje, A »Radikal« o radikalih. Radikal« pravi k proglasu radikalov ob priliki občinskih volitev v Srbiji, da je proglas — falzifikat. Radikali naj molče o samoupravah, ustavno zajamčenih pravicah. Dočim v Srbiji že tretjič volijo, se še nišo izvršile volitve v Bosni, Hercegovini, Vojvodini in ti prebivalci niso še niti enkrat prišli do »ustavno zajamčenih pravic«. Radikali so tudi odbili nujni predlog Jovanoviča, da se v teh krajih izvrše občinske volitve. Ta gospoda je izgubila vsak smisel za odgovornost, in kar kaže najbolj jasno postopanje v Ljubljani in nasilje, ki se vrši v glavnem mestu Slovenije v Ljubljani. To je samo brezprimerni cinizem, ko govore o ustavno zajamčenih pravicah, a iste ustavno zajamčene pravice kruto gazijo . . . Kar govore o Statutih, pravi »Radikal«, je tako, da se more človek vprašati: kako si sploh upajo kaj takega trditi! »Falzificirani člani glavnega odbora pa morda računajo na to, da lahko izide falziliciran proglas« — zaključuje »Radikal«. /\Prazna gesla? Narodni dnevnik« prinaša nekaj misli k članku v »Socialni misli« i o zadolževanju na kmetih v Sloveniji ter pri-' stavlja pavšalno: »Vseh teh težkih številk pa naše stranke ne vidijo. In dočim slovenska | hiša gori, dočim propada slovenska kmetija j in sc polašča slovenskega delavca brczposel-i nost, sc naše stranke prepirajo za prazna i gesla in smatrajo, da je vsa politika v polemiki. »Narodni dnevnik" mora najprej odgovoriti o vzrokih propadanja slovenskega gospodarstva in pa, katera stranka ima ravno z ozirom na tc vzroke prazna Sesla, potem s« bomo dalje pomenili, Seveda ne take, da bi na prvi strani lista bili opozicijonalci, na drugi pa vladni in Pucljevi! A Poglavje o sporih. Maksimovlč je v sporu z Ninčičem, a posreduje dr. Markovič. Bobič je v sporu z Maksimovičem in posreduje Pašič. Nikič je v sporu z Radičem, Uzu-novič s Pašičem, radikali z radičevci, radikali še dalje med seboj in s kontpcijo itd. Zakaj bi ne bila še v sporu voda z našo državo, nezadovoljstvo prebivalcev z zadovoljnimi ministri — no, pa še »Kmetski list« z nami v vprašanju zaslug za kmečki stan ministra Janeza Pucljal A Okrožnica ... Stjepan Radič je poslal vsem poslancem HSS cirkular o izključenju dr. Nikiča s pozivom, da kdor ga ne podpiše, se smatra, da je izključen iz stranke. Slovenski radičevci so ga podpisali z motivacijo, da to zahteva narod . . . Nikič bi dobro storil, če bi prišel na kak shod v Slovenijo, da bi ga vsaj nekateri ljudje iz naroda vsaj enkrat videli... in vedeli, kdo je ta gospod, čegar glavo zahteva gospod Pucelj. A Koliko znašajo dispozicijski londi? Pri-bičevič jc dejal, da bi vlada morala dati pomoč poplavljcncem iz dispozicijskega fonda ministra za predsedstvo, notranje in zunanje zadeve in sicer pet šestin. To bi znašalo 50 do 60 milijonov dinarjev. — Mi sedaj razumemo, kako upravičena je tožba Pribičevičevo zagrebške »Rijcči«, da je težko biti v opoziciji. . . A Med Sokoli. V hrvatskih listih vodijo Ijuto borbo o vprašanju, ali je bil praški so-kolski izlet vseslovanski in vsesokolski in kako je treba Sokole reorganizirati, zakaj ni bilo ne Bolgarov, ne Rusov, ne Poljakov, ne zastopnikov Hrvatskega Sokola. — Mi svetujemo, da bo spor rešen, to le rešitev: Zakaj ni bilo Bolgarov, se naj vpraša špecijalista o bolgarskem vprašanju ljubljansko »Jutro«. Zakaj ni bilo Rusov, bo najbolje odgovoril Vseslovan Spalajkovič. O Poljakih bi »avtoritativno« se izrazil dr. Ilešič, o Hrvatih pa Svetozar Pribičevič. Zastoj v avstr. parlament. Dunaj, 16. 7. (Izv.) Kljub vsem naporom, da se prepreči popoln zastoj parlamentarnega dela, so danes prišla vsa pogajanja na mrtvo točko. Socialisti obstruirajo zakon o podpori za brezposelne in šolski zakon. Dr. Rintclen se bo še posvetoval z večinskima strankama in po njenih sklepih odgovoril socialistom. Včeraj dopoldne se je vršila seja ministrskega sveta. Posvetovanja evropskih finančnikov. London, 16. 7. »Westminster Gazette« avlja, da sc vrše tajni sestanki med predsedniki državnih bank Anglije, Amerike m Nemčije in generalnim agentom za rcparacije Gilbcrtom Parkerjem. Sedaj po podpisu francosko angleške pogodbe, bodo pogajanja zavzela konkretnejšo smer. Poklicali bodo tudi Moreana, voditelja Banque de France. Med vprašanji, ki so na dnevnem redu, je na prvem mestu stabilizacija francoskega franka in nemške reparacije. V tej zvezi se je načelo tudi vprašanje novih kreditov, ki naj bi jih dali Amerika in Anglija Franciji in Nemčiji. Prusšja In HohenzoUernd. Z ozirom na negativen izid ljudskega glasovanja in ker je zvezin parlament odklonil posredovalni zakonski predlog, poizkuša pruska deželna vlada sama urediti odškodninsko vprašanje z bivšo vladarsko hišo Hohen-zollern. Berlin, 15. jul. Zastopnik pruske bivše dinastije Berg je ponovil predlog na vlado, da se reši odškodninsko vprašanje. Pruska vlada je odgovorila, da ji ni dosti ležeče na radikalni rešitvi tega vprašanja, da pa je kar najbolj nezadovoljna z rešitvijo oktobra 1925. Pruska vlada računa na veliko popustljivost zastopnika Berga, če naj se sploh uvedejo nova pogajanja. Glavno pažnjo bo vlada v tem slučaju polagala na posestva Flatow-Kronake in Oels, ki so sedaj v rokah eks-princa. Oels mora izgubiti. Gre za 140.000 oralov, Dočim je dinastija po dogovoru oktobra 1925 imela dobiti 280.000 oralov, bi dobila sedaj 110.000. Letni dohodki bi znašali štiri milijone mark. AngisSkl rudarski Sftrajk. London, 16. julija (Izv.) Tajnik rudarskih organizacij Cook je izjavil, da se položaj v stavki ni izpremenil. Rudarji ne bodo sklicali splošne konference delegatov. Rudarji so sprejeli posredovalne predloge škofov s prav malimi nebistvenimi izpremembami. Škofje so sklenili, da bodo pri vladi nadaljevali akcijo, ! da pride do pogajanj. Po njihovem predlogu I naj bi se delo nadaljevalo 4 mesece pod sta-i rimi pogoji. Vlada naj bi prispevala obljub-! Ijeno p dporo 3 miljone funtov. Vrhovni dc-; lavski svet .ie na konferenci rudarjev propadel s svojo zahtevo po pooblastilu za nadaljevanje pogajanj. Izvršilni odbor in konferenca rudarjev sta vsako poohlastilo odklonila. Bruselj, 16. julija. (Izv.) Izjemni pooblastilni zakon jc stopil v veljavo. Holar.dska bančna grupa je ponudila belgijski vladi posojilo v znesku 5 milijonov hc'"" vino pripravlja vse potrebno za novi carinski tarif. Carinski komite se je pečal z vprašanjem poljskih carin in se je izjavil za 100 odstotno zvišanje dosedanjih carinskih postavk. ENOTEN NASTOP BALTIŠKIH DRŽAV NAPRAM RUSIJI. Riga, 16. jul. (Izv.) V Revalu se Je vršila konferenca zunanjih ministrov Latvije, Finske in Estonije. Ta konferenca je odločilne važnosti za nadaljnjo zunanjo politiko baltiških držav. Konfercnca se jc v glavnem pečala s pogajanji z Rusijo o garancijskem paktu. Zunanji ministri so sklenili, da bodo poslali Rusiji enake odgovore. Pričakujejo, da se bo tudi Poljska priključila skupnemu odgovoru. Značilno je, da sc skupne konference nI udeležila Litva. Estonski poslanik v Moskvi je iz protesta proti postopanju svoje vlade odstopil. VSEAZIJSKA KONFERENCA. London, 16. jul. (Izv.) 1. avgusta se ho v Nagasaki vršila vseazijska konferenca. Udeležili se bodo zastopniki Kitajske, Japonske, Filipinov, Indije, Perzije, Siam in Turčije. Kitajska sama bo poslala trideset zastopnikov. Konfercnca sicer ni oficielna, vendar pričakujejo, da jo bodo vlade podpirale in da bo mogoče vstvariti vseazijsko zvezo nod devizo: Aziio Aziicetn. Ka/ se godi doma Donava predrla slavne nasipe. SONTA POPOLNOMA POD VODO. — APATIN IN BOGOJEVO V VELIKI NEVARNOSTI. — VODA POPLAVILA DO 30.000 JUTROV ZEMLJE. — SILNA PANIKA MED PREBIVALSTVOM. — DEL APATINA IZPRAZNJEN. — SILNO NEURJE PRI VA- LJEVU. — DVE VASI ZGINILI. Apatin, 16. jul. (Izv.) Snoči je občinsko glavarstvo v Apatinu vsled nevarnosti, da se glavni nasip še tekom noči poruši, opozorilo meščanstvo, ki prebiva ob nasipu, da ta del mesta izprazni. Vsled tega razglasa je nastala med meščanstvom v Apatinu in okolici silna panika. Ljudje so bili popolnoma potrti. 2e vsled dosedanje neprestano grozeče nevarnosti so bili tako obupani, da so postali mnogi za grozečo nevarnost povsem apatični. V Apatin je prispelo 1700 vojakov, ki so te- kom včerajšnjega dneva utrjevali oba nadomestna obrambna nasipa. V Apatinu izhaja list »Bacs Bodroger«, čigar tiskarno so morali popolnoma razdreti in preseliti v drugo poslopje vsled grozeče poplave. List jc v torek poslednjič izšel. Osijek, 16. jul. (Izv.) Davi ob 3. uri se je pri Apatinu podrl glavni nasip. Med prebivalstvom je nastala silna panika. Voda je vdrla skozi 50 m široko odprtino z največjo silo. Istotako se je porušil nasip nedaleč od Novega Sada. Pri Apatinu je voda poplavila 9000 jutrov zemlje, pri Novem Sadu pa 2000. Pri Valpovu sta se razlili Drava in slavonska Karašica. Pod vodo je 4000 jutrov. Ker so se nasipi porušili in je voda poplavila tudi železniške nasipe, je promet preko Bogojeva prekinjen. Belgrad, 16. jul. (Izv.) Danes popoldne ob 3 je prišlo pri nasipu med Apatinom in Sonto do katastrofe. Pri Sonti se je podrl nasip in sicer nedaleč od same naselbine Sonta. Za ljudsko prosveto. Maribor, 16. julija 1926. III. Po slov. štajerskem se kljub slabim gospodarskim razmeram širi posebno stremljenje, postaviti čim več prikladnih društvenih domov. Gotovo je za uspešno društveno delo predvsem potrebno, da imajo društva primerne prostore. To prizadevanje posameznih, posebno obmejnih društev, ni le krajevnega, ampak splošno narodnega pomena. Zato slovenska javnost ne bo zavrnila pogostnega, a prepotrebnega nadlegovanja posameznih društev in odborov za podporo pri tem velikopoteznem prosvetnem delu. Kakor so nekoč za Narodne domove v mestih prispevali v veliki meri tudi z dežele, tako se naj zdaj vrača kulturi na kmetih v oddol-Stev! Ob tej priliki si pa dovoljujemo sprožiti še neko drugo zadevo, ki jo narod čuti kot neko zapostavljanje dežele za mestom. V mestih so narodna gledališča. Predstav je toliko in vstopnina tako visoka, da bi se pri dobri upravi režija vsaj v velikem lahko krila. Vendar žrtvuje država težke milijone za gledališča uo mestih. • Voda je z veliko silo vdrla čez porušeni nasip in v kratkem času preplavila 12.000 jutrov polja. Katastrofa se je zgodila na predelu, kjer se je nasip smatral kot najbolj varen. In ravno v tem kraju se je že pred dvema letoma dogodila katastrofa. Takrat so se tudi nasipi na tem mestu smatrali kot najbolj varni. Naselbina Sonta, ki je precej velika, je popolnoma pod vodo in uničena. Bogojevo, 16. jul. (Izv.) Voda je poruSila prvi nasip. Prebivalstvo se je z vso silo vrglo na utrjevanje ostalih dveh nasipov. Ker primanjkuje za utrjevanje teh dveh nasipov materiala, so sklenili glavni nasip porušiti. V ta namen so iz Petrovaradina pripeljali precejšnje množine smodnika, s katerim bodo prvi glavni nasip razrušili. Valjevo, 16. jul. (Izv.) Predvčerajšnjim se je tukaj vtrgal oblak, ki je povzročil ogromno škodo. Voda je v vaseh Solja in Bogdanoviči gospodarila in rušila s tako silo, da sploh ni mogoče videti in spoznati, da je na teh krajih kdaj prebivalo človeško bitje. Zagreb, 16. jul. (Izv.) Sava pri Zagrebu stalno počasi pada, tako da je vsaka nevarnost minula. Tudi v Koprivnici in drugih ogroženih hrvatskih mestih v okolici Drave je voda pričela padati. V kolikor je bil promet oviran, so se tekom današnjega dneva zapreke odstranile in se promet zopet vzpostavlja. Bojazen pred poplavo Save in Drave je sedaj v gornjih in srednjih tokih popolnoma minila. Na deželi so v društvenih domovih tudi gledališki odri. Predstave redke, režijo, razen oseb, je pa tako draga, da skoro ves dohodek prireditve zahteva zase. Nismo proti vladini podpori, ki jih dobivajo gledališča po mestih. A upravičeno zahtevamo, da pogleda vlada ludi na deželo, da upoš'sva težek položaj prosvetnega dela in priskoči na pomoč posebno v obmejnih krajih, da bo mogoče postavili društvene, če tudi skromne, domove. Bolj kot v mestih, je na deželi ta podpora blagonosna, ker je posebno tu potrebno širiti prosveto, ker posebno tu od naroda ni mogoče zahtevati tolikih žrtev. To vprašanje ljudske prosvete na deželi je pripuščeno le inicijativnostl in požrtvovalnosti posameznih. Država se do zdaj za to panogo ni vsaj ne dovolj zanimala. Zato ni brez podlage pritožba ljudstva na deželi zoper tako zapostavljanje. Pričakujemo pa, da se bodo enkrat v tem oziru vremena zjasnila in da prosveta na deželi ne bo vedno le pastorka, prepuščena lastni usodi. iJutri na Vrhniko! 1. orliška srenlska prireditev. K izpremembam v mariborskem gledališču. V mariborskem gledališču se je izvršilo letos v osobju nekaj sprememb, ki so vzbujale pozornost v občinstvu. Še večjo začudenje in razburjenost pa vzbuja zadnje dni vest, da zapušča mariborsko gledališče ravnatelj drame Bratina. Po naših imfor-macijah odgovarja ta vest resnici. Ne vemo, kaki razlogi ženejo g. Bratino iz Maribora, toda zavedamo se, kaj izgublja naše gledališče z igravcem, režiserjem, inscenatorjem in ravnateljem Bratino in vemo, da je na tem mestu nenadomestljiv. — Edino po njegovi zaslugi si jo pridobilo mariborsko gledališče nekoliko ugleda tudi izven Maribora, njegove vprizoritve slovenskih izvirnih del in inscenacije so postale znamenitost, kar je priznavala poleg slovenske tudi druga kritika. Delavcu, kot je Bratina, bi se moralo nuditi šs širše polje, še večji razmah, da bi lahko pokazal vse sile svojega talenta. Mariborskemu gledališču je potrebna pred vsem drama in ta je pri sedanjem stanju ansambla brez Bratine nemogoča. Mislimo, da bi bila dolžnost poklicanih faktorjev, da skušajo g. Bratino zopet pridobiti za naše gledališče, ker to je splošna zahteva občinstva. Sicer se pa na to vprašanje še povrnemo. Gospodarstvo na naših železnicah. Razmere v delavnicah državne železnice v Mariboru postajajo vsak dan bolj inlostne. Sedaj je zmanjkalo že najpotrebnejšega materijala. Mehkega lesa ni, barv ni in celo najbolj potrebnih vrst železja niti za popravilo 1 vagona ni! Les se kupuje sproti in sicer večinoma surov les. Raditega so poprave slabo izvršene. Te dni se govori, da bo radi pomanjkanja materijala odpuščenih vež sto delavcev. Na progah v Sloveniji pa stoji na tisoče pokvarjenih vozov. Istočasno obstoji nevarnost, da se v območju ljubljanskega železniškega ravnateljstva reducira okoli 2000 delavcev in sicer zato, ker se je proračun za to direkcijo reduciral tako, da je nadaljnje vzdrževanje nemogoče, ako se ne najdejo izredni krediti. Ti se pa ne morejo naznačiti, ker je vlada odposlala skupščino na neprostovoljne počitnice. Delavstvo pa je v svrho vzdrževanja strojne, prometne in gradbene stroke nujno potrebno. Grozi torej opasnost prometu v Sloveniji samemu. Lepa vlada je to, ki reducira stroške, ki so za vzdrževanje prometa potrebni! Tega menda ni nikjer drugod na svetu. Tovorninski davek mariborske občine. Maribor, 16. jul. 1926. Mariborski občinski svet je uvidel, da je bila njegova socialna naloga, zidati stanovanjske hiše, da dobijo brezstanovanjci vsaj sreho. Kot poseben vir, ki naj se steka v gradbeni fond, je bil določen tudi tovorninski davek, ki ga občina pobira od tovornega prometa na železnici. Pripravljen je predlog, da se bo tovorninski davek povišal. V ta namen se je vršila posebna anketa, kjer so bili zbrani zastopniki mesta, trgovskih krogov in tudi velikega županstva. Na željo trgovskih krogov se je blago, ki ga bo zadel povečani tovorninski davek, razdelilo v 4 kategorije. Tako bo plačati v 1. 300 Din od vagona (luksuzno blago), v 2. 200 Din od vagona, v 3. 75 Din, v 4. Din 50 od vagona. Ta davek sam na sebi ni tako velik, da bi mogel povzročiti znatno podraženje blaga, kakor se nekateri trgovski krogi boje. Nasprotno pa je pvišanje tega davka nujno, ker sicer občina ne more vršiti svoje socijalne naloge, da trajno skrbi za olajšanje težke stanovanjske bede. Prejeli smo sicer pritožbo iz trgovskih krogov zoper povišanje tega trgovinskega davka, katero bi sicer iskreno zagovarjali, čim bi bila bolj utemeljena. A tovorninski davek, tudi ko bo povišan in odrejen po predlogu trgovskega gremija, še niti od daleč ni tako velik, da bi v istini znatno podražil blago ali pa celo ogrožal industrijo in veletrgovino v mestu. Je Ie nekak neznaten, pa seveda stalen dohodek občine, da more vršiti svoj sklep, ki ga mora izvršiti v sedanji stanovanjski krizi. Priznamo pa radi, da je ta davek take vrste, da ga je v resnici težko kalkulirati in da ga plačujejo dejansko trgovski krogi, kar naj se vpošteva. Poznamo pa še eno rešitev, ki bi znatno znižala občinske dajatve ravno v tem oziru in to je privatna inicijativnost. Vse se dandanes zahteva le od drugih, posebno od uprave, državne in občinske. Da more uprava vedno večjim zahtevam ustreči, mora seveda tudi sama vedno več zahtevati. To je popolnoma navadna kalkulacija. Zato bo najboljša odpomoč proti takim dajatvam čim večja lastna inicijativnost na polju socialne pomoči in samopomoči. Poročilo o tečajih za brezalkoholno uporabo grozdja in sadja. O priliki letošnjega velesejma je priredila •Brezalkoholna produkcija« v Ljubljani dva tečaja za brezalkoholno uporabo grozdja in sadja ter o konzerviranju sploh. Prvi je trajal od 1. do 3., drugi pa od 4. do 6. julija t. 1. Oba tečaja sta bila prav dobro obiskana. Med udeleženci so bili med drugimi tudi sledeči gg.: Boško Boškovič in Pavle Petkovič, referenta v ministrstvu za kmet. ter zastopnika »Srbskega poljoprivrednega društva v Belgradu«, višji sadjarski nadzornik v p. in urednik »Sadjarja in Vrtnarja« M. Humek, višji kle-iarski nadzornik v p. I. Uombač, prof. na drž. srednji vinarski in sadjarski šoli v Mariboru Josip Pricl, oknuui akonomi: Frauio Kaiol i/. No- vega mesta, Josip Zupane Iz Ptuja, Vekoslav š ta Kipar iz Ljutomera, Pavao Cesar iz Samobora itd., kaplan Lojze Sunčift iz Male Nedelje, art. major v p. Burnik kot zastopnik kmetijske podružnice v Teharjih, profesor Verbič, sedem šolskih upraviteljev (-ic), večje število voditeljic gospodinjskih šol in tečajev: Marijanišče, I)r. Krekova gospodinjska šola v Zgornji Šiški, škofja Loka, Šmihel, Repnje itd.), čč. sestre prednice iz Marijanišča, Leonišča, Hiralnice sv. Jožefa itd., poleg teh nekaj absolventov raznih šol, dijakov, železničarjev tor drugih interesentov iz raznih krogov. V kolikor niso bili po uradnih poslih za« držani, so se tečaja udeleževali tudi gg. šef oddelka za kmet. v Ljubljani 1. Sancin, kmet. svetnik I. Trampuž, kmet. svetnik in urednik »Kmetovalca« V. Rohrman, tajnik Kmet. družbe inž. Lah itd. Predavatelj — J. Baumann iz Buchonbacha pri Freiburgu (Nemčija) — je snov obdelal stvarno, znanstveno in vendar lahko umljivo, lako da so udeleženci tako predavanjem kakor tudi praktičnim predvajanjem z največjo pazljivostjo sledili. Predaleč, bi vedlo, če bi hoteli na tem mestu objaviti vsebino in kratek pregled teh tečajev. Udeleženci — priznani strokovnjaki — bodo to objavili v strokovnih listih. Vsi so se navdušeni za brezalkoholno gospodarstvo razšli ter bodo na svojih mestih delovali za uresničenje velike ideje. Naj kdo sodi o brezalkoholnem gospodarstvu kakor hoče, eno je gotovo: brezalkoholna uporaba grozdja in sadja ter konserviranje sploh postaja važen činitelj v našem gospodarskem življenju. Naj bi seme, ki ga je zasejala »Brezalkoholna produkcija«, vzkalilo in postalo mogočno drevo, ki bo razprostrlo veje treznosti, sreče in blagostanja tudi v naši mladi, a po alkoholizmu glob » to razruvani državi. Dolžnost merodajnih činiteljev, posebno države pa je, da taka stremljenja podpirajo! Dve smrtni nesreči. V soboto so pri Boršiču, kmetu v Vrbnem pri Sv. Juriju ob juž. žel., mlatili ječmen. Pri tem se je vnel pri motorju bencin. Da bi preprečil večjo nesrečo, je domači sin Vinko Boršič hotel odnesti posodo bencina, ki je bila pri stroju, a ogenj jo bušnil v posodo in v hipu je bil fant ves v plamenu. Hitel je na prosto, so valjal po tleh, toda ognja ni bilo mogoče udušiti, preden ni zgorela zadnja kapljica bencina. Fant je zgorel ta-korekoč pri živem telesu. Vsega ožganega so prepeljali v celjsko bolnišjsico, kjer je kmalu umrl vsled težkih opeklin. Minole dni je na železniški postaji pri Luciji na Goriškem smrtno ponesrečil 32 letni lesni trgovec in posestnik iz Kozmeric Andrej Manfreda, občinski odbornik solkanske občine in sin znanega lovca Andreja. Prišel je s svojim tovornim avtomobilom med vagone, ki so ga zmečkali. Neznan utopljenec. V sredo so zapazili uslužbenci pri falski elektrarni, kako je nesla voda proti zatvornicam moško truplo. Predno je bilo mogoče misliti, da potegnejo neznanca iz vode, ga je pognala Drava preko močnega vodopada pri zatvornicah in po falskem jezu, potem pa je izginil. Doslej je naplavila Drava še vsakega utopljenca, ki je našel smrt v njenih valovih, pri brodu Sv. Lovrenc na Pohorju, le tokrat je gnala radi izredne višine najbrž ponesrečenega preko falskega jeza proti Mariboru. O omenjenem utopljencu doslej še ni sledu in bo gotovo naplavljen pri Št. Janžu na Dravskem polju ali pa pri Sv. Marku niže Ptuja. Izpred sodišča Zadeva dr. Pcstotnika proti Aleksandru Železni-karju. Na ovadbo dr. Pestotnika je državni pravdnik v Ljubljani vložil pri deželnem sodišču tožbo prof i t lavnemu uredniku »Narodnega Dnevnika« g A eleznikarju, ker je dne 8. V. 1926 priobčil med »Dnevnimi vestmi« sledečo notico: »Pravni zastopnik dr. Pestotnika je vložil na sodišče predlog, da se za torek določena razprava proti našemu uredniku preloži, ker se g. Gangl, glavna priča za dr. Pestotnika ne more razprave udeležili. O preti logu sklepa danes sodišče,« torej je objavil v tisku spis v kazenski pravdi še preje, ko je bil precitan na ustni razpravi, ter je s tem storil pre-grešek po čl. 66. št. 1. in 35. tiskovnega zakona. Pri razpravi, kateri je predsedoval višji sodni svetnik Mladič, je državni pravdnik dri F o 1-lacher vztrajal na obtožbi ter trdil, da novi tiskovni zakon prepoveduje vsako objavljanje sod-nijskih aktov, ki se prečitajo šele na glavni obravnavi. Obtožencev zagovornik dr. R a v n i h a r je oporekal temu mnenju in naglašal, da tiskovni zakon prepoveduje le objavo spisov meritorno, važnosti, kar pa ne velja za sedanji slučaj, kajti člen 66. tisk. zakona izrecno prepoveduje' le objavo onih spisov, ki se prečitajo šele na sodni razpravi. Ta odlok pa se ne bi prečita! na sodni razpravi. S tem izgubi odlok na meritorni in formalni važnosti. Ako bi veljala obtožnica, bi se sploh ne smelo objavljati, kdaj so kaka razprava sploh vrši. Senat deželnega sodišča se je po kratkem posvetu priključil mnenju dr. Ravniharja, nakar je bil Aleksander Železnikar oproščen vsake krivde. Ponarejen podpis. Posestnik Jakob Kušar iz Šinkovega lunin pri Vodicah je vozil opeko. Podjetnik Pajntar je naznanil Kušarja okrajnemu sodišču, da jo na nekem potrdilu ponaredil napi« »Plačano!« in ga oškodoval za 00 Din. Okrajno sodišče jc Kušarju prisodilo 10 dni zapora. Kušar on je najel advokata in se pritožil na deželno sodišče Pri razpravi, ki ji je predsedoval višji sod. svetnik Mladič, jc sodni izvedenec prof. Koželj izpovedal da besede »Plačano!« ni mogel napisati Kušar nego jo je najbrže Pajntar sam! Na predlog zagovornika dr. Ž v o k 1 j a je senat deželnega sodišča Kušarja oprostil. Državni pravdnik pa jo zahteval sodno postopajne proti Pajntarju rafli goljufijo. Podpirajte naše dijake. MAD2A BEZDAN MONAST1R o SOMBOR Bačka L č GEN DA: POPLAVLJENO OZEMLJE MEJA OZEMLJA. K/ JE i/ NEVARNOST/ fjjjjjp OZEMLJE. mmM k/ je u Wmm / 250.000 NE M/?A/OS TI JUTER Dnevne novice k Vsem odborom »Krščanske šole« y la-rantinski škofiji! Znova se pojavlja težnja, da Jtopi korak naprej k razkristjanjenju naših 5ol. Zato se je ukinila vsaka nagrada duhov-oikom-vcroučiteljem. Mislili so, da pač zdaj duhovniki nc pojdejo v šolo. Res je neizrečeno težko duhovniku, ki mu jc bila ta nagrada marsikje edini dohodek, ki bo moral za naprej dan za dnevom zastonj v šolo. Da vztraja v težkem delu, potrebuje močne opore, organizirane opore — v »krščanski šoli«. Nc le v moralnem, tudi sicer sc bo dalo to težko vprašanje tem potom hitreje rešiti. Zalo naj imajo vse podružnice »Krščanske šole« do srede avgusta t. 1„ ko sc bo vršil osrednji občni zbor, svoje redne občne zbore, ki naj jih pravilno javijo oblasti pred in po občnem zboru. k Kmetski dnevi v Mariboru. Te dni *mo razposlali plakate za kmetske dneve. Prosimo vse, katerim smo plakate doposlali, naj jih razobesijo. Vsa Slovenija, posebno Štajerska, naj ve, kaj bodo nudili kmetski dnevi! Bog živi! — Prireditveni odbor. k Odlikovanja za gasilce. Ob priliki letošnjega jubileja Hrvatske gasilske zveze je podelil kralj Aleksander vsem članom gasilskih društev na Hrvatskem in v Slavoniji, ki služijo pri gasilstvu 40 odnosno 25 let, zlate odnosno srebrne svetinje za državljanske zasluge. ' k Iz poštne službe. V poštni službi so imenovani: za načelnika nabavnega odseka v ministrstvu za pošto in brzojav Matija Mi-livoj Šipuš, nadzornik istega ministrstva; pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani: za načelnika splošnega odseka Anton Vcsc-njak, načelnik poštnega odseka; za načelnika poštnega odseka dr. Jožko L e b a r , načelnik splošnega odseka; za tajnike uradniki: Lavoslav K a m p j u t, Anton V c r č , Milan S t a m c a r in Franc P e r k o ; za načelnika splošnega odseka na ravnateljstvu v Splitu Anton Suhač, uradnik pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani. — Za upravnika prometa pri podružnici poštne hranilnice v Ljubljani Josip P o t o k a r , odsekovni načelnik istega urada. — Vpokojeni so: pri ljubljanskem poštnem ravnateljstvu: tajnik Josip Kvas in uradnik Josip Podboj; dalje uradnik Emil P r c d i k a na pošti v Novem mestu. k Prepovedani listi. Notranji minister je prepovedal prihajanje in razširjanje listov: pariškega »Secours Rouge« in berlinske »Deutsche Allgemeine Zeitung«. — Dovoljen je zopet v naši državi »Magyar Hirlap«. k Špekulacija z zemljo ▼ Prekmurju. V Jadnjih »Novinah« poroča nar. posl. Klekl o svojem posredovanju pri ministru za agrarno reformo, da bi se preprečila špekulacija z zemljo pri izvajanju agrarne reforme v Prekmurju. Med drugim je izročil poslanec ministru poziv, s katerim vabijo veleposestniki po svojih pooblaščencih agrarne interesente, da naj hitro kupijo agrarno zemljo, češ. da bo kasneje dražja. Minister je poziv prečital in rekel: »To jc špekulacija. Povejte temu gospodu, da nobene njegove pogodbe ne bom odobril; ljudstvo naj se le pritoži.« — Minister je tudi v polni meri pritrdil načrtu poslanca Klekla, -da se ustanovi zadruga za nakupovanje zemlje. k Zgodovinski požar v Konjicah. V cerkvi na Brinjevi gori ima neka knjiga znotraj na platnicah s črnilom napisano poročilo, ki pove, da je sosednji trg Konjice dne 7. julija 1786 ob drugi uri popoldne začel goreti ter je ogenj vpepetfl vse po vrstne hiše, izvzemši cerkev, župnišče, beneficiat Strmšek in Jaki. Sedanja »stara šola« med cerkvijo in Taklom še tistikrat ni stala. Tudi današnje kapelanije še ni bilo. Ob času požara so skozi trg po državni cesti korakali iz taborišča vojaki regimenta Thurn. In če danes hodiš po trgu, opaziš, da so vse hiše nekako še razmeroma nove. Preostala gostilna »Taki« jc pogorela pa v »našem« času, leta 1807. A v bivšem stanovališču duhovnika Slomška je v novejši dobi stanoval cerkvenik. To poslopje na eni strani pogorišča prvo hišo, so predlanskim porušili ter postavili novo stavbo: Društveni dom. Od časa požarne katastrofe v Konjicah jc poteklo te dni 140 let. k Na Bledu v hotelu Toplice se jc nastanil za celo poletje španski poslanik v Belgradu minister Jose de Sandeclo. k Razpisuje se službeno mesto šumske-ga inženirja pri komisarju za agrarne operacijo v mariborski oblasti z začasnim sedežem v Ljubljani. Če se ne prijavi prosilec šumske stroke, se sprejme tudi agromon ali kulturni tehnik. Prošnje je vložiti do 31. t. m. pri pokrajinski komisiji za agrarne operacije v Ljubljani, Marxov trg 3-2. k Prizanašajte ljudem in živini! V Šmarju pri Jelšah se je vršil pregled konj. Vse občine v okolišu so bile pozvane za 9. uro dopoldne in tako so morali nekateri čakati v najhujšem deževju do 4 popoldne, celih 7 ur! Ali bi nc bilo bolj prav, da bi se za posamezne občine določile ure? Čas je dragocen; kmet ima v tem času veliko dela, pa naj takole po nepotrebnem ves dan izgubi? Kako zdravo je za živino, če stoji 7 ur na dežju, pa tudi vsak ve. — Pa' ni bilo samo v Šmarju tako. Svetujemo več obzirnosti in preudarnosti. Prijazen brat. Dvajsetletni Ludovik Ogrin je še mlad pa vendar že precej »zrel«. Ker mu je denarja zmanjkalo, je šel k svoji sestri Ani, stanujoči na Borovnici, in ji iz nezaklenjene sobe ukradel 500 Din v gotovini. Ogrina, ki je po poklicu natakar, zasleduje policija. k Zgradnja železnice do Bakra in Kraljeviče. Iz Sušaka se poroča, da se gradnja železniške proge v Bakru od postaje v Bakru do luke in Kraljeviče začne še to leto. k Novi predor pod Ivan planino. Radi predora pod Ivan planino sc je vnela v srbskih in hrvatskih listih srdita kritika. Bel-grajski listi trdijo, da je tudi tu pri gradnji oškodovana država za težke milijone in zahtevajo novi načrt. Pravijo tudi, da ni niti potrebnih strojev, delavci pa se vračajo domov brez zaslužka. k Policija na lokomotivi. Policija je radi umora železniškega blagajnika Reichherzera v Osijeku hotela izvršiti preiskavo tudi pri strojevodji Schweichertu. Stanovanje je našla zaprto, žena pa je odšla v Dalmacijo. Ker je njen vlak že odpeljal, je vzela policija prvo lokomotivo, z njo dohitela osebni vlak in aretirala ženo strojevodje. Strojevodje še ni dobila. O uspehu te preiskave molči. k Ustavljeni promet. Sarajevska direkcija javlja, da je vsled nalivov zasuta proga Rude-Uvac in promet ustavljen. k Angleška mornarica zapustila Split. Včeraj je angleška mornarica zapustila Split. Dve ladji sta odšli na Vis in položili venec na grob angleških mornarjev. k Češka deca v Dalmaciji, V Dalmacijo je došlo že več transportov čeških otrok. Največ jih gre v južno Dalmacijo. k Zborovanje hotelirjev. Te dni so v Belgradu zborovali hotelirji, Sprejeli so resolucije, predložene od Sarajevčanov. * Gostovanje Zagrebčanov. Člani zagrebškega gledališča se nahajajo na turneji po Dalmaciji m Bosni. Po končanem gostovanju v Splitu so odšli v Mostar. k Potne olajšave vseučiliškim profesorjem. Ministrstvo za promet je odločilo, da morejo vseučiliški profesorji vseh univerz naše drža ve uživati vozne olajšave, odobrene s pravilnikom, in sicer v vseh razredih, v brzih, potniških in mešanih vlakih. * Evangeljski gostje v Belgradu. V Belgrad so dospeli predsednik evangeljskega zbora v Ncwyorku dr. Morhed, dr. Vilim Bo iz Nordfielda v Minessoti, dr. Jergerson iz Kopenhagna, da se informirajo o stanju evan-geljskc cerkve v naši državi. k Danci v Belgradu. Včeraj je došlo v Belgrad 92 danskih akademikov pod vodstvom poslanca in novinarja Ulrichsena. V Jugoslaviji ostanejo do konca tega meseca. * Draga Vražarica. Anka Dolar je v Zagrebu naznanila policiji, da ji je neka vražarica, ki ji jc obljubila, da bo med njo in njenim fantom vzbudila pravo ljubezen, izvabila kot napitnino 4000 Din, ne da bi kaj pomagalo. * Delavski list. V Belgradu je izšel novi delavski list pod naslovom »Radnička Reč«. Urejuje ga dr. Radoje Vukčevič. Izdaja ga ne-zavisna delavska stranka. k Materinska šola. V Sarajevu se otvori materinska šola, namenjena pouku o vzgoji otrok. k Svetovni rekord so dosegle Trbovlje, ker je Stavbinska zadruga v Trbovljah pozidala enodružinsko hišo, ki jo lahko kupiš samo za 10 Din, ako naročiš srečko na naslov: »Loterijski odbor«, Društveni dom, Trbovlje II. © Zadnje vodstvo v Groharjevi razstavi bo v nedeljo 18. julija ob enajstih. Ker se s tem dnem razstava zaključi, obisk pa daleč zaostaja za normalnim posetom razstav v Jakopičevem paviljonu, pričakujemo, da si zadnja dva dneva ogledajo razstavo vsi, ki dosedaj tega še niso storili. Omalovaževanje Groharjevega dela je lastno omalovaževanje. N. G. 0 Vincencijeva konferenca za Vodmat- Selo-Moste praznuje v nedeljo 18. 6. svojo patrono Karmelsko Mater božjo. Ob tej priliki bo zjutraj ob pol 7 pri Karmeličankah na Selu cerkveno opravilo z govorom in skupnim sv. obhajilom delovnih članov. Popoldne od 5 naprej pa bo vrtna prireditev v prostorih starega Mladinskega doma na Kodeljevem v prid revežem te konference. Na Kodeljevem se razvija poleg novega Mladinskega doma cela naselbina novih hiš in vil, zato naj Ljubljančani porabijo to priliko za izlet v Mo-ščansko občino ter ob tej priliki obiščejo tudi to prireditev. O Stanovanjski zakon in njegove posledice. Sedanji stanovanjski zakon je otrok nejasnih razmer, izdan je bil kar tako »na brzo roko« in vsebuje vsled tega toliko nejasnosti in nepopolnosti, da ga lahko tolmači vsak po svoji glavi. Je pač nekak unikum, ki ga nima para v vsej Evropi in tedaj tudi ni čudno, ako ga navadni zemljani ne morejo razumeti. Tudi ni čudno, ako ga stanovanjska oblast, zlasti stanovanjsko sodišče II. stopnje, tolmači danes tako, jutri pa ravno nasprotno. Imamo n. pr. slučaje št. 1356-25 in 1092-26, v katerih sta se izrekli pri popolnoma enakih razlogih popolnoma nasprotni razsodbi. Dva V iugosSovanskih kolonijah v Argentini. VI. Ta spis bi ne bil popolen, če ne bi omenil največjega duševnega in srčnega velikana naših jugoslovanskih kolonij v Argentini, to je za naše izseljence velezaslužni zdravnik dr. Franjo Pammcr. Rodom iz Karlovca, je promoviral 1. 1900 na Dunaju, nato pa 6 let |x>toval po vsem ameriškem kontinentu, dokler se ni pred 20 leti ustalil v koloniji Pavon Ar riba. Bil sem 2 dni gost v njegovem Tu-skulu. Štejem jih k najkrasnejšjm dnem svojega življenja. To je bil duševni užitek prve vrste. Dr. Pammer je študiral gimnazijo v Travniku v Bosni, skupno z današnjim vrh-bosanskim metropoli toni dr. Šaričem, s katerim še danes prijateljsko- dopisuje. Po dobljenem doktoratu se je nastanil v Kaliforniji, ali ni mu dalo miru, 6 let se je preseljeval iz ene ameriške države v drugo. V republiki Peru je sodeloval pri znanstveni ekspediriji bratov Seljan, kjer je eden izmed bratov Seljun bil umorjen od Indijancev. V Braziliji je dr. Pammer preživel burne čase. Bil je zdravnik v neki salezijanski bolnici v državi Malto Gix*wo. Izbruhnila je revolucija. Iznašel je neko bombo ter iznajdbo dal na razpolago vladni stranki. Zmagali pa so revoluci-jonarei ter obsodili mladega zdravnika na sni rt V pozni noži mu je prior bolnice ose-dlal konja ter mu pomagal, da zbeži. Celih 52 dni blodi mladi zdravnik na konju po brazi-lijanskih prašumah, dokler ne pride v državo Goraoo, kjer je bila vladna stranka n« krmilu. Nato su-ačunio aooed v Boliviji.. Tu se je združil z Dalmatincem Dubravčičem, kjer sta mnogo mesecev sledila rude v bedi jn trpljenju. Konečno je to življenje Pammerju presedalo, dasiravno ga je Dubravčič navduševal, da ostane. Kolo sreče se je zasukalo-Danes je Dubravčič, ki je nastanjen v Oruzo (Bolivija), eden največjih milijonarjev južne Amerike. Imenujejo ga »el rey del estano de Sud-America (= kralj kositra južne Amerike). Pridobil si je pravico rudosledstva v okolici Orura ter našel eno goro, ki je vsa iz samega kositra. Prišli so »Yankees« (= Se-veroamerikanci) ter mu ponujali 120 milijonov dolarjev za celo goro, on je ni prodal, ker so njegovi inženirji izračunali, da je veliko več vredna! Pammer pa se je naselil kot rečeno v Pavon Arriba, tržišču blizu Ro-saria. Tu deluje kot največji dobrotnik naše jugoslovanske kolonije. On je izmed onih zdravnikov, ki reveža, ako pride v hišo, napoji in nasiti in mu da še denarja povrh, da si kupi zdravila. Njegovo ogromno strokovno znanje in njegova človekoljubnost ga je napravila popularnega širom južne Amerike. Gotovo ni Jugoslovana v Argentini, ki bi vsaj po imenu ne poznal dr. Pammerja! Kot zdravnik d ose za pravcate čudeže. K njemu prihajajo bolniki iz Chile, Bolivije, da celo iz Punta Arenas, odkoder se 12 dni vozijo po morju v Bueno« Aires! Kjub vsemu temu ni olx>gatil, živi z rodbino pač udobno življenje v svojem Tusculu. Našim poljedelcem — izseljencem v prov. Santa Fe, ki ga vsi oboža-vajo, je pravcati duševni oče. Vse se zateka k njemu, ne samo po zdravniški marveč tudi pravniški sv6t. Njegovo klinično oko je tako bistro, njegova roka tako vešča, da mu je medicinska fakulteta v Rosario večkrat co nujala častna mesta, on jih v svoji preveliki skromnosti vse odklanja. Ves njegov svet so njegova rodbina in naši izseljenci. Umevno je, da se je v svoji skromnosti branil, da objavim te vrstice o njem. Stalo me je večernega napora, da sem ga uveril, da to ni obešanje na velik zvon, marveč samo čast, komur čast! Njegova gostoljubna hiša je pravcati umetniški dom glasbe in slikarstva. V obednici ima radio-postajo; navdušeno smo prisluškovali operam, ki so jih peli ne samo v Buenos-Airesu, marveč v Rio de Ja-neiro, par tisoč kilometrov daleč. Njegova soproga, ki je Argentinka, je virtuozinja na glasovirju in v slikanju. Imajo 8 letno hčerko, koji spretnosti na glasovirju se čudijo daleč na okoli. Kar najmileje me je presenetilo, ko sem pri mizi čul, kako njegova družica in hčerka govorita blagozvočno ijekavščino. Trudil se je več let ali uspeli je popoln. Mož, ki ne išče ne časti, ne slave, ne denarja. Da je hotel, mogel je biti milijonar. Zal, da imajo jugoslovanske kolonije v Argentini samo enega Pammerja, da imajo 10 Pammerjev, ohranile bi se naše kolonije dolga desetletja neokrnjene. Pridiguje vegetarizem, ki ga ohranja čilega in čvrstega tako, da z največjo lahkoto in prožnostjo nosi svojih 53 let. Tudi na književnem polju se je odlikoval. Napisal je v španščini več del, ki so dika argentinske medicinske vede. Pa tudi za naše izseljence se je pobrigal, napisavši jim knjigo »Zdrava duša u zdravom tjelu«, ki je nekakšen vade-mecum za naše izseljence ter ne manjka v nobeni naši farmi. Dr. Pammer je svetla zvezda v našem argentinskem izseljeništvu kot učenjak in človek, da nain ga Bog ohrani šc prav ii;no»iv> leti Argentinski Slovenec. =ltl=lll=lll=m=!IISW=!il=li| V Šmartnem pri bo dne 1. avgusta 1926 ORLOVSKI Ljubljanskega okrožja slilslll=lll=IUi=;:i rm p ■ a Ttr- hišna lastnika odpovedujeta najemnikom stanovanje iz razloga, ker imata podnajemnike in to vzlic dejstvu, da sta do tedaj mirno sprejemala predpisano podnajemnino, ter s tem priznala podnajem. V prvem slučaju se odpovedi ni priznalo, pač pa v drugem. Kaj ho-čemo, vdali se pač moramo, ker je zakon nepopoln, nejasen. Nejasno pa ni, da pomenijo odpovedi iz takih vzrokov le šikaniranje strank. Sigurno je tudi, da je zakon izdal mi-nister za socialno politiko, da ima tedaj predstavljati nekak socialen, zaščiten zakon, v katerem smislu ga imajo tolmačit tudi stanovanjske oblasti. Ljubljanskim najemnikom preti in temu v posledici velikemu številu staršev na deželi, ki so primorani šolati svoje otroke v Ljubljani, velika nevarnost. Ljubljana ima takorekoč že stoletno tradicijo »študen-tovskih mater Te skrbne ženice so slovenskemu narodu vzgojile nebroj znanih in znamenitih mož. Stanovanjski zakon v svoji nejasnosti razdira veze družine, napravi iz staršev, otrok, bratov in sester le — podnajemnike — tujce! Ne pozna tedaj tudi sostanovalce in dijake. In ako stanovanjsko sodišče II. stopnje v Zagrebu razsodi, da ne pozna nikakih razlik med podnajemniki, sostanovalci, dijaki, je stotine ženic v sredi šolskega leta brez strehe in sto in sto dijakov brez možnosti dokončati svoje študije. Krivda zla narodu leži seveda le v nejasnosti in nepopolnosti zakona, katerega pač ne more nikdo popolnoma pravilno tolmačiti. 0 Zahvala. Vincencijeva in Elizabetna družba se zahvaljujeta za darilo 500 Din, ki jih je naklonila Ljudska posojilnica v Ljubljani mesto cvetja na grob gdč. Ivanki Kre-garjevi. O Javno stenografično tekmovanje n„ Christofovem učnem zavodu, Domobranska cesta 7, se je vršila pretekli četrtek ob 2. uri popoldne. Tekme se je udeležilo 26 gojenk in gojencev. Diktiralo se je 4 minute z brzino 100 besed v minuti. Tekmo jc vodila strokovna uičteljica, gospa Ivanka prof. Robidova. Tema diktata je bil Ivana Cankarja »Lisjak«. — Prva je bila gdč. Parzer Ivana iz Ljubljane, druga gdč. Furlan Angela iz Trsta, tretja gdč. Kuralt Ivana iz Domžal, četrta grič. Miil-ler Marija iz Zagorja ob Savi in p^ta gdt Ladislava Čargonja iz Ljubljane. — Intere-santni tekmi je prisostvovalo mnogo občinstva. © Kolesarske dirke. V nedeljo 18. julija vsi na kolesarske dirke društva »Sava« in Zveznih kolesarskih društev ter na nogometno tekmo S. K. Slavija : S. K. Triglav na igrišče S. K. Ilirije. Odhod z godbo s Sv. Jakoba trga ob 14. uri. Začetek ob 15.30. 0 Autobus vozi redno zopet na Ježico in Št. Vid nad Ljubljano vsako nedeljo in praznik popoldne od dveh dalje. O Nesreče. Včeraj popoldne je udaril konj posestnika Franca Kristana, Vič 6«, katerega so prepeljali z rešilnim avtomobilom v deželno bolnico. Njegovo stanje je brezupno. — Na Tržaški cesti na Glincah so našli onemoglega rudarja Franca Koprivška k Celja, kateremu je nenadoma postalo slabo, ker je baje jedel neke gobe. Prepeljali so ga z vozom v bolnico. © Policijska kronika. V torek je bilo izpred mitničnega urada za Bežigradom ukradeno zidarskemu polirju Ivanu Dimcu iz Kamnika 2000 Din vredno, črno prepleskano kolo. Tatu policija zaenkrat še nima. — Od 14. do 15. t m. je izvršila policija 1 aretacijo radi prepovedanega povratka in protokolirala 4 prestopke zdravstvenih predpisov, 1 prestopek obrtnega reda, 1 izgred dveh balinašev in 1 izgred v gostilni. © Zasirupljenje. Martin Dolenc, o katerem smo včeraj poročali, da se je zastrupil z arzenikom in da so mu v bolnici izprali želodec, jc v četrtek podlegel zastrupljenju. © Koncert se vrši redno vsak dan od 20—24 v restavraciji pod »Skalcoc, Mestni trg 11. Igra prvovrstna godba. Murilir&r n Dohod delegatov Jug. gas. zveze v Maribor. Danes v soboto ob 14. uri pridejo delegati gasilnih društev iz vseh strani lepe Slovenije na svojo letno skupščino. Zastopnike slovenskih gasilnih društev, ki vrše širom naše domovine pomoč bližnjemu v nesreči, na mariborskih tleh iskreno pozdravljeni! □ Na Urško goro pri Prevaljah odide večja skupina turistov v nedeljo 25. t. m. To nedeljo oskrbi Aljažev klub tudi sv. mašo ob 8. uri. □ Arehova nedelja je jutrišnja nedelja. Pri sv. Arehu jc služba božja ob 10. uri, ki jo opravi predsednik Aljaževega kluba dr. Jehart. □ Vendar enkrat je jutri tisti dan, ko napravimo velik skupni popoldanski izlet iz Maribora v Št. Ilj! Orli gredo oh vsakem vremenu, drugi pa vsi z njimi! *»*£TV Jz samega žita ne morata kuhati kam. ^ Dober in krepak okus dobite šele.ako upolrebite K zrnah kavi na vsak način spada Pravi Franck. □ Nevarna šala. Trije dečki so se igrali f Kolodvorski ulici in dva sta tretjega v šali privezala z zarjavelo žico ob drevo ter ga pustila. Dečko je nekaj časa čakal, toda ker se tovariša nista vrnila, je pričel kričati na pomoč in vsega onemoglega je končno rešil neki gospod. Fant je dobil težje poškodbe, ko je skušal sam raztrgati žico, s katero je bil zvezan. □ Drava pada. V Mariboru je včeraj Drava padla za 20—50 cm. Bila je že nevarno narastla ter je grozila krajem nižje Ptuja z resno poplavo, ki pa je sedaj od-vrnjena. □ Okrog sveta. V Maribor je prispel moderni Ahasver Alfred Faludi, po rodu Madžar, ki potuje skupaj v svojo ženo okrog sveta. Dosedaj sta prehodila peš 60 tisoč kilometrov. Svoje potovanje upata končati v 8 letih. Preživljata se s prodajo razglednic in slik. — □ Zanimiv prizor se bo nudil gledalcem v nedeljo dopoldne na Glavnem trgu. Po slo- j vesni blagoslovitvi zastave mariborske požar- I ne brambe, se vrši velika gasilska vaja, v ! kateri nastopijo vsi oddelki in stroji mari- j borske brambe. Vaja se vrši na poslopju mestnega magistrata. □ Nevarnost mestnih izkušnjav je bridko te dni občutil neki dobrovoljni kmetič iz Zgornje sv. Kungote. Napravil je v Mariboru dobro kupčijo in na ta račun si je hotel privoščiti pošten likof. Usoda ga je zanesla v neko zloglasno kavarno ob Dravi, kjer so kmetiču dvorile zapeljive gospodične ter ga spravile v dobro voljo, da je plačeval kar vsem povprek in nazadnje še povabil dve družici v Štajersko klet. Tudi tu so pili; toda ko je prišel čas plačila, je kmet s strahom opazil, da mu je zmanjkal ves denar. Veselo krokanje se je končalo na policiji, ki je pridržala vse veseljake v zaporu. □ Dravska kopališča trpe vsled trajnega deževja Mestna občina je letos veliko inve-»tirala za razširjenje takozvanega Kaferjevega kopališča, toda nihče se ne hodi kopat. Zadnje dni, ko je zopet posijalo solnce, se je par drznežev upalo v narastlo in kalno Dravo, večina kopanja željnih pa še čaka na lepše vreme. □ Najdena krava. Poročali smo že o čudnem slučaju, kako so v bližini broda potegnili iz Drave živo kravo, ki je priplavala po vodi. Krava se nahaja v mestni klavnici, lastnik pa se še do danes ni prijavil; najbrž je mnenja, da mu je krava v Dravi poginila. Novo Mie&to Tudi Krka narsšča. Po večdnevnem deževju je Krka, ki se ravno krog Novega mesta malokdaj dvigne, začela naraščati. Vremenski preroki pravijo, da je to dobro znamenje, da \ se bo vreme obrnilo na bolje, samo če prehitro spet ne upade. Bomo videli, koliko jim je verjeti. Smrtna kosa. Pokopali smo v soboto posestnika in mizarskega mojstra iz Novega mesta g. Vinka Umka, ki je umrl dne 8. t. m. v visoki starosti 80 let. Pokojni je bil tast g. davčnega nadupravitelja Mejaka. Pokoj blagi duši, prizadeti Mejakovi rodbini pa naše so-žalje. Žetev pšenice se je te dni začela; žanjice niso nič kaj zadovoljne pri delu, ker je pšenica preveč poležana. Če bodo pa gospodarji zadovoljni, bomo videli pri mlačvi in o tem poročali, Cerklje oli Miriti Mlekarska zadruga, ki nima potrebnih in primernih prostorov, je na občnem zboru zadnjo nedeljo sklenila, da si postavi lastno poslopje. Prav te dni se vrše pogajanja za nakup potrebne stavbene parcele. Člani pa so obljubili vse potrebne vožnje in delo pri zidanju narediti brezplačno. Tako in pa s pomočjo našega g. poslanca Sušnika, ki se z nami vred trudi, d dobimo čempreje potrebne prostore, upamo priti pod lastno streho. Edini dohodek, ki ga ljudje imajo, je sedaj mlekarna. — Vino imamo, pa ga prodati ne moremo. Oddelek finančne kontrole Krška vas kamor je doslej spadala cela naša občina, je je bil s 15. julijem ukinjen. Sedaj pripadam > pod oddelek Kostanjevica. Prilika. Trgovec Ivanuš, ki odide z oktobrom v Krško, kjer prevzame tudi glavnj zalogo tobaka, dobi naslednika v osebi nekega bivšega bančnega uradnika iz Zagreba. Dvoje bi v tej stvari bilo zanimivo: 1. Bančna uradnik postane trgovec; 2. iz Zagreba pride k nam v Cerklje, da tu odpre trgovino. — Ali ne morda radi gradbe kanala!? Slovenska trgovci. ali ha se vam ne taolačalo)! V Velikem Mraševem, kjer so pred dvemi leti pričeli zidati novo podružno cerkev, se je te dni zopet pričelo z delom, ki je že dolgo časa počivalo. Ker se zida le s prispevki domače vasi in nekaterih dobrih okoličanov, je ta podjetnost gotovo hvalevredna! Razume se tudi, da jih priganja k delu verska gorečnost. (»Jutro« bi gotovo reklo, da je to znak suženjstva.) Mraševci, le naprej z zaupanjem v Boga! Št* Jmršg ofo #. ^©1. Povodenj. V noči od ponedeljka na torek je bil strahovit naliv. Vsi pritoki Voglajne so izstopili, preplavili dolino, uničili žitna polja in na mnogih mestih raztrgali ceste in mostove. Tudi plazovi so se utrgali na naštetih mestih. Žalosten je pogled na opustošena žitna polja, razorane ceste, zasute njive in travnike. Proslava 501etniee gasilnega društva. Naše staro društvo proslavi ta svoj jubilej letos dne 8. avgusta v zvezi z župnim občnim zborom in blagoslovitvijo novega sušilnega stolpa. Društvo, katero je ustanovil že leta 1871 naš nepozabni dr. Gustav Ipavic, je po starosti drugo v političnem okraju celjskem. Ves čas svojega častnega obstoja v odlični meri vrši svojo drlžnost v širokem svojem okolišu in je omejilo marsikatero nesrečo. Društveno življenje v našem trgu je jako živahno, a nobeno društvo ne uživa tako vsestranske simpatije kot gasilsko, ker ima vzvišeno geslo »pomagali povsod in ne vprašati kdo kliče!« Opozarjamo na lo redko slavlje in vabimo vse prijatelje gasilstva in človekoljubja sploh, da se našega slavija udeleži. Naše gospe in gospodične brez razlike strank, so že pridno na delu, da pripravijo vse potrebno za šotore, v katerih bodo nudile dragim gostom okrepčila. Srečolov bo izredno bogat, kakor ga Št. Jurij že dolgo ni imel. Veselični prostor je jako prikladen. Vsa društva prosimo, da se ozirajo na našo prireditev in prosimo za obilen obisk. Posebno prosim gospodo iz Celja, da na dan 8. avgusta poleti v prijazen trg Št. Jurij. Za to slavnost je dovoljena polovična vožnja. Slovenska krajino. Potok Dobel je vsled neprestanega deževja že dvakrat preplavil bregove, tako da je prišla voda v občino Krog, kjer je stala na cesti do 30 cm visoko. V občini ni naredila ravno velike škode, toliko večjo pa na polju. Mnogo zemlje je še sedaj pod vodo. V mnogih krajih o krompirju že niti sledu ni. Koruza postaja rumena. Vse začenja gniti. Tukaj lije dež že drugi mesec. Par ur sije solnce, nato se pa nebo zamreži, parkrat zagrmi in že se vlije dež, kakor bi lilo iz škafa. V sredo smo dobili tudi precej toče. Tukaj najstarejši ljudje nt> pomnijo, da bi bilo kedaj v tem času tako slabo vreme. Če bo še nekaj časa deževalo, bo naše ljudstvo letos stradalo. Udeleženci sokolskega zleta v Pragi so se vrnili na Primorsko. Značilno je, da je italijanska policija vsem onim (tudi ženskam), ki so se vrnili preko Podbrda, pobrala potne liste. Preko Rakeka so se zletniki vrnili ne-moteno. Kitajski kolači na Primorskem. Na Vo- grskfem pri Gorici, ki so ga Italijani prekrstili v Starogorske vile (Ville Montevecchio), se je pripetil na dan domače veselice tale dogodek: Kakor vselej na dan prireditev, ki privabijo v vas veliko občinstva, fantov in deklet, mamic in malčkov, tako so tudi preteklo nedeljo pripeljale goriške kolačarke na Vogrsko veliko kolačev. Dasi je Gorica še ohranila slovenski značaj, je verjetno, da je bilo med njimi mnogo Italijank, oziroma Furlank. Kjlub temu je gotovo, da so bili kolači slovenski, ker so nosili prav sladke iz sladkorja vlite napise: >Srček, »Ljubček«, >Poljubček«. Res same srČkane stvari. To je ugotovil tudi prva-ški brigadir, ki se je približal kolačarkam. Tedaj mu je šinila v glavo izvrstna misel. V Italiji se vrši danes »bitka za nacionalno produkcijo«, treba je dati tudi kolačem, nacionalni pečat! >Da mi ne prinesete na trg več kolačev s slovenskimi napisi!« je zarohnel na kolačarke. »Gospod, še tako malo prodamo.« »Ne trpim ugovarjanja; napisi so lahko francoski, angleški, magaTi kitajski, samo slovenski ne!« — To se je zgodilo dne 11. julija 1926. po Kr. r. v Ville Montevecchio, Italia. Nehvaležnost plačilo sveta. Državni prav-dnik cavaliere Guido Ruggeri je premeščen Iz Gorice v Veletri (malo mestece v rimski pokrajini). G. Ruggeri je znan že širši javnosti po znanih procesih proti »Goriški straži . V svojih govorih proti uredniku »Goriške Stra- Dopisi Vodic* na Gorenjskem. Tudi pri nas so zadnjo tedne neprestani nalivi, vsled katerih so preplavljeni z vodo travniki in polja. Dne 14. t. m. v sredo popoldne pa je divjal v smeri od Menšga proti Smledniku pravi vihar z močnim nalivom in točo, ki je napravil posebno veliko škode na vo-diškem in zapaškem polju. Polomil in s koreninami izruval je mnogo sadnega drevja in smrek, odkrival strehe, podiral kozolce. Še tisto žito, kar ga je stalo, je vrgel in prav poteptal v tla. Žito. ki je v vedni mokroti, ne zori. ko bi moralo biti že požeto; krompir pričenja gniti. Obeta se skrajno slaha letina. Sladka gora. Naša fara je skoraj vsa na la-l>orju, zato je tudi tu letos in lansko leto naredilo ! plazovje veliko škodo. Na nekem mestu grozi nov ; plaz. In prav gotovo bo potegnil. Zdaj bi se lahko še ustavil z malimi stroški, z 1400 Din bi se dal s"odnji del prav lahko utrditi. Ako se obrnemo na nKI.ocrf lo ..oMo.talo tm 4 ure i mln/hn 7:1 Vn- -------... v.. —... - • -■ i-- - misiiake stroške, in potem bi še dolao ne prišla že« je bil naravnost histerično strupen. Tn vendar bo moral zapustiti sv. Gorico. -G. Ruggeri je živel nekaj let v Dalmaciji pod Avstrijo, a se je preselil v Rim, ker so mu kot hudemu nacionalistu postala dalmatinska tla prevroča. Orehu primerna kazen. Kako postopajo karabinerji, ki so na deželi absolutni gospodarji, z našimi kmeti, je predobro znano. Šikaniranja, združenega z zgubo časa in potrato denarja, noče biti konec, ampak se še vedno bolj stopnjuje. Prebivalstvo seveda ne moro primerno reagirati, ker se ne more nikamor pritožiti in ima pred oblastmi vedno karabi-ner prav. Velikokrat se zgodi, da pridejo karabinerji pa m i v zadrego (zadnji proces v Sežani), včasih pa sledi grehu takoj kazen. — V vas P. na Goriškem, v svoj rojstni kraj se je vrnila iz Aleksandrije gospa s svojim sinčkom. Imela je s seboj veliko prtljage in marsikaj dobrega. Karabinerju, ki je stražil na postaji, so se zdeli velikanski kovčegi sum-| Ijivi. Pregledal jih je vse po vrsti in v enem je iztaknil več malih zavojev čaja. Zahteval je od gospe dovoljenje za uvoz čaja. Gospa jo ztrdila, da je dovoljenje imela, a da ga je vrgla v stran ,ko je bilo blago pravilno zacarinjeno. Toda karabiner se ni zadovoljil s tem pojasnilom in pozval gospo naj mu sledi na kara-binersko postajo. Gospa je bila v mučnem položaju. Dolgo se je obotavljala ... Končno pa je pokazala ne daleč vstran na kos papirja, s katerim je ravno prej osnažila otroka. To je bilo dovoljenje. KaTabiner še ni hotel verjeti in je rumeno dovoljenje pobral in preštudiral ... Selitev Primorcev ▼ Banjaluko. Gospodarske razmere na Primorskem so žalostne. Še pred italijansko okupacijo ni mogla dežela rediti svojih sinov, ki so odhajali v svet. A tedaj niso šli daleč: odprti so jim bili državni uradi, pošta, železnica, tramvaj in tovarne v Trstu, Tržiču in drugih mestih. Danes tu ni mesta več zanje. Dežela pa je še bolj udarjena ko kedaj prej; z vinom v Italiji ne gre. A živeti je treba, in ker kruha ni doma, je treba za njim. Primorci so se pričeli izseljevati v taki meri, da bo izseljevanje utegnilo imeti težke posledice za njihov narodni obstoj. Iz vasi z 2.500 prebivalci, ki pred vojno sploh ni poznala izseljevanja, se je v enem samem letu i/selilo 90 ljudi! Izseljevanje v takem obsegu postane še toliko bolj nevarno tedaj, ako je slepo in reorganizirano. O tem se .je mnogo Primorcev prepričalo na lastni koži. — Naj omenimo danes samo tiste, ki so sli za srečo v Banjaluko. To so večinoma Vipavci, ki so se nameravali naseliti v banjaluški okolici in si s kmetovanjem služiti vsakdanji kruh. Par ljudi si je deželo površno ogledalo; zemlja in podnebje jim je ugajalo, zapeljala jih je posebno v primeri z obširnostjo zemlje nizka cena. Vrnili so se v domovino polni upov ter razvili živahno agitacijo med sova š ran i za izselitev v obljubljeno deželo. V takih gospodarskih razmerah, kaor vladajo danes na Primorskem je bil uspeh agitaciji zagotovljen. Samo iz ene vasi se je v teku nekaj mesecev izselilo pet družin. Doma so vse prodali, vinograde in tudi hiše, in si v Banjaluki nakupili zemlje; navadno je več kmetov skupaj kupilo veliko posestvo. Ker niso znali preceniti vrednost zemlje, posebno z ozirom na njeno rodovitnost, se jim je zdela cena nizka. Upali so tudi, da bo tam uspevala trta. — A minilo ni niti leto dni in izseljenci se že vračajo na Primorsko s praznimi rokami! Prepričali so se, da so plačali zemljo predrago, da zemlja ni obrodila. Radi bi jo prepustili drugim:; a kdo jo bo tako drago plačal? Ti reveži so danes brez strehe! V Banjaluki si še niso utegnili postaviti doma, na Primorskem jih nimajo več. — Tisk krščanskih socialistov na Primorskem je svaril pred nepremišljenim izseljevanjem, a beseda je malo zalegla. Koliko solza bi bilo lahko prihranjenih! ! podpora, bržčas pa sploh ne. V nevarnosti pa sta j dva vinograda, v kojjih lahko zraste do 35 pokrv- ! lijakov vina, in v nevarnosti je tudi zidana hiša, j tako da je lahko prvo leto škode pol milijona kron. i Tu je nujno potrebna pomoč. A kje naj jo iščemo? j Glas vpijočega v puščavi... ■rfjanslko gledišče Gostovanje članoy belgrajske drame. Dan«« -.večer gostujejo v našem dramskem gledališču i i lani belgrajskega Narodnega gledališča in sicer v j igri »Jutro, dan, noč.c Drama je izvrstno naštudi-rana ter jo izvajata dva prvaka belgrajske drame, i Kjerkoli so še gostovali in to prav posebno v Ma-I riboru so odnesli absoluten uspeli. Igra je mojstrsko nastudirana in jo igrajo brez suflerja.' Ot> iinstvo opozarjamo na to le enkratno gostovanje. 1'redprodaja pri dnevni blagajni v operi, oene dramske. Začetek ob 8. zvečer. m revije Spevoigra »Vaška kri« — spisal A. Metile — izide gotovo do začetka sezone na naših odrih. Takrat jo pošljemo vsem naročnikom, ki naj blago vo; lijo potrpeti. — I1, lingo, predsednik društva Vič. »Naš dom«, list za ljudsko prosveto, julij 1926. Vsebina: Našega kmeta veliki da n: Nova mladina (Matevž Niska); Fran Tratnik: Delo na polju (slika); Vihar (Ksaver Meško); Dve grlici (Dr. Ivan Dornik); /.a slovensko ljudsko umetnost (Urednik); V julijskem solncu (Višavska); Zakon treh (Jože Stabej); Samo eno? (Savinks); Tatje (M. Kresli); S pisanih polj; Lepa knjiga. — »Naš Doni izhaja vsakega 15. v mesecu, naročnina znaša 20 Din letno. Naroča se pri upravi v Mariboru. Aleksandrova c. 6 T. Orel Vrhniška orliška srenja ima v nedeljo 18. jo-lija svojo javno prireditev na Vrhniki. Poleg telovadbe je na sporedu tabor in prosta zabava z bogatim sročolovom. Prireditev je popoldanska m sn vrši ob vsakem vremenu. Dovoljena je polovična vožnja, treba pa je dati na vstponi postaji lislek žigosati z mokrim žigom. Na prireditvenem prostoru bomo oddajali potrdila o udeležbi, Id stane le 1 Din. K naši prireditvi vabimo vsakogar, ki količkaj utegne. Na svidenje v našem lepem kraju! Prireditveni odbor. Nassnanlla Slov. tesarsko in zidarsko društvo prw,rw» svoje člane na širšo odborovo sejo, ki se vrši t nedeljo, 18. julija ob 9. uri dopoldne v gostilni g. Turka, Streliška ulica. Udeležba dolžnost! Po seji se poravnava tudi članarina. Odbor. Zadruga mizarskih mojstrov j Ljubljani poziva svoje člane na obrtno zborovanje, katero priredi Mizarska zadruga v Sit. Vidu nad Ljubljano 18. t. m. ob 8. uri dopoldne v risalnici obrtne šole istotani. Načelstvo. Šport JUNIORSKE TEKME ZA PREHODNI POKAL SK ILIRIJE. Z ozirom na današnjo tekmo Hermes: Zelje» ničarski ŠK (Zagreb) se vrši za danes določena juniorska tekma med Ilirijo in Slavijo že ob lfi.45 (ne ob 18.30) kot predigra tekmi z Zeljezničarji Jutri, v nedeljo dopoldne se vrši ob 9. uri juniorska pokalna tekma Olimp : Panonija, ob 10.30 pa Reka : Olimpija. — Ostale tri tekme T. kola se vrše 24. in 25. t. m., ker je igrišče Ilirije jutri tu-sedeno. — Medklubski odbor opozarja s tem sodelujoče klube vnovič na določila razpisa (glej >Slov. Šport«", št. 17!), zlasti, da se morajo igralci glede starosti pred tekmo izkazati s krstnim listom ali šolskim spričevalom ter da mora vsako moštvo nastopili v enotnem dresu. Pravo nastopa imajo lelos igrači rojeni v letu 1908 in več. — M. O. GOSTOVANJE SK ŽELEZNIČARJA 17. ZAGREBA. Kakor smo že poročali, gostuje SK Železničar dne 17. in 18. t. m. v Ljubijani in sricer se vrši tekma 17. t. m. proti ZSK Hermesu na igrišču SK Ilirije ob 18.15. 18. t. m. pa nastopi proti Zagrebčanom reprezentanca Ljubljane ob 17. uri rta igrišču ASK Primorja. NUBHI—Wide. Spet sta se udarila ta dva velika nasproti*)« ka, to pot v Stockholmu, t domovini Widejevi Zadnjič smo brali, da Wideja noga boli in da b boja ne bo nič. Pa menda ni bilo tako hudo m jn vendarle nastopil. Wide ima to veliko smolo, da živi v islem času kot Nurmi. To se je videlo leta 1923, ko sta se prvič kosala v velikem boju tn je moral Wide priznati, da jo Nurmi boljši. Drugo leto, na olimpijadi v Parizu, sta boj nadaljevala, in je spel Nurmi zmagal. Lani je doživel Wide fci veselje, da je zboljšal Nurmijev rekord na 3000 m od 8:27.8 nn 8:27.3, a ne na tekmi. Letos je, kakor vemo, Nurmi ta rekord spol sam zboljšal, skoraj za dve sekundi, na 8:25.4. V Stockholmu sta tekmovala na angleško miljo, 1609 m. Rekord na to razdaljo ima od leta 1023 Nurmi, 4:10.4. Sedaj je tekel Ntirmi miljo v sijajnem fam 4:11.9, dočim je porabil Wkle 4:13.7; tudi ta čas je izredno dober, zlasti če ga primerjamo s časom pri drugiih tekmah. Primerjaj jutraišnjl »Športni teden«. Wi-dejev najboljši sedanji čas za miljo je 4:13.1. ?a 1500 m je najboljši Nurmijev tas 3:52.6, Widejerr 3:54.2; v Stockliolmu jih je tekel Nurmi v 3:5Sl, Wide v 3:55.7. Za tričetrt milje je porabil Niinrri 3:06.6, Wide 3:07.5. To sta teknčat ŠTEVILO AVTOMOBII/OV. Lansko leto je bil 1 avlo na vsakih o prebivalcev v severoameriških Zedinjenih državah, v Angliji na 56, v Franciji na 68, v Nemčiji na 272, j Italiji na 4op, na Poljskem as 2126, t Siovs— n i j i oa na vsakih 800. Dr. M. Slavič, univ. prof. v Ljubljani. Ešče Matošič. Gosp. Ioe Matošič še (prekmurski ešče) ne neha trditi, da so Slovenski Krajinci Hrvati. Nadaljevanje njegovega članka v »Obzo-ru« je prinesel »Jutarnji list« v Zagrebu dne 15. t. m. Opozoriti moram zopet, da se s svojim dokazovanjem bije po zobeh. Ljubljanski vodilni dnevniki so soglasno odklonili njegovo trditev, da bi bil prekmurski jezik hrvatski jezik žc iz tega vzroka, ker bi po Matošičevi logiki morali medmurski, zagorski, sploh kaj-kavski jezik smatrati za slovenski jezik in meje Slovenije raztegniti do Zagreba. V »Jutarnjcm listu« hoče s pomočjo statistike dokazati, da so v Slov. Krajini Hrvati. To se mu jc grozno ponesrečilo; povrh pa jc izrekel hudo obdolžitev, na katero mora statistični urad odgovoriti, da je namreč uradna slovenska statistika — no, recimo, nezanesljiva. Piše namreč: »Madjar-ska statistika od 1890 veli, da je u Dolnji Lendavi bilo 1575 Madžara, 272 Hrvata, 67 Slo-venaca (in nekaj drugih narodnosti); a godine 1921 slovenska (»Jutarnji list razprto tiska) statistika veli, da ima 1848 Slovenaca, 553 Madjara, 455 Srbo-Hrvata (in nekaj drugih narodnosti). Kako se vidi Slovenci su u svojoj statistiki sve Prekomurce proglasili — Slovencima, dok je njih po madjarskoj stati-stici bilo 67, a poznato je, da je madjarska statistika proglasila Madjarima sve Hrvate, koji su tiz svoj materinski jezik govorili i — madjarski,« Koliko neresnic! Ni res, da jc slovenska statistika 1. 1921 naštela 1848 Slovencev in le 553 Madjarov, ampak res je, da je naštela le 848 Slovencev in 1533 Madjarov. Gospod Matošič je torej primaknil Slovencem samo 1000 (reci cn tisoč) ljudi, Madjarom pa sr.edel kar 980 duš. Raditega je seveda mogoč »oči-vesno« genialni sklep: Kako sc vidi Slovenci su u svojoi statistici sve Prekomurce proglasili — Slovencima« (!). Statistika Dolnje Lendave v zadnjih 40 fetih (prve tri so delali Madjari, zadnjo 1921 pa Slovenci) kaže tole sliko (brez narodnih drobcev); Leto Madžarov Nemcev Srb. in Hrv. Slovencev 1880 1315 104 53 322 1890 1575 74 272 67 1910 2375 19 51 2S3 1921 1533 67 455 848 Da so Slovenci pravično šteli, se vidi zlasti iz slučaja z Nemci. Po madjarski statistiki bi morali Nemci leta 1921 žc izginiti, ker so izgubili vsakih 10 let po 30 duš. Slovenci pa so jih našli še celo 67! Leta 1921 so izgubili Madjari prirastek, ker je odšlo vse uradni-štvo, učiteljstvo, orožništvo, več privatnih družin, in ker so se Slovenci in Hrvati smeli priznati za to, kar so. Prirastek Slovencev je umeven tudi radi tega, ker je prišlo slovensko uradništvo, učiteljstvo, orožništvo; v prirastku Srbov in Hrvatov je veliko število vojaštva. Kako drzna je torej trditev, da so Slovenci našli leta 1921 premalo Hrvatov, in da bi leta 1921 moralo biti samo 67 Slovencev (»dok je njih po madjarskoj statistici bilo 67«), ker so jih Madjari leta 1890 toliko našli. Saj so vendar Madjari žc leta 1880 našli 322 Slovencev in leta 1910 še vedno kakih 283! Kje ima gosp. Matošič dokaz za to, da so Madjari šteli samo Hrvate, ki so znali madjarski, za Madjarc, Slovencev pa ne? Ne, Slovencev mora biti po Matošiču za vse večne čase in naprej samo 67! — V Slovenski Krajini so po Matošiču sami Hrvati, toda 67 prebivalcev, vsaj v Dolnji Lendavi, sme biti Slovencev, ne eden več, ne eden manj! S temi 67 Slovenci pa je gosp. Ioe Matošič podrl v prah celo svojo teorijo o hrvat-stvu Slovenske Krajine. Kakor so namreč Madjari našli v Dolnji Lendavi enkrat 67 Slovencev, tako so šteli po celi Slovenski Krajini Slovence posebej in Hrvate posebej. Dobro so torej ločili med enimi in drugimi, in budimpe-štanski slavisti, kakor profesor Asboth, vendar niso bebci, da bi ne vedeli, kaj je Slovenec in kaj je Hrvat. Madjari so torej našteli v Slovenski Krajini po madjarski statistiki, ki sc je predložila mirovni konferenci v Parizu, 1890. leta 67.952 Slovencev ali Ven-d o v , kakor jih tudi v statistiki imenujejo, in 789 Hrvatov, 1910. leta pa 72.287 Slovencev (nekaj drobccv odpade na cigane, ker so 1. 1910 Madjari Slovence s temi vred šteli, dočim so imeli Hrvati s Srbi vedno posebno rubriko) ter 165 Hrvatov in 7 Srhov. Slovenci pa so našteli 31. januarja 1921. leta v jugoslovanski Slovenski Krajini (torej brez rabskih Slovencev) 92.416 prebivalcev in sicer: 74.447 Slovencev, 14.435 Madjarov, 2081 Nemcev, 763 Srbohrvatov, 65 drugih Slovanov, 42 Arnavtov, 24 Italijanov, 5 Romunov in 554 drugih narodnosti; po veroizpovedi: 66.414 rimskih katoličanov, 24.754 evangeličanov, 642 izraelitov, 447 pravoslavnih, 142 muslimanov, 11 grških katoličanov, 1 druge veroizpovedi in 5 brezvercev. Ar-navti, pravoslavni in muslimani gotovo niso avtohtoni Prekmurci, iz česar sledi, da so to vojaki v prekmurskih garnizijah. Če odštejemo 447 pravoslavnih in 142 muslimanov t. j. skupaj 589 od zgornjega števila Srbohrvatov 763, ostane v Slovenski Krajini samo 174 Hrvatov. Gosp. Matošič dalje ponavlja neresnico, da so Hrvati osvobodili Slovensko Krajino: »Koji je medu prvim Hrvatima sa kapetanom Jurišičem došao u Prekmurje, da ga puškom oslobodi od madjarskih horda...« »Hrvati su kao i za vrijemc Jelačiča jaki na oružju, a kad dodc djelo rada, onda iz nehaja valjda prepuste stvar drugima.« Kar se Prekmurja tiče, jc tu zopet sama neresnica. Gosp. Juri-šiču jc storil slabo uslugo, ker moram ponovno izzvan konstatirati, da jc Jurišičev vpad več škodoval ko koristil. Ta vpad je bil nepremišljen, nepripravljen; nezasiguran, lahkotno odbit. On ni nikogar »puškom oslobo-dil«; saj sc takrat v Prekmurju ni nihče v bran postavil; po žrtvah v Murski Soboti so drugi bežali iz Prekmurja, pri beltinskem župniku so si izposodili voz in konje, da so jo hitreje popihali v Medjimurje nazaj. Kje je tu »Jelačič jak na oružju«? — Dne 4. maja 1919 mi je v Parizu tudi znani pisatelj S. Watson (Scotus Viator), ki sem ga hotel pridobiti, da bi pisal v naš prilog o Prekmurju, to očital, da so Madjari obdržali Prekmurje v svoji oblasti. Jurišičeva nesreča nam je torej samo škodovala, in Slovenci, častnik Godina, Božidar Sever in drugi, ki so prišli radi tega pred madjarske puške za katoliško cerkvijo v Murski Soboti, potem pa še k sreči neustreljeni v madjarske ječe, in Prekmurci, ki so morali iti kot begunci od doma, mu niso za to hvaležni. Jurišič je zasedel samo 30 km dolgo cesto od Dolnje Lendave do Murske Sobote, potem pa sedel v Murski Soboti, dokler ni prišel s prestreljeno roko v sobotsko bolnišnico. Slovenec general Majster pa je imel načrt, da s pomočjo prekmurskih fantov-voja-kov iz vojne, ki so se zbirali okoli hjega, zasede celo Slovensko Krajino do Rabe. Za Sv. Gothard jc imel že pripravljenega slovenskega gerenta-domačina. Celo drugačna bi bila naša pozicija, če bi imeli Prekmurje zasedeno do Rabe! Nesrečen Jurišičev vpad je preprečil vsak nadaljnji poskus. Prekmurje je bilo »oslo-bojeno« ne »puško m«, ampak z nedolžnim papirjem, na katerega je dal Clemenceau, predsednik mirovne konference, po uspešnem prizadevanju slovenskega dela jugoslovanske delegacije napisati dekret za jugosl. Prekmurje in sicer 1. avgusta 1919, ki ga gosp. Matošič lahko čita v izvirniku v moji slovenski knjigi »Prekmurje«, na strani 67! Sploh pa se je treba resno vprašati, kaj vtika gosp. Matošič svoje prste v narodnostne razmere Slovenske Krajine? »Roke proč!« od slovenskega Prekmurja! Pač pa bi bilo želeti, da bi se gosp. Ioe Matošič brigal za resnično hrvatsko Prekomurje, t. j. za kraje dalje naprej od Slovenske Krajine na levem bregu Mure, južno od Velike Kaniže ter za hrvatsko Prekodravlje od izliva Mure v Dravo pri Legradu do Baranje. Te hrvatske kraje smo žal izgubili, po Matošiču i »puškom«, i na mirovni konferenci in pri razmejitveni komisiji v Veliki Kaniži. Ali bi se za to izgubo gosp. Matošič rad kompen-zral s slovenskim Prekmurjem? Tam v hrvatskem Prekodravlju je kraj Šurd, kjer je župnikoval Štefan Kiizmič med priseljenimi prekmurskimi Slovenci. Te nekaj časa slovenske naselbine so zdaj madjarske, nihče več ne zna slovenski; le slovenska imena in slovenske šege in navade še pričajo o nekdanjem prekmurskem slovenstvu. Tam blizu je tudi izoliran slovenski narodnostni otok vas Taranj, ki sem jo v Cvijičevo etnografsko karto v Parizu zaznamoval še kot Slovenci, in kakšna nevarnost preti taranjskim vensko. Za te Hrvate naj se briga gosp. Ioe Matošič, da ne bodo izginili kakor šurdski Slovenci, in kakršna nevarnost preti taranjskim Slovencem! Hic Rhodus, hic salta! V 28 dneh okoli sveta. New York, 16. julija. Edward S. Evans in Linton Wels sta dospela 14. t. m. ob 16. uri v New York, katerega sta zapustila 16. junija ob 12. uri 30 minut. Za svojo pot sta torej rabila 28 dni, 14 ur in 30 minut in s tem prekosila rekord I. H. Mearsa, ki je 1, 1913 rabil 35 dni. Oba newyorška časnikarja Evans in Wells sta poskus prekoračiti rekord hitrosti poto- j vanja okoli sveta zmagovito končala. Prišla sta hitreje od Mearsa okoli teden dni. Z brzo-parnikom sta prevozila 13.000 km, 12.000 km z aeroplanom in 6500 km z železnico in avtomobilom. Triumfalen sprejem Amundsena. Oslo. Polarni ekspediciji so priredili tri-umfalen sprejem. V pristanišču so pričakovale Amundsena tisočere množice. Amundsena je pozdravil načelnik Nomber. Takoj po sprejemu so se člani ekspedicije peljali v grad h kralju. Sprejeli so jih kralj, kraljica in prestolonaslednik. Po vsej poti v grad in iz grada v Grand Hotel so pozdravljale ekspedicijo navdušene ljudske množice in obsipavale polarne junake s cvetjem. Amundsen se je ginjen zahvaljeval. POPLAVE NA KOROŠKEM. Celovec, 16. julija (Izv.) Vsa Labudska dolina je preplavljena. Labud je na več krajih prestopila bregove in odnesla en most. Preplavila je vsa polja in travnike. Nesreča je «la«t,i oškodovala St Andraž in Sv. Štefan. , Zdravstvo Temeljni problem o preiska-vanju bolezni raka. Po članku dr. J. za zborovanje avstrijskega društva za preiskavanje in pobijanje raka priredil dr. Ch----a. Čim se obravnava ta žalostni odlomek jz zgodovine trpljenja človeštva, se \ pojavljajo težke slutnje o hiranju narodov. Na srečo se vedno bolj in bolj utrjuje mnenje, da je koristnejše znanstveno in objektivno razglabljanje teh problemov, kakor pa v strahu pred njihovimi posledicami zapirati oči. Da se preprečijo strašna pustošenja na narodnem zdravju s strani te bolezni, treba je isto obravnavati smotreno in kar z največjo energijo; kajti spoznanje vzrokov nastopanja raka in novotvorb nam šele daje v roke orožje, ki nam omogočuje uspešen boj. V Evropi umre po Reichmannovi statistiki letno ca, 300.000 oseb na raku. Po pro-porciji se lahko preračuna iz tega števila odstotek smrtnih slučajev na našo kraljevino. V pogledu pobijanja raka se ialibog pri nas še ni ukrenilo nič posebnega. V to svrho nimamo ne privatnih društev, ne javnih institutov. Za-početa statistika, ki naj bi podala sliko o naših razmerah, se na žalost vsled pomanjkanja podatkov nekaterih zavodov še ne more zaključiti, kaže pa že sedaj, da je treba tudi na tem polju čim več opreznosti in resnega strokovnega dela. Ameriška statistika navaja, da odpade na 10 smrtnih slučajev preko 40 let starih oseb po en slučaj, ki umre na raku, v Holandski pa že celo na 7. Razmere so danes take, da smrtni slučaji za rakom jedva zaostajajo za tuberkulozo. Posebno izjemo tvori Angleška, ki je vsled zboljšanja splošnih soci-jalno-gospodarskih razmer, t. j. prehrane, stanovanjskih razmer itd., kakor tudi vsled specifičnega zdravljenja tuberkuloze, v zadnjih letih v taki meri znižala umrljivost za tuberkulozo, da jo rak nadkriljuje. Maligniteta, ki je lastna posameznim oblikam raka v različni meri, je povsem povzročena vsled težnje po neomejeni rasti, vsled prodiranja novotvornih celic v sosedne tkanine, radi razpadanja novotvorb in vsled raz-našanja novotvornih klic v druge organe. Rak se ne pojavlja samo pri človeku, temveč tudi pri živalih in rastlinah. Umetno povzro-čenje raka pri živalih igra pri preiskavah važno vlogo. Striktno je dokazal Johannes Fi-binger leta 1913, da se zamore z umetno infekcijo gotovih črvov v želodcu podgane povzročiti raka. Enako pozornost je leta 19}8 vzbudil posrečen eksperiment povzročiti raka pri beli miši potom ponavljajočega mazanja s terom. Do danes se je že posrečilo z uporabo popolnoma različnih kemičnih substanc, s fizikalnimi poškodbami, n. pr. z roentgenovimi žarki itd. povzročiti pri živalih raka. Eksperimentalna preiskava novotvorb nam dovoljuje, da se prepričamo, da povzroča raka mnogo različnih faktorjev; vendar pa pušča zadnji vzrok za nastajanje raka nepojasnjen, kaže nam pa za mnoge teorije o nastajanju raka pravo razumevanje. Tako se je smatralo, in še danes izgleda, da endemije raka podpirajo teorijo, da so paraziti povzročitelji istega. Cohnheim je vpostavil embriogenetsko teorijo, da vsled neznanih vzrokov nastopijo motnje v normalnem razporedu stanic v organizmu, in ta krivi razpored daje osnovo za raz-vitek raka; Ribbert pa je smatral, da ležijo vzroki raka v izločenju epitelnih celic iz njenih fiziologičnih vezi tekom življenjske dobe. Teorije draženja so se lahko opirale na dejstvo, da dražljaji vsled kroničnega vnetja lahko povzroče tudi raka. Tchiersch je videl vzrok v senilni degeneraciji organizma; najnovejše teorije pa slone na motenju notranje sekrečije, predvsem v zvezi s spolnimi žlezami, kar bi pojasnjevalo dispozicijo za raka pri starih ljudeh. Nikakor se ne sme podcenjevati dejstva, da tudi podedovanje igra važno vlogo. Po najnovejših domnevah nastopa rak, če je organizem ob lokalni, časovni in osebni dispoziciji dalje časa izpostavljen poljubnim škodljivim, bodisi notranjim ali zunanjim faktorjem, ki ovirajo normalno rast. Rak v svoji obliki nam torej kaže težke motnje, ki nastopajo v organizmu. Šele ugotovitev, odkod izvirajo te motnje, bo mogočila točno pojasniti nastopanje raka in eventuelno njegovo preprečitev. V zadnjih letih poskuša profesor Freund razvozljati ta problem s študijem biokemije novotvornih celic. Interesantno dejstvo, da se v celicah novotvorb bolnega značaja in v krvi na raku bolnih oseb nahajajo pomnoženi ali abnormalni fermenti, je krvno diagnostiko o raku znatno obogatilo. Upravičeno pričakujemo, da nam sčasoma biokemija razjasni, če in kako je možno s kemičnimi sredstvi (kemoterapija) uspešno vplivati na raka. Ako opazujemo neumorna prizadevanja, najti uspešna sredstva proti tej strašni bolezni, moramo izrecno poudariti, da je naf-vzvišenejša in največji uspeh obetujoča metoda odstraniti mehaničnim potom izrastke raka. Seveda mora biti taka operacija čim zgodnejša, t. j. takoj v začetku nastopanja raka, omogočena po zgodnji diagnozi. Opetovano se je že opozarjalo na važnost čimprejšnje ugotovitve raka, treba je pa tudi paziti, da še ne zamudi nobena prilika se- znaniti lajike s početnimi znaki raka, kar so storile že skoro vse kulturne države, po časopisju in javnih predavanjih, poudarjajoč tudi v tej obliki veliko važnost ljudske higijene. V Ameriki organizirajo tako zvane zdrav-stvene tedne v svrho preiskovanja navidez zdravih ljudi, kar je z ozirom na zgodnje spoznanje raka privedlo do izrednih rezultatov. Kot dopolnilo kirurgičnega zdravljenja v večjem obsegu pridejo v poštev roentgenovi žarki in radio žarki, katerim je moderna tehnika omogočila neverjetne uspehe. Vsa stremljenja zdravnikov so torej osre-dotočena na čimprejšnjo diagnozo raka. V slučaju, da se v celoti potrdijo trditve nekega nemškega raziskovalca, ki je na zadnjem kongresu za interno medicino izjavil, da se mu je posrečilo iz nekoliko kapljic krvi zanesljivo ugotoviti, če se nahaja v telesu zalega raka, še nikakor ni izpolnjen zadnji ideal našega prizadevanja, namreč obvarovanje pred rakom, podana pa je možnost s pravočasno operacijo ozdraviti človeka, kateremu preti bolestno hiranje. Pred spremembo španske diktature. Kar je bilo doslej le predmet pritajenih razgovorov, je prišlo sedaj tudi v vladi do resnega razmotrivanja. Primo de Rivera čuti, da diktatura v sedanji obliki brez vsakega ljudskega zastopstva ne bo obstala. Ho&e pa diktator za vsako ceno preprečiti, da Bi v j ljudsko zastopstvo prišle politične osebnosti prejšnjih parlamentarnih strank, ker čuti, da I bi bilo tedaj konec njegove oblasti. O velikem govoru pred zbranimi zastopniki Union Patriotica je Primo de Rivera objavil, da misli vstvariti reprezentativno zbornico, ki bi sicer ne imela nikakih funkcij zakonodajnega zbora, pa bi zastopala vse stanove v državi in bi bila posvetovalen organ in podpora vlade. Pripravljalna dela za novo zbornico so že zelo dozorela in v nekaterih mesecih bo mogoče načrt udejstviti. Iz diktatorjevih izvajanj je mogoče posneti, da bodo v novo zbornico prišli predvsem zastopniki imenovane Union Patriotica, trgovskih in gospodarskih društev, stanovskih korporacij in mestnih občin. Vlada ne bo izdala nobenih zakonov, o katerih ne bi zbornica poprej povedala svoje mnenje. Vendar bo vlada tudi v bodoče odgo. vorna samo kralju, Zbornica ne bo imela ni-kakega vpliva na sestavo vlade in ne bo mogla izražati zaupanja oz. nezaupanja napram kabinetu. Vendar bo zbornica ventil za javnost ia špansko ljudstvo se bo zopet zbudilo k javnemu udejstvovanju, ki je med tremi leti diktature popolnoma počivalo. Kako brezbrižna je postala španska jav« nost za vsa politična vprašanja, kaže že dejstvo, da diktatorjeva napoved ni vzbudila prav nikakega zanimanja. Ljudstvo si zbornice in zastopstva prav nič ne želi in se v I očigled volitev ne razburja. Le športne in zabavne prireditve ga zanimajo. Vprašanje je torej, ali se bo diktatorju posrečilo novo zbornico brez kakih incidentov poklicati v življenje. Trenotno je diktatorjeva pozicija zelo močna. On je zmagovalec v Maroku. Posrečilo se mu je, da je spravil proračun v ravnovesje in utrdil mednarodno pozicijo Španije. Ni torej zadrega, ki sili k izpremembi vrhovne uprave, ampak le prepričanje, da je diktatura v sedanji obliki izpolnila svojo nalogo in napredek zahteva nekaj novega. Kdo je Londrev? Belgrajska »Politika« prinaša sliko Lon« | dreva, bolgarskega komita, o katerem trdi, da je umoril novinarja Hadži Popoviča. »Politika« podaja njegov življenjepis: Poleg mno-gobrojnih umorov je Londrev tudi vojni zločinec, ki ga je naša država že zasledovala. ' Dne 6. aprila 1920 je bil obsojen v Bitolju na smrt, za drugih pet zločinov po 20 let, za nadaljnjih šest po pet let robije, pa ker ro-bija ne more trajati več kot 20 let, je bil skupno obsojen na 20 let robije, katera kazen pa je odpadla radi smrtne kazni. Bilo je 26 obtožencev za 20 dejanj, a Londrev je pobegnil. V začetku tega leta se je Londrev pojavil v ministrstvu za notranje zadeve, kjer mu je bilo, kot trdi »Politika«, vse odpuščeno! V politični službi je dobil celo odlikovanj« »za vjernost i udanost«. — Kjer je korupcija, tam je res vse mogoče! NEVIHTA V PRAGI. Praga, 16. julija (Izv.) Današnji dan je bil najbolj vroč v letošnjem poletju. Termometer je kazal v senci 40, na solncu pa 48 stopinj. Popoldne je nastopila huda nevihta. Voda je vdrla v podzemeljska stanovanja in povzročila mnogo škode. NEMIRI V KALKUTI. Kalkuta, 15. julija. (Izv.) Včeraj je prišle v severnem delu mesta zopet do spopada med Hindus in Mohamedanci. Hindus so nosili svoje malike v procesiji po mestu. Mohamedanci so procesijo obmetavali s kamenjem. Vnel se je pretep, v katerega je posegla policija. Vsled velikega navala jc policija rabila orožje. Med spopadom jc bila ena oseba ubita in 40 težko ranienih. Gospodarstvo Zadolževanje na kmetih v Sloveniji. V 7./8, številki »Socialne misli« je napisal vladni tajnik dr. Alojzij Trstenjak zanimiv članek o zadolževanju na kmetih v Sloveniji, ki obsega natančne statistične podatke o tej temi. Da seznanimo tudi širšo javnost s temi zanimivimi podatki, podajamo v naslednjem izvleček iz te študije. Med vojno in v prvih povojnih letih so si naši kmetje precej pomogli in se kolikor toliko rešili dolgov, ker so ob inflaciji, ki je povzročila padanje vrednosti denarja, dosegli za svoje pridelke ugodne cene, kar je bil slučaj že med vojno. Toda zadnja leta se je slika izprcmenila. Ljudje so v par letih zopet padli v revščino zaradi dviganja vrednosti denarja. Mnogo ®o k današnjim slabim razmeram na kmetih pripomogle tudi pretirano visoke cene, za katere so predajali za delo že nesposobni očetje otrokom svoja posestva ter za dalje neodložljive investicije (popravila hiš, gospod, poslopij, vzdrževanja inventarja) v gospodarstvo samo. Na enkrat se je zopet začelo zadolževanje, kar kaže »Uradni list«, h katerega je posneta sledeča statistika. Cela Slovenija. Leta 1918. ni bila razpisana nobena dražba; leta 1919. 15 dražb, cc-nilna vrednost prezadolženih zemljišč in pritiklin je znašala 21.975 Din; leta 1920. 18 dražb, cenilna vrednost prezadolženih zemljišč in pritiklin 99.971 Din; leta 1921. 37 dražb, cenilna vrednost prezadolženih zemljišč in pritiklin 345.271 Din; leta 1922. 67 dražb, cenilna vrednost prezadolženih zemljišč in pritiklin 1,948.039 Din; leta 1923. 76 dražb, cenilna vrednost prezadolženih zemljišč in pritiklin 7,637.773 Din; leta 1924. 210 dražb, cenilna vrednost prezadolženih zemljišč in pritiklin 30,800.912 Din; leta 1925. 481 dražb, cenilna vrednost prezadolženih zemljišč in pritiklin 58,962.934 Din. V letu 1925 (v oklepaju so podatki za 1. 1924.) sta v okrožju deželnega sodišča v Ljubljani 102 dražbi; cenilna vrednost 18 mil. 291.410 Din (44 oz. 5,630.651 Din); v okrožju okrožnega sodišča v Celju 129 dražb, cenilna vrednost 16,986.028 Din (25, oz. 11,070.067 Din); teritorij okrožnega sodišča v Mariboru 167 (72)), cenilna vrednost 19,165.849 Din (12,163.484 Din); teritorij okrožnega sodišča v Novem mestu 83 dražb (42), cenilna vrednost 4,519.647 Din (1,936.710' Din). olib.' DaMko-leto torej je naraslo število dražb ■'M'- t (to odstotkov, vrednost prezadolženih zemljišč in pritiklin se je tudi podvojila (od 30 na 54 milijonov dinarjev). Te številke kažejo, v kako težak položaj je zašlo naše kmetijstvo zaradi zgrešene gospodarske politike Belgrada. Številke naj bodo resen opomin zlasti merodajnim faktorjem naše finančne uprave, ki naj gleda na nas tudi s splošnega narodnogospodarskega stališča, ne pa samo kako bi iz nas spravila čim več davkov za Belgrad! (sekan o stanju Narodne banke z dne 8. julija (926. (Vse v milijonih Dim; v oklepaju razlika napram stanju z dne 30. junija 1926.) Aktiva: kovinska podlaga 418.9 (—1.9), posojila: na menice 1.069.8, na vrednostne papirje 231.9, skupaj 1.301.8 (+ 36.1), račun z? odkup kronskih bankovcev 1.151.9, račun začasne zamenjavee 349.2, državni dolg 2.966.3; vrednost založenih državnih posestev 2.138.3, saldo raznih računov 472.0 (—34.3), skupaj aktiva 8.79$. 7; pasiva: glavnica 30.0, rezervni fond 7.7, bankovci v obtoku 5.640.3 (+ 146.5), račun začasne zamenjave 349.2, državne terjatve 52.5 (+20.4), obveznosti: po žiru 378.6, po raznih računih 118.7, skupaj 497.3 (—167.0), vrednost založenih državnih posestev 2138.3, »zija 83.0 (+ 4.3), skupaj pasiva 8.798.7; obrestna mera je ostala neizpremenjena. Izvozniki lesa za prodajo lesa v Din, oz. zlatih valutah. Les in živina sta naša najvažnejša izvozna predmeta, od katerih tudi živi večina našega prebivalstva. Od lanskega leta sem pa se je pojavila v izvozu lesa občutna stagnacija, ki se je letos Še bolj poostrila z neprestanim padanjem lire. Italija je naš najvažnejši odjemalec in zato je padanje lire povzročilo občutno škodo našemu izvozu lesa. Zato se je vršil včeraj dopoldne v prostorih ljubljanskega gremija trgovcev informativni sestanek izvoznikov lesa iz Slovenije glede prodaje lesa v dinarjih, oz. v zlatih valutah. Navzoč je bil tudi zastopnik avstrijskih izvoznikov, ki so se že bavili s tem vprašanjem. Akcija naših izvoznikov lesa ima namen obvarovali našo lesno industrijo in trgovino pred še večjimi izgubami pri izvozu v Italijo in dnige države. Nadalje so razpravljali o organizaciji našega izvoza lesa po ljubljanski borzi za biago in vrednote, glede česar imajo lesni trgovci in izvozniki željo, da se upoštevajo razmere in zahteve naše lesne trgovine. Zato pričakujemo, ker vidimo na obeh straneh dobro voljo, da bo akcija uspela v korist našega celokupnega gospodarstva. Na drugi strani zopet poživljamo merodajne faktorje v vladi in drugod, da z vso silo podpro težnje našega lesnega gospodarstva, katerega blagostanje je potrebno v korist državne blagajne in pa naše plačilne bilance, kajti glavno postavko našega izvoza tvoiri poleg žita in koruze les. Nova tekstilna tvornica v Mariboru. V Mariboru ustanavlja češkoslovaški industrijalec Ivan BraOn večjo tekstilno tvornico, ki bo obsegala predilnico, tkalnico, barvalnico in apreturo ter oddelek za izdelovanje nogavic in pletenin. Podjetje bi v pričetku zaposlovalo okoli 50 delavcev, kasneje pa bi njih število naraslo na par sto. Rudarska in topilniška produkcija Slovenije v maju 1926. (v oklepajih podatki za april 1926). Svinčena ruda: Produkcija je znašala v Litiji 36.5 tone (18), v Mežici pa 1.042 (947.5) ton- Zaposlenih je bilo: v Litiji: 2 (3) uradnika in 60 (60) delavcev ; v Mežici 37 (34) uradnikov, 39 (38) paznikov in 1.133 (1.121) delavcev. — Cinkove rudo so nakopali v Mežici 29 (28) ton. — Topilnica svinca v Litiji ni v maju kakor tudi v aprilu nič producirala, štela pa je 5 (5) uradnikov, 1 (1) pašnika in 6 (6) delavcev. Topilnica v Žerjavu je natopila 837 (832) ton. Zaposlenih je imela 5 (5) uradnikov, 10 (10) paznikov in 193 (218) delavcev. — Cinkarna v Celju je producirala 302 (334) ton cinka. Imela je 10 (10) uradnikov, 8 (8) paznikov in 214 (216) delavcev. Carinenj« železnatih barv. Finančni minister je izdal pojasnilo, po katerem se smatra za žele-taste barve samo angleško rdečilo in sicer tisto, ki kuharto v solni kislini daje maksismum do vključno 15?» neraztvorjenih odpadkov. Nasprotno ako angleško rdečilo vsebuje nad 15«k neraztvorjenih ostankov v solni kislini, se smatra kot rudninska barva, ki se carini po 236 točka 2a uvoznega carinskega tarifa. Carinska statistika. Pred par dnevi smo prejeli od generalne direkcije carin v finančnem ministrstvu statistični pregled zunanje trgovine za leto 1925. Ker je to delo- za proučavanje naših gospodarskih razmer in sploh za naše gospodarstvo izredno velike važnosti, bi bilo želeti, da take statistike izidejo prej, ne pa šele v juliju mesecu. Sicer je razumljivo, da smo letos dobili lansko statistiko z zakasnitvijo, ker je bil dne 20. junija 1925. uveljavljen nov carinski tarif, ki je v marsičem izpremenil klasifikacijo blaga in zato je sestavljena statistika za vsako polletje posebej. Vendar apeliramo na generalno direkcijo carin in finančno ministrstvo, da daje javnosti čimprej na razpolago važne statistične podatke . Za trgovce z lesom. Neka tvrdka v Dubrovniku potrebuje 20 m3 belega jesenovega lesa, nadalje 18 m8 hrastovega lesa ter 21 m-1 jelovega lesa v različnih dimenzijah. Naslov dotične tvrdke s podrobno navedbo dimenzij je interesentom v pisarni Zbornice na razpolago. Sporazum v nemški industriji vžigalic. Iz Berlina poročajo, da se je ustanovila za prodajo vžigalic.v Nemčiji tvrdka »Zundholz A. Gr, katere polovico delnic ima švedski vžigalični trust, drugo polovico pa neodvisne nemške tvornice, Nakupovalna družba nemških konzumnih društev in Reichskredit A. G. Gradba ladij. Po L1oydovi statistiki je bilo dne 30. junija 1926 v gradnji ladij na celem svetu 1,971.000 ton (dne 31. marca 2,010.000 ton); od teh 885.000 ton motornih ladij in 1,052.000 ton par-nikov. V posameznih državah je bilo v gradbi: Anglija 841.000 843.000) ton, Italija 287.090 (299.000) ton, Francija 154.000 (156.000 Din ton, Nemčija 149.000 (217.000) ton, Holandija 148.000 (134.000) ton, Unija 133.000 (118.000) ton. Poročilo Hmeljarskega društva o stanju hmeljarskih nasadov na f'eškem. Žatec, C. S. R. dne 13. 7. 1926. Ko smo natančno pregledai hmeljske nasade našega okolica, lahko trdimo, da je njih stanje vobče slabše ko srednje, k večjemu da jo srednje. Od bodočega vremena je odvisno, ali bo razredovanje nasadov krenilo navzgor — ali navzdol. Pri razsoievanju letošnje žetve je pa že sedaj treba povdarjati, da je stanje prav mnogih drugoletnih nasadov slabo in da bodo brej; pridelka oni nasadi, ki so trpeli vsled mokrote. .Teh nasadov je tisoče kflp i\ 60 rastlin. Od 2. t. m. se .je pomnožilo povpraševanje po hmelju in se je dnevno prodajalo po 10—20 bal. Cene so se okrepile in znašajo 3050—3300 č. K za za 50 kg. Pripomniti je še treba, da se v predprodaji plačuje •letošnji pridelek po 3000—3200 č. K za 50 kg, t. j. po kurzu 106 - 106.24 Din za 1 kg. Slovenski hmeljarji pozor! M orssa 16. julija. DENAR. Zagreb. Berlin 13.49—13.53 (13 485—13.525), Italija 191.(30—192.80 (191.32—192.52), London 275.08—276.28 (275.05-276.25), Ne\vyork 56.439 do 56.739 (56.45—56.75). Pariz 138- 140 (143 Ho 145), Praga 167.40 168.40 (167.43—168.43), Dunaj 7.98 —8.02 (7.98- 8.02), Curih 10.94675 do 10.98875 (10.9455 - 10.9855). Dunaj. Devize: Belgrad 12.46—12.50, Ko-danj 187.10-187.50. London 34.3325 -34.4425, Milan 23.77—23.87, Ne\vyork 705.75 708.25, (čeki 703.55—707.70), Pariz 16.73—16.83, Varšava 77.05 do 77.55. — Valute: dolarji 704.25- 708.—, angleški funt 34.20—34.45. francoski frank 17.07— 17.23, lira 24.02—24.18, rlinar 12.44—12.05, češkoslovaška krona 20.87 ---20.99. Praga. Devize: Lira 113.85. Zagreb 59.61, Pariz 79.80, Ix>ndon 164.10, Newyork 33.70. VREDNOSTNI PAPIRJI. . Ljebljana. 7% inv. pos. 74.50—77, vojna odškodnina 305—308, zastavni listi 20—22, kom. za-dolžnice 20—22, Celjska 193—196, Ljubljanska kreditna 175—195, Merkantilna 90—97, Praštedi-irna 864- 870, Slavonska 49 den., Kred. zavod 165 do 175, Strojne 98—101, Vevče 102 den., Stavbna 55-65, feešir 103—104, zaklj. 104. Zagreb. 7% inv. pos. 74—75.50, agrari 40 den.. vojna odškodnina 303.50—304, julij 305.50, avgust 307 -308, Hrv. esk. 100.75- 101, Kred. 101 do 103, Hipobanka 56—57, Jugobanka 92—93, PraštedionR 865—870, Ljubljanska kreditna 175 den., Slavenska 55—56, Srpska 130—132, Eksplo-atacija 5—9, Šečerana 270—275, Guttnann 215 den., Slavex 115 den., Slavonija 31.50—32, Trbovlje 345 den., Vevče 100 zaklj. Dunaj. Don.-sav.- jadr. 855.200, Alpine 272.500 Greinitz 112.000, Trbovlje 447.000, Hrv. eskompt. 137.800, Jugobanka 130.200. Ilip banko «8.000, Avstrijske tvornice za diifjk 212.000, Slavooij« 36.500. BLAGO. Ljubljana. Les: Romeljiti. 84K>8. 38T8, 4 m, Ico vagon mej« 500 den., Hrastove (ri/.e la, 35—50 cm, 6 cm. fco vagon meja 1180,— den^ Deske (smreka, jelka), paral., 18, 24, 38, L, II, 111. monte, fco vagon meja 500 — den., Hrastovi brzojavni drogovi, od 7 do 12 m dolž., prem. 13/14 cm, na drobnem koncu najmanj 7 rin. obeljeni, fco nakl. postaja za tekoči m 7,— den., Deske, 22 mm, 4 m dolžine, smreka, jelka, fco vagon meja 500.— den., Smrekove deske, 16 mm. Ico meja 500.— den., Smrekovi hlodi, od 30 cm napr, 4 m dolžine, fco vagon nakl. post 190,— den. — Žito in poljski pridelki: Pšenica bačka, 76, 2%, fco nakl. postaja 315,— bi.. Pšenica nova, bačka, 76, 2%, za avgust, fco vagon nakladah« postaja 270.— bi., Pšenica nova, fco Ruma 205.— bi., Koruza, fco vagon, slovenska postaja 1 vagon 227.50—287.— zaklj. 227.50, Ječmen, letni, franco vagon nakladalna postaja 170,- bi., Oves rešetani, fco vagon nakl. postaja 190,— bi., Otrobi srednji, fco vagon slov. postaja 155,— bi., Ajda domača, fco vagon slovenska postaja 255,— bi.. Fižol beli, banatski, fco vagon nakl. postaja 160.— bi., Riž splendor, v VTečah, brulto za netto, fco vagon skladišče Ljubljana 680— bi. Turisiilka Za varstvo planinskih zavetišč in markacij, t ozirom na našo tozadevno včerajšnjo notico dodat-I no še sporočamo, da so okrajni glavarji že poa se pride v bodoče v okoni vsemu : kvarnemu početju, so postavljene vso naprave j planiskega društva t. j. planiski hoteli, domovi, ! koče, zavetišča, pota in markacije, table itd. pod j javno varstvo. Vsled tega je prepovedano teme-| I jem 7 cesarske naredbe z dne 20. aprila 1854, drž. ; zak. št. 96 vsako poškodovanje omenjenih naprav. Morebitno storilce se bo kaznovalo po § 11 te naredbe z globo do tisoč dinarjev oziroma zaporom do 14 dni. Razen lega pa bo dotičnik obvezan, da povrne vso nastalo škodo ter se slučaj prijavi tudi pristojnemu sodišču v svrho kazenskega postopanja. Dolžnost vsakogar je, da prijavi vsako predmetno poškodbo nemudoma pristojni oblasti (bližnji orožniški postaji, okrajnemu glavarju). Ta korak je bil vsekakor zelo umesten, ker bo tudi gmotno pripomogel turizmu. Znano je, da je moralo planinsko društvo skoraj vsako leto prenare jati ene in iste dragocene markacije, ker so jili razni zlikovci ali izsekali ali pa drugače odstra nili. Ostro izvajanje te naredbe bo tudi Sloveniji v turističnem oziru veliko pomagalo. Zahvala. Krajevni odbor Združenja vojnih invalidom v Krškem se tem polom najtopleje zahvaljuje vsem darovalcem dobitkov in prispevkov, kakor tudi vsem onim, ki so se udeležili javne tombole in s tem pripomogli, da je ista kljub slabemu vre meTiu dobro uspela. wd van fa Nala Re je molitvena knjižica >Hodi l< Aftar-skomi Svestvi«. Dobi se v upravi »Slovenca«. Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 16. julija 1926. Višina baromefra 308'8m Opazovanja Baro- Tbplola v C' Kel. vlaga Veler In bralne Oblačnost meter v m kral čas * /o 0—10 7 758-2 18-0 90 mirno 9 Ljubljana (dvorec) 8 14 758-0 756-7 19-5 26-3 83 47 mirno SSE 0-5 7 4 21 759-4 20-2 80 S 0*5 6 Maribor 757-9 2P0 80 NW 3 2 Zagreb 757-6 22-0 80 S 5 (0 Be>f$rad 8 758-3 20-0 91 NW 1-5 10 Sarajevo 757-7 17-0 90 mirno (0 Shoplie 755-6 2P0 74 NW 3 10 Dubrovnik Praga 7 758-6 19-0 — mirno 10 Vrsta padavin ob opazovanju ! vmmrto7h V Ljubljani je megla 2-4 0-3 3-0 0-1 4-0 7-0 a s E o o -o m S 'S v a >o *-> > o,.* Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. 15 Fr. R. Chateaubriand. Bliski, ki so švigali iz starčevih oči, njegova brada, ki je udarjala ob njegova prsa in njegove pre-tresujoce besede, so ga napravljale podobnega kakemu bogu. Od njegovega veličanstva prevzet sem padel pred njegova kolena in sem ga prosil odpuščanja za svoje izbruhe jeze. »Moj sin," mi je odgovoril s tako milim glasom, da je začela peči mojo dušo vest, »moj sin, nisem te karal zaradi sebe. Oh! Prav imaš, moj dragi olrok: prišel sem storit pač le malo dobrega v teh gozdovih in IJog nima nevrednejšega služabnika, kakor sem jaz. Toda, moj sin, neba, neba ne smeš nikdar tožiti! Oprosti mi, če sem te razžalil; toda po.slušajva tvojo sestro. Mogoče je Še kako -sredstvo, ne obupa.jnio, Šakta, to je pač božja vera,, ki h upanja napravi krepost!« »Moj mladi prijatelj,« je rekla Atala, »ti si bil priča mojih borb in vendar si videl le najmanjši del teh; ostalo sem ti prikrivala. Ne! Črni suženj, ki namaka s svojim potom pekoči pesek Floride, je manj nesrečen, kakor je bila Atala. Tebe sem pripravljala /ai beg in vendar sem bila prepričana, da moram umreti, če se od mene oddaljiš; bala sem se s teboj bežati v puščave in vendar sem hrepenela po senci gozdov ... Ah! Če bi bilo treba zapustiti samo starše, prijatelje in domovino: ali celo, strašna misel, po-gubiti svojo dušo!... Toda tvoja senca, o mali! Tvoja senca je bila vedno zraven, očitajoč mi svoje trpljenje! Slišala sem tvoje tožbe, videla sem plamene pekla, ki so te objemali. Moje noči so bile nemile in polne prikazni, moji dnevi so bili zelo tožni; večerna rosa se je sušila, padajoč na mojo žgočo kožo; ve-Iričem sem odprla svoje ustnice in velriči so namesto, da bi mi prinesli hladila, zagoreli od ognja mojeea diha. Kaka muka zame. da sem le videla brez prenehanja okrog sebe, daleč od vseh ljudi v globoki samoti in da sem čutila, da je med menoj in teboj nepremagljiva ograja! Da bi ob tvojih nogah preživela svoje življenje, tebi služila kot tvoj suženj, bi bila zame največja sreča; ta sreča mi je bila blizu in nisem se je mogla veseliti. 0 kakšni sreči nisem jaz vse sanjala! Kakšne sanje niso vse izšle iz tega tako žalostnega srca! Včasi, ko sem uprla nate svoje oči, sem šla tako daleč, da sem imela istotako nespametne kakor kaznive želje: včasih pa, čuteč neko božanstvo, ki me je zadrževalo pri mojih strašnih željah; bi bila želela, da bi tega božanstva ne bilo! Celo sedaj... ali smem reči? Sedaj, ko stoji večnost pred menoj, ko se bom prikazala pred neizprosnim sodniko-m, v hipu, v katerem iz pokorščine do svoje matere z veseljem gledam, da razjeda moje devištvo moje življenje, v ptrašnem nasprotju sama s seboj obžalujem, da nisem tvoja!...« »Moja hči,« jo je prekinil blagovestnik, »tvoja bolest te zapeljuje. Ta čezmerna strast, kateri se vdajaš, je redkokdaj, upravičena v božjih očeh, ker je to bolj nekaj ponarejenega v duhu kot napačnega v srcu. Vendar je treba od tebe odstraniti te izbruhe jeze, ki niso vredni tvoje nedolžnosti. Trda tudi tvoja silovita domišljija, moj dragi otrok, te je glede tvojih obljub preveč vznemirili. Vera ne zahteva večje žrlve kakor človeške. Njeni pravi občutki, njene ukročene kreposti so pač nad prenapetimi občutki in prisiljenimi krepostmi dozdevnega junaštva. Če bi bila podlegla, dobro, uboga izgubljena ovca, dobri pastir bi te bi! iskal, da bi te zopet pripeljal k čredi. Zakladi kesanja so ti bili odprti; potokov krvi je treba, da izbrišejo naše napake v očeh ljudi. Bogu pa zadostuje ena sama solza. Pomiri se vendar, moja draga lici, tvoj položaj zahteva miru; obrnimo se na Eoga, ki zaceli vse rane svojih služabnikov. Če je ! to rijegOva Volja, kftfeor upom, da tej bolezni uid*š, i bom pisal na škofa v Kvebek: on ima oblast, ki je potrebna, da te odveže od tvojih obljub, ki so samo navadne obljube, in potem boš preživela pri meni s Šakto, svojim možem, svoje življenje.« Pri teh starčevih besedah je napadlo Atalo dolgo drgetanje, iz kalerega se je zavedla, da je dala znamenje. strašne bolesti. »Kaj?« je rekla strastno sklepajoč roke, »bilo je torej še sredstvo! Mogla sem biti odvezana od svojih obljub!« — »Da, moja hči,« je odgovoril oče, »in sedaj si tudi še lahko.« — »Prepozno je, prepozno je!« je zavpila. »Ali moram v tem hipu umreti, ko zvem, da bi mogla bili srečna!? 0, da bi bila prej poznala tega starca! Kakšno srečo bi uživala danes s teboj, s kristjanom Šakto... potolažena in pomirjena od tega vzvišenega duhovnika ... v puščavi... za vedno... o! To bi bilo preveč srečen: — »Pomiri se,: sem ji rekel, stiskajoč roko nesrečnice; pomiri se, lo srečo bova še uživala!« — »Nikdar! Nikdar!« je rekla Atala. — rKako?- sem vprašal. — »Ti še ne veš vsega, je deva zaklicala; »včeraj, med nevihto... Hotela sem prelomiti svoje obljube in tako svojo mater pahniti v plamene propada; žc je bilo njeno prokletstvo nad menoj, že sem lagala Bogu, ki je otel moje življenje... Ko si ti poljubil moje tresoče ustnice, nisi vedel, da si objemal smrt! — >0 nebo! je zakričal blagovestnik. »Dragi otrok, kaj si storil?:: — »Zločin, moj oče,« je rekla Atala z zbeganimi očmi; toda pogubila sem samo sebe in rešila sem mater. — Dokončaj vendar,« sem zavpil ves v strahu. — »Dobro,« je rekla, »že naprej sem videla svojo slabost; ko sem zapustila koče, sem vzela s seboj... — Kaj?« sem z grozo vprašal. — Strup? je rekel oče. — »Je že v mojih prsih,« je zaklicala Atala. Plamenica uide iz puščavnikove roke in jaz padem kot mrtev pred Lopezovo hčer; starec stisne oba med svoje roke in vsi trije združimo v temi en trenutek svoje ihtenie nad mrtvaško posteljo. =181=111 u 2 P o- o r+- N ' Ž * o ^ o — 5' "g H o o C 1 3 ° c t" P- B o K » n £? < a n O < cj- n 2 N C- £. £ n n ° p" g o os5 S B | C P (O g 3 r a n a f < p ? = O < 33 S Wk — » K r, %-i O. ... s " 2. ° p V -i N f p g g " O 5 c/> £ «! O o 25 s n D, c B I oo, o o a <2. pi o n < K „ o m K- m " p o < K N 3 i" S a * w « ° 5- B'f pa 2 w M c « P ;C S H a. n N S .» < : HiEeiiE IGO BALOH, Maribor, Gosposka uL 15 nudi razno drobno blago ceneje nego ar. klobul c, stemni;.e, srnice, kravate ovratnike, podveze, žepne robce, platnene m svilene, zensl.-e nogav.ee, športne čepice, kopalne hlačke, dežne plašče, volno, vezenino ter razno galanterijsko blago. Ministarstvo Šuma i rudnika Kralj. S. H. S. Oglas Generalna Direkcija Šuma Broj 44.825 ad. o zakupu postrojenja za dobavu i preradu drvela Šumsko Industr. Preduzeča Dobrljin Drvar (Šipad) I o prodaji drva. Ministar Šuma i rudnika kao zastupnik državnog erara Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, koji je vlasnik svih akcija Sumsko Lndustrijskog Preduzeča Dobrljin Drvar A. D. (Šipada) odreduje na osnovu ovlaštenja Ministarskog Saveta od 15. decembra 1925. god. kod Ministarstva Šuma i Rudnika u Beogradu dh dan 15. septembra 1926. god. javnu ofertalnu licitaciji'.: 1. Za zakup svih postrojenja Šumsko lndustrijskog Preduzeča Dobrljin Drvar A. D. koja služe za šumski posao i preradu drveta te omogučuju šumski rad a što je sve napomenuto « izkazu koji je sastavni deo uslova za ugovor. 2. Za prodaju četinjastog drveta u državnim šumskim fcompleksirna: Grmeč, Risovac, Klekovača, Ovčara, Pliva, Janj, Malovan Kujača, Staretina. Šator i Jedovnik sa drvnom masom od 9,000.000 kubika četinjastih a osim toga i plemenitih listača, koje se nadu u pojedinim secištima. Kod licitacije mogu učestvovati samo oni, koji su po za-lsonu ovlašteni da uglavljuju ugovore i nisu u vreme licitacije dužnici državnog erara Kraljevine S. H. S. nadalje koji nisu zbog kršenja ugovora ili iz kojeg drugog razloga isključeni od erar-skih preduzeča i nisu u sporu sa državnim erarom. Vadij za učestvovanje kod licitacije iznaša 3,000.000 (tri Uriliuna) ainara u gotovom novcu. Primaju se samo pismene ponude koje glase na zakupnmu objekata i na kupnju drveta iz svih šumskih područja navedenih pod tačkom 2. koje moraju prispeti Ministarstvu Šuma i Rudnika ■u Beogradu do 15. septembra 1926. god. do 10 sati pre podne. Neče se uvažiti ponude, koje docnije stignu, zatim telegrafske ponude, naknadne ponude i očitovanja. Zakupni i eksploatacioni ugovor trajače po 30 godina. Ponuditi treba: ad 1. godišnju zakupninu u zlatim dinarima; ad 2. šumsku tasku u šumi na panju u zlatim dinarima: a) po jednom kubiku četinjastog tehničkog drveta; b) po jednom kubiku bukovog tehničkog drveta; c) po jednom kubiku plemenitog tehničkog drveta (jasen, javor, brest); d) po jednom kubiku javorovog i jasenovog šarenog drveta; e) po jednom prostornom metru lisnatih ogrevnih drva. Avansi na kupovninu i na prinose za posumi javanie kao Sto i sve svote koje rezultiraju iz obračuna, nadalje obroči na zakupninu plačače se u dinarima na bazi tečaja, kojega če dinar Ijnati na dan dospjelosti plačanja prema tečaju na Beogradskoj Berzi, odnosno pod uvjetima, koji su napose navedeni u uslo-vima ugovora. Ponuda ima da sadrži: a) ime i prezime zatim zanimanje i boravište nutlioca te fijegov svojeručni potpis i očitovanje, da je samostalan ili kada nudi koja firma, njezino ime i njezin potpun potpis prema upisu n trgovačkom registru i mjesto, gde joj je sedište; . b) očitovanje, da je nudioc posvema upučen odnosno da poznaje sve uslove i da im se bezuslovno podvrgava. Svaka ponuda mora biti taksirana sa 100 (sto) dinara. Ofertalna licitacija izvršiče se na osnovi čl. 90, 91, 92 i 93 zakona o Državnom Računovodstvu. Vadij če se nudiocu, koji je postao dostalcem uračunati n kauciju koju treba da dadne prema uslovima zakupnog i eksploatacionog ugovora odnosno če mu se vratiti čim dokaže da je kauciju položio u vrednosnim hartijama, koji se primaju pri sklapanju ugovora s državom, a ostalima če se vadij vratiti na njihov trošak i pogibelj čim budu rešene ponude što su stigle. Ministarstvo Šuma i Rudnika ne prima nikakovu oba-vezu o ukamačivanju vadija koje če nudioci položiti kod •Narodne Banke. Ponude valja dobro zapečatiti a da se preči otvaranje pre vremena valja na njih spolja staviti natpis: »Oferta za zakup Šipada i za kupnju drveta« sa adresom Ministarstva Šuma i Rudnika u Beogradu. Obaveštenja se na zahtev daju koliko je to dopušteno kod Odelenja za Bosnu i Hercegovinu Generalne Direkcije Šuma u Beogradu. Tamo se mogu počam od 15. jula ove godine kupiti potpun i uslovi licitacije i uslovi ugovora skupa sa spiskom o zakupnim predmetima po ceni od 500 (petstotina) dinara po komadu. Reflektantima je dozvoljeno da pre licitacije razgledaju predmete zakupa i šumska područja uz legitimacije, koje izdaje Ministarstvo Šuma i Rudnika. Ministar Šuma i Rudnika pridržaje si izrekom pravo da po svom rasudenju bez obzira na to, kolika je koja ponuda za kupnju i za zakup, slobodno bira izmedu prispelih ponuda ili da sve ponude odbaci a da ne spominje razloge. Beograd, 9. juna 1926. god. Ministar Šuma i Rudnika: Dr. Nik. Nikič s. r. Stoječo deteljo leto« sejaao, mešano z ovsem, prodam pri Ta-škarjevem gozdu. - Več se izve: Zelena jama 110. MODROCE afrik, iimnate in fine volnene ter vse drugo tapetniško pohištvo kupite najceneje pri RUDOLF SEVER LJUBLJANA Gospoaretska cesta 6. TRGOVSKI UČENEC krepak, ki je dovrSil dve meščanski Soli ali najmanj 6 razredno ljudsko Rolo in ima veselje do trgovino, se sprejme takoj z oskrbo v hiši. Dečki z dežele imajo prednost. Ponudbe je poslali na ALOJZ REMI C, Dravograd, trgovina z ma-nnfakturo in Specerijo. Blagajnicarka s prakso iščo mesta, pomagala bi v trfrovini. Vešča je tudi pisarniških del. Naslov v upravi pod 471)9. V najem vzamem TRGOVINO mešan, blaga na deželi, s koncesijo. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Trgovina« št. 4796. SVETOVNA PANORAMA v Mariboru, Slovenska ul. 15, samo v soboto 17. in v nedeljo 18. julija. PRAGA IN OKOLICA. Krasne, lepe slike! NARODNA NOŠA lepa, je naprodaj. Naslov pove uprava pod It. 4855. 2 pletilna stroja M. 10-33. 8-36. se prodasta. Kupec dobi tudi delo. Naslov v upravi lista St. 4887. Gostilna in posestvo, obstoječe iz ene gostilniške in ene stanovanjske hiše ter vsemi drugimi gospodarskimi poslopji, vrtom in 7 oralov arandiranega zemljišča, oddaljeno 15 minut iz Celja, se proda. -» Ponudbe upravi s-SIovenca« pod Šifro-POSESTVO Stev. 1878. Občin, redarja sprejme občina Ljutomer. Prošnje s spričevali in priporočili je vposlati najkasneje do 25. t. m. 5 do 6 voz nemške detelje v bližini Ljubljane, se v košnji proda. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 4904. Primerne službe želi mladenič, s 4 letno prakso v notarski pisarni, vešč vseh pisarniških del Samostojen zlasti v zemlje-knjižnih poslih. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Samostojna moč« it. 4885 Pcdobarski pomočnik ki je vešč v rezbarstvu. se takoj sprejme pri IVANU BUH, kiparju na Vrhniki. Sprejme so zdrav in krepak MLAJI (SMREKE) rabljeni se kupijo. Podietie i. m ii t liiijanajoUva dM ki ima veselje do mizarstva. z oskrbo. - Naslov v upravi lista pod Stev. 4888. Kremene la izvirna Auer-kovina in vžigalnike vseh vrst dobavlja po tovarniški ceni I. Wipplinger, Maribor, Jurčičeva 5, zastopstvo in zaloga kemične Trei-bacher tovarne. 4828 t. rabič o. Ljubljana i ^ORSKK^ LEPO POSESTVO z gospodar, poslopjem, v prav dobrem stanju, je naprodaj. - Pojasnila da lastnik A. Košak, Bruna vas pri Mokronogu. predelan v tovornega, v prav dobrem stanju, se poceni proda. - Naslov v upravi lista pod št, 4853. • B. B ! NajcenejSe letovišče pod Savinjskimi planinami. Krasne, lahke ture in izprehodi. Smrekovi gozdovi. Kopališče. - Dnevno avto zveza. Zbiralifoe turistov. Celotna hrana in stanovanto od 30 do 50 Din. — Informacije da.ie Tujsko prometno društvo Luče - Savinj. dolina. Kupim železen JARMENIK rabljen, a dobro ohranjen; širina rame 40—50 cm. — Ponudbe na naslov: Ivan BIJ J AN, pila na. Leskova Draga — Skrad, Hrvatska, Kdo da več za priporočilo svoje tvrdke ali podjetja v kakem časopisu, kakor bi bilo to v skladu z uspehom, ki ga je dosegla reklama, naj bo uverien. da je temu ponajveč vzrok napačno izbran način reklame. Zato ie neobhodno potrebno, da se vsak trgovec ali obrtnik, pa tudi vsakdo, ki kaj kupuje ali prodaja, obrne poprej na upravo našega dnevnika in zahteva podrobnih pojasnil in proračun. Stranka si pri tem prihrani trud ta stroške in se obvaruje češče večje škode. IVAN JAK in sin — Ljubljana — Goiposvetska cesta St 2 Najboljši Šivalni In pletilnl stroji, liborna kontrukcija in elegantni izvršite* ii tovarne v Uncu. Ustanovljena 1. 1867. Vezenje poutuja brezplačno. Posamezni deli. — 10 letna garancija Pisalni stroji Adler. — Kolesa Iz prvih tovarn »OOrkopp", Slyrla", „Waf-fenrad" in „Kayser". Tovarna upognjenega pohištva IŠČE VEŠČEGA MIZARSKEGA MOJSTRA izvežbanega v polituri, kalkulaciji in risanju. —. Reflektanti, ki govore poleg hrvatskega tudi nem. jezik, naj pošljejo ponudbe s prepisi spričeval, zahtevo plače itd. na: INTERREKLAM, D. D. ZAGREB, Strossmayerova 6, pod šifro: »STO-LARSKI MOJSTER 111/9«. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je Vsemogočni poklical našega dobrega soproga, očeta, strica, gospoda MARTINA DOLENC dne 15. m. ob 1 popoldne k sebi v najlepši moški dobi, Pogreb dragega ranjkega se vrši danes ob petih popoldne iz deželne bolnice k Sv. Križu. Ljubljana, 17. julija 1926, Žalujoča Marija Dolenc, roj. Brodnik, soproga, z otroci. Steklena strešna opeka je zopet na zalogi pri »ZDRUŽENIH OPEKAR-NAH« d. d. v Ljubljani. ffopalfte hBaie, otroške majce, mrežaste, modne srajc«, kravate, nogavice v raznih barvah, dokolenice, palica, nahrbtnike, Čipke, dišeče mile, potrebščine za krojače, iivilje in Čevljarje. Najnllje cene I JOSIP PITEI1NC, LJUBLJANA ob vodi blizu prcsebnoveoa spomenika UNDERWOOD B. S. A. 3'/= HP. s priklopko in električno razsvetljavo, v najboljšem stanju, model 1925, ugod. prodam. — Naslov v upravi lista pod St. 4883. Maturant išče kakršnokoli službo. Obvlada popolnoma slov. in srbohrv. jezik. — Cenlene ponudbe, na naslov: Rafael BAT, tvorniea cementa — Brod na Savi. 1900 Prodam ročni voziček, oje z drogom (Tragschere), voz, visoko omaro za obleko, mizo za krojače itd. - Naslov v upravi lista pod Si. 4817. Hiša naprodaj s 3 sobami, kuhinjo in kletjo, tik hiše je vrt, njiva 8 mernikov, zaraščen gozd, vse v dobrem stanju. Na željo kupca sc proda samo hiša. Cena za vse skupaj 40.000 Din, sama hiša 20.000 Din. -— Ivan JERAJ, Smlednik 1. Prodajalcem Silš in posestev! Za številne naše kupce iščemo večje število stanovanjskih in trgovskih hiš ter kmečkih posestev. Prijavljajte prodajo le v naši pisarni pismeno ali ustmeno, vse brezplačno! - Nobene vpisnine, ntkakega predplačila! - Primerna provizija so plača ie po izvršeni prodaji. Kdor proda svojemu kupcu, ne plača ničesar! — Priznano najsolidnejša posredovalnica za posestva! Opozarjamo na naslov naSe tvrdke! Informacije brezplačno! »POSREDOVALEC«, družba z o. z„ Ljubljana — Sv. Petra cesta St. 18 (v novem lokalu). Najpopolnejši STOEWER šivalni stroji za šivilje, krojaie In čevljar)! ter za vsak dom, Preden si nabav, stroj, egle-Ite si to Izrednost grl tvrdki L. BARAGA Mubliana Selenburgova ulica it 6/1. Brezplačen pouk 151. iamj. Teleion štev 080 urnim poe in poiplah morate nositi ob vsakem času. „Palma" ni razkošje, ker daje elastično, prijetno hojo, marveč je za vsakega praktičnega in štedljivega človeka neobhodno potrebna, ker je mnogo trpežnejša in cenejša kot usnje. En poskus Vas bo takoj uveril. Poslej ne boste hoteli nositi čevljev brez „Palme" iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiuiiumni Edino najboljši šivalni stroji in koEosa za rodbino, obrt in industrijo so le I©S. P E T E LIN C Najnižje cene! Gritiner, Adler Tudi na obroke! LJUBLJANA, blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija. Za dame najbolj priporočljiva trgovina s čevlji uDOKO" v Prešernovi ul. št. 9 dvorišče, nudi damske polčevlje iz najfinejšeg laka samo za Din 2001 iz finega boksa ali ševroja samo za Din ISO'—. Vse ročni izdelek v lastni tovarni. iz r ose o mehanično široko spadagoče predmete se poprauifa o mehanični delannici o auto- garaži LJn&Ijanra, Sl8»03iSse@a bs9. 0 Inteligenten pisarniški mlajših let, z dobro trgovsko naobrazbo, ki je popolnoma vešč slovenske in nemške korespondence, SE IŠČE za večje industrijsko podjetje. — Lastnoročne ponudbe s prepisi spričeval naj se naslove na »INTERREKLAM,« d. d. Zagreb, Stross-mayerova ulica štev. 6 — pod šifro: »DAUER-STELLUNG 202 28—7«. mm „he Prodaja rila za Za Jutfoslfl vaofiko ti&luu-ao j/ J Kani fiefi, pri Lud. Baraga^ Ljubljana Selenburgova ul. fi/l. Telefon ciev> OSO. edino lečilo zdravniško priporočljivo, preizkušeno potom analize in zajamčen yusak,0 vino' se ,ak0 kalno- se o5isti v 2 dneh, nekatera v 6 urah »llbKMA odvzame vinu slab okus, plesuobo, cikanje, rjavo in rdečkasto barvo V b urab ustavi vrenje vina. Najenostavnejša je tudi vporaba „Herme" ker se po uporabi v 6 urah, najkasneje v 2 dneh lahko toči vino dalje, ker nc napravi dosti gošče, ter je pretakanje pred 2 meseci nepotrebno. — Nihče Wih, Ng.ra.mi,if?' 1h fr?OVC7 ROftilniCnrjev naj ne bo brez „Herma« lečila. Na 100 I je potrebno od vsake steklenice po 2 dkg in stane kg 180 Din, = «1. Planinšku SKSSTSU^ Na željo se vsakemu naročniku blago z navodili takoj odpošlje, ali pride na dom. 111 ' UNDi!W©0 Izdajatelj: dr. Fr. Kolovec. Urednik: Franc Terseglav,