PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini
Abb. postale I gruppo	- Lena 70 llT
___________________Leto XXVI. Št. 147 (7641)_
V SREDO PRIČNE SARAGAT POSVETOVANJA
Rumorjeva vlada je včeraj nepričakovano odstopila Sindikati so preklicali za danes napovedano stavko
Rumor utemeljuje ostavko s spori o gospodarskih vprašanjih, sindikalnem pritisku in z različnimi stališči glede sestave deželnih odborov - Odločno negativno stališče socialistov, ki so proti krizi
KRIZA VLADE
TRST, torek, 7. julija 1970
RIM, 6. — Povsem nepričakovano je danes predsednik vlade Rumor podal ostavko, katero je vlada sprejela na komaj četrt ure trajajoči seji, ki je bila formalnega značaja. Dejansko pa je prišlo do ostrih sporov že prej na sestanku na vrhu, na katerem so prisotni tajniki štirih strank levega centra. Spor se je zaostril glede gospodarskih vprašanj in glede sestave deželnih odborov.
Predsednik vlade Rumor je poslal tajnikom štirih strank KD, PSI, PSU
šča ladjice novih dežel brez povelj-1 prav gospodarska in finančna vpra-nikov, da se same bore z valovi.' sanja. Med sestankom pa je po-
. Opi, ki so prerokovali Rumor-jevi vladi sto dni življenja, so imeli prav. Vlada je trajala prav toliko dni.
Čudno je samo. da so izidi volitev 7. junija kazali, da se prerokovanja ne bodo uresničila, saj so se volivci jasno izrazili proti novi vladni kvizi.
Indikacije volivcev so bile v res-njc* zelo jasne. Zahtevali so novo vlado levega centra, ki pa bo bolj m levi od prejšnje. Z drugimi besedami so zahtevali od vodilnih ljudi, da ustvarijo v’ado, ki bo sposobna izvesti reforme in ki bo prežeta s socialnimi težnjami, česar niso bile prejšnje vlade.
Sedaj se odnira kriza prav v zvezi z nasprotji, ki so obstala'a v Rumorjevi vladi o razlagi levega centra, ki se je rodi' iz pomladanske krize. Z drugimi besedami, se je dokazalo, da sta krščanska demokracija, odnosno njen del na vodstvu in socialdemok"ati vedno razumeli levi ce ter kot podlago za idado. v kateri naj se socialisti odpovedo svojim nače'om in svoji lastni politiki. Brž pa ko je PSI prešel bolj no levo. je dal razumeti, da hoče vaditi cd'-čn-jočo vlogo v itaHjan-ki po’itiki tako glede deželnih odborov, kot glede gospodarskih vprašanj, pa je prišlo do krize.
Odgovornost krščanske demokracije v tem razdobju je zelo resna. Pred dnevi smo že ugotovili, da je_ krščanska demokraciia pred težko izbiro. Danes pa vidimo, da je brez priprav, kot strela z jasnega, izbrala pot krize in pot avanture.
Ne moremo niti izk'j\ičHi hipote-ze. da so nekatere skupine v krščanski demokraciji pospešile krizo, ker hočejo odložiti odobritev zakona o razvezi 'zakona, ker je kazalo, da ie v senatu že dokonč-1}° rešena stvar. Že dalj časa se je namreč govorilo, da bo razveza dokončno odobrena konec hi lija.
Po drugi strani pa je PSU potrdil svojo vlogo stranke krize in, do vodi in pritiska italijansko politiko na pot reakcije. Tudi repu bHkanci so po svoie skušali okrevati konservativno komponento vlade, zlasti glede gospodarske polivke in so skušali izvajati reforme no tak način, da bi se utrdil sistem.
^ tem položaju je treba podčrtati sta'išče sindikatov, ki so se odpovedali jutrišnji stavki in so teko očitno hoteli dokazati, da njih akcija ni imela in ne more imeti nič prevratnega, temveč da Oje za akcijo za reforme. Sindikati so sprejeli odgovorno stališče, ki jim je v čast in ki jih ponovno postavlja v vlogo sogovornika, o katerem bo morala KD voditi računa in še zlasti s CISL, ki je demokristjanskega porekla. Skratka se je dokazalo, da sindikati niso več ctrazmisijski jermen» strank.
Kaj se bo sedaj zgodi'0?
Odgovor je seveda prezgoden. Lahko samo predvidimo, da je zelo malo možnosti, da se vrne kompromisna vlada, kot je bila sedaj Rumorjeva vlada. Po drugi strani je treba upoštevati opozorilo De Martina o resni nevarnosti za italijansko demokracijo, ko ikor bi se hotel razpustiti parlament in izvesti predhodne volitve. Seveda pa je treba upoštevati, da bodo vsi konservativci gospodarski in politični krogi zahtevali prav predhodne volitve, ki so bile preprečene med pomladansko krizo.
Po Rimu so včeraj zvečer krožili glasovi, ki so verjetno točni, da bodo skušali rešiti položaj s pomožno «kopališko vlado», kot smo jih že poznali prejšnja leta in ki jih je običajno vodil Leone. Po-tem pa naj bi se videlo, če bo ta vlada pripravila volitve, ali novo vlado novega tipa.
in PRI pismo, s katerim je na seji vlade obrazložil razloge za ostavko.
V pismu pravi, da je podrobno in poglobljeno preučil splošni politični položaj in da se je prepričal, da se lahko izvedejo učinkoviti u-krepi za rešitev številnih in težkih vprašanj, samo potem ko bo prišlo do širokega razčiščenja stališč me' političnimi silami. Na osnovi te ocene je sklenil predati mandat predsedniku republike.
Pisn. nadaljuje, d. so »kj.. jP“
vlade negativno odrazilo na gospo darski ;n finančni položaj ter končno, da ponavljanje kriz brez trajnih rešitev šibi republiške usta nove*.
De Martino je nadaljeval, da socialisti vztrajajo na stališčih, ki
Predvsem pa kriza ne nastaja slučajno, temveč odgovarja stališčem onih, ki bi hoteli iti nazaj. Treba je premagati ta manever, ki je bil napravljen na hladno brez politične razprave. Za sedaj ni ničesar še zamujeno.
Tajnik PRI La Malfa je dejal, da odraža izjava predsednika vlade Rumorja na seji vlade nekatere izmed resnih zaskrbljenosti, ki jih
so jih sprejel1 pred in med volilno j je PRI izrekla v zadnjih dneh. Vla-
kampanjo, da se bodo po njih moči uprli tem nevarnostim v prepri Čanju, da Italija ne potrebuje Kri ze, temveč dolgo razdobje demokratične stabilnosti ter vlade, ki hočejo
volitve tudi v zvezi s tako pomembnimi spremembami, ki jih pred-
Podpredsedifik vlade De Martino
stavlja deželna ureditev, dale rezultat, ki ga označuje modrost in ravnovesje. Na tej osnovi je upal, da bp prišlo do homogenega sodelovanja sil v vladi, da' bi se lahko reševala vprašanja razvoja in reform v skladu s politiko na dolgi in na kratki rok in v skladu s politiko konjunkture. Žal temu ni tako. Položaj se ne sme dramatizirati in je možen pozitiven razvoj, toda pod pogojem, da se ne podcenjujejo težave in vprašanja
da levega centra, ki je izvedla deželne volitve, se je ustvarila s perspektivami gospodarskega in finančnega stanja, ki se niso uresničile. Republikanci so hoteli osredotočiti pozornost političnih sil na ta vprašanja in so predlagali sklicanje sestanka na vrhu, da bi obravnavali
form in demokratičnega napredka v skladu z izidi volitev od 7. junija.
Tajnik PSU Mauro Ferri je de jal, da je predsednik vlade Rumor koherentno zaključil, da je politični položaj postal nevzdržen.
Tajništvo PSU je že pred časom ugotovilo nevzdržnost stališč socialistov z linijo levega centra. Tako ni bilo mogoče več iti dalje. Socialni in gospodarski položaj zahteva homogeno in učinkovito politično vodstvo, brez katerega se ne ob navija zaupanje v državi in se ne rešijo vprašanja povečanja investicij ter uveljavljanja odgovornih reform.
Minister Gatto je dejal, da gre za prvo krizo do katere je prišlo brez vsakršne priprave javnega mnenja in da meni, da prebivalstvo krize ni pričakovalo.
Minister za proračun in gospo darsko načrtovanje Giolitti se je strinjal z negativnim stališčem, ki ga je že izrekel podpredsednik vla de De Martino ter dodal, da sklep o krizi nasprotuje tako političnemu pomenu volilnih izidov 7. juni ja, kot tudi nujnosti da se izvedejo določeni ukrepi za reševanje gospodarskega in finančnega položaja ter glede katerih je vlada že sprejela določene pozitivne ukrepe.
Minister za delo Donat Cattin pra-vi, da ni mogoče v resnici misliti, i zaradi slabega vremena preložili za da je odstop Rumorja in njegove en dlan. Včerajšnje lepo vreme pa tretje vlade prišel povsem nepriča- | J® pr«vabilo v Postojno veliko mno-kovano. Največ kar se lahko me- žico ljuda, med njimi nekdanje borni, da se je zgodilo to, kar so ile- “ Notranjskega odreda in Jugih vilni predvidevali. Pretekli teden ' Pa^zan-skih enot, ki so se med voj-
stalo jasno, da obstajajo resnične ocene glede teh vprašanj med člani vlade in je bilo logično, da je predsednik vlade napravil nujne zaključke.
La Malfa nadaljuje, da ni prišlo do različnih stališč samo o gospodarskih in finančnih vprašanjih, temveč tudi o sestavi deželnih, pokrajinskih in občinskih svetov, pri čemer so razne stranke ostro vztrajale na svojih stališčih. V tej zvezi je ugotovil, da je dokaj problematična obnovitev vlade na istih osnovah. Nadaljeval je, da se kriza med strankami levega centra zaostruje.
Izvršni odbor krščanske demokracije se bo sestal jutri ob 18. uri na sedežu na Trgu del
dresu. Danes se je sestalo taj ništvo PSU ob prisotnosti na čelnikov parlamentarnih sku pin, ki je potrdilo izjavo tajni ka stranke Ferrija. Izvršni od bor socialdemokratov se bo se stal v sredo ob 10. uri.
Tajnik KD poslanec Forlani je izjavil, da vsaka vladna for mula zahteva sodelovanje med strankami, ki jo podpirajo, in to jasno in lojalno sodelovanje. Ko je z veliko težavo uspelo u-stvariti koalicijo, ki ji je pred- I sedoval Rumor, so se predstav- j niiki štirih strank strinjali, da predstavlja osnovo postopno u- j rejevanje in konkretna akcija vlade, d«, se premostijo nasprotja ki so izhajala iz socialističnega razkola in ki so privedla
(Nadaljevanje na 6. strani)
Predsednik vlade Mariano Rumor
NA NEDELJSKI PROSLAVI DNEVA BORCA V POSTOJNI
Predsednik ZKS France Popit poudaril pomembno vlogo narodnostnih manjšin v razvijanju odnosov med sosedoma
«Prav v odnosu do narodnostne manjšine, zagotavljanja njenih pravic in njenega položaja se najbolje zrcali pripravljenost za razvoj in poglabljanje prijateljskega sodelovanja med obema sosedo-«Tisto, kar je doslej v mednarodnem pravnem pogledu regulirano kot začasno, je treba
pretvoriti v trajno»
ma»
predvidevali, je bilo težko dobiti koga. ki bi bil j
no borile V tem delu S oivenije. Na-
t* ££* ussi	1 J»sr-aa	** i sr-jg,
mom ocenjevati gospodarski položaj, katerega dinamika je zaskrbljujoča in to tudi zaradi posledic sindikalnega značaja, ki vodijo k težavam v podjetjih, k izgubi proizvodnje, šibitvijo notranjega tržišča in vlogo Italije na mednarodnem trgu in ki še zlasti negativno vplivajo na položaj delavcev in revnejših slojev.
Vse to je zahtevalo tesnejše in solidarnostno sodelovanje. Prav o-bratno pa se krepi tendenca po razlikovanjih, zaradi česar prihaja do polemik, ki se nujno prenašajo tudi na napore vlade v zvezi z nujnostjo, da bi prišlo do hitrih razgovorov in sporazumov med silami levega centra za konstruktno in koerentno politiko v ustanavljajočih se deželah, v pokrajinah in občinah. Rumor v tej zvezi nadalje govori o politični stabilnosti in pravi, da brez splošne proučitve niso možni politični rezultati.
Predsednik vlade Rumor je takoj po koncu seje ministrskega sveta, ki se je pričela ob 12.25 in končala ob 12.40 odšel najprej k predsedniku republike, kateremu je sporočil vladno ostavko, nato pa še predsedniku senata in poslanske zbornice.
Ob zaključku ministrskega sveta je podpredsednik vlade De Martino izjavil: «Sklep, da se začne z vladno krizo v težavnem položaju, ko vsa država in vsi delovni ljudje pričakujejo rešitev nujnih življenjskih vprašanj, predstavlja politično napako, katere socialisti ne morejo odobravati. Obstoječe težave, ki so značilnost koalicije različnih strank z različnimi zahtevami, niso b!le takšne, da bi opravičevale vladne krize. Lahko se bojimo, da se bo do obstoječa vprašanja še zaostrila, da gremo v novo razdobje ne gotovosti in da se bo pomanjkanje
za bodočnost vlade po oktobru, i -	t ju.
, tradicije narodnoosvobodilnih enot. Stranka krize je torej ponovno v | y slawnostnem govoru je
polni akciji in m pomembno, ce je ^ Zveze komatov	Slovenije
France Popit najprej spregovoril o pomenu praznovanja dneva borca,
nastopila nekoliko prezgodaj, temveč je važno, da državljani ne morejo razumeti razlogov za krizo.
POSTOJNA, 6. — Na novem parkirišču pred postojnsko jamo je bila včeraj dopoldne osrednja slo—rsnost ob dnevu borca za kraško -notranjske občine. Prireditev je bila združena s podelitvijo domicila Notranjskemu odredu. Na slovesnosti je govoril predsednik Zveze komunistov Slovenije France Popit.
Proslaiva ob 25-letnid osvoboditve	—:---------—,
in dneva borca ba morala biti že v držav, ob tem pa se po nje-soboto, na sam praznik, pa so jo £ovih besedah pojavljajo zamisli
- o delitvi sveta na interesne sfere. Del govora je France Popit posvetil urejanju odnosov s sosednimi državami in predvsem izvrstnim odnosom, ki obstajajo med Italijo in Jugoslavijo.
«Jasno je — je v tej zvezi dejal predsednik ZKS, — da v naši globalni mednarodni politiki nikdar nismo zapostavljali evropskih problemov, temveč smo jim vedno posvečali veliko pozornost.
dneva, ko se spominjamo vseh
Dejansko kriza slabša gospodarski i preštevilnih žrtev, ki so padle za položaj, ki do sedaj ni bil tako slab, nia^Q svobodo. Ko je govoril o silah čeprav mu je bilo treba posvečati mjj.u j,n napredka, ki so se okre-veliko pozornost. Zaradi krize se od- pjle v svetu v zadnjih 25 letih, je lasajo reforme in postajajo vedno predsednik Popit poudaril, da se slabši odnosi s sindikati. Kriza za- dandanes žal še vedno nadaljujejo ostruje politična stališča in prepu-1 vmešavanja v notranje zadeve roa-
želim posebno poudariti, da smo z ] nacionalno ta socialno osvoboditev dejanskim reševanjem problemov I ter v tej zvezi izrazil prepričanje.
Sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL so preklicale vsedržavno splošno stavko, s čimer je bila preklicana tudi stavka časnikarjev in tiskarjev in je naš list danes redno izšel.
v odnosih z našimi sosedi, s stalnim razvijanjem sodelovanja s sosednimi državami bistveno prispevali k urejanju odnosov med vsemi evropskimi državama in k naporom za učvrstitev miru v Evropi. O tem zelo jasno govori primer naših odnosov s sosedno Italijo, s katero smo razvili visoko stopnjo medsebojnega sodelovanja.*
»Jugoslavija in Italija — je nadaljeval France Popit — sta svo-ječaisno dali primer Evropa in svetu, kako se težki problemi medsebojnih odnosov lahko uspešno rešujejo, če se k problemom pristopa realistično, z dobro voljo, z medsebojnim spoštovanjem in doslednim izvajanjem načel Združenih narodov. Kljub izredno zaostrenim
«da bd bili prav tako vsi, kot so bili v letih 1941-1945, ne glede na starost, pripravljeni tudi danes braniti tiste družbene in moralne vrednote, po katerih se uravnava naša družba ta ki so rezultat naše revolucije.^
«Zaradi vedno bolj pereče mednarodne situacije ta geopolitičnega položaja Jugoslavije — je nadaljeval predsednik ZKS — oprti na izkušnje narodnoosvobodilne borbe, v neomejenem zaupanju v iniciativo in ustvarjalno moč ljudskih množic, povezujoč se z vsemi progresivnimi silami na svetu, je prav, da se pripravljamo že v miru, zato da bi bili sposobni v primeru kakršnegakoli poskusa posega po naši
Dobro organizirane, sposobne is bojno pripravljene bi reagirale u-čtakovlito, kakor hitro bi bdio to potrebno.*
Zatem je govoril predsednik občinske skupščine v Postojni Miran Fajdiga. Orisal je borbeno pot Notranjskega odreda in zasluge, ki jih je imela ta partizanska enota za razvoj narodnoosvobodilnega gibanja na področju občin Postojna, Cerfcri-ca in Ilirska Bistrica. Povedal je tudi. da je občinska skupščina Postojna na slavnostni seji letos v aprilu podelila temu odredu domidl. V kulturnem sporedu so sodelovali recitatorji iz Prestranka ter moški pevski zbor in godba Svobode iz Postojne.
Po govoru predsednika Popita je predsednik občinske skupščine Po-
Stališče sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL
RIM, 6. — Sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL so sklenile, da prekličejo splošno stavko, ki bi morala biti jutri po vsej Italiji. Sklep so sprejeli na skupnem sestanku, na katerem pa se niso dogovorili o enotnem sporočilu, ali točneje o razlokih za preklic stavke.
Tajništvo CGIL v svojem poročilu trdi, da predstavlja vladna kriza poskus krepke preusmeritve na desno, saj je kriza poskus, da bi propadla politika reform, ki jo zahtevajo delavci vseh sindikatov. Da se preprečijo manevri, je CGIL sklenila odpovedati generalno 24-ur-no stavko ter pozvala delavce, da na delovnih mestih izrazijo svojo voljo, da odločno zavrnejo kakršen koli avtoritativni poskus in da so budni proti možnim provokacijah. Izjava CGIL zaključuje, da je prav
CISL v svojem sporočilu ugotavlja, da gre za otvoritev krize brez priprav in v tako delikatnem položaju, ko se bo negativno odrazila na političnem in gospodarskem položaju. CISL pravi, da so preklicali stavko, ker nenadoma ni več govornika in torej ni več vlade, ki je bistvena za izvedbo reform. CISL izraža svojo odločno obsodbo, da bi povezali odgovornost sindikalnih organizacij s krizo, ki je v resnici v zraku že dalj časa in ko se skuša premakniti politična os na desno.
Tajništvo UIL v svojem sporočilu potrjuje pravilnost reform, ki so jih enotno zahtevale vse sindikalne organizacije. UIL pravi, da so morali preklicati stavko, ker ni več političnega zagovornika sindikatom, ostanejo pa veljavni razlogi za sindikalno akcijo in globoke potrebe
sedaj še zlasti potrebna enotnost, za preosnovo italijanske družbe. Sta-vseh delavcev.	' lišče UIL zaključuje, da bodo oce-
njevali novo vlado, kako bo sprejela sindikalne zahteve v svoj program.
Minister za delo Donat Cattan je komentiral enotni skiep treh sindikalnih organizacij m je dejal, da mora podčrtati velik čut odgovornosti, ki so ga dokazali voditelji treh sindikalnih organizacij, ki so sklenili, da prekličejo generalno stavko in niso napravili tako, kot so nekateri finančni krogi, ki širijo alarmantne vesti.
Corti, odgovoren za delo pri PSU, pa je dejal, da preklic stavke ponovno potrjuje, da je šlo za politično stavko, ki je bila naperjena za zaostritev gospodarsko-političnega položaja, v katerem je delovala koalicija levega centra. Corti polemizira s sindikalisti in zlasti z demokratičnimi sindikalisti, ki se prepogosto pustijo povleči v akcije, ki jih želi in izkorišča komunistična partija.
Organizacija katoliških delavcev ACLI pravi, da se strinja s pravilno in odgovorno odločitvijo sindi-

odnosom, kljub težkim sporom in problemom, ki so nekdaj obstajali med nami in ItaVjo kot posledica ' ril™”!	i °dredu' °b včerajšnjem prasneva-
imperialistične politike in krivic	p ° 0yn }l ljudi Moder- nju so v prostorih osnovne šole
stnripnih cianoncirnmn nni»n/jii	^ sBirdirii in opremljeni Ju- . odiprli razstavo o boju te znane
goslovanski ljudski armadi se da- partizanske enote, vse prisotne bor-nes ze lahko postavijo ob bok eno- : ce pa so po zborovanju odpeljali te pripadnikov teritorialnih enot: 1 na ogled Postojnske jame.
...  »m    ...................................[-——niiifpimiMi
VOJAŠKI OBRAČUN ŠESTIH MESECEV BOJEV
Južnovietnamska FNO zadala Američanom hude zgube
Obisk kamboškega zunanjega ministra v Sajgonu
SAJGON, 6 - Radio Fronte na-1 bližnjega Siem Reapa. Ni znano rodne osvoboditve Južnega Vfetna-1 kdaj so se osvobodilne sile umak-
m 11 m Anintoil dn.nrtn n L .... X. .    I __ M
storjenih slovenskemu narodu, smo vendarle uspeli, da te odnose ne samo normaliziramo, temveč da l*h vsestransko razvijemo. Razen tega smo dokazali, da je možno sodelovanje z deželami z različnimi družbenimi ureditvami pod pogojem spoštovanja enakopravnosti. Odprta jugoslovansko - italijanska meja je lila prvi primer v svetu takšnega sodelovanja in praksa, ki se je vse bolj razvijala in poglabljala ob od ' prti meji, je bila hkrati pomemben prispevek Jugoslavije in Italije v prizadevanjih za zmanjševanje mednarodne napetosti v Evropi in za reševanje odprtih problemov tako evropskih kot svetovnih.*
«Prav zaradi pomena takšnih jugoslovansko - italijanskih odnosov — je poudaril France Popit — bi bilo povsem zgrešeno, če bi sc tako na naši kot na italijanski strani zadovoljevali z onim, kar smo že dosegli. Mislim, da je tako v našem kot v italijanskem interesu, prav tako pa tudi v širokem evropskem in mednarodnem, da se jugoslovansko - italijanski odnosi dalje razvijajo in poglabljajo. To pomeni, da tudi ne bi smeli dovo h ti tistim silam, ki delujejo v smislu stagnacije naših odnosov, čeprav so dobri. Po vsem tem smatram, da lahko v jugoslovansko - italijanskih odnosih storimo pomemben korak naprej, da se rešijo še preostala odprta vprašanja, da se tisto, kar je doslej v mednarodnem pravnem pogledu regulirano kot začasno, pretvori v trajno. Rešitev obstoječih problemov ne kaže niti prikrivati niti odlašati, kajt' z enim Kot drugim bi storili slabo uslugo resničnim interesom Italije in Jugo-
kalnih konfederacij, pri čemer pa
istočasno podčrtuje utemeljenost za-i slavije.*	, —............ ...
htev, na katerih temelji delavskaj J® predsedindfc ^ Zveze komuni- jami. Radio FNO je končno pozval borba za reforme.	j stav Slovenije poudaril vlogo na-| vse borce, naj ostanejo tesno po ve-
rna je objavil danes obračun prvih šestih mesecev vojaške dejavnosti v letošnjem letu. Po teh poročilih je bilo 230 tisoč sovražnih vojakov onesposobljenih za boj, 9 200 letal je bilo sestreljenih, 10 tisoč vojaških vozil uničenih. Prav tako je bilo uničenih 250 čolnov, 1500 topov ta 500 vojaških skladišč. Osvobodilne sile so tudi zaplenile 8 500 pušk.
„ Oddajnik FNO je poročal, da so številne »strateške postojanke odpravili* ter da so osvobodili važne pokrajine. Nixonova vlada je po mnenju radijskega komentatorja i-zolirana v sami Ameriki in v svetu, medtem ko se mora sajgonska u-prava ubadati z energično in vztrajno politično opozicijo v mestih kot so Sajgon, Ca<n Tho, Da Lat in Hue ter z nepremostljivimi kontradikci-
roctaostnih manjšim v razvijanju teh i odnosov ta v tej zvezi dejal: «Tudl ! v prihodnje bodo pomembno vlogo I v naših odnosih Igrale narodnostne TURIN, 6. - V nekaterih obratih ' manjšine, italijanska pri nas in slo-
Stavka v podjetju FIAT
Fiat so danes stavkali tri ure zaradi tega, ker je podjetje sklenilo še prejšnji teden, da suspendira 12.000 delavcev.
venska v Italiji. Vedno smo upravičeno poudarjali, da so manjšine most prijateljstva ta sodelovanja ta da so prav v odnosu do narodnostne manjšine, zagotavljanja njenih pravic ta njenega položaja najbolje zrcali stopnja pripravljenosti za razvoj ta poglabljanje prijateljskega sodelovanja med obema sosedo-
zani z ljudstvom za dosego novih velikih zmag.
Na južnovietnamskih bojiščih je bilo danes razmeroma mirno, če izvzamemo silovit napad osvobodilnih sil na bivšo kraljevo prestolnico Hue, na katero je padlo več 122-m.limetrskih raket. Enote FNO so napadle tudi druga štiri južnovietnamska mesta.
Tudi v Kambodži je bUo danes zatišje. Vojaški glasnik je povedal,
Ti O C /\ d i L n w-% • ■ 1 — - — r, ~M - -1 1 - - 1       _ _
Tajnik PSI Mancini
Tajnik PRI La Malfa
Tajnik PSU Ferri
Tajnik KD Forlani
RIM, 6. — Zaradi vladne krize je bil napovedani obisk zahodnonem-škega zveznega kanclerja Willyja ga sodelovanja med obema sosedo- da so Sihanukovi partizani zapu Brandta v Italijo odložen. Pač pa ma.»	j stili svoje položaje okrog templjev
i bo prišel Brandt 13. t.m. v Rim, I France Popit se Je nato spomnil v Angkor Vatu, pnČ pa se držijo I kjer ga bo sprejel papež.	1 časov osvobodita- ga boja, boja za nekaj starodavnih svetišč okrog
nile. Danes so oddelka kamboških padalcev napadli templje, ki pa so jih našli prazne.
Na diplomatskem področju beležimo da nos nenaden obisk novega kamboškega zunanjega ministra Koun Vicka v Sajgon, kjer se je sestal z ameriškim državnim sekretarjem Rogersom. Vick, ki je postal minister pretekli teden, ko so pre-osnovali Lon Nolovo vlado, je dospel v južnovietnamsko prestolnico, ko je bila tu v teku konferenca zunanjih ministrov šestih držav, ki i-majo čete v Vietnamu. Tako se je imel priliko sestati tudi z zunanjim ministrom Ta jske Komanom, Avstralije McMahonom, Južne Koreje Čo-jem in Južnega Vietnama Lamom. Avstralski zunanji minister je napovedal. da bo njegova vlada poslala pomoč Kambodži v obliki vozil, o-preme in pomožnega materiala, da pa ne bo poslala vojakov. Avstralska vlada namerava tudi v kratkem odpoklicati v domovino 800 do 8000 vojakov, ki jih ima sedaj v Južnem Vietnamu.
Princ Sihanuk, ki so ga včeraj v Phnom Penhu pred montiranim procesom obsodili na smrt (seveda v odsotnosti), se je danes v Pekingu sestal s čuenlajem, ki je po srečanju podal izjavo, v kateri izraža prepričanje v končno zmago kamboškega ljudstva proti imperialističnemu agresorju ter podporo 700 milijonov Kitajcev boju kamboškega in drugih imdakitajskih narodov 4 osvoboditev. .
V SKLADU Z NAVODILI VSEDRŽAVNIH SINDIKALNIH ZVEZ
Splošna stavka preklicana tudi v Trstu Skupščine delovnih kolektivov v tovarnah
Poziv delavcem, naj se redno vrnejo na delovna mesta • Polemična stališča krajevne CCdL-UIL
Splošna stavka Je bila, po odstopu Rtunorjeve vlade, preklicana. Delavci in uradniki se bodo redno vrnili na svoja delovna mesta. V tovarnah in večjih obratih bodo sklicane v teku dneva skupščine delovnih kolektivov, tudi v skladu s pozivom najmočnejše delavske organizacije CGIL, naj «se na delovnih mestih dokaže odločna pripravljenost zavrniti vsak poskus reakcionarne pustolovščine« in «bud-nost pred vsakim poskusom izzivanja«. Delovnim kolektivom bodo, po pravici, ki jim jo dajeta zakon o pravicah delavcev in niz delovnih pogodb, spregovorili sindikalisti ali pa predstavniki tovarniških •vetov.
Sindikalna vodstva, ki so Se sestala v večernih urah, so v glavnem vzela na znanje sklep vsedr-iavnih tajništev in natisnila letake s pozivi sindikalnih «vrhov» delavcem. Letaki bodo razdeljeni pred tovarnami in v tovarnah samih.
Pač pa je svoje stališče zavzela delavska zbornica CCdL v Ul. Du-ca d’Aosta. Strinja se namreč s vsedržavnim stališčem UIL, kateri pripada, toda obenem dodaja še svojo oceno splošnega ln krajevnega položaja.
«Vodstvo CCdL Je soglasno Izražalo svoje zadovoljstvo, ker je bila splošna stavka preklicana spričo odstopa Riumorjeve vlade. Nadaljevanje stavkovnega gibanja bi namreč bilo neopravičljivo v odsotnosti nasprotne strani«.
Izjava CCdL se tu spušča v polemiko z vsedržavnimi vodstvi sindikalnih zvez, ko zatrjuje, da bi ta «morala poglobiti svoje zadržanje glede načina, kako je bil izpeljan ta nastop za reforme. Brezpogojno bo trelba odpraviti vsak politični aspekt eventualnega boja, ki bo moral biti zgolj sindikalnega značaja ».
Končno priliva CCdL olja na gonj tudi na krajevni ravni, ko o-pozarja na polemiko, ki je potekala med sindikati v Trstu, pred sklicanjem shoda na Goldonijevem trgu. CISL je namreč dala tokrat svojega govornika, v Skladu s splošnim stališčem in načelom, da govori en sam sindikalist v imenu treh sindikalnih zvez. To ,se Je vedno dogajalo, od Jeseni dalje, povsod v Italiji, ni pa prišlo do Izraza v Trstu zaradi žolčnega spora med CCdL in CISL, ki sta se razdražili šele pred nekaj leti. CCdL obtožuje sindikalist Vita Scalio, ki bi moral govoriti na Goldonijevem trgu, da je bil odločilni dejavnik razkola v vrstah stare delavske zbornice CCdL in nastanka same CISL. Se pred nekaj dnevi je CCdL zahtevala, naj se praksa enotnega govora (kot druge krati) ne upošteva ln naj spregovori na shodu tudi njen predstavnik Aride Rossi za UIL. Čeprav so bili lepaki že natisnjeni, sta morali CGIL in CISL ta pogoj sprejeti In dodati še tretjega govornika, tajnika NDZ CGIL Livia Saranza.
CCdL obtožuje CISL tudi zato, ker je odklonila demokratični predlog o posvetovanju «na bazi« v sektorju državnih in drugih javnih uslužbencev, za kar pa sta se zavzemali sindikalni zvezi CGIL In CCdL.
S pismeno nalogo iz slovenščine danes začetek velike mature
V soboto se Je na vseh slovenskih nižjih srednjih šolah na Tržaškem zaključila mala matura, včeraj pa so bili na glasnih deskah posameznih šol že razobešemi Izidi. Seznam dijakov, ki so uspešno zaključili nižješolsko šolanje bomo objavili v naši jutrišnji številki.
Danes zjutraj pa se je na vseh slovenskih in italijanskih višjih srednjih šolah pričeto velika matura. Na slovenskih šolah bodo, kot znano, dijaki danes pisali pismeno
nalogo te slovenščine, jutri pa nalogo, ki so si jo sami izbrali, nakar bodo sledili ustni izpiti.
Vpis v srednje šole podaljšan do 22. t.m.
Šolski skrbnik sporoča, da je rok za predložitev prošenj za vpis ali za ponoven vpis v zavode in srednje šole prve ln druge stopnje ter šole za umetnostno vzgojo, podaljšan do 22. julija 1970.
• Urad pokrajinskega sanitarnega inšpektorja je izdal odlok o ponovnem odprtju rokov za sprejem prošenj za potrdila o pravici uporabe strupenih plinov, ra katero je predvideno posebno dovoljenje. R : zapade 10. septembra letos, prošnje pa je treba nasloviti pokrajinskemu sanitarnemu inšpektorju (Ulfl-cio del Medico Provtacdale) v Ul. delte Zudecohe 1.
Z OBJAVO V URADNEM USTU FURLANIJE ■ JULIJSKE KRAJINE
Od danes velja zakon o podporah izseljencem in njihovim družinam
Ustanovljena posebna deželna konzulta za izseljenstvo • Podpore za šolanje otrok izseljencev in njihovo namestitev v dijaških domovih * Podpore tisku za izseljence
Uradni vestnik dežele Furlanije-1 stavniki vseh izseljenskih organiza-
Julajske krajine je v svoji zadnji številki obja/il besedilo zakona o podporah emigrantom in njihovim družinam. Zakon je bil sprejet, kot se brala gotovo spominjajo, po daljših prepirih zaradi vladne zavrnitve prvotnega besedila in u-vedbi novih popravkov, proti katerim so se izrekli predstavniki leve opozicije.
Trije so cilji, ki jih zakon predvideva: pomoč družinam in emigrantom samim z ustreznimi podporami, zakonska ureditev predstavniških organov izseljencev v tujini in ureditev njihovih odnosov z deželno vlado, podpore tistim izseljencem, ki bi se radi, po daljšem času, vrnili domov in si tam uredili delovno mesto.
Glede druge točke, se pravi ureditev zakonitih predstavništev izseljencev in njihovih organizacij, določa zakon, da bo odslej obstajala posebna izseljenska konzulta. Naloge te konzulte, v kateri bodo pred-
IIIMIIIIIIIIIIHIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillllllllllllllllllllllllllinil
V NEDELJO NA <JAMb
Lepo uspela boljunska «šagra» z bogatim kulturnim programom
Slikarski «x tempore mladih slikarjev, koncert godbe iz Brega in nastop šolske folklorne skupine
šagre so bale v naših vaseh tradicionalne prireditve, ki so se iz leta v leto vrstile ob določenih dneh.
Šagra je postala tradicija tudi v Boljuneu. Hkrati pa začenja boljunska šagra dobivati tudi na svoji vsebini, tako da postaja program vedno bogatejši. To še posebej velja za nedeljsko šagro.
Lepo poletno vreme je privabilo v Boljunec kar precej ljudi, posebno proti večeru, ko so se ljudje vračali s kopanja ali krajših izletov. Razveseljivo je, da smo na nedeljski šagri v Boljuneu opazili zelo veliko mladine, domače iz Brega, pa tudi iz mesta in od drugod.
Sicer je res, a je šagra zabavna prireditev to je zato logično, da je mladina navžoča, todd pregradi 'letošnje šagre v Boljuneu ni bil le zelo pester, pač pa tudi na določeni kulturni ravni.
Prav gotovo spada v ospredje kulturnega dela prireditve «ex tempore« slikarsko tekmovanje, ki so ga organizatorji priredili za vse šolarje in srednješolce breških vasi.
Tega tekmovanja se je udeležilo tokrat 20 otrok v starosti med šestim in štirinajstim letom. Res zanimivo je bilo gledati mlade «u-
metnike«, kako so si iskali motive in položaje to pri tem plezali celo
NA SEJI IZVOLJENIH SVETOVALCEV
KPI ZAHTEVA SKLICANJE POKRAJINSKEGA SVETA
Polemična nota socialdemokratskega tajništva proti «fron-tizmu» PSI do KPI in zadovoljstvo zaradi preklica stavke
Tržaška federacija KPI je izdala včeraj tiskovno sporočilo o seji izvoljenih svetovalcev v pokrajinski svet, ki je bila 3. julija. Na njej so izvolili načelnika skupine, ki bo, kot doslej Mario Colli, in tajnika, ki bo Piero Panizon.
V svoji izjavi obsoja skupina izvoljenih pokrajinskih svetovalcev KPI poskuse odložiti sklicanje po krajinskega sveta do jeseni. Nasprotno zahtevajo svetovalci KPI, naj se svet nemudoma skliče in s tem odpravi komisarska uprava, ki je itak trajala predolgo. To terja, po mnenju komunistov, tudi resen položaj tržaškega gospodarstva, neodložljivi problemi pokrajinske umobolnice in pokrajinskih uslužbencev, ki od 1968 čakajo na ureditev svofh razmer.
KD in PSU — pravi poročilo — v teh okoliščinah nadaljujeta izzivanja in intrige ob sklicevanju na formulo štiristranske levosredinske koalicije, medtem ko ta oblika koalicije obstaja samo na papirju, a-ritmetično, ne pa politično, zaradi ostrih sporov med njenimi komponentami. KPI je zato naslovila na »drage demokratične sile« poziv, naj se zavzemajo za takojšnje sklicanje sveta in ostvaritev take uprave, mimo antikomunističnih diskriminacij, ki ba ščitila splošne koristi prebivalstva.
Socialdemokratsko tajništvo se je na včerajšnji seji izreklo za stališče, ki ga je PSU zavzela ob vladni krizi, in pri tem izkoristilo priložnost za nov napad na PSI, katero obtožuje da je »kriva za Rumor-jev odstop, kolikor je vodila do KPI dvolično politiko.« Enako, je po mnenju PSU v Trstu, kriva tudi levica v KD.
»Politika dvojneea tira PSI in levice v KD pa grozi z odložitvijo ostvaritve levosredinskih uprav tudi na krajevni ravni«, kar lahko privede — po mnenju PSU v Trstu — do »frontistfčnih poskusov« in »reakcionarnega protiudarca«.
Tržaško socialdemokratsko vodstvo je, končno, izreklo svoje zadovoljstvo, ker je bila splošna stavka preklicana in »upanje, da bo to prisililo vsaj nekatere sindikalne
sile k zdravemu premisleku«, kaj ti ni mogoče, po njegovem mnenju, »zahtevati vsega in takoj«.
Ciganka ukradla denar v slaščičarni Dudine
Agenti letečega oddelka kvesture so včeraj prijavili sodnim oblastem 29-Ietno ciganko Nerino Lacovich brez stalnega bivališča.
Mlada ciganka je predvčerajšnjim prišla s svojo 12-letno hčerko v zna-slaščičarno »Dudine« na Trgu Garibaldi, last 78-letnega Nicoloja Dudine te Ul. Castaldi, da bi prosila miloščino.
Ko je tako hodila od enega klienta do drugega, je nenadoma opazila na neki polici za pultom črno denarnico. Bliskovito je stegnila roke po denarnici, te nje izmaknila 45 tisoč lir in prav tako bliskovito in urno vrgla denarnico v kot.
Na srečo je spretno dolgoprstko opazil sam Dudine, ki jo je do prihoda agentov zadržal v lokalu.
Ženska se bo morala zagovarjati zaradi tatvine z obtežilnimi okoliščinami.
Padel Je v podpalubje
Včeraj popoldne ob 15. uri so sprejeli na nevrokirurškem oddelku bolnišnice 57-letnega Federica Vremca te Ul. Bonomea 55, ki se je malo prej ponesrečil v starem prista nišču.
Bolničarji RK, ki so ga našli o-nesveščenega in krvavega v podpa lubju motorne ladje »Messina«, zasidrane v Starem pristanišču, menijo, da je moški te nepojasnjenih vzrokov padel v omenjeni ladijski predel, ko je na palubi zlagal bale blaga za izvoz.
Zaradi hudih poškodb po zatil-niku in lažjih kostnih poškodb, so si zdravniki pridržali prognozo.
Nastop folklorne skupine «na Jami«
bilo
bile
dobnimi dobrotami. Teh pa je na voljo tudi drugim, ker so stojnice krepko založene, tako da so bili tudi s to platjo prireditve zadovoljni prav vsi.
Okoli devete ure zvečer pa so začeli igrati člani ansambla «Kras», ki so zabavali mlado in stare, ki se je vrtelo do pozno v noč. Isti ansambel je igral tudi sinoči.
na skale in na zidove, da bi našli primernejši »objekt«, ki jih «Na Jami« v Boljuneu ne manjka. Ta kotiček je prav gotico tako bogat, da bo v njem ali te njega našel motiv vsakdo.
Žirija, Ki so jo sestavljali prof.
Avgust Černigoj, prof. Boris Zu-ljan in učiteljica Marija Vidmar, je izbrala štiri najlepše slike in proglasila za najboljša »umetnika« do 9 let starosti Mitjo Zonta, ki je dobil prvo nagrado in Savino Kozina, ki je dobila drugo nagrado.
Med večjimi pa sta bila nagrajena Darijan Žerjul, ki je dobil prvo nagrado in Franko Kraljič, ki je dobil drugo nagrado.
V kulturni del programa nedeljske šagre v Boljuneu, ki so jo priredili boljunski fantje in dekleta, spada tudi koncert godbe na pihala te Brega, ki je izvajala umetniške kompozicije, narodne pesmi in tudi kako koračnico.
Pohvaliti moramo tudi folklorno skupino slovenskega trgovskega zavoda »Žiga Zois« te Trsta, ki je v stiliziranih nošah nastopila z raznimi prvenstveno slovenskimi, pa tudi s plesi drugih jugoslovanskih narodov.
Ko smo tako samo našteli glavne točke kulturnega dela programa, naj omenimo tudi bolj zabavni del sporeda, v katerem so se domačini in gostje, moški in ženske preizkušali v raznih veščinah, kot na primer v razbijanju glinastih loncev, v nošnji jajc v žlici v ustih in v podobnih »umetnijah«, da je bilo šale in smeha na pretek. Zmagovalci pri teh tekmah so bili seveda nagrajeni z vinom, klobasami in po-
•iiuaimiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiimniiiiiimmuiiiiiuiiiiMmiiiiiiiiimiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiii
VČERAJ POPOLDNE NflP KUUČEM
Oče mrtev in sin hudo ranjen pri trčenju avta v tovornjak
Žrtvi prometne nesreče sta Rečana • Do trčenja je prišlo, ker je tovornjak zavozil na levo stran
cdj te Furlanije - Julijske krajine, in torej tudi Društvo slovenskih izseljencev te Slovenske Benečije, bo izdelovanje predlogov deželni vladi na področju gospodarskega načrtovanja, izhajajoč predvsem iz potreb izseljeništva in vprašanja polne zaposlitve v deželi: konzulta bo nadalje izdelovala predloge deželni vladi o podporah in oblikah te pomoči emigrantom samim, kakor tudi njihovih družinam, ter nadzorstvo o kriterijih, s katerimi bo deželna vlada uresničila te pobude.
Zakon predvideva nadalje posebne podpore revnejšim izseljencem in njihovim družinam ter poverja ustreznim občinskim upravam, v krajih, kjer so izseljenci doma, da podelijo naslednje oblike podpor: povračilo potnih stroškov emigrantom, ki bi se po dveletni odsotnosti, vrnili domov zaradi invalidnosti, dosežene starosti, ali tudi zato, ker se vračajo na novo delovno mesto doma ali v kakem drugem središču Furlanije - Julijske krajine.
Delavcem, ki bi se po dveh letih odsotnosti vrnili domov in iskali novo delo bo dežela podelila posebno podporo v tem smislu.
Dežela bo plačala bolniške ali druge stroške za tiste starejše e-migrante, ki bi se po dolgi odsotnosti, vrnili domov in bi jim družina ne mogla nuditi ustrezne zdravstvene ali druge podpore. Izredne podpore bo deželna vlada podelila tudi tistim emigrantom, ki bi se znašli v izredno hudih gospodarskih neprilikah. Iz istih vzrokov je občinskim upravam podeljena pristojnost kritja stroškov za pošiljanje otrok emigrantov v posebne počitniške kolonije. Za to smejo zaprositi emigranti, ki so v tujini že več kot eno leto. Stroške, ki jih bodo občine imele, bo dežela krila iz svojega.
Zakon predvideva tudi izredne podpore otrokom izseljencev, ki bi se radi šolali v deželi. Tem bo dežela izdala posebne študijske štipendije in delno krila stroške za njihovo namestitev v ustrezne dijaške domove. (Pri tem lahko samo pripomnimo, da bi v primeru beneških emigrantov v tujini, morala biti dana možnost, da se šolajo v svojih stegenskih, šolah in namestijo v svojih, slovenskih dijaških domovih).
Deželna uprava bo tudi finansirala tečaje za kvalifikacijo in nre-kvalifikacijo delavcev in tehnikov, k> živijo v izšel ieništvu in hi se radi ponovno vključili v deželno gospodarsko stvarnost, potrebujejo pa ustrezno kvalifikacijo ali se morajo prekvalificirati. Prav tako ho dežela podprla ustanove in organizacije, ki bodo nudile emigrantom ali njihovim družinam, ustrezno socialno ali drugo pomoč in raz vijajo v tem smislu ustrezno dejavnost.
Tudi za obnovitev domačij in stanovanj predvideva dežela s posebnim zakonom ustrezne podpore, prav tako pa bo dežela finančno podprla izdajanje in tisk člankov ali tudi celih publikacij, katerih namen bi bil utrditi vezi med izseljenci in domačim krajem, oziroma deželo Furlanijo - Julijsko krajino.
Za triletno obdobje 1970-1973 bo dežela podelila podpore za skupnih 150 milijonov lir letno, torej skupaj 450 milijonov lir.
Bodo na pomol Vil pristajala vojna letala in helikopterji?
Ministrstvo za javna dela v Rimu je tedalo okrajnemu vojaškemu poveljstvu dovoljenje, da uporablja pomol VII za pristanek vojnih helikopterjev in lahkih letal? Tako trdijo v svojem vprašanju, za katero zahtevajo takojšen ln pismen odgovor, pastanai PSIUP Lattanzi, Amadei in Granzotto.
Na ta način, ugotavljajo psiupov-skt predstavniki, bodo dela na pomolu otežikočena in bo ta izročen pristaniški ustanovi v uporabo z zamudo, kar pa predstavlja nedvomno gospodarsko škodo.
• Zadnjega avgusta zapade rak za predložitev prošenj za natečaj, ki ga Je razpisal pokrajinski protitu-berkulozni konzorcij (Piazza Sanso-vino 3), kd sprejme v službo enega vratarja-voznika. Prosilci morajo imeti diplomo enotne srednje šole in vozniško dovoljenje vrste «D» in morajo biti stari od 21 do 30. tet.
Za vsako drugo informacijo naj se prosilci obrnejo’'''ha pokrajinski protitubarkulozni urad na Trgu Sansovino 3 (tel. 93-533 ali 76-27-47).
• Danes, 7. julija, bodo pri ministrstvu za finance spet žrebali številke državne loterije, v kolikor se je prekinila stavka osebja. Jutri bodo izžrebali številke za listke od 15 do 18. junija, združeno z ENA-LOTTO št. 28. V soboto bodo žrebali listke, ki bi jih morali žrebati 23. junija z ENALOTTO št. 25, za ostale pa bo datum še določen.
VČERAJ DOPOLDNE PRI MAGDALENI
V napadu blaznosti z nožem napadel taščo
Moškega, ki se je zdravil v umobolnici, so še pravočasno prijeli in razorožili
mož nekoliko umiril to se je vdan v usodo vsedel v policijski avto. Tu je ostal le do prihoda rešilnega avta Rdečega križa, s katerim so ga bolničarji, ki so ga pred tem še pošteno zvezali, odpeljali najprej v bolnišnico ta nato, zaradi znakov blaznosti po naročilu dežurnega zdravnika v svetoivansko umobolnico.
Slaboumen človek, saj je bil že 1959. leta na zdravljenju v umobolnici, je včeraj zjutraj z nožem napadel taščo in hotel nato zbežati. Na srečo so ga ujeli in sedaj je priprt v pokrajinski umobolnici pri Sv. Ivanu.
Malo pred 10. uro je morala policijska patrulja v Ul. Stancovich (Pri Magdaleni), kjer so agenti našli 27-letnega mesarja Arriga Pie-rija te Ul. Cancellieri, ki se je ruval s podivjanim možakarjem. Policijski agenti so takoj posegli vmes to so se celih 15 minut trudili, da bi moža, ki je kričal, brcal in se otepaval ljudi, spravili k pameti. Šele ko se jim je posrečilo spraviti mu na roke lisice, se je
• 37-letna Jugoslovanska državljanka Sinka Mesite je prijavila osrednjemu komisariatu agentov Javne varnosti tatvino 200 tisoč dinarjev. Jugoslovanka Je povedala, da so Ji denar Izmaknili te torbice okoli 11.20 na Ponterošu.
Oče na mestu mrtev, njegov 11-letni sin pa hudo ranjen, je tragičen epilog prometne nesreče, ki se je pripetila včeraj v poznih popoldanskih urah, okoli 19. ure na bazoviški cesti, približno 200 metrov po mitnici, na ostrem ovinku nad Ključem.
Ob tisti uri je 39-letni Branko Pavletič z Reke vozil svoj alfa ro-meo 1750 z reško registracijo RI-28 - 38 te Trsta proti Bazovici, na prednjem sedežu vozila je sedel njegov 1 l-letni sin Hardy, prav tako z Reke.
Pavletič je s precej zmerno hitrostjo privozil do znanega, precej ostrega ovinka na bazoviški cesti, ko je te nasprotne strani prihitel tovornjak s prikolico z goriško registracijo GO - 27686, za volanom ka
stracijo uU - z/obo, za voianom Ka- so napravlu terega je sedel 57-ietni Romano Per-1 ske postaje.
ko te Gorice, Ul. Madonna del Fante 24.
Nepričakovano in z vso silo je veliki tovornjak, verjetno zaradi prevelike hitrosti, na omenjenem o-vdnku zaneslo popolnoma na drugo stran cestišča tako, da je silovito čelno trči v reški alfa romeo.
Branko Pavletič je bil zaradi hudih kostnih poškodb, prebitja lobanje in zloma skoraj vseh reber na mestu mrtev, njegovega sina Har dyja pa so z rešilnim avtom RK z vso naglico pripeljali v tržaško glavno bolnišnico, kjer so ga za radi hudih bolečin v vratnih vretencih in zloma nekaterih udov in kosti sprejeli na nevrokirurškem oddelku s pridržano prognozo.
Vse zadevne formalnosti o nesreči so napravili karabinjerji z bazov
Tragedija pa se je pripetila še pred prihodom policijskih agentov. 52-letni Vittorio Gezzi te Ul. Gian-nelli 44, se je zjutraj močno razburil in začel z nožem groziti 71-letni tašči Giuseppini Cociancich vd. Stelli, stanujoči z njim, Gezzi-jeva 50-letna žena Silva je hotela s 14-letno hčerko zbežati te hiše in poiskati pomoč, toda pobesneli mož ji ni dovolil in ji je strgal s telesa haljo. Medtem pa se je tašča zaprla v svojo sobo, toda blazni Gezzi je stekel za njo in jo najprej pretepel z ročajem metle in ji nato še večkrat zasadil 10 cm dolgo rezilo na 9 cm dolgem belem ročaju iz plastike v grlo. Priletna ženska, ki je močno krvavela, je stekla na cesto in se zatekla na dvorišče stanovanja 64-letne Lidie Callegari. Tu so jo dobili bolničarji RK, ki pa so morali še prej na lov za Gezzi jem, ki je stekel preko vrta in hotel zbežati čez 3 m visoki zid. Ko so ga prijeli, so ga pustili v varstvo PLeriju, ki ga je hotel s slo in tudi s prepričevanjem zadržati do prihoda policijskih agentov, kar se mu je tudi posrečilo.
Hudo ranjeno žensko, ki je imela več 3 cm globokih in širokih ran na grlu so morali ob prihodu v bolnišnico nujno sprejeti na 2. kirurškem oddelku, kjer so si zdravniki pridržali prognozo. RešUni avto se je vrnil v Ul. Stancovich po blazneža, ki je bil v rokah policije. Bolničarja De Bartolo in Bruno Do-mio sta tedaj povedala preiskovalnim organom ln načelniku letečega oddelka dr. Petrosinu, ki osebno raziskuje zadevo, da je Gezzi v na--1 padu blaznosti rinil s prsti v glo-* boke rane svoje tašče.	1
Nedeljske .tatvine vozil
V nedeljo so -se na osrednjem in raznih komisariatih agentov javne varnosti javile kar štiri osebe, ki so prijavile tatvino svojih avtomobilov, vesp in motornih koles.
Prvi se je zglasil 28-letni Sergio Carrino te Ul. Trevisani 8, ki je pri javil tatvino svojega fiata 1200.
19-letnemu Gabrielu Fioriniju te Ul. Piccardi 68 so neznanci ukradli motorno kolo «Ciao», 38-letnemu Tulliju Tommasiniju te Ul. Pinde-monte 10/1 pa vespo «150».
Nedeljski dolgoprstneži so se kot zadnjo tatvino spravili na avto alfa romeo, last 40 - letnega Ferruccia Verbaccija z Vrdelske ceste štev. 10/2.
Vsa ukradena vozila so bila parkirana v bližini stanovanj lastnikov.
S o i s K e vesti
Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega »voda »žiga Zois* v Trstu, Ulica Guardlella 13/2, sporoča, da 10. Julija 1970 ob 12. url zapade rok za vpis v prvi razred za šolsko leto 1970/71.
Do 10. julija 1970 se morajo vpisati tudi dijaki, ki so ob zaključku leta bili usposobljeni za višji razred.
Dijaki, ki bodo opravili popravne Izpite v jesenskem roku, se morajo vpisati do 22. septembra 1970.
Prošnje sprejema tajništvo zavoda vsak dan od 9, do 12. ure.
Ravnateljstvo državne srednje šole ■Ivan Cankar*, Ul. Frausln 12, sporo, ča, da zapade 10. Julija 1970 ob 12. url rok za vpis v prvi, drugi ln tretji razred za šolsko leto 1970/71. Dijaki, ki bodo opravili popravne Izpite v Jesenskem roku, se morajo vpisati do 22. septembra 1970. Prošnje sprejema tajništvo šole vsak dan od 9. do 12.
Vpisovanje v I. razred državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu je do 10. Julija. Do tega dne se morajo vpisati dijaki ostalih razredov, ki bodo izdelali v poletnem roku. Do 22. septembra pa se lahko vpišejo dijaki, ki bodo Imel! popravne Izpite. Natančnejša navodila so na razpolago vsak dan od 9. do 12. ure v tajništvu zavoda.
Ravnateljstvo državne srednje šole »Fran Levstik* na Proseku z oddeljenimi razredi v Sv. Križu sporoča, da 10. Julija 1970 ob 12. url zapade rok za vpis v I., II. ln III. razred za šolsko leto 1970/71. Dijaki, ki bodo opravili popravne izpite v Jesenskem roku, se morajo vpisati do 22. septembra 1970. Prošnje sprejema tajni, štvo vsak dan od 9. do 12. ure.
Ravnateljstvo drž. znanstvenega liceja »France Prešeren* v Trstu spo-roča, da Je vpisovanje v vse razrede znanstvenega liceja, višje glmna-zije in klasičnega liceja vsak dan od 10. do 12. ure do vključno 10 julija 1970.
Dijaki, ki bodo opravili popravne Izpite v jesenskem roku, se morajo vpisati do 22. septembra 1970, Ravnateljstvo državne srednje šole »Simon Gregorčič* v Dolini sporoča, da Je vpisovanje v vse razrede te šole vsak dan od 8.30 do 12,30 do vključno 10. julija.
Do 22. septembra pa se lahko vpl-Sejo dijaki, ki bodo imeli popravne izpite v jesenskem roku.
Ravnateljstvo državne srednje šole »Fran Erjavec*, Ul. Montorsino 8, sporoča, da zapade 10. julija 1970 ob 12. url rok za vpis v prvi, drugi in tretji razred za šolsko leto 1970-1971. Dijaki, ki bodo opravili po. pravne izpite v jesenskem roku, se morajo vpisati do 22. septembra 1970. Prošnje sprejema tajništvo šole vsak dan od 9. do 12. ure.
Ravnateljstvo državne srednje šole sv. Cirila ln Metoda z oddeljenimi razredi na Katinari sporoča, da 10. julija 1970 ob 12. url zapade rok za vpis v prvi, drugi in tretji razred za šolsko leto 1970/71. Dijaki, ki bo-do opravili popravne izpite v jesenskem roku, se morajo vpisati do 22. septembra 1970. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure.
Ravnateljstvo državnega trgovske, ga tehničnega zavoda »Zlga Zois* v Trstu sporoča, da bo za maturante prva pismena naloga 7. julija ob Št.ao.odmga pa 8. julija ob isti uri.
ODBOR PARTIZANOV NA OPČINAH
sporoča, da je
V. partizanski tabor
prenesen na prihodnjo nedeljo, 12. t. m.
z Istim programom
Razstava NOB ln knjig bo odprta še v soboto od 20. do 22. ta v nedeljo od 9. do 12. ta od 16. do 22. ure.
• 49-letnl Giovamni Pierl te Ul. Gia-citnti 10 je včeraj prijavil komisa-rialu te Barkovelj tatvino radijskega tranzistorja, id so mu ga neznanci ukradli ponoči iz avta fiat 750.
Partizani in aktivisti HOB: spomnite se Cerknega !


mala
__Otžasfce
TEREZA
KESOVIJA
poje za vas:
DALEKO Sl Tl LJUBAV JE KAO LANAC
srUDlo
Jugoton
BANCA Dl CBEDITO Dl TR1ESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TRST - Ulica F. Filzl it. 10 Tel. 38101/38045
opravlja vse bančne posle
kupuje tujo valuto
Včerajšnji odkupni dsvlznl tečaji:	
Ameriški dolar	625,—
Kanadski dolar	590,—
Brit. šterling	1500,—
Svic. frank	145,—
Franc, frank	112,-
Belg. frank	12,—
Hol. florint	172,-
Nemška marka	172,—
Avst. šiling	24,-
Jug. dinar (vel.)	46,—
Jug. dinar (mali)	47,-
Včeraj-danes
julija
Danes, TOREK, 7.
MANICA
Sonce vzide ob 5.23 in zatone ob 20.56 — Dolžina dneva 15.33 — Luna vzide ob 8.57 In zatone ob 23.04
Jutri, SREDA, 8. julija LIZA
Vreme včeraj: Najvišja temperatura
25,5,	najnižja 17, ob 19. url 24,3 stop zračni tlak 1019,3 pada, veter zahod-riik 5 km/h, vlaga 47 odst., nebo jas. no, morje mirno, temperatura morja 19 stopinj.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V dneh 5. In 6. julija 1970 se Je Trstu rodilo 22 otrok, umrlo pa je 15 oseb.
UMRLI SO: 69-letna Vltteorla Ca-soli por. Belpassi, 80-letni Giovannl Modez, 71-letnl Francesco Kovačič 81-letni Francesco Dibitonto, 84-let-na Carmela Mezzasalena vd. Giona, 62-letna Andrelna Pockar, 72-letni Egidio Di Luca, 80-letna Maria Rau-ber, 58-letna Valeria Vouk vd. Sle-ga, 66-letnl Gobet Rodolfo, 63-letnl Francesco Curci, 88-letni Giovanni Lovrecich, 88-letna Giusepplna Fran-za vd. Jerman, 93-letna Luigia Schmidt, 72-letnl Renato De Carli.
Razstave
V	Mestni galeriji v Piranu Je do
12, t.m. odprta razstava sodobne češkoslovaške umetnosti.
Občinska umetnostna galerija, Trg UnitA d’Italla: razstavlja do 8. Julija slikar Mlchele Piva, po rodu z Reke, živi v Vidmu.
Občinska umetnostna galerija, Trg UnitA dTtAlla: razstavlja do 8. Julija slikar Mario Palmierl, po rodu iz Rietija, stanujoč v Trstu.
Galerija Tergeste: Do 1«. Julija bo razstavljal svoje jedkanice slikar Giorgio Ferletti.
Križanke - Ljubljana. Razstava likovnih del tržaškega slikarja Jožeta Cesarja.
V	razstavni dvorani Ljudske knjižnice v Ul. Teatiro Romano 7 Je odprta razstava «Blagio Marin, podobe ln dela« ob Izidu izven prodaje nje-govega dela »Otoške pesmi 1912-1909» (I canti deirisola 1912-1969) pri Edi-toriale libraria S.p.A. na račun Tržaške hranilnice.
Od 4. do 12. julija bo v Nabrežini na glavnem trgu razstavljal salezijanec Viktor Godnič
GRAD SV. JUSTA (v primeru slabega vremena v Politeama Rossettl). Danes in Jutri zvečer predstave «Ro-ya! VVinnipeg Ballet«, čudoviti ka-radski ansambel, zmagovalec svetovnega festivala 1969 v Elizejskem gledališču v Parizu. Spored od čisto klasičnega do baleta Jazz. Začetek točno ob 21,15. Predprodaja vsetop-nlc pri osrednji blagajni v Pasaži Frotti 2, tel. 36-372.
MIRAMARSKI PARK Danes tedenski počitek.
Clrco sul ghlacclo — Cirkus na ledu — Športno Igrišče v Ul. Flavta, telefon 817-222. Predstave ob 21.15: ob četrtkih, sobotah ter na praznične dni ob 16. In 21.30, Nazionale 16.00 «Addio Alessandra«. Annamaria Pierangeli. Technlcolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Eden 16,30 «Una pelle piu calda del sole«. Valeria Logrange, P. Guers. Technlcolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 16.00 ((Katmandu«. Technlcolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16,00 «11 Bomm«. Alberto Sordi.
Excelslor 16.00 «Alla rlcerca dl Gre-gory». Julie Christie. Technlcolor. Ritz 16.30 »I nostrl marltl«. Alberto Sordi, Ugo Tognazzi, Michele Mer-cler
Alabarda 16.30 «Rose rosse per H fiihreni. Mia Genberg, John Garko. Colorscope.
Fiiodrammatico — Danes počitek, jutri »La mantide«.
Aurora 16.30 «L'altra facda del planeta delle scimmie«. Technlcolor. Cristallo 16.30 «Afrlca segreta«. Te-chnicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Capltol 16.00 «Metello». Masslmo Ra-nierl, Ottavla Piccolo, Lucia Bost, Tina Aumont. Technicolor.
Moderno 16.30 «L’impiegato». Nino Manfredi, Eleonora Rossi Drago, Annamaria Ferrero.
Impero 16,30 «Cuore dl mamma«. C. Gravtna, Philippe Leroy. Technicolor. Prepovedano mladini pod
18.	letom
Vittorio Veneto 16,30 «L'alibi». Vittorio Gasman, Adolfo Celi. Technicolor.
Ideale 16.30 »Matt Helm«. Dean Martin, Stelle Stevenes. Technicolor, Abbazia — Zaprto zaradi popravil. Astra 16.30 «1 sette senza gloria«. Nlgel Davemport, Nigel Green, 18 Harry Andrews. Technicolor.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Godina, Čampo S. Giacomo 1. Grl-golon, Trg Vlrgllio Giotti 1. Al Due Mori, Trg UnitA dTtAliA 4. Al S. Lo-renzo. Ul. dei Soncini 179 (Skedenj).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 1130 do 1.30)
Croce Azzurra, Ul. CommerclAle 26. Rossettl - Emili, Ul. Combl 19. Al Samaritano, Trg Ospedale 8. Tamaro & Nerl, Ul. Dante 7.
Julija izlet Grauzarljo ln Sernlo. Iz-
SPDT organizira na Creto
letniki se bodo peljali z osebnimi avti. Na razpolago je 13 prostih mest. Kogar zanima vzpon na omenjene vrhove, naj svoje Ime Javi gdč Norčl, Ulica Geppa 9, tel. 31-119 čim prej, da si zagotovi mesto.
KINO <|R|S> PROSEK
Danes ob 19.30
»PUTIFERIO VA ALLA GUERRA«
Cinemascope teanAcolor — slikanice
Darovi in prispevki
V	ponedeljek, 6. t.m. bi moralo biti pravilno napisano: V počastitev spomina pok. Maria Sancina darujeta Olga in Darko Flego 3000 lh za prosvetno društvo v Skednju.
V	spomin Lilijane Vrše daruje po pogrebu mladina iz Gropade 10.000 lir za PD Slovan iz Padrič.
Ob obnovitvi spomenika padltu1 partlbanom v Gropadl, daruje druži-na Jurkič Iz Padrič 130 2000 lir Z* PD Slovan.
Potrti naznanjamo žalostno vest, da nas je 5. t. m. za vedno zapustila naša predraga
ANDREINA ČOK vd. POČKAR
Pogreb te bil včeraj, 6. jultla, te mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalujoči hčera Marija z možem Ninom in vnukinjama Danielo In Marino (odsotni), brat, sestra, nečaki in drugi Družine: Pischlanz, Zocchi, Čepar, De Marchi in Umek I.T.F. Ulica Zonta 3, tel. 38-006
5. t. m. je preminila naša draga mama
MARIJA ČOK vd. RAUBER
Pogreb bo danes, 7. t.m. 6b 15.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost k cerlcvi na Opčinah.
Žalostilo vest sporočajo hčeri Marija in Zora, sinova Josip ln Stanko, snahi, seta in vnuki, sestre, brat in drugi sorodniki.
Prlmarla lmpresa Ztmolo
GORIŠKI DNEVNIK
VESTI Z ONSTRAN MEJE
V Semedeli so odkrili ploščo v spomin bazoviških mučenikov
Otvoritev novega hotela na piranski Punti - Tisoči kopalcev na obali
V Semedeli pri Kopru so odkrili karamu je gostoval znani pevec Vi-spominsko obeležje na mestu, kjer ce Vukov, čeprav je šlo za priljub-
je bila nekdaj fašistična mučilnica Na spominski plošči piše: «Postav-Ijeno v spomin mučenikom iz Bazovice in drugim protifašističnim borcem — žrtvam fašizma*. Spominsko obeležje — s spominsko ploščo in_v bronu vklesanim obrazom protifašističnega borca — je odkril predsednik krajevne organizacije Zveze borcev Stane čičigoj, nekdanji pripadnik organizacije Borba Drago Žerjal pa je orisal zgodovino protifašističnega boja na Primorskem. Na slovesnosti je sodelovala tudi godba na pihala iz Kopra in skupina recitatorjev. Ob tej priložnosti so tudi odprli novo avtobusno postajališče v Semedeli
* * *
Pomembna proslava ob Dnevu borca je bila tudi na Nanosu, kjer so slavili obletnico velike bitke primorskih partizanov spomladi leta 1942. Na zborovanju je govoril pred tri tisočglavo množico sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov Ajdovščina Franc Tomažič. Pred spomenik padlih partizanov na NanooU so položili vence, v kulturnem delu programa pa sta sodelovala pevski zbor iz Brij in ajdovska godba na pihala.
V	piranskem športnem parku se je udeležil, proslave Dneva borca nad 2000 ljudi. Od tej priložnosti so taborniške organizacije prikazale partizanski boj. Potem ko je sprejela raport komandanta tabornikov, je predsednica piranske občinske elupščine Jolanda Kos v kratkem nagovoru orisala pomen praznika
1 'deležence zborovanja je pozdravil tudi predstavnik ANPI iz Treviza Gaetano Alessandra.
* * *
V	Piranu so slovesno izročili svojemu namenu novi hotel Punta, o katerem je bilo pred meseci mnogo razprav, da bi utegnil pokvariti starinski videz mesta. Arhitekti pa so •tavbo dokaj spretno vključili v am-bient starega mesta tako glede viši-ee kakor tudi glede stila. Hotel Pun-to so uvrstili v B kategorijo. Ima 138 ležišč ter razne prostore za razvedrilo, med drugim tudi štiristezno •vtomatsko kegljišče.
* « •
Kolektiv koprske podružnice Služile družbenega knjigovodstva je proslavil desetletnico obstoja te službe. Direktor Jože Škulj je v kratkem nagovoru orisal uspehe, ki so jih dosegu v zadnjih letih predvsem pri izboljšanju organizacije dela ter pri utrjevanju samoupravljanja. Eden izmed največjih uspehov pa je vsekakor zgraditev nove poslovne stavbe, ki sodi med najlepše in najmodernejše v Jugoslaviji. Ob koncu so nagradili 34 članov kolektiva za dolgoletno delo v bančni stroki.
• • •
Slabo vreme v soboto je prekrižalo račune vsem tistim, k:i so ™*eli dva praznična dneva izrabiti za daljše izlete. V nedeljo pa je vreme izboljšalo in kopališča ob slovenski obali so spet napo-1-mli tisoči kopalcev, predvsem iz notranjosti Slovenije in iz zamejstva. Toda, kjer je temperatura morja padla na 18 stopinj, so se kopalci le sončili in le redki so se Prepustili valovom. V nedeljo po poldne im zvečer pa smo na cestah spet videli običajne prizore poletne turistične sezone: neskončne kolone vozil so se pomikale proti ankaranskemu križišču, odkoder se je krak odcepil proti Trstu, drugi pa proti Ljubljani. Toda kljub gostemu prometu niso čez soboto in nedeljo zabeležili na koprskih cestah nobene hujše prometne nesreče.
Naj omenimo še to, da so gostinska podjetja ob slovenski in brvatski obali angažirala čez praz-n:ke številne kvalitetne pevce in ansamble. V hotelu Adria v An-
ljenega pevca, Iti je tudi tokrat navdušil, je bil obisk razmeroma slab. Hladno vreme v soboto zvečer je namreč marsikoga zadržalo doma.
Deželne podpore športnim društvom in kulturnim ustanovam
Dežela bo letos izdala 200 milijonov lir podpore športnim in kulturno - rekreativnim organizacijam in klubom, od tega 60 milijonov in pol za skupnih 104 tržaških organizacij in klubov, 29.800.000 pa za skupnih 77 organizacij na Goriškem.
Sklep v tem smislu je na predlog odbornika za šport in kulturno-rekreativno dejavnost D’Antonija sprejel deželni odbor na svoji redni seji, ki je bila v četrtek.
Prošenj raznih kulturno - rekreativnih organizacij in amaterskih športnih klubov je bilo nad tisoč in je deželni odbor moral vsako
posebej pregledati, ker so denarni skladi za podeljevanje podpor orne jeni in ne smejo preseči najvišje mere 200 trilijonov. Uveljavilo se je mnenje, po katerem je bila izvedena ostrejša selekcija in je odbor odbil skoraj polovico vseh prošenj, ostalim pa podporo potrdil.
Podpore so bile podeljene v smislu zakona št. 26, ki ga je deželni svet sprejel v lanskem avgustu, in predvideva posebne deželne podpore organizacijam, ki — med drugim — prirejajo folklorne in zborovske nastope.
Na predlog deželnega odbornika Comellija, ki odgovarja za kmetijstvo, je deželni odbor sprejel tudi nekaj ukrepov v prid živinoreji in sploh re.v domačih živali. Dodeljenih je bilo več podpor za gradnjo hlevov, čebelnjakov, svinjakov, kokošnjakov, kakor tudi za organizacijo ali okrepitev ustreznih zadrug za proizvodnjo, oziroma predelovanje ustreznih proizvodov.
Tudi v našem uredništvu sprejemamo prispevke za šolo-spomenik v Cerknem
NADVSE USPEL PIKNIK P.D. * DANIC A» NA VRHU
NISMO BILI IN TUDI DANES NOČEMO BITI NAROD-ZAMUDNIK
To je v svojem govoru dejal član predsedstva SKGZ tovariš Race - Vrhovci so gostoljubno sprejeli ogromno množico
MnilllllMIIIIIIIIIMMIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIlUnUMIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllllllillll
ZAKLJUČNA PRIREDITEV V ŠKEDENJSKEM DRUŠTVU
Lep nastop škedenjskih otrok z dvema uspelima igricama
Sproščena igra in lepa izgovarjava otrok
ZOPET VAM LAHKO POSTREŽEMO Z NOVIMI KNJIGAMI IZ DRAGOCENE ZBIRKE
NAŠA
BESEDA
Tokrat razpolagamo z Izbranim delom
ANTONA INGOLIČA (dve knjigi)
JANEZA MENCINGERJA FRANA ERJAVCA
Prizor z nastopa škedenjskih otrok
Za pet dni jo morali škedenjci | Tudi drugi prizorček tKuhinja se
jezi* je bil namenjen gojenju lepe slovenščine. Zelo zabavno so razni kuhinjski predmeti s čarovnikovo pomočjo preganjali iz naše govorice razne tšugomane», «flaške», «krču-le», itd.
Zaključek sezone z nastopom o-troškega odseka je bil vsekakor vzpodbuden.
prenesti zaradi obolelosti igralke svojo letošnjo zaključno prireditev v Prosvetnem društvu. Tako se je napovedan nastop otrok mogel izvršiti šele preteklo soboto 4. t. m. Dvoranica prosvetnega društva še je napolnila z občinstvom, fci je hotelo s svojo prisotnostjo izreči priznanje našim otrokom. In to priznanje so škedenjski otroci tudi zares zaslužili. Na sicer premajhnem in lepo opremljenem improviziranem odru so otroci najprej odigrali Josipa Ribičiča tPisane lutke*, nato pa še prizorček «Kuhinja se jezi*. Ribi čičevo delce je brez vsiljivega moraliziranja odlično vzgojna igrica, ki so jo mali Škedenjci zaigrali brez vsake treme, popolnoma sproščeno in prisrčno. Posebej moramo pohvaliti izgovarjavo igralcev, s- >j je zna-no, da je zlasti v mestu in spodnji okolici z izgovarjavo tudi v šolah precejšen križ. Tudi «lajnanje», v katerega radi zapadejo mladi igralci, je bilo pri cPisanih lutkah* skoro docela odpravljeno. Prav gotovo so otroci pri vztrajnih vajah za prireditev mnogo pridobili v jezikovnem znanju. Posebej pa moramo še podčrtati, da je med malimi igralci tudi nekaj prav dobrih gledaliških talentov. To nas navdaja z upanjem, da bodo še stopili na odrske deske in nas s svojim igranjem razveselili.
tbiailca
TRST . Ulica »v Frančiška 20 Tel 61-792
Tržaški fiat v avstrijski mercedes
Včeraj popoldne je prišlo pri Pomorski postaji v bližini spomenika Nazariju Sauru do trčenja med tržaškim fiat 850 in avstrijskim av tom mercedes iz Graza.
Do prometne nesreče je prišlo okoli poldne, ko je 50-letni Giovan-ni Dazzara iz Ul. R. Manna 22 hotel s svojim fiat 850 izvoziti iz parkirišča pred Pomorsko postajo. Prav tedaj pa je trčil vanj omenjeni avstrijski mercedes, ki ga je po Nabrežju Nazario v prepovedani smeri vozil 59-letni Otto Hold iz Graza, namenjen na Trg Uritš.
Pri trčenju se je lažje poškodoval le šofer fiata, ki so ga zaradi manjših odrgnin po desni nogi ir. lažjega pretresa možganov sprejeli na nevrokirurškem oddelku bolnišnice s prognozo okrevanja, če ne bodo nastopile komplikacije, v petih dneh.
Prosvetno društvo «Danica» z Vr-ha je priredilo v soboto, nedeljo in ponedeljek na travniku, s katerega je zelo lep razgled na Gorico ter Trnovsko planoto, nadvse uspelo poletno prireditev, ki se ponavlja z velikim uspehom že več let ter jo poznamo tako na Krasu kakor tudi v Furlaniji pod Imenom «piknik». Dasiravno vreme prav do zadnjega ni bilo prirediteljem naklonjeno ter je bilo še v soboto razmeroma hladno za ta letni Sas, je znana gostoljubnost Vrhovcev, dobra organizacija ter pomembnost tega dogodka privabil na prireditev izredno veliko obiskovalcev, katerih število je v nedeljo preseglo tri tisoče.
Zbrane je najprej pozdravil predsednik prosvetnega društva profesor Leopold Devetak, ki je na kratko opisal značaj Slovenske kulturne gospodarske zveze, potem pa je predstavil člana njenega predsedstva Borisa Raceta, ki je v začetku svojega govora dejal, da je z osvoboditvijo pred 25 leti ves slovenski narod končno postal ustvarjalec lastne zgodovine. Le sile močnejših so preprečile, da ni kot celota ostal krmar lastne usode.
»Naš narodnoosvobodilni Vi je bil vseljudski boj proti okj'ator-ju in proti vsem tistim mrač.Mm silam, ki so mu služile, a hkrati je bil tudi boj za pravičnejše odnose med ljudmi*.
Ko je polemično odklonil interpretacijo, ki jo slišimo v zadnjih časih, po kateri naj bi bila belogardistična zabloda prav tako boj za slovenski narod, le da je imela drugačno obliko kot partizanski boj, je nadaljeval.
»Pomudimo se pri tistih, ki sicer priznavajo veličino narodnoosvobodilnega boja, so morda v njem celo sodelovali, ne priznavajo pa danes in morda niso v svoji notranjosti nikoli priznavali, da smo se takrat borili tudi za pravičnejše odnose med ljudmi, da smo skratka ustvarjali tudi napredno, revolucionarno družbeno preobrazbo pri nas.
Kdor ločuje to dvojno vsebino našega boja, pomeni, ali da je bil takrat na robu vrenja v našem l judstvu ali, da mu je njegova današnja zabloda^ povsem spremenila merila in zmožnost objektivnega ocenjevanja. Že sam obstoj narodnoosvobo*-dilnih odborov na vseh ravneh in njihova vsebina potrjujeta globoko revolucionarnost našega boja.
Prav 25-letna časovna oddaljenost nam omogoča potrditi spoznanje, da bi omejen boj zgolj za narodno osvoboditev brez jasne in določene družbeno - preobrazbene perspektive, ne bil niti boj za narodno osvoboditev in po vsej verjetnosti ne bi bil niti boj. Gotovo je, da ne bi mogel biti tako junaški, tako nepopustljiv, discipliniran, tako vseobse-gujoč in organiziran. Te vrline mu je moglo dati le revolucionarno jedro. Ni lahko reči »Kaj bi bilo, če bi bilo drugače*, verjetno se pa ne motimo, če trdimo, da bi se brez te revolucionarne vsebine omejili na odpor, na pasivno rezistenco, na omejeno sabotažo itd. Bilo bi morda čakanje in »varovanje narodnih sil* na to, kaj naj bi nam prinesli veliki zavezniki.
Z gotovostjo pa lahko trdimo, da slovenski narod ne bi bil danes sub jekt. še z večjo gotovostjo trdimo, da bi se danes nam in še drugim našim bratom godilo slabše.
Nobena drugačna vsebina našega narodno osvobodilnega boja se ne bi mogla povezati z italijanskim delom prebivalstva pri nas, ker ne bi nobeno drugo gibanje moglo odražati tudi interesa večjega dela tega prebivalstva. Sami Slovenci, ločeni od antifašističnih množic, ne bi mogli na tem narodnostno mešanem ozemlju doseči kdove kaj. Praksa nam vsak dan to sproti potrjuje.
V zgodovini vsakega naroda ali
narodnostne skupnosti se ponujajo pripadnost na vsakem koraku. Sto- 1 Kakor prejšnja leta Je tudi letos prilike, večje, zgodovinske, ali manj- pimo stopnico više na poti k ena-	"" “	**“
še. Bodisi, da gre za velike stvari, kopravnosti naše skupnosti, kajti za osvoboditev, za zgodovinsko afir- korak, ki ga storimo danes kot po-macijo ali za korak naprej na poti
do enakopravnosti. Kdor priliko za mudi, je pač zamudnik in si mora pripisati krivdo sam, če ni tako, kot bi si želel.
Letos je bila izrečena točna ugotovitev, da je slovenski narod z uporom, ki ga je dvignil pred 29 leti, dokazal, da ni zamudnik. Matični del naroda, ki uživa sadove tedanje prisotnosti in svojo usodo uravnava po načelih, ki so to prisotnost tudi pogojevala, dokazuje, da tudi danes ni zamudnik.
Za našo narodno skupnost v deželi Furlaniji-Julijski krajini bi bilo usodno, če bi kak njen del še vedno vztrajal v zamudništvu. Ne zadostuje, da nekateri priznavajo zgodovinsko veličino narodnoosvobodilnega boja iz 25-letne oddaljenosti. Ko se pa danes ponudijo prilike za akcijo, najdejo tak ali drugačen izgovor in s tem dokazujejo svoje zamudništvo in potrjujejo, da bi bili zamudniki tudi pred 29 leti.
Prilike, da si Slovenci izbojujemo več pravic, danes so. Treba jih je videti in stopiti na pravo pot, na pot združene akcije vseh naših političnih sil.
Zamudniki ne smemo biti tudi v manjših stvareh, v našem vsakdanjem delu, v delu naših organizacij. Zamudniki ne smemo biti tudi kot posamezniki in moramo ob vsaki priliki ujeti čas.
Če nam danes pihajo ugodnejši vetrovi, usmerimo jadra po njih, da nas potiskajo v smer, ki je bila v teh povojnih letih naša želja in naš cilj, v smer, ki vodi k enakopravnosti naše skupnosti.*
Nato je pozval, naj se oživi povsod prosvetno in narodno življenje. Poudaril je potrebo po avtonomiji prosvetnih društev in po povezavi in sodelovanju z organizacijami, predvsem kulturnimi, onstran odprte meje. Zaključil je z besedami: »Ne bodimo zamudniki kot posa
•......■■■■■.....................................................................................................................................................................................................
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Možnost sodelovanja pri gradnji turističnega centra na Kaninu
Sestanek deželnega odbornika Mora s članom IS Slovenije inž. Francem Razdevškom
Večkrat smo že pisali o načrtih za izgradnjo alpskega turističnega centra Bovec ter zasnovi zimskega turističnega središča na Ne-vejskem sedlu. Medtem ko so z Nevejskega sedla speljali lansko jesen že prvo žicnico na Kanin, so v Bovcu tik pred začetkom uresničevanja prve faze projekta, ki predvideva prav tako speljavo žičnice na Kanin. Zdi se, da je sedanja faza uresničevanja pomembnih projektov na obeh straneh meje spodbudila zainteresirane dejavnike, da bi proučili možnosti za medsebojno sodelovanje. V ponedeljek sta se v ta namen sestala v Bovcu podpredsednik deželnega odbora in odbornik za turizem En-zo Moro ter predsednik komiteja za turizem in član izvršnega sveta Slovenije inž. Franc Razdevšek. Predstavniki konzorcija Alpskega turističnega centra so ju seznanili s svojim programom in možnostmi za njegovo uresničevanje.
Sestanek je bil vsestransko koristen. Slišali smo, da si načrta ne
konkurirata, marveč da se med sabo dopolnjujeta. Da bi bilo njuno uresničevanje čim bolj smotrno, je bila izražena misel, da bi speljali na Kanin električni vod le z ene strani meje, uredili naj bi nekatere skupne službe in pa seveda povezali oba sistema žičnic. Ker računajo na obeh straneh tudi na goste iz tujine, ki se bodo posluževali letal, je bila izražena misel, da bi v ta namen izkoristili letališče v Ronkah, ki je usposobljeno tudi za pristajanje in vzletanje težkih letal. Od tam bi se turisti vozili na bovško letališče v manjših letalih. V Bovcu so se dogovorili za ponovni sestanek projektantov in drugih odgovornih dejavnikov z obeh strani meje konec prihodnjega meseca. Do sedaj pa bodo temeljito proučili vse načrte, ki so jih v Bovcu izmenjali. • • *
V petek se je mudil v Novi Gorici direktor inštituta za mednarodnega sociologa iz Gorice dr. Franco Demarchi s svojimi sode-
lavci. Na občinski skupščini se je pogovarjal z novogoriškimi družbenimi delavci o možnostih da bi inštitut izvedel nekatere raziskave v zvezi z mejo in gibanjem prebivalstva med sosednima državama tudi na jugoslovanski strani meje. Razen tega je seznanil udeležence pogovora z dosedanjim delom inštituta.
Za nas bo nemara pomembno, kar je povedal v zvezi s slovensko narodno skupnostjo v Italiji. Opredelil jo je kot most zbliževanja in sodelovanja med sosednima državama. Povedal je tudi, da bo inštitut ,kot je to delal že do sedaj, posvečal Slovencem tudi v prihodnje vso pozornost. Dr. Demarchi je na primer povedal, da je pokazala raziskava o društvih in združevanjih v goriški pokrajini, ki jo je izvedel inštitut pred nedavnim, da se Slovenci pogosteje združujejo kot Italijani v kulturnih društvih. Ooisal je tudi nekatere druge značilnosti, ki jih ločujejo od Italijanov.
samezniki, je važen pogoj, da bomo jutri dosegali več za celotno našo skupnost.*
Zvečer je za zabavo in za ples igral orkester Mihe Dovžana iz Slovenije s pevko in pevci, ki ro pripravili domačinom veliko veselja, ljubiteljem plesa pa so omogočili, da so se zavrteli ob poskočnicah. F lesna zabava je bila tudi v soboto in v panedeljcK, v soboto pa se je 64 parov pomerilo v briško-i, vendar s« nagrade romale predvsem v Laško in v ravninski del sovo-denjske občine.
Sprva smo pohvalili gostoljubnost vihovskih prirediteljev ter njihovo organizacijsko sposobnost, toda s temi nek®,j besedami ne bi želeli opraviti svoje dolžnosti do njih, ampak bi hoteli še povedati, da so se zelo potrudili, da bi bili obiskovalci zadovoljni. Postregli so Jim z izvrstno pijačo, peki? so perjad in klobase ter rezali domač
služil »piknik«, da so se srečali številni znanci te Goriške, prosvetni delavci, pevci, bivši partizani. V velikem številu so na prireditev prišli Kraševci, še posebno Vrhovci, ki so se zavoljo dela preselili prva povojna leta v Laško. Čeprav bivajo tamkaj že dolgo let (v Ronkah so sd ustanovili svoje prosvetno društvo «Srečko Kosovel«), o hranjajo s svojimi rodnimi vasmi žive stike ter se posebno radi vračajo na vrhovSko prireditev. Co velja za vse naše vaščane, ki so se preselili v mesta ali drugam, da se radi vračajo v svojo rodno vas (kdo ne pozna izreka, da vsaka la. stavka tja leti, koder se je Izvalila-), pa to velja še prav posebno za Vrhovce, ki niso prišli na »piknik« samo kot navadni obiskovalci, ampak tudi kot prireditelji ter so radi pomagali povsod, kjer je bilo to potrebno.
Pripominjamo naj še to, da so na Vrh popeljale asfaltirane poti, ob njih pa so nam kazali pot slovenski smerniki.
Ameriški pevci v Gorici
Nocoj bo v »Clrcolo dl Lettura« v Gorici nastopil ameriški študentski zbor «Proieot Italy 70», ki .te na turneji po Italiji. Isti zbor bo nastopil jutri zvečer ob 21.15 na ploščadi pred gostiščem »Lantema d’Oro» na gor iškem gradu.
Šolske vesti
Na klasični gimnazi.ji-lice.ju s
slovenskim učnim jezikom In na višjem učiteljišču s slovenskim učnim jezikom v Ulici Croce se vršijo vpisovanja dijakov za prihodnja šolsko leto v vse razrede zgoraj omenjenih šol. Tajništvi sta odprti vsak delavnik od 10. do 12. ure do vključno 10. julija.
Ravnateljstvo Državnega strokovnega zavoda za trgovino s slovenskim učnim jezikom v Gorici. Ul. Seminario 7. sporoča, da se vrši vpisovanje dijakov za prihodnje šolsko leto v vse tri razrede vsak delavnik do vključno 10. julija in sicer od 10. do 12. ure. Priporočamo staršem, da vpišejo svoje otroke v tem roku In naj po možnosti ne čakajo zadnjih dni.
Ravnateljstvo Slovenske nižje srednje šole v Gorici. Ul. Randac-cio, sporoča da se vrši vpisovanj« dijakov za prihodnje šolsko leto v vse tri razrede vsak delavnik do vključno 10. lulija in sicer od 10. do 12. ure. Priporočamo staršem, da vpišejo svoje otroke v tem roku tn naj po možnosti ne čakajo zadniih dni.
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi 11. in 12. Julija izlet na Razor planino in na Škrbino. Informacije je moč dobiti na sedežu SPD, Ul. Malta 2/, tel. 24-95.
pršut.
..mm..iiiimitimiliiiiiiiiliiiii......................m...
V NEDELJO NA POSEBNI SVEČANOSTI
Nagrade za zvestobo na delu in za 50-letni obstoj tovarn
Nagrade bo podelila trgovinska zbornica
V nedeljo lx>do na sedežu Trgo-rinske zbornice v Gorici počastili, v okviru desetega natečaja za nagrajevanje delavcev in uradnikov, ki so najmanj 30 tet bili v službi v istem podjetju 20 prebivalcev naše pokrajine, ki so se na tem na-
tečaju letos prijavili in za katere mezniki! Tudi sami moramo biti I so ugotovili, da so zares toliko ča-vredni današnjega stanja. Dajajmo I sa bili v službi pri istem podjetju.
našim otrokom slovenska imena, dajajmo našim, po fašističnem zakonu in z nasiljem popačenim priimkom, zopet slovensko obliko. Dokazujmo na vsakem koraku, da smo -Slovenci: s priimkom, z osebnimi imsni, s tem, da uporabljamo slovenski jezik, da vpisujemo svoje otroke v slovensko šolo in prepri-
Luigi Toisd, podgorska predilnica; | letna gospodinja Ellsabefta Furtv Giordano Zamparo, Enel; Giusep-| ni vd. Marchi; 78-letna gospodinja pe Ferrari, Ribi Gorica; Ferruccio Maria Boscarol por. Blason; 881eti
Gre v tem primeru za posebno zvestobo delu: Imena delavcev in uradnikov, ki bodo dobili nagrade so: Oreste Micheli, Italcantieri Tržič; Ludgl Trovb, Italcanitieri Tr#č,
Sergio Ioan, Italcantieri Trste i Giu- _______________________________________
sto Doienz, Italcantieri Tržič; Giu-, delavcem, ki delujejo pri nas
Sandri, Passero Tržič; Giovanni Brlghl, Passero Tržič; Ludovico Bi-stach, Nuova San Glorgio Gorica; Lulgi Furnolo, Ribi Gorica; Giovanni Bobdg, Ansaldo San Glorgio Tržič; Friderik Humar, Ribi Gorica; Mario Bregant, Enel; Guido Gian-netti, Italcantieri Tržič.
Istočasno bodo podelili nagrade tudi tistim podjetjem trgovskega, kmetijskega in industrijskega značaja, ki delujejo na Goriškem nepretrgoma že 50 let In tistim obrt-
seppe Kasperkovitz, Ansaldo San Glorgio Tržič; Daniele Marussi,
čujemo druge Slovence, da store Brunnschweiler Gorica; Giovanni enako, da beremo slovenski tisk. Grusovin, Ribi Gorica; Slgisfredo
Storimo danes to, kar čas terja od nas! Dokazujmo svojo narodno
Calligaiis, Italcantieri, Tržič; Antonio Malaroda, Italcantieri Tržič;
iiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiHiiiiitMiiHiiiiiiimiMuiiiHuiiimiiitmiimiiiiiiiiiMimiiiuiiiiiitiitiiiiuiiiiiiiimi
ZAKLJUČEK ŠOLSKEGA LETA
51 dijakinj in dijakov je opravilo malo maturo
Milena Rustia in Nataša Sirk izdelali s prav do-brim uspehom - Upati je, da se bo precej teh dijakov vpisalo na višje slovenske srednje šole
Na slovenski enotni nižji srednji I ljenje vrste ljudi, ki so se ponesre-šoli	so	se v	soboto zaključili iz-! čili.	V	noči od	sobote	na	nedeljo
piti	čez	tretji	razred (mala matu-	ste	prišla	v	bolnišnico	_ 33-letni	ži-
ra). Izdelalo je 51 dijakinj in dija- ' kov, dve med njimi, Milena Rustia in Nataša Sirk s prav dobrim uspehom. Pri tolikšnem številu slovenskih dijakinj in dijakov, ki so napravili malo maturo, obstaja upanje,	da	bo v	prihodnjem šolskem
letu	v	prvih	razredih slovenskih
višjih srednjih šol, t. j. klasične gimnazije, učiteljišča in trgovske šole, veliko dijakov.
Teh enainpetdeset dijakinj in dijakov se pridružuje onim 168, ki so v preteklem šolskem letu obiskovali prvi in drugi razred omenjene nižje slovenske gimnazije. Pred nekaj dnevi smo namreč objavili primerjalne številke dijakov na vseh nižjih gimnazijah v Gorici, upoštevajoč samo dijakinje in dijake, ki so obiskovali prvi in drugi razred.
Malo maturo so torej napravili z uspehom:
Silvija Kuštrin, Loreta Miculus (dobro), Antonija Muzič (dobro),
Loredana Nanut, Marina Pahor, E-da Paoletti (dobro), Patricija Pic-cione, Lidija Plesničar, Marta Re-ner (dobro), Milena Rustia (prav dobro), Terezika Srebemič (dobro),
Milena Štekar, Licio Battaino, Silvo čač, Robert Devetak, Ivan Kosič,
Oskar Pavletič (dobro), Marijan Tommasi (zadostno), Ugo Venturini, Elijana Bensa (dobro), Laura Hvalič, Iva Koršič (dobro), Ana Markovič, Jožica Muzič, Marina Perigoi, Mariza Pittoli, Nataša Sirk (prav dobro), Loredana Valentinčič, Verica Krašček, Jurij Crapiz,
Gabrijel Ferfolja (dobro), Gabrijel Figheli, Viljem Gergolet (dobro),
Damijan Klanjšček (dobro), Vladimir Kragelj, Armand Peric, Alojz Tomšič (dobro), Lucij Zotti, Lucijana Cumar, Lilijana Gergolet, Roza Ana Komjanc, Elvija Marušič (dobro), Rozana Peteani, Andreina Tomšič (dobro), Bruna Cijan, Nada Devetak, Silvana Devetak (dobro), Darija Gruden (dobro), Gra-eijela Hladnik, Klara Humar, Elizabeta Komjanc.
Kratke Iz gorlike bolnišnice
V nedeljo ta v ponedeljek so v
dar Alojz Cotič, bivajoč v Sovod-n,jah, Ulica Zanetti 2, ta 34-letni Ivan Pahor, bivajoč v Sovodnjah, Ulica Venezri&n 5. Cotiča so pridržali v bolnišnici, kjer bo najbrž ozdravel v 7 dneh, Pahorja pa so le obvezali. Po njuni izjavi sta se vračala v soboto pozno zvečer proti domu po Soški dolini v Jugoslaviji. Tik pred Solkanom sta trčila s svojim avtom, šofiral ga je Pahor, v nasproti prihajajoči jugoslovanski avto.
V	nočnih urah med soboto ta nedeljo se je v goričko bolnišnico zatekel tudi 48-letni Plet.ro Persoglia, bivajoč v Ločnlku, Ulica Romana št. 37. Ima razne rane ta praske na obrazu. V bližini Svetogorske ulice Je padel s svojega motocikla
V	nedeljo popoldne je v Ul. Por-mica padel z neke lestve 39-letni delavec Giovanni Trobdz, bivajoč v Ulici Formica 5. Ozdravel bo v 5 dneh.
V	noči od nedelje na ponedeljek so v bolnišnico sprejeli na zdravljenje 43-letnega električarja Gior-gia Ussaia, iz Ulice Garzarolli 48. Ussai Ima razne rane na obrazu, glavi ta kolenu. Ozdravel bo v 40 dneh.
nepretrgoma 25 let.
Ta podjetja so: 1. Alfonso Camuf-fo, popravljalnlca čolnov, Gradež,
2.	Provtao Trevlsan, brivec, Foglian,
3.	Teobaldo Medeot, gradbeno podjetje, Moša, 4. podjetje RIBI, avto-prevoad, Gorica, 5. Antonio Calliga-ris, kovač, Ronke, 6. Eugenio Za-nolla, taksist, Tržič, 7. Francesco Czuibert, električne napeljave, Gradež, 8. Ricdotti de Savorgnani, urar ta zlatar, Gorica, 9. Ferdinando Cosma, brivec, Turjak, 10. Francesco Martinuzzl, popravljalnlca koles, Turjak.
Ob tej priliki bodo gospej Mariji Glessd, lastnici tovarne usnjenih torbic Glemar, izročili nagrade, ki Jih je dobila na majski razstavi v Turinu, ta sicer «Oscarja», »Mednarodno trofejo za visoko modo«, »Zlati mercurius« za najlepšo stojnico, ta najlepšo Izložbo in tri zla-te kolajne za poseben ženski pas.
Natečaj
za sanitetne asistentke
Pokrajinski odibor OMNI obvešča vse zainteresirane, da je ta ustanova razpisala v vsedržavnem merilu Javni natečaj za 212 mest sanitetne asistentke tretjega razreda. Za vse Informacije se lahko zainteresirane obrnejo na tajništvo OMNI v Gorici, Verdijev korzo 55 »Palača pokrajinske uprave«
Novi župani na Goriškem
Po že izvoljenih županih, o katerih smo poročali včeraj, so v teh prazničnih dneh Izvolili, oziroma potrdili župane v še treh občinah na Goriškem. V Slovrencu pri Maši je bil ponovno Izvoljen za župana neodvisnež Lulgi Olocchdatti, ki je načeljeval listi neodvisnih, ki je imela podporo levičarskih strank. V opoziciji v tej vasi so krščanski demokrati.
V Fari Je bil zopet Izvoljen dolgoletni župan Giuseppe Pettorin, nosilec demokrščanske liste. Tudi drugi člani odbora so bili izvoljeni na listi krščanske demokracije. O pozicijo v Fari tvori lista Komunistične partije Italije.
Tudi v Turjaku Je bdi potrjen prejšnji župan Glorgio Cosolo, član Komunistične partije. Tu Je zma-| gala levičarska lista, v op^iciji pa
gorlško bolnišnico	no zdrav-' so 3 krščanski demokrati
Obisk Madžarov v Gorici
2e nekaj dni je v naši deželi madžarska turistična delegacija, ki so jo najprej sprejeli v Trstu, nato je obiskala naša kopališča v Gra-dežu ta Lignanu ter se je pomudila tudi v drugih krajih naše dežele,
Ta delegacija Je obiskala tudi Gorico in na županstvu jo je sprejel župan Mhrttna, ki je Madžare pozdravil v imenu vseh Goričanov.
Olanl madžarske delegacije so navezali s tukajšnjimi turističnimi agencijami, da bi v prihodnjih letih omogočili letovanje Madžarov v Gradežu ta v Lignanu. Kaže, da so se pogajanja pozitivno zaključila.
Iz gori&kega matičnega urada
V goriški občini se je v tednu od 28. junija do 4. Julija rodilo 19 ctrok, umrlo je 13 oseb, poroke so bile tri, oklicalo pa se je šest parov.
Rojstva: Daniele Perlzzolo, Aleš-sla Marouccl, Chtara Olivo, Monica Samuele, Luca Samuele, Lorenzo Presot, Amessia Zanolla, Alessan-dro Gianni, Sara Zorzut, Luca Polhi, Crtstina Furlan, Nadia Valente, Silvan Škorjanc, Alberto Can-duitti, Alessandro Facclolš, Elana Bozzero, Daniela Peteani, Massimo Blasi, Barbara Mattel.
Smrti: 32-tetna gospodinja Glulia Makuc por Galliusii; 63-letnl pro-data lec zelen tav„ * 'd«	• <ux.
na upokojenka Alvina Salvador!; 80-letni upokojenec Biagio Vttiassi; 61-tetna upokojenka Orsoldna Or?an vd. Avian; 78-letnl fotograf Egon Kleindienst; 70-tetni upokojenec Francesco Furlan; 70-tetni upokojenec Giuseppe Venler; 69-letna gospodinja Ana Gregorec; 60-etln: u-pokojenec Nlcolb De Vesoovi; 84-letna kmetica Ivanka Budal vd. Za-vavladv.
Poroke:	delavec Gabriele Cardi
ta otroška vzgojiteljica Ileana Mati teusich; delavec Luciano Pistrn ta delavka Silvana Višin; uradnik Lu-dano Iordan m uradnica Annama-rla Del Frari
Oklici: električar Vibtorio Zitter ta trgovska vajenka Nelida Clidi; električar Luciano Leon ta gospodinja Rosanna Brumat; avtoličar Gian Paolo Bralda In delavka Loreta Gortan; občinski uradnik Bruno Collini ln uradnica Gabrieli* Bernardi; železničar Nevio Zamparo ta česalka Lillana Kenda: uradnik Luciano Sabatti in učiteljica Daniela Peiican.
Razstave
Na novem sedežu SKGZ v Ulici Malta 2 je vsak dan v uradnih urah (8.30 - 12.30 ta 16	18.30) odprta
slikarska razstava goričkih slikarjev Jožeta Ceja. Demetrija Ceja. Vladlmira Klanjščka ta Andreja Košiča. ljubitelje umetnosti vabimo. da sl razstavo ogledalo.
Razna obvestila:
V Slovenskem dijaškem domu v Gorici je uprava odprte ob delavnikih od 10. do 12. ure.
Prosvetno društvo »Oton Zupančič« v Standrežu prireja šahovski tečaj. Vpisovanje vsak večer v društvenih prostorih.
Pokrajinska uprava bo najela vrsto bolničark v umobolnico. Prosilke morajo Imeti opravljeni izpit 3. razreda gimnazije. Informacije na pokrajinski upravi, Korzo Italija 55.
VERDI 17.15:	«11 grande gi or-
no dl Jim Flaff«, R. Mitchum m G. Kennedy; ameriški kinema-skopski film v barvah.
CORSO 17.15—22.00:	«La stagione
dei sen&i«, V. Kier in L. Belli, film v t>arvah, mladini pod 14. letom prepovedan.
V1TTOR1A 15.30-21.30: «Robdn Hood 1’invlnciblle arclere«, F. Polesallo ln C. Guiney; film je v barvah.
CENTRALE Zaprto zaradi počitnlo
Tržič
AZZURRO 16.00-22.00: »E Dio dis-se a Caano«, K. Ktaski, nemški barvni film.
EXCELS10R 16.00—22.00:	«Addlo
Jess«, A. Delon, francoski film v barvah.
PRINCIPE 16.00—22.00: «Bob e Ca-rol, Ted e Aliče«, N. Wood ta R. Culp, ameriški film v barvah
SAN M1CHELE 16.00-22.00: »La fu-ria ded barbari«, E. Purdom ta R. Podeste, italijanski barvni film.
Nova C or i ca
SOČA «Tabu» II. del. Italijanski barvni film — ob 18.15 ta 20.15.
SVOBODA (Šempeter) »Zvečer naslednjega dne«, ameriški barvat film — ob 18.30 ta 20,30.
DESKLE «Junaki Fort Apač a«, a-merišiki barvni dim — ob 20.30.
RENČE Prosto.
PRVACINA «Ranč smrti«, ameriški barvni film — ob 20.30.
SEMPAS Prosto Prosto.
7. julija 1970
Svetloba in vid
knjigah,
ki sta izšli v zbirki SVET IN ČAS, in sicer o knjigi o rastlinah ter o knjigi o zdravnikih. Zdaj je pri Mladinski knjigi, ki slovenskim bralcem posreduje ta dela, izšla *e tretja od predvidenih vseh devetih knjig, in sicer knjiga posvečena svetlobi in vidu. Gre za prevod izdaj, ki jih izdaja redakcija znane založbe Time Life intema-tional; za dela poljudnoznanstvene literature, za zanimive in bogato ilustrirane knjige, ki naj najširši krog ljudi seznanijo z dosežki znanosti na področju naravoslovnih ved, s starimi kulturami ter uspehi človeka v sedanjosti in preteklosti. Zaenkrat so predvidene tri knjižne serije, vsaka s po tremi knjigami. Knjiga, ki jo imamo zdaj pred seboj, knjiga ki govori o svetlobi in vidu, je druga knjiga. Medtem ko je prva govorila o zdravnikih in sodobni medicini, govori ta knjiga o svetlobi in vidu. Naslov knjige je: SVETLOBA IN VID. Napisala sta jo Conrad G. Mueller, profesar psihologije in nevrologije na univerzi v Indiani, Han raziskovalnega sveta o vidu in avtor večjih znanstvenih del. Soavtor pa je Mae Rudolf, novinarka in publicistka, avtorica večjih poljudnoznanstvenih del, urednica medicinske revije. V slovenščino je knjigo prevedel prof Miroslav Alešič.
Kot je običajno pri knjigah te zvrsti, je snov obravnavana na docela originalen način, predvsem pa drugače, kakor smo mi tega vajeni. Oko in vid, pa tudi svetloba, to so stvari, ki so jih proučevali že od vsega začetka razvoja znanosti. Že pred našim štetjem so obvladali anatomijo očesa, da so se s svojimi primitivnimi instrumenti lotili operiranja sive mrene. Heron iz Aleksandrije je odkril prvi fizikalni zakon o svetlobi. Zato pa v naslednjih stoletjih dolgo niso odkrili ničesar novega. Velika odkritja so si sledila drugo za drugim. Skrivnost očesnega ustroja je odkril nemški biolog, ki je proučeval žabje oko. Isac Nevvton je s prizmo razstavil sončno svetlobo ter dobljene barvne svetlobe združil v belo luč. Seveda se vse to ne da primerjati z najnovejšimi odkritji tako medicine kot fiziologije, pa tudi fizike. O vsem tem, kar je v zvezi s spoznavanjem svetlobe in očesa, fotografij«, tridimenzionalnega vida, gledanja z možgani, govori knjiga, ki jo Imamo pred seboj. To ni niti knjiga o fiziki, niti ne medicinskega značaja. O vsem govori po malo in nekaj. O problemih vida, svetlobe pa vsekakor na originalen način. V prvem poglavju je obravnavano oko, v drugem je prikaz razvoja znanosti o svetlobi. Tretje poglavje je posvečeno fotografiji Potem je poglavje z naslovom: Od svetlobe do vida. Raziskovanje spektra je obdelano posebej. Zaznava barv, to je naslov ieetega poglavja. Sledi še poglavje o tridimenzionalnem vidu in o anju z možgani. Kot je obi-o, pa je poleg tekstnega dela, ki je seveda ilustriran, vsakemu poglavju dodano dodatno poglavje, ki problem obravnava slikovno. Slikovni del besedilo izpopolnjuje, vendar je samostojna, neodvisna celota.
Kot kaže ta pregled vsebine, poudarek knjige ni na medicini, ali fiziologiji, temveč bolj na moderni fiziki, ki raziskuje probleme svetlobe, zaznavanja barv, fotografije, čeprav so seveda v knjigi tudi razni medicinski fenomeni prav tako obravnavani. Vsa snov je podana zanimivo, moderno, bogato je tudi slikovno gradivo, tako da knjiga vestnemu bralcu pove ne samo dosti poučnega, temveč tudi marsikaj novega. Ne gre torej le za zgodovinski prikaz razvoja znanosti, temveč tudi za poljudno tolmačenje in razlaganje posameznih pojavov ter za prikaz najnovejših dognanj. Zanimiva so tudi pojasnjevanja raznih optičnih pojavov. V knjigi je skratka dovolj poučnega in zanimivega, čeprav je kot rečeno poudarek na fiziki in njenih pojavin. Knjiga tako dosega svoj poučni namen in bo s pridom koristila zlasti mladini, kateri predvsem je namenjena. Seveda pa bo v njej vsak znanja željan bralec našel pojasnilo marsikaterih neznanih pojavov. Ker nam poljudno-znanstvene literature zelo primanjkuje, bo nova knjiga o vidu in svetlobi, pa čeprav gre za prevod, dopolnjevala našo Skromno tovrstno literaturo.
SL Ru.

«Letovišče 20. stoletja — so Sovjeti krettH letovišče Batuml ob Cmem morju
■lllllllllllllllllllllllllll>lllll|lllllllllllllllllll1llllllllllllllllllllllllllllllllllUinilllllllll||||||||||||||||||||l|||||||||||H||||||||||||||||l|||,ll||||l„,m„,||„||„m|,||||m|||||v|mt1||||||MI||||||U|||||||||||1||||||m|||||||||||||||||||||||||||
V Jugoslaviji se motorizacija sorazmerno zelo naglo razvija
V začetku leta je bilo v Jugoslaviji 560 tisoč avtomobilov - Poprečno največ vozil je v Sloveniji - Težnja po bogatejših vozilih
Jugoslovanski avtomobilski trg je postal za domače in tuje proizvajalce osebnih avtomobilov zelo vabljiv. Zaradi ekspanzije želja po avtomobilih, ki je povezana s hitro rastjo živiljemjskega standarda, so posli s proizvodnjo in trgovino z avtomobili zelo donosni. Poleg Crvene zastave iz Kragujevca, ki je že pred dobrim desetletjem zasnovala sodelovanje pri proizvodnji avtomobilov s tuirlnskdm podjetjem FIAT, so se v zadnjih letih pojavila še številna druga proizvodna in trgovska podjetja, ki skušajo v sodelovanju z raznimi evropskimi tovarnami zadovoljevati domače potrošnike. Razen tega je tudi precej sproščen uvoz avtomobilov. Praktično je tako, da je moč kupiti v Jugoslaviji vse vrste avtomobilov, ki trenutno krožijo po evropskih cestah. Zaradi visoke carinske stopnje so avtomobili seveda precej dragi. Za nekatere pa je treba odšteti tudi tuja plačilna sredstva. Kljub temu se kupci ne ustavijo.
MiinMiiiimitiiiiiMifiiHiMiiiiiiiitiiiiiiimmmnniiiHiMimiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiHiiuiiiiiiiii
JACK LONDON
Mala gospa
velikega doma
Predstavljati ni treba niti Jacka Londona, velikega ameriškega pisatelja (1876—1916), niti njegovega romana MALA GOSPA VELIKEGA DOMA. Jacka Londona, tega velikega predstavnika sodobnega ameriškega romana poznajo slovenski bralci po prevodu njegovih najboljših del (Martin Eden, Dolina Meseca, Jerry z otokov, Hči snega, Beli očnjak, Krištof Dimač). Prav tako poznajo slovenski bralci roman Mala gospa velikega doma, ki je v slovenskem prevodu izšel že pred vojno. Tako torej dobivamo z novo izdajo tega dela, z novim prevodom tega romana, pravzaprav že znano delo. Toda prvi prevod je izšel že zdavnaj, roman pa je tolikšno kvalitetno delo, da je zaslužil novo izdajo.
Pri POMURSKI ZALOŽBI so torej storili prav, ko so v prevodu Borisa Rihteršiča ta Landonov roman znova izdali. Z njim bodo marsikateremu ljubitelju lepe knjige pripravili dosti bralnega užitka. Kljub temu pa se vendarle vprašamo, če ne bi morda vendarle prej prevedli še tista dela, ki jih v slovenščini sploh še nimamo. Čeprav je bera slovenskih prevodov Jacka Londona že kar obilna, vseh devetnajst Londonovih romanov seveda še nismo izdali v slovenščini. Toda naj bo tako ali drugače, roman MALA GOSPA VELIKEGA DOMA imamo spet na voljo. Vsem bralcem, ki ga še niso imeli v rokah pa ta odlični tekst lahko samo priporočimo.
V romanu pripoveduje pisatelj o Dicku Forrestu in njegovi lepi že-rd Pavli, ki živita na velikem posestvu v Kaliforniji. Tu uvaja Dick modeme tehnološke postopke na svojem posestvu in začenja na veliko uporabljati stroje pri obdelovanju zemlje. Obenem pa uporablja znanstvena dognanja genetike pri vzreji živine.
Toda v ospredju romana je vendar ljubezenska zgodba, prikaz ljubezenskega trikota med gospodarjem Dickom, njegovo ženo in prijateljem Evanom Grahamom.
Ta pisatelj in pustolovec pride na ranč in živi tu nekaj časa. Med njim in gospodinjo se splete ljubezen. Lepa Pavla sicer ljubi svojega moža, toda vsakega moškega, ki pride v njeno bližino, o-svoji, čeprav ostane pri tem sama nedostopna. Toda Graham omaje lepo gospodinjo in tako pride do usodnega zapleta. Gospodinja ve, da jo ljubita oba mošKa, njen mož in očarljivi gost, pisatelj. Tudi sama se ne bi mogla odločiti niti za enega niti za drugega. Tako se rajši odloči za smrt in se na videz po nesreči, dejansko pa prostovoljno, ustreli z lovsko puško in umre.
Tako imamo pred seboj malce sentimentalno, toda prepričljivo, lepo napisano in nekoliko romantično pretresljivo ljubezensko zgod- * lo
(Nadaljevanje na 6. strani)
Oglejmo si nekaj zanimivih podatkov.
Konec lanskega leta so našteli v Jugoslaviji okoli 560 tisoč osebnih avtomobilov. Sama po sebi je ta številka razmeroma nizka. Posebno v primerjavi z Zahodom, če pa u-poštevamo dejstvo, da je bil še pred desetimi leti osebni avtomobil v zasebnih rokah redkost, lahko zaključimo, da doživlja avtomobilizem v Jugoslaviji pravo ekspanzijo. Poprečna letna stopnja naraščanja avtomobilov se giblje v zadnjih letih od 25 do 30 odstotkov.
Spričo razlik v življenjskem standardu državljanov v posameznih republikah so seveda tudi avtomobili zelo neenakomerno razporejeni. Največ jih je v Srbiji in sicer o-koli 209.000, na Hrvaškem jih je okoli 147.000, medtem ko jih je v Sloveniji kakih 122 tisoč. Medtem ko pride v jugoslovanskem merilu en avtomobil na skoraj 40 državi j ar nov, pa ga ima v Sloveniji že vsak 15. občan,
V minulem letu so Jugoslovani kupili nekaj več kakor 120 tisoč osebnih avtomobilov. Od teh so jih izdelale delno ali v celoti domače tovarne 78 tisoč, medtem ko je bilo uvoženih okoli 45 tisoč. Za letos računajo, da bodo doma izdelali že dobrih 100 tisoč vozil, uvozili pa jih bodo verjetno nekoliko manj kakor v minulem letu.
Kakor smo omenili, je glavni jugoslovanski proizvajalec Crvena zastava iz Kragujevca. Njen glavni avtomobil pa je popularni «fičko», fiat 750, ki so ga sicer drugod že odpravili s tekočega traku. Lani je, denimo, izdelala ta tovarna 48 tisoč teh malih avtomobilov, fiat 1300 pa t)e prišlo z njenega tekočega braku 17.000. Za ti dve vozili lahko rečemo, da sta resnično že jugoslovanski proizvod. Večino delov zar nje namreč izdelajo v kragu-jevšfci tovarni ter pri drugih kooperantih te tovarne. V sodelovanju s torinsko tovarno pa so lani prišli na jugoslovanski trg iz Kragujevca že tudi fiati 850, 124 in 125. Medtem ko kupol lahko hitro pridejo na vrsto za «fičke» ter fiate 1300, pa morajo za dru-
ge znamke čakata po več mesecev.
Prav tako je potrebno čakati po več mesecev na vozila znamke NSU, ki jih sestavlja sarajevska tovarna Pretiš. Lani so z njenih tekočih trakov odposlali kupcem okoli 8000 teh vozil. Jugoslovanski kupci slednjič lahko kupujejo še doma sestavljene avtomobile francoskih tovarn Renault in Citroen ter Volkswagen iz Zahodne Nemčije. Razna podjetja se dogovarjaj«, §e za sestavljanje vozil iz tovarne Simca, Alfa Romeo ter mendi celo neke švedske in japonske tvrdke.
Tako obliko kooperacije, po kateri dobivajo jugoslovanska podjetja iz tujine sestavne dele s tem, da njihov uvoz kompenzirajo z izvozom drugih sestavnih delov ali celo različnih izdelkov, so doslej spodbujali predpisi. Le-ti so namreč nalagali za sestavne dele nižjo carino kot za cela uvožena vozila. Na tak način se Je seveda domačim podjetjem izplačalo razvijati montažno industrijo. V zadnjem času pa so spremenili predpise. Sedaj so s carino enako obremenjeni sestavni deli kot cela vozila. To bo verjetno nekoliko zavrlo dosedanjo kooperacijo.
Slika na jugoslovanskih cestah je precej pestra. Opazno Je, da se ljudje nagibljejo k nakupovanju dražjih vozil, ki nekako izpodrivajo ficke. K temu jih spodbujajo razmeroma nizke obdavčitve. Med lBr ni uvoženimi avtomobili soda
leč prevladovale češkoslovaške «škode». Skupaj so jih u-vozili kar 19.000, zatem «vofks-wagni», ki so jih uvozili 5600 ter «peugeoti», ki so jih uvozila okoli 3000. Častno mesto zavzemajo tudi vozila ((mercedes)) s 1900 novimi primerki. Menda se Jugoslavija uvršča Po številu uvoženih tovrstnih vozil med prvih 15 držav na sveto.
Rafael
Perhauc:
Delež Slovencev pri uporu mornarjev v Boki Kotorski leta 1918
XVI.
Obenem piše zaročenki, da je na tekočem, kaj se dogaja v Trstu, ker čita delavski list «11 La-voratore», na katerega so mnogi naročeni (ib. str. 21, 22).
Poleg tega je bil še obtožen, ker je 3. februarja istega dne, ko je bdi upor strt, hotel odposlati pismo, v katerem izraža zadovoljstvo zaradi dogodkov v Boki in odobrava to revolucijo (ib. str. 81/2).
# # #
Koliko je danes še živih udeležencev upora v Boki Kotorski, je težko reči, ker niso billi in tudi sedaj niso med seboj povezani oz. organizirani. Najmfajšd upornik je danes star 71 let, raaj-sfarejši pa že blizu 90.
Ustreljeni uporniki bi bili dia -nes stari: Rasch 81 let, Grabar 87, Šižgorič 81 in Bmičevič 79 let. To so pa že tako visoke starosti, katere le bolj redki dočakajo.
Dnevnik upornika Josipa Rodiča
, O življenju interniranih upornikov v utrdbah okrog Kotora od dneva, ko je bil upor stot in skoraj do konca vojne, je ohranjeno zelo malo podatkov. Raizni zagovorniki in poslanci v parlamentu so sicer sporočali o težkem življenju nasploh, ki ga preživljajo zaporniki in dolgotrajnosti preiskav, saj je trajate več kot sedem mesecev, preden je prišlo do prve sodne obravnave. O osebnih majhnih zadevah posameznikov pa se je malo vedelo. Danes, 52 let po teh dogodkih so pa edini spreijemlivi viri o tern le kaki ohranjeni zapiski ali dnevniki, če so jih uporniki pisali. Vedeti pa moramo, da je bnlo v tistem času prepovedano govoriti o u-pomu, kaj šele, da bi se smelo kaj pisati o tem. In vendar so si nekateri zapisovali doživetja sproti ali pa v krajš'h ali daljših časovnih presledkih.
Tako je mornar' Jure Berte a z otoka Paga, napisal svoj kratki dnevnik o življenju v zaporu, kjer je prebil le 24 dini. Dne 27. februarja so ga s rikupi.no 197 mornarjev, za katerj ni bilo dovolj osnove za obtožbo, izpustili iz zapora in ga prepeljali v Pulj. Ih komaj v Pulju — tako se domneva — je sestavil svoj mali dnevnik, za katerega se je, kakor se zdi, izvedelo pred nekaj leti, ker je bila njegova vsebina objavljena šele leta 1968 (Go-
Salezijanec prof. Godnič, ki razstavlja v nabrežinski Ob njem njegov priletni oče
«stari šoli«.
fe
iiiiiiitiiiiumiimiiiiitiiimmiimiimiuniiiiiiiiiiiiimuiiiuumiHiiiiiHiiiiiuiiiiiiiiiimmiiiimiiiiiiimiiiii
HOROSKOP
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne zanašajte se preveč na nasvete drugih ali na tujo naklonjenost. Svoje načrte boste morali nekoliko spremeniti.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Vaše de-
lo bo precej razgibano, zaradi česar se raje izogibajte nevšečnosti, da ne boste zabredli v težave.
DVOJČKA (od 21.5. do 20.6.) Dan ne bo primeren za ambiciozne osebe. Kljub težavnemu položaju pa se bodo nekateri problemi rešili.
RAK (od 21.6. do 22.7.) Bolje bo, če pregledate neko vprašanje in začnete s pogajanji. Zdi se, da boste končno dosegli sporazum.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Če boste v sebi zatrli pretiran ponos, boste lahko na miren način rešili nek problem, ki je za sedaj nerešljiv.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Mnoge bo razveselilo neko presenečenje. Preživeli boste lep večer v prijetni družbi prijateljev.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Upoštevajte zanimive predloge in mnenja, ki vam bodo v kratkem prav prišli. Ne razburjajte se.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Z večjim navdušenjem se lotite svojega dela in se ne zanašajte na to, da bodo vaš posel opravili sodelavci.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Vaša zaskrbljenost se bo razblinila, ko boste dosegli manjši u-speh. Najavlja se vam prijetno presenečenje.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne bodite preveč zadržani, če želite skleniti neko prijateljstvo, ki naj bi se razvilo v čustveno vez.
VODNAR (od 21.1. do 19.2 ) Sodelavec, ki se je zaradi manjšega nesporazuma oddaljil od vas, vam bo pomagal do uspeha.
RIBI tod 20.2. do 20.3.) Po nekem dogodku se boste spomnili minulih dni z obžalovanjem. Bodite previdni v izražanju.
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne ;	12.00 Pratika ;
12.15	Za vsakogar nekaj, 13.30 Glasba po željah: 17.00 Trio Bo-schettd; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 18.45 Orkester Zacharias: 19.10 Humor v slovenskem slovstvu: 19.25 Veliki orkester Ferguson; 19.45 Komorni zbor iz Celja; 20 00 Šport; 20.35 Zandonai: Romeo in Julija;
21.15	Pogled za kulise; 22.45 Zabavna glasba.
TRST
12.10	Plošče; 14.45 Tretja stran;
15.10	Juke box; 16.00 Puccini «H Tabarro*.
KOPER
7.40, 8.30, 12.30, 14.00, 15.30,
18.00,	20.15 in 23.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.40 Vesela glasba; 10.10 Uspeli motivi; 10.30 Parada plošč; 10.45 Glasbeni vrtiljak; 11.15 Plošča sledi plošči;
11.30	Ansambel Intra; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Jugoslavija v svetu; 14.15 Lahka glasba; 14.30 Operne arije, 15.15 Uspeli motivi; 16.30 Melodije za vsakogar; 17.00 O morju in pomorstvu; 17.20 Poje Ditka Haberl ; 17.30 Počitniški vrtiljak ;
18.30	Tretja stran: 18 45 Popoldanski recital ; 19.15 Seliškar : «Rudi»; 19.30 Ritmi; 20.00 Ansambel Pezzotta; 20.30 Prenos RI.;
23.10	Motivi za vsakogar; 23.35 Glasba za lahko noč.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po-
T0REK, 7. JULIJA 1970
ročila: 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 11.30 Plošča za poletje; 13.15 Poletni program; 16.00 Beethovnova glasba; 16.30 Glasba za mladino; 18.00 Parada popevk; 18.15 Oddaja za bolnike; 19.06 Glasbene počitnice; 19.30 Luna park; 20.20 Brecht - Weill: «Ascesa e caduta della citta di Mahagonny»; 22.25 Ital. folklora.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila, 8.40 Sopranistka V. Mariconda;
9.00	Plošča za poletje; 10.00 Radijska priredba; 10.35 Telefonski pogovori; 14.00 in 16.50 Zakaj in kako?; 15.00 Enciklopedija; 15.40 Orkester Zacharias; 16.00 in 16.35 Plošča za poletje, med 17.00 ta
18.00	Tour de France; 17.55 Glasbeni aperitiv; 19.30 Po večernih vesteh Tour de France; 21.40 Nove pesmi; 22.10 Na sporedu .je Bizet; 22.43 Radijska priredba.
III.	PROGRAM
9.30	Mozartove skladbe; 10.00 Schubert, Weber itd.; 11.45 Ital. baročne kantate; 12.20 Iz Doni zettijeve «Lucie»; 14.00 Skladbe za pihala; 14.30 Plošče resne glasbe; 15.30 Simf. koncert; 18.45 Ce-sarini Sforza: Manjšine v ZDA;
19.15	Koncert; 20.20 Sonate za violino in bas.
F1LODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek: 9.15 Polifonija; 9.40 Sodobna ital glas ba; 10.00 Griegova sonata opus 13; 12.00 Bartok in Ives; 12.30 Iz Massenetove opere Don Kichot;
13.30	Portret avtorja : Glinka :
14.00	Telemannov koncert: 14.15 Antologija interpretov.
SLOVENIJA
8.00,	9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 15.00, 16.00, 18.00 in
20.30	Poročila; 8.45 Informativna oddaja; 9.10 Operna matineja ; 10.05 Počitniško popotovanje; 10.25 Narodne pesmi; 10.45 Pihalni orkester holandske mornarice; 11.15 Pri vas doma; 13.10 Violinist Kar lo Rupel; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Lepe melodije; 14.30 Pripo ročajo vam...; 15.10 Instruinertal ne skladbe 2a mladino; 15.25 Mladinska oddaja; 15.40 Prijetni zvoki; 16.40 Nekaj arij iz Traviate;
17.00	Vsak dan za vas; 18.05 Be ethovnova dela; 19.15 V torek na svidenje!; 20.15 Trio Vitala Ahačiča; 21.00 Prodajalna melodij;
21.30	Radijska igra; 22.38 Koncert lahke glasbe; 23.15 Jugoslovanska glasba; 00.05 Literarni nokturno;
00.15 Popevke iz studia Radia Beograd; 00.40 Orkester Kookie Freeman.
ITAL. TELEVIZIJA
18.00	Tour de France; 18.15 Program za mladino; 19.15 Športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Shaffer: «Eserci-zio a cinque dita».
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Iz dneva v dan: 22.05 Posebno za vas.
JUG TELEVIZIJA
21.00,	23.50 Poročila, 19.15 Ob zomik; 19.30 Spomin na življenj ski vrt — iz serije Jure slon; 19.45 Risanka; 20.00 Meta Malus in Ekipe «84»; 20 30 Prva pomoč na cesti; 21.35 Iz sveta fanta stike: Jaz, pravica — češki film;
23.10	Moskovski filharmoniki.
dlišnjak pomorskog muzeja u Kotom XVI-1968).
Po dvainpetdesetih letih smo prišli še do enega dnevnika, katerega je pisal Josip Rodič. Svoja o-pažanja je vpisoval v mali žepni koledarček.
Josip Rodič je rojen v Ljubljani 1888. Po poklicu je bil strojevodja pri železnici, v mornarici je imel čin strojnega narednika (Ma-schinenmaat). Najprej je bil v-krcan na bojni ladji BUDAPEST, med uporom pa na križarki KARL VI. Takoj po uporu so ga aretirali in obtožili (ARHIVSKI VJC3-NIK IX. — 1967, stran 68), za kar bi moral odgovarjati pred vojaškim sodiščem. Do 14. IX. je bil izmenoma interniran v utrdben Kavač, Sv. Ivan, škaljari, nato pa na ladji CATERINA GEROLI-MICH. Dnevnik je pisan mešano, v slovenščini in nemščini. Večkrat se pojavljajo v dnevniku samostojne besede, iz katerih se smisel žal ne da razvozlati. Tudi sam Rodič, ki živi v Ljubljani, ni sedaj po toliko letih v stanju razložiti pomen teh besed. Objavljamo sedaj prvič odlomke iz Rodi-čevega dnevnika.
(V oklepajih so naša tolmačenja')
1.2.1918. Ob 16.00 uri KAISER KARL VI. (to gotovo pomeni, da je bila ob 16. uri dvignjena rdeč i zastava, kar je znano tudi iz uradnih virov).
2.2.	Godba na palubi. Gorska artilerija nastopa (proti uporniškim ladjam). Čitanje točk (zahteve mornarjev pod naslovom KAJ MI HOČEMO).
3.2.	Predaja (poveljstva oficirjem!. Ob 15.30 aretacija. Zelenika — Mamula.
4.2.	Na Mamuli 160 možfzavrtih, Mamula je otok z močnimi utrdbami pred vhodom v zaliv Boke Kotorske).
6.2.	Mamula — vojašnica Tivat (premestitev).
6.2.	Tivat — Kotor barake (premestitev).
7.2.	Kotor barake — spodnja utrdba Kastell S. Giovanni (Sv. Ivan, premestitev).
8.2.	Spodnja utrdba — zgornja utrdba S. Giovanni, Kotor (premestitev).
10.2.	Ob 10.00 uri štirje ustre ljeni, eden nedolžen. Na topniškega vodnika (Rasch) so 3 do 4 krat streljali, imel je nezavezane oči. Pri prvem strelu je glavo nagnil, pri drugem je pokleknil, pri tretjem se je vlegel (datum in ura ne odgovarjata: štirim u-pomikom so sporočili smrtno obsodbo komaj 11.2. ob 05.00 uri, ustreljli so jih pa ob 06,50, Takoj mrtev pa ni bil Rasch, marveč Grabni. Po Mtoineih datumu lahko zaključimo, da je Rodič pisal dnevnik po preteku nekaj dni po dogodkih, ki jih opisuje).
15.2.	Na 4 zapornike po en kruh in po ena konzerva, ena četrtina menaže (dnevni obrok hrane).
18.2.	Mornar Riba (Ryba Karel, mornar 4. razr. z ladje KAISER MAX, ARHIVSKI VJESNIK 1X 1967, stran 84) zaradi pobega vezan od sedme do devete ure (kazen vezanja (anbinden) je bila najostrejša telesna kazen: roke kaznjenca so zvezali na hrbtu, jih skupaj zvezali na drog in to čim višje tako, da je obsojenec občutil že pri ravni drži bolečine v ramenskih sklepih. Če je njegova drža le malo popustila, so se bolečine v teh sklepih neznosno stopnjevale. To je bilo pravo mučenje. Navadno so se te kazni izrekale samo za eno uro, pri Rybi vidimo, da je bil vezan dve uri).
4.3.	Auditor dr. Klein. Podofi-cnr Magašič Ludvig (z ladje KARL VI, ibidem stran 69) je obtožen, da je zbiral denar proti varnosti države za Ciril-Metodovo družbo. Nakaznica. (Verjetno je bila dokaz, da je bil denar dejansko odposlan).
4.4.	Podoficir Mario Rier (ibidem stran 69) je kaznovan na raportu s šestimi urami «špan-gen» (kazen «in Spangem je bila milejša od vezanja: kaznjenec je ležal na hrbtu, roke in noge pa je imel uklejnjene v železnih okovih).
5.4.	Mario Rier in Renato Berti (ibidem stran 64) zbežita.
7.4.	Mario Rier in Renato Berti ujeta.
12.4.	Ob 07.00 iz Sv. Ivana v u-trdbo škaljari (premestitev).
20.4.	39,6 stop. vročine.
21.4.	40,3 stop. vročine.
22.4.	Oporoko napisal. 40 stop. vročine (oporoka je ohranjena in jo bomo v nadaljevanju objavili. Rodič je imel te dni napade malarije).
23.4.	Na bolniški pregled v trdnjavo Trojica.
24.4.	Madžarske vojake-stražar-je so zamenjali Poljaki, ki so prispeli z ruske fronte. So zelo dobri ljudje, uslužni.
26.4.	do 30.4. V trdnjavski bolnišnici štev. 3 v Kotoru.
2.5.	Vsega 100 mož bodo izpustili (med temi je bil tudi žužek, ki pravi, da so jih izpustili za binkošti - 19.5.1918).
2.6.	Prejel sem prvi zabojček od doma: 2 zavitka tobaka za pipo, nekaj rezin kruha, 2 štruklja, krhlje suhe hruške, 1 kranjsko klobaso, malo suhe slanine, 14 do 16 piškotov. Štruklji so bili plesnivi, pa vseeno užitni.
13.6.	Pahneta - poročilo: Szent Istvan potopljen, ker je bil lan-siran. (Palmeta je v žargonu avstro - ogrske mornarice pomenilo stranišče, torej straniščne vesti, ki so prihajale k internirancem in ki so bile večkrat neresnične. No. tokrat je bila ta vest resnična: italijanski korvetni kapitan '' Rizzo je 10. 6. blizu otoka Pre-
muda pri Zadru ob tretji uri zjutraj lansiral in potopil avstrijsko 20.000-tonsko vojno ladjo Szent
Istvan).
18.6.	Videl grobove štirih mučenikov št. 981, 982, 983 in 984. Na zelenih križih je pisalo «un bekannt» (neznan, gre za grobove štirih ustreljenih upornikov na pokopališču v Škaljarih).
23.6.	Petnajst mož v zapor, ker niso pozdravili višjega častnika. Po pet dni zapora in po šest uf «špange» na dan.
30.6.	Vsi iz križarke GEORG na sodišče (to je bilo verjetno kakega drugega dne, ker je bila
30.6.	nedelja).
1.7.	Bili smo na zaslišanju interniranci iz GAEE, FRANZA JOŽEFA in KARLA VI. Videl sem Riera in Bertija, ki sta mi pripovedovala, kako sta zbežala. Moja obtožba se glasi: da sem osorno nastopal proti strojnemu vodniku Eberhardu, da nišam hotel izvršiti njegovega ukaza in da sem mu rekel: od danes naprej mi nima več zapovedati (ta del obtožbi je točno citiran v Arh. vjesniku IX, str. 69). Tja in nazaj gredč smo prepevali. Jugoslovani smo zahtevali zagovornike iz Jugoslovanskega kluba, Čehi iz Češkega svaza, Nemci dr. Adlerja, Madžari od Karodypartei, Istrani pa svojega, nihče ni hotel vojaškega zagovornika, kar našim avditor-jem seveda ni bilo po volji. (V vojnem arhivu na Dunaju se nahajajo še listine o uporu v B.K., ki pa še niso arhivistično urejene. V svežnju XIII se nahajajo listine, ki obravnavajo izključno delo branilcev. Tu so mnoge izjave obtoženih, ki so zahtevati branilce, katere so sami izbrati (ibidem, sir. 13 in Stulli/1, str. 368).
6.7.	Omejitev korespondence: od sedaj samo po eno pismo ali dve dopisnici na mesec.
10.7.	Bil uradno v Zeleniki zaradi zamenjave kuhinjskih posod.
Z menoj so bili mornarji: Hein-rich (Franz Josef Heinrich i* KARLA VI., ibidem str. 64/3), Polti (Josef Polti iz KARLA VI., ib str. 67/33), Burič (Mihael Bitne, iz KARLA VI., ib. str. 65/25), Meier (Christian Meier iz MO-NARCHA, ib. str. 82/10) in Murn (Alois Murn iz GAEE, ib. str 60/ 21). Sestal sem se z Reboljem, ki mi je dal dve konservi, cigarete, trikotno pilo, mali kruh in 2 kroni. Peljal me je h Klemenčiču, ki mi je dal hlebec kruha, Cervenka pa dva zavitka tobaka za pipo. Oberbaum mi je dal k<* šček kruha, zavitek tobaka za ph-po In Čsbdlo. Za Marea” r(Si Marc iz GEORGA, ibidem. str-44/32) sem dobil na podmornišld bazi tudi košček kruha in mali košček galete (prepečeno testi brez kvasa in brez soli, je nepO-kvarjivo, trdo kot kamen). Neki infanterlst je plačal vino. Prodal sem vrečo (mornarska platnen* vreča) za 10 kron.	■
16.7.	) Ujdura m še tri druge so odpeljali v garnizijske zapore. Na našo zahtevo je prišel zdrav-n:k, ker je bilo včeraj '20 bolnih. Mornar trobentač Kniutz (Josef Kniutz iz HELGOLANDA, ib. str. 70/3) ne more stati na nogah (zaradi oslabelosti), dva mornarja sta ga podpirala. Poslali so ga v bolnico.
20.7.	) Kopali smo se v morju ta iskali školjke. Za hrano prejeli zelje — Hindenburg (osušene povrtnine, Dorrgemiise), tri dni galete in e l dan fižol.
23.7.	Okrog tretje ure zjutraj so nas Zbudili in poklicali v zbori ji Val jen (Ivan Voljen — Mladiit I iz MONARCHA, ib. str. 82/6) ta j drugi, kradli ponoči po njivah, j kjer so jih ujeli.
24.7.	Popisovanje kaj posedujemo kakor: nože, denarnice, britve in drugo. Denarja ne smemo več dobivati velike vsote.
1.8 Interniranci iz S. GEORGA na sodišče.
2.8.	Interniranci iz KARLA Vi in GAEE popoldan ob treh na so-dišče.'
10.8.	Josip Radič, kurjač (ibidem stran 66) je dobil na raportu kazen eno uro «anbinden» (vezanja). 1 To je mučenje v pravem pomenu besede. Zastavnik ga je lastnoročno vezal, ker ni poslušal stražarja, ko je klical «stoj», Radič pa je tedaj nekaj težkega nosil mogoče hrano ali vodo).
13.8.	Od mame prejel zabojček okrog 3 kg. Četrt kg sladkorja, en četrt kg slanine, pol kg belega zdroba, prepečenec, malo suhega ,

kruha, ena klobasa, slaščice in fin sladkor v vrečkah.
17.8.	Govor zastavnika ob rojstnem dnevu. Njegovega veličanstva.
18.8. Vidovič (Anton Vidovič, nad-kurjač iz KARLA VI, ibiden str. 57) se je zaradi lakote najedel jedrc iz češpljevih koščic. Bruhal in skup zlezel.
19.8.	Postavljen sem za kuhinjskega nadzornika. Polti in Heinrich sta zjutraj okrog treh ušla.
21.8.	Prišel ob 0900 češki soc. demokratski poslanec Soukup kot zagovornik v Kotor, (glej Stulli/1, stran 370).
24.8.	Trojica 92 mož, Škaljari 71, Kavač 74, sv. Ivan 115, skupaj 352 mož 41,250 kg mesa. Škaljari 8,307 kg govejega mesa, sušenega na zraku (8397 : 71 = 117 gr na osebo).
27.8.	Pravijo, da so Poltla ujeli v Dunajskem novem mestu.
29.8.	Huber (Karl Ruber iz lan-sirne postaje Kabala, ibiden 79) in Herreger (Rudolf Herreger it KARLA VI. ibiden str. 65) ušla dopoldan. Ko so ju okrog poldneva iskali, sta prišla in se izgovarjata, da sta šla lovit želve. Oba vezana.
(Nadaljevanje sledi)
PRIMORSKI DNEVNIK
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
7. julija 1970
KOLESARSTVO
V NEDELJO V PULJU
Cubrič zasluženo zmagal na dirki «Po Jugoslaviji»
Jugoslavija osvojila prvo mesto tudi na ekipni lestvici
PULJ, 6. — 36-letni veteran jugoslovanskega kolesarstva, Rarioš cubric, je zasluženo osvojil končno prvo mesto na letošnji 26. mednarodni amaterski kolesarski dirki po Jugoslaviji, Vodstvo si je zagotovil že v Kranju in ga nato ni več oddal iz svojih rok. Nekoliko negotovosti je biilo v nedeljo pred zadnjo, deseto etapo, katero so morali tekmovalci prevoziti od Pulja do Me dulina in nazaj na kronometer. Toda tudi v tej e^pi je čubrič prekosil samega sebe in je pustil na cilju za seboj drugouvrščenega Italijana Piccina skoraj za minuto kar je glede na dolžino proge (23 km) kar precej.
Čubrič se je tudi v etapi od Trsta do Pulja v nedeljo branil zelo dobro. Ves čas se je držal v skupini najboljših in je tako ohranil vodstvo, čeprav ni bil deležen nagradnih časovnih odbitkov.
letošnja konkurenca na dirki «Po Jugoslaviji* je bila razmeroma sla-ba. Tu mislimo predvsem na nastop tujih tekmovalcev. Prav zato so i-|neli domačini precej olajšano delo in so se lažje prebijali do vodilnih ®e«t. Kljub temu pa so bili dosežki domačinov zelo dobri, saj so tekmovalci povsem izpolnili načrte svojih voditeljev. Poleg jugoslovanske reprezentance se je zelo dobro odrezala tudi republiška reprezentanca Slovenije, ki je ves čas imela svoje može v ospredju in je s tem Potrdila, da ima Slovenija kljub krizam, do katerih je prišlo v tem »Portu, vendarle odlične tekmovalce, ki so sposobni nadpoprečnih storitev.
lestvica 11. etape:
L Pustjens, ki je prevozil 122,500 km dolgo progo od Trsta do Pulja v 2.56’36” s poprečno hi trostjo 41,502 km na uro
2- Peccolo (It.) 2.57”06
3.	Konečny (ČSSR) 2.56 56”
4.	Hradzira (ČSSR) 2.57’06”
5.	Dangullame (Fr.) 2.57’36”
6.	čubrič (Jug.) 2.57’36” in nato še drugi tekmovalci v njegovem času.
Lestvica 12. (zadnje) etape:
1.	Čubrič (jug.), ki je prevozil 23 km dolgo progo od Pulja do Medulina in nazaj na krono-
meter za posameznike v 29'20”
2.	Piccin (It.) 30’17”
3.	Wozniak (Pol.) 30’22”
4.	Labus (ČSSR) 30’26”
5.	Hlava (ČSSR) 30’27”
6.	Kuvalja (Jug.) 30’31” zaostanka itd.
Končna skupna lestvica:
1.	Radoš čubrič (Jug.) 26.30’20'’
2.	Wozniak (Pol.) 26.31’42”
3.	Kuiper (Niz.) 26.33’01”
4.	Piccin (It.) 26.33’08”
5.	Dangullaume (Fr.) 26.36*51”
6.	J. Valenčič (Jug.) 26.34’24” itd. Končni ekipni vrstni red:
1.	Jugoslavija 80.27’30”
2.	ČSSR 80.31*45”
3.	Romunija
4.	Nizozemska
5.	Italija
6.	Poljska
7.	Slovenija
8.	Jugoslavija II.
9.	Francija
10.	Bolgarija
11.	Alžirija.
ODBOJKA
Jugoslavija na SP v lahki skupini
Izžrebali so izločilne skupine za svetovno odbojkarsko prvenstvo, ki se bo začelo letos 20. septembra v Sofiji. Jugoslavijo so izžrebali v A skupino, ki je razmeroma zelo lahka: v njej bodo namreč nastopale raprezentanze Jugoslavije, Italije, Bolgarije, Belgije, Izraela in Irana.
Jugoslovani bodo sodelovali v moški konkurenci, v ženski pa ne.
VATERPOLO
V Jugoslaviji ge je začelo vaterpolsko prvenstvo 1. lige. V tej ligi sodeluje letos tudi Kranjski Triglav, ki je edini zastopnik Slovenije v tem tekmovanju. Glavna kandidata za naslov državnega r vaka sta letos beograjski Partizan in zagrebška Mladost.
iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM

KOLESARSTVO
«T0UR DE FRANCE»
Le Nizozemec Zoetemelk zdržal Merckxov napad
V deseti etapi Italijan Tosello na drugem mestu - Veliki zaostanki ostalih boljših kolesarjev ■ Ziljoli sedmi na skupni lestvici z zaostankom osem minut in pol
DIVONNE LES BAINS, 6. — Eddy Merokx je v deseti etapi letošnje krožne dirke po Franciji vnovič potrdil, da ni na tem tekmovanju nikogar, ki bi mu lahko zastavil pot do končne zmage. Potem ko je v nedeljski etapi pretežno le varoval svoje mesto na lestvici, na kateri ni prišlo po prihodu na cilj do nobene bistvene spremembe, je danes povzročil na skupni razpredelnici pravi potres. Edini, ki je zdržal napad je bil Nizozemec Zoe-tenfclk. Vse ostale je potisnil časovno daleč nazaj in že danes je njegov naskok tolikšen, da si lahko privošči v nadaljevanju «Toura» tudi precej brezskrbno vožnjo. Lahko celo rečemo, da se je letošnji «Tour» z deseto etapo praktično že zaključil in nima več česa povedati. Odtlej se bo bila le še bitka za drugo in ostala boljša mesta. Prvo je dejansko že oddano.
V današnji etapi je bil Merckx razpoložen napadalno od začetka do
Poročali smo že o uspeli nagraditveni slovesnosti najboljših ekip v nabrežinsld občini. Danes priobčujemo o tej svečanosti, v kateri je mlade športnike nagradil župan dr. Legiša, dve siliki
konca. Tej njegovi borbenosti tudi najboljši tekmeci niso bili kos. Spanec Ocana in Nizozemec Janssen, k' bi morala biti po napovedih danes njegova najtežja nasprotnika, sta prispela na cilj z zaostankom kar 12*03” in lahko rečemo, da tudi za ta tekmovalca «Toura» že konec.
Ocana je danes prvi začel napadati, toda Merckx je vse njegove poskuse zatrl v kali. Pri 71. km je prišlo do pobega dvanajsterice kolesarjev, med katerimi je bil tudi Merckx. Belgijec je diktiral peklenski tempo vožnje in njegovi soubežniki so začeli drug za drugim zaostajati. Po 195 km prevožene poti so bili ob Merckxu le še trije kolesarji: Tosello, Pintens in Zoetemelk. Ta skupina — v kateri je bil izmed bolje uvrščenih tekmovalcev na skupni lestvici le Zoetemelk — je prva privozila na cilj. Pred belo črto je skušal pobegniti Tosello, toda Merckx se ni pustil presenetiti. Prvi zasledovalci so prispeli po skoraj treh minutah, ostali tekmovalci pa so posamič ali v skupinah prihajali v večjih presledkih.
LESTVICA 9. ETAPEt
1.	Frey Mogens, ki je prevozil 269,500 km dolgo pot od Saarluisa do Mulhousa v 7.44’14” s poprečno hitrostjo 34,830 km na uro.
2.	je bil Agostinho (Sp.) v istem času,
3.	Basso (It.) 3” zaostanka
4.	Jansen (Niz.)
5.	Stevens (Bel.) in še drugi v Bassoven času.
Merckx je bil 65.
Lestvica 10. etape:
1.	Eddy Merck, ki je prevozil 241 km dolgo progo od Belforta do Divonne Les Bains v 5.52’36” s poprečno hitrostjo 41,010 km na uro
2.	Guerrino Tosello (It.)
3.	Georgee Pintens (Bel.)
4.	Joop Zoetemelk (Hol.) 5.52’38”
5.	Francisco Galdos (Sp.) 5.55*17”
6.	Johnmy Schleck (Luks.)
7.	Evert Dolman (Hol.)
8.	J. Van Der Vleuten (Hol.)
Športno društvo Breg priredi 12. julija letos tradicionalni enodnevni
izlet v Begunje, Vrbo in na Bled.
Cena izleta 3.200 lir, vključno kosilo na Bledu. Prijave pri vaških zastopnikih do 10. julija.
9.	Gosta Petterson (Šve.)
10.	Riny Wagtmans (Hol.)
17.	Zilioli (It.) 5.58’06”
18.	Van Den Bossche (Bel.)
19.	Schiavon (It.)
20.	Shutz (Luks.)
Skupna lestvica po 10. etapi
1.	Eddy Merckx (Bel.) 49.55*58’*
2.	Joop Zoetemelk (Hol.) 2*51” zaostanka
3.	Georges Pintens (Bel.) 3'55”
4.	Gosta Petterson (Šve.) 7’44”
5.	Herman Van Springel (Bel.) 8'02”
6.	Rajmond Poulidor (Fr.) 8*31”
7.	Italo Zilioli (It.) 8’34”
8.	Marinus Wagtm»ns (Hol.) 9T8”
KOTALKARSKI VEČER ČLANOV SD POLET
Tudi v sobotnem nastopu openski kotalkarji navdušili
Nastop si je ogledalo izredno število občinstva
V soboto zvečer so bile Opčine . zopet prizorišče izredno lepega športnega doživetja. Mladi kotal- j karji Poleta so ponovili svojo re-; vijo, ki so jo morali pred časom odgoditi zaradi slabega vremena. Vreme sicer tudi tokrat prirediteljem ni bilo posebno naklonjeno, saj je pihal oster veter in zaradi mraza so se morali gledalci zavijati v zimske plašče. Čeprav pa je bilo na Opčinah v soboto res hladno, ni to preprečilo izredno velikemu številu občinstva, da bi do zadnjega kotička ne napolnilo razpoložljivih mest okrog kotalkališča. Dvorišče je bilo namreč nabito polno in kdor ni pravočasno zasedel boljšega mesta v ospredju je moral zadaj krepko stegovati vrat, da je lahko sledili umetnostim spretnih kotalkarjev na betonski plošči.
Čeprav je marsikdo med predstavo prezebal, pa prav gotovo ni bilo niti enega med res številnimi gledalci, ki bi mu bilo žal, da si je ogledal nastop mladih Opencev. To pa tem bolj, ker je bilo r.a sporedu več točk, ki jih kotalkarji ob zadnjem prekinjenem nastopu niso uspeli pokazati in so predstavljale torej novost. Mladi poletovci so se tudi v sobotnem večeru res izkazali. Vse elemente so izvajali samozavestno ter ljubko in mnogi tehnično dokaj težki elementi so poželi odobravanje gledalcev. Vsekakor so pokazali velik napredek ,ki so ga dosegli v preteklem letu. Pozna se, da delajo pod vod stvom izkušenega strokovnjaka Maria Vitte, ki jim ni posredoval le znanja, ampak tudi ljubezen do tega športa.
Voditelji openskega slovenskega športnega društva so že pred časom izrazili namen, da bi kotalkarje včlanili v italijansko kotalkarsko zvezo. Sobotni nastop je povsem potrdil upravičenost njihove namere. če bodo Poletovi kotalkarji še nadalje vadili in nastopali s to-
9.	Francisco Galdos (Šp.) 9*33’	______ __________________
10.	Martin Van Den Bossche (Bel.) j Ukšno zavzetostjo kot doslej, po-
9’41” itd.	| fem sm0 lahko prepričani, da bo-

PLAVANJE
V MEDDRŽAVNEM SREČANJU * 1 2 3 4
Pri moških Poljaki Pri ženskah Italijanke
Med tekmovanjem je padlo več državnih rekordov
KRAKOV, 6. — V meddržavnem plavalnem srečanju v Krakovu je Italija premagala Poljsko s 157:149. Pri moških so zmagali Poljaki z 80:73, pri ženskah pa Italijanke s 48:69. Tekmovanje je bilo dokaj kakovostno in je padlo med njimi več državnih rekordov. Med drugimi so dosegli na tem tekmovanju tudi naslednje izide:
MOŠKI 100 m
1.	Pangaro (It.) 55**5
2.	Boscaini (It.) 56”4
3.	Chmdelewski (Pol.) 56**9
4.	Salapski (Pol.) 57”9
100 m hrbtno
1.	Mauro Calligaris (It.) 1’04”2
2.	Zaluski (Pol.) 1’04"9
3.	Dlucik (Pol.) 1’05”7
4.	Nistri (It.) 1'05”8 200 m mešano
1.	Krawczyk (Pol.) 2’19”8
2.	Pacelt (Pol.) 2’20"4
3.	D'Oppido (It.) 2'21”4
4.	Mauro Calligaris (It.) 2’23”0 200 m prsno
1.	Smiglak (Pol.) 2'37"1
2.	Klukowski (Pol.) 2’39”0
3.	Rišita (It.) 2’42”8
4.	Di Pietro (It.) 2’45”7 200 m metuljček
■1. Chudzinski (Pol.) 2’16”0
2.	Castagna (It.) 2'16"5
3.	Krawczyk (Pol.) 2’17”9
4.	Pinocciaro (It.) 2’18”3 1.500 m prosto
1.	Grassi (It.) 17’38”5
2.	Albertini (It.) 17’47”5
3.	Langer (Pol.) 18’04”6
4.	Wojtakajtis (Pol.) 18*20**9 Štafeta 4x100 m mešano
1.	Italija 4’13”6
2.	Poljska 4’15”5
ŽENSKE 100 m prsno
1.	Zarzeczanska (Pol.) 1’20”7
2.	Stachurska (Pol.) 1’23”7
3.	Comelli (It.) r24"8
4.	Morozi (It.) 1’24”9 200 m metuljček
1.	Calligaris (It.) 2'35"8
2.	Palmieri (It.) 2'40”1
3.	Antoniak (Pol.) 2’41”3
4.	Iamantidi (It.) 2’49”5 200 m mešano
1.	Calligaris (It.) 2’33”7 (nov italijanski rekord)
2.	Maltagliati (It.) 2’36”6
3.	Neczak (Pol.) 2’39"3
4.	Grecka (Pol.) 2’41”4 200 m hrbtno
1.	Kobielska (Pol.) 2’32”1 (nov poljski rekord)
2.	Torrisi (It.) 2'36”4
3.	Tarantino (It.) 2’39”9
4.	Sitko (Pol.) 2’46”8 400 m prosto
1.	Calligaris (It.) 4'57”54
2.	Passetti (It.) 5’04”2
3.	Pilawska (Pol.) 5’06'’9
4.	Zieleniewska (Pol.) 5’15”5 Štafeta 4x100 m prosto
1.	Italija 4'18”8
2.	Poljska 4’30"4
TENIS
Na jugoslovanskem pionirskem teniškem prvenstvu v Zagrebu je zmagala med deklicami Mariborčanka Joušovčeva. Izgubila ra niti enega srečanja.
Mladi kotalkarji so izvajali svoje vaje z veliko mero ljubkosti, pa
tudi znanja
do barve svojega društva branili tudi na uradnih tekmovanjih več kot častno.
Ponovno pa se moramo ob tej priložnosti spomniti dejstva, da ni doslej še nobeno drugo naše društvo posnemalo marljivih openskih športnih delavcev. Ne bilo bi prav, če bi openski kotalkarji ostali v svojih prizadevanjih osamljeni. Tudi v drugih naših krajih je mnogo mladine, ki bi se prav gotovo z veseljem posvetila temu športu, ki bi se prav gotovo z veseljem posvetila temu športu, ki ne vzgaja le telesa, ampak plemeniti tudi duha in izostruje smisel za lepoto, za estetiko.
Openskim voditeljem ŠD Polet in prizadevnemu trenerju Mariu Vitti pa moramo ponovno izreči za res lep in prijeten večer, ki so ga pripravili openskemu občinstvu, vse priznanje.
wmmmm
V NARAŠCAJNISKI TEKMI
Triestina premočna
za mlade Sežance
V nedeljo je bilo v Sežani prijateljsko nogometno srečanje med narašča jniškima enajstericama Triesti-ne in Tabora iz Sežane. Tržačani so bili za mlade kraške nogometaše pretrd oreh: zmagala je namreč Triestina s 6:2.
KOŠARKA
Košarkarska peterka Cianocolort iz Trsta je opravila v Jugoslaviji dve prijateljski srečanji in je bila v obeh premagana. V Karlovcu jo je premagal Železničar s 75:67, v Ogulinu pa Jedinstvo v 61:59.
Turnir sv. Lovrenca
V soboto zvečer se je začel v Škednju tradicionalni košarkarski turnir sv. Lovrenca. Letos se bo turnirja udeležilo 165 igralcev. Novost letošnje izdaje sta turnirja dečkov in minibasketa.
VESLANJE
V Portorožu so imeli v nedeljo slovensko veslaško prvenstvo, katerega se je udeležilo 6 klubov z 58 veslači. V moški konkurenci so zbrali največ točk veslači Bleda, v ženski pa izolskega Ar ga.
BOKS
Tržaški poklicni boksar Aldo Pra-visani bo 18. julija nastopil v Trstu in sicer na stadionu Valmau-ra. Boril se bo z jugoslovanskim boksarjem Winarjem. V okviru tega boksarskega večera bo še več drugih dvobojev in sicer med amaterji Slovenije in naše dežele.
imi.imiiiiinminiiiiniiiiiimiiiiimimimiililiiimriiiiiiiiiuiliiliiliiimilininiimililliiMliniuiiiiiiiiTiiiil*
ATLETIKA
V BERLINU
Vera Nikoličeva 2’02”2 na 800 m
To je letošnji najboljši rezultat na svetu
57 držav na olimpiadi
Od 5. do 27. septembra bo v Siegnu v Zahodni Nemčiji šahovska olimpiada. Organizatorji so sporočili, da se je doslej za to prireditev prijavilo že 57 držav. Med prijavljenimi sta tudi Jugoslavija in Italija.
.....
TU1NTAM
BERLIN, 6. — Na mednarodnem atletskem mitingu v zahodnem Berlinu je dosegla znana jugoslovanska tekačica Vera Nikolič na olimpijskem stadionu izreden uspeh. Svojo klasično progo, 800 m, je pretekla v 2’02”2 in je s tem postavila sezonski svetovni rekord. To Je o-benem najboljši rezultat, ki ga je ta izredno nadarjena atletinja — katero so mnogi že odpisali :'e se-
ATLETIKA
V	Ljubljani je bilo v nedeljo prijateljsko srečanje med atletskima vrstama Ljubljane in Vidma iz Italije. Večina zmag je pripadla Ljubljančanom in sicer 11; od teh 8 v moški konkurenci.
Med tekmovanjem je moška ekipa Olimpije postavila slovenski klubski rekord v štafeti 4 x 100 m s časom 41”9.
PLAVANJE
V	Ljubljani so v nedeljo odprli novo športno napravo. Na Kodeljevem so namreč dali v uporabo nov olimpijski plavalni bazen, poleg katerega sta še dva druga manjša. Vsi trije bazeni merijo skupno 2.740 kvadratnih metrov in se bo lahko v njih kopalo nad 4.000 oseb. Bazeni so sredi zelenega parka, ki meri 21.000 kvadratnih metrov.
NOGOMET
V	kvalifikacijah za vstop v 1. jugoslovansko zvezno nogometno ligo jo Berač iz Banjaluke premagal Borca iz čačka z 1:0, Crvenka pa Rijeko (po enajstmetrovkah) s 6:5. Ta tekma se je ob regularnem času
in podaljških končala pri izidu 2:2.
« « •
K ljubljanski Olimpiji je pristopil
dosedanji igralec Kaknja Miljenko Glišič, vratar Škorič pa je podpisal pogodbo z ljubljanskim prvoli-gašen še za eno leto.
ROKOBORBA
Mednarodna rokoborska zveza je suspendirala Južno Afriko. To je storila zaradi rasističnih predpisov, ki vladajo v tej deželi tudi v športu. J. Afrika se tako ne bo mogla udeležiti svetovnega prvenstva, ki se bo zapelo 11. t.m. v Kanadi.
NAMIZNI TENIS
Jugoslovanska namiznoteniška zveza je sklenila, da letos ne bo poslala svojih mladincev na evropsko prvenstvo. To je odločila, ker baje jugoslovanski mladinci za tako zahteven nastop niso dovolj pripravljeni.
ATLETIKA
LOS ANGELES, 6. - Na mednarodnem ženskem atletskem prvenstvu ZDA je Kitajka Či Čeng s Formoze postavila nov svetovni rekord v teku na 220 jardov s časom 22”4. Ta rezultat je za 2 desetinki boljši od njenega dosedanjega svetovnega rekorda, ki ga je postavila v petek, vendar pa novega časa ne bodo priznali, ker je v trenutku teka pihal v hrbet premočan veter.
znatna vidnejših tekmovalk — dosegla v zadnjih dveh sezonah, po olimpijskih igrav v Mehiki, ki so se za njo končale tako žalostno. Za svetovnim rekordom je sicer še vedno zaostala za 1”7, vendar pa je njen berlinski nastop jasno potrdil, da je Vera letos v odlični formi, ki še marsikaj obeta.
Njen nastop je delno pogojevalo dejstvo, da je tekla na tartanu, delno pa tudi razmeroma ostra konkurenca. Švedinja Nenzell, ki se je za Vero uvrstila na 2. mesto je ustavila ure pri 2’03”5, tretjeuvršče-na Danka Damm-Olesen pri 2’04”4, zahodna Nemka Janze, ki je bila četrta, pa pri 2’05”8.
Na isti prireditvi so nastopili Še nekateri drugi jugoslovanski atleti. Korica je zmagal v teku na 5.000 m s časom 13’53”4, kar je letošnji najboljši jugoslovaski dosežek v tej disciplini; Hrepevnikova je zasedla v skoku v višino z značko 178 cm drugo mesto in to z enako višino kot zmagovalka Avstrijka Gusenba-uer; Medjimurec pa je bil na 800 ra tretji s časom 1’49"2.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST
obvešča, da je v Glinščici vsako nedeljo plezalni tečaj, katerega vodi načelnik AO dr. Mario Gec. Tečaj se loči v praktični de] (osnove plezanja v Glinščici) in teoretični del (diskusije, predavanja, projekcije filmov, diapozitivov in ogled knjig). Upoštevajoč zanimanje udeležencev bo trajal tečaj primemo število nedelj (oz. praznikov).
Zbirališče tečajnikov vsako nedeljo v Glinščici pri koči Prem uda ob 9.30 zjutraj.
MLADEN	»■
OLJAČA:______________________
C K01ARA )
-■	--------f*-----—--
v
Prevedel: Severin Šali
Ostal je tam tudi po dva dni in napadal, potem pa se vmdl, In kot da se nič ni zgodilo, je povedal Ivanu, kje je bdi in
je naredil. Ce ni uspel, je jezno puhal, kot da ga je kdo drug speljal na led.
«Se ti bo pa drugič posrečilo, sedaj pojdi in se ulezd, saj nocoj gotovo nisi spal,» mu je ob takih prilikah rekel Ivan s Prijateljskim in odpuščajočim glasom, Lazar pa je kar zajavkal, vendar ga prihodnjič spet ni vprašal, temveč je sam odločil. Saj je komandir, znano pa je, kaj je v če« komandir in kaj komisar. Jaz poveljujem, komisar pa skrbi za Pismenost, bere radijske novice, predeluje zgodovino Vefca-Pebeja, ima sestanke z odbori, z mladino in Afežejem na terenu, kar je dovolj, jaz pa poveljujem, to je jasno. In če ga bom moral kaj vprašati, ga bom vprašal, kaj je prakomu-ndzem, kaj je diktatura proletariata, kdaj bo Turčija stopila v vojno in če je res, kot govorijo, da se je človek razvil iz opice.
Sedaj bi pa le rad videl Ivana in ga vprašal, kaj se godi. Saj česa takega se doslej še ni dogajalo. Nikoli niso tako Pokale granate in mine, tudi niso regljali tako številni mitra-
ljezi, ljudje pa se umikali z vozmi, konji ,voli, ovcami in svinjami, kot da bežijo pred potopom.
«Zlomka, poglej no, Ljeposava!» Zagledal je žensko srednjih let, plečato in hitronogo, v ruti, podvezani pod brado. Gnala je čredo živine, na vrvi pa vlekla tele, ki se je trmoglavo upiralo.
«E, moj Lazar, zbogom naša revščina,)) je rekla Ljeposava. »Požgali so nas, da bi se jim le seme zatrlo,» je zmerjala, Lazar pa je menda šele sedaj zagledal požar, plamen in dim nad strehami.
Pod nebo so se valili črni oblaki dima, se leno vlekli čez kraj in zapirali pogled na Mazič, Cerovico, na Ravnice, Polj avnice, Vodičevo... in še dalje, okrog Pastireva. Povsod je gorelo. Dim se je valil pod oblake. Gorele so hiše, kolnlce, skednji, kokošnjaki in kozolci za koruzo. Napadalci so požigali senene kopice in stoge pšenice, ovsa, deteljo. Kazalo je, da požigajo vse, kar je lahko gorelo.
»Ivan, kaj to pomeni?« Lazar je zagledal komisarja. «Kaj je to, Ivan, tristo hudičev?«
«Imaš zvezo s Hamdijem?« je vprašal Ivan.
((Pravijo, da se je umaknil.«
«Sd se povezal z njim?«
Podrejeni se mora poveza« z nadrejenim, je hotel odgovori« Lazar, toda spomnil se je, kako je nekdo rekel, da v težkih trenutkih lahko tudi starešina pošlje kurirja ali skupino borcev, da najdejo enoto, o kateri ni glasu.
((Čakam ga. Menda se bo oglasil.«
((Sodim, da je to napad večjega obsega,« je začel Ivan. «To je vsekakor povezano s sovražnikovim napadom na Prijedor.«
((Počakali Jih bomo na pokopališču,« Je rekel Lazar, čeprav se je vse v njem upiralo, da bi povedal komisarju stvari, ki so bile povezane z vojaškimi odločitvami. «Tole je Imenitna postojanka in branili jo bomo z vsemi močmi,« je
mrmral nehote in se vpraševal, zakaj odkriva svoje načrte, kar doslej nikoli ni naredil.
«Ali si sporočil bataljonu, da smo napadeni?« je vprašal Ivan.
«Kaj Je tudi to treba sporoči«?« je zazijal Lazar. «No, pojdi pa jim « sporoči. Jaz moram osta« na postojanki. Jih vidiš, tamle na rebri... Poglej,« mu je potisnil v roko daljnogled.
Ivan je nekaj časa ogledoval dolino Male Žuljevice, ki jo od Cerovioe loči visoka strmina. Pote« je daljnogled vrnil in odšel v četno taborišče.
Lazar je začel razporejati borce. Ukazal jim je, da se skrijejo za gomile in tmjodioo, zraven kamnitih in lesenih križev, v kotlinah med praprotjo in grmovjem. Z dečkom, ki ga je spremljal v korak, je stekel do ruševin cerkve, ki je bila zažgana ob vstaji, kjer se je za pripravljenimi prso-brani iz kamna že vgnezdil mitralješki oddelek.
((Cvetan, si pripravljen?«
((Tekla bo kn,» je rekel Cvetan. «Jaz se od tod ne umaknem.« Postavljal je težki mitraljez za cerkvenim zidom v okensko odprtino, zatlačeno s kamni, opeko, ometom, apnom in razbitimi strešniki. To je bila prava grobnica, kateri je manjkal samo še mrlič.
Nad dolino so žvižgale granate in tolkle v pobočje nad Malo Zuljevico, ga orale, se razletavale in metale v zrak kupe prsti, kamna in korenin.
«Aha, Hamdija,« je rekel Lazar. «Kje si, za božjo voljo?« Poklical ga je v ruševino. «Ali jih nisi mogel premaga«?«
«Nisem,» je rekel Hamdija.
«Hudiiča, zakaj ne?«
«Zato, veš,» je odgovoril Hamdija In žalostno gledal po dolini, po kateri so se pomikale kape, hrbti in puškine cevi njegovih tovarišev.
šla sta proti pokopališču, h grobovom in križem, za katerimi so ležali borci, Pogovorila sta se o sovražnikovi moči
in njegovih verjetnih namerah. Hitro sta bila enih misli, da se današnji napad razlikuje od dosedanjih po naglici in moči, kakor tudi po sestavi čet, ki napadajo.
((Koliko je ranjencev, Emira?« je Lazar vprašal rjavolaso dekle v vojaški obleki in s karabinko na hrbtu, ki je šla ob nosilnicah.
((Osem,« je odgovorila Emira. «In dva mrtva; Surlan in Jelisavac.«
«Ali ste odnesli vse ranjene in mrtveca?«
«Smo,» je vzdihnil Hamdija.
«No, pripoveduj,« je silil vanj Lazar, gredoč za njim. «Je veliko vojaštva?
«Veliko .razumeš.« Hamdija je izbral prostor zraven groba, lci ga je skrivalo grmovje. ((Napadata nas dve stotniji, če ne celo tri. Cel polk, razumeš... Imajo pošastno veliko mitraljezov in metalcev, s katerimi so ceroviški in maziški hrib dobesedno preorali. Vrgli so nas z Maziča, ko pa smo se umikali proti Cerovici, so nas obstreljevali z minami in granatami. Kasneje s0 minometalski in artilerijski ogenj prenesli na Zuljevico, pešadija pa je odšla proti Cerovici... Poglej jih...« j« rekel Hamdija, ko je granata eksplodirala čisto blizu. ((To pomeni, da gredo sem.«
«Ali ste ubili vsaj enega?«
«Smo,» je rekel Hamdija. ((Podrli smo jih vsaj šestdeset.«
((šestdeset?« Lazar je debelo pogledal.
»Menda je,» je rekel Hamdija. «TolkM smo jih več kot pol ure. Oni napadajo, mi pa užigamo po njih z brega nad reko. Gredo in napadajo, vendar se ne ustavijo, rinijo kar naprej, razumeš...«
«Nemci?»
((Obleke so nemške, govorica pa ni. Po govorlcd sodeč, so to ustaši, vendar se čudim, zakaj imajo nemške uniform«. Morda nas hočejo prestrašiti z njimi.«
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo Podružnica Uprava Naročnina
Mesečno 950 9.600 lir.
TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 GORICA	Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82
TRST	Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 37 338 95 823
lir — vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir.	SFRJ posa-
mezna številka v tednu in v nedeljo 50 par, mesečna 10 din, letna 100 din. Poštni tekoči račun	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
7. julija 1970
Za SFRJ	«AD1T» - DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1 telefon 22 2tfl
Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1
Oglati	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 150«
finančno - upravni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir. «Mali oglasi« 50 lit beseda.	Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi.
Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »SocietA PubblicitA Italiana»-
Odgovorni urednik Stanislav Renko
Izdaja in tiska ZTT-Tril
OB SUEŠKEM PREKOPU IN OB REKI JORDAN
Nov topovski dvoboj
Izraelski general o sovjetskih izstrelkih - V Tei Avivu zanikujejo prihod ameriških svetovalcev
KAIRO, 6. — Egiptovske oborožene siile so sinoči streljale na izraelske položaje na nasprotni strani Sueškega prekopa. Nastalo je mnogo eksplozij in požarov. To je davi sporočil egiptovski vojaški predstavnik, ki je dodal, da je topovsko streljanje trajalo približno dve uri.
Izraelski vojaški predstavnik pa je sporočil, da je na področju Gaze sinoči izraelska patrulja streljala na Arabca, ki se ni ustavil na njen poziv. Arabec je bil ranjen.
Sinoči je nastal tudi topniški dvoboj med jordanskimi in izraelskimi silami na južnem delu doline reke Jordan. Streljanje je trajalo 40 minut. Jordanski predstavnik je sporočil, da med Jordanci ni bilo žrtev.
V	Amanu sta tako jordanska vla-4a kakor predstavnik palestinskih partizanov zanikala, da je bil dosežen sporazum o rešitvi spora. V palestinskih krogih so javili, da so partizani postavili nekaj predlogov posredovalnemu odboru, ki ga sestavljajo predstavniki Alžirije, Sudana in Libije, z namenom, da odpravijo nesoglasja z jordansko vlado. Odbor sedaj razpravlja o predlogih s predstavništvom jordanske vlade, ki ga vodi predsednik vlade Rifai. V omenjenih krogih pravijo, da je za sedaj še prezgodaj govoriti • sporazumu.
Predsednik Rifai je po dolgem pogovoru s posredovalnim odborom izjavil, da pri pogajanjih »napredujejo v pozitivni smeri*.
V	Tel Avivu so v pooblaščenih krogih odločno zanikali možnosti a-tneriške pomoči Izraelu v obliki pošiljanja vojaških svetovalcev, o čemer so te dni pisali nekateri časopisi.
Načelnik izraelskega glavnega štaba general Bar Lev je nocoj pa tiskovni konferenci izjavil, da so Sovjeti izdelali načrte, organizirali in sedaj gradijo nov sistem baterij spopolnjenih izstrelkov, zemlja-zrak «Sam-2» in «Sam-3» na področju Sueškega prekopa. Namen teh izstrelkov je preprečiti izraelsko letalsko dejavnost na tem področju in omogočiti Egipčanom »povečanje vojaških operacij proti Izraelu*.
General je dodal, da izstrelke «Sam-3» upravlja in nadzoruje sovjetsko osebje. Izstrelke «Sam-2» pa upravljajo Egipčani, «toda menimo, da je pri vsaki bateriji sovjetsko osebje. Ti so več kakor svetovalci. Menimo, da vodijo celoten sistem*.
V	ZDA so danes ponovno izjavili, da ne bodo uporabili nobenih sil na Srednjem vzhodu, «da bi se upirali in da bi po možnosti eliminirali sovjetski prodor na tern področju*, temveč bodo povečali diplomatske pobude.
V	preteklih dneh so v Washing-tonu mnogo govorili o morebitni o-krepitvi šeste flote na vzhodnem Sredozemlju, da zavarujejo Izrael, »dokler delujejo v Egiptu sovjetske letalske posadke in izstrelki "Sam 3”». Danes so predstavniki Bele hiše odločno izjavili, da ZDA do sedaj rajši uporabljajo diplomatska sredstva, »da zmanjšajo in eventualno eliminirajo sovjetsko navzočnost v Egiptu*. »Hoteli bi, je izjavil predstavnik Bele hiše, zajeti stanje na Srednjem vzhodu v splošen sporazum, ki naj uredi glavna nesoglasja med ZDA in Sovjetsko zvezo*.
Izraelski vojaški predstavnik je v Tel Avivu izjavil, da je izraelsko letalstvo ves dan napadalo egiptovske vojaške objekte na severnih ln južnih delih fronte ob Sueškem
prekopu. Dejal je, da so se vsa letala vrnila napoškodovana.
Ameriški delavci v slabih razmerah
NEW YORK, 6. — Posebno poročilo, ki se naslanja na študije, ki so jih začeli pred enim istom na zahtevo predsednika Nixona, zahteva nujne vladne ukrepe proti izredno slabim pogojem nekaterih delavcev v tovarnah in njihovih družin (približno 70 milijonov A-meričanov), ki živijo v slabih gospodarskih razmerah in ki nimajo možnosti izhoda. Gre za specialiste v tovarnah, ki jih imenujejo »blue collars* in katerih letni dohodek znaša od 5.000 do 10.000 dolarjev. Ti delavci nimajo možnosti socialno napredovati zaradi omejitev, ki izhajajo iz njihovega dela. Specializiran delavec, star okoli 40 let nima namreč možnosti nobenega napredovanja.
Poročilo pravi, da so delavci in specializirani delavci danes tako poniževani, da se družinski poglavarji pog os torna sramujejo in ne kažejo svojim otrokom svojega dela kot zgled, ki naj mu sledijo.
Strokovnjaki predlagajo, naj se takoj izdela program 11. točk, ki naj vsebuje med drugim davčne razbremenitve in druge ukrepe.
Raztegnejo naj se ukrepi tudi v korist bolj potrebnih kategorij. Zgradijo naj se ljudski mestni centri in sprejmejo naj se še drugi potrebni ukrepi. Socialna plat je še bolj zaskrbljujoča kakor gospodarska, in je zaradi tega «potrebno hkrati pokazati tem delavcem, da niso bili pozabljeni*.
Strokovnjaki opozarjajo, da so se v zadnjih petih letih mezde povečale poprečno za 20 odstotkov, njihova dejanska kupna moč pa je ostala nespremenjena, ali se je celo zmanjšala.
Program predlaga tudi uvedbo po sebrvh spopolnitvenih tehničnih te čajev z vladno podporo, uvedbo štipendij in podpor za otroke in ustanovitev otroških jasli.
Poročilo so poslali predsedniku Nixonu s posebnim »priporočilom* ministra za delo.
Naser
še vedno v Moskvi
MOSKVA, 6. — Predsednik ZAR Naser je še vedno na oddihu v Sovjetski zvezi in pod zdravniškim nadzorstvom. V bližini Moskve, mu je sovjetska vlada dala na razpolago posebno hišo.
TRIPOLIS, 6. — Libijska vlada je ustanovila nekaj komisij, ki bodo določile odškodnino petrolejskem družbam, ki so bile v soboto zvečer nacionalizirane. Komisije bodo morale poleg tega skrbeti za delovanja nacionaliziranih naprav.
Poleg družbe Shell in Petrolibia je nacionalizacija zadela tudi neko italijansko družbo.
GRŠKI POLKOVNIŠKI REŽIM JE «PRiPRA Vlh NOVE PROCESE
Na zatožni klopi so pripadniki KP in raznih odporniških gibanj
Sodili bodo tudi bivšega agenta grške protivohunske službe
Cernik suspendiran iz KPČ
PRAGA, 6. — Po vesteh iz dobro obveščenih krogov je bil bivši predsednik vlade černik suspendiran iz češkoslovaške partije. Suspendiranje pomeni, da bo njegov položaj preučila posebna preiskovalna komisija, ki bo ocenila njegovo delo kot ministrskega predsednika.
ATENE, 6. — Danes se je začela pred atenskim vojaškim sodiščem vrsta procesov proti 37 osebam, katerim so naprtili celo vrsto obtožb, ki gredo od pripadnosti nezakonitim gibanjem, upora in do zarote proti režimu. To pomeni, da čaka obtožence, med katerimi je 5 žensk, obsodba od 5 let zapora do dosmrtne ječe.
Eni bodo osamljena na zatožni klopi, drugi pa v skupinah. Najštevilnejša skupina, v kateri je 11 oseb, od katerih 3 ženske, je obtožena zarote proti Papadopulosovi vladi. V tej skupini so trije člani prepovedane grške komunistične partije. Vsega skupaj bo 17 procesov. Sku-
pina šestih oseb je obtožena, da I kom režima« sezname tajnih gr. pripada nezakonitemu odporni- ških agentov. Prav tako bodo Sitemu gibanju «Patriotična fron-1 samo sodili 47-letno Fotinii La-
ta«, štiri obtožujejo pripadnosti «protidiktatorski vojski« (ki je seveda «izven zakona«), ki je pripravljala, kakor trdi obtožnica, sabotažne akcije. Četrto skupino, v glavnem študentov, ki so pripadali prav tako prepovedani organizaciji ((Kmečka fron. ta proti diktaturi«, pa polkovniki obtožujejo, da je pripravljala atentate in umore.
Sam bo na zatožni klopi, kjer ga bodo sodili za zaprtimi vrati, bivši pripadnik grške protivo-hunske mreže, 35-letni Athanas-sios Papageorgakopulos. Obtožujejo ga, da je prodal ((nasprotni-
ŠE NEPOJASNJENI VZROKI DNEH NESREČ
216 mrtvih v dveh dneh pri dveh letalskih nesrečah
Našli so registratorja obeh letal in ju sedaj pregledujejo
TORONTO, 6. — Danes so javili, da so našli registrator potniškega letala DC-8, ki je pripadalo kanadski letalski družbi »Air Cana-da» in ki je včeraj strmoglavilo blizu Toronta s 97 potniki in sedmimi člani posadke. Letalo je bTo namenjeno iz Montreala v Los Angeles, vmes pa bi moralo pristati v Torontu. Vsi potniki in člani posadke so zgubili življenje.
Vzroki nesreče niso znani. Upajo, da bodo sedaj lahko dobili elemente za ugotovitev vzrokov nesreče. Letalo je strmoglavilo včeraj zju traj, ko se je pripravljalo na pristanek v Torontu. Ko se je letalo pripravljalo na pristanek, se je
V okviru 25-latnice osvoboditve in 25-letnice izhajanja naiega lista prireja Primorski dnevnik enodnevni
ULIT NA VOJSKO
s počastitvijo spomina padlih partizanskih tiskarjav in časnikarjev ter letos umrlega Petra Kogeja z Vogale, z ogledom partizanske tiskarne, v kateri se je tiskal Partizanski dnevnik ter z družabnim srečanjem, ki bo po kosilu v rudarskem domu na Vojskam.
Potovanje z osebnimi avtomobili na lastne stroike. Zborno mesto v nedeljo, 19. t. m. ob 11. uri po italijanskem (ob 10. uri po jugoslovanskem) času na pokopališču na Vojskem.
Vabljeni vsi, predvsem pa bivši partizanski in sedanji tiskarji in časnikarji ter člani pokrajinskih in drugih tehnik.
Prijave z navedbo števila potnikov v avtih sprejemamo v upravi Primorskega dnevnika do 10. t.m.
Prijave za Slovenijo sprejema uredništvo »Dela* v Ljubljani.
PRIMORSKI DNEVNIK
vnel en motor ter se odtrgal od letala in padel na letališče. Pilot se je nato z letalom zopet dvignil, in šcer po navodilih, ki jih je dobil od nadzorstvenega stolpa, toda letalo se je nenadoma obrnilo proti tlom in strmoglavilo blizu neke kmetije.
Registrator, ki so ga sedaj našli, je bil pritrjen na spodnjem delu letala in so ga našli 45 metrov daleč od glavne razbitine. Bil je ne poškodovan; tako upajo, da bodo mogli dobiti vse podatke o nesreči.
En motor so našli dva kilometra daleč od kraja, kjer je letalo zadelo ob tla. Trup letala je padel na neko polje pet kilometrov od le tališča.
Iz Barcelone pa javljajo, da so našli tudi registrator o poletu britanskega letala «Comet*, ki je v nedeljo strmoglavilo blizu Barcelone in pri čemer je zgubilo življenje 112 ljudi. Registrator sedaj pre gledujejo španske oblasti in javili so, da ga bodo poslali v London.
Nova izdaja
slovensko-francoskega
slovarja
Če smo aoslej lahko Imeli v evidenci vse slovarje tujih jezikov, če smo lahko beležili izid tega ln onega, pa bo to kmalu skoraj nemogoče. Izdajanje najrazličnejših slovarjev se je namreč tako razmahnilo, da je teh jezikovnih priročnikov na knjižnem trgu res veliko. Pravkar je izšla že četrta (!) izdaja slovensko-francoskega slovarja, ki ga je sestavil Janko Kotnik. Medtem ko sta znana avtorja slovarjev Janko Kotnik in Janko Pretnar skupina avtorja francosko-siovenskega besednjaka, (tudi ta je izšel lani v novi Izpopolnjeni Izdaji), je avtor slovensko-francoskega slovarja sam Janko Kotnik,
			
TRŽAŠKI DNEVNIK
Razstavo NOB in knjig, ki jo je priredil odbor partizanov na Opčinah v okviru V. partizanskega tabora, ki pa je bil prenešen na prihodnjo nedeljo, si je v teh dneh ogledalo veliko število ljudi z Opčin in tudi iz mesta in drugih vasi. Zgoraj: obiskovalci si z zanimanjem ogledujejo dokumente iz NOB; spodaj: tudi za razstavljene knjige je veliko zanimanje
SINOČI NA GRADU SV. JUSTA
Nastop kanadske skupine «Royal Winnipeg Ballet»
Kljub izredni kvalitetni viišini baletne skupine, se je tržaško občinstvo le v skromnem številu odzvalo vabilu organizatorjev
Sinoči je na gradu Sv. Justa nastopila baletna skupina *Royal Bal-let* iz Winnipega, katere umetniški vodja je Arnold Spohr, koreograf pa Brian MacDonald. Vodja skupine je J. Sergei Sawchny. To je bil prvi nastop kanadske skupine v Italiji, na žalost pa se tržaško občinstvo ni odzvalo v velikem številu vabilu turistične ustanove, ki je prireditev organizirala.
V	prvem delu je skupina prikazala v različnih sestavah vrsto skladb J. S. Bacha. Arnold Spohr je na odru nakazoval korake in gibe, skupina pa jih je izpopolnjene in v različnih figurah izvajala. V prvem delu so poleg drugih plesalcev in plesalk nastopili David Mo-roni, Christine Hanesssg, Aleian-dra Nadal, Winthrop Corey in Ter-ry Thomas, ki so si izmenjevali vodilne vloge. Skupina je v tem delu prikazala izredno uigranost, še posebno v Bachovi rToccata e fuga*, ki jo je prikazala najprej v klasični obliki, potem pa še v tgroteskno-modemem prikazu*, zaključila pa jo je spet v klasični obliki.
V	drugem delu je skupina prikazala spet klasično skladbo. Nastopili so Moroni, Winthrop, Rutherford, Corey in Hannessgjeva. V izredno zahtevnih figurah in koreo-
grafiji so plesalci dokazali vso svojo spretnost in gibčnost.
Program je skupina zaključila z zelo zahtevno moderno jazz skladbo, v kateri je nastopil skoraj celotni ansambel. Ples «Ballet 513*, za katerega je glasbo napisal Ha-rit Freedman, je prikazoval ljudi z nekakimi «oklepi*. Glasba je vzbujala moreč občutek tegobe in strahu, boja in upora. Manjša skupina se je potem rešila -».oklepa* in skušala pomagati tudi ostalim, toda zaman. Ko so enemu vzeli o-klep, se je začel zvijati in v smrtnih krčih je podlegel. Sledil je ples rrešitve*, popolnoma nemi ples, brez glasbe, kjer so plesalci s svojimi gibi dajali ritem. Zadnja slika je prikazala osamelost *re-šenih* in premoč tistih z t oklepi*, ki pa so skupaj z oklepi obdržali tudi svojo tegobo in suženjstvo.
Z zadnjim plesom je skupina prestopila že v tradicionalno klasič nost baleta in s tem poudarila svojo izurjenost in pripravljenost tudi v modernejših oblikah in prikazovanju jazz-skladb, kjer običajni ko reografski oprijemi odpadejo, kakor tudi efekt kostumov, ostane pa čudovita podloga ritma, ki le bistveni element v takih neklasič nih plesih.
n. k
ki sodi med najzaslužnejše naše avtorje slovarjev. Razumljivo je, da stari slovarji ne morejo več zadoščati vsem potrebam. Zato je sedanja, četrta izdaja slovensko-francoskega besednjaka razširjena za 5 tiskovnih pol. Poleg novih gesel, ki jih je nad 300, je pomnožena zlasti tudi frazeologija. U-porabo slovarja pa bodo olajšala številna pojasnila v oklepajih pred posameznimi besedami in izrazi. Koristnost slovarja povečukje poleg osebnih, kraje/mh in narodnost nih imen, še seznam nepravdnih glagolov ter nekaterih pregovorov Nova izdaja saovensko-francoskega slovarja bo tako še bolj koristila svojemu namenu. Izdala je slovar Državna založba Slovenije, sicer pa je knjiga izšla v standardni opremi priročnih slovarjev.
On 62 let, ona 40 let mlajša
Plavalka L. Marcellinijcva se ločuje od priletnega moža
RIM, 6. — Po štirih mesecih zakonskega življenja sta 62-letni občinski svetovalec Renato Cini iz Porto Cannone in njegova 40 let mlajša žena znana italijanska plavalka, ki je bila tudi v olimpijski reprezentanci, Luciana Marceliini, sklenila iti narazen. V spremstvu njunih odvetnikov sta se danes zglasila pri predsedniku sodišča, kjer sta si krivdo za neuspeh v njunem zakonskem življenju zvalila drug na drugega. Ker sta oba vztrajala pri zahtevi po ločitvi, je predsednik sodišča poveril nalogo meditve zadeve svojemu podrejenemu in odložil razpravo do oktobra.
POPRAVEK
Na osmi strani sobotne številke našega dnevnika se nam je vrinila neljuba pomota. Nad klišejem smo pisali o nastopu mladih nabrežin skih godbenikov, medtem ko je šlo za kriške.
zarou, ki je že 30 let med najbolj agilnimi člani grške komunistične partije. Žensko so že med griško državljansko vojno, ki je bila od 1947 do 1949. leta, obsodili na smrt. Lazarova je bila najibližja sodelavka bivšega voditelja komunistične partije v ilegali Nikolaosa Zahariadisa. Zajeli so jo šele pred kratkim na grškem ozemlju in jo spravili na zatožno klop.
Po maju 1969, ko so obsodili vodjo komunistične partije Vi-siliosa Filiasa na 18 let zapora in ko je 35 od 37 obtožencev priznalo pripadnost komunistični partiji, bo v teh dneh ponovno množični proces na podlagi izrednega zakona št. 509, ki so ga uvedli leta 1947. S tem zakonom je tedanja vlada hotela preprečiti oborožen upor grških komunistov. Tudi tokrat je pristojno vojaško sodišče, ker je ta zakon po državnem udaru polkovnikov aprila 1967 še vedno v veljavi.
Sodišču bo predsedoval sodnik atenskega prizivnega sodišča, kateremu so za to priložnost priznali čin podpolkovnika. Stranski sodniki bodo štirje častniki grške vojske. Domnevajo, da bodo sodne obravnave trajale štiri ali pa še več dni.
Na prvem procesu, kjer se bodo zagovarjale štiri osebe, obtožnica pravi, da je bil na čelu «patriotične fronte« 44-letni novinar Alexandros Zografos, medtem ko je bil 54-letni uradnik Panajotis Milionis njegov pomočnik. Obtožnica trdi, da so pri članih te organizacije našli vojaške uniforme in orožje, s katerim so nameravali izvesti sabotažne akcije. Vodja skupine enajstih oseb, ki se bo zagovar jala na drugem procesu, je bil, vedno seveda po obtožnici, bivši mornar 53-letni Nickolas Ka-loudes. Najhuje pa obtožujejo skupino štirih študentov, ki naj bi pripadali ((kmečkemu odporniškemu gibanju proti diktaturi«. Ti naj bi imeli v načrtu u more vladnih osebnosti.
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Palmerini v občinski
Nova razstava v Občinski galeriji je malo presenečenje za vse, ki slede delu slikarja kot je to Mario Palmerini. Ta se nam namreč sedaj predstavlja likovno popolnoma prenovljen. Res je sicer, da se je v kratki dobi svojega razstavljanja hitro prilagojeval zahtevam naprednejšega ustvarjanja, ko je prešel od slike kot v rumenem vosku nakapljanih mestnih razgledov, v slike hladnih barv z okroglastimi okni, skozi katera je vdiral prečuden svet živalsko-rastlinskega križanja. Se je pa nenavadno hitro likovno vživel v danosti časa, katerega utrip in silo umetniško dojema v teh novih oljih pestro živahne barvitosti in oblik z območja strojegradnje. V njih namreč Palmerini skuša počlovečiti namembno raznovrstnost strojev, ki prehajajo danes od nekdaj pretežno težaškega dela v opravljanje že umsko zapletenih nalog.
Kdor pozna komplicirani ustroj takih strojev, se ne more izogniti vtisu, da je to živ organizem, pa čeprav sestavljen iz mrtve snovi, ki mu človek občasno, po potrebi, vdihne dušo. Bistvena strojna oblika, kolo, je tu temeljna posrednica slikarjevih zasnov, ki jih skuša stopnjevati ne samo z barvo, temveč tudi z vnašanjem, pa četudi le kot novec malih kovinskih nalepkov. Tako v olju <tOhra-njevalec spomina* in *Elektro-magnetski nadzorovalec*. Postaja pa manj strojno izoblikovan ter skoro življenjsko utripajoč v sliki «Biologični oscilator*. Seveda ne manjka ponekod ščepec pod-smeha, ki ga opažamo v razgibano veseli sliki Mehanični cvet*.
MILKO BAMBIČ
Sovjetska pomoč Peruju
LIMA, 6. — SZ bo poslala pomoč žrtvam potresa v Peruju z letalskim mostom, pri katerem bo sodelovalo 65 letal, polnih živil, zdravil, strojev in raznih naprav. FTva letala bodo prispela jutri v Limo. Prispela bodo v skupinah po osem ali deset vsako v presledku desetih minut.
BUKAREŠTA, 6. — Predsednik sovjetske vlade Kosigin je danes prispel na uradni obisk v Romunijo, kjer bo jutri podpisal pogodbo o prijateljstvu med Romunijo in Sovjetsko zvezo. Še vedno se politični opazovalci sprašujejo, zakaj Romunije rij obiskal generalni tajnik KP SZ Brežnjev.
iiHMiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiHiiiiMiiiiimiimmitHiiMiiiiimimiiMHiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiittiiiiiiiimiii
64 DEKLET SE POTEGUJE ZA NASLOV IN DOLARJE
V soboto bodo izvolili «lepotico sveta 1970»
«Tele*ne mero so baje letos odločilne važnosti
MIAMI BEACH, 6. — Izbor najlepšega dekleta na svetu se je komaj začel in že so se nekatere kandidatke za naslov lepotice pritožile. Najbolj se razburja prikupna predstavnica Nemčije Lene Neumann, ki pravi, da ji dajo za hrano preveč klobas. »Te rada večkrat jem .vendar ne vsak dan za kosilo*.
Skoraj vse kandidakte (64) so že teden dni v Mia« Beachu, vendar se je uradno «cowtest» začel šele včeraj z mimohodom po mestnih ulicah in z uradno svečanostjo, med katero so jim izrekli dobrodošlico, v Miamiju, ka je na drugi stoani Buscaynske_ga zaliva. Prireditev se bo končala v soboto z
izvolitvijo dekleta, ki bo nadomestila tmiss sveta 1969» Filipinko Giorio Diaz. Celotno svečanost bodo oddajali po ameriški televizi j.
Danes so začeli z vajami za poldrugo uro trajajoč tetevizijski prenos, med katerim bodo kandidatke za naslov lepotice sveta pele nekaj popevk in bodo tudi zaplesale nekaj plesnih točk. Med eni in drugo televizijsko točko bo skušala žirija izbrati »oajprikupnejšo dekle na svetu*.
Zmagovalka bo dobila za naerodo 10.000 do'ar'ev (nad 6 milijonov lir) v gotovini ter bo lahko podci-saia pogodbo za nastope na raznih prireditvah, kar ji bo navrglo drugih 10.000 dolartev in 5.000 dolarjev vreden krznen plašč.
Kaže, da so letos »telesne mere*, kot imenujejo mere prsi, pasu in kolkov, odločilne važnosti. Nekatere merijo okoli prsi 99 cm. To velja za 21-letno čehirro Kristino Hanazalov (pas 58. kolki 89 cm) in Američanko Debbie She'ton (pas 61, kolki 91). Prva je paivolaska in ima plave oči, droga pa ima zelene oči in kostanjeve lase.
Zanimivo pa je, da je eden od prirediteljev obrazložil, da lepotica »mora biti nekaj več*. Ni dovolj, da je lepega videza, pač pa m :ra imeti »osebnost, lepo vedenje in druge lastnosti*. Največ kandidatk je ponižno prijavilo, da merijo o-kdi prsi le 91 cm. Samo mdss Paname in mdss MalaizAje sta navedli 3 cm več.
Volitve v Mehiki
CIUDAD MEXICO, 6. - Po še te dokončnih rezultatih je na predsedniških volitvah v Mehiki kot predvideno zmagal kandidat vladne »te volucionarne* stranke Luis Eohevar-ria Alvarez, ki naj bi dobil okraj 90 odstotkov vseh glasov. »Revolucionarna* stranka je v Mehiki rt vladi že 40 let.
Rumorjeva vlada odstopila
(Nadaljevanje s 1. strani)
ŽENEVA, 3. — Generalni tajnik Združenih narodov U Tant je prispel danes v Ženevo, kjer bo predsedoval sejam nekaterih agencij svetovne organizacije, ki imajo sedež v tem mestu. Med drugim bo on predsedoval seji evropske komisije svetovne organizacije za Evropo. Po prihodu je U Tant izjavil, da bo v stiku s posebnim zastopnikom svetovne organizacije na Bližnjem vzhodu Gunarom Jarringom.
Demonstracij« v New Jerseyu
ASHBURY PARK, 6. - Velika skupina črncev je včeraj demonstrirala v Ashbury Parku v državi New Jersey zaradi povečanja brezposelnosti in pomanjkanja stanovanj. Demonstranti so se spopadli s policaji ter so nato razbili mnogo izložbenih oken in razdejali več trgovin. Mir se je povrnil šele, ko , so poslali policijska ojačenja iz I bližnjih mest
do krize večine. Volitve 7. junija so -otrdite ta stališča i* so opogumile zahteve, da se U trdi sodelovanje v vladi in <9 se dšče večja jasnost med st* lišči štirih strank. Vsedržavni svet krščanske demokracije je ' preteklih dneh podčrtal to p® trefoo. Položaj v državi, gospodarska in socialna vprašanja sestava odborov v deželah, ok cinah in pokrajinah predstavljajo odločilne momente, da M preuči skupna volja in skupi* odgovornost.
Sestanki v zadnjih dneh W razna stališča ter odmevi rt raznih področjih niso predstav Jjali zadovoljivega pričetka ra* čiščenja, ki je potrebno za od ločno in koerentno akcijo vladi levega centra. Forlani je zaključil, da pereča vprašanja zahtevajo gotovo vlado, ki temeljih1 odnosih sodelovanja med štirimi strankami.
Poslanec Riccardo Lombardi je dejal, da predstavlja Rumorjeva ostavka prevratno akcij® ki se lahko prišteje k podob® akciji lanskega decembra, tl stvarja se praznina vlade in načrtno istočasno z napovedal* splošno stavko ter ko občin® pokrajine in dežele še nimaj11 svojih odborov. Gre za akt, h je prav gotovo v skladu s šil š-im načrtom, katerega osnovrt poteze se že vidijo po izjava* nekaterih osebnosti, kot tudi 1 manevri, da bi se devalviral* lira, česar nihče ne smatra z! potrebno, Vključno z guverner jem Narodne banke. To bi P* lahko služilo za pretvezo ((Vlade roda«, bi lahko služilo z; pritisk na sindikate In kot instrument za radikalno spte membo političnega položaj* Lombardi nadaljuje, da gre hj mar-»ver izsilj evanja PSI, da d1 ga uk'ooi!i, da bi socialisti pristali na zahtevo dorotejcev in socialdemokratov, pri čemer se ponavlj* perspektiva predhodnih volitev. f
Agencija Radar, ki izraža st šča levice KD baze objavlja __ čilo, v katerem je rečeno, da j* kriza neupravičena in da je nd nte goče ute veljati •
Polit'čni urad KPI je po današnji seji ugotovil, da je na povsek nenormalen način prišlo do vladi* krize, ko ni bilo niti poskusa d® bate v parlamentu ter celo ni bil° stikov med najvišjmi predstavnih koalicije. Očitno se skuša ustvari® ti ozračje panike in je na de* stranka krize, ki skuša obrniti P® litično os na desno. V tej zvezi *e čujejo hipoteze o razpustitvi M katerih deželnih svetov in celo 0 razpustitvi parlamenta, da bi p® šlo do volitev v ozračju panike 1,1 reakcionarnega križarskega pohod*
Tiskovni urad predsedstva rep* blike je danes popoldne sporočil da bo predsednik republike Saragf-pričel v sredo ob 9 uri s posvet® vanji za sestavo nove vlade. Gl* za dolg in zapleten postopek, ki **’ bo končal šele v soboto, H. julij* ob 13. uri. Predsednik republik1 namreč sprejme na posvetovanj11 vse bivše predsednike republik® predsednika obeh zbornic, bivš® predsednike vlad, načelnike pari* mentamih skupin in nato še posv® tavanja ponovi v obratnem vrstne® redu. Ta prvi del posvetovanj irt* običajno bolj formalni značaj, L* ko da je malo verjetno, da bi lak' ko prišlo do rešitve krize že v S® boto.
V poslanski zbornici je bila danes zelo kra ka se.a, med kateri so sporočili vest o ostavki vlad® Predsednik zbornice Pertini pa J{ povedal, da se bodo sestali 14., 1® in 16. julija, ko bodo obravnava* nov notranji pravilnik.
Jutri ob 17. uri se bo sestal i*‘ vršni odbor socialistične strank® Danes se je iz Kalabrije vrnil tajnik stranke Mancini, ki se je takoj sestal s podpredsednikom vi*' de De Martinom.
stali'
pote
MALA GOSPA
(Nadaljevanje s 4. strani)
bo, ki bralca prevzame. Prikazaa je tudi sodobni Američan s svojimi poskusi naprednega kmetijskega obrata, kar daje zgodbi še svojo posebno zanimivost.
Roman MALA GOSPA VELIKEGA DOMA je deloma avtobiografska povest, kot so številna Lon-domova dela napisana na avtobiografski osnovi. Tudi London je bil posestnik ranča, na katerem je hotel uvajati moderno in napredno kmetijsko proizvodnjo. Na drugi strani pa ima tudi Evan Graham, pisatelj in pustolovec gotovo nekatere poteze samega Jacka Londona. Roman zato toliko bolj pristno in neposredno učinkuje.
Je pa seveda napisan mojstrsko, kot eden najlepših tekstov velikega pisateljo. Romana Mala gospa velikega doma zato kot kvalitetno branje ni treba priporočati-Gre pa tudi za lepo opremljeno knjigo, za katero je zunanjo podobo oskrbel Franc Mesarič.