Situacija v stavki tkalcev v Patersonu, Stavkarjem se ni dovolilo odložilnega povelja, za kojega so bili naprosili. POVRATEK NA DELO. Policija in župan v Patersonu nista dovolila uporabe telovadnice m zborovanje. Proti naselniški predlogi. Večina inozemcev ne odobrava nove Dillinghamove naselniške predloge. I*ivd poUkaiicelarj^ni Steven-soiiom v Jpraev City st- je vieraj razpravljalo o pročuji /-a odlo^ žilno povelje proti županu in policijski oblasti v Patersonu. X. J. Potom ti'ga odložilnega povelja nuj bi se slednjim prepovedalo za-braniti stavkujoeim tkalcem uporabo tamosnje telovadnice za zborovanja. Pravni zastopnik posestnika dvorane je izjavil, da je vsled policijske prepovedi po krivici oško poročano. započel je senator Dillingham zopet svojo borbo za uvedbo nove naselniške postave; tozadevno predlogo namerava uročiti kongresni zbornici že jutri. Ako bi stopila njegova predloga v veljavo, bi bile najbolj prizadete južno-evropejske državi*. Dillingham je dobro vedel, 00 kotlarjev, ki Jpajo, da jim bodo sledili tudi .ovariši po drugih država. ljudje zahtevajo višjih plač in regulacije delavnega časa. Stavka bo največ škodovala tovarni Atlantic vVorks v East Bostonu. Fall River, Mas«., 2. junija. — Tukaj je zastavkalo 300 zidarjev, ker jim ar orisala Fall Raver Builders Association urne plače za pet centov. Ker stavkajo tudi tesarji, je skoraj večinoma vse zidanje vstavljeno. Bostcn, Mass., 2. junija. — Ko šo danes zastavkali brivci in sna-iilci čevljev, bi krnalo prišlo do resnih nemirov. Št raj k ar j i so s kamenjem obmetavali brivske lo-£Hle in se pri v«aki priliki zoper-stavljali policiji. Snažilei čevljev so organizirani v posebni uniji. Alfred Austin — unjrl. Lcndcn, Anglija, 2. junija. — Danes je umrl v svojem domu v Swinford Old Manor 15. angleški z lovorjevim vencem kronani pesnik, Alfred Austin. Bil je že dalj časa bolan. Po poklicu je bil Austin sicer pravnik, a odvetniške prakse ni nikdar izvrševal. Bil je novelist, vojni poročevalec in politični pisatelj. Svojo prvo pesnitev je objavil anonimno v starosti 18 let, predno je še pro-moviral na londonski univerzi. Veliko let je bil časnikarski poročevalec v Rimu in tekom nemsko-francoske vojne je sledil operacijam v glavnem stanu pruskega kralja. Leta 1911. je objavil svoj življenjepis. 50 ranjenih vsled kolizije. Bruselj, Belgija, 2. junija. — V bližini belgijskega okraja Dilbeck sta trčila skupaj danes dva osebna vlaka. Več vozov je bilo razbitih in kakih 50 oseb je težko poškodovanih. 11-letna Marija Gallagher, stanujoča na 565, Anasterdam Ave. v New Yorku je bila minido nedeljo pri sv. birmi v cerkvi presv. Imena ua Amsterdam Ave. iu 'cesti. Za prihodnjo nedeljo je napovedano v tej cerkvi prvo sv. obhajilo otrok farne šob1, kojega bi se imela udeležiti naša pridna Marija. Po'.ua veselja in radosti tega dogodka si je pripravljala včeraj {»opoldne sama doma svojo praz-niško obleko in je hotela zlikat; svoj pajčolan za cerkveno otroško parado. Pri tem se Ji je pa vnela vsled neprevidnosti pri plinovi peči njena obleka.in pajčolan. Kmalu zatem je zbežala 11-letna Marija Uallagh^r že vsa v ognju venkaj iz kuhin V in klicala sosede na pomoč. Mrs. Anna Thomas je hotela rešiti deklico gotove smrti, ni pa ravnala pri tem pravilno vsled strahu in razburjenosti ker je trgala raje obleko raz deklico namesto da bi obleko pogasila. Oniilovanja vredna deklica je kmalu po prihodu v Polyclinic bolnišnico umrla v groznih bolečinah. Med to katastrofo je bila njena mati in oče z doma. Predrzni banditi. K zlatrju Mandelu Greenhaus, štv. 73. Forsyth Str., je prišel nek neznanec in ga prosil, da naj mu natančnejše pokaže uro, ki jo ima v izložbi. Ko je zlatar hotel ugoditi njegovi želji, je potegnil ta iz žepa revolver in mu zapretil s smrtjo, če bi zakričal. V istem hipu so stopili v trgovino še trije drugi možki in začeli krasti vse. kar jim je prišlo pod roko. Ukradli so za kakih $8800 zlatnine, pobili prestrašenega trgovca na tla: zaklenili trgovino in brez sledu izginili. Ko se je zlatar zavedel je moral ubiti okno, da je prišel na eesto. Celo stvar je takoj spo ročil policiji, katera pa dofieda še ni imela nikakega uspeha. Bcj s cigani. Ciganska tolpa odv£ila triletnega de-Sta iA gi katos}* »krila v gozdu. Gloucester, N. J., 2. junija. — Ob Point Breeze Ave. nedaleč od tuk. Shuykil! predmestja je taborila zadnje dni večja družba po tujočih ciganov. Šele danes proti mraku so se napotili dalje proti New Yorku; računa se, da je šte la ta ciganska karavana nad 2C voz. Blizu Jersey Ave. so ukradli cigani naj prvo farmerju Thnonsu dragocenega konja; pred Thomas Kellyevo hišo je pa pograbila neka stara ciganka tri leta stare ga gospodarjevega sinčka in g£ skrila med druge ciganske otroke na svoj voz. Vest o tem činu se je kmalu raznesla po okolici, vsled česar s< je zbralo številno oboroženih vaš-čanov ki so se spustili v tek za cigansko tolpo. Več policajev na konjih, dalje zasledovalcev z avtomobili in biciklji je zajelo cigane blizu naselbine Westville. Tu se je vnel med cigani in policisti hud boj, vsled česar je bilo nekaj izmed eiganov opasno ranje nih. Nad ^00 mož broječa množica domačega ljudstva je hotela celo cigansko tolpo na mestu lin-čati. Ukradenega Kellyevcga dečka so našli šele zvečer na nekem samotnem prostoru sredi gozda, kamor so ga cigani postavili še prečno jih je zajela razjarjena množica ljudstva. Z Ellis Islanda. Paša Williams dela še vedno po starem. Vsak dan izključuje precejšnje število mladih naseljencev, češ, da so kontraktni delavci. Nazaj v domovino so poslali deset krepkih Rusov, več Armencev in Italijanov. Vse to se dogaja s tako naglico, da različne družbe še časa nimajo, da bi vložile pri-ziv. Samomor radi prenapornega učenja. Manchester, Conn., 2. junija. — Jonathan C. BigeloW jr., 19 letni dijak Trinity College, je tekom noči izvršil v svojem stanovanju samomor. S puško si je pognal krogljo v glavo. Petelina je sprožil s peto. Za vzrok samomora se smatra prenaporno učenje ter skrb i radi bližajoče se skušnje. f 40 ljudcžrcev obešenih. London, Anglija, 2. junija. — Ker sc jim je dokazalo, da izvršujejo praktično kanibalstvo iu larujejo malikom ljudi, je bilo 10 članov 44Leopard .Society" ne-neke tajne organizacije, obešenih v Sierra Leone, angleški koloniji ua zapadni obali Afrike. Dr. Friedmann, Newyorski mestni zdravstveni svet je odredil strogo preiskavo v zopetnih dveh slučajih smrti Dr. Friedmannovih bolnikov. Skupno število žrtev tekom njegovega zdravljenja znaša dosedaj že osem. Kakor znano je, je oblast prepovedala Friedmannu ubriz-ff a vanje njegovega seruma v državi New York. Portugalska in Vatikan. Lizbona, Potrugalska, 2. junija. Odkar se je ustanovilo portugalsko republiko se je delo vab na to, naj bi se popolnoma ločilo cerkev od države. Danes se je sprejelo tozadevno predlogo v poslanski zbornici z veliko večino glasov, vsled tega bo portugalska vlada odpoklicala svojega legata v Vatikanu. Za varstvo otrok. Berolin, Nemčija, 2. junija. — V poslanski zbornici se bo glasovalo te dni za novo predlogo, ki se ozira na zdravje otrok. Zanaprej se namreč v Nemčiji ne bo smelo več hraniti otrok z mlečnimi steklenicami, ki imajo gumijeve konce na dnu cevke. Mlad morilec. Elgin, 111., 2. junija. — Sodnik C. F. Irwin je obsodil danes 14 letnega dečka Herman Coppesa v j dosmrtno ječo, ker je letos dne| (14. aprila umoril farmerico Marijo Sleep in njuna dva otročiča. | Položaj na Balkanu. Pomemben sestanek. Pogcdba med Srbi in Grki. Mini-1 str ski predsedniki hočejo rešiti vsa sporna vprašanja, —o— ALBANSKA MEJA. -rže Albaniji. Londcn, Anglija, 2. junija. — Težkoče, ki so bile nastale med •avezniki, so skoraj docela odstranjene. Srbski in bolgarski Jiinistrski predsednik sta zelo prijazno konferirala, čeravno še ni Bolgarska dopustila, da bi se ;rtale gotove točke zavezniške pogodbe. Mirovna konferenca v Londonu nima posebnih uspehov. Zastopniki turške vlade so predlagali, da naj se začne z izmenjavo jetnikov. Živi zakopani. Neki slaboumnež je zakopal v pe-, sek blizu Atlantic City tri otroke premožnega hotelirja. Atlantic City, N. J., 2. junija. Nedaleč od George "Wallsevega hotela ua Florida Avenue so se igrali danes popoldne ob morskem obrežju trije Wallersejevi otroci. Gledali so radovedno, kako je kopal neki mlad mož v pesku b čevljev globoko jamo. Ko je že dovršil svoje delo, je tujec s silo pometal vse tri otroke v jamo in isto zasul s peskom do vrha. Ves ta dogodek so opazovali o-troci nedaleč od onega mesta. Neka deklica je zatem takoj obvestila očeta zakopanih otrok iu poklicala ua pomoč ljudi iz bližine. Walls je s pomočjo svojih sosedov po četrt ure trajajočem naporu izkopal dotično jamo ter dospel resnično do zakopanih otrok. •Eden izmed teh je bil že mrtev, ker se je zadušil; preostala dva so pa prepeljali naglo k bližnjemu zdravniku; tudi ta dva bosta težko okrevala vsled velike izgube krvi iz nosa. Prestrašeni oče se je moral na -prvo boriti z slaboumnim morilcem. kajti slednji ga je napadel s kamenjem in ga je hotel tudi zadaviti. Sele kasueje poklicani policiji se je posrečilo spraviti slaboumneža na varno. Morilec Wallsejevih otrok je še mlad človek; svojega pravega iinena noče povedati, trdi le, da je član Mke tigfedličv rodbine iz Phflad^lphije' Afera Alfreda Redi. Cesar presenečen. Šef generalnega štaba je vležil prošnjo za demisijo. Odgovori na interpelacijo. SMRTNOBLED. Po mestu krožijo najrazličnejše govorice o polkovniku Redlu in njegovi spremljevalki. Burni prizori. V francoski poslaniški zbornici se vrše burne debate glede 3 letne vojaške službe. Dunaj, Avstrija, 2. junija. — Malokedaj je povzročil kak samomor toliko razburjenja in govoric, kot ravno samomor polkovnika Alfreda Redla. Polkovnik je bil prideljen generalnemu štabu. Ko je generalni adjutant sporočil vse podrobnosti eesartjn Francu Jožefu, je monarh smrtno pr< bledel in dal j časa ni mogel spregovoriti nobene besede. Adjutant se je pozneje izrazil da še nikdar ni videl cesarja tako razburjenega. &ef generalnega štaba baron Conrad pl. Hoetzendorf je baje vložil prošnjo za demisijo, tocja cesar ni ugodil njegovi želji. Gotovi krogi so prepričani, da so veednoma vsi člani generalnega štaba zapleteni v špionažo. Minister.deželne hrambe, general infanterije baron pl. Georgi, je odgovoril dan''S v poslaniški zbornici na interpelacije, ki zahtevajo podrobnosti o slučaju Redi. Povedal ni ničesar novega in zatrjeval, da 1 udje veliko več govorijo kot je resnica. Po Dunaju kroži vest, -d« jr imjehr Zfi čet kom meseca januarja neka dama v prvem okraju prostorno stanovanje in vse noči igrala klavir. Če je klavir slučajno za trenutek utihnil so sosedje razločno slišali rppotanje pisalnih strojev. Tisti dan. ko se je ustrelil polkovnik Redi, je tudi omenjena tujka brez sledu izginila. Nekateri sodijo, da je bila ruska špionka in da so v njenem stanovanju kopirali častniki generalnega štaba avstrijske načrte. Pariz, Francija, 2. junija. — V poslaniški zbornici se je pričela danes debata o predlogi, potom koje naj se podaljša vojaška službena doba od dveh na tri leta. Razpravljanje v komisiji je trajalo skoro tri mesece, ker je bil načrt vložen dne 6. marca. Posvetovanj te komisije se je udeležilo veliko visokih častnikov kot zastopnikov Vlade. Le Ilerrissee, predsednik vojaške komisije, je otvoril debato ter utemeljeval potrebo podaljganja vojaške službene dobe in sicer z oziroiu na nemško oboroževanje v letih 1911.. 1912. in 1913. Potem ko je poslanec Chanteiups zelo ostro obsodil predlogo ter napadal vojaške oblasti, dočiin mu je general Pau odgovarjal, so nastali v zbornici burni prizori, ki so dosegli višek, ko je vložil socialistični poslance Jean Jaures resolucijo, v kateri se vojaškim komisarjem izreka graja, ker so baje skušali uplivati na zbornico. Poslanec Chantemps bo nadaljeval jutri svoj govor. Orožen zločin narednika. Vancouver 2. junija. — George E. Schall, narednik armade, je bil danes aretiran vied obtožbe, da je dne 26. aprila s sekiro ubil svojo ženo in tri otroke ter da je nato sežgal hišo, da zakrije svoje hudodelstvo. Tri žrtve Maffie. Rim, Italija, Belgija. 2. junija. V različnih delih mesteca Alcamo na Siciliji so našli danes tri osebe umorjene s bodalcem. Grozoviti čin je izvršila Maffia. Denarje v sfaro domovino poiiljamo: K. $ K. $ 6.... 1.10 f 130..,. 26.60 10--------2.16 140________28.65 15.... 3.15 160.... 30.70 20 --------4.20 160.... 32 75 25.... 6.20 170________34. fO 30---- 6.25 180.... 36 85 35.... 7.26 190 ... 38 90 40---- 8.30 200________40.90 45.... 9 80 250.... 51.15 60--------10.30 300.... 61.85 55.... 11.35 850.... 71.60 60.... 12.36 400.... 81.80 65.... 13 40 450.... 92.00 70.... 14.40 500____102.25 I 76.... 15.45 600.... 122.70 80.... 16,46 700.... 143.16 «6.... 17.45 800.... 163. SO 90.... 18.46 900.... 184,0C 100.... 20.45 1000 ____264,50 110.... 22.60 2000.... 407.00 120.... 34.55 6000....1017.00 Poštarina je všteta pri teh «vqm t ah. Dcma ee nakairane svote im* plačujejo popolnoma, brez vimarjg odbitka. Naše denarne potOjatve razpO* ttlja na zadnje poŠte «. k. poitntf hranilnični urad na Dnmajn t naj« krajšem času. Denarje nam podati ]e najprt liSneje do $50.00 t gotovini t pri poročenem ali regiztriranem pismu, večje zneske pa po Postal Money Order sli pa po New Tori Bank Draft num lAun, tt BkM Mb ltaJMbM Strela zahtevala 12 žrtev. Madrid, Španija, 2. junija. — V Saragozi je udarila strela v neko še ne dovršeno poslopje. Poslopje se je podrlo ter pokopalo pod seboj kakih dvanajst delavcev, ki so skoro gotovo vsi našli smrt. Pet trupel so že potegnili izpod razvalin. Zadružna kuhinja. Montclair, N. -J., 2. junija. — Člani tuk. Unity cerkvene občine nameravalo zgraditi svojo lastno, veliko zadružno kuhinjo po najbolj modernem načinu. Naprava bo veljala približno $7000. Dosedaj se je prijavilo že nad 60 družin, ki bodo naročevale jedila iz te kuhinje. Cena precej okusnega kosila za eno osebo bo vnašala 25c ter se bodo jedi dostavljale strankam v avtomobilih na dom. ____________j_____ . ft" Edta^Bh^enlkidnevnik g 4 ifc. "W ^ £ I ^" /L f^TheT^Slove^l^U^l A t Zedinjauhdržavah.:- M ■ ■ /1 ^ V /I B^.B ■ ■ ■ /U M in the United States:- 1 f Velja za vse leto... $3.00 f VJ XJi.l.k/ A. \ lXl:|/\/l/la |l issued ev" day except f 1 *: Inia^l^OOO naročnikov i- | List slovenskih dedcev 7 Ameriki. |^SundayB^nd^oIidg=. | TKUSTOW PIIA&K1: 4*87 CORTLAKDT. Inters* ai jscond-Olaii Mattsr, September H. 190*. al ths Poet Oflss Aft K«w York. H. T, vate ttw Ail ot Oomgnu oi March S, 1*71, TBLBTOM PISAIMI: *M7 GOETLAJIDT NO. 129. — ŠTEV. 129. NEW YORK, TUESDAY, JUNE 3, 1913. — T&tEK, 3. JUNIJA, 1913. VOLUME XXL — LETNIK XXI. i m . «L__r- I, , a .. .......... l „ , „ ...........„ Ifc.,. Krasni In bral pamlkl (Avetro-American proge) j MARTHA WASHINGTON olplije t sobot« dne 14. jnnija Kaiser Franz Josef I. odpluje v soboto doe 21. junija vožnja do Trsta samo 13 dni. do Trsta ali Rek« . - $37.00' ( Cent voaplh tblkov: do Ljubljane - . . $38.18 do Zagreba .... $38.08 Za po sobna kabla« (oddelek mod 1L in IIL rastedom) stane voinis StSiuub rlfn m w ra*1*' u otroke polovica. Ta oddelek poaebao Vols}« listke f« dobiti pri nt 8AKSER, 81 Oortiandt St., Me« York, GLAS NARODA. 3. JUNIJA, 1913. Slovensko katoliško B- B podp, društva svete Barbare B-B za Zedinjene države Severne Amerike. Sedež: FOREST CITY, Pa. Inkorporirano dne 31. jenuarja. 1902 v državi Pennsylvania. ODBORNIKI*. PredBednlk: MARTIN GERCMAN, Box 68S, Forest City, Pa, W*lpred«»4»dnlk: JOgEF PETESNF.L, Box 95 WUlocfc, Pa. L. tajnik: IVAN TELBAN, Box 707. Forest City, Pa. TI tajnik: JOHN OSOLIN, Box «32, Foreat City, Pa. 1 Blagajnik: MARTIN MUHIO. Box B37. Foreat City. Pa. j NADZORNIKI: Predsednik nadzornega odbora: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa. I. nadzornik: IGS'AC PODVASNIK. 4734 Ilu.tfield tJt-, Pltt»bur», Pfc- II. nadzornik: FRANK SUNK. 50 Mill St., Luzerno. Pa. III. tmdzornlk: AJL.OJZ TAVČAR, Cor. N. -- «rd St., Rock Bprincs, Wyo POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: Predsadnik porot, odbora: PAUL OBREGAR, Box 402, Witt. RL L porotnik: MAItTIN OBERZAN, Box 61. Mineral. Kan*. LL porotnik: ANDREJ SLAK., 7711 laaler St., Cleveland. Obla. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. M. 8ELIŠKAR, «127 St. Clair Av«., Cleveland, Ohio. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku IVAN TELBAN, P. O. Boa 701 T Forest i City, Fa. DruAtveno glasilo J« "GLAt NARODA". d henblum. Po ustili tistim hujskačem, ki se lažejo, da zastopajo in ščitijo kmetove koristi in hujska- 10 kmetsko ljudstvo proti delav-| stvu in meščanstvu. Kmet. delavec in obrtnik bi morali nastopiti slry.no proti veleposestnikom in njihovim podrepnikom. Zagovorniki visoke carine tudi trdijo, da gredo cene zrnja in živine paialelno. Ali ta trditev nikakor ne odgovarja resnici, kajti vsakdanje življenje in izkušnja nas uči. da se pomikajo cene nasprotno. rastejo eene zrnju in krmilom, pada cena živini in nasprotno. Kadar so zrnje in krmilu poceni. se dviga cena živini, kajti živinorejce lažje redi živino. »ii primoran prodajati za vsako ceno, ampak čaka ugodnega trenutka, če pa je zrnje ali krma draga, tedaj pa živinorejec težko redi živino, jo mora prodajati, in če se ponuja več blaga, nima dobre cene. Z visoko carino na zrnje se torej dela le za žep veleposestnikov, nikakor pa ne v korist ma-b'gVi kmetovalca. To je gotovo krivica da morajo trpeti pomanjkanje in revščino milijoni prebivalstva, ker to zahteva majhno število privi-legirancev avstrijskih in pa ma-djarski magnatje in židje. Visoke carine nam je podaril •'privilegijski*' parlament. Ljudski parlament -pa se naj spomni stradanja revnih kmetskih in delavskih slojev in naj pomete ne samo s carino na železo (kar je res krvavo potrebno), ampak naj tudi pomet" z visoko carino na zrnje. Našemu ljudskemu parlamentu mora biti vendar ljubše I avstrijsko stradajoče ljudstvo, j kakor pa nekaj avstrijskih in o-i grških magnatov in Židov. POZOR ROJAKI! Rojak Jakob Wertin, kateri se nahaja že tri leta v bolnišnici dr-! žavnih zaporov v Deer Lodge, j Mont., prizadet od mrtvouda na i levi strani, upa biti svoboden v mesecu oktobru. Hoditi ne bode nikdar mogel, zato si bode moral 'nabaviti voziček, s pomočjo ko-jega si olajša svoj<2 obžalovanja vredno stališče. Tak voziček stane okrog $100, katerih seveda pa 011 nima. Zato je izdelal krasno, iz same žime spleteno konjsko uzdo, katero želi na en ali drug način unovčiti, da pride do po-tre.bne svote. Žrebanje je v državi New York za hranjeno, zato se obrnemo do dobrosrčnih rojakov, da nam svetujejo, kako mu naj pomagamo olajšati njegovo usmiljenja vredno stališče. Uzda je pri nas in jo na zahtevo pošljemo na ogled. Slovenic Publ. ( o., 82 CortJandt St.. Nctv York City. POZOR! Dvajsetletni mladenič, izučen v trgovini mešanega blaga in sploh v vsaki strdki tega obrta, se priporoča slovenskim trgovcem. On je Slovenec in govori tudi nemško. Prav rad bi prišel v trgovino. za ko jo ima veselje. Pišite na: J. Vodušek, 832 Michigan St., Ottawa, 111. (3-4—6) Iščem svojega prijatelja GREGOR MARTINCIČA. Kedor izmed rojakov ve za njegš, pro§im, da mi pošlje njegov naslov, ali naj se pa sam oglasi svojemu prijatelju: John Prim-šar, Box 117, Thomas, W. Va. (3-6—6) : česar niso hoteli videti in znati. Zato agrarci tudi niso hoteli po-j dati pri sestavljanju tarifnih po- j j stavk nobenih podatkov, s kale- j rimi bi dokazali upravičenost \ svojih zahtev. Veleposestnikom i je šlo le za njihov" žep in vlada ; je pa tudi gledala, da pomožuosti ! zadovolji "zveste" Mad j are in • avstrijske aristokratske kmeto-; valce. ! Sicer pa raziskovanja niso 1110-j gla imeti drugega uspeha. Av >trija se peča v prvi vrsti /. ž i v i -1 nore jo. Značaj dežel je gorat. : imamo večinoma pašnike in so ^ dani vsi pogoji za živinorejo. S poljedelstvom se kmetovalec \ i alpskih deželah ukvarja veliko ; manj kot. z živinorejo. Tudi za-, hteva poljedelstvo več delavnih i moči kot živinoreja. In delavne moči so danes jako drage. Zato pa tudi dohodki iz živinoreje daleč presegajo dohodke iz poljedelstva. Iz podatkov, katere je nabralo ministrstvo, je razvidno, da kme-i tovalec, kateri nima nad l.~> ora-j lov zemlje, sploh ne more proda-! jati nobenih pridelkov iz rastlinstva, da ima od visoke carine na I zrnje le 5—10% avstrijskega 1 kmetskega prebivalstva korist. Pa tudi ti ne vtikajo v žep vsega dobička. ker so vsled draginje živil in drugih potrebščin poskočile tudi zahteve delavcev in o-brtnikov. Ostalo kmetsko prebivalstvo Avstrije po je vsled visoke carine na slabšem. Navesti hočem le primer iz svoje ožje domovine, iz Slovenskih goric 11a Štajerskem. Ti kraji se smatrajo za najbogatejše in najrodovitnejše na Slovenskem in vendar se tu pridela j zrnja komaj za lastne potrebe.! Kvečjemu se proda kaj ajde. a j dokupujejo pa vedno koruze in otrobe. Glavni predmet prodaje so seno. živina in vino. Ti kraji torej nimajo nobene koristi od visoke carine na zrnje, pač pa 1 škodo. Veliki posestnik pridela j zrnja za svojo potrebo in morda za svoje delavstvo, srednji posestnik zrnje že dokupu je. a de-1 lavec (viničar) pa mora sploh vse kupiti. Na slabšem pa so bregoviti kraji, ki^iiso pripravni za poljedelstvo, temveč le za živinorejo. Alpske dežele uvažajo stotine ali tisoče vagonov moke, koruze in otrobov, navezane so popolnoma na tuji pridelek. Še na slabšim pa so vinorejei. Vinoreja zahte-va mnogo dela in mora vinorejec potrošiti mnogo za delavne moči. Ne navajam za primer našega Krasa ali pa Istre, ki morata sploh kupovati skoraj ves živež. Vsi ti imajo v korist avstrijskih in madjarskih veleposestnikov visoke stroške v svojem gospodarstvu. morajo svoj živež drago plačevati. Ko bi le znala vlada s svojimi kletarskimi nadzorniki preprečiti, da bi se v kle-1 teh ne pridelalo toliko vina. kot j se ga pridela v vinogradih. Bog dela vino na trtah, fabrikantje vina pa kvarijo Bogu obrt in pridelujejo vino v kleteh brez božje pomoči. Vsak mora uvideti, da je nm» kmet na draginji tako nedolžen kot novorojeno dete. Saj naš kmet sam trpi lakoto in mu višji dohodki iz živinoreje ali vinoreje nikakor ne donašajo toliko več, kolikor mora sam dajati več za svoj živež in svoje gospodarstvo. . Zato bi se naj odpor delavca in malega kmeta obrnil proti takim kmetom kakor je^baron Ho- f Posledice visoke carine na zrnje iKonec.) Znano je. da je Ogrska izključno poljedelska 111 živinorej ska I dežela. Ona torej pridela več poljedelskih pridelkov, kot jih 1110-1 re porabiti sama. Manj ko jih porabi sama. sploh ne more pridelati in naj bi bila letina še tako slaba. Če je torej kdo primoran uvažati zrnje, je to le Avstrija, nikoli pa Ogrska. In vendar ni preteklo dosti časa. da je Ogrska j kupovala avstrijsko pšenico, ogr-1 ski mlini so kupovali za svojo potrebo avstrijsko blago. Av-i 'stiijski mlini, kateri sicer dobi-j j vajo pšenico via Dunaj z Ogrske. ; j so kupovali pšenico na Češkem, i In vendar Češka, skoraj popolno- | ! 111a industrializirana, je največ- j j ja konsumujoča provincija to-1 , stranske državne polovice. Ali ni j to narobe svet? Industrijska dr-j žttva prodaja agrarne pridelke, agrarni državi, katera v vsakem i slučaju pridela nad svojo potre-j t bo, in tej abnormiteti torej 111 bi-j r i lo krivo pomanjkanje blaga na' ' j Ogrskem. Avstrijski produeenti : niso sledili umazanemu početju ogrskih oderuhov in zategadelj i so si pokupili cenejšo avstrijsko > i pšenieo. so držali domače blago umetno nazaj, samo da so blago . takorekoč uionopoliziraii 111 so ^ I lahko diktirali ceno. j Agrarci so pri sestavljanju 110-ce carinske tarife trdili. da se, : pliv visoke carine na zrnje nikoli j! ne bode kazal v cenah za zrnje v| j: vsej svoji veljavi, ker je nemo-j I goče ustvariti v poljedelstvu kar-„ j tele, kakor jih ima industrija, in, , I kateri bi narekovali cene. Polic-; D delci torej ne morejo dvigniti . cen svojim pridelkom do import-! ne meje. V tej trditvi leži res ne-j kaj resnice. Karteli v poljedel-1 stvu niso mogoči v tistem smislu kot jih ima industrija, ali orga-• nizacije veleposestnikov delujejo raviiotako kot karteli. Velepo-sestniki so hitro spoznali ugod- 0 nost, katero jim nudi visoka ca-rina, kreditne organizacije jim 1; preskrbujejo zadostni kredit in ., ! tako diktirajo danes cene zrnju. 1 j kakor Kestranek cene železu. Da ne pade cena zrnja, priva-ža jo ogrski magnatje le majhne - množine na trg. Izgovorov imajo 0 vse polno. Enkrat so slabe ceste, e drugič obilo dela. tretjič mraz, i. potem zopet slaba letina, rja itd. o! Z izgovori niso v zadregi. Židov-r.' prekupcev ogrski magnatje seve-ojda ne potrebujejo več, začeli so II j • iiii obisokovati borz-e in tam u-e i pijejo in mešetarijo ravno tako 1 I kot zadnji Žid. Torej so visoke -1 cene res posledica špekulacije, a - j pri tej špekulaciji so udeleženi 0 j agrarci. Ogrskim veleposestni-i.; kom prinaša visoka carina mast- - ne dobičke. - i Vprašati se moramo sedaj, ka- - j ko je pa z avstrijskim poljedel - - ceni. Razni takozvani osrečevalci in varuhi kmetskih koristi ima-J jo grozno polna usta hvale, kako !1 se trudijo 111 delajo za kmetske koristi, zabavljajo čez ubogo de--ilavstvo. ki potem res smatra tel - sloje za svoje sovražnike in goji j r neko mržnjo do delavstva in me- - ščanstva. O tem sem se prepričal - sam številnokrat, saj sem v ved- > ni dotiki s kmetskim ljudstvom. Ali ni treba nobenih s trudom 1 j privlečenih dokazov, da visoka - J carina ne samo na razne indu- - strijske predmete, ampak tudi 1 ona na zrnje jako škoduje av- - strijskemu kmetovalcu. Izvzeti so - veliki posestniki, kateri pa tvorijo le nekaj odstotkov vsega avstrijskega kmetovalstva. Do tega j zaključka je prišlo tudi poljedelsko ministrstvo, saj so to pokazali preveč jasno podatki, katere je nabral po nalogu poljedelskega ministrstva in s pomočjo c. k. kmetijske družbe na Dunaju rni-' nisterijalni tajnik dr. "Kari Hoff-meister. Raziskovanja so poka-" zala, kako veliko škodo trpi avstrijski kmetski stan vsled visoke carine na zrnje, in pri enketi je Hoffmeister tudi natančno ori-" sal vso to škodo. Agrarce je res-( niča grozno bodla v oči, znali so 1 preprečiti publikacijo uspeha ' teh raziskovanj, zaletavali so se J v Hoffmeistra kot zbesneli in bi mu bili skoraj snedli kruh. I11 ) mož je le delal po naročilu, je poročal na enketi le resnico. Ministrstvo je naročilo nabirati podatke le zato. da z njimi dokaže opravičenost visoke carine na zrnje, da je visoka carina znatno povzdignila avstrijsko poljedelstvo itd. Ali iz nabranih podatkov in raziskovanj so razvideli čisto kaj drugega, videli so to, j jo svoje lastne hiše, nekateri s I prav lepimi vrtiči. Kamorkoli sem prišel, sprejeli so me nad vse prijazno, podvorili me s pravo slovansko gostcljubnostjo in pogovorili smo se tako domače, kot da smo si že davni znanci. Zlasti morain 11a tem mestu izreči še posebno zahvalo za naklonjenost družinam Velikonja, Kodrič in Jakše. Zvedel sem mnogo zname-j nitosti o tej svetovnoznani deželi j in posebno so me pa še zanimali ; podatki očividcev o znani "Raj-! ski dolini" žalostnega spomina, katera je bila meni do tega časa prava egiptovska sfinga, o kateri sem le tuintam čul kaj nejasnega. — Rojak Štefan Jakše me je povabil, naj ga spremljam na njegovo farmo v St. Heleni, česar si nisem pustil dvakrat reči. j O. ua znate, kako krasno je tam-j j kaj! Mislite si lepo, ne zelo širo-j ko. a dclgo dolino, katero obkro-J i žajo srednjevisoki griči, obrastli j s košatimi hrasti. Po dolini se vrste lična mesta in mesteca, vmes . • pa valovi zlata pšenica in ječ-; men. košatijo se ponosne palme .! in oranže, a največ je sliv in vinske trte. Mi*. Jakše ima svoje posestvo v ljubkem farmerskem ! mestecu St. Ileleni, prav poleg: .'postaje. Sočne mladike vinske trte so obložene z grozdjem, ki ravnokar začenja eveteti tako na gosto, da sem samo strmel in se ču- j dil, pa kako veliki grozdi so že zdaj T Ko to grozdje oeveti, požene novo. Tako da imajo tamkaj na enem in istem trsu po dvakratni grozdni cvet in dvakratno } trgatev letno. Kaj takega j Jakšetove, niti pri pokuševanju • cekinastega vinca. Sicer morda - ni posebno idealno trobentati v - ] svet o raznih želodčnih sladko- - stih, ampak pomisliti je treba pr-i vič, da gospod Želodec igra v i vsem javnem in privatnem življe- ■ nju zelo važno, večkrat celo odločilno ulogo. drugič j)a, da o srčnih sladčieah in sladkostih nimam kaj poročati. Sicer ste ta 111 • dve zali, ljubki slovenski golobi-. . čici. pa — kaj pomaga! — Neka- [ ko zbeganim srcem odhajal sem iz St. Helene in da si ga vsaj nekoliko olajšam, godrnjal sem po-luglasno tisto narodno: *'0 sveta Helena, kako si ti sveta, K' 'maš toliko vina. pa taka dekleta!" Vedno sem pa takoj pristavil: "but what's the use!"' — Zveče-lilo se je. V vrhovih veličastnih palm šušti lahen morski vetrič. opojni duh tisočerih vrtnic se brati z vonjavo cvetečih lip, limon, oranž in magnolij, jaz pa skozi okno hotela zrem v skrivnosti polno majnikovo noč, poslušam šumljanje valčkov v zalivu in pritajeno šepetanje nevidnih, a baje tako lepih morskih deklic, pa premišljujem, če se znanemu našemu pesniku ni ravnotako godilo, kot meni sedaj, takrat, ko je zapisal tisto: "Vi drugi imate ljubice, Vi drugi imate denar, A jaz — jaz imam po strani klobuk. Pa kaj mi vse drugo mar!" ■ • A. J. Terbovec. sobratje tega društva se poziva- \. jo, da se zagotovo udeleže dru- j št vene seje dne 8. junija ob uri 5 dop. Na dnevnem redu je več iz- ] vanredno važnih stvari glede ve- i selice in pa volitev delegata za 4. j glavno zborovanje, ki s«- vrsi me- < seca septembra v Pittsburghu, Pa. Kdor ni 11a seji navzoč, ne i more biti voljen. V slučaju, da bi se že zaradi obilega dela seja ne- . koliko zavlekla, prosimo ono dru- [ štvo, ki bode popoldan, za nami j zborovalo, da naj nekoliko potr-; pi, oziroma počaka. Torej rojaki, j j na delo in uspeh nam je za goto v- Hen! — Fran Kozel. 1 J Chicagc, BI. — Tuka.i se zelo slabo dela po strojarnah. Tovarne so odpustile skoraj tretino delavstva. in še -i, ki so ostali, delajo samo po nekaj dni na teden. Strojarjem nikakor ne svetujem, I da bi hodili sem. Drugače so raz-j mere še precej dobre. — Dne 25. j maja je priredilo društvo "Sla-j vija" S. N. P. J- veliko veselico in razvilo ob tej priliki tudi svojo zastavo. Veselice se je udeležilo 9 društev korporativno. Naj-1 lepša hvala vsem, ki so pripomo- j pli, da je blagajna narasla za kakih 400 dolarjev. Pozdrav ! — Melhior Šolar. Pueblo, Celo. — Dela se sicer s polno paro, pa vendar ne sve- j tujem nikomur sem hoditi. Imamo 8 slovenskih podpornih dru-: štev in eno žensko. Rojaki, pristopajte, ker le tem potom si boste zasigurali bodočnost. Društvo Marija Pomagaj št. 42 J. S. K. J. je izvolilo delegatom Ivana Strausa, ki bo zastopal društvo na prihodnji konvenciji. Nadalje je sklenilo društvo, da bo za tri prihodnje mesece prosta vstopnina. Oni. ki še niso pri nobenem društvu, lahko pristopijo k najmočnejši slovenski organizaciji. Obnemogli člani so opravičeni do $420 podpore, smrtnimi pa še vedno ostane cela. Če kedo izgubi nogo ali roko, dobi $400. v slučaju izgube obeh rok oziroma nog pa $800. Isto svoto se dobi tudi i za izgubo obeh očes. Iz tega je ; I razvidno, da je naša Jednota, ki I obstoji že 14 let res izvrstna or-1 ganizacija. Vso čast možem, ki poslujejo v glavnem uradu! Pozdrav! — Ivan Mraruor. Crcckett, Cal. — Ko sem pose-til nepremagljive junake-peelar-je '"hotela Balkan" v San Fran-j cisco, inspiciral par vinskih trdnjav. ali so topovi še nabasani, j kot govore paragrafi, ter se še nekoliko oddahnil v hladni senci j košatih palm v Golden Gate parku. obrnil sem se proti jugu in v poldrugi uri sem dospel v mestece Crockett. Imenovano mestece je postavljeno ob ozkem morskem zalivu ter se razprostira večinoma po deloma zelo strmih hribih in gričih, ki zaliv obkrožajo, v pravi ravnini nahaja se ga le malo. Ceste, ulice in hodniki so izvirno croekettskega patenta in tujec se v mestnem zemljevidu zelo težko spozna, če ni prav hudo študiran: vsaj jaz se nisem mogel. Čez vse pa so se mi dopadli vrtiči, ki obdajajo skoro vsako posamezno hišo. Tam se košatijo prešerne, živordeče gera-nije, snežnobele marjetice in cal-j la-lilije, duhteči kliučki. rožmarin majron. ki ima zmiraj svoj duh. naj bo zelen al' suh, sladki grah. petunije, cinerarije in tisoče drugih. Tupatam cvete kaksi oranža, limona ali tudi pristna slovanska lipa. najbolj pa se odlikujejo žarne vrtnice, katerih je tudi največ; pozdravljajo potnika v jfseh mogočih barvah, od snežnobelih in žveplenorumenih pa do rožnatih (La France) iii živo- ter teinnordečih. Pa kako o-pojno vam duhtijo, posebno ta kole ob jutrih, ko se blešči na njih biserna nebeška rosa, pa mi večer, ko se solnce potaplja v šumljajoče valove morskega zali va. — Ker sem že ravno pri vrt niča h, omenim najr da v Crockett ne manjka tudi živih rož, 'izmed katerih se zopet najbolj odliku jejo one. ki cveto po vrtovih slovenskih hiš. Večna pomlad, ki kraljuje v zlati Califomiji, naklonila je tudi njim precejšen del nadzemske miline in ne pretira vam. ako rečem, da jih zavidajo za njih krasoto dišeče vrtnice po vrtovih in morske deklice v zalivu ! Kaj več o tem pa ne bom govoril, ker je nesmiselno sebi in drugim vzbujati nepotrebne skomine. Kdor je radoveden, naj gre sam gledat, morda bo imel tozadevno več uspeha kot jaz (pa'saj ako ga ne bo imel več, ne bo imel prav nikakega!). — Sloveneev! biva v Crockett (če se ne motim) J 14 družin. Vposleni so deloma v tamkajšnji topilnici ali pa v to-1 varnPH»-«Ladkor. Večinoma ima- Panam&ki in Nicaragua prekop. t — o— Predsednik Wilson je po vzgle- . du svojega prednika priporočil senatu nakup prekopa v Nieara-gui. da se enkrat za vselej prepreči konkurenco s panamskim prekopom. Nicaragua zahteva za 'svoje pravice svoto $3.000.000. Skupno s posestnimi pravicami glede prekopa bi prišlo tudi pristanišče Fonseca v posest Združenih držav. To pristanišče je ! najvažnejše na zapadni strani j kontinenta. Kako važna bi bila j ta pridobitev, je razvidno iz tega. da je Anglija že večkrat posegla po Fonseci ter so jo od nakupa tega pristanišča zadržali le energični protesti državnega depart menta v Washingtonu. Z ozi-rom na vse te okolnosti ni dvomiti, da bo senat pritrdil predlogom predsednika, in to tembolj, ker bi bilo to pristanišče v drugih rokah velikanske škode za Združene države. Slovenske vesti in dopisi* —o— New York, N. Y. — Vabilo na drugi letni pic-nie. katerega priredi Slov. sam. bol. podpor, društvo za Greater New York in o-kolico v nedeljo dne 8. junija 1.1, v "Tivoli Parku"', vogal Myrtle in Woodhaven Aves., Glendale, Long Island. Vstopnina za osebo i 15e. Prieetek ob 2. uri popoldne. Izžrebala se bodeta 2 krasna dobitka : 1. zlata ura za možke, 2. zlata o vrat na verižica s priveskom. Kegljanje za "cash" dobitke. Igrala bode domača slovenska godba, ki bode pri tej prireditvi stopila prvič v javnost. V slučaju slabega vremena je cenjenim gostom velika dvorana 11a razpolago, tako da tudi slabo vreme ne bode oviralo vsestransko zabavo. Za obilen obisk se najvljudneje priporoča odbor.; Opomba: Bushwiek in Myrtle Aves. kare ter Ridgewood Train 1 vozijo do Ridgewood Depot, tam se prestopi na Richmond Hill ka- j ro, katera vozi naravnost do par- j ka. Vožnja iz New Yorka ali Brooklyna samo 5c. Glassport, Pa. — Dne 23. apr. zvečer je umrl tukaj moj prijatelj Anton Kastelic. Doma je bil iz vasi Dragovšek pri Litiji. V starem kraju zapušča sestro, očeta in mater, tukaj pa žalujočo ženo in štiri nedorasle otroke. Najstarejši je star šest let. najmlajši pa 17 mesecev. Bodi mu lahka svobodna žemljica! — Anton Bajt. Ccllinwocd-Cleveland, Ohio. — Ker ni bilo že par tednov nobenega dopisa iz naše naselbine, hočem jaz nekoliko sporočiti. Z de-, lom se je obrnilo nekoliko na slabše. Lake Shore Locomotive tovarna obratuje mesto šest pet dni na teden in ako pomislimo, ni to ravno preslabo v vročem poletju. Pitno vodo dobivamo iz jezera Erie in je zelo slaba, zdravju škodljiva. Zdravniki so konstatirali, da umrje v Cleve-landu povprečno 40 oseb na mesec zaradi slabe pitne vode. Seveda ni omenjeno, da umirajo večinoma temperenci ali takozvani vodni apostoli, ki se na vse mogoče načine trudijo uničiti gostilne. Jezero Erie je letos zelo nemirno in ribiči imajo veliko smolo. — Slovenska zadružna zveza sicer počasi, toda vidno napreduje. V blagajni imamo že veliko stotakov in razvidno je. da bode nameravana trgovina zelo obširna. Za tako podjetje mora biti seveda dovolj finančnih pripomočkov. Vpisalo se je že mnogo zavednih rojakov in številni hočejo postati delničarji. Odbor zadružne prodajalne ne drži križem rok, ampak deluje po svoji možnosti v prid zveze. Otvoritev trgovine je odvisna v prvi vrsti od rojakov samih. V imenu zveze opozarjam vse one delničarje, kateri niso še delnice plačali, da to v kratkem store. Ne izgovarjajte se, da boste pristopili pozneje, ko bode cela stvar v teku. Sedaj pristopajte, sedaj je pomoč potrebna! Pridite k sejam, ki se vrše vsako soboto zvečer ob 7. uri v šolski dvorani. Sedanji odbor bode do otvoritve, ima nalogo sestaviti pravila, najeti odobrene prostore, preskrbeti za inkorpo-racijo in za drugo. Torej prihodnjo soboto dne 7. junija vsi na sejo! — Podporna društva dobro napredujejo, kar priča, da vtada med nami lepa sloga. Društvo sv. Barbare št. 26 priredi veselico 13. julija v bližnjem Nottinghamu j na Josip Drugovičevih prostorih. Stop 125 Shore LineHSW***Vei l . — «?„..._ . ......... "GLAS NARODA" -» "(Slovenic Daily.) Owned and published by the Slovenic Publishing Co. (a corporation.) FRANK SAKSER, President. JANKO PLEŠ KO, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Business of the corporation and addresses of above officers ; , 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. Za celo leto velja list za Ameriko in Can ado.............'........ $3.00 " pol leta....................... 1.50 44 leto za mesto New York........ 4.CO " pol leta za mesto New York ... 2.00 " Evropo za vse leto...........4.50 * " " pol leta............. 2.55 " Četrt leta............ 1-70 "GLAS NARODA" izhaja vsak dan _izvzemži nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA" 82 Cortlandt St., New York City. Telefon 4687 Cortlandt. MEM Patologija militarizma, j Slučaj avstrijskega polkovnika in generalstablerja Redla, ki je povzročil daleč preko črno-žoltih mej ogorčenje, bo v veliki meri vzbudil zanimanje patologa. Mož izvanredne delavne sile, poln veselja do dela visoko na-obražen. ki je imel za seboj sijajno karijero in ki je užival velik ugled, je bil razkrinkan kot rafi-niran hudodelec, kot podel, ničvreden človek. Nele virtuoz izdaje in ženij vohunstva, temveč bil je tudi bitje, prosto vsakega človeškega čuta. S svojo izdajo najvažnejših vojaških skrivnosti ni le ogrozil lastne domovine, temveč je tudi spravil svoje lastne kamerade v Sibirijo. Posamezna prikazen tega avstrijskega polkovnika pa ni edino, kar zanima patologa. Celotni milije slučaja Redi in okolnosti te špionažne afere so simptomi bolestnih razmer. Do vratu zadolžen je posegel kot stotnik k obupnemu sredstvu špionaže. Obkoljen od izsiljevalcev je vedno bolj raztezal svoj delokrog. Postal je polkovnik ter bil poklican v generalni štab. Vso svojo delavno moč in veselje do dela, vse svoje znanje, ki mu je zasiguralo sijajno karijero, je stavil cela leta v tujo službo. Kot izvedenec na polju špionaže so mu bili znani najskriv-nejši dogodki in dokumenti in te slednje je za zlato izročil kupcem. Tako se je počasi popolnoma zapletel v mreže svojih lastnih hudodelstev in postal je suženj onih, katerim je z dokumenti vred prodal svojo čast in poštenje. Patologi naj konstatirajo, s kakimi čuvstvi je izpolnil ta mož vsako novo in vedno silnejšo zahtevo svojih naročnikov in odjemalcev. Kako se je mreža krog njegove glave vedno tesneje sklepala, dokler ga ni konečno zadavila. Kako so mu njegovi lastni prijatelji potisnili revolver v roko. Poročilo o razsežni ruski špio-nažni organizaciji je marsikoga presenetilo. Ako bi bilo mogoče v polnem obsegu razkriti tajno delovanje takih organizacij, ako bi se izvedelo o celem obsegu ne-■reče, o izgubljenih eksistencah izgubljeni časti in o mukah kesa in obtežene vesti, bi se to presenečenje izpremenilo v ogorčenje in gnus. Potem bi se celo zanimanje za afero Redi, ki predstavlja posamezen slučaj, umaknila zanimanju za delovanje celotnega sistema, ki izvršuje svoj posel v špio-naikih organizacijah. Kajti ta sistem znači patologijo militar-iaima. HARMONIKA NA PRODAJI Vsled potovanja v stari kraj prodam skoro novo trivrstno in fino uglašeno harmoniko. Kranjski model. Cena $45. John Trufaovec, 43 Central Ave., Brooklyn, N. Y. (3-4— GLAS NARODA, 3. JTTNTJA, 1013. Tedaj se je prviC* zgodilo, da se ji je zazdela prodajalna dolgočasna in pusta. Obrazi, ki so se zgla-zoprni in njene oči so strmele hrepeneče tja vun, kjer je solnee tako radodarno vsipalo svoje žarke po drevesih v drevoredu. Za-studile so se ji številke v veliki knjigi, začutila je, da je vjeta in In z vsakim dnem je bilo njeno hrepenenje večje, hrepenenje po svobodi, hrepenenje po novi obleki. Ko je zjutraj stopala proti prodajalni, se je njena noga ustavljala, najrajša bi bila stopala tja vun iz mesta, tja vun v svobodo. Poletela hi bila kakor ptica, tja daleč pod zeleno goro bi bila poletel a in tam hi sanjala do večero. j Sanjala bi o lepem življenju, o lepi in novi pomladni obleki. A morala je v kletko, morala je sedeti na malem, omenjenem prostoru. Odstrigli so ji peroti. Njena obleka je bila z vsakim dnem bolj oguljena in ponošena. A zunaj so se videle vedno lepše, vedno svetlejše toalete. Tedaj Min ka ni mogla več zdržati. Prasila je šefa, naj ji da nekoliko predu-jema, vsaj za pol meseca naprej. Sef je skomizgnil z ramami, in1 obraz se mu je podaljšal. — Ali ne vidite, kako slabo gre kupčija? Polovico ljudi bom moral odpustiti. In vi hočete prednjema ? Ne moreni ljubica. — Odgovorila ni ničesar. Kri ji je zaplala k srcu, in sklonila je glavo. Okoli nje je postolo temno. Tam zunaj pa je sijalo solnee, ram so se svetile nove obleke. • * • Tedaj je sleherni dan komaj pričakovala večera. Toda njena pot je ni vodila domov, tam ni i-mela iskati ničesar. Odpovedala se je vsaki večerji za toliko časa, da si prihrani za obleko. Zanašala jo je pa njena noga tja ven iz mesta na skrivnosten, samoten prostor. Le redkokedaj je srečala tu človeka, in še oni, ki ga je srečo],i ni nosil navadno glave kvišku, Bil je skoro vsak človek ozkih prsi, rumenkastih lic in štrlečih ušes. Ali tam je bilo lepo. Visoke, goste smreke, pod njimi cvetoče gozdno grmovje in med njim žuboreč, bister potoček. Oh početku ozka. rjava stezica, ki se je vila više do male terase. Tn na to teraso je zrla modra, neizrekljivo lepa krpa nebeškega svoda kakor velikansko, neizmerno globoko, nerazumljivo oko. In v vrhovih smrek je šumela otožna pesem, prihajajoča tam iz nepoznane daljne daljave. Prvič ko je prišla Minka tu sem jo je gnala samo zavest, da. se mora skriti ljudem, da se ne sme prikazati med njimi v svoji ponoše-ni obleki. V žalostne misli vtoplje-na je prišla na ta prostor. A ko je Dovzdignila svoje oko, je ostrmela. V njeno srce pa se je vtihotapilo nekaj mehkega, nekaj doz-daj nepoznanega. Bilo ji je, kakor bi jo bil hkratu zaklieal dober znanec iz davno prošlih časov. Tn ta glas je bil sladak, je bil vabljiv in ji je donel na uho kakor rajska godba. A Minka je tedaj tudi vedela, da jo doleti tukaj nekaj posebnega, nekaj lepega, po čemer je šele v tem hipu prvič zahrepenelo njeno srce. Od tedaj je hodila sleherni večer v ta kotiček. Tretjega večera je srečala tam mladeniča s knjigo v roki. Bil je dolg in slok, njegovo lice je bilo bledo, njegovo oko vdrto. Ko je stopal mimo nje. jo je pogledal. Minka je osupnila, bilo ji je, ka-;kor bi bila srečala nekoga, ki ga je že videla, ki je že govorila z njim. A vendar ji je bil ta obraz popolnoma tuj. Stopila je par korakov dalje, a tedaj se je morala obrniti. V istem hipu se je obrnil i on. Minka je zardela in je hitreje stopala kvišku. Oni pa je zrl za njo, dokler ni izginila za grmovjem________• S^i Od tedaj sta se srečavala sleherni večer, ob isti uri, na istem prostoru. Od začetka sta stopala nemo drug mimo drugega, govorile so samo njune oči. In postajala sta in se ozirala drug po druge::. In zardevala sta, in njuna pota sta šla večer za večerom narazen. V tistih dne je Minka prav obtučila vso težo svoje službe. Prodajalna se ji je prignusila do zadnjega kota, ljudje, ki so prihajali vanjo, so se ji zdeli nevarni. Ni jim bilo dobro gledati v razgrele smehljajoče se obraze. Veliko več so bile vredne številke v njeni knjigi, nego vse te žive mumije, ki so vrvele mimo nje. Pljunila bi bila na te dragocene, svilene obleke nagizdanih dam, in odleglo bi ji. In čepela je po ves dan sključena in zrla je v odprto knjigo pred seboj ter si skoro ni upala vzdigniti glave. Tedaj se je pa še bolj začela sramovati svoje ponošene obleke. Koliko časa bo treba še stradati * Premajhna si še, pre-mlada.... *'In sedaj pojdi! — Bog blagoslovi tvoj prvi korak v mesto!.. " Mati se je obrnila, zavila je ruto tesneje okoli vratu ter zamišljeno stopala proti domu. Sem-tertja se je njena glava plaho ozrla nazaj, kjer je še pred nekoliko hipi stal voz. Tam je bilo sedaj prazno in mrtvo. Vsaki krat, ko se j«> ozrla, so postajale njene noge težje in ko so stopile v majhno, zatohlo stanovanje, je niso mogle več nositi. Padla je na stol in glavo je zakrila v roke. — Sneg je padal v velikih kosmih in se spotoma tajal, ko je prihajal do tal. Pol nogami je rastlo in se knpeilo rjavo blato, pršilo se je čez črevlje. Mestni tlak je bil n-mazau in polzck, da ni mogla noga stopati varno in izlahka. Od juga pa je pihal zoprno gorak ve-ter in nosil novih oblakov nad mesto in okolico. Nekaj ^težkega je viselo v zraku, tlačilo je k tlom ljudi, ki so hiteli po ulicah. Tisti večer je bilo, ko je nastopila Minka prvo svojo službo. Pozabila je bila za nekaj hipov dom in mater, in ni ji bilo težko, ko je prvič prestopila prag prodajalne, kjer je imela biti odslej blagajničariea. Prodajalna je bila razsvetljena z električno lučjo, prijetna girkota se je razširjala po njej, in v lepem redu razložene leči so se svetile in ponujale, kakor bi znale govoriti. Minki so zardela lica, in oči so se ji zaiskrile. Tu bo udobno in delo ne bode težko. Sede in s smeh 1 jajčni na obrazu se bode opravljalo. Vse pojde naglo in veselo izpod rok, dan za dnevom, večer za večerom. Tn sprejel jo je gosp->d šef pro-dajalnice z lahnim nasmehom o-koli usten. Njegova brada je bila gladko obrita in se je svetila, njegove oči so skoro mižale, a bliš-čale so izpod napol zaklopljenih trepalnic kakor brušeno steklo. Premerile so jo parkrat od nog do glave ter se še bolj stisnile. Odvedel jo je k ograjenemu stolu, ki je stal nekako sredi prodajalne, nekoliko vzvišen. Od tam se je videlo po vsem prostoru, na desno in na levo. Potegnil je veliko knjigo iz predala in začel ji je takoj razkazovati popisane strani. Miuka je kimala in je bila vesela tega lahkega posla, ki ga je razumela tako dobro. Mimo nje so vigali skrbno počesani trgovski pomočniki ter urejali, kar se je hilo razmetalo danef>. Vse je bilo tiho, škripali so samo črevlji, slišal se je samo nizki glas gospoda šefa. Luči pa so gorele in svetile. kakor bi bilo na sveti večer doma, ko se blišči praznično opremljeni oltar v neštetih veselih žarkih. Od tedaj je Minka sedela na tem stolu od jutra do večera, dan za dnevom. Zunaj je bilo grdo vre »ne, lezlo je v vedno hujšo zimo. Nastal je mraz. da so vrabci ce-pali iz podstrešij. Šipe v oknih se niso odtajale po ves dan, voda, ki ji' pljusknila na tla, je takoj zle-denela. Tisti čas je bilo lepo v prodajalni. Oj, ta ljuba toplota! Minki je bilo hudo samo takrat, ko se je spomnila, kako bode treba zvečer domov, ko se bode zaprla prodajalna. Stanovala je v podstrešni sobici pri stari vdovi, a tam ni bilo zakurjeno nikdar. M inka je dobivala po dvajset goldinarjev mesečnega plačila in s tem je morala plačevati hrano in stanovanje. Kje naj bi jemala za drva? Bala se je torej teh večerov, te poti proti domu, te mrzle samote. Kaj čuda, da se ji je priljubila prodajalna s svojo toploto, z vedno menjujočimi človeškimi obrazi. Tako je poteklo nekoliko mese-eev. Zunaj so začeli zeleneti travniki, zabrstelo je drevje, oglasila se je v gozdu kukavica. Veseli ljudje so se gnetli po izprehaja-1 išči h, otroci so lovili metulje. Minka bi morala odložiti zimsko obleko, ki jo je še imela od doma. Trebalo je misliti, da si napravi drugo, pomladansko. Tudi lepšega kroja mora biti. da se ne bodo norčevali iz nje njeni moški tovariši. Pomlad pa jo je prehitela, ničesar ni mogla prihraniti Česar potrebuje? Saj komaj plačuje hrano in stanovanje. In tedaj je bilo. ko je dobila pismo od matere. — Slabo se mi godi, je pisala, ako lehko utrpiš par goldinarjev, pošlji mi jih. — Minki se je skrčilo srce v prsih. Imela je še par goldinarjev, za večerjo do konca meseca. Sedla je in je napisala n^aznico na mater. Poslala ji je vse do zadnjega vinarja in večerjala ni vso zadnjo tretjino meseca, in nova obleka se je razpršila v nič. ...............— -- ......-........-■ ..... in varčiti, predno si jo pripavi, 1 predno jo bode mogla plačati. In ; vendar ji ni mogoče več biti v sedanji! Kaj poreče on, saj za druge ji sedaj ni dosti več mari. Toda 1 on? Res da sam nima mnogo bolj- 1 še obleke na sebi, nego jo ima o- i na, toda on je mož in pri možu se to izpregieda. zlasti ako ima tako duhovit obraz, kakor ga ima on. ' Nekaj bode treba ukreniti. In Minka je bila od ure do ur? bolj zamišljena.... . * • Cez dober teden je imela Minka novo obleko in nov klobuk. Ko se je obleka prvič vanjo, je stala doi go Časa pred ogledalom. Nasmehnila se je sama sebi in videti je hi-1 la zadovoljna, ko je stopila od ogledala, se je njen obraz zresnil. Nekaj temnega je šinilo preko njenih oči, in skoro nevoljno je stresla z glavo. In odšla je zopet tja vun iz mesta, tja v oni skrivni kotiček. Stopala je lahko in elastično, ona senca preko njenih oči je izginila. Njeni lasje so se svetili v solncu, lahek vetrič se je igral z njenimi, kodri. Pozabila je na vse drugo, njene misli, so se spojile v eno samo veliko misel, ki jo je obvladala popolnoma. In ta misel je hitela pred njo na ono ozko,^rjavo stezo, in njene noge je niso mogle dohajati.... Tedaj je prišla njena ura. Ko je stopala mimo njega kakor po 'navadi, tedaj je Minka začutila, da so se njegove roke iztegnile proti njej. Hipoma se je to zgodilo, brez vsakega glasu, brez vsake besede. Tn v tistem hipu je Žal a Minka v njegovem ob jet ju j in skrivala svojo glavo na njegove prsi. Na njiju doli je zrla ona modra, neizrekljivo lepa, neizmerno globoka krpa nebesnega svoda, okoli njiju so šumele smreke.: . . Bila sta srečna. Pozneje ji je povedal, da je. študent, da je vpisan na Dunaju, a da študira privatno. ker je preubog, da bi mogel biti tam gori. A da pride čas. oni lepi čas, ko bode vse prestano, ko hode ona njegova- ženka, ko se hodeta ljubila očitno na večne čase. Minka se je smehljala, njeno srce se je topilo v dozdaj nepoznani sreči, njeno oko je žareče od ljubezni viselo na njegovih ustnicah ____ "Kaj ti je. da si danes tako bled?*' Bilo je nekoliko dni pozneje in sedela sta gori na terasi. 11 Nič, Minka." Sklonil se je k njej in jo je poljubil na čelo. Povej mi, ljubček, v skrbeh sem zate !'' Nič ni, Minka." Njegova roka je bila mrzlična. Minka je čutila, kako se je tresla, kako se mu je kri nemirno pretakala po žilah. Sklonila se je k njemu, položila mu je roke okoi vratu in stisnila ga je k sebi z vso močjo, kar jo je imela. "Govori, povej mi, Ivan!" In tedaj ji je obstal, da ni užil ničesar že dva dni. Pisal je domov že davno, a vreden ni niti odgovora. Pozabljen, proklet od vseh. Minka je tedaj pozabila nase. "Ah, hvala Bogu, da imam še nekaj denarja, na, prosim te, vzemi!" Segla je v žep in mu je dala zadnje novce. "Hvala ti Minka, nikdar ti n"c| pozabim tega!".. Poljubil jo je strastno, kakor bi se imela ločiti na večno, ko sta se razhajala. V očeh mu je stala solza, ko je zrl nanjo. "Ali, ti ne veš, Minka, ti ne veš še kaj se pravi živeti. Premajhna si še, premlada. A doma imaš mater, in tudi ako ti ne more ničesar dati, daje ti vsaj svojo ljubezen in to, Minka, je vredno več, nogo je vredno tole mesto pod nama, nego je vreden ves svet." Minka ga je zrla začudeno, a ni ji šlo v glavo, da ne ve, k^j se pravi živeti. Pri teh besedah se je spomnila vse svoje bede, svoje sra motno plačane službe, svoje borne podstrešne sobice Naglo se ga je oklenila še zadnjič,, in odhajala sta vsak na svojo stran. "Premajhna sem še, premlada" Vso pot si je Minka ponavljala te besede, vso pot do doma, in grozna bol ji je polnila srce. Tn še v sanjah je govorila: "Premajhna sem še, premlada". » * * - Minka je imela poslej skrbeti za dva. Toda nase že skoro mislila ni več, zanjo je bilo kmalu dovolj. Njena skrb je bil njen Ivan. Pri vsakem sestanku je imela kaj zanj. Znala mu je dati tako, da se ni mogel braniti, da je moral ne^ hote vzeti. In res se ni branil nik^ dar več. Sčasoma se je celo privadil misli, da mora takoj^iti. Vprašal je ni nikdar po njenih okolis-'einali, naravno je bilo, da mora Nekaj se je moralo zgoditi, nekaj groznega, nekaj nenavadnega. Da bi se odpočil, je stopil v kavarno. Tam je hotel počakati do večera, tedaj se bode že vse pojasnilo. Da bi bilo le vse dobro! Vzel je najnovejši dnevnik v roko. Kakor bi drugega ne bilo v njem, je najprej zagledal tole vest: Snoči je dal zapreti trgovec X svojo blagajnčarko Minko B. Pokradla mu je tekom nekaterih mesecev precejšne svote. Baje je prvo svoto porabila za obleko, a poz neje se ie spečala z nekim študentom, in skupaj sta zapravljala. — Tvan je okaiuenel. Zabolelo ga je nekaj v srcu in zavrtelo se mu je pred očmi. Zdelo se mu je, da so oči vseh gostov obrnjene nanj. da se mu vsi pošastno krohotajo. Priplazilo se je nekaj ostudnega pod njegove noge, in tedaj je pograbil klobuk ter zbežal. Majale so se ulice pod njegovimi nogami, nebesni svod se je po-greznil doli in tlačil ga je ter mu žugal zdrobiti glavo. In hitel je daje, dalje, in ko je prišel na teraso, je padel na klop in zakričal je glasno: "Premajhna si še. premlada, Minka!" Smreke so šumele, potok je žuborel, a grmovje si je šepetalo s turobnim, votlim glasom: "Premajhna je .še, premlada!" Na terasi je ležal Ivan trd in mr? zel. Zraven njega je bil droben samokres, a na sencu se je poznala dolga, krvava lisa. Min kina mati pa je klečala tedaj v svoji sobi pred podobo Brezmadežne. in njena usta so šepetala: "Bog blagoslovi tvoje korake, koder hodiš!" — * i -Radi pasje telesne potrebe. Na nemško poslaništvo v Parizu je došlo te dni pismo, v katerem je bilo povedano, da je bila nemška podaniea Margareta Ja-nikowska. stanujoča blizu Dun-querque, zaničevana in trpinčena radi svoje narodnosti. Nemški poslanik je sporočil to v Berolin in izposloval v Parizu strogo preiskavo. In kaj je bilo? Nemška frajla s slovanskim imenom Jan-kowska je pometala pred svojo hišo, prišel je pes in ravno na po-metenem kraju zadostil svoji telesni potrebi. Frajla Jankowska je zapodila psa z metlo, ta je tekel v nasprotno vežo. od tam ga pa je zapodila gospodinja Fran-, cozinja; ubogi pes je parkrat tekel sem in tje, nabralo se je precej ljudi in nekdo je prijel Nemko in jo menda malce osuval. naj pusti psa na miru pri njegovi telesni potrebi. Iz tega vsakdanjega slučaja je bilo razburjeno po-islaništvo cesarja Viljema v Parizu in nemška vlada v Berolinu. Smrt Kitajcev. Žalovanje za pokojnikom traja na Kitajskem običajno 100 dni-Ko se bliža bolniku že zadnja lira, obkolijo sorodniki kričaje njegovo hišo; med tem časom se ču-je tudi turobne vdarce kitajskega "gonga" in pokanje malih raki t nad hišo. Na ta način se podi namreč zle duhove iz bližine in se jim brani uhod do mrtvaške postelje. Ko zatisne Kitajec /a vedno svoje oči, odpro njegovi sorodniki \sa vrata in okna hiše. zatem se pa prične čudno klicanje pokojnikovega duha, naj bi se povrnil nazaj. Vrata mrtvaške sobe prevlečejo z belimi prti; nad istimi se pritrdi običajno papirnate tablice z raznimi višnjevimi napisi, vsebujočimi razna dobra dela in vrline pokojnika. Tudi mrtvečevo krsto pokrijejo z belini prtom, kajti oudi je bela barva znak žalovanja; krsto se čuva navadno 21 dni. šele potem se vrši pogreb. Mesto sveč rabijo na Kitajskem bele svetilke. Tudi Kitajci kinčajo kaj radi mrtvaški oder s svežimi cvetlicami in raznim zelenjem. Posebno pozornost se daje na Kitajskem ra-kvami; te so iz delane iz finega trdega lesa ter se plačuje zanje včasih nevrjetne svote do sfriOOO in še več. Premožne kitajske rodbine dajejo svojim znancem in članom, kaj rade rakve v darilo povodom rojstnega dne. Te rakve hrani vsakdo v veliki časti in toliko časa, dokler iste ne rabi. Iz raznih nazlogov se drži na Kitajskem lahko mrtveca še dalje <*-asa na mrtvaškem odru: to ima pa svoje posebne pomene. Postava določa namreč, da se ne sme iztirjati stanarine od kake stran-kem, med tem časom, ko leži oče družine na mrtvaškem odru. Običajno se preseli tudi žalujoča obiti*! i v kako drugo hišo, da ima mir pred duhom svojega pokojnika. Kitajci pokopavajo svoje mrtvece najraje daleč zunaj mesta na kakem solnčnatem gričku, odkoder je lep razgled preko kake vode. Ako zapusti Kitajec več sorodnikov umre kjij rad, ker si je v sve-sti. tla bodo dotični ohranili tudi po smrti v blagem spominu. ZDRAVILSTVO. —o— Zlatenica. Znano je. da človek lahko zboli za zlatenico vsled jeze in žalosti. Neki francoski zdravnik pa trdi, da pride včasih zlatenica tudi vsled strahu, zlasti pri dekletih. Ako vsled nervoznosti ne moreš spati, izpij zvečer eno časo mrzlega čaja iz kozlika, močvirne detelje in poprove mete. precej zaslužiti, ker mu vedno da- N je. g Ivan je moral imeti za izpit, in Minka mu bode preskrebla. Vse v pojde gladko, kmalu bode dovrše- v no. in lepa bodočnost je že na pra- sj g«. Minka je bila v njegovi družbi r razposajena, vsa srečna, niti sen- u ee ni bilo na njenem obrazu. A v tudi prodajalni se je zopet nekoliko bolj privadila. Svetili so ji v s njej svetli večeri, ki jih je sleher- h ni dan tako hrepečene pričako- s vala.... \ Tako se je zopet bližala jesen, n dnevi so postajali hladni, večeri t še hladnejši. Ivan se je javil k iz-i pitu, in nekega dne j«* imel oditi, j Zvečer prej sta se z Minko še se j stala in drugi dan opoldne mu je s imela poslati denar za pot in dru- * go po tretji osebi. I Ivan še ni Minke videl takšne r kot nocoj. Bila je razburjena, in- g nenaravna rdečica je pokrivala njena lica. Prisiljeno se je smeja- i la in vsak hip se je plašno ozrla, S kakor bi se bala, da kdo ne pride * za njen hrbet. Toda Ivan je mislil, t tla prihaja ta razburjenost od bli- • s žajočega se slovesa. In rahlo je j f prijel njeno glavo in položil si jo je na prsi in poljubljal ji je svetle, ] lase, belo čelo in trepetajoče ustnice____ | 'Kako si že rekel oni d^n ? Pre-majhna sem še, premlada." "Da, ljubica, premajhna še premlada. In takšna mi tudi osta- -j ni, Minka!" j2 Minka se je stresla. j g "Ali me imaš res kaj rad. I-' ] van?' "Kako moreš tako vprašati, j ( Minka. Glej, prisezam ti, kakor! j hitro hi te izgubil, bi mi ne bilo;] več živeti." Nastala je tišina. Tvan se je rah- • j lo izvil od nje. "In sedaj pojdi! Bog blagoslo-1 vi tvoje korake. Minka"____ f In Minka se je spomnila, da je njena mati pri zadnjem slovesi; rabila skoro iste besede, kakor jih ; je govoril zdaj Ivan. In postalo ji je pri srcu še teže. Ozrla se je po Ivanu, kakor bi ga videla zadnjič, in njena noga je odhajala le 1 počasi, kakor bi se n«* upala navzdol po ozki stezi. Po vrhovih smrek je polegala tema.... Drugi dan opoldne je Ivan zastonj pričakoval denarja oft Minske. Nobeden ga ni iskal, nobeden ni vprašal po njem. Bilo je, kakor bi ga hipoma pozabil ves svet. j kakor bi bil zablodil nekam v puš-1, čavo, kjer je veter s peskom za-1 sul njegov sled. Postalo mu je tesneje in tesneje koli kor bolj so potekale četrt u- [ re. A bilo ni nobenega. Tedaj se je odločil, da pojde sam v prodajalno. kjer je bila,' Minka blagaj ničariea. Stopal je mimo oken, mimo vrat — a Minke ni bilo notri, njen prostor je bil prazen. Ivanu je postajalo neznosno. Štirje narodi. Lepo dogodbico o značaju raznih narodnosti je pripovedoval star parniški kapitan. Dogodbica je zanimiva in zabavna, ali nemo-remo si tolmačiti, da bi bila povsem resnična. Zaradi zanimivosti značaja štirih različnih narodnosti jo hočemo podati našem bralcem. Kapitan jo je tako-le pripovedoval : "Na vožnji po indijskem morju sem imel na krovu parnika prav mednarodno občinstvo, med tem je bil angleški svetovni potnik, nemški profesor, kateri je Bog ve kaj vse hotel preiskati na Japonskem. nekega Amerikanca z lepo hčerjo, katera je zelo rada možkim nam ižika vala. Francoz pa je bil četrti v družbi in ta prav marljivo dvoril Američanki. Za nekega opoldne, ko smo uprav obedovali, naznanil nam je pomorščak. kateri je stal na straži, da je blizo nas suha zemlja. Sel sem takoj na gorenji krov in opazil, da je res, kar nam je naznanila straža. V zemljepisu za plovitev ni bilo o tem kraju za-I znamovan nikak otok, najbrže je ta nastal vsled kakega vulkana, I takt- prirodne pojave pa niso red-| ke v onem morju. Poklical sem 1 potnike na krov, da bi jih opozoril na nenavadni otok. Ko smo se; bližali malemu, kamnitemu otoku, je nam nemški profesor predaval svojo vedo, opirajoči se na ta nenavadni dogodek. Ainerikanec je vse pred.kvanje i mirno poslušal, potem me pa povpraševal o podrobnosti tega oto-ka. o njegovi dolžini in širočini. j in ako imajo Taki otoki tudi kako praktično vrednost, potem se pa podal v jedilnico in mirno naprej zavžival obed. Francoza vsa ta ! stvar ni nič zanimala, a upotrebil ' to priliko, tla je Američanki skri-j vaj dal pisemce. Anglež je stal ; nepremično oh ograji parnika. Ko smo se zelo približali otoku, je hkrati slekel čevlje in suknjo in skočil v morje. Brzo je priplaval na otok. iz žepa izvlekel angleško i zastavo in obesil na skalo, češ sedaj pripada ta otok angleškoj državi. Potem je zopet splaval k parniku, brzo se podal v svojo 1 kajito in čez četrt ure je zelo elegantno napravljen sedel pri kosilu. | Štiriindvajset ur kasneje smo se ustavili v malem zalivu, Ainerikanec je brzo ostatvii parnik in hitel na kopno odkoder se je vrnil čez pol ure. Odposlal je daljši brzojav "New York Herald" in poročal o predavanju nemškega profesorja glede otoka in o mojih izjavah gledf1 širokosti in dolžine. Prav veselo je vknjižil v svojo dnevno knjigo: Stroški in brzojav $40; dohodki: Časnikarsko poročilo $150." Tako je ta dogodek uporabil vsak ua svoj način. Najhitreje in najceneje pošilja denarje v staro domovino. Denarne nakaznice izplačuje c. k. poštna hranilnica na Dunaju. FRANK SAKSER, 8:2 Cortlandt St., New York:. Podružnica: .i r. ' .. 6104 St. Clair Ave. N. EL, Cleveland, Ohio. ___...... GLAS NARODA. 3. JUNIJA, 1913. ležala v kotlini, in če bil tudi v. njeni bližini, ne bi je mogel videti. Gore okrog puste, bele, grozne, po-j dobue mrliču, ki je pokrit z rurt- | vaškim prtom. Kam gre? Hitel je v negotovost, da ne bi zmrznil. Vihar ga je bi-eal v obraz, v hrbet. Klim je hitel le naprej, le naprej, in golota je postajala vedno bolj grozna, brezmejna. Vedel je. da svojci čakajo nanj. Moj liogr. ali jih bo še videl? In kdo pride živ i/, tega živega pek- 1 la? Čutil je. da bo otprnil. zmrznil, zakopan ho v sneženem metežu.. Nihče ne bo vedel, kje je njegov groh. ] I11 njegova žena? Njegov ga- . eko ? 1 Vihar je razsajal in tulil neprestano. 1 Naenkrat je zapazil v temi erne 1 sence, ki so brezslišno polzele po < snegn. f '' Kaj je to 1 Vol ko vi!" ! Tela tolpa jih je, nanj se bodo j navalili, tulijo------1 Hitel je. . CJladne zveri pa za j njim, iu njihovo divje tnlenje. < Kako dolgo je tekel, ni vedel. 1 Pred njim je ležala prazna, gola i snežena ravan. f Naenkrat je Klim zagledal pred £ seboj, tla >e nekaj svetlika., sve- f tie točke >0 žarele vanj. Tolpa je poslala naprej oddelek, da mri od- t reže pot. Gledal je pred seboj go- 1 tovo sinrt. * in stekel je na levo i>o bregu s nizdol in volkovi za njim. 1 ■ " Dvakrat se je bil zaplel v obleko i in padel ie bil. / Ko se je v dolini Klini zavel, je j zapazil z veseljem, da je pred va- r sjo. Ni mislil, ali je vas Pomakov < ali kristjanov, ker volkovi so mu 1 bili za petami. Udri je skozi vrata I na dvorišče; vrata je najbrže bil1 s odprl vihar, stekel je k oknu, sko- < zi katero je dohajala luč. ( ln volkovi vedno za njim. t Klim je z močjo sunil vrata in j udri v nepoznano hišo. - Oddahnil se je. V bulgarski ko- r či je. Podobe svetnikov, pred njim ( prižgana luč; ogenj še malo pla- < pola. Iz teme so mu pritekli ljudje I nasproti. j Začudeno je gledal okrog sebe. < In spoznal je, da je v lastni ko- 1 či. 1 Previdnost ga je vodila do last- ] nega ognjišča, dočim je mislil, da ! gre ravno v nasprotno smer. 1 '•Oče žena, vstanite!" je zakli- i eal. ] Kakor vsi zbegani so planili i vanj in ga objemali. i "Sin, kam si bil zašel v tem 1 metežu"?" je šepetal skoro hrez 1 zavesti starec in razjokal se je i kot otrok. "Grozen je vihar, hud je metež, < a Hog ie še višje, oče. . Tdimo. idi-mo vsi v cerkev; ali ne enjete zvo- 1 nenja V tem hipu je potihnil vihar in čul se je glas zvona. Kristus se je rodil! In srečna rodbina je odšla v cerkev se zahvalit za rešitev. Črepinja Kare Mustafe paše. Dunaj naj zopet izgubi eno glavo - ali pravzaprav črepinjo, ki jo hranijo v ondotnem mestnem muzeju in ki jo smatrajo za črepinjo velikega vezirja Kare Mustafe. Vprašanje o pristnosti te črepinje je izprožil turški zgodovinar Ahmed Rasim paša, ki je lani objavil v carigrajskem listu "Sahah" članek pod naslovom: "Pogibelj Kara Mustafa paše". Na temelju novih zgodovinskih raizkavanj pri poveduje Ahtned Rasim nekatere dozdaj neznane podrobnosti o zgodovinskem obleganju Dunaju od strani Turkov pod poveljništvom velikega vezirja Kara Mustafe leta 168:1, ter omenja dogodke, ki so temu sledili. Kara Mustafa popolnoma poražen, predvsem vsled hitrejoomoei in hrabrosti poljskega kralja Jana Sobieskega. je bil pri*gljen. umakniti se, zapusti vsi zmagovalcem bo gat plen. Bežal je srečno čez Ogrsko ter dospel do Belgrada. Sultan Mohamed imenovan Av-dži, t. j. lovec, ker je bolj ljubil lov nego vojno in drž. opravila, se ie zelo razjezil na poraženega vojskovodjo. Zelo jezen ni čakal pri Belgradu niti njegovega prihoda, 1 temveč je hitel proti Odrinu: Kara Mustafa se je tresel od strahu > pred jezo svojega gospoda; poraz - pri Dunaju ga je duševno in tele-1 sno zlomil in z grozo je čakal maščevanja sultanovega. In ne brez . povoda, kakor se je pozneje po- - kazalo. Po stari navadi 11111 je sul- > tan sicer poslal dragoceno sablo, - toda na "telbisu" (raportu) Mu-. stafi je napisal sultan ukaz, da > dovoljuje, da bi prej imenovani'. Za smeh in kratek čas. Dober dokaz. ? "Kakor sem že večkrat rekel, j .Jože, si mora človek prizadevati, j če hoče kaj imeti, drugače ne gre! »Jaz nisem imel nič za usta in nič | obleči, ko seui pred štirimi leti sem prišel, sedaj pa. hvala Bogu. imam že 1200 kron — dolga!** Že še pride. Natakar gostilničarju: "Gostje: se pritožujejo, da je juh«« nesla- , na!" — Gostilničar: "Naj potrpc da jim prinesem račun!" ) Odkrito. V Pirioih. Bolgarski spisal Ivan Vazov. Poslovenil Jaklič. . Lepe so naše pirinske gore. Kako visoki so njih vrhovi pokriti n snegom, kako zelene doline, kako mračni črni lesovi, kako čudovito lepe naravne krasote! Poleti so prostrane planine bivališče dolgodlakih ovac, rejene krave se pasejo po tečnih pašnikih. krasni konji razgečejo in v daljavi se glasi pastir jeva piščalka, in nje jek odmeva ob prepadih in golieavah. Bistri in mrzli studenci teko po strmih pečinah, vijejo se po bamotnih dolinah in šumljajo tako prijetno, tako božajoče, kakor bi peli. In če se popneš na vrhove z večnim snegom, zagledal boš na daleč okrog doline in gore, reko Strnrno in Vardar, krasno makedonsko pokrajino in dalje proti jugu za visokimi vrhovi Belo morje, in če boš vzdignil oko k nebu, videl boš Boga ! Undo krasni so Pri ni s svojimi pečinami! In o zimi, ko razsajajo meteži in se tepo grozni orkani, tulijo kot i pobesneli vragi iz pekla, in nesejo j sneg po stezah in ga zasipajo v j prepade. i Takrat so Pirini podobni grobovom. Lačni, ropaželjni volkovi se plazijo po belem snegu, njih oči se svetijo v temi kot črno oglje. I Gorje potniku, ki zaide ponoči! v viharju v Pirinih. • * • Bila je takšna noč, noč pred božičem, v gorski vasi R. V koči Dja-da Laske je z nestrpnostjo pričakovala družina povratka Klima. Klim, sin starega Laske, je bil zjutraj odšel v Melnik nakupiti stvari za božič in darov za babice, svojo ženo in dveletnega otrcka Moral bi se vrniti še za dne domov a zmračilo se je že in nor je padla J na gorsko vas. a njega še ni bi-Jo.. Kako j* zunaj rezsujal vihar! Udarjal je na okna, tresel je vrata in trgal slamo s streh. Zdelo se je, kikor bi hoteli roparji napasti kočo in jo podreti. Družina je trepetala v strahu I in grozi. Pri vsakem udarcu je mlada žena poslušala, ali ni Klim. Toda ne. Klima ni bilo, samo vihar je butal. In moj Bog, kakšna I tema! I11 otrok, ki je ležal zavit v cunje na peči, je jokal. "Tiho bodi. mali, tiho! Oče pride in ti prinese igrač." Otrok se pomiril in uprl v mater razveseljene oči, čeprav so bile zalite s solzami, in vprašal je: "Oče?.. Igrače?" In pokazala je na vrata, ki so se udajala viharju in so stokala. V kotu je čepel starec Laska in tarnal. Mislil je na Ki ima in mrmral, ker vedel je, da zakasnitev ne pomeni nič dobrega. V gorah se j potika, vse polno zveri, noč je grozna, vihar divja in noče pojenjati. Ali niso preteklo zimo raztrgali volkovi čisto blizu vasi Go-vanovega hlapca? Iu krvoločnih zveri je dovolj v tej ubogi Turčiji. Laska je prenehal tarnati, da ne bi preveč ustrašil svoje snahe in otroka. ''Kaj jokaš in tarnaš?" je vpra-Sal mračno, a je takoj obmolknil in sam pričel stokati. Nekdo je udaril ob vrata. Stara Laska je vstopila. Prišla je i t cerkve, kjer je prižgala na olte.rju svečo, da bi se njen sin srečno vrnil. "Ali ga še ni?" je vprašala bo-ječe. "Moj Bog. kaj se bo zgodilo?" je tarnala starka in stopila pred ikono in pričela se je križati in moliti. Na ognjišču je veselo vrela voda v kotlu, a nihče se ni zmenil za to. Polagoma je začel ogenj ugašati. Vihar je še vedno divjal: zdelo se jim je, da tulijo volkovi in groza je vse pretresala. Moj Bog, kako grozna noč. * * * - Klim je bil med potjo zašel. Sneg je bil silno zamel; jarke^ griče pota in steze. Ob lepem vremenu je bil šel z doma, a sedaj ? Cele ure je blodil in ni vedel, kje je, kam gre, in kaj se mu bo zgodilo. Samo to je dobro vedel, da je daleč od svoje vasi, v neznani gorski pustinji, v kraljestvu zveri in uničenja. Noč je bila svetla vsled zapadlega snega, a njegovo oko ni ničesar našlo, kar bi ga bilo navdalo na do; nič človeškega ni bilo. kar bi mu govorilo o rešitvi, ne koče. m- vaal, ne savetja. Njegova vas'je r «L t^f. ft Iščem svojega brata IVANA TURKA i/. Polhovca pri Novem mestu. Pred enim letom je bival v Indiani. Prosim cen jene rojake. iV kedo ve za njegovo sedanjt* bivališče. naj mi naznani, ali naj mi sam piše; poročati 11111 imam nekaj važnega iz starega kraja. — Louis Turk. 16011 Saranae Rd.. Col-limvood Sta.. Cleveland. Ohio. :iir>—:}-(;> OGLAS. Cenjenim rojakom priporočam svoja NABAVNA VINA i z najboljšega gTozdja. Lanski rdeči Zinfandel 'Soi gal.; belo vino iz Muskatel in Tokaj grozdja gal.; Riesling 40! premoženja. * Tolažba. • — Dragica moja! Ljudje vedno trdijo, da si me vzela radi denarja ker premorem tisoč dolarjev. — Ah, ne veruj takim neumnostim. Jaz Iti te bila tudi vzela, če bi imel ti samo $300.000. Divjaki. , (JraŠčak N. povabi nekega misi-jjonarja na kosilo. II kosilu pride I tudi gospa s svojimi hčerami: vse so bile precej dekoltirane. Graš-čak se za to izkuša pri misijonarju nekoliko opravičiti, ta pa odgovori: "O. saj sem takega navajen: tri leta sem živel med divjaki." Nova slika, V" '/. .. ?<;>.; .' ''v Slikal-: Za vraga ! Sedaj res sam ne vem, kje je gorenji del slike. LEPA PRILIKA za Slovenca ali Hrvata. Na prodaj j«- nu-sniea v večji slovenski naselbini, in sicer radi odhoda. Prometa ima od 5 do li tis.»č dolarjev na mesec. Več pove uredništvo. -5-1G—(J Rad bi zvedel za ALOJZIJA SE-\ F.K. Doma je iz Klevč, pošta J• žica. Sedaj biva nekje v Zr-dinjenih državah. Prosim cenjene rojake, če kedo ve za njegov naslov. «1;! ira mi javi. ker jaz želim z njim govoriti. Matthews Bra t us. Spriughill, N. S.. Canada. 12-4—(i) B*T Trgovec 1 tlatnino M. POGORELO 29 E Madison St. — Room 1112. Chicago, 111. Opomba: Pazite na oglas ▼ sobotnih številkah. Oglas gozdarjem. Potrebuje se večje število dobrih gozdarjev za delati drva. Plača je po $1.20 od klaftre, kompanijski šiht $2, $2.10 $2.20 na dan, za belenje od klaftre $2.50 in za razne druge dela na tiru pa po $2.10 na dan. The Cleveland Cliffs Iron Co. Lumbering Departement MARQUETTE, MICH. Nadaljna pojasnila daje JOHN KNAUS, Box: 40 P. O. EBEN, JUNCTION, MICH. Kara. Mustafa za zdaj preziinoval v Belgradu. Iz teh par suhoparnih i besed je Kara Mustafa dobro čutil j kakšna nsoda ga čaka. In tudi se ni motil, kajti sultan je razsodil, naj bo uničen in dal mu je pripraviti svileno vrv. Izvršitev razsodbe je poveril Gazez—zade Ahmedu. Ko se je ta približal Belgrradn. je zaupal svoje poslanstvo svojemu janičarskemu agi Tekfur Daalijoovu. ki je bil vezir Mustafa. S par drugimi jani-čarji so ponoči vdrli v konak Mustafe. Predno ga je zavadil, je rekel (Jaza z Ahmed Mu stafi: "Nihče ni kriv tvoje usode! Sam si vse zakrivil !"* Ahmedu je Mustafa sto ril mnogo dobrega: morda se mu je oglasila vest, kajti kmalu nato je sam umrl. Zgodovinar Ahmed Rasim je. ko je proučeval vire k zgodovini turške države v XVII. stoletju, obiskal tudi Dunaj 111 ondotni mesti muzej, kjer imajo razen drugih turških spominov tudi črepinjo Mustafe v stekleni omari. Na vprašanje Ahmeda Rasiiua. kako je prišla ta črepiuj:f v muzej, je odgovorilo muzejsko vodstvo na podlagi pisma kardinala Koloniča iz leta 16f>6.. da sta bila telo in glava Kare Mustafe pokopana v grobnici džamije v Belgradu. Črepinjo sta pozneje prinesla dva jezuitska duhovnika ua Dunaj kardinalu Koloniču, ki je dal za njo napraviti v Avgsburgu posebno skrinjo ter jo je s posebnim pi-1 sinom daroval 1. 16f>4. mestu Dunaju. To poročilo pa pobija Feh-mi hodža, bivši poslanec v turški zbornici za mesto Gjumurdžine. ki je danes bolgarsko. Fehmi je namreč zasledit v Odrinu pred vhodom v Sarvdži paševo džamijo kamen. ki je postavljen nad glavo Ka ra Mustafe. To najdbo je popi-j sal v Edrenskem koledarju. Ta na grobni kamen je visok en aršin (7"> cm. 1 V kamen je vdolhen sledeči turški napis: *'Glava serdar-ja Eksema Kara Mustafa paše". Napis je dobro ohranjen in popolnoma razločni sta tudi naslednji dve vrsti, v katerih je napisano da je bil Mustafa umorjen 1.109.1. po hedžri ali turškem letopisu, t. j. 1. 1684.: tudi letnica se natančno bere. In kar je prav posebno važno, je to. da pri nogah groba ni postavljen noben kamen, kar pomenja. da je tam pokopana samo glava. Kakor govori ljudstvo konak Kara Mustafe ni bil daleč od Sarvdži pasove džamije, tam. kjer zdaj stoji odrinski gimnazij, in blizu tam je bila pokopana njegova glava. Tu razentega skoraj gotovo niso po takratni navadi napravili z Mustafovo glavo kako izjemo. Po tej navadi so namreč prinesli glavo sultanu v Odrin, da dokažejo s tem, da so njegov ukaz izvršili, — in sicer kakor navadno, v torbi redko pleteni, da se je mogla kri odtekati. Telo Mustafovo je skoraj gotovo ostalo v Bel-> gradu, kjer so je zakopali. Proti pristnosti groba kot turškega pa priča tudi to, da so dobili telo oblečeno v dragoceno obleko. M listalo so napadli njegovi morilci ponoči, ko Mustafa skoraj gotovo ni bil oblečen v dragoceno obleko. Sicer pa Turki zakopavajo svoje mrtvece neoblečene. in tako je vprašanje, hrani li dunajski mestni muzej pravo črepinjo Mustafe, katerega ime j«- še pred nedavnim nosilo mesto, ki so je zmagoviti bolgarski junaki prekrstili, v Svilen še nerešeno. Odvetnik na oaoeški stolici Na banketu, ki ga je nedavno novi francoski predsednik Poin-care priredil ua čast pariškim odvetnikom, je predsednik odvetniške organizacije v svojem govoru omenil, tla je en pariški odvetnik postal celo papež. Bil je to naslednik papeža I'rbana IV. — Klemen IV., izvoljen leta 1265. Vladal je tri leta. to je do leta 1268. On je izdajal pragmatično sankcijo, s katero se je ustvarila zveza med Rimom in Franci jo: nagovoril je tudi kralja Ludovika Svetega, da je začel križarsko vojno, ki mu je prinesla smrt. Tudi v političnih prepirih Karla Anžujskega s Hn-henštavloei je igral veliko vlogo. Zgodovinar Blanchard piše o Klemenu IV.: Njegovo državljansko ime je bilo Gliv Foueauld: rodil se je v St. Guilesu v provinei Lan-guedoe. V mladosti se je posvetil vojaškemu stanu, kasneje se je pa bavil z različnimi znanostmi Nazadnje je postal duhovnik. Bil je škof v Puyu. nadškof v Narbo-ni in kardinal v Sabignyu. Dne 5. februarja 1265. leta je bil izvoljen za papeža. Spisal je mnogo pravni ških razprav in v kroniki odvetniških dialogov v pariškem parlamentu se njegovo ime mnogokrat »menja. — Gospodična, Vaša lepota me je že 'io cel s oma:n».a. — Ali naj r orda pokličemo zdravnika Se lahko pomaga. Berač: "Dajte mi par vinarjev!" — Gospod: "Pa jih bodete dali za šnops!" — Berač: "Dajte mi krono, potem bom pa pil vino!* Naravni zakon in slučaj. • Gospodična: "Jaz še sedaj ne morem prav razumeti, kaj je naravni zakon in kaj je slučaj." — Gospod: "Vam bom povedal vzgled: "Če Vi dobite moža, je to naravni zakon, če je j »a 011 z Vami srečen, je pa slučaj!" Pomirljivo. Ženin: "Draga moja. to Ti moram povedati takoj, da sem večkrat brez pravega vzroka ozne-voljen". — Nevesta: "O. vzrokov Ti ne ho manjkalo." Gospod: Čemu pa stojite z vašo*košarico rož vedno tu na vogalu pred prodajalno perfuma t — Tu dišijo rože ali šopki na j bolj prijetni Hifv EDINA SLOVENSKA TVRDKA. 1||§|| ZASTAVE, REGALIJE. ZNAKE, KAPE Bf^ PEČATE LN VSE POTREBŠČINE ZA DRUŠTVA IN JEDNOTE.' Delo prve vrat©, Cene nlzk«. 1 ' II F. KER*E CO. 2616 8. LA WfVDAI.E AVE., CHICAUU ILU _ftl-OVFNPFT CFNIKE POŠILJAMO ZASTONJ. » ............................MiHMWI^l^ I 17* Vellkazatoga vina ln žganja. "^G ■j^^&jfasfy IVIarija Orill Prodaja belo -ri*9 po........... ..70r. gftllOB Jj^BESBBBflHc* Crno vino po.............Wk\ JpBHH&B^Hr^i Drolaik 4 galone »m....................fll.M ~r Brinjevcc 12 steklenic ra...............(12.09 jpM^^H^Kf 4 gal. (sodCek) sa ..................fli.M ^Za obilno naroibo se prlporofia V MARIJA GRILL, 5308 St. Clair Ave., IV. E.t Clavaland, O "E—■!■■ || ■■! .........................................I ofas cefab ostos oftb Cffao ofas oftfe oftflb oftb oft jg? Naravna ohijska vina, najboljše kakovosti, Dela-ware, Catawba in Concord, prodaja & f Josip Svete, o « 1780-82 E. 28th St., ' Lorain, O f if Delaware po 90c. galona. Catavba po 70c. galona, ^ ^ Concord po 50c. galon3- ® 2 Vino razpošiljam od 25 galonov naprej. £ ^ Za vino jamčim, da je popolnoma naravno. ^ <§ Pri večjih naročilih znaten popust. T^ cfyo Phon« 346. " FRANK PETKOVSEK, '' 41 M, ' la*nl notar " N°tarT IBm tt^ "Wiii 718-72« Market Št., WAUKEGAN, ILL mBBmfei&Kt PRODAJA fina Tina, najbolje žganje te-j i Mg^^^^ffŠjjfij^^^M is vrstne amot ko—patentov ana xdra ^^flf PRODAJA votne listae vsek prekomor tkih en. < L POŠILJA denar v star kraj unealjlve , 4 in polteno ■ 1 UPRAVLJA vse v notarski posol spada-joCa dela. J ■ Zastopnik "GLAS NARODA", 82 Corllandt St.. New York. I \ 1 >M .ai«— .«ai«M ...... ii 1 1 nnri II ............ ŠPEKULACIJA. ^ymy mmmw^ mr ^ tff v 141 w w n,! y m m w w i ^ * ^ SLOVENSKO ZAVETIŠČE. 4 imlbwr'-- A. ^ ^ ^ ----^T 'fh Alrflll^ gfc 11 a 1» ^ il GLAVNI ODBOR: Predsednik: Frank Sakaer, 82 Cortland St.. New lork. N. *. Podpredsednik: Haul Schneller, Calumet, Mlcb. Tajnik: Frank Kr4er 2«16 S. Lawndale Ave.. Chicago. UL ' ? Bl&ffajnuik: Geo. L.. Broslcb, Ely, Minn. DIREK TORI J: DlrektoriJ obstoji is jednega taa r.pnlka od vseh Slovenskih podpornlb orre.nlzacl], od vseli Slovenskih lJitov in od vseh samostojnih drufttev. Za znamke, knjižice In vse drugo se obrnite na tajnika: Frank KrSe, 2616 S. Lawndale Avr, Chlcaao. IU. Tudi vse denarne pošiljatve poSUJaJte na ta naslov. ■ ^T iT'^f0*1 kl ne Bkrbl ** "Voje reve, nima prostora med clvillzovanlml narodi, j Človek ki ne podpira narodnih tavoduv, nI vreden sin svojega naroda. Spominjajte se ob vseh prilikah Slovenskega Zavetišča. : '_"" ——————— Dober odgovor. JN^ . . J"'?- GLAS NARODA, 3. JUXtJA. 1P13. Nil GOSPODA*. «dini »lovenski magazin ▼ Ameriki. Izhaja na 32 atraneh vaak mesec in velja za v»e leto aamo 00 Prinaša poduene članke s* troBpodarutvo. Rospodinjstvo, lepe povesti, razprave o naših gibanjih in zanimivosti iz celega »veta. Pošlji denar bi: > NaŠ Gospodar* 1 2816 S. Lawndal« AveanS, (10-8 v 2 d) Chicago, BI* Pozor prijatelji lepega Cffva! Š s Pri Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y.f , je dobiti sledeče zanimive knjige ![io znižanih cenah: "Rodbina Polaneških." Ro-man iz življenja, spisal slavno-i znani poljski pisatelj II. Sienkie-wicz. Knjiga obsega 1065 strani ! in ima več lepih slik. Cena s poštnino vred $2.20. "Mati." Soeijalen roman, spisal Maksim Corkij. Ta času primeren roman je vzet iz delavskega življenja. Velja s poštnino vred SOc. "Trije rodovi." Dogodki iz nekdanjih dni. Zelo zanimiva povest ; spisal Eugelbert Gangl. Velja s poštnino vred 30c. Dalje je dobiti tudi po znižani ceni pero, napoljeno s črnilom (Fountain Pen). Velj* setno 25c poštnino vred. Rad bi zvedel za KATARINO REBOLJ. Doma je iz vasi Pod-j peč pri Preserju. Pred dvema i mesecema je prišla iz starega j kraja. Prosim cenjene rojake, i če kedo ve za nje naslov, na i ! ira. mi javi. ali se naj pa sama oglasi. — Andrew Kucb-r.; 11334 Fulton St., Pullman. 111.; (3-4—6 "i --- Rad bi izvedel za dva svoja brata. Doma sta iz vasi Preložena Primorskem. Frank je bil pred enim letom v Alaski in pred petimi leti v Pittsburgh!!. Prosim cenjene rojake, če kedo ve za nju. da mi javi. ali naj se pa sama oglasita. — Joseph Mat ko. Box 18, Hacker Valley. \V. Va. (>>..i—6) Kje je moj prijatelj FRAN MI-llKLČir? Doma je iz Orehka pri Postojni na Notranjskem. Prosim cenjene rojake, če kedo ve za njegov naslov, da ga mi javi. ali naj se pa sam o-glasi. — Frank Naduh. Box 18, Hacker Valley. W. Va. Kje je LOUIS LEVSTIK p. d. Šuštarjev iz Travnika, občina Loški potok? Pred enim letom je bival v Virginia, Minn., sedaj pa ne vem, kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kedo ve za njegov naslov, da ga mi javi. ali naj se pa sum oglasi. — Louis Košmerl, Box 7:». Trenary, Mich. (29-5—3-6) FRANK STEFANICH, R. R. 7, Box 124, Fresno, Cal. Dragi rojak:— Vaše vino smo prejeli 25. januarja in pri sprejemu smo plačali drugo polovico $25.20 in upamo, da ste denar tudi prejeli. Zahvalimo se Vam za dobro vino, ker vsakdo ga je pohvalil, kedo ga je poskusil. S pozdravom Joe Rabertz, Chisholm. Minn. (Advertisement.) NAZNANILO. Vsi člani društva sv. Petra št. 216 N. II. Z. v Leadville. Colo., se vljudno poživljajo na redno mesečno sejo dne 12. junija. Ker imamo sklepati o zelo zanimivih n važnih stvareh, upam, da se bodete v obilnem številu seje udeležili. Štefan Frankovich. računovodja. (3-7—6) r i SKRBITE ZA BODOČNOST. Kdor hoče, da bode imel živeti jd česa na stare dni, mora že /.daj skrbeti za svojo bodočnost. Ni je lepše prilike, kot vam jo nudiva midva. Kupi in odplačuj polagoma zemljo, pa boš kdaj na svojem. Prodajava svojo zemljo od 15 dolarjev naprej za aker. Sto dolarjev plačaš takoj, ostalo mesečno po deset dolarjev. Če si bolan ali nimaš dela, počakava. Če kupiš 40 akrov, plačava vožnjo. Prodava samo tistim, kateri pridejo sami pogledat. Jamčiva, •la pridelate na vsak aker najmanj toliko čistega vsako leto, •ulikor plačate za ves aker. Izustite lahko nekaj akrov na teden. Do železnic in mest od ene do štirih milj. Kmetije vse na okoli. Zdrav zrak, nobenega močvirja, polno studencev. Nimava nobenih agentov in zato ne zamenjujte naju z drugimi, ki prodajajo danes tukaj, jutri tam, danes za to, jutri za drugo kompa-nijo. Ne silite v kraje, kjer gre samo živinoreja, ker za živino ne potrebujete 40 akrov, kot pri nas, ampak trikrat toliko. Najboljša prilika za tiste, ki se nameravajo ro pomlad naseliti. Če ne misliš letos iti gori, kupi letos, kupi takoj, pa boš že nekaj odplačal do drugega leta. Vedi, da delo ni stalno, da pridejo krize — pa če ; imaš svoj košček z-emlje, se lahko ; umakneš in v vsaki krizi napra-' viš življenje. Piši ali pridi še da- j ues na naslov: Krže Mladič Land ! Co., 2616 S. Lawn dale Ave., Chi- ! cago, 111. Telefon: Lawndale ' 7440. Začni danes, če hočeš kaj i imeti jutri. Če pa odlašaš v-edno na jutri, ne boš imel nikdar nič. Kje j.- moj prijatelj FRAN TRO-XIK. NOVAK ali GONTAR ? Delala sva skupaj v stari domovini pri čevljarju Filipu Gontar in potem je šel on v A-meriko. Nastanil se je nekje v državi Wyoming. Prosim cenj. rojake, če lcedo ve za njegov naslov, naj ga mi naznani, ali naj se sam javi. — Valentine Seljak. Boyd. Wyo. NAZNANILO. Rojakom v G-ilbert, Minn., in okolici naznanjamo, da je Mr. LOUIS VESSEL naš zastopnik, kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" ter izdavati za to veljavna potrdila. On nas zastopa v vseh poslih in zato ga rojakom toplo priporočamo. S spoštovanjem Cpravn. "Glasa Naroda". NIKJER DRUGJE, nt' v Texasu. ne v Missouri, ne v Floridi, ne v kateri drugi slovenski farmarski naselbini, ne dobite tako zdrave, kot kristal čiste stu-denčne vode, kot ravno v prijaznem WAUSAUKEE, WIS., kjer je trg eden najboljših in kjer se da vsak farmarski pridelek brez vsake tezaye speči\ti v j denar, kjer je podnebje slično podnebju v stari obmovinT, torej tudi najbolj rojakom prija; je zdravo in ugodno. Zapomnite si: MRZLICE in ŽIVINSKE KCGE tu ni. Zemlja je rodovitna in dobra, lega iste jt- ravna, po neka te rili krajih manj ali več valovita. Kamenja in močvirja ni. Dva potoka tečeta skozi to zemljo. Mnogo studencev. Ravno isti poljski pridelki kakor v starem kraju rastejo tu- kakor tudi sadje in vinska trta. SUŠE in TOČE in VIHARJEV ni. Cena akru ostane še za ta 13-den od 15 do 20 dolarjev. Lahki kupni pogoji. Vsakemu kupcu povrnem vožnje stroške za sem in nazaj. Dolžnost me veže, da omenim, tla to zemljo prodaja SLOVENEC SLOVENCU in da posredovalnih čifutov ni med naiui. torej se z vsakim pogovorimo v materinem jeziku in vsakemu pokažem vsako ped zemlje, brez vsakih stroškov potem če zemljo kupi . maja ubi-1 : tega hlapca Caluto. Nekega dru-j gega hlapca, ki ga sumijo, da j< I ' umor izvršil, so že zaprli. Japcnec SiimEkcj,- ki je že v j več nit stih na Avstrijskem poli- j cijo v samoobrambni metodi j " džiu-džitsu" izvežbal. se je mudil te dni tudi v Mariboru iu policijo v obrambnem boju pod-i učil. V vseh večjih mestih se jt* japonska samoobraba "džiu-džitsu" dobro obnesla. Sutnakoj je v tem oziru pravi strokovnjak in mojster. Kcnkurz. Kakor smo poročali i ie razglasilo okrožno sodišče v Mariboru nad premoženjem Kristjana Unterkoflerja konkurz. Kmalu po otvoritvi konkurza je neznano kam izginil. — V Gradcu je prišel v konkurz knjigotr-žec Jurij Bartsch. Nepokritih dolgov je 16,000 K. Bartsch j<' pred nekaj dnevi neznano kam 1 pobegnil. Obesil se je v Mariboru dne 14. maja zjutraj trgovec Reicheu-berg. Mož je prišel v slabe gospodarske odiiošaje. pa si vzel živ- j Ijenje. Tudi dva njegova brata sta s samomorom končala. ROJAKOM v Pennsylvaniji in W. Virginiji NA ZNANJE. Rojakom v Pennsylvaniji in j West Virginiji naznanjamo, da j jih obišče naš novi potnik ■ ŠAHI ■ i Mr. LEO ŠTRUKELJ, ki je zastopnik Slovenic Publishing Company in pooblaščen pobirati naročnino za list "Glas Naroda", kakor tudi druga naročila. Vedno in povsodi so šli naši rojaki na rofeg našemu potiliku in pa lepo sprejeli, zato smo u-verjeni, da bode tudi- novemu 1 potniku na prvem potovanju ta- - ko. Rojaka našega novega potni- - ka kar najtopleje priporočamo. I Slovenic Publishing Co. »reiskuje in bomo svoječasno več j [mu očali. Nesieča. Dne 16. maja ponoči je šel gledat v Cirčičah pri Kralju hlapec posestnika, po doma-'•<• pri 1'esnju, v hlev k živini. Ko približa h kobili, udari ga la > kopitom s tako silo v prsa. da , je takoj obležal in drugo noč u-nrl. : Preprečena avtomobilska nesreča. Na binkoštni ponedeljek! jh 11. zvečer so neznani zlikovci J ; v Trati pri Škofji Loki položili j-icdem metrov dolg tram čez tie-j' '.elno cesto. Ob istem času je »pri- j . k'l od postaje Škofja Loka avto-i mobilni omnibus s sedmimi ose-1 oami. Dvanajst metrov pred tra-ji iiom je šofer zapazil oviro ter še uavočasno ustavil avtomobil. Na plesu. V gostilni Mihe Re-1 [>ovška v Prelogah je bil 18. maja ples. Anton Kopina in Anton sribar z Bregovskega sta bila na nekatere fante in posebno na Janeza Tisot jezna. Podstavljala sta jima nogo in tako se je začel prepir. Kopina jih je dobil po grbi in tudi Šribar bi jih bil dobil, ako bi ne bil zbežal. Kopina mu je kmalu sledil; čez malo rasa pa se vrneta. Šribar oborožen s samokresom. Ko je bilo vrvenje ; v sobi najhuje, se je Šribar pokazal na vratih in sprožil strel na Tisota. Tisot se je v glavo zadet zgrudil. Kopino in Šribarja so prijeli in odvedli v zapor. Tisot je težko ranjen. PRIMORSKO. Oproščena merilka. Porotno j sodišče v Roviuju je oprostilo kmetico Antonijo Lanzo, ki je zabodla Petra Zaninieha, svojega bivšega ljubimca, iz maščevanja, ker jo je zapustil, z nožem v prsi in mu vrgla v obraz steklenico vitrijola, vsled česar je Zaninich umrl. Vlcm. Neznani tatovi so vlomili v Piranu v hišo posestnika /•■chini in so odnesli več dragocenosti in nekaj denarja v skupni vrednosti 1185 K. O vlomilcih nimajo nobene sledi. Sleparski trgovci. Pred tremi meseci so zaprli na Reki. kakor smo že poročali, trgovca Naglica. k» r je bil na sumu, da je izvršil več sleparij. ki presegajo svoto 300,000 K. Uvedla se je obširna preiskava, katere posledica je bila dosedaj ta. da so 13. maja aretirali kot Nagličcva sokrivca njegova sorodnika trgovca z deželnimi pridelki Nadaliča in Ber-lica. Ponesrečen obmejni crožnik. ]/. Kotorja poročajo, da je padel bi uro Ježevice pri neki patruli raz visoko skalo obmejni orožnik stražmojster M. Bendl. pri čem e dobil težko rano na glavi. Po § 305. kaz. zak. Absol vi rani gimnazijce Alojzij Sedej je bil klican pred okrožno sodnijo, obtožen, da je v gostilni Ventili v Gorici dne 2. decembra lani kričal: "Živijo Srbija!" in "Dol Avstrija!" Zapletena sta bila v to ree še dva druga mlada gospoda. ki sta pa že opravila s policijskim " PHigelpatentom". Sedej je prišel še pred sodnijo goriško. Zaslišanih je bilo več prič, dognalo jiii se ni, da bi bil Sedej rt s zagrešil, česar se ga dolži. Nekateri so slišali klic: "Dol av!". pa niso vedeli, ali: dol avtomobil ali Avstrija. Sedej je bil oproščen. Državno pravdništvo je podalo pritožbo ničnosti. KRANJSKO. Umrli so v Ljubljani: Majda Fabiani, hči trgovskega sot rudnika, 10 mesecev. — Janez Balantič, delavec, 59 let. — Matija Češnovar, bivši mizarski pomočnik 56 let. Ženska se ubila. Marija Jakopič, po domače Šuštarea iz Male vasi, župnije Jezica, je šla dne 1«. maja v gozd po steljo. Pri tem je padla z voza in je bila v istem trenutku mrtva. Mrtvo so ^ pripeljali na dom. Aretacija. Na Glincah je gostilna pri Bursktm taboru, kjer stanuje tudi tam dobro znani čevljar Fran Šusteršič. Dne 16. ma a je z gosti na dvorišču ba-lineal in ker je napravil premalo "šišk". je prišel domov nekaj zlovoljen in začel tudi doma ba-lincati, toda ne s kroglami, marveč s pohištvom. Napravil je pa toliko "šišk", da v stanovanju vse navskriž leži 1er da je prišla ponj i>olieija. V kuhinji je razbil i kuhinjsko opravo. Stoli. miza. o- j mart*, to je šlo vse v "franže "J Ta aretacija je. napravila na Glincah pravo senzacijo in še danes hodijo, posebno še delavke iz tobačne tovarne, gledat te "jeruzalemske razvaline". Umrli sc v Ljubljani: Alojzij Sušnik, sin tesarja in hišnega po-, sest n i ka, 11 mesecev, — Ignacij Koščak, poljski dninar. 25 let. —1 Marija Jenko, delavčeva žena ^4 ' let. — Josip Strupi, železniški u-| službenec v pokoju. 70 let. — Josip Pertekelj. posestnik 37 let.— Simon Anderlich, južne železnice strojevodja v pokoju, 66 let. Umrl je v Podbrezjah Josipi Jeglič, c. kr. davkar v pok. Obesil se je dne 10. maja pop. 50 let stari, oženjeni kočar -Josip! Srebrnjak v Šenčurju, ki zapu-l šča 121ctuo hčerko. Srebrnjak je j bil duševno zmeden. Samomor. V Idriji se je v noči! od 18. na 19. maja v svojem sta-j novanju obesil na hlačni pas 25-j letni rudar Ivan Krapš. Usnjati pas je bil pritrdil na omaro, in sicer tako nizko, da se je še s skrčenimi nogami dotikal tal. Ce bi se ga bilo preje našlo, bi se ga j bilo gotovo otelo smrti. Tako pa je mogel zdravnik konstatirati tej smrt vsled obešenja. Zdravnik je tudi izjavil, da je Krapš izvršil samomor v duševni zmedenosti vsled alkoholizma. Tako zahteva sovražnik ljudstva alkohol vedno več žrtev, a navzlic temu se ne more odvaditi žganjepitju. Poskusen samomor na Bledu. "Slov. Narod" piše: Registrirali smo vest, ki je bila priobčena v nekaterih nemških, pa tudi v slovenskih listih, o roparskem napadu na tehnika Cliiinaga na Bledu. Mi smo takoj izreki svoj dvom, da bil se moglo kaj takega zgoditi. Gotovi listi pa komaj čakajo, da bi mogli s takimi krvavimi vestmi škodovati ugledu na-šega prvega letovišča. Kakor se kaže, je bil naš dvom popolnoma utemeljen. Tehnik Cliiinap je namreč — kakor nam poročajo z Bleda — zapravil in zaigral precejšnjo svoto denarja, ki mu ga je zaupal njegov oče. Ker pa se je zbal očeta, se je poskusil usmrtiti ter fingiral roparski napad. Rana je menda tudi precej lahka. Čudno pa se nam zdi, da se gotovi listi prej ne informirajo, predno prineso tako krvavo senzacijo, ki le škoduje. M Zadeva se zdaj Jugislovanska ^^^ ^8(lnota Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik IVAN GERM, 607 Cherry Way or Box 57. Br&ddock. P*. Podpredsednik: IVAN PRIMOŽIČ, Eveleth, Minn. Box «41. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn., Box 424. PomoSnl tajnik: MIHAEL MRAVINEC, Omaha, Neb., 12*4 So. 16th St. Blagajnik: IVAN GOUZE. Ely, Minn., Bo* 106. Zaupnik: ALOJ8 VIRANT, Lorain. Ohio, 1700 B. 2»th It. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J IVEC, Jollet, III., »30 No. Chicago I NADZORNIKI: ' ALOIS KOSTELIC, Salldo, Colo.. Box E3>. MIHAEL KLOBUCHAR, Calumet. Mich . 116 — 7th 3t. PETER SFEHAR, Kansas City, Kana.. 422 No. 4th B L POROTNIKI: TVAN KER2TSNIK, Burdine. Pa.. Box 1M. FRANK GOUZE, Chiuholm. Minn.. Box 715. MARTIN KOCHEVAR, Pueblo. Colo. 1218 Eller At«. V«1 dopiii T>aJ se pošiljajo na »lavnega tajnika, vse denarne poilljatve pa na glavnega blagajnika Jednote. Društveno glasilo: "GLAS NARODA". NOVICE IZ STARE DOMOVINE. I Pozor slovenski farmerji! I Vsled občne zahteve, smo tudi letos naročili večie Število pravih domačih K RA IV J S IC ! M KOS. I V zalogi jih imamo dolge po 65. 70 in 75 cm. Kose so izdelane iz* najboljšega jekla v zcani tovarni na Štajerskem. Iste se pritnliio na kosišče z linkcami. - Cena 1 kose je $ 1.1 O. -' Kedor naroči <> kos, jih dobi po $1.00. V zalogi imamo tudi klepalno oredje iz finega jekla ; !-■ 11 -......---" — cena garnituri je $1.00. — Pristne "Bergamo" brusilne kamne po 30c. kos. Pri naročitvi nam ie naznaniti poleg poštne postaje . tudi bližno velcznišk-j. 2 Naročilu priložiti je denar ali Postal Money'Order. § Slovenic Publishing Co. £ 82 Cortlandt Street, A* New York, N. Y. j MESTNI HRANILNICI LJUBLJANSKI i » ± v Ljubljani v Prešernovi ulici št. 3Jpranjsko. I Denarni promet koncem leta 1912 je znašal nad .... 6BO milijonov kron. | Hranilnih vlog nad Rezervnega zaklada nad | 42 milijonov kron. 1,300.000 kron. ¥ Sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po i 41b°io $ brez odbitka: J) Nevzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vloŽne knjižice dru- jS gih denarnih zavodov kot gotov denar, j X Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina Ijubljan- \r ska z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, i ijl ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi izključena vsaka spe- i ^ kulacija Z vloženim denarjem. xt Zato vlagajo v to hranilnico sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, župniiČa | cerkven, in občine občinski denar. Tudi iz Amerike se nalaga največ denarja v to hranilnico. ' Naš dopisnik v Zjed. državah je že več let I F* RAIN K SAKSER, | 82 Cortlandt St, 6104 St. Clair Ave., N. EL, I NEW YORK. CLEVELAND, 0. i. ^ • I Ml il il ~ il r^^ SW> • 7*l^ "» T^' 7* % 7*"* "*" M 7*"^ > 7" Ti' T*1> ■ iS^ž^VTrSrS^žTH •.sS^^r^TB GLAS NARODA, 3. JUNIJA, 1913. I Pismouk« Milan Pngelj, ■, I. Tisti človek, ki gre po Nikolajevem mostu, ki je star. suh. globoko zamišljen in ima sivo špieasto brado, je vpokojeni gimnazijski profesor Andrej Šeetinar. Filolog i je. Zdaj na stara leta preobrača I stare knjige in toliante, pa stika v njih za takimi besedami, ki so kakorkoli zastarele, nekoč v rabi j obtičale in prišle popolnoma iz jezikovnega prometa. Vsake take najdbe je on nepopisno vesel, vendar sam v sebi. Ob takih prilikah hodi po svoji sobi gor in dol in misli in se na tihem zadovolja-va. Nima rad, če ga moti žena Ana in celo neljubo mu je. če se hoče z njim zabaviti njegova edinka, gospodična Marica. Mlada je. šali se vedno, govori stvari, ki 011 nima z njimi uikakega stika. Naenkrat nastane med njima istini-ta disharmonija. Ona pripoveduje n. pr. o najnovejši pariški modi, 011 pa je našel dvoje starinskih izrazov in jih meni priobčiti v prihodnji številki tistega mesečnika, ki ga urejuje njegov prijatelji Slovnica, etimologrja, slovniški pabcrki in pariška moda, to ne sodi skupaj. Šeetinar je dospel do ulice in hiše, kjer stanuje njegov prijatelj urednik. In ravno na pragu se je spomnil, da mu je izročila hčerka rdečo rožo za prijateljevega sina, ki je njen zaročence. Domislil se je, zdaj tiplje po žepih, pogleda okoli sebe. če mu ni ravnokar pa-la na tla. ali rože ni. Spominja se. da je bila zavita v tenek bel papir. A — morda je izprubil tudi rokopis! Ne! Rokopis je točno v malhi, a rože ni v nobenem žepu. Tudi v hlačnih žepih ne. V suknji je listnica, zadaj v hlačah de-" narniea, spredaj robec, sicer je prazno. "Saprament. saprament! A! To je sitnost!'7 se meni sam s seboj. "Kaj sem jaz za take stvari?! Naj si najame postrešeka !'' Govori tako, pa istočasno v mislih sklene, da je najbolje kupiti v bližnji cvetličarni enako rdečo rožo in jo oddati in o stvari molčati. Takoj stopi v prodajalno, kupi vrtnico in se napoti v prijateljevo stanovanje. Urednik stanuje v prvem nadstropju na ulico. Vdovec je. pri sebi ima svojo preprosto sestro in svoja dva sina. Mlajši je jurist, starejši suplent. Ta zadiiji je ženin profesorjeve hčere. Setra ga sprejme tako vljudno, kakor človeka, ki je že več kakor domač, torej vsaj sorodnik. "To je lepo!"' hvali po poti, ko ga vede v sobo. "To je krasno, gospod profesor, da ste nas obiskali. Kaj je lepšega za nas, kakor je vaš poset!'' Profesor je star iu suh. v hrbtu upognjen in zdaj. ko se je po stopnicah zasopel, neprenehoma maha po zraku njegova ozka, srednje dolga in špiČata brada. "Ste visoko!" pravi skoro brez glasu in privleče iz žepa v papirju rdečo rožo. "Tole je dala naša Marica za vašega Vladimirja!" Urednik je v sobi, debel je in močan in kadi kakor Turek. Čita rokopise iu tik njega stoji pleten koš, ki je visok kakor miza. "O!" pozdravi s košatim glasom. "Da si mi zdrav, prijatelj!" Vtane in krepko stisne roko. "Sedi in povej, kaj bo novega!" Profesor sede. malo pogleda po sobi, seže v malho in prične sukati po svojih koščenih in tenko-prstnih rokah droben rokopis. "Posrečilo se mi jc nekaj najti!" pravi. "Je posebno etimološko jako zanimivo. Tukajle, prosim: Paberki. Kaput enoinoseindeseti. Tudi se mi je zdelo potrebno opozoriti čitatelja, da sem o podobni stvari raspravljal že v istem mesečniku. Zato sem pristavil: Glej istega letnika številko peto! lipam, da bos lahko porabil že v prihonjem zve&ku!" "lfvaia ti!" odgovarja urednik s košatim glasom. "To je gotovo, da rad porabim in da sem vselej vcaol, kadarkoli prejmem kaj lz tvojega peresa. Vendar je gradivo za to številko že določeno, že v tisku, torej vidiš, da bo skoro treba odložiti tvoj cenjeni pri-»pevek na drugi mesec!" "Ne vem, ne vem, kako bi bilo! ' maje profesor drobno glavico in razlaga s suhim glasom. "Če me ne bo posebno prijela naduha in srčna napaka, dogotovini v kratkem daljšo alovniško stvar (gospod profesor dvigne desuo roko ».»tegnjenim palcem in jo začne tresti v zraku), ki je ja-ako važna! Tiče se kočljivih orto-gralskih napak, ki so jih zanesli nekateri mlajši prisatelji v naš književni jezik. Stvar bo najak-tuelncjša!'' "Res, prijatelj moj" govori debelo urednik, jaz sem v zadregi! Da bi bil prišel ti dva dni pre- — ali tako so stvari v tisku." Profesor opre desni komolec ob mizni rob, položi dlan nad oči in maje s čelom sem in tja. "Slabo slabo!" govori. "Jezikoslovec treba, da je vedno čuječ. Kakor mornar, ki čuje na barki, tako naj varuje on našo jezikoslovno ladjo. Ali če mu niso dane možnosti, če se ga zadržuje pri netočnem objavljanju, ali če se zapostavlja njegovo delo spričo drugih beletristieuih spisov--to, moj dragi, ne bo rodilo sadov!" Profesor umakne roko. brezbarvne ustne za sivimi brki so suhe in sliene nagubanemu papirju, in po vsem obrazu mu leze piker smehljaj. 'Je križ!" vzklikne urednik, kakor bi se kregal in potolče z debelo pestjo ob uiizo. "Težava je to. biti dandanes urednik. Vsak sotrudnik ima svojo stvar za najvažnejšo. Novelist novelo, pesnik pesem, slovničar slovnico, kritik kritiko! Vi ste iz enakega testa! Pri moji veri!" Na profesorjevih licih se jc pokazalo na vsaki strani tam. kjer rasto pod očmi prve sive dlake, dvoje ali troje kapljic črnikasto rdeče krvi. Nenadoma je vstal in izprcgovoril: "Če bi ti bilo moje sodelovanje odveč, prosim te, bilo bi mi jako žal, ali jaz bi moral--" "Ne, ne! Ne sodi napačno!" hiti urednik, vstane naglo, posadi profesorja nazaj na stol, vzame iz njegovih rok rokopis in ga prične takoj citati. "Jaz ti ustreženi na vsak način." in mrmra za se. "Če gre samo za to", prične profesor z rezkim patosom in s tresočim glasom, "da ti meni list režeš iu ne za znanstveno, za špecielno filološko pridobitev, po-lemiakeni mi ni mogoče drugače, kakor da — hm, hm--" 'Ali — saj si vendar človek!" rimi in ga miri urednik. "Ne štej besedam zob, duša prijateljska, kdo te je mislil žaliti? Gre se tukaj --" "< isto krivo!" seže naglo vmes profesor. "Gre tukaj itd. Brez 4 se'!" "Torej naj gre za karkoli!" bobni urednik in zasopljen glasno diha. "Da bi tebe kdo mislil žaliti. za to gotovo nc gre! Čakaj, da prečit am. pa neseni takoj v tiskarno!" ' Urednik se nasloni z levim komolcem na mizo, z levo dlanjo podpre svojo teško rdečo in debelo glavo, v desnici drži dolg rdeč svinčnik in čita rokopis. Profesor strmi vanj iu po trepalnicah. brkih krog ust in koncih prtov se mu pozna, da je vznemirjen. Trepalnice utripljejo. kakor bi poskakovale, brki se stiskajo in raztezajo, zbližujejo in redčijo, konci prstov poraajujejo in vztre-petavajo. Zdaj je urednik nenadoma privzdignil desno roko, uprl rdeči svinčnik v rokopis in — profesor se je naglo dvignil in razprl oči — napravil iz čisto pravilnega in umestnega podpičja dvopičje. Pri tem ni črhnil hesede, položil roko nazaj k robu in čital dalje. Profesorju je zardelo levo uho, kakor bi ga zavil v škrlat. Na čelu nad desnim očesom se je pojavila naenkrat ostra in trpka zareza. ki je dozdaj sploh ni bilo opaziti. I rednik je zopet dvignil svinčnik in ga mahoma zapičil v rokopis. Profesor se jc vzpel še više. život se mu jc stegnil kvišku, kakor bi bil iz gumija, rame so se dvignile skoro do srede glave. P rednik je napravil iz vejice piko. prečrtal "in", pa pričel naslednjo besedo z veliko začetnico. Tiste kapljice krvi, ki so se bile pokazale pod profesorjevo kožo med prvimi sivimi kocinami pod očmi, so se povečale in nekako razlezle po žilicah, ki so se predle dalje protin nosu kakor rdeča pajeevina. Konec nosa je bil zlasti gosto preprežen iu skoro popolnoma rdeč. Tudi desno uho se je pričelo razgrevati. Urednik je obrnil zadnji list, pa zopet nepričakovano zabodel svoj rdeči svinčnik v rokopis. V drugo je napravil i2 vejice piko, prečrtal besedico "ker" in napravil iz odločno pravilnega oziral-nega stavka glavni stavek. Nastopni besedi je zapisal v liko začetnico. Profesorju je bilo v tistem tre-notku, kakor bi ga oblili s kro- Hamburg-American Line. ^^ i Edina direktna proga med NEW YORKOM in HAMBURGOM, PHILADELPHIO in HAMBURGOM, BOSTONOM in HAMBURGOM oskrbljena e parniki na dva vijaka: Kaiaeris Aagastc Victoria, Amerika, President G rut, Presideat Lin cola, Clevelaad, Cisciaaati, Pretoria, Patricia, Peaatjlraaia, Graf Yaideme, Prt«x Oskar in Prim Adalbert, katerim sledi v kratkem nov parnik na štiri vijake in turbino IMPKRATOR 910 čevljev dolg, 50.000 ton, največji par- nik na svetu. Izvrstno poslovanje.— Nizke cene. — Dobra postrežba. Za vse podrobnosti obrnite ee na: I Hamburg-American Line, 41-45 Broadway, New York City ali lokalne agente. Pozor, rojaki! - ^■flMH^.*« Dobil Mm te I M - '7 JP^SHPH^k* Washington* i f -CHI za svoje zdra- , ftvUa-1£eri*lno i 1 tlKO* " zJHaViU i Jar|» 2*7 ^^ n^V prava in ko- JB^^jBr "po dolgem .HBi^Hh^ xasn ae mi — ^isrečllo iz j najti pravo __ Alpentinkta- /ro in Pomado . orool Iznada-•^^^iSBSzX"-'-'-n ju in za rast j las.____.______. ni bilo, od kate- re »mJHm In lauKim gnati ln dolgi Lslie resnlS-no popolnoma fmitejo ln ne bodo več Upadali, tor ne osiveli. Ravno tako možkim v 6. tednih krasni brki popolnoma zrastejo. Keamatlzem v rekah nogah In kriilith v 8 dneh pcpolnoma os. dravim.karte očesa bradavice, potne noge ln ose-bHne a« popolnoma odstranijo. Da je to resnica Janrffan a $600. Pilita po cenik katerega no&ljem saatadn. m ,. JAKOB VAHClC P. O. Box 69 Cleveland, a HARMONIKE bodisi «mkot$nekoli vrste isdelujem m popravljam po najnižjih cenah, a delo i i trpežno in zanesljivo. V popravo sane- 1 sljivo vsakdo poSlje, ker sem Se nad 16 let takaj v tem pnslu m sedaj v svojeir lastuem domu. V poprave« namero kranjske kakor vse druge harmonike te računam po delu kakorino kdo zahteva brez nadaljnlh vprašanj. JOHN WENZEL. 1017 E. 62ndStr.. Cleveland, O VAŽNO ZA VSAKEGA SLOVENCA! Vsak potnik, kteri potuje skozi 1 New York bodisi v stari kraj ali i pa iz starega kraja naj obišče j PRVI SLOVENSKO-HRVATSKI H OT H L AUGUST BACH, 145 Washington St., Now York, Corner Cedar St. Na razpolago so vedno čiste sobe in dobra domača hrana po nizkih cenah. rnnm^m^mtfmn«)! Zemljevid balkanskih držav je dobiti po 15c. komad. ! Slovenle Publlahlnji Company, 82 Cortlandt Street, New York poni. Iz senc mu je skočila na vsaki strani palec debela črna ži-lu, ves obraz so razrile emerue brazde, oba ušesa sta žarela kakor v ognju, obe rami sta pali o-benem navzdol in pokazal se jv nenavadno dolg vrat, kakor zvezan iz trdih in rjavih žil. Mahoma j<* vstal, strgal rokopis izpred urednika, zgrabil klobuk in hlastno odhitel iz stanovanja. | i To se je zgodilo ravno nekako ! okoli pete ure popoludue. Vladi-| mir je bil že prišel iz šole in j«1 hodil po sosednji sobi. jurist Dra-gotin je igral klavir in teta Agata j«' žvenkljala v kuhinji z žlicami in pripravljala kavo. Profesor Šeetinar je pri svojem odhodu glasno loputal z vrati, vsi ljudje v stanovanju so ga culi, prišli v icospodarjevo sobo in izpraše-vali po vzroku. (Dalje prihodnjič.) »HtLiiilaL llfcii.^ RED STAR LINE; Plovitba med New Yorkom ui Antwerpom. Redna tedenska zveza potom poštnih parnikov z brzoparniki na dva vijaka. LAPL^AND KROONLAND FINLAND VADERLAND 13,186 ton —12.018 ton ZELLAND 19,185 ton. Kratka in udobna pot za potnike v Avitrijo, na Ogrsko, Slovensko, Hrvatsko, Ln Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deželami je dvojna direktna železniška zveza. Posebno se še skrbi za udobnost potnikov medkrovja. Tretji razred obstoji od malih kabin za 2, 4, 6 in 8 potnikov. Za nadaljne informacije, cene in vozne listke obrniti le je na: RED STAR/UNE. NNE*Broi!r H5«ft5: ^feftsn^ M State Strwt. 219 St. Cliarlei Sirt*i. }]t Gwrr Str*! BOSTON. MASS. NEW ORLEANS. U. SAN FIUNClSCa CAL . N. W. c»r. W»,Wm»t»« ft U Ssll« JZ1 5». 3H Strast. SEATTLE. WASH CHICACO. ILL. MINNEAPOLIS, MINN. PH3^itir?A. T?.LLomsMo. -aaaffSssfec. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJ j VRČ. J T IN NAJCENEJŠI DNEVNIK i ■—--- - _ . I - ! C0MPAGNIE GENERALE TRANSATLANTIQUE. (Francoska parobrodna družba. Direktna črta do HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA in LJUBLJANE. Poštni Qkfiprei) parnllcl so>[ LA PHOVENCF" /LA SAVGIE" "LA LORRAINE" -PRANCE" »a dra vijaka MdnrUUs •stfnvtjskr ss Mrl tI^i I ~ ; •! | ^ ^^^^^^^^ I ^ Poštni parnlkl aoi "CHICAGO" « LA T0URAKE" "ROCHAMBEAU" "NIAGARA" Glavna agencija: 19 STATE STREET. NEW YORK. comer Pearl St., Cbesebronzb Ball d i if. Parniki odpiuieio od sedaj naprej redno ob četrtkik tx priituSb Hov. S7 North River in ob tobotih pa ix pristanišča 84 Nortk River, N. T. t FRANCE 5. junija 1913. t FRANCE 26. junija. •LA PROVENCE 12. junija. *LA SAVOIK o. julija 1913. °LA LORRAINE 19. junija. L A PROVENCE H>. julija 1913. POSEBNA PLOVITBA V HAVRE: •NIAGARA odpl. s pom. št. 57. dne 21. junija 1913. ob 3 popol. FLORIDE odpl. s pom. št. 84. dne 21. junija 1913. ob 3 popol. i *C11K'AG(> odpl. s poln. Št. r>7. 2*. junija 1913. ob 3 popoldne. caralki s ivezdo sstaaaiovaai ima}« pajav« vaiaka. Paniki i križem huje po štiri rijaka Avstco« Ain^rikansUa e rt31 ; preje bratje Cosulich \ »aioriDravneisa m aaicentlSa oarobroCna ena n suvence m Hrum iSov! parnix na av^ vijaka 'M*»ta«. WASBiMciow-^ul&rna vožnja xned New Yol kom, Trstom m vC«** *aZadr iutoT k* fiew Torto* m SK. fftj C«f > » * Vsi spodaj navedeni novi paro- TRSTA .......................................... $34.00 brodi na dva vijaka imajo LJUBLJANE .................................... 35 18 brezzicni brzojav: rekje ........................................... 34.00 ALICE, LAURA. ZAGREBA ....................................... 35.08 MARTHA WASHINGTON, KARLOVCA ..................................... 35.25 ^GENTINA, Za Martha Washington in Kaiser Franz Josef L stane $3.00 več. i II j HjA KAISER FRANZ' JOSEP L IL RAZRED do TRSTA ali REKE: Martha Washington in Kaiser Franz Josef I. $65.00, drugi$60 do $65. Phelps Bros, & Co., Gen.Agents, 2 Wa.hin«too stmt, new york narouns pnpovestl, !., U.. UX. In 4 arvezek. vaakl po —.29 Xa divjem zapadu —.go Ka bojišču ...Sfi Na Indijskih otokih —.30 Is'ajdent-ek —.29 Na Jutro vem —.36 Na preriji —.20 Našel jenid _.20 Naselnikova hči —.20 Navihanci Navodilo za apisovanje raznih pisem —.76 Nedolžnost preganjana in povellčana —.20 Nezgoda na Pa lava nu —.20 Nikolaj Zrinskl —.20 Oče nai —.36 Odkritje Amerike —.40 O je tiki —.i® Pariški zlatar —.20 Paajeglavcl i._ Pavli ha —.20 Petrosinl, znani N. T. detektiv —.26 Pod turškim tarmora —.20 Podobe iz misijonskih detel —.3« Pot spokornika ' —.40 Potop 92.00 Potovanje v Lili put —.20 Poslednji Mohlkanec —.20 Požigalec —.20 Pred nevihto —.20 PrihajaC ' —.30 Pregovori, prilike, reki —.25 Pri Vrbčevem Grogi —.20 Princ Evgen Savojskl —.20 Prst božji • —.20 Punčika _.20 Repoštev —.30 Revolucija na Portugalskem —.28 Ribičev sin —.16 RInaldo Rinaldlnl —.30 Robinzon —.40 Rodbina Polaneškilv, resnična povest 11.00 Roparsko življenje —.18 Rusko-japonska vojska 5 zvez. —,7£ Sita. mala Hindostanka —.20 Skozi člrno Imlijo —.26 Slovenski šaljlvee —.30 S prestola na morišče —.20 Stanley v Afriki —.2« Stezosledec —.80 Sveta Xotburga —.M Sveta Cenovefa —,2C Srečo! ovec —.2® Sanjska knjiga velik* —,3C Šaljivi Jaka —.2« Stoletna pratlka —.60 Strah na Sokolskem gradu. 100 zv. 6.— Šopek lepih pravljic —.20 Strelec —.20 Strahovalcl dveh kron —.gf Tegethof —.2« Turki pred Dunajem —.SC Tiun Llng —.20 Timotej in Filemon . • —,2( Tri povesti grofa . Tolstoja —.40 Trebušnlk na slov. Jugu —,3B Trije rodovi —.61 Uporniki —.36 Vohun —.80 Vojna leta 2000 —.20 Vojska na Turškem —.36 V snegu sama —.40 V delu rešitev —.20 V gorskem zakotju —.20 Vrtomlrov prstan —.24 VoSčllni listi —,2C Veliki trgovec —.36 V srca globini —.80 Žalost in veselje —.46 Zadnl grof celjskt —.«0 Za kruhom > —.CZ Za tuje grehe —.60 Zlate jagode —.10 Življenja trnjeva pot —.36 Življenjepis Simona Gregorčiča —.60 Z ognjem in mečem 2.— Zmaj iz Bosne —.60 Zeninova skrivnost —.20 Krasni roman "Prokleta": 1. zv. Prokleta, -2. zv. Volčji ubjalec 3. zv. Na pokopališču v Fremlcourtu . 4. zv. Skrivnosti starega Mardochea 5. in 6. zv. Ugrabljeni groflč 7. in 8. zv. V kamnolomu. Cena vseh 8 zvezkov 1.80 SPILMANOVE POVESTI: 1. zv. Ljubite evoje sovražnike —.2» 2. zv. Maron krščanski deček —.26 3. zv. Marijina otroka —.80 4. zv. Praški Judek _.2» 5. zv. Ujetnik morskega roparja —.26 6. zv. Arumugan sin indijanskega kneza _.26 7. zv. Sultanovi sužnji —.80 8. zv. Tri Indijanske poveatl —.jo zv. Kraljičin nečak —.ffl 15. zv. Zvesti sin __26 11. zv. Rdeča in bela vrtnic* —.10 12. z v. Korejska brata —.80 13. zv. Boj ln zmaga —.10 14. zv. Prisega huronskega glavarja —.80 15. zv. Angelj sutnjev —.26 16. zv. Zlatokopl —.80 17. zv. Prvič med Indijanci —.80 18. zv. Preganjanje indijanskih milijonarjev —.80 19. »v. Mlada mornarja — .80 TALIJA. Doktor Hribar — 20 Dve tašči ^..20 Idealna tašča —.20 Ne kliči vraga _.30 Nemški ne znajo —.20 Pot do srca _.20 Prvi ples _.20 Putlfarka _ Raztresenca _.20 Revček Andrejček _.40 Rokovnjači. narodna Igra —.40 Starlnarlca _.20 Trije lički _.so V medenih dneh — Zupanova Micka —.20 RAZGLEDNICE: Newyor#ke, ■ cvetlicami, humorlstič-ne, božične, novoletne ln velikonočne po komad —.OS ducat po _.10 Narodna nošnja tn mesta Ljubljane, ducat po —.M Z slikami mesta New Torka po —.06 Razne svete podobe po —.OS ducat —U Album mesta New York * krasnimi slikami mesta —.IS ZEMLJEVIDI: Avstro V Ogrske, mali —.10 Avstro-Orfske. vesaa —50 Kranjske dežele, mali --10 Združenih držav. maM —.10 veliki — Evrope, vezan —.60 Gorenjske s novo bohinjsko ln trti- tko železnico —.2f Celega sveta —.SS Balkanskih driav —.11 Zemljevidi: New York, Colorado. IThnoIa, Kansas. Montana, Ohio, Pennsylvania la West VlTKinla. vnk 25 c komad- = Cenik knjig, = kateri se dobe r zalogi Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt St, New York, N. Y. MOLIT VENIKI: ( DUŠNA PASA, vezana t—.8« z zlato obrezo ^•""''i POT K BOGU, elegantno v šagrin ! vezano L20' RAJSKI GJL-^SOVI —.40 Sv. URA, elegantno vezano 1.80 s zapono 1.30 SKltBl ZA DUŠO, elegantno vesano 1.2 s zapono 1.30 VRTEC NEBEŠKI, v platno vezano —.4 VODITELJ V SREČNO VEČNOST v platno vezano —.40 POUČNE KNJIGE: Abecednik slovenski —.26 Abecednik nemški —.25 Ahnov nemško angleški tolmač —.601 Domači zdravnik, vezan —.75 Domači živinozdravnlk —.60 Nemščina brez učitelja —.80 Grundrlss der slovenischen Sprache vezano 1,— Angleščina brez učitelja —.4» Mala pesmarica —.So Angl. slov. in slov. angl. slovar —.40 Prva nemška vadnica —.40 Katekizem veliki —.30 ! Prva računica —.80; Slovar slov. nemški (Janežlč - Bar- tel) nova Izdaja 2.60 Slovar nemško slovenski (Janetlč- Bartel) nova izdaja 2.50, Zirovnik, narodne pesnil, vezano, 1. 2. 3. in 4. zvezek vsaki po —50 Dobra Kuharica 2-60 J Hitri lacunar —.41» j Nauk o pčelarstvu 1.— Novi domovinski zakon —.301 Odvetniška tarifa —.40| Poljedelstvo —.601 Pesmarica, n&grobnlcs 1.—| Katekizem mali —.16 Pouk zaročencem —.70 Ročni slovensko-nemškl slovar —.40 Schimpffov nemško-slovenski slovar 1.20 Schimpffov slovensko-nemškl slovar 120 Slovensko-angrlfbka slovnica $1.00 : Splsovnlk ljubavnih pisem —.401 Spretna kuharica $1.25 Trtna uS in trtoreja —.40 Zbirka domačih zdravil —.DO Zbirka ljubavnih pisem —.80, Popolni nauk o čebelarstvu 1.— Slovenska pesmarica, I. In U. zvezek, vsaki po —.60, Umna živinoreja —.50 Umni kmetovalec —.60 Zgodbe sv. pisma —.50 ; ZABAVNE IN RAZNE DRUGE; KNJIGE. Andrej Uofer, —.20j Avstrijska ekspedietja —.20i Avstrijski Junaki, broi. —.70 vezano —.90! Baron I.audon —.30, Baron Trenk —.20 Bele noči.... —.20; Belgrajskl biser —.16! Beneška vedeževalka —.20, Beračeve skrivnosti sto zvezkov 0.—j Beračica —.201 Bitka pri Visu —.80 Bojtek —.101 Boj za pravico —.361 Božični darovi —.16 Bucek v strahu, burka —.26 Riirska vojaka —.26 Cur In tesar —-80 Ccrkvica na skali —.16 Cesar Fran Josip - —.20 Ciganka —.20 Ctganova osveta —.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov K.— Cvetlna borograjska —.40 Cvetko —.20 Ca s je zlato —.26 Človek in pol —.80 Črni bratje —.20 Dama s kamel Jami 1.— Darinka mala Crnogorka —20 Dcteljica Svljenje treh kranj bratov —.20 Deset let v peklu —.80 Dcvica Orleanska —.30 Don Kižot —.20 Doma in na tujem —.20 Dobrota in hvaležnost —.60 Dve povesti —.201 Eno leto med Indijanci —.20 Erazem Pred jamski —.20 Ev 9 ta h tja, dobra hči —.20 Fabiola —.36 Fra Diavolo —.26 George Stephenson, oče železnic —.25 Grof Radecki —.20 Grofica beračica, sto rveskov 4.— Gozdovnik, 2 zvezka —.80! Grlzelda —10: Grof Monte Cfisto $3.60 [ Hedviga, bandltova nevesta —.20, Hlldegarda — .201 Hlapec Jernej —.60 HIrlanda —.20 Ilubad, pripovedke. I. In II. svezek po —.20 Ilustrirani vodnik po Gorenjskem —.20 Izdajavec —.36 Islandski ribič 1 — Islet v Carigrad —.20- Izdajalca domovine —.20! Ivan Resnicoljub —.20! Izanami. mala Japonlca —.20 [ Izidor, pobožni kmet —.20 Jama nad DobruSo —.201 J arom U —,20f Jazbec pred sodni Jo ...60 Jirtnlkovl otroci —.60 Jurčevlčevl zbrani aplsl 5. V vojni krajini $1.00 j 6. zv. Moč in pravica $1.00 t 7. zv. Lepa Vida $1.00 I 8. zv. Bela ruta bel denar $1.00 | ff. zv. Med dvema stoloma $1.00 , 10. zv. Rokovnjači, zgodovonskl ro- man $1.00 11. zv. Veronika Desenička $1-00 Kaj se Je Marku sanjalo —.20 Katastrofa Tita.nU«. —.40; Kraljevič in berač, —,1»| vezano —. t Kako postanemo stari —3o Kako se je pijanec lzpreobrnll —-SO Kraljica Draga —.20 KrlStof Kolumb© —.20; Križem sveta —-St. Krvna osveta —.15 Knez črni Jurij —.20 Krvava noč v Ljubljani —.40' Lažljlvl KUukec —.80 L>eban. sto beril —-20 Ljubezen ln malčevanje, 102 svet. S,— Makadmlljan —.20 Wall vsesnaloc —.*) Marjetica -M Marija hH polkovs — Z9 Materina Srtev ' —.SO Mati. sodjalen romat L— Miki črva Zala ^ —# Mir bo*JI —T Mirko Pottanjakovlfi — Mladi samotar —.lil Močni baron Bavbar —-3S Mrtvi ffostae —.» MusoUco —.»»i Na različnih potih —-»I _____j L. ______4— If! Opomba: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodi« ▼ gotovini, poštni nakaznici, ali poStnih znamkah. Poitnina ie pri noh cenah *e vračnaama. .......