Poštnina plačana ▼ gotovim Leto X9 št. 277 Ljubljana, torek 26 novembra 1929 Cena 2 Din NaroCnma cna&a mesečno 25 Dan, n inozemstvo 40 Ditt. Uredništvo: I IinbHana. Knafijeva ulica S. Tcfefoo StCT* 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št 440. Celje: Koceoova dL 2. Telefon Stev. 190. Rokopisa se oe vračajo. • Oglasi po tarifo. Upravnittvoi UabUana, PreSernova rt 64. Telefon it 3122. 2123. 3124. 3125. 3126. hserattri oddelek: Uubtjana. Prešernova ntica 4 relefoB St. 2492. Podrnžnica Maribor: Aleksandrova cesta St 13 relefoo §t 455. Podružnica Celje: Kocenova atica It 2. Telefon k. 190. Ka£onl pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št- 11.842; Praha čisk) 78.180; VVien Nr. 105.241. Ljubljana, 25. novembra. Georges Clemenceau je mrtev, iko-ro devetdesetleten starček je bil. Smrti je bilo zato pričakovati, in vendar vse do zadnjega nihče ni verjel vanjo. Najmanj Clemenceau sam. Dober mesec je, kar so ga popadle težave. Pa jih je premagal. Zopet se je lotil telovadce in pisanja spominov. Radovednežem je sporočil, da njegova ura še ni prišla. Zdaj pa se je hrast zrušil. Za njim ♦ugujejo vsa Francija in vsi njeni prijatelji. Umrl je velik mož, eden naj-siinejših sinov Galije. Velik kos francoske zgodovine je bil zvezan z njegovim imenom. Pisal je z drugimi vred njene somračne strani, tista pa, ki ostane vse čase, je svetla, lepa, nesmrtna. Clemenceauja se je prijelo ime »tiger«. Hud in nepopustljiv je bil v borbi. Prizanašanje ni bila njegova lastnost Tudi njemu niso prizanašali. Nikoli. Celo udeležbe pri pariški Komuni I. 1871. mu niso pozabili, čeprav je kot takratni župan enega izmed pariških okrajev z vso silo deloval pomirjevalno, posredovalno. Zamerili so mu pozneje ločitev zakona. Ta osebna zadeva mu je v nekaterih krogih močno škodovala. Tudi Panamo so mu naprtili na vrat, čeprav se ni nikoli obogatil. Prišel pa je čas, ko silni njegovi osebi niso več mogli zastavljati poti navzgor. Povzpel se je do ministrskega predsednika v dneh, ko se je pripravljala nova orijentacija francoske politike. Clemenceau je bil med kovači sporazuma z Anglijo, osebni prijatelj kralja Edvarda VII. Delal pa je z uspehom tudi v domači kulturno-poli-tični borbi in ustvaril mnoge reforme na polju socialne politike. Pozneje so ga zopet zrušili. Zapustil je državno krmilo. Še boli kot na oblasti pa so se ga bali v opoziciji. Legendarne so njegove krilatice, pregovor so postale njegove zbadljivke. Nihče jim ni mogel odoleti. Sam Briand, ki ni nikdar v zadregi za primerno besedo, ga je nekoč preprosil, da stopi v vlado skupaj z njim, češ: rajši ga vidim notri kot zunaj. Vsa neusmiljena Clemenceau jeva kritika pa je veljala enemu samemu, višjemu cilju: blagru domovine. Prišla je svetovna vojna. Georges Clemenceau je bil eden glavnih, ki so z živo in pisano besedo zbujali energijo francoskega plemena in v najtežjih dneh obdržali vero v končno, popolno zmago. Svoj dnevnik »Svobodni človek«, je prekrstil v »Uklenjenega človeka«, ki je obdržal to ime, dokler ni Francija zmagala, zmagala v veliki meri po njegovi zaslugi. Koncem 1917. leta so po ruski revoluciji, po izločitvi Rusije iz bojujočih se sil ostali zapadni zavezniki z malo, junaško, domovine oropano Srbijo sami. Pogum je slabel, vera v uspeh je pešala. Orjaška, do skrajnega napora izbičana Nemčija ie vrgla vse svoje sile na zapad, v zadnji, odločilni boj. Tedaj se je predsednik republike Poin-care obrnil na 76 - letnega Clemenceauja. »Tiger« je prišel ob pravem, ob zadnjem času. Neznansko hitro se je občutilo, da je trda, odločna roka prijela za krmilo Francije. Napravil je konec omahovanju, neveri, obupu. Pardona ni poznal. Slabičev ni štedil. Polovi-čarje je pozaprl, izdajalce je postre-lil. Vera, zaupanje, odločnost se je vrnila v francoske vrste. Clemenceau je izbojeval moralno zmago. Foch je storil ostalo. Brez pravočasnega nastopa Clemenceaujevega se ne ve, kako bi bilo. Zmaga je kronala njegovo življen-sko delo. »Tigru« so poslej rekli »oče Zmage«. V Versaillesu in na ostalih mirovnih konferencah je Clemenceau sodeloval pri ureditvi nove Evrope, pri ustvaritvi novega sveta. Ni šlo vse po njegovem. Marsikaj so prenaredili, še več skazili drugi. Cesto je zmagala Wil-sonova volja, veliko je onemogočil Lloyd George, dosti tega je deformiral Soonino. Zgodovina bo povedala, koliko se je Clemenceau trudil in dosegel za Francijo in njene današnje prijateljice. Jugoslavija mnogo dolguje »očetu Zmage«. Francoska zmaga je bila naša zmaga, naš solunski predor pa uvod vanjo. Triumfator ni bil deležen najvišje časti, ki bi mu jo bila domovina lahko dala. L. 1920. je po sklepu versajskega miru kandidiraj za predsednika republike. Večina senatorjev in poslancev pa je mislila, da je Clemenceaujeva brezobzirna energija že storila zadnjo in največjo službo Franciji, ko ji je zagotovila zrnato na bojnem nolju. Izvoljen je bil DeschaneL »Oče Zmage« se je umaknil mrmraje v Vendeejo. Danes, ko je v grobu, pa ga ni v Franciji. ga ni v prijateljskem in nepriiatelj-skem svetu človeka, ki ne bi vedel kdo in kaj je bil orjak volje in nepopustlji-vosti. ki je odredil, da njegova krsta v zemlji ne sme ležati, temveč da mora Ves svet se klanja spominu Clemenceauja Vest o smrti velikega državnika je presunila ves svet -Brezštevilne sožalne brzojavke Pariz, 25. novembra, d. Georges Clemenceau ie Izdihnil svojo veliko dušo v nedeljo zjutraj ob 1.45 minut. Pogreb pokojnega državnika se je vršil danes opoldan brez vsakih svečanosti v Les Herbiers, 23 kilometrov od La Roche sur Yon. (Glej natančnejše poročilo ua 3. strani.) London, 25. novembra, o. Vest o smrti bivšega ministrskega predsednika Cleemnceauja je globoko pretresla vse angleške kroge. Angleška vlada je brzojavno izrazila francoski vladi svoje globoko sožalje nad smrtjo velikega državnika. Brzojavka naglaša veliko prijateljstvo in zvestobo pokojnika do Anglije. Id bo splošno obžalovala njegovo smrt in udano častila njegov spomin. Ministrski predsednik Macdonald je poslal francoskemu predsedniku Dou-mergueu brzojavko, ki se glasi: »Njegov duh in njegov lepi značaj, njegova nenavadna odločnost in sila. ki jo niti starost ni mogla zmanjšati, je Izzvala najprisrčnejše zadivljenje mojih sorojakov. Ves angleški narod je globoko razžaloščen zaradi te velike izgube. Clemenceau ne bo prešel v zgodovino samo kot zastopnik svojega naroda v inozemstvu, nego tudi kot človek. čigar velike in raznotere zasluge za človečanstvo bodo vedno prestajale z ljubeznijo in spoštovanjem one. ki jim je veličina m sreča ljudstva pri srcu.« Med drugimi odličnim! osebami sta odposlala slične sožaljne brzojavke tudi Lloyd George ta lord Grey, ki sta tesne sodelovala s pokojnikom v vojnih časih. Lloyd George je dejal novinarjem: »Sodelovala sva s Clemenceaujem tekom dveh najbolj usodepolnih let v svetovni zgodovini pri vodstvu zaveznikov v svetovni vojni in pri delu za svetovni mir. Od štirih m<>ž, ki so v glavnem odgovorni za sestavo mirovne oogodbe. sva ostala edinole jaz in bivši Italijanski ministrski predsednik Orlando. S stnrtfo Clemsnceania le izginil zadnii veliki državnik XIX. stoletla. Clemenceau bo v zgodovini največji med velikimi. Lord Grev opisuje Clemence-iuja kot izredno nadarjenega državnika in velikega prijatelja Anglije. Lord Derbv je izjavil, da dolgujejo zavezniki Olemen-ceauju veliko za zmago, ki so jo priborili v svetovni vojni. Sožalie kralja Aleksandra in iugoslovenske vlade Pariz, 25. novembra. AA. >Havas< poroča, da je predsednik francoske republike Dou-mergue prejel brzojavko jugoslovenskega kralja Aleksandra, ki mu je izrazil velike simpatije in iskreno sožalje ob priliki smrti g. Clemencauja in mu zagotovil, da sočustvuje s svojim narodom spričo velike izgube, ki je zadela Francijo. Beograd 25. novembra. AA. Predsednik ministrskega sveta in minister notranjih zadev general Živkvič ter minister zunanjih zadev dr. Marinkovič sta poslala ob priliki smrti velikega državnika Clemenceauja v Pariz naslednji brzojavki: . »Njegovi eiksoelenci gosp. Tardieu ju, predsedniku francoske vlade, Pariz. — Izr volite sprejeti zagotovilo iskrene m globoke žalosti, s katero je jugoslovenski narod sprejel nesrečno vest o smrti državnika, Ki ima toliko zaslug za svojo domovino, veliko Francijo, prijateljico in zaveznico našo kakor tudi izraze mojega osebnega najiskre-nejšega sožalja. _ Živkovic, predsednik ju-goslovenske vlade.< . . Njegovi ekscelenci gosp. Briandu, ministru zunanjih zadev Francije, Pariz. — Prosim Vašo ekscelenco. da izvoli sprejeti in sporočiti veliki francoski republiki izraze najiskrenejšega sožalja jugoslovenskega naroda in mojega osebnega sožalja ob priliki krute izgube, ki jo je utrpel vaš prijateljski narod v osebi enega izmed največjih svojih sinov. — Dr. Marintkovič. Žalna seja rumunske zbornice Bukarešta, 25. novembra AX. Rumunski parlament je posvetil svoio današnjo sejo spominu Clemenceauja. Tribune so bile popolnoma zasedene. Narodni poslanci so prišli v črnih oblekah. Predsednik parlamenta Čič-Pop je poveličeval zasluge pokojnika. Predsednik vlade Maniu je govoril o delu in naporih Clemenceauja za pravičen mir. Na koncu je izjavil, da bo rumunski r.arod večno hvaležen velikemu prijatelju Rumunije. Zatem sta govorila poslanca Tomcesco in Morojanu v imenu strank večine, a za seljaško stranko se je spomnil stati pokonci, ker je še po smrti hotel ostati »pokonci mož«. Ves kulturni svet se v pijeteti klanja manam velikega Clemanceaua Mi Jugo-slovem ga smemo prištevati med one. ki so nam odločilno Domagali. da smo dosegli svoie osvoboienje in ujedinienje. Ime Clemenceaua ostane za večno z zlatimi črkami zapisano tudi v zgodovina našega naroda. pokojnega francoskega državnika pos! dr. Lupu. Direktor lista »Lupta« Fagure je govoril o Clemenceau in njegovem velikem novinarskem delu. Enaka seja se je vršila v senatu, kjer je minister za trgovino Madgearu obrazložil Clemenceau jevo vlogo za napredek demokracije in njegove zasluge za zmago v svetovni vojni. Predsednik rumunske akademije Bianu ie govori! o pomoči, ki jo je Clemenceau proži! Rumuniji že pred svetovno vojno, zavzemaje se za romunsko prebivalstvo na Sedmo graškem. Senator Bratu Je končno prečital sožaljno brzojavko. ki je bila odposlana francoskemu senatu. Bukarešta. 25. novembra AA. Rumunskf minister zunanjih zadev Mironescu je poslal v Pariz toplo sožaljno brzojavko ob priliki smrti Georgesa Clemenceauja. Sožalje Beograda Beograd, 25. nov. p. Predsednik ske občine Miloš Savčič je poslal pr< niku pariške občine naslednjo brzojavko: »Prestolnica kraljevine Jugoslavije globoko pretresena zaradi smrti Georgesa Clemenceauja iskreno objokuje izgubo velike» ga prijatelja in borca za svobodo našega naroda. Da bi ohranila ta trajen spomin na francoskega velikana, bo beograjska občina imenovala eno svojih ulic z brezsmrt-nim imenom Očeta zmage.« Sožalje predsednika Hooverja Washinston, 25. novembra a Ameriški predsednik Hoover je francoskemu predsedniku Doumergueu brzojavno izrazil sožalje Zedimjenih držav ob smrti velikega francoskega rodoljuba, bivšega ministrskega predsednika Clemenceauja. V brzojavki poudarja Hoover, da je bil veliki pokojnik ravno tako odločen pobornik za svetovni mir, kakor je bil v svetovni vojni mož na svojem mestu. • Pariz, 25. novembra- g. O pogrebu Clemenceauja bi bilo še poročati, da je bilo pokopališče za časa pogreba zaprto. Govorov ni bilo. Ko so krsto spustili v grob, so oddali v Parizu 101 sirel, na katere so odgovarjale baterije v raznih krajih. Pariz, 25. novembra AA. Tudi današnji listi posvečajo cele strani pokojnemu Cle-menccauju. Skoro vsi t oglašajo v tem, da je umrl velik državnik z dobrimi in slabimi lastnostmi, ki so jih Francozi od nekdaj ljubili Zgodovine Francije ne bo moči pisati, ne da bi se imenovalo Clemen-ceauievo ime na prvem mestu. Pokojnika je dičila globoka ljubezen do domovine in vzvišen značaj. Venizelos v Solunu Solun, 25. novembra. AA. Predsednik grške vlade Venizelos je danes prispel z ministrom poljed. Spiridievsem v Solun, kjer je je napotil v Limnotopos, kjer je na svečan način odprl zavoro kanala, s katerim bodo ijssušili jezeri Amatov in Ardijan. Z osušit-vijo teh dveh jezer bo pridobljenih kakih 50.000 oralov plodne zemlje. Hkrati bo odstranjeno ognjišče hude malarije. Popoldne je Venizelos imel pred begunci v Popsini govor in jim raztolmačil program vlade ter pomoč, ki jo hoče vlada dati grškim beguncem. Primo de Rivera slavi delo Madrid, 25. novembra. Tajništvo za zunanje zadeve je priredilo ravnatelju mednarodnega urada za delo Albertu Thomosu svečan banket, ki so se ga udeležile številne odlične osebnosti, med njimi tudi ministrski predsednik general Primo De Rivera in nekateri ministri Primo De Rivera je v svoji napitnici izjavil, da ne bo prečital govora, ki ga je izročil tisku zaradi objave in ki obrazložuje stališče vlade glede na nacijonalna vprašanja, ker prisrčna atmosfera banketa, zaključuje razmotrivanje o njih. Albert Thomas le ▼ odgovoru na pozdrav po vda r j al važnost uvedbe osemurne-ga delavnika ter izrazil svoie globoke simpatije do Prima de Rivera. Govor, ki ga general Primo De Rivera ni hotel prečitati in ga je prejel tisk v objavo, zatrjuje predvsem, da vlada rada spreema pridobitve socijalnega pokreta pod pogojem, da ne bodo omajale discipline aii zmanjšale produkcije. Preprečen bombni atentat Berlin, 25. nov. s. »Berliner Tagebktt« javlja iz Hamburga, dniega tedna rešena in da bodo ostale naloge parlamenta zahtevale prisotnost zveznega kancelarja samo za kratek čas. so se uvedk sedaj priprave za izvedbo načrta o zakliiučitvi inozemskega posojila. Zvezni kamcelar dr. Schober bo za-počel direktna pogajanja z državniki onih držav, katerih stališče ie tvorilo doslej oviro za uresničenje načrta o najetju posojila. Bržkone bo oosetil nekatera glavna mesta, da bi se dosegel ugoden uspeh v direktnih razgovorih z odločilnimi faktorji. V to svrho so se že pričeli razgovori s posameznimi diplomatskimi zastopniki na Dunaju Kot oogoj za uspešen izid tozadevnih ori zadevanj. se predvsem zahteva učvrstitev miru ta reda v Avstriji. Avstrijska vlada je mnenja, da se bo nudilo z zakonito parlamentarno rešitvi io ustavnega vprašanja inozemstvu zadosten dokaz, da je končana kriza, v kateri se je Avstrija nahajala ta da se je z zagotovitvijo notranjega mrru orrčela doba gospodarskega in finančnega razvoja avstrijske države. Danes odločilni dan za sestavo čsl. vlade Ključ za sestavo vlade Je v rokah republikanske agrarne stranke — G. Udržal bo yrnil mandat? Praga, 25- novembra g. Zvečer se ie govorilo. da designirani min. predsednik Udržal, če iutri ne nastop) preokret v razpoloženju, ne bo mogel izvršiti svoje misije in da bo vrnil mandat Pra^a, 25. novembra h. Ministrski predsednik Udržal ie včeraj poročal predsedniku republike Masaryku o uspehih njegovih zadnjih poga:auj z zastopniki raznih strank in o izgledih za sestavo pove večine in vlade. Danes ie ministrski predsednik nadalje- val Politične konference ter Je za popoldne zopet povabil k sebi predsednika češkoslovaških socijahnn demokratov poslanca Harnpla ln predsednika kluba češkoslovaških narodnih socijalistov poslanca dr. Frankea. Odločitev o sestavi vlade Je bila po ponovnem razgovoru ministrskega predsednika z reprezentanti obeh socila'ist'čnlh strank odgodena na Jutri. Ključ za odločitev samo in za rešitev vprašanja večine, ki je danes stopilo v peti teden, je pri republikanski agrarni stranki- Grki na delu za balkanski sporazum Živahna propagandna akcija grških politikov — Baza za sporazum mora biti spoštoovanje mirovnih pogodb Beograd, 25. novembra. M. Po vesteh iz Atien postaja tamkaj med uglednimi državniki čimdalje močnejše gibanje za pričetdk obsežnejše akcije v svrho ustvaritve balkanskega sporazuma. Ta akcija je postala zlasti živahna po poslednjem mednarodnem pacifističnem kongresu, ki se je vršil v Atenah. Na čelu pokreta stoji Papana-stasiu, bivši predsednik vi/ade m vodja republikanske Unije. Prav tako je v tem pokretu nenavadno aktiven Leon Makas, poslanec Venizedosove sfcranike, bi je v atenskem listu »Estrji« napisal celo vrsto člankov o potrebi balkanskega sporazuma. V teh člankih poudarja, da je pogoj za ustanovitev balkanskega 9po razuma absolutno spoštovanje povojnih pogodb in pristanek na teritorijaftni položaj, ki je bil s temi pogodbami ustvarjen. Obenem propagira ideje Kellogovega pakta. Rusi porazili Kitajce v Mandžuriji Velike izgube Kitajcev — Čan^cajšek poziva Kitajce na skupen odpor proti uspešni ruski ofenzivi Šanghal, 25. novembra, g. Ruski od-defki so zavzeli Hailar ter so s tem odrezali kitajskim četam pot za umik proti Harbinu. Baje so Rusi že zasedli ozemlje zapadnega Chingan gorovja. Poveij-nik tamošnjih kitajskih čet .'e padel. Izgube na obeh straneh so znašale 12.000 mož mrtvih ta ranjenih. Zdi se. da bodo morali Kitajci zaradi prodiranja Rusov proglasiti nad Harbtaom obsedno stanje. Prodiranje Rusov je imelo za posledico. da so se med kitajsko nacijonatao Vlado ta upornimi četami pričela pogajanja. Državni predsednik Cangkaj-šek je izjavil, da je meščanska vojna končana io da so bile operacije naoijo-natoie voijske proti generalu Feng-u ustavljene. Cangkajšek namerava izdati na vse kitajske stranke proglas, naj se združijo, da bodo mogle skupno nastopiti proti i>ovjetski nevarnosti. Nemški kolonisti zapuščajo Feng se je že umafcnil in vladne čete so, ne da bi naletele na odpor, zasedle glavni stan Fenga, mesto Loyan. Menijo, da se je Čankajšek privatno, najbrž proti plačilu velike vsote denarja, sporazumel s Fengom. Peking, 25. novembra o. Sovjetske čete napredujejo z veliko brzino in zasledujejo bežeče kitajske čete, ki se umikajo proti Hailarju. Ker so Rusi prekoračili v bližini Aiguna tudi reko Amur, bo prisiljeno kitajsko vrhovno vodstvo izprazniti ves lok med Blagovješčenskom in Dalainorjem, Kitajske čete zapuščajo postojanke v največjem neredu ter pustošijo kitajske vasi, ker jim primanjkuje hrane, ki io ne morejo dovažati za njimi, ker so ruska letala razrušila z bombami skoro vse prometne Peking. 25. novembra g. Sovjetsko-ruska ofenziva traja dalje. Ruska vojska ie uničila več kolodvorov ter dva letalska parka z vsemi letali. 8000 mož kitajskih čet je bilo razoroženih in ujetih. Rusijo Hamburg, 25. novembra s. Moskovski poročevalec »Hatr>urger Fremdenblatta« javlja, da je v vprašanju izselitve nemških kolonistov iz Moskve nekaj izgleda za zbh-žanie med nemškim in sovjetsko - ruskim stališčem. Transport kolonistov v notranjost dežele - do medalje Wo odposlanih osem vlakov s približno 200 do 300 osebami — je bil ustavljen. Kot cilj izmenjave misli med nemškim opravnikom poslov poslaniškim svetnikom von Twardow-! skim te zastopnikom ljudskega komisarja, ' Litvinovom. se od nemSke strani skuša doseči da bi se doseglo dovoljenie za izse-iitev onih nemških kolonistov, ki se že nahajajo v Leningradu ali pa ki so se že naselili v Moskvi Je to približno 10.000 oseb. Sedaj jih registrira milica. Saarska konferenca Pariš, 25. novembra g. Za danes napovedana seja nemfke in francoske saarske delegacije se ni vršila, vendar pa so se vrnili posamezni razgovori med raznimi člani obeh delegacij. Avtomobilska nesreča nogometašev Parfe, 25. tMurejribra. AA. Iz Metea poročajo, da Je kana ion. v katerem so bili nogometaši, radeJ v predmestja v tramvaj. Trije nogometaši so biti obiti, 5 pa težko rattienih- Pretep na nogometni tekmi Rim. 25. novembra g- Pri nogometni tek-mi v Napolju je prišlo med občinstvom de izgredov in spopadov. Štiri osebe so bil« težko ranjene ia prepeljane v bolnico. Vprašanje enotne telovadne organizacije Odločilna seja starešinstva JSS in župnih starost Važni ukrep za 1. december 1 Beograd, 25. novembra, r. Današnje »Vreme« objavlja informacije »Jutra« o ejedffijenju telovadnih organizacij v državi ter dostavlja: ' »V zvezi s tem je doznal Vaš dopisnik iz povsem informirane strani, da je iv toku akcija za ustanovitev skupne organizacije vseh gimnastičnih društev y državi, koja bi razen Jugoslovenske-ga Sokola, Hrvatskega Sokola rn Slovenskega Orla obsegala tudi vse ostale gimnastlane in športne organizacije.« Odločilna seja predstavnikov jugo-sloveoskega Sokolstva o teh vprašanjih se bo vršila, kakor smo izvedeli, jutri dopoldne. Seji bo predsedoval starosta Saveza g. Gangl, udeležili pa se je bodo poleg starešinstva Saveza staroste vseh sokolskih žup iz države. Na »eji se bo razpravljalo o načrtu, ki gre za tem, da se pod vodstvom Sokolstva jndružijo vse telovadne organizacije v idržavi. Osnova take združitve bi bila program narodnega m državnega ediu- stva. a organizacija bi ne imela več popolnoma privatnega značaja. Kako bo padla odločitev v JugosJovenskem Sokolu, se v trenutku ne da reči. Beograd, 25. novembra, r. Kakor se zatrjuje je pričakovati za 1. december važne ukrepe, ki naj utrdijo jugoslo-vensko smer v celi naši notranji prosvetni politiki. Zanimivo sokolsko predavanje na Sušaku Snšak, 25. novembra, h. Jugoslovanski Sokol je imel na Sušaku predavanje, na katerem je govoril Dušan Bogunovič o sokol-6kem pokretu. Na to predavanje eo prišli tudi štirje delegati Hrvatskega Sokola e starešino sušaškega Hrvatskega Sokola dr. Oskarjem Turinom. Predavatelj se je dotaknil tudi vprašanja odnošajev Jueoeloven-skega do Hrvatskega Sokolstva. Kakor se doznava, bo priredil v kratkem tudi Hrvatski Sokol na Sušaku javno predavanje o istem vprašanju. Konferenca o reformi socijaine zakonodaje Posvetovanja zastopnikov delavskih zbornic in delavskih sindikalnih organizacij Beograd, 25. novembra p. Vprašanje revizije naše socialne zakonodaje je izzvalo živahno zanimanje v delavskih krogih. Na povabilo ujedinjenega delavskega sindikat-»ega saveza Jugoslavije kot državne sindikalne centrale svobodnih delavskih sindikatov v Jugoslaviji se je v prostorih beograjske delavske zbornice sestal sindikalni svet, v katerem je bilo zastopanih 35 organizacij s 109 delegati iz vse države. Zborovanju je predsedoval predsednik sindikalne centrale Blagoje Bračinac. Predsednik zveze privatnih nameščencev, Vla-iriimir Pfeifer, je ob tej priliki govoril o delavski zaščitni zakonodaji, tajnik ljubljanske Delavske zbornice Filip Uratnik pa o socialnem zavarovanju. Sprejeta je bila resolucija, ki izraža želje delavskih zastopnikov posebno glede socialne zaščite. V resoluciji se zahteva ureditev delovne-Sra časa, odmorov, nočnih počitkov, zaščite delavskih zaupnikov, zaposlovanja otrok in žensk, nadalje zakonske določbe o nad- zorstvu izvajanja zaščitnih zakonov, ki naj se najstrožje uporabljajo, uvedba higijen-sko tehnične zaščite, zakonske določbe o zavarovanju delavcev za starost, onemoglost in smrt uveljavldenje zakonskih določb o zavarovanju delavcev proti brezposelnosti itd. Danes se je v prostorih centralnega tajništva delavskih zbornic vršila seja zastopnikov vseh delavskih zbornic iz Beograda Novega Sada, Zagreba, Ljubljane, Sarajeva in Splita. Seji so prisostvovali kot delegat ministrstva za socialno politiko dr. Gligorijevič, generalni ravnatelj Suzorja iz Zagreba Milan Cflaser hi generalni tajnik delavskih zbornic dr. Živko Topalovič. Po daljši debati je bila na seji sestavljena spomenica, ki izraža želje zastopnikov delavskih zbornic glede na revizijo zakona o socialnem zavarovanju, zakona o borzi dela in inšpekciji dela kakor tudi izseljeniškega zakona Veliki viharji in poplave v Angliji V Južnem Walesu so povodnjj porušile sto hiš — Številne nesreče z motorji in avtomobili ' London, 25. novembra, o. Sinoči so divjali v več krajih Anglije silni viharji z velikima nalivi. Morje je bilo zelo razburkano. Danes se je vreme tako poslabšalo. da je prišlo na večih krajih, posebno pa v Južnem Walesu do velikih oovodenj. Nad sto hiš je bilo popolnoma porušenih. Vlada je nakazala za prvo silo 150.000 funtov podpore. Mnogo Škode je napravila povodenj fr rudnikih. V soboto je vdrla voda v premogovnik pri Grantamanu. Na delu je bilo 200 rudarjev, ki so bili pa opozorjeni in so se še pravočasno rešili. Črpalke so stopile v akcijo in upati je. da bo premogovnik jutri zopet odprt. V soboto je bil veliki 20.000 tonski paraik »Duchess of Richmand« enaist ur zadržan v Merseiliu, ker ni mogel zaradi velikega viharja v luko. Zaradi poplavljenih cest se je zgodilo v soboto nenavadno veliko število nesreč z motorji in avtomobili, pri katerih je bilo več oseb ubitih in težko ranjenih. Silen vihar na Portugalskem — Lizbona, 25. novembra. V okolici Ar-coe de Valdevez je divjal včeraj silen vihar. Sledilo je neurje, ki je povzročilo velike poplave, škodo cenijo na ved milijonov. Zanimiv proces v Zagrebu Zagreb, 25. novembra n. Pred kakimi 14 dnevi je senat tukajšnjega okrožnega sodišča od godil razpravo proti Vidu Galovi-ču, Hinku Markovicu in njegovemu sinu Franju Markovicu, ki so bili obtoženi zaradi razpečavanja falzificiranih čekov Cu-»ard Line, s čimer so oškodovali razna denarna podjetja za več sto tisoč dinarjev. Na takratni razpravi je odredilo sodišče, da je treba poslati Hinka Markovi-ča na zdravniško opazovanje, ker je po-kaszal znake abnormalnosti. Sedaj pa je višja instanca to odločbo prvostopnega sodišča razveljavila in odredila, naj pregleda Hinka Markoviča sodni zdravnik. Ta pa ie izjavil, da Hinko Markovič samo simulira Z ozirom na to mnenje sodnega edravnika ne bo razprava odgodena na nedoločen čas, kakor je bito prvotno nameravano, temveč se bo vršila in najbrž tudi saključila že v petek 29. L m. Tako bo v kratkem zaključen proces, ki se vleče že skoro leto dni in ie vzbudil v javnosti ■mnosro zanimanja. Žalostna rodbinska tragedija Sabotiea, 25. novembra. 5. V A rti ee je obesila 141etna deklica Amalija Segrenyi. I>ekle je bilo v gosteh pri svojem stricu, kjer je izvedelo, da je na njenem domu oče njeno mater ponovno pretepal. Očetovo postopanje je dekleta tako užalostilo, da je iz-■»ršilo samomor. Iz zdravniške službe Beograd, 25. novembra AA. S sklepom tahristra za socijalno politiko in narodno •dravje in v soglasju z odlokom ministrskega sveta sta postavljena: z» zdravnika dnevničarja Doma narodnega zdravja v Lukovici, dravska banovina dr. Ciril Komcrtar, *a sreskega referenta v Čabru. dravska banovina v 9-1 zdravnik Josip Mufrvič. Konferenca hotelirjev Split, 25. novembra, n. Danes ee je pri-lela tukaj konferenca hotelirjev, ki ji prisostvuje tudi načelnik ministrstva trgovine g. dr. 2ižek. Na konferenci bodo razpravljali o predlogih hotelirjev v zvezi z načrtom novega zakona o hotelirstvu in turizmu. Po teh posvetovanjih v Splitu odpotuje fcef oddelka za tupzem g. dr. Žižek v Zagreb, kjer bo imel s ta mošnji mi hotelirji enake konference. Praznik ujedinjenja v Pragi Praga, 25. nov. h. Državni praznik kraljevine Jugoslavije bodo letos v Pragi in v drugih čeških mestih proslavili na posebno svečan način. V Benešovu se bo v navzočnosti zastopnikov vlade vršila svečanost pe-šadijskega polka št. 48, ki nosi ime »Jugoslavija«. V Pragi se bo dopoldne vršila matineja, kateri bo sledil svečan obed. Višek sveča* nosti pa bo večerni koncert v Smetanovi dvorani »Reprezentančnega doma«, na katerem bodo sodelovali češki filharmoniki, moški pevski zbor »Smetana« ter violinska virtuozinja iz Beograda gdč. Marija Mihaj-lovičeva. Predlog za volilno reformo vČSR Praga, 25. novembra AA. Sloviti profesor pravne teorije na dunajskem vseučilišču, dr. Hans Kelsen, ki je bil te dni v Pragi, je izdelal predlog za volilno reformo na Češkoslovaškem. Po njegovem mnenju je treba uvesti proporcionalni sistem, ki ni v skladu z razdelitvijo na volilna okrožja in ki bi obsegal lahko tudi več volilnih okrožij. Kelsen predlaga naj se država razdeli na toliko volilnih okrožij, kolikor je mandatov. Politične stranke bi predlagale za vsako volilno okrožje po enega kandidata. Volilci bi volili po svoji volji in ne bi bili vezani na diktaturo političnih strank. Krvava boljševiška jisstka Moskva, 25. nov. AA. Sovjetska vlada j® razširila polnomočje pokrajinskih odborov GPU. Krajevni odbori GPU bodo smeli v bodoče izrekati in izvrševati smrtno kazen brez zaslišanja in odobritve glavnega odbora GPU v Moskvi. S tem se sovjetska Rusija vrača v položaj, v katerem je bila leta 1923., ko je zaslovela po vsesplošnem terorju sovjetskih oirlastev. Vojaška vzgoja čsl. mladine Praga, 25. novembra. AA. »Narodni Li-ety< poročajo, da se tudi na Češkoslovaškem deluje na to, da ee omladina prešine z vojaškim duhom in seznani z vojaškimi vei-bami. Mladino ee bo uvajalo v vsestransko uprabo orožja in je izdelan že potrebni zakonski načrt, ki bo predložen novemu parlamentu, čim se sestane k zakonodajnemu delu. Hmelfski trg Žatec, 26. novembra, h. Tenideooa mmta, oe-ee oeizpreiBeaiieBe 475 do 700. Imenovanja pri banski upravi Beograd, 25. nov. AA. Z ukazom Nj. Vel. bralja in na predlog ministra za poljedelstvo so postavljeni pri banski upravi dravske banovine za načelnika poljedelskega oddelka v Anton Podgornik, ravnatelj poljedelske šole na Grmu pri Novem mestu; za inšpektorja 4-1 Josip Zidanšek, obl. referent v Mariboru, za višjega pol jedel« skega svetnika v 5-1 pa Franjo Trampuž, obl. referent v Ljubljani. Minister Korošec v Ljubljani Ljubljana, 25 nov. AA. Gospod minister za šume in rude dr. Anton Korošec je pri* spel danes v Ljubljano, da zaradi svoje težke bolezni konsultira tukajšnje zdravnike. Popoldne je posetil bana dravske banovine g. inž. Dušana Serneca v njegovem uradu. Jutri zjutraj odpotuje minister dr. Korošec v Maribor, da tamkaj prisostvuje za* družnemu kongresu. Lep bolgarski koncert v Beogradu Beograd, 25. nov. p. V Beogradu je pri« redila koncert bolgarska umetnica Ljiljana Hristov, hči skladatelja Dobre Hristova, ki jo spremlja na turneji. Beograjski listi se nenavadno laskavo izražajo o koncertu go spodične Ljiljane Hristov, ki je nastopila z zelo uspelim programom, med drugimi tudi s skladbami Einila Adamiča. Dobre Hristov, ki je znan bolgarski skladatelj, objavlja v beograjskih listih izjavo, v kateri zelo iskreno govori o bodočem zbližanju bolgarskega in jugoslovanskega naroda Bol* garska gosta sta odnesla u naše države najlepše vtise. Sprejemi pri banu Ljubljana, 25. novembra AA. (Uradno) Občinstvo se opozarja, d« j© ban dravske banovine določil za sprejemanje strank vsak torek in petek, izvzemši praznike, m sicer od 10. do 13- ure. Občinstvo se opozarja, da se drž dni, ki so določeni n sprejem. Porota Novo mesto, 25. novembra. Požig v Klfučevca Pred poroto se na prvi dan Jesenskega zasedanda zagovarja 15-letni Anton Auflič. Obtožujejo ga, da je vtaknil gorečo cigareto ali pa gorečo vžigalico v slamnato streho hiše posestnika Antona Završnika. Obtožnica navaja, da je fant popisan od vseh domačinov za upornega, lažnivega in delomržnega. Po izpovedi prič m orožni-ških poročil je obdolženec lansko poletje, ko je pasel živino, kradel krompir na njivi. Pri tem ga je zalotil rudar in posestnik Anton Završnik ter ga napodiL Letos spomladi se je Auflič ponudil za pastirja Za-vršnikovi ženi, ki pa ga ni hotela sprejeti v službo, češ da je potepuh. Dne 15. julija je prišel Auflič v ZavrSni-kovo hišo, kjer sta bili doma posestnikov! hčerki 8-letna Marija hi njena še mlajša sestrica. Ko je Marija vprašala fanta, kaj išče, je ta odvrnil, da bo hišo zažgal, ker je jezen na Završnika, ki ga je lani pretepel. Deklica je naščuvala nanj psa. Fant je najprej zbežal, pozneje pa se je vrnil in izvršil svoj maščevalni naklep. V zaporu je enkrat že priznal, da je zažgal slamnato streho s cigareto, pozneje pa je trdil, da je storil to z vžigalico. Zgorela je streha z ogrodjem in vežni strop, kar znaša po cenitvi vaških mož okrog 15.000 Din škode. Poslopje je bilo zavarovano za dva tisoč dinarjev. Obtoženec, ki je svoije dejanje dosledno zanikal, je tik pred zaključkom razprave vse priznal. Porotnikom sta bili postavljeni dve vprašanji: prvo zaradi požiga, drugo pa, če je bila povzročena znatna škoda. Prvo vprašanje so porotniki potrdili soglasno, drugo pa z devetimi glasovi. Obtoženec je bil nato obsojen na tri leta težke ječe. Senatu je predsedoval predsednik okrož. sodišča dr. Polenšek, votanta sta bila sod. svet Hočevar in Kobe, obtožbo pa je zastopal prvi državni pravdnik Barle. Požar zaradi zavarovalnine Na Goleku so 23. avgusta v prvih popoldanskih urah opazili sosedje ogenj na strehi hiše posestnika Janeza Topiiška. Takoj so pričeli gasiti. Ko se je eden od sosedov podal s škafom vode na podstrešje, mu je Toplišek rekel, naj ne hodi na kraj, kamor je bil namenjen, temveč na drugo stran, češ, da je tam shranjeno žito, katero je treba v prvi vrsti rešiti. Sosed ga je ubogal, ker pa ni našel žita na označenem delu podstrešja, se ie pozneje sam napotil na drugo stran. Tu pa je našel na deski gorečo svečo, oddaljeno kakih 15 cm od slamnate strehe. Okrog sveče je bila naložena slama. Kot, kjer je stala sveča, je bil zastrt z nekimi zaboji. Mož je svečo ugasnil, jo vtaknil v žep ter zapustil podstrešje. Pred hišo je trem drugim povedal, kai je našel. Vsi so potem govorili, da razumejo, kako je ogenj nastal in da niso tako neumni, da bi se še dalje ukvarjali z gašenjem. O tem govorenju je bil že prihodnjega dne obveščen tudi Janez Toplišek m prišel je k sosedu, ki je našel gorečo svečo na njegovem podstrešju. Sosed je dejal, da noče zadeve ovaditi, ker ga nič ne briga, Toplišek pa je šel sam k orožnikom, ter vse naznanil. Poprej je sosedu dejal da bo naznanil, ker bi drugače vsi mislili, da si je hišo sam zažgal. Orožniška preiskava Je končno dognala, da ne more biti požigalec nihče drugi, kakor posestnik Toplišek sam. Mož je zadolžen, zavaroval pa se je pri dveh zavarovalnicah na vsote, k! močno presegajo vrednost njegovega posestva. Obtoženec zanika vse navedbe obtožnice ter se zagovarja, da mu je ogenj gotovo podtaknil kak sovražnik. Trdi tudi, da mu je ogenj prizadel več škode kakor znaša zavarovalnina. Ker so prišle priče s svojimi izjavami v bistvena nasprotstva. je senat ugodil predlogu državnega pravdjiika ter preložil raz-vrava Glavna skupščina UNS Izredno zanimanje — Ostre debate — Tajniško poročilo odklonjeno — Predčasna zaJkjučitev skupščine po policiji sredi glasovanja o vprašanju sedeža saveza Glavna skupščina JNSa, ki se je tako nepričakovano dramatično končala, bo gotovo važen mejnik v razvoju našega nogometnega športa. Nasprotstva med Zagrebom in Beogradom so privedla tako daleč, da je moral navzoči policijski nadzornik g. Ma* tič skupščino razpustiti ki dvorano izprazniti. V naši športni javnosti se je že davno pred skupščino vedelo, da bo prišlo pri tej priliki do definitivne rešitve vprašanja, kje naj bo sedež JNSa. Toda čeprav so vsi za to dejstvo vedeli, kaže, da Zagrebčani vendar niso bili v dno duše prepričani, da jim preti nevarnost izgube saveza. To kaže nji« hov nastop na sami skupščini kakor tudi samozavest, s katero so posmatrali pred-stoječe dogodke še tik pred skupščino. Toda jasno ie bulo že v soboto popoldne, da imajo Beograjčani situacijo v rokah. Imeli so že tedaj sigurnih 194 glasov, ki so že samo po sebi zadostovali, da z njimi po mJH volji gospodarijo na skupščini. Po običajnih formalnostih, ki so se »a« vlekle tja do popoldne, se je kar takoj prešlo na jedro vprašanja. Zagrebški podsavez je stavil predlog, naj bi se stavila z dnevnega reda točka o izpremembi pravil. Beo= grajski delegati so se s protipredlogom postavili na nasprotno stališče in s tem izzvali bojno glasovanje ki pregled o razmerju sil. Zagrebčani so poskušali prodreti s pred* logom, naj bi se o tem vprašanju glasovalo tajno, s čemur so hoteli preprečiti eventuel-no kontrolo nad omahljiv ci, ker bi po nji« hovam mnenju bilo Zagrebu v prid. Tako se je prav za prav glasovanje o načinu gla* sovanja razvilo v merilo moči. Z 214 glasovi proti 132 so se delegati izrekli za javno glasovanje. Beograd je torej pokazal svojo impozantno večina Prešlo 8C }C takoj h glasovanju o stavljenih predlogih glede diskusije o izpremembi pravil m tudi tukaj je Beograd zmagal s skoraj istim razmer* jem (209 proti 132). Pri nato sledečem tajniSkem poročilo se je razvila na skupščinah JNSa običajna debata, kjer »o se iznašali razni očitki napram saveznemu delovanju v pretekli dobi, mnogobrojne medsebojne zadevice lokalnih rivalov itd. ter s tem okupirali precej dra* gocesnega časa Tudi pri glasovanju o tajniškem poročilu so se Beograjčani postavili na stališče, da je treba izvesti bojno glasovanje m so svoj namen, da bi izrekli od* stopajoč emu odboru nezaupnico, s 169 proti 162 glasovi dosegli Tajniško poročilo je bito torej odklonjeno, prvič po desetletnem obstanku te velike in važne športne organizacije. Dočim so pri prvih dveh glasovanjih potegnili z Beograjčani vsi, ki so se odločli za prenos saveza, med njimi tudi skoraj kompaktno vsi delegati slovenskih klubov, se je pretežna večina beograj« sktiti pristašev s Slovenci vred ocfiočihi za odobritev tajniškega poročila. Blagajniško poročilo se je gladko odpre rilo. G. Zangl je žel običajno ploho priznanja za vzorno vodstvo knjig in tudi predlog revrzionalnega odbora za podelitev ab-solutorija ni povzročil nobene spodtike. Prešlo se je na izpremembo pravil, kakor jc bito uvodoma izglasovano. Predlog Beo grada gledle prenosa saveza je skušal z argumenti podkrepiti dr. Zivanovič, brez dvoma ena najbolj markantnih osebnosti na letošnji glavni skupščini. Toda pristaši zagrebške teze, da mora za vsako ceno ostati sedež saveza v Zagrebu, mu niso nudili pri« like, da bi razvil vso svojo krepko retoriko. Z neprestanimi medklici so ga končno prisilili do kratke izjave, da mu ni mogoče v takih okoLnostih povedati vsega, kar je nameraval in da bo za enkrat rajši poslušal, kaj pravijo drugi. Za njim je govoril poslevodeči predsednik ZNP g. Hojanič, ki je v sijajno orgu-mentiranih izvajanjih branii tezo Zagreba. Glavni argumenti Zagreba so bili, da je šport najgloblje zasidran v Zagrebu, da se je tam najprej razvil in da so se z njim hkrati razvijali tudi športni delavci, na katerih Zagreb obiluje. Nadalje da bi se s prenosom saveznega sedeža napravil korak nazaj, ker bi moral Beograd, ki še ni dose* gel zagrebške razvojne višine, zastaviti tam, kjer je Zagreb že pred nekaj leti nehaL G. Hojanič je zlasti poudarjal, da je Zagreb prešel že pred leti preko stadija klu-baštva, dočim tiči Beograd še sredi najbolj razburkanih klubskih strasti, kar ne nudi nobene garancije, da bi se delovanje saveza meglo uspešno razvijati. Naposled je poudarjal tudi zasluge Zagreba na športnem polju, zaradi česar bi bil samo akt čr* ne ndfivaležnosti, če bi se sedaj zadal moralni udarec Zagrebu s tem. da se mu odvzame tako važen športni forum. Dr. Riboli je ostro in žgoče kritiziral postopanje Beograda, ki hoče samo z argumentom sile in brez stvarne potrebe rešiti v svojo korist vprašanje, na katerem je interesiran celokupni jugoslovenski šport. Končal je s konstatacijo, da Beograd save* za ne bo dobil, ker mu ga Zagreb enostavno ne bo dal. Dr. Živkovič je samo kratko pepKcrral na ta izvajanja, nakar je povzel besedo dr. Peleš, ki je v svojem stvarno zasnovanem in v govorniškem pogledu dovršenem govoru z mnogo finesami podprl tezo Zagrebčanov, naglašajoč takoj uvodoma, da je njegov položaj v tem sporu kakor nalašč tak, da ga sili k strogi objektivnosti, ker bi si on kot Srb, ki stalno živi v Zagrebu, želel že zaradi svojega nacionalnega čustva, da se prenese savez v Beograd, dočim mu njegova športna vest nujno veleva, da se mora odločiti za Zagreb. Tu je dosegla obramba zagrebške teze v stalnem crescen-du svoj vrhunec in se zaokrenila z nasto* pom predsednika dr. Pandakoviča navzdol, ker je že s svojim nastopom v prid zagrebški tezi s predsedniškega mesta povzročil začetek disharmonije v sicer do tedaj im-ponirajočm zagovoru zagrebških športnikov. Vrstili go se nato razni govorniki, ki so vsi zagovarjali stališče Zagreba, toda pri tem je napravil zelo mučen vtis način, k a* ko so hoteli doseči uspeh za svoje stališče. Iznašali so apele na športno vest Beograjčanov, da bi jih s tem pridobili zase in to apeliranje se je čimdalje bolj razvijalo v klavrno moledovanje, naj bi vendar še nekaj časa pustili savez v Zagrebu. Tako je Zagreb zapravil mnoge simpatije, ker se je čimdalje bolj m jasno izkazalo, da Zagrebčanom vendarle v skrajni meri ne gTe samo za interes športa, temveč da jih vodijo pri njihovem stremljenju tudi drugi motivi, predvsem bolestna sentimentalnost in vpras sanje prestiža, če bi bil g. dr. Pandakovid, namesto da se je s krepkimi in včasih tudi prekrepkimi izrazi obračal na naslov Beograjčanov, čisto enostavno stavil njim vprašanje, ali so sploh dostopni za kako argumentacija, bi bil izzval razjašnjenje situ« acije. Na eventualni negativni odgovor bi moral nujno slediti z zagrebške strani pred* log, naj se želji Beograjčanov ugodi. Tako bi bili Beograjčani razgaljeni, a Zagreb bi ae bil lahko danes ponašal, da je bil na vrhuncu situacije. V resnei pa je sledil Zagreb svojemu instinktu in tako omogočil Beograjčanom, da so izšli iz bitke ne samo kot faktični, temveč tudi kot moralni zmagovalci. Če se hoče prav presoditi zadržanje Beograjčanov, je treba imeti v mislih, da jih je biio komaj pol tucata sredi par 9totin razvnetih domačinov, ki so jim vsak hip dali občutiti-da so gostje in jih tudi pri vsaki njihovi izjavi skušali motiti. Jasno je, da niso mogli v taki situaciji svobodno nastopiti m zagovarjati svoje stališče. Zato so se odločili za taktiko čakanja in nereagiranja, do* kier ne napoči odločilni trenotek. ko bodb govorili glasovi njihovih poverilnic. Beograjčani so se v danih prilikah obnašali čim na'korektnejše, čeprav je imel dr. Živkovič mnogo posla, da je svoje tovariše ob gotovih prilikah krotil in ugnaL Končno so si vsi povedaH svoje mnenje Zaključni akt glasovanja je moral vsak hip nastopiti, toda Zagrebčani se še niso mogli odločiti za ta usodepoini korak. Prišel je vmes še predlog g. kap. Vitaseka glede nekakega referenduma, ki psa je propade! z 212 proti 134 glasovom. Torej je razmer* je ostalo teto. Naposled je bilo vendar treba pričeti z odločilnim glasovanjem. S pre-zidija je bilo dekretirano glasovanje za Za* greb ali za Beograd. Izvajalo se je bolj aH manj gladko do razmerja 85 proti 146, ko je 10 slovenskih glasov pomnožilo beograjske na 156. V tem hipu je izbruhnil vihar ogorčenja proti Slovencem in njihovem zadržanju v konfliktu Zagreba z Beogradom. Sledile so scene, ki bi se dale morda za* jeti s filmsko kamero, opisati jih pa verno skoraj ni mogoče. Trušču, ki je trajal do* brih 20 minut, je napravila konec intervencija policije in skupščinarji so se razšli. Glede nadaljnjega razvoja dogodkov af ni mogoče ustvariti jasne slike. Po enem mnenju bi lahko vodil agende do nadalje« vanja skupščine okrnjeni odbor, ki je še po absolutoriju v zmislu pravil ostal (s podpredsednikom g. Krčeličem na čelu), drugo mnenje pa pravi, da mora poseči vmes upravna oblast, ki naj poveri posla komisarju z nalogo, da skliče skupščino k nadaljevanju svojega dela. Turneja Glasbene Matice Strasbourg, 25. novembra. Ob prihode na tukajšnji kolodvor danes zjutraj so nasM Matičarji dobrega znanca iz Ljubljane, univerzitetnega profesorja Tesniera, bivšega lektorja za francoski jezik na ljubljanskem vseučilišču. Matičarje je pozdravil ob prihodu tudi tukaj naseljeni naš rojak, trgovec Lavrič, ki ima v tem mestu veliko trgovino s hmeljem. Kmalu po prihodu so nastopili Matičarji na avtobusih vožnjo po mestu in si ogledali stari del mesta s tipičnimi francoskimi hSarm, potem znaaji strasbourški Munster, občudovali najpre-cizneje izdelano astronomsko trro, ki }e največje čudo urarske umetnosti- Nedaleč od Strasbourga je doma slovita industrija nr. Slednjič so si gostje ogiedafi tudi hišo, na kateri je spominska plošča, da se je v njej prvikrat zapela francoska marzeljeza. Prisotnim se je t duhu ponovila stika francosko-slovenskega pobratimstva. ko je zbor »Glasbene Matice« pred dvema letoma v ljubljanski operi prvič zapel to 'aimno. Veselili so se tudi na trenutek, ko bodo Matičarji prvič zapeli veličastno marzeljezn na prvem francoskem koncertu v Nancyju. kamor dospejo oko-H 4. popoldne. Sofijska konferenca Beograd, 25. nov. AA. Šef finančne delegacije za pogajanja o dvolastniških posestvih z Bolgarsko g. Šaponič, direktor odseka za tisk v ministrstvu zunanjih zadev, ki je bil dva dni v Beogradu, se bo nocoj vrnil v Sofijo. Makedonstvujuša in sofijska konferenca Beograd, 25. nov. M. Glasilo makedon-stvujuščih »Makedonija« objavlja povodom bolgarsko-jugoslovenskih pogajanj članek, v katerem poudarja, da likvidacija dvolastniških obmejnih posestev ter ustvaritev ob* mejnega pasa ne moreta prinesti nobenega realnega dobička ter resničnega in trajnega sporazuma med Jugoslavijo in Bolgarsko. »Mi danes smelo izjavljamo,«£•# nivea-cueme Veter in slabo vreme, tnrz!o zdravnik, ki ima si:ajno zbirko najboliših slovenskih umetnin upravičeno ne upa obesiti v svoio čaksdniCo nedolžnega polakta. da bi se ne zgražali in izostali niegovi paci enti. Ta zdravnik, eden našl.i največjih 1'ubiteliev umetnosti. Je specijalist za — venerične bolezni.. A- G- Kos le precej daleč od vseh drugih slovenskih slikariev. Ni ne med dvakrat toeiko starimi impresionisti, niti med niemu enako starimi ali mlajšimi najmodernejšimi. Nesreča skrbne žene Tržič. 24. novembra. V planinskem domu na Kofcah domuji priljubljeni gazda Ivan, ki mu dela njegova mlada ženka prijetno druščino, kadar ni ravno turistov. Zenka Marija pa ostane -iama na prijazni planini Kofce, kadar ose-dla gajzda Ivan svojega Miška in se napotita v Tržič po provijant za ves mesec ali teden, kakor pač nanese prilika. Tedaj je malo dolgčas samotni ženičici, ki pa nikoli ne sedi praznih rok, temveč si da vedno s kako rečjo opravka. Tako je bilo tudi v ponedeljek, ko je odšel Ivan v dolino. Kmalu po njegovem odhodu se je lotila skrbna gospodinja sekanja trsk. Kup se ie večal in ž njim je rasla tudi st-ast do dela. Ko je prišla pod sekiro posebno grčava trska, je malo bolj zamahn Ia kakor navadno in že je bila nesreča tu. Ostra vc je raziiganih. Vse s? skupaj so jih našteli okoli 300. Prvotno so sodili, da povzročajo Škodo lovski ali podivjani volčji psi. ki so jih večkrat slišali goniti in jih celo videli, ko so napadali ovce. Ali to ni zadostovalo. Kar so se naš'i ljudje, ki so začeii govoriti, da ima kmečki strah pod.ioo medveda. Ali je medved hodil, ali ni hodil pc tistih krajah, ni bilo mogoče ugotoviti, kajti tudi medvedje sledi vsaj za takega, ki še prave tace kosmatinca ni sledil, ni težko ponarediti. Kakor se Je takrat poročalo. Je vide! eden enega, drugi dva, tretji kar celo medvedjo družino. V službenih poročilih je bilo čitati o strašni divjadi, ki celo polento je. Ljudje si niso več upali v gozd. Sresko poglavarstvo v Kamniku je bilo prisiljeno Prirediti velik lov, ki Je bil, kakor je bilo Pričakovati, brezuspešen. Po velikem lovu j Je vse utihnilo, kmečki strah ie izginil. Ali j se je udri v tla, ali ga je kdo naskrivaj I ustrelil, kratkomailo, več ni bilo slišati o strašni prikazni. Pred par dnevi pa. baš takrat, ko so pili v Tržiču na medvedovo kožo, ki baje sedaj straši v okolici Ljubelja in zopet trga ovce, čeprav že zunaj dolgočasi sneg in so vse ovce že kaka dva meseca doma v hlevih, so odkrili na Štajerskem, v Novi Štifti v bližini Gornjega grada, kamniški kmečki strah. Izsledili so ga orožniki in Izročili v gor-njegrajske zapore. Za 23 ovc je že priznal, da jih je v planinah ujel in prodal nekemu mesarju v Kamnik: baje jih je oddal pod običaimo ceno. Prijeti crvčji tat pa je ime! gotovo še sotrudnike. za katere niti ne ve, da so kakor on kradli na rovaš medvedove kože. Mnogo hudobij store brezvestni h marsikaj gre na račun živali, k« jih neraz-sodneži potem pobijajo ali trpinčijo. Volnene nogavice no nain;ž'ib rerizh r>ri J. Ho f lep, Miklošičeva 14 Požig je priznal Ljubljana, 25. novembra. Ljubljanska policija je pred par dnevi Prijela zaradi beračenja 62-Ietnega prosJaka Jurija Šavpaha, ki je doma iz Kranjske gore. Šavpaha so hoteli baš izročiti sodi« šču, ko je nenadoma pričel klicati stražnika. »Jaz nisem samo navaden berač, mar» več sem tudi požigalec,« je dejal. Stražnik se sprva za besede ni kaj zmenil, a je Šavpah nadaljeval in slednjič natančno povedal, kie in kdaj je zažgal. Pozneje je za-sliševalnemn uradniku priznal, da le zažgal lansko pomlad skedenj posestnika 5par;a v blejski okolici. Skedenj je zagorel z velikim plamenom m je požigalec celo sam pomagal gasiti. Zažgal je iz jeze. ker ga le gospodinja popoldne odgnala od hiše Šavpah je nada'je izpovedal, da ie zaigaf pred leti tudi neko hišo v Maria - Trost pri Gradcu v Avstriji. Takrat so ga dobili in je odsedel eno leto ječe. Šavpahu bodo na policiji vest še natančnejše izprašali, ker seveda ni izključeno, da je možakar zažja! še več poslopij. Prav mogoče je celo. da je Šavpah tako dolgo iskani požigalec, ki ga larsko leto niso nikakor mogli izslediti, ko je v okolici Kranja in na Gorenjskem sploh gorelo skoro sleherno noč. h Trbovelj t— Skrlatinka še vedno ni čisto pojenjala. Nastopajo še vedno posamezni primeri, vendar pa ne več s tako site, kakor pred meseci, kaT je brezdvomno posledica cep* ljenja, ki se je izvršilo v mesecu septembru. t— Proslava 1. decembra. Sokol namer*, va proslaviti i. december kot praznik wje> d^iienja letos še posebno slovesno z veliko akademijo, za katero se vrše velike priprave. Akademija, pri kateri bodo nastopili vsi oddelki, bo v soboto 30. t. m. t— Prosveta. Prosvetni očfsek D. Z, r Ljubljani pododsek Trbovlje prireja tudi letos redna poučna predavanja v zvezi g skiptičnimi slikami in filmi. Letfos je bilo že več predavanj ki so bila vsa dobro obiskana. Predavanja so vsako sredb ob 1730 v delavskem domu. Pestro, romantično cirkuško živiiemje! VeSno kolebamje med delom in slavo, življenjem in smrtjo! PRIDEJO V ELITNI KINO MATICA. vra Sam zase ie no svoii umetnosti popolnoma individualen in ni mu treba iskati tuiih strui po visoki kvaliteti svojih del ie gotovo vrstnik umetnikov stareiše generacije. In ta častna konstataera nam Je za mladega A. G. Kosa garancija, da bo slovenski umetnosti dal še več kot do sedal Prane Pavlovec le za večino obiskovalcev razstave novinec. Res Je mlad. a zato ni začetnik. Če pogCedamo n egovih 21 slik. ki je ž niimi naoolnil glavno dvorano in ii.i še nekaj visi ob vbodu, ie že zelo enoten, kar je pri mladih nemirnih talentih zelo redko- Z vso iresnobo in s tistim globokim spoštovanjem svoih ciljev, ki ga mladim Pogosto manjka, ker nimajo dosti trdne osi svo:ega stremljenja namreč taJenta. in oa za dosego uspehov tudi najmočnejšemu talentu potrebne družice, vztrajne pridnosti, s temi naizanesl iveišimi spremljevalci ie dosegel že prav dostojno kvaliteto. Mirne barve, ki med njimi semint a nrav prijetno zažari intenzivna lučka kakor reminiscenca na Jakopičevo paleto. Dostavlja s taktom drugo poleg druge, da se zbiieio v prikupno. večkrat malo otožno harmonijo. Na prvi pogled ie do>tea vrsta slik premalo različna. skorai monotona, če iih pa pogledamo večkrat iznregledamo. da govori vsaka svojo besedo. Nežna in delikatna so ta dela. da se toni oianissimo zlivajo med seboi v globoko občutene »štimunge. Brez kričanja in opletania okrog sebe. brez prisiljenega umetničenia in iskanja cenenih efektov ter ekstremnosti se ooglablia v tajnosti nature in odkriva vedno nove finese. kakor bi se igral. Ne s silo. z božan em in prigovar-jan:em vabi leooto k sebi. Mnogo noblese in delikatnosti ie v tej malih študijah skromnih motivov ln tudi rnnoso intimnostL Naše so te vasice in naše so te Mšice fn domača ie ta rahla in tiha poezija. »Ob Savi« je duhteča simfcniia v modrem. »Sava« zopet v sivem, na »Paliu s kozolcem« živo utriDajo že cmen ene Jakopičeve lučke. Za umirjenim tonom zre in še celo šopek Disar.lh cvetlic se mu ie nosrečilo zagrniti z diskretnim paičolanom. ki orrciliuie preglasne kontraste. »Mala Vas« ie vizio-narna kakor spomin v tujini na domovino. »Tihožitje s citronami« pa popolnoma drugačno in čisto realno. Pokazal ie skoro same nokra'lne In tihožitja. na brže zato. ker nima modelov. Za nje je treba denaria. tega bo pa imel le tedaj, če bo na razstavi kai nrodal- Ne bojte se jih kupiti, čeprav ie Pavlovec še mlad in so njegove slike tako Doceni. Cena pri slika.i ne odloča. Spommte se Groharja. ki se danes vsak ponaša tudi z naiboli začetniško njegovo sliko in io ceni na de-settisočake, tedai io e pa dobi? morebiti za vsoto, ki bi kemai zadostovala za dobro večerio. NakuD Pavlovčevi.i slik ni prav nič riskanten in ko boste imeli katerokoli doma. boste na ni vsak dan ošljejo po knjige. Kakor lani, tako ima družba tudi letos neprilike z onimi novimi člani, ki se prijavljajo šele, ko knjige že izidejo. Ker mora odbor že v avgustu določiti višino naklade, je umljivo, da more vzeti kot temelj aa kalkulacijo pri nakladi samo ono število članov, ki so bili priglašeni že meseca avgusta. Temu številu je odbor še prištel približno 3(100 članov — zamudnikov in tako določil naklado družbinih knjig za to leto. KakoT pa se je sedaj pokazalo, prekaša končno število članov daleko prvotno kalkulacijo kar Ima za nujno posledico, da je družbi »Vodnikova pratika za 1. 1930« že pošla. Člani, ki se prijavljajo sedaj, lahko torej dobe samo le tri ostale knjige brez »Vodnikove prati-ke«. To bodi opomin vsem onim, ki odlagajo plačilo članarine do zadnjega trenotka, češ saj je še čas! Zato prosi družbina uprava, da se prihodnje leto izogne takim in enakim neprilikam, gg. poverjenike, da po možnosti pobero žlanariuo za prihodnje leto že pri razdeljevanju letošnjih knjig. S tem prihranijo delo sebi, obenem pa zelo, zelo koristijo družbi. * Poroka. V ponedeljek sta se t Breznu ob Dravi poročila gdč. Juiči Praprotnikova hi g- France Bračko, železniški uradnik v Lttiji. Bilo srečno! * 40 letnico socljalno-zavarovalnlh zakonov, o kateri smo že pisali, bo proslavil na slovesen način Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani dne 21. decembra- Jedro proslave bo tvorila slavnostna seja ravnateljstva in nadzornega odbora urada s primernimi referati in nekaterimi socialno-važnimi predlogi ter ukrepi. * Novi državljani- Veliki župan ljubljanske oblasti je priznal v oktobru naše državljanstvo avstrijskim državljanom Frančiški Kuraš, tvorniSki delavki na Dobravi, Valentinu Mesnerju, železniškemu uslužbencu v Zalogu, Antonu Struglu, delavcu v Ljubljani in Matiji Šostariču, posestniku m čevljarskemu mojstru v Trbovljah; češkoslovaškim državljanom Francu Foltynu, ključavničarju v Zapužah, Ivanu Kopeokemu, vpokojenemu železniškemu sprevodnika v Ljubljani, Franu Maliku, godbeniku pri tnuziki dravske divizijske oblasti In Ladislavu Vybiraliku, strojniku državnih železnic v Ljubljani; italijanskemu državljanu Bernadu Čoku, visokošolcu v Trstn, Vladimirju Debenjaku, železničar- ju v Suboliid, Vladlmirja Janovskemu, bančnemu uradniku v Ljubljani, Milanu Ja-novskemu v Ljubljani, Alojziju Manfredu, tvorniškemu delavcu na Slapu, Andreju Rutarju, delavcu na Bohinjski Beli, Evge-nu Srebotu, abs. pravniku v Ljubljani. Francu Strgarju, delavcu v Pristavi, Ivanu Ščuki, pekovskemu pomočniku v Črnomlju, Mariji Velikonja, tvorniski delavki v Kranju, Sofiji Vilhar, učiteljici-uršulinki v Ljubljani in Emilu Zavadlovu, dnevničarju-la-borantu elektrotehničnega instituta tehnične fakultete v Ljubljani ter ruskim državljanom Petru Cižovu, bivšemu dnevničarju poštne direkcije v Ljubljani, Ivanu Djubinu dnevničarju finančne kontrole v Sorici in Mihaelu Kostovskernu, uradniku-dnevni čarju direkcije državnih železnic v Ljubljani. * Komentar k novemu kazenskemu zakoniku. Izpod peresa Uroseviča Lazarja, sodnika kasacijskega sodišča v Beogradu, je iz. šel »Sudski trebnik II«, ki vsebuje obširen komentar h kazenskemu zakoniku, ki stopi v veljavo v začetku 1. 1930. Poleg komentarja obsega knjiga še: uvodni zakon h ka ženskemu zak.. zakon o kazenskopravdnem postopku in zakon o izvrševanju kazni na svobodi; zakon o kraljevski oblasti in o vrhovni državni upravi; zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi; zakon o pobijanju zlorabe v službi; zakon o državljanstvu; zakon o sodnikih rednih sodišč; zakon r advokatih in ukazi o pomilostitvi oseb grad-janskega reda v času od osvobojenja do 10. avgusta 1929. Knjiga obsega 859 strani, je vezana v trdem platnu in stane 130 Din. Praksi jo priporočamo. Reflektantom je na vpogled v pisarni Advokatske komore v Ljubljani, Miklošičeva cesta štev. 18. * Odbor z« Cankarjev spomenik na Vrhniki izjavla. da ni v nikaki zvezi z dopisom, ki je bi! objavljen v včerajšnji številki »Slovenskega Naroda« kjer se preura-njeno poroča, da je ugotovitev spomenika Dover ena kiparju Dolinarju. * Podaljšanje razpisa za predložitev osnutkov za poslopje mariborske ekspoziture okrožnega trrada za zavarovanje delavcev. Po odloku komisarja Osrednjega urada za zavarovanje delavcev se podaljšuje rok za predložitev osnutkov za navedeno stavbo do 16. decembra 1929. * Smrtna kosa. V ljubljanski bolnici je umrl g. Fran Turk. po domače Nežen, posestnik iz Drage- Pokopali ga bodo danes ob 10. na domačem pokopališču v Dragi-— V Srednjem Lipovcu pa je ugrabila širni posestnika g. Franca Gnidovca. Pokojnikoma blag spomin, žalujočim iskreno sožalje! icinBnMHHBHBHBmBann« Danes! PremUera! Najnovejše francosko Rimsko delo! Nova gospoda CLes noaveaux messletirs) Fflm, Id Je bil v Parizu trikrat prepovedan! Danes ob 4.. 'A6., >?8. in 9. »Kino IDEAL« * Najboljše mladinske knjige za Miklavža so pravkar izišli novi zvezki Mladinske knjižnice »Jutra«: »Prigode porednega Bo-bija«, »Skok. Cmok. Jokica«, »Janko in Stanko« in »Prigode gospoda Kozamurni-ka.«. Zakaj? Zato, ker imajo ob najnižji cenj najlepše besedico in naiveč slik. Dobite jih v upravi »Jutra«, pri »Tiskovni zadrugi« in v vseh drugfn knjigarnah. Svilene nogavice g. g. £. s špico, v vseh modnih barvah, garantirano pristne kvalitete, samo pri Srečko Vršič nasl. V. Lesfak Šelenbargova ulica št. 3 * Planina smrti. (Dobrovoljčevi spomini na srbski umik čez Albanijo 1915) je naslov knjigi, ki jo je spisal Josip J e r a s- Knjiga ima naslednja poglavja: V komitski četi vojvode Vuka. V Nišu. Lušinov Tone. Jesen 1915. Prve slike umika. Iz Niša v Kruševac. Na Golgoto. Oj tužno Kosovo polje. Prizren. Planina smrti, v Skadru-Božič 1915. Voščilo za novo leto. Noč v Albaniji. Rešeni. Iz Drača mimo otoka smrti V Francijo. V spomin. — Knjiga bo izšla v začetku decembra v samozaložbi In jo bo krasilo več umetniških slik akad- slikarja prof- M. Šubica. Kn:iga bo stala broširana 20 Din. v celo platno vezana 25 Din (poštnina 2 Din). Prednaročila sprejema: Josip Jeras, Ljubljana, Levstikova ulica ulica 21-1. * Sarajevo snuje mestni muzej. Sarajevska mestna občina je sklenila, da po vzgledu drugih velikih mest osnuje svoj mestrri muzej. Zbranih je že več zanimivi.! Težika borba mlade artistke proti očarljivo lepi, zapeljivi ženi! Največja filmska senzacija! Atrakcije, kakršnih LJubljana še ni videla! PRIDEJO V ELITNI KINO MATICA. Samo še danes! vragi Is pa*NMttM *»)e«ooj* kam c, ljubljah* KAIIC(Wolh-«m-. hiariboh cen1k uratisi| predmetov, namenjenih za ta muzej, deželni muzej pa je bil naprošen. da začasno v svojih prostorih razstavi predmete, ki so last projektiranega mestnega muzeja. * Nova šola za manj nadarjene otroke. Na predlog šolskega nadzornika je zemun-ska mestna občina odstopila državi eno svojih šolskih poslopij, v katerem se bo namestila šola za manj nadarjene otroke Ta pomožna šola bo tretja te vrste v naši državi. Prva taka šola je bila ustanovljena v Ljubljani, druga pa v Mariboru. * Ameriški izletniki na povratkn. Jutri 27. t. m- se bo zopet vkrcala v Le Havre na znameniti francoski brzoparnik »lle de France« večja skupina ameriških Sloven cev, ki so v soboto zvečer odpotovali iz L ubljane. Pred pisarno Francoske linije v Kolodvorski ulici 35 (zastopnik Ivan Kra-ker) so se skupno fotografirali. Tako so se povrnili z malimi izjemami vsi, ki so prispeli letos na obisk iz Amerike. Za božič pričakujemo novih izletnikov, ki bodo v večjem številu posetili staro domovino. * V okolici Tuzle Iščejo nafto. V bližnjih dneh se bo pričelo v okolici Tuzle vrtanie za nafto. Kot naioripravneiši ie bil izbran teren prj selu Zavida. Na licu mesta so že pripravljeni ogromni svedri in velike jeklene cevi, ki dopuščajo vrtanje do 1200 m globočine. Montirani so tudi že dinamo-stroji za pogon svedrov in napeljan je do strojev tudi električni tok. Strokovnjaki so mnenja, da bodo že v globočini 700 metrov naleteli na nafto, kar bo epo-halnega pomena za naše narodno gospodarstvo. SenzacijjonelnJ velefita so najlažja pat. po kateri prihajajo klice bolezni v oaše Proti prenosa nalezljivih bolezni diupljime v usti Ji in gTbu uporabljajte okusne ANACOT-PAST1LE dr. VVandera. Dobivajo se v vseh lekarn 2ti Čuvajte se preparatov, lri zadnje čase tnirtrajo ANACOT-PA-STILE! * O skritem blagu v Katoliškem domu v Ormožu nam iz drugega vira poročajo, da predsedstvo katoliškega doma v Ormožu nj bilo obveščeno o blagu, ki ga je tamkaj spravil Jurij Hanželič, trgovec iz Sv. Lenarta. Blago je nekega dne zjutraj prevzel mož natakarice ter ga spravil pod oder v Katoliškem doma Nadalie nam poročajo, da je Jurij Hanžefič dal na zapisnik pri okrajnem sodišču, ko je bil že tri dni zaprt, da si le blago tamkaj shranS, ker ga v dežju ni mogel dalje peljati. Pravi, da je hotel o tvor i ti novo trgovino v Dolnji Lendavi aH pa stopiti v družabništvo z nekim trgovcem v Razkrižju. Koliko je resnice ns enem ali drugem, bo pokazala preiskava, ki je v teku. * Zlobna mlstiflkacfla. V nedelfskem »Jutru« je neki zlobnež priobčil med malimi oglasi poziv s podpisom Jernej in Amali a Novak. Obveščeni smo. da imenovana nista ooziva naročila, zlasti še. ker ie z. Novak odsoten- Zaželienega usroeha mistifikator ni imel. * Nemec, ki noče pomaranč gotove pro-venlience. Iz Dubrovnika poročajo, da ie prj obedu v hotelu »Imperial« neki Nemec odklonil pomarančo samo zato. ker je ugotovil, da je gotove provenijence, češ: »Za tako blago ne dajem nemškega denarja.« * Vlak raztrgal železniškega uslužbenca. Na železniški postaji v Zemunu je vlak v nedeljo popoldne grozno razmesari] železniškega kurjača Srečka Kataniča. Ponesrečenec je ostal na mestu mrtev- * Otroško truplo brez glave. Na obali Dunava v neposredni bližini Pančevaškega mosta pri Beogradu so našli v soboto otroško truplo brez glave. Identiteta se ni mogla dognati. Truplo, ki je že razpadalo, je bilo prenešeno v prosekturo državne bolnice v svrho obdukcije- * Opozarjamo cenjene odjemalce, da Je razstava in prodaja vsak dan odprta, ter vljudno vabimo tudi posetnike z deže1e na brezobvezen ogled. P. Magdič, Ljubljana. Aleksandrova 11 [TO — zobna pasta najboljša! * Gospodinje! Vaše perilo Pere, posuši, tnonga ali lika tovarna Jos Relch. „ Obleke In klobuke kemično čisti, barva. plisira In Hka tovarna Jos. Reich. * Pri lahnem prehladu vas bodo varovale neugodnih posledic in eventualnega okuženja pastilie Anacot. 45 . Volnene nogavice, pletenine In rokavice po nizkih cenah prj tvrdki Karel Pre-log. Ljubljana. 249 Iz Ljubljane n— Trije odlično nvežbanl pevski zbori in sicer: »Ljubljanski zvon«, »Ljubljana« in »Slavec« bodo nastopili na novinarskem koncertu dne 1. decembra v veliki dvorani »Uniona«. Razen tega bodo izpopolnili obsežni umetniški program: Orkestralno društvo Glasbene Matice, Slovenski vokalni kvintet iti mladinski zbor s prigodnimi de-klamacijami ob spremljevanju godbe. Ni v Ljubi ani koncerta, ki bi nudil občinstvu toliko in tako pestrega glasbenega užitka-Zato ni dvoma, da bo tradicionalna novinarska prireditev, edina na narodni praznik ujedinjenja, tudi letos privabila v Union tisoče poslušalcev. Novinarji vabimo vljudno vse in vsakogar in priporočamo pravočasno nabavo vstopnic v predprodaji, d— Hišne posestnike opozarjamo, da morajo na državne praznike po mestih in trgih vsi izobesiti državne zastave. B_ Klavirski koncert v Ljubljani. Pianistka gdč. Jadviga Poženelova priredi v pone- rn vlogi Drama daJjne Sibirije in njenih bednih kaznjencev. V glavni FRITZ KORTNER ki dražestna RENEE HERIBEL. Zadmfje predstave ob 4., ^ na 7.,- 9. url Teleion 2730. KINO LJUBLJANSKI DVOR. ••..- - - ■ - deljek 2. decembra ob 20. uri r Fflharmo- nični dvorani klavirski koncert z izbranim sporedom. u— Splošni, vsakomnr dostopni knrz češkega Jezika. Vpisovanje v ta kurz, ki se bo vršil kakor lani v šentjakobski mestni šoli, bo v četrtek 28. t- m. od 18. do J9., in sicer obenem za začetnike in za one, ki so posečali ta kurz že lani. Poučeval bo profesor g. dr. Vaclav Burian- Vabimo vse one, ki bi se radi naučili češčine, da se vpišeo v ta tečaj. Znanie češčine nam odpira vrata v bogato češko literaturo, obenem pa nam omogoča razumevanje vseh ostalih severoslovanskih jezikov. u— Českosiovenska dopinovacl škola v Lublani vyzyvd žaky všech oddeleni. aby se dostavili ve stfedu dne 27. listopadu pred 3. hodinu odpoledni do školni sine v Mladice k pokračovžni ve vyučovžni- u— Francoski institut ▼ LJubljani ponovno opozarja vse člane in prijatelje na današnje predavanje dr. Lebna o temi »Mau-riac — pokra:inar«, ki se bo vršilo v dru-štvenf.i prostorih v Narodnem domu ob 21. a— Iz gledališča. Drevi se bo v operi pela priliubl ena Straussova opereta »Beneška noč« za abonma B- V četrtek se bo pel Foersterjev »Gorenjski slavček«. Kakor nam poročajo, so za prihodnje dtri predvidena gostovanja Vilfan-Kunčeve, Šimenca in Viča rja. n_ Predavanja podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva v LJubljani bodo vsak torek z začetkom ob 20- v prostorih dekliške meščanske šole pri sv. Jakoba. Predavali bodo do novega leta: 26. t tn-g. inž- Skubic o važnosti Jesenske saditve sadnega drevja. 3 decembra g. Fr. Kafol o zatiranju glivičnih bolezni na sadnem drevju (s skioptičnimi slikami). 10- decembra g. Inž. Lah o uporabi čilskega solitra na vrtnih rastlinah in 17. decembra g. Anton Lap o prezimovanju vrtnih rastlin. Interesenti vabljeni- u— Slovensko zdravniško druStvo v LJubljani vabi na mesečno zborovanje dne 29. novembra ob pol 18 na internem oddelku. Predaval bo asistent dr. LJ. Merčun o praktični uporabi duodenalne zonde. a— Poverjenik Vodnikove družbe na Viča bo oddajal letošnje knjige danes v torek od 7. zvečer dalje v knjižnici Sokolskega doma. Obenem bo sprejemal naročnino za leto 1930. u— Niagara. O nadaljnih svojfh vtisih z ameriškega popotovanja bo drevi predaval g. prof. dr- Brežnlk v mali dvorani Kazine. V predavanju bo podal tudi svoje doživljaje v velikih ameriških mestih, med katerimi bo posebno zanimiv opis sedeža Mormonov Salt Lake Cityja. Predavanje bodo spreml ale štev3ne slike. Začetek ob 2. uri. u— Poroka dveh športnikov. Prejeli smo: Te dni se ie poročil bivši znani srednji krilec »Hermesa« in predsednik kluba g- inž. Stane Jesih z gdč. Vladko Batteli-novo iz Šiške- Prejšnji mesec pa je stopil v zakonski stan znani igrač istega kluba Z. Janez Drakslerz gdč. Reli Okornovo tz Šiške. Novoporočencem obilo sreče! Želimo. da bi oba vneta člana »Hermesa« še nadalje tako kakor dosedaj sodekrvala v klubu. n— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. V ponedeljek, sredo in petek zvečer vaje mešanega zbora- Vse in vsi! — Tajnik. n— Višji samarltanskl tečaj Rdečega križa v Ljubljani. Izpiti tz višjega teča!a se prično 27- t m. v dvorani OUZD na Miklošičevi cesti ob 17. Udeleženci, ki so zaposleni do 18., lahko pridejo, kakor jim zaključek dela dopušča. Ob pol 20. bo skupni zaključek ter se bodo razdelile diplome. u— TradlcIJonalna prireditev Jadranske straže ples v narodniVi nošah bo 22. februarja v »Unionu« v Ljubljani- Naproša:o še društva, da oPuste večje prireditve za ome-n eni dan. _ Elito EubFansko včeraj zvečer, n* Five o clock jte povabil guverner, servrral ie gostom Ifvriran lakaj; v kitajskih skodelicah BUDDHA čaj! Tea Iniport. Ltubllana, Aškerčeva ulica. n— Gralolog Wlnterry je zopet prispel v Ljubljano in sprejema stranke od danes dalje v hotelu »Slon«. Moderna psihoanaliza. točno definiranje značajev, napoved bodočnosti, vse s pomočjo znanstvenih metod. Kdor zadnjič m utegnil, naj se tokrat gotovo o^asi pri grafoiogu Winterryja, kt ostane le kratek čas v LiuMjanl- n— Tat s kolesi pobegnil v Argentino. G- Ivan Rotar iz Cernuč nas prosi, za ugotovitev, da m imel ničesar skupnega s tatom koles, ki je pobegnil v Argentino in o katerem smo te difi poročali. u— Deske so mu odnašali. Graščak AdoTf Galle iz Zg Šiške je prijavil, da le bilo iz gospodarskega poslopja poleg hiše odnesenih v zadnjem času nad 200 komadov desk. Galle. ki je tatvine opažal že dalje časa, ie skušal tatu sam izslediti, pa se mu ni posrečilo. Videč, da sam tatu ne bo odkrH, se je obrnil na policijo, ki bo skušala eru-irati drznega tatu. n_ Ukraden dragocen plašč. Trgovska so*Tudnica Zofi a Joštova. stanuioča lia Mestnem trgu št- 13., se je predsnočnjim podala v spodaj obratujočo gostilno, kjer se je Domtidi! nekai časa v kuhinii. Tam e odložila drag kožuhovlnasti plašč nato pa se podala v gostilni širi lokal, k ier je prisedla k znani družbi Čez nekako pol ure se je Joštova spet poslovila, na svoje nemalo razočaranje pa je pogrešila plašč. V gostilni je zaradi drzne tatvine nastalo velikansko razburjenje. Obvestili so takoj tudi stražnika, vendar je ostal tat zaenkrat neizsleden. n— Tatinski Bosanec. Soproga delavca Marija Goničeva, stanujoča v barakah »Soče« ob Dunajski cesti, je imela lepo belo gosko, ki jo je pridno krmila- Bilo jo je vesel e gledati, kako se je debelila- Obetala je z eno besedo okusno pečenko. Lepe goske pa je nenadoma zmanjkalo. Kakor je izvedela Coničeva. se je goske v večerni.i urah polastil nekj Bosanec, ki je dolgo pre-žal na to priliko. Posrečilo se mu je gosko ujeti, ko je mislil, da Je neopazovan. Videlo Pa ga :e ppr otrok. Bosanec je gosko prodal nekje v mestu, nakar je izginil. n— Zasledovanje morilke otroka. Kakor je poročal že »Ponedeljek«, je našel v nedeljo popoldne delavec Milan Šimič v smetišču za barakami »Soče« ob Dunajski cesti večji omot. v katerem se je nahajalo trupelce 3 mesečnega deteta moškega spola. Otrok je oči vi d no umri nasilne smrti. Komisija je odredila, da se trupelce prenese v mrtvašnico k sv. Krištofu, kjer bo obdu-cirano- Policija ie uvedla strogo preiskavo že takoi v nedeljo jn išče mori!ko med ženskami v mestu in v okolici mesta. n— Plesna vafa SK »Slovana« drevi ob 20. pri Jerneju, Sv. Petra c- Vabljeni prijatelji! 1508 Iz Celja e— Gradnja ginekološkega oddelka ▼ celjski bolnici .litro napreduje. Prvotno Je bilo sicer določeno, da se zgradita samo srednji in levi stranski trakt porodnišnice, toda pozneje ie bila odobrena gradnja tudi desnega stranskega trakta. Stavba bo v celoti kmalu dograjena do vrha. Da gradnja tako ugodno napreduje, predvsem omogoča toplo vreme tekom vsega novembra. e— Himen- Poročila sta se dne 26. t m. g Fric Blumer, lastnik avtotakse M gdč. Anica Dežmanov*. Bilo srečno! e— Trojčki. V nedeljo 24. t- m. st« trnrTa v Celju ključavničarskemu mojstru Globoč-niku sinčka-dvojčka nekaj ur po rojstvu. Globočnikova soproga je namreč v nedeljo rodila trojčke, od katerih sta oba dečka amria, dočim Je deklica ostala pri življen u. e— Umrli so v Celju. V Benjamin Ipav-čevi uHci je umrl 23. t. m. v starosti 62 let vpokojeni železniški uradnik Konrafc Innenbacher. Isti dan je umrla v Ostrožnem pri Celju 71 letna prevžitkarica Josipitia Knez. e— VSek zlobe ln Škodoželjnost!. V noč! od nedelje na ponedeljek je pelja] celjski avtoizvošček Ignacij Toplak v svojem avtomobilu 2 potnika po cesti iz Sevnice proti Celju. Okrog 22.30 je naletel kake 3 km od sevniškega mostu sredi ceste na velik hi debel hlod. Posrečilo se mu je, da j« avtomobil še pravočasno ustavil in tako preprečil strašno katastrofo. S svojima potnikoma je izstopil iz avtomobila in le s težavo so vsi trije odstranili hlod, ki ie bH 4 metre dolg rn Je merfl v premeru 40 cm, s ceste. V bližini niso mogli opaziti nikogar. ki bi ga mogli okriviti te zlobne nastavitve Moda. Iz Maribora •— Komandant 45. pešpolka odhaja. O. pofkovnik čedomir Stanojlovič, komandant 45 pešpolka v Mariboru, je službeno premeščen v Beograd, kjer je dodeljen generalnemu štabo- 2 njim izgubi Maribor agfl-nega društvenega delavca, organizatorja strelskih družin tn hrabrega vo aka, ki je užival med prebivalstvom nedelj ene simpatije. G. polkovniku želimo na novem mestu čim več uspeha. a— »Velika abeceda« ▼ gledališču. Danes 26. t m- bo premijera Pagnolove sijajne komedije »Velika abeceda«, ki jo uprizarjajo po vseh večjih odrih z največjim uspehom in zlasti v Zagrebu in Ljubi ani polni .Tišo. Režira g. J. Kovič- Del toalet, ki jih nosi pri »Abecedi« gospa Savinova, je iz prijaznosti posodila tukajšnja tvrdka »Trgovski dom«. a— Zadruga »Pohorska vzpeniača v Maribora« Ima v četrtek, 28. L m- ob 8. zvečer v hotelu »-Pri zamorcu« ustanovni občni zbor z volitvami načelstva m nadzorstva. a— Godb eno društvo »Lira« Je bilo ustanovljeno v nedeljo v Lajteršperku. Za predsednika Je bil izvoljen kapetan v pokoju, posestnik Franjo Geč, za podpredsednika pa g. Rudolf Zelzer. Godbo bo vodil in vežbal tudi godbeni naraščaj kapelnik g. Al- Polič. Novi godbi je zagotovljen lep procvit a— Dograditev poslednjih letošnjih stavb Vsled izredno lepe in ugodne jeseni se je letošnja gradbena sezona izredno podaljšala. Nekatere nove stavbe na periferiji so pričeli graditi šele pred dobrim mesecem. Nastop slabega, deževnega vremena pa je gradbenike prisilil, da so z deli '.liteJi bolj kakor običajno. In tako 90 posebno nekatere vile v bližin Tomšičevega drevoreda m na Joštovem posestvu zratie kar preko noči do streh. Pretekli teden so bile tako še poslednje letošn!e stavbe v Mariboru pokrite in obmetane in gradbena sezona se je zaključila. Iz statistike je razvidno, da so le manjša enodružinska do štiridružinska poslopja in tudi ta skoraj brez izjeme le v predmestjih. f m KalrsrOa. Doflm h Ms P 2 (3 : 1), Coocordfea : Ooatta 9 : 2 (5 : 1). Na čefci tabelo stoji Gradjaa. skj a 6 točkami in goidiiferenco 14 : a Sledi mu Hašk * istim številom točk, toda s slabšo goldiferectco 15 : 4. Nato pridejo Coooordija, Sokol, Viktorija, Železničar. Sparta in Croatia. — V Beogradu so bSK rezultati nastopni: BSK : Obilic 8 : 1 (3 : IX Jugoslavija : BUSK 2 : 1 (1 : 0), Jedvn-stvo : Grafičar 3 : 1 (0 : 1). Od ostalih tekem bi bik) omen?ti naslednje: Subotica: Bačka : 2ak 6 : 0 (1 : 0). Dunaj: Rapid : Hakoah 6 : 2 (3 : 0), Šport, klub : Wacker 3 : 1 (3 : 1), WAC : Adrnira 1 : 1 (1 : 0), Hertha : Vienna 1 : 0 (1 : 0), Nicholson : FAC 1 : 1 (1 : 0). Praga: Sparta : Bohemians 2 : 1 (1 : 0). DFC (Budje-jovice) : DFC (Praga) 3 : 2 (1 : 0)!, Kladno : Čechie Karlin 6 : 2 (3 : 1). Toplice: Sla* vija : Teplitzer FC 2 : 1 (0 : 0). Bratislava: SK Bratislava : Viktorija Žižkov 6 : 1. O glavni skupščini JNS poročamo na drugem mestu. ASK Priraorje (lahkoafletska sekcija). Jutri 27. t m. ob 18. v klubskem tajništvu — Masarykova c. 1 — članski sestanek. Ker je dnevni red izredno važen, se prosi za po^roštevilno udeležbo. Danes ob 18. v tajništvu seja odbora lahkoatletske sekcije. Gg. odborniki naj se brezpogojno udeležijo. opisi DOBROVA PRI UUBUANL Fodpfeeno «5-teijsbvo se tem patom poslavlja od vseh do-bro-vskih občanov ia pojasnj-jj«, da se za nekaj časa omika j>o lastni prošnji n. tukajšnje 5o'e, «io"ktter se razmere ne orede. Vse druge sovo-rioe. ki so in ki bi nastale po našem odtočnim, smatramo za proatašiko tež. — A. in M. Pristov Tončka Pavli«. €J- ospodarstro Nove nevarnosti za obstoj našega hmeljarstva Z— Prosvetar sokolskega društva javlja, da jo sklenili s tvrdko Pan-film iz Zagreba dogovor, po katerem bo dobival poučne filme naravnost in vsak teden iz Zagreba. Prvi pride ▼ ponedeljek in torek športni film »Beli stadion« s prekrasnimi slikami o zimskem športu v St Moritzu. Predstave bodo obakrat ob 20. za odrasle, popoldne v torek pa za mladino. Od tega tedna dalje se bodo vrši5!« redne predstave ob istem času. č— Proslava 1. decembra se bo vršžla pod okriljem Sokolskega društva v telovadnici t slavnostnim nagovorom in z uprizoritvijo veličastne vojne drame »Stilmon-u/ski župan«. Iz Hrastnika h— Gostovanje. V nedeljo je gostovalo ▼ Narodnem domu trboveljsko sokolsko gledališče z učinkovito komedijo »Nedeljski oddih«. Da »o Trboveljčani dobri igralci je bilo znano, — a da so že skoro pre» koračili ozke meje diletantizma, so pokazali prav pri tej predstavi. Ni to delo morda groteska, prežeta z opolzkimi dovti-pi, ki dražijo »plebs« — komika je pove« čini situacijska in prav tu je treba rutini-ranih igralcev. Junak predstave je vsekakor g. Robert Plavšak (David Bliss). Sijajen v maski, dober v govoru in mimiki. Prav izvrsten tip je ustvarila tudi gdč. Ramovževa a »kužkinjo Klaro. Dober igralec se izkaže tudi kadar statira. Vseskozi zabaven in ela« stičen je bil g. Odlazek (Sandv Tyrell). Tudi vsi ostali, g. ing. Freyer, gdč. Paradiže-va, gdč. Cukjatijeva, gdč. Belancirijeva, gdč. Sikovškova m g. Rak so rešili svoje vloge zadovoljivo. Publika je dvorano pre» eej zasedla in po vsaki sliki, posebno pa še ob kancu predstave, burno aklamirala. Iz Ljutomera u— Opasno mesto, posebno ponoči, }e na severni strani mosta pri meščanski šolL Odkar je most betonski, manjka ob pešpoti pred mostom nekai metrov lesene ograje. Prosimo upravo oblastne ceste, da žrtvuje za tisto vrzel hrastovo bruno in eno soho, sicer se lahko zgodi, da odide kak nepoučen aH nesiguren pasant naravnost v Suhačo. li— Žrtev nedeljskega pretepa, fv. Rudolf. leži v ormoški bolnici. Če ne pride do komplikacij, bo okreval. Njegova nasprotnika pri pretepu sta bila izpuščena iz tukajšnjega zapora ter se bosta zagovarjala na svobodi. Vsem hmeljarjem je še prav v bridkem spominu neupravičena gonja inozemske konkurence proti kvaliteti našega hmelja. Vseh mogočih sredstev so se posluževali, samo da ubijejo ugled našega goldinga. Celo znanost so poslali v boj, da nam zada smrtni udarec. Tik pre obiranjem je posetfl našo dolino mani češki strokovnjak za rastlinske bolezni inž. dr. Blattny, pisatelj izčrpnega dela o hmeljski perono6pori. da prouči stanje te bolezni na našem goldingu. Ker je bil ravno deževen dan, njemu pa se je mudilo nazaj v Prago, je pogledal le par prastarih hmeljnikov na mokrem svetu za Žalcem, kjer rastejo navprek menda prav vse sorte, kar jih je kdaj Bog dal. Na podlagi tega pomanjkljivega raziskovanja je sedaj naenkrat obsodil naš golding, čeprav ga je v svoji knjigi glede odpornosti proti peronospori stavil na prvo mesto pred žateškega, češ, da je ves težko okužen po tej bolezni. Ker je iznesel to mnenje javno, se je obrnil ves svet od nas, kakor od gobavca. Nihče od naših strokovnjakov pa ni čutil potrebe, da pove našim odjemalcem, da ta neutemeljena trditev češkega znanstvenika ne drži, tem. ve? da je slejkoprej nag golding najodpor-nejša sorta ter da je povzročila slabo barvo letošnjega pridelka le silna vročina. Hmelj ni bil bolan, temveč le prezorel. Dasi ravno je izrabila inozemska trgovina do skrajnosti to neugodno poročilo, vendar ni sama verovala v njegovo istinitost, ker je videla, da dejansko stanje temu ne odgovarja. Najjasnejši doka« temu je. da hoče ravno ta inozemska trgovina, ki se je ves čas letošnje kampanje tako rada sklicevala na to poročilo, sedaj sama izvoziti večje količine sadežev našega goldinga na Angleško, kjer so vse domače sorte težko okužene po peronospori. Res da je naš golding angleškega izvora, toda v polstoletni kulturi na naših tleh in v našem podnebju se je spremenil, da ima danes vse znake posebne žlahtne sorte. S tem, da pridejo angleški hmeljarji do naše sorte, ni n g rožen le naš izvoz na Angleško, ki je bil zadnja, čeprav pičla, pomoč v težkih letih krize, temveč nastane v par letih nov hud konkurent našemu blagu. Žalostne posledice prodaje naših sadik vsakomur, kdor je le pokazal dinar, so nas upam, dovolj izučile. Že pred leti so Čehi uvideli nevarnost, H preti zaradi izvoza žlahtnih žateških hmeljski h sadik, njihovemu hmeljarstvu in so dosegli popolno prepoved izvoza teh sadik. Zavedajoč se svoje dolžnosti in odgovornosti napram našemu gospodarstvu, je poslalo Hmeljarsko društvo, čim je zvedelo o tej nakani, poljedelskemu ministrstvu vlogo, v kateri orosi, naj se po češkem vzgledu tudi pri nas nemudoma prepove vsak izvoz hmeljskih sadik. Ker je zadeva življenske vafnoetf za obstoj našega hmeljarstva, smo prepričani, da bo ministrstvo tej prošnji takoj ugodilo. Ta namera nas ponovno opominja na to, da začnemo ne le misliti, temveč resno delati na ustanovitvi naše prodajne zadruge za hmelj, da se tako za vedno otepemo razni k vsme-snikov, katerih edini namen je, diskrediti-rati naše blago in tlačiti cene, za kar pa jim damo poleg brezmejnega spoštovanja še mastne provizije. Predpogoj za ustanovitev zadruge pa je standardno blago, ki ga dobimo le potom obvezne znamke. Ker je izšel okvirni zakon o kontroli pridelkov ob izvozu, ki razteza kontrolo tudi na hmelj, česar prvi osnutek zakona ni vseboval, sme- VREMENSKO POROČILO HeieeroloSki tavod v Ljubljani. 25. januarja 1929. Višina barometra 308.8 m Kn| čas Bara«. Tempar. S Smer vetra In brzin* r m. to mk. 1» Opazovanja . v « U UnMJaaa Maribor Zagreb Beocrad Sarajevo Dnbrovalk 8. 7706 769-5 7701 7695 7 7 8 4 90 89 m 85 mirno NW 3 mimo SE 2 10 10 9 Skupile 7. 770-2 5 m mfcoo 10 Sp« 766-5 lt 85 mirno 1 Padavina Vra»a De« r mm d* 7. « 115 Najvgja temperatura danes v Ljubljanh 11.8 C, najnižja 7.2 C. SoJmoe vzhaja ob 7.11, zahaja ob 16.23, luna vzhaja ob 131, zahaja ob 14.14. Dunajska vremenska napoved za toreksNejasno. možnost lahmijh padavin, osvežit-joči .vetrovk mo pričakovati, da dobimo po tolikih naporih vendarle končno naš pravilnik o obveznem signiranju, ki že dve leti čaka na uzakonitev. Če širši odbor Hmeljarskega društva sam ne more in ne sme predlagati obvezne znamke, naj skliče čim prej redno glavno skupščino, da se more opirati na eno. dušno voljo vseh hmeljarjev, ki so že davno uvideli, kje je njihova rešitev. —K— V štirih mesecih smo vrvoz5S za 8S0 milijonov Din pšenice Kakor smo že v nedeljski številki poročali, je naš izvoz v oktobru dosegel izredno viti no. V tem mesecu smo izvozili 586.130 ton (v oktobru 1928. 430.820 ton) v vrednosti 991.3 milijona Din (lani 666.1 milijona Din). Ogromen obseg je v oktobru zavzel izvoz pšenice, kajti pšenice smo v tem mesecu izvozili 13.852 vagonov v vrednosti 298.1 milijona Din. Skupaj smo od početka julija izvozili že 38.980 vagonov pšenice (lani v istem času 15.490 vagonov) v vrednosti 879 milijonov Din (lani za 391 milijonov Din). Letošnji izvoz pšenice je bil torej od julija meseca sem že zs 490 milijonov Din večji nego lanski. V ostalem smo v oktobru izvozili 1555 vagonov koruze v vrednosti 25.2 milijona Din in 2(19 vagonov moke v vrednosti 6.8 milijona Din. Od ostalih predmetov smo v oktobru največ izvozili fižola (za 41.1 milijona Din), svežega siHja (35.1), suhih češpelj (41.5), opija (7.0), hmelja (10.4), konoplje (16.5), živih konj (5.1), goveje živine (25.2), svinj (40.9), drobnice (23.0), perutnine (4.7), mesa (23.0), jajc (35.2), sirovih kož (20.4), gradbenega l^sa (98.9), drv (13.9), hrastovih pragov (12.4)- izdelkov iz lesa (10.3), ekstraktov za strojenje (7.7). cementa (15.0), bakra )47.3) in izkopnin (17.7). Napram izvozu v oktobru preteklega leta je znatno nazadovala vrednost izvoza hmelja, in sicer od 76 na 10 milijonov Din. Za malenkost je nazadoval tudi izvoz gradbenega lesa, dočim se je izvoz ostalih predmetov večinoma povečal. Predvsem je omeniti povečanje izvoza fižola (od 14.4 na 41.1 milijona Din), sadja (od 25 na 35), jajc (od 26 na 35), svinj (od 24.0 na 40.9), dalje bakra, cementa, goveje živine in svežega mesa. ^ Izplačilo kvoto na vložne knjižice Sla- venske banke. Ljubljanska podružnica Prve hrvatske štedionice je včeraj pričela izplačevati 22% poravnalno kvoto na vložne knjižice Slavenske banke, in sicer le na vložne knjižice bivše ljubljanske podružnice Slavenske banke. Kvoto na vložne knjižice bivših podružnic Slavenske banke v Celju in Mariboru izplačujeta podružnica Prve hrvatske štedionice v Celju in Mariboru. Lastniki vložnih knjižic se morajo osebno zglasiti pri blagajni Prve hrvatske štedionice, ki jim proti potrdilu takoj izplača odgovarjajočo kvoto. Prva hrvatska štedio-nica bo te dni pričela izplačevati tudi kvote na kontokorentne vloge. Ker se ti računi vodijo v Zagrebu, je za vsak primer potreben poseben nalog iz Zagreba. — Načrt novega gradbenega zakona. V vrsti važnih zakonov, ki so pripravljeni v ministrstvu za zgradbe, je dodotovljen tudi načrt enotnega gradbenega zakona za vso državo. Kakor smo že pred meseci obširno poročali, je poseben odbor Udruženja jugoslovenskih inženjerjev sestavil načrt takega zakona in ga predložil ministrstvu. Zakonski načrt ministrstva se v glavnem naslanja na projekt Udruženja. Zakon bo določal le glavne smernice, ki so v zvezi z izgraditvijo, preureditvijo in regulacijo mest, trgov in naselbin. Za izvršenje zakona bo minister izdal pravilnik za izdelavo regulacijskih načrtov, vsaka občina pa bo morala v odrejenem roku izdati gradbeni pravilnik (gradbeni red) in regulacijski načrt Gradbene pravilnike in regulacijske načrte bo" za mesta odobril minister za trge in naselbine pa ban. Le za Beograd, Zagreb in Ljubljano bo te pravilnike odobraval minister v soglasju s predsednikom ministrskega sveta. = Hmeljarji in aemljarina. Hmeljarsko društvo za Slovenijo je, kakor znano, v oktobru poslalo na finančno direkcijo v Ljubljani vlogo glede odpisa zemljarine za zemljišča s hmeljskimi nasadi. Hmeljarsko društvo je te dni dobilo od imenovane direkcije rešitev te vloge, v kateri ee opozarja, da se padanje hmeljskih cen ne more upoštevati pri priredbi, oziroma izterjevanju zemljarine, ker ne gre za elementarno nezgodo. Pač pa je mogoče, da se posameznim hmeljarjem na individualne prošnje dovolijo plačilne olajšave pri plačevanju dospelih oziroma zaostalih davkov. Take prošnje rešuje finančna direkcija, ako zaostanek ne praeuga mesek 10.000 Din, prt večjih »tankih pa ministrstvo financ. Finančna direkcija bo prošnje za plačilne olajšave upoštevala, kolikor ji to omogočajo veljavni predpisi. =Ponovno licitacije n gradbena dela na reki Muri. Ker prva licitacija za oddajo gradbenih del na reki Muri v obmejnem pasu, ki jo je razpisala tehnična sekcija v Mariboru. ni uspela, razpisuje sreski načelnik za Maribor levi breg, drugo javno pismeno ofertno licitacijo na "dan 5. decembra. Ponudbe se morajo glasiti v odstotldh enotnega popusta na cene uradno odobrenega proračuna (3.35 milijona Din). Prav tako je za isti dan razpisana ponovna licitacija za gradbena dela na reki Muri v notranjem pasu (proračun 1.75 milijona Din). = Prisilne poravnave. Ker »e je sklenila prisilna poravnava, je odpravljen konkurz o im-o-vini dr. Fleissa Henrika, imetnika tvrdke Tvornica čarapa »Savinjac v Novem Celju, pošta Žalec. — Okrožno sodišče v Celju je potrdilo poravnavo, ki jo je sklenil konkurzni dolžnik Premelč Gvidon, trgovec v Šoštanju, s svojimi upniki za 25 % njih terjatev. = V likvidacijo je pre?!a Elektrarna v Brodeh pri Vranskem, družba z o. z. = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 29. t m. ponudbe glede dobave ca. 90o komadov krtač in čopičev, 90 komadov ognjegas-nib mačkov, 6500 kg črne pločevine, 800 kg razne žice, 500 kg žične vrvi, 2 grafitnih ta-lilnikov, 8000 kmadov železnih vijakov s maticami, 4000 kg jeklene pocinkane žice, 50 metrov merino platna. 180 komadov ognje-gasnih lestev, 200 komadov lesenih ročajev za slušalke in mikrofone, 100 kg suhega drenovega lesa, 7 kompletnih garnitur telefonskih aparatov, 300 komadov gasilskih veder, 500 komadov smolnatih bakelj in 100 komadov aparatov za gašenje požara; do 3. decembra glede dobave 200 kg tovotne masti. 50 kg loja, 200 kg terpentinovega olja, 4000 kg lanenega firneža, raznega telegraf-sko-telefonskega materijala, 54 komadov ognjegasnih cevi, 60 kmadov betonskih kadi in 40 komadov lesenih kadi; do 30. t m. ponudbe glede dobave 100 kg hektografske mase, do 2. decembra glede dobave 300 komadov gorilcev za 6tenj in 600.000 kg mehkih drv, do 3. decembra glade dobave 2 kg morskih gob, 3200 komadov različnih metelj, 430 komadov različnih krtač, 500 komadov omelic, 150 komadov podnožnic iz slame in 300 kg steklarskega kita, do 4. decembra glede dobave 100 komadov jeklenih žičnih krtač, 650 pol steklenega papirja. 16.000 pol smirkovega platna in 55 kg smirkovega peska; prometno - komercijelni oddelek pa do 2. decembra ponudbe glede dobave 40o komadov grafičnih načrtov in 3300 komadov grafikonov. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI, pogoji pa pri omenjenih oddelkih.) Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 2. decembra ponudbe glede dobave 300 kg rozin. Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 3. decembra ponudbe gle de dobave zobatih koles. Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 6. decembra t 1. ponudbe glede dobave 10.200 kg raznega železa. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.) Donaf 7.9308 — 7.9002, Praga tttTJK do 1C7-85. Budimpešta 9.8732 — 9.9032. Čarih. Zagreb 9.1275, London 25.13 Ne^r-york 515.80, Pariz 20.29. Milan 26.975, Madrid 71.30. Berlin 123.26, Dunaj 72.47, Prasa 15.2575, Bukarešta 3-075. Budimpešta 90.12, Sofija 3.72. Varšava 57.80. Efekti. Ljubljana. Vojna gkoda 437 b!.. za december 440 bL, za februar ex 414, Celjska I7O den., Ljubljanska kreditna 123 den., Prašte-diona 905 den.. Kreditni zavod I70 den., Ruše 250 — 260, Vevče 130 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 435 — 436, kasa 435 — 436 za december 437 — 439. za februar 412 '— £13, investicijsko 85 — 85.5. agrarne 52 _ 52.5; bančne vrednote: Praštediona 905 _ 9to' Union 200 — 201, Juso 83 _ 84. Ljubljanska kreditna 123 den.. Srbska 157 den., Ze-maljska 128 den., Kreditna 90 — 100. Polio 16 den., Hrvatska 50 _ 52; industrijske vrednote: Narodna šumeka 4o den., Gut-mann I7O _ 1S5, Slaveks 95 — 99. Slavonija 155 — 160, Drava 320 — 330, Šečerana 380 — 390, Ljevaonica 190 — 195, Brod vagon 140 — 150, Vevče 132 den. Isis IS den, Dubrovačka 420 — 440. Trbovlje 450 — 460. Beograd. Vojna škoda 435 — 438, za december 436 — 43S.5, investicijsko 84.25 zaključek. agrarne 52 — 52.5, Narodna banka 8290 zaklj. Blagovna tržišča Borze 25. novembra. Na ljubljanski borzi je bil danes devimi promet prilično velik, zlasti v devizah na Berlin in Prago. Razen potrebe v Trstu je vso ostalo potrebo krila Narodna banka. Tečaji nekaterih deviz kažejo dalje popušča jočo tondenco, čeprav se niso bistveno spremenili. Le deviza na Dunaj ee je okrepila na 7.9452. Na zagrebškem efektnem ti Ii5ču Je Vojna Skoda danes ponovno za malenkost popustila, vendar se je tekom prometa zopet nekoliko dvignila. Za aranžma se je prvotno trgovala po 434, pozneje pa po 435, za kaso 435 in za februar po 411.5. Ostali državni papirji 90 ostali dalje čvrsti. Investicijsko posojilo se je trgovalo po 85, agrarne ob-vemice pa po 52 in 52.5. Med bančnimi papirji so bili zaključld v Unionbanki po 200, v Jugobanki po 83 m v Hrvatski banki po 50. Med industrijskimi papirji pa je bil promet v Gutmannu po 180, v Slavek.su po 155 in v Ljevaonici po 190. Trboveljska je pri 450 — 460 ostala brez prometa. Devize ia valute. Ljubljana. Amsterdam 22.786. Berlin 13.495—13.525 (l3ol), Bruselj 7-9003, Budimpešta 9.8882, Curih 1094.4—1097 (1095.9). Dunaj 793.02—796-02 (794.52), London 275.03 do 275 85 (275-43), Newyork 56.36, Pariz 222.30, Praga 167.05—167.85 (167.45), Trst 294.50—296 50 (295-50). Zagreb. London 275.08 _ 275.83, Ne-w>york 56.26 — 56.46. Pariz 221.30 — 223.30, Milan 294 _ 297, Curih 1094.4 — 1097.4, Amsterdam 22.785 — 22.845, Berlin 13.495—13.525, Hmelj '+ !fa nflrnberškem hmeljskem trgu j« »našal pretekli teden dovoz 310 bal. prodanih pa je bilo 400 bal. Pri mirnem prometu so cene ostale nespremenjene. Nekaj partij tranzitnega hmelja je bilo prodanih 00 30 do 55 mark za 50 kg (8.10 — 14.85 Din ra 1 kg)- jajca + S tržišča Jate. Na inozemskih tržiščih so se cene zaradi hladnejšega vremena in slabe produkcije nekoliko učvrstile. Tudi pri nas ee plačuje že po 1.55 — 1.60 Din za komad, čeprav je ta cena v primeri e cenami drugih produkcijskih držav (o. pr. Romunije) zelo visoka. Navzlic živahnejšemu povpraševanju po svežem blagu, je v inozemstvu še vedno povpraševanje po konzerviranem blagu zelo veliko. Na berlinskem tržišču se je cena jugoslovenskim jajcem koncem zadnjega tedna dvignila na 13K—14 pf. napram 12^-12?< v predhodnem tednu. Blago iz drugih držav se ni v toliki meri podražila Les 4- Ljubljanska borza (25. t m.) Tende®> ca nespremenjeno mlačna. Zaključenih js bilo 5 vagonov tramov in 2 vagona hrastovih obrobljenih plohov. Povpraševanje je za 400—450 smrekovih drogov (zdravih, ravnih, 5 m dolgih, 10 cm srednjega presneraj, za ca. 40 m" drogov (smreka - jelka, 8 m dolgih. 15—18 cm srednjega premera), dalje za vsako množino desk (10—11 mm, od 8 cm šir. navzgor, od 1 m dolž. navzgor), za 2 vagona smrekovih bordonalov (od 30 X 30 cm navzgor, od 5 m dolžine navzgor) in za vsako množino hrastovih podnic (43 mm debelih). Žito -f Žitni trjg (25. t m.) Na inozemskih tržiščih je tendenca v pšenici daljo čvrsta. Na chicašlri borzi se je pšenica v soboto okrepila od 122 m tri osminke na 124 in tri osminke centa, v Budimpešti pa 9e je danes dvignila od 23.63 na 23.30. Tudi pri nas je kupčija nekoliko oživela ter ao se cene za malenkost okrepile. Baška uzančna pšenica stane 187.5. boljša pa do 192.5 Din. Cene koruzi eo ostale nespremenjene. -f Ljubljanska blagovna borza (25. t m.) Tendenca za pšenico živahna, za rž trdna in za koruzo komaj stalna. Zaključen je bil 1 vagon koruze. Nudi se pšenica (slovenska pastaja, mlerna tarifa plačljivo 30 dni): baška, 79 kg 240 _ 242.5, baška 78 kg 237.5 80 kg 237.5 _ 240, sremska, 77 kg 230 do 232.5, slavonska. 77 kg 220 — 222.5; r*: baška, 72/73 kg 200 — 202.5; moka: >0«, fco Ljubljana 355 — 365; koruza: baška, umetno sušena 195 — 197.5, po mleveki tarifi 192.5 — 195, času primerno suha s kakovostno garancijo 170 — 175; činkvantin: baški 245 — 247-5; oves: baški, 63/64 k» 195 — 197.5 Din za 100 kg. -f Novosadska blagovna borza. (25. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 51 vagonov pšenice, 15 vagonov moke, 25 vagonov koruze in 2 vagona otrobov. Pšenica: baška 77 kg 185 _ 190; 78 kg 1875 _ 190, bana-ska 77 kg 182.5 — 187-5; sremska 77 k5< 235 — 245; >6c 190 — 200. Otrobi: baški 975 — 102.5. Žrebanje t državni razredni loteriji Dne 22. nov. 1929 so bile naslednje pri nas kupljene srečke iz-* žrebane: Din 2000.— 84.522 Dki 500.— 5.762, 5.794, 7.531, 7.550, 7.5S8, 7.615, 7j620, 7.682, 7.689, 17.961, 17.978, 20.026, 20.145, 20.155, 20.177, 34.673, 34.718, 34.728, 34.765, 34.796, 40.503, 40.527, 40.545, 40.552, 53.426, 53.447, 55.839, 55.858, 55.881, 58.390, 58.394, 66.620, 66.643, 66.659, 66.678, 66.692, 84.524, 84.543, 84.573, 84.595, 91.766. 91.771, 99.715, 99.771, 99.822, 99.838, 99.841, 100.715, 100.745, 103.112, 103.199, 103.158, 109.711, 109.750, 109.846, 116.613, 120.131, 120.149, 120.178, 120.191, 120.200, 120.239, 120248, 120268, 120.275, 123.820, 123.844, 123.927, 123.933. Žrebanje dne 23. novembra 1929. DSn 2000.— 91.747, 99.823, 109.858, 109.888 Din 500 št 5.708, 5.741, 5.758, 5.770, 5.771, 5.773, 5.777, 7.562, 7.600, 7.60S, 7.611, 7.648, 14.125, 34.679, 34.689, 34.704, 34.723, 34.776, 34.790, 40.568, 53.405, 53.436, 53.439, 53.457, 53.466, 55.834, 55.872, 55.875, 58264, 58298, 58.370, 66.658, 66.661, 75.772, 84.640, 84.688, 84.695, 91.704 91.746, 91.772, 99.705, 99.720, 99.728, 99.786, 99.788, 99.790, 99.836, 99.854, 99.866, 100.707, 100.721, 103.119, 103.145, 109.737, 115.632, 120.115, 120.173, 120.177, 120. i83, 120258, 123.824, 123.878, 120.176. Žrebanje se bo vršilo dc 2. decembra 1929. Za tekoči razred so vse srečke razprodane. Dobitke bomo izplačevali od 17. decembra dalje. Za novo kolo bomo pravočasno priložil nairočitoice. Srečke pridejo / promet po 10. decembru. Zadružna hranilnica r. z. z o. z^ Ljubljana, Sv Petra cesta št 19< tJUT!RO« §t. 277 7 Torek, 26. XI. 1529 „JUTRO" svojim naročnikom in čitateljem za Miklavža in Božič »Jutro Koče tudi letos svojim prijateljem omogočiti nakup krasnih sloven« stih knjig po jako znižani ceni. Knjige, ki jih jim nudimo, lahko vporabijo za miklavževa in božična darila, ali pa za začetek domače aH društvene knjižnice. Knjige so razdeljene v krasne zbirke. ,Vsak naš naročnik ali čitatelj jih dobi po silno znižanih cenah. Naši pri« jatelji dobe zbirke od 50.— do 150.— dinarjev. razen poštnine, ki je navedena pri vsaki zbirki. Cena za vezano zbirko je označena pri vsaki zbirki. _ Ugodnost nakupa teh zbkk nudimo le svojim čitateljem m naročnikom, in to v času od 26. novembra do 10. januarja. Nakup in naročila se vrše z naročilnico, ki se izreze iz »Jutra«, ter le proti takojšnjemu plačilu. Zamenjava knjig iz ene zbirke v drugo je nemo« goča. Knjige se dobe v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ulica št. 54. Kdor predloži »Jutrovo« naročilnico, ima pravico do nakupa vseh desetih ali pa poedinih zbirk. Zunanji naročniki naj nalepijo naročil* nico na dopisnico in jo pošljejo izpolnjeno na upravo »Jutra« v Ljubljani. Naročilnica Upravi »Jutra« Podpisani naročam (katero)?____________ Istočasno pošiljam za knjige in poštnino znesek Din..., Za vezavo knjig dodajam še Din ---- Po prejemu denarja mi knjige takoj pošljite. Ime naročenika (čitljivo) —--—---- Kraj, pošta _————-—-— zbirko knjig. Istočasno z naročilnico je treba poslati denar po poštni nakaznici ali po položnici (ne »Jutrovi«), ki se dobi pri vsakem poštnem uradu za 25 par, na naslov: Tiskovna zadruga, knjigarna v Ljubljani, poštno ček. račun št. 11.926. Na naročila brez denarja se ni mogoče ozirati. Ako ima kdo že kako knjigo, pa bi zbirko le rad naročil, ta stori najbolje, ako naroči skupaj s prijatelji dve ali več zbirk, ki si knjige razdelijo tako, kot jim je najbolje všeč. . . Da ne pridejo knjige za darila prepozno m da zbirke, zlasti vezane, ne poidejo, priporočamo«, da jih naročite takoj. Knjige so najlepše in najcenejše Miklavževo m božično darilo za mla« dino, pa tudi za odrasle. Seznam kniig v poedinih skupinah: L zbirka. zbrani Dr. Ivana Tavčarja zbrani spisi. Uredil dx. Iv. Prijatelj. ITI. zv. Otok in struga — Tiberius Panno« nicus — Kuzovci — Janez Solnce — Vi« ta vitae meae. IV. zv. Grajski pisar — 4000 — V Zali — Izgubljeni Bog. V. zv. Izza kongresa. VI. zv. Cvetje v jeseni — Visoška kronika. Vse obširne knjige mesto 324— Din le 150.— Din ali v platno vezane 200.— Din. Poštnina Din 18.—. FL zbirka. Josipa Jurčiča zbrani spisi. Uredil dr. Ivan Prijatelj. II. zv Spomini starega Slovenca — Tiho« tapec — Jurij Kobila — Dva prijatelja — Vrban Smukova ženitev — Grad Rojinje. ITI. zv. Kloštrski žolnir — Deseti brat. IV. zv. Golida — Hči mestnega sodnika — Nemški valpet — Dva brata — Božidar Tirtelj — Kozlovska sodba v Višnji gori — Črta iz življenja političnega agitatorja — Sin kmetiškega cesarja — Sosedov sin. V. zv. Pipa tobaka — Moč in pravica — Županovanje v Globokem dolu —V voj« ni krajini — Telečja pečenka — Ivan Erazem Predjamski Tattenbach — Bela ruta bel denar — Doktor Zober. Vse obširne knjige mesto 228.— Din le 100.— Din, ali v platno vezane 160.— Din. Poštnina Din 18.—. IE. zbirka. Janko Kersnik: Cvclamen. Roman. Janko Kersnik: Agitator. Roman. Podlimbarskes$a: Zbrani spisi. L zv. Gorski potoki — Tovariš Damjan. II. zv. Potresna povest — Moravske slike — Vojvoda Pero. ®mona Jenka zbrani spisi. Uredil dr. I. Glonar. Josip Stritar: Sodnikovi. Vseh šest knjig mesto 224— Din le 100— Din, ali vezane 160.— Din. Poštnina Din 12.-^ IV. zbirka. Meško: Kam plovemo. Roman. Šorli: Zadnji val. Roman. Budal: Križev pot Petra Kupljenika. Povest. Kersnik: Testament. Povest. Lah: Angelin Hidar. Povest. Novačan: Samosilnlk. Novele. Wašteton>a: Umirajoče duše. Kmetova: Večerna pisma. Vseh osem knjig mesto 216.— Din le 100.— ali vezane 160— Din. Poštnina Din 12.—. V. zbirk«. Boccaccio: Dekameron — 3 knjige, 774 stra« ni s 100 ilustracijami. (Le za odrasle.) — Knjige obsegajo 100 povesti, katerih snov je zajeta iz ljubezenskega življenja 14. stoletja. Kdor se hoče izvrstno zabavati in iz srca nasmejati, pa ne išče povsod nemoralnosti in pohujšanja, naj naroči to zbirko. Mesto 168— Din le 80— Din, vezane 110.— Din. Poštnina. Din 7.—. VL zbirka. Shakespeare jeva dramatična dela. Prevel 0. Župančič. 1. zv. Sen kresne noči. IL zv. Macbeth. m. zv. Othello. IV. zv. Kar hočete. V. zv. Zimska pravljica. VL zv. Ukročena trmoglavka. Vseh šest knjig mesto 148.— Din le 70.— Din, vezane 110.— Din. Poštnina Din 9.—. VII. zbirka. Potopisna zbirka za mladino (ilustrirana). Nansen: V noči in ledu. (Proti severnemu tečaju.) Brežnik: Junaki prekomorskih poletov. Kozak: Boj za Monnt Everest (Najvišjo goro na svetu.) Sven Hedin: V azijskih puščavah. Kunaver: Zadnja pot kapitana Scotta. (Na južni tečaj.) Hearn: Knjiga o Japonski. Vseh šest knjig le 100— Din mesto 208.— Din, vezane Din 150.—. Poštnina Din 9.—■. Vm. zbirka. Goncourt: Dekle Eliza. Servantes: Tri novele. A. France: Ptngvinski otok. Barbusse: Ogenj. Andrejev: Plat zvona. Strug: Jutri. Andrejev: Povest o sedmih obešenih. Coster: UlenspiegeL Vayanski: Leteče sence. Fogazzaro: Svetnik. Maupassant: Povesti iz dneva in noči. Vseh 11 knjig le 100— Din mesto 218.- Din, vezane 160.- Din. Poštnina Din 18.—. IX. zbirka. Sienkevviczevi zgodovinski romani: Z ognjem in mečem. Potop L in II. deL Trije obsežni, skoro 1800 strani obsegajoči ilustrirani zgodovinski romani, veljajo le 140.— Din mesto 290.—, vezani 180.— Din. Poštnina Din 18.—. X. zbirka. (Zbirka za otroke.) Zupančič: Pokoncu izpod korenin. Grošljeva: Sale za male. Grošljeva: Čebelica brenčelica. Domače in tuje živali. Šorli: Bob in Tedi. Waštetova: Pravljice*. Šorli: V deželi Čirimurcev. Čika Jova: Kalamandarija. Princesa v pomaranči. Dolgouhi Jernejček. Vseh 10 knjig vezanih le 100— Din mesto 215— Din. Poštnina Din 11.—. XI. zbirka. V enajsti skupini si vsak sam izbere knjige iz navedenega seznama po navedeni ceni, ki so za okoli 60 % nižje od prodajnih. Skupina mora obsegati toliko knjig, da velja najmanj Din 50.—. Poštnina za skupino do Din 50.— znaša Din 10.—. Za izbiro so na razpolago sledeče knjige: Heller: Blagajna velikega vojvode. Roman. Cena Din 8.—. Farrere: Gusarji. Cena Din 8.—. Harry Sheff: Hči papeža. Roman Lukrecijc Borgie. Cena Din 8.—. Cuendas Fereal: Veliki inkvizitor. Ljube* ženski roman iz najsramotnejše dobe člo« veške zgodovine. Cena Din 8.—. Jean de la Hire, Lucifer. Fantastični roman. Cena Din 10.—. Leblanc: Tigrovi zobje. Cena Din 10.—. Veridicus: Pater Kajetan. Roman. Cena Din 10.—. Dumas: Zvestoba do groba. Roman. Cena Din 10.—. Olive r Curwood: Onkraj pragozda. Roman. Cena Din 8.—. Gustave le Rouge: Misterija. Roman. Ce. na Din 10.—. Hubickti: Roman zadnjega cesarja Habs* buržana. Cena Din 10.—. Jack London: Roman treh src. Cena Din 10.—. Oevre Richter Frich: Rdeča megla. Roman. Cena Din 8.—. Bruyere: Hektorjev meč. Roman. Cena Din 8.—. Zevacco: Papežinja Favsta. Roman. Cena Din 15.—. Cunvood: Lov za ženo. Roman. Cena Din 10.—. Seliger: Ugrabljeni milijoni. Roman amen. škega Jugoslovena. Cena Din 15.—. Oppeheim: Milijonar brez denarja. Roman. Cena Din 8.—. Staroslav: Gostilne v stari LjabljanL Cena Din 6.—. Melik: Do Bitolja in Ohrida. Cena Din 6.—. Posebno nagrado krasni ALBUM SLOVENSKIH KNJIŽEVNIKOV, ki prinaša 267 slik slovenskih književnikov v bakrotisku dobi brezplačno za božični večer 10 naročnikov, ki naročijo in plačajo vsaj 2 zbirki do 15. decembra in ki bodo izžrebani. Prosveta Krstna predstava beogra^e drame v ljubljanskem giedaLalu V soboto je bil v naši drami majhen dogodek: menda slovenska gledališka kronika še ne zaznamuje primerov, da bi se bil kak nov komad srbskega pisatelja najprej uprizoril v Ljubljani in šele nato v Beogradu, v Zagrebu ali drugod. To prvenstvo je imel ugledni pripovednik in dramatik VI. Velmar Jankovič, čigar drama »Brez ljubezni« je imela v soboto pri nas krstno predstavo. Poslovenil jo je Fran Albrecht, zrežiral pa prof. O. Šest Na| urednik je imel med pavzami priliko govoriti z avtorjem, ki je prispel v soboto zjutraj iz Beograda. Da gosp. Jankovič pozna in ceni slovenske kraje, je pričevala že njegova izjava »Jutru« ob priliki nastopa srbskih književnikov letošnjo spomlad v Ljubljani. Gosp. V. Velmar Jankovič je v razgovoru prav posebno poudarjal, kako ga veseli, da lahko vidi svoje delo na ljubljanskem odru. — In kako hitro je prišlo do tegal — je praviL — Prava ameriška brzina. Mislil sem, da bo v najboljšem slučaju, če se posebno podvizajo, ljubljanska premijera kdaj prve dni decembra. Zato me je vabilo g. upravnika Župančiča, da naj pridem 23. L m. v Ljubljano, tem prijetneje presenetilo. — Ali niste šli na pot z majčkeno skepse? _To ne, ker vem, da je ljubljansko gleda. lišče dobro. Toda priznati moram, da me je uprizoritev po svojih režijskih in igralskih kvalitetah uprav navdušila. Nisem se nadejal, da bodo Slovenca to naredili tako zelo dobro. Gosp. prof. Šest je opravil svojo nalogo čudovito hitro, a vendar brezhibno, impo-nujoče. Igra mi je prav ugajala. _ S katerimi vlogami ste najbolj zado voljni ? — Z vsemi 6em zadovoljen, zlasti pa mi ostaneta v prijetnem spominu vlogi Koste Todoroviča (g. Gregorin) in Sofije. Ne vem, ali bom na ostalih dveh odrih, ki tudi pripravljata mojo dramo, našel tako dobre in-terprete. _Vsekakor bo za Vas. gospod Jankovič, zelo zanimiva ta preizkušnja treh naših glavnih gledališč! — To brez dvoma. Veseli me, da ie bila Ljubljana prva in začetek tako odličen. G06p. Velmar Jankovič, ki je prispel semkaj » go. soprogo, ee je že v nedeljo vrnil v Beograd. Recenzija drame »Brez ljubezni« izide zaradi pomanjkanja prostora v prihodnji številki. Knfige Cankarjeve družbe »Cankarjeva družba«, ki je stopila letos kot nova matica ljudske knjige v vrsto slovenskih knjižnih družb, je pravkar izdala prvi knjižni dar. V poročilu o uranovitvi in pravilih (Koledar str. 151) čitamo, da ji bo posebna skrb knjiga za proletarijat Ta pro-gram skušajo vršiti že prve publikacije. Predvsem bodi omenjena poučna knjiga, ki vsebuje dva samostojna spisa: >Kako je nastalo današnje delavstvo in njegovo gibanje (dr. Dracotin Lončar) in »Prebivalstvo in srospodarstvo Slovenije« (Filip Uratnik). Razprava g. Uratnika zasluži zaradi svojega statističnega gradiva in zanimivih sklepov posebno pozornost vseh, ki jih zanimajo problemi slovenske zemlje in ljudstva. Nadaljnja knjiga je socialna povest Angela Cerkveni-ka »Daj nam danes naš vsakdanji kruh . . .« Tretja knjiga so izbrane povesti Jacka Lon- Dogodek za tiste, ki pišejo o MOHTDLAMC novo samopolnilno pero self-filling, katero Vas ta-korekoč napeljuje k pisanju, je sedaj tudi v Vašem mestu povsod naprodaj V več kakor 60 deželah zemeljske oble pomeni pisanje z Montblanc-om pravi užitek za njegove privržence. Ono združuje v sebi vse prednosti, katere se pričakujejo od modernega in dobrega polnilnega peresa. Posebno vredni MONTBLAMC znaki Njegovo večno trajno pero prileže se takoj Vašemu rokopisa. Nov! patentirani dovajač, erfini te vrste, tvori ▼ notranjosti peresa trajno izenačenje zraka In pritiska, ter omogočaje s tem vedno enakomeren dotok črnila. Precizno umišljeni notranji mehanizem se nahaia v črni cev! iz najpiemenitejše gume, ne pa iz labko uži-gajočesa se celuloida. »Meisterstuck« z zlatimi peresi od 18 karatov. 20 Cena velikosti: 25 35 45 Din 296.— Din 400.— Din 560.— Din 720.— in popularni self-filling št. 4 po Din 280.- dona v priredbi pesnika Toneta Seliškarja, ki je spisal tudi biografski uvod. Koledar za L 1930 odlikuje veliko število ilustracij in zanimiv tekst Prispevki so po večini iz peres domačih delavskih pisateljev, splošno zanimivi pa sta daljši razpravi: »Slovenska socijalna književnost« (Talpa) in »Cankar — priroda — alpinizem« (dr. H. Tuma). Izmed ilustracij bi omenili kot redkost zadnjo sliko Ivana Cankarja in »Cankar na mrtvaškem odru«, potem reprodukcije risb Kathe Koll-vritfe in domaČih umetnikov: Tineta Kosa, Smrekarja, Ivana Kosa, D. Serajnilta. N. Vidmarja. Draga Vidmarja, N. Pirnata in Carga. Predsednik »Cankarjeve družbe« je Ivan Vuk. Letos je imela družba okrog 5000 članov. Drugi nemški prevod iz Ivana Cankarja. Založba Niethammer, Dunaj - Leipzig, je pravkar objavila, da je izšla druga knjiga Ivana Cankarja v prevodu G. Jirku: >Das Haus zur barmherzigen Mutter Gottes und Mein Leben«. Knjiga stane vezana 4.80 M. Gostovanje Josipa Rijavea ▼ Pragi. Naš rojak, operni pevec v Berlinu Josip Rijavec, ki je prve dni tega meseca z uspehom kon-certiral v Parizu, nastopi prihodnjo nedeljo v praškem Nar. divadlu kot Rihard v »Plesu v maskah«. Češki prevod Finigarjeve »Dekle Ančke«. V nedeljskem »Venkovu« je izšla ocena češkega prevoda znane Frnžgarjeve novele »Dekla Ančka«. (Prevod je izdal Em. Cech kot XVI. zvezek Slovanske knjižnice Slavie). Recenzent sodi o tej povesti to - le: »Videti je. da je slovenski avtor živel dolga leta med svojimi ljudmi, ki jih opisuje v svojih povestih; karakteristike oseb in njih dejanj so dobro posnete po resničnem življenju. Stilistična umetnost tega pisatelja, slovenskega župnika, je realistično deskriptivna, a orez vsakršne fantazije. Tudi če se ne moremo strinjati s primerjavo teh povesti »Babici« Božene Nčmcove ali romanom I. S. Baara, kakor čitamo v uvodu te knjige, }ih vendar lahko nazovemo dobro ljudsko štivo, preprosto in nepretenciozno. zanimivo po svojih slikah iz življenja jugoslovenskega kmetskega ljudstva, pa tudi za spoznanje sodobne jugoslovanske literature.« Ii revij. Tednik »Narodna Odbrana« je objavil članek dr. Bogumfla Vošnjaka »Upozna-vajmo se!« Pisec razpravlja o važnosti medsebojnega spoznavanja Jugoslovenov. V tem pogledu smo doslej storili mnogo premalo Skupinski izleti iz ene pokrajine v drugo. izleti kmetov, delavcev, inteligence bi «lrw pospešili medsebojno zbliževanje. Država bi morala take akcije podpreti z raznimi ugodnostmi. V članku »Rat i mir« razpravlja^ B. Božanov o vojnih pripravah naših sovražnikov. Naša država je vzlic vsem svojim pacifističnim naporom bila klevetana i optuživa-na baš od onih, koji spremaju rat . . . Baš zato gto se kao i 1914. nalazi na udaru, naša zemlja najbolje 06eča ovu opasnost i čini apel, da se ujedini volja i snaga onih koji žele mir. Samo tako de moči da se spreči namera onih koji spremaju rat« Ob šestdesetletnici Andrča Gidea. Minule dni je potekla šestdesetletnica enega največjih sodobnih francoskih pisateljev An dr*5 a Gidea (Zida). Značilno je, da je ta jubilej odmeval bolj v inozemstvu, zlasti v nemškem svetu, nego v domovini samL Na Francoskem se jubileji živih mož slave bolj poredkoma in manj vidno nego drugod, vrhu tega pa je Gide zlasti po svoji zadnji, tako zvani »reporterski« knjigi o Kongu tarča nekaterih bojevitih napetežev. Sem spada predvsem Henri Massis, ki je ie dolgo Gideov nasprotnik, predvsem zaradi tega, ker je Gide kljub temu, da izhaja literarno iz Barresa. Francoz širokega evropskega duha, eden onih, ki pripravljajo duhovno Panevropo. Gide bo ostal vzlic tem napadom to, kar je pokazal s svojimi spisi: eden Dajprikupnejših francoskih prozaistov, ki je povedal svojemu času marsikaj, kar bodo ponavljali tudi prihodnji rodovi. Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20. Torek, 26.: Zaprto. Sreda, 27.: Nevesta s krono. E. Četrtek, 28.: Grob neznanega vojaka. B. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob pol 20. Torek, 26.: Beneška noč. Opereta. B. Sreda, 27.: Zaprto. Četrtek, 28.: Gorenjski alavček. A. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Torek, 26.: Velika abeceda. Premijera. A. Sreda, 27-: Zaprto. Četrtek, 28.: Wormski oroža-r. B. Kuponi Petek, 29.: Zaprto. Sobota. 30.: Pohujšanje ▼ dolini Šentflorjan-ski. Svečana predstava. Gostovanje ga Vike Podgorske in gosp. Hinka Nučioau mrnMm K bojem na Daljnem vzhodu Kkaisia rezerva, M J» bo vlada zavoljo stalne nevarnosti naselila tik za fronto odhaja na pdkazana mesta. Težke vozove s prtljago, ki iih ne zmore živina, vlečejo s traktorji na bojno j . položaje Peščeno zrno kot dokaz nedolžnosti EJektropartologija v kriminalni in sodni praksi — Električna smrt — navidezna smrt Na Dunaju je imel te dni znani pro» fesor dr. Štefan Jellinek nad vse zank mivo predavanje o kriminalistiki in elektropatologiji. Na celi vrsti skiop« tičnih slik je pokazal, kako napačno je običajno mnenje, da gre pri električnih ranah za opekline. Dostikrat se zgodi namreč to, da poškoduje elektrika raz« novrstno blago, papir, les in kosti, ne da bi bilo opaziti le sled o kakšnem toplotnem učinku. Elektrika učinkuje namreč v prvi vrsti mehanično. Seveda se marsikdaj pri tem razvijejo tudi silne temperature, tako da se je n. pr. peščeno zrno ob neki priliki, ko je treščila strela, spremenilo v steklen kristal in se prilepilo na neko žico, ka« kor je pokazal predavatelj tudi na plat« nu. To zrnce so našli v razvalinah po* gorele hiše in je služilo kot izboren do« Vaz, da se je hiša vnela zaradi strele. Osumili so namreč hlapca na dotičnem posestvu, da je on podtaknil ogenj iz maščevalnosti. Ožgane rane se pojav* Ijajo večinoma tedaj, kadar pride telo v nepopoln kontakt z elektriko. To se zgodi n. pr., če se slučajno dotakne« m o voda visoke napetosti, iz katere« ga švignejo iskre in plameni še pred pravim dotikom. Električni tok ostav* ija še drugačne sledove Tako se teles« ni deli ali drugi predmeti prevlečejo s tenko kovinasto kožico, kakor da so bili galvanizirani. To so kovine, ki so se v silni vročini razplinile in se sesedle na mesto, ki ga je zadel tok. Ob zelo tesnem kontaktu, ki nastane recimo te« daj, če smo stisnili z elektriko nabito telo, so rane podobne praskam. V sod« ni praksi sklepajo po raznih oblikah teh rarj na marsikatero važno podrob« nost. V Haugsdorfu so našli n. pr. pred nedavnim človeka, ki ga je ubila elek« trika. Njegove rane so nalikovale ra« nam, ki jih povzroča oster nož ali bri« tev. To je dokazovalo, da je držal v roki železno žico, ki jo je potem z dru« Miklavževa izbira_ vseh modnih potrebščin, samo-veznice, rokavice, nogavice, krasno perilo, je popolna. Vabim na prav ugoden nakup! Drago Schwab Ljubita na gim koncem vrgel čez vod visoke na« petosti. Šlo je torej za samomor in ne za umor, kakor so menili v prvem hi« pu. Pri Heiligenkreuzu sta izvršila po« doben samomor mlad fant in njegova zaročenka. Fant je ostal živ in so ga obtožili umora. Natančna preiskava pa je ugotovila na njegovem sredincu drobno rano posebne vrste, kakršne povzroča elektrika, in s tem je bil po« dan dokaz, da je šlo v resnici za po« skus dvojnega samomora. Če bi ne bilo te majhne rane, bi ga obsodili kot navadnega morilca. Čudna nesreča se je pripetila na An* gleškem. Nekega pacienta bi morali v narkozi operirati z diatermičnim apa* ratom. Zaradi isker so asistentu nasve« tovali kot uspavilo namesto etra kloro* form. Ker je pa kloroform učinkoval presilno, ga je asistent pri ponovnem poskusu uspavanja zamenjal vendarle z etrom. Nastala je eksplozija, ki je vrgla operaterja na tla, njegovega to« variša pa skozi okno. Pacient na ope* racijski mizi je zgorel. Kirurg je neko« liko tednov pozneje umrl zaradi po« škodb, ne da bi komu povedal, kako se ie zgodila nesreča. Tudi njegov to« variš je molčal. Ker so pa pacientovi sorodniki tožili kliniko za odškodnino, se je morala vršiti preiskava. Proces se je zavlekel in šele po nekoliko letih je lahko dokazal prof. Jellinek sam po <*W.ovih na oblekah ponesrečencev, da se je nesreča zgodila zaradi električ« -■ersa toka. To se sploh čestokrat do« gaja, da kaže sledove elektrike obleka ponesrečenčeva, njegovo telo pa ne. Ob koncu je predavatelj ponovno opozarjal na znano dejstvo, da je elek« trična simrt vedno navidezna smrt, ta* ko da je ponesrečenca lahko rešiti, če mu nudijo pravočasno pomoč. Kvečje* mu tedaj je pomoč brezuspešna, če so mehanične ali druge poškodbe pretež« ke in bi moral pacient zaradi njih umreti, tudi če bi jih ne bila povzroči* la baš elektrika. //A /A //A //A //A ///- ///. //A //A //J. Vsaka zavedna gospodinja uporablja dosledno AŠBIA prašek za pecivo /flk (lik (ttk ((W f((t //A "u //A //A m. Vzorec japonske ženitne ponudbe V nekesn tokijskem dnevniku je bilo Stati nedavno naslednjo klasično že-nitno ponudbo: »Sem zelo lepa devoj-ka. Kodrasti lasje mi obdajajo obraz kakor oblak. Imam vitek stas kakor vrbova šiba. Moj obraz je prelep in iz njega veje dih rože. Moje imetje mi dovoljuje, da brez skrbi podam roko izvoljenemu drugu za vse življenje. Ako se roi posreči najti plemenitega moža, ki bi bil zadosti nežen, razumen in dobro vzgojen, zelo rada spojim svoje_ življenje z njegovim. Najvišje zadoščenje pa najdem s tem, da bom z ljubljenim soprogom uživala večni mir in pokoj v grobnici iz rožnatega marmorja.« Ta Butterfly hoče zamamiti moža celo z grobnico iz rožnatega marmorja, da še po smrti osladi »življenje« svojemu miljencu. Zahteva pa poleg nežnosti in razuma tudi dobre vzgoje — gotovo pametna deklica. Posledice uvedbe latinice T v« •• v lurciji Mogočni angorski diktator Kemal paša si gotovo ni bil v svesti, kake neugodne posledice bo imela temeljita reforma turške pisave. Dnevniki, tedniki in revije, ki morajo izhajati brezpogojno v latinici, so izgubili naenkrat polovico in več naročnikov. Nekatere revije so imele pred reformo dvajset do trideset tisoč naročnikov, sedaj pa se morajo zadovoljiti komaj s par sto čitateljev. Jasno je, da so morale že tekom prvih mesecev reforme ustaviti izhajanje. Poslanec Kadribeg, ki je sodelavec in prijatelj diktatorja, je imel pogum napisati o grozečem stanju naslednjo tožbo: »Ako vlada ne poskrbi za radikalno zboljšanje v tem pogledu, potem bo reforma pisave doživela popoln poraz in treba se bo vrniti k staremu pismu. Turška inteligenca pada stalno in nje nivo bo počasi nižji, nego je bil v najbolj črnih dobah turške zgodovine. Z orjaškimi koraki se biižamo popolnemu kulturnemu propadu.« Edina pomoč bi bila izdatna subvencija listom iz državnih sredstev, dokler ne zraste število poznavalcev nove pisave do višine, ki bo zajamčiia zopet izhajanje listov brez državne pomoči. Sole, ki so bile osnovane, da se odrasli ljudje nauče čitati latinico, je doslej obiskalo poldrugi milijon ljudi. Kakor je to velik uspeh, oči vi dno ne zadostuje, ker je znano, da vsakdo, ki zna čitati, zato še ne čita časopisov in revij. Boljševiki, ki so tako dovzetni za novotarije, so uvideli, da bi uvedba latinice ne imela popolnoma nikakega pomena, ker pisava sama še ne zbližuje narodov, pač pa bi povzročila veliko kulturno škodo. Znameniti portret maršala Gailienija Znani pariški slikar Roger de Vale-rio je pred vojno razstavil sliko, pred-stavljajočo tip imovitega moža v najlepši moški dobi. Ob koncu razstave je bil slikar prijetno presenečen, ko mu je razstavni odbor javil, da je to sliko kupila država in plačala zanjo za tedanji čas vsekakor lepo vsotico 1000 frankov. Več kakor denar, je slikarju zaleglo priznanje javnosti, na temelju katerega je dobil obilo naročil. Slike same ni avtor videl nikoli v kaki javni zbirki, kajti medtem je izbruhnila vojna in vlada je imela vse druge skrbi, nego kam bi postavila kupljeni portret Nedavno pa je slikar Valerio prejel častitko od svojega prijatelja za tako lepo uspeli portret maršala Gal-lieenija. Slikarja je presenetila častit-ka, ker se pri najboljši volji ni mogel spomniti, da bi bil kdaj portretiral slavnega maršala. Šel je zato pogledat v vojno ministrstvo, katero delo pripisuje javnost njegovem čopiču in ni bil nič manj presenečen nad hvalo in priznanjem s strani visokih gospodov vojnega ministrstva in ministra samega, v čigar pisarni je na odličnem mestu visela slika junaškega maršala. Spoznal je, da je delo res njegovo, toda predstavlja »tip imovitega moža v najlepši moški dobi«, ki ga je slikar našel med svojimi prijatelji. Ker so v vojnem ministrstvu splošno naglašali, kako izvrstno je de Valerio pogodil Konec francoskega poleta okoli sveta Zgoraj: Letalo Je prispelo nad letališče v Bourgeta. V sredi: Smela letalca Befioote (levo) la Costes (desno) ob pristanku letala. ZdotaJ, levo: Minister za letalstvo odlikuje Bellomea, desno: Zadovoljen smeh Costesa. maršala), je umetnik enemu izmed navdušenih generalov pojasnil, kaj je prav za prav na stvari. General pa ga je rotil, naj za božjo voljo nikomur ne pove tega, da ne blamira nekoliko ministrov, kj so občudovali ta tako posrečeni portret maršalov. Umetnik je obljubil molčečnost, toda stvar se je kljub temu nekako raznesla in slika vrlega maršala ima čedalje več občudovalcev. amo Izvleček iz programov. Torek, 2G. novembra LJUBLJANA 12.30: Reproducirana zlasbg. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17-30: Koncert radio-orkestra. — 18.30: Predavanje o lutkv. gledališču. — 19: Zaključno predavanje o fotoamaterstvu. — 19.30: Ruščina. — 20: Klavirski večer ge. Oet-ero-Valjalove: Premrlove skladbe. — 21: Koncert radio-orkestra. — 22: Napoved časa ia poročila. IOEAL radio slušalke BARIJEVE cevi TUNGSRAM I Sreda, 27. novembra L-^UBLJANA: Opoldanski program odpade. — 17: Koncert radio-orkestra. — 18.30: Pravljice in uganke. — 19: Prirodoslovno predavanje. — 19.30: Francoščina. — 20: Prenos simfoničnega koncerta iz Prage. _. 22: Napoved časa in poročila. ZAGREB 12.30: Reproducirana glasba —< 17-30: Pomladanski koncert orkestra. — 2Ch Prenos simfoničnega koncerta iz Prage. —■ 22.20: Prenos inozemskih postaj. — BEOGRAD 12.40: Koncert radio-kvarteta. _ 18: Prenos koncerta iz kavarne > Moskva«. — 20: Češke pesmi. _ 20.30: Veseloigra. _ 21: Večerni koncert kvarteta. — 21.50: Poročil?-. — 22: Koncert na citre. _ PRAGA 20: Simfoničen koncert Foersterjevih skladb. —• 17-30: Pevski koncert moškega zbora. — 20z Prenos simfoničnega koncerta iz Prage. — 22.15: Lahka godba. _ VARŠAVA 17.45'. Koncert Joh. Straussa. — 19.25: Reprod. glasba. — 20.30: Prenos koncerta s konser-vatorija. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 15.30: Glasbeni program za mladino. — 19.30: Prenos iz gledališča: Mozartova opera »Cosi fan tuttec. — 22: Lahka godba orkestra. _ BERLIN 16.20: Popoldanski koncert. — 17.50: Pevski koncert (Wiener Sangerknaben). _ 19: Koncert orkestra. — 20.30: Schonbersrov večer. _ Godba za ples. — FRANKFURT 16: Prenos koncerta iz Stuttgarta. — 20: Koncert mednarodnega društva za moderno glasbo. — 21.30: Sluhoigra. — LANGENBERG 17-30: Koncert moderne glasbe. — 20: Koncert orkestra. — 21: Rudolf Rieth: »Večna pobuna<. — Godba za ples. — STUTTGART 16: Popoldanski koncert. — 19.30: Pevski koncert — 3): Prenos programa iz Frank-furta. — BUDIMPEŠTA 9.io: Dopoldanski koncert. _ 17.40: Popoldanski koncert lahke glasbe. — 19.30: Prenos iz gledališča: Verdijeva opera ^Trubadur«. — Koncert lahke glasbe. — LONDON 19.45: Ruske pesmi — 20.45: Charpentierjeva opera »Luiza«. _ Godba za ples. — RIM 17-30: Popoldanski koncert. — 21: Schubertova opereta iPri treh mladenkah«. — STOCKHOLM 19.45-. Operetni dueti in kupkti. — 22.40: Godba za ples. Glavobol pogosto muči žene in prikrajša jim marsikatero veselo uro. Tu pomagajo ASPIRIN- TABLETE priznane blažilke bolečin. Nosite jih vedno seboj J Zahtevajte samo originalni zavoj modro-belo-rdečo banderoio. Albert Sam: Skrivnost zelene sobe V Hartvelovem salonu sem se po dolgem času sestal z gospo de Lerne* jevo. V njenem bledem, s črnim pajčo« lanom obrobljenem obrazu sem spo« znal nekdaj tako krasno in živahno prijateljico markija de Perdua. Tudi ona je opazila moje iznenade* nje. Potem ko sva si bila rekla nekaj običajnih vljudnostnih fraz, mi je go« spa namignila, naj ji sledim v kotiček, kjer se je vršil najin razgovor. Začela je ona: »Hvala Bogu, naposled sem našla prijatelja, ki se mu lahko zaupam in mu razkrijem vso svojo bol... Poslu« šajte torej... .... Bilo je zadnje dni septembra 1792., tedaj ob času, ko so prijemali I ju* di kar na ulici Hišne preiskave so bi« le vsakdanji dogodki. Takrat me je zo« pet posetil moj prijatelj, marki de Per« cu. Vedela sem, da ga ima vlada na su« mu, in sem živela v večnem strahu za njegovo življenje Zato sem mu tem lajša dajala zavetje, posebno ker sem vedela, da je moja sobarica popolno* ma zanesljiva. Naročila sem ji, naj pa* zi in naj mi javi vsak najmanjši sum* Ijivi znak, ki bi pričal, da smo v opas« nosti. Z marki jem sva sedela na zof! in nI* sva niti od daleč mislila na svet in vse tisto, kar se je dogajalo po njem. Ne« nadoma pa je potrkalo na vrata. Čez nekaj trenutkov je vstopila sobarica in z drhtečim glasom javila: »Madame, vojaki so obkolHi hišo, začenjajo se preiskave...« Šinila sem pokonci m ni minilo četrt ure, ko so se oglasili udarci puškinih kopit na hišnih vratih. Kaj to pomeni, sem dobro vedela. Nu, obvladala sena se in 8 6igurao roko pritisnila na gumb za preprogo v zidu. Odprla so se tajna vrata, vodeča v majhno skrivališče, kjer je bilo toli« ko prostora, da se je mogel človek za silo stisniti k zidu in vztrajati tako ne* kaj časa. Marki je stopil za vrata in ko sem drugič pritisnila na gumb, ni bilo ni* kjer več videti, kaj je tam zadaj. Začela se je preiskava, ena tistih, ki ostanejo jalove. sem upirala, ko so mi napovedali are« tacijo. Srečno me je delala zavest, da bo marki kmalu prost, zakaj moja ne* dolžnost se bo itak izkazala in vplivni prijatelji me bodo osvobodili. Pri odhodu sem namignila sobarici, ki mi je vrgla šal čez ramo, naj ne po* zabi na skrivnost zelene sobe. Pome« žiknila mi je v znamenje, da razume in da bo markija takoj izpustila. Vo« jaki so mi zvezali roke in me odpeljali iz hiše. Z menoj je bilo, kakor sem si misli« la: sedela sem v ječi samo tri tedne —- potem je prišel ukaz, naj me izpu« stijo. Lahko si mislite, s kakšnimi ču» stvi sem tekla proti domu, da vidim, kaj je z mojim dragim... Potrkala sem na vrata. Nič odgovora. Potrkala sem drugič. Nič odziva. Hiša je stala mrka in temna... Sklenila sem torej, da vprašam pri sosedih, kako stoje stvari. Tam sem hotela izvedeti, če je kdo videl mojo sobarico. Pojasnili so mi, da je že tri tedne ni doma, ker so jo odpeljali v ječo... Morala je torej ob istem času z doma kakor jaz... Vprašala sem dalje, komu je izroči« la ključe od hiše. »Ključe?« so me začudeno gledali sosedi »Saj ni imela toliko časa, da bi jih bila mogla komu izročiti... Kakor hitro je odšla, je vojaštvo zapečatilo hišo... Strah me je spreletel ob teh bese« dah. Komaj sem stala na nogah, tako so se mi tresle. Oprijela sem se neke« ga držaja, da nisem padla. Mislila sem, da se zdajzdaj prekucnem... Nu, ta položaj k sreči ni dolgo trajal. Kmalu sem se zopet zapedla. Kaikor blazna sem obletavala hišo in iskala primernega vhoda. Naposled sem odkrila okence, ki je gledalo na vrt. Razbila sem šipo in ko se mi je vi« dela odprtina premajhna, sem jela iz« dirati kamenje iz zidu... Odprla se je luknja, dovolj velika, da sem skozi njo zlezla v hišo... Roke so mi krva« vele, a bolečine nisem čutila. Naprej me je podila samo zavest, da bom končno le doznala, kaj je z njim, z marki jem za skritimi vrati v zeleni so« bi... V jadrnem zaletu sem predirjala stopnjice; potem sem se ustavila in pri«. sluhnila. Hotela sem v tej neskončni tišini, ki je držala moje živce v tog! napetosti, pogoditi, če je v hiši kakšna sled življenja... Vse je bilo tako ka-= kor pred tremi tedni, ničesar niso bili premaknili, celo isti mir je napolnjeval vse prostore. Drhte sem odprla vrata in planila v zeleno sobo. Približala sem se zidu in iskala s pr* stom usodnega gumba... Tedajci pa sem imela privid: Pred seboj sem zagledala markija, z nasmehom na obrazu, s privzdiguje* no roko, ki se je bila pravkar ločila od ustnic, da mi vrže poslednji poljub... Ah, bilo mi je tako kakor ob slovesu. Nekaj časa sem strmela v prikazen, potem sem padla na tla in ko se mi je vrnila zavest, sem zbežala, ne da bi bi* la pogledala pod preprogo na zidu. Nikoli poslej se nisem vrnila v to hišo na Quai d' Orsavu in nihče ni zve* del za skrivnost zelene sobe... Nihče tudi ne ve, kak konec je storil marki de Perdu. Od tistih dob, vidite, hodim po svetu v žalni obleki in mi* slim,. da je ne bom odložila do sqirtL< CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šiiro je plačati pristojbino za šiiro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 ^KJor hoče da mm m« pmmljm pm pesti naslov aK GaGo dru$o informacijo ticoco mm maKh oflasov naf priteii v anamGah a sicer nm be prmiml odgovora / * UwTW CENE MALIM OGLASOM: tenitve ln dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda / Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti ctoenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. m nj'j Saldokontista vsraraaega v zanesljivega, popolnoma, raičega srbo-orv. korespondence Sče z januarjem velapodjetje. Začetniki izključeni. Ponudbe (po mogočnosti s ediko, ki s* Trne1) Da oglasni oddelek »Jutra* pod »Velepod-jetjo«. Rseomirano vtfepodjetj« alkoholnih in brezalkoholnih pijač i I £ e dietinguirane agilne provizij, zastopnike •a odo driavo (poeamezne »Ii t« banovin). Zastopstvo s« odda tudi na agen-turne fn Komisijske trgovine, oziroma večje trgovine ki bi se obvezale tespeino »aia.ga.ti celo mesto z brez-jo. alkoholnimi proizvodi. — Zahteva se breapogojno jamstvo delnega deleredera Cenj ponudbe 1« uglednih tvrdk. oziroma le stroke veščih in reprezentativnih gosoodov ( po motnosti s e}?kb. ki se vrne) pod »Zastopstvo« n* ogltsoi oddelek »Jntra«. 42176 Ščetarsko delavko dobro iivežbano aprejme t trajno delo Vinsko Naglič, SSetaratv«, Vi im ar je — St. Vid. 43068 Odvetniškega koncipijenta nemščine sprej->n« dr Artnr Geiger, Murska Sobota. 41917 VzgojitelBco pnftenega vedenja, * letalni sprčervali, ki popolnoma obvlada siovpmski m remfflS jezik, sprejmem takoj k dveletnemu otro-ki. F^niJbe s sliko in prepisi spričeval na naslov: Hart-ner, Murska Sobota, 43382 Trg. pomočnika dobrima prodajalca in iz-Vnheroaga arajižerja, venc-raiega v vseh panogah mešane trgovin«, ■ ana-nemščine, sprejmem, ronudbe z navedbo dosedanjih službovanj, plačilnih zahtevkov m efiko poslati pod »Jfetto na deieli« na ogl. odd. »Ju-tra«. 43322 Prodajalko aigBno, verzirano v mefta-stroki za galanterijski Jutra« 43231 Postrežnico ki sc* kuhati, iščem (a SiSko za med 10 ni 3. uro Naslov v oglasnem oddelku »Jetra«. 42438 Brivski pomočnik mlajži, dober Bubi - žimcer, dobi stateo mesto. Hrana iu stanovanje v hiši. I. P".tkovič, brivski in dam-efci salon, Domžale. 42434 Nabavljal, zadruga drž. uslnzbeneev v Novem r- astu ranpisuje mesto pro-dajaike. — Ponudbe z zahtevki nasloviti na uprav-R odbor zadruge. 42452 Mesar, vajenca sprejme taikoj mesarija v Kamniku, Strfcna 12. 42431 Šteparico ta JVramj« ievLjev sprejmem; nastop takoj. Plača po dogovoru. — Vprašati: Vlado BHbija, Bos. Gradi £ka. 42447 Trg. pomočnik prvovrsten prodajalec ma-mzfakturn« in modne stroke, dober izložbeni aranžer, se prejme z januarjem. — Ponudbe poslati na ogla*, odd. »Jutra« pod »®iiiba •*«!■» 444«. 43457 Krojaško podjetje v Trbovljah 1. Loke Stev. 337, »prejme dva spremna krojaSks pomočnika, in sicer: en epa za velike, hi drugega za male koma/le. Vstop takoj. Ivan Kuhelj. krojaški mojster v Trbovljah. Loke H. 387. 42458 Učenca s grimeroo Solako nofcras- bo, pogtenega, zdravega in krepkega, spre-me taioj trgovina meSaaega blaga v manjšem mestu. Hrana hi stanovanje v hI«. Ponudbe Je poslati na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Priden w5emee 100«. — «3450 Naknpovalce za trd? les na vseh pnosaft OTOti vt«>M provizip iscem. Samo strokwvn|alki naj pošljejo svoje obSime ponudbe kŠTiTU, Zagreb. Men?e«(!sTa m. 42460 Hišnico ■nVrro brez otrok, nad 40 Ist staro, gStim za talfcoj. v oglasnem oddeJku »Jutra«. 43477 Oblastveno koncesljonlrana šoferska šola I. GabertStk, hivSi sarr ta Šoferske iapHe — Ljabljaaa, Bledwe»eov» e. St. 52. Prafcti&ni hi teoretični porok sa podlagi n&j-mederne^rh pripomio<5kov tn prrattiSne vožnje % zaprtim in odprtim avtom o-bilom. Ponfiajem tudi pri-vatno. Prihodnji redni te-čaj prične 2. deeemfcra. — 43MS l. obi. kon. šoferska šola Camernrk, LJnblJana, DnnaJ-•ka cesta 36 (Jocoavto). — TeL 2236. Pouk ta praktične vožnje. SSl Akademik ki Je lndtn»ral c uspehom že v sredmji Soli, daje tn-žtnrkcije srednješolcem ii vseh realnih predmetov. — Ponudbe na ogl. oddelek ».Jutra« pod šifro »Siguren uspeh«. 43461 A Agilne zastopnike za prodajo radio aparatov sprejmemo. Sposobni radio amaterji naj pošljejo ponudbe pod »Dober zaslužek 118« sa ogla«, oddelek Jutra«. 42118 Zastopnike išiem© za v» mesta Jugoslavije za nov in odličen posel, proti plači in provi-riji. Javite s« osebno ali pismeno na naslov: Trgo-vačko preduzede, Beograd. Kolarteva it. 10/1, levo 40835 Inkaso zastopnik® sprejme tvtdka Singer v Kranju, glavni trg S. 43405 Vezilja sprejme de)« na dom ali pride v hišo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 43434 Postrežnico vajeno vseh bifinih del — za nekaj ur na da-n — išiSem za ŠiSio. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 43438 Šivilja boljša moč, ee priporoča za delo oble*, plažčev in perila. Nac-lov v oglasnem oddelku ».Jutra«. 42442 im f i 41mm A Kot točil ec aB plačilni v kako raiarr-racijm ali boteJ ieli priti gostilničarjev sin. Naslov t oglasnem oddelku Jutra 42139 Absolvent tra« akademije leJl katrinokoli eluibo. — Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« ood »Marljiv in pošten«. 42239 Zobotehnik perfefoen v kavčuku k zlatu, izučen v Pragi. Sče •lažbe v Sloveniji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zobotehnik« šte-vilKa 1912. 43220 Slaščičar samostojen delarvee 1 i 8 e sluibo. Ponudbe na oglasna oddelke »Jutra« pod Šifro »Slaščičar«. 42429 Frizerka ,prvownptJna v stroki ia ber bobistucer ter ooduler iščeta siažbo. Ponudbe na oglas, oddelet »Jutra« pod šifro »Prvovrstna«. 43418 Prodajalka mnčane stroke, žeB prene-rriti slufbo s 16. decetm-bnom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.«. 42432 Kavarniški čistilec išče zapotlenja. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43410 Mesto zobotehnice iščem. Vešča v operativu in tehniki. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 43148 Dobra gospodinja ž&ll nameščenja. kot samostojna moč. Gre tudi na dežel«. Ponudbe oa podr. »Jutra« Maribor pod »Gospodinja«. 424(58 Štedilnik železa o pečioo in eoo majhno šamot peč, Skoraj novo, prodam. Oddam tudi prostioroo ddadSšče. Poiz-ve se Ključavničarska ul. št. S, H. Ljubljana. V sredini mesta. 41814 Pozor! Pozor! Volno in bombaž lupite najceneje pri tvrdki | ari P r e l o g, Ljubljana, Kari trg St. 12 in Židovska plica št. 4. 249 6. Th Rotman: Bratec Branko in sestrica Mica (Pravljica e slikami) (Ponatis prepovedan) Strojarsko volno proda Babnik Franc, Ver-r.ek 18, Krersmee. 42419 Kopaln® peč kompletno proda M. Kasu-eič v Zg. S»ki. 43413 Otroška košarica dobro ohTanjena, s iimnico in blazino naprodaj. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 42474 Radioaparat šostelektronski, nov, kompleten prodam za 3500 Din Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. C416 Radioaparat nov, trieevni, izvrsten oprsjem evr-jipsJdh postaj v zvočniku, zelo počena prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jurtra«. 43423 Schember vago ia brao vaganje, c saza- l«m T 10S/4, popolnoma novo, zlato-rumeno ennaji-rano, še originalno zavito prodam za 7600 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 43401 Bukova drva kupuje tvrdka »Kurivo«. Ljubljana, Dunajska e. 83. 41154 Pisalne mize dobro ohranjene kupim. — Ponudbe na ogla.', oddelek »Jutra« pod »Pisalna miza« 42415 Pisalno mizo kupim. Ponudbe pod »Dobro ohranjena« na oglasni oddelek »Jutra«. 42-441 Obrtno podjetje dobi5ka.nosno, dobro znano in vpeljano, 1W« ia povečanje in razSirjenje tvojega obrata pod ugodnimi pogoji in vračilu tekom 1 leta, posojilo do 60.000 Din Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod iifro »Financiranje«. 43119 Hiša na Kodeljevem pravkar dograjena, enonad-stropna, z vrtom, 4 stanovanja, za vselitev 1. de«, se ugodno proda. Potrebno 60.000 Din gotovine. Pojasnila daje J. SLokan, Kole-zijska ulica 7. 40350 vna s ta/hoj prostim »tanova-nj-em za kupca, pod Rožnikom, v nijlcpSi legi, dvo-etanovanjaka, vrt, pari et, elektrika in vodovod, zelo ugodne; naprodaj. Potrebna gotovma polovico kuiptane. Na^tor v oglasnem oddelku »Jutra«. 43464 M L^U« 20% ne kron. bone plačuje najbolje »Pučka štadiona«, Osijek. 285 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih eenah Černe — Juvelir Ljubljana, Wolfova alica 3. Za 20% kronske bone plača 40% nominalne vre-dnosM mpravništvo »Mer. 'kur«, Ljubljana, Večna pot St. 5, telefon S052. 43463 Trgovsko opravo za S lokala, elegantno in navadno ter razsn inventar: izložbena ponikljana stojala, velika izložbena ogledala, pisalno mizo, registrir. National blagajno, doprene podobe (damsike in otroške), močne bele Skatlje, lestvice itd. radi prodaje stoje modne trgovine na Starem trgu ugodno prodam. Ogleda in cene se izve v hotelu »Bellerv-ue«. P. Steri, hotelir. 42277 Stelažo špecerijsko, dobro ohranjeno. c prodali in pult kupim. — Albert Verdnak, trgovec, Šmartno, p. Slo-venjBradee. <2472 38. K« je prebil tako teden dni, je prišla krastača v goste. Zrcalo Je bilo še redno razbito, sato se je odpravila k sosedi povasovaL »Ali mi ne bi mogla pomagati, da pobegnem?« je vprašal bratec Branko. — »Ne,« Je dejala krastača. >V tem trenutku Ruso. brada ni doma, a vrata so zaklenjena. Daj, povprašaj pajka. Če mn zažvižgaš lepo pesmico, se morda spusti dol; nemara bi ti gpredel nitko, da splezaš po njej na vrh. Meni je svet tam zgoraj že presedel,« je nadaljevala krastača. »Toliko let sem lovila žuželke, ki so ugonabljale zelnike, a nemirni ljudje so me zapodili, moje otroke pa pohodili, ker sem jim pregrda!« Avto »Ford« v najboljšem stanjuj, r«® nabave večjega avtomobila ugodno prodam. Poiave se pri tvrdki Bolaffio. 43t36 Osebni avto SKrisedeien. v dobrem stanja, pripraven za avtotaikso ali za potovanje, »elo ugodno prodam aH zamenjam za kakrSnokoli _Ma-go. Avto Je močan, pripraven tudi za tovor in se proda vsi od opusti tve obrata. Ponudbe na n£rla.wii orHeVk »Jutra« pod ?ifrn »Zamenjava«. 42463 Jedilnico skoraj novo, iz češnjevega lesa, prodam. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 43476 Ul Salonska sukna črna. skorai nova. za Šibkejšo moSco postavo naprodaj za 450 Din v Stre- liSki ulici 10, pritličje levo druga vrat«. 42311 Restavracija dobro idoča, brez abonen-tov. v centru Zagreba, e kompletnim inventarjem in dolgoletnv najemninsko pogodbo takoj na/prodaj, ali ee sprejme družabnik — zakonski par od stroke, ki bi sam vodil restavracijo. Samo resne ponudbe pod »Restavracija a centrumu« oa poste restante. Zagreb I. 42198 Špecerija V Ljubljani takoj prodam staro in dobro vpeljano Špecerijsko trgovino t v»o zalogo 1» inventarjem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »SpeceriVka trgovina«. 41787 Lokal s sifcladiSčem. primerno tu d? obrt, oddam. Nap-lov r ogl. o«M. >Jufcrac. 43445 Lokal primeren zlasti za hrtnaco, obstoječ iz 2 prostorov, oddamo takoj v hiSi »Stan m dom«, Tr2s.Sk* ce6ta 26. — Poizve ee istotam. 43324 j Čisto sobo lepo opremljeno oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 42040 Trgovski lokal a stanovanjem in prevzet-jem nekaj zaloge, oddam v najem. Samci imajo prednOrt. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod imačfco »Tik cerkve«. 42238 Gostilno v Zagrebu s stanovanjem takoj prodam. Meeečni promet SO.OOO Din. Cena zelo nizka. Ponudbe na oglasni oddelek »JutTa« pod »Borngaj«. 42431 Trgovino x megaulm blagom na deželi, v prometnem kraju, oddam zaradi selitve. Ponudbe aa oglasni oddelek »Jutra« pod ,Trgovina 400'. 43449 Pekarna na dečeU, bres koukursn-ee, i vsem inventarjem, je takoj naprodaj. Naslov pri podrof. »Jutra« v Celju. 42475 Gostilno ▼ najem event. tudi aa račun iščem za takoj aH pozneje. Posedujem osebno pravieo ter sem kavcije zmote«. Pismene ponudbe prosim na rlae. oddelek »Jutra« pod idoča gostilo* 240 Restavracijo na Bledu stanovanji, pripravno ta trgovino, zelo ugodno oddam v najem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. «271 Trgovcem z lesom! Naprodaj imam vsakovrsten les bštie pri nas aares 75.7% Ročonda, Zagreb, I lica 40. Naročila po poŠti «e »dpremljajo istega dne. Loko naroSa dosUrljam« t biče Telefon 20 —51 14213 Razpis Električno podjetje velike občine Murska Sobota razpisuje mesto samostojnega Prednost imajo reflektanti, ki so bili že zaposleni pri električnem podjetju. Prosilci naj vlože nemudoma svoje prošnje s spričevali pri županstvu velike občine Murska Sobota. Plača po dogovoru. Nastop službe s 1. januarjem 1930. Župan: 14495 Benko, i.r. Za Miklavža 0/ popusta pri znani tvrdki 14537 »Grlčnr & Melsč Šelenburgova ulica 3 Naistrastneiši katfllec postane ranesfiivt* nekadilec ^L^ Pre^taai do sada] DeRrrfco^^ o«no v^ »NIKOPROST«, k, rzTkmtoK usta, it prijeftnesa cfc-^ t«- k zd^v^ško PTUMTOfieffla. Ena steklesHca ^o&ftaie m st^me 56 Din po poštsem povzeta 73 Pa. — Zahtevke po vseii (Irogerilah. feka,roah h brg. s mefeaim Wa«otn. GU-vt^ zaloga za JugosteviJo »JADRAN«, UuMjana, Ramenskega ulica št« 36. Kotom! Rorost! železna služinska Brozovič-patent postelja zložljiva, s tapociranim nu* dracom, zelo praktična za vsako hišo. hotele, prenočišča, nočne službe in za potujoče ose* be stane Din. 4SO.— Ras pošiljam po pošt* nem povzetlu. Znižane cene za MiklaTŽa Ozlfefte sf feračne k ctrožke vozičke, lipicffflc^e, hokoetorfe male avtomotriie, Shnatee stroje naj-nofvejša dvtiScotesa, pnevmatiko iId. VeiKka izbera. Prodaja oa obroke. Ceniki frank©. »TRIBUNA« F. B. tovarna dvtvkoles io otroškifa ToričkoT, LjnbUana, Kartavška cesta i. ^tietom TRETORN tnftnje čevlje in toe$ne čevlje daoes vsafecSo fcnpaje, ker je i postaia ta znamka radi svoje« odlične kvalitete in elegantne fazooe ljubljenček vsega sveta. Zahtevajte samo »TRETORN« vrhnje ki snežne čevlje! Lesena patent poste H a zložljiva, s tapeciranim madracom, zele praktična stane Din. 880.— Trodelnl t volno pol-nieni madraci stanejo Drn. 750.— Potem mara veliko zalego puhaste« perja kg po D 38. - cisto be« Io gosje Kg po D 130.— in čisto beli puh kgpo D 300.— in celo tapetniško in posteljsko blaga t L BROZOVIC Zagreb, lika 82. BUDILKE F. ČUDEN ^ Ljubljana> Prešernova 1 Modo jeseni v gobelinih za blazine, prte in druga ročna dela vidite pri tvrdki TONI JAGER, Ljubljana, Dvorni trg 1. Makulaturni papir po 4 Din kg Naslov v opravi »Jutra«. 14535 _ (Potrti globoke Saffosti natzmnjamo, da je naš srčno ljubljena oče, stari oče. stric in tast, gospod Fran Turk po domače Nežen posestnik dne 24. t m. previden s totežffi sv. vere r splošne bolnici v LjuMjani mirno ▼ Gospodu premfoui. Pogreb nepozabnega ranjkesa se vrši v torek, one 26. t nu ob 10. uri dop. u hiše žalosti na farno pokopališče v Dragi. Draga-Lazec, dne 25. novembra 1929. ŽALUJOČI OSTALL Po težkem, tmdapolnem življenju na ju Je danes zapustil preblagi oče OUioa LjnUjaaa Ketta. DOffrebB) uto< Uubijaaia-SrednS Lipovec, fae 25. nov. 1929. Ante ln Franjo, sinova ter ostalo sorodstvo.