Poštnina plačana v gotovini!
Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6, telefon 72 082. — Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik Anton Pačnik. — Izhaja vsakega 20. v mesecu. — Žiro račun: številka 5012-3-60. — Cena 1 dinar. — Tisk: Tiskarna PTT v Ljubljani
Oiieui'jtti
Leto XII. — št. 1 Domžale, 20. januar 1973
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE
Naredili smo prvi korak za rešitev stanovanjskega vprašanja
ni snnm^nm n fin^n^i      ™ i*».jfu____. .
Podpisan je samoupravni sporazum o financi ranju stanovanjske gradnje, družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu in obveznem združevanju sredstev za kreditiranje stanovanjske gradnje.
Konec decembra lanskega leta je bil v dvorani skupščine občine podpisan samoupravni sporazum o višini minimalne stopnje za financiranje stanovanjske gradnje, družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu in obveznem združevanju sredstev za kreditiranje stanovanjske gradnje v tekočem srednjeročnem planskem obdobju do leta 1976.
Ni dvoma, da Je ta dogodek posebnega pomena za našo občino. Ko ocenjujemo dosežene rezultate pri urejanju sistemskih pogojev za hitrejšo, kvalitetnejšo in cenejšo stanovanjsko gradnjo, ne delamo to zaradi tega, da bi poudarjali vložene napore in ugotavljali, da je do sedaj opravljeno veliko dela. To delamo predvsem zato, da bi objektivno vrednotili tisto, kar je doslej narejenega na tem področju, da realno ugotovimo, koliko smo bliže zastavljenim ciljem razvoja stanovanjske gradnje v naši občini do leta 1976. Republiška zakonodaja je naložila občinskim skupščinam, da do konca preteklega leta sprejmejo občinske odloke s področja stanovanjskega gospodarstva. Lahko rečemo, da je naša skupščina pravočasno in uspešno opravila to nalogo.
S podpisom samoupravnega sporazuma o financiranju stanovanjske gradnje, družbeni pomoči v stanovanjskem In obveznem združevanju sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve, ter sprejetimi odloki v zvezi s tem so ustvarjeni materialni pogoji za obsežnejšo in hitrejšo stanovanjsko gradnjo.
Posebej moramo poudariti, da so sprejete rešitve odprle ugodnejšo perspektivo za reševanje stanovanjske problematike predvsem tistih kategorij prebivalstva, ki pod dosedanjimi pogoji niso imeli perspektive za ureditev stanovanjskega vprašanja v doglednem času. Pri tem moramo ugotoviti zelo dober odziv javnosti, veliko zainteresiranost in veliko stopnjo solidarnosti tudi tistih, ki že imajo rešen stanovanjski problem. Lahko rečemo, da je naša organizirana samoupravna solidarnost tokrat prišla še posebej do izraza, kar najbolj potrjuje število podpisnikov samoupravnega sporazuma In sprejeta 7 % minimalna stopnja prispevka od bruto OD za stanovanjsko graditev, 30 % stopnja prispevka za solidarnostni sklad od minimalne stopnje in 25 % stopnja za obvezno združevanje sredstev za kreditiranje  stanovanjske  gradnje, od minimalne stopnje.
Ob tem naj povemo še to, da je na vseh forumih in organih gradivo za javno razpravo s predlogi doživelo podporo, kar vse kaže, da se realno zavedamo položaja oz. velikega stanovanjskega primanjkljaja in potrebe po pospešenem razreševanju tega vprašanja, kljub še drugim velikim težavam, ki spremljajo našo dejavnost in življenje. Ni odveč, če povemo, da je veliki del udeležencev javne razprave ugotovil, da stanovanjski problem nI le socialni pač pa tudi ekonomski.
Ne Idealiziramo stanja. Priznati moramo možnosti, da Je republiška zakonodaja prispevala k temu, da je odziv pri podpisu samoupravnega sporazuma bil zelo velik. Republiška zakonodaja s področja stanovanjskega gospodarstva namreč določa, da morajo občinske skupščine sprejeti odloke o prispevnih stopnjah za stanovanjsko gradnjo, družbeno pomoč In obvezno združevanje
za kreditiranje stanovanjske gradnje za tiste organizacije, ki ne pristopijo k samoupravnemu sporazumu. Ta zakonska novela, ki je uveljavljena na področju stanovanjskega gospodarstva, je posebnega pomena za to področje in tudi za druge samoupravne sporazume. Preprosto gre za to, da se nam ni treba sporazumevati o tem, ali bomo pristopili k nekemu samoupravnemu sporazumu ali ne, pač pa ali so potrebe po sredstvih realne in v kakšni meri smo jih sposobni kriti.
To je potrebno tako na nivoju republike, kot tudi na nivoju občine. Lahko ugotovimo, da je materialna baza za financiranje stanovanjske gradnje urejena, da so izdelani ali v izdelavi zazidalni načrti in načrti objektov, da se vzporedno ureja vprašanje stavbnih zemljišč itd.
Najvažnejša naloga za realizacijo srednjeročnega plana stanovanjske gradnje — ki predvideva izgradnjo ca. 2000 stanovanjskih enot do leta 1976 — pa je pospešitev obstoječega dela, ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti, ustanovitev solidarnostnega sklada. Formirati moramo organe, ustanoviti tehnično službo za to področje, doseči določeno stopnjo integriranosti interesov, sredstev in kadrov, zagotoviti vpliv interesentov na število, kvaliteto, strukturo, cene in roke gradnje stanovanj itd.
TI problemi pa niso le šansa za preizkus naših sposobnosti, pač pa pogoj za dosego zastavljenih ciljev. To je naša odgovornost. Ta pa je velika, kot je velik in human cilj.
dipl. oec. Ćedomir Deletić
Vse občane vabimo na SLOVESNO OTVORITEV OSNOVNE ŠOLE ŠLANDROVE BRIGADE, ki bo na dan slovenskega kulturnega praznika, dne 8. Februarja 1973 ob 10. uri v Domžalah na Bistriški cesti.
Dedek Mraz v domžalskem vrtcu
CENTRALNI KOMITE ZKS O KOMISIJAH ZA UGOTAVLJANJE IZVORA PREMOŽENJA IN DELAVSKI KONTROLI
PREGLED DEJAVNOSTI VODSTVENIH ORGANOV ZVEZE KOMUNISTOV V OBČINI DOMŽALE PO 3. OBČINSKI KONFERENCI ZKS
Na 31. seji CK ZKS so bile sprejete tudi pobude s pomočjo katerih naj bi okrepili zaupanje v Zvezo komunistov, kot tisto moralno in politično silo, ki se dejansko bori za socialistične samoupravne odnose in moralnopolitično trdnost družbe kot celote.
V teh prizadevanjih bodo imeli posebno vlogo člani ZK in drugi, ki so na odgovornih položajih, pri čemer bodo lahko uspešni le, če so tudi v moralnem, zlasti v materialnem pogledu neobremenjeni, skromni in pošteni.
Nosilci družbenih funkcij, komu-nisti-funkcionarji, vodilni delavci, zaposleni na odgovornih položajih v raznih organih družbene kontrole naj zato najprej predlože komisijam za ugotavljanje izvora premoženja evidenco svojega premoženja, je sklenil Centralni komite.
Namen prijavljanja premoženja je, da se pri vseh navedenih ugotovi premoženjsko stanje in neoporečnost in zaščiti pred neupravičenimi napadi, tiste pa, ki so se materialno okoriščali in zlorabljali svoj položaj pa da odstranimo s teh delovnih mest in funkcij. Komite občinske konference bo zahteval, da komunisti na vseh vodilnih mestih najprej predlože komisijam za ugotavljanje izvora premoženja, evidenco in podatke o izvoru svojega premoženjskega stanja ter da tako narede zgled tudi za vse ostale nosilce funkcij in nalog v organih družbene kontrole. Ko-
mite bo na seji tudi določil na kakšen način naj poteka ta akcija.
Centralni komite je na 31. seji posebej opozoril tudi na potrebo uvajanja delavske kontrole, kot sestavnega dela samoupravljanja delavcev. Treba je omeniti, da je bilo uvajanje delavske kontrole sprejeto v akcijski program 3. občinske konference ZKS Domžale in da ta akcija v delovnih organizacijah že poteka. Stališče Centralnega komiteja je nedvomno obveznost, da sprejete sklepe o delavski kontroli dosledno uresničimo. Vse tiste, ki niso brali akcijskega programa občinske konference ZKS Domžale informiram, da delavska kontrola pomeni redno obveščanje samoup-ravljalcev o osebnih dohodkih vseh zaposlenih, dnevnicah, kilometrini, dodatkih in drugih vrstah osebnih prejemkov. Sem spada tudi informiranje o stroških reprezentance, reklame in drugih materialnih stroških, porabi skladov skupne porabe, stanovanjskih skladov, kreditov ipd. Samoupravljalce je treba redno obveščati tudi o gospodarjenju podjetja, dolgovih in drugih obveznostih.
Centralni komite organizacije ZK zadolžuje, da premagujejo odpore proti uveljavljanju kontrolne funkcije samoupravnih organov in drugih nosilcev kontrole kot instrumenta oblasti delavcev in samoupravljanja glede razpolaganja in trošenja ustvarjenega dohodka.
T. P.
Po tretji občinski konferenci ZKS Domžale, ki je bila konec oktobra 1972, se je nekajkrat že sestal komite občinske konference ZKS in komisije, ki so odgovorne konferenci ali komiteju. O čem so razpravljali na teh sejah?
1. Komite občinske konference ZKS Domžale je po konferenci najprej dokončno oblikoval akcijski program konference in ga poslal vsem zadolženim nosilcem in organizacijam ZK. V akcijo uresničevanja sklepov konference je šel komite skupaj z Občinskim sindikalnim svetom; tam kjer ni organizacij ZK, bodo nosilec akcije organizacije sindikata.
Skupaj s člani komisije za kadre se je komite udeležil sestanka organizacije ZK na upravi skupščine občine. Na tej seji so razpravljali o odgovornosti za vodenje davčne politike v občini in za nekatere nepravilnosti v davčni upravi. Poročilo o ugotovitvah lahko preberete v posebnem prispevku, ki je objavljen v tej številki Občinskega poročevalca.
Tik prod novoletnimi prazniki je komite že tudi razpravljal o izvrševanju akcijskega programa konference, ugotovil je, da je o tem slabo informiran in da bo potrebno v januarju ponovno sklicati posvet sekretarjev organizacij ZK. Na tej seji je na osnovi podatkov, kolikokrat je razpravljal o davčni upravi in politiki,  ovrgel kritiko.
da tudi komite nosi politično odgovornost za slabo stanje v davčni upravi.
2. Prvič sta se v novem sestavu sestali komisiji za organizira nost in razvoj ZK ter statutarna vprašanja ter komisija za idejflO-politična vprašanja, ki sta odgovorni občinski konferenci ZK.
Komisija za organiziranost jc sprejela sklepe, kako naj organizi ramo aktiv delavcev-komunistov ter aktive ZK v mladinski organizaciji in organizacijah za telesno kulturo.
Veliko zanemarjenost na idejnem področju v občini je ugotovila komisija za idejnopolitična vprašanja in nato sprejela okvirni program dela.
3. Od komisij, ki so pri komiteju sta najbolj aktivni komisija za koordinacijo političnega dela v kateri se predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine dogovarjajo o aktivnosti v prihodnjem obdobju ter komisija za kadre.
Na sejah prve komisije so se pogovarjali, kako bi v Domžalah okrepili srednje šolstvo (ustanovitev centra srednjega šolstva). Na komisiji za kadre pa so razpravljali o kadrovskih problemih na upravi skupščine občine ter dali mnenje k predlogu za izvolitev novega direktorja v Tosami oz. Traku.
T. P.
»Želimo več sodelovanja«
Občinski sindikalni svet je ob koncu preteklega leta organiziral posvetovanje z našimi delavci, ki so začasno zaposleni v tujini. Posveta so se poleg zdomcev udeležili tudi: namestnik republiškega sekretarja za delo, predsednik skupščine občine, predstavniki strokovnih služb pri skupščini občine, zavoda za zaposlovanje, carine, zavoda za socialno zavarovanje in banke.
Vprašanja, ki so jih postavljali delavci lahko strnemo v naslednje:
— s področja zaposlovanja in možnosti vrnitve ter zaposlitve v domovini
— s področja gospodarstva so bila v ospredju vprašanja o možnostih dodeljevanja zasebnih obrti
— s področja carinske zakonodaje oziroma carinskih olajšav, ki so dane delavcem ob njihovem povratku v domovino kakšne so mož-
nosti za uvoz sredstev za proizvodnjo in opremo kot tudi kako se izvajajo predpisi iz carinske tarife glede na roke prijavljanja, roke uvoza po vrnitvi delavca v domovino, stopnja carinske tarife pri rabljenih predmetih in roki vplačil carinskih dajatev.
— S področja narodne obrambe in matične službe so bila vprašanja glede obvez do narodne obrambe, prijavljanja njihovih bivališč v tujini, kot tudi vprašanja v zvezi z zagotovitvijo ustreznih prepisov dokumentov o strokovni usposobljenosti delavcev, ki so zaposleni v tujini.
— S področja socialnega zavarovanja so bila prisotna vprašanja o zagotovitvi ustreznih potrdil za pridobitev pravic iz socialne zakonodaje, poleg tega pa tudi o možnostih podaljšanja bolniškega staleža v Jugoslaviji.
Poleg navedene problematike so na posvetovanju tudi vpraševali v zvezi z zaščito pravic naših delavcev v tujini, za katere skrbijo naša diplomatska konzularna predstavništva, jugoslovanski socialni delavci, naš sindikat in njeni predstavniki v tujih sindikatih. V razpravi so opozorili, da premalo kontaktiramo in sodelujemo predstavniki naših sindikatov in našimi delavci, ki so sicer v večini vključeni v tuje sindikate, vendar znotraj njih nimajo možnosti za svojstveno dejavnost. Prav tako je še premalo pomoči in sodelovanja z našimi zdomci na kulturno-prosvet-
nem področju. Pri tem je učinkovitejša katoliška cerkev, ki iz Jugoslavije pošilja v tujino duhovnike z nalogo, da naše delavce in člane njihovih družin učijo vero, nudijo socialno pomoč itd. Nekateri od njih zlorabljajo svoj poklic in navezujejo stike s političnimi emigranti in skupaj z njimi vnašajo med naše delavce nezadovoljstvo do domovine, češ, da ne skrbi za svoje delavce v tujini ipd. Ti duhovniki ne čakajo, da pridejo naši delavci v njihove pisarne, ampak jih kar sami obiskujejo na delovnih mestih, stanovanjih, bolnicah, zaporih itd. ter urejujejo zanje razna vprašanja, nudijo zaščito in pomoč. Na ta način jih navezujejo nase ter imajo zaradi vsega tega nanje tudi določen vpliv, kar pa je za nas politično lahko zelo škodljivo.
Glede na pripombe, ki so bile izrečene na posvetovanju, brez dvoma kaže vložiti večje napore pri krepitvi naših služb za čimboljšo delovno in socialno pravno zaščito naših delavcev začasno zaposlenih v tujini. Zavedamo se, da tako posvetovanje, ki ga sicer vsako leto organiziramo, in ki predstavlja edino povezovanje z našimi delavci začasno zaposlenimi v tujini, ni dovolj. Tu kaže v prihodnje vzpostaviti več oblik raznih povezovanj. Eno izmed teh poslanstev pa bo nedvomno opravljal tudi Občinski poročevalec, katerega bomo odslej pošiljali našim zdomcem.
Marjan Bolhar
Priprave za občinsko skupščino ZZB NOV Domžale
Krajevne organizacije Zveze združenj borcev in vojaških vojnih invalidov NOV so v zaključni fazi svojih skupščin. J)o sedaj so že vse krajevne organizacije izvedle skupščine, razen ZVVI Blagovica in Mengeš ter ZZB NOV Velika vas in Mengeš. Do izida Občinskega poročevalca pa bodo, verjetno, tudi te organizacije opravile svojo dolžnost.
Razprave, na skupščinah organizacij so povsod potekale v ogorčenih protestih proti nečloveškemu uničevanju vietnamskega ljudstva. Borci in invalidi so tudi ostro obsodili neofašistično gonjo avstrijskega Hcimatdicnsta nad našimi Slovenci na Koroškem.
Naše razprave niso potekale samo v smeri naše lastne problematike, pač pa smo obravnavali tudi aktivno delo naših članov v SZDL, krajevnih skupnostih in SLO. Razpravljali smo tudi o socialnem razlikovanju v naši družbi in kako žive borci in invalidi.
V tem smislu je naša organizacija naredila precej za izboljšanje stanovanjskih razmer borcev, invalidov in kmetov-borcev. Krediti so bili dodeljeni po kriterijih Odloka o financiranju stanovanjske izgradnje borcev NOV, na terenu pa so bili opravljeni komisijski pregledi glede na upravičenost do posojila. Kdo in koliko so dobili kredita je razvidno iz objav v Občinskem poročevalcu. Kljub temu, da si je s pomočjo kredita in lastnimi sredstvi že precej borcev, invalidov in kmetov-borcev izboljšalo stanovanjski standard je še vedno precej takih, ki jim je potrebno posojilo — posebno kmetom borcem v hribovitih predelih naše občine. Zaradi tega bo potrebno še naprej skrbeti za naše člane.
Na skupščini krajevne organizacije ZVVI Domžale so člani izrazili nezadovoljstvo, ker so nekateri invalidi čakali na gradbeno parcelo tudi po štiri leta in celo več. Zaradi tega je  bilo več urgenc,
zemljiško stanovanjski sistem pa vseeno še ni urejen. Predvsem je to težko za slabo situirane borce pa tudi za ostale občane-delavce, saj je danes treba odšteti ca. 6 milijonov starih dinarjev za komunalno urejeno gradbeno parcelo.
Razmere in čas, v katerem živimo, zahtevajo od vseh naših članov polno angažiranje za hitrejše reševanje stanovanjske problematike. Ugotavljamo pa, da mlajši ljudje, čeprav so komunisti, nočejo razumeti, da je treba našim članom, ki so v NOB dali svoje zdravje, čim več pomagati. Zaradi tega ni čudno, da se naši člani večkrat sprašujejo, zakaj tak odnos do njih. Člani naše organizacije se dobro zavedajo, da bo pismo Izvršnega biroja ZKJ moralo, v vseh smereh, bistveno vplivati na hitrejši napredek naše družbe.
Na skupščinah krajevnih organizacij je bilo tudi ugotovljeno, da je še precej naših članov, ki še nimajo priznane posebne delovne
dobe za aktivno delo v N>_ \ Reševanje teh vlog se vleče po šest in več let. Zaradi tega so predlagali, da naj Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja te zahtevke hitreje rešuje.
Ko organizacije pregledujejo svoje delo opažajo, da je zaradi umrljivosti vedno manj članov v naših vrstah, precej pa je starih in bolnih, katere je potrebno obiskati in jim pomagati.
Zaradi starostne strukture in bolezni naših članov nimamo dovolj kadrov, zato so bile le v nekaterih organizacijah izvedene manjše kadrovske spremembe.
Skladno s Statutom ZZB NOV Jugoslavije so naši člani letos prvič volili, poleg svojega vodstva tudi člane za Občinski odbor ZZB NOV in predsednika ter tajnika Obč. odbora ZZB NOV. Veliko glasov so dobili posebno kandidati za tajnika, tovarišica Kolenc Mihaela in dosedanji predsednik Občinskega odbora ZZB NOV.
Spomenik NOB na trgu v Moravčah
Nakazanih je le del problem katerih reševanje zahteva vel prostovoljnega dela.
Franc Avbelj
ov, iko
Občni zbor športnega društva »Invalid« Domžale
V torek, dne 9. januarja 1973, so se zbrali invalidi-športniki na občnem zboru športnega društva »Invalid« Domžale.
Poročilo o delovanju dosedanjega društva »Invalid« je podal dosedanji predsednik tov. Stane Janc-žič. V poročilu je poudaril, da je v zadnjem času v društvu aktivno sodelovalo premajhno število invalidov in so zaradi tega bili večkrat v 'neugodnem položaju, kajti zdravi športniki niso mogli tekmovati z invalidi.
Na občnem zboru je bil soglasno sprejet Sklep, da se delo v društvu poživi in k .sodelovanju pritegne čimveč invalidov in upokojenih borcev NOV.
Člani športnega društva »Invalid« so Lahko: vojaški vojni invalidi NOV, mirnodobni vojaški invalidi, vsi invalidi dela, invalidi od rojstva, invalidi fašističnega terorja ter upokojeni borci NOV.
Občni zbor je določil višino članarine, ki bo 50,00 din letno. Sedež društva bo v prostorih občinskega odbora ZZB NOV na Ljubljanski cesti 70 v Domžalah. Dogovorili so se tudi, da bo na sedežu društva vpisovanje v članstvo in plačevanje članarine vsak četrtek od 16. do 18. ure, kjer bodo člani dobili tudi druge potrebne informacije.
V društvu so za sedaj predvidene naslednje športne sekcije: keg-1 jaška, balinarska, strelska in šahov-
ŠTUDENTJE IN ŠTUDENTKE ZOPET ZDRUŽENI V KLUBU!
Zamisel o ustanovitvi kluba študentov in študentk domžalske občine niti ni mlada. Toda bila je cela zbirka preprek v obliki npr. samo po sebi umevnih izgovorov, hude stiske s časom, podpiranja lenobe, tista, ki je preprečevala uresničitev za študentke in študente prijetne zamisli. Zdaj pa smo v času, ko se je zavest o nujnosti ustanovitve kluba razvila že do tako visoke stopnje, da kratko in malo preostaja le še, da klub resnično ustanovimo.
Pa se bo pojavil zlobnež in rekel: »Kolega, saj se poznamo! Gre vam le za to, da se boste zabavali, sicer pa ne bo iz kluba nič!«
Mi pa smo v naletu, polni vere, da ne sme biti tako. Vsi, ki smo preživeli že nešteto mešanih občutkov pred izpiti vemo, kako je, če si premalo obveščen o stvareh, ki sc tičejo študija na visokošolskih zavodih. Tako se bomo npr. povezovali s srednješolci in sc z njimi pogovarjali o vsem, kar jih bo zanimalo glede pogojev in razmer za študij na univerzi. Pogovarjali sc bomo resno, četudi ta ali oni navihani kolega ne bo po-
zabil omeniti, da se ta in ta profesor zgrozi, ako pred svojim zvenečim priimkom ne vidi napisa dr, ali da ta in ta profesor v ničemer ne skriva dobrega razpoloženja, če na izpit pride kolegica-študentka v krilu minimalnih dimenzij. Kot že rečeno, bomo pomagali srednješolcem kolikor bo v naši moči, kajti z njimi se bodo kasneje tudi vztrajno polnile naše vrste.
V čem pa sestoji bistvena vsebina kluba?
Gre predvsem za to, da se med seboj čim bolj spoznamo, da si bomo izmenjavali učbenike, da sc bomo zanimali za politiko štipendiranja in kadrovanja v naši občini, da bomo organizirali različna predavanja, se povezovali z drugimi klubi in podobno. Predvsem pa ne smemo pozabiti na tradicionalne dejavnosti študentskih klubov. V tem smislu bomo prirejali izlete, zabavne večere in seveda brucova-nja. Z zaslužki na brucovanjih pa bomo dali našim denarnicam, ki imajo to nepraktično lastnost, da so največkrat prazne, bolj vsebinsko podobo, ki se bo predvsem odražala v povečanem številu akcij s strani kluba.
Naša pot je jasna, naše orožje pa sta polet in množica idej!
Trenutno je za nas največji problem kako dobiti primeren prostor, kjer bi bil največji del naše aktivnosti. Med drugim smo premišljevali, da bi bilo dobro, če bi dobili neko sobo, ki naj bi služila šahistom in študentom, tako da bi se v njej izmenjavali. Na ta način bi v hipu rešili dva pereča problema v našem kraju, namreč problem šahistov, ki jim ni dan nek prostor, da bi v njem izpolnjevali svoje šahovske vrline in problem kolegov in kolegic, ki tudi ne morejo razpravljati o nekaterih resnih problemih v pijanem vzdušju lokalov.
Za začetek naj bo dovolj. Svoje misli in načrte smo javno povedali, torej nam ne preostane nič drugega, kot da jih uresničimo. Če tako ne bomo ravnali, sc lahko nadejamo, da se bo našlo resno pero, ki nam bo v takšni ali drugačni obliki dalo vedeti kaj si misli o nas.
V imenu pripravljalnega odbora
Jože Skok
ska sekcija. Če bodo pogoji še za druge športne panoge, bomo to upoštevali in ustregli željam članov. Trenutno aktivno trenira kcgljaška sekcija, za katero je rezervirano kegljišče vsak ponedeljek od 18. do 20. ure v Športnem parku v Domžalah.
Občni zbor sta pozdravila tudi tovariša Stane Lavrič, predsednik zveze za šport in rekreacijo invalidov Slovenije, in Jože Malic, sekretar zveze. Oba sta poudarila pomembnost športne rekreacije, kajti ta je potrebna vsem, posebej pa invalidom.
V živahni razpravi, ki jc bila usmerjena na bodoče naloge športnega društva »Invalid«, je bilo precej govora tudi o financiranju društva, brez katerega ni mogoče pričakovati napredka v nobeni njegovi sekciji. S tem v zvezi smo sprejeli sklep, da se že pripravljeni predračun za leto 1973 dopolni in takoj dostavi občinski skupnosti za šport in telesno kulturo v odobritev.
Novoizvoljeni odbor bo imel polne roke dela. Želimo mu veliko uspehov, uspehi pa bodo plačilo za njihov trud!
Vse invalide in upokojene borce NOV pa vabimo, da sc v čimveč-jom številu vključijo v športno življenje. Videli boste, da vam ne bo žal, kajti v društvu se bo našla prepotrebna rekreacija in tovariško razvedrilo za vsakega!
Tone Ahčin
Kulturna skupnost Domžale vabi vse likovnike s področja naše občine, da se vključijo v novoustanovljeno likovno sekcijo pri Zvezi kulturno prosvetnih organizacij Domžale.
Sekcijo bo vodil domačin, akademski slikar Da-niel Fugger.
Prijave pošljite čimpreje tajniku tov. Tonetu Ravnikarju, Zavod za glasbeno izobraževanje Domžale.
ODGOVORNOST ZA POLITIKO IN DELO DAVČNE OPRAVE
Pred nekaj dnevi je bila v prostorih domžalske občinske uprave skupna seja osnovne organizacije ZK skupščine občine Domžale, občinskega komiteja ter kadrovske komisije občinskega komiteja ZKS. Dnevni red seje je zajemal eno samo točko, in sicer poročilo partijske komisije o odgovornosti za politiko in delo davčne uprave občinske skupščine Domžale.
Povod za razčiščevanje te zadeve so bili očitki na delo davčne uprave in na vodenje davčne politike, ki so se že dalj časa vrstili na sejah osnovne organizacije ZK, na pogovoru na občinskem komiteju ZK in delno tudi v časopisnih poročilih.
Zaradi mnogih nejasnosti, različnih izjav in hudih obtožb je sekretariat osnovne organizacije imenoval komisijo, ki naj ugotovi — v mejah svoje zmogljivosti — stvarno situacijo, odgovornost za stanje v davčni upravi ter predlaga sklepe in sankcije.
Iz poročila komisije povzemamo samo najosnovnejše ugotovitve. Komisija je konstatirala, da so za slabo stanje v davčni upravi predvsem odgovorni komunisti, ki delajo v davčni upravi in osnovna organizacija skupščine občine Domžale, zaradi nezadostnega angažiranja na tem področju. Odgovornost za politično delo pa nosi tudi občinski komite ZKS. Poleg njih nosi politično odgovornost tudi predsedstvo občinske skupščine, politično in strokovno odgovornost pa še tajnik in vsi dosedanji načelniki davčne uprave.
Komisija ni imela na razpolago dokazov za hude očitke sabotiranja in demontiranja davčne uprave v občini, ugotovila pa je, da je obstajala očitna pomanjkljivost in nesposobnost organizacije davčne uprave, pomanjkljiva delovna disciplina, nedosledno in prepočasno izvajanje kadrovske politike ter nestrokovno delo v davčni upravi. Ti elementi so bili poleg neresničnih prikazovanj, dvoličnih izjav in podtikanj poglavitna ovira normalnemu poslovanju davčne uprave.
Naj navedemo samo nekatere ugotovitve komisije. Ovržene so trditve uslužbencev davčne uprave, da je tajnik namenoma zadrževal več mesecev spisek davčnih zavezancev, ki bi jih moral kaznovati sodnik za prekrške. Resnica pa je v tem, da je bil takšen spisek, če je bil sploh predan tajniku z dodatnimi prilogami, napravljen samo zaradi tega, da bi nekaterim davčnim uslužbencem izplačali na osnovi teh spiskov dodatne osebne dohodke, nato pa jim je bil spisek vrnjen.
Sicer pa je po vrnitvi spiska bila naloga davčnih uslužbencev, da kaznujejo davčne obvezance, ne pa sodnik za prekrške. Toda po enem letu ti kršitelji še niso kaznovani. Komisija je ugotovila, da je verjetno nekaznovanih še več drugih davčnih zavezancev, saj so nekateri delavci davčne uprave dobili še dodatna 2 odstotka nagrade v zneskih od 1 do 2 milijona, a da proti davčnim zavezancem niso ukrepali. Naj omenimo, da se nagrade lahko dobijo samo za odkrivanje utaj, v vseh navedenih primerih pa utaj sploh ni bilo, uslužbenci pa so nagrade dobivali na nezakonit način. Bivši načelnik davčne uprave se je bolj zanimal za osebne prejemke delavcev, manj pa za delo, organizacijo In urejanje kadrovskih problemov.
V davčni upravi je vladalo mnenje: »Zakaj bi ravno ml prvi kaznovali davčne zavezance, če pa drugi to ne delajo?« Hkrati so izterjevali
z vso silo davek od kmetov, obrtnikom pa se je popuščalo, češ »grafikon obrtniških davčnih vplačil prikazuje dobro situacijo«. Jasno je potem, od kod so konec leta 1971 davčni dolgovi znašali okrog 700 milijonov dinarjev, da bi bili konec avgusta 1972 že 827 milijonov dinarjev. Interesantna je organizacija iz-terjevalne službe, saj so izterjevalci na terenu lahko terjali samo kmete, od ostalih pa samo male zneske, čeprav so vedeli, da imajo nekateri neplačane davke v milijonskih zneskih.
V davčni službi je vladala fami-liarnost, delovni elan ni bil preveč dober, odhajanje iz službe in prihajanje v službo je bilo samovoljno.
Obrtnikom so izdajali potrdila o plačanih davkih, čeprav davkov niso plačali, in sicer zato, da so s temi dokumenti lahko urejevali stvari, za katere so takšna potrdila nujna. Zakonitosti v administraciji ni bilo, saj je posebna občinska komisija v 1971. letu pregledala 35 spisov in
V zvezi s poročilom posebne komisije sekretariata osnovne organizacije ZK uprave Sob, ki je bilo prečitano na sestanku osnovne organizacije 13. 12. letos vam posredujem odgovor na obtožbe, ki so bile navedene v poročilu in objavljene v DELU 26. 12. 1972.
V tej obliki vam posredujem odgovore zato, ker mi sekretariat osnovne organizacije ni omogočil skladno s 27. točko Statuta ZKJ pripraviti obrazloženo gradivo za prej omenjeni sestanek. Poleg tega sem si v razgovoru s komisijo ustvaril mnenje, da je večina očitkov pojasnjena in zadovoljivo razložena. Na sestanku pa sem ugotovil da je komisija upoštevala pri oblikovanju mnenj nedokumentirane izjave posameznikov, ni pa proučila gradiva, ki sem ga v postopku zaslišanja navajal kot pomembnega za ugotavljanje odgovornosti. Tako so bili ustvarjeni pogoji za celo vrsto pomanjkljivih in zato napačnih zaključkov, ki so komisijo privedli do predloga kakršen je bil podan na seji osnovne organizacije.
V poročilu mi je očitano:
— da trditve o demontaži in sabotiranju razvoja davčne službe niso resnične,
— da sem odgovoren za nedisciplino, za kadre in za nestrokovno poslovanje,
— da sem spisek za kaznovanje tajniku podtaknil zaradi izplačila 2 % nagrade,
— da sem se v svojem delu orientiral samo na zaslužke inšpektorjev — za ostalo delo pa nisem bil dovolj odgovoren,
— da sem samovoljno usmerjal izterjavo na kmete,
— da so bili obrtniki pri izterjavi protežirani.
Predno pojasnim dejanski stan po teh točkah moram naslov opozoriti na to, da sem komisijo nedvoumno opozoril na Popis opravil uprave Sob Domžale, kjer točno stoji, kdo je bil za posamezno nepravilnost po sistemizaciji odgovoren in tudi plačan. To se na-
ugotovila, da je samo 6 pravilno rešenih, 29 pa ne.
Izjave samih delavcev davčne uprave opozarjajo na verjetne intervencije za zmanjševanje davčnih odmer. Vendar bivši načelnik in delavci davčne uprave na to vprašanje pred komisijo in na seji osnovne organizacije niso dali odgovorov.
Obresti na neplačane davke niso zaračunavali, oziroma so jih samo nekaterim. Mandatnih kazni, rubežev in predlaganja sodniku za prekrške niso izvajali. Načelnik davčne uprave je dovoljeval blokiranje normalnega postopka »izterjava — opom)n — rubež« s tem, da je davčni zavezanec prinesel naknadno na registracijo majhen račun.
Osebni dohodki uslužbencev davčne uprave so po uradni evidenci nekje pri vrhu dohodkov davčnih uslužbencev v SRS, inšpektorji pa so na prvem mestu. Zaradi tega bi bilo upravičeno pričakovati urejeno poslovanje, ne pa stanja, kakršno je.
naša zlasti na delovno disciplino ■in na očitke o nezakonitem poslovanju.
Trditev o sabotiranju dokumentiram: za vsak ukrep sem moral napisati 3—5 krat predlog in k vsakemu ukrepu še dodatna pojasnila, vendar je večina predlogov ostala neizvršenih (OD glede na težavnost, nadure, razpored prostorov, razpored uslužbencev). Komisijo sem opozoril, da je dokumentacija o predlogih v arhivu davčne uprave, vendar to v poročilu ni upoštevano.
Trditev o demontaži sc nanaša na slovensko davčno politiko, saj so bili od leta 1965 do 1968 sprejeti ukrepi, ki so pripomogli k sedanji stopnji neupravičenega bogatenja (ukinitev registracij računov, določanje pavšalov, sklepanje sporazumov, zmanjšanje števila davčnih uslužbencev itd.).
Komisija tudi ni upoštevala mojih navedb glede nediscipline in nestrokovnosti. Moji predlogi za disciplinski pregon kršiteljev delovne discipline in pravilnika o disciplinski odgovornosti razen enkrat niso bili upoštevani. O tem obstaja dokumentacija v arhivu davčne uprave. V zvezi s strokovnostjo sem ob vsaki sistemizaciji zahteval oceno, če obstoječa zasedba izpolnjuje pogoje po pravilniku o minimalni izobrazbi davčnih uslužbencev. Vedno sem dobil zagotovilo, da imajo vsi ustrezno izobrazbo. Zaradi zagotovitve strokovne zasedbe sem predlagal ob sprejemu prve sistemizacije v letu 1968 premestitev dveh uslužbencev na taka delovna mesta kjer je njuna izobrazba ustrezala. V upravi smo se na zahtevo predsednika in ob podpori načelnikov dve leti dogovarjali za organizacijo strokovnega seminarja za uslužbence vendar ga ni bilo. Davčni uslužbenci pa so se strokovno usposabljali na specializiranih seminarjih, ki jih je organiziral republiški sekretariat za finance. Sam sem v predpisanem roku opravil strokovni izpit z oceno prav do-
Vseh teh stvari ni moč opravičevati s pomanjkanjem kadra, saj so si dali plačevati tudi nadure.
Komisija je predlagala osnovni organizaciji in komiteju vrsto sklepov, ki podpirajo novo vodstvo davčne uprave. Hkrati pa je osnovna organizacija soglasno sprejela predlog sankcij, v katerem je predlagana izključitev iz ZKS dveh članov davčne uprave, kritiko vodstvu občinske uprave in predsedstvu občinske skupščine, za dva člana kolektiva pa je predloženo, da občinska komisija za volitve in imenovanja oceni njuno dosedanje delo in sposobnost, če lahko še nadalje opravljata svojo dolžnost.
V naslednji fazi pričakujemo dokončno ureditev in normalno poslovanje davčne uprave v smislu smernic in navodil upravnih in partijskih organov.
Ivan Peterca,
sekretar osnovne organizacije ZKS uprave SOb Domžale
bro. Pismena naloga izpita se je nanašala na obdavčenje obrtne proizvodnje, zato odklanjam očitke o nestrokovnosti.
Zaradi premajhne zasedbe pa smo v podaljšanem delovnem času nekatere naloge opravili brez poglobljene predpriprave zato so se pojavile pri izdaji odločb nekatere napake. Zaradi očitkov ljubljanskih občin o preseljevanju obrtnikov v Domžale je sekretariat za finance strokovno kontroliral našo davčno upravo vendar ni bilo nikdar ugotovljeno, da kršimo zakone ali svoje delo opravljamo nestrokovno. Z obremenitvijo (odmero) obrtnikov smo dokazali, da davčna uprava nikoli ni delovala v smeri snubljenja obrtnikov za poslovni sedež v Domžalah. Povprečno je domžalski obrtnih v letu 1970 in 1971 plačal znatno višje prispevke in davke kot povprečni slovenski obrtnik.
Za spisek »100-h« se je šele po zaključnem delu komisije ugotovilo, da sem imel samo jaz resen namen za kaznovanje obrtnikov, ker bi sicer spisek ne bil niti napravljen niti predložen tajniku na vpogled. Ko je bil spisek vrnjen na davčno upravo sem dejansko že opravljal posle na SZDL zato so lahko davčni uslužbenci spisek zadržali, čeprav so neposredno odgovorni za kaznovanje (zato imajo pooblastila in status inšpektorja).
O nezakonitih izplačilih in milijonskih zneskih obstoja dokumentacija v finančnem sektorju uprave, vendar so vse trditve v zvezi s tem samo polovične resnice, ker je zaradi zahtev po stimulativnem nagrajevanju in s tem po višjih OD davčnih inšpektorjev dobila ta težnja pri ostalih uslužbencih v upravi prizvok nevoščljivosti in je zato predimenzionirana. Resnica je, da je povprečen OD inšpektorja v skladu s samoupravnim sporazumom in se za 1970. in 1971. leto nanaša na 12-urno delo, zato bi preračunan na redni delovni čas
(Nadaljevanje na 5. strani)
Pismo tovariša Andreja Drmala
članom komiteja občinske konference ZKS Domžale in članom kadrovske komisije pri občinskem komiteju ZK
Stališče komiteja občinske konference
ZKS Domžale
V članku v Delu z dne 26. 12. 1972 (»Davkarji po domače«) je kritiziran tudi komite občinske konference ZKS Domžale. V članku je rečeno, da je »komisija konstatirala, da so za slabo stanje v davčni upravi predvsem odgovorni komunisti, ki delajo v davčni upravi in organizacija ZK skupščine občine Domžale, zaradi nezadostnega angažiranja na tem področju. Odgovornost za politično delo pa nosi tudi občinski komite ZKS«.
Komite občinske konference ZKS Domžale je na 15. seji razpravljal o tej kritiki ter opozoril kolikokrat je komite razpravljal o davčni upravi in davčni politiki. Komiteju in sekretarju komiteja se je večkrat očitalo, kaj se vtikata v davčno upravo. Če pa se komite, sekretar in ostali ne bi toliko vtikali v te stvari, bi bilo danes še vse po starem!
RAZPRAVE, SPREJETI SKLEPI
—- Komite občinske konference ZKS Domžale
Dne 9. marca, na 3. seji komiteja (v mandatni dobi prejšnje občinske konference): Stališča s te seje so bila objavljena v Občinskem poročevalcu št. 3/1970 in v št. 6/ 1970, na osnovi teh člankov jih tudi citiramo:
— Točka 7: »Podpiramo zahtevo, da se davčna inšpekcijska služba uredi in razširi in primerno stimulira.«
(Nadaljevanje s 4. strani)
nc dosegel niti občinskega povprečja. Poleg tega so tudi komunisti v upravi pozabili, da so imeli v tem obdobju inšpektorji znatno nižje OD kot drugi inšpektorji. V letu 1968 pa je imel referent za odmero obrti 150 din nižjo plačo kot občinski šofer. Če je treba kaj raziskovati potem je treba ugotoviti zasluge za tako stanje in prizadevanja za spremembo tega.
Očitek o nedejavnosti načelnika ne drži, ker o organizaciji, nalogah in dogovorih v davčni upravi obstojata dva rokovnika zabeležk za eno koledarsko leto, prizadevanja za izplačilo stimulativnega dela inšpektorjem pa je bilo urejeno v 15 dneh ob izvrševanju ostalih nalog. Poleg nalog po sistemizaciji pa sem bil pogosto zadolžen za izvršitev drugih nalog (postavitev sistema za pobiranje prispevka za mestna zemljišča, za tiskanje programa razvoja otroškega varstva in za nabavo opreme v upravi).
V zvezi z očitki o protežiranju obrtnikov ugotavljam, da je poročilo samo s seboj nasprotno, ker obrtniki v tem obdobju plačujejo »kakor kdo hoče«, po mojem odhodu pa se je davčni zaostanek v kratkem obdobju za 25 % povečal. To kvečjemu kaže na to, da sem do leta 1971 pri izterjavi vsaj približno obvladal situacijo — brez strokovnih izterjevalcev po mojem odhodu pa kljub trem izterjevalcev, ki so si eno leto nabirali izkušnje, ni bilo mogoče izterjati dolga. Poleg tega mislim, da očitki o protežiranju ne morejo držati, ker izterjevalci še danes niso sposobni izvesti strokovno zahtevnega postopka, ki je predpisan za izterjavo.
— »Člani komiteja so razpravljali tudi o socialni diferenciaciji, predvsem o utaji davkov. Bili so soglasni, da je treba podpreti vse tiste organe, ki v skladu z zakonom in sprejetimi družbenimi normami iščejo kršilce.
Tu se tudi postavlja vprašanje doslednega izvajanja stališč ZK. Načelno so vsi zanje, ko pa se pojavi situacija, da osebni interesi posameznikov trčijo ob interese družbe, na odgovornih mestih ne reagirajo v korist družbenih interesov. Komite meni, da je treba v takih primerih iti do konca in raziskati odgovornost za izvajanje sprejetih načel. Spraševali so se tudi, čemu služijo razprave o načinu postopka uprave javne varnosti in kdo je zadevo prijavil, ne pa ali je resnična ali ne.«
Dne 18. junija 1970, na 7. seji komiteja je bivši načelnik davčne uprave, Andrej Drmal, član komiteja dejal, da se je zaradi sklepa komiteja o davčni politiki že okrepila davčna uprava in da so na davkarijo začeli gledati drugače. Sedaj je dosti laže delati.
Dne 21. januarja 1971 je komite na 16. seji razpravljal o delu organizacije ZK uprave Sob. Navajamo nekaj najvažnejših ugotovitev iz razprave in sprejete sklepe:
— vodilni delavci v upravi omalovažujejo delo organizacije ZK, kar
Zato sem bil prisiljen osebno usmerjati izterjavo in jo strokovno voditi.
Če bi očitki o protežiranju velikih obrtnikov držali, potem občinski proračun zaradi blokiranja dotoka sredstev iz družbenega sektorja ne bi bil v stanju finansirati izgradnje šol, TIS pa bi enako kot pred letom 1968 opravljala svoje naloge ob občutnem pomanjkanju sredstev. Letno smo preko 100 % dvigali obremenitev obrti napram prejšnjemu letu, zaradi pomanjkanja kadra pa so se zaradi tega pojavile tudi posamične prenizke odmere in slaba izterjava. Po pregledu gradiva sem ugotovil, da se izjave izterjevalcev o intervencijah nanašajo na obdobje za katerega ne odgovarjam.
Za zaključek naj mi bo dovoljeno opozoriti na statutarna določila ZKJ, ki govorijo o izključitvi iz ZK. Pri tem ugotavljam, da vse nepravilnosti v davčni upravi in utemeljeni očitki, ki sem jih komisiji prostovoljno in samokritično priznal nc govorijo za to, da me jc treba izključiti iz ZK. Zato mislim, da je komisija pri oceni mojega dela in prikazovanju stvari, hudo kršila 16. točko Statuta ZKJ, 17. točko ZKJ, zlasti pa 25. točko in 27. točko, ko govori o pravicah članov. Ugotavljam namreč, da je bila osnovna organizacija dolžna ustanoviti tovariško razsodišče, ne pa organizirati komisije, ki je po metodi zaslišanja in provokacije dobila od mene mnenja, stališča in dokumentacijo, tega pa v sklepih ni upoštevala. Prav tako ni upoštevala izvršenih nalog, za katere sem dobil pohvalo od sekretariata za finance.
Na koncu upam, da boste lahko na osnovi tega pisma zagotovili spoštovanje statuta v ZK Domžale. Andrej Drmal
pasivizira tudi ostale člane,
—■ člani ZK samo čakajo na iniciativo od »zgoraj« in niso pripravljeni aktivno poseči v dogajanje in ga spreminjati,
— v upravi so nezdrave kadrovske razmere (velika fluktuacija),
— na stališča in kritike komiteja ni nobenega odziva,
— sprejet je bil sklep, da je treba organizirati sestanek s predsedniki svetov in komisij, ki naj poročajo, kako uresničujejo program dela. Odgovorne službe pa naj bi tudi poročale o zadevah o katerih smo se dogovorili (parcele, izvajanje programa razvoja kmetijstva),
— vse člane, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti, ki zavirajo delo organizacije pa naj bi izključili iz organizacije.
Na isti seji je komite v zvezi s pismom tovariša Bolharja skupščini občine tudi sprejel kritiko občinskega javnega tožilstva in sodišča in menil, da kažejo ti organi premalo iniciative do davčnih utaj. V nasprotju s to indiferentnostjo pa je komite podprl prizadevanje delavcev uprave javne varnosti in jim za opravljeno delo izrekel priznanje.
Dne 22. maja 1972 je na 4. razširjeni seji komiteja (v mandatni dobi sedanje občinske konference ZK) Skok Aleksander poročal o realizaciji priprav na 2. občinsko konferenco ZKS. Poleg ostalega omeni: »da so na skupščini občine že pol leta brez načelnika davčne uprave, da kljub večkratnim zahtevam in kritikam niso okrepili davčne uprave z novimi kadri. Ob tem še citira izjavo javnega tožilca občine Domžale, da od leta 1965 davčna uprava ni dala niti ene prijave davčne utaje (eno je dala samo UJV — Šraj). Predlaga, da skličemo konferenco in vse te stvari razmotrimo.«
V razpravi so prisotni dejali, »da je vzrok za pomanjkanje prijav davčne uprave treba iskati v slabi kadrovski zasedbi te uprave, prav tako pa v odnosu odgovornih v skupščini občine do predlogov za izboljšanje te službe in do ugotovljenih razlik pri odmeri. Poudarili so, da je bilo znotraj službe dosti prizadevanj, zaskrbljujoče pa je, da se ni spremenil odnos do te službe.«
Dne 19. oktobra 1972 je komite na 10. razširjeni seji sprejel poročilo komisije za kadre pri komiteju, ki je na 4., 5., 6. in 7. seji razpravljala, sprejemala stališča za izboljšanje kadrovske strukture v upravi, posebno pa v davčni upravi.
Od posvetov, ki jih je organiziral komite za odpravljanje negativnih posledic socialnega razlikovanja naj omenimo samo posvet z organi pregona (javnega tožilstva, občinskega sodišča, UJV, SDK, inšpekcij, davčne uprave, komisije za družbeni nadzor), ki ga je organiziral 21. marca 1972 ter posvet o davčni politiki s tovarišem Marjanom Ekartom dne 8. novembra 1972. — Na prvem od obeh posvetov so se dogovarjali o problemih dela teh organov in o izdelavi delovnih programov za odpravljanje nepravilnosti na področju socialnega razlikovanja. Ugotovitve s tega posveta, kjer so bile izrečene spet hude kritike na račun dela davčne uprave in odnosa odgovornih do kadrovske okrepitve te uprave so bile objavljene v Občinskem poročevalcu št. 4/1972 (»ali bomo v
občini Domžale začeli bolj radikalno preprečevati negativne pojave«). Rezultat drugega posveta (na katerem sta poleg predsednika Sob in drugih prisostvovala tudi sekretar organizacije ZK na upravi Sob in predstavnik sveta delovne skupnosti uprave Sob) pa je prav gotovo tudi ta, da je zadeve začela razreševati osnovna organizacija ZK, saj so na predlog sekretarja občinskega komiteja ZKS ustanovili posebno komisijo.
O davčni politiki in upravi so razpravljali tudi na občinskih konferencah ZKS:
— na decembrski občinski konferenci ZKS leta 1971 v referatu Francija Gerbca, ki je bil tudi poslan vsem članom konference. Na tej konferenci je bila davčna uprava (komunisti v njej) zadolžena, da izdela delovni program,
— na junijski konferenci ZKS leta 1972 o socialnem razlikovanju je bilo tudi sprejeto stališče, »da naj skupščina občine v najkrajšem času okrepi davčno upravo (postavi načelnika in nove inšpektorje«).
Komite je na koncu razprave sprejel naslednji SKLEP:
»Komite nikakor ne more biti odgovoren za strokovno delo davčne uprave. Glede politične odgovornosti pa je iz navedenih dokumentov zelo dobro razvidno, da si je komite v preteklosti kot tudi v zadnjem času zadosti prizadeval pri usmerjanju dela organizacije ZK na upravi Sob, da bi se razmere v upravi Sob, davčni upravi in davčni politiki uredile, ne oziraje se na to, da bi morali komunisti v upravi in Sob sami več napraviti, z ozirom na njihove sposobnosti, zmožnosti in možnosti, ki jih imajo.«
Informacije ObSS Domžale
— Predsedstvo skupščine SR Slovenije je izdalo odlok o razpisu nadomestnih volitev za poslanca gospodarskega zbora skupščine SR Slovenije v 24. volilni enoti Domžale. Volitve bodo dne 22. februarja 1973. Pred nami je torej odgovorna politična akcija, ki zahteva dosledno vključitev vseh subjektivnih sil v fazo evidentiranja in kandidiranja, zlasti še sindikalnih organizacij.
— Predsedstvo ObSS je na zadnji seji z dne 26. 12. 1972 imenoval nov nadzorni odbor v sestavi: predsednik Lapajne Franc, računovodja Papirnice Količevo, člana Štrubelj Ivan, šef SDK Domžale in Zaje Ivanka, vodja službe za plan in analize pri SOb Domžale.
— Predsedstvo ObSS je že večkrat razpravljalo o problematiki obveščanja delovanja osnovnih sindikalnih organizacij. V tej zvezi je bilo sprejeto priporočilo, da bi širšo javnost o svojem delu informirali tudi preko Občinskega poročevalca. S takim načinom bi tekoče seznanjali tudi ostale sindikalne organizacije, hkrati pa opozarjali na posamezne probleme, s čimer bi omogočili usklajevanje stališč in reševanje  posameznih problemov.
— V prvi polovici meseca februarja bo ObSS organiziral seminar za vsa novoizvoljena vodstva osnovnih sindikalnih organizacij.
OBČINSKI   SIDIKALNI SVET DOM2ALE
s
POZIV
za vložitev napovedi za odmero davkov občanov
Po 170. členu zakona o davkih občanov (Ur. list SRS, št. 7/72) je skupščina občine Domžale sprejela odlok o davkih občanov (Ur. vestnik št. 4 z dne 15. aprila 1972) po katerem je treba vložiti napoved za odmero davkov
do 31. januarja 1973.
Davčno napoved morajo vložiti naslednji zavezanci:
1. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih, doseženih v letu 1972;
Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki jim bo za leto 1973 davek odmerjen v pavšalnem letnem znesku o dohodkih, ki jih bodo predvidoma dosegli v letu 1973;
2. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, ki jim bo za leto 1973 davek odmer-skem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1972;
zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, ki ji mbo za leto 1973 davek odmerjen v pavšalnem znesku, o dohodkih, ki jih bodo predvidoma dosegli v letu 1973;
3. Zavezanci dodatnega republiškega davka po posebni stopnji od osebnega dohodka iz delovnega razmerja upokojencev predložijo vsi tisti občani, katerih letni prejeti neto dohodek pri vseh izplačevalcih razen pokojnine presega 20.000 dinarjev.
4. Zavezanci davka na dohodke od stavb, o dohodkih, doseženih v letu 1972. Napovedi morajo vložiti tudi vsi lastniki stanovanjskih hiš oziroma stanovanj, katerim je bila priznana oprostitev za dobo 25 let, pa je v letu 1972 že preteklo 10 let od začetka dobe oprostitve in vsi lastniki kot drugi kupci takih stanovanj ne glede na to, koliko časa so lastniki (po 116. členu zakona o davkih občanov — Ur. list SRS, št. 7/72 so davka od stavb oproščeni zavezanci prvi lastniki novih stanovanjskih hiš oz. stanovanj, in sicer za dobo 10 let);
za zavezance davka od stavb, ki nimajo podatkov o točkovanju stanovanj, bo te podatke vnesla davčna uprava na podlagi zapisnikov o ugotovitvi vrednosti stanovanj;
zavezanci davka na dohodke od počitniških hišic — vikendov doseženih v letu 1972, predložijo napovedi pri davčni upravi tiste občine na območju katerih so vikendi;
5. Zavezanci davka od premoženja o dohodkih doseženih v letu 1972 od oddajanja opremljenih sob podnajemnikom (od podnajem-nin), če ti dohodki presegajo 2.000 din letno;
6. Zavezanci davka na določene premoženjske predmete:
a) kateri imajo stroje, orodje in inventar, če s temi sredstvi pridobivajo dohodek in pod pogojem, če skupna neodpisana vrednost teh sredstev presega 150.000 din. V navedeno skupno vrednost se ne štejejo sredstva, katerih posamezna vrednost ne presega 10.000 din;
b) kateri imajo motorne čolne in druge plovne objekte na motorni pogon, razen občanov, ki jim je ribištvo osnovni vir za preživljanje;
7. Zavezanci davka iz skupnega dohodka občanov, ki so v letu 1972 iz vseh virov (upoštevajoč tudi pokojnine in nadomestila osebnega dohodka po predpisih o socialnem zavarovanju) imeli skupni čisti dohodek, ki je presegal 25.000 din.
Napovedi za odmero davkov morajo vložiti:
— zavezanci iz 1. in 2. točke pri davčni upravi občine, v kateri opravljajo dejavnost oz. plačujejo davek od samostojnega opravljanja te dejavnosti;
— zavezanci iz 3. točke pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče;
— zavezanci iz 4. točke pri davčni upravi občine, na katerem območju stoji stavba;
— zavezanci iz 5. točke pri davčni upravi občine, na območju katere je nepremičnina, ki se oddaja;
— zavezanci iz 6. točke, ki so hkrati zavezanci za davek od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, pri davčni upravi občine, v kateri plačujejo davek od odpravljanja te dejavnosti, drugi zavezanci pa pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče;
— zavezanci 6. b točke pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče;
— zavezanci iz 7. točke pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče.
Pozivam zavezance, da napovedi vložijo v roku, določenem v tem pozivu, ker bo za nepravočasno vložitev napovedi odmerjeni davek povečan za 5 %; zavezancem, ki ne vložijo napovedi pa za 10 %.
Napovedi za odmero davkov je treba vložiti na predpisanem obrazcu pri davčni upravi občine, ki je pristojna za odmero davkov. Tiskovine za napoved davkov dobijo občani v sprejemnih pisarnah SOb Domžale in v Mladinski knjigi v Domžalah.
Davčna uprava SOb Domžale
Položaj storitvene obrtne dejavnosti v občini Domžale
Občina Domžale ima precejšnjo število obrtnikov, ki opravljajo storitveno obrtno dejavnost. Nekako to obrt dopolnjuje še popoldanska obrt, toda kljub temu še vedno ostaja na tem področju precejšnja praznina.
Inšpekcije so pri pregledih obrtnih prostorov in njihove poslovne dokumentacije ugotovile, da morajo delati ti obrtniki v sorazmerno težjih pogojih glede na samo delo, ki je neserijsko in predvsem zaradi nizkih cen v določenih panogah. Treba je upoštevati, da je pri taki dejavnosti, kjer gre za enkratno naročilo po želji naročnika, potrebno vložiti veliko več delovnih ur že v sami pripravi dela, pa čeprav izdelek v končni fazi ne predstavlja take vrednosti. Zato često prihajajo pritožbe od strani potrošnika zaradi neupravičenega zaračunavanja storitev ter visokih cen. Da bi zaščitili potrošnika pred takimi nepravilnostmi, ki se tudi pojavljajo, je SOb Domžale sprejela odredbo o načinu oblikovanja in družbeni kontroli cen obrtnih storitev in obrtnih izdelkov. Ta odredba točno določa, kako mora obrtnik formirati cene in, da mora vsakokratne cene storitev ali izdelkov izobesiti na vidno mesto, kjer se sprejema stranke. Za neizpolnjevanje teh pogojev so določene tudi stroge kazni in nemalokateri obrt-
nik je moral plačati denarno kazen. Glede na veliko število obrti in številčno slabo zasedenost inšpekcijskih mest je treba razumeti, da inšpektor ne more biti vedno prisoten tam, kjer se dogajajo nepravilnosti. Zato bi moral potrošnik sam opozoriti ali pa javiti pristojni inšpekciji nepravilnosti, ki jih je zasledil. Pomanjkanje ali pa manjše število določenih panog storitvene obrti, je privedlo tudi do povečanja opravljanja obrti brez dovoljenja, tako imenovano »šušmar-jenje«. Tržna inšpekcija take kršitelje predlaga v kaznovanje sodniku za prekrške.
Predvsem v zadnjem času s sodelovanjem Postaje milice Domžale in nekaterih občanov, ki nam javijo take nepravilnosti, uspešneje in v večji meri preganjamo te kršitelje. Velika ovira pri tem delu je delovni čas inšpekcijskih služb, kajti take nepravilnosti se dogajajo največ v popoldanskih in večernih urah. Nemalokrat se sliši iz ust obrtnika ali občana: kako, da dovoljujemo take nezakonitosti, ker on sam ve za take primere. Toda teh primerov nihče določeno ne pove. Vse dotlej, dokler ne bo tesnejše povezave med potrošniki in družbeno-političnimi organizacijami z inšpekcijsko službo, bomo lahko še vedno upravičeno ali pa neupravičeno stresali svojo jezo na inšpekcijske službe.
Solidarnostni teden z Vietnamom
Ob 12. obletnici vietnamske osvobodilne vojne 20. decembra 1972. so učenci Osnovne šole Vencelj Perko, ki so včlanjeni v klub OZN pripravili uro o Vietnamu.
Njihov namen je bil, da v tednu solidarnosti z vietnamskimi otroki ostale učence opozorijo na deželo, ki je zemljepisno oddaljena toda po herojskem boju za svobodo vedno nam in vsemu naprednemu svetu bližja.
Učence je  pritegnila  želja po
protestu zoper nasilje. Zbirali so snov, povezali preteklost s sedanjostjo in obsodili vojaške metode s katerimi skušajo Američani uničiti ljudstvo, ki se že stoletja bori za svojo neodvisnost.
Ura je uspela. Nastopajoči so z vso resnostjo opravili svojo nalogo. Aplavza ni bilo. Poslušalci so tiho odhajali, najbrže vsak s svojo mislijo o vojni, ljudstvu in času v katerem živimo!
B. Lenič
Učenci-člani OZN na osnovni šoli Vencelj Perko, ki so tednu solidarnosti, pripravili uro o Vietnamu
Ob 22. decembru v naši občini
2.2. decembru — prazniku jugoslovanske ljudske armade, v Domžalah posvečamo posebno pozornost. Vojaške garnizije nimamo, naši občani se redko srečujejo s pripadniki JLA, zato ob tej priliki prirejamo za občane in mladino številne prireditve.
Dan naše armade smo letos praznovali pod geslom: »22. december praznik JLA — naš praznik!«
Organizacije Zveze rezervnih vojaških starešin, v sodelovanju z šolami in drugimi krajevnimi dejavniki so pripravile in izvedle razne prireditve in proslave.
V občini smo izvedli razna tekmovanja, med drugimi tudi občinsko pionirsko strelsko tekmovanje. Tekmovali so pionirji in pionirke osnovnih šol, ekipno in posamezno. V vseh štirih konkurencah so prva mesta osvojili učenci osnovne šole iz Radomelj.
V vseh osnovnih šolah in STUGŠ, smo predvajali ustrezne vojaške barvne filme, izvedli smo priložnostna predavanja šolski mladini in razgovore, katere so vodili rezervni starešine, člani Zveze borcev in prosvetni delavci.
Krajevno združenje ZRVS Radomlje je za učence višjih razredov osnovne šole Radomlje pripravilo ogled in demonstracijo lahke pehotne oborožitve naših partizanskih enot, za kar so učenci pokazali izredno zanimanje.
V počastitev 22. decembra so na I. Osnovni šoli v Domžalah, že po tradiciji, tudi letos uspešno izvedli telovadno akademijo.
Kulturna skupnost Domžale je ob Dnevu armade odprla likovno razstavo akvarelov in grafik akademskega slikarja — partizana Ivana Seljaka - Čopiča. V Domžalah in Mengšu pa je Zveza rezervnih vojaških starešin skupaj z ONO Sob Domžale in Domom JLA iz Ljubljane pripravila fotografske razstave o življenju v JLA, iz manevra »Svoboda-71« in vojaških vaj z našega občinskega območja te jeseni, »Pšata-72«.
Predsednik Skupščine občine Domžale tov. Klemene Albin, je v počastitev Dneva armade priredil vsakoletni sprejem za prvoborce in predstavnike družbeno političnih organizacij. Ob tej priliki je prvoborcem tov. Mari Dermastijevi, Jermanu Mirku in Piršu Ivanu-Rastku
ob njihovem življenjskem jubileju — 60. letnici čestital, in jim izročil spominska darila.
V krajevnih skupnostih Moravče, Mengeš in Radomlje so za občane in šolsko mladino izvedli uspele akademije. Osrednja proslava pa je bila v Domžalah.
Na vseh akademijah so rezervnim vojaškim starešinam, ki so se
Sob Domžale, v celoti
aktiv ZMS Mengeš in Trzin
rezervni    vod    ljudske milice
Domžale
gasilska enota CZ KS Mengeš ekipe prve pomoči CZ Mengeš in Topole
Blejc Anton, predsednik KS Mengeš
rez. kapetan Golob Marjan, pri-
Centralna proslava dneva JLA je bila v
žalah
hali komunalnega centra v Doni-
padnik partizanskih enot
— rez. kapetan Grajzer Franc, pripadnik partizanskih enot
— rez. podporočnik Gubane Peter, predsednik odbora SLO KS Mengeš
— Ješelnik Albin, komandir Postaje ljudske milice Domžale
— rez. kapetan Korenčan Lovro
— Lenič Jernej, kot poverjenik za informacije in propagando
— Lužar Franc, član odbora za SLO KS Mengeš
— rez. kapetan Majcen Marjan, tajnik KS Mengeš
— rez. podpolkovnik Mihelič Anton, uslužbenec ONO SOB Domžale
— Mrčun Jože, vodja štaba CZ KS Mengeš
— rez. poročnik Štempelj Jože, pripadnik partizanskih enot
— rez. kapetan fregate Vreček Janez, uslužbenec ONO SOb Domžale.
Krajevni skupnosti Mengeš smo na akademiji poklonili celotno razstavo vojaških fotografij in album fotografij z vojaške vaje »Pšata-72«, ki ga je predsedniku krajevne skupnosti Mengeš pred skupščino občine Domžale izročil tov. Vidali Ivan, podpredsednik SOb Domžale.
Miha Bernot
v preteklem obdobju izkazali s svojo dejavnostjo v ZRVS — podelili plakete in priznanja. Rez. poročniku Štiftar Leonu je bila podeljena zlata plaketa, rez. kapetanu Rihter Franju pa srebrna. Domžalska krajevna organizacija ZRVS je tudi za dosežene uspehe prejela srebrno plaketo. Poleg navedenih je še 22 rezervnih starešin prejelo lepo izdelana pismena priznanja občinskega odbora ZRVS Domžale, ki jih je podelil predsednik občinskega odbora tov. Likar Milan.
Ob podeljevanju plaket in priznanj v Domžalah in Mengšu smo prečitali tudi sklep skupščine občine Domžale o priznanjih in pohvalah posameznikov in enot, ki so se udeležili in se izkazali v pripravah in izvedbi vojaške vaje »Pšata-72«. Pohvaljeni so bili: — oddelek   za   narodno obrambo
Rezervnim vojaškim starešinam so na proslavi 22. decembra lah, podelili priznanja
v Domža-
HRANILNO-KREDITNA SLUŽBA EMONA LJUBLJANA vabi kmetijske
proizvajalce z območja občine Domžale in občine Kamnik, da se včlanijo v hranilnico Emone. Sedež hranilno-kreditne službe Emona Ljubljana je na Miklošičevi cesti št. 4, pritličje v Ljubljani, telefon
št. 20-901.
Hranilnica ima 44 blagajn, ki sprejemajo in izplačujejo vaše vloge po vaših zahtevkih.
Najbližje blagajne te hranilnice, kjer lahko vlagate ali dvigate vaše prihranke, so:
v Domžalah pri obratu kooperacija, Ljubljanska c. 92,
v Domžalah pri obratu poljedelstvo-gozdarstvo. Ljubljanska 70,
v Lukovici pri obratu kooperacija,
v Kamniku pri obratu kooperacija, Trg talcev 1,
v Kamniku v marketu Emona, Trg talcev,
v Mengšu v marketu Emona Ljubljana,
v Ljubljani v Maximarketu, Trg Revolucije,
v Ljubljani v supermarketu na Ajdovščini itd. Člani naše hranilnice lahko vlagajo ali dvigajo denar pri vseh naših blagajnah hranilno-kreditne službe.
Za vse vloge naše hranilnice jamči republika Slovenija in podjetje Emona Ljubljana.
Kakšne ugodnosti vam daje naša hranilnica?
1. 8-odstotne obresti na vloge. Omenjamo, da vam nudimo najvišje obresti na vloge v Sloveniji,
2. ugodne investicijske kredite za nakup kmetijskih strojev in opreme, za nakup živine, zemlje, za gradnjo ter adaptacijo gospodarskih objektov,
3. sodelovanje z našimi kmetijskimi strokovnjaki pri urejanju ter za obnovo kmetijske proizvodnje po načelih sodobne tehnike.
Naša hranilnica je v letu 1972 dodelila 143 kmetijskim proizvajalcem z območja občine Domžale in občine Kamnik investicijske kredite v višini 3,027.000 din, in sicer:
80 kmetijskim proizvajalcem z območja občine Domžale kredite
v višini 1,733.000 din, 58 kmetijskim proizvajalcem z območja občine Kamnik kredite
v višini 1,194.000 din, 5 kmetijskim proizvajalcem z območja drugih občin kredite v višini 100.000 din.
Naša hranilnica vam bo tudi v letu 1973 dajala kredite. Zavedajte se, da je to vaša hranilnica, ki vam bo pomagala pri urejanju sodobne in napredne proizvodnje pridelkov!
V vzajemnosti je moč! Zato postanite člani naše kmečke hranilnice. Informacije dobite v naši centralni upravi v Ljubljani na Miklošičevi 4, telefon 20-901 ali pa pri naših blagajnah hranilno-kreditne službe na terenu.
HRANILNO-KREDITNA SLUŽBA EMONA LJUBLJANA vodja Krume Ernest
Realizacija delovnega programa ZRVS
v letu 1972
Pri realizaciji delovnega programa Zveze rezervnih vojaških starešin Domžale v preteklem obdobju, smo ugotovili veliko aktivnost članov v že ustaljenih oblikah strokovnega izpopolnjevanja, in pozitivno ocenili smer in vlogo, ki jo je začrtala in izpolnjevala ZRVS na področju družbeno političnega delovanja, idejne vzgoje in obrambnih priprav na splošni ljudski odpor.
Pester program dela občinskega odbora za leto 1972, ki je bil obsežnejši in vsebinsko bogatejši v primerjavi s prejšnjimi obdobji, je zahteval od vseh vodstvenih struktur, ki so program izvajale, precej osebnega angažiranja, znanja in odgovornosti. Razveseljivo je, da so krajevna združenja rezervnih vojaških starešin delovni program občinskega odbora, katerega so bila dolžna izvajati, še dopolnjevala s samostojnimi akcijami vzgoje in urjenja svojih rezervnih starešin in obrambno vzgojo mladine, v sodelovanju z nekaterimi vodstvi šol oziroma predavatelji obrambne vzgoje v šolah.
ZRVS je družbenopolitična organizacija, ker je njena dejavnost širšega družbenega pomena, predvsem v izvajanju obrambnih priprav, kjer naj bi rezervni starešine v raznih strukturah, ki se ukvarjajo s pripravami, dali svoj delež, glede na znanje, ki so si ga pridobili v šolah za rezervne starešine, v najtesnejšem sodelovanju z drugimi dejavniki. ZRVS je močan opornik ZK in drugih socialističnih sil v izgradnji našega samoupravnega socialističnega sistema, naloga naših številnih članov v predstavnišikh telesih naše samoupravne družbe pa, da se bore za sprejeta stališča ZK, da v duhu Pisma tov. Tita in Izvršnega biroja podpirajo krepitev vloge delavskega razreda, gospodarsko stabilizacijo in pozitivno vplivajo na vsa druga aktualna vprašanja.
Drugi del aktivnosti pripada nadaljnjemu strokovnemu izpopolnjevanju članstva ki je namenjen temeljitemu spoznavanju koncepta SLO in njegovemu uresničevanju v praksi.
Taka usmeritev dejavnosti ZRVS je bila v letu 1972 programsko postavljena. Kljub temu, da občinski odbor še ni v celoti analiziral celotno lanskoletno dejavnost organizacije,   se   lahko   izvajane pro-
gramske naloge pozitivno ocenijo.
Letni program dela jo med drugim določal tudi taktično orientacijske pohode kot posebno privlačno in koristno obliko usposabljanja rezervnih stareših v taktiki, poznavanju topografije, streljanju in preizkušnji telesne zmogljivosti. Udeležba na pohodih je bila 80%, najboljša v krajevni organizaciji Vir-Dob — 89%, najmanjša pa v krajevnem združenju Moravče — 60 %.
Pohode lahko ocenimo več kot zadovoljivo, saj je to obliko urjenja večina sprejela z zadovoljstvom. Tako razpoloženja članstva je tudi prispevalo k odločitvi republiškega odbora ZRVS, da se v letošnjem letu dosedanji način izpitov zamenja z taktično orientacijskimi pohodi.
Temo »Organizacija in izvajanje SLO v naši občini« smo izvedli v dveh delih, po dve uri, spremljali pa z barvnimi filmi in shematski-mi prikazi. Rezervne starešine smo seznanili z obrambnimi pripravami, s strukturami in njihovimi področji dela v občini, krajevni skupnosti, delovni organizaciji in drugje. Udeležba je bila povsod zelo dobra, v poprečju 89 %, najboljša v Mengšu z 92 % prisotnih članov, najmanjša z 80 "/o udeležbe pa v Moravčah.
V vseh krajevnih združenih smo seznanili članstvo z našo, novejšo pehotno oborožitvijo. Izvedli smo urjenje v streljanju s polavtomatsko puško s poprečno udeležbo 84 %, v Radomljah z najvišjo 91 %, z najmanjšo pa v Mengšu 81 %.
Doseženi rezultati so v poprečju dobri, najboljši pa v Radomljah. Ekipa krajevnega združenja ZRVS Radomlje je tudi na organiziranem občinskem tekmovanju v Ljubljani dosegla prvo mesto pred ostalimi ekipami naših združenj.
Organizirano urjenje v streljanju z različnim orožjem, je v naši občini postalo sestavni del in stalna oblika urjenja RVS. Na tem področju smo v zadnjem času dosegli vidne rezultate. Glavni problem predstavlja urejeno streljišče, katerega v občini ni, zato imajo težave organizatorji, ki so odgovorni za varnost. Zaradi tega so občinski odbori strelske zveze. ZVRS in Oddelek za narodno obrambo skupščine občine, naredili skupno vlogo za dodelitev ustrezne lokacije za
izgradnjo strelišča na našem območju.
To je v zadnjem času res neobhodno, če želimo doseči boljšo usposobljenost rezervnih starešin, vseh pripadnikov občinskih partizanskih enot, pritegniti mladino in s tem okrepiti za SLO najbolj pomembno specializirano organizacijo.
V preteklem letu je bila ena od programskih nalog ZRVS, poživitev strelske dejavnosti v občini in smo v ta namen določili konkretne osebne zadolžitve. To je dalo pozitivne rezultate. Občinska strelska zveza je ob obnovitvi ponovno zaživela in danes aktivno dela. V lanskem letu smo za rezervne vojaške starešine v krajevnih organizacijah predvajali tri strokovne in dokumentarne filme.
Kot običajno smo tudi konec lanskega leta v občini izvedli izpite. Na preverjanjih znanja iz gradiva, ki ga je prinašala za rezervne starešine »Naša obramba«, ali pa smo ga posredovali na pouku, je uspeh dokazal, da je odgovornost RVS za nadaljnje izobraževanje dobra in da je minimalno število tistih, katerih odgovornost je slaba, kar ilustrirajo naslednji podatki:
— pozitivno je opravilo izpit 94 % udeleženih
— pristopilo k izpitu 97% klicanih
— opravičeno odsotnih 2 %
— neopravičeno odsotnih 1 % 100% udeležba je bila v krajevnih združenjih Radomlje in Moravče, sledijo pa Domžale, Vir-Dob in Mengeš z 96 % udeležbo. Vsem rezervnim starešinam, ki so pozitivno opravili izpit smo priznali šest dni vojaških vaj, neupravičeno odsotni pa se bodo za svojo neodgovornost zagovarjali pri sodniku za prekrške.
Za vestno izpolnjevanje nalog in aktivno delovanje smo podelili plakete in priznanja, za napredovanje v višji čin smo predlagali 42 rezervnih oficirjev in 79 pod-oficirjev. V preteklem letu je bilo odlikovanih 18 rezervnih vojaških starešin.
Omeniti je še treba, da je domžalska krajevna organizacija v lanskem letu poleg obveznega strokovnega programa izvedla za svoje člane urjenje v streljanju iz dveh vrst orožja, ki se jih je udeležila večina starešin te organizacije.
V obrambni vzgoji prebivalstva je bil aktiven občinski odbor in posamezne krajevne organizacije. Tako je krajevna organizacija Radomlje v sodelovanju z osnovno šolo Radomlje organizirala in tehnično izvedla občinsko pionirsko tekmovanje. Pokroviteljstvo nad tekmovanjem je prevzel OO ZRVS, ki je skupaj z OO ZZB in Občinskim sindikalnim svetom tudi prispeval praktične nagrade v znesku 80.000 starih dinarjev. Za učence višjih razredov na isti osnovni šoli so rezervni starešine iz Radomelj organizirali ogled in demonstracijo lahke pehotne oborožitve.
Člani krajevne organizacije RVS Domžale so z dijaki STUGŠ organizirali dva orientacijska pohoda z elementi poznavanja topografije in urjenja v streljanju z MK puško, katerih se je udeležilo 70 dijakov obeh spolov. Ob tem pa je treba omeniti rez. kapetana I. razreda Petra Koširja, ki na svoji šoli odnosno internatu zelo uspešno, v raznih oblikah deluje v obrambni vzgoji naše mlade generacije.
V počastitev Dneva armade, v sodelovanju s šolami in Zavodom za glasbeno izobraževanje smo na iniciativo ZRVS v naših krajevnih skupnostih izvedli za občane in mladino akademije, ki se jih je udeležilo okrog tisoč naših občanov.
Dveh razstav fotografij o J I.A in SLO, si je ogledalo preko 2000 občanov in mladine.
Priložnostna predavanja in razgovora ob dnevu JLA, ki so jih izvajali rezervne starešine v nekaterih šolah je poslušalo 911 učencev. Ob dnevu armade smo predvajali 2 filma, ki jih je ZRVS posredovala šolam, ogledalo pa si jih je 3203 učencev.
V krajevni organizaciji RVS Domžale so ustanovili strelsko sekcijo, v katero se je zaenkrat včlanilo 85 RVS, v krajevni organizaciji Vir-Dob pa je 37 RVS.
Rezervni vojaški starešine — prosvetni delavci v Moravčah, so bili pobudniki ustanovitve strelskega krožka v šoli »Jurij Vega«, nudijo pa tudi pomoč taborniškemu in planinskemu krožku na isti šoli.
Vodstvo krajevne organizacije Radomlje je ob dnevu JLA pionirskemu odredu »Radomeljske čete« na Osnovni šoli Radomlje, poklonilo tri nove zračne puške.
Iz navedenih podatkov je razvidno, da smo s posameznimi šolami in organizacijami ZRVS na občinskem območju dobro sodelovali in da je take akcije krajevnih organizacij RVS treba oceniti pozitivno.
Manj uspeha — kar moramo priznati — je bilo v sodelovanju z raznimi specializiranimi organizacijami na terenu, ki so tudi pomembne za obrambne priprave. Zelo dobra pa je povezava z občinsko strelsko zvezo z organizacijo ZZB NOV. Občasno se rezervne starešine udeležujejo skupnih akcij — obujanje tradicij narodno osvobodilne vojne. Tako so se člani ZRVS s člani ZB in mladinsko organizacijo ob Dnevu borca udeležili pohoda po poteh naše domicilne enote »Šlandrovc brigade«.
Dve petčlanski ekipi ZRVS iz krajevnih organizacij Domžale in Vir-Dob sta se v lanskem letu udeležili »Pohoda tovarištva in spominov« ob poteh okupirane Ljubljane. Mnogo rezervnih starešin se je udeležilo osrednje proslave ob Dnevu borca v Zadobrovi pri Ljubljani, občinska delegacija ZRVS pa tovariškega srečanja rezervnih vojaških starešin Jugoslavije na Jezici.
Celotno članstvo ZRVS smo v mesecu novembru seznanili z bistvenimi vprašanji iz Pisma tovariša Tita in Izvršnega biroja o katerih so govorili sekretar komiteja občinske konference ZK tov. Skok Aleksander in člana občinskega komiteta ZK ter rezervna vojaška starešina tov. Kaliman Marjan in Pišek Slavko. Rezervni starešine so podprli pismo tov. Tita in izrazili odločnost za dosledno izvajanje nalog in stališč, ki jih vsebuje in nalaga članom Zveze komunistov, obenem pa vsem rezervnim starešinam in organom ZRVS, kajti njihova politična linija je ista in neločljiva.
V akcijskem programu načrtovane naloge ZRVS, so v skladu s Pismom, potrebno pa jih bo dopolniti z nalogami, ki jih narekuje sedanja situacija, v programu za leto 1973.
Miha Bcrnot
Pohod po poteh spominov in tovarištva v Ljubljani 6. maja 1972
Z decembrske seje občinske skupščine
Na zadnji seji v pretečenem letu je občinska skupščina pregledala uspešnost gospodarjenja v prvih devetih mesecih preteklega leta, ki je bilo tudi v tem obdobju izredno aktivno, posebno velja ta ugotovitev za industrijska podjetja. Vodja občinske službe za plan in analize diplomirani ekonomist Ivanka Zaje je ugotovila, da so doseženi finančni rezultati predvsem posledica večje količinske proizvodnje, ki je bila dosežena predvsem s povečano storilnostjo dela. Z enako intenzivnostjo kot v preteklih letih je rastel tudi količinski promet v trgovini, določen razvoj pa je zaslediti tudi v gostinskem prometu. Tudi v tem obdobju so nominalni osebni dohodki v gospodarstvu hitreje naraščali kot v negospodarstvu, in sicer so se napram istemu obdobju v preteklem letu povečali za 23 %, v negospodarstvu pa za 15 % Ker pa so se življenjski stroški v tem času povečali za 17 % je delavec v gospodarstvu lahko dobil le za 5 % več kot lani, delavci v negospodarstvu pa so v povprečju za prejeti nominalni OD dobili manj kot preteklo leto. 65 % vseh zaposlenih je v poročanem obdobju dobilo osebni dohodek v mejah od 1.201.— do 2.500.— din.
Nesorazmerje med visokimi cenami surovin in osnovnega repromateriala ter cenami finalnih proizvodov še vedno negativno deluje na akumu-lativnost industrijskih podjetij. Indeks rasti celotnega dohodka v industriji je v devetih mesecih 15 % večji kot indeks rasti akumulacije. Vse ostale dejavnosti pa izkazujejo hitrejšo rast akumulacije, med njimi izstopa zlasti trgovina. Glede likvidnosti je opaziti določen napredek vendar samo v tem smislu da je rast terjatev počasnejša od rasti celotnega prometa za 4 %. Pozitivno je tudi to, da rast zalog zaostaja za rastjo celotnega dohodka. Negativno pa je gibanje kreditov. Kratkoročni krediti namreč izkazujejo 54 % povečanje, dolgoročni krediti pa so za 1 % manjši kot v preteklem istem obdobju. V zvezi s tem je referentka opozorila na posledice takega razmerja kreditov, kar bo še posebno problematično glede na nove predpise, ki določajo, da morajo podjetja z lastnimi obratnimi sredstvi in krediti nad pet let kriti vrednost povprečnih zalog.
Tudi predsednik občinske skupščine je spomnil med drugim na dobre finančne rezultate, ki jih je doseglo gospodarstvo v poročanem obdobju ter ponovno opozoril na posledice, ki jih bodo prinesli novi ukrepi oziroma predpisi, zato bi se morala podjetja nanje temeljito pripraviti. V zvezi s tem so tudi predstavniki občinske skupščine in njene uprave s posameznimi gospodarskimi organizacijami že konkretno razpravljali o stanju v podjetju ter posledicah, ki jih bodo prinesli zanj novi ukrepi. Nujno je, da vsaka gospodarska organizacija preuči trenutni in bodoči položaj podjetja in sprejme ustrezne notranje ukrepe. Pobudo za to akcijo naj pokrenejo odborniki občinske skupščine skupaj z družbeno političnimi organizacijami v podjetjih in povabijo k sodelovanju tudi predstavnike občine. Na rešeto naj pridejo tudi vsi dolžniki podjetja, ki jih je treba že vnaprej presoditi, kako jih bodo prizadeli novi ukrepi.
Odbornik Ivan CERAR je ugotovil, da njihovo podjetje vse te stvari stalno zasleduje in spremlja in je že tudi glede dolžnikov nad 90 dni sprejelo ustrezne ukrepe. Vsekakor bo podjetje TO-SAMA v bodoče prodajalo le tistemu, ki bo tudi plačal in se bo še v večji meri orientiralo na izvoz in upa, da bo tudi v letu 1973 normalno poslovalo in dosegalo dobre rezultate.
Predsednik komisije za družbeni nadzor Peter Gubane je opozoril med drugim na problematiko Remontnega podjetja v Domžalah, ki je tudi v poročanem obdobju izkazalo izgubo in v zvezi s tem na ukrepe in priporočila od strani te komisije, o katerih je bila skupščina seznanjena na junijski seji 1972. Priključitev k drugi delovni organizaciji bi bil edini izhod za omenjeno podjetje, v nasprotnem primeru pa bo verjetno prišlo do stečaja podjetja. Tudi Marjan Bolhar je predlagal pospešeno ukrepanje z omenjenim podjetjem in obenem opozoril na podatek o najnižjih osebnih dohodkih iz katerega izhaja, da je še vedno določen odstotek delavcev, ki prejemajo pod sto tisoč SD osebnega dohodka mesečno. Opozoril je tudi na neskladnost razmerja med najnižjimi in najvišjimi osebnimi dohodki v občini in se zanimal za način kreditiranja gospodarstva z ozi-rom na ugotovitev, da kratkoročni krediti hitreje naraščajo kot dolgoročni. Predlagal je, da je treba posebno v delovnih organizacijah, kjer bodo zaradi novih ukrepov v zvezi z odpravo nelikvidnosti še večje težave, obvestiti delovno skupnost
o stanju v podjetju in pripraviti sanacijski program. Tudi odbornik Ivan Cerar je zahteval konkretno in hitro ukrepanje v zvezi z Remontnim podjetjem. S tem so se strinjali tudi ostali odborniki in sklenili, da je treba do naslednje seje skupščine že pripraviti rešitev, kakor tudi poročilo o tem, kako poteka likvidacija podjetja No-voprem.
Po vprašanju osebnih dohodkov je razpravljala še Vida Bogataj, ki je za podjetje TOKO ugotovila, da v tem podjetju ie dalj časa ni razlogov, da bi kdo prejemal osebr i dohodek pod sto tisoč SD, medtem ko je Peter GUBANC, kot predsednik komisije za družbeni nadzor ugotovil, da je tudi ta komisija v zvezi z nizkimi osebnimi dohodki in tudi Remontnim podjetjem že predlagala določene ukrepe, ki pa bi jih morali izvesti drugi občinski organi oziroma službe.
Predsednik skupščine je nato ob zaključku razprave ponovno opozoril na hitro in učinkovito ukrepanje znotraj delovnih organizacij ter poudaril naj v bodoče gospodarske organizacije svoje proizvode prodajajo in ne »oddajajo« in v zvezi s tem predlagal tudi večjo povezanost ustreznih služb v podjetjih. Odgovoril je na vprašanje o kratkoročnih in dolgoročnih kreditih ter spomnil na bodoče omejene možnosti banke za intervencijo v posamezni gospodarski organizaciji, ki bodo morale same zagotoviti stalna obratna sredstva. Glede osebnih dohodkov pod sto tisoč SD je ponovno predlagal, naj v podjetjih preverijo posamezne primere in ustrezno ukrepajo, pa naj bodo vzroki za nizek OD objektivnega ali subjektivnega značaja. Spomnil je na možnosti zaposlitve nadaljnjih najmanj dvesto ljudi, za kar pa bi bilo treba med drugim zagotoviti primerne stanovanjske pogoje.
O tem je tekla razprava pri naslednji točki dnevnega reda, to je v zvezi s samoupravnim dogovorom in predpisi o stanovanjskem gospodarstvu. 2e na pretekli seji so odborniki temu vprašanju posvetili veliko pozornosti in na posebni seji tudi odborniki zbora delovnih skupnosti, občinske družbeno politične organizacije, predvsem pa v okviru javne razprave tudi gospodarske organizacije. Po vseh razpravah so bile sprejete osnovne postavke srednjeročnega programa razvoja stanovanjskega gospodarstva v občini do leta 1976. Mimo tega je bila v vseh razpravah postavljena zahteva za čimprejšnjo organizacijo samoupravne stanovanjske skupnosti, nadalje zahteva, da je treba več in hitreje graditi, pa tudi ceneje in kvalitetnejše, da je treba graditi več najemnih stanovanj in stanovanj za ljudi z nižjimi osebnimi dohodki ter zagotoviti pogoje za hitrejšo pridobitev dokumentacije za stanovanjsko graditev. Večina delovnih organizacij je podpisala samoupravni sporazum o izločanju in usmerjanju
sredstev za stanovanjsko izgradnjo in se odločila za minimalno stopnjo, to je za 7 % od bruto osebnih dohodkov, od tega bo 30 % za družbeno pomoč in 25 % za obvezno združevanje.
Ker vse delovne organizacije še niso podpisale sporazuma mora občinska skupščina z odlokom določiti najnižji odstotek sredstev za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, in sicer v višini, ki je bila dosežena s samoupravnim sporazumom. Zato je bil za sejo skupščine pripravljen ustrezen odlok in še nadaljnjih šest odlokov s stanovanjskega področja, ki so bili soglasno sprejeti in so objavljeni v uradni prilogi Občinskega poročevalca. Peter GUBANC je v razpravi spomnil na to, da je že tudi komisija za družbeni nadzor na junijski seji skupščine priporočila vrsto ukrepov in nalog na tem področju. Med drugim je opozorila na gradnjo več primernih najemniških stanovanj, na pomoč ljudem z nizkimi osebnimi dohodki, da pridejo do primernih stanovanj tako s primernimi krediti in s pomočjo pri pridobivanju komunalno urejenih zemljišč in podobno. Odbornik Rudolf Osolin se je med drugim zanimal, kako naj solidarnostni sklad nudi pomoč delavcem, ki žive na območju, kjer gradnja ni dovoljena, po drugi strani pa ti delavci prav tako pomagajo ustvarjati sredstva tega sklada. Vida Bogataj je postavila vprašanje glede obdavčenja morebitne višje stopnje prispevka kot je določeno s sporazumom oziroma ustreznim občinskim odlokom, to je nad 7 %, ker so zlasti manjša podjetja zainteresirana za višjo stopnjo, ker imajo manj zaposlenih in zato ta sklad tudi težje oblikujejo. Ivo Kralj je menil, da je bilo v podjetjih med javno razpravo največ zanimanja za solidarnostni sklad, kako in na kakšen način bodo v njem zastopani vlagatelji sredstev in po ugotovitvi Jožeta Knepa, kakšen ključ bo veljal za delitev stanovanj, ki bodo zgrajena iz teh sredstev. Pavel Šimenc je menil, da bodo s predlagano delitvijo 7 % stanovanjskega prispevka imela podjetja še manj možnosti za pomoč svojim delavcem. Vendar pa ta ugotovitev ne drži, saj je že doslej obstajal predpis, po katerem so morale delovne organizacije prispevati za obvezno subvencioniranje. Podpredsednik skupščine Jakob Černe je odgovoril na nekatera vprašanja, ki so jih postavili razpravljavci ter opozoril na ustanovitev samoupravne interesne skupnosti vse z namenom, da bi čez določen čas lahko ugotovili, da so vsa ta prizadevanja dejansko rodila sadove in da je bilo zgrajenih toliko in toliko novih stanovanj, toliko ustreznih najemniških stanovanj in podobno. Osnova za vse to pa je seveda tudi urbanistična in druga dokumentacija, načrti in priprava zemljišč, o čemer bo treba sklepati tudi pri bodoči proračunski raz-
(Nadaljevanje na 14. strani)
Prvoborci NOV, ki so v letu 1972 praznovali 60-letnico:  Ivan Pirš-Rastko, Mirko Jerman pri predsedniku skupščine občine
Mara   Dermastia in
(Nadaljevanje s 13. strani)
pravi. Vsekakor bo treba s pripravami pohiteti, da bi že spomladi omogočili gradnjo, za katero je veliko interesentov. Razčiščeno je bilo še vprašanje glede uporabe sredstev stanovanjskega sklada za adaptacije stanovanj in ugotovljeno, da se za modernizacijo ali izboljšavo stanovanj ne morejo koristiti, vsaj dokler še niso rešeni pereči stanovanjski problemi določenega števila občanov.
Nato je skupščina s posebnim odlokom uredila financiranje proračunskih potreb do sprejema proračuna za leto 1973 ter sprejela spremembo proračuna za leto 1972. Pojasnil ga je predsednik sveta za finance Sandi Rihtar. Osnova za rebalans so bili zakonski predpisi, ki omejujejo proračunsko potrošnjo, ki je večja od 14 % od realizacije lanskega leta. Ta sredstva naj bi se vrnila gospodarstvu, oziroma se gospodarske organizacije na podlagi samoupravnega dogovora lahko odločijo, da se ta sredstva uporabijo za izgradnjo šolske mreže, za kar naj bi svoj višek namenila tudi temeljna izobraževalna skupnost. Sicer pa se v okviru razpoložljivih sredstev nanaša sprememba predvsem na področje socialnega varstva, kjer je bilo treba zagotoviti dodatna sredstva za povečanje stroškov oskrbnin v domovih za stare, kakor tudi v domovih za mladoletnike. Nadalje je bilo treba zagotoviti sredstva za redne podpore socialno ogroženim kmečkim otrokom, za kar so bila odstopljena sredstva od strani republike, zagotoviti je bilo treba dodatna sredstva za preventivno zdravstveno službo ter za povečanje prispevka za socialno ogrožene kmete. Nadalje je bilo potrebno povečanje sredstev finančnega načrta občinske uprave zaradi novih namestitev, predvsem v davčni upravi, nadalje za organ za kaznovanje prekrškov, v obeh primerih za osebne dohodke kot tudi opremo novih delovnih mest. Nova postavka v proračunu so tudi stroški za zazidalne načrte; v rebalans pa so vključeni tudi že pokriti izdatki v zvezi z gradnjo ceste Rodica—Roje. Skupščina je na predlog sveta za zdravstvo in socialno varstvo na račun proračunske rezerve zagotovila še sredstva za enkratno socialno pomoč ob novem letu občanom, ki jim je socialna pomoč edini vir za preživljanje.
Upravni odbor sklada za štipendije in posojila je predložil skupščini v potrditev spremembo odloka o ustanovitvi sklada za štipendije in posojila, ki se predvsem nanašajo na sestav in delo upravnega odbora sklada. S to spremembo bi zagotovili večji vpliv tistih, ki združujejo sredstva v omenjeni sklad. V razpravi je prišlo predvsem do predlogov in priporočil za nadaljnjo še boljšo štipendijsko politiko ter v zvezi s tem predlogi za dopolnitev meril, po katerih se dele štipendije in posojila. Ta je upravni odbor sklada deloma že dopolnil, vendar potreba za nadaljnjo dopolnitev še obstaja predvsem za večje sodelovanje s krajevnimi skupnostmi in družbeno političnimi organizacijami. Moralno političnim kvalifikacijam štipendistov se je posvečalo doslej še premalo pozornosti, kar ima določene negativne posledice še posebno glede na to, da občina štipendira oredvsem kadre, ki niso toliko neposredno zanimivi za gospodarsko organizacijo, ampak predvsem vzgojiteljski in učiteljski kader. Iz pregleda štipendistov, ki so ga prejeli odborniki z gradivom za sejo je tudi razvidno, da se niti
20 % vseh štipendistov ne šola na višjih in visokih šolah, kar je glede na potrebe v občini vsekakor premalo, vendar pa glede na profil kadrov, ki jih občina štipendira deloma razumljivo. Odborniki so poudarili, da torej ne gre le za plan in izpolnitev plana štipendiranja, ampak morajo imeti štipendije tudi svoj namen, zato je treba dobro presoditi koga se štipendira. Na vse te stvari je tudi že opozorila komisija za družbeni nadzor in tudi na nekatere od kriterijev, po katerih naj bi se ravnal upravni odbor sklada za dodeljevanje štipendije. Vsa ta in še druga merila je upravni odbor sklada upošteval in tudi skušal čimbolj objektivno presoditi vsakega prosilca, kar bo v bodoče poskušal še v večji meri skupaj s krajevnimi skupnostmi in družbeno političnimi organizacijami.
Nadaljnja obširna razprava je bila v zvezi s poročilom o dohodkih in izdatkih cestnega sklada za leto 1972, ki je prišel na dnevni red skupščine predvsem na zahtevo odbornikov z območja KS Vir. Realizacija dohodkov cestnega sklada je do konca oktobra 1972 znašala 320 milijonov SD, medtem ko znašajo skupni predvideni izdatki preko 630 milijonov SD. Do dneva seje skupščine so bile poravnane že tudi v celoti obveznosti do krajevnih skupnosti, medtem ko pa so postavke »prispevki občanov« v treh primerih, to je iz KS Radomlje, KS Domžale in za cesto v Mengeški Loki, še niso v celoti poravnani. V Mengeški Loki bo prispevek v kratkem realiziran, ker jim je na podlagi uspelega referenduma omogočena tudi prisilna izterjava. Za KS Radomlje in Domžale ni bilo mogoče takoj dobiti točnih pojasnil, zato so odborniki sklenili, da tudi omenjeni KS poravnata obveznosti, in to najkasneje do 15. marca 1973, sicer pa se ta obveznost poravna na račun njihovih sredstev za leto 1973. Predno pa bo prišlo do te delitve naj bi cestni sklad izdelal ustrezna merila in po njih sredstva tudi razdelil. Med večjimi obveznostmi sklada v prihodnjem letu je predvsem ureditev nove ceste na Zlato polje in postavitev novega mostu preko Kamniške Bistrice v Ihanu. Tudi program del bo moral cestni sklad pripraviti v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in ga predložiti tudi občinski skupščini. Sicer pa je bilo dosedanje delo cestnega sklada dokaj uspešno, saj je bilo v letu 1972 asfaltiranih na novo s sodelovanjem krajevnih skupnosti 10 km cest in če bo to sodelovanje KS in občanov tudi v bodoče, bodo lahko v naslednjih parih letih asfaltirane vse prometne ceste v občini. To potrjuje tudi investicijsko planiranje nekaterih krajevnih skupnosti, ki so svoj oziroma prispevek občanov že tudi položile, kar naj bo v bodoče tudi pogoj za sofinanciranje od strani cestnega sklada. Preučiti je treba tudi predlog za združevanje sredstev krajevnih skupnosti za reševanje skupnih problemov.
Skupščina je nato na predlog sveta za finance soglasno sprejela odlok o izločitvi sredstev bivših družbeno investicijskih skladov občine Domžale in kreditnega sklada in drugih skladov Ljubljanske banke. V domžalski občini gre za okoli 577 milijonov SD, ki so kot krediti naloženi v gospodarstvo in se z anuitetami vračajo. S temi sredstvi bo v bodoče razpolagala občinska skupščina, medtem ko bo tehnično poslovanje še vedno ostalo pri poslovni banki.
Na predlog komisije za statute je skupščina nato soglasno potrdila statut osnovne šole Josip
Broz Tito Domžale in se nato odločila, da podpira ustanovitev medobčinskega sveta ljubljanske regije in da postane občina Domžale njegov član.
Skupščina namreč meni, da občina Domžale bolj spada v okvir ljubljanske regije in ne gorenjske, saj celo meji na tri od ljubljanskih občin.
Na predlog komisije za volitve in imenovanja je sprejela skupščina še sklep:
— da se diplomirani pravnik Štefan Loncnar imenuje za načelnika davčne uprave, katerega dolžnost je že doslej opravljal kot vršilec dolžnosti;
— da se zaradi ponovnega neuspelega razpisa diplomirani pravnik Štefan Pelcar ponovno imenuje za vršilca dolžnosti načelnika oddelka za splošne zadeve in družbene službe;
— da se na lastno željo Ivo Sonc razreši članstva v komisiji za ugotavljanje izvora premoženja in da se namesto njega v to komisijo imenuje Stanko Vrhovec iz Domžal;
— pravtako se Ivo Sonc razreši članstva v svetu za narodno obrambo, ker je bil za člana imenovan kot predsednik občinske konference SZDL, katere predsednik je sedaj Jernej Lenič, ki bo odslej član sveta za narodno obrambo;
— da se imenuje iniciativni odbor za formiranje samoupravne stanovanjske skupnosti v naslednjem sestavu:
predsednik: Marjan Bolhar
namestnik predsednika: Čedomir Deletič
člani odbora: Jakob Černe, Pavel Peterka, Miha Brinšek, Janez Anžin, Marta Golob, Ivo Kralj in inž. Srečo Bergant.
Sledilo je poročilo o izidu referenduma za združitev skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov, ki je bil objavljen po glasovalnih mestih že v decembrski številki Občinskega poročevalca.
Pri »vprašanjih in predlogih« odbornikov je odbornik Janez Hribar postavil zahtevo za asfaltiranje preostalega dela ceste Ihan—Dol, za kar se je zavzel tudi poslanec Mirko Jerman in opozoril na pripravljenost bežigrajske občine, da asfaltira del omenjene ceste, ki je v njihovi občini. Z ozirom na to so se odborniki strinjali s predlogom, da pride na dnevni red sestanka medobčinskega sveta ljubljanske regije, ki je predviden v Domžalah in na kateri bo med drugim razprava o sofinanciranju domov počitka.
Z ozirom na to, da je bila seja skupščine v Tednu solidarnosti z vietnamskim ljudstvom, je podpredsednik občinske skupščine Ivan Vidali predlagal, da sprejme občinska skupščina solidarnostno izjavo z bojem vietnamskega ljudstva, ki so jo odborniki s ploskanjem sprejeli in potrdili.
Predsednik občinske skupščine je nato spomnil na jubilej, ki ga praznujejo trije prvoborci NOV, in sicer so v letu 1972 praznovali 60-letnico Mara Dermastia, Mirko Jerman in Ivan Pirš-Rast-ko. Navzoči so se s ploskanjem pridružili čestitkam.
Na zaključku zadnje seje v letu 1972 se je predsednik skupščine zahvalil odbornikom za dosedanje sodelovanje, kakor tudi vsem članov svetov, komisij in drugih občinskih organov ter krajevnim skupnostim, ki so prispevali k temu, da se je občina Domžale uvrstila med občine, za katere je značilen uspešen gospodarski razvoj in napredek.
Pogoji za pridobitev štipendije
Želeli bi, da bi se šolali vsi, ki to želijo in so se že v predhodnih letih izkazali s pridnostjo in uspešnostjo pri šolskem delu. Tako bi bile zadovoljene njihove osebne želje in življenjske ambicije, hkrati pa je le tako mogoče zagotoviti dovolj strokovno usposobljenih kadrov za hitro razvijajoče se družbeno-gospodarsko življenje v občini. Kadrovska struktura zaposlenih se sicer izboljšuje, vendar še vedno ni ugodna, še vedno je nezadostna strokovna usposobljenost zlasti na nekaterih delovnih mestih vzrok mnogim težavam. Zato je nujno, da omogočimo študij vsem, ki so dovolj nadarjeni, da bodo v normalnem času vsaj s poprečnim šolskim uspehom dokon-
čali šolanje ter da bodo tudi v službi kos strokovnim problemom, pa tega brez družbene pomoči ne bi mogli.
Tudi vsem tistim dijakom in študentom želimo pomagati, ki morajo zaradi svojih materialno-socialnih pogojev zanemarjati študij.
Da bi vedeli za koliko kandidatov bo nujno potrebno preskrbeti materialno pomoč za njih študij, služba za poklicno usmerjanje pri Komunalnem zavodu za zaposlovanje Ljubljana v enoti Domžale:
RAZPISUJE POGOJE ZA PRIDOBITEV ŠTIPENDIJE za šol. leto 1973/74
1. Za štipendijo imajo pravico zaprositi vsi redni dijaki in študent-
je, ki izhajajo iz socialno ogroženih družin: poprečni mesečni dohodek na družinskega člana ne sme presegati 700 N din, v katerih je večje število nepreskrbljenih otrok v družini, bolezen v družini itd.
2. Pri šolskem delu morajo dosegati lep uspeh: prav dobri in odlični v lanskem šolskem letu in letos.
3. Biti morajo psihično sposobni za izbrani poklic: uspešno morajo opraviti psihotehnično preizkušnjo.
Med prosilci, ki zadovoljuje zg. naštete kriterije imajo prednost pri podelitvi štipendije kandidati odličnega ponašanja, ki imajo funkcijo v pionirski oz. mladinski organizaciji, otroci staršev, ki imajo zaradi sodelovanja v NOV dvojno štetje let in otroci staršev, ki sedaj opravljajo družbeno politično funkcijo ali pa so zaposleni v delovni organizaciji štipenditorja.
Kandidati naj se o kandidiranju
za štipendijo pogovore s starši in najkasneje do 19. 1. 1973. vlože prijavo v tajništvu osnovne šole, drugi pa poklicni svetovalki, ki dela v Domžalah vsak petek od 8. do 14. ure v komunalnem zavodu za zaposlovanje. Tako bomo lahko prosilce med zimskimi počitnicami povabili na psihotehnično preizkušnjo, če o njihovi nadarjenosti za izbrani študij še nimamo dovolj podatkov.
Posredujte nam naslednje podatke:
— priimek in ime,
— kraj in datum rojstva,
— naslov bivališča, šolo in smer
— za katero šolo in smer želite štipendijo.
Služba za poklicno usmerjanje pa bo skušala do maja 1973. leta uskladiti želje prosilcev z družbeno gospodarskimi potrebami in možnostmi.
Stanka Baloh
Letni obračun dejavnosti mladih s Trojan
in njihovi načrti
Program dela mladinskega aktiva Trojane imamo razdeljen po dejavnostih, zato imamo na ta način izdelano tudi analizo opravljenega dela.
Na področju družbeno politične dejavnosti smo bili za Dan borca na pohodu po poteh Šlandrovc brigade na Gabrovskih Senožctih. Vključili smo se v priprave na volitve v predstavniške organe, ki naj bi bile v letu 1973. V ta namen smo evidentirali možne kandidate za člane sveta KS. V septembru se je 6 članov udeležilo občinske mladinske poldne delovne akcije v Moravčah. Udeležili smo se slovesnosti v Cerknem. V novembru smo razpravljali o tezah za pripravo dokumentov III. konference ZKJ in pismu predsednika ZKJ in izvršnega biroja predsedstva ZKJ. V počastitev Dneva republike smo skupno s pionirji OS Šontgotard pripravili krajšo proslavo.
V okviru programa kulturne dejavnosti smo organizirali dve prireditvi »Veselo srečanje«, kakor poimenujemo serijo zabavno glasbenih prireditev. V marcu je sodeloval ansambel Odmev iz Lukovice, v aprilu pa ansambel Toneta Kmctca iz Ptuja.
Lani smo na področju športne dejavnosti organizirali prijateljsko srečanje z aktivom Krašnja v namiznem tenisu iz zmagali s 5:0. Sodelovali smo na občinskem mladinskem prvenstvu v namiznem tenisu v počastitev meseca mladosti. Bili smo pobudniki za izvedbo športnega troboja mladinskih aktivov Moravče, Prevojc-Šontvid in Trojane, na katerem smo tudi zmagali.
Velika pomanjkljivost našega dola je prav na področju izobraževalne dejavnosti. Organizirali smo le predavanje o koncepcijah SLO opremljeno s filmoma.
V začetku leta smo v program socialno ekonomske dejavnosti vključili akcijo, da analiziramo potrebe prejemnikov socialnih podpor, rejnin ta oskrbnine v naši KS. Zato smo ustanovili začasno komisijo, ki je to akcijo izvedla in posredovala svoje pripombe svetu za zdravstvo in socialno varstvo pri skupščini občine.
Program tehnične dejavnosti ni bil realiziran. Predvidevali smo oživitev društva Ljudske tehnike Trojane, v zadnjem času potekajo v te namene resnejše priprave.
Publicistično dejavnost smo uvedli z začetkom izdajanja glasila občanov KS Trojane in SentJgotard ATRANS. Pobudnik za izdajanje je bila .pr.iv naša organizacija. Aktivno smo se vključili pri izdaji obeh dosedanjih izvodov.
Program izletniške dejavnosti smo v celoti realizirali. V počastitev meseca mladosti smo organizirali izlet v Pomurje in tradicionalni pohod na Čcmšeniško planino. Avgusta pa smo .organizirali dvodnevni izlet na morje.
Na področju dela zabavne dejavnosti smo organizirali interno ■ii.iskni-.uto, zabavo za žene in matere ob .njihovem prazniku in več internih zabavnih večerov.
Program konference mladinskega aktiva Trojane in njenih organov za leto 1973 je zelo obsežen. Cc v kratkem pogledamo nekaj akaij, vidimo, da bomo na področju družbeno politične dejavnosti organizirali razpravo o resoluciji), sprejeti na III. konferenci ZKJ »kupno .s člani ZK na našem območju,    pripravili    predavanje o
marksizmu, razpravljali o osnutku nove ustave SRS, organizirali problemsko konferenco o delovanju vseh družbeno političnih organizacij na našem območju in njihovih kadrovskih zasedbah, razpravljali o osnutku dokumentov 9. kongresa ZMS in 9. kongresa ZMJ, aktivno spremljali oba kongresa in nato obravnavali njihove sprejete dokumente. Za Dan borca nameravamo organizirati pohod v smislu obujanja 'tradicij NOB. Aktivno pa se bomo vključevali v priprave na volitve v predstavniške organe.
Na področju tehnične dejavnosti nameravamo dokončno aktivirati delo Društva LT Trojane z delom na foto področju.
Športna dejavnost je usmerjena v tekmovanje naše ekipe v namiznem tenisu v občinski mladinski ligi, na sodelovanje na občinskem mladinskem tekmovanju v .počastitev meseca mladosti, na tradicionalni športni troboj mladinskih aktivov in na tekmovanja med člani oziroma drugimi aktivi.
Tudi .kulturna dejavnost bo v letu 1973 zelo živahna. Ker našim ljudem primanjkuje kvalitetnih kulturnih prireditev, bomo poizkušali organizirati gostovanje profesionalnega gledališkega ansambla. Za praznik žena in praznik republike l)omo skupno s pionirji OŠ Še~it-gotard pripravili proslavo. V juniju si nameravamo oglodati Zavod RTV Ljubljana. Organizirati nameravani) tudi nekaj predavanj. Nadaljevali bomo tudi z organiziranjem prireditev »Veselo srečanje«.
Novo ustanovljena dejavnost splošnega ljudskega odpora ima v program vključeno tekmovanje v streljanju z zračno puško in kar je najvažnejšo, da se mladina seznani z vlogo in koncepcijami SLO s poudarkom na angažiranosti mladih. Naša metoda bodo predavanja.
Delo na področju publicistične dejavnosti imamo usmerjeno v redno dopisovanje v glasilo ATRANS o našem delu, hkrati pa booiio posredovali prispevke za objavo v Občinskem poročevalcu.
Program izletniške dejavnosti ostane enak kot v letu 1972. Organizirali bomo tradicionalni pohod na Čcmšeniško planino in dva daljša .izleta z avtobusom.
Tudii program zabavno dejavnosti ostane isti. Organizirali bomo interno maškerado, zabavo ob dnevu žena, proslavili obletnico ustanovitve aktiva in morda pripravili silvestrovanje. Vsekakor pa bomo organizirali tudi več zabavnih večerov, včasih tudi s člani drugih
mladinskih aktivov.
Vso akcije posameznih dejavnosti imamo razdeljene tudi časovno po mesecih, da bomo naše delo lahko skozi celo leto sistematično analizirali.
Predsedstvo mladinskega aktiva Trojane
RAZDELITEV SREDSTEV ZA POSOJILA UDELEŽENCEV NOV
Sklad za financiranje gradnje in adaptacij stanovanj z v občini Domžale je na zadnjih sejah v mesecu decembru s rva naslednjim upravičencem kot dolgoročno posojilo:
Štiftar Ivan, Brdo št. 5 pri Ihanu Ccrar Dominik, Mala Loka 13, p. Domžale Peterka Pavla, Ihan 43 Bolhar Jože, Ihan 50 Učakar Darko, Trzin, Mlakarjeva 20 Osotailk Damjan, Domžale, Fajfarjeva
13
1 borce NOV razdelil sred-
20.000,00 din
5.000,00 din
io.ooo.00 din
8.000,00 din
15.000,00 din
10.000,00 din
15.000,00 din
10.000,00 din
15.000,00 din
15.000,00 din
10.000,00 din
12.000,00 din
30.000,00 din
20.000,00 din
15.000,00 din 10.000,00 d.in 10.000,00 din 15.000,00 din
20.000,00 din 10.000,00 din 15.000,00 din 10.000,00 din 10.000,00 din 15.000,00 din 20.000,00 din
10.000,00 din
10.000,00 din 15.000,00 din
15.000,00 din
20.000,00 din 10.000,00 din 15.000,00 din 10.000,00 din 10.000,00 din 10.000,00 din 15.000,00 din 15.000,00 din 10.000,00 din
Pri podeljevanju posojil je sklad ravnal po kriterijih in merilih, ki jih je v posebnem odloku določila občinska skupščina in so že hila posredovana javnosti.
Predsednik UO sklada Miha Brinšek
7. Rutar Franc, Nožice, Grašičova 5
8. Tomšič Nada, Rova 16
9. Lipar Ivan, kiparjeva 5, Mengeš
10. Pestotnik Franc, Jelša 8
11. Vodopivcc Milena, Domžale, Rojska 1
12. Braitum Stane, Zalog 4
13. Podobnik Alojz, Pšata 4
14. Urbanija Anton, Vinje S
15. Krašovec Marija, Jelša 8
16. Cerar Edvard, Dob 115
17. Cerar Miha, Rača 4
18. Štiftar Martin, Brezovica
19. Gostič Ivan, Domžale, Nikola Tesla2
20. Rožič Anton, Trojica 1 Kovač Janez, Domžale, Kidričeva 16 Balon Franc, Domžale, Kajuhova 16 Mušič Tončka, Trzin, Ljubljanska Zupančič Peter, Domžale, Kolodvorska 11 Vidmar Antonija in Stane, Dragomalj 58 Urbanija Matilda, Pogled 5 Opaškar Ivan, Zagreb, Budakova 6 Pire Katarina, Radomlje, Opekarniška 4 Novak Ana, Hribi 2, p. Trojane
30. Zaje Pavla, Stare Črnuče 9
31. Urbanija Janko, Ziče
32. Grošič Albin, Nožice, Gotičeva 28
33. Pirnat Franc, Brezovica 8
34. Mlakar Karol, Radomlje, C. Radomeljske čete
35. Rovšek Franc, Limbarska gora 22
36. Prašnikar Franc, Brezje 13
37. Hribar Ana, Dob 90
38. Vehovcc Franc, Domžale, Bistriška 6
21.
22 23 24 25 26 27. 28, 29
POSEBNA OSNOVNA ŠOLA JE V NEKATERIH PRIMERIH NAJPRIMERNEJŠA, NE PA MANJVREDNA ŠOLA
Večina staršev se težko sprijazni, da bo otroka potrebno prešolati v posebno osnovno šolo. Rajši na vse pretege silijo otroke, da bi se zahtevno učno snov naučili in se sami učijo z njimi cele popoldneve. Šele ko spoznajo, da so s svojim ravnanjem dosegli le minimalni napredek, se pogosto telesno in živčno izčrpani odločijo za prešolanje.
Ali je posebna osnovna šola res zlo? Ali res dajemo otroku, ki se tam šola, neizbrisen pečat? Na to vprašanje lahko odgovorimo, če vemo, da vanjo vključujemo otroke, ki se težje učijo, ki ne dohajajo preobsežnega učnega programa in hitrosti osvajanja snovi v normalni šoli, ki snovi ne razumejo, vendar ne zaradi svoje lenobe in malomar-
nosti, temveč zato, ker je zanje pretežka in ji niso kos. Poleg manjše splošne sposobnosti za mišljenje in učenje imajo ti otroci pogosto še druge težave, zlasti okrnjene grobe in fine gibalne spretnosti, različne govorne motnje, slabšo prostorsko predstavljivost in orientacijo v prostoru, razne vedenjske značilnosti (pretirana nemirnost, apatičnost).
Vsi otroci nimajo vseh teh težav, po težavnosti tudi niso izenačeni. Vsaka dodatna in posebna težava zmanjšuje otrokove možnosti za delo v normalni šoli. Vsaka motnja zase zahteva ogromno vaje, individualne pomoči, razumevanja in potrpljenja: od tistih, ki z otrokom delajo, pa tudi aktivno sodelovanje otroka samega.
Posebna osnovna šola ni »šola za neumne«, »šola za defektne«! Nasprotno, to je šola za učljive otroke, za otroke, ki tu dobivajo splošno izobrazbo in vzgojo po programu, prilagojenem za nekoliko nižji nivo zahtevnosti. To je tudi šola, ki usposobi otroka za ustrezno poklicno usposabljanje. Abituri-
enti te šole se z ustreznim poklicnim usposabljanjem razvijajo v dobre, marljive delavce, ki so se sposobni samostojno preživljati. Ce otrok dovolj zgodaj pride na posebno osnovno šolo in ne zapravi preveč časa s ponavljanjem razredov v normalni osnovni šoli, se mu zaradi manjših učnih zahtev, s ponazarjanjem in pogostim utrjevanjem učne snovi počasi vrača samozavest in zaupanje vase.
Na posebnih osnovnih šolah poučujejo učitelji, ki so usposobljeni tako, da znajo pri delu uporabljati metode, s katerimi blažijo pomanjkljivosti in kar najbolj razvijajo otrokove naravne umske sposobnosti.
Staršem, katerih otroka je po mnenju komisije za kategorizacijo in evidenco otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju potrebno prešolati na posebno osnovno šolo, ostane edina prava pot, če hočejo otroka ohraniti zdravega in ga kar najbolje umsko in osebnostno razviti — čimhitrejše prešolanje na posebno osnovno šolo.
lima Škerjanc-Ogorevc
U
DVE ZANIMIVI RAZSTAVI
Krepimo našo obrambno moč!
Ijah, kjer so se tedaj zbrali tudi vodilni politični delavci kamniškega okrožja. Tu je 6. januarja 1945 doživel enega svojih najusodnejših dogodkov v NOB. Bil je eden redkih, ki se je uspel rešiti ob nemškem napadu na bunkerje. Po sklenjeni zimski ofenzivi se je Čopič vključil v gibljivo tehniko IV. operativne cone. Tako so se tudi aktivisti in borci domžalskega območja že med narodnoosvobodilnim bojem seznanili z mladim, nadarjenim slikarjev in njegovimi prvimi ilustracijami, to je s tisto likovno zvrstjo, v kateri je po končani Akademiji za likovno umetnost in specialki 1952. leta ter po študi-
posebnim zadovoljstvom.
Praznik JLA pa je tudi lepa priložnost, da pregledamo dosežene rezultate naših nenehnih prizadevanj za krepitev obrambne sposobnosti naše domovine. Občinski odbor zveze rezervnih vojaških starešin je v sodelovanju z oddelkom za narodno obrambo pri skupščini občine Domžale in z Domom JLA li veliko usposobljenost in pripravljenost vseh dejavnikov splošnega ljudskega odpora za njihove naloge. Posebno pozornost pa bodo prav gotovo pritegnile fotografije o vojaških vajah Pšata 1972, ki ilustrirajo rezultate prizadevanj pri usposabljanju    partizanskih enot,
V počastitev dneva JLA sta bili 21. decembra zvečer v preddverju dvorane komunalnega centra v Domžalah odprti dve zanimivi razstavi. Kulturna skupnost Domžale je priredila razstavo akvarelov, risb in grafik akademskega slikarja Ivana Seljaka-Čopiča, občinski odbor Zveze rezervnih vojaških starešin Domžale pa je organiziral razstavo fotografij o življenju v JLA in o vojaški vaji Pšata 1972. Na otvoritvi je nastopil godalni kvartet Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale, razstavi pa je odprl predsednik skupščine Kulturne skupnosti Domžale dr. Miro Sti-plovšek z naslednjim nagovorom:
»Z zadovoljstvom ugotavljam, da se je v Domžalah likovna dejavnost v zadnjem času zelo razmahnila, saj danes odpiramo že tretjo razstavo v zadnjih treh mesecih. Še bolj kot število razstav pa je razveseljiv obisk, ki nam narekuje, da se še bolj načrtno prizadevamo likovno dejavnost razširiti in popestriti. Kulturna skupnost in Zveza kulturno-prosvetnih organizacij sta pred dnevi že razpravljali o ustanovitvi posebne likovne sekcije v Domžalah, ki naj bi združevala vse likovne ustvarjalce — z akademsko izobrazbo in samorast-nike. Ta novi forum naj bi pomagal Kulturni skupnosti pri načrtovanju razstav, pri čemer si bomo prizadevali, da bi se ta dejavnost razmahnila iz Domžal tudi v druge večje kraje naše občine, izjemno velik obisk letošnje Ropretove razstave v Mengšu nam samo potrju-
je pravilnost in nujnost te usmeritve, hkrati pa želimo, da bi ob gostovanjih kakovostnih slovenskih likovnikov vsako leto tudi domači ustvarjalci na razstavah pokazali svoja najnovejša dela. 2e dosedanji rezultati teh prizadevanj so pokazali, da se je Kulturna skupnost uspešno lotila načrtnega usmerjanja likovne dejavnosti, ki je bilo še pred kratkim precej zanemarjena, in da je že postala pomemben dejavnik v domžalskem kulturnem življenju.
Današnjo razstavo znanega akademskega slikarja Ivana Seljaka-Čopiča prireja Kulturna skupnost v počastitev dneva JLA. Zanj se je odločila zlasti za to, ker so začetki njegovega likovnega ustvarjanja kar najtesneje povezani z narodnoosvobodilnim bojem, saj je 1927. leta v Idriji rojeni slikar že s 15. leti začel izpolnjevati prve naloge OF. Kot najmlajši slovenski partizanski likovnik je marca 1944 prišel z enotami XIV. divizije na Moravsko, kjer je za ciklostilno tehniko Okrožnega komiteja Kamnik ilustriral brošuro o legendarnem pohodu Štirinajste. V začetku spomladi se je nato vrnil na Dolenjsko, kjer je kljub obolelosti ilustriral partizanski tisk. Sredi 1944 je znova prišel na območje Štajerske operativne cone, kjer je na Morav-škem in v Zgornji Savinjski dolini za tehnike in tiskarne ilustriral časopisje in brošure ter risal letake. V hudi decembrski ofenzivi 1944 je Čopič prišel v bunkerje opuščene tiskarne v Rudniku pri Radom-
Ivan Seljak-Copič: Tihožitje
Razstava ob dnevu JLA je vzbudila veliko zanimanje obiskovalcev, posebno pa so se zanimali za slike na katerih je bila prikazana oborožitev naše armade in fotografije z vaje Pšata 72
ju v tujini kot zrel umetnik dosegel pomembno mesto v slovenski likovni ustvarjalnosti. Ob tem je veliko pozornost posvetil otroški in mladinski ilustraciji, tako da ga zelo dobro pozna tudi naš mladi rod. Čopič je ustvarjal v različnih slikarskih tehnikah in dosegel za svojo delo številna priznanja, med katerimi naj posebej omenimo letošnjo nagrado vstaje slovenskega naroda. V utemeljitvi za to visoko priznanje je poudarjeno, da Čopi-čevo slikarstvo izdaja tako v posameznih delih kot v celoti zrel življenjski umetniški nazor, ki izhaja iz življenja samega in je z njim tudi izražen. Posebna značilnost njegovega dela je privrženost človeku, ki se razodeva v vseh njegovih delih posvečenih naši revoluciji, v Ljubljani pripravila fotografsko razstavo, ki naj bi naše občane na privlačen način seznanila z delovanjem različnih enot vseh rodov JLA. Posebej so dokumentirani manevri Svoboda 1971, ki so pokaza-Prav na tem področju pa je njegov prispevek še izredno dragocen.
Zaradi teh Čopičevih odlik in zaradi njegove tesne povezanosti s prebivalstvom našega območja iz časa NOB prireja Kulturna skupnost Domžale razstavo njegovih akvarelov, risb in grafik s še prav
enot civilne zaščite in drugih oblik splošnega ljudskega odpora v domžalski občini. Vseh 130 fotografij je delo znanega vojaškega fotoreportera Slavka Krševana iz Doma JLA v Ljubljani, ki si ni prizadeval le kar najbolj živo in izvirno prikazati vse dejavnike našega splošnega ljudskega odpora, temveč je pri nekaterih fotografijah dosegel tudi solidno umetniško-fotografsko raven. Prireditelji si želijo, da bi današnja razstava prispevala k boljšemu poznavanju naših naporov in rezultatov pri krepitvi obrambne moči naše socialistične domovine.«
Razstavi sta bili odprti do 28. decembra in sta bili zelo dobro obiskani. Zlasti je razveseljivo, da sta pritegnili veliko pozornost mladine, rezervnih vojaških starešin in članov ZZB NOV.
I. osnovna šola Domžale razglaša prosto delovno mesto:
ene kvalificirane ali pol-kvalificirane kuharice, ene snažilke Nastop takoj ali po dogovoru.
Pismene prijave vložite do 31. januarja 1973 na Svet I. osnovne šole Domžale.
Dragocena pridobitev
Razgovor z dirigentom simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik prof. TOMAŽEM HABETOM.
Simfonični orkester Domžale-Kamnik niti ni tako mlad. Že v lanski sezoni smo ga imeli priliko poslušati. Posebno zanimanje med Domžalčani pa je vzbudil njegov koncert znanih razgibanih melodij 26. decembra v veliki domžalski dvorani. Ob poslušanju tega koncerta sem se skupaj z ostalimi poslušalci spraševal, kako dela, živi in koncertira domžalski simfonični orkester, ki je tako razgibal prednovoletno razpoloženje. Na vprašanja odgovarja dirigent orkestra prof. Tomaž Habe.
Kako vam je uspelo sestaviti simfonični orkester, saj vemo, da ga nimajo celo občutno večje občine, kot je domžalska?
Obstoj takega orkestra pogojujem z bazo, to pomeni, da mora obstajati osnovna celica. Ta pa je v Zavodu za glasbeno izobraževanje. Če ta institucija ne bi bila močna, orkestra ne bi bilo. V orkestru nastopajo domala vsi pedagogi, pa vendar še čutimo pomanjkanje posameznih vrst instrumen-talistov. Za orkester je dragocena tudi povezava s Kamnikom, saj sodeluje v orkestru kar 13 Kamni-čanov.
Tak orkester bi lahko imel vsak večji kraj, le če bi se ljudje organizirali. V Domžalah — kot sem že rekel raste orkester iz sedaj že bogate glasbene tradicije in pripravljenosti kulturnih institucij, da pomagajo uresničiti naša kulturna prizadevanja.
Kako sodelujete z Zavodom za glasbeno izobraževanje?
Sprva smo delovali v njegovem okviru. Z ustanovitvijo Kulturne skupnosti, pa je orkester tudi dosegel širši krajevni pomen in se osamosvojil. Vzdrževanje takega orkestra bi pomenilo za šolo preveliko breme. Zavod nam pomaga še naprej, saj nam za orkester daje kadre. Za obstoj našega orkestra je slejkoprej zainteresiran, saj njegovi učenci le tako morejo tudi v sekundarnih dejavnostih pokazati svoje sposobnosti.
Kakšne težave pri delu orkestra občutite?
Predvsem nam manjka oboistov in fagotistov. Da bi jih kmalu dobili tudi ne kaže, ker teh dveh predmetov na nižji glasbeni šoli ne poučujemo. Sicer pa vidim velike težave tudi v organizaciji. »Delavce« za tehnično delo skušamo najti med orkestrom. Radi bi organizirali zunanji odbor, ki bi skrbel za ta vprašanja.
Ali je za en koncert potrebno mnogo vaj?
Dosti vaj je potrebno. Najmanj dvakrat tedensko jih imamo. Or-kestraši sami čutijo, da je delo težko, zato sami prihajajo na vaje. V preteklem obdobju smo zabeležili lep odstotek obiska — 93-odstotni obisk. Za en koncert — tako smo izračunali — so sodelujoči žrtvovali vsak za mesec in pol delovnih ur od svojega prostega časa.
Kako vas sprejema domžalska publika?
Koncerti nam kažejo, da je glasbena kultura končno prodrla. To se vidi na glasbenih prireditvah ~- še posebej v Domžalah in Mengšu. Poslušalci vedo, kaj je dobro in kaj ne, pa tudi to, kaj je dobro interpretirano in kaj slabo. Nastanek našega orkestra in tudi vsi naši koncerti doslej so pokazali, da
smo dosegli neko pomembno afirmacijo domžalske glasbene aktivnosti. Na širšem, ne na ožjem področju I Veste, v domžalskem kulturnem življenju se dosti naredi, pa je malo slišati. Preveč zaprto je! Koncerti popularizirajo kvalitetne glasbene stvaritve in kažejo o uspešnosti naših prizadevanj.
Kakšna je vaša glasbena biografija?
Z glasbo sem se zbratil s petimi leti. Nisem se hotel učiti klavirja, violino sem imel rajši. Glasbi sem se ves posvetil. Končal sem kompozicijo pri Lucijanu Mariji Škerjancu. Že sedem let učim violino in kitaro na domačem Zavodu za glasbeno izobraževanje. Delo v šoli in simfonični orkester me polno zasedata, tako da komponirati pravzaprav niti nimam časa. Aranžiram, to že.
Vaši osebni načrti?
Želel bi napisati opero o Adamu Ravbarju. Moderna bo, vendar bo temeljila na folklori. Glasbena kompozicijska tradicija kraja je šibka, če izvzamem prof. Tomca seveda. Načrtov pa imam seveda še več. S komorno zasedbo simfoničnega orkestra že nekaj.
Kaj pa delo orkestra v neposredni prihodnosti?
Delo simfoničnega orkestra se bo tudi programsko raširjalo. Tako nameravamo letos nastopiti z letnim koncertom v aprilu ali maju. Izbrali smo si Haydnov Koncert za trobento in orkester, Schuber-tovo nedokončano 8. simfonijo v H-molu, Stepsko sliko — Borodina itd.
Poleg tega pa nameravamo kon-certirati še na dveh koncertih za mladino v Domžalah in Kamniku, pa tudi pred invalidno mladino v Kamniku bomo nastopili. V bližnji prihodnosti želimo ponoviti še novoletni koncert v Mengšu.
Ali menite, da je glasbena vzgoja prodrla tudi v dovolj veliki meri tudi med mladino?
Glasbena vzgoja v Domžalah ni predimenzionirana. Morda je med ljudmi prisotna v večji meri kot katerakoli druga. Res je, da smo edina manjša slovenska občina, ki imamo svoj simfonični orkester. Po drugi strani pa je pomembno tole: zakaj bi dajali denar tja, kjer ni nič, raje ga dajmo tja, kjer je nekaj in so obeti, da bo
Dirigent Habe Tomaž
v perspektivi še bolje. Delavci, ki delamo na glasbenem področju, si želimo, pridobiti čim več poslušalcev za koncerte tako imenovane čiste glasbe. Res pa je, da teh svojih želja brez podpore kulturne skupnosti, ki nam pomaga, ne bi mogli uresničevati.
Klub mladih novinarjev in literatov
Občinska konferenca ZMS Domžale v sodelovanju z Občinskim poročevalcem ima v svojem programu tudi ustanovitev kluba mladih novinarjev in literatov. Poglavitni cilj kluba naj bi bil v tem, da omogoči, oziroma olajša delo mladih novinarjev in literatov v občini.
Prav gotovo je ustanovitev kluba v interesu Občinskega poročevalca, ki bi si z uspešnim delovanjem kluba zagotovil ustrezne do-pisniške kadre za vnaprej. V dogovoru z uredništvom poročevalca bi bila v njem za mlade sodelo-valce določena stran ali dve, ali pa bi izšla posebna priloga oz. številka poročevalca v določenem obdobju, ki bi bila rezervirana samo za mlade novinarje in literate.
Klub bo tudi nadaljeval s podobno dejavnostjo na osnovnih šolah, na katerih je zelo pogosta, medtem ko se klubi mladih novinarjev in literatov manj pogosto pojavljajo v srednjih in višjih šolah. Tako bodo lahko mladi, ki so že dokaj izurjeni v sukanju peresa še bolj dopolnjevali svoje novinarske in literarne izkušnje. Za zelo dobro podlago pa bo delo v klubu služilo tistim, ki jim bo novinarstvo tudi življenjski poklic, saj ima sedaj študij na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo dosti večji poudarek na teoretični kot pa na praktični plati študija novinarstva. Mladi novinarji pa bodo že sedaj potrebovali čim več praktičnih nasvetov. Zato bodo vabili izkušene novinarje na razgovore, ki jim bodo radi pomagali s svojimi bogatimi izkušnjami.
Imenovani klub pa bo imel še globji vsebinski pomen. Prispevki mladih bodo nekakšna javna tribuna problematike s katero se srečujejo mladi na vsakem koraku. Mladi dopisniki bodo pisali o težavah in uspehih v šoli, v delovnih   organizacijah,   v različnih
društvih, v mladinskih organizacijah. Predvsem velja poudariti potrebo po javnem soočanju oblik aktivnosti v mladinskih organizacijah. Prav premajhna informiranost o delu v mladinskih organizacijah poraja popačene informacije in pa občutke, da mladinska organizacija sploh ni prisotna v šoli, delovni organizaciji, krajevni skupnosti. Podobni problemi v prispevkih pa bodo prav gotovo izzvali mlade, ki se aktivno ukvarjajo z delom v mladinski organizaciji, ker bodo spoznali, da so prav v njihovi bližini mladinci in mladinke, ki se srečujejo s podobnimi težavami. Zavedali se bodo, da v svojih prizadevanjih niso osamljeni ter bodo skušali skupno iskati najboljše rešitve.
Mnogi bodo tudi spreminjali svoja mišljenja o mladinski organizaciji, ki se jim je dozdevala do sedaj od njih odmaknjena.
Posebno mesto v klubu bodo imeli  ljubitelji  poezije  in proze.
Njihovi prvi spopadi z lepo besedo, ki bodo objavljeni v lokalnem časopisu, jim bodo služili kot prva afirmacija in prijetna vzpodbuda za naprej. Ideja o ustanovitvi kluba literatov je še posebno aktualna v sedanjem času, ko iščemo poti, da bi približali lepo pisano in izgovorjeno besedo mlademu človeku, ki se v letih, ko se izoblikuje njegova končna osebnost »izobražuje« s pomočjo stripov in podobne šund literature.
Mlade ustvarjalce bi še posebno vzpodbudili, ako bi razpisali tekmovanja npr. najboljših spisov z določenim naslovom.
Prvi korak k ustanovitvi kluba bo sestanek z vsemi tistimi, ki jih veseli novinarsko in literarno delo v začetku februarja. V prostem razgovoru bomo poskušali najti najbolj izvirne rešitve, ki bodo dale začetnemu delu kluba trdno podlago.
Jože Skok
Flis Vinko, Mihelčič Metka, Modec Stane, Joža Vavpotič-Vidmar, Bečcj Franc, Roglič Branka, Gregorc Vinko
Ob 30-letnici tragičnega boja na
Kostanjski planini
Pred tridesetimi leti, 24. decembra 1942, so nemške enote prizadejale kamniško-kokrškemu odredu in moravškemu ali zasavskemu bataljonu na Kostanjski planini hud udarec. V času NOB so narodnoosvobodilne enote na domžalskem in kamniškem območju zaradi izdaj ali velike sovražnikove premoči nekajkrat doživele hude izgube (npr. radomeljska četa 28. 10. 1941 na Golča-ju, kamniški bataljon 19. 6. 1942 na Veliki planini, Šlandrova brigada v ofenzivi avgusta 1943 na Morav-škem, kamniško-zasavski odred 25. februarja 1944 na Oklem, enote IV. operativne cone v hudi zimski ofenzivi 1944/45, 6. januarja 1945 pa je v Rudniku pri Radomljah padlo naenkrat največ političnih delavcev), toda tragični boj na Kostanjski planini ima v razvoju narodnoosvobodilnega boja v kamniškem okrožju posebno mesto in težo. Hudi udarci v začetnem obdobju NOB so bili bolj boleči in po svojih posledicah dalekosežnejši kot številčno tudi večje izgube v obdobjih od srede 1943 dalje, ko se je narodnoosvobodilni boj v vojaškem in političnem pogledu v kamniškem okrožju utrdil in postal množičen. Na Kostanjski planini so namreč padli herojske smrti tudi nekateri prvoborci, ki so sodelovali v julijski vstaji 1941. Prav zato so o tem boju doslej že veliko pisali v raznih revijah in zbornikih, med njimi tudi v Občinskem poročevalcu. Ne glede na to pa je prav, da ob obletnici znova na kratko obnovimo spomin nanj, zlasti še, ker o njem zaradi dostopnosti novih dokumentov in fotografske dokumentacije lahko posredujemo nekaj novih podatkov.
Višji strokovni sodelavec dr. Tone Ferenc je iz ameriškega nacionalnega arhiva v VVashingtonu uspel dobiti nekaj nemških dokumentov o kostanjskem boju, dokumentacijski arhiv avstrijskega odporniškega gibanja na Dunaju pa je poslal Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani tudi 17 fotografij padlih borcev, ki so jih našli pri nekem uradniku gestapa. Po končanem spopadu so namreč vseh 16 padlih partizanov prepeljali v Šmartno pri Tuhinju in gestapovci so fotografirali vsakega posebej. S pomočjo domačega agenta so uspeli identificirati pravilno le 5 padlih borcev in s takšno dokumentacijo so poslali fotografije z Dunaja. Dr. Ferenc je nato s pomočjo nekaterih preživelih borcev iz kostanjskega boja identificiral še nekaj padlih (o tem je pisal v članku Dragocene fotografije
v TV-15, 8. 4. 1970), s tem člankom pa želimo opozoriti svojce in znance padlih, da pomagajo Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja pri dokumentiranju vseh fotografij.
Konec jeseni 1942 sta po razbitju kokrškega in savinjskega bataljona na Gorenjskem na levem bregu Save in na zahodnih območjih Štajerske delovali le dve večji enoti: kamniški in moravski bataljon. Znašla sta se v podobnih težavah in pred podobnimi nalogami. Nemci so oba bataljona nenehno zasledovali s svojimi agenti, s protibandami (raztr-ganci) ter z orožniškimi patruljami, na območja, kjer sta taborila, pa so nato organizirali tudi nekaj večjih hajk z orožniškimi in policijskimi silami. Zato sta morala biti v stalni pripravljenosti in pogosto menjavati taborišča. Hud problem je bilo tudi pomanjkanje streliva, kar jima je onemogočalo, da bi vzdrževala daljše obrambne boje, zlasti pa je to hromilo njuno ofenzivno dejavnost. Njuna poglavitna skupna naloga v najbližji prihodnosti pa je bila mobilizacija fantov in mož (letnik 1923/ 1924), ki so jih v začetku decembra nemške oblasti klicale na nabor.
Okrog 20. decembra 1942 je prišel v taborišče kamniškega bataljona na Kostanjski planini ali Slevcu (kota 1070) moravski bataljon. Na posvetu štabov obeh enot so po daljši razpravi o taktiki in nalogah ustanovili skupni operativni štab, ki naj bi skrbel za sodelovanje in usklajeno delovanje kamniškega in moravškega bataljona. Na posvetu je sodeloval tudi komandant II. grupe odredov Franc Rozman-Stane. Ko je med posvetom prišel na Kostanj-sko planino še politični komisar kokrškega odreda Anton Štefe-Kostja z 19. borci, ki so se rešili iz obroča pri Udinem borštu, se je konstituiral novi štab kamniško-kokrškega odreda, v katerem je postal poveljnik dotedanji komandant kamniškega bataljona Matija Blejec-Matevž. Dne 23. decembra je odšla iz taborišča 1. četa moravškega bataljona, da bi pod vodstvom komandanta bataljona Franca Poglajna-Kranjca organizirala in izvedla mobilizacijo fantov in mož v litijskem in morav-škem okolišu. Naslednji dan pa so borce na Kostanjski planini napadle velike nemške sile.
Iz nemških virov izvemo, da so njihovi agenti že 19. decembra odkrili taborišče kamniškega bataljona. S skupino raztrgancev se je bataljonska patrulja spopadla tudi naslednji dan. Nemci pa niso udarili takoj.   Hoteli   so  doseči popolen
uspeh in zato so začeli zbirati enote za veliko hajko. Poveljnik redarstvene policije za alpske pokrajine ge-neralmajor Hans Knofe je poslal 24. decembra v napad na partizansko taborišče 6. četo 19. policijskega polka, 2. in 3. motorizirano orožni-ško rezervno četo Alpenland, ver-manšaftske enote iz Štajerske ter raztrgance in gestapovce. Komandant Matija Blejec je borce razporedil tako, da so lahko uspešno odbijali srdite nemške napade, ki so se vrstili drug za drugim. Čeprav je bil že ob začetku napada ranjen, je organiziral več prebojev iz obroča. Šele po peturnem hudem boju se je končno posrečilo prebiti skozi nemške položaje zadnji skupini borcev, toda za ceno hudih žrtev. Padel je komandant odreda Matija Blejec-Matevž, komandant kamniškega bataljona Franc Per-Vido, komandirji čet Tine Pestotnik-Miha, Peter Pod-bevšek-Dušan, Janez Ogrin-Lojze ter borci Jernej Plevel-Matija, Franc Ko-
V nedeljo, 10. decembra 1972, ko je legel rnrak na zemljo, se je nekaj minut prod 18. uro pripetila na moravski cesti pod Gorieioo prometna nesreča, ki je terjala dve življenji. To pot sta bili žrtvi prometa Ivana Jomc — Možinova mama iz Zaloga, stara 69 let, in njena sestra Frančiška Pcterka-Grilova s Kokošcnj, stara 76 let, obe vdovi. Vračali sta se peš domiov z obiska pri 'sorodnikih in malo pred domom ju je podrl osebni avtomobil.
Na njuni zadnji poti na trojiško pokopališče smo ju pospremili v četrtek, 14. decembra, in ju položili v skupen grob. Kako priljubljeni sta bili, skromni in tihi. Več sta imeli grenkih kot lepih dni. Imeli sta trdo mladost, v pomanjkanju. Preživeli sta dve svetovni vojni: Ivani so Nemci med zadnjo vojno požgali dom, bila je dvakrat vdova. Še bi lahko našteval, toda nič sladkega in rožnatega ni bilo v njenem življenju, samo vsakdanje trdo delo in težave.
Nekaj lepega ju je vendarle spremljalo vse življenje; to je bila domača ljudska pesem, ki sta jo z vesoljem prepevali, kjerkoli sta bili,
v veselih ali žalostnih trenutkih. Vodno sta bili skupaj, radi sta bili tudi v družbi. Ali ni bila ravno njuna izvirna ljudska pesem tista, ki ju je družila s sosedi? Njuna ubrana domača pesem ni smela manjkati na nekdaj prijetnih kitarskih večerih, ob kropljenju mrličcv in ob drugim domačih veselih in žalostnih dogodkih in praznovanjih. Bogata zakladnica starih ljudskih pesmi, ki sta jih peli, je privabila tudi sodelavce Glasbcnonarodncga instituta pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani, da so nekatere pesmi posneli na magnetofonski trak, in jih večkrat slišimo tudi v radiu ter se bodo tako ohranile kasnejšim rodovom. Na snemanju, ki je bilo 3. marca 1967 pri Boštjancu, v hiši prav tako pred meseci umrlega ljudskega pevca Antona Omahna v Kokošnjah, sta Ivana in Frančiška skupaj zapeli: Smrt ima suhe noge — Dcsetnica, Gor pa dol po vas je hodil. Mamca,
vi povejte mi. Tam za goro je klo-šter lep, Od jenega vrta čem zapet ali od žegnanega brltofa.
tar-Riko, Rudi Naglič-Žan in Meta Masel iz kamniškega bataljona, A. Župančič, Maks Smolnikar, Jože Trstenjak, A. Brodar, Ivan Sever, Viktor Bukovec in Rudi Naglic iz moravškega bataljona, torej 16 borcev, 8 pa je bilo ranjenih. Izgube so imeli tudi Nemci.
Po tem spopadu je sovražnik z okrepljenimi silami zasledoval obe enoti. V akcijo se je vključila tudi 11. četa 19. policijskega polka iz Domžal. Kamniški bataljon je imel nato hude izgube še v spopadu na Kališah 19. januarja 1943. Tako je okupatorju uspelo za krajši čas potisniti kamniški in moravski bataljon v defenzivo, kar se je negativno odražalo tudi v delovanju političnih organizacij v kamniškem okrožju. Toda že spomladi 1943 je kamniško-sa-vinjski odred, katerega jedro sta bila kamniški in moravski bataljon, postal udarna pest IV. štajerske operativne cone, poleti pa je iz njega nastala Šlandrova brigada.
Sestri Frančiška Peterka in Ivana Teme
Skupaj z drugimi pevci sta peli: Fantje slovenski na vojsko gredo in druge.
Objavljamo besedilo njune ljudske pesmi Žcgnan britof:
1.
Od jenga vrta čem zapet,
žalostno je slišat,
kje priprauljcn usem ljudem,
tud je nam zagvišno,
od t'ga
žicgnanga
britof a.
2.
Kulku tavž'nt j'h leži, k j'h nismo mi poznali, kolko znancev, prednikov v črno zemljo djali, saj tud mi bomo vsi tja pršli.
3.
Tam nobenga krega ni, nobeniga šp'tira, gospod p'r picklarju leži, nobicden n'č na zbira, naj bo berač al pa bahač, n'č drgač!
Padli na Kostanjski planini
Dvem ljudskim pevkam v spomin
KRONIKA TELESNE KULTURE V DOMŽALAH
(Zapisi in spomini iz preteklosti telesne kulture)
Telovadni nastopi so bili prikaz letnega dela društva. Na teh nastopih so poleg domačega društva sodelovala vsa bližnja sosedna društva tako, da so organizacije že takrat prikazovale množič-
i
nost in vso pestrost takih nastopov, ki so bili obenem dobra propaganda za vključevanje novega članstva v vrste telovadcev.
Sokol v Radomljah je drugo tako društvo, ki
je delovalo na območju današnje občine. Ustanovljeno je bilo leta 1919, Sokolski dom je bil otvorjen leta 1934, prapor je bil razvit leta 1939. V ilustracijo navajam še ostala društva iz na-
še občine z letnico ustanovitve: Moravče 17. 7. 1921, Dob 26. 7. 1921, Mengeš 1922, Brdo 14. 8. 1921' (pozneje razpuščen 1927), Krašnja — odsek 1933, Blagovica in Trzin — sokolske čete 1931.
Uspeh domžalskih športnih kolektivov in športnikov v letu 1972
Ob zaključku leta je potrebno omeniti tudi podatke iz področja telesne kulture, ki naj bi ilustrirali delo naših kolektivov in športnikov. Izbrali smo vse zvrsti športnih panog, da bi prikazali občanom te dosežke.
DVIGANJE UTEŽI:
TAK Prevojc-Domžale je v drugi zvezni ligi zahod zasedel med šestimi moštvi peto mesto. Mladinci tega kluba pa so na državnem prvenstvu v Somboru postali državni prvaki. Mladi Peterca in Perme, sta iz tekme v tekmo izboljševala svoje rekorde.
ŠAH:
Moštvo šahovskega društva Domžale je osvojilo naslov republiškega prvaka v zahodni skupini, kar je novo priznanje temu vzornemu kolektivu, ki ima med svojim članstvom priznane šahovske mojstre.
STRELCI:
Novoustanovljeni Občinski strelski odbor je v kratkem času zbrisal še zadnje sledove dolgoletnega nedela. Pionir Kump je večkrat osvojil najboljša mesta na domačih in republiških prvenstvih.
KOŠARKA:
V zveznem merilu solidna uvrstitev domžalskih košarkarjev na tabeli II. zvezne lige — zahod. Pomemben je uspeh mladih kadetov z osvojitvijo četrtega mesta v republiki. KK Domžale je imel v prvem delu prvenstva neuspešen start, sicer kvalitetnih igralcev, ki so pozneje le našli sebe. In še en uspeh. V osmini finala za pokal Jugoslavije so se poleg Olimpije uvrstili tudi košarkarji omenjenega kluba. Na tekmah za mladinski občinski pokal ObTZK so osvojili prvo mesto.
AVTO MOTO:
Seljak Peter je na državnem prvenstvu na Reki osvojil prvo mesto v svoji kategoriji, medtem ko je v Prnjavoru bil drugi. Na tradicionalnem svetovnem prvenstvu v Opatiji je bil v močni konkurenci mednarodnih mojstrov soliden na devetem mestu.
DRUŠTVA PARTIZAN:
Z uvedbo številnih sekcij v teh društvih je mladina rada prišla med članstvo teh društev. S takim delom bo ta zdravi mladi rod pozneje v športnih društvih dosegal vidne uspehe svojih vzornikov.
Viden porast članstva in izredno zanimanje članov za telesno kulturo narekuje organizatorjem zahtevo po solidni in stalni materialni osnovi, da bi na ta način imele športne organizacije zagotovljene primerne pogoje za svoje delo.
Spodnji prikaz, po številu aktivnih športnikov v naši občini, nam daje tele podatke:
Število članstva
1. Društvo za telesno vzgojo »Partizan«: (Domžale, Mengeš, Jarše in Moravče) Omenjena društva imajo 3. košarkarske sekcije, eno nogometno sekc, eno kegljaško sekc, dve šahovski, tri na-miznoteniške in eno planinsko sekcijo. 367
2. Košarkarski klub Domžale s petimi moštvi 85
3. Nogometni   klubi   Domžale, Dob, Ihan, Mengeš, Induplati, Napredek,
ki imajo dvanajst moštev in članov 309
4. Smučarska društva Ihan, Domžale, Mengeš 601
5. Kegljaški klub Domžale 35
6. TAK Prevojc 43
7. Šahovski klub Domžale s sekcijami
v Prevojah in Radomljah 103
8. Občinski strelski odbor 159
9. Planinska  društva v  Domžalah in Mengšu 1540
10. Avto moto društvo Domžale 6
Skupaj: 3248 (Nadaljevanje na 20. strani)
Prvi telovadni nastop v Radomljah, dne 1. oktobra 1921. (ne obstaja verjetnost, da je zgornja
slika s tega nastopa)
Na sliki prvi četverostop od leve proti desni: ing. Grašič Ivan iz Preserja, Jaševcc Ciril, Radomlje, Šraj Janče, Radomlje, Lenček Rudolf, Radomlje Drugi četverostop: Šare Viktor, Hudo, (ni poznano ime) iz Prescrij, Alešo, Korbar Franc. Tretji  četverostop:   Žurbi  Niko,  Šmarca,  Potokar Pavel, Radomlje, Pogačar Albin, Radomlje,
Anin iz Šmarce.
Četrta vrsta: Šraj Martin, Radomlje in Ravnikar Anton, Radomlje. Slika je posneta na Polževem
vrhu
it
(Nadaljevanje z 19. strani)
NOGOMET:
NK Domžale je v končanem prvenstvu pod-zvezne lige zasedel odlično drugo mesto, klub iz Ihana pa solidno četrto mesto. Mladinci iz Domžal so tretji v te.n prvenstvu z enakim številom točk kot podzvezni prvak, a pionirji prvi v svoji skupini. NK Dob je ponovno osvojil mladinski in članski pokal ObTZK. Med posamezniki  je  potrebno omeniti domžalske
pionirje Cotmana, Oreška in Habjana, ki so bili uvrščeni v republiško reprezentanco. Mladi Cotman je za to reprezentanco igral na državnem prvenstvu republiških reprezentanc, kjer so Slovenci bili najboljši.
SMUČANJE:
Klasično smučanje, ki ga goji SK Ihan, je pri starejših kadrih v stagnaciji. Klub pa je vzgojil kvalitetne mladince, ki so z uspehom zastopali našo republiko na tekmovanjih v Cor-tini d'Ampezzo, nadalje na mednarodnih tek-
movanjih v Rcit am Winkel in v Insbrucku.
Osemintridesct voditeljev in vodnikov smučarskega društva Domžale je vodilo devet tečajev za šolsko mladino in odrasle. Tečaji so trajali 60 dni, udeležencev je bilo 241, tečaj-niških dni 1322.
V teh organizacijah aktivno vadi 919 žensk. Za te športnike pa imajo klubi in društva na razpolago le 76 prednjakov, vaditeljev, trenerjev in učiteljev, ki so strokovno usposobljeni za to delo v posameznih športnih panogah.
Zulc Pavlin
Družbeni dogovor, ki obvezuje
Družbeni dogovor za financiranje    telesne kulture v občini Domžale
Telesna vzgoja ni lc razvedrilo in šport, temveč tudi potreba našega delovnega človeka, predvsem pa osnovni sestavni del našega splošnega ljudskega odpora. Družba se zaveda pomena telesne vzgoje in skuša ta problem rešiti v bodoče sistemsko z zakonom o financiranju telesne vzgoje. Zavedajoč se te vloge telesne vzgoje v našem družbenem sistemu je tudi Skupščina občine Domžale temu problemu posvetila svojo pozornost. Sprejet je bil sklep, da se izdela plan financiranja telesne vzgoje za leto 1972. Zbor delovnih skupnosti občine Domžale je sprejel predlog financiranja telesne kulture na podlagi družbenega dogovora in pri tem bil mnenja, da je najbolj realno, da predlaga delovnim kolektivom kot osnovo za financiranje 0,195 % sredstev iz amortizacije in skladov. Pri tem je vodila vse zavest, da so delovni kolektivi v naši občini pri reševanju družbenih interesov vedno pokazali politično in družbeno zrelost in znali vedno preceniti, kaj je v interesu družbe. Sredstva, zbrana z družbenim dogovorom se bodo delila na podlagi osnov in meril, ki jih bodo sprejeli predstavniki vseh klubov in društev na skupnem sestanku. Osnova naj bi bila razlika med potrebami društva in sredstvi zagotovljenimi iz proračuna.
Sredstva bodo razdeljena med vse klube in športna društva v občini Domžale.
Ker bo financiranje telesne kulture v občini Domžale z družbe-
nim dogovorom le za tako imenovano prehodno obdobje (v letu 1973 bo financiranje telesne kulture urejeno z Zakonom) bi bilo naj-prcgledneje, da si v obliki tabele (Op. tabela bo objavljena v naslednji številki Občinskega poročevalca) ogledamo predlog, ki ga je zbor delovnih skupnosti sprejel za financiranje telesne kulture. Iz tega predloga je tudi razvidno, katere delovne organizacije naj bi družbeni dogovor zajemal in katere so tudi dejansko pristopile k dogovoru in so ga pripravljene tudi izpolniti.
ŠAHOVSKI DVOBOJ PIONIRSKIH EKIP
Z željo, da pritegnemo k šahovski igri čim več pionirjev ter pionirk, je bil na osnovni šoli Vencelj Pcrko (1. OŠ) Domžale šahovski dvoboj med ekipo že imenovane šole ter ekipo osnovne šole Miran Jarc (2. OŠ) Domžale.
Ekipi sta šteli 20 šahistov in ša-histk in sicer: 7 starejših pinonirjev in 3 starejše pionirke ter 7 mlajših pionirjev in 3 mlajše pionirke. Ekipi sta igrali dve koli, v obeh pa je zmagala 2. OŠ z rezultatom 13,5 proti 6,5 ter 14,5 :5,5. Končni rezultat je torej 28 :12 za 2. OS iz Domžal.
Povratni dvoboj bo na novozgrajeni šoli v Domžalah.
Jože Skok
ZAHVALA
Prijetno smo presenečeni, da najstarejši občani Domžal nismo pozabljeni in da tudi množične organizacije mislijo na nas.
Obiskali so nas aktivisti krajevne organizacije Rdečega križa In mladi člani RK Osnovne šole Ven-cel Perko iz Domžal. Zanimali so se za naše težave, pogovorili pa smo se tudi o drugih stvareh. Srečno novo leto so nam zaželeli prisrčno z lepim darilom.
Organizatorjem, krajevni organizaciji RK, Socialistični zvezi, Zvezi sindikatov, se za obisk, darilo, zlasti pa za pozornost, posebno pa mladim članom RK za lepe voščilnice, najlepše zahvaljujem!
Matilda Povšič Domžale, Vodovodna 8
11. šahovski spominski turnir
Prizadevni organizatorji ŠK Domžale so tudi letos organizirali šahovski turnir v spomin Heringa in Zupančiča. Tokrat je sodelovalo kar 33 šahistov, ki so bili razdeljeni v 3 skupine.
V A skupini so sodelovali igralci, ki so imeli najmanj prvo kategorijo (1. kat.).
V B skupini se je pomerilo 8 veteranov.
V C skupini pa se je za prvi dve mesti, ki sta zagotavljali osvojitev prve kategorije, potegovalo 13 drugokategornikov iz Ljubljane, Kamnika, Litije in Domžal.
A skupina je bila precej močna, saj so v njej tekmovali trije mojstri, pet mojstrskih kandidatov (MK)   ter   štirje prvokategorniki.
OBČINSKO PIONIRSKO STRELSKO TEKMOVANJE
V počastitev Dneva armade so na strelišču SD »Induplati« v Jaršah pod tehničnim vodstvom krajevne organizacije ZRVS Radomlje izvedli strelsko tekmovanje za pionirje osnovnih šol z našega občinskega območja.
Doseženi rezultati:
Ekipno pionirji:
1. mesto — Osnovna šola Radomlje 405 točk
2. mesto — Osnovna šola Mengeš 323 točk
3. mesto — Osnovna šola Moravče 318 točk
4. mesto — Osnovna šola I. Domžale 218 točk
5. mesto — Osnovna šola I. Domžale e. ekipa 150 točk
Ekipno pionirke:
1. mesto — Osnovna šola Radomlje 379 točk
2. mesto — Osnovna šola Mengeš 228 točk
Posamezno pionirji:
1. mesto — Sare Peter, Osnovna šola Radomlje 142 točk
2. mesto — Gradišar Lojze, Osnovna šola Radomlje 139 točk
3. mesto — Kušar Janez, Osnovna šola Mengeš 125 točk itd.
Posamezno pionirke:
1. mesto — Zibert Zlata, Osnovna šola Radomlje 130 točk
2. mesto — Fortunat Darja, Osnovna šola Radomlje       125 točk
3. mesto — Dornik Meta, Osnovna šola Radomlje 124 točk itd.
Najboljše ekipe in posamezniki so prejeli praktična darila. Podelili so: l zračno puško, 25.000 kosov »diabolo« za zračno puško, 6000 tarč in dve knjigi »Šlandrova brigada«.
Miha Bernot
Večji del turnirja je bil na čelu tabele Konvalinka iz Ljubljane, ki ga je šele v zadnjem kolu zaustavil Zorman. Tako sta si prvo mesto delila Konvalinka ter slovenski članski prvak za leto 1972 Barle. Od članov ŠK Domžale se je zopet izkazal Lorbek, ki si je ponovno priboril naslov mojstrskega kandidata.
Končni vrstni red: 1.— 2. Konvalinka (MK),
Ljubljana 7,5
i,— 2. Barle (MK), Ljubljana 7,5
3. Bajcc (M), Domžale 7
4. Kržišnik (M), Domžale 6,5
5. Vavpetič (MK), Dom. 6
6. Lorbek (I. kat.). Dom. 5,5 7.— 8. Slak (M), Domžale 5 7.— 8. Šiška (M), Ljubljana 5 9.—11. Karnar (MK), Domžale 4,5 9.—11. Zorman (1. kat.). Dom. 4,5 9.—11. Ukmar (1. kat). Ljub. 4,5
12. Šribar (1. kat.). Ljub. 2,5
V B skupini sta zelo dobro začeta Vidic in Zitko. V medsebojnem dvoboju pa je bil boljši Zitko, kar mu je tudi zadostovalo za prvo mesto.
6 — 7. Kobler 6 — 7. Košir 8.—10. Jagodic 8.—10. Ocepek 8.—10. Božič 11. Kolar 12.—13. Koncilja 12.—13. Zupančič
6,5
6,5
5
5
5
4,5
3 3
Letošnji spominski turnir je bil, glede na svoj obseg, vsekakor uspešen. To pa naj bo vzpodbuda za še množičnejši pristop k popularizaciji šaha v naši občini.
Jože Skok
Končni vrstni red:	
1. Zitko	6,5
2. Vidic	5
3. Sonc	4,5
4. Narad	4
5. Limbek	3,5
6.—7. Pogačar	2
6.—7. Ritonja	2
8. Ocepek L.	0,5
Turnir drugokategornikov je bil zelo izenačen in poln preobratov. Najbolj zanesljivo igro sta pokazala Ceko iz Ljubljane in Troha iz Kamnika ter zasluženo osvojila prvo kategorijo. Hribar, Bavčar in Skok pa so potrdili drugo kategorijo za nadaljnja tri leta.
Končni vrstni red:
1,—	2.	Čeko	8,5
1.—	2.	Troha	8,5
3.—	5.	Hribar	7,5
3.—	5.	Skok	7,5
3.—	5.	Bavčar	7,5
Razpisna komisija pri Delavski univerzi Domžale
RAZPISUJE
prosto delovno mesto Vodje
Izobraževanja
— za nedoločen čas
Poleg splošnih pogojev, določenih z Temeljnim zakonom o delovnih razmerjih, mora kandidat Izpolnjevati tudi naslednje:
1. Končana visoka šola — prosvetno pedagoške smeri ali politološke smeri In dveletna praksa na področju izobraževanja odraslih ali sorodnih delovnih mestih.
2. Končana višja šola za organizacijo dela — organizacijske smeri s triletno prakso na področju izobraževanja odraslih ali podobnih delovnih mestih.
Poskusno delo traja 3 mesece. Osebni dohodek po določilih družbenega dogovora. Stanovanja nI.
Rok za prijavo — 15 dni po objavi razpisa na Razpisno komisijo pri Delavski univerzi Domžale.
Zasedba delovnega mesta možna takoj, ali po dogovoru.