^ffl stadionu Stanka Mlakraja v Kranju je bilo šolsko športno društvo v osnovni šoli Lucijana Seljaka iz Stražiša organizator letošnjega osnovnošolskega področnega atletskega prvenstva. j Nastopilo je nad 80 učencev in učenk iz SŠD Tržiča, Preddvora, StražiŠča in Kranja. V ekipni ; rflzvrstitvi so imeli največ uspeha učenci organizatorja, pri dekletih pa so bile najboljše učenke j S$D Franceta Prešerna, (dh): Foto: F. Perdan Leto XXIX. Številka 39 j^stanovitelji: občinske konference SZDL ;ye8enice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka "» Tržič - Izdaja CP Glas Kranj. Glavni Prednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar 400 učencev, kolesarjev od 4. do 8. razredov OŠ Lucijana Seljaka, seje v sredo v okviru športnega dne odpeljalo na 23 km dolgo kolesarsko »turo« Kranj-Gorenja Sava-Besnica — Nemilji Od tam so se po tekmovanju v polževi vožnji in igrah z žogo ob bazenu, podali spet nazaj. xb) Foto: F. Perdan Kranj, petek, 21. 5. 1976 Cena: 2 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO POMOČ POSOČJU - Z gradbenim materialom natovorjeni tovornjaki Pred Opekarno v Stražišču, od koder so v Tolmin odpeljali pomoč prizadetemu prebivalstvu. Več o pomoči Komunalnega, obrtnega in gradbenega til\Je anJ preberite v posebnem sestavku o gorenjski pomoči Posočju. un) ~ F°to: F. Perdan /ZOBRAŽEVANJE TRŽIŠKIH KOMUNISTOV - V okviru izobraževalne-š°1 programa občinske konference ZKS Tržič je v sredo popoldne govoril "iškim komunistom član republiškega izvršnega sveta Miran Mejak. Dejal \3'^a mora pri snovanju gospodarske politike sodelovati celotno združeno j *~e*° in da delitev na gospodarstvo in negospodarstvo ni več sprejemljiva. Pri i Uničevanju srednjeročnega programa razvoja Slovenije mora imeti vsak j voje naloge, ki jih ni malo. Ko je govoril o delovanju samoupravnih interesen skupnosti, je opozoril na slab položaj izobraževanja in raziskovanja. ,akim nevšečnostim se moramo v prihodnje izogniti z določitvijo minimalnih ^iterijev za delovanje skupnosti. Le-ti morajo biti v vsakem primeru 7p°lnjeni in bolj odvisni od uspešnosti gospodarjenja. V konjukturnih J?d°bjih kaže oblikovati tudi rezerve za trošenje in delovanje samoupraven interesnih skupnosti. Miran Mejak je nato govoril o nujnosti boljšega treniranja, tako kratkoročnega kot srednjeročnega. Posledice slabega yQniranja v preteklosti občutimo danes predvsem pri pridelovanju hrane, fkzniškem gospodarstvu in preskrbi z energijo. Govornik je nato ugotovil, .° se srečujemo z enakimi težavami, kot vse srednjerazvite in manjrazvite iM°Ue" ^e težave so negativna plačilna bilanca, inflacija, visoke cene <*• Grajal je prakso nekaterih proizvajalcev, ki sodijo, da so za izvoz jp'fnerni le viški proizvodnje. Takšno mišljenje je škodljivo in zmotno. Tako ^[domača mora biti tudi prodaja na tuje naročena in proizvodnja ...........„ daje zaželenih rezultatov. Koristnejši sta dolge eJ$e družabništvo in skrb za skupna vlaganja, (jk) — Foto: F. Perdan Letovanje predšolskih otrok i Tudi letos organizira P0* Rdečega križa v I občinski od-Jldečega križa v Kranju leto-k?&je otrok v zdravilišču in letovi-RKS na Debelem rtiču pri j ^karanu. Medtem ko so prejšnja !eta letovali le šolski otroci, so se le-°s odločili poslati na 14-Hnpvno 1p- tovanje predšolske otroke. Tako bo 5. junija odpotovalo iz Kranja na letovanje 45 predšolskih otrok. Sredstva za letovanje bodo prispevali starši po svojih zmožnostih in pa občinski odbor Rdečega križa Kranj. L. M. Nujen klic na pomoč: več stanovanjskih prikolic! Poziv vsem zaslužek — slovenskim delavcem za enodnevni mladina bo pomagala — pomoč v denarju in materialu Izvršni odbor republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je pred nekaj dnevi razpravljal o razmerah na potresnem območju v Posočju. Ugotovil je, da pomoč prizadetemu prebivalstvu prihaja organizirano in hitro in da je preskrba z živili zagotovljena. Se vedno pa nujno potrebujejo stanovanjske prikolice, saj morajo zaradi vedno novih potresnih sunkov prebivalci znova in znova zapuščati še ne porušene, a vedno bolj razmajane hiše. Sindikati so prek medobčinskih, občinskih in osnovnih organizacij že poslali na potresno območje več kot 200 prikolic. Nujno pa bi jih potrebovali za področje Tolminskega še vsaj 114 in na novogoriškem območju še 24. Izvršni odbor predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov zato ponovno prosi vse organizacije sindikata, delovne skupnosti in druge, naj storijo vse, kar je še moč narediti, da bi nemudoma poslali na potresno območje potrebno število stanovanjskih prikolic. Ta klic na pomoč je še toliko bolj nujen, ker je v noči med 13. in 14. majem neurje v Posočju močno poškodovalo šotore, v katere so se zatekli brezdomci. Predsedstvo republiškega sveta ZSS pa je sklenilo na predlog predsednikov medobčinskih svetov zveze sindikatov pozvati vse slovenske delavce, da poleg sredstev, ki se po zakonu zbirajo za odpravo elementarnih nesreč, prispevajo še enodnevni zaslužek za pomoč prizadetim v Posočju. Sklenilo je tudi, da dodeli potresnemu območju 100.000 dinarjev kot prvo pomoč. Vsa pojasnila glede nakazila enodnevnega zaslužka in žiro računa, na katerem se bodo zbirali prispevki, bo dal operativni štab za urejanje položaja na potresnem območju in jih bodo objavila sredstva množičnega obveščanja. Mladina bo pomagala Sicer pa pomoč za Tolmince in prebivalce Goriškega prihaja od vsepovsod iz domovine in tujine. Mar-les iz Maribora je daroval štiri montažne hiše za vas Podbelo. Izdatno pomoč za vas Breginj je dal Inštitut Jožef Štefan iz Ljubljane. Predsednik koroške gospodarske zbornice iz Celovca je včeraj izročil slovenski gospodarski zbornici 100 tisoč šilingov kot pomoč prizadetim Tolmin-cem. Devetdeset šolarjev, doma iz krajev, ki jih je potres najbolj prizadel, je včeraj odpotovalo na Češkoslovaško, kjer bodo 14 dni gostje tamkajšnjih sindikatov. Pomoč so poslali tudi republiški dobori RK iz vseh sosednjih republik in pokrajin in tudi posamezne delovne organiza- Gorenjska se pripravlja na sprejem Po vseh občinskih konferencah socialistične zveze na Gorenjskem se v teh dneh pripravljajo na sprejem Vlaka bratstva in enotnosti, ki bo 5. junija iz Srbije prispel v Slovenijo. Z vlakom bodo prispeli na tridnevni obisk prebivalci raznih občin iz Srbije, ki so med vojno sprejeli naše izseljence. Po še nepopolnih podatkih kaže, da bo Gorenjsko obiskalo okrog 120 prebivalcev iz Srbije. V nekatere občine pa bodo prišle z vlakom tudi delegacije mest, s katerimi so gorenjske občine navezale prijateljske stike ali se pobratile. Pb sedanjem programu bo Vlak bratstva in enotnosti prispel na Gorenjsko 5. junija okrog 15. ure popoldne, ko naj bi bil na kranjski železniški postaji svečan sprejem in pozdrav gostov. Iz Kranja se bodo potem nekateri odpeljali naprej v radovljiško in jeseniško občino ter v tržiško in škofjeloško. Nekaj gostov pa bo ostalo v Kranju, ki bodo tri dni prebivali pri kranjskih družinah. Med tridnevnim obiskom pa je potem predvideno še skupno srečanje tako gostov kot gostiteljev. To srečanje bo 7. junija v Vratih. Gostje iz Srbije, ki bodo tri dni v kranjski občini, si bodo ogledali tudi eno od kranjskih delovnih organizacij. Posebne programe pa pripravljajo tudi v drugih občinah. A. Z. Nov uspeh Gorenjske predilnice ŠKOFJA LOKA - Danes ob 12. uri bodo v Gorenjski predilnici na Trati pri Škofji Loki slovesno odprli prenovljene prostore bombažne predilnice. To pomeni, da je kolektiv znane škofjeloške tovarne dosegel še en velik delovni uspeh. Na svečanosti ob otvoritvi bo imel slavnostni govor član zveznega izvršnega sveta in zvezni sekretar za pravosodje in občo upravo Ivan Franko-Iztok. Po začetku obratovanja si bodo gostje ogledali prostore tovarne. -jg cije. To je le nekaj paberkov iz zapisnika o pomoči v zadnjih dneh. Zveza socialistične mladine pa bo v Posočju organizirala zvezno mladinsko delovno akcijo. Več kot 1000 mladincev in mladink iz vse Jugoslavije bo prijelo za kramp in lopato, da bodo pomagali odstranjevati ruševine, v naslednjih letih pa naj bi s svojim delom prispevali delež k hitrejšemu razvoju Tolminske. Pomagali bodo obnavljati hiše, graditi nove, urejevali bodo ceste, vodovode, kanalizacijo in druge objekte. Mladinske delovne brigade bodo delale vsako leto od junija do septembra. Pomoč z Gorenjske Na Jesenicah so delovni kolektivi in posamezniki, organizacije in društva po podatkih službe družbenega knjigovodstva do 19. maja nakazali za 288.600 dinarjev denarne pomoči. Poleg tega so nekateri delovni kolektivi poslali pomoč tudi v materialu. Pri občinskem sindikalnem svetu menijo, da je skupna vrednost pomoči do omenjenega datuma že presegla 450.000 dinarjev. V zadnjih dveh dneh pa so pomoč nakazali: Odbor ZZB NOV Plavž 1000 dinarjev. Kroj Jesenice — 1000 dinarjev iz sklada skupne porabe, 1000 dinarjev OOS in 1350 dinarjev delavci, Postaja mejne milice Rateče 2010 dinarjev, Železarski izobraževalni center 1 prikolico, Tobak Jesenice enodnevni zaslužek, KS Plavž 10.000 dinarjev, Posebna osnovna šola enodnevni zaslužek, kolektiv občinske uprave 1 prikolico, Osnovna šola Kranjska gora 1 prikolico, Partizan Jesenice 1000 dinarjev, Bolnica Jesenice 20.000 dinarjev iz sklada skupne porabe, Osnovna šola Prežihov Voranc — 1000 dinarjev OOS in enodnevni zaslužek — poslali pa bodo še celotni izkupiček od majske akcije zbiranja papirja. Delavci pravobranilstva pa so zbrali 450 dinarjev. Nadaljevanje na 16. strani iy@ IV. SEJEM OPREME IN SREDSTEV CIVILNE ZAŠČITE V KRANJU OD 1. DO 6. JUNIJA 1976 Naroč ni k: Tokrat bo zadnji nosilec kmet Štafetno palico s čestitkami in pozdravi mladine in narodov Jugoslavije bo predsedniku Titu na osrednji slovesnosti ob dnevu mladosti izročil 25-letni kmetovalec Milivo-je Maričič iz Selevca pri Smederevski Palanki. Oživljena dejavnost Položaj na fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo se je od lanskoletne 15. seje predsedstva CK ZKS, ko je ta ustanova doživela upravičeno kritiko, občutno izboljšal. Oživela je politična dejavnost tako predavateljskega kadra kot študentov, predvsem pa se je povečala aktivnost dela organizacije ZK, ki se je v večji meri posvetila urejanju razmer na fakulteti. To je ocena seje IK predsedstva CK ZKS. Veliko več kmetovalcev Na sejmu kmetijske mehanizacije in opreme, ki je v Novem Sadu, je opaziti vedno več kmetovalcev, ki trkajo na vrata predstavništev posameznih proizvajalcev kmetijske opreme in zahtevajo informacije o novih strojih. Pogosto se tudi upravičeno pritožujejo na račun novosti. Stroji, ki so razstavljeni, večkrat ne zaidejo v trgovine. Če pa tam so, so kreditni pogoji zelo neugodni. Marine na Kosovu Predsednik predsedstva SAP Kosova Džavid Nimani je sprejel predsednika IS skupščine SRS Andreja Ma-rinca, ki se je ta teden dva dni mudil v tej pokrajini. S predstavniki kosovskega gospodarstva se je naš predsednik pogovarjal o boljšem sodelovanju. Priprave na konferenco Pod predsedstvom dr. Antona Vratuše je bila pred nekaj onevi seja koordinacijskega odbora ZIS za priprave na bližnjo svetovno konferenco o zaposlovanju. Na seji so govorili o zaposlovanju, delitvi dohodka, družbenem napredku in mednarodni delitvi dela. Svetovna konferenca o zaposlovanju bo od 4. do 17. junija v Ženevi. Umrl dr. Stojan Pribičevič Jugoslovani v Ameriki so z iskreno žalostjo sprejeli vest, da je umrl znani ameriški časnikar in publicist našega rodu in prvi ameriški vojni dopisnik iz vrhovnega štaba NOV in POJ dr. Stojan Pri bičević. Umrl je v New Yorku po dolgi in hudi bolezni star 70 let. Pribičevič je bil urednik časopisa Fortune in dopisnik Tirna in Lifa med drugo svetovno vojno. Pribičevič je bil prvi, ki je v ameriškem tisku prikazal resnico o NOB. Srečanje partizanskih tiskarjev Nekdanji partizanski tiskarji tiskarn Triglav, Goteniš-ki Snežnik, Urška, Partizanka in Tone Tomšič, ki so tiskali zadnje partizanske številke Poročevalca in Pravice, so se v soboto zbrali na Rogu. Srečanja se je udeležilo več kot sto nekdanjih tiskarjev, ki so prišli iz Ljubljane, Maribora, Celja, Kočevja in iz drugih krajev Dolenjske. Mnogi so se po maju 1945, ko je izšla zadnja številka partizanskega Poročevalca, v soboto prvič videli. Jesenice V torek, 25. maja, bo na Jesenicah skupna seja komiteja občinske konference ZKS in predsedstva občinske konference SZDL Jesenice. Razpravljali bodo o uresničevanju družbene samozaščite v občini Jesenice in se dogovorili o nadaljnjih akcijah na tem področju. D. S. Kranj Pri komiteju občinske konference zveze komunistov Kranj se je v sredo sestala skupina za pripravo seje občinske konference zveze komunistov o samoupravnem planiranju. Člani skupine so razpravljali o pripravi gradiva za sejo. V sredo popoldne pa se je v Kranju sestal na deseti redni seji tudi medobčinski svet ZK za Gorenjsko. Ocenili so vsebino delovanja aktivov komunistov neposrednih proizvajalcev in aktivnost medobčinskega sveta zveze komunistov v razpravi o osnutku zakona o združenem delu. Na dnevnem redu je bila tudi razprava o izvajanju programa poravnave obveznosti med uporabniki družbenih sredstev na Gorenjskem. A. 2. Radovljica Na podlagi sklepa predsedstva občinske konference socialistične zveze Radovljica je bila včeraj popoldne v Radovljici druga seja občinske konference socialistične zveze. Delegati so razpravljali o delu predsedstva občinske konference socialistične zveze v minulem letu in o programu aktivnosti konference za letos. Na dnevnem redu je bila še razprava o položaju kulture v občini in o uresničitvi finančnega načrta občinske konference za minulo leto ter predloga za letos. V torek, 18. maja, je bila v družbenih prostorih v Begunjah 14. redna seja turističnega društva Begunje. Pogovorili so se o akciji Očistimo naš kraj. V sredo popoldne se je sestalo predsedstvo občinske konference ZSMS Radovljica. Razpravljali so o podelitvi priznanj mladim družbenopolitičnim delavcem in mentorjem v .občini in o pripravi osrednje proslave ob dnevu mladosti v Kropi. Pogovorili pa so se tudi o pripravi občinske volilne konference, ki bo oktobra, in o programu sprejemanja prostovoljcev v partizanske enote. Včeraj je bilo v Radovljici posvetovanje o pripravi akcije za vpis posojila za ceste. Posvetovanja so se udeležili predsedniki komisij, ki delujejo na 175 vpisnih mestih v občini. A. 2. Škofja Loka V ponedeljek, 24. maja, ob 13. uri, bo v Skofji Loki seja predsedstva občinske konference SZDL Škofja Loka. Člani predsedstva bodo pregledali sklepe zadnje seje, poslušali poročila o pripravi javnih razprav o preobrazbi srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje, pripravi razprav o zakonu o združenem delu ter vpisu posojila za gradnjo cestnega omrežja v SR Sloveniji, poročilo o razpravah o osnutku družbenega dogovora o družbeni samozaščiti, razpravljali o predlaganih kandidatih za sodnike porotnike pri občinskem sodišču ter spregovorili o pripravah na referendum v krajevni skupnosti Škofja Loka. -jg Tržič V soboto, 15. maja, so slušatelji politične šole pri komiteju občinske konference ZKS Tržič obiskali divizijo Boris Kidrič v Postojni, kjer jih je sprejel komandant generalmajor Stevan Mirkovič in jih seznanil z vlogo JLA na Postojnskem. Tržičani so se nato seznanili s političnim delom v JLA, delom ZK in Zveze socialistične mladine ter svobodnimi aktivnostmi vojakov ter pomenom Doma JLA. V diviziji sprejmejo letno v ZK okrog 1000 mladih, organizacija ZSMS pa zajema 90 odstotkov vseh mladih. Posebej pomembno je dobro sodelovanje pripadnikov JLA z občani in delovnimi ljudmi postojnske občine. Tržičani so med obiskom predstavili Postojnčanom svojo občino, obiskali Postojnsko jamo in se z gostitelji dogovorili za še tesnejše sodelovanje. Obisk je veliko prispeval k izobraževanju slušateljev politične šole pri tržiški konferenci ZKS. M. Krsnik Včeraj je bila v Tržiču 7. redna seja presedstva občinske konference SZDL. Na seji so razpravljali o prehodu na celodnevni pouk na osnovni šoli Kokrškega odreda v Križan, o organizaciji javnih razprav o preobrazbi srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje in o družbenem dogovoru o družbeni samozaščiti.Predsedstvo je razpravljalo tudi o uresničevanju ustavne vloge samoupravnih interesnih skupnostih in o poteku akcije za razpis posojila za ceste v tržiški občini. -jk Vso pozornost aktivom komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev Kako obogatiti delo in sprostiti še večjo iniciativo aktivov, kako vključiti v aktive več žena in mladine — to je bilo nekaj najvažnejših vprašanj, ki jih je postavil sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Ludvik Kejžar Kranj, 19. maja — Na 10. redni seji medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko je bila glavna tema razprave ocena vsebine delovanja aktivov komunistov neposrednih proizvajalcev, ki jo je podal sekretar Ludvik Kejžar Naj povzamemo nekaj njegovih ugotovitev: Od leta 1973, ko so bili ustanovljeni, so aktivi opravili pomembne naloge, posebno kadar so se angažirali za reševanje problematike, ki zadeva delavce same. »Nujno je, da prek aktivov pridejo do izraza interesi delavskega razreda in ne samo komunistov,« je posebej poudaril Ludvik Kejžar. Kritično pa je pripomnil, da kljub uspehom aktivi (po večini) še vedno nimajo zadostnega vpliva na odpravo pogostega forum-skega dela tako v ZK kot tudi v sindikatu, in vse premajhen je še vpliv aktiva na ostale proizvajalce — ne-komuniste. Aktivi in njihovi sekretariati morajo razviti še večjo samoiniciativnost, ki naj se razširi na vse sfere združenega dela, torej tudi na delo občinskih organov, SIS, dalje krajevnih skupnosti, predvsem pa na temeljito obravnavo dela, odnosov in poslovanja svoje OZD. »Pretok informacij od občinskih komitejev do aktivov in osnovnih organizacij ZK ter obratno mora postati stalni sistem našega dela, za kar so še posebej odgovorni sekretarji občinskih komitejev,« je bila zahteva sekretarja Kejžarja. In kdo so lahko člani aktiva? Samo delavci v neposredni proizvodnji — komunisti, ki ne zasedajo nobenega vodilnega ali vodstvenega delovnega mesta. Zato je politično usposabljanje članov aktiva ena izmed pomembnih nalog članov samih, pa tudi osnovnih organizacij ZK tef Občinski* 'krimltejeV! Posebno se je treba angažirati pri pripravi sestankov aktiva, pri čemer morajo pripraviti gradivo k dnevnemu redu vsi, ki jih aktiv določi — skupne službe OZD, OK, SIS pa tudi izvršni svet občine, kadar aktiv obravnava problematiko z njegovega področja. Aktiv komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev sicer ni noben vzporeden organ osnovni organizaciji ZK, vendar pa je močna transmisija v pretakanju interesov in vplivov delavcev in tako delavskega razreda na delo celotne zveze komunistov, ki mora skrbeti in zasledovati uresničevanje interesov delavskega razreda. OD BESED K DEJANJEM Tudi ob obravnavi osnutka zakona o združenem delu se morajo komunisti močno angažirati, zaradi istočasnega razreševanja notranjih odnosov v OZD oz. sredini, kjer delajo. Nobenih referatov več, delavci vsake TOZD naj ocenijo stanje organiziranosti, poslovno usmeritev, proučijo naj lastne (tudi) integracijske probleme, kajti zakon o združenem delu še kako terja povezovanje OZD v celotnem procesu združenega dela. Torej mora biti celoten pristop obravnave zakona: konkretna TOZD, konkretna problematika in konkretne rešitve! Posvet sekretarjev oz. 10. seja je ugotovila, da Vodstvene strukture vse premalo kritično vodijo politiko svojih OZD, zato bodo še posebej obravnavane nekatere OZD, ki že ieto in več obljubljajo medsebojne integracije, rezultatov pa ni od nikoder (GG, cestna podjetja, trgovska podjetja ipd.). I. S. čas* sova Kroivj industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Temeljna organizacija združenega dela Izobraževalni center Industrije gumij< vih, usnjenih in kemičnih izdelkov SAV, KRANJ razpisuje za šolsko leto 1976/77: I. vpis v redne šole, in to: a) v POKLICNO GUMARSKO ŠOLO 30 učencev (tudi dekleta! b) v POKLICNE ŠOLE DRUGIH STROK 24 učencev (tudi dekleta! (ključavničarje, obratne elektrikarje, rezkalce, strugarje, brusilce orodjarje, graverje) VPISNI POGOJI: a) za poklicno gumarsko šolo: • končanih 8 razredov osnovne šole, lahko brez ocene iz tujega j« zika, • uspešno opravljen test ročnih spretnosti, • zdravniški pregled v ambulanti SAVA, • starost do 18 let. b) za poklicne šole drugih strok: • končanih 8 razredov osnovne šole, • uspešno opravljen psihološki test, • zdravniški pregled v ambulanti SAVA, • starost do 18 let. ZA SPREJEM V ŠOLO PREDLOŽITE: — prošnjo za sprejem, — zadnje šolsko spričevalo, — prošnjo za sprejem v dijaški dom (oddaljeni učenci), — izjavo staršev, da bo učenec ostal v delovnem razmerju toliko kolikor bo trajalo šolanje. UGODNOSTI V ČASU ŠOLANJA: — mesečna nagrada, ki je odvisna od učnega uspeha (1. razred od 800 do 1100 dinarjev), — povračilo prevoznih stroškov nad 40 din, če se učenec vozi v šolo, — delovna obleka in čevlji, — topel obrok (malica), — regres za dopust, — učni pripomočki (skripta) za strokovne predmete. Učencem v dijaškem domu pa delovna organizacija prispeva še pol*1 vico stroškov za vzdrževanje v domu. PO ŠOLANJU ... Učenci, ki pokažejo posebno prizadevnost v šoli, se lahko vključijo nadaljnje šolanje in v tem času dobivajo pomoč v obliki nagrade *f štipendije. Učenci, ki se po končani poklicni šoli zaposlijo, se po določeni praFi lahko vključijo v šole za zaposlene, in to v skladu s potrebami delov!1' organizacije. ROK PRIJAVE: Rok prijave je 20. junij 1976 na naslov: IZOBRAŽEVALNI CENTE« SAVA KRANJ, Kranj, Medetova ulica 1. II. štipendije: 2 štipendiji na fakulteti za strojništvo, 1 štipendijo na fakulteti za elektrotehniko, 2 štipendiji na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, oddelek za mijsko tehnologijo, 3 štipendije na ekonomski fakulteti, 1 štipendijo na visoki ekonomsko-komercialni šoli, 1 štipendijo na pravni fakulteti, 2 štipendiji na fakulteti za strojništvo, I. stopnja, 1 štipendijo na višji tehniški varnostni šoli, 1 štipendijo na visoki ekonomsko-komercialni šoli, I. stopnja, finanČA« smer, 4 štipendije na srednji tehnični šoli, strojni oddelek, 2 štipendiji na srednji tehnični šoli, elektro oddelek (šibki tok) 3 tipendije na srednji tehnični šoli, kemijski oddelek, 1 štipendijo na srednji gradbeni šoli, 3 štipendije na srednji ekonomski šoli, 3 štipendije na upravno administrativni šoli, 5 štipendij na administrativni šoli. Višine štipendij so odvisne od učnega uspeha in socialnega sta nja kandidata in so v skladu s samoupravnim sporazumom ( štipendiranju učencev in študentov. Kandidati morajo pismeni prošnji priložiti še življenjepis, fotokopij! zadnjega šolskega spričevala ali potrdilo o opravljenih izpitih, potrdi' o premoženjskem stanju in poprečnih dohodkih staršev za leto 1975. Prošnjo in dokumente naj kandidati pošljejo najkasneje do 3 junija 1976 na naslov: Izobraževalni center SAVA KRAN1 Kranj, Medetova ulica 1. Razpisna komisija za imenovanje individua nega poslovodnega organa podjetja za pro# vodnjo ženske konfekcije Gorenjska oblačila Kranj, Cesta JLA 24 a n.sol.o. razpisuje delovno mesto direktorja delovne organizacije Pogoji: — visoka, višja ali srednja izobrazba tekstilne, ekonomske ali orgsi zacijske smeri, — znanje dveh tujih jezikov, — 10, 8 oz. 5 let praktičnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih — moralnoetična neoporečnost in družbenopolitična angažiranost. Kandidati morajo poleg prošnje s kratkim življenjepisom in opisom & sedanjih zaposlitev predložiti tudi potrdilo o nekaznovanju. (< Rok za prijavo je 20 dni od dneva objave. ' Kandidati naj svoje vloge pošljejo na splošno-kadrovsko slu** podjetja z oznako »za razpisno komisijo« PREDSEDNIK LJUDSKE REPUBLIKANSKE STRANKE TURČIJE NA GORENJSKEM — Na povabilo zvezne konference SZDL Jugoslavije je v dneh na obisku v naši državi delegacija ljudske republikanske stranke ^určij€ pod vodstvom predsednika stranke Bulenta Ecevita. Gostje so bili sredo, 19. maja, na obisku v Sloveniji. Dopoldne so se v republiški *°nferenci SZDL Slovenije pogovarjali s predsednikom republiške konference Mitjo Ribičičem in njegovimi sodelavci, popoldne pa so obiskali Gorenjsko. Obiskali so tovarno Elan v Begunjah, kjer jih je pozdravil predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Janez Vari s predstavniki radovljiške občine. Po ogledu nekaterih proizvodnih obratov so se Pogovarjali z vodstvom tovarne in predstavniki samoupravnih organov 0 proizvodnji in samoupravljanju. Potem pa so se pogovora udeležili tudi Nekateri predstavniki organizacij in temeljnih organizacij združenega dela občine. Predsednik ljudske republikanske stranke Turčije jim je govoril Predvsem o usmeritvi in programu stranke ter o ekonomsko-političnih Problemih sodobne Turčije. Zvečer pa so gostom v osnovni šoli v Radovljici Pripravili krajši kulturni program, v katerem so nastopili komorni moški Pevski zbor A. T. Linhart iz Radovljice pod vodstvom Slavka Boleta, folklor- skupina KUD Veriga Lesce in harmonikarski orkester glasbene šole "udovljicapod vodstovm Jožeta Ažmana. — A. Ž. — Foto: F. Perdan dogovorimo se PROIZVODNJA POD NACRTOM JESENICE - V ponedeljek, 24. maja, bodo na Jesenicah seje vseh treh zborov skupščine občine. Na sejah bodo ocenili gospodarska gibanja v prvih mesecih letošnjega leta, potrdili zazidalni načrt za Log v Kranjski gori, zazidalni nacrt za Plavski travnik ter zazidalni načrt za srednjo medicinsko šolo na Jesenicah, razpravljali o predlogu odloka o amortizaciji stanovanjskih his in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah na območju občine, o predlogu sklepa o potrditvi zaključnega računa davkov občanov občine za leto 1976, o predlogu dogovora o ustanovitvi, nalogah in položaju ter vlogi informacijsko-dokumentacijskega centra v delegatskem sistemu v občini, o poročilu gradbenega odbora o izgradnji žal na Blejski Dobravi ter o nekaterih drugih vprašanjih. O gospodarstvu občine v prvih treh mesecih letošnjega leta je razpravljal že izvrsni svet skupsOine občine in ugotovil, da v jeseniški občini proizvodnja ni v skladu z resolucijo o družbeno-ekonomski politiki in razvoju SRS ter neposrednih nalogah v letu 1976 in družbenim načrtom občine Jesenice. Izvrsni svet je opozoril organizacije združenega dela v občini, da iščejo trajnejše rešitve iz neustrezne gospodarske situacije, ker občasne rešitve ne bi prispevale k stabilizaciji gospodar-?tv"- ZaPoslovanje je v prvih treh mesecih pod planskimi predvidevanji in bo v pri-noanje potrebno rast zaposlovanja uskladiti z rastjo proizvodnje. Izvoz je nad planom, medtem koje uvoz pod njim. Taksno stanje je predvsem v jeseniški Železarni ter v Iskri na Blejski Dobravi. Osebni dohodki se v prvih treh mesecih letošnjega leta niso uskladili z rastjo družbenega proizvoda. Izvrsni svet je zato opozoril vse delovne organizacije, da se ravnajo po določilih resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SRS ter neposrednih nalogah v letu 1976 in družbenem načrtu občine D. S. SEJA DVEH ZBOROV KRANJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE Na skupni seji se bosta v ponedeljek, 24. maja, popoldne sestala družbenopolitični zbor in zbor združenega dela kranjske občinske skupščine. Delegati obeh zborov bodo ocenili gospodarska gibanja v prvih mesecih tega leta v Sloveniji in razpravljali o poročilu o gospodarjenju v kranjski občini v minulem letu. GOSPODARJENJE LANI Za gospodarska gibanja v minulem letu v kranjski občini je značilna živahna rast industrijske proizvodnje kljub poslabšanim proizvodnim pogojem. Zaradi slabih pogojev pa kranjsko gospodarstvo lani tudi ni doseglo taksnih finančnih rezultatov, ki bi jih lahko glede na povečano industrijsko proizvodnjo. Precej pa so vplivale na manj ugodne finančne kazalce tudi povečane zaloge gotovih izdelkov. Zanimivo pa je, da se je zunanjetrgovinska bilanca delovnih organizacij v minulem letu tudi izboljšala, vendar pa razmerje med uvozom in izvozom se vedno ne ustreza. Poslabšala pa se je lani likvidnost delovnih organizacij. Na to so vplivale predvsem povečane zaloge gotovih izdelkov. Zaradi pomanjkanja obratnih sredstev so narasli tudi kratkoročni krediti. Le-ti pa so se bolj poslabšali finančni rezultat. Nedvomno je prav, da delegati na podlagi taksnih ocen in ugotovitev spregovorijo tudi o nekaterih letošnjih podatkih o poslovanju. Posebno delegati zbora združenega dela občinske skupščine bi se morali pred sejo temeljito seznaniti v svojih temeljnih organizacijah oziroma organizacijah združenega dela z rezultati poslovanja v prvih treh mesecih. Ti izračuni so že gotovi in lahko marsikaj povedo. Razprava o tem na seji obeh zborov pa bi lahko prispevala k izoblikovanju objekti vnej-•e in celovitejše slike o trenutnem položaju gospodarstva v občini in o morebitnem sprejemu ustreznih stališč. Prireditev v Retečah Osnovna organizacija ZSMS Re-pripravlja jutri, 22. maja, ob jjj • uri v kulturnem domu v Retečah •j, 5r°s|avo v počastitev dneva mla-°sti. Prireditev bo potekala pod ge-j Naj bo poln naš praznik mla programu fi ??ska mladina, *K K1orna tamburaški orkester Bisernica. Med programom bo teklo kviz tekmovanje med ekipo Godešiča in Reteč. Tekmovalci bodo odgovarjali na vprašanja: Kaj veš o domačem kraju, Kaj veš o Ivanu Cankarju in Kaj veš o zgodovini NOB. Po proslavi bo zabava s plesom. r. R. bo sodelovala recitatorji ih fol-skupina Sava iz Kranja ter Vojaki v gosteh pri Kamničanih V okviru prieditev v počastitev ?eseca mladosti so kamniški mladci pretekli teden pripravili srenje mladih Kamničanov z vojaki 2 Rarniziie Staneta Žagarja iz Kra- nja. Pomerili so se v več športnih panogah. V odbojki in šahu so zmagali Kamničani, v nogometu in namiznem tenisu pa mladinci iz garnizije Staneta Žagarja iz Kranja. -lb *p nedeljo, 23. maja, ob 14. uri bo na Bregu ob Savi večja proslava ob ®\ tjfvzemu novega gasilskega avtomobila. Hkrati bodo pripravili tudi prak-jj.*1'prikaz gašenja z ročnimi gasilnimi aparati, prikazali bodo šolski tridel-*0 nPPad ženske desetine ter preizkusili delovanje vseh operacij sodobnega t, fo*ttskega avtomobila iz delovne organizacije SAVA, kije tudi pokrovitelj °slave. — Na sliki: dekleta iz ženske gasilske desetine v Savi , , Orientacijski pohod Kranj — Občinski odbor Zveze vojaških rezervnih starešin in občinska konferenca ZSMS pripravljata občinsko orientacijsko - patruljno tekmovanje, ki bo v soboto, 22. maja, dopoldne v Preddvoru. Tekmovanje bo potekalo v počastitev rojstnega dne maršala Tita in dneva mladosti. Tekmovanja bodo v naslednjih disciplinah: poznavanje zgodovine NOB na Gorenjskem, pohod na 5 km, hoja po azimutu z opazovanjem terena, metanje ročne bombe, prvi pomoči in streljanju z malokali-brsko puško. Zborno mesto za vse tekmovalce bo ob 8.30 pred osnovno šolo Matije Valjavca v Preddvoru. -lb Proslava na Golniku Osnovna organizacija ZSMS Golnik in osnovna organizacija sindikata golniške bolnice pripravljata v nedeljo, 23. maja, proslavo v počastitev dneva mladosti. Proslava bo združena z zaključkom sindikalnih iger delavcev bolnice. Dopoldne bodo mladi in delavci bolnice odšli na izlet na Kriško goro. Po povratku, približno ob 13. uri, pa se bodo začele prireditve v golni-škem športnem parku. Najprej bodo podelili diplome najboljšim udeležencem sindikalnih iger, potem pa bo proslava. Kulturni program pripravljajo otroci iz golniškega vrtca, Šolarji in mladinci ter folklorna skupina Karavanke. -lb Razpisna komisija upravnih organov skupščine občine Radovljica objavlja delovno mesto šoferja B kategorije za določen čas z nepolnim delovnim časom (20 ur tedensko) Pogoj je dokončana poklicna šola ustrezne smeri.' V poštev pridejo tudi mlajši upokojenci, ki lahko delajo z navedenim delovnim časom. Kandidati naj pismene prijave z dokazilom o izpolnjevanju pogojev vložijo v 15 dneh po objavi na naslov: Razpisna komisija upravnih organov skupščine občine Radovljica. Referendum v Kropi Kropa — Zaradi tehničnih in nekaterih drugih težav so prvotno napovedani referendum o samoprispevku za nedeljo, 16. maja, morali odpovedati. Tako se bodo prebivalci krajevne skupnosti Kropa v radovljiški občini odločali o samoprispevku v nedeljo, 23. maja. Kot smo že pisali, nameravajo s samoprispevkom zbrati del denarja za izgradnjo mrliške vežice, za ureditev naprave za drugi televizijski program, za asfaltiranje cest na Stočju in na Brezovici in za izgradnjo športnega igrišča. Samoprispevek bi trajal pet let, prebivalci pa bi plačevali po en odstotek od različnih dohodkov. Oproščeni pa bi bili samoprispevka tisti, za katere to določa zakon. Će bo referendum uspel, bodo tako v petih letih zbrali del denarja za uresničitev programa, katerega vrednost znaša 1,7 milijona dinarjev. Na nedeljskem referendumu bodo občani glasovali v dveh krajih, in sicer v Kropi in na Brezovici. C. Rozman Širijo cesto Kranj — Občinska konferenca ZSMS je letos pripravila več delovnih akcij. Ena je bila preteklo soboto in nedeljo na Šenturski gori. Mladi so širili in čistili cesto med Sentursko goro in Lenartom na Rebri. Akcije se je udeležilo 28 kandidatov za brigadirje na republiških in 'zveznih delovnih akcijah ter 7 mladincev s Šenturske gore in iz Cerkelj. Delali so 18 ur in so očistili 1,5 km ceste. 2e pred tem so mladi delali na Joštu. Pripravili so prostor za prvomajsko proslavo, ki jo je organiziral občinski sindikalni svet. Jutri in pojutrišnjem pa se bodo ponovno zbrali na Šenturski gori. Če bodo pri občinski skupščini in pri krajevni skupnosti uspeli zbrati potreben denar, mladi načrtujejo Štirinajstdnevno akcijo pri urejanju ceste na Sentursko goro. -lb ti \ ^ 6 **> » t A /O ljubljanska banka podružnica Kranj obvešča občane, da bo s 1 junijem veljal v poslovalnih enotah Železniki Žiri Gorenja vas nov delovni čas za stranke, in sicer: ponedeljek, torek od 12. do 18. ure sreda od 6.30 do 18. ure četrtek, petek od 6.30 do 12. ure Obisk krvodajalcev iz Doberdoba V soboto, 15. maja, se je 50 krvodajalcev in članov ZB iz Doberdoba na izletu po Gorenjski ustavilo tudi v Kranju, kjer so jih sprejeli in pozdravili predstavniki občinskega odbora Rdečega križa Kranj in občinske zveze ZB NOV Kranj. Gostom iz Doberdoba, občine, ki ima 1380 Zahvala za pomoč V občini Škofja Loka so v dneh od 4. do 8. aprila 1975 hudi nalivi in neurja povzročili veliko materialno škodo nekaterim krajem in občanom na komunalnih, tovarniških in stanovanjskih objektih. Za pomoč prizadetim je OK SZDL organizirala solidarnostno pomoč v obliki enodnevnega zaslužka zaposlenih delovnih ljudi v občini. Akciji so se odzvali vsi delovni ljudje in so prispevali 1,896.615,15 din. Poleg tega se je solidarnostni akciji odzvalo od 230 zasebnih obrtnikov tudi 127, ki so prispevali 21.901,80 din. 2e med potekom solidarnostne akcije so posamezniki, krajevne skupnosti ter delovne organizacije, ki so prejeli solidarnostno pomoč, izrekali ustne in pismene zahvale delovnim ljudjem, ki so prispevali pomoč. Ob koncu marca letos pa je bila akcija zaključena. Predsedstvo OK SZDL je na svoji seji 12. aprila sprejelo sklep, da se javno zahvali vsem delovnim ljudem v občini Škofja Loka, ki so pomagali prizadetim. OK SZDL Škofja Loka se zahvaljuje vsem delovnim ljudem občine Škofja Loka in skupščini občine za prispevano denarno pomoč vsem prizadetim ob lanski spomladanski povodnji. prebivalcev, od tega je kar 4 odstotke krvodajalcev, kar je izredna številka za severovzhodno Italijo, so kranjski gostitelji razkazali več mestnih znamenitosti: najprej so se ustavili na Trgu revolucije, ogledali so si Prešernovo hišo in pa Gorenjski muzej, kjer so se še posebej ustavili na stalni razstavi Slovenska žena v revoluciji. Gostje iz Doberdoba so nato obiskali grobišča talcev v Dragi pri Begunjah, kjer so položili venec, nato pa so si ogledali Še Muzej v Begunjah. Od tu so nadaljevali pot proti Bledu, proti večeru pa so s» spet vrnili v Kranj, kjer so imeli za ključni večer v domu ZZB. V spomir na obisk v Kranju so Doberdobčan izročili kranjskim krvodajalcem spominsko plaketo. L. M. Mladi bodo očistili kanjon Kokre Kranj — Osnovna organizacija ZSMS Center pripravlja jutri delovno akcijo. Člani osnovne organizacije bodo očistili kanjon Kokre. Omenjena delovna akcija je le ena od očiščevalnih akcij, ki jih pripravlja in jih je že tudi izvedla kranjska mladina. lb Minilo je 33 let Pretekli četrtek, 13. maja, je minilo 33 let, ko so Nemci v Bitnjah pri Bohinjski Bistrici ustrelili devet talcev. Pripeljali so jih iz zloglasnih begunjskih zaporov in jih ustrelili v povračilo za likvidirano nemško učiteljico, ki je učila v Bohinju. Ustreljeni so bili Milan Gašperlin, Anton Jazbec, Ivan Jerman, Rafael Kon-cilija, Anton Mežek, Aleksander Oblak, Maksimiljan Sterlič, Simon Zima in Anton Zupančič. V spomin na ta tragični dogodek je danes v Bitnjah spominsko obeležje. J. A Komisija za razpis delovnih mest pri hotelu Grajski dvor Radovljica p.o., Radovljica, Kranjska ul. 2 razpisuje na podlagi 51. in 56. člena statuta ter 19. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu naslednji vodilni delovni mesti: 1. direktorja 2. glavnega računovodje Za delovno mesto pod tč. 1. morajo kandidati izpolnjevati v skladu z 51. čl. statuta delovne organizacije naslednje pogoje: 1. da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, 2. da ima najmanj višjo oziroma srednjo strokovno izobrazbo in vsaj 5 let prakse v gostinski ali komercialni stroki, 3. visoko kvalificiran gostinski delavec z najmanj 10-letno prakso v stroki, od tega 5 let na vodilnih delovnih mestih, 4. znanje enega tujega jezika, 5. da je moralno in politično neoporečen, 6. da je predložil program razvoja podjetja. Za delovno mesto pod tč. 2. morajo kandidati izpolnjevati v skladu s 56. čl. statuta delovne organizacije naslednje pogoje: 1. da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, 2. da ima višjo izobrazbo ekonomske smeri in 10 let delovne prakse v računovodstvu ali ima srednjo ekonomsko šolo in 15 let delovne prakse v računovodstvu gostinstva, 3. da je moralno in politično neoporečen. Kandidati za razpisani delovni mesti naj pošljejo svojo prošnjo v zaprti kuverti z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev, potrdilo o nekaz-novanju, potrdilo, da niso v kazenskem postopku, življenjepis z opisom dosedanjega službovanja v 15 dneh od dneva objave tega razpisa na naslov: Razpisna komisija hotel Grajski dvor Radovljica, Kranjska ul. 2. Izbira kandidata bo objavljena v 10 dneh po poteku razpisnega roka. Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni. Samoprispevek za boljšo elektriko AERODROM LJUBLJANA-PULA Letališko in turistično podjetje Razpisne komisije delavskih svetov TOZD Brnik, Aerodromska dejavnost, TOZD Vzdrževalno tehnična dejavnost in Delovne skupnosti skupnih služb razpisujejo naslednja prosta vodilna delovna mesta: ZA TOZD BRNIK, AERODROMSKA DEJAVNOST: 1. direktorja TOZD Brnik, Aerodromska dejavnost ZA TOZD VZDRŽEVALNO TEHNIČNA DEJAVNOST: 2. direktorja TOZD Vzdrževalno tehnična dejavnost ZA DELOVNO SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB: 3. direktorja Aeroingeeniringa Za razpisana vodilna delovna mesta se zahteva izpolnjevanje naslednjih pogojev: pod 1.: da ima visoko izobrazbo prometne, pravne, ekonomske, strojne ali elektro smeri, da ima najmanj 5 let prakse v letalstvu, od tega vsaj 3 leta na odgovornih delovnih mestih v prometni dejavnosti da zna angleški jezik, da predloži sprejemljiv program razvoja TOZD pod 2.: da ima visoko izobrazbo prometne, pravne, ekonomske, strojne ali elektro smeri, da ima najmanj 5 let prakse v letalstvu, od tega vsaj 3 leta na odgovornih delovnih mestih, da zna en tuj jezik da predloži sprejemljiv program razvoja TOZD pod 3.: da ima visoko izobrazbo arhitektonske, gradbene ali elektro smeri, da ima najmanj 5 let prakse v letalstvu, bodisi v operativi, projektivi, planiranju in nadzoru investicijskih del, od tega vsaj 3 leta na odgovornih delovnih mestih. Poleg zgoraj navedenih pogojev morajo biti vsi kandidati za vodilna delovna mesta družbenopolitično razgledani in aktivni z moralnimi vrlinami in ustvarjalnim odnosom do samoupravljanja. Odbor za medsebojna razmerja DSSS objavlja prosto delovno mesto 4. računovodje in razpisuje v šolskem letu 1976/77 naslednje Stipendije: 5. 1 na Pravni fakulteti 1 na Višji letalski šoli v Zagrebu 1 na Višji tehniški varnostni šoli 1 na Gasilski srednjetehniški šoli v Zagrebu 1 na Ekonomski srednji šoli ter učna mesta: 6. 4 natakarjev 4 kuharjev 2 prodajalcev 2 električarjev in 2 avtomehanikov Pogoji: pod 4.: da ima visoko izobrazbo ekonomske smeri in 4 leta delovnih izkušenj ali višjo izobrazbo ekonomske smeri in 7 let delovnih izkušenj Za delo na letališču je pogoj tudi dovoljenje po 63. členu Zakona o prehajanju čez državno mejo in gibanju v mejnem pasu. Pri dodeljevanju štipendij bodo imeli prednost študentje in dijaki višjih letnikov z boljšim učnim uspehom in slabšim materialnim položajem. Prošnji za štipendijo (obr. 1,65) morajo kandidati priložiti kratek življenjepis, frekventacijsko potrdilo ali zadnje spričevalo, potrdilo o imovinskem stanju ter potrdilo o dohodkih v družini. Kandidate prosimo, da svoje ponudbe oziroma prošnje z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh od dneva objave razpisa na naslov: Aerodrom Ljubljana-Pula, 64210 Brnik Aerodrom, p.p. 10 z oznakami: pod 1.: Razpisna komisija TOZD Brnik, Aerodromska dejavnost pod 2.: Razpisna komisija TOZD Vzdrževalno tehnična dejavnost pod 3.: Razpisna komisija DSSS pod 4., 5. in 6.: brez oznake »razpisna komisija«. Skrbne priprave za vpis posojila Radovljica — Organizacijske in politične priprave za vpis javnega posojila za ceste v Sloveniji so se začele pred kratkim tudi v radovljiški občini. Na posvetu, ki je bil 14. maja, in so se ga udeležili predsedniki organizacij in konferenc sindikata v občini in predsedniki krajevnih konferenc SZDL, je o akciji govoril predsednik občinske skupščine inž. Polde Pernuš. Akcijo bo v radovljiški občini vodil občinski koordinacijski odbor, v katerem bodo predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij.. Sicer pa so za uresničitev akcije v organizacijah in temeljnih organizacijah združenega dela odgovorni sin- dikati, v krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih pa organizacije socialistične zveze. Po sedanjem programu je v občini predvidenih 175 vpisnih mest, kjer bodo delale posebne komisije. Predvideno je, da bi v radovljiški občini zbrali do konca 1978. leta na ta način okrog 16 milijonov dinarjev. Glede na to, da je v občini zaposlenih prek 11.000 prebivalcev, menijo, da to ne bo težko doseči. Prepričani so, da bodo toliko denarja lahko zbrali in najbrž vsoto celo presegli. Z denarjem, ki bi se ga na podlagi posojila zbralo več, kot je predvideno, bi v občini lahko uredili nekatere ceste. JR Gorenja vas, Poljane, Javorje — V nedeljo, 6. junija, se bo nekaj več kot 450 volilnih upravičencev iz 171 hiš v 18 vaseh s področih krajevnih skupnosti Gorenja vas, Poljane in Javorje na osmih voliščih, le- ta bodo v Srednjem brdu, Volaki, Debenah, Ćabračah, Suši, Dolenji Zetini, na Malanskem vrhu in Gorenjem brdu, odločali o uvedbi krajevnega samoprispevka za zgraditev 10,5 kilometra 20 kilovoltnega dalj-novodnega omrežja ter za postavitev 6 transformatorskih postaj. »Iz sedanje transformatorske postaje v Hotavljah so v vseh osemnajst vasi zdaj napeljani le nizkonapetostni vodi,« mi je dejal predsednik gradbenega odbora za izvedbo elektrifikacije Alojz Štremfelj. »Nekatere hiše pa so od transformatorske postaje oddaljene tudi več kilometrov. In tudi poraba električne energije se iz leta v leto veča. Zato zaradi prehudih obremenitev često prihaja do hudih okvar na gospodinjskih in drugih strojih. Nemalokrat pa pride celo do izpada električne energije. Kmetje iz Zetine in Brd se morajo, denimo, celo dogovarjati kdaj ima kdo od njih lahko vključene električne stroje. Dva stroja namreč na tem področju naenkrat nikakor ne moreta biti vključena. Zato je popolnoma razumljiva dolgoletna želja prebivalcev osemnajstih vasi, da bi tudi oni enkrat dobili boljšo elektriko. Kot kaže se jim bo zdaj ta želja uresničila. Seveda je vse to odvisno od izida referenduma. Kajti sama krajevna skupnost za. rešitev tega problema nima dovolj denarja.« Predstavniki krajevnih skupnosti in predstavniki vasi s tega področja Poljanske doline so se o »boljši Osem pomembnih objektov Skorja Loka — Prebivalci štiriindvajsetih naselij s področja krajevne skupnosti Škofja Loka se bodo v nedeljo, 30. maja, na referendumu odločali o uvedbi krajevnega samoprispevka. Z zbranim denarjem nameravamo zgraditi osem izredno pomembnih objektov, so dejali novinarjem na sredini tiskovni konferenci predstavniki škofjeloške krajevne skupnosti. Televizijski pretvornik in prepotrebna tržnica naj bi bila zgrajena še letos, športni center v Škofji Loki, športni stadion na Trati, vrtec v Podlubniku, kulturni dom v Škofji Loki ter družbeni center v kraju pa v prihodnjih letih. Že v najkrajšem času pa naj bi bila obnovljena tudi cesta Puštal — Sora. Treba pa je povedati, da nekateri od naštetih objektov nimajo pomena zgolj za Škofjo Loko samo, ampak tudi za celotno škofjeloško občino. Priprave na referendum so tekle že od lanskega meseca marca. Novembra lani pa je bil predlog dan v javno razpravo. Javne razprave so pokazale, da je velika večina občanov pripravljenih prispevati denar za pomembne objekte, ki bodo zgrajeni do leta 1980. Predstavniki škofjeloške krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij so pred dnevi na posebnih sestankih s pripravami na referendum seznanili tudi sekretarje osnovnih organizacij ZK in osnovnih organizacij sindikata ter člane organizacij ZK s področja krajevne skupnosti Škofja Loka, prav tako pa tudi direktorje organizacij združenega dela in temeljnih organizacij združenega dela. -jg Medicinska šola na Klinarjevem travniku Jesenice — Biro za urbanizem in stanovanjsko poslovanje Jesenice je izdelal osnutek zazidalnega načrta za gradnjo srednje medicinske šole na Jesenicah. Predlagajo gradnjo na zemljišču, ki leži med potokom Jese-nica in Bolnico Jesenice — na Klinarjevem travniku. Objekt naj bi imel pritličje in nadstropje, pripadajoče športne in rekreacijske objekte, parkirne prostore in gospodarsko dvorišče. Prometno se šola ria-vezuje na cesto Zg. Plavž, prek potoka Jesenice pa s Socialnim zavodom dr. Franceta Berglja. V času javne razgrnitve je bil osnutek zazidalnega načrta posredovan republiškemu sanitarnemu inšpektoratu, kmetijski zemljiški skupnosti pri občinski skupščini Jesenice in oddelku za notranje zadeve. O osnutku je tudi že razpravljala komisija za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve pri izvršnem svetu občinske skupščine ter krajevna skupnost Plavž. D. S. elektriki« začeli pogovarjati s predstavniki Elektro Ljubljana-okolica pred dobrima dvema letoma. Zdaj so načrti že izdelani. Znani so tudi stroški. Predračunska vrednost vseh del znaša približno 2,940.000 milijonov din. S samoprispevkom pa bo mogoče zbrati 700.000 din. Elektro Ljubljana- okolica, ki skrbi za napajanje z električno energijo na tem področju, pa se je obvezala, da bo prevzela na svoja ramena vse ostale stroške in tudi stroške podražitev. Gradnja daljnovodov in transformatorskih postaj naj bi se začela že letos jeseni, dela pa naj bi bila končana že konec leta 1978. »Referendum bo trajal dve leti,« pravi Alojz Štremfelj. »Iz vseh osemnajstih vasi je zaposlenih 175 ljudi. Ti bodo prispevali po 3 odstotke od neto osebnega dohodka. Upokojenci z nad 1600 din pokojnine mesečno bodo prav tako obremenjeni s 3 odstotki. ,Cisti* kmetje bodo letno plačevali po 30 odstotkov od katastrskega dohodka, tisti, ki pa so .dodatno' še zaposleni, pa po 15 odstotkov od katastrskega dohodka. Poleg tega pa bo v sklad za elektrifikacijo pritekel še denar iz prispevka od lesa, po 1000 din bo prispevala vsaka od 171 hiš, svoj enkratni prispevek pa bodo dali tudi lastniki vikendov.« Krajevni samoprispevek bodo plačevali vsi vaščani, ki imajo stalno prebivališče na področju osemnajstih vasi na področju krajevnih skupnosti Gorenja vas, Poljane in Javorje, izjema so le nekatere hiše, ki že imajo dobro elektriko, prav tako pa ga bodo plačevali tudi tisti, ki se bodo v času trajanja plačevanja samoprispevka doselili na to področje ali na novo zaposlili. »Devetčlanski gradbeni odbor bo načrtno skrbel za to, da bodo dela potekala popolnoma po načrtih,« je dejal Alojz Štremfelj. »Po posameznih vaseh pa so ustanovljeni še posebni pododbori. V nedeljo, 30. maja, bomo imeli v osmih krajih, povsod tam, kjer bodo volišča, zbore občanov. Na njih bomo vsakomur, ki se jih bo udeležil, lahko natančno pojasnili koliko bo moral prispevati.« J. Govekar Zaloge močno krnijo poslovni rezultat Izvršni svet je odobril dodatnih 50.000 din nujne pomoči za Tolminsko — Produktivnost v gospo darstvu ni zadovoljiva — Tudi vikendaši bodo odslej plačevali samoprispevke v KS, kjer imajo svoje nepremičnine. Kranj, 18. 5.1976 - Na današnji mnogih podatkih popravlja celokup- seji je izvršni svet najprej odobril ni rezultat: v produktivnosti, več- nadaljnjih 50.000 din nujne pomoči jem izvozu in zmanjšanem uvozu, in za žrtve potresa v Posočju in je bil kar zadeva proizvodnjo, njeno rast denar tudi že nakazan štabu za ci- in kvaliteto. Slišala se je tudi pri- vilno zaščito v Tolminu. Z zadovolj- pomba, da bi marsikatera težava stvom je sprejel tudi poročilo o mno- naših OZD odpadla, če bi se kolek- žični pomoči kranjskih kolektivov, tivi pravočasno med seboj dogovar- med katerimi je prav zadnje dni iz- jali in tudi dogovorili o investicijah stopal kolektiv Opekarne Kranj, ki ter proizvodnji izdelkov za potreb«/ je na Tolminsko poslal 6 kamionov ene in druge OZD. Morda pa je 8>f opeke, Kranj pa je izrazil pripravlje- čas za take dogovore! nost sprejeti v svoje domove do 10 ostarelih prebivalcev s potresnega Tudi lastniki nepremičnin so del področja. krajevne skupnosti, kjer imajo to' Ko je navajal številke o gospodar- svoje »premoženje«. Zato bodo od- jenju v občini Kranj v preteklem slej »vikendaši« tudi soodločali o letu načelnik za gospodarstvo Igor krajevnih samoprispevkih, in jih, Weiss, o kranjskem gospodarstvu ni seveda, tudi plačevali, če bo tako odpovedal veliko pohvalnega, saj iz ločeno, je bilo sklenjeno na tej 99. povprečja izstopa edino Iskra, ki v seji IS. I. S. Povsod temeljite priprave V nekaterih so se že, v večini gorenjskih občin pa se bodo javne razprave o osnutku zakona o združenem delu v kratkem začele Za celotno Gorenjsko ta hip lahko ugotovimo, da povsod potekajo te meljite priprave na javne razprave o osnutku zakona o združenem delu-Povsod so že pred časom imenovali posebne koordinacijske in druge odbore, izdelali program predpriprav in imenovali posebne predavateljske aktive- Lahko bi rekli, da je na Gorenjskem akcija usklajena in da bodo poleg razprav 1 povsod ocenili samoupavne razmere tako v združenem delu, krajevnih i*1 1 drugih interesnih skupnostih. I V jeseniški občini bodo izdelane analize samoupravnih razmer v orga- I nizacijah združenega dela, krajevnih in interesnih skupnostih do konca tega r tedna. Javne razprave pa se bodo začele v začetku prihodnjega meseca jn \ trajale do 20. junija. Po posebnem programu bo v organizacijah in temeljnih j organizacijah združenega dela 120 razprav, v krajevnih in drugih interesnih I skupnostih pa po 11 razprav. Vse razprave bo vodil poseben 45-članski aktiv, p Za Člane tega aktiva pa so pred nedavnim organizirali poseben seminar. Po d programu je septembra letos predvidena tudi razširjena seja konferenc«, 8 občinskega sveta zveze sindikatov, na kateri bodo podali skupno oceno o jav-j r nih razpravah v občini. Kot smo že poročali v zadnji številkiGlasa, so se politične akcije za orga/ p nizacijo javnih razprav skrbno lotili tudi v kranjski občini. Tako je bilo mi'( ti nuli teden več seminarjev za vodilne in vodstvene delavce, za vodstva zvez*/, s komunistov, socialistične zveze, zveze sindikatov in druge ter za 118-člansk1. ti predavateljski aktiv. Javne razprave v organizacijah in temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih in interesnih skupnostih pa so se začel* 15. maja in bodo trajale do 25. junija. Za uresničitev te pomembne akcije je v kranjski občini odgovorna komisija za spremljanje in uresničevanje ustave, ki je bila imenovana pri občinski konferenci zveze komunistov. Po posebnem programu bo radovljiška delavska univerza skupaj z občin' sko konferenco socialistične zveze in občinskim svetom zveze sindikatov jutri, 22. maja, pripravila v Radovljici enodnevni seminar za predsednik* osnovnih organizacij in konferenc sindikata, predsednike krajevnih konferenci socialistične zveze, sekretarje osnovnih organizacij zveze komunistov in drugji nosilce akcije. Sicer pa morajo biti do konca tega tedna v vseh samoupravni sredinah končane analize o samoupravnih razmerah, ki jih bodo političfl1 aktivi ocenili do konca tega meseca. Javne razprave se bodo v občini začel*» 1. junija in trajale do 10. julija. 25. septembra pa je predvidena skupna ocen' vseh razprav na konferenci zveze sindikatov. V škofjeloški občini so imenovali 52-članski predavateljski aktiv ^ vodenje javnih razprav že konec aprila in za vse člane aktiva organizirali tu* seminar. Ta teden so potekali sestanki s predstavniki sindikata, vodilnimi # vodstvenimi delavci ter predstavniki drugih družbenopolitičnih organizaciji o poteku in organizaciji razprav v vseh osnovnih samoupravnih sredinah. P' skrbno začrtanem in sprejetem programu se bodo javne razprave začel* v ponedeljek, 24. maja, trajale pa bodo do 25. junija oziroma do konej prihodnjega meseca tam, kjer se bodo razprave zaradi kakršnihkoli vzroko* zavlekle. Skupna razprava oziroma ocena pa bo v občini podana sredi sej?' tembra. > . Podobne kot v drugih so priprave na to pomembno in trenutno najveCfj politično akcijo tudi v tržiški občini. Pravzaprav so se razprave začele j^l s seminarjem za okrog 30-članski predavateljski aktiv. Po izdelavi in oV ravnavi ocene o samoupravnih razmerah v temeljnih organizacijah zdr?' ženega dela, krajevnih in interesnih skupnostih, pa se bodo jutri, 22. maj* začele tudi že prve razprave na terenu. Trajale bodo do 20. junija. V Tržiču f se tudi odločili, da bodo v krajevnih skupnostih imeli tri zbore občanov, ^ sicer za več krajevnih skupnosti skupaj. Dogovorili so se še, da bodo uvodn razlage o osnutku zakona povsod trajale največ uro in pol. Potek javnih razprav, pripomb, predlogov in mnenj pa bodo potem ocenili na skupne*" sestanku septembra. A. Zala* Kinopodjetje Kranj zaposli honorarno moč za Snack bar kina Center za delo v popoldanskem Času na vrtu. Interesenti naj se javijo na upravi podjetja. ŽELEZARSKI IZOBRAŽEVALNI CENTER NA JESENICAH obvešča vse zainteresirane, da bo ponovna licitacija 22. maja 1976 ob 10. uri. Prijave bomo sprejemali do 9- ure. Popravek V torek, 18. maja, smo na 5. strani objavili prispevek dr. Ceneta Avguština z naslovom Ornamentika v sodobni grafiki Štefana Simoniča. V Pryi odstavek sta se vrinili dve napaki: izpustili smo besedo »likovne-P*u* (... prispevek k razgibanemu |^ovnemu življenju ...), predzadnja ?8eda prvega odstavka pa je pralno »racionalne« in ne »nacionalne«. Tako da se prvi odstavek v celoti glasi: Rezultati dosedanjih grafičnih Prizadevanj Štefana Simoniča so za-'iniv in kvaliteten prispevek k razgnanemu likovnemu življenju Go-enjske. Njegovi prvi poskusi še ?.anes Privlačijo v svojo oblikovno likov k°mpoziciJsko igro obstraktnih n.-„ •' 8e v najrazličnejših sestavih "zajo po grafični ploskvi. Smisel za m smortna uporaba oblikovnih Elementov, iz katerih gradi Štefan kirnonič svojo grafično zamisel, Ustvarja v sliki zračnost in preglednost, ki pa je vendarle daleč od neke racionalne hladnosti. Cankarjev večer Rudija Kosmača v Prešernovem gledališču p V soboto, 22. maja, ob 19.30 bo v . rešernovem gledališču recital od-°mkoy iz Cankarjeve proze v interpretaciji dramskega igralca Rudija •^osrnača. Prva uprizoritev tega samostojnega umetniškega večera, h ateremu so prispevali svoj ustvarjeni delež poleg izvajalca Rudija j*°srnača še Primož Kozak, ki je pripravil literarni izbor iz Cankarjevih ^ ter režiser Miran Herzog, ki je odeloval z režijsko pomočjo, je bila »a letošnjem Sterijinem pozorju v °vem Sadu; tam je doživel splošno Poznanje ne le kot Cankarjev spominski večer, temveč tudi kot samotno Kosmačevo umetniško dejale. Sobotna ponovitev v Kranju pa o? Prva ponovitev tega recitala v loveniji in hkrati viden prispevek k j^editvam ob 100-letnici Cankar-,} \ega rojstva. Zato Prešernovo gle-4ta^e. posebej opozarja na ta v^etniški dogodek: večer samogo-tffpv IVANA CANKARJA »MOJE CANKARJEVA RAZSTAVA V ISKRI - Šolski center Iskra je v sodelovanju učencev in dijakov Poklicne šole in Tehnične srednje šole ter učiteljev obeh šol pripravil razstavo v počastitev 100. obletnice rojstva Ivana Cankarja. Otvoritev razstave so popestrili dijaki Tehnične in Poklicne šole s krajšim kulturnim programom. Pri organizaciji razstave so veliko pomagali izdelovalec jeklenih skulptur Jože Volarič, ki je učitelj Šolskega centra, oblikovalec lesa Janez Vovk, ki je bil nekdaj učitelj Šolskega centra, in Marija Vogrin, ki ima doma bogato zbirko originalnih Cankarjevih del. Šolski center pripravlja za prihodnji teden proslavo v počastitev obletnice rojstva Cankarja v Prešernovem gledališču v Kranju. Nanjo bodo razen dijakov in učencev povabili tudi starše. Cankarjevi obletnici in obletnici rojstva Dragotina Ketteja bosta posvečeni tudi številki šolskega glasila Plus-minus, (jk) — Foto: F. Perdan Koncert v Žireh V nedeljo, 23. maja, ob 20. uri bo v dvorani delavsko prosvetnega društva v Zireh slavnostni koncert v počastitev dneva mladosti, 25. maja, in 84. rojstnega dne tovariša Tita. S tem koncertom pa se začenja tudi praznovanje ob 30-letnici tovarne obutve Alpina iz Zirov. V programu bodo sodelovali: pihalna godba »Alpina« pod vodstvom Draga Kanduča, moški pevski zbor »Alpina« pod vodstvom Slobodana Poljanska ter članica Mestnega gledališča ljubljanskega Majda Grbac. Koncert pripravlja godbeno-pevska sekcija žirovske Alpine. -jg Razstava v Žireh V nedeljo, 23. maja, ob 15. uri bodo v mali dvorani zadružnega doma v Žireh odprli razstavo vizualnih komunikacij. Predstavila se bosta Bata Kneževič in Tomaž Kržišnik. Pokrovitelj razstave je tovarna obutve Alpina, pripravlja pa jo DPD ^Svoboda« iz Zirov. Slikarska kolonija na Vršiču -jg Jesenice — Od 24. do 30. maja bosta Planinsko društvo Jesenice in jeseniški DOLIK organizirala že šesto planinsko slikarsko kolonijo na Vršiču. Zbrali se bodo slovenski slikarji-krajinarji in na platno prenesli svoja občutja in doživetja vršiške narave in okolice. Najboljša dela bodo pozneje razstavili v različnih krajih, namenili pa jih bodo predvsem za planinski muzej, ki bi ga člani Planinskega društva radi čimprej uredili. D. S. Film Idealist na Jesenicah Jesenice — V četrtek, 20. maja, je bila v kino dvorani na Jesenicah slavnostna premiera slovenskega filma Idealist po povesti Ivana Cankarja Martin Kačur. V počastitev 100-letnice rojstva Ivana Cankarja sta premiero filma pripravila kulturna skupnost Jesenice in Kinematografsko podjetje Jesenice. D. S. Večer folklore Kranj, 15. maja — Osnovna organizacija ZSMS Mesnica je v počastitev meseca mladosti pripravila večer slovenske folklore. Nastopili so člani folklornih skupin iz Preddvora in s Primskovega. Večerje zelo uspel in ga bodo ponovili tudi v nekaterih drugih krajih v kranjski občini. .[b J V vrsti celovečernih nastopov, ki jih v maju in juniju ter še kasneje načrtuje KUD Sava Kranj, bo njihov folklorni nastop najprej v Šenčurju v petek, 21. maja, ob 20. uri v domu kulture. Občinstvu se bo predstavila plesna skupina s prekmurskimi plesi, belokranjskimi, gorenjskimi, rezijskimi, baranj-skimi in bunjevačkimi+plesi; v programu sodelujejo tudi instrumentalni trio, oktet in tamburaši. m. A K. CD Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu skupnih služb Gozdnega gospodarstva Kranj ponovno objavlja prosto delovno mesto finančnega knjigovodje v finančnem sektorju Pogoj: srednja ekonomska šola in 3 leta prakse ali nepopolna srednja šola in več let prakse. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas. Kandidati naj vloge pošljejo na naslov Gozdno gospodarstvo Kranj, Staneta Žagarja 27 a — splošni sektor v roku 15 dni po objavi v časopisu. Odbor za medsebojna razmerja v združenem delu SDS skupne službe pri SGP Projekt Kranj razglaša prosto delovno mesto: samostojnega obračunovalca OD Pogoji: srednja strokovna izobrazba, ekonomska srednja šola, nad 3 leta delovnih izkušenj Razpis velja 8 dni po objavi. Pismene prošnje z dokazili o strokovnosti sprejema kadrovsko socialna služba SGP Projekt Kranj, Nazorjeva 1. ČGP DELO Ljubljana TOZD Časopisi podružnica Kranj Koroška 16 sprejme takoj 1. prodajalke-(ce) za prodajo časopisov, revij in razglednic na odprtih pultih v Kranju, na kopališču v Radovljici, v avtokampu Sobec, v avtokampu Zaka in na kopališču na Bledu v času od 1. junija do 30. septembra. Delo je primerno za dijake, študente ali upokojence. 2. dostavljača časopisov za dostavo časopisov in revij s pošte Bled do naših kioskov na Bledu za čas od 1. junija do 30. septembra 1976. Delo traja na dan po 1 uro v jutranjih urah, v juliju in v avgustu tudi ob nedeljah. Zaželeno je, da ima oseba voziček ali kakšno drugo manjše prevozno sredstvo. Plačilo po dogovoru. Kandidati dobijo vse informacije Koroška 16 ali na telefon 21-280. podružnici CGP DELO, Kranj, VaUjul Veletrgovsko podjetje Kokra — Kranj n.sol.o. Kranj, Poštna ul. 1 , razglaša za potrebe KRANJ TOZD Detajl n.sub.o. prosti delovni mesti 1. dveh nadzornikov v prodaji Kandidati morajo izpoln/fevati poleg splošnih pogojev še naslednje pogojte: —• imeti morajo srednjo šolo upravnih delavcev ali poklic poslovodje in 3 leta delovnih izkušenj na izobrazbo 2. priučenega čistilca oken Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev še naslednje pogoje: — priučen delavec, dve leti v gospodarstvu Prijave sprejema za obe delovni mesti kadrovski oddelek podjetja 64001 Kranj, Poštna ul. 1,15 dni po objavi. Kmetijsko živilski kombinat Kranj v Kranju, Cesta JLA 2 — z n.sol.o. Odbor za medsebojna razmerja TOZD Tovarna olja Oljarica Britof objavlja prosti delovni mesti: 1. administratorja — likvidatorja 2. kurjača Poleg splošnih se zahtevajo Še naslednji posebni pogoji: pod 1.: administrativna šola z najmanj 1-letnimi delovnimi izkušnjami na podobnem delovnem mestu in natančnost pri delu; pod 2.: KV kurjač parnega kotla z mehaniziranim kurjenjem in 2-me-sečnimi delovnimi izkušnjami na enakem delovnem mestu, vestnost in natančnost pri delu. Na obeh delovnih mestih je uvedeno poskusno delo v času od 1 do 3 mesecev, nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Pismene prošnje z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjega dela sprejema splošno kadrovski sektor KŽK Kranj, v Kranju, Cesta JLA 2 v 8 dneh od objave. Podjetje DOMPLAN KRANJ, Cesta JLA 6/V objavlja prodajo 150 garaž, ki jih bo zgradilo SGP Projekt Kranj v stanovanjski soseski S-5 na Planini v Kranju. Garaže bodo zgrajene v dveh etažah, dovoz do garaž bo iz Ceste 1. maja, zgrajene pa bodo do 31/12-1976. Pogoji prodaje: cena za garažo je 56.000,00 din in je dokončna, kupec pa plača še prometni davek. Ob sklenitvi pogodbe je treba plačati 30 %kupnine, razliko pa do oz. ob prevzemu garaže. V primeru odstopa od pogodbe zadrži prodajalec 10 % vplačane kupnine. Kupci bodo zbirali garaže po vrstnem redu dospelih ponudb. Ce ne bo dovolj interesentov za nakup garaž, si prodajalec pridržuje pravico odložiti sklepanje pogodb. Ponudbe za nakup garaže je treba dostaviti do 15. junija 1976 na naslov: Podjetje DOMPLAN Kranj, Cesta JLA 6/V. Slovenski novinarji na obisku vojaških šol in akademij (3) Rajlovac, Sarajevo, Mostar, Zadar, Split Pripadniki jugoslovanskega vojnega letalstva in protiletalske obrambe imajo danes svoj praznik. Ponedeljkov dan v Rajlovcu in Sarajevu se nam je zdel kar nekam prekratek. Časa za oglede mnogih kabinetov, za obisk v letalsko tehnični srednji vojaški šoli in letalsko tehnični vojaški akademiji, za pogovore z gojenci in njihovimi predavatelji zares ni bilo veliko. Pravzaprav dosti premalo ga je bilo! Kajti že v poznem popoldnevu smo se predstavniki slovenske »sedme sile« ponovno zbrali na — tokrat popolnoma praznem — sarajevskem letališču Butmir. Spet smo se vkrcali v sinje modro ptico z jugoslovansko trobojnico, v trup jeklenega ptiča z oznakami jugoslovanskega vojnega letalstva, letalo, ki nas je poneslo proti Mostarju. To je bil samo »kengurujev skok« je vzkliknil eden od kolegov po pristanku na mostarskem letališču. In zares je bilo tako. Komaj nekaj več kot pol urice smo potrebovali in že smo se »sprehodili« nad zasneženimi vrhovi Bjelašnice, nad globokimi kanjoni, razbrazdanimi dolinami, nad domala še nenaseljenimi področji ter se začeli spuščati v mostarsko kotlino. V vročo prestolnico Hercegovine! Kajti živo srebro na termometru se je že v prvih dneh Kmetijska zadruga Bled tel. 77-425 prodaja poleg reprodukcijskega materiala za kmetijstvo tudi gradbeni material Cene konkurenčne Skladišče odprto tudi v soboto. Blago po želji dostavljamo na dom. Se priporočamo. aprila dvigalo proti tridesetim stopinjam, drevje pa je ravnokar začelo cveteti. Toda pustimo »turistično« stran potovanja, le-te zares ni bilo veliko, raje ob strani. Spregovorimo o vojaških šolah, ki smo jih med enotedenskim potovanjem obiskovali. Drugi dan naše »turneje« se je začel z obiskom letalske tovarne »Soko« v Mostarju. Tu smo se »seznanili« z našimi odličnimi borbenimi letali »kragulj«, »galeb« in »jastreb«, z najnovejšim letalom »orel«, z letali, ki so bila izdelana še v času, ko je bila naša letalska industrija še v povojih. Toda o mostarskem »Soku« bom kaj več napisal v enem od prihodnjih nadaljevanj. Danes, ko pripadniki jugoslovanskega vojnega letalstva in protiletalske obrambe praznujejo svoj praznik, naj steče beseda o njih, o najmlajših letalcih, o bodočih čuvarjih našega neba, o gojencih letalske gimnazije »Maršal Tito« v Mostarju. »Letalska gimnazija je bila ustanovljena leta 1962,« nam je takoj ob prihodu v to srednješolsko vojaško ustanovo dejal v eni izmed izredno opremljenih predavalnic pomočnik direktorja šole profesor Zoran Dje-rič. »V njej se šolajo gojenci iz vseh predelov Jugoslavije,« je dejal. »Zastopani so vsi narodi in narodnosti. 2e vsa leta imamo sicer na šoli nekaj manj Slovencev kot bi jih moralo biti, toda stanje se v zadnjem času močno popravlja.« Šolanje na vojaški letalski gimnaziji »Maršal Tito« v Mostarju traja štiri leta. »Med šolanjem na mostarski letalski gimnaziji in ,navadnih' gimnazijah pravzaprav ni bistvene razlike,« so nam dejali predstavniki gimnazije v Mostarju. »Razlika je morda le v tem, da večjo pozornost posvečamo matematiki, fiziki in telesni vzgoji.« Seveda sta v času šolanja na vrsti tudi letenje in jadranje. Učenci morajo po drugem in tretjem letniku v jadralnih letalih »presedeti« po približno petinštirideset ur, v motorna letala pa lahko sedejo šele po četrtem letniku, torej pred vpisom na letalsko akademijo v Zadru. Gojenci vsako leto odhajajo tudi na večdnevne ekskurzije. Prvi letniki se še pred začetkom šolanja za približno deset dni zberejo v enem od vojaških letovišč, kajpak zato, da bi se med seboj čimbolje spoznali, da bi se spoznali s predavatelji, s starešinami, z že izkušenimi letalci... Učenci v drugem in tretjem razredu gredo vsakokrat na večdnevno ekskurzijo po Jugoslaviji, učenci četrtih razredov pa na 10-dnevno taborjenje na partizansko Tjentište. Z njimi seveda gredo vsakokrat tudi njihovi predavatelji. »Izredno veliko pozornost posvečamo tudi izvenšolskim dejavnostim,« je dejal Milan Djerič. »Imamo sekcije za raketarje, radioamaterje in modelarje, imamo lite- bbh ■***_ Če pri svojem prodajalcu ne dobite zamrzovalne skrinje LTH, jo lahko kupite direktno v tovarni. Izfch Do konca junija skrinjo dostavimo na dom brezplačno. ramo, novinarsko, dramsko in reci-tacijsko, sekcijo, izdajamo svoj list, med našimi gojenci pa so tudi odlični rokometaši, nogometaši, atleti in košarkarji, saj se lahko pohvalimo z mnogimi prvimi mesti na tekmovanjih med gojenci vojaških gimnazij.« Potlej smo si seveda slovenski novinarji z zanimanjem ogledali prostore letalske gimnazije, moderno opremljene kabinete in učilnice, se seznanili z življenjem gojencev ... Tudi Gorenjcev na letalski gimnaziji »Maršal Tito« v Mostarju ni malo. Mitja Petrič je, denimo, doma iz Planice, Andrej Ferjančič pa iz Kranjske gore. In z njima sem se tudi pogovarjal! Mitja Petrič obiskuje drugi letnik letalske gimnazije »Maršal Tito«. »Ze od nekdaj je bila moja želja, da bi ,letel',« mi je dejal Mitja, ko sva se pogovarjala na vročem soncu v čudovito urejenem parku pred mostarsko gimnazijo. »Za šolo sem zvedel prek časopisov in televizije. Prijavil sem se in uspel sem. Najprej sem odšel na zdravniške preglede v Kranj, nato še v Zemun. Nikjer nisem imel težav! Stara mama in stari oče sta bila sicer nekoliko proti moji poklicni odločitvi, starši pa so bili takoj ,za'. Prva dva meseca sem resda nekoliko občutil domotožje, toda potlej sem se privadil na »mostarski' način življenja. Z jezikom nisem imel nikakršnih težav. To pa tudi ni nič čudnega, saj imam sorodnike v Zagrebu.« Mitja mi je zatrdil, da so možnosti za učenje na gimnaziji zares naravnost izvrstne. »Veliko smo skupaj,« je dejal, »in drug drugemu lahko pomagamo. Pa tudi predavatelji so nam vedno ,pri roki*. Kaj počnem v prostem času? V modelarski krožek sem vključen, ob sobotah in nedeljah pa s prijatelji radi ,skočimo' v mesto — pozimi v kino, poleti na kopanje ...« Tudi Andrej Ferjančič je v drugem letniku letalske gimnazije. »Z Mitjem sva skupaj obiskovala osnovno šolo v Kranjski gori,« pravi Anrej, »in morda se moram prav njemu nekoliko zahvaliti, da sem ,pristal' v Mostarju. Po končanih zdravniških pregledih sva bila izredno vesela, da sva prišla oba ,skozi'. Zdaj sva vedno skupaj. Učiva se skupaj, domov hodiva skupaj. Tudi meni jezik ni povzročal nikakršnih težav, saj je mama doma iz Srbije. Kam nameravam po končani gimnaziji? Na letalsko akademijo v Zemun — seveda! Pravzaprav pa imamo letos še zdravniške preglede in v marsičem je od tega odvisna moja nadaljnja pot.« Andrej je vključen v modelarsko in teniško sekcijo. Poleti pa je njegov konjiček plavanje. »Najtežji predmet na šoli je vsekakor matematika,« mi je še pripovedoval Andrej. »Toda možnosti za učenje so zares odlične. Le poleti, ko je vročina, ki jo Gorenjci nismo ravno preveč vajeni, je nekoliko teže. S stanovanji in hrano smo zelo zadovoljni. Hrana je kajpak nekajkrat boljša kot v kateri od študentskih menz.« Ko sem Mitjo in Andreja v hudi opoldanski pripeki povabil v gimnazijski bife na hladno »koka kolo«, sta mi še zaupala, da se tudi s profesorji in starešinami, s prekaljenimi letalci in preizkušenimi letalskimi strokovnjaki gojenci odlično razumejo, da pa že komaj čakata junija, ko bosta odšla na letenje! Srečno, mladi letalci! Iskrene čestitke vsem pripadnikom jugoslovanskega vojnega letalstva in protiletalske obrambe ob današnjem prazniku, dnevu jugoslovanskega vojnega letalstva, 21. maju! Prihodnjič: Zadar Piše: J. Govekar Ne zamudite ameriške barvne srhlji vke ŽRELO Scenarij po lastnem romanu: Peter Benchley Glasba: John VVilliams Režija: Steven Spielberg Igrajo: Rov Schneider, Robert Shaw, Richard Drevfuss DOBITNIK 3 OSKARJEV! FEST 76! »Spielberg prihaja v prve vrste ameriških režiserjev . . . spek-takularno, zastrašujoče, veselo in čudovito posnet film . . .« (Bernard Drew, Gannet Nevvspapers) NA SPOREDU: 23. maja ob 21. uri — premiera v kinu Center 23. maja ob 22. uri — premiera v kinu Storžič 24., 26., 27., 28. maja ob 1 5.30, 1 7.45 in 20 25. maja ob 18 in 20.1 5 uri 29. maja ob 1 5.1 5, 1 7.30 in 1 9.45 uri 30. maja ob 14.30, 1 6.45 in 19. uri tSSSA Kinopodje.je Kranj no? Vižmarje, Plemljeva 86 Kranj, Gorenjski sejem. Hala A Ljubljana, Gospodarsko razstavišče, paviljon Jurček VEC TOPLOTE V VAŠ DOM TAM-STADLER ker ima vakuumemajlirane boj le rje mednarodni patent No. 250127 UNIVERZALNI KOTLI • od 25.000 kcal/h naprej • možnost kurjenja z oljem, s premogom ali plinom • visoki izkoristki goriva • vgrajena avtomatika za samodejno delovanje • gorilniki • zagotovljeni nadomestni deli in servis • ugoden dinarski nakup KOTLI Z DVOJNIM KURIŠČEM • od 25.000 do 80.000 kcal/h • možnost kurjenja s premogom, odpadki, oljem ali plinom • visok izkoristek goriv • samodejno delovanje z mnogo komfort POSEBNI KOTLI ZA OLJE ALI PLIN • od 200.000 do 3,000.000 kcal/h • ugodne dimenzije • visoki izkoristki , • za režim 110/90O C ali 90/70« C • kvalitetni gorilniki • dinarski nakup TAM MARIBOR OBRAT STUDENCI 62000 Maribor Leningrajska 27 12^7 VSAK PETEK NA 4 STRANEH Naš izlet v soboto, 29. maja (Kod bodo potovali in kaj vse bodo videli izžrebani naročniki Glasa na letošnjem pomladnem izletu po Notranjski in Dolenjski?) Najnovejši — šele predlani odprt - je oddelek predilstva in tkalstva (tekstilni). Tu je nazorno prikazan razvoj od najprimitivnejšega predenja s preslice in ročnega tkalstva do 8odobnega predenja in tkanja na Modernih strojih. Tekstilna stroka je po svoji tradiciji, zaposlenosti prebivalstva, i produktivnosti in razširjenosti ena najpomembnejših industrijskih panog v Sloveniji. No, v Bistri bomo tudi videli, kako lepo se da urediti neka starinska in zgodovinska stavba. Kot tudi grajska okolica z vrtovi in parki, ki pa so danes dostopni vsem ljudem: ne tako kot včasih, ko je bila lepota privilegij izbranih in bogatih ... Stopili bomo po grajskem parku z velikimi, tujimi (eksotičnimi) dre- Danes objavljamo četrtih deset izžrebanih udeležencev našega izleta Šenk Franc, Predoslje 103, Kranj, je izžrebal naslednje naročnike: Ozebek Marija, Rovte 1, Selca Korenčan Marjan, Naklo 39 Konc Janez, Zalog 5, Golnik Vidmar Frančiška, Zg. Brnik 33, Cerklje Gračnar Jože, Tomšičeva 110, Jesenice Snedic Janko, Orehovlje 1, Kranj Repinc Julijana, Brod 13, Boh. Bistrica poljka Franc; Gradnikova 1, Kranj Mravlje Ivan, Dobračeva 97, Ziri Hrovat Katarina, ISolska 1, Tržič _ . vesi, velikim ribnikom (morda se je labod »Jaka« že vrnil s potepa po barjanskih lokvah?): več zanimivih sončnih ur, ki že več stoletij kažejo točen čas, in bronast kip svetega Huberta, včasih tako veljavnega lovskega zaščitnika. Nekaj korakov bo moč napraviti tudi po delu nekdanjega samostanskega križnega hodnika. V sredini malega dvorišča stoji spominski kamen v Čast Franju Bašu, ustanovitelju tega muzeja. Po daljšem postanku v Bistri nas bo pot vodila proti Borovnici; ves čas bomo imeli na levi prostrano barjansko ravan, na desni pa krimsko gozdnato gorovje. Naše kmečke sopotnike bo zanimalo, ali je Barje sploh kaj prida rodovitno? Zal, ni! Toliko tisoČev hektarjev ravne zemlje je kultivirano le na posameznih manjših parcelah. Sicer pa raste tod le kisla ostra trava — seno je torej uporabno le za konjsko krmo. Vse preveč je Barje še vodnato; ob vsakem večjem deževju voda prelije ne le ravan, pač pa tudi ceste, ki so jih s težavo speljali po mehkih tleh. Le črna šota je v prejšnjih časih šla precej v prodajo. Pokupili so jo revni Ljubljančani, ki so s to ceneno kurjavo ogrevali svoje mrzle sobe — a ti časi so že pred pol stoletjem minili ... In že smo v Borovnici. Kar velik kraj je to, prav na obrobju Barja. Vas pa je postala bolj znana šele v prejšnjem stoletju, ko so tu zgradili zares impozanten železniški most. Celih 500 m dolga opečnata stavba z dvojno vrsto obokov je bila ena od evropskih tehniških znamenitosti — za leto 1856, ko so most dogradili, je bil to kar velik dogodek. Saj je viadukt dolino prečkal v višini 48 m. V času druge svetovne vojne je bil most pogosten cilj zavezniških bombnih napadov. Popolnoma porušen pa je bil avgusta 1944. Pri tem je bilo ubitih nesrečnih 30 vaščanov, ki so imeli svoje domove v bližini mostu. Na veliki viadukt spominja danes le še ohranjen steber, mimo katerega nas bo vodila naša pot. Mimo Zel imel j, kjer je v letih 1906 in 1907 Fran Salezij Finžgar pisal prvo slovensko epopejo — zgodovinski roman Pod svobodnim soncem, bomo hiteli proti Turjaku. Tu pa se bo že treba spet odduš-kati in si slavno staro graščino tudi znotraj ogledati. Saj je bil grad sedež oblastne kranjske grofovske rodbine Turjačanov (Auerspergov), ki so nekoč sloveli kot vojskovodje v bitkah s Turki. V teh bojih sta padla Herbert in Andrej Turjaški. Sedanji grad je bil zgrajen na temeljih starega, od potresa porušenega, leta 1521. V času reformacije je našel v gradu zatočišče Jurij Dalmatin in tu prevajal v slovenščino Sveto pismo stare zaveze. Od tedaj dalje so nekemu kletnemu prostoru dali ime Lutrova kapela. Po kapitulaciji Italije so se v Turjak zatekli belogardisti skoro iz vse Dolenjske. Po srditih napadih Prešernove brigade, ki so trajali od 13. do 19. septembra 1943, je sovražna postojanka padla. Ujetih je bilo okrog 700 okupatorjevih hlapcev. Med borbami je bil grad domala ves razdejan. Zdaj ga postopno obnavlja Zavod za spomeniško varstvo. CZ. Dan mladih in Dežmanov memorial Kranj — Ze tradicionalno srečajte mladih iz krajevnih skupnosti, J!1, ga občinska konferenca ZSMS Pripravlja vsako leto kot osrednjo j^reditev v počastitev meseca Radosti in rojstnega dne maršala J »ta bo jutri, 22. maja, od 7. do •UrenaKokrici. Priprave na to prireditev tečejo že ?s mesec in sicer si mladi iz osnov-\\ln.organizacij merijo moči v raz-eunm športnih panogah. Najboljše a *Pe se bodo pomerile jutri v fi- alnem delu, in sicer v malem nogo-j ftu, košarki, namiznem tenisu, j? u> krosu in kolesarstvu. Računa-V da se bo teh tekmovanj udeležilo ni^raj štiristo mladih iz vse kranjske b*ine. j*^etos je srečanje mladih na c.°krici združeno s prav tako tradi-°nalnim tekmovanjem za Dežma-.°v memorial. Organizator tega tek-^°Vanja je Športno društvo Kokri-jj : Na tekmovanje pa so vabljeni: i »ska mladina ne glede na vrsto ko-j.8. registrirani in neregistrirani tu-]rM s klasičnimi izvedbami koles, r*jko s prestavami, vendar brez ta-L- , rjev in veterani s poljubnimi K°lesi. L Tekmovanje bo potekalo po krožni progi od Kokrice, prek Rupe, čez Cesto XXXI. divizije, po Cesti JLA nazaj na Kokrico. Dolžina enega kroga je 4,5 km. Start bo ob 8,30 pred gostiščem Brunarica na Kokri- ci. Mladi -lb na Pristavo Jesenice — Jeseniška mladina bo v soboto, 22. maja, krenila po partizanskih poteh na Pristavo v Javor-niških Rovtih. Mladi, razdeljeni v brigade, poimenovane po borcih in partizanih, se bodo povzpeli iz različnih smeri, spremljali pa jih bodo nekdanji borci. Zaustavili se bodo pri spominskih obeležjih in se s krajšimi proslavami poklonili spominu padlih. Na osrednji proslavi na Pristavi, ki bo ob 12. uri, se bo predvidoma zbralo 3000 mladih iz jeseniške občine. Na slavnostni osrednji proslavi jeseniške občine ob dnevu mladosti bodo sprejeli tudi več prostovoljcev v teritorialne enote, po proslavi pa se bodo mladi pomerili v športnih tekmovanjih. D. S. Mladost naj bo obogatena s športom Športno treniranje je neobhodna sestavina zapletenega, vsestranskega in skladnega razvoja osebnosti. Šport in mladost sta neločljiva. V državah z razvitim športom je tri četrtine vseh aktivnih športnikov iz vrst mladine. Mladinski šport vse bolj postaja vrhunski, težko si zamislimo mladega človeka, ki ga ni ogrela nobena panoga, saj postati krepak, postaven, gibčen in hiter, ni le način baha-nja ali mode, temveč zahteva časa. Že danes se šola rod, ki bo ob prelomu stoletja v polnem razcvetu življenjskih moči, ko bo na višku ustvarjalnega zagona in tvorno deloval v bodočem tisočletju. Delovne, športne, zdravstvene in življenjske navade pa odnos do družbe in okolja pridobiva že danes, znanje pa bo moral še poglabljati. Človek mora snovati življenjske cilje že v mladosti, jih uspešno uresničevati. Mora pa misliti, kako bo bolj ali manj učinkovito ohranjal življenjsko moč in se postavljal po robu težavam prihodnjega časa. Šport odkriva in oblikuje osnovne gibalne sposobnosti, oblikuje značaj, odvrača odraščajočo mladino od kvarnih in večkrat pogubnih vplivov časa. Šport in mladost bi morala biti trajna zaveznika. Šport naj bi privabil na start vsakogar, slehernemu naj bi postal mojster harmoničnega razvoja, učitelj smisla bivanja, zaveznik v stiskah, vodnik skozi življenje in učitelj moralnega ravnanja. V športu je dana možnost sprostiti odvečno energijo mladih na koristen način. Koliko je takih, ki tavajo od gostilne do gostilne, pa od disko kluba do kavarne. Delovne navade iz športa naj bi mladi prenašali na življenje, njihovi športni uspehi pa naj bi bili hkrati življenjski. V življenju se je potrebno prilagajati tudi na poraze. Vsak športnik prej kot slej občuti grenkobo neuspeha, nemalokrat pa tudi nepopisno radost zmage. Neuspehi ga ne smejo zlomiti, biti mora močna osebnost in imeti v oblasti svoja čustva, kajti nikjer se tako hitro ne menjata zmagoslavje in razočaranje kot v športu. Šport je priprava na zrelo doživljanje življenjskih uspehov pa tudi neuspehov. Športno tekmovanje je preizkušnja in cilj vseh priprav, ostrih treningov in naporov. Dober rezultat je nagrada in spodbuda, da dobe mladi še več volje do tekmovanja in športnega zanosa. Prav na tekmovanju se srečujejo mladi, ki hrepene k istemu cilju in se prilagajajo k zdravemu športnemu načinu življenja. Izgovor o pomanjkanju časa za trening je večkrat le oguljena fraza. Treniranje naj pomeni beg iz monotonije, preprečevanje zagrenjenosti in pripravo na starost. Lenobnost ljudi je že danes velik problem, povsod je veliko sedenja in govorjenja, organizem pa kaj hitro krni. Delo današnjega rodu bo manj naporno, živčna obremenitev pa bo večja. Njihov organizem bo izpostavljen manjšemu gibalnemu naporu, hitreje bo slabel, gibljivost v sklepih se bo manjšala, skleroza pa bo verjetno tudi v bodoče pestila človeštvo. Zdravja ne bodo ohranjevali s tabletami, praški ali drugimi medikamenti. Človekovo znanje o športu in treniranju se bo poglobilo. Širila se bo športno zdravstvena prosvet-ljenost, ki bo slehernemu velevala, da bo živel v takem ritmu bivanja, v katerem bo športno treniranje postalo ne-obhodnost. Vsi mladi, ki žele kreniti po stopinjah športa in zdravja, bi morali začeti s preprostimi otroškimi igrami, da bi pridobili gibalno izobrazbo, nadaljevati s športnimi igrami, da bi se privajali na življenje in se opredeliti za izbrano panogo, ki bi ji morali biti čim dlje zvesti. Jože Ažman kino Kranj CENTER 21. maja japon. barv. CS vojni VIHAR NA PACIFIKU ob 16., 18. in 20. uri 22. maja japon. barv. CS vojni VIHAR NA PACIFIKU ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. vestema ULICA BREZ ZAKONA ob 22. uri 23. maja amer. barv. risani POPAJEVA NOVA SERIJA ob 10. uri, japon. barv. CS vojni VIHAR NA PACIFIKU ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. srhljivke ZRELO ob 21. uri 24. maja amer. barv. srhlj. ZRELO ob 15.30, 17.45 in 20. uri 25. maja amer. barv. srhlj. ZRELO ob 18. in 20.15 26. maja amer. barv. srhlj. ZRELO ob 15.30, 17.45 in 20. uri 27. maja amer. barv. srhlj. ZRELO ob 15.30, 17.45 in 20. uri Kranj STORŽIČ 22. maja hongkongški barv. pust. MEČ ZLATEGA ZMAJA ob 10. uri, amer. barv. pust. KUNG FU - ZELENI OBAD ob 16. in 20. uri, franc. barv. biogr. PIAF ob 18. uri 23. maja franc. barv. biogr. PIAF ob 14. uri, angl.-nem. barv. zgod. ČAROVNICE IZ VRAŽJE HOSTE ob 16. uri, turški barv. ljub. LJUBEZNI LEPE CEMO ob 18. uri, premiera jug. CS zgod. NEVESINJSKA PUŠKA ob 20. uri, premiera amer. barv. srhlj. ZRELO ob 22. uri 24. maja japon. barv. CS vojni VIHAR NA PACIFIKU ob 16., 18. in 20. uri - ZADNJIČ! 25. maja jug. CS zgod. NEVESINJSKA PUŠKA ob 16. in 20. uri, amer. barv. vojni NEVARNA MISIJA ob 18. uri 26. maja amer. barv. vojni NEVARNA MISIJA ob 16., 18. in 20. uri Tržič 21. maja ital. barv. krim. MOŠKOST (ni primeren za otroke) ob 18. in 20. uri 22. maja hongkongški barv. CS pust. MEČ ZLATEGA ZMAJA ob 16. uri, ital. barv. krim. MOŠKOST (ni primeren za otroke) ob 18. uri, premiera turš. barv. ljub. LJUBEZEN LEPE CEMO ob 20. uri, premiera amer. barv. dok. TA ČUDOVITA BITJA ob 22. uri 23. maja premiera amer. barv. srhlj. ZRELO ob 14.30, 16.45 in 19. uri 24. maja amer. barv. dok. TA ČUDOVITA BITJA ob 18. in 20. uri 25. maja amer. barv. dok. TA ČUDOVITA BITJA ob 18. in 20. uri 26. maja amer. barv. dok. TA ČUDOVITA BITJA ob 18. uri, amer. barv. akcij. KUNG FU - ZELENI OBAD ob 20. uri 27. maja amer. barv. akcij. KUNG FU - ZELENI OBAD ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 21. maja amer. barv. akcij. GOSPODAR ŽIVLJENJA IN SMRTI ob 18. in 20. uri 22. maja premiera amer. barv. srhlj. ZRELO ob 15.30, 17.45 in 20. uri 23. maja nem. barv. krim. UMORI V GRADU HUBERTUS ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. dok. TA ČUDOVITA BITJA ob 21. uri 24. maja amer. barv. akcij. KUNG FU — ZELENI OBAD ob 18. in 20. uri 25. maja franc. barv. komed. DVE DEKLETI V ENI PIŽAMI ob 18. in 20. uri 26. maja franc. barv. komed. DVE DEKLETI V ENI PIŽAMI ob 18. in 20. uri 27. maja amer. barv. vojni NEVARNA MISIJA ob 18. in 20. uri Jesenice RADIO 21. maja ital. barv. akcij. PAZI, DA NE BO ZMEDE ob 17. in 19. uri 22. maja češki barv. film KAPETAN KORDA ob 15. uri, amer. barv. krim. PAST ZA INŠPEKTORJA KALAHAMA ob 17. in 19. uri 23. maja amer. barv. krim. PAST ZA INŠPEKTORJA KALAHANA ob 17. in 19. uri 24. maja amer. barv. vestern BILLY KID JE BIL CAPIN ob 17. in 19. uri 25. maja amer. barv. vestem BILLY KID JE BIL CAPIN ob 17. in 19. uri 26. maja franc.-ital.-nem. barv. komed. DVORNE SPLETKE ob 17. in 19. uri Jesenice PLAVŽ 21. maja amer. barv. CS zgod. QUO VADIŠ ob 17. in 20. uri 22. maja umer. barv. vestem BILLY KID JE BIL CAPIN ob 18. in 20. uri 23. maja češki barv. film KAPETAN KORDA ob 10. uri (predstava brezplačna za člane Ježkovega kluba), amer. barv. vestem BILLY KID JE BIL CAPIN ob 18. in 20. uri 24. maja amer. barv. krim. PAST ZA INŠPEKTORJA KALAHANA ob 18. in 20. uri 25. maja amer. barv. krim. PAST ZA INŠPEKTORJA KALAHANA ob 18. in 20. uri 27. maja ital. barv. akcij. PAZI, DA NE BO ZMEDE ob 18. in 20. uri Dovje Mojstrana 22. maja amer. barv. CS krim. YAKUZA ob 20. uri 23. maja amer. barv. CS zgod. EL CID ob 20. uri Kranjska gora 22. maja amer. barv. CS zgod. EL CID ob 20. uri 23. maja ital. barv. akcij. PAZI, DA NE BO ZMEDE ob 20. uri 26. maja amer. barv. vestem BILLY KID JE BIL CAPIN ob 20. uri Radovljica 21. maja amer. barv. OKUSI DRAKULOVO KRI ob 20. uri 22. maja franc. barv. ŠTIRI DNI V PEKLU ob 18. uri, amer. barv. BOTER - 2. del ob 20. uri 23. maja amer. komed. STAN IN OLIO -VEČNI NERODI ob 10. uri, ital. barv. CELO MESTO JE KRIVO ob 16. uri, amer. barv. LJUBIM LUCY ob 18. uri, franc. barv. ŠTIRI DNI V PEKLU ob20. uri 24. maja amer. barv. BOTER - 2. del ob 19. uri 25. maja ital. barv. ZAPELJIVEC ob 20. uri 26. maja amer. barv. LJUBIM LUCY ob 20. uri 27. maja amer. barv. SPOPAD V JETNIŠ-NICI ob 20. uri Bled 21. maja amer. komed. STAN IN OLIO -VEČNI NERODI ob 18. uri, ital. barv. CELO MESTO JE KRIVO ob 20. uri 22. maja amer. barv. OKUSI DRAKULOVO KRI ob 18. uri, amer. barv. CELO MESTO JE KRIVO ob 20. uri 23. maja amer. barv. BOTER - 2. del ob 16 in 19.30 24. maja ital. barv. ZAPELJIVEC ob 18. in 20. uri 25. maja amer. barv. LJUBIM LUCY ob 20. uri 26. maja amer. barv. BOTER - 2. del ob 19. uri 27. maja franc. barv. BORSALINO ob 20. uri gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ SOBOTA, 22. maja, ob 19.30 za izven -R. Kosmač-M. Hercog-P. Kozak: MOJE IZBE; večer samogovorov Ivana Cankarja izvaja Rudi Kosmač. Mik vodnih športov Kranj — Po nekajletnem premoru je letos ponovno oživela dejavnost Brodarskega društva Kranj. Nekdanji tekmovalci v veslanju na divjih vodah niso in niso mogli pozabiti športa, s katerim so se aktivno ukvarjali več let. Prijateljske vezi, ki so jih stkali, lepote prirode ob vodi, v nedostopnih soteskah ter številni spomini so jih vedno vlekli na prijateljska srečanja, na katerih so pre-mlevali svoja razburljiva doživetja. »Kdaj se bomo, vsaj turistično, spet spustili po kakšni reki?« je zbrane ob takih priložnostih vedno spraševal Dare Bežek in jih nagovarjal k organizaciji turističnega izleta po vodi. Ne le nekdanjim tekmovalcem, temveč tudi simpatizer-jem tega vodnega športa je nenehno prigovarjal, naj bi se organizirali, prirejali izlete, tekmovanja za veterane, posredovali zainteresiranim izkušnje in podobno. »V Kranju je za čolnarjenje precej zanimanja,« je govoril, »naš nekdanji in edini brodarski klub na Gorenjskem pa je mrtev.« To mu ni dalo miru. Začetne napore pri zbiranju članstva, sestavi poslovnika in registraciji po novem pravilniku o društvih si je naprtil na svoja pleča. »Šlo bo, šlo!« je veselo naznanil, ko je iz zapuščine nekdanjega kluba »zvrtal« 2000 dinarjev še neizrabljenih sredstev. In res je šlo. Današnje Brodarsko društvo Kranj je registrirano kot osnovna organizacija za tehnično kulturo (ljudsko tehniko), pred seboj pa ima dva osnovna cilja: člani naj bi v njem razvijali tehnično in telesnokulturno vzgojo in dejavnost. Gradnja modelov in pravih čolnov, popravila le-teh, načrtovanje, izdelovanje, oskrbovanje s čolnarsko opremo in informatika, to bi bilo v grobem področje tehnične aktivnosti. V telesnokulturno dejavnost kluba pa so vpisane prireditve in tekmovanja, ki jih bodo v sestavu Brodarskega društva Kranj lahko organizirali tako jadralci, veslači kot tudi motorni čolnarji. Njihovo delo je za zdaj predvsem organizacijsko, saj svojih prostorov društvo še nima. Kadar imajo sestanke, jim svojo sobico odstopi Društvo za raziskovanje morja in podvodne aktivnosti. Včasih pa se zbero kar pri kom doma. Najpogosteje se to dogaja pri Bežku, Koroška cesta 27, kamor dospe tudi vsa pošta za BD Kranj. Organizacija medklubskega tekmovanja v kajak-kanu spustu, ki bo v počastitev dneva mladosti že to nedeljo na Savi, bo njihova prva manifestacija. Za vse kategorije in seveda »turistični« razred so prvo-uvrščenim namenili priznanja, ker pa bodo prijave sprejemali tudi še na kraju samem neposredno pred startom, nam še niso mogli povedati števila udeležencev. Proga bo dolga okrog 5 km. Start bo ob 11. uri v Kranju, cilj pa v Prebačevem. G. Bernot Špageti v solati Potrebujemo: pol kg špagetov, sol, četrt kg mortadele, 3 kisle kumarice, 10 oliv, 2 čebuli, 2 trdo kuhani jajci, 3 žlice kisa, poper, strok česna, šopek drob-njaka, 6 žlic olja. Špagete skuhamo v slanem kropu, odcedimo in prelijemo z mrzlo vodo ter takoj nato z oljem, da se med hlajenjem ne sprimejo. Hladnim primešamo na kocke narezano mortadelo, kisle kumarice, narezane in razkoščičene olive, olupljeno in na obročke rezano čebulo ter zrezana jajca. Iz kisa, soli, popra, strtega česna, drobnjaka in olja umešamo preliv za špagete. Temeljito premešamo in ponudimo kot samostojno jed. Papir Trajnost kozmetičnih sredstev Včasih se nam ponudi priložnost za nakup večje količine kozmetičnih sredstev, pa smo v dvomu, ali ni tveganje morda preveliko in se nam bo zaloga pokvarila. Trajnost različnih krem, emulzij in kozmetičnega mleka je odvisna seveda od sestavin, iz katerih so narejene, in seveda od tega, če so bili pripravljeni sterilno. Kreme so sestavljene večinoma tako, da se maščobe aH njim sorodne snovi enakomerno razdele v vlažni osnovi, primešane pa so še posebne snovi, dišave in konzervirana sredstva: le-teh pa sme biti v kremah le določen odstotek. Taka konzervirana sredstva uporablja tudi živilska industrija in so neškodljiva. Če pa je krema sestavljena iz naravnih in ne So mišice na trebuhu postale ohlapne? Utrjujmo jih tako, da sedemo na tla, prste na nogi zataknemo pod omaro ter se iz ležečega položaja počasi dvigujemo v sede: roke so sklenjene na tilniku. Desetkrat vsak dan zagotovo pomaga. s šolskih klopi Darilo Odkar je oče kupil tisti paket, nisem imel miru pred radovednostjo. Ne vem, zakaj, toda zelo me je zanimalo, kaj je v njem. Končno mi je bilo dovolj. »Pogledal bom, kaj je v njem!« sem sklenil. Ker sem bil sam doma, sem to lahko tudi storil. Toda ne tako hitro, kajti najti sem moral ključ omare. Zaklenil sem se, nato pa sem začel iskati. Skoraj vse sem že pregledal, pa ga še nisem dobil. »V zaklenjeni omari ne more biti, drugje sem pa že vse pogledal,« sem pomislil. Končno sem ga le našel. Vtaknil sem ga v ključavnico. Škrt-nilo je. Počasi sem odprl vrata. Paketa nisem takoj opazil, ko pa sem bolje pogledal, sem ga videl na spodnji polici. Položil sem ga na mizo. Počasi in previdno sem ga odvijal. Končno so se prikazali pred mano lepo okrašen krožnik, žlica in vilice. Ogledoval sem lesene izdelke, ko je nenadoma pozvonilo. Tako sem se ustrašil, da sem izpustil vse na tla. Krožnik je počil, vilice so k sreči ostale cele, žlica pa se je tudi nalomila. Hitro sem si opomogel od pre-strašenosti ter hitel pospravljati, nato pa sem hitro odprl vezna vrata. Prišel je oče. »Kaj si pa delal?« me je vprašal. »Malo sem zaspal, pa se nisem takoj zbudil,« sem prestrašeno in jecljaje odvrnil. Na, tukaj sem se srečno izmazal. Takrat pa sem začel razmišljati, za koga je tisti paket. »Gotovo je za sestro, ki ima tako rada take lesene izdelke,« sem pomislil. Bilo je že precej pozno zvečer, zato sem odšel spat. Dolgo nisem zaspal, kajti nisem mogel pozabiti, kaj se je zgodilo. Vstal sem ter odšel v kuhinjo, kjer je že bil oče. Ko me je opazil, je odklenil omaro, vzel paket ter mi ga dal, rekoč: »Tole sem ti kupil za rojstni dan.« Skoraj bi se bil sesedel. »Presneta radovednost!« sem se na tihem jezil. Vendar sem le ohranil nekaj miru in vesel vzel paket in stekel iz kuhinje. Jezen sem vrgel darilo na posteljo, vzel knjigo in bral. Mama, ki se ni spominjala, da bi bil kdaj slabe volje na svoj praznik, me je še dolgo povpraševala po vzroku, toda odgovora ni dobila. Zvone Možina, 7. d r. osn. šole ! Ivana Tavčarja, Gorenja vas sintetičnih maščob, pa je rok trajanja omejen in zato s tako kremo ne varčujemo. Tudi kremo, emulzijo ali čistilno mleko, kjer trajnost ni omejena, porabimo v določenem času. Lončki s kozmetičnimi sredstvi so namreč neprestano izpostavljeni nečistoči naših prstov, s katerimi segamo v posodico, in bakterijam, ki so v zraku in drugi nečistoči. Tako lahko nečistočo s kremo nanašamo na kožo in s tem dosežemo prav nasproten učinek od željenega. Zato vsa kozmetična sredstva vedno skrbno zapiramo s pokrovčki. Če smo posebno skrbni, potem segajmo v lonček s stekleno ali plastično lopatko. Vsem tem skrbem, da bi na občutljivo kožo nanašali morda nečistočo iz lončka, pa se izognemo, če kupujemo kremo v tubi: do sedaj je to še najbolj higienski način hranjenja kreme in na srečo dokaj pogost pri proizvajalcih. Če opazimo, da se je kremi spremenila barva ali vonj, jo takoj zavrzimo, da ne bo škode na obrazu. Kozmetiko vedno hranimo na hladnem prostoru, daleč od sonca in toplih radiatorjev. Komplet pleten iz mešanice bombažnega in sintetičnega pletiva v svetli barvi je primeren tudi za svečanejše priložnosti v poletnih dneh: krilo je ravno, pulover ima okrogel izrez, ki ga delno zakriva pletena ruta iz enakega pletiva obrobljena z barvasto nitjo. Resda ne nosimo še papirnatih oblek in srajc, to prepustimo prihodnosti, vendar pa moramo priznati, da je papir v mnogih področjih že uspešno nadomestil tekstil. Skorajda si ne moremo zamisliti role papirja v sanitetnih prostorih namesto nehigienskih brisač, ki so na javnih mestih v hipu umazane. Papirnate plenice niso nekaj novega, poznamo jih že vrsto let in so izredno praktične, kadar gremo z majhnim otrokom za dan ali dva od doma ali samo na vikend: vsako pranje odpade — uporabimo in od-vržemo. Tudi v gospodinjstvu si je tekstil dobil hudega tekmeca: mastne roke ne brišemo več v prtiče, pač pa v rolo krep papirja, ki jo imamo pritrjeno nad delovno površino. Tudi umazano posodo najprej obrišemo s papirjem skoraj do čistega in je nato pomivanje lažje. To je potrebno še posebej tam, kjer so gospodinjstvo modernizirali s pomivalnim strojem. Tudi v avtomobilu hi odveč imeti rolo papirja. Če se bo voznik branil papirja v avtomobilu, se bo prepričal o koristnosti takoj, ko bo treba odpreti pokrov motorja in z roko seči po mastnem in črnem delu v motorju- Skratka, papir nas je začel spremljati povsod — doma na dopustu, na pikniku, na cesti. Ima še eno dobro lastnost: če ga pozabimo zažgati v naravi ali zakopati, kar sicer disciplinirano delamo z drugimi skoraj neuničljivimi odpadki naše civilizacije, bo sam kaj hitro preperel in izginil, doma pa gre papir tako ali tako v koš ali posodo za odpadke. marta odgovarja Majda iz Radovljice — Prosim za nasvet, kakšna naj bo moja nova bluza iz blaga, katerega vzorec prilagam v pismu. Stara sem 27 let, visoka 167 cm, tehtam pa 57 kg. Skorajda ni recepta, v katerem ne bi omenjali, da jedi dodamo še »sesekljan zelenj peteršilj«. To je dišav-nica, brez katere si mnogih jedi skoraj zamišljati ni mogoče. Kaj menite, kakšen bi bil mlad pečen krompirček, ne da bi bil potresen z zelenim peteršiljem? Poznamo dve vrsti peteršilja — z gladkimi in nakodranimi listi: zadnjega uporabljamo predvsem za krašenje jedi, medtem ko je peteršilj z gladkimi listi bolj aromatičen. Peteršiljevo korenino pa seveda uporabljamo pri pripravi juhe. Večni dodatek jedem Peteršilj vsebuje dokaj veliko vitamina A in C, pa tudi nekaj drugih vitaminov mu ne manjka, zato je dragocen dodatek jedem. Če prištejemo sem še rudninske snovi kot so kalij, natrij, kalcij in železo ter fosfor, potem o njegovi izredni pomembnosti v naši prehrani ni dvoma. Peteršilja ne kuhamo, pač pa z njim potresemo jedi tik preden jih ponudimo. Sesekljamo ga tudi tik pred uporabo, saj se sicer na zraku vredne snovi v njem izgubljajo. Če nimamo svojega vrta, lahko gojimo peteršilj vse leto v cvetličnem lončku ali lesenih zabojčkih. Peteršilj dodajamo juham, mesnim, zelenjavnim jedem, krompirju, na solate, omake in na umešana pečena jajca. Zamešamo ga tudi v zmehčano maslo skupaj s sesekljanim drobnjakom, koprom in meliso. S takim namazom mažemo kruhke in ponudimo same ali jih uporabimo kot podlago za sendviče. Peteršiljevo maslo ponudimo tudi h kuhani govedini, k ribam in krompirju v oblicah. Marta — Bluza je enostavno krojena. Ima kimono rokava in večji koničast izrez: po sredini spredaj in zadaj je rezana, vendar tako, da se črte stikajo. Moj vrt, moje veselje DAN MLADOSTI v Kranju Blaž Čipe, 5. a razred osnovne šole Simona Jenka Kam oblaki, preko polja, kam? Čudovita narava, lepo vreme, hrepenenje po samoti in še marsikaj drugega me je spodbudilo za sprehod po prostrani jasi daleč proč od civilizacije in nenehnega hrupa. Uležem se in roke dam pod glavo. Zazrem se v nebo! Tam nekje opazim čisto bel oblaček. Počasi plava naprej in prikaže se še drugi, pa tretji in četrti in peti in šesti... _ ^ V novi šoli Leto za letom smo težko čakali, kdaj novo šolo nam bodo zgradili, letos pa slavimo otvoritev, za naš kraj lepo pridobitev. Pouk v novi šoli bo pestrejši, v prostorih novih, svetlih, lepših. Telesno moč bomo še bolj krepili, j v telovadnici novi se razvedrili, tovarni ELAN gre vsa zahvala, za vsa orodja in zvirala. Zahvalo dolžni smo prav vsem, ki delali, prispevali so na tem, da danes doletela nas je čast, dobiti ključe šole v našo last. Radovan Švab, 4. r. osn. šole Begunje Najprej plavajo mirno, potem pa se nenadoma začnejo zaletavati drug v drugega. »Tega je najbrž kriv veter,« pomislim in oblački se oddaljijo in zopet pridejo čisto blizu in že so nekje daleč. »Taki so kot mi,« si rečem. »Včasih smo si tako blizu, toda komaj se tega zavedamo, že smo daleč, daleč. In kakor oblaki, ki se zaletavajo in s tem povzročajo blisk in grom, taki so ljudje. Sovražijo se. Morda bo prišlo zaradi tega nekoč do atomske voine. In takrat ne bo več jas in travnikov ter širnih in prostranih gozdov, takrat bo povsod sama puščava. Pa iaz! Kakšen sem pravzaprav jaz? Najbrž je nekje tudi moj oblaček. Kaj se ve? Ali hiti nekam daleč ali pa ve: »Do tjale priplavam in potem se umirim!« Da! Tako bo. Po osnovni šoli na neko drugo in potem v mirno življenje. Kaj je lepšega od mirnega in srečnega življenja!? In pesem, ki jo prijateljsko zapojeta veter in goza, me vzdrami iz premišljevanja. Brž domov! Saj se Že večeri in večerna zarja me spremlja. »Tudi ti, moj oblaček! Pojdi domov in pazi, da ne zaideš s prave poti, da se ne izgubiš nekje daleč v tujem svetu, tudi jaz bom pazil na to!« rečem in zazdi se mi, da mi veter prinaša oblačkov odgovor: »LE PAZI!« Matjaž K onda, osn. šola Lesce Težko sem čakala dne, ko pravijo, da je stara luna. Pa ne recite, da sem vraževerna. Nekateri stari ljudje, ki imajo že dovolj lastnih izkušenj, pravijo, da je treba rože saditi in sejati takrat, ko je stara luna, ker le tako lepo cvetijo. To bom letos preizkusila. Vrt, kateremu bi lahko rekli tudi. vrtiček, saj je zelo majhen, sem skrbno prerahljala in pognojila. Pri tem pa so mi bile rože trajnice v veliko napoto, saj sem morala paziti, da ne bi stopila nanje in polomila vršičkov, ki so že stegovali svoja de-belca proti soncu. Med mladimi poganjki pa so si poiskale prostor tudi koprive. Bile so že precej velike, kot bi jih kdo klical, naj tako hitro rastejo. Vedela sem, da moram tudi to nadlogo odpraviti, toda kako? Saj me lahko opečejo! Ha, pa ne mislite, da z vrelo vodo! Z mravljinčno ali, kakor jo pri kemiji še drugače imenujemo, z metanovo kislino. Ni kaj prijetno, če se bojuješ s koprivami. Tudi te sem poruvala, čeprav so me potem nekoliko pekle dlani. Med vijolicami, ki rastejo ob kraju, sem morala tudi poskrbeti za red, saj je tu in tam že kukalo med listjem in mnogimi cvetovi, ki so imeli omamni vonj. Sedaj je prišlo na vrsto sejanje; vrtiček sem razdelila na več gredic. V vsako sem posejala drugačno vrsto cvetic in semena skrbno za-grebla. Ko sem zapustila vrt, je bilo vse v najlepšem redu. Toda, joj! Kakor po dežju posije sonce, tako je tudi iz tega reda postal nered. Prvomajski kres Kot vsako prejšnje leto smo tudi letos zakurili kres, ki je posvečen prvemu maju, prazniku dela. Zakurili smo ga na travniku pred blokom. Skopali smo majhno jamo in vanjo dali veliko vejo. Okoli smo nametali dračje in butare. Visok je bil okoli dva metra. Čakali smo, da je zagorelo pa Joštu, potem pa smo prižgali še mi. Gorelo je počasi. Okoli kresa so hodili sosedje. Iskre so švigale proti nebu. Če si pogledal v nebo, je bilo lepo. Okoli kresa smo se veselili. Dolgo je gorel. Mojca Petek, 4. c r. osn. šole Lucijana Seljaka, Kranj Drugi dan sem se vrnila iz šole * mislijo, da je še vse vedno tako, kot je bilo pred dnem. Toda zmotila sem se. Dopoldne, ko me ni bilo doma, so se kokoši »pudrale« z zrahljano zenv Ijo. Od žalosti sem bila tako potrta, d* sem obsedela kar na klopi. Ko sen1 nabrala nekaj moči, sem s skledo koruze odšla v hlev in tam tem ne* sramnim živalim nasula hrane-Petelin je klical svoje sorodnice k piči, toda tedaj sem ga pokrila i gajbo. »Tu boš ostal nekaj časa!« sem mu zažugala. V to ječo sem ga zaprla prav zato, ker je bil glavni voditelj te »sovražne ofenzive« na moj vrt. Marija Burnik, 8. c. r. osn. šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas, literarno-recitatorski krožek Dragi Tito, naš maršal, srečno Nas, mlade iz Slovenije, BiH, Srbije, Kosova, Makedonije, Vojvodine, Črne gore in Hrvatske vezeta bratstvo in enotnost v napredno mlado generacijo Jugoslavije. Vendar nismo sami: z nami si ti, tovariš Tito. O tebi se govori na severu in jugu, vzhodu in zahodu. Vtkan si v preteklost, sedanjost in prihodnost, a si kljub temu skrit v najglobljih kotičkih mojega, tvojega; naših src. T Sedaj, ko praznuješ svoj štiriin-osemdeseti rojstni dan, se nam še posebej postavlja vprašanje, V čem so najskrivnejše lastnosti fenomena, imenovanega Tito? Zanetil je revolucijo. Do poslednje celice je izgoreval za svobodo. Delu je odprl bodočnost. Za hrbtom naših narodov je sonce vzšlo, a obljubljamo ti, dragi maršal, da pred nami ne bo nikoli zašlo. « Zoran Jelovčan, 7. c r. osn. šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas Petek - 21. maja 1976 nagradna križanka od vsepovsod za smeh Glas — 9. stran NA SORSKEM POLJU r— 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 H 14 15 lb ■ - 18 ■ 2o ■ ■ 23 h 25 ■ 26 ■ 27 28 29 ■ * 31 32 33 ■ 35 I ■ 36 37 ■ 39 40 41 ■ 42 43 ■ : 45 ■ 46 ■ 48 49 t-t, 50 51 52 b3 54 Rešitev nagradne križanke z dne 14. maja: 1. sosed, 6. kaos, 10. Odak, 14. vlada, 15. Argentina, 17. ajda, 18. Arsene, 19. MGM, 20. ja, 21. moda, 23. lama, 25. on, 26. Art, 28. puma, 30. tabela, 32. karteli, 35. ratar, 36. kvota, 38. latin-ka, 40. osnova, 42. Nace, 43. noč, 46. LT, 47. Siva, 49. reža, 51. VV, 52. IRO, 54. cevnik, 56. Rače, 58. Masterton, 60. kajak, 61. Ante, 62. Zoja, 63. omara. Izžrebani reševalci: prejeli smo 77 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi Anica Pin-tar, 64000 Kranj, PTT - centrala; 2. nagrado (40 din) Peter Jerman, 64000 Kranj, Mencingerjeva 5; 3. nagrado (30 din) Franc Magdič, 64000 Kranj, Sorlije-va 3. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitev pošljite do torka, 25. maja, na naslov: ČP Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din. Ce hoćemo, da se nam bo riba, pečenka, krompir ali pa narastek v Pečici lepo spekel, potem vzemimo za peko pekač iz nerjaveče pločevine, izdelek Kovinoplastike Lož, ki .ae dobi v Mnrkinem ELGU v Lescah. Pečemo lahko tudi v pokrovu. Cena: 161,20 din Počasi bomo morali te spravljati "kupaj tudi garderobo za na plažo z« nafte najmlajše. Izredno prijetne frotirne kopalne plašče s kapuco so dobili v ZARJINI specializirani ptroški trgovini na Jesenicah. Velikosti: od 2 do 10 let. Cena: od 109 do 149 din In se en ALMIRIN model za pomlad in poletje. Bombaž, konoplja in svila so hladni materiali, tako da bomo komplet, ki je bolj ohlapnega kroja in se zavezuje s pasom, lahko nosile se v poznem poletju. V surovi beli barvi se dobe v Almirini prodajalni v Radovljici in v vseh večjih prodajalnah trikotaže na Gorenjskem. Vprašajte za model STIL. Cena: 852 din L Otrok mora imeti svoj kotiček in kje bi se bilo prijetneje igrati kot ob takole pravljično poslikani beli mizici in na stolčkih, ki pod sedeži •krivajo najljubše igrače?! Na Kok-rinem oddelku pohištva v GLOBUSU jih imajo - garnitura se imenuje JANA. Cena: 574 din Vodoravno: 1. razpoka v zemeljskem površju, ob kateri se grude premikajo, 7. staro naselje v Boki Kotorski, kjer se razvija turizem, 13. grški otok Sala-mina v Egejskem zalivu, znan po pomorski bitiki, kjer so Grki premagali Perzijce, 15. ameriški pevec in filmski igralec Frank, 16. rimsko število dve, 17. svetovno popularni ruski skladatelj Peter Iljič (»Labodje jezero«), 19. kratica za opomba, 20. trenutek, moment, 22. rob ob natisnjenem besedilu, kamor se piše obrobne opazke, marginalije, 23. široki pas pri kimonu, 24. bolgarska dinastija Asenovcev, 26. najzahodnejši otok v Malih Sundskih otokih v Indoneziji, 27. veliko, razkošno grajeno poslopje, bivališče vladarjev, 28. kar mora kdo vrniti, poravnati, zlasti v denarju, 30. gospodarski polom, stečaj, 32. pripadnik verske ločine katarov, bogomilov, 34. začetnik arianstva, Arius, 35. plaha gozdna žival, 36. mesto ob reki Harricanavv v ameriški državi Quebec, 38. srbsko moško ime, Aleksej, 41. rimski cesar, ki je razdejal Jeruzalem, 42. vrsta družabnega plesa iz Amerike, 44. žival, ki rije pod zemljo, 45. Ivan Mrak, 46. gnetljiva masa iz voska, mineralnih barvil, olivnega olja ipd., za igro in šolske izdelke, 48. sto kvadratnih metrov, 49. prislov kajne, 51. ničvreden človek, malopridnež, 53. stonoga, 54. tjavdan, na slepo. Navpično: 1. duh, duševnost, tudi veliko stoječe ogledalo, 2. pristanišče ob Rdečem morju na zahodni obali Saudske Arabije, 3. kratica za element, 4. Lavo A. Čermelj, 5. sredstva za omamljanje, 6. ime beograjskega humorista Aleksiča, 7. pristojbina za pisanje, 8. enica, 9. italijanska radio televizija, 10. arabski žrebec, 11. lepotni grm, ovijalka z belimi, modrimi ali vijoličastimi cveti, 12. lihoprsti kopitar z rilčasto podaljšanim gobcem, 14. briga, pazljivost, 15. bleščeča, fina, mehka, trdna nit, s katero se gosenica sviloprejke oprede v zamotek, v kokon, 18. gnusnost, ogaba, 21. natančnež, pikolovec, 23. ovoj, 25. glasbeno znamenje, 27. brezdušno, mehanično učenje, 29. zgodovinska pokrajina v južni Španiji in glavno mesto v Andaluzijskem gorovju, 31. središče Hrvaškega Zagorja, znano po festivalu popevk, 32. prvenstvo, 33. antično mesto-država v jugozahodni Aziji, danes sirijsko mesto Honis, 35. v grški mitologiji reka v podzemlju, 37. zliv dveh ali več rek, stekališče, 39. tatvina, 40. prislov proč, 42. ime sovjetskega filmskega igralca Vidova, 43. zanos, polet, 46. mednarodne avtomobilske oznake za Portugalsko, Norveško in Italijo, 47. duša pri starih Slovanih, 50. Jurij Reja, 52. Lojze Dolinar. Prodor skozi središče po izločitvi kmetov Pri pripravi prodora v središču je pogosto eno od odločilnih vprašanj, kako onesposobiti kmečki obrambni zid nasprotnika, ga zaobiti ali izločiti. Eliminacija kmetov v središču je često v zvezi z žrtveno kombinacijo. ll # ■l ■ i & B &■ j i ■ & ■ 1 i & B rti ■ 1 m H _ mi a udarja ob kmečki zid na belih poljih. Beli predvsem povezuje udar na polje d5 s pritiskom po liniji e. Odločiti se mora, katero figuro bo žrtvoval na polju d5 in ugotoviti mora, katera figura bo v nadaljevanju koristnejša, lovec ali skakač. 1. Lg2 x d5! e6 x dS 2. Sc3 x d5 Dc7-d6 Druge možnosti so slabše, npr. 2. ... Dc7-a5 3. Sd4-b3! ali 2. ...Dc7-d8 S. Sd4 x c6 in nato Le3 — b6, v obeh primerih z razigranostjo belih figur. 3. Sd4 X c6 Ld7 x c6 Na 3. ...Se5xc6 zmaga 4. f5-f8! ali Sd5-b6 in na J. ... Dd6 X c6 4. Sd5 X e7 Ke8 x e7 5. Le3 x g5 + f7 - f8 6. De2 xe5 + itn. 4. Le3-c5! Dd6 x c5 5. De2 X e5 f7 - fB 6. Sd5 x f8 + Ke8-f7 7. De6-e6 + Kf7-f8 8. Thl-el! Ta8-d8 9. Tdl x d8 + Le7 x d8 10. Sf6-d7+ črni se je vdal Rezultat akcije v središču je razkritje položaja črnega kralja, ki nima več prave zaščite. Na 10. ... Lc6 X d7 11. De6 x d7 Ld8 - e7 zmaga 12. tt - fB! Keres je bil zelo ponosen na mladostno odigrano partijo. dr. S. Bavdek V poziciji na sliki (Keres - Bilek, Leipzig 1960) beli pritiska v središču, in sicer TE DNI PO SVETU! Naraščaj v živalskem vrtu To pot ena iz domačih logov. Ljubljanski živalski vrt je že dober mesec bogatejši za dva člana: levji par — Clarens, ki ima štiri leta, in Elza, ki je leto mlajša, sta dobila mladiča. Čez nekaj tednov jih bodo lahko videli tudi obiskovalci. Levja mladiča, ki za zdaj še nimata imen, bosta kaj kmalu zapustila Ljubljano. Zamenjali ju bodo za druge živali. Daljša življenjska doba Življenjska doba se je v zadnjih desetletjih tudi v Vojvodini močno podaljšala. Ženske živijo sedaj v poprečju 72, moški pa 66 let. Življenjska doba se je podaljšala, ko so zatrli tuberkulozo in trahom. Ena cigareta — 12 minut manj življenja Samo ena cigareta na dan je dovolj, da se skrajša človekovo življenje za 12 minut. To trdi profesor dr. Gustav Schimert z medicinske fakultete v Miinchnu. Ljudje, ki pokadijo 20 in več cigaret na dan, so tudi dva do trikrat bolj dovzetni za srčno kap kot nekadilci. Zaradi ljubezni ob službo Japonski pilot Kacutoši Nagasava je na svoji redni poti vsak dan preletel tudi hišo, v kateri je živela njegova izvoljenka. Da bi ji pokazal, -kako jo ljubi, je poletel tik nad hišo. Zaradi neznosnega hrupa so ga prijavili stanovalci sosednjih hiš. Ker opozorila niso zalegla, je moral pilot poiskati drugo službo. Dediščina za Greto Garbo Sodne oblasti švedskega mesteca Catrineholm iščejo naslov Grete Garbo, da bi ji lahko izplačali dediščino, ki ji jo je zapustil stric Kari Gustav AxeLson. Dediščina znaša 375 švedskih kron ali 14.000 dinarjev. (Pomenki o Žabnici, Spodnjih, Srednjih in Zgornjih Bitnjah ter o Sutni, Čepuljah, Planici in Lavtarskem vrhu) (20. zapis) Seveda bi rad najprej opisal kulturnozgodovinske spomenike vseh treh Biten j (cerkev sv. Uršule, cerkev sv. Tomaža in cerkev sv. Miklavža, ki je bila prej — pred 15. stoletjem — posvečena sv. Vidu; leta pa je dal tudi ime vsem trem vasem: Vitingen — Bitnje), toda ker še nimam pri roki ilustracij, ki bi bile besedi v oporo, začenjam prej pripoved o rokovnjaškem poglavarju Janezu Siherlu-Dimežu. STRAH KRANJSKE DEŽELE ako so sredi preteklega stoletja imenovali bitenjskega rokovnjaškega poglavarja. Ki pa najbrž le ni bil kak navaden, zločinski rokovnjač — bolj upornik, vojaški begun in maščevalec krivic je bil. Revnim ne, jemal je le bogatim in oblastnim. Pa še to je razdelil revežem, ki jih v onih časih ni bilo malo. Seveda je pripovedovalcu o rokov-njaču Dimežu kar nerodno: zdaj si ga lasti Besnica, zdaj Bitnje; pa še Prešeren je v Kranju v zadnjih mesecih življenja prijateljeval z možakom, ki je postal pozneje veljaven rokovnjač. Vsaj Dimežev pajdaš? Nenavaden možak je bil rojen v ugledni kmečki hiši. Nadarjenega fanta so dali starši v ljubljanske šole. Toda v tretji gimnaziji je Janez Siherl zagrešil nepremišljenost in bil zato izključen iz šole. Nekaj časa se je ubadal kot odvetniški pisar; ko pa je spoznal, da to ne more ostati vse življenje, je sklenil, da se vrne na očetov dom. Spotoma pa so ga zajeli rokovnjači in ga pregovorili, naj se jim pridruži kot šolan človek — takega so nujno potrebovali. Bister in pogumen pa še zagrenjen zaradi krivic — je bil kot nalašč za rokovnjaškega vodjo. Ze prej pa se je izognil vojaški službi — veljal je kot begun, preganjan od orožnikov. Janez Siherl-Dimež je bil po spo-, ročilu sodobnikov, ki so ga poznali, prav čeden možak, bolj srednje kot visoke postave, črnih nasvedranih las in lepih brk. Oblečen je bil gosposko, vedenja pa je bil kar dostojnega. Rad se je preoblačil, celo ženska oblačila si je včasih nadel, da je ukanil zasledovalce. Ker se je poznal z nekim ljubljanskim lasulj ar jem, si je kdaj pa kdaj nadel sivo brado in tuje lase. Dimež in njegovi pajdaši pa niso samo kradli in postopali. Zelo radi so pomagali po kmetijah, pri delu na polju in po hišah. S tem so se prikupili kmetom in drugim ljudem; pa tudi obrtnikom, saj so bili med njimi izvežbani rokodelci. To jim je večalo varnost in množilo prenočišča. — Svojim pomagačem je dajal Dimež tako obilne deleže, da se ni mogel nobeden pritoževati. ROKOVNJAČEVE LJUBEZNI ad je hodil Dimež tudi na plese, najraje h kronabirtu na škofjeloškem Glavnem trgu. Tako je ob neki priložnosti poprosil najlepše dekle za ples. Objel jo je okoli pasu, stisnil krepko njeno mehko roko in ji pogledal globoko v oči. Deklica ga pogleda kakor mlada srnica plašno in se da od Dimež a odpeljati čisto omamljena v njegov brlog. — Dimeževe žareče oči so imele baje čudovito, da, strahotno moč, da so ženske v njih žaru kar vztrepetavale in mu omahovale v krepki »moški« objem ter se mu v sladostrastju vse srečne vdajale. Ljubic je imel Dimež seve več, po moški navadi in pravici v vsakem kraju drugo! Toda eno pa je imel zares rad. Bila je to Katrica iz Trzina. Imela je neki tako ljubek in sladak glas, da je Dimeža kar omam- Kot vojak 17. pešpolka »kranjskih Janezov« v Ljubljani ljal. Sicer tako nemiren in nestalen možak, je bil sposoben Katrico ure in ure poslušati. Tedaj se mu ni nikamor mudilo. Tako rekoč v njenem objemu je Dimež učakal tudi svojo smrt (v Šunkarjevi opekarni), ki jo bom še opisal. Sodobnik je takole označil Katrico: »Bila je visoka in polna ženska, z velikimi očmi, s sočnimi ustnicami in zdravimi bisernobelimi zobmi, ki so kar pobliskavali, kadar se je posme-jala. Ponosna in srečna je bila, ker je bila ljubica rokovnjaškega poglavarja Dimeža — sicer zavber Bitenjca Janeza Siherla.« ZAVRNJENA DEKLICA p^jr alostna romanca pa je tudi jff povezana z našim Dimežem. M. .J Se kot vojak sedemnajstega polka (»polka kranjskih Janezov«) je spoznal v Ljubljani, na Tržaški cesti v gostilni Pri lovcu mlado, lepo in stasito natakarico Rozo Kovačevo iz Češnjice pri Železnikih. Dekle se je goreče zaljubilo v brhkega fanta, kakršen je bil Janez Siherl iz Bitenj. Kot vojaški begun (dezerter) se je nekaj časa skrival v njeni kamrici in pil nje ljubezen. Roza je skrbela zanj, da ni bil ne lačen ne žejen. Tudi civilno obleko mu je oskrbela. Ujet v ljubezenske mreže, se je komaj izmotal, tvegal skok skozi okno in pot skozi Ljubljano proti Bitnjam. Po dolgih letih, ki jih je Dimež prebil med rokovnjači, postal celo njihov poglavar in »strah kranjske dežele«, sta se z Rozo spet srečala. Bilo je na pomlad leta 1860 (torej le dve leti pred Dimeževo nesrečno smrtjo), ko se je rokovnjaški poglavar mudil v Železnikih. Roza, vsa zadihana, stopi predenj in mu prav po žensko poočita: »Ti, slišala sem, da se ženiš pri tisti Katrici iz Trzina. Ko sem to izvedela, bi te najraje poiskala in te s sekiro pobila. Tako mi je hudo, ker me ne maraš več.« Dimež pa nazaj: »Kaj hočeš, saj ti nisem nikoli ničesar obljubljal! Midva sva pač doživljala, kar nama je bilo namenjeno in obema je bilo lepo in v užitek. Kaj hočeš še več?« (No, tale naš Bitenjc se je pač izmo-taval tako, kot se vsi fantje, ko zapeljanega dekleta ne marajo več...) »Trpim, močno trpim,« tarna Roza kar naprej. Dimež jo zavrača: »Ljubezen, ki se meče za človekom, je gotovo resnična in globoka, toda v življenju samem pa nima prave cene!« Ihtć se je Roza poslovila — tudi Dimežu ni bilo prav lahko — in čez dober mesec je šla po vaseh novica, da se je Kovačeva Roza utopila v Sori... Vsem se je zdelo škoda lepe mlade deklice, ki ji je strla srce nesrečna ljubezen. — Dimeža seve ne gre obsojati, saj je Rozo zavrnil le zato, da je ostal zvest svoji resnični ljubici Katrici iz Trzina. Peter Cuznar iz Rateč, ki je nastopil na letošnji prireditvi Prvi glas Gorenjske, rad prepeva ob spremljavi svoje kitare in komponira lastne melodije. O letošnji glasbeni prireditvi na Jesenicah pa meni, da bi morali predstavljati predvsem domače melodije in ne toliko popularnih tujih popevk. — Foto: A. Kerštan radio 22 5.00 8.10 9.05 9.35 9.45 sobota 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.10 15.30 15.45 16.45 17.05 17.30 18.05 18.15 19.40 19.50 20.00 21.15 21.30 23.05 1.03 2.03 3.03 4.03 Dobro jutro Glasbena matineja Pionirski tednik Glasbena pravljica Naši umetniki mladim poslušalcem Kdaj, kam, kako in po čem Sedem dni na radiu Godala v ritmu Kmetijski nasveti Ob bistrem potoku Priporočajo vam S pesmijo in besedo po Jugoslaviji Glasbeni intermezzo Vrtiljak S knjižnega trga Na poti v Colombo Gremo v kino Pogovor s poslušalci Čustveni svet računalnika Rupreta Minute z ansambli Jožeta Privška Lahko noč, otroci Spoznavajmo svet in domovino Za prijetno razvedrilo Oddaja za naše izseljence S pesmijo in plesom v novi teden Zvoki iz naših krajev Glasbena skrinja Glasba baroka Lahke note velikih orkestrov Drugi program 9.00 Sobota na valu 202 13.00 Vedri ritmi 13.33 Vodomet melodij 14.00 Odrasli tako, kako pa mi 14.20 Glasbeni drobiž od tu in tam 14.33 Jugoslovanska ročk selekcija 15.40 Portret orkestra Jef Gilson 16.00 Naš podlistek 16.15 Zvočni kaleidoskop 16.40 S popevkami po Jugoslaviji 17.40 Svetin mi 17.50 Deset minut z ansamblom Mojmira Šepeta 18.00 Vročih sto kilovatov 18.40 Zabavni zvoki za vse Tretji program 19.05 Iz slovenske zborovske tradicije 19.25 Schumann v domači izvedbi 20.00 Iz oper in glasbenih dram 21.40 Dvignjena zavesa 22.00 Sobotni nočni koncert 23.55 Iz slovenske poezije 23 5.00 Dobro jutro 8.07 Radijska igra za otroke — I. Cankar — R. Sajko: Jure 8.37 Skladbe za mladino 9.05 Se pomnite, tovariši 9.55 Glasbena medigra 10.05 Prvič, drugič, tretjič 11.10 Nedeljska reportaža 11.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 14.05 Nedeljsko popoldne 17.43 Radijska igra - I.Cankar: Hlapci 19.40 Glasbene razglednice 19.50 Lahko noč, otroci 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program JRT — studio Sarajevo 23.05 Literarni nokturno 23.15 V lučeh semaforjev Drugi program 8.03 Zvoki za nedeljsko jutro 9.35 Mladina sebi in vam 10.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana in vokalnimi solisti 10.35 Naši kraji in ljudje 10.50 Cocktail melodij 11.33 Melodije po pošti 13.18 Film, opereta, musical 14.00 Pet minut humorja 14.05 Glasba iz starega gramofona 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 19.05 Večerna nedeljska reportaža 19.15 Igramo, kar ste izbrali, vmes 20.35 Naš likovni svet 23.00 Nočni koncert z Danetom Skerlom in Jakobom Ježem 23.55 Iz slovenske poezije 24 ponedeljek 4.30 8.10 9.05 9.20 9.40 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.10 14.30 15.30 15.45 16.45 Dobro jutro Glasbena matineja Pisan svet pravljic in zgodb Izberite pesmico Slovenske ljudske pesmi v priredbah Kdaj, kam, kako in po čem Za vsakogar nekaj Veliki revijski orkestri Kmetijski nasveti Pihalne godbe na koncertnem odru Priporočajo vam Pojo amaterski zbori Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Vrtiljak Interna 469 17 20 18 05 18 20 19 40 19 50 20 00 22 20 23.05 23.15 Koncert po željah poslušalcev Kulturna kronika Zvočni signali Minute z ansamblom Jožeta Burnika Lahko noč, otroci Ti in opera Popevke iz jugoslovanskih študijev Literarni nokturno Za ljubitelje jazza Drugi program 9.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Melodije in ritmi iz studia 14 13.33 Z majhnimi zabavnimi ansambli 14.00 Nenavadni pogovori 14.20 Godala v ritmu 14.33 Pop integral 15.40 Obisk pri orkestru in zboru Charlie Steinmann 16.00 Novost na knjižni polici ' 16.05 Panorama slovenskih popevk 16.40 Ti in jaz in glasba 17.40 Besede in dejanja 17.50 Sprehodi instrumentov 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Jazz na II. programu Tretji program 19.05 Sprehodi po tuji zborovski literaturi 19.30 P. I. Čajkovski: Hrestač — suita iz baleta 19.50 Naš eksperimentalni studio 20.35 Svjatoslav Richter igra Bacha 21.00 Ekonomska politika 21.15 Večeri pri slovenskih skladateljih: Slavko Osterc 23.00 Sezimo v našo diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije 25 4.30 8.10 9.05 9.30 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.10 14.40 15.30 15.45 16.45 17.20 18.05 18.35 torekM 4 30 8 10 Dobro jutro 9 05 Glasbena matineja 9 25 Rudijska šola za 9 40 srednjo stopnjo Iz glasbenih šol 10 15 Kdaj, kam, kako in po čem 11 03 Promenadni koncert 12 10 Popevke brez besed Kmetijski nasveti 12 30 Po domače 12 40 Priporočajo vam 13 30 Iz dela glasbene 14 10 mladine Slovenije Na poti s kitaro 14 30 Glasbeni intermezzo Vrtiljak Družba in čas 15 30 Obiski naših solistov 15 45 V torek na svidenje 16 45 Lahke note 17 20 19.40 Minute z ansamblom Bojana Adamiča 19.50 Lahko noč, otroci 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Radijska igra 21.30 Zvočne kaskade 22.20 V duhu jugoslovanstva 23.05 Literarni nokturno 23.15 Popevke se vrstijo Drugi program 9.00 Torek na valu 202 13.00 S soli sli in ansambli JRT 13.33 Lahka glasba na našem valu 14.00 Na izvirih ljudske glasbene ustvarjalnosti 14.20 Zabaval vas bo ansambel Atija Sossa 14.33 Znana imena, znane melodije 15.40 Tipke in godala 16.00 Pet minut humorja 16.05 Plesni orkester RTV Ljubljana igra za ples 16.40 3000 sekund Radia študent 17.40 Ljudje med seboj 17.50 S pevcem Zvonkom Bukovcem 18.00 Parada orkestrov 18.40 Popevke slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 Mejniki v zgodovini 19.15 Predstavljamo opero Orlando Georga F. Handla 20.35 Berlinski slavnostni tedni 1975 21.55 Tri simfonične toccate 22.20 S starimi mojstri in v njihovem duhu 23.15 Iz časov češkega klasicizma 23.55 Iz slovenske poezije 26 sreda Dobro jutro Glasbena matineja Nenavadni pogovori Z a poj m o pesem Samoupravljanje s temelji marksizma Kdaj, kam, kako in po čem Urednikov dnevnik Opoldanski koncert lahke glasbe Kmetijski nasveti Od vasi do vasi Priporočajo vam Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Loto vrtiljak Naš podlistek Ob 30- letnici Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič 18.05 Po poteh odločanja 18.35 Instrumenti v ritmu 19.40 Minute z ansamblom Deča Zgurja 19.50 Lahko noč, otroci 20.00 Koncert iz našega studia 22.20 S festivalov jazza 23.05 Literarni nokturno 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 9.00 Sreda na valu 202 13.00 Danes smo izbrali 13.33 V ritmu Latinske Amerike 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.25 Glasbena medigra 14.33 Rockjazz 15.40 Srečanja melodij 16.00 Popevke tako in drugače 16.40 Moderni odmevi 17.40 Svetovna reportaža 17.50 V ritmu beata z orkestrom Berry Lipman in VVerner Milller 18.00 Progresivna glasba 18.40 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe Tretji program 19.05 Predklasična zborovska kultura 19.30 Znanost in družba 19.45 Za ljubitelje stare 20.35 Ivan Brkanovič: Simfonija št. 5 — Ples junaka 21.00 Sodobni literarni portret: Roaue Dalton 21.20 Vincenzo Bellini: Norma, odlomki 22.15 Razgledi po sodobni glasbi 23.55 Iz slovenske poezije 27 četrtek 4.30 8.10 9.05 9.35 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.10 14.40 15.30 15.45 16.45 17.00 17.30 18.05 18.20 18.35 19.40 19.50 20.00 21.00 21.40 22.20 Dobro jutro Glasbena matineja Radijska šola za višjo stopnjo Slovenska zborovska glasba pretekle in polpretekle dobe Kdaj, kam, kako in po čem Uganite, pa,vam zaigramo po želji Predstavljamo vam Kmetijski nasveti S pihalnimi godbami Priporočajo vam Iz glasbenih šol Med šolo, družino in delom ' Glasbeni intermezzo Vrtiljak Jezikovni pogovori Mai 1976 Iz domačega opernega arhiva Naš gost Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana Vedre melodije Minute z ansamblom Jožeta Privška Lahko noč, otroci Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Literarni večer Lepe melodije Mlajša generacija poročili so se V KRANJU Plut Srečko in Štenta Romana, Ravnikar Aleksander in Studen Andreja, Krmelj Frančišek in Kalan Ana, Dolenc Franc in Košnjek Marija, Djurič Radoslav in Kralj Antonija, Šink Franc in Knific Ivanka, Ahčin Anton in Kucler Bernarda, Gajgar Janez in Koželj Marija, Salmič Franc in Golub Nada, Jerina Franc in Sirk Zdenka, Norčič Alojz in Bečan Ivana, Ahčin Anton in Knific Ivanka VTRŽICU Maršič Ivan in Ahačič Marija, Erdec Stjepan in Gudlin Josipa umrli so V KRANJU Svoljšek Frančiška, roj. 1888, Sedlar Frančiška, roj. 1896, Torkar Katarina, roj. 1905, Lukman Ivanka, roj. 1894 VTR2ICU Mandeljc Franc, roj. 1903 televizija 22 sobota 9.30 10.35 12.10 14.55 18.05 18.25 19.15 19.30 19.50 20.00 20.25 TV v šoli: Norveška, T V izbor (Bg) TV v šoli: Velebit, Znanost in tehnika, Zagreb, Delegatski sistem (Zg) TV v šoli: Seminarji (Sa) Cardiff: nogomet VVales: Jugoslavija — prenos, B (EVR-Lj) Obzornik Veliki raziskovalci, B Risanka TV dnevnik Tedenski zunanjepolitični komentar Peščena ura — oddaja iz cikla Šanson po naše, B Moda za vas, B 20.35 Dobri in slabi fantje — ameriški film, B 22.05 TV dnevnik 22.25 625 23.05 Jazz na ekranu: Kvartet Toneta Janše — 1. del, B Oddajniki II. TV mreže 18.30 T V novice 18.45 Sedem dni 19.05 Grof MonteCristo 19.30 T V dnevnik 20.00 Ameriška noč - celovečerni film 22.00 Mladinski festival v Subotici 23.10 TV dnevnik T V Zagreb — L program 14.40 TV dnevnik 14.56 Cardiff: nogomet VVales: Jugoslavija 17.00 Športno popoldne 17.45 Plus pet 18.45 Kapetan Mikula Mali od 19.30 naprej isto kot na odd. II. TV mreže 231 8.50 8.55 nedelja 9.20 10.00 10.45 11.30 12.15 14.05 14.40 14.55 Poročila Za nedeljsko dobro jutro: Republiška revija mladinskih pevskih zborov v Zagorju — 1. del 625 Bitka za ranjence -nadaljevanka, B Otroška matineja: Mihec iz Lonneberga B,Zgodbe o Poluhcu, B Kmetijska oddaja (Sa) Poročila Pisani svet Okrogli svet Motokros v Orehovi vasi — prenos 16.45 17.25 17.40 17.50 19.15 19.30 19.50 20.00 21.00 21.25 21.35 22.10 M ladinski pevski festival v Subotici — posnetek, B Motokros v Orehovi vasi — prenos Moda za vas, B Poročila Amandus — slovenski film, B Risanka TV dnevnik Tedenski gospodarski komentar A. Diklič: Salaš v Malem Ritu, B Slovenski impresionisti: Ivan Grohar, B Glasbena medigra Športni pregled (Sa) TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 14.50 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Z late plošče 20.45 Medjimurska pisana nedelja 21.00 24 ur T V Zagreb — L program 9.50 Poročila 10.00 Otroški spored 11.00 Narodna glasba 11.30 Kmetijska oddaja 12.15 Jugoslavija, dober dan 13.30 Kritična točka 14.00 Živel Benjovski 14.50 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.05 Salaš v Malem Ritu 21.05 Dokumentarna oddaja 21.35 Športni pregled 22.10 TV dnevnik ponedeljek 8.10 TV v šoli: Dozorevanje, Pravljica, Dan mladosti, Nemščina, Današnji svet, Neuvrščeni (Zg) 10.00 TV v šoli: Literatura, Mostar (Bg) . 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg) 17.10 Zgodbe o Poluhcu, B 17.25 Zasebna življenja: Srebrnosivi galeb, B 17.50 Obzornik 18.05 Prosto potapljanje, B 18.35 Odločamo ' 18.45 Mladi za mlade (Zg) 19.15 Risanka 19.30 T V dnevnik 20.00 T. Svetina: Ukana — predstava Drame SNG Ljubljana 21.40 Mozaik kratkega filma ... TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Živel je car — otroška oddaja 18.00 Deček in očala 18.15 Branje 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Komunisti — feljton 21.00 Tedenski pregled 21.20 Balada - celovečerni film TV Zagreb — I. program do 19.30 isto kot na odd. II TV mreže 19.30 T V dnevnik 20.00 S. Rozman: Rojstni dan stare gospe — drama TV Ljubljana 21.00 Panorama 21.45 Dokumentarni film 22.00 TV dnevnik torek 8.10 TV v šoli: Obiščite z nami, Od Altaja do Severnega ledenega morja, Smer in proga, Ruščina, Učenci pred kamero, TV vrtec, Izlet (Zg) 10.00 TV v šoli: Življenje v morju, Glasbeni pouk(Bg) 11.05 T V v šoli: Psihologija, Seminarji, Liga mladih lingvistov (Sa) 15.50 Nogomet Dinamo: Hajduk — prenos (Bg) 18.00 Obzornik 18.15 Mladostna pohodu, B 18.50 Ne prezrite: Cankar na ekranu 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.50 Proslava dneva mladosti — prenos, B (Bg) 21.30 Miniature: Darinka Pavletič-Lorenčak, B 21.45 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 18.00 TV koledar 18.15 Narodni park Sutjeska 18.45 Koncert glasbene šoleStankovič 19.30 TV dnevnik 19.50 Dan mladosti - prenos 21.30 24 ur 21.50 Naš Tito - dok. film 22.45 In pozdravite vse TV Zagreb — I. program do 19.30 isto kot na odd.II TV mreže 19.30 TV dnevnik 19.50 Dan mladosti 21.30 T V dnevnik 21.50 Pevka Zinka Kune 26 sreda 8.10 TV v šoli: Laboratorij ha prostem, Dan mladosti, Ponorsko gospodarstvo, Elektronika, TV vrtec, Poletje (Zg) 10.00 TV v šoli: Kocka, kocka, Izobraževalni film (Bg) 17.05 Prišla je miška- otroška oddaja 17.15 Pionirji fotografije, B 17.45 Obzornik 18.00 Aktualna oddaja 18.45 Glasbeni amaterji (Sk) 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Film tedna: Quebracho — argentinski film, B 21.40 Miniature - M. Stibilj: Indijansko poletje 21.50 T V dnevnik 22.05 Glasbena medigra 22.15 Portorož 76 - kronika Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Med domom in šolo 18.15 Znanost in tehnika 18.45 Glasbeni amaterji 19.30 TV dnevnik 20.00 Od glave do pete 21.10 TV dnevnik 21.25 Španska državljanska vojna — dok. film 21.45 Naš Matij - dok. film 22.15 Portorož 76 TV Zagreb — L program isto kot na odd. II. TV mreže četrtek 8.10 TV v-šoli: Pomorsko gospodarstvo. Orgle, Dozorevanje, Nemščina, Partizanska pesem, Učenci pred kamero, Dnevnik 10 (Zg) 10.15 TV v šoli: Francoščina, Izobraževalna reportaža (Bg) 14.10 TVvšoli - ponovitev (Zg) 17.25 Cvetlične pravljice, B 17.40 Neven, B 18.10 Obzornik 18.30 Velika koralna pregrada — 2. del filma, B 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 D.Guardamagna: Puccini — italijanska nadaljevanka, B 21.05 Kam in kako na oddih 21.15 Četrtkovi razgledi: Človek in gozd, B 21.45 Iz koncertnih dvoran — J. Brahms: Pesem usode, M. Bravničar: Riba faronika 22.20 TV dnevnik 22.40 Portorož 76 Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 17.45 18.15 19.30 20.00 20.50 21.10 22.05 TV koledar Poštarska pravljica Ob 40- letnici španske državljanske vojne TV dnevnik TV nadaljevanka 24 ur 240 rib za kravo, Vrnitev na rob kraterja — dok. filma Poezija TV Zagreb - I. program do 19.30 isto kot na odd. II TV mreže Rado Časi vam priporoča Sobota 19.30 T V dnevnik 20.00 Aktualna oddaja 20.50 Galileo G al i lei -celovečerni film 22.20 TV dnevnik 22.40 Portorož 76 281 petek 8.10 TV v šoli: Smer in proga, Okrasne rastline, Ali ste vedeli, Nuklearna energija, Kajkavske pesmi, TV vrtec, Poletje (Zg) V soboto, 22. maja, ob 15. uri vam priporočam ogled odločilne nogometne tekme med reprezentancama VVelsa in Jugoslavije. Naši nogometaši imajo veliko možnosti, da se uvrstijo med štiri najboljša evropska moštva, saj so v prvi tekmi v Zagrebu zmagali z rezultatom 2:0. Prav tako v soboto vas ob 20. uri vabim pred male ekrane, ko bo na vrsti oddaja Šanson po naše — Peščena ura. Slovenci radi pojemo. Slovenci smo narod pesnikov. Iz teh dveh dejstev je izhajalo naše uredništvo, ko se je odločalo za novo serijo Šanson po naše. Najprej smo izbrali besedila, pesmi slovenskih pesnikov. Seveda le tista, ki so primerna za uglasbitev, hkrati pa sodijo v zakladnico slovenske poezije. Za izbor smo naprosili Ervina Fritza. Izbral je pesmi Mateja Bora, Andreja Brvarja, Ivana Cankarja, Franceta Prešerna, Ceneta Vipotnika, Frana Levstika, Simona Jenka in drugih. To bero smo ponudili mnogim slovenskim skladateljem. Odzvali so se Mojmir Sepe, Marjan Vodopivec, Jure Robežnik, Bojan Adamič, Jože Privšek, Dečo Zgur in še nekateri drugi. Pevce teh literarnih pesmi smo izbirali med igralci, ki znajo peti, in med pevci popevk, za katere menimo, da tovrstna besedila najbolje podajajo. Oddajo je režiral Andrej Stojan. Ponedeljek V ponedeljek, 24. maja, ob 20. uri bo prenos iz Drame SNG v Ljubljani. Gledali boste lahko Ukano Toneta Svetine v dramatizaciji Janeza Povšeta. Gledališko delo, po katerem je narejen posnetek, je bilo na sporedu v ljubljanski Drami v sezoni 1974/75. Gledališko besedilo je dramatizacija istoimenske uspešnice pisatelja Toneta Svetine. Ker je izvirno delo roman v treh zajetnih knjigah, je gledališka priredba, ki naj ne traja več kot dve uri, lahko seveda samo skop povzetek proznega besedila, ki komaj uspe prikazati vsaj glavno rdečo nit dogajanja. Petek V petek, 28. maja, ob 20.05 bodo spet popularni Mali oglasi Aleksandra Marodiča. Zgodba ima naslov Maček. Spet boste lahko gledali priljubljene slovenske igralce, med njimi Janeza Albrehta, Maksa Bajca, Poldeta Bibiča v glavni vlogi pijanca, Janeza Hočevarja-Rifieta v vlogi miličnika in druge. slovenskih skladateljev 23.05 Literarni nokturno 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov Drugi program 9.00 Četrtek na valu 202 13.00 Od melodije do melodije 13.33 Zvoki orkestra Radia Saarbrucken 14.00 Samoupravljanje s temelji marksizma 14.20 Mehurčki 14.33 Mozaik glasov in instrumentov 15.40 Radi jih poslušate 16.00 Okno v svet 16.10 V svetu operete 16.40 Top albumov 17.40 Z Zabavnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 S pevci jazza 18.40 Non-stopples z orkestrom in zborom Jo Ment Tretji program 19.05 Vprašanja telesne kulture 19.10 Večerni concertino 19.50 Pot izobraževanja 20.05 Sodobni zborovski zvok 20.35 Mednarodna radijska univerza 20.45 Javni koncerti — Dubrovniške letne igre 1975 22.00 Pesmi za zbor in orkester 23.30 Charles Ives: Simfonija št. 3 23.55 Iz slovenske poezije 28 petek 4.30 8.10 9.05 9.30 10.05 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 Dobro jutro Glasbena matineja Radijska šola za nižjo stopnjo Jugoslovanska narodna glasba Po poteh odločanja Kdaj, kam, kako in po čem Po Talijinih poteh Revija orkestrov in solistov Kmetijski nasveti Šopek novih domačih melodij 13.30 14.10 14.30 15.30 15.35 15.45 16.45 16.50 17.20 18.05 18.15 19.40 19.50 20.00 21.15 22.20 23.05 23.15 0.05 1.03 2.03 3.03 4.03 Priporočajo vam Mladina poje Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Napotki za turiste Glasbeni intermezzo Vrtiljak Glasbena medigra Človek in zdravje Iz koncertov in simfonij Ogledalo našega časa Ob lahki glasbi Minute z ansamblom bratov Avsenik Lahko noč, otroci Top-pops 20 Oddaja o morju in pomorščakih Besede in zvoki iz logov domačih Literarni nokturno Jazz pred polnočjo Ples do enih Melodije na našem valu Simfonični fragmenti Majhni ansambli na tekočem traku Paleta akordov Drugi program 9.00 Petek na valu 202 13.00 Glasovi v ritmu 13.33 Iz filmov in glasbenih revij 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.25 Glasbena medigra 14.33 Za mladi svet 15.40 Izložba popevk 16.00 Filmski vrtiljak 16.05 Z velikimi zabavnimi orkestri 16.40 Glasbeni casino 17.40 Odmevi z gora 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereojazz 18.40 Partiture lahke Tretji program 19.05 Velika scena — B. Trekman: Igravski odmevi Cankarjevih likov 19.55 Samospevi Antona L "i o vica 20.15 Iz ju^ -slovanskih koncertnih odrov 22.00 V nočnih urah 23.30 Iz jugoslovanske operne literature 23.55 Iz slovenske poezije tržni pregled JESENICE Solata 13 din, špinača 12 din, korenček 43,50 din, česen 22,40 din, čebula 19,60 din, fižol 15,10 do 20,40 din, paradižnik 29 din, češnje 30 din, jabolka 10,50 din, pomaranče 8,70 do 11,30 din, limone 14,90 din, ajdova moka 18,62 din, koruzna moka 5,77 din, kaša 12,14 din, surovo maslo 58 do 61,70 din, smetana 27,85 din, skuta 17,30 din, kislo zelje 5,40 din, jajčka 1,25 do 1,64 din, krompir 5,90 din KRANJ Solata 8 do 12 din, špinača 18 do 20 din, cvetača 14 do 18 din, korenček 20 din, česen 40 din, čebula 18 din, fižol 8 do 14 din, pesa 6 din, kumare 28 din, paradižnik 30 din, s'ive 20 din, jabolka 8 do 10 din, češnje 28 din, kokr»ši 40 din, med 50 din, žganje 50 do 55 din, pom—anče 11 din, limone 12 din, ajdova moka 16 din, koruzna moka 6 do 7 din, kaša 15 din, surovo maslo 52 din, smetana 28 din, skuta 16 din, sladko zelje 8 din, kislo zelje 12 din, kisla repa 10 din, klobase 22 din, orehi 80 do 100 din, jajčka 1,60 do 1,80 din, krompir 6 do 8 din TRZIC Solata 12 din 16 din, špinača 12 do 16 din, česen 25 din, čebula 10 din, kumare 30 do 35 din, paradižnik 40 din, paprika 40 din, jabolka 12 do 13 din, banane 10 din, pomaranče 10,50 din, limone 16 din, ajdova moka 16 din 1, koruzna moka 7 din 1, kaša 20 din 1, surovo maslo 16 din 1/4 kg, smetana 6 din mer., sladko zelje 15 din, jajčka 1,40 do 1,50 din, krompir 13 din 10.00 14.10 17.15 17.25 18.00 18.15 18.50 19.15 19.30 19.55 20.05 20.50 21.25 TVvšoli: Angleščina, Kocka kocka (Bg) TV v šoli -ponovitev (Zg) Križem kražem Morda vas zanima: Mirna Jaušovec Obzornik Ansambel Borisa Terglava in Henček s svojimi fanti Veter, voda in zemlja, Orožje narave — filma, B Risanka TV dnevnik Tedenski notranjepolitični komentar A. Marodič: Maček — oddaja iz cikla Mali oglasi Komu ali čemu je zemljan pokoren — oddaja iz cikla Človek brez meja, B Helena, sodobna ženska — serijski film, B 22.15 TV dnevnik 22.30 Jazz na ekranu: Pork Pie, B 23.10 Portorož 76 Oddajniki II. TV mreže 17.15 T V dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Tehtnica 18.15 Turizem 18.45 Glasbeni studio 19.05 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 Prijateljsko prepričevanje 21.00 24 ur 21.15 Balade — glasbeni film TV Zagreb - I. program do 19.30 isto kot na odd. H- TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Beseda da besedo 21.15 Moddy in Pegg - serijski film 22.05 TV dnevnik 22.25 Portreti: Ilija Džuvalekovski 23.10 Portorož 76 Dobri in slabi fantje — film bo na sporedu v soboto ob 20.35 - je precej nenavaden vestem iz več vzrokov, čeprav ima osnovne značilnosti zgodb z divjega zahoda. Predvsem je to že čas na prelomu oz. na začetku našega stoletja, ko so se v malem mestu Progressu pojavili prvi avtomobili. — Režiser filma je Burt Kennedy, v glavnih vlogah pa nastopajo Robert Mitchum, George Kennedy in Tina Louise. Ivan Cankar: I Martin Kačur 26 Starinski predmeti še posebej zažive ob moderni stanovanjski opremi. Tudi zavržena okenska mreža lepo okrasi stene. — Foto: J. B. Knjiga o kmečkem turizmu Pred nekaj tedni je ĆZP Kmečki {pas izdalo knjigo »Počitnice na kmetih«. Napisal jo je dipl. phil. Jer-jjej Šušteršič v sodelovanju z jarkom Jelnikarjem in inž. Jurijem *>umerjem. Namenjena je vsem, ki •Ph zanima področje mlade turistično kmečke panoge — kmečki turizem. Knjiga obsega 150 strani. Govori o vzrokih, nastanku in potrebah kmečkega turizma pri nas, kaže pa n«m tudi stanje, do kod smo v tej Panogi že prišli. Sestavljena je kot Priročnik, ki nudi vsakomur dovolj zanimivega in poučnega branja. Avtor nam na primer ponuja Pogovore na vprašanja, ki si jih o kmečkem turizmu najpogosteje zastavljajo prav v kmečkih gospodinjstvih. Bi kazalo, da bi kmečki turizem tudi sami vključili v svoje gospodarstvo? Kakšne koristi prina-a- In končno — kaj vse bi morali Postoriti, če bi se že odločili zanj, ^ako naj bi opremili domačije, kaj naj bi " vse ponudili gostom in Podobno. Opisi, primeri in slike opozarjajo še na druge stvari. Na kaj vse bi morali misliti, preden se odločimo, da bomo obnovili in posodobili svojo hišo? Nepokvarjen, pristen videz je narodno izročilo, to bogastvo pa smo doslej prepogosto pustili v nemar, ga premalo cenili. Prav tako smo morda običajem, kulturnim spomenikom in sploh okolju, v katerem živimo in sprejemamo goste, posvetili premalo pozornosti. Turistični delavci, gostinci, obrtniki in drugi bodo v tem oziru v knjigi našli precej koristnih opozoril in napotkov. Na Gorenjskem je posnetega več kot polovico slikovnega gradiva, ki je v knjigi. Od tod izvirajo tudi prve izkušnje, ki so si jih pridobili ljudje, ki so se že uspešno vključili v kmečki turizem. Zato bodo po Knjigi prav gotovo radi segli tudi naši bralci. Izšla je v Kmečki knjižni zbirki, natisnila pa jo je tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. - G. B. rdeča zelena rdeča »Jaz, gospod naducitelj .. .« je jecljal. »Kaj?« gaje pogledal Ferjan osupel. »Nisem tako mislil . . . nisem mislil žaliti . . .« se je izgovarjal Kačur s plahim glasom. »Kaj pa ti je, zlodej? Kaj se ti je zmešalo?« se je čudil Ferjan. »Tisto zaradi šole sem le tako omenil.. . se bo že napravilo! Zlovoljen si pač, potrt, raka imaš v srcu — od tod palica v šoli in kletev! Seveda — kako pa bi bil prijazen?« »Saj se bom trudil. . . glej, Ferjan, zdaj vidim, da si blag človek ... saj se bom trudil.. .« »Nehaj! Kdo pa te bo poslušal? Verjamem, da bi se izpremenil človek v tvoji koži: ampak v staro babo — ne!« se je razjezil Ferjan. Kačur ni več vedel, kaj bi govoril in kako bi se opravičeval. »Oprosti, Ferjan .. . meni je res težko na svetu! . . . Kar sem doživel, vse, kar sem videl, odkar sem prišel iz Blatnega dola, mi je tako . .. tuje, nenavadno ... ne vem, kaj bi!« Pogledal je na mizo. »Ni bilo prav, da so me potegnili iz Blatnega dola .. . domač sem bil že tam .. . Zato sem prosil, ker sem bil navajen ... in ker sem bil vselej vesel, kadar so odrekli... Ni bilo prav, da sem prosil. .. tam bi umrl v miru! . . .« Ferjan ga je pogledal sočutno, toda tudi mnogo prezira je bilo v sočutju. »Slab si bil!« »Ne slab, Ferjan! Zdaj šele, ko se spominjam v daljavo, zdaj šele vem, koliko moči je bilo v meni! Ampak kaplja za kapljo . . . brez konca: noben sod ni tako velik, da bi nazadnje ne bil prazen ... Saj nič ne veš! Kaj tisto — tam zunaj! Človek se otrese pa je, in gre dalje svojo pot! Ampak tisto... tisto trpljenje med štirimi stenami, ki ga ne vidi ne svet ne prijatelj in ki ni poplačano nikoli! To bi moral poznati, Ferjan!« »No . .. seveda!« Očitno je bilo, da se je dolgočasil. »Drugače ... kako pa ženi?« »Kako bi?« je odgovoril Kačur osorno. »Tukaj je zdaj doma ... jaz nisem!« Obadva sta molčala. »Skoraj bo čas za kosilo, mislim!« je pogledal Ferjan na uro. »Čas je, res!« seje vzdignil Kačur. »Ali prideš jutri v čitalnico?« »Morda.« »Žena tudi?« Kačur ga je pogledal. »Seveda pride!« — Ko se je vračal Kačur tisti dan domov, so bile njegove misli vse bolj vroče in je bilo njegovo srce vse bolj polno nego poprej. »Ne samo jaz, bratec ... tudi ti si se izpremenil! ... In čeprav nosiš zdaj novo suknjo: nič na bolje se nisi izpremenil kakor jaz!« — Žena je šivala, gladila obleko, pripravljala bluzo, krilo, klobuk; vroč je bil njen obraz in komaj se je ozrla na moža. »Kaj res pojdeš?« ga je prašala mimogrede, ko je nesla vroče železo iz kuhinje. »Pojdem! Kamor ti, tja jaz!« je odgovoril s hudobnim nasmehom in je gledal na razprostrto krilo, ki ga je likala z železom, na bluzo, ki je visela ob durih, na belo, čipkasto perilo. »Za koga pa se tako napravljaš?« »Zate najbrž ne!« Videl je njen goli, polni vrat, njene gole, okrogle roke in je vztrepetal. Prijel jo je za ramo in je čutil žarko gorkoto njenega telesa. »Zakaj pa si tako z mano?« »Pusti me na miru, ko vidiš, da delam!« Postal je še trenutek za njo; vzdignil je roko od njene rame, držal jo je skrčeno, napeto kakor kremplje, nad njenim vratom. »Samo da bi pritisnil... tiščal...« Zganila je z glavo, zaropotala je z železom — in roka mu je omahnila, Sel je v svojo izbo, globoko sključen, trepetajoč, in je legel oblečen na posteljo. »Še to, kar sem dobil za borno plačilo, ni moje! ... Slab, je rekel, da sem ... in zelo sem slab! Zakaj nisem zgrabil... pritisnil...?« Iz postelje ob zidu je gledalo nanj dvoje velikih, vodenih oči. »A ta!« Skočil je k njemu in ga je vzel v naročje. »Ti... ti si moj! Čigav si?« »A tov!« »Seveda si moj ... saj si tako bolan, ubožec!« — Stala je sredi izbe, v svetli obleki, vsa v čipkah in žametnih trakovih, na glavi klobuk z dolgim peresom in bel sončnik v roki; gledal jo je in ni se mu več zdela tako lepa, lep je bil samo še zardeli, veseli obraz. »Ali pojdeš sam?« »Pozneje pridem.« »Kakšen obraz pa delaš? Kaj nisem lepa?« »Ne!« »Žalost velika, če tebi nisem pogodu!« se je okrenila žena. »Pa zakleni vrata!« Videl jo je še, ko je šumela mimo okna in je razprla sončnik, da bi ji ne sijalo v obraz večerno sonce, in ko jo je videl od daleč, je zapazil prvikrat, da so ji rokavice preozke in pod rokavom za palec prekratke. Napotil se je šele, ko se je mračilo. Šel je mimo krčme, svojega temnega, prijaznega doma. »Kaj ne bi stopil rajši tja? Kdo mi bo tam kaj očital? Kdo bo tam moj gospod? Kdo mi bo paral srce, ki je že tako trudno?« In stopil je v krčmo, ko je bil šele komaj pomislil. »Tako gosposki nocoj?« ga je vprašal štacunar. »Kaj v čitalnico?« »V čitalnico!« je odgovoril čemerno. »Pa sami? Brez žene?« »Je že šla!« Okrogli štacunarjev obraz se je zasvetil in za-smehljal. »Tak je šla?« Kačur ga je pogledal temno. »Zakaj pa ta smeh? Zakaj pa tako vprašanje?« »I!« je skomizgnil z ramami štacunar. »Saj se vse lahko praša!« Za drugo mizo je sedel pijan kmet, štacunarjev večni gost, kadil je iz kratke pipe, gledal je naravnost na Kačurja in se je smehljal tiho predse. Naposled je vzel pipo iz ust, pljunil je in se smehljal še bolj od srca. »Tako ste učeni, gospod šolmašter, da znate nemško in laško ... ampak ne vidite pa še za ped ne izpred nosa!« »Kaj se to pravi?« je prašal Kačur jezen. »Nič se ne pravi! Kadar bo mene srbelo, se bom že sam praskal in svoje uši si bom sam česal!« Kačur je hitro izpil in je šel. Minila je igra, tudi petje je že skoraj minilo, ko je stopil Kačur med duri in pogledal v dvorano. V drugi klopi pred odrom, na rdečem žametu, zardela, srečna in ponosna, je sedela njegova žena; ne v bleščečih očeh ne na žarečem, življenja polnem obrazu se ji ni več poznal Blatni dol, komaj še na čipkah pod vratom in za pestjo in na preveselem in preglasnem smehu. Poleg nje je sedel tisti mladi uradnik, tisti lepi fant s pšeničnimi kodri, nežno poltjo in z nelepim izrazom na ustnicah. »Ni me ugledala!« je pomislil Kačur. »In če bi pogledala sem, bi me ne videla! ... Ampak potrpi!« Mraz mu je segel v srce, do glave se mu je razlila zloba in se je prikazala na njegovem obrazu. »Potrpi! ... Še me boš ugledala ... klečala boš pred mano in mi boš strmela v obraz z belimi očmi in boš vzdigovala sklenjene roke ... Potrpi, kanalja! ...« Iz zgodovine kranjske gimnazije (1810 — 1976) gimnazija je imela ves povojni čas Veliko vpisanih dijakov: v šolskem let.u 1945-1946-811, štiri leta kašlje pa kar 909; nato se je število znižalo in 1957-1958 je šolo obiskovalo 659 dijakov (v tem letu niso več vpisovali 1. razreda). Od 1945 do i"£>8 je maturiralo 688 dijakov! skoraj celih deset let po vojni so bili ^ed dijaštvom dokaj dobro zastopajo Korošci, ki so stanovali v in-**rnatu in mnogi nadaljevali študije ^ Ljubljani na univerzi, a so se veči-^orna vrnili potem domov. — Da bi j6 razbremenila gimnazija, sta bili v jj-tih 1948-1951 osnovani še dve j)l*ji gimnaziji, ki sta kasneje pre-. asli v osnovni šoli France Prešeren .n Lucijan Seljak (to sta takoim. II. ?* III. gimnazija). Pouk je potekal ,0di na oficirski gimnaziji, večerni savski gimnaziji (1947 in 1959). 1955. leta je bilo uvedeno . amoupravljanje tudi na šolah; zvoljen je bil prvi šolski odbor iz j*8topnikov javnosti, profesorskega Zbora, ravnatelja in dijaške šolske Topnosti. 27. junija 1955 je imel /°-0or prvo sejo z naslednjim dnev-Jjttn redom: 1. pregled izvoljenih čla-pI°v 2. ugotovitev navzočnosti 3. pre-|'ed splošnega zakona o vodstvu šol *' Volitve predsednika in tajnika h? 8kega odbora 5. gospodarski pro-^emi zavoda 6. personalne zadeve • ogled šole. V odboru so imeli za- °pniki javnosti absolutno večino; Prva je šolsko dijaško skupnost P Odstavi jal le en dijak, potem pa že *tlrje (1959). Takšen je bil začetek a kranjski gimnaziji. S šolsko reformo 1958 je postala gimnazija štiriletna srednja splošno izobraževalna šola. Nižje gimnazije so skupaj s štirirazrednimi osnovnimi šolami organizirane v osemletne osnovne šole. Kranjska gimnazija je oddala svoje nižje razrede osnovni šoli E. Žagar in se preimenovala iz I. gimnazije v Gimnazijo Kranj. Obenem je del njenega učnega osebja odšel v osnovno šolo Stane Žagar (ki je vse do leta 1961 gostovala v gimnazijski stavbi). 1961 leta je Svet za šolstvo LRS določil pogoje glede predmetnika in učnega načrta ter postopek za verifikacijo. Gimnaziji je pomagal izpolniti materialne pogoje občinski ljudski odbor Kranj, ki je 26. avgusta 1962 prevzel ustanoviteljske pravice in dolžnosti in že naslednje leto je gimnazija med prvimi v Sloveniji dobila verifikacijo (26. junija 1963). Postopno so bili uvedeni novi predmeti: sociologija, osnove umetnostne vzgoje, tehnična vzgoja z delom v proizvodnji, praktična znanja (1974. je dobilo posebno mesto samoupravljanje s temelji marksizma), matura je postala zahtevnejša. Vedno več predmetov se poučuje v urejenih predavalnicah s kabineti, n. pr.: fizika, kemija, biologija, tehnični pouk, geografija, zgodovina. Pouk tujih jezikov se odvija v fonolabo-ratoriju. Proces seveda ni zaključen, v načrtih je še marsikaj, saj gimnazija skuša slediti sodobnim načelom pouka tako na tehničnem kot tudi družboslovnem področju. Obnovljeni sta bili telovadnici, zbornica je dobila novo opremo, prav tako knjižnica. V šolskem letu 1970-1971 je bil uveden pouk le v eni izmeni v petdnevnem delovnem tednu, kar je v mnogočem olajšalo življenje in delo na šoli. 60-letnico prve mature (1961) oziroma 100-letnico nižje gimnazije je MLADINSKI MEŠANI ZBOR 0P0 SVOBODA »FRANCE PREŠEREN« GIMNAZIJA KRANJ SIP (DIH (910 V POČASTITEV 100-LETNICE GIMNAZIJE mm Prinosu. France Maiull Luka Krainoh Slavku MMkKK Matija Tonu Mm i ir»-->> Luka Kramok Karo! Pahor Luca Marenzio (i55j—isw) Orlando di Laiso < 1531—1594) Waltrr GoouVI Blai Arnić Slavku MihrKič Aloj/ Srcbotnjak Blai Arnič Ctuscppc Verdi TtfijC mi vutla < Prekmurska narodna) V m m. icnci bcili I Prekmurska narodu.. PikI ankičcm poslajcva (Koroška narod Z\ira \oda < Belokranjska narodna) Pujdam u rute ( Koroika narodna I Kaj p« rti.,;,* d..);. ' *t. "arvdncm mot:\ Cerovca, po zapisu Stanka Vraza) Oj ta mlirar (Koroika narodna) Pct'pvsmi (Boio Račić iz pesniške ibir Belokranjske otroikc pesmi) • • • Amjiemi ben mio — troglasni madrigal Ma i — iliriglascn madrigal i i han.it — crnika duhovna Svving lovv pesem Bkua dvoje oken. troje vrat (St Medo plese ( Manko Golar ) Bori (Srećko Kosoveli Sladkosnedim (Maks SimonCić) /.no r sulnjcv iz opere Nabucco (libu-lisi ft. Mana Piave) (5 Koncert ob 100-letnici gimnazije v Delavskem domu 25. maja 1962 šola proslavila 25. maja 1962 s koncertom gimnazijskega pevskega zbora, ki ga je dirigiral Janko Pribošič; uvodoma je imel krajši nagovor ravnatelj Miha Mohor. Prof. Andrej Šare je v Gorenjskem glasu objavil daljši prispevek »Sto let obstoja gimnazije v Kranju« (okt. 1961). 29. maja 1971 je šola slavila 70-let-nico prve mature. Na akademiji v dvorani občinske skupščine je ravnatelj Stojan Trošt orisal zgodovinski razvoj šole; v krajšem nagovoru je župan Slavko Zalokar obljubil gimnaziji novo stavbo in ji čestital k jubileju. Maturantka Vida Bogataj je v imenu svoje generacije (1971) pozdravila goste in vse navzoče. Na slovesnost so bili povabljeni profesorji in ravnatelji, ki so v preteklosti delali na šoli; maturante iz leta 1901 je simbolično zastopala gospa Sabothvjeva, soproga pokojnega Bena Sabothvja. Povabljeni so bili predstavniki družbenopolitičnega življenja iz Kranja ter ravnatelji gimnazij iz vse Slovenije in seveda dijaki kranjske gimnazije. Na akademiji so nastopili dijaki in Akademski komorni zbor pod vodstvom dirigenta Matevža Fabjana; recitiral je študent Miran Bogataj. Razstavo o zgodovini šole je v Prešernovi hiši odprl ravnatelj Trošt (direktor Gorenjskega muzeja dr. Cene Avguštin jo je vključil v delovni program ustanove, pripravili sta jo višji kustus Majda Žontar in prof. Marjeta Čampa, oblikoval pa Saša Kump). Sledil je ogled razstave, ki jo je v gimnazijski učilnici pripravil biološki krožek pod vodstvom prof. Amalije Seliškarjeve (v naslednjih dneh je. bila razstava odprta za učence kranjskih šol). Gosti so si ogledali učilnice in kabinete, nato pa je sprejem v avli občinske skupščine zaključil proslavljanje. Prvič po 30-tih letih so izšla gimnazijska izvestja — »70 let gaudeamus igitur« (uredil odbor: Marjeta Čampa, Valentin Pivk, Andrej Šare in Stojan Trošt). Objavljen je bil seznam maturantov iz treh desetletij (1941-1971), prof. Andrej Šare in ravnatelj Stojan Trošt pa sta opisala razvoj gimnazije v tem obdobju. Število maturantov se prvi dve leti po reformi gimnazije ni veliko spremenilo (bilo jih je 65 do 70), v šolskem letu 1960—1961 je naraslo na 104, naslednje leto padlo na 76; odtlej se je spet vztrajno dvigalo in lani je maturiralo 110 dijakov! Seveda je naraščalo število dijakov, tako je bilo v višjih razredih (1958) vpisanih 370, v šolskem letu od 1964 do 1965 že 490 in letos 603! Zanimivo, da ves ta čas prevladujejo dekleta. Socialna slika pa nam kaže, da je delež dijakov iz povsem kmečkih družin silno majhen: v šolskem letu 1971-1972 le še dva odstotka, 1973-1974 3,53% in letos 3,97%. Letošnja generacija 603 gimnazijcev prihaja iz družin, ki so tako-le razvrščene: 19,56 % kvalificirani delavci, 17,41 % srednje izobraženi delavci, 13,93 % uslužbenci, 10,6 % prosvetni, kulturni ter zdravstveni delavci, 9,61 % delavci z visoko izobrazbo, 7,96 % upokojenci, 5,9 % ostali delavci; 5,47 % je nekvalificiranih in polkvalificiranih delavcev in 5,47 % delavcev z višjo izobrazbo (ter 3,97% kmetov). Zaradi ugodnih avtobusnih zvez je letos kar 57,54 % vseh dijakov vozačev; v dijaškem domu na Zlatem polju stanuje en sam gimnazijec. (Se bo nadaljevalo) Marjeta Čampa OBVESTILO Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske — Kranj — kmetijska pospeševalna služba — obvešča vse kmetovalce, ki še niso pričeli s košnjo, da razvoj vodilnih kvalitetnih trav na našem področju zahteva takojšnjo košnjo gnojenih travnikov v dolini. Le s pravočasnim spravilom prve košnje si boste zagotovili kvalitetno in ceneno osnovno krmo. V tednu dni bodo tudi trave v višinskih legah dosegle stopnjo razvoja, najprimernejšo za košnjo. Po košnji takoj dognojite z 250-300 kg nitrofoskala 17:8:9 ali 200 kg KAN-a ali 100 kg uree na 1 ha. Gasilsko društvo Gorenja vas v Poljanski dolini priredi 23. maja 1976 v Gorenji vasi veliko TOMBOLO Glavni dobitki: osebni avto zaporožec barvna televizija gorenje pralni stroj gorenje hladilna skrinja LTH 300 hladilna skrinja LTH 200 plinski štedilnik in še 200 drugih dobitkov v vrednosti ca. 3 milijone starih dinarjev. Pričetek tombole ob 14. uri. Ob 17. uri velika veselica v domu Partizan. Igral bo ansambel Tabok Poizkusite svojo srečo Vljudno vabljeni vsi prijatelji gasilstva Proizvodno gradbeno podjetje Gradnja Žalec Združite prijetno s koristnim! Olepšajte si svoje stanovanje s SCHIEDEL ODPRTIMI KAMINI in si tako ustvarite topel in prijeten videz vaših prostorov. . SCHIEDEL odprti kamin v dveh izvedbah je akumulacijsko toplotno telo, saj nakopičeno toploto postopoma oddaja v prostor. Nudimo vam doma izpopolnjeno izvedbo doslej uvoženih izdelkov. Posebno izdelan temelj izboljšuje dovod zraka in s tem izgorevanje. Pripadajoči kovinski deli so iz kvalitetnih materialov in estetsko oblikovani. Kljub vsem izboljšavam je cena enaka in že več let nespremenjena. Na vašo željo dobavljamo tudi ročno kovane dodatke kot poseben okras vašemu domu Proizvajamo, prodajamo, montiramo Proizvodno gradbeno podjetje Gradnja, Žalec, Aškerčeva 4, telefon številka (063) 710-740, 710-783, 710-782 Enota: Proizvodnja in prodaja gradbenih materialov Latkova vas pri Preboldu, tel. št. (063) 722-027 Naše proizvode lahko kupite v vseh prodajalnah gradbenih materialov. ALPLES *° As V mali oglasi • mali oglasi Mali oglas lahko oddajte pri nadi malo-oglasni službi pri GLASU v Kranju in na vseh poštah na Gorenjskem. Cena malega oglasa je 20 din za 10 besed, vsaka nadaljnja beseda pa stane 3 din. Prav tako lahko oddajate osmrtnice in zahvale. Po želji te objavljamo za dodatnih 60 din tudi s fotografijo. Naročniki imajo pri malih oglasih, osmrtnicah in zahvalah 25 % popust. Letna naročnina znaša 140 din, polletna 70 din. Vse informacije dobite na telefon številka 23-341. Turistično društvo Škofja Loka sprejema male oglase vsak delovnik od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. prodam Prodam kombiniran VOZIČEK za dvojčke. Sajovic, Predoslje 67 3157 Prodam italijanski globok otroški VOZIČEK - skoraj nov. Kovačič, Tatjane Odrove 4, Kranj 3161 LONČEN KAMIN - PEČ in AEG PEČ na trdo gorivo, prodam. Kranj, Gregorčičeva 12 3197 Prodam rabljeno SPALNICO, divan, starejši tip PFAFF šivalni stroj. Mačefat Zdenko, St. Rozmana 9, Kranj 3198 Poceni prodam tri mesece stare PSIČKE, tudi samico, ki je prvič skotila. Gašperin, Kocjanova 8, Kranj 3199 Prodam male PSIČKE, pasme veliki šnaucer. Mavčiče 57 3200 Prodam dva mesnata PRAŠIČA za zakol. Struževo 7 3201 Prodam globok italijanski otroški VOZIČEK. Perčič, Rupa 22 a 3202 Prodam KRAVO, čisto frizijko, ki bo tretjič telila, tri OKNA z roletami in vhodna VRATA. Voglje 77 Prodam LESENI ODER za fasado. Kupim ZASTAVO 750 od letnika 1973 dalje. Naslov v oglasnem oddelku. 3204 Prodam KRAVO, ki bo v kratkem četrtič telila. Vrba 27, Žirovnica Prodam KRAVO z mlekom. Alpska 92, Lesce 3206 PEČ za kopalnico — kombinirano, BRAUN, 100 litrov, ugodno prodam. Pogačnik, C. JLA 6/9, Kranj Poceni prodam črno-beli TELEVIZOR NIŠ, konvertor za drugi program in dolgo italijansko belo poročno OBLEKO. Srednja vas 65, Šenčur 3208 Prodam KRAVO, 8 mesecev brejo. Vreček, Možjanca 5, Preddvor 3209 Prodam jedilni KROMPIR igor. Sr. Bela 6, Preddvor 3210 Prodam SLAMOREZNICO s pu-halnikom in verigo. Prebačevo 23 Prodam 15 mesecev staro TELI-CO za pleme. Sr. vas 12, Golnik 3212 Prodam TELICO za pleme, 7 tednov staro in ELEKTROMOTOR za žaganje hlodov. Ogled v nedeljo. Dvorska vas 19, Begunje 3213 Prodam otroško POSTELJICO. Malo Naklo 2, Naklo 3214 Prodam STREŠNIK, grafitno siv — novomeški, 250 kosov. Informacije popoldan na tel. 26-339 3215 Prodam KRAVO, 8 mesecev brejo, staro 6 let, dobro mlekarico. Vodice 137 nad Ljubljano 3216 Prodam KRAVO pred telitvijo.. Koselj Jože, Doslovce 21, Žirovnica Prodam več stokilogramskih PRAŠIČEV. - Kapus Angela, Zagonska 16, Bled 3218 Prodam TELEVIZOR PANORAMA Al RES, letnik 1973, za 2400 din. Srednje Bitnje 46, telefon 44-571 Prodam PSA — dobermana, 8 mesecev starega. Kokrica, Cesta na Belo 3 3220 Prodam HRASTOVE PLOHE. Naslov v oglasnem oddelku. 3221 Prodam dvokrilna VHODNA VRATA — kamniti podboji z ornamenti. Uranič Joža, Pšata 4, Cerklje 3222 Poceni prodam nov enobarvni ITISON, 40 kv. m. Novak, Podlub-nik 81, Škofja Loka 3223 Prodam 5 tednov stare PRAŠIČKE. Zalog48, Cerklje 3224 POHIŠTVO za dnevno sobo ugodno prodam. Mežnarič, Dežmanova 7, Kokrica 3225 Prodam stoječo TRAVO. Velesov-ska 27, Šenčur 3226 Prodani VOLA, težkega okoli 500 kg, primernega za kmečko delo. Podlonk 30, Železniki 3227 Prodam novo POMIVALNO MIZO z odcejalnikom. Zalokar, Sp. Gorje 140 3228 Prodam KANARČKE, mladiče, odlične pevce. Korče, Gosposvetska 15, Kranj 3229 Prodani skoraj nov šivalni stroj BAGAT po ugodni ceni. Ogled po 18. uri. Naslov v oglasnem oddelku. Prodam električni ŠTEDILNIK Gorenje in dvodelno OMARO. Krohot, Gubčeva 6, Kranj 3231 Poceni prodani KLAVIRSKO HARMONIKO z 48 basi. Predoslje št. 137 3232 Prodam komplet OTROŠKO POSTELJICO. Zg. Bela 33, Preddvor Prodam nov KASETNI RADIO AIVA tPR 101 A. Ogled vsak dan dopoldne. Malčov Dimčo, Golnik 22 Ugodno prodani HERAKUTNE PLOŠČE, debeline 3 cm, raznih velikosti. Tonja Anica, Škofja Loka, Frankovo naselje 115, v bližini železniške postaje 3030 Prodam 6 mesecev starega BIKCA. Čadovlje 4, Golnik 3235 Prodam 6 tednov stare PUJSKE in novo tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Hribar Franc, Šobčeva 14, Lesce, telefon 74-013 3236 Prodam novo URO za električni števec. Tel. 31-046 3237 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK, malo rabljen. Stojanovič Tine, Zlato polje 1, Kranj 3238 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK, skoraj nov. Delavska 13, Stra-žišče, Kranj 3239 industrijski kombinat razpisuje licitacijo za prodajo dostavnega avtomobila zastava kombi letnik 1972, karamboliran v vo/nem stanju za 5000 dinarjev. Licitacija bo v četrtek, 27. maja 1976, ob 10. uri v prostorih avto garaž podjetja Planika Kranj. Prodam dva JOGIJA, dobro ohranjena. Bubaš Jože, Kranj, Šorli-jeva 17 3287 Prodam suho SENO. Češnjevek 5, Cerklje 3288 Prodam SLAMOREZNICO ULTRA 3 s puhalnikom in verigo. Poženik 8, Cerklje 3289 Prodam krmilni KROMPIR. Cerklje 116 3290 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Lahovče 61, Cerklje 3291 Prodam KRAVO, dobro mlekarico, ki bo julija telila. Jagodic, Šen-turska gora 7, Cerklje 3292 Kdor mi naredi okrog 150 BUTAR, mu dam na polovico. Hosta je lepo zložena na lepem kraju. Prodam tudi SENO in OTAVO/Naslov v oglasnem oddelku. 3293 Prodam nov enoredni PLETILNI STROJ BROTHER. Jelene, Draž-goše 3, Železniki 3294 Prodam ugodno kompletno SPALNICO. Vprašati: Škofja Loka, Kidričeva 41 3295 Prodam dobro ohranjeno OTROŠKO POSTELJICO z jogijem in SEDEŽ za otroka v avtu. Bizjak, Škofja Loka, Novi svet 17 3296 Prodam KOZO, dobro mlekarico ali po izbiri. Peter Babnik, Reteče 46, Škofja Loka 3297 Prodam bukove, javorjeve in hrastove PLOHE. Mesec Albin, Golica 14, Lenart, Selca nad Škofjo Loko Proti mastnim lasem uporabljajte DROGESAN LIMON CHAMPON Kozmetika Šinkovec Kranj, Predernova ul. 19. Prodam KRAVO po izbiri ali dam v rejo. Koroška Bela, Cankarjeva 27 Prodam 6 tednov stare NEMŠKE OVČARJE. Petrič, Čirčiče 14 3300 Prodam čistokrvne, sedem tednov stare KODRE. Pivk Ivo, Galetova 2, Kokrica, blizu Projekta 3301 Ugodno prodam novo KOSILNICO, primerno za hribovit teren. Ro-potar, Predoslje 58, Kranj 3302 Prodam KOBILO ali zamenjam za starejšo. Virmaše 42, Škofje Loka Prodam motorni KOSILNICI REFORM 258 super in ALPINO. Eržen, Zabukovje 2, Besnica 3304 Prodam 2 kub. m PLOHOV 50 mm in 2 kub. m DESK 25 mm. Mrak, Mlaka 61, Kranj 3305 Prodam GUMIJAST GLISER z motorjem JOHNSON, 9,5 KM ter KAMP PRIKOLICO BRAKO. Ogled v soboto in nedeljo. Murovec, Hafnarjeva 13, Stražišče, Kranj Prodam 1 kub. m suhih borovih PLOHOV. Britof 279 3307 Prodam globok otroški VOZIČEK. Podvršček, Gubčeva 1, Planina, Kranj 3308 Prodam mlado KRAVO za zakol ali menjam za plemensko. Verje 1, Medvode 3309 Prodam sedežno GARNITURO. Kokrica, Kuratova 48, Kranj, telefon 24-327 3310 Prodam komibiniran OTROŠKI VOZIČEK. Ogled od 17. do 20. ure. Mežek, Planina 7 3316 Prodam, poceni, MIZO in dva FOTELJA. Ogled v nedeljo. Nartnik Rezka, Šorlijeva 8, Kranj 3317 Prodam mlado KRAVO z drugim teletom. Jane, Mošnje 7, Radovljica Veletrgovina Špecerija Bled odda v najem najboljšemu ponudniku urejen gostinski lokal GOSTIŠČE POSAVEC na Posavcu Ponudbe pošljite do 25. maja 1976 na naslov Veletrgovina Špecerija Bled, Kaju-hova 3. Prodam KRAVO tik pred telitvijo. Strahinj 82 3311 Prodam dva AKVARIJA s tropskimi ribicami iz nerjaveče kovine in z vso opremo. Prodam tudi staro KMEČKO SKRINJO (letnica 1840) in še nekaj drugih starinskih stvari. Schaffer Stojan, Obrne 14, Boh. Bela, Bled 3312 Zaradi odsotnosti od doma ugodno prodam 9 mesecev starega nemškega OVČARJA z rodovnikom. Naslov v oglasnem oddelku 3313 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Zalog 45, Cerklje 3314 Prodam nova BALKONSKA VRATA. Vengerlova 18, Šenčur Prodam SPALNICO - orehovo in malo rabljen KAVČ. Kidričeva 27, II. levo, Kranj 3319 Prodam dobro ohranjen globok, italijanski OTROŠKI VOZIČEK. Telefon 24-587 3320 Prodam nov 15-colski GUMI I VOZ. Lesce, Alpska 41 33211 Prodam globok OTROŠKI VOZI ČEK in ZIBELKO. Pangerc, Spod'! nji Otok 1, Radovljica 3322 Prodam 200 kg jedilnega KROMPIRJA igor. Suhadole 21, Komenda 3323 kupim Kupim rabljen BETONSKI MEŠALEC. Naslov v oglasnem oddelku 3180 Kupim rabljen TRAKTOR od 30 KM dalje. Frlic Franc, Suša 9, 64224 Gorenja vas 3181 Kupim rabljen BETONSKI MEŠALEC. Udir Jože, Kamna gorica 2 3261 loterija 20 4;«X) 50850 23490 172830 1 42331 56871 96171 17901 141991 32 10492 88382 060822 83 8473 99083 04 94 334 9964 69574 70634 01734 12944 94634 119794 747304 531404 489394 632064 TJ it -* -a i> s S C o m "C 30 3 tetnik b6**. registrirano do 30. 4. 1977. arle, K rašnova 5, K ran j 3260 r*, Poceni prodam GUME za fiat 750. lelefon 24-587 3324 ,. Prodam MOPED V 14. Šiler, Va-'Javčeva 9, Kranj, tel. 24-733 3325 Prodam pokrov MOTORJA, des-na vrata in zadnje luči za BMW 160 v 2002. Vopovlje 22, Cerklje 3326 k Prodam FORD TAUNUS 17 M ^ARAVAN v voznem stanju, celega J1J po delih. Schaffer Stojan, Obrne l4> Boh. Bela, Bled 3327 Prodam FIAT 600 D komplet ali Po delih. Zg. Brnik 26, Cerklje 3328 Prodam avto ŠKODA 1000 MB p voznem stanju. Poženik 37, Cerklje 3329 . Prodam SPAČKA, letnik 1968 po Qelih. Čelik, Virmaše 55, Šk. Loka 3330 Ugodno prodam SIMCO 1100LS, letnik X/1969. Lotrič, Na Kresu 7, Železniki 3331 Kupim poltovorni avto, možnost vožnje z vozniškim izpitom kategorije B. Ponudbe s ceno in opisom poslati na naslov: Kokalj Srečo, Zgornja Sorica 25, Sorica 3332 Prodam VW KOMBI s kesonom. Ogled 22. 5. 1976 popoldne. Habjan, Gaberk 16, Škofja Loka 3333 Prodam MENJALNIK in motor od ZASTAVE 750. Brleč, Zapoge 12, Vodice 3334 Prodam osebni avto ZASTAVA 750, letnik 1968. Prebačevo 36, Kranj 3335 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969. Mubi Drago, Staretova 2, Kranj 3336 Prodam AMI 8 BREAK. Ribni-kar, telefon 24-061, od 6. do 14. ure. 3337 Ugodno prodam AMI 8 BREAK, letnik 1971, prikolico za prtljago in taborjenje ter ŠOTOR za 4 — 6 oseb z vso opremo. Proda se tudi stereo GRAMOFON DUAL HS 39 s kva-droefektom in dva zvočnika. Telefon popoldne 23-742 3338 posesti Prodam HIŠO v Škofji Loki, Po-. Ijanska cesta 8. Poizvedbe: Škofja Loka, Grajska pot 14 3184 Prodam dvosobno STANOVANJE v Bistrici pri Tržiču 112 3187 HIŠO z zemljo — opuščeno, manjšo hribovsko kmetijo, kupim. Ponudbe pod »Sončno« 3188 Oddam GARAŽO. Naslov v oglasnem oddelku. 3266 Zamenjam dvosobno STANOVANJE v stolpnici na Planini za podobnega brez centralne kurjave, kjerkoli v Kranju. Informacije na telefon 25-335 3267 Takoj vseljivo trosobno STANOVANJE s centralnim ogrevanjem prodam v Kranju. Ulica Moša Pi-jade 48, stanovanje 11 3268 KMEČKO HIŠO v adaptaciji poleg vlečnice v Mojstrani prodam. In-formacije:Haler Cirila, Celje, Kaju-hova 9, telefon 063-21-183 v popoldanskem času 3269 Oddam zelo ugodno približno 3 ha TRAVNIKA za košnjo. Možnost souporabe kozolca. Sušnik, Goričane 24, Medvode, telefon 061-71-363 zaposlitve Takoj zaposlim KV ali NK TESARJA. Ponudbe pod »Dober zaslužek« 3192 Mlajšo upokojenko ali študentko iščemo za pomoč pri oddajanju tujskih sob na Bledu. Zaželeno znanje nemškega ali angleškega jezika. Ponudbe pod »Julij in avgust« 3270 Najboljšemu ponudniku oddam takoj vsa notranja ZIDARSKA DELA v hiši. Šifrer, Kurirska pot 8, Kranj 3271 Ansambel iz Kranja vabi k sodelovanju BASISTA - BAR1TONI-STA z lastno opremo, po možnosti tudi vokalist. Naslov v oglasnem oddelku. 3272 KUHARSKA POMOĆNICA išče sezonsko zaposlitev, najraje ob morju ali kjerkoli. Naslov v oglasnem odelku. 3273 Za enkrat tedensko pomoč v GOSPODINJSTVU iščem pridno in natančno žensko. Plačilo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 3274 VARSTVO za 7 mesecev starega fantka iščemo od 1. avgusta dalje, najraje na našem domu ali v bližini. Omersa, Valjavčeva 12, Kranj, telefon 23-322 3344 Iščemo dve KUHARICI, lahko priučeni. Plača in delovni čas po dogovoru. Hrana in stanovanje v hiši. Gostilna pri Bizjaku. Markun Jože, Zg. Bela 20, 64205 Preddvor stanovanja Fant in dekle iščeta SOBO v okolici Kranja. Kokalj Marjan, Grad 15, Cerklje 3339 STANOVANJE, garsonjero ali SOBO z možnostjo kuhanja, lahko tudi neopremljeno, nujno iščeta mirna in pridna fant in dekle. Pomagajte nama v stiski, pomagala vam bova pri hišnih opravilih in redno plačevala najemnino. Namensko varčujeva za stanovanje. Ponudbe pod: »Šivam vam žensko garderobo zastonj« 3340 Tričlanska družina nujno išče manjše STANOVANJE. V popoldanskem času lahko pomagamo pri delu. Gole, Staneta Žagarja 61, Kranj 3341 Mirni osebi oddam SOBO z balkonom na Bledu. Ponudbe pod »Predplačilo« 3342 ostalo Star upokojenec, 72-letni vdovec išče žensko za gospodinjstvo. Naslov v oglasnem oddelku. 3249 obvestila S STROJNIM ČIŠČENJEM vrnem preprogam in talnim oblogam čistočo in svežino barv. Kličite, pridem na dom. Telefon 26-912 2096 ROLETE: lesene, plastične in ža- luzije naročite pri ŠPILER-jevih, Radovljica, Gradnikova 9, telefon 75-610 Moderni so kratki lasje. S TRI-MER GLAVNIKOM za striženje jih boste lahko lepo vzdrževali. Če ga ne najdete v vaši trgovini, boste dva nova super specialna modela glavnika 8 TRIMER značko dobili za 54 din po pošti, če nam pošljete vaš naslov na TRIMER Zagreb, 41001 p.p. 692. Za proizvodnjo odgovarja Zanatska radnja Ivan Stankovič, Zagreb, Boškoviča 40 3281 K S BRNIK obvešča vse občane in organizacije združenega dela, da je prepovedano vsako odlaganje odpadkov v gramoznico naše KS na Zg. Brniku. Prav tako je prepovedano odlaganje smeti po gozdovih na območju KS in okolici Letališča, in to obiskovalcem Letališča, gobarjem in vsem ostalim občanom. Vse kršilce bomo strogo kaznovali. Za občane KS Brnik bo za odlaganje smeti ob gramoznici določen poseben prostor, označen s tablo. 3282 najdeno Dne 17. 5. 1976 pozabljeno DENARNICO pri Sadje - Zelenjava, pri kokrškem mostu dobite prav tam. 3283 ŽENSKO URO sem našla 6. maja na Kebetovi ulici v Kranju. Rus, Valjavčeva 4, Kranj 3284 Našla sem PULOVER na Vršiču. Mušič, Bled, Koritenska 9 3285 ostalo Ob lepi peščeni plaži vam PEN-SION SIRENA nudi prijetno letovanje. Cene 6. in 9. meseca 115,00 din, 7. in 8. meseca 138,00 din na osebo, za otroke do 3. leta starosti brezplačno, do 7. leta polovična cena. PENSION SIRENA, Crljenko Boško, 51292 POVLJANA 172, otok PAG 3196 Oddam PSA čuvaja. Velesovo 33 obvestila BAGAT prireja tečaj krojenja in šivanja v Kropi in Podnartu. Informativni sestanek in vpisovanje v Kropi 25. maja ob 15. uri v sindikalnem domu, v Podnartu 25. maja ob 16. uri v kulturnem domu. Vabljeni! 3347 izgubljeno Zapestna ura izgubljena od Pun-garta do Drage naj se vrne proti nagradi: Draga 14, Medvode 3348 prireditve VIA TURISTI vas zabava vsak petek ob 20. uri v SKARUČNI, vsako soboto na KAMNIŠKEM GRADU ob 18. uri, vsako nedeljo na ZBILJSKEM JEZERU ob 15. uri. 3346 POZOR! V soboto, 22. 5. 1976, ob 20. uri bo v LJUBNEM zaključni PLES ansambla MANUAL. Kot gost bo nastopil IVO MOJZER, prav tako v nedeljo ob 18. uri v SORI. GASILSKO DRUŠTVO PREDDVOR prireja v nedeljo, 23. maja, ob 15. uri na vrtu gasilskega doma VELIKO VRTNO VESELICO z bogatim srečelovom in kegljanjem za jarca. Za razvedrilo bo poskrbel ansambel MODRINA. Vabljeni! 3194 TURISTIČNO DRUŠTVO VODICE priredi v nedeljo, 23. 5. 1976, ob 14. uri veliko VRTNO VESELICO S PARADO NARODNIH NOŠ. Za ples in razvedrilo bo poskrbel ansambel ALLEGRO. Vabljeni! 3195 GASILSKO DRUŠTVO LUŽE priredi v nedeljo, 23. 5. 1976, ob 15. uri VELIKO VRTNO VESELICO. Za zabavo bo skrbel ansambel KORALI. Vabljeni! 3275 00 ZSMS LANCOVO prireja v soboto, 22. maja 1976, ob 20. uri VESELICO. Igra priznani ansambel MURKA. Za jedačo in pijačo preskrbljeno. Vljudno vabljeni! 3276 PLES, PLES, PLES! Ples vsako soboto v TVD Partizan v TRŽIČU ob 20. uri. Skupina PETO KOLO, JANKO ROPRET in gostje, renomirani slovenski pevci. Organizator KLUB ŠTUDENTOV TRŽIČ 3277 POZOR! V soboto, 22. 5. 1976, ob 20. uri bo v LJUBNEM zaključni PLES ansambla MANUAL. Kot gost bo nastopil IVO MOJZER, prav tako v nedeljo ob 18. uri v SORI. 3278 OO ZSMS BEGUNJE prireja v soboto, 22. 5. 1976, PLES. Igra ansambel TABOR. Gostoval pa bo tudi OTO PESTNER. Vljudno vabljeni! 3279 Pred domom PARTIZANA Ljubno bi v nedeljo, 23. maja, ob 15. uri velika VESELICA s srečo-lovom in kegljanjem za P()NY KOLO. Igral b o narodno-zabavni ansambel GORENJCI. Pela bosta FRANC KOREN in MARTINA BEVC. Vabljeni! 3280 SGP Projekt Kranj Kranj, Nazorjeva 1 razpisuje v šolskem letu 1976/77 a) prosta učna mesta za: 8 zidarjev 12 tesarjev 6 železokrivcev 2 avtomehanikov 2 strojnih ključavničarjev 2 stavbnih mizarjev Pogoji za sprejem v uk so naslednji: uspešno končana osnovna šola in zdravstvena sposobnost za opravljanje poklica. Prošnji za sprejem priložite spričevalo o končani osnovni šoli in rojstni list. Razpis velja do 30. junija 1976. b) kadrovske štipendije za študij na naslednjih šolah: 3 štipendije na Gradbeni tehnični doli 2 štipendiji na FAGG — Gradbeni oddelek 2 štipendiji na Ekonomski fakulteti Štipendije se dodeljujejo na podlagi določil samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov. Prednost pri podelitvi štipendije imajo kandidati z boljšim učnim uspehom in višjim končanim letnikom šole, za katero prosijo štipendijo. Prošnje sprejema kadrovsko socialna služba, Kranj, Nazorjeva 1, na obrazcu DZS 1,65 »Prošnja za štipendijo« do 15. julija 1976. Prošnji je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo ali potrdilo o opravljenih izpitih, potrdilo o osebnem dohodku staršev in o otroškem dodatku (obrazec prošnje) in potrdilo o vpisu v šolo. Podjetje za ptt promet Kranj Poštna ul. 4 TOZD za ptt promet Škofja Loka Razpisna komisija i azpisuje na podlagi 58. člena statuta TOZD in 32. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu TOZD prosto delovno mesto direktorja TOZD ptt prometa Škofja Loka Poleg splošnih pogojev se zahteva: a) prva stopnja pravne, ekonomske ali elektrotehnične fakultete šibki tok, višja ptt šola obeh smeri ali višja sorodna šola in najmanj 5 let delovne dobe v ptt stroki; b) srednja strokovna izobrazba in najmanj 10 let delovne dobe v ptt stroki; — da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti ter družbenopolitične in moralno etične kvalitete. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili v zaprti ovojnici z oznako »razpisni komisiji« v 15 dneh od objave na naslov: TOZD za ptt promet Skorja Loka, Titov trg 9. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše ljube hčerke in sestre Veronike Boštic se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in vence ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mama Doroteja, oče Franc, sestra Marta, brat Janez ter ostalo sorodstvo. Zg. Brnik, 20. maja 1976 Majoneza kriva obolenj V dneh od 11. do 16. maja je iskalo zdravniško pomoč zaradi zastrupitve s hrano v kranjskem zdravstvenem domu 50 oseb: po nudeni zdravniški pomoči so jih večino poslali v domačo oskrbo, le 9 bolnikov je bilo potrebno bolnišničnega zdravljenja. Kot so ugotovili v laboratoriju Zavoda za socialno medicino in higieno Kranj so vsi zboleli, ker so jedli s salmonelo enteritidis okuženo majo-nezno solato kupljeno v Delikatesi KŽK v Prešernovi ulici 13 v Kranju. Potem ko je zdravstvena služba v soboto, 15. maja, sporočila Zavodu, da je več bolnikov iskalo pomoč zaradi zastrupitve s hrano, sta tako Zavod kot tudi sanitarna inšpekcija skupščine občine Kranj takoj ustrezno ukrepala. V laboratoriju Zavoda so izolirali iz vzorcev, majo-nezne solate salmonelo, ki je povzr ZAHVALA vsem, ki ste se poslovili od našega nepozabnega ata, deda, pradeda in strica Janeza Trevna Lisjakovega ata in mu poklonili cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Iskrena hvala predstavnikom delovnega kolektiva KZ Škofja Loka in UJV iz Kranja, organizaciji ZB NOV Sovodenj, Trebija, Gorenja vas in tovarišu GALIĆIČU za poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala tudi duhovniku in pevcem. Posebna zahvala pa dr. LESKOVARJEVI z Golnika in dr. BERNIKU iz Zirov za nudeno zdravniško pomoč vse do zadnjega trenutka. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Žalujoči: sin Janez, hčerki Jožica in Milka z družinami in ostalo sorodstvo. Laniše, Hrast je, Kranj, 19. maja 1976 ZAHVALA Vsem, ki ste spremili na zadnji poti našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Cirila Kavčiča Cirilova 4, Orehek se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem Tekstilindusa, Petrolu, Iskri, Planiki in Krki za cvetje in denarno pomoč ter vsem ostalim znancem. Obenem se zahvaljujemo osebju kirurgičnega oddelka bolnišnice Jesenice za njihovo prizadevnost; pevcem za žalostinke ter duhovniku za pogrebni obred. Žalujoči: žena in sinovi ter hčerke z družinami. Kranj, Novo mesto, 20. maja 1976 ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta in starega očeta Severina Kleindiensta Murnekovega ata Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje in vence ter nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se tudi dr. Črnetu za požtvovalno zdravljenje, gospodu župniku za pogrebni obred ter sosedom za požrtvovalno pomoč. Žalujoči: žena Angela, sin Severin in hčerka Jožica z družinama Gorica, 13. maja 1976 čila črevesno obolenje: sanitarna inšpekcija pa je do nadaljnjega zaprla lokal, vse prehrambene artikle, ki bi bili lahko tudi okuženi, je bilo treba zavreči. Lokal sedaj temeljito čistijo in bo odprt takoj, ko bo izključena vsaka možnost, da bi lahko spet prišlo do česa podobnega. Na Zavodu za socialno medicino in higieno so povedali, da bo potreb-np kljub dosedanji stalni kontroli živil nadzor še poostriti še posebej zato, ker prihaja toplejše obdobje. L. M. CEMENT M 450 imamo na zalogi po 1,03 din/kg KŽK Kranj TOZD Komercialni servis Skladišče Hrastje (bivša farma bekonov) tel. št. 21-611, 22-439 nesreče Prehitro v ovinek V ponedeljek, 17. maja, ob 21.20 se je na regionalni cesti pri Jesenovcu pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Branko Čadež (roj. 1956) iz Gornje Dobrave je peljal proti Petrovemu brdu. V ostrem nepreglednem ovinku je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal s ceste in se ustavil kake tri metre globoko na bregu Sore. V nesreči sta bila zaradi poškodb voznik Čadež in sopotnik Rajko Zontar prepeljana v ljubljansko bolnišnico, škode na avtomobilu pa je za 15.000 din. Otrok pritekel pred tovornjak V ponedeljek, 17. maja, ob 13.40 se je na lokalni cesti v Predosljah pripetila prometna nezgoda. Voznik tovornega avtomobila Franc Vidic (roj. 1949) iz Ljubljane je opazil v Predosljah na levi strani ceste 3-let-nega Romana Češka. Ko je pripeljal bliže, na razdaljo kakih 20 metrov, je otrok nenadoma stekel čez cesto; čeprav je voznik zaviral, je otroka zadel. S pretresom možgan in rano na glavi so Romana prepeljali na zdravljenje v ljubljansko bolnišnico. o- CD. wmm • 3 I Petek - 21. maja 1976 Izsilil prednost V torek, 18. maja, ob 14. uri se je v Kranju v križišču Ul. Moše Pijadeja in Ceste XXXI. divizije pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Vincenc Zorman (roj. 1943) z Brega v križišču s prednostno Moše Pijadejevo ulico ni upošteval prometnega znaka »stop« in je peljal naprej. Ko je hotel prevoziti križišče, je po prednostni cesti pripeljal v osebnem avtomobilu Ivan Murovec (roj. 1939) iz Kranja, ki je zaviral, da bi preprečil trčenje, a je kljub temu trčil v bok Zormanovega avtomobila. Pri tem sta bili sopotnici v Murovčevem avtomobilu ranjeni, prav tako tudi sopotnica v Zor-manovem avtomobilu. Škode na avtomobilih je za 9000 din. Nezgoda v ovinku V torek, 18. maja, ob 14.45 se je na regionalni cesti v Todražu pripetila prometna nezgoda. Voznik kolesa z motorjem Bojan Rupar (roj. 1959) iz Lučin se je s sopotnikom Ivanom Buhom peljal proti Lučinam. V levem nepreglednem ovinku je voznik Rupar vozil bolj po sredini, tedaj pa je iz nasprotne smeri pripeljal po svoji desni voznik osebnega avtomobila Pavel Sedej (roj. 1951) iz Stare vasi; voznik Rupar je trčil V avtomobil, tako da ga je odbilo s ceste. Oba — voznik in sopotnik — sta si v nesreči zlomila nogi. Zadel pešca V torek, 18. maja, ob 20.55 se je na cesti med Kokrico in Golnikom pripetila prometna nezgoda. Voznik kolesa z motorjem Gorazd Pevc (roj 1948) iz Kranja je peljal proti Gol niku; ko je dohiteval Franca ZavrŠ-nika (roj. 1913) iz Potoč, ki je šel pe§ po skrajni desni strani ceste, ga je zadel v nogo, tako da sta oba padla; Za njim je v prekratki varnostni razdalji vozil voznik motornega kolesa Zdenko Radič (roj. 1954) iz Pristave in zato ni mogel pravočasno ustaviti; trčil je v kolo na cesti in še sam padel. V nesreči si je Franc Završnik zlomil nogo, Pevc in Radtf pa sta bila le lažje ranjena. L. M. Gorenjski sejem Kranj objavlja prosto delovno mesto snažilke Delo je v popoldanskem času dve uri dnevno. OD po dogovoru. Uprava Gorenjskega sejma Kranj. OBLETNICA 24. maja bo minilo leto dni, odkar je v prometni nesreči, mnogo prerano ugasnilo življenje našemu dragemu možu, sinu in bratu \ Viktorju Jenkoletu avtomehaniku UJV iz Trboj Težka in bridka je misel, da ne boš nikoli več užival življenja z nami sedaj, ko bi ti bilo lahko najlepše po vsem prestanem trudu in delu. Vsem, ki obiskujete njegov prerani grob in se ga spominjate, najlepša hvala. Neutolažljivi: žena Kati, mama, ata, sestre Marinka, Zvonka in Jožica z družinami Trboje, 19. maja 1976 ZAHVALA Ob izgubi drage sestre in tete Angele Martin jak roj. Hace se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti in ji darovali vence. Posebno zahvalo smo dolžni sostanovalcem Tomšičeve ulice 69, Jesenice, stanovalcem Staneta Rozmana 5, Kranj, Onkološkemu institutu v Ljubljani, dr. Hriberniku, osebju splošne bolnice Jesenice in zavodu dr. Franca Berglja z Jesenic. Vsi njeni Kranj, 17. maja 1976 Pogovor tedna Dani Strnad: Doma neborbenost Kranj — Nekako pred petimi leti je nekaj tukajšnjih nadebudnih nogometnih privržencev, željnih nogometne igre, ustanovilo »klapo« in enajsterico Ranch boys. Leta se je nato dve leti »podila« za žogo v tekmovanju divje lige. Bili so uspešni, saj je bilo v moštvu dosti takih, ki so »brcali« pri Triglavu, Savi in še kje. Zeljni pravega nogometa so se vključili v gorenjsko nogometno tekmovanje in se preimenovali v današnji Korotan. Bili so uspešni in v sezoni 1974/75 osvojili najvišji gorenjski naslov, ki jih je pripeljal v zahodno consko ligo. Po izpadu Triglava in stražiške Save iz te lige so v tej sezoni edini predstavnik gorenjske metropole, ki zastopajo nogometni ugled Kranja izven Gorenjske. In to dokaj uspešno, saj so po osemnajstih kolih z 19 točkami na solidnem četrtem mestu. To mesto pa ni odsev njihove igre, saj bi bili lahko Se višje kot pa so. Na domačem igrišču - stadionu Stanka Mlakarja - v drugem delu tekmovanja namreč še niso okusili slasti zmage. Moštva Vodice, Usnjar, Litija so iz Kranja poceni, pa čeprav zasluženo odnesla vseh Sest točk. Prav nerazumljivo je, kako korotanci ne znajo izkoristiti prednosti domačega igrišča, saj vemo, da so iz štirih težkih gostovanj prinesli sedem točk. Te pa so tudi ves izkupiček v nadaljevanju. V gosteh so remizirali v Renčah (1:1), obe točki pa so osvojili v igri s Koprom (3:y), Adrio (3:1) in loškim LTH (2:0). To je obenem najzanimivejša tema med kranjskimi nogometnimi privrženci. In prav zato ni naključje, da je naš današnji sogovornik 24-letni avtomehanik Alpetoura, sicer desno krilo Korotana, Dani Strnad-Kuka. Kje so vzroki, da na tujih igriščih lahko premagate nasprotnika, doma pa tega ne znate izkoristiti? »Taka je pač usoda našega moštva. V gosteh namreč grizemo do zadnjega atoma moči in tak je plod igre celotnega moštva. Ta pa obenem prinaša tudi zmage in uspehe. Doma pa je naša predstava povsem drugačna. Premalo smo zavzeti, pa tudi vsak se hoče posebej izkazati. To pa vpliva nato na igro nas vseh. Enako borbeno kot v gosteh bi morali igrati tudi pred našimi zvestimi gledalci.« Jutri jugoslovanska reprezentanca v Cardiffu igra povratno četrtifinalno srečanje z Wale8om; v Zagrebu smo jih premagali z 2:0. Kakšen bo po vašem mnenju izid? Vi pa v nedeljo gostujete v Sežani, kjer vas pričakuje domači Tabor. Boste tudi iz tega gostovanja odnesli popoln uspeh? »Naši izbranci bodo tudi v Cardiffu premagali enajsterico VValesa z 1:0. To je moja napoved. In če bodo zaigrali tako kot znajo, bo izid za Jugoslavijo še ugodnejši.« »Mi pa bomo v Sežani spet zaigrali s polno močjo. Taka igra pa obeta ponovni uspeh v gosteh in upam, da bomo osvojili vsaj točko, če ne obe.« Napoved je torej optimistična. Ce bo res tako, bomo spet lahko zadovoljni. Toda kljub porazu nam bo v uteho tudi to, da naj korotanci končno že enkrat doma dokažejo, da zmage na tujem niso naključje. Pri tem pa nai se zavedajo, da taka neborbena igra pred domačimi gledalci - na vseh srečanjih je bila tribuna skoraj polna (do 1500 navijačev) - ne pelje nikamor. S porazi si jo ne bodo pridobili več, temveč jih bodo še ti zapustili. ^ D. Humer Gorenjska rokometna liga Žabnica presenetila prvaka »J^^^ ~ Tekmovanje v prvi gorenjski rokometni ligi je tik pred zaključnim raz-jjietom, saj sta do konca le še dva kola. Za y.ve*je presenečenje so v tem kolu poskr-J*" igralci Žabnice, ki so v Stražišču |. vzeli šele tretjo točko prvaku. V preosta-0 srečanjih so bili doseženi pričakovani rezultati, le cerkljanski Krvavec je brez J^be dobil točki s Trtfčem B. V tem mo-je namreč nastopil igralec prvega "•oitva, ki pa obenem še služi vojaški rok. BESNICA: RADOVLJICA 26:21 , Beanica - Igrišče ŠD, Besnica : Radovljica f*;2l (16:10), sodnika Vidmar (Kranj), Konjar 'Duplje). j derbiju z dna lestvice so zasluženo slavili itn™1 i!: 8oie v prvem delu zaigrali na usp^lT' JUn je na koncu Prinesla tudi popoln GORENJSKI SEJEM : ŽABNICA 22:22 lem"* I*6 ~ i?iSće SD S«v». Gorenjski se-*bn,ca 22:22