'“alisti«, 5ot in i Poskusov in uspešnejši kot ^da drugo vg Poa&mczae Številke« Navadne Din l>-> ob nedeyab Din VSO, •TABOR* izba}* vsak dan* rmsvea &euelj0 ia praznikov, ob ori s datumom naslednjega dne ter stan« ®®scčno po poati D 12‘50^ ra in o* *em*tvo D 20*50, dojtavijea na «ion» ^ 14*-% na izkaznice D 12*5(1 fescrati po dogovom. N«»£, „ ^ upnvi .TABORA*. ^ARIUOR, Juj-čii*v»»Uc* vtov«4. Knjii"ica lice3a Maribor, sreda 14. novembra 1923, Urilo jo pribita Jn Maribor, 12. novembra. bavarskih nacionalistov, da bi .cvili Mussolinijevo revolucijo v no-^mbru 1. 1 da je v ruski revoluciji nastopil rt e polni' preokret, saj so priznali celo 0 nom5k' avtorji, da je bil načrt ^ jsevizaciji Rusije izdelan v nemili*11 Reneraluem štabu. Splošno so tr-tr&l ^ Pravzaprav Ludendorf center j8, .^ka nemške akcijo med vojno jj. Ca je bil pod njegovim vplivom sam ■Več ni'>urS. — Že dolgo so prihajali dcr,.1a''„lj'l'anj verjetni glasovi o novi Lu- lik ^dotfovi akciji in o organizaciji nem- reakcijonarnii, nacionalistov, ki lio-zlorniti demokratično repub-JJiof. "0 hrbtenico iri obnoviti »veliko, ■^i^110’, Monarhijo«. Izgledalo je, da so la že tako daleč, da se je ime- kj v^,a celQ.ga pokreta odločiti. Trenut-»orl ^ nemške krize, ki jo čuti ves na-kih n .^vernega morja do češkoslovaški); . Rajna do poljskih granieso ■Sfj^rsko toliko obetano ite, . - In res je bilo loj;.. Pravljeno. da bi padla zadnja od-ltla kocka. Ni šlo za avanturo a la ^P> temveč za splošen prevrat po l lini j e vi koncepciji. Samo tako si razlagamo, da se je Ludendorf pribil Hittlerju in riskiral lovorjev ve-ki ga ima kot vojskovodja vsaj /H monarhisti in nacionalisti. Toda največjega alarma, ko je izgledalo, ž» ^ vsa Nemčija v plamenih nove dr-» ^lanske vojne, se je pokazalo, da je j^^&dorfov-Hittlerjcv puč navaden J^r iz mila, ki se je razpočil v trenut-k° bi bili morali iz njega pifiiteti pli-C2°lu^e opojnosti. Polomija mona-re^ »prevrata« je tedaj hud uda-s^ki reakciji Ker pa ima vsaka vzrok in vsako dejstvo svojo t£(ja,110 'upravičenost, tako jo ima tudi ta lja ^ Bil je docela zaslužen in najve-pravično odmerjena kazen za ^ ® generalov brez vojske. JS, z ^Vl Vzroki še vedno niso docela jas-nE-* u^a3° ° niib tisti, ki jih skeli. Mi promatramo dogodke z ^ek 2 J>eTST>e'ktive, kakor promatra člo-j aikona burno valovanje bližnje-JillttaJ;** Vidimo prelivanje različnih iti! socialnih struj, ki se uve-na nemirnih tleh povojna Neurje zakrivila Nemčija in tež-leže na narodu, ki se je dal °d preeilnega zaupan ja vase iri Postati vladajoči narod Evrope. ^°c©la izruvana tista misel na 80 Povzročala, da se je nemški K najkulturriejšiini narodi ■n HrvVi.j. ras^-0) rode tudi sad. Za- še dolgo iskala poti iz ge- m reakcionarna smer in Po nji gre daries znaten naroda. Polžka je pot iri voditeljem se rado Spodrsne, zgodilo tudi tokrat. Vendar Pokret ni uničen, temveč Be tudi nadalje, dokler bo v ^Uenske moči. Pričakovati novih Burijo Bit mo-y^u|aftje. Cijnič v Beogradu. — Oblastna razdelite v so lio Izvedla. — Klorikalm protesti. Beogr ad, 13. nov. Včeraj je imel uradništva, ki jo je izvala riaredba o minister za notranje zadeve g. V u j i- razdelitvi uradništva v kategorije. Za-č i c konferenco z šefom oddelka svoje- kcin o oblastni razdelitvi Hrvatske in ga ministrstva. Prerešetal se je zakon- Slovenije bi moral biti včeraj predložen ski predlog glede oblastne razdelitve Hr- ministrskemu svetu. Radi bolezni gosp. vatske in Slavonije. V tej zadevi se je Psšica pa je bila s-j a odgodena in se je posvetoval tudi s pokrajinskim namest- s tem vprašanje zavlekH Člnna kleri-nikom za Hrvatsko g. dr. Cimičem.ki kalnega kluba Kulovec Hohnjec sta je včeraj prispel v Beograd. Dr. Cimie obiskala g. Vujičiča in \ . .zatirala pro-jo istočasno poročal ministru Vujičiču ti nameravani razdelitvi Hrvatake iri o akciji radičevcev in o nezadovoljstvu Slovenije. Hribarjeve konference v Beogradu. Beograd. 13. nov. Danes sta dospela v Beograd bivši pokrajinski namestnik Hribar in šef zagrebške železniške političnega mrtveca direkcije Balovič- G. Hribar je dopoldne posetil ministra za notranje zadeve Vujičiča in je ostal pri njem delj časa. Tolmačil mu je nezadovoljstvo, ki vlada med slovenskim uradništvom zaradi razvrstitve uradništva, nadalje mu je opisoval političui položaj v Sloveniji zlasti z i zirom na nameravano razdelitev Slovenije na dve oblasti. (Kdo je pooblastil g. Hribarja,' da zastopa v Beogradu slovenske želje? Op. urad.). Pozneje je obiskal tudi šefa generalne direkcije železnic g. Iliča, pri katerem se je mudil tudi g. Balovi£. Kon-f eri ral je z obema o razimerah, ki vladajo na progah bivše južne žele&tiice. Radič še zmšroan piše. Zagreb, 13. poročajo, da j: novembra. Iz Londona lObserver« objavil Radičevo pismo, naslovljeno uredništvu lista povodom članka, ki ga je objavil v »Observerju« general Thomson. Eadič pravi, da bi bil Thomsonov članek resničen, in pravičen, če ne bi imel glede Jugoslavije izvestnih napačnih podatkov, ki slone na slabih informacijah. Radič popravlja TJiomsonova izvajanja v de- vetih točkah, zlasti v kolikor se odnašajo na Hrvatsko iri Radiča. Radič trdi, da je napačna domneva, da bi bilo hrvatsko kmečko gibanje absolutistično. Za gibanjem stoji vsa hrvatska inteligenca, meščanstvo in delavstvo. Radič tudi pravi, da stranka vsled njegove od-finV-^ti ne trpi škodo, temveč se zelo o-jačuje v Bosni in, Dalmaciji, ,.a; Ministrski predsednik Pašič bolan. Beograd, IS. nov. Ministrski predsednik Pašič je obolel in je moral ostati ves dan v postelji. Obiskalo ga je več poslancev, ki so se delj časa raagovarjali ž njim. Po zdravniškem mnenju je bole- zen labka in se bo kmalu popravila. •— Vsled Pašičove bolezni je vladno delo omejeno na reševanje tekočih zadev » posameznih ministrstvih. la smo že ponora« povdarili: nemSki socializem) je opešal 4 najtežjih trenutkih, ko bi bilo njega«* delo najpotrebnejše. Če pnrimorjamo w>j«w govto stanje prvi dve leti po prevrat iri ga primerjamo z današnjim, opažanffl v vsakem pogledu minus. Slaba soclaj^ stična politika je nacdotfalisrfcom ovttago* čila propagando med širokimi jnaaam^ zlasti pa med inteligenčnimi ek)ji, ki fin ■bili vrženi v rieverjetriO uboštvo. SocJa* listi so izročili buržoazijo velekapjfcaftjp« stom, proletarce pa m pripravili za to« munizem. -f Dejstvo je: Bavarska % tJužnto jo vred je danes nasprotnica centralnel vlade, ne, ker hoče biti samostojna, temveč, ker noče imeti nad sabo sociali* stov. Sicer pa jedinstvo nemške držami ni ogroženo, zakaj tudi največji Beuaea* tisti uvidevajo, da so Nemci ikoi; naro4 močni le tedaj, kadar imajo za šaibo qvqh čno državo. S tem historičnim1 dejafcvoni je treba računati in 2 njim raiSona fcofU Francija. Nemčijo še čakajo težki )$o* tranji boji, ki hoda izčnpli mnogo 1 jensko silo vsega naroda. Njojio polit« čno življenje bo valovalo med flk«tfry) desnico in skrajno levico; prenoek) Šol svoje težišče na to ali ono skrajno tocko^ toda umirilo se 'bo šele tedaj, ko hod« tudi zunanji čioitelji sodelovali pri njeni sanaciji. Danes jih Nemčija a pregnani iri sovraštvom odklanja. Tse&a je ifidad potrpeti. To stan jo So fceveda za 3oIgo dobo fcS onemogočilo Nemčiji, da bi imela «1 «df* ropsiki ia svetovni politiki tisto vlogo, k$ jo je imela pred vojno. Treba bo tedaj računati a dejstvom, da bo kansolidttrft, na in zmerna Francija ohranila Se dolaHI tisti vpliv, ki Hi ga je pridoflnla z zmaga na bojiščih. In’ to je ono, kar nag tnt nima oh pogledu na flemika IjonMtiaa j —n-- TUDI EKS-KAJZER VILJEM SE VRNE? Francija vztraja na izročitvi ali naugon krcuprinca. At ver pen, 13. nov. Vesti izDoorna vedo povedati, da je dobil bivši eesar Viljem 12 potnih listov zase in za svoje spremstvo, da se vrne v Nemčijo, Eks-kajzer je imel posvetovanja z najvažnejšimi osebami svojo okolice. Popoldne je sprejel Obisk visokega holandskega u-radnika. Pariz, 12. nov. (Havas.) Francija pozvan k odstopu, se javlja, 'da von Kalir zlasti sedaj, ko leži vsa odgovornost na njegovih ramah, ne misli na odstop. S oclj ali stične konference v Milanu. Rim, 12. nov. V Milanu se je vršila včeraj konferenca umitarienih socijali-stov o(b udeležbi 300 delegatov in 44 poslancev. Otvoril je konferenco z nagovorom Tturati, ki je slikal strašno izoliranost stranke, kor so vse demokratske stranke zavrglo svoje ideale. O političnem položaju je poročal Matteotta. — Mudigliani je izjavil, da mora stranka stoji odločno na stališču, da versaillska politj£no mentaliteto zopet zamenjati s pogodba nalaga Nemčiji dolžnost izročiti ^rokovno, ker je le tako mogoče vzpo-bivšega kronpnnca. Zavrniki morajo iz- stav^i svoi)0d0. Temu so mnogi ugovarjali, zlasti tudi Treves, ki je opozoril na obvezriiosti stranke, ki izvirajo ia pristopa k hamburški intemacijonati. Italijanska zbornica sklicana. Ri m, 12. nov. Zbornica je sklicana za recno pod zagrozitvo kazenskih sankcij zahtevati njegovo izročitev ali njegov izgort. Poincarč prevzel priprave za konferenco strokovnjakov, Pariz, 12. nov. Min. predS. Poincare 29. tm. na dnevnem redu je predvsem' so je odločil, da prevzame izdelavo načrta za sklicanje odbora strokovnjakov. Politične vesti avstrijsko-italijanska trgovska pogodba. Nov prisednik papeškega trona. Rim, 12. novembra. Ivnezoškof dr. L. Schuster sekovtske škofije jo od papeža imenovan prisednikom papeškega trona. BORZA; C u r i h, 13. novembra. (Tzvjf Predbibr-za. Pariz 31.57, London 24.10, Beograd 6.55 Zato je naročil francoskemu delegatu v! rcparacijski komisiji Barthouju, riaj jutri' M reparacijsld komisiji predlaga imenoya(uja odbora strokovnjakov. V Monakovo se vinil mir. Monakovo, 13. nov. Sinoči je prišlo do malega zbiranja ljudi, vendar je Praga 16.45, Milan 24.77, Newyork 569.25, potekel večer brez incidentov. Od danes Dumaj 0.0079 sedem osmiif. naprej bo zopet dovoljene gledališke, Z a g r eb, 13. nov. Pariz 485—490, Svl-glasbene in kinsko prireditve. Naprara ea 15.40—15.47^, Lottdon 383—385, Dutfa} Vestem' iz province, da je vrfioviii komi- 0.1225, Praga 3.51—2.5^ ^!^ 3<§3r-334, sar JOS Kate: M x ia^vilj^s .^gta Jfemmk * Klerikalci fzgublvaia, ST 2ir«S M imeli klerikalci pri volitvaB 1& 821 glasorvu Dne 13. tm. pa se tam obč. volitve, pri katerih so dobita napredne stranke 232, klerikalci pa 206 glasov. Božji mlini eo »želi mleoga3nnja z Avstrijo. Poslanec dr. Hohnjec je dobil na svojo interpelacijo radi sestave delegacije za trgovinskapo-gaj arija z Avstrijo odgovor ministra trgovine in industrije, v katerem pravi minister, da je netočna trditev, da je sestava delegacije izzvala ostro kritiko v pre-čanskih krajih. Vsaj njemu ni prišlo ničesar na uho (g. minister ima očividno zelo slab sluh!) Izbral pa je najboljše strokovnjake in jim ukazal, da se ustavijo v Zagrebu in Ljubljani ter zaslišijo tamošnje gospodarske kroge. Za razgovore z bivšimi neprijateljskimi državami ne jemlje namenoma njihovih nekdanjih podanikov, ker jo državno izkustvo po kazalo, da no uživajo pri njih potrebnega ugleda Uporabi jih pa za pogajanja a drugimi državami. — Kako Nemci z našimi in kako mi ž njimi? Prijatelj nam piše: Jožef Jan v Žitarivasi na Koroškem, ki je služboval 9 let pri železnici in je oče šestero povišanje plač. Končno hoče vlada odpo-j otrok, jo bil po plebiscitu brez frajmunj-Anooi učiteljstvu, ki jo prvoboritelj kul-J šega vzroka odpuščen iz službe, ker je — in napredka Svoj govor je zaklju- Slovenec. Kancijan Zec iz istega kraja je služboval 26 let kot državni cestar. Dne 15. dec. 1920 je bil brez vsake pokojnine odstavljen od službo samo, ker jo slasoval pri plebiscitu za Jugoslavijo. Reklo se je enostavno: »wegcn schwe-rer politischer Beschuldigungelt vom Dienste enthoben«. Intervoncija pri vladi ! je bila brez uspeha. In pri nas? Na ma- ičih »Dajte jam svoje zaupanje ia Bol-gaafleka hode rešena« wr—r—, ■- ■■■ ' ■■■ ------- Dnevna kronika. ; 1 Himen. Dne 7. tm. So j.i i>oročil g. Hrvajs Goršek 'm Maribora z gdč. Olgo Ko-« Sodinovo iz Bukovžlaka pri Gel-pu ®o«es*nik m' gostilničar g. Pr. Podor-; ™?rske*? magistratu se vedno bolj šo- Saš na Brega pri Celju se je v soboto p« »ofil z gdč. Jerico Gabenšak ia Pake, iNaftos© sreče! — Akademska podružnica Jngofclov. I iNkniaee v Ljabliaci se je ustanovila V •OOOdeljak. Za predsednika j0.varovati uacijonalni zuaoaj d?ža- i ve, mi pa smo — slove! | — Visoka šola za poštne uradnike. — ^ < Ministrstvo za pošto in brzojav eonuje bo Slovenija predstavljala posob-1 priIla^uj0 leto v Beogradu visoko šolo za a .i _ . y i . f TVftu + rv i -I • 1 y. » , , , , W fMftvlovaa — lieontapfeacda proSvetiie uprave. ®!o načinu, ki g« izdeluje ministrstvo pro lija predstavljala posob-, (to Šolsko flfclaafc na čelu « poverjenikom'p,08to,111 brzojav, ki bo v činu fakulteta . 1 1 • 1 • StriMnTAi« ik . J . • 1 1 ni II, tuiiviflltrfflva prosvete, ki bo obeaetu prred-vtšjeffft šolskega sveta, i —• Ptošlč obolel Ministrski piredsed-fšBki f^ašlč jo rahlo obolel ia ne sme zu-BPtttiU »obe. ■*" Direktrtt Sk?le/j>ifiki promet s Suša tona Se zaledja je otoorjea Tako je tudi Sprcjote bodo vanjo le osebe s fakultetno izobrazbo in uradniki, ki so dolgo oho let služili y ministrstvu za pošto in brzojav. UM- Kako favorizira Italija svoje ...... | verze talijajaska vlada je razpisala da - j so vet slušatelji visokih Šol lvrez razlike . j Tere lu državne pripadnosti prosti pla- icanoeooajj promet mod zaledjem ju Dakjeevanja vsakrsnih pristojbin in deležni hrtaeiao. Čea leto dtfi bodo vozili vJafe? Iz, državnih štipendij. S tem hoče vlada pri toMMotiBe m*. tek .M mm m? IVIififonsko tihotapstvo v Sllariborii. .Dva beograjska Žida 'sta betela Iztibotapitl preko TVfaril>o?r. za poldmff1 ^ dinarjev tujih valut. ^ Noooj so imeli! mariborski carinski j ceni okroglo 'na 1 in’ pol milu.onP ?ani srečen lov. Že je ponočni brzo- jev. Pri drugem 'Abrahamove tiho*- niso našli nič drugega kot vre i.’iegče tapskega orodja: kladiva, djc drugo podobne premete, ki 31 ^ profesijonalni tihotapci,_ organi vlak, ki vozi v Avstrijo, dal znamenje za odhod, ko je carinski uradnik nenadoma izdal ukaz, da se ima vlak nekaj minut zadržati. Tik pred odhodom vlaka je namreč došla brzojavka zagrebške policije, da naj se natančno preišče brata Beraha iz Beograda, ki potujeta s tem vlakom v Avstrijo ini ki sta osumljena tihotapstva. Carinski organi so takoj poiskali brata Beraha, bogata Žida iz Beograda, ki sta sedela vsak v svojem kupeju. Pri prvem so odkrili pod klopjo dragoceni zaklad, ki sta ga nameravala ljubezniva Žida spraviti čez mejo in ki bi ga tudi spravila, če ju ne bi v zadnjem trenutku zasačila roka carinske pravice. V skrbno skritih' vrečicah je bilo 3600 zlatih turških lir iri 192 lir-šter-lingov. Skupna vrednost tega denarja ise izpred, oci i®«W in drugo podobne premete, jo prc jejo svojo zaklade pravice. . vraideS* Ko so potegnili izpod klopi ^ vrečico in oba tihotapca aretirali, nihče bolj »presenečen« nad ,^8, ni, kot ljubezniva brata Beraha- ^ vala ata, da sta poštena pot^ka^ ^ zaplenjeni denar ni pjun; 3cl_, ^ je čuval vrečico zlata, sploh ni M no, da sedi na zlatih jajcih. ^ proti njima |o ni končana iri kl3 ^ meljenemu isumu ni mogoče reci, res kaj kriva. Ne glede na to Pa denar zaplenjen in gg. Beraha morala vrniti v Beograd 1 pra®1 knjig na dom pa je plačati jg D. stojbino, ki iznaša za letošnjo od Interesentje z dežele, ki so ® železniških zvez, lahko obašoejo co tudi predpoldne od 9.-12. ure* pot- § Mesim kino. »Patty, trgo v^0gi nik« veseloigra v 4 činih, V Patty Arbuckle, se predvaja j sredo iri četrtek. verzam in akademijam zagotoviti stari sloves. Nasprotno Avstrija in Nemčija šikenirata tujce z visokimi taksami, da zapuščajo trumoma njihove univerze. — Jugosloveni se radi valutnih razmer selijo večinoma v Poljsko. — Nove priprave makedonskih četa-šev. V notranjem ministrstvu se je v petek vršila konferenca o merah proti neprestanih vpadih komitašeV v Južno Srbijo. Notranje ministrstvo razpolaga s podatki, ki govore o novih pripravah makedonstvujuščih. Svoje središče imajo seda j v Podgradcu na Ohridskem jozeru. — Mussolinijeva kandidatura za akademijo zaanosti. Iz Pariza poročajo, da je Mussolini obenem z Masarykom kandidat za akademijo političnih in moralnih znanosti v Parizu. Njej pripadejo odlični politiki inozemstva, po večini ministri, kakor Wilson, Venizelos, Salan-dra, Luzzatti itd. — Tristoletnica zgraditve Kristijani jc. zam pojcdinaca i naroda Prihodnje leto slavi Norveška tristolet-. — Smrt Stojana Proti6a ^ nico obnovljenja svoje prestolnico — Kristijanije. Zgradil jo je Kristijan IV., kralj Norveško in Danske, ter je imono- etnosf Kultura in um e Ma i / V°“ nazivajo nekateri starejši deli mesta — J rovi ji dajo v Maribora riatane poži0 Več let vlada v Norveški pokret, da se ime jasnila krajevni poverjen^ Kristijanija spremeni. Parlamentu j«. Borko (.Jurčičeva ul. 4). •FTi-ea*9^^ predložen tozadeven zakonski načrt. Iz- \ x ga ljudsko prosveto ha prememba naj bi se izvršila 1. januarja j^er vsi dosedanji predpisi 1925. ‘ — Newyorški hoteli so brezsporno naj-večji in najrazkošnejši na svetu. Za njihov korafort v Evropi sploh nimamo primera. Trenutno se gradi v Newyorku 20 velikanskih hotelov, ki bodo imeli prostora za 15.000 tajcev. Mesto ima čez 300 velikih hotelov, Brv za ljudske prosvete &iso i'*‘ s]ja < ga uspeha je sklenila P° va za Hrvatsko in &weni3« , k0 te učitelje, ki vzdržujejo an_ pj-vi čaje. Točaj so vrši v 2 ra trajati vsaj 2 meseca. .kagQcjo 1 ključi prvemu ali otvon ^ utr^ dni za njim in služi Bvr '» . , Drzen rop v riewyorški draguljar- * pridobljeno znanje v rilci. Nekdaj so si pariški apaši lastili ter poda osnovne nauke iz privileg za smelost in drznost. Danes pa ustavoznanstva. Učitelj Prc;,nkur0) spadajo njihovi »čini« že i>ovsem v pre- kogar, ki dovrši uspešno pr^i ^ nBgr^e‘ teklost, ker so jih njihovi vrstniki on- nagrade, za drugi vodi^S kraj Atlanl.ikega oceana v vsakem po- Izpiti so vrse pred Šolskia ^111 .................~.................... ’ MM> gledu prekosili. Policijska kronika v j Newyorku beleži najneverjetneje vlome: Tečaje nadzirajo običajni in rope. Tako so je dogodilo pred dnevi; niki. Otvoritev tečaja & na eni najprometnejših ulic newyorških 1 prosvetnemu oddelku. P»road"waty, da so vstopili v veliko dra-i guljamo trije možakarji. Ponudili so poslovenil R. V. »Splošna vC^. dragulj čisto novega tipa. Med ogledova-' v Ljubljani. Cena broš. ^ste, kjcr ^ TTN^TVl O O r\ noolninti oOrvinVl^OCrt rvn^n l! \ A 1.1 Y. I 11« A VAT)! 'A TT tisto , 1, :y\ v ^ i-, roi^aD’ x Emil Gaboriau: Akt mora J*1 št njem pa so nastavili samokrese, nagnali Akt št. 113 je roman tiste jjjp draguljarja in pomočnika v sosedno sobo dejanje kopiči in razpleta -n 50 in ju zaklenili. Nato so mirno pobrali vi napetosti, polno spl® .^<3, ki dragocenosti za 10.000 dolarjev, sedli v roman', kakršnega ljubijo avto in izginili brez sledu. rejo knjige za zabavo in ” SDS. bral01’ rrciil vsem bo gospa Pauvelo^ ^ _ bo ^ jim bo izzvala mnogo soc- ^ . tel« še kot mlado dekle, pa ^ »jen _ ko jo preganja t,r0^\ ^ nekdanjega1 ljubimca. ® ^ prosPel Y.-e Zakliiuček politično So”« JDS. Danes se zaključi politična šola JDS v Ljubija-. uo»u»iv»« **--------------------- . flI,. ni, katere se jc udeležilo 64 mladih so- do z nesrečnim blagajni ki p°s 1 ?1 l.n vi 1 lr a rr X/ \rCo1l lr*» n t a tt dlnvromia in se veselili dobrotljive a- „r«retn tako mišljenikov iz vseh krajev Slovenije Tečaj je krasno uspe]* in bo nedvomno nesrečnemu mladeniču ^ ^ velikega pomena za nadaljnje strankino rešitelja >Akt št. 113« je delo med narodom. O poteku tečaja še poročamo natan-čijejže. Objave. §' Študijska Irrijižnica je občinstvu odprta vsak delavnik med 15. in 17. uro SPTf CleteKw rešitelja .Akt št. z^. ski roman’ s komplicn-1’1 & v nim dejanjem in z drsOH vežejo bralca, vendar se n ^ ^ primernih mejah in: ra«v'"^tmi j0 značaji in s človeškimi in e v®d,1f j realu^1 značaji ^ rAct linami. Knjiga je lopo o po %L. vzlic svoji obširnopti ^^ in P. ceni po vseh knji® Vstop v knjlžničino čitalnico, kjer so na i sanerni y razpolago vsi časopisi in draga literatu- j založnici ZveziU *- sst, i« jy>n^aurau 4_ Mariborske vesti. Maribor. 13, novembra .1923. Rapallski večer v Narodnem gledališču. Rapallsfci večer, H ga je priredila tukajšnja podružnica »Jugoslovanske Matico«, je bil lepa in dostojna proslava Praznika narodne žalosti. Popolnoma zasedeno gledališče, srečno izbran program, umetniško izvajanje in globoko segajoči nagovor o pomenu 12. novembra za naš narod, — to so v glavnem momenti, ki so dali rapallslkemu večeru značaj 'ui5pele, temeljito pripravljene prireditve. r Večer je otvoril vojaški orkester z dirigentom, g. kapelnikom Herzogom. Jenkova ouvertura »Kosovo« je pripovedovala o zgodovini našega celokupnega Naroda. V zvokih glasbe je bilo slišati Prihod vojsk na Kosovo, žvenketanjo »lečev, peketanje konj ini vizklike junakov. Bil je to davni Vidovdan. In potem 580 zazveneli mehki, otožni akordi, pripovedujoči o narodnem trpljenju, dokler ,se ni oglasil močan fortisS&mo osvobojena, ko je babenj znova napodabljal po-°d vojsk in bruhanje topov. Radostni Pean' svobode, izražajoč velike upe v bodočnost našega celokupnega naroda, je Zaključil lepo kompozicijo prvega beograjskega Slovenca Jenka. Nato je sledil govor našega znanega Zgodovinarja iti znanstvenega pisatelja g. Prof. dr. Franca Kovačiča o historični pomembnosti rapallske pogodbe, CP je bil njegov govor, dostojen zgodo- • narja, a hkratu tudi poln krepke nacionalne zavesti, poln domoljubja in' vere < zmago pravice, ki je v sporu z Italijo strani našega naroda. Bil je stvarna, « zato tembolj uničujoča obsodba itali-liv. ra<)mcnt, ki karakterizira Itatij a°71Zr)t'’'*enos't današnje politične iTw.„, •- Vzgledi iz zgodovine je podprl | ^ cnost naše stvari in; pozival k slogi Poštenosti v državnem življenju, da rno dovolj močni za naloge, ki nas ča-r~^3o. Kjegovemu lepemu govoru je sledilo burno odobravanje. Zatem je gdč. Slavica Mczgeoeva * Svojim' liričnim, sopranom zapela Zaj-^vo »Domovini in ljubavi« in Krekovo ^amj zunaj je sneg«. Občinstvo jo je Gradilo z dolgotrajnim ploskanjem. čustvena je bila deklamacija Grudno-Pesmi »Tržaškimi bratom«, ki jo je po-“ala v napeti tišini celega avditorija gč. ^ Hočevarjeva. Zatem so se zopet ogla-!?& zvoki voj. orkest.; Maserjeva fantazi-^Spomini z juga« jo slikala z močni* . tonskimi barvami južne kraje, šepet '^®tra v cipresah, valovanje sinjega mor-jj® in vso živahnost južnega razpolože-"5^* Kinalu nato je nastopil pevski zbor glasbe ne Matice«. G. ravnatelj T o p ič ^dirigiral Adamičevo mogočno prisego nas zemlja« in Vilharjevo nežno ladja«. Ki treba povdarjati, da je Petje na priznani umetniški višini attčinor;a zbora. Mnogo umetniškega . tka je nudil nastop komornega vir-S. K. Sancina, ki je ob sprem* ^ ^hju na klavirju ge. Mirce Sane i-^ Ve Podal Smetanovo kompozicijo »Iz ^^ovine«, milo, v srce segajoče glaabc-» Pripovedovanje o lepotah domačega Tw^a‘. Isti umetnik jo izvajal nekoliko H^rakove Sonatine v G-duru. Pon višina njegove igre je bila žo ^&r°V110 ®*Jro'kovnjaško ocenjena; nje do-,> na slušatelja pa je tako neposre-topel in prisrčen*da. smo bili hvaležni (teg, ^ »Jugoslov. Matice«, ki je povabil ^^tpa^čnega virtuoza k sodelova- I S, ^^d-moru je izvajal1 vojaški orkester bosti • ev »Jugoslov. ples«, poln živah-™arod'nil1 melodij, ki so nosile * "evo domišljijo širom' naše drago ,m " .... ruščino. Koliko dranfaitične sile je um el podati g. predavatelj pesnikovemu slikanju galeotov, bratov Velikega Jožeja, ikj jih1 je zasužnjil Benečan! In današnji galeoti okoli Trsta in' Gorice, današnji sužnji Benečana!.., Lepi večer je zaključila živa slika, prikazujoča mladi rod, bi se pripravlja, da zlomi železno ograjo imperijalizma iri da gre v deželo neodrešenih bratov. Med igranjem državne himne jo občinstvo stoje gledalo vizijo bodočnosti. Naj bi bil lepo uspeli rapallški večer preludij podrobnega dela za »JugoslbV. Matico« v rapallskem tednu. Deklamacija g. Fr. Smer-^0s}t-T)-o ^r,1^’novie »Vizije« je bila mla-PozLr^ °t?njevita in krepka. Največjo ^*i«, 4 Pa je vzbudil, g. prof. J. Ri-^■ilepg-v recitiral »Galeote«, eno Ito^iih ^eemi barda našega morja in a ^ra. •^r’;m°TSkih krajev, Vladimirja p 5ako gladko se je glasila staro-avččina, spominjajoča po im-^foalavnnslio eoMTjm in u—Q—i Gledališki apel na gospodarske kroge. Ker je trgovskemu svetu radi potrebe ponovnega potovanja jako težko, vezati se na gotove dni, je gledališka uprava dogovorno s trgovskim gremijemi organizirala poseben abonement na bloke. Vsak tak blok vsebuje 30 nakaznic, 15 za dramske, 15 za glasbene predstave in se lahko vporablja ob poljubnih večerih, samo takrat ne, kadar stoji na plakatih »izven«. Torej pride vpoštev okoli 200 predstav, pri katerih je abonentom’ na bloke omogočen obisk gledališča. Bloki se glasijo na jeden nedoločen sedež gotove vrste ali lože. Lastnik dobi pri dnevni ali večerni 'blagajni proti izročitvi vsake nakaznice (lahko jih pa rabi tudi več na en večer ter lahko vzame tako tudi svoje znance s seboj), eno od dotičnega dne razpoložljivih mest, katero si sam izbere. Razume se, da dobi tem boljše mesto, čimpreje pride k blagajni. Bloki se delijo v štiri razrede. 1 1. razred: sedeži v parterju 1. vrste iu lože štev. 7 in 8 cena 560 Din. 2. razred: sedeži v, parterju 2. in 3. vrsta, na balkonu 1, vrsta in lože 4, 5, 6 480 Din'. 3. razred: parter 4. do 7. vrsta, balkon 2. do 3. vrsta ali lože 1, 2, 3, 400 Din. 4. razred: parter 8. do 9. vrsta, balkon' 4. do 5, vrsta cena 320 Din. Bloki se plačujejo v naprej, eventuel-no v dveh obrokih. V lastnem interesu občinstva je, da se v čim večjem števi lu abonira, ker je tako dana možnost gledališču, da nudi čim več in čim boljše predstave. Priporoča se trgovskemu svetu, da se v velikem številu odzove. Te dni bodo iz prijaznosti nabirali takšne abonente gospe in gospodje. Pripomnimo še, da nudijo ti bloki tudi še to ugodnost, da so cene nekoliko znižane od dnevnih cen in da ostanejo iste tudi za ta slučaj, da se bodo med sezono cene zvišale. m Pobreški pseudo-soctinlisti — priče-n ja jo kazati svojo hajlovsko barvo! Gasilno društvo v Pobrežju je po lastni krivdi razpuščeno. Tega rie more preboleti oni del občinskega odbora, ki ni nič boljši od razpuščenega društva. O priliki predaje imovine gasilnega društva v roke g. Ribiča, se je zbral omenjeni odbor (sicer nepoklican), da prisostvuje temu žalostnemu dejanju. Potem pa se jc zbral v gostilni g. Rojka na s-idmino. Zaprli so se v posebno sobo, da bi jih nikdo ne videl, in ne slišal, kaj so počenjali. Pa stene imajo ušesa in postopanje je uvedeno. Posledica tega sestanka je bila, da so drugi dan občinski somišljeniki j pozdravljali mirne pasante^s Tlcil ti. j Siog. G. župana opozarjamo, naj se ne j dela Slovenca samo na glavarstvu, ker kdor podpira tatu, je sam tat. m SESTANEK TRGOVCEV PRE-LOŽEN. Ker jo tajnik Trg. in obrtne zbornice g. Mohorič aadržan, so ne more vršiti za nocoj 13. tm. sklicana sestanek v Narodnem domu, ampak je preložen na prihodnji torek. m Smešna jeza. V »Straži« se jezi neki prenapeti klerikalni petelin, kor se v Grajski kleti poleg drugih uporabljajo tudi plačilni listi za Sokolski dom v Mariboru. Jezljivi pisec identificira Sokola z demokratsko stranko, dasi dobro ve, da so v Sokolu združene vse napredne stranke, od JDS čez NSS, SKS do NRS. Iu mislimo, da vse te stranke skupaj tvorijo pac večino obiskovalcev Grajske kleti, zakaj klerikalci se navadno potikajo po nem.škutarakih oštarijah, kjer si dajo.ifl l;|t^ jim! gotovo tio vsiljujejo plačilnih listkov za Sokolski dom. Kaj ne, g. Januš Goleči! m Kavarna Frankopan". Od danes naprej dnevno korteert. Z izborno pijačo in domačimi močnatimi jedili preskrb Ijeno. m' Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih v mestnem okolišu mariborskem' v času od 4.—10. nov.: erizipel: ostal 1, novih 1, ozdravljenih 0, umrli 0, ostala 2; griža: ostali 3, novih 0, ozdravljena 2, umrl 0, ostal 1; škrlatinka: ostali 4, novih 0, ozdravljen 1, umrl 0, ostali 3. m Grajska klet. V sredo 14. novembra koncert polnoštevilne nar. žel. gl. godbe »Drava«. Začetek ob pol 20. uri. m Gostilničarska šola v Mariboru. Zadruga za gostilničarsko olbrt bo s pomočjo pokrajinsko uprave za Slovenijo o-tvorila začetkom decembra t. 1. strokovno nadaljevalna šolo za hotelsko, kavar-narsko im gostilničarsko obrt, katero bodo primorani obiskovati vsi natakarski gojenci oziroma vajenci (kakor tudi gojenke oziroma vajenke). Pozdravljamo ta sklep kot eden najvažnejših, kajti za ta poklic je istinito treba širše znanosti, kakor je bilo do sedaj običajno. Ravnateljstvo šole prevzame g. Škof, učitelj na obrtno nadaljevalni šoli. — Kakor je razvidno, se je mariborska gostilničarska zadruga pod načelstvom' g. Klešida začela zavedati svojih dolžnosti za razvoj navedenih obrti. Sledila jo Celju, kjer je enaka šola že otvorjena. m Pogrešajo jo. V noči od petka je neznano kam izginila gostilničarka Stram-litsch z Glavnega trga, stara 60 let. V soboto zjutraj so našli od nje pisano pismo, v katerem pravi, da ji je živčna bolezen postala neznosna in da si bo našla zoper njo zdravilo v Dravi. Dozdaj je bilo vse iskan je brez uspeha. | r Narodno siedališfe. Predstava 33. Sezona 1923-24. Abonoment B. V torek 13. novembra 1923 ob 20. uri. v n Zenit@¥ Docela neverjeten dogodljaj. — Komedija r treh slikali. — Spisa!: Nikolaj Vasiljevič Gogolj. — Poslovenil: Dr. Josip Mencaj. — Režira: Branko Tepavao. OSEBE: Agata Tihonevua, trgovčeva hči, nevesta .........................Pdtkova Arina Pantelejmonovnn, njena tetka . Kraljeva Tekla Ivanovna, snubačica Sturmova Podkolesin, dvorni svetnik . ’ , , . Grom Kofkarov, njegov prijatelj.....Kovič . Jajčnik, eksokutor.................. Tepavae Anučkin, pehotni častnik r pokoju . . Tomašič Ževakin, mornar, poročnik v pokoju . Harastovič Dun.jaska, strežnica...........Lubojeva ritarizov, trgovec.............Tovornik Stetan, Podkolesinov sluga.....Skrbinšek Dejanje so vrši v Petrogradu. no glorn a poruši vse, kar teta zgradila klepetulja Tekla ini skrbni Kočkarov. Dvomi svetnik skoči skozi okno in' —* zbeži. Talko »e ta stari zajec plaši zakonskega paradiža ,j Gogoljeva »Ženitev« je 'dobra ventila^ cija pljuč. Zakaj kdor se ntnogo smeje, baje koristi pljučam'. In v »Ženitvi« ja smeha toliko, d'a pridejo tudi pljuča na svoj račun’. —O-’ " . i {;)j REPERTOTRE: Torek, 13. pov. »Ženitev?«. Ah'. B. (Prer mijera) ^ jg Sreda, 14, nov1. »Rodoljuben«, A!b. E.: jj rai Sprememba repertoarja. Repertoar sel spremeni samo v toliko, da se v Sredo ne vrizori »Umetniška kri«, temveč »Ro« doljubci« a alb. E ostajie, kot je bilo žet včeraj označeno. Ženitev. Opozarjamo cen j. občrnStvO ha današnjo premijero Gogoljeve vele* zabavne komedije »Ženitev«, Gogolj je prijeten znanec mariborskemu občinstvu že po »Revizorju«. Dočim1 je pokazal Gogolj v »Revizorju« verno zrcalo korupcije, hinavščine, umazanega časti« hlepjn, mam’ slika v »Ženitvi« naivno našemljeno kandidate za ženitev, za katerimi se skriva pristno »nogo)jaka« satirična maska. — »Ženitev« je stalno na repertoarju vseh večjih in manjših gledališč ter vzbuja povsod s svojo duhovita edino Gogolju lastno komika, salve smeha. Upajmo, da se bo tudi naše občinstvo ogrelo za pristen »gogoljeko-siatiri« čen« humor in v obilnem1 številu, obiskovalo nesmrtno »Ženitev«. — Režija: g. Tepavae. j Sokolstvo. o Popravek. V 5. odstavku čTajfkal »Nagovor pred sokolsko vrsto (nedeljske) številke 256 »Tabora« — se ttaj’ glasi 3. stavek prav sledeče: »Hrabro in z mirno vestjo izpolnjene dolžnosti bom« seveda tudi stopili pred višjega vodnika«. Nadaljuje besede do — »Preostali pal smo dolžni takoj zopet skleniti svoje vrsto ...« naj odpadejo. — V 6. odstavku! naj so glasi konec 5. stavka »..ter nam sezimo, če je treba, bratsko pod rame pa« da ga vzdignemo iz bede ali stiske, v k toro je mogoče zabredel brez lastne krhj-. de«. Med Izvajanjem vstop ni dovoljen. Gogolj: „Ženitev . (Onim, ki se radi smejejo). Se še spominjate »Revizorja«? Aliste j že pozabili, kako Hlestjnikov »farba« ko-( rumpirane, v malomeščanskem blatu u-grezle ruske uradnikel Koliko zdrave j komike; smeha za pol leta dovoljl Gogoljevo ostro pero, vzbujajoče viharni smeh in praskanja za ušesi (»Ali ne, zbija norcev z nas sarnihl), je podalo v j »Ženitvi« prave slaščico za dobre igralce. Kakšne figure! To se vam’ da igrati, še! bolj pa —- gledati in poslušati! Sami postarani samci pridejo na o-i der in vsi se ženijo. Stara klepetulja Te-! kla Ivanovna jih pari. In ker ve, da je' take ribo težko dobiti v mrežo sv. zakona, jim poišče eno samo nevesto, misleč: Eden bo obvisel, če štirje splavajo po vodi. Največ izglcda ima dvorni svetnik Podkolesin, figura »za poč’t«. Strahopetec je, hud sovražnik žensk, a vzlic temu večen ženin. Dva močna magneta ga vlečeta v dom neveste Agate. Tekla Ivanovna in svčtnikov prijatelj Kočkarov. S težavo gre, a naposled ga vendarle spravita na prvo pot, ki sledi pred s topo ni v Lukeževo bratovščino. Žo je vse pripravljeno, žo osta srci »neločljivo« zvezani, a sam satan si najbrž izmisli nevarno s^ušnjavo dvorni svetnik ostane Kam y biši neveste Agate in čaka, da se 32 fiSJikpv, Jp y pek^j minutah gg *!•■■?•?(» VIS m ka nudi prtmerotnat, potplaiu Bet v P&t&štztik in paiplaL 2539 Gospodarstvo. g Dobava raznega materijala, potreti* nega za instalacijo rezervartia za yodo* Pri upravi državnih monopolov v Beogradu so bo vršila dne 26. nov. tl. o er-talna licitacija glede dobave raznega materijala, potrebnega za instalacijo r zervarja za vodo. Predmetni og as ' tančnejšimi podatki je v p'saraL - • ske in obrtniško zbornice v Ljubljani interesentom v vpogled. 4MTO WT 'A B OR«. r ... it, Sc fcodo vršite ofertalrie lici tacale glejte dobevo mesa v,a garnizijo Savske di-> udizai&ke obiasti (Zagreb, Dolnja Lenda-J [pa, Murska Sobota, Sušak, Karlovae, j iČairoMao in1 Varaždm). Predmetni oglas: a natanttneiŠMni jiodatM. je pisarn-i* ta»«Sie in! obrtniške zlbornliee K Ljub-j liani irateresetom! na vpogled. g- Blagovne borza 12. nov. Novi Sad: j pšenica bačka 300—310, rž 250, ječmerii (backi 237150—^60, oves 240, koruza stara \ B40, fižol beli IbaGki 530, tmoka »0« 520. — ■ KagrelK pšenicct, bačka postaja, 325, ko- •, muaa Stara, bačka postaja 240, Indjija 240, oves ‘bosanski 220, Imoka »0« 525 do ■ 530, «.2« 480, »5« 430, »6« 380. — Beograd: j Boanssa radi pojriajijkauja interesa ni po-! Bfagenia. g Dobava tračnic. Eudarski odsek mi-■ Jiistraitvsa šum in rud v Sarajevu sprejema ido 20. novembra tl. ponudbe aa do-Ibavo 1 vagona tračnic. Predmetni oglas] &e vt pjiaoa-m trgovske in obrtniške abor-^ trice 5) Ejubljani' intercsenloni Sai .Vpogled. g Izkaz o stanju hranilnih vlog. Fi- narnčua delegacija objavlja uradno, da izide »Izkaz o stanju hranilnih vlog (po knjižicah) pri regulativnih hranilnicah v Slovenji za IH. četrtletje 1923« s! eni prihodnjih številk Uradnega lista. g Naše luke in brodovue. Ministrski isvet je sklenil, da se urede naše luke in opremijo naše bojne ladje. Vojni minister mlora napraviti podrobni tozadeven aiaert, nakar m« ifoo odofbrea potreben kredit. g Revizija denarnih savodov ih industrija. Trgovski minister je odredil, da morajo nadzorniki v ministrstvu trgovine in industrijo pregledati denarne zavode in' industrijska podjetja radi pogostih likvidacij bank in podjetij. g Nova carinska tarifa. Glavna direkcija carin’ pripravlja zakonski predlogo carin, tarifi, ki bo vi kratkem predložfid min istrskemu Svečo1. Nova tarifa Ho jako ugodna za sklepanje trgovinskih pogodb1. g Kromova ruda v Južni Srbiji, Komisija ministrstva za šume in rude, ki preiskuje teren1 v Južni Srbiji, poroča, da se nahajajo ne le v okolici Skoplja, kjer so kopali Nemci kromovo rudo, ampak tudi v drugih krajih ogromne količine kromove rude. Zato je poverilo ministrstvo za šume in rude posebno komisijo, da preišče najdišča te važno rude. g Poljska trgovinska bilanca je bila V mesecu septemibru aktivna za 23,860.000 zlatih frankov, fevoz je znašal 102,160.000,1 uvoz le 78,300.000 zlatih frankov. g Razstava v Torontu. V, Torontu sej 'bo vršila letna razstava v septembru i 1924. Na razstavi bo rezerviran poseben! prostor za razstavljalce iz Jugoslavije. J Naš generalni konzulat za Kanado prosi; naj bi mu interesenti vposlali vzorce za' razstavo najdalje do meseca maja 1924. MairiFor, dna H. ffovcffigrS 19& . V poštev Ki prišli: Vozovi, razni i' delki, preproge itd. Za vina se naj P0^ ljc po dva vzorca od visake vrste. \ je im el ati na: Consul General of 1 Kingdom of Sens, Croate and Slove 5«% Montreal, Canada, Šport i: POLNP. Siv »Ptuj«, SK (Maribor), SV »Rapid« in: ISSK bor« se poživljajo, da predajo pri PO do četrtka 15. tm. po dve fotosr vsakega svojega igralca. _ ,• «k» t Revanžna tekma med t>ublJan Ilirijo in celjskimi Atletiki v nedeljo tm. v Ljubljani je končala V razni® 1:0. za Ilirijo. <; Prvenstvena nogometna teknia Pjv reprezentancama Anglije in BelgU® iiolo nedeljo v Antvverprru je kouciila odločno v razmerju 2:2. (Pie raj Ix>ti; Azijada. (Dalje). (26) Ko 6em imel »a Isabo doKrSon del po-ia, Bemi se v Gal ati ustavil pri »mada-|m4«, kjer me je čakal prijatelj Ahmed; potem sva se podala skupno skozi zapuščene mohamedanske ulice v Azar-kap. Tam, Plumkett, izbirava vsak večer pot v Ejulb; imava na razpolago dve smeri. Ako kreneva čez veliki most, ki ivodi v Stamibul, lahko greva pešice čez D&anar, Balato in pokopališča; pot pelje JOjaravUost in je prav mična, toda po noči nevarna, zato jo ubereva le tedaj, če se torna pridruži Samuel. Dames zvečer sva si najela kaik pri fcnostn Kara-Kjojskem, da bi ge bila vr-Jrila mirno po morju. V vaduirn bi bilo hiti zefirja in iia [vodi se ni zganil noben vaL Stambul je Jbil pokrit z neizmernim sneženim prtom. Pogled na speče mesto je bil očar-Uiw, a spominjal je človeka na sever; v tnuesfcu l&oJnca in modrega noba je bila ičLebela snežena odeja maloe nenavadna Carigrajski griči, pokriti s tisoči in ffcišoči črnih hiš, so izginjali pred naji-fctimi očmi, zlivajoč 6e v: monotono in otožno belo barvo. Nad človeška mravljišča, pokopana jpod snegom, so so dvigale ponosne imoše-'&e la' minareti. Z meglo zastrta 'luna je dajala vsemn tbatodrikasto, nejasno fevetlolbo. i Ko Sva dospela v E juh, sva opazila jfea najinimi okni rahlo svetlobo; ona je tn4 Priftla je prva. ! Glejte, Plumkott; y evropskih hišah, flrfi Ho tafco lahko dostopne Vami in vsein Idrugim, ne moreto niti slutiti, kaj po- meni, če Se človek vrača domov. Zakaj samo v Orientu je dom nekaj, česar si zaželite in kar vas ne razočara. :" 1» i , T .T, Pride Čas, ko od najinih Ijuhavnili sanj ne bo ostalo prav ničesar; pride čas, ko utoneva v globoki noči in bo prešlo vse, kar sva bila; še ime na grobu bo izginilo zanaveke. Je kraj na svetu, ki ga ljubim in1 ki bi ga hotel videti: Čerkesko z njegovimi mračnimi gorami in velikimi gozdovi. Car, ki ga ima ta pokrajina v moji domišljiji, poteka od Azijade: tam je dobila svojo kri in življenje. Kadar ugledam na stamhnlskih' ulicah napol divje Čerkese, oblečene v kožuhe iz živalskih kož, me nekaj zavabi k rij im, kakor da so moji znanci; saj so iz tistih gora in dolin, kjer je Azijadina domovina. Ona se spominja velikega jezera, na čigar obali je bila rojena; spominja se v gozdovih izgubljene vasi, ki ji ne ve več imena; obale, kjer so je igrala skupaj z drugimi otroci pod širokim; vedrim «e-bom.n Hotel bi pronikniti v minule čase, hotel bi videti njen obraz v zadnjih letih mladosti in jo ljubiti kot deklico; njo na vseli mestih, se zliti ž h jo, postati eno bitja.. »Azijada,« ji pravim, »pripoveduj mi o svojih otroških letih! Pripoveduj mi o učitelju v kanlidžki šoli k 'Azijada se nasmehne in jame pripovedovati drobne zgodbice, ki jim' urne dodati bistroumne opazke in bizarne pravljice. Naj ljubše so ji povestice, ki v njih nastopajo hodži, povestice, ki jih je slišala že zdavnaj in ki so ostale le napol v njenem spoipinu, kakor so obledeli tudi razni drugi vtisi izza zgodnjih mladostnih let. »Zdaj pa ši ti na vrsti, Loti,« pravi ko konča pripovedovanje. »Nadaljuj! Končala sva, ko ti je bilo šestnajst let.« Ah!.. Vse, kar govorim Azijadi v Čengizovem jeziku, sem govoril drugim ženam v raznih drugih jezikih! Vse, kar mi pripoveduje Azijada, so govorile pred njo že druge. Te jecljajoče, napol izgovorjene, nesmiselne besede sem slišal od drugih žensk... Zavoljo lepote mladih tujk, čijih’ spomin je že ugasnil v mojem srcu, sem ljubil tuje dežele, tuje kraje, tuja mesta. Vse je prešlo, ničesar ni več! Z drugo sem že sanjal sanje neskončne ljubezni; prisegala sva si, da se bova ljubila vse življenje, dokler bo kaj hotel bi videti, da bi rasla v mojem na- 'krv! v najinih žilah. In ko zmanjka rocju; hotel bi jo čuvati, da je ne bi ljubil nihče drugi. Zaljubljenec postane ljubosumen na dekletovo minulost, ljubosumen na vse, kar so poprej dobHi drugi; tudi na najmanjše občutke njenega srca, na nfijneznatnejše besede njenih ugt, ki so jih poprej slišali drugi. Sedanji trenutek vas ne zadovoljuje; zaželite si, da bi imeli vso minulost in vso •prihodnjosL Skupaj sta, roko v roki; grudi se dotikajo, ustne se zlivajo; hoteli bi, da bi se je mogli dotakniti z eno kret- življenja, pojdeva počivat v skupen grob, kjer naju pokrije skupna zemlja, da se še najin pepel pomeša med sabo... In vse je prešlo; vso je pomandrano in' pometeno ... Še zmiraj sem mlad in ne maram sentimentalnosti o smrti in grobovih. In če je večnost, s katero izmed njih bom živel na onem svetu? Z njo, Azija-do, ali z drugo? Kdo naj razume skrivnostna zamaknjenja in fantastične opojnosti; kdo ve, koliko »o povzročili občutki ih koh . dodalo srce? Ali je to zadnji \jS°n . še k nebesom, ali pa slepa ki skuša vse preporoditi, vlso Večno vprašanje, ki so si ga z8* av, vsi, ki so kedaj živeli in ki je prit1 no tudi zanamcem. j Omamljeni od ljubezni venije1^, negmotno in neskončno združitev. ^ ko bitij je pač verovalo vanjo tek« ^ sočletij, odkar sledi rod rodu; koli*0 ^ je, ki so se ljubili in ovenčani ® ^ posmrtne združitve mirno zaspal ^ udaroem smrti. Ah, čez dvajset, čez deset let — kje bova midva, 11 Azijada? V zemlji bova ležala, znana ostanka, in’ med najininja P ^ ma bo stotine milj razdalje. ^ spomnil nad kupčkom najinih ko*5* ko neskončna je bila moč ljubezni* Pride čas, ko od najinih sanj ne bo ostalo prav ničesar. ^ ^ čas, ko utoneva v globoki noči 1 ^ prešlo vse, kar sva bila ; še i®e n& bu bo izginilo zanaveke. . iraj m hftff* a bo mo. Otožna muezinova pesem se nadalje oglašala v tišini zim&kih Čerkeske deklico bodo še z®i; bajale z visokih gora v stambub^ct /i ^ Lo naju ne bo več budila! LIL Delj časa sem se že bavil z i1 v. da bi potoval v Angoro, mesto mas6** Od svojega poveljstva sem setdnevm dopust m sicer pod P° ^ da ne storim ničesar, kar bi ^ morebitno intervencijo našega P0^ j stva, (Dalje prihio Dražba: Dne 16. novembra 1923 dopoldne ob 11. m se bo vršila pri okrajnem sodišča Maribor teoba št 27 dražba zemljišča vi. št. 73 k. o. Sv. Miklavž (na Dravskem polju). Zemljišče obstoji iz stavbenih parcel št. jM/1 hiša št. 26 v Sv. Miklavžu in št. 14/2 gozdarsko poslopje, iz vrtov 5 a 95 m*, njiv ^ ha 30 a 88 m2, travnikov 78 a 47 m2, goz-fav 3 ha 85 a 93 m*. Izklicna cena znaša K 235.496’—Ostali dražbem pogoji se lahko vpogledajo pri okraj-loem sodišču Maribor soba št. 26. 3_3 2si6 Najiepše novitete graje« od 60 Din, kravata «d 13 Din, klobuke od 106 Oin, tepice od 4č> Din naprej kupite 23so im« t modni trgovini fi. Veselinovič in dr. ntarMMr, Gosposka 26 .H •v*« po naj nižji cens Mala oznanila. Trgovski pomočnik al! pomočnica s prvovrstnimi re-lorencami vs»stransko, zlasti v manufakturi izveibana moč, se tak°, sprejme pri Nabavljeni zadrugi, Stolna »lica štev. 5 Osebna predstava s predložitvijo izspričeval popoldne med 15.30—16.80. ure. 2535 Dre lepo meblovanl sobi z eieUtr. lu«jo se oddajo za 2 solidna gospoda do 1. decembra. Ob železnici 8/1. nad. 2610 1 V vefjem zelo prometnem kraju v bližini Maribora dobilo sedlarji, kovači in klepar JI stanovanja in delavnice * upor.ib® vrta in polja t*r prosta drva proti zaračunavanju dela. Ponudbe pod Stav. ,627“ na upravo „Tabora“, 2408 2-2 NaSol se Je ▼ nedeljo volčji pes visoke postave. Najditelj Turk Alojzij, Trjtenjakova ul. St. 4. 2536 Lepa hiša z 5. sobami 4 kuhinje in velikim vrtom na prodaj. Cena 440.000 kron. Nasipna «1. 43. Božič. 2537 2—1 ,,Mana“ Maribor, Stolna ulica št. 4, priporoča vse vrste bon-benor, peciva, čokolade po najnižjih tovarniških cenah. Na drobno ! Na debelo ! S4Č4 8-4 Zaradi selitve dobro ohranjeni glascvir po ceni na prodaj. Poitno poslopje, II. nadstropje. 1529 2—2 Zamenjava stanovanja. Stanovanje, obstoječe iz sohe in kahinje, parket, električna raz-svetjava, pritličje, sredini mesita, se zamenja s stanovanjem t dvema sobama in kuhinjo. Vpraiati: Sodna »lica št. 25. vrata 3. Parilo za pranje se vzame dom po znižani eeni. — -------r,. d btrosjMajerjeva ulica 3. POZOR, TRGOVCI MANUFAKTURNEOA BLAGA! VILIM PIČIC Zagreb, Podružnica MARIBOR, Aleksandrova cesta 26 Duša ulica 6 nudi blago za poznano nizke cene, kakor v centraliv Zagtebu, o čemur se naj vsakdo v svojem Intere*11 25-a prepriča. ^ ^f. 'r i-’,’' ,:r' mmti I za damo in otrok« kapit« j BRjeeneje pri tvrdki { Anica Traun Maribor, Grajeki trjf 1. Zahtevajte ‘i povsod ,TABOR * vp«.uattesgfkiti.., f|8p0za})jnaročnino! MAMMiMiiiKM »SltoB, -Oimma to*«« BmoU U.l«. - . H« tMtmO* < *■