Posamezna številka 6 vinarjev. Šlev.55. Izven Ljubljane 8 vin. V LjODlIll, V CMf, 7. Ш9ГС91912. LelOXL s Velja po pošti: == Za oelo leto naprej . K 26-— ZA pol leta u • ,f 13--sa četrt leta „ . „ 6-50 sa en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo lelo naprej . K 24-— za £ol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6-— za en meseo „ . „ 2 — V upravi prejemu neieino K 1*70 ===== Inserati:1 Enostolpna peUtrrsta (72 mm): sa enkrat . . . . po 15 v sa dvakrat . . , . „ 13 „ sa trikrat . . . . „ 10 „ sa večkrat primeren popnst. Poslano in reki. notice: enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev. --Izhaja: .. vsak dan, Izvzemšl nedelje ta praznike, ob 5. url popoldne. 0ar Uredništvo je v Kopitarjevi nllot itev. 6/Ш. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona itev. 74. = Upravnlitvo Je v Kopitarjevi allol štev. B. *fca Avstr. poštne bran. račnn št 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.511.— Upravnlškega telefona št. 1B8. zbornica razpravlja, je tudi par predlogov, ki se pečajo s karteli. Predlogi pravijo, naj vlada študira vprašanje monopoliziranja trgovine z železom, sladkorjem, petrolejem, premogom, špiritom itd. in naj toliko časa, dokler se ne sklene kartelni zakon, z odtegnitvijo raznih udobnosti proti oderu-štvu kartelov nastopa. Vlada ima veliko moč in ko bi sama ne trepetala pred karteli, bi čisto lahko zlomila kartelom tilnik. Ko bi vlada znižala eolnino na tiste stvari, pri katerih najbolj avstrijski karteli s pretiranimi cenami ljudstvo tlačijo, in bi dobili ljudje te stvari po nižjih cenah iz tujine, bi začel kmalu drugačen veter veti. Tega pa vlada noče; vsaj tak vtis smo dobili pri govoru, katerega je včeraj imel ob tej priliki v zbornici trgovinski minister dr. plem. Rosler. Povedal je, da vlada ne more col-nine, ki pri nekaterih stvareh res dviga ceno našim izdelkom, kar tako odpraviti, zato ker je navezana na Ogrsko. Ta vzrok je seveda prazen, ker ljudstvo na Ogrskem trpi ravno tako pod našimi karteli, kakor mi sami. Bilo bi naravnost neverjetno, da bi se Ogri branili znižanju ali pa odpravi eolnine na tiste stvari, katerih pretirano ceno sami bridko občutijo. Nadalje se je izgovarjal, da bi po odpravi eolnine preplavili našo državo tuji, veliko cenejši izdelki, ki bi našo damačo obrt uničili. Tega seveda noben pameten človek ne namerava, pač se pa bo-, če tem potom samo kartele prisiliti, da od pretiranih cen odnehajo. Če morejo tuje države te stvari ccnejše izdelovati in z manjšimi dobički delati, zakaj bi tega ne mogla avstrijska veleobrt. Nazadnje je še dostavil, da je kartclno vprašanje silno težka in zamotana zadeva. da kartelnega zakona še nikjer nimajo in se zato vlada ne more odločiti, da bi sama brez sporazuma z drugimi državami to težko vprašanje rešila. Imenitno! Česar nimajo druge države, tega tudi Avstrija ne sme imeti. Če smo v drugih stvareh zaostali za drugimi državami, naj pa šc v kartelni zakonodaji. Govor trgovinskega ministra je napravil vtis, da vlada noče kartelnega zakona, ker se boji veletrgovcev in ve-leindustrijc. Namesto da bi se tega lotila, jc sklicala na Dunaj neko enketo, h kateri je poklicala razne zastopnike kartelov, ki naj bi sami vsak svoje mnenje povedali. To je, kakor bi poslal zajca v zelnik in lisico v kurnik. Na vlado pritiska samo ob sebi umevno ves avstrijski kapitalizem in zato se tako obnaša, ali kljub temu bodo ostali ti krči kapitalističnega sveta brezuspešni. Boj proti kartelom je zašel ljudstvu žc tako v kri in meso, da prej ne odneha, da se stvar uredi. Če ima oblast povsod svojo roko zraven in se vtika in kaznuje najmanjše stvari, ki nimajo nobenega pomena za javni blagor, bo prisiljena tudi tukaj vmes poseči, kjer se gre za blagor milijonov prebivalstva. Občinski svel ijubilonski. Seja dne 6. marca 1912. Župan naznani 37 samostalnik predlogov. Dimnik poroča o razširjenju 1. mestne deške ljudske šole v šestrazrednico. Brez debate soglasno sprejeto. Isti poroča o predlogu c. kr. mestnega šolskega sveta, naj bi se ubožni šolski mladini dal z a j u t r k. Magistrat meni, da je to neizvedljivo. Odsek je istega mnenja. Naj se odkloni. Kristan izjavi, da je ta predlog nerazumljiv. (Štefe: Siti proti lačnim!) Predlaga, naj se stvar vrne odseku, da jo proučuje. (Dobroklici pri S. L. S.) Dimnik se temu predlogu akomodira. Predlog Kristanov se soglasno .sprejme. Pippenbacher poroča o prošnji kuratorija dekliškega liceja, naj se sistemizira služba učitelja francoščine in nemščine na tem zavodu. Odsek jc mnenja, da je boljše, če se sistemizira mesto učitelja s francoščino in slovenščino. Dr. Detela izjavi, da kuratorij pač sam najbolj ve, kakšnega učitelja potrebuje. Naj se ugodi kuratoriju vsaj v toliko, da se sistemizira mesto učitelja s francoščino in slovenščino ali pa s francoščino in nemščino s slovenskim učnim jezikom. Poročevalec vztraja na svojem pred-lcgu in pravi, da je učna moč, ki je v zmislu odsekovega predloga vsposobljena, žc na razpolago. (Dr. Zajec: Imate že izbranega! Štefe: Pippenbacher je nekaj izkle-petal, morale drugič dati take stvari bolj previdnemu poročevalcu. Župan: Take opazke opustite! Prosim, prosim, včeraj ste se pritoževali nad klici na galeriji, pa sem napravil red. Štefe: Tu pa ni galerija. Pippenbacher: Na take opazke ne odgovarjam. Štefe: Če bclj molčite, bolje je za Vas.) Predlog dr. Detele sc odkloni in se sprejme predlog odsekov. Reisner poroča o prošnji skla* d i š č a Krisper & Tomažič, da se odpiše večja poraba vode. Naj se odpišci polovica, a izjemoma. Soglasno sprejeto. Isti poroča o prošnji vodstva L i c h -tenthurnskega zavoda za odpis večje porabe vode. Pravi, da je položaj enak kakor pri prvi zadevi. Naj se odpiše polovica. Dr. Zajec pravi, da položaj ni isti. Lichtenthurnov zavod je humanitaren, ki ga je treba podpirati, kolikor se da. Vrh-tega pri skladišču porabo vode lažje kon-trolirajo kakor v zavodu, kjer je toliko otrok. Predlaga, da se cela vsota odpiše. Dr. Triller izjavi, da bo vedno v prid temu zavodu nastopal. V tej zadevi pa ne gre odpisati cele vsote, da se navadijo na vodo paziti. Bomo zavod lahko vdrugič bogato odškodovali. Dr. Detela meni, naj sc, ako je bila kaka zanikarnost kriva večje uporabe, določi rajši kazen 10 K. Jeglič izjavi, da je o zadevi natančno informiran. Zavod ni prav nič kriv. Počila je vodovodna cev na njegovem zemljišču. Vodstvo je takoj poklicalo vodovodnega instalaterja, ki je moral dva dneva kopati, preden je našel tisto cev. Kazen bi bila tedaj krivična. Zavodu naj se cela vsota odpiše, posebno tudi z ozirom na to, da je humanitaren, saj šola okoli 500 sirot. Detela se govorniku pridruži. Reisner izjavi, da so sestre same prosile za odpis polovice vsote. (Dr. Zajec: Potem pa to preje povejte! Kakšen poročevalec pa ste?) Dr. Zajec: Če jc res, da so sestre same za odpis polovice vode prosile, moram seveda svoj predlog umakniti. Za prihodnje pa bi poročevalca prosil, da pravilno poroča. Predlog odseka sc nato soglasno sprejme. Reisner poroča o podaljšanju vodovoda in napravi vodnjaka in javnega na-pajališča na Opekarski cesti in Stranski poti, kakor jc predlagal občinski svetnik Novak in baje, glasom dnevnega reda namreč, tudi Smole. Odsek se strinja s podaljšanjem in napravo vodnjaka, javno napa-jališče pa ni potrebno. Smole izjavi, da sc z odsekovim predlogom strinja. N o v a k islotako izjavi, da se strinja, a obenem prosi, naj bi se dala k vodnjaku dva hraslova škafa na razpolago in naj se napravi ključ, kateri bi visel pri mitničarju. Govornik nato protestira, da se stvar ni J*" Dannšnia števl'ka obsega 6 strani. Karteli in ovsirijska vlada. Poleg ustavnih vladarjev v naših državah ima svet še drugo vrsto denarnih kraljev in denarnih mogotcev, in ti so kartelisti, ki obvladajo danes ves svetovni trg. Nasilja in krutosti samodržcev, absolutnih vladarjev, o katerih nam zgodovina pripoveduje, sc ne dado niti od daleč primerjati z brez-srčnostjo in hladnostjo, s katero tišče ti možje vso človeško družbo v svojih krempljih. Proti samovoljnosti tiranov so imeli ljudje svoj čas vsaj kakšno orožje v roki, če ni bilo od drugod nobene pomoči, so prijeli za meče, proti tem denarnim kraljem pa je danes ljudstvo popolnoma zvezano in nima orožja, s katerim bi se iztrgalo iz jeklenih okov kapitalizma. Milijoni in milijoni ljudstva stradajo, hirajo, z obupom v očeh prenašajo pezo življenja in siromaščine, cele množice delavnih stanov si s prisluže-nimi novci komaj in komaj ohranijo življenje v boju za obstanek, a za vse to je kartelist gluh in nem, njega vsa ta stvar ne gane in vznemirja, njemu plavajo pred očmi samo ogromni dobički in zlati zakladi, ki mu jih prinašajo njegova podjetja. Nobena vojska ni še zadala in provzročila človeštvu /oliko škode in reve in pomanjkanja, kakor ga prinašajo karteli. Vemo dobro, tudi veletrgovina in veleobrt. je potrebna; koliko zaslužka in prilike za delo midi ista delavskim slojem! Tudi veletrgovec in veleobrtnik mora zahtevati za svoje delo in svoj trud pošteno plačilo; a to se mora zgoditi v pravi meri in ne na škodo javnega blagra in skupnosti. To pa, kar se danes godi, je vnebovpijoče oderu-štvo in izsesavanje ljudstva. Premog, železo, petrolej, pivo, špirit, sladkor, kava. skoraj je ni stvari, ki služi vsakdanji potrebi, da je nimajo kartelisti v rokah. Kartelisti vlečejo čisto mirno po 20 do 40 odstotkov velike obresti od svojega kapitala, noben las se jim nc skrivi, da, še čudno, da jim oblast za to še kakih procentov ne da, ljudstvo pa demonstrira in vpije po ulicah zoper draginjo, kakor bi to kaj izdalo! Včeraj jc prišlo to vprašanje tudi v poslansko zbornico na Dunaju. Med draginjskimi predlogi, ki jih je sprejel v jeseni draginjski odsek in jih sedaj LISTEK. H. Sienkievvicz: V peščeni pusčovi. Prevedel dr. Leopold Lenard. (Dalje.) III. Oba inženirja sta odpotovala drugega večera v Kairo, kjer sta hotela obiskati angleškega poslanika in sc predstaviti egipčanskemu podkralju. Stanko je računal, da bosta za to potrebovala dva dni in pokazalo se je, da je uganil, kajti že tretjega dne zvečer je dobil od očeta iz Medinet sledečo brzojavko: »šatorl so pripravljeni. Od-idita takoj, ko se prično počitnice, Ila-digjju naroči, naj pove Fatmi, da nismo mogli zanjo doseči ničesar . . . .« Enako brzojavko je prejela tudi gospodična Olivier, ki se je s pomočjo zamor-ke Dinah takoj pričela odpravljati na pot. Sama misel je razveseljevala srca otrok. Toda naglo se je zgodilo nekaj, kar je prekrižalo vse načrte in bi moglo celo zadržati odhod. Istega dne, kot so se začele Stankove ziin«ke počitnice in na predvečer odhoda je pičil gospodično Olivier, ko je popoldne no obedu zaspala, na vrtu škorpijon. Te strupene živali v Egiptu niso sicer zelo nevarne, vendar bi v tem slučaju pik zamogel imeti hude posledice. Škorpijon je splezal po naslonjalu pletenega stola in pičil gospodično Olivier v vrat ravno, ko je dvignila glavo, in ga stlačila, ker je pa že poprej enkrat imela šen na obrazu, jc nastala nevarnost, da se bolezen ponovi. Poklicali so takoj zdravnika, ki je. pa prišel šole čez dve uri, ker jc bil zaposlen drugje. Vrat in tudi obraz sta bila že zatekla, potem sc jc prikazala vročica z navadnimi znaki zastrupljenja. Zdravnik se je izrekel, da v teh razmerah ne more biti govora o potovanju ter jc rekel bolnici, da mora v posteljo, vsled česar je otrokoma grozila nevarnost, da bosta doma morala prebiti božične počitnice. Nelki je treba šteti v pohvalo, da je zlasti v prvih trenotkih bolj mislila na bolezen svoje učiteljice, kakor pa na prijetnosti v Medinct. ki so ji odšle. Na skrivaj samo jo je mučila misel, da nekaj tednov ne bo videla očeta. Stanko pa ni sprejel stvari s tnko hladnokrvnostjo in je najprej brzojavil, potem pa vprašal s pismom, kaj naj stori. Odgovor je pri- , šel šele čez dva dni. Rawlison se je najprej dogovoril z zdravnikom in ko in od njega zvedel, da je nevarnost za sedaj odstranjena in da samo £ ozirom na povrnitev šena ne dovoli gospodični Olivier oditi iz Pori-Saida, je najprej preskrbel učiteljici varstvo in oskrb, potem je pa dovolil otrokom, da odpotujeta skupaj z Di-nah. Ker pa Dinah vkljub vsej svoji ljubezni in skrbljivo-sti za Nelko si ni znala popolnoma nič pomagati v hotelih in na železnici, bi Stanko imel biti vodnik in blagajničar na potovanju. Lahko je razumeti, kako ponosen je bil na to vlogo in s kakšnim viteškim navdušenjem jc obetal majhni Nelki, da ji las nc pade z glave, kakor da bi potovanje v Kairo in v Medinet v resnici bilo združeno z velikimi trudi in nevarnostmi. Vse priprave so bile še poprej dovršene, torej sta otroka odšla še istega dne po prekopu do Izrnaile, iz Izmaile pa po železnici v Kairo, kjer bi imela prenočiti in zjutraj odpotovati v Medinet. Pri odhodu iz Izmaile sta videla jezero Timsah, katero je Stanko poznal že poprej, ker ga je gospod Tarkowski, ki se j'- v prostem Času s strastjo vdajal lovu, vzel včasih s sabo na vodne ptiče. Potem je šla pot ob Vadi-Tumilat ob kanalu sladke vode, ki gre od Nila do Izmaile in Sueza. Ta kanal so izko-! pali še pred suežkim, ker bi drugače delavci, zaposleni pri velikem delu Lessepsa, ne imeli pitne vode. Ta kanal je irnel pa še druge dobre posledice. Kraj, ki je bil poprej brezplodna puščava, se je obrastel nanovo, ko je za-šumel čezenj mogočni in oživljajoči potok sladke vode. Na levi strani sta iz oken vagonov zagledala otroka širok pas zelenja, obstoječ iz travnikov, na katerih so se pasli konji, kamele in ovce in iz obdelanih polj, obsejanih s tursico, prosom, alfalfo in drugimi vrstami žitnih rastlin. Nad bregom kanala je bilo videti raznovrstnih vodnjakov z velikimi kolesi, na katerih so bila obešena vedra, ali pa z navadnimi vrvmi, s katerimi so fcllalii zajemali vodo in jo pridno razpeljavali po njivicah ali pa vozili v sodčkih in vozičkih, katere so vlekli voli. Nad žitnim poljem so se zibali golobje in včasih se je dvignila iz njih cela četa prepelic. Ob bregu kai ala so se sprehajali resni žrjavi in štorklje. V daljavi, nad glinastimi kočami feJIahov so se dvigali venci daktilovih palm, kakor pernice za klobukom. Na severni strani železnicc se je pa raztezala popolna pustinja, toda nič podobna oni, ki je ležala na drugi strani suežkega kanala. Tam je izgledala, kakor ravno morsko dno. s katerega je odtekla voda in ostal samo še nakopičeni pesek. Tu jc pa pesek bil bolj rumen, kakor nasipan na velike kopice, pokrite ob straneh s kepami dala na dnevni red pravilno, ker je on to nujno predlagal in v zbornici utemeljil, o kakem Smoletovem predlogu pa nismo v zbornici nič culi. (Župan: To sem že pojasnil. Štefe: Coprali so. Zajec: Alfabet so zamenjali. Župan zvoni. Štefe: Ta žamenjani alfabet ima S pred N. Pri liberalcih je sedaj že alfabet zmešan. Župan kara Štefeta.) Novak : Župana bi prosil, da v prihodnje dene predloge na dnevni red pravilno. (Župan: To sem že ukrenil, vsak predlog sem dal numerirati.) Župan odredi glasovanje. Predlog odsekov je soglasno sprejet. Nato odredi župan glasovanje o dostavku, ki ga predlaga Novak. Knez nekaj ugovarja, češ, koliko časa bosta pa škafa tam ostala. Župan: Naj se napravita, da se ne bo reklo, da smo kaj zanemarili. Pri glasovanju predlog Novaka propade, r— Ironično ploskanje pri svetovalcih S. L. S. Štefe: Le čakajte, bomo mi Vas večkrat žejne napravili tako, da boste Vi žejni ostali. Župan razburjen proti dr. Trillerju: »Radi dveh škafov se pa res ni izplačalo župana pustiti na cedilu!« Proti svetnikom S. L. S. kliče župan: »Saj škafa lahko magistrat brez sklepa občinskega sveta napravi.«: Klici pri članih S. L. S: Bravo! Ampak lepo je pa napravila Vaša večina. Dveh škafov ne privošči, za gledališče jc pa imela kar 100.000 kron! Nato se po poročilu odseka sprejmejo brez debate predlogi, naj se napelje vodovod po Delarnski ulici, po Orlovi ulici (Li-kozar priporoča), po Poljski cesti in po poti v Rožno dolino, napeljava vodovoda po Vojaški ulici pa se odkloni. Poročevalec Reisner predlaga nato, da Se napravi razsvetljava po Mar-montovi ulici, na Martinovi cesti, po dr. Zarnikovi ulici (kjer zahtevajo posestniki plin, a ni mogoče) in po ulici Stare pravde. Smole predlaga, da sc Marmontova titica tako uredi, da bo mogoč dovoz k ta-mošnjim hišam. Reisner omenja, da je to že stavbinski urad ukrenil. (Štefe: Smole vedno prepozno pride!) Marinko opozaria na velik promet na Martinovi cesti in predlaga, da se razsvetljava razširi do novega pokopališča in do tovarne za lep, oziroma do konca mestnega pomerija. B a h o v e c meni, če ne bi bilo boljše posestnike na dr. Zarnikovi cesti preje vprašati, če so z električno razsvetljavo zadovoljni. Pri glasovanju se predlogi odseka sprejmo soglasno. Glede predloga Marinkota pravi župan, da bo še letos prišlo do razsvetljave na tistih mestih. Smole umakne po pojasnilih poročevalca svoj dodatni predlog. Na vrsto pride volitev upravnega odbora Mestne hranilnice za dobo treh let. Dr. Ambroschitz izjavi, da ako večina nobenega člana nemške stranke v upravni odbor ne izvoli, stori s tem veliko krivico. Nemci bodo zoper to ukrenili vse zakonite korake. Pomislek večine, da bi utegnil priti v upravni odbor »Mestne hranilnice« kak član »Kranjske hranilnice«, ki bi slednji dajal potem informacije, ne drži. Pri tej volitvi ima veljati § 55. občinskega reda, ker vodi upravo »Mestne hranilnice« glasom njenega statuta občinski svet kot tak in ker občina za »Mestno hranilnico« v polnem obsegu jamči z vsem svojim premoženjem. Če mi zanjo jamčimo, se nam mora dati tudi zastop- | rujavega rastlinja. Med temi kopicami, ki so tuintam izgledale kakor visoki griči, so ležale obširne doline, med katerimi so se od časa do časa zagledale popotne karavane. Iz oken vagona sta otroka zamogla opazovati natovorjene kamele, ki so v dolgi vrsti druga za drugo korakale čez peščene razloge. Pri vsaki kameli je korakal Arabec v črnem plašču in z belim zavojem na glavi. Mala Nelka se je spominjala na podobe iz sv. pisma, katere so imeli doma, ki so predstavljale, kako gredo Izraelci za Jožefovih časov v Egipt. Bili so ravno taki. Škoda, da ni mogla dobro ogledavati karavane, ker sta pri oknu na tej strani vagona sedela dva angleška častnika in ji zaslanjala razgled. Ko je pa to povedala Stanku, se je on z resnim obrazom obrnil k častnikoma, pristavil prst h klobuku in rekel: »Gospoda, ali bi se ne hotela umakniti tej mali gospodični, ki bi rada ogledavala kamele?« Oba častnika sta istotako resno sprejela besede in eden izmed nju, ne samo da je odstopil svoj prostor radovedni gospodični, ampak jo je še dvignil in postavil na sedež pri oknu. Stanko je pa pričel razlagati: »Tu je nekdanja pokrajina Gošen, katero je Faraon izročil Jožefu za njegove brate Izraelce. Nekoč in še v starodavnih časih je tekel tu kanal sladke vodfc, tako. da ie ta novi kanal stvo. Stavi predlog, da sc ima volitev vršiti po ključu. Dr. T r i 11 e r zanikuje, da bi tu veljal § 55. Sicer pa nima namera večine nobene tendence proti nemški stranki, ampak večina hoče le obvarovati člana nemške manjšine, da ne bi vsled konkurence med »Mestno« in »Kranjsko hranilnico« prišel v konflikt sam s seboj. Dr. Zajec izjavi, da klub S. L. S. stoji slejkoprej na stališču, da se imajo tudi volitve v ta odbor vršili v zmislu § 55. po ključu. Nc stavi pa nobenega predloga, ker nima večina tukaj prav nič govoriti in od- ' ločevati, ampak to je stvar župana, kako se bo volilo. Zahteva od župana, da enun-cira volitev po ključu, tako kar se tiče članov upravnega odbora iz občinskega sveta kakor onih, ki se izvolijo iz občanov. Višnikar zastopa nasprotno stališče. Župan se postavi na stališče večine. Pri glasovanju se predlog dr. Ambro-schitza z glasovi liberalne stranke odkloni. (Medklici. — Župan: Saj so nad nami še druge instance. — Veselost.) Nato se izvolijo v upravni odbor sledeči: Lilleg, Loža r, Štrukelj, Trn-koczy, Bončar, Dimnik, Milohnoja, Štem-bov, dr. Triller, Višnikar, Reisner, Kavčič Edmund, Pavlin Franc, Kollman Robert, Kozak Josip, Mejač Ivan, Šarabon Andrej, Velkavrh Ivan, Vidmar Josip, Vrhovnik Ivan. — Dr. Gregorič, notar Hafner in Ivan Ogrin ostanejo v manjšini. Nato se izvoli k u r a t o r i j mestnega dekliškega liccja za dobo treh let. Izvolijo se: dr. Tavčar, predsednik, Dimnik, Pippenbacher, Reisner, Milohnoja, Hudovernik, Mally, Franja Tavčarjeva in Marija Kokaljeva. — Jeglič in dr. Detela sta v manjšini. V glavni odbor za obdelovanje močvirja se izvolita Štembov in Likazar. Nato se sprejme nek samostalni predlog Engelberta Franchettija glede nekega prehoda čez Bleiweisovo cesto, istotako nek nujni predlog šolskega odseka, ki se tiče nekega rekurza v zadevi nemške mestne deške šole. Novak je vložil nujni predlog sledeče vsebine: Do 1. aprila 1912 se razpiše in izvrši licitacija oddaje mestnih parcel v najem. Licitacija naj se vrši na nedeljo, in sicer na licu mesta. Mestni svet, ki pride v poštev za oddajo v najem, naj se razdeli v kose po 500 in 300 m.- in naj se oddajo v najem le takim ponudnikom, ki bodo iz-premenili travnike v njive in jih obdelovali. Najem naj sc določi na tri leta in naj ima najemnik, ki dobro obdeluje to zemljo pravico, da se mu po treh letih brez licitacije odda dotični svet v najem za nadaljna tri leta. Najemnik se zaveže, da sveta ne bo dajal v podnajeni in da ga bo sam s svojo družino obdeloval in če le mogoče brez tuje pomoči. Več kot en kos se ne odda nobenemu najemniku. Predlagatelj svoj predlog, ki je tako v veliko korist mestu kakor najemnikom, obširno utemelji. Nujnost se od strani liberalne večine odkloni. (Dr. Zajcc: Odklonili ste pameten predlog. — Ironičen smeh pri večini, — Dr. Tavčar: Kar predlaga Novak, se tudi meni zdi pametno! Župan obljubi tudi, da bo to vpošteval, kolikor gre in pravi, da sta dve parcelaciji že v delu. (Dr. Zajec večini: Se bomo že še videli! Župan: Groženj se ne bojimo.) Župan naznani nato nujni predlog No-i vaka, ki se glasi: Gospodu županu sc na- samo obnovitev starega. Pozneje je bil pa kanal uničen in dežela se je spremenila v puščavo. Sedaj pa pričenja spet postajati rodovitna.« »Odkod pa gospod to ve?« vprašal je eden izmed častnikov. »V moji starosti je treba take reči znati,« odvrnil je Stanko, »po tudi profesor Sterling nam jc nedavno razlagal o Vadi-Tumilat. Dasiravno je Stanko jako dobro govoril po angleško, vendar je njegov nekoliko različen naglas obrnil nase pozornost drugega častnika, ki jc vprašal: »Ali mladi gospod ni Anglež?« »Mala gospodična, Nelka, katero mi je oče izročil v varstvo med potjo, je Angležinja, jaz sem pa Poljak in sin inženirja pri prekopu.« Častnik se jc nasmehnil, ko je Čul odgovor samozavestnega dečka in rekel: »Poljake imam iako rad. Spadam k polku konjenice, ki se je za Napoleonovih časov večkrat boril s poljskimi ulani in s tem se ponašajo radi še dandanes.« »Prijetno mi je gospoda poznati,« odvrnil je Stanko. Pogovor je tekel lažje in častnika sta se očividno dobro zabavala. Pokazalo se je, da se peljeta obadva istotako iz Port-Saida v Kairo, da se vidita z angleškim predstaviteljem in sprejmeta zadnja navodila v zadevi dolge poti, ki ju je potem čakala. Mlajši je bil vo-iaSki zdravnik, drugi pa, ki je govoril roča, da z vso svojo močjo podpira prošnjo tobačnega delavstva v Ljubljani, ki jo jc tobačno delavstvo vložilo na merodajno oblast, da se c. kr. tobačna tvornica v Ljubljani vsled vedno naraščajoče draginje fremesti iz tretjega v drugi plačilni razred, ozadevne prošnje naj se odpošljejo na c. kr. finančno ministrstvo na Dunaju, c. kr. direkciji tobačne režije, kakor tudi na-čelstvu proračunskega odseka državne zfcornice na Dunaju. » Župan izjavi, da o tem nujnem predlogu sploh ni treba glasovati, ker bo 'prošnjo kar sam vložil. (Dr. Zajec: Da ne bo večina prišla v zadrego! — Župan, zelo razburjen: Opustite take opazke, Vi ste vendar akademično izobražen človek! Pippenbacher: Vsak delavec je bolj izobražen kakor Zajec. Štefe: Župan ima že prav, da ni treba o nujnosti glasovati, vsaj ste ga že prej radi dveh škafov pustili na cedilu. Župan naj v imenu mesta priporoči prošnjo.) Novak izjavi, da se s tem strinja in naj župan v imenu mesta prošnjo priporoči. L i k o z a r predlaga neke stopnjice pri Ljubljanici ob Gruberjevem prekopu. Sprejeto soglasno. (Štefe: Mi smo glasovali, ker nam je za stvar; če pogledate odklonjena škafa in rtaša glasovanja, je velika razlika med Vami in nami.) Marinko stavi na župana vprašanje, ali mu je znano, kako je z jamama pri tovarni za lep. V tiste jame se steka vsa nesnaga iz tovarne, razširjajo neznosen smrad in so tudi nevarne, ker niso zadosti zavarovane. Pred leti je utonila neka ženska, lani neka žival, nekega fanta so komaj rešili. Čudi sc, da mestni nadzorovalni organi v svoji bistroumnosti niso še zapazili, kako slabo so jame zavarovane. (Župan opomni govornika, naj govori k stvari. — Govornik ugovarja in se ne da zmotiti.) Ni izključeno tudi, da se ta smrdljiva voda steka v vodnjake, katerih jc v naselbini Zelene jame že 20; gotovo je, da se nateka ta voda v klet nekega tamošnjega posestnika. Na Selo so morali napeljati vodovod, ker konji vode iz ondotnih vodnjakov niso hoteli piti, kaka mora šele biti voda iz vodnjakov v Zeleni jami!? Nujno je potrebno, da se k naselbini v Zeleni jami napelje vodovod. Kako da mestni zdravstveni organi tega ne opazijo? Prosi župana, da tozadevno kaj ukrene. Župan odgovori, da bo dal to zadevo preiskati. Kos vpraša, kaj je z njegovima dvema predlogoma, ki jih je svojčas stavil? Župan odgovori, da prideta pravočasno na vrsto.. Jeglič stavi sledeče vprašanje: Vsak dan me pripelje pot čez šentpeterski most. Tu imam priliko opazovati, kolik promet se suče tu okrog. No, ko bi bili samo pešci, bi še šlo, toda vozovi, ki hite čez inost, silijo pešce, da se ogibajo na obe skrajni stranici mostu. Most je nasut in ob straneh nasip zaokrožen. Tu pa se zgodi, da otrok, ki se v naglici ogne vozu, ob mokrem vremenu spodrsne — sam sem nekoč to videl — in tedaj je največja nevarnost, da dotični smukne v vodo, kajti ob tleh so na mostu tolike odprtine, da bi otrok brez ovire padci skozi. — Da se nevarnost prepreči pravočasno, vprašam g. župana, ali bi hotel poskrbeti, da se zagradi most pri tleh na obeh straneh? Župan odgovori, da so mu ti nedo-statki znani in da bo vse potrebno ukrenil. »Jeglič stavi nato sledeče vprašanje: Za vrtom gluhonemnice je kratka Ravni-karjeva ulica, ki se stika na severnem -s Stankom, je bil kapitan Glen, ki je imel po naročilu svoje vlade oditi iz Kaire čez Suez v Mombasso in prevzeti vlado nad celim krajem, ki leži ob tem zalivu in se razteza tja do neznane pokrajine Samburu. Stanko, ki je z veseljem prebiral potopise po Afriki, je vedel, da leži Mombassa nekaj stopinj za ravnikom in da so ti kraji, dasiravno se prištevajo k sfleri angleških vplivov, vendar še jako malo znani, popolnoma divji, polni slonov, žiraf, no-sorožccv, bivolov in vsakovrstnih antilop, katere srečujejo vojaški in misijonski ter trgovski oddelki neprenehoma na svojih pohodih. Zavidal je toraj kapitana Glena iz cele duše in mu obetal, da ga hoče obiskati v Mombassi in iti ž njim na lov na leve in bivole. »Dobro, toda prosim, da me obiščete s to ntalo gospodično,« odgovoril je kapitan Glen s smehom in opkazul nA Nelko, ki je ravmo v tem trenutku odšla od okna in se vscdla poleg njega. »Gospodična Rawlison ima očeta,« odvrnil je Stanko, »jaz sem pa samo na poti njen varuh.« Nato se jc drugi častnik urno obrnil in vprašal: »Rawlison? Ali ni to eden izmed ravnateljev prekopa in ima brata v Bombayu?« »V Bombayu prebiva moj stric,« odvrnila je Nelka. »Toraj tvoj strlček, dragica, je oženjen z mojo sestro. MoJe ime je CIarv. Torai sva v sr&štvu in prav ve- koncu z Bohoričevo ulico. Ker stoji tu hišica pri hišici, je pač umevno, da je proipel precej velik. Žalostno pa je, da se v tej ulici ob mokrem vremenu niti peici ne morejo izogniti ldžam in blatu, kajti četudi so tu same • nove hišice, vendar nimajo tro-toarja, Ko so tamkajšnji posestniki prepustili mestu svet, Se jim je obljubilo na merodajnem mestu, da napravi trotoar mestna občina, toda od takrat so pretekla leta, a trotoarja še ni. Prosil bi torej g. župana, naj r.am pove: ali bi hotel poskrbeti, da se napravi trotoar v Ravnikarjevi ulici, ker se je tako obljubilo v prejšnji županski dobi? Župan izjavi, da bo zadevo preiskal. Novak opozori župana, da so se cevi čez cesto v Mestni log na tozadevno prošnjo položile, ni se pa iztrebil levi jarek ob Zeleni poti. Župan izjavi, da bo potrebno ukreniL Dr. Zajec: Danes smo imeli, ob debati zavoijo odpisa vode pri Lichtenthur-novem zavodu priliko opazovati, kako se lahko vnamejo čisto nepotrebne debate, ako poročila odsekov niso točna. Vidi se, kakor da bi člani večine imeli pri tem svoje namene. Treba je, da so vsi člani občinskega sveta točno informirani. Vprašam župana, ki kaže toliko moč nasproti manjšini, ali jo hoče pokazati tudi nasproti svoji večini in skrbeti, da bodo poročila odsekov odslej vestna in točna? Župan izjavi, da morajo poročila biti res tehtna in zanesljiva in da bo zato skrbel. Ne gre pa, da bi se za tem takoj videl kak namen. Sledi tajna seja. TAJNA SEJA OBČINSKEGA SVETA. Imenovanja v mestni zastavljalnici. Za blagajnika mestne zastavljalnice je bil imenovan g. Est, za likvidatorja g. Poljšak. Glasove manjšine jc dobil pri službi blagajnika g. Habc, pri službi likvidatorja g. Ivan Jež. Proti tem imenovanjem se od strani opozicije vloži pritožba. Zanimivo jc, da je usiljevanje g. Poljšaka v mestno zastavljalnico utemeljeval poročevalec z besedami: > Tako bo vsaj eden pri tem uradu, ki bo kaj imel, če se kaj pripeti«. Vpokojenje magistratnega ravnatelja. Soglasno se je sprejel predlog personalnega odseka, da se ugodi prošnji dosedanjega ravnatelja magistratnih uradov g, Vončine, kateremu se podeli meščanstva. Obrtne koncesije. Gostilniško koncesijo dobi za svojo restavracijo na Golovcu g. Anžič, Jo. sipini Koša k se dovoli prenos gostilniške koncesije v Kraigherjevo hišo v Gosposki ulici, istotako Alojziju Zajcu prenos koncesije s Sv. Petra nasipa št. 53 v Židovsko ulico št. 5. Z glasovi večine proti glasovom manjšine se odkloni prošnja Emila Kržišnika za gostilniško koncesijo. Odkloni se prošnja I v. K m e t a za gostilniško koncesijo, odkloni se prošnja Iv. I g 1 i č a za knjigarniško koncesijo. M Krvflie. Bosanski sabor je, kakor znano, odklonil proračun. Za proračun ni nihče glasoval. Kakor poročajo nemški listi, bi vse stranke rade glasovale za proračun, toda tega si nobena stranka ni upala storiti, da ne bi prišla med ljudstvom na glas vladne stranke. Predsedstvo bosanskega sabora se napoti menda na Dunaj k skupnemu finančnemu ministru. seli me, da sem prišel s tabo skupaj in te spoznal, moja draga, mala ptičica.« Zdravnik .ie bil v resnici vesel. Povedal je, da je takoj po svojem-prihodu v Port-Said vprašal po gospodu Rawli-sonu, toda v uradu ravnateljstva so mu rekli, da je odšel na praznike. Rekel je tudi, da mu je žal, ker ladja, s katero se popeljeta z Glenom v Mombasso odide iz Sueza že čez nekaj dni in radi tega ne bo mogel pogledati v Medinet. Naročil je Nelki, naj pozdravi očeta in ji obljubil, da ji hoče pisati iz Mom-basse. Potem sta se oba častnika spustila v pogovor z Nelko, tako da je Stanko ostal nekoliko na strani. Na vseh postajah so se prodajale v velikih množinah mandarine, sveži datelji in tudi izborili sorbeti. Razven Stanka in Nelke. sc je tega posluževala tudi Di-iia.li, ki se je poleg svojih drugih lastnosti odlikovala tudi z veliko bladko-snednostjo. Tako je hitro minila otrokoma pot do Kaire. Pri slovesu sta častnika poljubila Nelko na rokico in na glavico, stisnila Stanku desnico in kapitan Glen, kateremu je odločni deček zelo ugajal, je rekel napol v šali, napol v resnici: »Poslušaj deček! Kdo ve, kedaj in v kakšnih razmerah se morda še Srečava v življenju. Vedi pa, da vedno in povsod lahko računaš na moje prijateljstvo in pomoč.« »Vi pa na mojo!« odvrnil je Stanko t rednim poklonom. (Dalie.l Tujski promet v Dalmaciji. Na Dunaju se je vršilo v društvu »Avstrijskih državnih uradnikov« predavanje o tujskem prometu v Dalmaciji. Iz tega predavanja posnamemo, da se jc tujski promet v Dalmaciji od leta 1897. do leta 1910. podese-toril. V Dubrovnik jc prišlo leta 1897. okrog 2000 tujcev, leta 1910. pa jih je prišlo nad 20.000. Omenjalo se je, da bi bil promet še večji, če bi se dobila prenočišča oziroma stanovanja. Toda ravno v tem je v Dalmaciji veliko pomanjkanje. V Dubrovniku je sedaj le 28 gostilen in hotelov z 450 posteljami. Omenjalo se je šc, da naj bi se večjo skrb posvečalo zlasti Zadru, Šibeniku in Splitu, ki so tudi važni za tujski promet. Za pospeševanje prometa s tujci naj bi se ustanovila avstrijska liga prijateljev Dalmacije. Nov pravaški list. V Mitrovici izhajajoči »Hrvateki Branik« je prešel v prava-ške roke. Zopet nered v posmrtni zadrugi. Posmrtna zadruga »Zagreb« je predložila na zadnjem občnem zboru bilanco, ki izkazuje 29.000 kron dobička. Ta dobiček se je razdelil po 5% med razna društva, ki so dobila takoj denar izplačan, lep del denarja so si pa člani med seboj razdelili. Sedaj je pa prišlo trgovsko sodišče na to, da tistih 29.000 kronfcni čisti dobiček, Ampak denar, ki bi se ne smel razdeliti, pač pa hraniti, da bi se z njim izplačevale članom posmrtnice. Kako se stvar izteče, bomo poročali. Obravnava proti Stjepanu Radiču se Je pričela v torek pred osješkim sodiščem. Obtožen je, da je hotel ponižati kotarskega predstojnika Sokoliča, da ga je osebno napadel in da je ljudstvo nagovarjal k uporu proti oblastem. Sodna obravnava bo gotovo trajala več dni. O teku in izidu bomo poročali. DRŽAVNI ZBOR. Število rekrutov se ne bo zvišalo, V parlamentarnih krogih se govori, da Je vlada opustila svojo zahtevo, da bi se zvišalo število rekrutov. Ministrski predsednik grof Stiirgkh je prišel do prepričanja, da bi predlog ne dobil v zbornici večine, Čehi so se baje že izrekli, da bi za tak predlog nikakor nc mogli glasovati. OGRSKO MINISTRSTVO ODSTOPA. Včeraj popoldne je sklical ministrski predsednik grof Khuen ministrski svet, v katerem je prišlo vojaško vprašanje še enkrat v razgovor. Danes sprejme cesar Khuena v avdijenci in jutri bo najbrže celo ministrstvo odstopilo; obenem se bo tudi ogrski parlament za toliko časa odgodil, da se to vprašanje uredi. Za enkrat so se torej Ogri zmotili in njih nada, da dobe vojaštvo v svoje roke, se je izjalovila. HUDE ANGLEŽINJE. Na Angleškem se že nekaj let sem širi žensko gibanje za žensko volilno pravico v angleško zbornico. Takozvane sufra-getke, ki so temu gibanju na čelu, so pa postale tako nasilne, da jih je začela vlada s silo preganjati. Pri zadnjih demonstracijah v Londonu je zaprla vlada 50 izmed njih in je naperila proti njim obtožbo zaradi hujskanja k uporu. Policija je prišla tudi na to, da so sklenile napasti vse kraljeve gradove in muzeje in tam vse razbiti. Zato je vsa ta poslopja za nedoločen čas zaprla. Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih „Slovenske Straže"! Štajerske novice. š Sadovi liberalne vzgoje. Iz Vranskega se nam poroča: Na pustni torek so v Prekopi pri Vranskem »pokopali« fantje pusta. Pri tem so smešili cerkvene obrede pri pogrebih. Eden je nosil v nekem loncu vodo, drugi je pre-peval za nosači cerkvene pesmi, zopet drugi so nosili goreče sveče itd. Fante, ki so pristaši liberalne stranke, so naznanili sodišču in se bodo imeli zagovarjati pred celjsko okrožno sodni j o zaradi sramotenja kat. vere. š »Vošnjakov večer« se vrši v soboto, dne 9. marca ob 8. uri zvečer v veliki dvorani celjskega Nar. doma. Na vsporedu so: petje, deklamacije, Vošnjakova enodejanka in več drugih zanimivosti. š Občinske Volitve v Pekrah pri Mariboru se vrše danes. Udeležijo se jih tudi Slovenci ter pri njih gotovo zmagajo. š Slovenska šola na Muli je zaradi škrlatire do velike noči zaprta. š Iz justične službe. Provizoričnega tarjnika primorske finančne prokura-ture v Trstu, dr. Franca Pupacherja je imenoval justični minister okrajnim sodnikom in predstojnikom okrajnega sodišča v Ormožu. š Občinske volitve v celjski okolici so potrjene in se pričakuje vsak čas konstituiranja občinskega sveta. š Pretep. V Konjicah so sc tc dni stepli dimnikarski pomočnik Albert Kanduč, voznik Anton Fink, kočijaž Anton Barč ter pomožni delavec Alojz Lisec. Lisec je Kanduča, Finka in Bar-ča tako obdelal z nožem, da so zadobili težke poškodbe ter so jih morali spraviti v bolnišnico. Lisca so orožniki zaprli. K š Smrtni padec v pijanosti. Iz Vitanja nam poročajo: V nedeljo zvečer je padel mizarski mojster Anton Rav-njak po stopnicah iz prvega nadstropja na tlakovana tla v gostilni Martina Kužaja. Hotel je namreč v prvem nadstropju ležečega težko bolanega gostil-ničarjevega sina obiskati, pri tem pa je vsled vinjenosti zgubil ravnotežje in se prevrgel po stopnicah. Nesrečnež si jc stri lobanjo in je ob 4. uri zjutraj podlegel svojim bolečinam. š Požari. Iz Rogaške Slatine se nam piše: V pondeljek ponoči je nastal požar v hotelu Bauer v Rogaški Slatini. Pogorela je popolnoma jedilna dvorana ter več sob s pohištvom. Prišedši požarni hrambi iz Rogaške Slatine sc je posrečilo po 5urnem napornem gašenju ogenj omejiti. — Iz Migojnic pri Gružah pa nam poročajo: Te dni se je vnelo gospodarsko poslopje posestnika Franca Dreva v Migojnicali. Pogorelo je celo poslopje z vsemi spravljenimi pridelki popolnoma. š Zaradi tatvine se je imel zagovarjati pred celjsko okrožno sodnijo že večkrat preclkaznovani rudar Franc Škorjanc. Ukradel je namreč dne 9. januarja tega leta, kakor smo poročali, iz skladišča na kolodvoru v Celju precejšnjo množino sladkorja, rozin in vrečo kave. Sedel bo 18 mesecev. š Požar. Iz Celja se nam poroča: V nedeljo zvečer proti osmi uri jc izbruhnil ogenj v Bukovemžlaiku na 'Peharjih, ki je uničil hišo in tri gospodarska poslopja, last. posestnika in peka. Štefana Krema v Gaberju pri Celju. Živino in nekaj hišnega orodja so mogli rešiti, drugo pa je vse ogenj uničil. Vodja škof je vaške požarne brambe je dobil precejšnje poškodbe, ker je padel na n.ega del gorečega stropa. Kako je ogenj nastal se ne ve. Škoda znaša Kakor skoro v vseli klasičnih igrah, tudi tukaj ni mnogo dejanja, in kdor je prijatelj bučnih prizorov, streljanja in razgrajanja, nc pride na svoj račun. Zato pa bo užival, kdor sc more poglobiti in oživeti v ta umotvor, kdor more slediti krasnim mislim in divne-mu jeziku. Vseskozi sami veliki ljudje so, pa najsi da ljubijo ali sovražijo, greše ali sodijo, se vesele ali trpe — ki nastopajo v igri. Nič vsakdanjega, nič trivijalnega ni na njih. Vsak za-sc je svoj človek in pol. Ne glede na to, cla je klasično ne-naobraženemu igralcu samo na sebi težko zamisliti se v igro, kakor jc to potrebno, nudijo uloge igralcem toliko težkoč, kakor ne zlepa v kaki drugi drami. Občutena in premišljena mora biti vsaka beseda in vsaka gesta, da ne govorimo o tem, kake zahteve da stavi na igralca obvladanje vedno merijajo-čega sc tona, modulacije glasu in sto drugih fines. Vrhu tega sc razvijajo značaji tekom žaloigre same, oziroma se kažejo v novih situacijah izpreme-njenc. Razposajena, predrzna, uporna Fanta se pokaže v vsej drugi luči, kakor hitro vidi Hero v nesreči. Hero sama, začetkom žaloigre napol otrok, ponosna in naivna, vsa vne-za ta svoj novi poklic, postane rosna, odločna in uporna in so razvije v po- V njej je stal kip malikov. Večkrat jo jo od prostora, ljudstvu namenjenega, ločilo veliko zagrinjalo. 1EŠNJAVAM NA KITAJSKEM. Evropejskl del Tlentslna. š Konkurz je dovolilo celjsko okrožno sodišče nad premoženjem trgovca Vincenca Balona v Št. Petim pod Svetimi Gorami. š Iz srednješolske službe. Na drž. gimnaziji v Mariboru je razpisano z novim šolskim letom stalno ulčno mesto učitelja za risanje. Rok do dne 1. aprila 1912. š Strojno zadrugo so ustanovili v Miliovcih na ptujskem polju. Ena taka zadruga obstoji že v Cirkovcih pri Pra-gerskem in prav dobro deluje. Tudi v Mihovcih bo novoustanovljena zadruga za ljudstvo velikega pomena. Glasna. Sattnerjev oratorij. Občinstvu priporočamo, da si nabavi in prečita te. meljito in poljudno razlago Sattnerje-vega oratorija v knjižici, ki jo je za ta oratorijska izvajanja izdala »Glasbena Matica«. Muzikaličnemu občinstvu bo posebno dobrodošlo, da so v ti omenjeni knjižici vse važnejše misli in motivi natisnjeni z notami, tako, da bode imelo večji in popolnejši užitek pri koncertih in da mu delo ostane v živem in trajnem spominu. Nič manj kot 52 važnih muzikalnih misli je v knjižici natisnjenih z notami. — Sedeži: po 6, 5, 4, 3 in 2 K, stojišča po 1K -40 vin., za dijake po tiO vin. se dobivajo v trafiki Uriiona, kjer sc dobi tudi zgoraj omenjena knjižica. — Za prvi oratorijski koncert P. Hugolina Sattnerja »Assumptio« dne 13. t. m. se dobe vstopnice v parterju le še po 3 K in nekaj na balkonu po 5 K. Drugi sedeži so razprodani. Obiskovalci koncerta z dežele, naj bi si pravočasno preskrbeli vstopnice za drugi, odnosno tretji koncert v dneh li. in 17. t. mes. oolno žensko. In kaki značaji: veliki duhovnik, resen, moder mož, svoji nečakinji pravi oče, in vendar nepopustljiv. kjer se gre za dolžnosti. Potem stari, v tempeljski službi osiveli čuvaj, posten skoz in skoz, izpolnjujoč svoje dolžnosti, ne ozirajoč se ne na desno ne na levo. Kaj naj porečemo o Leandru samem? Tudi še napol otrok, sanjav, kljubujoč, ljubeč, drhteč, in vendar kako lep in velik v svoji čisti ljubezni! To so uloge, katerim .so kos samo največji dramatski umetniki, kakor jih premorejo najboljša in največja gledališča. Da se je »Ljudski oder« naravnost rečeno prodrznil poseči po tem delu in ga uprizoriti, meji na. smelost. Na tem mnenju ne izpremeni ničesar, tudi ne dejstvo, da je igro naštudiral in da jo režira. gospod dr. Ivan Robida, čigar temeljitost in umetniške kvalitete sicer pripoznavamo, ki je pa menda zopet enkrat hotel dokazati Ilorazov rek: »Nil montalibus ardui est!« S kako srečo, o tem borno govorili pozneje. Uprizoritev je mišljena kot nekaka zaključna predstava dramatične šole, s katero naj bi se pokazalo, do katere višine jc bilo mogoče spraviti posamezne gojencc. Zaio so tudi uloge porazdeljene med najboljše moči »Ljudskega odra«. Kako bodo rešili svoje težke nalogo, bomo videli prihodnjo nedeljo. Mi jim želimo prav od srca obilo sreče! Dr. D. Ljudski oder. K UPRIZORITVI GRILLPARZERJEVE TRAGEDIJE »LJUBEZNI IN MORJA VALOVI« NA LJUDSKEM ODRU DNE 10. MARCA 1912. Ko jc izšla Grillparzerjeva »Sa-ppho«, je dejal slavni angleški pesnik Вугоп, ki se je izpodtika.1 nad težko izrekljivim in zapomnivim imenom Grillparzerjevim: »To ime si bo treba zapomniti.« In res si ga je bilo treba zapomniti, ker sc ga je slišalo povsodi izrekati, ker je postalo slavno čez noč. Brez ugovora je Grillparzer največji izmed vseh avstrijsko-nemških dramatikov, katerega brez vseh pomislekov Jahko stavimo v isto vrsto z ostalimi nemškimi klasiki. Ne zaostaja, za njimi ne glede globočine idej, ne sile izražanja, ne forme. Dočim odbija marsikoga mramoma ledenost Gocthcjeva, ali bobneča retorika Scliillerjeva, diči Grillparzerjevc proizvode čudovita svežost, milina in prisrčnost. Uprav v »Ljubezni in morja valovih« prihajajo tc lirične vrline njegovega, dela do take veljave, kakor komaj v kakem drugem njegovem umotvoru. Onim, katerim vsebina žaloigre ni шапа, naj povemo na kratko njeno fabulo. Mlado dekle Hero, čije stric je veliki duhovnik v templju boginje Afrodite v Sestu, sc posveti isti boginji v svečenico. Posvcčenje sc praznuje s slavnostmi in daritvami, h katerim privre ljudstvo od vseh strani, tudi ono iz Abida. (Med Sestom in Abidom se razprostira morska ožina Helles-pont.) Med tujci sta, tudi dva prijatelja iz Abida: Leandcr, tih, nežen, sanjav mladenič in njegov starejši, živahni, veseli sodrug Navkler. Leandcr se o priliki daritve zazre v ravnokar posvečeno duhovnico, s katero dobi pozneje priliko govorili v tempi je. vem gaju. Tamkaj ji razodene svojo ljubezen, katero pa Hero kot svcčcnica zavrača. A še tisto noč, ko se ravno odpravlja Hero k počitku, se pokaže na stolpu, na katerem ji je odslej naprej nakazano stanovanje, Leandcr, ki je preplaval morsko ožino, ne boječ, se morskih valov in smrtnonevarnih čerij. Pot v temni noči mu je kazala luč, katera je svelila s Herinega stolpa. O tem posetu pa zve tempeljski čuvaj in javi to velikemu duhovniku. Ko je nekoč po trudapolncm dnevu Ilero prižgala, na večer zopet svetilko, a sama. od utrujenosti vsa izmučena zaspala, ugasne duhovnik luč. Drugo jutro najde Hero utopljenega Lcandra na bregu, kamor so ga vrgli morski valovi. Mrtveca zaneso v tempelj, od koder ga veli duhovnik utopljenčcvim prijateljem prepeljati v Abid. V trenutku, ko se ima to izvršiti, je Herinih moči konec. Zgrudi sc na stopnjicali, ki vodijo v celo*) in umre. *) Cela jc bila. sredi svetišča stojo-; ča hišica, pristopna samo svečenikom. Volitve v kranjsko trgovsko in 0briD0 zbornico - končane. Velik napredek Slovenske Ljudske stranke. Včeraj zvečer je bil končan skru-finij za volitve v trgovsko in obrtno zbornico kranjsko. Kakor smo žc poročali, je S. L. S. prodrla v mali obrti z veliko večino in jc bil v mali obrti, ki je letos volila samo enega zastopnika izvoljen za svetnika trgovske in obrtne zbornice zidarski mojster g. Ivan Ogrin. Ta razred, ki je bil doslej v rokah S. L. S., si jc S. L. S. častno ohranila. V tej skuipni je letos oddala S. L. S. 2757 glasovnic, leta 1909 jih je v tej skupini oddala 2314, liberalci so jih letos oddali okolu 2500, leta 1909 2200. Najhujši boj je bil letos v sknpini male trgovine (modre glasovnice), kjer so še leta 1909 zmagali liberalci, ki so takrat dobili 699 glasov. Letos so oddali liberalci v tej skupini 700 glasovnic. S. L. S. pa 727 glasovnic, leta 1909 je S. L. S. v tej skupini oddala samo 618 glasovnic. Liberalna večina v komisiji je pričela z razveljavljanjem naših glasovnic in je stavila predlog, naj se primerjajo podpisi na glasovnicah in recepisih. Pri tem je pa sama sebe ujela. Pokazalo se je, da so bili liberalci tisti, ki so strahovito slepa rili s podpisi, da so volilcem jemali glasovnice, ne da bi volilci za to vedeli in jih podpisavali. Vsi poizkusi liberalcev zbiti letos našo večino se niso posrečili. Včeraj zvečer je bil proglašen Izid, da je S. L. S. v skupini male trgovine prodrla z večino 39 glasov! Izvoljeni so v skupini male trgovine kandidatje S. L. S.: Urban Horvat, knjigotržec v Novem mestu. Iv. Podlesnik ml., trg. v Ljublj i ii, Franc Zoreč, trgovec v Ljubljani: propadli pa so kandidatje liberalne stranke: Ivan Korenčan, trgovec v Ljubljani, Ivan Kostevc, trgovec v Ljubljani in Josip Kraigher, trgovec v Postojni. Tako je liberalna stranka izgubila razred, ki je bil njena posest. Zaključek skrutinija v mali trgovini je naslednji: Vseh volivcev v mali trgovini jc bilo 1643; veljavnih glasov je bilo oddanih 1427, nedostavljenih je bilo 113, volilo jih ni 103. Oddanih je za S. L. S. 727 glasov, za narodnonapredno pa 700. Veljavnih glasov je dobila S. L. S. 695, narodnonapredna stranka pa 656; večina S. L. S. je torej 39 glasov. 12 naših glasovnic je bilo nepravilno izpolnjenih brez pooblaščencev, če bi tega ne bilo. bi bila naša večina še večja. V srednji trgovini je zaključek skrutinija naslednji: Vseh volilcev v srednji trgovini je 732, oddanih glasov je bilo 644, veljavnih glasov je bilo 639, neveljavnih 5, nedostavljenih je bilo 24, volilo jih ni 88. Za S. L. S. je bilo od-da.nih v tej skupini 253 glasov (1. 1909 je imela S. L. S. v tej skupini samo 147 glasov), za liberalno stranko je bilo letos oddanih v tej skuipni 386 glasov (1. 1909 so dobili liberalci 376 glasov). Liberalci so letos ohranili ta razred z večino 133 glasov, Slovenska Ljudska Stranka pa zaznamuje tak napredek, da bi, ako res vsi naši somišljeniki store svojo dolžnost, tudi tukaj lahko zmagala. Mnogim našim volivcem so vsled nopaznosti naših, pobrali glasovnice liberalci. V skupini srednje trgovine so torej izvoljeni liberalni kandidatje ljubljanski trgovci: Viktor R o h r m a n, Feliks Urbane in Josip P e r d a n. Izid v srednji obrti je naslednji: Vseh volilcev v tej skupini je 1292; Volilo je s S. L. S. 444 (leta 1909 je volilo s S. L. S. 343), liberalci so v tej skupini dobili 703 (leta' 1909 so liberalci dobili 725 glasov). Izvoljeni so liberalni kandidatje: dosedanja svetnika Ivan R a-k o v e c, tovarnar v Kranju, Ivan S c h r e y, pekar v Ljubljani, sobni slikar Fran K s. Stare in L a v o s 1 a v Bučar, gostilničar v Kostanjevici, 15 glasov je bilo neveljavnih, 49 glasovnic je bilo nedostavljenih, 83 jih ni volilo. O izidu v ostalih skupinah smo že poročali. S. L. S. je iz volitev leta 1909 izšla s sedmimi svetniki, po letošnjih volitvah jih ima osem, liberalci imajo 13 svetnikov, Nemci 4. Pri raznih glasovanjih bodo liberalci v silni zadregi, ker je predsednik njihov. Tako se jc zopet znatno omajala ta liberalna trdnjava. Tudi tu Slovenska Ljudska Stranka napreduje ! Leta 1909 je S. L. S. oddala v razredih, ki so letos prišli vpoštev 3427 glasovnic, letos pa 4171 glasovnic, Slovenska Ljudska Stranka je torej napredovala za 744 volilcev! Liberalci so leta 1909 oddali v teh skupinah 3990 glasov, letos pa 4289 glasov, napredovali so samo za 299 in šc to le na jako čuden način, vsled nc-brižnosti nekaterih naših. Naš napredek je za okolu 130 odstotkov večji od liberalnega! Tako jc razbita tuGl liberalna laž o Kregarju in Štefctu. Kakor znano, so si liberalci izmislili, da sta Kregar in Štefe pri volitvah leta 1909. »sleparila« in pisali so, da je vsled »Kregar - Štefctovih sleparij« leta 1909 zmagala S. L. S. Res pa je, da smo leta 1909 zmagali samo v enem razredu, letos pa smo zmagali v dveh razredih in da je S. L. S. ogromno napredovala. To je naravni razvoj poštene stvari I Primorske vesli. p Protestni shod z dnevnim redom: Naše zahteve glede sestave tržaške porote, se vrši v nedeljo dopoldne v tržaškem »Narodnem domu«. — Občni zbor jugoslovanske strokovne zveze v Trstu se je vršil v dvorani novega Marijinega doma v nedeljo, dne 3. marca ob 5. uri popoldne. Dvorana je bila polna občinstva in še celo na galeriji je bilo mnogo poslušalcev. Znamenje, da se naše ljudstvo zanima za to prekoristno organizacijo. Občni zbor je otvoril predsednik gospod Anton Čok. ki je tudi v imenu odbora poročal o delovanju skupine v pretečenem letu. Plodonosno delovanje sc spozna zlasti iz številk, ki jih jc pre-čitala blagajničarka gospodična Ko-dela. Iz računskega zaključka je razvidno, da je imela skupina v letu 1911 blizu 2300 kron prometa, na cen tr do v Ljubljani se je odposlalo 900 K, na podporah v bolezni in za brezposelnost pa se je izplačalo 500 K. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor, le v nadzorstvo se je privzel še gospod J. Ferjančič, uradnik »Ljudske hranilnice«. Nato je odbornica Lojzika Haupt-man v navdušenih besedah priporočala službujočim dekletom, da se vpišejo v strokovno zvezo, naštela dobrote, moralne in materialne, ki jih nudi Zveza svojim članom In pobijala je ugovore. Kako potrebna je v Trstu organizacija službujočih deklet, jc dokazoval predsednik gospod Čok na nekem kričečem vzgledu, ko mora namreč neka služkinja svojo gospodinjo tožiti za plačo in razžaljenje časti. Varstva ni našla ne na policiji, ne na namestništvu, dokler ni vzela v roke zadeve Strokovna Zveza. Protestira pa tudi proti obnašanju nekega uradnika proti poštenim dekletom, katerim za vsako malenkost žuga z zaporom in odgo-nom. Našla se bode že pot, da se nauči tudi take gospode uradnike lepih ma-nir. Ker je Trst edina pokrajina, ki nima poselskega reda, zato hoče Strokovna Zveza delovati na to, da se tudi to uredi. Prosi dekleta, naj se torej v obilnem številu priglase kot članice. — Gospod urednik Kerline jc nato v eno-urnem govoru dokazoval potrebo organizacijo. Razmere se bodo spremenile, kadar se bodo ljudje spremenili. Zato je prazno vse prizadevanje socialnih demokratov. Preidši na pošelsko vprašanje je priporočal organizacijo poslov. Koliko potreb imajo dekleta, kakšna stanovanja, kakšno hrano! Zboljšanje se da doseči le z organizacijo. Burno odobravanje je sledilo govornikovim besedam. Želimo, da bi postala Strokovna Zveza središče naših vrlih deklet, kjer bi našle vedno podpore v bolezni, brezposelnosti in kadar se jim krivice gode. p Brezžični brzojav na naših parnikih. Lloydova parnika »Wien« in »Helouan« sta preskrbljena s potrebnimi stroji za brezžično brzojavljenje. V Pulju je brezžična postaja. Ko se nahajata parnika v Aleksandriji v Egiptu, moreta v mirni noči govoriti s postajo v Pulju. Pač lepa daljava. p Društvo jugoslovanskih železničnih uradnikov ima III. društveni redni občni zbor v nedelo, dne 10. marca t. I. v Trstu ob pol 3. uri popoldne, in sicer v veliki dvorani »Slovanske Čitalnice« (glavni vhod Narodnega Doma). Razen običajnih so na dnevnem redu druge važne točke, n. pr.: sprememba društvenih pravil in poslovnika, povišanje čianarine, ustanovitev podpornega sklada itd. Z ozirom na važnost dnevnega reda pričakuje osrednji odbor najčastnejše udeležbe toliko od strani tržaških, kolikor od strani zunanjih tovarišev članov. p Ponesrečeni vojaki. Iz Gorice: V torek popoldne se je pri Soškem mostu pripetila štirim vojakom planincem večja nesreča. Peljali so se na vrhu obloženega voza. Pri mostu se zlomi pri vozu eno kolo. Vsled tega so vojaki popadali po tleh s tako silo, da je eden obležal težko ranjen na glavi, dva pa lahko ranjena. Vse tri so odnesli v vojaško bolnišnico. p Avstrijska dobrodušnost napram Lahom in narobe. Iz Gorice: Dva laška ra-gnikola sta bila pred kratkim obsojena na tri dni zapora, ker sla pela proliavstrijske pesmi. V Vidmu na Laškem pa je ob istem času bil obsojen na d v a meseca ječe neki avstrijski dclavcc iz Visca ob meji, ker se je v neki gostilni Palminovi na Laškem v pijanosti prepiral z Italiiani ter zabftvlial zoovr vojsko f Tripolisu. p Nov polk v Trstu. Mesto domačega 97. pcšpolka je prišlo sinoči v Trst mošj.vo 32. pešpolka z Dunaja. p Pri vojaškem naboru, ki sc je v torek vršil v Gorici, so od 73 došlih fantov potrdili v vojake 33. GOSPODARSKE VESTI. Vinogradniki, ki žele dobiti trtne škropilnice »Avstrija«, »Ilydrolina«, »Automata« itd., ali pa razne priporočljive žveplalnike po znižani tovarniški ceni, naj se zglasijo vsaj d o 25. t. m. po županstvu ali pa naravnost pri c. kr. vinarskem nadzorstvu v Kandiji pri Rudo 1 f o v e m. Cenik teh strojev je pri županstvu na razpolago, oziroma se vsakemu, ki se zanj zanima, dopošlje po pošti. Bnevpe novice. -(- Liberalna večina enega glasu v ljubljanskem občinskem svetu je že v teh par sejah, kar se jih je vršilo, pokazala, da ni za resno delo sposobna. Če seja traja štiri ure, so gospodje že do smrti izmučeni. Radi bi napravili buffet, da ne obne-morejo. Referati odsekov so tako netočni, da je župan moral obljubiti, da bo skrbel za večjo vestnost. Odseki vsled komod-nosti večine svoje delo komaj zmagujejo in se prepozno sklicujejo; tudi tu bo moral župan priganjati. Večina se po ničemer drugem ne odlikuje kakor po tem, da kaže svoje revnemu ljudstvu sovražno stališče. Zvišanje podpore za mestne reveže so odložili do svetega Nikoli (če bi namreč po njihovem šlo), predlagali so, da se revnim otrokom na mestnih šolah ne dovoli za-jutrek, za mestno gledališče pa, v katerega se hodijo zabavat večinoma le tisti, ki kaj imajo, so bili pripravljeni dati 100.000 K in še drugo, kar bi veljalo. Liberalna večina hoče v mestnem svetu igrati tudi vlogo absolutnega gospodarja in odklanja predloge naše stranke, če le gre, in v tem oziru so šli gospodje celo tako daleč, da so pustili na cedilu župana, ki je bil za neki naš predlog, večina pa je obsedela. Župan je tak revež, da zdaj, ako uvidi, da je naš predlog nujno potreben, kar sam odredi vse potrebno, da se izvede, ker se ne more zanesti na pamet in razsodnost svoje večine. Siecr pa bo treba to klavrno gospodo opomniti enkrat na to, da brez nas ne morejo naprej ne v odsekih, ne v zbornici, ako mislijo s svojim glasom večine še kaj dolgo uganjati take komedije. Če se mi odločimo za krepki Ne!, potem bo vsa liberalna mašinerija obstala; gospode opomnimo na Gradec in Trst . . . Torej pamet, gospodje z enim glasom večine! — Nova ministrska odločba za gledališča. Iz Dunaja poročajo, da bo prihodnje dni izšla ministrska odredba, 'po kateri bodo smela gledališča vse dni v letu predstave prirejati. Dozdaj je veljalo določilo, da niso smela gledališča igrati na gotove dni, kakor zadnje dni Velikega tedna in na dan sv. Rešnjega telesa; na Božič, Veliko-noč in pa na binkoštno nedeljo se je pa smelo igrati samo v dobrodelne namene. Odlok se izda na prošnjo gledaliških ravnateljev, ki mislijo, da bodo na ta način dobili več dohodkov. — Smrtna kosa. Iz Banja loke pri Kočevju. Danes, 5. t. m. je umrl tukajšni župan in posestnik Majetič Matija, po dolgi in mučni bolezni, v starosti 33 let. — Zaročil se je g. Škarek z gospico Anico Vintarjevo iz Straže. — Predrzen vlom na Reki. Minolo nedeljo opoldne je v pisarno lesne tvrdke Minach & Co. na Reki vlomila petorica zlikovcev in se spravila na vrtanje pri blagajni. Mislili so, da so ob tem času popolnoma varni in bi bili tudi prišli do plena, da jih ni slučaj izdal. Tvrdkin uradnik Franjo Feraglia je namreč hotel pisati nekaj privatnih pisem in se je zato podal v pisarno, kjer je našel nepoklicane goste na delu. Ker ni imel nobenega orožja, se je moral pokoriti vlomilcem in biti tiho, ko so hoteli pobegniti. A usoda jim ni hotela biti mila: v veži jim jc prišel nasproti solastnik tvrdke Minach in ker so se mu na prvi hip zdeli sumljivi, je hitro od zunaj zaklenil vežna vrata in tekel po policaje. Medtem je trojica vlomilcev tvegala skok iz prvega nadstropja na neko streho in od tu ušla, dva pa so zalotili v uradu. Kasneje so dobili v pest še dva druga. Med vlomilci so štirje regnikoli; policija misli, da ie dobila v roke pretkano vlomilsko družbo. — Krivica se mu je godila; Svoj čas so časppisi na dolgo in široko pisali o nekem dacarju v Kandiji pri Novem mestu, da je kradel drva. Kakor smo pravkar izvedeli, se je vodila stroga preiskava, ki se je pa morala na vsej črti ustaviti, ker bojda državno pravdništvo ni našlo najmanjšega povoda, da bi ga preganjalo še naprej. Ker smo prinesli tudi mi vest o tatvini, prinašamo še rajši vest, da ie preiskava ustavljena in da se je možu krivicu godila. — Vfnavskn posadka težke havbič-no divizije št. 3 spada pod 28. divizijo i pehotnih čet .v Llubllahi in 3. brigadi poljskega topništva v Gradcu. Z ozirom na oskrbovanje je odvisna od vojaškega skladišča v Gorici. — Zgradbo vojašnice v Vipavi je dobila ljubljanska tvrdka Zajec & Horn. LluDijanske novice. lj Živela Ljubljana! Pri ravnokar končanih volitvah v kranjsko trgovsko zbornico zabeležujc S. L. S. tudi velik napredek v Ljubljani. Od leta 1909 sc je pomnožilo število naših volilcev za trgovsko in obrtno zbornico v Ljubljani za dve tretjini. Tako tudi v Ljubljani napredujemo kljub vsem na-sprotniškim naporom — rosno korak za korakom. Tudi v Ljubljani prodira vedno bolj poštena stvar S. L. S. — nasprotniki s svojim divjim časopisjem in bedastimi izbruhi vse pametne ljudi gonijo v naš tabor, v tabor smotre-nega dela in ljudskih uspehov. Hvala vsem vrlim našim" sodelavcem v Ljubljani, ki so S. S. tudi v Ljubljani priborili tako lep uspeh! Živela vedno bolj bela Ljubljana! lj Družinski večer »Ljubljane« se bo vršil na praznik sv. Jožefa, ker za prihodnjo soboto ni mogoče dobiti or-kestAt. , i lj Mir na galeriji mestne posveto* valnlce. Včeraj je bil na galeriji mestne posvetovalnice red. Župan je vendar poskrbel za red. Bil pa je tudi že skrajni čas, sicer bi bilo treba malomarnost v tem oziru korigirati od naše strani. Pri tem bi trpel samo županov ugled posebno v zunanjem časopisju. Ta bi bila lepa, da bi še dalje prenašali ume-šavanje liberalccv z galerije! lj Vzemite onim, ki imajo dovolj, in'dajte mestnim revežem! V včerajšnjem poročilu iz občinskega sveta v debati v zadevi mestnih revežev je treba v toliko popraviti, da jc Štefe ves čas govoril lc proti draginjskim dokla-dam magistratnim svetnikom in ne proti mestnim uradnikom. Kakor čuje-mo, se bo to stališče poizkušalo v korist mestne blagajne uveljaviti v bodoče s pritožbo na deželni odbor. lj Naše izobraževalno in gospodar« sko društvo za Trnovo in Krakovo je imelo v nedeljo občni zbor v svojih društvenih prostorih. Predsednik Za-lar je poudarjal, da društvo lepo napreduje, ne toliko gmotno, kot pa z izvrševanjem svojih nalog. Podal jc poročilo o preteklem poslovnem letu. članov ima društvo okoli 300. Blagajnik čemažar je poročal, da je imelo društvo dohodkov 348 K 20 vin., stroškov pa 204 K 30 vin., imelo bi pa dohodkov več, da bi bili člani redni plačniki. Knjižničar Potrato je -poročal, da ima društvo 561 knjig. Zahvaljeval se je vsem onim, ki so darovali kaj knjig. Občni zbor je dal odboru absolutorij. Nato se je vršila volitev odbora ter so bili izvoljeni: Zalar, Gostinčar, Čemažar, Potrato, Oven, Novak, Savenc, Gril, KošiČek. Za računska pregledo-valca sta izvoljena Kranjc in Pittaro. Gostinčar ml. je stavil več predlogov, ki spadajo v notranji delokrog društva. Priporočal je nedeljske popoldanske sestanke. V pomožni odbor sta bila izvoljena g. dr. M. Natlačen in gdčna Stanonik, občni zbor pa je prepustil odboru, da imenuje še nekaj društvenih prijateljev v pomožni odbor. Občni zbor je nadalje izrekel iskreno zahvalo vsem predavateljem, posebno č. g. dr. J c r š e t u. Govorila sta na občnem zboru tudi občinska svetnika S. L. S. Tomaž Novak in Ivan Štefe. Trnovski davkoplačevalci naj se, kadar imajo kake želje ali pritožbe oglase po dopoldanski službi božji v društvenih prostorih pri Repniku, kjer jim bo vsako nedeljo od 10. do 11. ure na razpolago občinski svetnik Tomaž Novak. Društvo si je že doslej s svojim gospodarskim delom pridobilo mnogo zaslug, Trnov-čani in Krakovčani naj se le krepko oprimejo tega društva, ki hoče, kakor je žc sedaj pokazalo, resno in odločno izvrševati izobraževalno in gospodarsko delo! lj O umetnosti, tehniki in obrti je predaval v nedeljo v dvorani Rokodelskega doma ravnatelj deželnega muzeja, g. profesor dr. Mantuani. Dvorana je bila skoraj polna ukaželjncga občinstva, večinoma mojstrov in pomočnikov. — Ker bo priobčeno predavanje v celoti v »Društvenem govorniku«, omejimo so danes na glavno misli predavanja. G. predavatelj, jo temeljem zgodovine in izkustev naših dni dokazoval tezo, da pride rokodelstvo nazaj na »zlata tla«, ko bo individualnost prešinila izdelke in ko vdobi izdelovanje na roko zopet tisto veljavo in tisti obseg, ki mu gresta. Geslo nam bodii Tovarniška vcleprodukcija za-so, rokodelstvo za-se! Tvorni ca izdeluj prod-motc praktične vrednosti iu vsebine, rokodelec ap delaj reči, pri katerih pride v poštev tudi umetniški moments Tvomico poj rnbi stroje, rokodelec ?vo- jega duha. svoj čut za umetnost, ki jih udejstvi spretna roka. Umetnost je v prvi vrsti — spretnost! Rokodelcu pomagaj stroj le pri izvrševanju tehniško strani. Moderni stroji so za rokodelca v obče poguba: on danes ni ne rokodelec ne tvorničar. Če se rokodelec vrne k starim načelom, postane zopet, kar je bil — umetnik. Tedaj bo zopet lahko lepo živel od poštenega dela svojih rok, izvrševal pa bo tudi svoj etični smoter, ki ga ima v človeški družbi: vplival bo umetniško na svojo dobo. — Nekateri odstavki predavanja so bili tako interesantni, da smo o tej priliki pogrešali debato, ki bi marsikakšno reč primerno osvetlila. — G. predavatelju sta se zahvalila za trud predsednik društva rokodelskih mojstrov g. Franc Pust in č. g. predsednik društva pomočnikov špiritual Stroj. Poslednji je poslušalce opozoril na velevažni tečaj za pomočniške preskušnje, ki ga društvo v kratkem priredi. Ij Iz odvetniške službe. V pisarno dr. Leskovarja v Mariboru je vstopil kot odvetniški koncipijent g. dr. Janko Ši š k a , starešina »Danice«. Ij Afera Antončič in policija. Povodom aretacije bivšega mestnega pomožnega uradnika Antončiča, o kateri smo poročali, zaletavala sta se dva ljubljanska dnevnika v policijo, češ, da so se ovadbe »izgubile, da se iščejo izgubljeni akti, da je magistratni svetnik (ne ravnatelj) stavil policijskega šefa na odgovor« in drugega več. Na podlagi uradnih informacij lahko poročamo, da je mestna policija, kakor v drugih slučajih, tudi v tej aferi popolnoma objektivno podala ovadbo na c. kr. državno pravdništvo, pu-stivši pa obdolženca »na prostih nogah«, ker za »izročitev« ni bilo v smislu § 175. kaz. pravdnega reda predpogojev in da tudi ni bilo nobenih konfliktov med svetnikoma Šešek in Lau-ten' O kakem »augijevem hlevu« ali kaki »korupciji«, o čimur pišeta dnevnika, ne more biti govora in tudi župan nima nobenega povoda poseči vmes. Ij Okus občinstva. V gledališki debati je v občinskem svetu gosp. Etbin Kristan posebno glasno povdarjal, da se je okus občinstva spremenil v toliko, da občinstvo ne mara več tako kot pred leti za »Lumpacija Vagabun-I da«. No, te dni je imel »Lumpacij Va-gabund« polno hišo, repriza g. Funt-kove izvirne drame »Tekma« sc je pa igrala pred skoro praznim gledališčem. Ij S I. državne gimnazije. Za suplenta na I. drž. gimnaziji je imenovan g. Ko-1 e t i č. Ij Bolgarski časnikar, ki potuje peš okoli sveta. Včeraj se je oglasil v našem uredništvu gospod Konstantin Veličkov, ki je dne 8. januarja 1903 začel peš potovati okoli sveta. Od tega časa je g. Veličkov neprestano na potu. Prepotoval je vseh pet delov sveta ter prehodil peš preko 70.000 kilometrov. Odšel je iz Sofije v Bel-grad, Budimpešto, na Dunaj, v Zurih, Že-novo, Pariz, Bruselj, Hag, Kolin, Berolin, Varšavo, Petrograd, Moskvo, Orienburg (Centr. Azija), Taškend, Teheran, od tu v Bombaj, Peking, Tokio, Vladivostok, odkoder se je prevozil v San Francesco, od tu odšel v New York, iz New Yorka v London, iz Londona v Sidney (Avstralija), kjer je potoval dva meseca, od tam v Carigrad, iz Carigrada v Trst in od tu preko Italije v Tripolis, Tunis, Alžir, Maroko, Španijo, Portugalsko in Francijo, kjer je dne 12. decembra m. 1. prenehal potovati peš ter se je z železnico vrnil na Dunaj in v Gradec, ter od tu zopet peš preko Reke na Hrvatsko. Na Reki je imel priliko spoznati italijansko kulturo; policija ga je aretirala, ker nosi slovensko trobojnico na prsih! Iz Zagreba je odpotoval — vedno peš — preko Sarajeva v Črnogo ter se je preko Albanije in Stare Srbije nameraval vrniti v Bolgarijo. V Skadru pa je g. Veličkova ustavila vojna oblast; zato se je preko Dalmacije vrnil v Trst. Iz Trsta se je podal peš v Ljubljano in preko Budimpešte in Belgrada v Sofijo, kjer dobi stavo v znesku 250.000 frankov, — Gospod Veličkov je iz Sofije odpotoval s 5 vinarji v žepu. Ves ta čas se je preživljal s prodajanjem razglednic in dopisovanjem bolgarskim ter ruskim listom. V Tripolisu je intervival generala Cabevo. Po izjavi g. Veličkova je položaj Italijanov v Tripolisu zelo neugoden, ker niso pričakovali tako odločnega odpora. — Za časa rusko-japonske vojske je g. Veličkov bil v Mandžuriji kot vojni dopisnik bolgarskih listov; izdal je o tej vojni v bolgarskem jeziku knjigo pod naslovom: »Na daljnem iztoku«. Tudi o svojem potovanju okoli sveta izda g. Veličkov posebno knjigo. Ij Vinska pokušnja v kleti dež. vinarske zadruge. Danes, kakor običajno vsak četrtek od 5. do 9. ure zvečer se vrši v kleti »Deželne vinarske zadruge« pod kavarno »Evropa" pokušnja pristnih domačih laranjskih vin, ki so se občinstvu zelo priljubila. Na pipo pride tudi izborno rdeče in belo vjno graščakn Ulma iz Klevevža^ lj Umrli so v Ljubljani: Marija Ovijač, tovarniška delavka, 32 let. — Karel Berg-hauser, sin magistralnega sluge, 10 tednov. — Ivan Keber, sin tovarniškega delavca, po lleta. — Marija Brodar, rejenka, 1 leto. lj Zopet tatvina na vozičku. Včeraj dopoldne je pustila Marijana Škrljeva iz Kleč na Marijinem trgu voziček za mleko, na katerem je imela v zavitku 7 metrov blaga za žensko obleko, 5 m blaga za bluze, 5 in pol metra blaga za predpasnike ter blaga za deško obleko, v skupni vrednosti 92 K. Ko je prišla nazaj, je opazila, da ji je bil med tem časom dosedaj še neznan storilec zavitek ukradel. Komur bi bilo o tem kaj znanega, naj zadevo nemudoma prijavi mestni policiji. Koroške novice. k Ustanovni shod podružnice Slov. šolskega društva Celovec-okolica se je vršil dne 4. t. m. v hotelu Trabesinger. Sklicatelj dr. Jesenko je prisrčno pozdravil vse došle, razložil pomen in namen društva ter na kratko omenil delovanje glavnega društva. Iz poročila smo videli, da je gola laž, kar pišejo razni »škribonti« o našem društvu; očitajo mu namreč nedelavnost. Omenjamo samo, da brez njega ne bi bilo slovenske šole na Strojni in v Šent Danijelu. In če drugega nič ni doseglo, je za kratko dobo delovanja treh let dovolj. — Kar se prej desetletja in desetletja ni moglo doseči, to se je doseglo po našem društvu. — Pri volitvah podružničnega odbora so bili izvoljeni: za predsednika vladni svetnik Jan. Scheinigg, za tajnika revizor S c h o f f, za blagajnika odvetniški uradnik Kozlevčar in za odborovega namestnika dr. Jesenko. — Celovška podružnica slovenskega šolskega društva je peta. Če doseže društvo to, da zainteresira ljudstvo za slovensko šolo, je doseglo svojo dolžnost. k Igro »Miklovo Zalo« so ob lepi udeležbi ponavljali igralci Slov. kršč. socialnega delavskega društva v nedeljo, dne 3. marca. k Prihodnjo nedeljo igrajo podljubelj-ski igralci »Padarja«. k Tomažu Koschatu postavijo v Po-rečah spomenik. Kakor znano, je ta odlični koroški glasbenik ponemčeni koroški Slovenec. Rožne sivarl Za župana v Pragi je zopet izvoljen dr. Groš. Kolera na Ogrskem? Minoli teden je na, znakih kolere nenadoma umrl posestnik Andrej Palasti v Csongradu. Oblasti so takoj uvedle obširne varnostne odredbe. Ladje nepotopljive, Ameriški inženir Witherspoon je predložil kapitanu ameriške vojne lad je »Nortli Carolina«, Marchu, načrt, po akterem se more vsaka ladja — zlasti pa vojna — napraviti nepotopljiva. Na isti ladji se je napravilo več poizkusov, ki so se vsi izvrstno obnesli. Gre se pa za to, da se voda, ki je vsled kake poškodbe vdrla v notranjost ladje, potom stisnjenega zraka požene zopet venkaj in poškodba od znotraj popravi. Da bi' stisnjeni zrak ladje nc razgnal, se tudi med steno oziroma vse sosedne prostore spusti stisnjeni zrak, in sicer tako,' da se teža stisnjenega zraka tembolj zmanjšuje, čim oddaljenejši so prostori. Ker se itak na vsaki vojni ladji nahaja naprava za stisnjeni zrak, s katerim se iz ladje odpravljajo strupeni in eksplozivni plini, bi ne bilo treba drugega, nego s to napravo potom cevi zvezati vse spodnje prostore na ladji. Stroški bi znašali le 1600 mark za ladjo, kar seveda ni v nikaki primeri s koristjo in varnostjo, ki jo iznajdba nudi. Ozkfm krilom se napoveduje konec; šef ene najimenitnejših modnih hiš v Parizu je v nekem intervievu izjavil, da je ozko krilo bila »zabloda« že samo na sebi, njegov paclec pa so pospešila šc ekscentrična pretiravanja. Ideal bodočega ženskega oblačila je grška nagubana halja, s katero se združi eleganca in dostojanstvo oblek drugega cesarstva. V rabo pridejo mehke, rahlo padajoče tkanine in namesto dosedanjih ostrih (v resnici surovih) črt ženskih oblik nastopi komaj vidno na-značenje istih. Normalna ura kot dctekčiv. Bero-linslki tehnik Sboro\vitz je napravil imenitno iznajdbo: Izvršil je kinemato-grafičen aparat za sprejemanje slik, ki sc vstavi v ogrodje javnih normalnih ur in lahko uredi tako, da ali nepretrgano toče ali pa se ga vsak hip lahko spravi v tek potom brezžične te-legrafijc. Ta naprava bo izvrstno služila policiji, ki bo lahko dobila popolne slike demonstracij in pri zasledovanju kakega zločinca natančno dognala, dali se je pojavil na cesti, ocl katere smeri je prišel in kam so je obrnil. Natančno bo zaznamovan tudi čas. Take detektivske uro tc namestijo v velikih mestih, zlasti po kolodvorih in drugih primernih krajih mesta. — Pritožba proti monakovskemu pivu. Na Ogrskem se uživanje bavarskega piva silno širi. Tako so samo v Budimpešti mcseca januarja in februarja t. 1. spili nič manj kakor 2800 hI bavarskega piva. Proti temu so vložili ogrski pivovarnarji protest pri vladi. Sleparije ruskih intendančnih uradnikov. Včeraj se je začel v Petro-gradu velikanski proces proti onim uradnikom, ki so preskrbovali državo z dobavo raznih potrebščin in kupčije posredovali. Na razne državne liferan-t.e so tako pritiskali, da jim je moral vsak velikanske vsoio dajati. Tako trdi tvrdka Tihiel, da je morala izdati za ta podkupovanja v zadnjih dvajsetih letih najmanj 25 milijonov rubljev. Moda je postala praktična, to dokazuje njena najnovejša iznajdba na polju ženskih klobukov. Angleške modne firme so postavile na trg ženske slamnike, napravljene iz najfinejše svilene slame. Barva na obeh straneh slamnika je različna. Slamniki so tako mehki, da se dajo obrniti, vpogniti, zavihati, zganiti po mili volji in okusu, tako da si nositcljica za vsako pot lahko napravi poljubno obliko in nosi slamnik na tisti strani, ki harmonira z barvo obleke. Okrasek tvori velika zapona in trak, ki se istotako lahko sname in predene kakor komu drago. Imenitno učinkuje tudi drugobarvni zavihani kraj. To je torej enkrat nekaj, kar clcla čast modi in ne stavi sivih las tistim, ki poravnajo račune za ženske klobuke. Telefonsko in ВДаш poročilo. DEMISIJA OGRSKE VLADE. — BRAMBNA PREDLOGA ZAZDAJ POKOPANA. — NEJASEN POLOŽAJ. Dunaj, 7. marca. Danes jc sprejel cesar v Schonbrunnu ogrskega ministrskega predsednika grofa Khuen-IIe-cjervarjrja. Ker ogrska vlada vztraja na stališču, da brambne reforme ne more sprejeti, ne da bi se obenem sprejela tudi pravica do sklicevanja rezervistov, avstrijska vlada pa v to pod nobenim stališčem ne privoli, je grof Khuen podal cesarju demisijo celotnega kabineta. Cesar je demisijo sprejel. Cesar bo zdaj po posredovanju grofa Khuena sprejel več ogrskih politikov, da se sestavi nova vlada. Khuen se povrne danes v Budimpešto in bo jutri ogrski zbornici naznanil svojo demisijo. Nato se ogrska zbornica odgodi in se ne sestane, dokler se kriza ne reši. V avstrijski zbornici se vsled tega ne govori o nobeni drugi stvari kakor o demisiji ogrske vlade in o usodi brambne prdeloge. Ker ogrski parlament ne bo več prišel do tega, da brambno predlogo sprejme, se bo moral skleniti brambni provizorij, na podlagi katerega se zahteva večje število re-krutov, a se ne uvedejo nobene službene olajšave, zlasti pa ostane podčastniško vprašanje nerešeno. Seveda so poslanci proti temu. Socialni demokra-1i hočejo to priliko seveda izrabiti zase in mislijo koncem današnje seje staviti predlog, da se prvo branje brambne »redloge od dnevnega reda odstavi, a večina jo zoper ta predlog ter hoče, da pride prvo branje brambnih predlog na vrsto, da označi avstrijska zbornica svoje stališče nasproti Ogrski. Avstrijski poslanci pa hočejo tudi, cla se v odseku reši stvar tako. da nam ne bodo Ogri diktirali morebiti še besedila pro-vizorija. Danes ali jutri odgovori ministrski predsednik baron Sturgkh tudi na interpelacijo dr. Šusteršiča in tovarišev glede dogodkov na Ogrskem. AVDIJENCA GROFA BERCHTOLDA. Dunaj, 7. marca. Cesar je sprejel danes grofa Berchtolda v enourni avdijenci. PRAZNA SLAMA. Dunaj, 7, marca. Poslanska zbornica nadaljuje debato o draginji. Danes je posegel v debato minister za javna dela, SMRTNA KOSA. Dunaj, 7. marca. Tu je umrla mati bivšega železniškega ministra Derschatta, Irena Dcrschatta, v 84. letu svoje starosti. Dunaj, 7. marca. Umrl je nemško-radikalni državnozborski in deželnozbor-ski poslanec Franc Kutscher, STAVKA RUDARJEV. London, 7. marca. Štrajk rudarjev traja dalje. Danes se snide nova konferenca, da se doseže sporazum. Essen, 7. marca. Tu se boje, da tudi rudarji v ruhrskcm okrožju stopijo bodočo nedeljo v štrajk. New York, 7. marca. 200.000 rudarjev preti s štrajkom, ako sc plače ne izboljšajo za 20 odstotkov. POSLEDICE STAVKE NA ANGLEŠKEM. London, 7. marca. V spodnji zbornici je izjavil lord udmiralitete, du jc vsled rudarske stavke delo pri gradnji vojnih ladij zelo otežkočeno. — Vsled stavke rudarjev ni mogoče iz dveh rudnikov, v katere je udrla voda, iste ven spraviti. ZBIRKA ZA VOJAŠKE ZRAKOPLOVE. Pariz, 7. marca. Zbirka francoskega naroda za vojaške zrakoplove je prekoračila milijon frankov. NESREČA V GORAH. Solnograd, 7. marca. Tehnik Steinz z Dunaja je napravil turo na smučeh na Velikega Vencdigerja in padel v neko raz-poklino v ledeniku. Bil je seveda takoj mrtev. PROCES ZOPER MACOHA. Petrikov, 7. marca. Danes izreče sodišče razsodbo v procesu zoper Macoha in tovariše. IMENITNA IZNAJDBA. Pariz, 7. marca. Kemik Virley naznanja, da se mu je posrečil način, kako iz železa napraviti zlato. ZA SMEH IN KRATEK ČAS. Vse kar je prav. Orožnik je aretiral postopača na cest? in ker se mu je upiral, pehal ga je nevljudno pred seboj naprej. Postopaču pa to ni bilo všeč, in zadri sc je nad orožnikom: »Le vljudno in dostojno! Ne mislite, da smo mi tu zaradi vas, ampak vi ste zaradi nas!« KNJIGOTRŽTVO. Ravnokar je izšla knjiga »Zlate črke<< na posodi Gazel ali problem apolinične lepote v Prešernovi umetnosti. Slovstvena študija v svitu romantike in antike. Spisal in založil Jos. Puntar. Tiskala Katoliška tiskarna. Dobiva se v »Katoliški Bukvami in v knjigarni Schwentner. Cena 6 K (broš.). Direktorij k novemu brevirju za leto 1912. se dobi v »Katoliški Bukvarni« v Ljubljani pod naslovom »Ordo divini offi-cii recitandi Missaeque celebrande ad normam constitutionis apostolicac Divino afflatu«. Cena K Г10._ V dobi okrevanja. Vselej, kadar se želi pridobiti močii torej prav posebno v dobi okrevanja po prestani bolezni, se je žc večkrat in sijajno izkazala SC0TT -ova emulzija Scottova emulzija, sama na sebi zelo bogata na re-dilnih snoveh, vzbudi obenem tek, s čimur je rešena glavna zadača. Obenem je pa Scottova emulzija popolnoma lahko prebavna in Pristna samo s (o tako dobro dišeča, da jo fcm-kkoTBarabn: °fll'asli in otroci zelo radi cijskim znakom zavživajo in dobro pre- ravnanja; neSCJO. Gospodu pl. TRNKOCZY-JU lekarju v Ljubljani. Najtopleje se zahvaljujem za točno dopošiljatev sladnega čaja — znamka „SLADIN". Isti je v resnici izredno prijetna pijača in gre bolje v slast kot kitajski čaj z rumom. VelcspoStovanjcm 17!) Fran Mayerhofer. Budapešta, l'J. oktobra 1911. 1 ^ A 9 r i T • 18-4 783-31 1-5 I si, svzh. I текЈа 732-2 j 7-0 j si, j jvzh. j oblačno Srednja včerajSnja temp. 6'7«, norm. 2-1«. Sinoči sc jo bliskalo in slikalo od daleč Grmoujc. HBMM'fiM Naročajte novi jubilejni tfi*: |< w fctfi МШШ Jfl № cen'li s koled rj?m__ff'ffiM Edino zastopstvo za celo Kranjsko Koristni lepi kroji za obleke pri naročilu šivalnega stroja gratis. Cenik po pošfl z?.s!onJ. KNJIGOTRŽTVO. * P. Augelik Hribar: postni in velikonočni napevi za mešani zbor so pravkar izšli v zalogi Katoliške Buk-varne v drugem natisu. Te pesmi našega priljubljenega skladatelja so bile že več let popolnoma razprodane. Na vsestranske želje jih je Katoliška Bukvama zopet izdala, kar je gotovo ustreženo vsem našim cerkvenim zborom. ki bodo brezdvomno v obilem številu segli po njih, jih marljivo gojili in proizvajali v postnem in velikonočnem času. Partitura stane 2 Iv, glasovi so pa po 50 vin. Krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom na znanje. »Katoliška Bukvama« je založila številčne podobe za ponazoro-vanje števil. (Garnitura obsega 20 črnih kock z belimi in 10 belih s črnimi pikami.) Pri prestopu prve desetice je posebno paziti na to, da je učencem popolnoma jasno, koliko je vredna ednica in desetica. To se pa najlažje doseže z omenjenima učiloma. Zbirka ljudskih iger. 18. in 19. snopič z igrami protialkoholne vsebine: »Dekla božja«, za ženske; »Pijavka«, »Rešitelj«, za moške uloge; krasna ljudska igra za ženske uloge: »Junaške Blejke«; »Skriven zaklad«, »Kmet in avtomat«, za moške uloge. Na ovitku je seznam prejšnjih zvezkov te zbirke, ki obsega bogati zaklad lahko uprizor-ljivih ljudskih iger. »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. se tla odstran'ti brez Joda s sredstvom, ki jo je izumil ozd avljenec, četudi so bila brez vspeha vsa druga sredstva. Zahtevajte takoj proti vpo-slatvi 20 vin. v znamkah naš prospekt 3531 Kemični laboratorij Paraceto тш, Morava. se priporoča cenjenim damam 650 Leopoldina Kiopčar, Poljanska cesta t /I. trgovski tečaj (na dekl. liceju) želi primerne službe. — Blag. ponudbe pod št. 617. na upravništvo. ХХХХХХХХХХХХХХХ je prvovrslno £i3