PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-ii. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je bila zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi primorski M dnevni! !> O !> O ™0 o ► M .'Z x i> r„ O > -r rn 73 Poštnine plačana v gotovini Abb. postale 1 groppo Cena 500 lir - Leto XL. št. 40 (11.763) Trst, petek, 17. februarja 1984 Izjava predsednika komisije za ustavna vprašanja Bonifacia Razprava o zaščitnem zakonu se bo začela marca v senatu Vlada za sedaj še ni vložila svojega zakonskega osnutku Razprava naj bi bila na dnevnem redu takoj po kongresu KD _ BOJAN BREZIGAR RIM — Razprava o osnutkih zakona za globalno zaščito slovenske Manjšine v Italiji bo potekala v senatu in se bo pričela verjetno prvi teden v marcu, takoj po koncu kon-8resa krščanske demokracije. Tako ham je povedal senator Bonifacio, Predsednik senatne komisije za u-stavna vprašanja. Razprava bi se bila, kot je znano, morala začeti že Pred mesecem dni, a so jo tedaj o-dložili z utemeljitvijo, da so bili zakonski osnutki o istem vprašanju predloženi tudi v poslanski zbornici in da se morata torej predsednika obeh Parlamenta dogovoriti, ali naj se razprava nadaljuje v senatu ali v Poslanski zbornici. Do dogovora je prišlo prejšnji teden in sen. Bonifacio je potrdil, da se bo razprava nadaljevala v senatu- Cossiga in Iottijeva sta se torej dogovorila v sorazmerno kratkem ča-Su in, če je pred mesecem dni obijala bojazen, da predstavlja teza o dogovarjanju, pa čeprav je pravno neoporečna, le izgovor za nadaljnje odlašanje, sedaj te bojazni ne more več biti. Bonifacio nam je namreč zagotovil, da bo vprašanje zakonskih osnutkov (kot je znano, so bili v senatu vloženi trije osnutki in sicer besedila SSk, KPI in PSI) za zaščito slovenske manjšine v Italiji vključil na dnevni red prvega zasedanja komisije po kongresu KD, ko bo parlament — kot je običaj za vse strankarske' kongrese — prekinil z delom. Predvidoma naj bi torej razprava stekla morda že 1. marca, v najslabšem primeru pa teden dni kasneje, seveda če ne bo prišlo do novih zapleti ja jev. In kakšno vlogo ima pri tem vladni zakonski osnutek? Kot znano, je minister za dežele Romita v poslanski zbornici napovedal, da bo vlada predložila svoj zakonski osnutek in običaj je, da razprava poteka v tisti veji parlamenta, kjer je vlada vložila svoje besedilo. Senator Bonifacio je bil ob tem kategoričen: »Doslej ni nobenega vladnega osnutka. NADALJEVANJE. NA 2. STRANI Sarajevo 84 Zlata smuka Billa in Michele Moški in ženski smuk sta bila v središču včerajšnjega tekmovalnega dne v Sarajevu. Po več odložitvah je sonce končno zasijalo na Bjelašnico in Jahorino ter omogočilo smukačem in smukačicam, da poskusijo svoje moči. Tako pri moških kot pri ženskah sta zmagala tista tekmovalca, ki sta že na poskusnih vožnjah dosegla najboljše čase. Američan Bill Johnson in še ne polnoletna Švicarka Michela Figini sta osvojila zlato z dobrim smučanjem prav v zadnjem delu. Pri ženskah je bilo slavje Švicark skoraj popolno. ' Walliserjeva je bila namreč druga, Ehratova pa četrta. V moški štafeti 4x10 km je slavila Švedska, Kanadčan Boucher je pobral še drugo zlato v hitrostnem drsanju, Scott Hamilton (ZDA) pa je bil prvi med posamezniki v umetnostnem drsanju. PSI zagovarja vladne ukrepe o draginjski dokladi RIM —- Craxijevo potovanje v Avstrijo je povzročilo samo relativni odmor v politični debati. Draginjska doklada, oziroma dekret, ki jo reže, ostaja v središču polemik. Nalogo zagovornika vladnih izbir si je včeraj prevzel minister De Michelis, ki je obtožil komuniste v CGIL, da so prepričevali COnfinduštrio, naj ne sprejme sporazuma, češ da ji bodo priznali mnogo več. Voditelji PSI vsekakor označujejo delavske proteste kot »agitacije prenapetežev«. Na včerajšnji tiskovni konferenci so si najvišji voditelji PSI prizadevali zavračati kritike proti Craxijevim ukrepom: vlada je bila prisiljena nastopiti, ker bi drugače prevladale desničarske sile, ki so hotele še bolj rezati plače. Ukrepi so pa pravični, ker predvidevajo tudi zajezitev cen in tarif in v bistvu ščitijo kupno moč plač. Vso odgovornost za razdor v sindikatih in v levici so Martelli, Formica in Marianetti z vračali na KPI. Usoda zakonskega odloka o draginjski dokladi pa še ni zapečatena. Problem bo v prihodnjih dneh živo prisoten v parlamentu. S tem v zvezi je KPI napovedala odločen namen doseči razveljavljenje vladnih zakonskih ukrepov, pa čeprav z najtršo opozicijo, ki ni v tradiciji partije. R. G. govarjanju, pa čeprav je pravno NAUftunvmNJi.. n n ———————— Splošna stavka in bučne demonstracije • i « u i j EL 1 JiL 1 * n i i i t i ili., Nadaljujejo se protesti proti vladnim ukrepom te“*, iasSsrisari£3S5t=ar jss ff Srasr sas— NA 4. STRANI RIM — Spontane stavke, delavski sprevodi in protestne manifestacije proti vladnemu zakonskemu odloku, ki zmanjšuje skoraj za 40 odstotkov kritje inflacije z draginjsko doklado, so se nadaljevali po vsej državi tu di včeraj, dasi v nekolikom manjšem obsegu kot predvčerajšnjim. Kot je znano, sklicujejo stavke in manifestacije sami delavci na skupščinah ali tovarniški sveti, ob večji ali manjši enotnosti spričo negativnega stališča CISL in UIL, ki vabita svoje člane, naj se ne udeležujejo protesta. Med včerajšnje manifestacije je v prvi vrsti omeniti vsedržavno stavko uslužbencev pomorskega, kovinarskega in luškega sektorja, ki jo je bi la oklicala že pred tedni enotna zveza, nazadnje pa sta se CISL in UIL umaknili. Demonstracije so bile kljub temu povsod množične, zlasti v Genovi in drugih večjih pristaniških mestih, kjer so se neposredno prizadetim kategorijam pridružile tudi druge stroke. Ponovile so se tudi občasne cestne in železniške zapore, kljub naporom sindikalistov CGIL, da bi jih preprečili. Žal je bilo treba včeraj zabeležiti prvi hujši incident,, ko je policija grobo napadla nekaj stotin gradbin- cev, ki so v Palermu demonstrirali proti vladnim ukrepom, pri čemer je bilo ranjenih nekaj delavcev ter časnikar in operaterja krajevne televizijske postaje. Pri drugih številnih manifestacijah v Lombardiji, Piemontu, Kampanji in Apuliji, ki se jih je udeležilo na tisoče delavcev, na srečo ni bilo incidentov. Protestne stavke in demonstracije se bodo nadaljevale tudi danes na pobudo tovarniških svetov in skupščin delegatov. Že sinoči so začeli 24-umo stavko železničarji iz Firenc, drevi pa jo bodo začeli v Bologni, za tri ure bo stavkalo osebje beneške luke in letališča, vse območje Perugie pa bo ohromljeno zaradi splošne stavke, ki so jo oklicali tovarniški sveti. V Zgoniku odobrili proračun NA 4. STRANI Smrtna nesreča v Trstu ^ je okoli 22. ure zgodila huda prometna nesreča, ki je terjala eno v0zi, ^v. V Ul. Risano pri Naselju Sv, Sergija so pri železniškem pod-Mur’ ma,a Pred državno cesto 202, do smrti povozili 28-letnega Gianfranca hudih1’ stanujočega na Alturi, v Ul. del Montasio 33. Smrt je nastopila zaradi iz "»tranjih poškodb po vsem telesu. V trenutku, ko pišemo karabinjerji ^ J Se proučujejo nesrečo. pozitivno ocenjuje depozit Zvezne^^J^> •— V odgovoru na delegatsko vprašanje Savina Jogana v tivne , a- zboru skupščine SFRJ o tem, kako ocenjuje pozitivne m negatala n , ke uredbe o plačevanju depozita, je ZIS ugotovil, da je uredba Števn eltatere pozitivne rezultate, ki se kažejo predvsem v zmanjšanju z,hant;*P?t'ov'ani jugoslovanskih državljanov v tujino, s tem pa tudi v Sopte'knJu odnašanja dinarjev in deviz iz države. Od 1. januarja do 30. v istem ^982 je v tujino potovalo približno 18 milijonov državljanov, Pol 0bdol>iu leta 1983 pa polovica manj, to je 8,7 milijona državljanov. n>Uvaj .? ,deP°zita je ‘na zmanjšanje števila potovanj Jugoslovanov v tujino Wdi neugoden tečaj dinarja, ter predpisi, kot na primer carinski, (dd) V soboto podpis konkordata DUNAJ — Ob zaključku svojega o-biska v Avstriji je predsednik italijanske vlade Bettino Craxi v pogovoru s skupino katoliških poslancev napovedal, da bo Italija v soboto podpisala nov konkordat s Sveto stolico. Do podpisa bo prišlo v soboto opoldne v vili Madama. Craxi bo danes izročil o-snutek novega konkordata, ki bo poslej urejeval odnose med italijansko državo in Vatikanom, predsedniku republike Pertiniju, ki ga bo moral1 podpisati, nakar ga bo v popoldanskih urah izročil ministrskemu svetu. Vest, da bosta Italija in Vatikan podpisala novi konkordat jutri opoldne so potrdili tudi v vatikanskih krogih. Sicer pa je bil v italijansko - avstrijskih pogovorih govor predvsem o položaju na Bližnjem vzhodu, še zlasti v Libanonu, saj razvoj dogodkov v tej državi zaskrblja ves svet. Andreotti se je o tem pogovarjal tudi s predstavniki palestinskih organizacij, ki so pozvali Italijo, naj nikar ne umakne svojih sil, dokler jih ne zamenjajo vojaki Združenih narodov. Craxi je med drugim tudi dejal, da Italija ne nasprotuje morebitnemu prihodu mednarodnih sil v Libanon, sil ki bi morale zamenjati vojake štirih držav, ki tvorijo mirovne čete. Na Dunaju so italijanski in avstrij-predstavniki govorili tudi o odno-i med Vzhodom in Zahodom, ki so zadnjih letih odločno slabi. Italija Avstrija, je bilo rečeno, menita, je treba okrepiti prizadevanja, da sc nadaljeval dialog med velesi-in spet oživel proces popuščanj« napetosti. Italija bo podpirala vsako pobudo, katere namen bo zagotoviti svetovni mir, je dejal predsednik vlade Bettino Craxi, ski sih v in da bi lami • Razprava NADALJEVANJE S 1. STRANI Sprejet je bil dogovor, da bo razprava potekala v senatu in če bo torej vlada predložila svoj osnutek, ga bo predložila v senatu.« Ob vsem tem je seveda umestno vprašanje, kakšna razlika je, kje bo razprava potekala. Iz formalnopravnega vidika prav nobene, iz vsebinskega vidika pa gre poudariti, da je bil v senatu predložen v poslanski zbornici in da KD, vsaj zaenkrat, ni predložila svojega besedila V senatu; poleg tega je članica predsedstva senatne komisije za ustavna vprašanja sen. Jelka Gerbec, ki je natančno seznanjena s problematiko slovenske manjšine v Italiji. Skratka, »na papirju« je za manjšino odločitev, da bo razprava potekala v senatu, ugodnejša, čeprav so tu tudi negativni elementi, kot na primer prisotnost, v tej komisiji, demokristjan-skega furlanskega senatorja Beor-chie, ki znotraj svoje stranke zastopa zaprtejša stališča do Slovencev. Ob vsem tem pa je važno, da je odločitev padla in da se razprava končno začne, kajti v vseh teh letih je bilo mnogo obljub, konkretnih dejanj pa v parlamentu zelo malo, če izvzamemo začetek razprave v senatu v prejšnji zakonodajni dobi, ki se je, kot znano, končala predčasno z razpustom parlamenta. Francozi bodo le naročili dve ladji reški ladjedelnici PARIZ — Francoska vlada je odobrila pomorski družbi »Delmas Vie-ljeux«, da lahko naroči dve tovorni ladji v reški ladjedelnici 3. maj. Predstavnik vlade je obvestil, da je soglasje vlade »trdno in dokončno«, s tem, da je francoski brodar obljubil, da bo dve enaki ladji naročil tudi v eni od francoskih ladjedelnic. Naročnik je obljubil, da bo svojo ponudbo dostavil domačim ladjedelni-čarjem do konca tega meseca s tem, da bo njihova cena za 10 do 12 odstotkov višja, kot je jugoslovanska, nikakor pa ne več. To pomeni, da bodo neizogibne visoke državne subvencije, kajti reška ladjedelnica bo zgradila eno ladjo za francoskega naročnika za 135 milijonov frankov, medtem ko so francoske ladjedelnice nastopile s trikrat dražjo ponudbo. Kakor je znano, sta pred dvema mesecema francoski brodar in ladjedelnica »3. maj« podpisala sporazum o zgraditvi štirih ladij z nosilnostjo po 33.000 ton. Francoski ladjedelni-čarji so protestirali in zahtevali, da zgraditev teh štirih ladij ne glede na ceno, zaupajo njihovim podjetjem. (dd) Jugoslovansko iraški pogovori BEOGRAD — Predsednik predsedstva SFRJ Mika Špiljak je včeraj sprejel člana revolucionarnega poveljstva in prvega namestnika predsednika iraške vlade Jasina Ramadana. Pogovarjala sta se o možnostih za poglobitev dvostranskega sodelovanja in perečih mednarodnih vprašanjih. Ko sta razpravljala o mednarodnih dogodkih, sta posebno pozornost namenila dejavnosti gibanja neuvrščenih, krizi na Bližnjem vzhodu in ira-ško-iranski vojni. Visoki gost iz Iraka je včeraj obiskal tudi zvezni sekretariat za ljud sko obrambo in se s sekretarjem admiralom flote Brankom Mamulo pogovarjal o nadaljnjem vojaško gospodarskem sodelovanju med oboroženimi silami Iraka in Jugoslavije, (dd) Pred novim sestankom na vrhu EGS 19. marca v Bruslju Vprašljiv uspeh Mitterrandovih dvostranskih pogovorov za krpanje enotnosti v deseterici Dramatični toni v poročilu predsednika izvršne BRUSELJ — Potem ko je sinoči iz Bruslja odpotoval francoski predsednik Francois Mitterrand, je danes prišel v Belgijo zahodnonemški kancler Helmut Kohl. Skupno visokima gostoma je, da ju ta hip ne zanima bilaterala z Belgijo, temveč izključno pomiritev družinskega prepira v deseterici, ki je v zadnjih mesecih temeljito razmajal zidove Evropske skupnosti. Enodnevni obisk Mitterranda, do junija predsedujočega v Evropskem svetu, sodi v sklop pri prav na marčni sestanek EGS na vrhu, pred katerim želi francosko predsedstvo z dialogom z vsakim od posamičnih voditeljev premostiti prepad med stališči članic EGS, ki je decembra pokopal sestanek na vrhu v Atenah. Srečanje med Mitterrandom in belgijskim pre-mierom Wilfriedom Martensom je potrdilo, da imata državi uglašena stališča o problemih skupnosti. Pred odhodom iz Bruslja je Mitterrand v precej pitijskih besedah ocenil rezultate svojih dosedanjih etap na evropski turneji (v Londonu, Bonnu, Haagu, Luksemburgu, Atenah in Bruslju). Dejal je, »da se mu zdi, da je dosegel napredek.« Po njegovem mnenju tudi »tisti, ki si manj prizadevajo za Evropo, spoznavajo njen resnični po- men,« vendar to še ni »povod za optimizem«, kajti med državami so »še velike razlike«. Ena od najpogosteje citiranih izjav se glasi takole: »Različna stališča, ki jih prenašam v popotni torbi so kot neprečiščeno žito. Ne ve se še, kakšno moko bomo dobili iz tega žita.« Po prevladujoči presoji tukajšnjih opazovalcev bo tudi sestanek Martens - Kohl potekal za visokim zidom diplomatske tajnosti. Tajnost se celo zdi ena od poglavitnih značilnosti »diplomatske terapije« na najvišji ravni, za katero se je očitno francosko predsedstvo odločilo pri zdravljenju skupnosti. Medtem pa na tukajšnjem sedežu Evropske skupnosti glasno odmevajo predvčerajšnje dramatične besede Gastona Thoma, predsednika komisije Evropske skupnosti, poslancem evropskega parlamenta v Strasbourgu. Thom je v svojem poslovilnem letnem poročilu parlamentarcem, kajti njegov mandat poteče letos, izrazil dvom v učinkovitost bilateralnih srečanj Francoisa Mitterranda. Po njegovi presoji ni nobenih dokazov, da takšna metoda lahko razreši stiske skupne kmetijske politike, za katero letos ni dovolj denarja v bruseljski blagajni, in ki je poglavitni krivec za komisije G. Thoma »blokado skupnosti«, kot temu pravijo v Bruslju. Poročevalci iz Strasbourga navajajo burne reakcije poslancev na nekatere odstavke Thomove-ga poročila. Pravo nevihto v polkrožni dvorani »palače Evrope« je povzročilo opozorilo predsednika izvršnega telesa EGS, da bo treba denar, ki ga potrebuje kmetijska politika, vzeti tam, kjer je, to je pri regionalnih in socialnih politikah. Thorna so najostreje napadli britanski in italijanski poslanci, katerih države bi najbolj občutile zmanjševanje pomoči manj razvitim področjem v EGS, pomoči za premagovanje problema brezposelnosti, deindustrializacije in drugih težav sorazmerno manj razvitih članic zahodnoevropskega kluba. Del razlogov za črne tone najbrž kaže pripit sati politični preračunljivosti predsednika komisije, ki želi vplivati na sestanek zunanjih ministrov EGS konec tedna v Bruslju. To bo eden od zadnjih sestankov šefov diplomacij deseterice pred 19-marcem, ko bo tu sestanek EGS na vrhu. Če države temu sestanku želijo uspeh, potem bi morali ministri že v naslednjih dneh opredeliti vsaj obrise skupne formule za razrešitev krize v Evropski skupnosti. DUŠAN SNOJ Huntov umor si lastijo rdeče brigade in libanonska teroristična organizacija RIM — Umor generalnega direktorja mednarodnih mirovnih sil na Siru ju 56-letnega Leamona Hunta je silno odjeknil v svetu in tudi v Italiji. Izraze sožalja so a-meriškemu veleposlaništvu v Rimu posali predsednik republike Pertini, papež Janez Pavel II., predsednik vlade Craxi, ki se mudi v Avstriji, voditelji strank, ministri. Digos, ki je prevzeto nalogo, da zbere čimveč gradiva, ki bi pomagalo ugotoviti, kdo je bil morilec, je zaslišala diplomatovega šoferja 64-letnega Antonia Mazziolija. On je bil edina priča in je zato samo on laliko podrobno opisal izvedbo atentata. Povedal je, da se je takrat, ko se je ustavil pred vilo v Ul. Sudafri-ca št. 20, in ko je elektronsko že odprl avtomatska vrata, v zadnji del njegovega avtomobila zaletel fiat 127 modre barve. Iz tega avta sta stopila dva moška. Eden je z brzostrelko, ki so potem ugotovili, da je kalašnikov kalibra 7.20, izstrelil nekaj strelov v zadnje okno, ki se ni razbilo, ker je bil avto blindiran. Potem pa je stopil biže, nastavil cev na tisti kraj, kjer se stikata pločevina in steklo, in skozi gumijasto tesnilo enkrat ustrelil proti Huntovi glavi in mu jo tako razmrcvaril, da je umrl kmalu po prevozu v bolnišnico. Atentatorja sta potem stekla proti sosednji ulici, kjer sta sedla v drug avto in se odpelja'a. Kakor je povedal zdravnik v bolnišnici, operacija na glavi sploh ne bi bila mogoča. Izvedelo se je nadalje, da Hunt ni nikoli zahteval varnostnega spremstva pri italijanski policiji. Medtem so se že oglasih teroristi, ki si lastijo očetovstvo. Danes dopoldne so na procesu proti nekaterim rdečim brigadistom, ki so izvršili več atentatov v Liguriji v razdobju 1977 - 81, izjavili, da je bil atentat njihovo delo. Ko je Bruno Seghetti začel brati sporočilo ga je sodnik prekinil in poslal iz sodne dvorane. Gre za človeka, ki skupno z drugimi obtoženci sodi v vojaško krilo rdečih brigad. Atentat si prilaščajo tudi oborožene libijske revolucionarne armade. V pismu, ki so ga včeraj poslale u-radu agencije ANSA v Bejrutu, zatrjujejo, da je umor opozorilo vsem atlantskim silam, naj se umaknejo iz Libanona in njegovih teritorialnih voda. Libanonska teroristična organizacija dodaja, da je Hunt doživel isto usodo kot 18. januarja 1982. leta v Parizu Charles Bay, vojaški zastopnik ZDA v Franciji. In takšna usoda, kot je doletela Raya in Hunta, pišejo teroristi, čaka še kakšnega ameriškega predstavnika. Pritisk za znižanje bančnih obresti RIM — Sklep vlade in državne banke, da znižata eskomptno mero od 17 na 16 odstotkov je sprožil včeraj val v bistvu pozitivnih reakcij, hkrati z zahtevo, da se brez odlašanja odraža tudi v občutnem znižanju bančnih obresti, ki je prvi pogoj za spodbujanje investicij in posredno za brzdanje brezposelnosti. Confindustria je poslala predsedniku združenja italijanskih bank brzojavno zahtevo px> znižanju obresti za boljše dolžnike (prime rate) za vsaj 2 odstotka, enako zahtevo pa sta izrazili tudi združenji obrtnikov in lastnikov javnih lokalov. Odbor bankirjev je sklican šele za 6. marca, a ni izključeno, da se bo sestal, spričo novega položaja, že prihodnji teden. Pričakovati je znižanje obresti od 0,75 do 1,5 odstotka. Spadolini napovedal umik Italijanov iz Libanona BEJRUT — Medtem ko se libanonska vojska umika in mnogi njeni pripadniki ter na tisoče kristjanov iščejo zavetišče na ozemlju, ki ga nadzorujejo Izraelci, druži in muslimanski gverilci nezadržno napredujejo. V tein položaju je libanonski predsednik Džemajel spioročil, da sprejema mirovni načrt Saudske Arabije, ki med drugim predvideva takojšen u-mik tujih sil z libanonskega ozemlja in preklic spiorazuma, ki ga je Džemajel podpisal z Izraelom. Vprašanje je, če bodo druge libanonske sile sprejeli saudski predlog. Včeraj je bil v Bejrutu tudi italijanski obrambni minister Giovanni Spadolini, ki je napovedal, da se bodo italijanski vojaki prihodnji teden umaknili s svojih pioložajev. Ostal bo sam» bataljon mornariške pehote, ki pa bo na ladji Caorle, ki bo plula pred libanonsko obalo. Italijani bodo umaknili tudi vso svojo opremo, razen proljske bolnice, ki je postala skoraj neobhodno pjotrebna. Bolnico pa ne bo več vodilo italijansko zdravniško osebje, temveč jo bodo poverili libanonskim organizacijam in bo nadaljevala svoje delo v pxrid vsem prebivalcem, ne glede na njihovo versko pripadnost. Spadolini pa ni izključil možnosti, da bi se italijanski vojaki utegnili vrniti, če bi se px>ložaj spremenil. O px>ložaju v Libanonu je razpravljal tudi varnostni svet OZN, ki pa ni spjrejel nobene odločitve, saj čakajo na stališče SZ. Italijanski delegat je dejal, da Italija ni proti morebitni prisotnosti mirovnih sil OZN v Libanonu. Na tisoče kristjanov išče zatočišče z vso svojo lastnino na ozemlju, k* J - *----(Telefoto v izraelskih rokah Straussovo potovanje v Sirijo razburja zvezno vlado BONN — Voditelj bavarske CSU in predsednik bavarske deželne vlade, ki je včeraj na lastno pjest in ne da bi bil prej obvestil zveznega kanclerja Kohla ali zunanjega ministra Genscherja, odpjotoval na dvodnevni o-bisk v Damask, je izjavil, da je pw>px>lnoma svoboden v svojih odločitvah in da mu ni treba spraševati ne opozicije ne vlade. Strauss se je v Damasku sestal s predsednikom Asa-dom in z zunanjim in obrambnim ministrom. Ko so novinarji vprašali bavarskega voditelja, zakaj ni obvestil ne zavezniških ZDA ne zvezne vlade v Bonnu, je odgovoril pwp>olno-ma v svojem slogu; »Pap>ež tudi ni bil obveščen.« S takimi odgovori Strauss še povečuje nejevoljo v krogih zvezne vlade — četudi ne v vrstah svoje CSU — zlasti še, ker se je zdaj zvedelo, da je bil Straussov obisk v Siriji domenjen že v začetku leta. Toda šele v zadnjih dneh se je Strauss dogovoril s sirskimi voditelji za natančen datum obiska. Na vprašanje novinarja, v kakšni funkciji pjotuje v Sirijo, je Strauss odgovoril, da potuje kot mednarodno znan pjolitik. Stališče zvezne vlade, je nadaljeval Strauss, je znano. U- pjošteva tri načela: Izrael ima pravico živeti v varnih in zagotovljenih mejah: Palestinci imajo pravico do samoodločbe. Vse spjome strani bi morale skleniti pxjgodbo, s katero bi se odpx)vedale uporabi sile. Vsako posamezno načelo je pravilno, je pjoudaril Strauss, toda vprašanje je, ali je mogoče vsa tri načela hkrati uresničiti. Strauss, ki se je odpeljal v Damask v najetem saudskem letalu, je pxmovno pokazal, da se suvereno vtika v zunanjo pjolitiko, četudi je za to področje pristojna in odgovorna zvezna vlada, še huje je, da se pjogosto jie pjosvetuje ne s Kohlom, a še manj z zunanjim ministrom Genscherjem, kateremu je Strauss že očital, da vodi enostransko personalno politiko v zunanjem ministrstvu. Skratka, da za-pjostavlja Bavarce. Politični krogi v Bonnu se pjogosto sprašujejo, kaj žene Straussa na tuje, zakaj tako rad posega v zunanjo pjolitiko. Pri tem opozarjajo, da bavarski voditelj usmerja svojo pozornost v vse dele sveta. Dokaj ostro je kritiziral kanclerja Kohla in zunanjega ministra Genscherja, da sta bila zadržana do interven-, cije ameriških čet na Grenadi. Poleg tega je Strauss obiskal že več afriških držav in ima zlasti dobre zveze s Pretorio. Razvil je svoje pjoglede in predloge za reševanje krize v Latinski in Srednji Ameriki. Aktivno pa je pjosegel v pjolitične odnose tudi bliže domu: lani je kot zasebnik obiskal ČSSR, Poljsko in NDR, kjer se je pjogovarjal z Erichom Hone-ckerjcm. Nihče ni jemal njegovih obiskov px>-vscm kot zasebne obiske. Strauss je obiskal tudi Romunijo in Madžarsko. Na njegovo pobudo je ZRN odobrila Vzhodnemu Berlinu brezobrestni kredit v znesku milijarde mark. Kaj je šel Strauss iskat v Sirijo? To vprašanje zastavljajo številni pjolitični krogi v tem trenutku, ko preživlja Libanon zadnje minute pred pjopjolnim razsulom. Ali je odšel kot samozvan zastopnik Zahoda, da bi ugotovil, kaj namerava storiti predsednik Asad? Ali je od pjotoval v Damask s kakimi svojimi predlogi? Strauss ni odpjotoval v Damask s kakim mandatom ali nalogo. To je danes izjavil v Miinchnu uradni predstavnik bavarske CSU. Strauss, je dejal Rosenberg, je od samega začetka govoril, da je njegova pot informativne narave. Glede pjrahu, ki ga Straussova P° j, Damask dviguje v Bonnu, je Rosenberg J jj »Razburjenje je nerazumljivo. Vsak P°. je je dovolj pjogumen, da se želi infornar dolžan to storiti.« p«schke Predstavnik zunanjega ministrstva y_ ^ je izjavil, da si je Strauss iz zunanjeg nistrstva preskrbel gradivo o Bližnjem ^ g ,du, a da ni nikogar v ministrstvu obv svoji nameri. . ia Ko- Po dokaj neuspešnem obisku kancic j. ^ hla v Izraelu in spričo vztrajnih P01 caUdski krog prodaje zahodnonemškega orožja ^ Arabiji so v Bonnu še zlasti občutljiv - Narodno kočljiv pjoložaj na Bližnjem vzh . ^ sitato je utemeljena domneva, da bi bil n raj gotovo odsvetoval Straussu obisk ^ ?a sku, ko bi ga bil bavarski voditelj vp e-nasvet, tako je odšel v Damask brez ^ |jo vega nasveta in še manj blagoslov _aZjaga. kaj narobe, velja Straussova uradna se da je šel v Damask samo poslušat. teII) bt> bo iz njegove peti le kaj izcimilo, JJ\v^iti. znal Strauss to prolitično zelo dobro ^poR Enotna delegacija Slovencev v Italiji na okrogli mizi v Ljubljani Odločilni trenutek boja za kakovostno in nedeljeno zaščito LJUBLJANA — Danes vas podrobneje seznanjam» s potekom okrogle mij;e tiskovne konference, ki je bila v sredo dopoldne na pobudo ljubljanskega Inštituta za narodnostna vprašanja v slovenskem glavnem mestu. Podobno kot pred tedni v Trstu, ko se je enotna delegacija Slovencev v Italiji srečala s predstavniki italijanskih sredstev množičnega obveščanja, je bilo tudi ljubljansko srečanje zlasti priložnost za poglobljeno in neposredno informacijo o našem položaju. Tokrat so enotno delegacijo sestavljali Filibert Benedetič za PSI, Ferruccio Clavora za Slovence videmske Pokrajine, Rafko Dolhar za Slovensko skupnost, Boris Race za SKGZ in Stojan Spetič za KPI, medtem ko je bil Predvideni šesti član, zastopnik Sveta slovenskih organizacij Damjan Paulin, opravičeno odsoten. Ravnatelj Inštituta za narodnostna vprašanja Silvo Devetak je v uvod nem pozdravu predstavnikom naše narodnostne skupnosti poudaril po-men tovrstnih neposrednih informativnih srečanj, ki javnost v matični domovini poglobljeno seznanjajo s položajem Slovencev v Italiji, zlasti v tem odločujočem trenutku boja za globalno zakonsko zaščito in ji hkrati omogočajo iskati poti, po kateri bi se tudi sama dejavno in po svojih možnostih vključila v ta boj. Toliko bolj je bila zato dobrodošla številna navzočnost predstavnikov javnega obveščanja, ki je omogočila, da je odmev tega srečanja dosegel širšo slovensko t*n jugoslovansko) javnost. Prvi je posegel Boris Race, ki je govoril o sedanjem političnem polo-zalu v Italiji in o tem, kaj njegovo ozračje obeta Slovencem. Ugotovil je, °a sedanja italijanska vlada nima alternative z ozirom na odločujočo vlogo socialistične stranke in se ustavil pn nekaterih značilnostih Craxijeve vladne politike. Craxi je na primer edini voditelj italijanske stranke, ki še ni sprejel enotne delegacije Slovencev, kljub temu, da je le-ta za sprejem zaprosila že pred šestimi leti. Hkrati ni nikdar ničesar obljubljal, zato se zastavlja vprašanje, kako da kljub temu prvi konkretno ukrepa? Sklepati je, da ima trden namen speljati vprašanje zaščitnega zakona do konca, pri tem pa je največja nevarnost, ki se je zavedamo, da bi njegova prevelika popustljivost do krščanske demokracije utegnila pripeljati do slabega zakona. Spričo te in še vrste drugih negotovosti se mora mo jasno zavedati, da smo v odločilni fazi, ko lahko največ vplivamo na vsebino pripravljajočega se zakona, ta vpliv pa je še zlasti pomemben glede na Slovence v videmski pokrajini, za katere je naše odločno stališče v tem trenutku po vsej verjetnosti zadnja priložnost. Rafko Dolhar je ugotovil, da so danes razmere v Italiji že toliko dozorele, da razen neofašistov načelno zakonske zaščite naše narodnosti nihče več ne zavrača, drugo vprašanje pa je seveda, kako si jo kdo predstavlja. Podrobno je razčlenil nato problem rabe slovenskega jezika v javnosti, jabolko spora, ki razdvaja večino in daje desnici možnost podpihovanja narodnostne nestrpnosti. Govoril je nato o slovenskem šolstvu in o rabi slovenščine na sodišču in v izvoljenih upravnih telesih ter dejanski položaj primerjal z našimi zahte vami, dotaknil se je problema šola nja prevajalcev in poudaril našo zahtevo po aktivni navzočnosti študija slovenskega jezika na tržaški univerzi. Svoje izvajanje je zaključil z ugotovitvijo, da bo problem uporabe jezika eno ključnih in najtežjih vprašanj ^v procesu sprejemanja in uresničevanja globalnega zaščitnega zakona. Stojan Spetič je opisal delo mešane komisije za vprašanja slovenske manjšine, ki so jo leta 1977 oblikovali pri predsedstvu vlade in opisal težave, s katerimi so se srečevali njeni slovenski člani. Navedel je ključne spore, ki so nastali med italijanskimi in slo venskimi člani, zlasti okrog interpretacije mednarodnih obveznosti Italije in še posebno osimskih sporazumov, in okrog vprašanje javne rabe slovenščine, pri katerem so italijanski člani strogo ločevali med kolektivno in posamično pravico do rabe jezika. Spetič je nato opisal obe poročili, ki sta bili rezultat težavnega in večkrat prekinjenega dela komisije in navedel vprašanja, za katera je bilo vendarle doseženo načelno soglasje in ki bodo nujno morala priti v zaščitni zakon, med njimi na primer zahteva po ustanavljanju slovenskega šolstva v videmski pokrajini. Nanj se je v svojem posegu navezal Ferruccio Clavora, ki je opozoril, da je bistveni problem sprejetja globalne zakonske zaščite prav vprašanje Slovencev v videmski pokrajini. Medtem ko je ureditev zaščite v Trstu in Gorici bolj kvantitativni problem, je za beneške Slovence kvalitativen: gre namreč za prvo uradno priznanje italijanske države, da v videmski pokrajini živijo Slovenci. Opisal je nato socialno in gospodarsko strukturo Beneške Slovenije, s posebnim ozirom na gospodarsko izseljevanje in naglo staranje prebivalstva, hkrati pa opozoril na še vedno živo navzoč nacionalizem in atavičen strah prebivalstva pred izkazovanjem slovenstva. Solidarnost, ki jo Benečani doživljajo od tržaških in goriških Slovencev, jim le utrjuje prepričanje, da v tem trenutku ni in ne more biti ulternative: ali bomo dosegli zaščito vsi Slovenci v Italiji in torej nek kompromis z italijansko državo, ali pa bomo prisiljeni zavrniti vsak ukrep, ki bi nas razdelil. To je zadnja, odločilna priložnost za Slovence v videmski pokrajini, je potrdil Clavora, od katere bo odvisna nadaljnja usoda slovenskega življa v Benečiji, Reziji in v Kanalski dolini. Filibert Benedetič je govoril o možnostih nadaljnjega kulturnega razvoja naše narodnostne skupnosti in razčlenil pojem narodne pripadnosti, kakor ga pojmujejo italijanska večina, matična domovina in naša narodnostna skupnost. Ko je govoril o enotnem slovenskem kulturnem prostoru, je posebej opozoril na vpliv državne meje v njem, ki je z zaostritvijo jugoslovanskih stabilizacijskih ukrepov poglobila razmejitev v živem tkivu našega naroda. Zavzel se je za to, da državni interesi ne bi pogojevali in neugodno vplivali na narodnostne, za zaključek pa je opozoril, da je od odgovorov na vprašanje narodnostne pripadnosti, zlasti v sedanjem kriznem trenutku odvisna usoda vsega naroda in njegove zavesti o enotnem kulturnem prostoru v najširšem smislu besede. Eksplikativnemu uvodu članov enotne delegacije je sledila dolga razprava, v katero so posegli številni navzoči z različnih problemskih vidikov in ki je članom naše delegacije omogočila še poglobiti nekatera specifična vprašanja. Med njimi naj omenimo podrobnejšo osvetlitev socialne strukture naše narodnostne skupnosti, odnosa italijanskih sindikalnih sil do naših zahtev, učinkovitosti jugoslovanske diplomacije z oziroma na nerešena vprašanja manjšin, pa razmišljanja ob Andreottijevih izjavah ob obisku v Beogradu, problem našega gledališča, vprašanja mednarodnih obvez Italije in Jugoslavije kot izhajajo iz meddržavnih sporazumov, še posebno pa naj zabeležimo veliko pozornost in občutljivost, s katero so se udeleženci okrogle mize zanimali in ustavljali pri problemih Slovencev v videmski pokrajini. VLASTA BERNARD Nujna obnovitev sedeža skupnosti Italijanov v Izoli IZOLA — Predsedstvo interesne skupnosti za prosveto in kulturo pripad-nikov italijanske narodnosti in predsedstvo skupnosti Italijanov izolske občine ■ta na svojem zadnjem skupnem sestanku ponovno predlagala, da bi bilo °nčno potrebno pristopiti k urejanju sedeža skupnosti italijanske narodnosti v tej občini. . Palača Besenghi, v kateri ima svoje prostore tudi izolska glasbena štola, J® ena najlepših izolskih hiš. Zunanjost spomeniško zaščitene stavbe so ure-11 Pred približno desetletjem in še ni tako zaskrbljujoča, v notranjosti pa ^kateri prostori popolnoma neurejeni, del Pr*Pa.c*nli(i italijanske narodnosti v Izoli menijo, da bodo lahko veliko lažje °vali in se sestajali, ko bodo prostore preuredili. B. Š Deželna komisija o spremembah prispevkov krajevnim ustanovam včer^’ ~ !>rva deželna komis-ja je Zak aj Preučila predlog vsedržavnega ustan*a Za. rcf°rmo financ krajevnih fne o°V’ ki.^sebuje med drugim nor-Ze]e usklajevanju denarnih virov desnic- davčno reformo ob upoštevanju Kn e®a s*-anja v državi, k**»* Je dala glede predloga pre Valni .^Slasje (vzdržali so se sveto si ni MSI- MF in KPI) obenem pa si Prid - ’ w in K?1 da u, ,a*a Pravico, da znova pregicele. ki jih bo dobila dežela. Komisija je bila tudi mnenja, naj vlada čimprej odobri zadevni osnutek, da bo vendarle konec prehodnemu režimu deželnih prihodkov. Odlok, kot je naglasil deželni odbornik Rinaldi, delno spreminja člen 49 deželnega statuta, o čemer se bo moral čimprej izreči parlament. Deželi novi zakonski predlog v bistvu priznava del celotnega izkupička raznih davkov in dajatev od davka na fizične osebe do davka na tobak. Odprta meja bogati mnogovrstne oblike sodelovanja med ljudmi GORICA — Tukaj sta se sestali številni delegaciji teritorialnega odbora Slovenske kulturno - gospodarske zveze za Goriško in delegacija občinskih skupščin socialistične zveze za severnoprimorsko regijo. Delegacijo SKGZ je vodil predsednik odbora dr. Mirko Primožič, v njej pa so bili člani odbora. Delegacijo severnoprimorskih občin (vsaka občina je poslala po štiri zastopnike) pa je vodil predsednik medobčinskega odbora SZDL Marjan Tavčar. Namen srečanja je bilo medsebojno informiranje o stvareh, ki so na eni in na drugi strani meje v ospredju političnega dogajanja. Tako je predsednik TO SKGZ dr. Mirko Primožič goste seznanil s pripravo zaščitnega zakona. Povedal je, da KD nasprotuje dobrim zakonskim osnutkom in vsiljuje svojega, ki ima za cilj- nadaljevanje zapostavljanja Slovencev v videmski pokrajini, v mestih Trst in Gorica, z očitnim namenom, da se nadaljuje potujčevanje. Zavrnil je tudi težnjo, ki se pojavlja v nam nasprotnih krogih, po preštevanju Slovencev in dodal, da gre za našo zgodovinsko prisotnost v teh krajih, ki preštevanja ne potrebuje. Ko je govoril o gospodarskih problemih, je rekel, da je goriška pokrajina s svojimi 144.000 prebivalci v nekaj letih izgubila 6.000 delovnih mest. Vodja delegacije SZDL Severne Primorske Marjan Tavčar pa je predvsem izpostavil bogate stike, ki jih je življenje na spontan način stkalo med društvi, organizacijami, občinami in krajevnimi skupnostmi. Uvedba pologa je bila za te stike huda coklja in je ogrožala tudi vrednote, ki jih je prinesla odprta meja. Potem ko je dejal, da odprta meja bogati vse oblike življenja ob meji, je Marjan Tavčar rekel, da spremljajo z živim zanimanjem in solidarnostjo boj Slovencev v Italiji za globalno zaščito in mu dajejo polno podporo. Ko je govoril o gospodarskopolitičnih temah, je dejal, da je naloga SZDL razvijati samoupravni socializem in doseči v gospodarstvu večjo konkurenčnost, da bi mogli odplačevati v konvertibilni valuti sklenjena posojila. V nadaljevanju pogovorov so predstavniki goriških Slovencev osvetlili nekatera področja in nakazali nekaj konkretnih predlogov, da bi sodelovanje ob meji doseglo hitrejšo rast, zlasti v gospodarstvu, ki je — kot so dejali — osnova našega obstajanja in razvoja. Tako je odgovoren za gospodarstvo Vilko Nanut pohvalil nekaj uspešnih oblik proizvodnega sodelovanja med združenim podjetjem obrtnikov GOMETAL v Gorici in podjetjem ETA v Idriji. Tajnik TO SKGZ Edmund Košuta je gostom predstavil organizacijsko strukturo krovne organizacije, številnih in za manjšino življenjsko pomembnih organizacij in ustanov, ob tem pa kot delavec v vzgojnem zavodu in dolgoletni predsednik odbora SKGZ za šolstvo osvetlil tudi razmere v slovenskem šolstvu. Tajnik ZSKD Rudi Pavšič je postregel z delom na ljudskoprosvetnem in kulturnem področju in pri tem zlasti poudaril pomemben delež pred tremi leti odprtega Kulturnega doma v Gorici pri popestritvi dejavnosti in izboljšanju njene kakovosti. O popoldanskem obisku delegacije pri krajevnih u-stanovah in delovnih organizacijah poročamo na goriški strani. GORAZD VESEL Podili- ~~ Sodelovanje slovenskih sejmi, J baškega na skorajšnjem Slovani ^^ Adria« v Ljubljani in po-Tržaši/ po avtonomnih računih za Vprašan "ln Gor^k° sta bili glavni sejo tHJ1*ina dnevnem redu zadnje Sovino sdgz ^‘j® ■ za zunanjo tr- je Man P°r°čal predsednik sekci- sejrm, Košuta, bo na letošnjem 25. malAlp<"Ad7a«. ki bo od 19. do višču v3!® Gospodarskem razsta-de$et -Jubljani, nastopilo okrog ol)rtiočia °X?lskih podjetij z našega Beneco za firme Adriaimpex, sim, sin * • K arco, Furlani, Re-pravljaio • ln druge, ki se še pri-Posamiz- ’ m *d bodo nastopile sicer ^z*ranih °’ 86 pravt v okviru specia-s*cuPno A,rafs*av- vendar vse pod yo o tem na^° »SDGZ«. Med razpra-*11 infom1^pražar’ju so prisotni prebavljen,, ac,JO- da bodo v kratkem predvidenn „ote: določene za posle, 'Pa. v te? V okviru lanskega sejmarju ri,,;ZV®zi so člani sekcije po-Sapi doWu?St' naj ,bi. Pristojni or POslo'—- - 'P In chiavili K vete -7] °to tini. r*ka čakati nanje skoraj dlb račnn?Ka Psovanje po avtonom-Pa so prisotni vzeli na SDGZ za neokrnjen razvoj blagovne izmenjave po avtonomnih računih znanje, da je vrednost prometa po tržaškem in goriškem računu v lanskem letu dosegla 736,7 milijarde lir. medtem ko je znašala v letu 1982 375,6 milijarde. Preračunano po poprečnem tečaju lira - dolar (za leto 1982 1 dolar = 1.355, za leto 1983 1 dolar = 1.531 lir), je bil promet po teh računih v zadnjih dveh letih naslednji (v milijonih dolarjev) : Uvoz Izvoz Tržaški račun 100,3 93,4 Goriški račun 39,4 44,1 dnosti za 73,5 odst. Prisotni člani zunanjetrgovinske sekcije so izrazili zadovoljstvo ob razvoju tega prometa ter ob nadaljnjem izboljšanju v blagovni strukturi izmenjave. V uvozu jugoslovanskega blaga na Tržaško in Goriško se je namreč v lanskem letu še povečal delež, ki ga vzajemno industrijski in drugi izdelki z višjo stopnjo obdelave, v izvozu s Tržaškega in Skupaj Uvoz Izvoz Skupaj 193,7 169,2 171,3 340,4 83,5 75,4 65,3 140,7 mum. Prav zaradi tega, so poudarili na seji, SDGZ ne soglaša s predlogom, po katerem naj bi poslovanje po obmejnih računih zreducirali na 15 odst. celokupne blagovne izmenjave med I talijo in Jugoslavijo. Nabave reprodukcijskega blaga po avtonomnih računih namreč omogočajo redno oskrbovanje jugoslovanskih proizvajalcev z materialom, ki konkretno prispeva k rednemu obratovanju posameznih proizvajalnih enot, po drugi strani pa izmenjava po obmejnih računih v ni čemer ne zavira siceršnjega poslovanja med Italijo in Jugoslavijo po splošnem računu. V začetku seje je predsednik Marino Košuta poročal o delovanju sekcije v zadnjih mesecih ter v tem o-kviru poudaril uspeh prizadevanj SD GZ, da bi letno zasedanje mešanih zbornic Italjug in Jugital v Trstu kar najbolje uspelo. Organizacijo srečanja je finančno podprlo 16 slovenskih pod- jetij s Tržaškega, na samem srečanju pa je sodelovalo 76 slovenskih gospodarstvenikov. Zelo koristno je bilo v tem okviru srečanje, ki ga je vodstvo združenja imelo z zveznim sekretarjem za zunanjo trgovino Milenkom Boj a ni čem in z italijanskim ministrom Nicolo Caprio. Prav tako pozitivno je bilo srečanje z gospodarskim atašejem na jugoslovanski ambasadi v Rimu, opolnomočenim ministrom Koprivi co, ki se je podrobneje seznanil z ustrojem in delovanjem združenja ter se laskavo izrekel o njegovi vlogi v sklopu slovenske narodnostne skupnosti v Italiji ter o vlogi povezovalnega člena med italijanskim in jugoslovanskim gospodarstvom. Na seji so obravnavali še vrsto organizacijskih vprašanj ter pregledali program dela za prihodnje mesece, V tem okviru bo najprej na vrsti obisk pri medobčinski gospodarski' zbornici v Kopru, do katerega naj bi prišlo prve dni prihodnjega meseca. Na koncu so prisotni vzeli z zadovoljstvom na znanje možnost, ki jo imajo obrtniki v Jugoslaviji, da se po novem podajajo v tujino po štirikrat na leto brez pologa, kar odpira znatne možnosti tudi za okrepitev sodelovanja med malim gospodarstvom iz Italije in Jugoslavije. E. F. 139,7 137,5 277,2 244,8 236,6 481,1 Iz navedenih podatkov je razvidno, Goriškega v Jugoslavijo pa je prav da se je promet po obeh računih v tako narastel delež reprodukcijskeg" zadnjem letu dvignil z 277,2 na 481,1 | materiala, tako da se je postavka »po-milijona dolarjev ali v relativni vre- trošno blago« zreducirala na mirti- Leto 1982 Leto 1983 Med včerajšnjo splošno stavko v tržaški in gor iški pokrajini Mogočen delavski shod za preporod gospodarstva Tudi pri nas zaostritev odnosov med sindikati V tržaški in goriški pokrajini je bila včeraj splošna stavka, s katero je enotna sindikalna zveza CGIL -CISL - UIL ponovno in še odločneje poudarila zahtevo, naj vlada spremeni dosedanjo politiko nasproti gospodarski stvarnosti Julijske krajine. Delavci in sindikati zahtevajo, kot znano, naj zavod 1RI umakne svoje načrte o tako imenovani sanaciji pol državnih industrijskih podjetij pa tudi pristaniških in splošnejših pomorsko - gospodarskih razmer z okmje-vanjem proizvodne in zaposlenostne ravni. Prava sanacija — poudarjajo sindikalisti — mora sloneti na rešitvi proizvajalnih in storitvenih dejavnosti, ki so v krizi, a v bistvu zdrave, poleg tega pa tudi na tehnološkem obnavljanju obratov in na spodbujanju ter neposrednem podpiranju novih panog. Le tako — pripominjajo — bo mogoče zajeziti brezposelnost in zagotoviti splošen gospodarski razcvet. Vse to je povedal na dopoldanskem shodu na Trgu Goldoni tudi vsedr žavni tajnik UIL Giorgio Liverani, ki je spregovoril v imenu osrednjega vodstva sindikalne zveze, kar pa je moral še prav izrecno naglasiti. Zakaj? V mestno središče se je zgrnilo na tisoče in tisoče delavcev, česar že dolgo nismo vajeni. Ne mo- timo se, če rečemo, da jih je večji del bil iz goriške pokrajine, začenši seveda z delavstvom tržiške ladjedelnice Italcantieri. Seveda je bila navzoča delovna sila vseh tržaških obra tov, ki jih tare kriza, od Tovarne velikih motorjev in VM do Tržaškega arzena'a - Sv. Marka in železarne Temi, a prisotno je bilo tudi o sebje Tržaškega Lloyda, pristanišč- niki m pomorščaki pa ravno tako. Stavkajoče delavstvo je do Trga Goldoni prihodilo iz treh različnih smeri, dobršen del pa se ni ustavil na trgu, da prisluhne Liverani ju, ampak je sredi plapolanja ducatov rdečih zastav kovinarske zveze FLM in tovarniških svetov, ob skandiranju protivladnih gesel in prepevanju revolucionarnih delavskih pesmi kora- kal naprej v dveh sprevodih, ki sta se potem združila v enega in ohromila ves promet na Trgu Stare mitnice in v Ul. Carducci. Čutiti je bilo tudi žvižge na račun govornika in Liverani je tedaj ponovil trditev, da je enotnost v delavskem in sindikalnem gibanju »najvišja dobrina«. Se je demonstracija kot taka tedaj razbila? Je dogodek pomenil začetek konca sindikalne enotnosti pri nas? Odgovor bi bil v tem trenutku tvegan. Dejstvo je, da so na Trgu Goldoni bili poleg predstavnikov UIL in CISL tudi sindikalisti CGIL, z druge strani pa, da so tudi v sprevodu tistih, ki se na trgu niso ustavili, bili sindikalisti in delavci CISL in UIL. Baza se je uprla, vendar ne v pogledu krajevnega protesta zoper vladno politiko do naših krajev, ki je v resnici bil enoten, temveč z ozirom nfc medsindikalna trenja v sklopu vsedržavnih pogajanja glede cene dela; baza je, skratka, v Live-raniju videla predstavnika tistega dela sindikalnega gibanja, ki bistveno odobrava zadnje vladne sklepe, in je na ta način hotela izpričati svoje nasprotovanje po sledeh bolj ali manj spontanih demonstracij v notranjosti države. Enotnost protesta v krajevnem merilu je potrdila tudi navzočnost žu- panov s Tržaškega in Goriškega z občinskimi prapori, pa tudi prisotnost delovnih moči, ki niso v kleščah krize. Med temi smo zasledili uslužbence denarnih zavodov, javnih ustanov in organizmov, poleg njih pa še predstavnike političnih strank, podjetništva, raznovrstnih stanovskih organizacij in kulturnih ustanov, dalje študente, upokojence in zastopnike mladinskih organizacij. Treba tudi priznati, da so trgovine vsaj v mestnem središču bile po večini zaprte, kar je mimo dveume ohromitve avtobusnega prometa vtisnilo mestu skorajda nedeljski videz. Pogajanja med vlado oz. zavodom IRI in deželno upravo ter sindikati se pričnejo, kot kaže, 6. marca. Delavci, ki zaradi grenkih izkustev besedam ne verjamejo, so po shodu na Trgu Goldoni odšli protestirat pred sedež RAI v Ul. F. Severo, češ da radio in televizija dajeta javnosti izkrivljene informacije o delavskih zahtevah, medtem pa so drugi zasedli tire na glavni železniški postaji. Sprevod demonstrantov je nazadnje krenil na Trg Unità, kjer je uprizoril kratek protest pred Prefekturo, nakar se je delavstvo razšlo ob zvokih Internacionale, (dg) Na sliki : konica delavskega sprevoda pri Ponterošu. Odmevi na splošno stavko Nepričakovani zaplet delavskega protesta med včerajšnjo splošno stavko je močno odjeknil v sindikalnih in političnih krogih. Pokrajinski izvršni odbor CGIL poudarja velik pomen »izredne enotne demonstracije«, plebiscitamost v pristopu k stavki spričo navzočnosti nad 15.000 delovnih moči in dejstvo, da je ob tej priliki prvič bil izpostavljen tudi tržaški občinski prapor, odlikovan z zlato medaljo. CGIL pripominja, da bodo včerajšnji dogodki nujno morali vplivati na gospodarske izbire IRI pa tudi na utrjevanje sindikalne e-notnosti. Demonstriranje delavcev po shodu na Trgu Goldoni — pristavlja še CGIL — je bilo le odraz hude zaskrbljenosti delavcev nad načinom, kako rimska vlada obravnava problematiko zaposlenosti in cene dela. Pokrajinsko vodstvo CISL ocenjuje splošno stavko in shod pozitivno, kritizira pa odločitev o preusmeritvi določenega dela delavskega sprevoda, na čelu katerega je stopalo vodilno osebje deželnega vodstva CGIL. Sindikat CISL označuje tako ravnanje kot neodgovorno in uperjeno zoper sindikalno enotnost. Takšno zadržanje — pravijo še pri C3SL — slabi delavski boj pa tudi trdnost vezi, ki so spričo skupnih interesov združile predstavnike sindikatov, političnih strank in krajevnih ustanov. V pokrajinskem tajništvu UIL naglasa jo uspeh sindikalnega protesta, dodajajo pa, da je dragocenost pobude okrnila vrsta sektaških epizod in napadov na sindikaliste, ki imajo samo to krivdo, da pripadajo sindikatoma CISL in UIL. Dalje UIL očita kovinarskemu sindikatu FTOM-CGIL, da je s samovoljnim podaljšanjem stavke napeljalo vode na mlin konservativnih in reakcionarnih krogov v državi, ki si lahko samo manejo roke spričo oslabitve pogajalne moči delavstva. Tržaška federacija KFT poudarja važnost skupne trdne volje deželnega vodstva sindikalne zveze, da z gori-škim in tržaškim sindikatom priredi dan delavskega boja v brk določenim sindikalnim krogom na vsedržavni ravni, ki podpirajo vlado in skušajo vnašati med delavce in sindikaliste razdor. Komunisti menijo, da krize niso krive delavske plače, da klestenjc draginjske doklade ne bo rešilo nobenega problema in da je tovrstno vladno ukrepanje z zakonskim odlokom protiustavno. KPI nazadnje izraža upanje, da so vse demokratične, politične in družbene sile pravilno dojele razpoloženje in zahteve delavstva, kajti le tako bodo mogoče tiste spremembe v vsedržavni gospodarski politiki, od katerih je odvisen tudi preporod Tržaškega in Goriškega. Povsem drugačno je stališče, ki ga je o včerajšnjih dogodkih zavzel pokrajinski tajnik PSI Seghene. Le ta poudarja uspeh splošne stavke kot potrditve enotnosti med tržaško in goriško pokrajino, pravi pa, da so včeraj bile na delu sile, ki hočejo na vsak način prenesti v Trst teze in polemike glede vprašanja o tako imenovani ceni dela, in to pod krinko spontanosti. Tem silam Seghene očita, da podžigajo k političnemu spopadu po strogi strankarski logiki. V tajništvu tržaške federacije DP (Democrazia proletaria) pa včerajšnje dogajanje ocenjujejo povsem pozitivno, sicer tako v pogledu množičnosti kot po trdni volji delavcev, da zavrnejo vladni načrt o likvidaciji industrije v teh krajih in diktat v zvezi z draginjsko doklado. DP poziva delavstvo, naj ne popusti, naj nadaljuje samostojno sklicevanje skupščin v sklopu tovarniških svetov in pripravi ugodna tla za vsedržavno splošno stavko proti »zloglasnemu zakonskemu odloku« o premični lestvici. Obisk komunistov v miljski občini Pred kratkim je delegacija tržaške avtonomne federacije KPI na povabilo miljske občine obiskala strukture in prostore te občine, da bi se seznanila z novimi prijemi v miljski občinski stvarnosti. Komunistično delegacijo so sestavljali Ugo Poli, Ester Pacor in Nico Costa, obisk pa spada v okvir spoznavanja miljske realnosti s strani vseh demokratičnih strank tržaške pokrajine. • Ob usmrtitvi ameriškega diplomata Hunta v Rimu je župan Richetti včeraj izrazil ameriškemu konzulu v Trstu Franku Golinu svoje globoko ob žalovanje ter iskreno sožalje. Svetovalska manjšina se je vzdržala V Zgoniku odobrili proračun 1984 Na torkovem zasedanju zgoniškega občinskega sveta so z glasovi večine in ob vzdržanju svetovalske manjšine odobrili proračun za finančno leto 1984, potekala pa je razprava tudi o slovenski narodnostni skupnosti ter o vprašanju miru in razorožitve. V uvodnem poročilu je župan Jože Guštin podal nekaj statističnih podatkov o delovanju občinske uprave in raznih komisij, še posebno zanimivi pa so bili podatki o anagrafskih spremembah, število prebivalcev se je v letu 1983 povečalo za 15 enot na skupnih 2.124, rojstev je bilo 9, 12 smrti, 20 porok, volilnih upravičencev pa je 1.617. Župan je tudi poročal o pripravah na pokrajinsko razstavo vin, ki naj bi bila letos na tržaškem velesejem-skem razstavišču, o sestavi skupnega organizacijskega odbora za kmetijske dneve in o koordiniranem sestavljanju občinskih programov za javna dela v pokrajinskem merilu. Sledila je predstavitev občinskega proračuna, ki ga je orisal podžupan Boris Simoneta. Omejevalna vsebina finančnega zakona je okrnila proračune vseh krajevnih u-prav, tako da stopamo v izrazito stabilizacijsko obdobje. To pride še toliko bolj do izraza pri občinah kot je zgo-niška, ki imajo majhne vire dohodkov. Na osnovi finančnega normativa, ki teži po zajezitvi inflacijske stopnje, ima namreč občina Zgonik na razpolago le za 8 odstotkov več sredstev za tekoče stroške, medtem ko se bodo po a-pliciranju nove delovne pogodbe na primer izdatki za osebje povečali kar za več kot 20 odstotkov. Kljub nižji finančni razpoložljivosti pa so obdržali vse osnovne socialne usluge ter postavke za krepitev družbene in gospodarske dejavnosti. Tako je kot običajno predvidena podpora kulturnim in športnim društvom, kmetijstvu, in pa prispevek za cerkvene potrebe. Čeprav se je po zakonu povišal odstotek koristnikov socialnih storitev od 22 na 27 odstotkov, je za leto 1984 ostal nespremenjen pri- spevek, ki ga bodo plačevali starši za refekcijo oziroma prevoz šoloobveznih in predšolskih otrok, davek za smetarsko službo pa bo višji za 13 odstotkov. Program investicij je zelo razčlenjen in predvideva za preko 2 milijardi lir posegov na področju javnih del. Realizacija tega programa pa bo seveda odvisna od prispevkov, ki jih bodo dodelile razne ustanove. Načelnik svetovalske manjšine Jožko Gruden je pozitivno ocenil nekatere postavke proračuna, ki upoštevajo potrebe kulturnega, športnega in kmetijskega udejstvovanja. Predlagal pa je nekatere popravke in prioriteto določenih del. Odbor se je obvezal, da bo upošteval te predloge ter se bo posvetoval, ko bo šlo za večje izbire na področju javnih del, zato je Gruden napovedal vzdržan je svoje skupine. Tamara Blažina je v imenu svetovalske večine pozitivno ocenila predlagani proračun, ki dejansko dopušča malo možnosti izbir, kljub krčenju sredstev pa so ostale neokrnjene vse javne storitve ter podpore družbenim in gospodarskim dejavnostim. Zgoniški občinski svet je nato soglasno izglasoval resolucijo, v kateri obsoja naraščajoče šovinistične in reakcionarne špekulacije okoli globalne zakonske zaščite Slovencev v Italiji. Nesprejemljive so izjave nekaterih članov vlade, ki bi hoteli ločiti Slovence na kategorije, zato naj vlada čim prej pripravi pravični zakonski osnutek, na osnovi katerega bo čim prej stekla razprava. V zadnji točki dnevnega reda se je razvila živahna razprava o miru in o pobudah za razorožitev. Vse sile v občinskem svetu so se strinjale, da se ustanovi samostojen odbor, v katerem bodo poleg občinske uprave zastopane politične stranke in vse krajevne družbeno - pob' tične komponente. Ta organ bo nato sklepal kako in kdaj izvesti samoupravni referendum in na katera vprašanja naj odgovarjajo občani. Odobreni resoluciji v prid spoštovanju pravic manjšine Kljub fašističnim izzivom spodbudna razprava v šentjakobskem rajonskem svetu o Slovencih Če je seja rajonskega sveta za Sv. Jakob v Trstu, ki je bila v sredo zvečer (trajala je več kot pet ur) izzvenela kot obsodba desničarske in fašistične gonje proti slovenski narodnostni skupnosti in proti njeni upravičeni zahtevi po globalnem zaščitnem zakonu, ki naj bi ga italijan ska vlada čimprej sprejela, potem gre za to največja zasluga samemu šentjakobskemu prebivalstvu, slovenskemu in italijanskemu, ki se je samo, ali pa preko predstavnikov svojih strank, organizacij, društev in u-stanov tako polnoštevilno odzvalo vabilu naprednih sil tega področja, da sodeluje pri razpravi o globalnem zaščitnem zakonu, o dvojezičnosti, o dobrem medsebojnem sožitju, ki je bila na dnevnem redu seje. Dvorana za seje rajonskega sveta je bila veliko premajhna in pretesna, da bi lahko sprejela vse, ki so želeli konstruktivno sodelovati v tej diskusiji, a tudi dovolj velika, da je sprejela skupino kakih 12 fašistov, ki sta jih vodila pokrajinski tajnik Giacomelli in pa znani desničarski pretepač Grilz v imenu »Fronte della Gioventù«, ki na sejo v tem okraju sploh niso spadali in ki so prišli z enim samim, zelo očitnim namenom : da izzivajo, ža- lijo, da izzovejo nerede in po možnosti preprečijo diskusijo in nemoten potek in zaključek seje. Kot smo že poročali, se je fašistom ta poskus ponesrečil, in ko so svoje »delo« opravili, so zapustili dvorano, tako da je šele potem pravzaprav stekla diskusija o vprašanju, ki je bilo postavljeno na dnevni red ter so navzoči svetovalci v mirnejšem in strpnejšem vzdušju spregovorili o dveh resolucijah, ki so jih predložili komunisti in socialdemokrati. Prvo resolucijo, ki govori o dolžnosti rajonskega sveta, da se zavzame pri tržaški občinski upravi za uvedbo vseh struktur, ki bodo omogočile poslovanje sveta, tako v korist italijanskih, kot slovenskih prebivalcev tega okraja, da poskrbi za prevajanje tiskovin in dokumentacije in za navzočnost prevajalca za slovenščino, so odobrili ob vzdržanju svetovalcev Liste za Trst, krščanske demokracije in republikancev; drugo, ki so jo predložili socialdemokrati, in ki bolj teoretizira o celotnem problemu, pa so odobrili s podporo vseh, vzdržali so se le svetovalci Liste za Trst. Listarji so imeli za to sejo seveda še svoje naklepe. Na vsak način so hoteli razpravo ponovno odložiti ter so samo čakali, da se bodo Šent-jakobčani naveličali tako dolge seje, da bodo odšli, da bodo odšli morda tudi nekateri svetovalci in da bo vsa zadeva počakala »na preštevanje Slovencev«, za katero so se listarji zavzeli in naleteli pri fašistih seveda na navdušeno odobravanje. Naj povemo še nekaj besed o seji sami. Prav gotovo ni bilo prav, da so jadrala vabila takim, ki nimajo s stvarnostjo pri Sv. Jakobu ničesar skupnega in da vabil z druge strani niso preje’a nekatera društva in organizacije, ki pa delajo in živijo na tem področju. Z druge strani pa tudi ni prav, da je predsednik prepustil besedo najprej diskutantom in šele potem, ko je bila ura že okrog 23. pravzaprav sprožil diskusijo o obeh resolucijah. In tu je treba spregovoriti še besedo o samem šentjakobskem prebivalstvu, ki se je ne samo polnoštevilno udeležilo seje, na njej z diskusijo sodelovalo, temveč je s svojim jasnim nastopom, tako v slovenskih, kot italijanskih posegih (navzoča je bila prevajalka) predvsem osamilo fašiste (ki so se s svojimi izpadi, neumnimi medklici, več kot otipljivimi lažmi že sami dovoli točno ožigosali), nato pa jasno poudarilo že’jo in zahtevo mirnem medsebojnem sožitju, P° jUt po večjem medsebojnem poznavanj - potrebo, da se mladina tudi v ®°xiu sooči s stvarnostjo na tem Podr°~j0 in z zahtevo, da pridejo Slovenci svojega zakona. . ^ Interpretacije tega zakona in ščite Slovencev so bile seveda ne, toda duh, ki je izšel iz disku ^ je bil naklonjen tistemu, za kj* ^ slovenska manjšina bori: soočanju, boljšemu medseboj poznavanju in dobremu sožitju. .j Še eno pozitivno dejstvo: na^. so se z dobrimi in konkretnimi gi og'asili ne samo navadni PrL,staV-ci tega okraja, temveč tudi pr®?‘ niki na tem področju obstoječ venskih društev, v diskusijo P®, segli tudi slovenski šolniki p^ Dred-niki konzulte za Zahodna K^’Jjjske stavniki SKGZ, Narodne m ppp-knjižnice, SLORI, Slovenske s* e s ti in še mnogi drugi. . ^pt- Seja torej ni bila korak pa- več kljub vsemu vendarle k ^ p prej k razčiščevanju prob tudi slovenski manjšini in ne naza ^ $i moralni udarec za vse bs . .u ne mirnega sožitja na tem P00* želijo, (ni) S sestanka v dvorani Gospodarskega društva Kontovelci podpirajo resanacijo vasi a nasprotujejo vsiljeni urbanizaciji V prostorih Gospodarskega društva na Kontovelu je bil v sredo zvečer zelo razgiban sestanek o podrobnem regulacijskem načrtu za to vas, ki sta ga po nalogu tržaške občine izdelala arhitekta Ruggiero in Kokorovec. Sestanek je priredil zahodnokraški rajonski svet, ki je v tem primeru neposredni sogovornik občine pri reševanju teh vrašanj. . Sestanek je .uvedel predsednik rajonskega sveta Slavko Što>a, ki je izrekel pozitivno mnenje o normativu za stari del vasi, hkrati pa je pouda-Hl, da svet ob podpori Kontovalcev odločno nasprotuje uvedbi takoimeno-vanih zazidalnih področij. Uresničevanje tega dela podrobnega načrta. Je bil mnenja Štoka, bi vsililo Kontovelu določen urbanistični razvoj mite® stvarnih potreb domačinov. Arhitekta Ruggiero in Kokorovec sta nate podrobno orisala osnovne kriterije jn smernice omenjenega načrta, na "ter se je razvila razprava, ki je po svoji živahnosti že sama na sebi pokazala kako Kontovelci občutijo urbanistične probleme in na lastni kozi doživljajo težave, ki od njih izvirajo. Vsi, brez izjem, so se izrekli proti uresničitvi zazidalnih površin (comparti edificatori), dokajšnji pomifj’e-k1 Pa so prišli do izraza glede načrtovanih cest pri Mokolanih in pod Dolan jo vasjo. Zadnja beseda pripada sedaj vsekakor rajonskemu svetu, ki bo na podlagi skupščine ter stališč posameznih strank izdelal dokončno mnenje o načrtu za Kontovel. Vzporedno s tem so na rajonskem svetu začeli proučevati podrobni načrt za Prosek, ki sta ga izdelala i-sta arhitekta. Javno srečanje s pro-seškim prebivalstvom bo predvidoma prihodnji teden. V sredo se je istočasno sestala tudi občinska urbanistična komisija, ki je obravnavala podrobni načrt za Križ v luči mnenja in protipredlogov rajonskega sveta. Vse kaže, da ima občinski odbor ves namen čimprej o-dobriti regulacijske načrte za zahodni Kras in jih že v začetku marca predati v oceno občinskemu svetu. Na sliki: številno občinstvo na kon-tovelskem sestanku. Zanimiv seminar na ekonomski fakulteti Uskladiti pravne norme z razvojem psihiatrije Kakšen je pravni položaj oseb, ki so začasno ali trajno nesposobne odgovornega razsojanja in odločanja? Še prej, v kolikšni meri je pojem neprisebnosti pravzaprav znanstveno opredeljiv ter veljaven in torej tudi pravno utemeljen ter uporaben? Tej dokaj zamotani in vendar pereči problematiki je posvečeno tridnevno študijsko srečanje, ki se je zabelo včeraj v konferenčni dvorani tržaške ekonomske fakultete. Prirejajo ga Pravni institut omenjene fakultete, Ravnateljstvo oddelka za duševno zdravje in higieno 1. tržaške krajevne zdravstvene enote ter študijski center »Država reform«. Seminar je včeraj dopoldne uvedel prof. F. Visentini, ki je v svojem nagovoru podčrtal razkorak, do katerega je v zadnjem stoletju prišlo med pravnimi normami, ki urejajo družbeno življenje, ter dosežki na področju psihiatrije. Odtod potreba po ustvarjalnem iskanju novih rešitev, o kateri sta v svojih pozdravnih posegih spregovorila tudi predsednik tržaške KZE Pangher ter deželni odbornik za zdravstvo Renzulli. Oba pa sta opozorila, da bi morali strokovnjaki nuditi politikom in upraviteljem predvsem realistične predloge. Včerajšnji prvi del seminarja je bil posvečen vprašanju neprisebnosti, kakor se postavlja na področju civilnega in delovnega prava, danes in jutri pa bodo udeleženci študijskega srečanja na tržaškem vseučilišču načeli isto vprašanje predvsem z vidika kazenskega prava. Seminar se bo zaključil prav s predstavitvijo zakonskega o-snutka o ukinitvi sedanje posebne kazenske zakonodaje za umsko bolne ter prizadete. Osnutek, ki je bil vložen v senatu 29. septembra lani, predvideva med drugim ukinitev kaznilniških u-mobolnic. V KRIŽU Družabno srečanje bivših aktivistov Sekcija VZPI - ANPI in bivši aktivisti Osvobodilne fronte iz Križa prirejajo danes popoldne ob 18. uri v domu Alberta Sirka v Križu družabno srečanje, na katerem bodo počastili 40-letnico množične deportacije domačinov v Nemčijo, ki poteka 27. februarja. Gost srečanja bo časnikar Jože Koren, ki bo govoril o 40-letnici slavnega pohoda 30. divizije v Beneško Slovenijo. Na srečanje so vabljeni vsi vaščani. • V Rumeni hiši v Barkovljah bo danes ob 17.30 kongres sekcije KPI »M. Matjašič«. Zaključne misli bo podal Maurizio Fessa to, odgovorni za deželno komisijo KPI za socialno skrbstvo in zdravstvo. Prerano nas je zapustil naš dragi Pokrajinska seja komunističnih žensk Jutri bo v tržaškem novinarskem krožku s pričetkom ob 16. uri pri-Pfavljalna pokrajinska seja ob skorajšnji VII. vsedržavni konferenci komunističnih žensk. Tržaške ženske so se na to sejo pripravile na podlagi vsedržavnega poročila, v katerem je med drugim govor o miru, razorožitvi ter ^veda o splošnem stanju žensk v državi. Uvodno poročilo bo imela Rossa-Ua Zagaria, pokrajinsko sejo pa bo zaključila članica vsedržavnega vodstva tenske komisije pri KPI Bianca Bracci Torsi. Miljski občinski odbor predstavil proračun Miljski občinski odbor je na svoji predsinočnji seji predstavil proračun Za tekoče leto, ki ga mora svet odobriti do konca februarja. Razpravo so Preložili na prihodnjo sejo, ki bo predvidoma 24. februarja. Podobno kot 'ani je župan sporočil, da bo odbor odgovoril na opombe pismeno. V nadaljevanju seje je svet sprejel vrsto upravnih sklepov. Nizozemski veleposlanik v torek v Devinu , Prihodnji torek bo nizozemski veleposlanik v Italiji P. W. Jalink obi-' .al Zavod združenega sveta v Devinu. Visokega diplomata bo spremljal tetezemski konzul v Trstu Resciniti, sprejela pa ga bosta predsednik za-°da posl. Belci ter ravnatelj D. Suttcliffe. » . Te dni je devinsko mednarodno šolo obiskal tudi deželni odbornik za istvo Dario Barnaba. Zavodski knjižnici je v imenu uprave poklonil vrsto . JJg o Furlaniji - Julijski krajini. Na sestanku s šolskimi predstojniki se inf ^zanimal, kako tečejo dela za dokončno ureditev šolskih prostorov ter rastruktur. Srečal pa se je tudi s študenti, ki so prišli v Devin iz kar 43 tezhcnih držav. Gostilno Ostrouška začasno zaprli in zvečer so s skromno, a prisrčno zakusko začasno zaprli znano Va tetejubljeno gostilno Ostrouška v Ul. S. Nicolò, v stavbi znamenite ka-Za'7le. Tommaseo. Gostilno zapirajo za nedoločen čas, morda za dve, morda 2i . teta, zaradi radikalnih popravil celotnega bloka, ki je last Assicura-Prev ,nerali- Gostilna stoji tu že celih 50 let, družina Ostrouška pa jo je vdu" a *ak°J P° vojni, ko so se Felice, Ana in Marija Ostrouška z na- n; ®eniem lotili dela, ter ustvarili prijetno gostilno z družinskim vode-vsern V *tateri si dobil vse, od npr. golaža do jote in več vrst rib, predai"1, pa si dobil kraj, kjer so se zbirali in vedno radi zahajali Slovenci, J so dobili prijetno okolje, dobro hrano in prijazno besedo. Škof Bellomi v SKD Tabor V spremstvu domačega župnika Viljema Žerjala je v okviru pastoralnega obiska na Opčinah tržaški škof Lovrenc Bellomi obiskal SKD Tabor in se kakšno uro zadržal' v pogovoru z društvenimi delavci. Za dobrodošlico mu je moški zbor Tabor zapel pesem Zdravo, v imenu društva in njegovih odsekov pa ga je pozdravila predsednica Nori Jerič. O-pisala mu je značilnosti in pomen slovenskega kulturnega društva Tabor in narodnostno mešanega okolja, v katerem razvejano deluje in poudarila, da združuje ljudi različnih nazorskih prepričanj ter da izhaja iz vrednot, ki jih je uteme’jil naš narodnoosvobodilni boj. Navedia je nato Slovenski filatelisti dobili svoje glasilo števiii!»Virnim hnenom »Postiljon« je te dni izšla prva tene K -Vcstn‘ka Tržaškega filatelističnega kluba »Lov-v skrtOSlr. Giusto 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Sesljan, Bazovica, žavlje. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčihe: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. GLASBENA MATICA TRST Šola Glasbene matice - Trst Danes, 17. t.m., ob 20.30 v Gallusovi dvorani — Ul. R. Manna 29 Klavirski recital ALENKE PODGORNIK absolventke akademije za glasbo v Ljubljani (razred profesorice Zdenke Novak) Na programu: Bach, Beethoven, Berg, Chopin, Papandopulo in Liszt. FANTJE IZPOD GRMADE DEKLIŠKI ZBOR DEVIN prirejata danes, 17. t.m., ob 20.30 v prosto rih osnovne šole v DEVINU PREŠERNOVO PROSLAVO Sodelovala bosta otroški zbor iz š ti vana in mešani pevski zbor Marij Kogoj od Sv. Ivana. Misel ob dnevu slovenske kulture bo podal MARTIN BRECEU. Vabljeni! Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij KD F. Venturini priredi SREČANJE ZBOROV : mešani pevski zbor Lipa iz Šempasa in moški zbor Venturini od Domja, v nedeljo, 19. t.m., ob 17.30 v kulturnem centru A. Ukmar - Miro. KRUT - Krožek za rekreacijsko u-dejstvovanje na Tržaškem sporoča, da se začne v četrtek, 1. marca, tedenska plavalna ura v bazenu v Strunjanu. Vpisovanje in potrebne informacije na začasnem sedežu KRUT v Ul. Mon-tecchi 6, IV. nadstr., tel. 795-136, vsak dan, razen ob sobotah. SKD Tabor - Opčine — Prosvetni dom. V nedeljo, 19. februarja 1984, ob 16.30 bo naš gost KUD F. Žiberna iz Povirja s komedijo ZDRAVNIK ZA ZALJUBLJENE IN ZDRAVE. Režija A-lcksij Pergarc. Vabljeni! SKD Igo Gruden in ŠD Sokol vabita člane in simpatizerje na družabni večer, ki bo jutri, 18. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Nabrežini. Razna obvestila Glasbena matica v Trstu. Obveščamo pevce Mladinskega pevskega zbora, da je danes, 17. t.m., ob 17. uri snemanje na radiu - Ul. F. Severo 7. LIPU (ital. zveza za zaščito ptic) vabi na predvajanje diapozitivov z naslovom: »Val Cavanata in ptice iz lagun«, jutri, 17. februarja, ob 20.30 na sedežu v Ul. F. Venezian 27. V nedeljo, 19. februarja, bo voden izlet prav v Val Cavanato z možnostjo opazovanja ptic (bird watching). Vpis in informacije za izlet dobite po telefonu na štev. 576453 od 13. do 15. ure. V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo v ponedeljek, 20. februarja, govoril Janez Gril na temo »Sociološke osnove zdrave družine«. Začetek ob 20.30. Sekcija VZPI-ANPI in bivši aktivisti OF iz Križa prirejajo danes, 17. 2., ob 18. uri v Domu A. Sirk v Križu srečanje z Jožetom Korenom, ki bo govoril o pohodu 30. divizije v Beneško Slovenijo. Ob tej priložnosti se bodo tudi spomnili 40-letnice množične deportacije domačinov v Nemčijo. Mali oglasi tel. (040) 775275 od 8. do 13. ure PRODAM FIAT 128 coupé 1300. Grilanc Jožko, Salež 15. IMAM kakovostno malvazijo in refošk ter olivno olje po ugodni ceni. Albin -Osp 80, 200 m naprej od marketa. KUPIM hišo v Gorici ali okolici. Telefonirati na upravo Primorskega dnevnika v Gorici, Ul. XXIV Maggio 1, tel. 83382. POLAGAM ploščice, marmor, obloge, izvršujem tlakovanje, stopnice in podobno. Telefonirati na upravo Primorskega dnevnika v Gorici — št. 83382. ŽENSKO za skupno življenje bi rad spoznal 43-letni oče odraslih otrok, sporazumno razvezan. Resne ponudbe poslati pod šifro »Razumevanje - simpatija« na upravo Primorskega dnevnika v Gorici, Ul. XXIV Maggio 1, 34170 Gorica. OSM1CO je odprl Anton Gombač na Lo-njerski cesti 291/1. Toči beto in črno vino. KUPIM mini stanovanje, tudi potrebno popravil. Plačam v gotovini. Telefonirati na št. 224-426. GARAŽO za 2 avta in s prostorom za skladišče prodamo pri Sv. Jakobu. Telefonirati v večernih urah na št. 299-423 ali 291-024. PRODAM kužka svetlorjave barve. Telefonirati na št. 232-223 med 12. in 14. uro. PRODAM zazidljiv teren med Logom in Domjom. Telefonirati na št. 271-179 od 8. do 12.30 in od 16.00 do 19. ure. Izleti SKD Barkovlje organizira smučarski izlet 19. t.m. na Vogel. Odhod avtobusa izpred oarkovljanskega punica oo o. un. Vpisovanje sprejema odbornik Luciano Jagodic - tel. 69297 ali 411635. Prispevki Ob obletnici smrti Emila Štoke darujejo Olga, Mirko, Savica in Ada 40.000 lir za ŠD Kontovel. V počastitev spomina Slavice Bidovec -Skibin in Ane Pecikar darujeta Tončka in Emil Colja 50.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Branka Žerjala daruje Milan Bolčič 15.000 lir za Zvezo borcev Boljunec. Namesto cvetja nà grob Celestine La-biani daruje Zdenka Kuret (Ricmanje 6) 10.000 lir za SKD Slavec. V spomin na starše daruje Zdenka Kuret (Ricmanje 6) 10.000 lir za SKD Slavec. Namesto cvetja na grob Celestine Labiato daruje družina Grdelič (Ricmanje) 10.000 lir za SKD Slavec. Za SKD Slavec darujeta Marija in Bernarda Kuret 20.000 lir. Namesto cvetja na grob Celestine Labiato daruje družina Derganc (Log 74) 10.000 lir za SKD Slavec. V spomin na Jožefa Cibica daruje sin Silvano 10.000 lir za godbo na pihala Vesna iz Križa. Gizela Magania (Kocjaneva) daruje 10 tisoč lir za godbo na pihala Vesna i* Križa. V spomin na Marijo Ukmar por. Ban daruje družina I,egiša 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. V spomin na Branka Žerjala daruje družina Hrvatič (Boršt 27) 10.000 lir za Zvezo borcev Boljunec. Ob 4. partizanskem prazniku v Lipici daruje Dušan Košuta 25.000 lir za Zvezo borcev Boljunec. Namesto cvetja na grob Slavice Bido; v ec - Skibin darujeta Milena in Pepi Lipovec 10.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grobove Ivana Guština, Ivane Purič, Josipa Škabarja, Marije Bizjak daruje družina Škabar (Veliki Repen 167 ) 30.000 lir za Skupnost Družina Opčine. OBČINA TRST XIII. ODDELEK URBANISTIKA IN PROMET Upravni odsek Prot. št. XIII-82/205/26 PREDMET: Varianta št. 36 splošnega občinskega regulacijskega načrta — hitre ceste na Tržaškem — odsek meja občine - Katinara. KD Lipa, KD Primorec in KD Slovan prirejajo jutri, 18. t.m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah in v nedeljo, 19. t.m., ob 17. uri v kinodvorani v Bazovici »Prešeren na obisku«. Napisala Marij in Ace. KD Vesna sklicuje v nedeljo, 19. 2., ob 11. uri v Domu A. Sirka v Križu REDNI OBČNI ZBOR. Vabljeni člani in vsi vaščani. KD Primorsko - Mačkolje priredi v nedeljo, 19. t.m., ob 20. uri v srenjski hiši v Mačkoljah DAN SLOVENSKE KULTURE. Sodelujejo pesniki iz Brega: I. Žerjal, M. Čuk, B. Pangerc in A. Pregare, kitarista M. Feri in F. Guštin ter društveni pevski zbor pod vodstvom M. Werk - Volk. Vabljeni! Godbeno društvo Nabrežina priredi 19. februarja, ob 15. uri. v kinodvorani v Komnu KONCERT ob 40-letnici požiga vasi. KD V. Vodnik iz Doline vabi na prireditev ob DNEVU SLOVENSKE KULTURE, ki bo danes, 17. t.m., ob 19.30 v društvenih prostorih. f Čestitke PRIDNA SLOVENKA išče kakršnokoli delo (zaželeno stanovanje). Telefonirati na št. 003861/441-944 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. OSMICO je odprl Boris Primosi v Ul. Kobler 17 (pri Magdaleni). Toči beto in črno vino. ODDAM V NAJEM urad v centru mesta. Telefonirati na št. 62-537 od torka dalje. PRODAM Giuliette 1600, prevoženih 58 tisoč km, v zelo dobrem stanju. Telefonirati na št. 62-537 od torka dalje. OSMICO je odprl Ignac Stranj, Mačkolje - Križpot. Toči beto in črno domačo kapljico. V DOLINSKI OBČINI prodam dvostanovanjsko hišo z dvoriščem, brez posrednikov. Telefonirati na št. 826-303. OSMICO je odprl Rihard Živec v Kolu-drovici. Toči belo vino in teran. KUPIMO PIANINO. Telefonirati v Stalno slovensko gledališče št. 734-265 ob delavnikih Od 8. do 14. ure. Ob današnjem rojstnem dnevu MILKE KURET ji vošči vse najboljše in ji kliče še na mnoga leta družina Foretti. Danes praznuje rojstni dan MILKA KURET iz Ricmanj. Mnocro s*oče, zdravja in veselja ji želijo mama Urška, mož Zdravko, hčerki Neva in Nadja z možema, še posebej pa vnuki Michele, David in Alessandro. RESTAVRACIJA »LA POSTA« . BAZOVICA ENOGASTRONOMSKI KRAŠKI TEDEN od 15. do 20. februarja Glasba — igre prenesečenja — običajne cene. INFORMACIJE telefon 226-125 LILI BONTEMPO ŽUPAN, na podlagi odloka predsednika deželnega odbora št. 0671/Pres. — 168/P.U-z dne 7. decembra 1983, v povzetku objavljenega v uradnem vestniku avtonomne dežele Furlanije - JuhJ' ske krajine št. 1 z dne 6. januarja 1984, s katerim je bila odobrena varianta št. 36 splošnega regulacijske^ ga načrta tržaške občine za hiuy ceste na Tržaškem, odsek meja občine — Katinara, sprejete s sklepe"1 občinskega sveta št. 164 z dne 1 marca 1983; __ .rn na podlagi 10. člena zakona št. D z dne 17. avgusta 1942 obveščam, da je od dneva objave tega raZ^t. sa dalje varianta št. 36 splošneg občinskega regulacijskega načrta. žaške občine deponirana z tvenim odlokom in na prost vpof? občinstvu za ves čas veljave v obc skem tajništvu, soba št. 607, * • oddelek - Urbanistika in promet, P hod Costanzi št. 2 - VI. nadstroPJ. Kdorkoli je zainteresiran ima ® ^ nost, da si varianto ogleda v urau urah (ob dejavnikih od 12. do 13. u Trst, dne 17. februarja 1984 GLAVNI TAJNIK dr. Beniamino Rava ZA ŽUPANA odv. Sergio PaC° Namesto nagradnega žrebanja NOVOLETNA PONUDBA NAROČNIKOM PRIMORSKEGA DNEVNIKA Vsi naročniki Primorskega dnevnika, ki bodo poravnali celoletno naročnino do 31. MARCA 1984 prejmejo 30% POPUST za enkratni nakup knjig, plošč ali kaset Iz kataloga ZTT. S potrdilom o plačani naročnini se lahko takoj zglasite v TR2ASKI KNJIGARNI. Ul. sv. Frančiška 20 v TRSTU In na UPRAVI PRIMORSKEGA DNEVNIKA. Drevored 24 maggio 1 v GORICI Q99 'Ar ■J [I 7SNV i olimpijs lil Trst, peten, 17. februarja 1984 Trst, peteK, 17. februarja 1984 Sarajevo '84 primorski M. dnevnik Po več preložitvah končno moški in ženski smuk JOHNSON (ZDA) NAJHITREJŠI NA BJELAŠNICI MICHELA FIGINI (ŠVICA) PA NA JAHORINI Carrarovo priznanje zamejskim športnikom Rps ni lahko dobiti predsednika i-Rdi ja ruskega olimpijskega odbora (CO NI) Franca Carrara, da bi ti oseb-n° dal kako izjavo. Enostavno je prezaposlen. V sreda zvečer pa sem imel srečo, Carraro je kar sam sedel na tribuni dvorane v Skenderiji in gledal hokejsko tekmo ZRN - Italija. Priložnosti za kratek intervju ni-Sern smel zamuditi. ^Predsednik Carraro, časnikar sem edinega slovenskega dnevnika v I-ta4». Slovenski šport v Italiji je dokaj razvejan. Iz naše narodnostne skupnosti je zraslo tudi nekaj reprezentantov. Bi lahko glede tega izrabo svoje mnenje?« »Italija kot demokratična država ščiti vse narodne skupnosti, zato tu-. vašo. To seveda velja tudi za sport, kar pomeni, da so tudi slovenski športniki del našega športa. Vse-rr*u našemu športnemu gibanju ste da-1 svoj doprinos in prepričan sem, bo vaš doprinos tudi za naprej a°kajšen. Naša organizacija pa bo seveda nudila, kot vsem ostalim in v svojih zmožnostih, potrebno po-r nioč.« , ^Rnj pa menite o sarajevskih zim-sih olimpijskih igrah?« *To so doslej najboljše zimske olim-wjske igre. Jugoslovani so se za to j”"1 reditev temeljito pripravili. Porr?. -a Pa so pokazali izredno vljud-st in gostoljubnost.« u.^.en° vprašanje, predsednik : Ve-e športne prireditve so praktično Ne e .monopol raznih sponzorjev. Ijl' m^nite, da obstaja nevarnost, da Ureditve izgubile svojo vsebin- vrednost?« ^P^jol bi le to: če sponzorji ne g^mjnjajo pravila mednarodnih Va ln,h zvez, potem ni nobene ne-šnrZl08*'* 23 olimpijske igre in ostale sPortne prireditve.« *■11 vala.« BRANKO LAKOVIČ Na Bielašnici in na Jahorini so včeraj končno izvedli oba smuka. V moškem je slavil Američan Bill Johnson, že med poskusnimi vožnjami. Med ženskami je osvojila zlato kolajno komai 17-letna Michela Figini ki se ie izkazal (Švica) Tudi kralji so ljudje in... navijači M ~ ir184 včerajšnji štafeti 4x10 km je za švedsko štafeto riavijal sam kralj Karl Gustav. Švedi so, kajpak, zmagali Dvignjene pesti Boucherja Grbine so odločale na včerajšnjem smuku za moške Zlati skoki Johnsona (ZDA) na Bjelašnici Trije kuriji na koncu proge na Bjelašnici so včeraj odločali o zlati kolajni na moškem smuku. Zmagovalec, bivši ameriški marinec, 23-letni Bill Johnson, je bil namreč po dveh tretjinah proge šele na četrtem mestu. Pred njim so bili namreč Avstrijec Steiner (vmesni čas 1'05”96) ter Švicarja Muller (1’06”12) in Zurbrig-gen (1’06”21), enak čas kot Johnson (1'06"40) pa je imel Avstrijec Ho-flehner. Na grbinah se je Johnson odlično držal. Med skoki je ohranil tipično smukaško nizko pozicijo ter tako od-ščipnil nasprotnikom odločilne desetinke sekunde. Njegova zmaga bi bi- VRSTNI RED SMUKA 1. BILL JOHNSON (ZDA) 1’45”59 2. PETER MOLLER (Švica) 1’45”86 3. ANTON STEINER (Avs.) 145 ”95 4. Zurbriggen (Švi.) 1’46”05, 5. Hòf- lehner (Avst.) in Ràber (Švi.) 1’46"32, 7. Wildgruber (ZRN) 1’46”53, 8. Pod borski (Kan.) 1'46"59; 9. Brooker (Kan.) I’46”64; 10. Klammer (Avst.) 1”47”04; 15. Ma ir (It.) 1'47”70; 16. Ghidoni (It.) 1”47”87; 20. Sbardel-lotto (It.) 1’48”06; 30. Pleteršek (Jug.) 1’48”97; 32. Jemc (Jug.) 1’49 ”68. la še pred nekaj meseci nadvse presenetljiva. Po zmagi v Wengnu, dobrem četrtem mestu v Gortini in vrsti dobrih poskusnih voženj prav na Bjelašnici, je postal kar čez noč eden od favoritov (v anketi novinarjev v Sarajevu je bil celo glavni ' favoriti, saj je prejel 37 glasov, drugi na lestvici, Klammer 21, en glas pa je šel tudi Jugoslovanu Jemcu!). Drugo mesto je šlo Švicarju Petru Muller ju, kar je tudi presenečenje: v švicarsko ekipo se je uvrstil šele kot četrti na račun Heinzerja. Isto velja za tretjuvrščenega Steinerja, ki je prismučal Avstriji prvo kolajno na teh igrah. Steiner je izrinil z odra za zmagovalce enega od favoritov, Zur-briggna, ki bo ostal tako v Sarajevu brez kolajne. V italijanskem taboru se je takoj po smuku Sbardellotta že začel »proces«, da bi iztaknili »krivce« za velik poraz. Italijani so bili dokaj slabi (Mair 15., Ghidoni 16., Sbardellot-to 20.). Vse kaže, da so italijanski izvedenci »zgrešili« maže. V spodnjem delu, kjer je bil sneg zaradi sonca (končno je zasijalo nad Bje-lašnico!) precej mehkejši kot na startu, so bili mnogo počasnejši od ostalih : »Smuči enostavno niso tekle,« je žalostno dejal Mair po tekmi. Jugoslovana Pleteršek in Jemc sta smučala solidno do 30. oz. 32. mesta. Kolajne danes 9.00 Biatlonska štafeta 4X7,5 km 11.00 Slalom ženske »Prepričan sem bil v zmago« Američan BILL JOHNSON, zlata kolajna v smuku, je po velikem uspehu izjavil: »Srečen sem, ker sem kot prvi ameriški smučar osvojil zlato kolajno v smuku. Pred startom sem vedel, da moram takoj dati vse od sebe, ker sem že na treningih imel težave na sredini proge. Bil sem prepričan, da bom zmagal in če ne bi osvojil zlate kolajne, bi bil 'zelo razočaran.« Švicar PETER MULLER, srebrna kolajna: »Nikoli ne bom pozabil na Bjelašnico. Srebrna kolajna mi je tako draga, da bom na mreč pozabil tudi na to, da sem se lani na tej progi hudo poškodoval.« Avstrijec ANTON STEINER (bron) pa je dejal: »Uvrstili so me v zadnjem trenutku v reprezentanco in zato je zame bronasta kolajna še kako velik uspeh.« Dokaj razočaran pa je bil PIRMIN ZURBRIGGEN: »Dosegel sem dober čas in prepričan sem bil, da bo to zadostovalo za eno od kolajn. Očitno sem se zmotil.« (BL) Zakaj tako? Italijanski televizijski napovedovalec je včeraj začel svoje poročilo o Johnsonovi olimpijski zmagi v smuku (približno) takole: »Bivši gojenec poboljsevalnice zmagal v olimpijskem smuku.« Že večkrat smo bili priča slabemu okusu nekaterih poročevalcev in tudi tokrat nam ni jasno, kaj ima o-praviti zasebna preteklost nekega tekmovalca z njegovo zmago, zlasti če je sporočena v tako omalovažujočem tonu, kot je bila včeraj na TG-1. Mar v tem trenutku velikega osebnega zmagoslavja in sreče tega mladega Američana res ni videl na njem nič drugega, kot priložnost, da izreče ta diskvalifikacijski stavek? BOJAN PAVLETIČ 20.000 kolajn za Sarajevčane Zahodnonemški fotoreporter Horst Vetten je tako navdušen nad gostoljubnostjo Sarajevčanov, da je dejal: »Ko bi imel toliko denarja, bi Sarajevčanom poklonil kar 20.000 zlatih kolajn!« Zmagoslavje Švicark na ženskem smuku na Jahorini »Mladoletna« Michela najboljša smukačica Kraljevsko navijanje za švedsko štafeto V tekaški štafeti 4X10 km za moške . „ smo končno videli res razburljive tre-z nutke, ki so prišli do izraza zaradi skupinskega starta vseh ekip in zaradi jasne slike o trenutnem stanju na progi. Opazili smo, kako so Sovjeti »zaspali« pri eni predaji in kako je v pravem atletskem Sprintu predstavnik ZRN za par centimetrov prehitel italijansko štafeto. In še švedskega kralja, ki je pozabil, da je kralj in se ob prihodu Svana na cilj obnašal kot navaden navijač. Švedi so bili v vodstvu po prvi predaji, Sovjeti pa so vodili po drugi in tretji. Zlato je Svan priboril Švedski v enem zadnjih spustov, kjer si je pridobil kakih 30 m na- skoka. Zimjatov ni imel več moči za odgovor hitremu pospešku. Finci so tekli zelo slabo vse do tretjega dela. Karvonen je nato popravil vse in osvojili so celo kolajno, čeprav bronasto. Italijani so na papirju veljali nekaj več od T. mesta, Jugoslovani pa so z izjemo Kršinarja tekli slabo. Argentinska štafeta je v turističnem tempu prišla na cilj 32 minut za zmagovalci. VRSTNI RED 1. ŠVEDSKA (Wassberg, Kohlberg, Ottosson, Svan) 1.55’06”3 2 SOVJETSKA ZVEZA (Batjuk, Za-vjalov, Nikitin, Zimjatov) po 10”2; 3. FINSKA (Ristanen, Mieto, Kirve-sniemi, Karvonen) 1’25”1; 7. Italija (De Zolt, Runggaldier, Ca-pitanio, Vanzetta) 4’24”: 12. Jugoslavija (Čarman, Klemenčič, Kršinar, Djuričič) 9’36 "50. Veselje Švedov Po zmagi v moški štpfeti je bilo v švedskem taboru veselje nepopisno. Skoraj ves iz sebe je bil Gunde Svan, zmagovalec teka na 10 km in »bron« na 30 km. Dejal je: »Ne morem vam povedati, kako sem srečen. Glede tekme naj povem, da bi lahko prej prehitel Sovjeta Zimja-tova, toda hotel sem se do potankosti držati našega taktičnega plana.« Zlato v ženskem smuku je dobila »mladoletna« Michela Figini. Po tistem, kar je pokazala med poskusnimi vožnjami, je njena zmaga neoporečna. Švicarka je včeraj le potrdila dobro formo zadnjih dni. Njena zmaga pa je bila zelo tesna: ob koncu je bila le bornih 5 stotink sekunde pred rojakinjo Mario Walliserjevo. Tretje mesto je šlo Čehoslovakinji Olgi Char-vatovi, kar je tudi prva kolajna za ČSSR v alpskem smučanju na olimpijskih igrah. O olimpijskem zlatu je v bistvu od- VRSTNI RED SMUKA 1. MICHELA FIGINI (Švica) 113 ”36 2. MARIA WALLISER (Švi.) 113 ”41 3. OLGA CHARVATOVA (Češkoslovaška) 1’13”53 4. Ehrat (Švi.) 1’13”95, 5. Gantnero- va (ČSSR) 1T4”14, 6. Kiehl (ZRN) in Sorensen (Kan.) 1'14”30, 8. Sòlkner (Avstrija) 1’14"39, 9. Kirchler (Avstrija) 1’14'55, 10. Wallinger (Avstrija) 1’14”76, 11. Graham (Kan.) 1’14'”92, 12. Orili (Švi.) 114 ”93, 13. E-der (Avstrija) 1’14”97, 14. Wiesler (ZRN) 1’14”98, 15. Attia (Francija) 1’15”04. * V ločal sklepni del proge na Jahorini. Pri merjenju drugega vmesnega časa je bila namreč najhitrejša prav Char-vatova (48”86), Walliserjeva je bila druga (49"02), Figini jeva pa je bila še za tri stotinke slabša. V spodnjem delu je Michela Figini »pritisnila«; za sabo je pustila obe Danes na Jahorini ženski slalom Na Jahomi bodo danes delili kolajne v ženskem slalomu. Italijani mnogo pričakujejo od te preizkušnje, saj računajo na kolajno, predvsem z Ninno Quarto, v boj za prva mesta pa bi lahko posegla tudi Zinijeva. Quarto je bila sicer pred dnevi bolna. Pestila jo je gripa, vse kaže pa, da si je opomogla. Poleg Quariove in Zinijeve bosta branili italijanske barve vedno napadalna Paoletta Magoni in mlada Steveninova. Jugoslovanke imajo lepe možnosti da izboljšajo najboljšo jugoslovansko uvrstitev na ZOI v slalomu (12. mesto Majde Ankele). veliki nasprotnici in postala, s komaj 17 leti (polnoletna bo postala čez poldrugi mesec, 7. aprila), najmlajša zmagovalka na olimpijskih igrah. Švicarke so poleg prvih dveh mest ■•osvojile še četrto (Ehrat) in dvanajsto (Orili), ter potrdile, da so v ženskem smuku prva velesila. Kanadčanke so razočarale (Sorensenova, zaradi katere so »prekinili« smuk v sredo, je bila šele šesta), prav tako Avstrijke. Čehoslovaško slavje je dopolnila Jana Gantnerova s petim mestom. , Italijanke in Jugoslovanke niso nastopile. Izjave najboljših MICHELA FIGINI je bila še popoldne, potem ko je minilo že nekaj ur od ženskega smuka, dokaj utrujena. A ne zaradi smuka, temveč zaradi novinarjev, ki ji niso pustili niti trenutka premora. Michela govori od.ličn° italijansko, saj ■ je doma iz Ticina-Kljub utrujenosti nam je uspelo iz nje »iztisniti« krajšo izjavo. »Zelo sem srečna. Bilo je izredno-danes je zame to najlepši dan. Lep0 je, ne vem, kaj bi še povedala,« )e dejala. »To je tvoja prva olimpijska kola]' na, saj še nimaš 18 let. Boš tako nadaljevala?« »Težko je reči. Upam da. če 0 prišla še kakšna kolajna, naj pride, * gotovo bo dobrodošla.« »Kakšne vtise imaš o Sarajevu?* »Tu mi zelo ugaja; vse je dom" organizirano, ljudje so izredni. Poč tim se prav izredno lepo.« Čehoslovakinja OLGA OBARVAT. VA je bila verjetno najsrečnejša tekmovalkami. »Vesela sem bronas kolajne, ki je tudi prva kolajna v zg dovini ženskega smučanja ČSSRA > ^Švicarka MARIJA WALLISER srebrni kolajni ni bila kdovekaj za voljna: »Upala sem na zlato kola] ^ Na Jahorini sem bila že lani Prva^j tekmi za svetovni pokal. Tokrat Pa je prvo mesto za malo ušlo.« (M. Šušteršič) izredna promocijska prodaja v Trstu NAJBOLJŠA KVALITETA PO NAJUGODNEJŠIH CENAH V DEŽELI ! ZAKAJ? ZATO, KER Tl SAMO ‘fallato ŽE NEKAJ GENERACIJ NUDI NAJBOLJŠE USLUGE NEKATERI PRIMERI IZ NAŠIH TRGOVIN: V ULICI CARDUCCI 20 V ULICI VIDALI 9 Prenosni barvni TV sprejemniki METZ, GRUNDIG, PHILIPS. TELEFUNKEN Novi modeli barvnih TV sprejemnikov 22” z daljinskim upravljanjem Pralni stroji CANDY, REX, INDESIT, IGNIS, SAN GIORGIO, RIBER Hladilniki IGNIS, REX, INDESIT, CANDY Hladilniki z ločenim zmrzovalnikom Bell štedilniki IGNIS, CANDY, INDESIT, LOFRA Štedilniki iz nerjavečega jekla Servis iz porcelana »Eschenbach« 41 kosov za 12 oseb, dekoracije pod glazuro Servis za kavo, 15 kosov za 12 oseb Servis za čaj, 15 kosov za 12 oseb Servis za kavo Iz porcelana, 7 kosov 21 kosov iz porcelana za 6 oseb 6 kozarcev Iz kristala »Boemla« z rumenim robom za vodo ali vino ali »flute« 6 belih skodelic za kavo iz porcelana 6 skodelic za kavo, dekoracije pod glazuro SERVIS 41 KOSOV, ROČNA DEKORACIJA, ZA 12 OSEB Originalni lonec na pritisk LAGOSTINA od 5 I Originalna kozica LAGOSTINA 3,75 I od 149.900 lir dalje od 61.800 lir » od 72.800 lir » od 15.000 lir » od 47.000 lir » od 18.000 lir » od 13.800 lir » od 17.400 lir » od 199.000 lir » od 54.000 lir » od 44.700 lir » V ULICI MADONNINA 5 Kristalna ogledala za kopalnice Kompletna oprema za kopalnico Iz čistega kristala Armature za kopalne kadi Armature za umivalnike Plinske peči Bojler «Rheem Radi» 12 I Bojler «Rheem Radi» 50 I s stekleno oblogo Omarice za kopalnice Kuhinjsko pomivalno korito 80 cm, nerjaveče jeklo 18/10, komplet z omarico Iz formlke olimpijski primorski dnevnik 17 februarja stran 0 V hitrostnem drsanju na 1.500 m Drugo slavje Boucherju Gaetan Boucher je osvojil za Kanado že drugo zlato in se v dnevu smukov postavil pred rojake in rojakinje, ki so računali na kolajne v veliko bolj prestižni panogi. Zmaga Kanadčana je bila zelo jasna, močno pa sta se med seboj bo rila Sovjeta Hlebnikov in Bojev, katera je ločilo le šest stotink. »Pogoji za drsanje niso bili najboljši, ker je snežilo. To pa seveda ni opravičilo, saj je snežilo za vse tekmovalce. To pa sem dejal, ker smo vsi skupaj dosegli poprečne hitrosti. S to mojo novo zmago pa u-pam, da bo zanimanje za ta šport v Kanadi večje,« je dejal Boucher. Izenačenost pa je bila ponovno značilnost tega tekmovanja, saj je osmi UMETNOSTNO DRSANJE Lepa Katarina Prevzela vodstvo Lepotica iz NDR Katarina Witt, ki tudi evropska prvakinja, je po kratkem programu prevzela vodstvo v tekmovanju posameznic umetnostnega drsanja in bo po mnenju izvedencev na vrhu ostala do konca. V kratkem programu se je pričakovalo uspeh Jugoslovanke Sande Du-oravčič, Zagrebčanka pa je precej razočarala in -«se ob koncu dneva znašla komaj na devetem mestu, da-leč od vrha. na lestvici zaostajal samo za se- kundo in pol. Hitrostne drsalce čaka v soboto še zadnja preizkušnja na 10000 m. VRSTNI RED 1. GAETAN BOUCHER (Kanada) 1’58”36 2. SERGEJ HLEBNIKOV (Sovjetska zveza) 1'58”83 3. OLEG BOJEV (SZ) 1’58”89 40. Merdovič (Jug.) 2T9”25. Scott Hamilton je na videz vse prej kot vrhunski športnik. Majhen je in sploh fizično kot nerazvit. Na ledu pa je nepremagljiv in medtem ko drugi izvajajo proste vaje se on dejansko sprosti z vragolijami. Poštenost bi nalagala, da mu dajo vse tri kolajne, taka je bila razlika med njim in drugimi. VRSTNI RED 1. SCOTT HAMILTON (ZDA) 3,4; 2 BRIAN ORSER (Kan.) 5,6; 3. JIRŽI SABOVČIK (ČSSR) 7,4; 21. Miiljan Bogovič (Jug.) 34,0 Karpov bo igral simultanko V Sarajevu se mudi tudi slavni sov- Včerajšnji zmagovalci Hitrostno drsanje 1500 m moški GAETAN BOUCHER (Kanada) Štafetni tek 4X10 km moški THOMAS WASSBERG, BENNY KOHLBERG, JAN OTTOSSON, GUNDE S V AN (Švedska) Smuk moški BILL JOHNSON (ZDA) Smuk ženske MICHELA FIGINI (Švica) Umetnostno drsanje posamezniki SCOTT HAMILTON (ZDA) jetski šahist in svetovni prvak Ana-tolij Karpov. Včeraj je bilo v centru sovjetske športne delegacije sre-ačnje s kozmonavtom Leonovim, Karpov pa je odigral simultanko na 20 šahovnicah. Kolajne NDR 7 7 5 SZ 3 9 8 ZDA 3 2 0 Norveška 3 1 3 švedska 3 0 1 Finska 2 3 5 Švica 2 2 0 Kanada 2 1 1 ZRN 2 I 0 Italija 1 0 0 Vel. Britanija 1 0 0 ČSSR 0 1 3 Japonska 0 1 0 Jugoslavija 0 1 0 Francija 0 0 1 Liechtenstein 0 0 1 Avstrija 0 0 1 Vreme Spremenljivo oblačno z občasnim sončnim vremenom. Ob oblačnih intervalih so možne tudi rahle snežne padavine. Temperature se ne bodo bistveno spremenile. Jutranje temperature: na Bjelaš-nici in Jahorini približno —15, na Babin dolu, Igmanu in Trebeviču približno —12, v Sarajevu in na Ze-tri od —8 do —9. Zanimivosti SAMARANCH ŠE NAPREJ NAVDUŠEN NAD SARAJEVOM Predsednik Mednarodnega olimpijskega odbora Juan Antonio Samaranch je še naprej navdušen nad olimpijskimi igrami v Sarajevu. Med obiskom v poslovnem centru Yassa je Samaranch med drugim dejal: »Sponzorji so v današnjem času nujno potrebni športu, saj mu omogočajo gmotno podporo, brez katere bi bilo težko organizirati športne prireditve, kot so olimpijske igre. Tu v Sarajevu je mimo že več kot polovica tekmovalnega programa s prijateljem Mafcom Hodlerjem pa sva prepričana, da so to najboljše igre v zgodovini zimskih olimpiad. Upam, da bo to držalo tudi do zadnjega dne, do nedelje in da bom lahko na sklepni prireditvi to moje mnenje razglasil vsemu svetu,* je dejal Samaranch, ki je tu v Sarajevu še kako zaposlen. Sprejemi se vrtoglavo vrstijo, pa predsednik MOK si tudi rad ogleda kako tekmovanje. (BL) Ne bodo lačni Tekmeci na teh igrah gotovo ne bodo lačni. Pripravili bodo namreč kar 145.000 obrokov do konca olimpiade v olimpijski vasi Mojmilo. Porabili bodo kar 25.000 kg mesa, 10 ton kruha, 90 ton mleka in še nekaj tisoč kg sočivja, sadja in drugih prehrambenih izdelkov. Tekmovalci pa lahko jedo toliko in vse, kar jim je na jedilniku všeč. Jutri skoki na 90-metrski skakalnici Na Malem. polju ostrijo formo skakalci za jutrišnjo preizkušnjo na 90-metrski napravi. Trening je pokazal, da vsi niso pokazali česar zmorejo, bile pa so tudi izjeme. V eni seriji skokov je bil najboljši Ploc iz ČSSR, v drugi pa je Finec Puikonen dosegel najdaljih 113 m. Od slovenskih skakalcev je bil s 101 metrom najboljši Bajc, zatajil pa je Ulaga. Spremenljivo razpoloženje tega skakalca bi utegnilo roditi podvig v tekmovanju! Umetnostno drsanje posamezniki Hamilton (ZDA)-kralj na ledu Pogovor z zamejskim Slovencem v Sarajevu Valterju Pertota prevzel veleslalom Walter Pertot je bil še pred kratkim eden naših Ze‘° uspešnih namiznoteniških delavcev. Že nekaj let Pu je predstavnik svetovno znane ameriške firme Philip Morris, ki je ena od največjih sponzorjev sarajevskih olimpijskih iger. »Tu v Sarajevu smo še kako zaposleni. Tu je na-omeč tudi naš licenčni partner FDS, ki proizvaja znane c,garete. Delam praktično dan in noč. Vsak dan gremo o® tekmovališča, kje pa so še sestanki, sprejemi in o^igo,« je dejal Walter. »Glede tekmovanj, kaj te je doslej na olimpijskih Orah najbolj prevzelo?« , »Najbolj sem užival ob moškem veleslalomu, v ka-reoj jy jugoslovanska vrsta, s Frankom na čelu, za •»težila velik uspeh. Bil je to pravi užitek: navdušenje in veselje občinstva, okolje. Glede samega agoni zrna pa mi je na teh igrah najbolj všeč hokej na ledu.« »Kaj pa sama organizacija?« »Sledim pripravam na te igre že tri leta in pol. Moram priznati, da so se organizatorji zares izkazali To menijo tudi vsi, s katerimi sem govoril.« »Ti si predstavnik velike ameriške firme. Kaj pa Američani menijo o teh igrah?« »Pravijo, da je Sarajevo uspelo v tem, pri čemer Lake Placid ni uspel. Odnos Američanov do svojih iger je bil povsem drugačen kot s strani Jugoslovanov do svojih. Jugoslovani so se zares zavzeli za Sarajevo, česar pa ne moremo trditi za Američane glede Lake Placida.« (B. LAKOVIČ) Italijani in Jugoslovani danes Italijani Biatlonska štafeta 4X7,5 km Zingerle, Passler, Taschler, Bartoli, Weiss (rez.) Slalom ženske Quarto, Zini, Stevenin, Magoni Štirisedežni bob Wolf, Gesuito, Belkircher, Prato (1), Ghedina, Bellodis, (rez.), Tic-ci, Scaramuzza, Meneghin (2). Jugoslovani Biatlonska štafeta 4X7,5 km Lanišek, Vidmar, Lopatič, Velepec Slalom ženske Nuša Tome, Andreja Leskovšek, Anja Zavadlal, Mateja Svet. Štirisedežni bob Stojnic, Radjenovič, Tubič, Konica (1), Prodanovič, O. Sokolovič, Z. Sokolovič, Vujadinovič (2). Le ena Jugoslovanka V smučarskem teku na 20 km bo jutri startala le ena Jugoslovanka, in sicer Metka Munih. Jana Mlakar in Andreja Smrekar sta namreč po nastopu v štafeti na 4x5 km zboleli. Kozmonavt Leonov na Igmanu Sovjetski kozmonavt Leonov si je ogledal smučarski tek na 15 km, v katerem pa njegovi »tovariši« se niso kaj prida izkazali. Leonov je diplomatsko dejal, da je prišel v Sarajevo, da bi bodril hokejiste. z bojanom pavletičem po telefonu... Borut Spacal niPr- Borut Spacal, ki je danes zdrav tih na G°r>škem, je bil v mlajših le->)„ZIJavn Borov atlet nem x no ie u°še mnenje o ekstrem Skodl^rtu? Menite, da človeku m tate° ^ove*t doseže vrhunske rezul ben ’ pomeni, da je zanje sposo Potmh en™’ da so vrhunske storitve VešlHh6 k°t nekak eksperiment člo ^ažei y^obnosti. Skrajni napori po Dosti « meje človekovih sposob whunski šport.. .« javi enirt1, da tu ni razlike v primer z moškim.« če hn rec}mo ženski nogomet, ali pc ženskih>nfl° do ženskega hokeja, dc »Ne” Skokov na smučeh?« ren , ’ ?'sa*( šport verjetno ni prime menim žcas*<0'. toda za marsikaterega nismo . D* primeren le zato, kei jajo da se z njimi ukvar n'ki v'hr s o PROMOCIJSKA PRODAJA S POPUSTOM 30 od sto te pričakuje v: # TRSTU - Ulica Palestrina 10 • MONZI - Ulica Italia 50 • COMU - Drev. Masia 61 • VARESE JU - Ulica Cavour 3 (na vogalu Ul. Vittorio Veneto) VSEM KUPCEM BOMO POVRNILI POTNE STROŠKE PELLICCERIA Ob 40- let niči prvega zasedanja Pisatelj France Bevk član predsedstva SNOS 120 članov Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora — izvoljeni so bili v začetku oktobra 1943 na zboru odposlancev slovenskega naroda — se j® 19. in 20. februarja 1944 zbralo v Črnomlju v Beli krajini, kjer se je ta najvišji slovenski oblastveni organ Preimenoval v Slovenski narodnoosvobodilni svet (SNOS). To zasedanje je v zgodovino prišlo kot prvo zasedanje prvega slovenskega parlamenta. Med številnimi sklepi, ki jih je sprejel prvi, zares svobodno izvoljeni slovenski parlament, je tudi zelo pomemben sklep »o spojitvi narodnoosvobodilnega sveta za Slovensko primorje z organi slovenske narodne ob-lasti«, ki je razrešil dotlej pereče , vprašanje dvojnosti najvišjega obla-' stvenega organa za Slovensko primo-rJe. Od zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju dalje je bilo namreč jasno, da na Primorskem ne more obstajati dvoje najvišjih obla-saj ic odtlej veljalo predsedstvo oNOO (IOOF) za najvišji organ tudi na Primorskem. Zato je Narodno osvobodilni svet za Slovensko primole že prej, 13. januarja 1944, sprejel sklep o svojem razpustu, svojo pristojnost pa prenesel na Predsedstvo oNOO. Predsednik NOS za Slovensko Pnmorje pisatelj France Bevk pa je el; izvoljen za člana Predsedstva SNOS. Znameniti zbor odposlancev sloven-a naroda v Kočevju je s svojimi SKiepi in izvolitvijo Slovenskega na-odnoosvobodilncga odbora pomenil začetek slovenske državnosti in s tem . 1 rojstvo republike Slovenije v ok-mu nove, federativne, demokratične agoslavije, ki se je pod vodstvom in voditelja njenih narodov Tita P°rajaia v ognju osvobodilnega boja seh jugoslovanskih narodov proti o- aupatorjem. Prvo zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta v Črnomlju pa v; bil najpomembnejši mejnik v na-aijnji graditvi slovenske državnosti. Prvi parlament slovenskega na-°da je s svojimi odloki in sklepi za-rtal razmeram ustrezno obliko te dr-avnosti, ta pa je zagotavljala mobi-zacijo vseh sil slovenskega naroda oh *°n^no zmago nad sovražnikom, zmagovitem zaključku osvobodilne-? boja pa tudi prevzem oblasti na sern ozemlju združene Slovenije. set'rV° zasedanje SNOS pred štiride-hkln^ 'ot'i J6 na Slovenskem pomenilo ter.atl tudi uresničitev načel, po ka-na'f e ■*e gradila nova, demokratič-nj 'ederativna Jugoslavija. Zaseda-ven JL> ^‘*° Pomemben prispevek Slo-vant}V 11 oblikovanju nove jugoslo-ZL'rui ° topnosti, kakršno je začrtalo v Jajček0 c*ruS° zasedanje AVNOJ ni?*3t>f,rv' obletnici prvega zaseda-Pab-pw (20. februarja 1945) je svolvi!?ANSKI DNEVNIK, glasilo O Gore'v6 Grante za Primorsko in DNEVm 0 — edini tiskani partizanski javilVNI1^ v zasužnjeni Evropi — ob-slov prvi strani uvodnik »Zmaga - s*e držanosti«. V tem uvodniku je unpiSal ga je Janez Stanovnik, ki ZaPisnikaraSedanjU S,N?S V Črnomlju no; » q — je med drugim zapisano .osebej za Primorsko je važ-1 aa Je hkrati z ostalimi AVNOJ sklepi potrjen tudi sklep o priključitvi Slovenskega primorja k Jugoslaviji, s čemer je mednarodno potrjena pravica Primorske do soudeležbe pri SNOS-u in AVNOJ u.« In dalje: »..Vse velike besede, vse učene razprave niso mogle velikemu svetu dokazati tako odločno in jasno, da smo danes Slovenci samostojen narod, ki ima pravico, da kot narod skupaj živi v svoji državi, kot je to napravila naša oborožena borba proti tujim osvajalcem. In v tej borbi zavzema Slovensko primorje častno mesto, ker je bilo pač najdalje pod fašistično oku pačijo. Toda ves čas fašistične nadvlade si je primorsko ljudstvo osvoboditev od fašizma predstavljalo popolnoma naravno kot istočasno zdru žitev z ostalim slovenskim ozemljem v narodno državo v Jugoslaviji. Zato je bil prvi odlok osvobojenega slovenskega ljudstva na Primorskem združitev Slovenskega primorja z o-stalo Slovenijo in Jugoslavijo, zato je Primorska takoj poslala svoje odposlance na Kočevski zbor in pozneje na zasedanje SNOS. Pod vodstvom SNOS je Primorska ustvarila mogočno vojsko, svoj IX. korpus, je postavila na demokratičen način nad 300 narodnoosvobodilnih odborov in premagpvala vse težave domovinske osvobodilne vojske. To je pač najmočnejši dokaz, da je Primorska eno z ostalo Slovenijo, da jo nanjo priklepa najbolj skupna stvar borbe proti tujim osvajalcem.« JOŽE OBLAK Gostovanje Teatra stabile s Podreccovimi lutkami Tržaški Teatro stabile prireja še dve ponovitvi predstave »II mondo della luna« (Svet lune), v kateri »nastopajo« Podreccove lutke. Ponovitvi bosta v tržaškem Avditoriju 22. in 25. februarja. Po teh dveh predstavah bo gledališče v sodelovanju z Ljudsko univerzo in Italijansko Unijo za Istro in Reko gostovalo v Rimu, Firencah, Vidmu, Pordenonu, Gorici in v Istri. V dnevih obeh tržaških ponovitev bodo odprli občinstvu laboratorij, kjer bodo obiskovalcem pokazali delo lutkarja in tehniko izdelave lutk. MOBIL MIRKE! Tr*1' ui. Llmllon« 4 • Tel. 764121 PROMOCIJSKA PRODAJA **835*» 8X4 clemIn?|ARN 820.000 °vSSBSgf 110.000 **DPUČN» dostava SEST. LUKSUSNA SEDEŽ. GARNIT. 1.215.000 USNJENA SEDEŽ. GARNITURA 1.940.000 SEDEŽNA GARN. 600.000 RAZTEGLJIV DIVAN 440.000 ENOJNI DIVANI 300.000 ZAKONSKI DIVANI 495.000 RAZTEGLJIV FOTELJ 370.000 ENOJNA VZMETNICA 80.000 e PLAČILO NA OBROKE • DAVEK IVA VKLJUČEN SPREJEMAMO STARO POHIŠTVO «K ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 10.00 Televideo 11.20 ZOI - Sarajevo: ženski slalom 12.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 12.05 Pronto. . . Raffael a? 13.25 Vremenske razmere 13.30 Dnevnik 14.00 Pronto. . .Raffaella? - zadnji poziv 14.05 ZOI - Sarajevo: ženski slalom, 2. del 15.00 Primissima, kulturne aktualnosti 15.30 Šolska oddaja: živali 16.00 Cartoni magici, fantazija in glasba 16.25 ZOI Sarajevo : tekme dneva 16.50 Danes v parlamentu 17.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 17.05 Forte fortissimo TV top 18.15 Spada'ibero: programi pristopanja 18.30 II giovane dottor Kildare - TV film 19.00 Italia sera: dogodki in osebnosti 19.40 Almanah - Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 Ixrretta Goggi in quiz 22.00 Dnevnik 22.10 L’urlo della folla, film 23.20 Dnevnik 1 - Zadnje vesti 23.30 ZOI: Zetra - finalna srečanja v hokeju Drugi kanal 12.00 Che fai, mangi? 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 I re delia collina - TV film 14.20 Tandem. . . in partenza : vesti in radovednosti 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 14.35 Tandem : aktualnosti, igre gostje Il gamberetto, nagradno tekmovanje Teletattica, risanke 16.30 Follow me, tečaj angleščine 17.00 II western di ieri e di oggi 17.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 17.40 Vediamoci sul due: kronika, glasba, predstave 18.30 Dnevnik 2 - Šport 18.40 Cuore e batticuore - TV film Meteo 2 Vremenske napovedi 19.45 Dnevnik 2 - Poročila 20.30 Nata d’amore, TV priredba, 1. del 22.35 Dnevnik 2 - Večerne vesti 22.45 Aboccaperta 23.55 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 14.30 Šolska oddaja 15.00 Milan : Kolesarstvo 15.45 Neapelj : vaterpolo 16.45 L’isola da' tesoro, 1. nadalj. 18.00 Šolska oddaja: XVIII. dinastija 18.30 L’onecchiocchio, glasbena oddaja 19.00 Dnevnik 3 19.35 Vi servo io, vodi Tommaso Bianco 20.05 Šolska oddaja: Sredozemlje 20.30 Vincenzo Bellini, 1. del 21.35 Dnevnik 3 22.10 Tutto Musco 22.10 Ezzelin heri JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 8.55 ZOI: Veliko polje: biatlon 11.15 ZOI: Jahorina: slaiom za ženske 12.30 ZOI: Biatlon 13.20 ZOI: Jahorina: slalom za ženske 14.30 ZOI: Trebevič: bob štirised 17.10 Jazz na ekranu : Kvintet Reinhard Schmunckenack 17.30 Modro poletje, nanizanka 18.00 Obzornik ljubljanskega območja 18.15 Risanka 18.30 Olimpijski pregled 19.24 TV in radio nocoj 19.30 Dnevnik 20.00 Marco Polo, nadaljevanka 21.05 Ne prezrite 21.20 Španski balet Maria Roosa 21.40 Dnevnik 21.55 Olimpijski preg’ed 22.15 Živeti kot vsi normalni ljudje, film Zagreb 8.55, 11.15, 12.30, 14.30 Zimske olimpijske igre 16.45 Poročila 16.30 Vrtoglavci, otroška serija 17.20 Izobraževala oddaja 17.50 TV koledar 18.30 Olimpijski pregled 19.30 Dnevnik 20.00 Marco Polo, nadaljevanka 21.05 Zabavno glasbena oddaja 21.50 Dnevnik 22.10 Olimpijski pregled 22.25 Nočni kino: Triptih, film Koper 11.15 ZOI - Slalom ženske 14.00 Odprta meja - Videoteleks Danes v oddaji ODPRTA MEJA bodo tudi naslednji prispevki: TRST — Splošna stavka GORICA — Obisk SZDL primorske pri teritorialnem odboru SKGZ KONTOVEL — Sestanek o regulacijskem načrtu TRST — Rajonski svet za Sv. Jakob TREBČE — »Prešeren na obisku« TRST — Matjaž Kmecl v Slovenskem klubu ter ŠPORTNA NAPOVED 16.30 Odprta meja - Videoteleks 17.00 ZOI: Hokej - med prvim odmorom: TV D - novice, med drugim odmorom risanke 19.30 TV D - vse danes 19.50 ZOI: Hokej — med prvim odmorom risanke, med drugim odmorom TV D - nocoj 22.45 ZOI: Bob 23.15 Skrivnost Oberwalda, film ZASEitNE POSTAJE CANALE 5 8.30 Buon giorno Italia - vodi Aba Cercato 9.00 Una vita da vivere - TV roman 10.30 Alice - TV film 11.40 Help - glasbena igra 12.15 Bis - nagradno tekmovanje 12.45 II pranzo è servito - nagradno tekmovanje 13.25 Sentieri - TV roman 14.25 General Hospital - TV roman 15.25 Una vita da vivere - TV roman 16.50 Hazzard - TV film 18.00 II mio amico Arnold - TV film 18.30 Popcorn - glasbena oddaja 19.00 Arcibaldo - TV film 19.30 Zig, Zag - nagradno tekmovanje 20.25 Ciao gente - nagradno tekmova- 22.50 Barella - TV film 00.50 Chi giace nella mša bara - film RETEQUATTRO 9.30 Mr. Abbott e famiglia - TV film 10.00 II mistero di Jillian - TV film 11.00 Fig'io di ignoti - film 12.20 M ama non m’ama - nagradno tekmovanje 13.20 Maria Maria - TV film 14.00 Magia TV film 14.50 F. S. Fitzgerald: l’ultimia delle belle 16.20 Športne vesti 16.45 Ciao ciao - otroška oddaja 17.50 Lobo - TV film 18.50 Marron Glacé - TV film 19.30 M ama non m’ama - nagradno tekmovanje 20.25 Faschination - zabavnoglasbena oddaja 22.45 Caccia al 13 23.15 II cinico, l’infame, il violento -film 00.30 Giochi da spiaggia - firn ITALIA 1 8.30 Chappy - risani film 8.50 Carovane verso il West - TV film 10.15 La grande nebbia - film 12.15 Rubrika 12.30 Strega per amore - TV film 13.00 Bim Bum Barn - otroška oddaja 14.00 Operazione ladro - TV film 15.00 Harry O’ - TV film 16.00 Bim Bum Barn - otroška oddaja 17.40 Galactica - TV film 18.40 L’uomo da sei milioni di dollari, TV firn 20.00 II tulipano nero - risani film 20.25 Killer elite - film 22.50 Simon & Simon TV film 23.50 Missili in giardino - film TELEPADOVA 13.30 Lupin IH. - risani firn 14.00 Peyton Place - TV film 15.00 Kingstone - TV film 16.00 Medicai Center - TV film 17.00 Super robot - risani film 17.30 Voltus 5 risani film 18 00 Lamù - risani film 18.30 Lupin IH. - risani film 19.00 Tigerman - risani film 19.30 Buck Rogers - TV film 20.20 Fai in fretta ad uccidermi. . . ho freddo - film 22.00 Medicai Center - TV film 23.00 Toma - TV film 24.00 Medicai Center - TV film TRIVENETA 8.30 Cowboy in Africa - TV film 9.30 La baia di Ritter - TV film 12.40 The Bold Ones - TV film 13.30 Risanke 14.00 Lia baia di Ritter - TV film 14.30 Govorimo o ribolovu 16.00 Kinematografski spored 16.30 The Bold Ones TV film 18.00 Birman & Galaxy Trio - risani film 18.30 Ispettore Bluey - TV film 19.30 Ispettore Bluey - TV film 19.30 športne vesti 20.30 Le armi e l’uomo - film 22.00 Q. P. Coupons RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.10 Almanah : Na goriškem valu; 8.40 Glasbena matineja ; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja ; 11.00 - 11.20 Oddaja za srednjo šolo; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik : Beležka; 12.00 Sestanek ob 12.00 - Glasbeni potpuri; 13.20 - 17.00 Radijsko popoldne: Dogodki in problemi; 14.10 Roman v nadaljevanjih : Oscar Wilde: »Slika Doriana Graya«, 6. in zadnji del; 14.35 Od ekrana do ekrana; 16.00 Trim za vsakogar; 16.30 Tja in nazaj; 17.10 Mi in glasba : Mladi izvajalci: kitarista Marko Feri in Franko Guštin s šole Glasbene matice v Trstu; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Nabožna glasba. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.30, 14.30, 17.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro - Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved - Cestne razmere; 6.45 Prometni servis - Srednji val 546,4 metra ali 549 kilohertzov UKW — Beli križ 102,0 MHz UKW — Koper 98,1 MHz UKW — Nanos 88,6 MHz Napoved radijskega in TV sporeda; 13.00 Danes na valu radia Koper: glasba, napoved oddaj, koledar dogodkov; 14.00 Oddaja brez naslova; 14.40 Zanimivosti, reportaže; 15.00 Danes z nami; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah ; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.35 Glasbene aktualnosti. RADIO KOPER (Italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 17.30 Radijske vesti ; 6.00 Jutranji program ; 7.00 Dobro jutro v glasbi ; 9.00 štirje koraki: 9.15 Edig Galletti; 9.32 Pisma Lucianu; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Svet mladih; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Pičice na i; 12.50 Govor bo...; 14.00 Popoldanski program : popevka tedna; 14.32 New dance; 15.00 - 17.00 Kultura in umetnost; 16.15 La Vera Romagna; 17.15 Piccola Floramy; 18.00 Zaključek. RADIO 1 7.00. 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.02 Zeleni val; 9.00 Radio anch’io 84; 10.30 Pesmi skozi čas; 11.10 La luna e i falò; 11.30 Top story; 12.03 Ulica Asiago Tenda; 13.20 Onda verde week-end ; 13.30 Poštna kočija; 13.36 Master; 14.30 Šola in vzgoja; 15.03 Homosapiens; 16.00 Aktualnosti ; 17.55 Zeleni val; 18.00 Europa spettacolo; 18.30 Igrata violinistka Pina Carmirclli in pianistka Piera Brizzi; 19.15 Svet motorjev; 19.30 Audiobox Lucus; 20.00 La nuova governante - radij, priredba; 20.19 Al ritmo di moog; 20.30 Carolina delle lacrime; 21.03 Simfonična glasba; 23.05 Telefonski poziv. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 12.30, 15.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Dnevi; 8.00 Šola in vzgoja : otroštvo, zakaj in kako? ; 8.05 Radiodue predstavlja; 8.45 Alla corte di Re Artusi ; 9.10 Tanto è un gioco; 10.30 Radiodue 3131; 12.45 Discogame; 15.00 Radiotabloid ; 16.35 Due di pomeriggio; 18.35 11 caso Mascagni; 21.00 Jazz; 21.30 Radiodue 3131. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 5.50 Rekreacija ; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.20 Sprehod po tržnici; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za nižjo stoppjo; 8.35 Glasbena pravljica; 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Vedri zvoki; 13.00 Danes do 13.00 Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 13.50 Človek in zdravje; 14.05 Slovenski in makedonski ljudski plesi na koncertnem odru; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Zabavna glasba; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela...; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 Zakaj imamo radi...?; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba. Bodo ugodnosti proste cone dovolj da bo proizvodnja v Texgiulii stekla? Podjetje lahko uvozi ogromno količino tekstilnih polizdelkov Bo nova tekstilna industrija Tex-giulia, ki naj bi postopoma pw-evzela mesto stare tovarne Cotonificio Triestino v Podgori vendarle začela redno proizvajati saj ima menda za to kar precej možnosti in ne nazadnje tudi u-godnosti? Ožji odbor goriške proste cone je namreč prav zadnje dni decembra sprejel nujen sklep, ki ga je razširjeni odbor omenjene ustanove na zadnji seji, v sredo zvečer tudi ratificiral, da se podjetju omogoči u-voz preostalih in neizkoriščenih kvot kontingenta leta 1983 za polizdelke iz bombaža in sintetičnih vlaken. Podjetje Texgiulia ima v smislu sklepa upravnega odbora goriške trgovinske zbornice do konca februarju možnost uvoziti 500 tisoč kg sukanca iz bombaža, 850 tisoč kilogramov tekstila iz bombaža, 80 tisoč kilogramov sukanca iz sintetičnih vlaken in 150 tisoč kilogramov tekstila iz sintetičnih vlaken. Kontingent, ki je lani v glavnem ostal neizkoriščen (deloma ga je koristilo le podjetje Manufattura goriziana iz Sovodenj) je nedvomno o-gromen in kot tak predstavlja tudi velik prihranek. Uvoziti pa ga morajo do konca meseca februarja, predelati pa do konca marca. Tako po določilih sklepa. Kako bo dejansko je v tem trenutku težko napovedati. Iz kontingenta za leto 1984 naj bi, tako po odločitvah zadnje seje razširjenega odbora goriške trgovinske zbornica, podjetje Manufattura goriziana uvozilo lahko 200 tisoč kilogramov sukanca iz bombaža, podjetje Texgiulia pa milijon 200 tisoč kilogramov sukanca in dva milijona kilogramov tekstila iz bombaža ter 150 tisoč kilogramov sukanca iz umetnih vlaken in 350 tisoč kilogramov tekstila iz umetnih vlaken. Uvoženo blago, oziroma polizdelke morajo v tovarni predelati oziroma dodelati. Kako in v kakšnih terminih jim bo to uspelo, je težko reči, toliko bolj, ker začetek dejanske proizvodnje v podjetju že smeraj kasni. Prav zaradi tega je utemeljeno vprašanje, če bodo zgoraj omenjene ugodnosti goriške proste cone dejansko pospešile začetek proizvodne dejavnosti Texgiulie, Po razpoložljivih podatkih, ima družba 300 milijonov glavnice, ki je takole porazdeljena : 53,4 odstotka ima podjetje Gabel Tessili, 13,3 odstotka Manifattura di Gemona, s 33,3 odst. pa je soudeležena deželna služba Fri-ulia. Z dosedanjimi ugodnostmi de- žele v obliki kreditov je podjetje odkupilo za okrog 3,5 milijarde lir strojev ter nepremičnine, opremo in zemljišče v vrednosti okrog 7,8 milijarde lir. Prihodnje leto naj bi v podjetju zaposlili že okrog 110 delavcev. Uspela stavka Delavci v tovarnah, v različnih javnih službah, dijaki višjih srednjih šol, so se množično odzvali vabilu enotne sindikalne zveze CGIL, CISL, UIL za včerajšnjo 4-urno splošno stavko. V nekaterih sektorjih so protest sicer skrčili na 2 uri. Tako so uslužbenci pokrajinskega prevoznega podjetja APT stavkali od 9.30 do 11.30. V istem času niso vozili niti avtobusi občinskega podjetja v Gorici, kakor tudi ne avtobusi medobčinskega konzorcija na Tržiškem. Množično so se stavki pridružili dijaki slovenskih višjih srednjih šol, podobno je bilo tudi, razen malenkostnih izjem, tudi na šolah z italijanskim učnim jezikom. Protestna akcija je minila povsem mirno, brez kakršnihkoli incidentov ali drugačnih izgredov. V popoldanskem času se je skoraj v vseh podjetjih proizvodnja redno nadaljevala. Izredno živahna razstavna dejavnost te Izredno živahno razstavno dejavnost ugotavljamo te dni v Gorici. \ zadnjem tednu so odprli vrsto doku mentarnih in slikarskih razstav, precej novih pobud napovedujejo ob koncu tedna. V preddverju Kulturnega doma je odprta razstava o življenju in delu pisatelja Ivana Preglja, ki jo je pripravila knjižnica Damira Feigla iz Gorice, v sodelovanju z ZSKD in nekaterimi drugimi ustanovami, ob 100-letnici pisateljevega rojstva. Razstava, ki je ob delavnikih odprta od 17. do 19. ure bo na ogled do 24. tega meseca. V Attemsovi palači so v četrtek odprli, na pobudo pokrajinske uprave, zanimivo in obenem svojevrstno razstavo o ukradenih umetninah v naši deželi. Odprta bo do 11. marca. Umik obiska je ob delavnikih od 8.30 do 18.30, ob praznikih pa od 10. do 18.30. Po dogovoru je možen tudi obisk pod strokovnim vodstvom. V Katoliškem domu bodo v nedeljo, 19. t.m., ob 11. uri odprli razstavo ob 20-letnici ustanovitve Goriških slovenskih skavtov. Popoldne bo v Katoliškem domu tudi slovesna akademija v počastitev jubileja. Razstava bo na ogled do konca meseca. Jutri ob 18. uri pa bodo v razstavnih prostorih deželnega avditorija odprli, na pobudo pokrajinskega odbora združenja Italia nostra, dokumentarno razstavo pod naslovom »II Corno problema aperto«. dni v Gorici Živahno dejavnost ugotavljamo tudi kar zadeva slikarske razstave, bodisi že uveljavljenih umetnikov, kakor tudi umetnikov, ki se prvič predstavljaj oobčinstvu. V galeriji Spazio 2 na Trgu sv. Antona je do 24. t.m. odprta skupinska razstava štirih mladih slikarjev, Mi-cheleja Alessia, Rine Battaglini, Dornika Stillfrieda in Walterja De G ressi ja. Razstava je odprta ob delavnikih od 17. do 20. ure, ob praznikih od 10. do 12. ure. V omenjeni galeriji bodo jutri ob 18.30 predstavili tudi knjigo Domenica Cadorèsija »Anima sfregiata«. V galeriji »La Bottega« bo od jutri do 2. marca razstavljal tržaški slikar grafik Edi Žerjal. Odprtje razstave bo jutri ob 18.30. V drugi razstavni galeriji »D Torchio« pa bodo,- prav tako jutri, ob istem času, odprli razstavo del Ar-riga Tonuttija. Na ogled bo do 2. marca. Ob koncu pa še vest, da so včeraj v prostorih učiteljišča Simon Gregorčič zaprli enkratno razstavo otroških ekslihrisov. DREVI V KULTURNEM DOMU Koncert rock skupin Avtomobili Predstavniki SZDL Severne Primorske so se seznanili z našo stvarnostjo 1 j i < m Kot poročamo na 2. strani je delegacija SZDL severnoprimorskih občin, ki jo je vodil predsednik medobčinskega sveta Marjan Tavčar, bila gost teritorialnega odbora Slovenske kultumo-gospodarske zveze za Goriško. V razgovorih na sedežu naše krovne organizacije so gostje obiskali sovodenjsko občino, kjer sta jih sprejela župan Vid Primožič in načelnik manjšine Remo Devetak. V o-risu splošnega položaja te slovenske občine je njen župan podčrtal prizadevanja te uprave za ohranitev in razvoj slovenskega življa, ki je na tem področju skoraj 100 odstoten. Devetak pa je poudaril pomembnost povezovanja naše manjšine z matično domovino in potrebo po skupnem nastopanju za dosego naših pravic. Gostje so po ogledu sovodenjske telovadnice in obrtne delavnice domačina Franca Čavdka obiskali tovarno Mi pot v Krminu, kjer so še seznanili s produkcijo elektronskih delov, ki jih tovarna izdeluje. Kasneje pa je predstavnike občinskih konferenc SZDL severnoprimorskih občin skupaj s predsednikom teritorialnega odbora SKGZ Mirkom Primožičem sprejel predsednik pokrajinske uprave Silvio Cumpeta. Predsednik pokrajine je goste seznanil s prizadevanji te uprave, da bi prispevala k obmejnemu sodelovanju in to v duhu osimskih sporazumov, ki po njegovi oceni morajo roditi še veliko sadov. Cumpeta je govoril tudi o globalni zakonski zaščiti ter o vprašanju boljšega spoznavanja na obmejnem področju. Pred zaključkom srečanja so predstavniki SZDL severnoprimorskih občin obiskali še Kulturni dom v Gorici. Ustanavlja se zadruga za enoteko v Krminu Do zdaj je pristopilo 27 članov Prizadevanja za ustanovitev enote -ke v Krminu so končno rodila tudi prve konkretne uspehe. V prihod njem tednu bodo podpisali notarski akt, s katerim se formalno ustanavlja zadruga, člani so v glavnem vinogradniki, ki se bo ukvarjala z re-klamizacijo briških vin krminskega območja. Pobuda je nastala pred kakšnim letom in jo podpira tudi občinska uprava v Krminu, ki bo v u-pravnem svetu zadruge imela tudi svojega predstavnika. Enoteko pa bo podprla tudi tako, da bo dala na razpolago opremljene prostore v Palači LocateUi. Do zdaj je v zadrugo pristopilo menda že 27 članov, znanih krmin-skih vinogradnikov, v prihodnje pa računajo še na nekaj novih pristopov. Znana so že tudi imena članov upravnega sveta zadruge: Boris Aita, Luigi Antonutti, Mario Burdin, Ezio Della Pozza, Maurizio Felluga, V TRSTU IVAN PREGELJ VSEM GALJOTOM VILE V VAMP DANES. 17. t.m., ob 11.30 v Katoliškem domu v Gorici Luciano Locateli!, Dario Racaro, Dario Buzinelli. Svojega predstavnika mora imenovati le še občinska uprava. V nadzornem odboru bodo Renato Degan is, Adriano Cabas in Renzo Keber. Krminska občinska uprava je za začetek delovanja zadruge - enoteke, v letošnjem proračunu že namenila 40 milijonov Ur. S tem naj bi uredili prvo adaptacijo prostorov v Palači LocateUi, nakar naj bi načrt v prihodnjih letih izpopolnjevali. V Novi Gorici znamke o olimpiadi Filatelistično društvo »Dr. Franc Marušič« v Novi Gorici, ki vključuje tudi nekaj filateUstov iz naših krajev v zamejstvu, je pripravilo prijetno presenečenje. Zbralo je namreč nekaj filatelističnih novitet, ki jih bodo lahko dvignili udeleženci občnega zbora tega društva, ki bo v ponedeljek 20. februarja. Začetek bo ob 17. uri v društvenih prostorih, ki so v Domu upokojencev v Novi Gorici. V vabilu, ki ga je društvo poslalo udeležencem, je tudi poudarjeno, da bodo po skupščini delili znamke, ki sp jih izdali ob zimski olimpiadi v Sarajevu. Muzejska zbirka v Tolminu Podvoz gradijo zdaj v Krminu Posodabljanje železniške proge za večjo varnost in hitrejši promet VeUkokrat beremo v časopisnih kronikah, da je prišlo do nesreče med vlakom in drugim vozilom na tem ali drugem prehodu čez železnico. V vseh državah skušajo odpraviti to nevarnost z gradnjo nadvozov ali podvozov nad ali pod železniško progo. Ravnateljstvo italijanskih državnih železnic se je v naši deželi odločilo za temeljito obnovitveno gradnjo po potresu v Furlaniji pred sedmimi leti. Ko so takrat obnavljali železniške proge v prizadetih krajih, so se lotili graditi tudi številne cestne podvoze pod železnico. Na progi severno od Vidma proti Avstriji so zgradili že vrsto teh podvozov, tako da danes že skoro ne prečkaš več železniške proge in tudi ni več zamudnega ča: kanja avtomobilov pred spuščenimi zapornicami. Pred nekaj leti so se podobnih del lotili na progi iz Vidma v Gorico. Nekaj takih podvozov so zgradili v krajih ob tej progi v videmski pokrajini. Sedaj so prišli na Goriško. V Kr- minu gradijo tak podvoz na glavni cesti ob starem krminskem kolodvoru. Z deli so že toliko napredovali, da upajo da bo cestišče prevozno že v tem poletju. S tem podvozom bo središče Krmina povezano z novim stanovanjskim naseljem, ki so ga zgradili južno od železniške proge. Glavni promet se bo še vnaprej odvijal skozi stari podvoz Saldarmi. Že izdelani so načrti za tri podvoze pod železnico pri Mošu. Tu imajo sedaj kar pet cestnih prehodov čez železniško progo. Dvema se bodo sicer morali prebivalci Moša odpovedati. Gradbeno podjetje, ki bo gradilo podvoze pri Mošu je že pričelo z deli. Dva podvoza bodo kmalu z.a-tem zgradili na območju Ločnika. Tudi tu je sedaj pet cestnih prehodov čez železnico. Ti so sicer v središču vasi, in domačini so imeli in imajo zaradi spuščenih zapornic veliko težav s prehodom železnice. Zaradi tega so tudi velikokrat protestirali. V bodoče bo zanje boljše, čeprav bo marsikdo moral napraviti večji ovi- nek, da bo prišel na drugo stran železniške proge. Prehode čez železnico pa bodo v najkrajšem odstranili tudi na progi iz Gorice proti Rubijam. Tako pri Štandrežu kot pri Sovodnjah nameravajo zgraditi podvoze, da bi bil promet vozil in pešcev brez vsake nevarnosti. Pristojni občinski sveti so že dali železniški upravi svoj pristanek. Prešernova proslava drevi v Gabrjah Prešernova proslava bo drevi ob 20. uri v Gabrjah, na pobudo kulturnega društva Skala. Nastopili bodo gojenci Dijaškega doma iz Gorice in otroški pevski zbor, ki deluje v okviru društva Skala. Na sporedu bo tudi priložnostni govor. spet odprta Na slovenski kulturni praznik, 8. februarja, je bila po štirih letih ponovno odprta za obiskovalce Tolminska muzejska zbirka, na Titovem trgu št. 3. Obiskovalci si lahko ogledajo stalne razstave: Arheološka podoba Tolminske, Etnološki oddelek in Tolminska v boju za svobodo. Muzejska zbirka je odprta vsak dan od 9. do 12. ure, pri čimer je ob sobotah, nedeljah in praznikih muzej zaprt. Večje skupine lahko svoj obisk prijavijo na upravo Muzejske zbirke v Tolminu, Titov trg št. 3, telefon 81-604. Vabljeni so seveda tudi posamezniki in razne skupine iz naših krajev v zamejstvu. • Na skupščini bivših političnih deportirancev v nemških uničevalnih taboriščih za tržiško območje, so ponovno izvolili za predsednico Stillo Carletti. Skupščina je bila na sedežu VZPI-ANPI v Tržiču. Razna obvestila Kmečka zveza in združenje Comi coltivatori obveščata, da bodo v četrtek, 23. t.m., ob 15.30 v gostilni pri Andreju v Doberdobu izpolnjevali prošnje zia dopolnilni prispevek Evropske gospodarske skupnosti. Kmetje iz drugih vasi se lahko zglasijo neposredno v uradnih Confcoltivatori v Gorici, Ul. 24. maja 5. in Radio Remix Danes zvečer bo v Kulturnem domu, s pričetkom ob 20.30 predstavitev nove plošče ansambla Avtomobili iz Nove Gorice. Na koncertu bo nastopal tudi ansambel Radio Remix iz Gorice. Večer prireja Mladinski krožek v sodelovanju z ZSKO, MO Sovodnje in MO Doberdob v okviru širše zasnovanih kulturnih izbir na Goriškem, ki so v zadnjih letih zajele tudi druga področja. Namen prirediteljev je, da bi se to sodelovanje razširilo tudi na druga področja■ Prvi poskus v tej smeri je skupni nastop dveh goriških skupin. Koncert je nastal tudi iz kulturne potrebe, da bi Goriško zajeli v tok odkrivanja posredovalne vloge, ki jo- lahko ima obmejno prebivalstvo, predvsem pa mladina, (al) Kino Gorica VERDI 18.00-22.00 »Sapore di mare n. 2 — un anno dopo«. VITTORIA 17.30-22.00 »Porno segretaria particolare«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 17.30—22.00 »The day after«- Tržič EXCELSIOR 18.00—22.00 »Ritorno dello Jedi«. PRINCIPE 18.00-22.00 »Mary P°P pins«. Nova Gorica in okolico SOČA 18.00-20.00 »Beži, angel bež*«-SVOBODA 18.00 »Ninočka«. 20.30 »«testo žensk«. DESKLE 19.30 »Cestni bojevnik«. DEŽURNA LEKARNA V GORIC* »Villa San Giusto«, Korzo Italija * tel. 83 538. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU »Al redentore«, Ul. Fratelli R°sS 23, tel. 72-340. POGREBI t. Ob 8. uri Carmela Devetak vd-tarin iz splošne bolnišnice, ob 8.-W „(y na Cisco iz bolnišnice Janeza od ^ ga, ob 9.30 Elisabetta Giglio iz bolnišnice San Giusto, ob D- v Diorima Vuottolo iz hiše žalost*-Ul. Brigata Pavia. Prispevki namene darovali : Giordano - oreS-20 tisoč lir, NN 1.500 lir, Fulvio v. con 9R ticnn Ti’l/wo {"Vil Al itti 1“ Za Zeleni križ v Gorici so ^JniaH* san 25 tisoč, Flora Colatiti ^ druž. Santi 25 tisoč, učenci * za-fesorji 2. A razreda tehničneg voda Fermi 211 tisoč, druz. in Bernardi 20 tisoč, NN 5-tisoč. ^ spa Besti 30 tisoč, teta Gm jq tisoč, NN 5 tisoč, Pierina ,I?%uZe-tisoč, uslužbenci pokrajinskin " jne jev 56 tisoč, Germek 5 tisoč, ygc-Paulin, Siili, Lasizza, Zanate ys0Č, chiet 60 tisoč, druž. Quaino ^goč, druž. Giorgini 15 tisoč, NN rjz 5 Graziella Schalpa 10 tisoč, ^ ti' tisoč, Pietro in Ada Paulet soč, Marina Giancarlo in Rartol£-Bini 100 tisoč, Vittoria De V 20 mei 30 tisoč, druž. Della tisoč. • T ^pOpO*1 V počastitev spomina orertina Grudna je družina Srečka ra- iz Števerjana darovala centru kasta obolenja 50.000 lir. ilda Razstava v Cankarjevem domu v Ljubljani Predstava v gledališču Rossetti Burno obdobje slovenske prebuje Vsakoletne razstave v sprejemni dvorani Cankarjevega doma ob slovenskem kulturnem prazniku že po tradiciji prinašajo najdragocenejše dokumente o našem narodnem biva nju in stoletnem obstoju, bogatem delovanju in kulturnih prizadevanjih preteklih generacij. Razstave so neizpodbiten dokaz o naši bogati kulturni dediščini, o mnogokrat epohalnih rezultatih ustvarjalnih energij, o sposobnosti in nadarjenosti ljudi, težnji po oblikovanju sveta in življenja v skladu z vsakokratnimi političnimi, idejnimi in estetskimi težnjami >n ideali. Te razstave so v zadnjih letih razgrnile bogastvo nekaterih slovenskih Pokrajin ali pa visoke dosežke na posameznih področjih. Sedanja razstava »16. stoletje — burno obdobje slovenske prebuje,« ki jo je pripravila Narodna in univerzitetna knjižnica, nadaljuje izredno uspelo predstavitev Nakladi NUK pred leti. Ni slučaj, da so za letošnji praznik pripravili prav razstavo del iz lot .štetja, saj praznujemo štiristoto izida prvega celotnega prevoda svetega pisma v slovenski je-n"’ znamenite Dalmatinove Biblije 11584) in se ponovno, le da s poglob-jeno vednostjo in samozavestjo, spominjamo časa, ko so si Slovenci postavili temelj svoje književnosti in literarnim jezikom izoblikovali e-rod duhovni slovenskega na- Razstava knjižničnega gradiva NUK adaljuje ono kulturno politiko, ki n® odpira najširšim krogom uporab-k°v, bralcev, interesentov; sezna-ja s primarnimi viri in dokumenti, «uje in bogati vednost z do-atnimi razpravami, predavanji in predstavitvami. Od tu cela vrsta tematskih predavanj strokovnjakov o humanizmu in reformaciji na Slovenskem (dr. Primož Simoniti), o protestantizmu v slovenski književnosti (dr. Jože Koruza), o pomenu Jurija Dalmatina in Adama Bohoriča za razvoj slovenskega knjižnega jezika (dr. Breda Pogorelec), o pomenu Dalmatinove Biblije za slovenski protestantizem (dr. Jože Rajhman), o likovni umetnosti na Slovenskem v dobi protestantizma (dr. Nace Šumi), o Primožu Trubarju in glasbi protestantizma na Slovenskem (dr. Andrej Rijavec) . . . Potemtakem ne gre le za priložnostno razstavo, kur-toazno - jubilejne narave, marveč za poglobljen in na strokovne temelje oprt razstavno - znanstveni projekt. V tem smislu je NUK izdal razstavni katalog ali zbornik, v katerem imata uvodna razmišljanja dva bivša ravnatelja naše nacionalne knjižnice: Jaro Dolah piše o Lutheriani do 1546 v NUK, Branko Berčič pa o slovenski besedi in slovenskih reformacijskih avtorjih v tiskih 16. stoletja. Mihael Glavan predstavlja rokopisno protestantiko v NUK, Metka Vobovnik - Avsenak pa kartografijo 16. stoletja in prikaz slovenskega o-zemlja. Vse razprave se kajpada nanašajo na razstavljeno gradivo. In tu je zares kaj videti. Začnimo z jubilejno Biblijo, ki vzbuja občudovanje vseh generacij in tisočev obiskovalcev (že okrog 20.000). Časovno so prvotiski na prehodu iz srednjega v novi vek že iz konca 15. stoletja, kot latinska beneška Biblia (1480), ali drugi tiski, večinoma verske in znanstvene tematike. Med deli so tudi svetovni unikati. Opazna so poetična dela (Horacij, Cicero, Homer, O vid, Petrarca), kar dokazuje stopnjevano zanimanje za litera turo, zlasti antično. Iz tega obdobja je na razstavi 18 del. štirje so rokopisni vpisi o ujmah, lakoti, kugi, turških vpadih in kmečkih uporih. Med njimi je znameniti nemški letak, na katerem so natisnjene prve slovenske tiskane besede: »Stara pravda« in »Le vkup, le vkup, le vkup, uboga gmajna« (iz leta 1515). Poseben oddelek na razstavi predstavljajo Luthrova in drugih protestantskih piscev dela iz prve dobe evropske reformacije, dalje so pokazane knjige, ki jih je Trubar bral s škofom Bonomom v Trstu, knjige iz knjižnic slovenskih protestantov, Vlačičeva in Frischlinova dela, ki so bila skoro gotovo v kateri izmed protestantskih knjižnic . . . Največji del razstave obsegajo slovenska protestantska dela (70 knjig). Že zaradi tega je razstava več kot vredna ogleda. Kako redke so priložnosti videti Trubarjev Katekizem iz leta 1550, čeprav le na fotografijah po dunajskem izvirniku ter v dveh ponatisih, in druga njegova dela. In knjige Sebastijana Krelja, Jurija Dalmatina, Primoža Trubarja - mlajšega, Josipa Juričiča, Matije Klomb-nerja, Janža Tulščaka, Adama Bohoriča, Matije Trosta, Felicijana Trubarja, Janža Znojilška in drugih. Razstavo zaključujejo zemljevidi iz 16. stoletja ter predstavitev pesmaric tega časa (Martin Luther, Jakob Gallus, Orlando di Lasso, Gio-venni Pierluigi Palestina). Razstava je zgledno opremljena z velikimi fo-todokumenti iz 16. stoletja in z zvočnimi posnetki. M. Z. Korupcija v sodni palači V gledališču Rossetti gostuje te dni gledališka zadruga »Teatro popolare« Iz Rima z igro Uga Betti ja »Corruzione al Palazzo di giustizia«. Delo je nastalo pred štiridesetimi leti in ga uvrščajo v vrh Bettijevega ustvarjanja. V novi gledališki »ediciji« ga je rimska skupina predstavila pod režijskim vodstvom Grazia Coste Giovangiglija. Na sliki Corrado Pani in Graziano Giusti, ki sta med protagonisti dela Maks Fabiani - srednjeevropski arhitekt Ob prekopu arhitekta Maksa t abianija iz Gorice v Kobdilj je Prav na slovesnosti v Kobdilju spregovoril profesor Marco Požeto- Njegov govor je praktično ®sej o Fabianijevem umetniškem ,.e*u- In kot takega ga tudi objav-Uamo. teEna'n<^vaiset let po smrti je Arhi-j I Krasti Maks Fabiani končno pri-. “o večnega miru domov, v svojo rojstno vas. del iZQdn* monografiji sem ga opre-zi’ kot arhitekta cesarstva; z na lp0.rn se nisem hotel spominjati na te, j Austria« državo, ki se je raz-(3 “ a °d Lvova do Trenta in od Li-miSa do Kotorja in se je včasih spo-bol/am°. 2 nekakšnim domotožjem, ta i ’jad* Predpostavk kakšna naj bi je država bila, kot pa za to, kar Ijal OVanom dejansko nudila. Zamiš-kal- SeJn s* veliko večje cesarstvo, neto dn ,™Hnškega značaja, ki si ga Evr-nH — v bloke kolonizirani — opi ie s ie%avo predstavljamo, arhii , arbitekt cesarstva, a tudi kot nika p avstriiskega prestolonasled-delen, ,ranco Ferdinanda, je Fabiani Benefl ? Kielskem Biali, v Palermu, kjer Kirnu, Parizu, Londonu, tivno]e eta 1906 postavil prvo kolek-*Zariorazst0U0 slovenskih umetnikov hercu * V Salzburgu, Konopištu, Li-severin n° Krijonih in v Bocnu ter stu, q na Dunaju, v Ljubljani, Tr-des’eti.potli*> Gorici in v enainosem-doljne naseljih posočja in Vipavske Arhitekt cesarstva torej, predvsem zato, ker so njegova bistroumnost — z vsemi protislovji — ter bogastvo urbanističnih zasnov in arhitektonskih rešitev tako prepričljivi, da ga mirno lahko uvrstimo v hipotetično cesarstvo evropske kulture, ki jo verjetno nikoli ni bilo, niti v dobi srednjeveškega meništva. Izvenredna trda kraška narava je dovolila Maksu Fabianiju prisostvovati v skoraj 100 letih življenja vsem pojavom, ki jih bo zgodovina verjetno ocenila za »zaton zahodnega sveta« (Untergang des Abendlandes) ; mnenja sem, da se je arhitekt dobro zavedat. tega potekanja. Verjetno je radi tega skušal rešiti za bodočnost nekatere principe filozofije arhitekture v pitagorejsko - platonskem smislu — ravno v dobi eksplozije dunajske modeme smeri, kateri je nekaj let pripadal kot eden glavnih, nespornih voditeljev. Brez težave uvidimo, da gre za bistveno protislovje z ozirom na genezo (nastanek) oblik; izgleda, da se praktično ne da prisiliti v sobivanje avtoritete prastarih, natanč nih, vezljivih številčno - geometrijskih odnosov z prepotentno avtoriteto moderne osebne občutljivosti, v kateri je »Ego« edina priznana mera; tudi tega problema se je Fabiani točno zavedal, ker je prej kot kdorkoli opustil formalni modernizem. Med ostalim je skozi štiri desetletja izbruše-val definicijo koncepta »genius loci-ja«, ki jo je končno podal v slovenščini, ko je komentiral delo svojih ljubljanskih naslednikov s Plečnikom na čelu. Boris Podreka je definiral posledi- ce omenjenega protislovja z izrazom »dvojni prijem« (Doppelthaltung). To-pogledno bi lahko preverili posledice Fabianijevega delovanja kot moderne arhitekture s historicističnim leksikonom v Sloveniji, današnji Furlaniji-Julijski Benečiji, v Istri in na Dunaju samem, ali vpliv, ki ga je imel kot urbanist srednjevelikih mest donavske monarhije. Isto velja za Fabianijevo funkcijo kulturnega mosta med inženir ji-arhitekti dunajske tehnike in akademskimi arhitekti. Planiranje posočja in Vipavske doline ter zgodovinsko upravičeni geopolitični predlog vodne poti med Jadranom in Donavo pripadata v isto kategorijo. Nenavaden duševni ustroj združen z izredno inteligenco je dovolil Maksu Fabianiju sinteze zelo obširnih vprašanj v navidezno tako preprost način, da se včasih niti ni imelo za potrebno, da se jih vzame v poštev. Navedel bi le leta 1898 objavljen esej o trajnosti ahitektonsko - urbanističnih etruščan-skih tipologij v Toskani, katerega majhen del — vire renesanse — je znanstveno obdelal leta 1977 Carlo Ludovico Ragghianti. Z naravnost demonsko spretnostjo izključitve nebistvenih faktorjev, oziroma inačic, ki jih je smatral za nepotrebne pri svojih razmišljanjih, se je Fabiani loteval vseh vprašanj svojih časov, ki naj bi jih, kot vedno v zgodovini, reševale arhitektura, urbanizem in planiranje. V njegovih ča sih — če upoštevamo razmah njegove življenjske poti, izraz »njegov čas« zveni omejevalno — je bilo človeštvo prvič v zgodovini postavljeno pred dramatični problem parceiizacije zna- nja in spoznanja, ki je še vedno od prt, in je seveda povzročil tudi pri umetniškem ustvarjanju tragična spo-drkovanja. Fabianijevi odnosi z umetniki dokazujejo, kako globoko je čutil ta problem. Lahko bi analizirali prijateljstvo s slikarjem Karlom Mollom in s Kolomanom Maserjem, ki gre nazaj do leta 1894; šestdeset let kasneje Fabiani zavrže del Picassovega opusa, ker ga tudi »publika prehitro razume«; brani pa Špacapana. Lahko bi dejali, da je arhitekt »negoval« svojevrstno odnose s kiparji — približno petdeset jih je sodelovalo pri njegovih objektih. Zanimivo pa je, da se je posvetoval s Kaspar von Zumbuschom, debatiral z Rodinom, pomagal Meštroviču, klical k sodelovanju (tudi arhitektonskemu) Franca Metznerja, sugeriral Alfonsu Cancianiju, kako naj pripravi elaborate za natečaje itd. Devet-desetletnik ja še recenziral Italijane Careno, Mirka, Manzuja, Mascheri-nija. . Zdi se mi, da je trajajoče sožitje z likovnimi umetniki arhitekta Fabia nija nekako »prisililo«, da si je v službi človeštva izdelal svojo osebno ideologijo arhitekture, osnovano na principih, ki so se ohranili ne glede na spremembe zgodovinskih kultur, kot da'bi bili del človeške narave; gre na primer za psihološke reakcije do nekaterih medsebojnih dimenzionalnih razmerij, bodisi v arhitekturi kot v urbanizmu. Vse drugo, od oblikovnega izraževanja do futurističnih tehno- logij, se je moralo uporabljati brez predsodkov, tako da se včasih dozdeva, da se je Maks Fabiani norčeval iz korektne uporabe zgodovinskih oblik. Z navedenim lahko predstavimo v zaključeni enoti Fabianijevo protislovje, ki pa je vedno bilo označeno s sončnim mediteranskim optimizmom njegove trpke kraške miselnosti, ki jo lahko razlagamo kot nasprotje pripadnikom tiste »rafinirane«, hiperkul-tume, notranje razgibane generacije, ki sama na sebi ni več verjela in je bila predvsem dostopna samo za sarkastično ironijo, na drugi strani pa je spoznala in okusila vse, kar moreta človeku nuditi »razum in kritika vsega«, kot je Vojeslav Molè opredelil generacijo, ki jo je tudi Fabiani vzgajal na Dunajski univerzi. Fabianijev opus pripada Evropi: zdi se mi, da je za Slovence, za Italijane in za Avstrijce skoro enako pomemben; osebno se je Maks Fabiani imel za Kraševca in za Evropejca, skoro kot vzhodnopoljski Židje, ki so priznali svojo vas (Shtetl) in cesarja, med obema pa ni bilo ničesar in v tem je verjetno zadnje arhitektovo protislovje. Naj zaključim z besedami pokojnega akademika Marijana Mušiča: »Fabiani naj postane most sporazumevanj med tremi mejaši, ki se iz davnine na tem usodnem prostoru stiskajo in medsebojno oplajajo. Ozki nacionalni vidiki naj se pretečejo v sredino srednjeevropskega kulturnega prostora, in prav v tem vidim prvotno vlogo velikega ustvarjalca.« TONE SVETINA Afrecf nebom in peklom 67. Viti z nbro si 6a pogruntal! Prej ali slej bo treba opra-Ko ,-m,‘ ie Pritrdil Bečan. laternjc 16 ®soinIk v spremstvu Bečana, ki je nosil vzeia v °’ ,°dšel spat v zgornje prostore, je Bečanka °dPiral sinovo Pismo. S tresočimi se rokami ga je Pošti, ke ”edela ie. da Karlo in Frane ne pišeta po ^kaw r cenzura vsem z onkraj meje odpre pisma in Oh * tu<*i uniči. T ‘O ra e«1 brl.iivke )e brala: tp prj Sv-,mama in oče! Ljubo doma, kdor ga ima. Pip, k0» °)lb Se večkrat spomnim vajinih besed: 'Gorje kdor mo r bodo tuja vrata bila po petah. Gorje mu, P Pha ri0ra S- trebuh°m za kruhom. Gorje tistemu, ki Ppprej p/13: in mu roka vedno in povsod kaže samo Ve’sp|0r|C mu’ komur tuja roka reže kruh’, felijo H»] m°raš biti, če so s teboj usmiljeni in ti doti hi všp.°' človeka želijo veliko, plačajo malo. Če * greš lahko pritiskat kljuko za kljuko. Po- vsod pravijo, da je kriza in da še domači nimajo dela. Smo mar mi tujci? Mar nismo domači? Se nismo zatekli k materi domovini v svobodno državo v največji sili? Tujci smo bili pri Italijani, tujci smo tukaj. Dobro, da je vsaj Frane našel delo, ki ga zadovoljuje. Tudi tu je kriza in nekakšna diktatura. Delavec je osvobojen tudi svojih sanj in iluzij. Ničesar več ni, če nič nimaš, nič nisi. Tu se ceni samo denar. Če več plačaš, več dobiš in bolj si cenjen. Vse je naprodaj, tudi čast. Vsega zmanjkuje. Celo pravice in upanja. Neusmiljeno te skubijo celo znanci in sorodniki iz teh krajev. Nikogar ni, ki bi pomagal. Ljudje so sebične svinje. Celo cerkev in bog sta rezervirana za bogate. Revnim ostaja samo upanje, da bo drugače, in ljubezen do stvari, ki so zastonj. Teh se pa vsi sramujejo. Morali bomo porušiti ta krivični svet. Morali se bomo kopati v krvi, da bomo spet ljudje. Naše tukaj najemajo za žandarje in kazenske paznike. Za hlapce države, ki polni ječe z delavci. Nisem maral sprejeti te službe. Ne bom birič, tudi pijavka ali priganjač ne. Še imam v sebi toliko časti, da raje umrem, kot da bi bil njihov sluga. Tu so se nam oči odprle. Od blizu so vse stvari drugačne. Tisti, ki so najbolj strpni, nam pravijo, po kaj smo prišli, saj lahko vidimo, da so sami v bedi. Nestrpneži, ki nas ne marajo, pa nam pravijo 'prekleti Primorci’ in 'oštje'. O-čitajo nam, da imamo povsod prednost in da jim odje- damo službe... Nikjer ni rešilne poti. Samo trpljenje in sramota... Tudi boga ni, ki bi pomagal. Bog je zastopnik bogatih. O, mama, koliko si premolila, da bi bili mi, otroci, srečni. Pa si molila zaman... Končujem to pismo. Zunaj je noč. Pusto in prazno mi je pri duši. — Vaš Karlo.« In na koncu: »Mati, saj ni vse tako črno, kot piše Karlo. Tudi zanj se bo uredilo. Meni gre dobro. V kratkem se morda vidimo. — Vaš Frane.« Bečanka, sklonjena nad brlivko, je še dolgo držala pismo v zgaranih rokah. Solze so ji polzele po licih in kapljale na papir. Bolečina je segla v srce, tekla po žilah in ji mrtvičila telo... »Le zakaj sem rodila enajst otrok? Da bodo nesrečni? Da jih bodo gonili po svetu od vrat do vrat in jih podili stran? Kje si, bog, s svojo pravico? Kje si, župnik, z lažno tolažbo o pravicah bednih? Krivica je povsod, pravica pa samo naključje. Prav ima Karlo: človek se bo moral rešiti sam, če ne, bo ostal razpet na križu.« Ko se je Bečan vrnil, je našel ženo v solzah, z bridkostjo na obrazu. »Kaj je, Pepca?« je vprašal začudeno. »Nič ni, Frane. Le tako žalostno pismo je pisal Karlo...« V 7. kolu košarkarskega pokala prvakov Jolly strl Bosno, Bancoroma pa Barcelono Jolly — Bosna 109:73 (49:32) JOLLYCOLOMBANI : Innocentin 19. Bargna 6, Gattini 10, Fumagalli 6, Bosa 6, Sala 2, Brewer 12, Riva 23, Marzorati 18, Craft 7. BOSNA: Djogic 4, Beneček 22, Lu-kenda 4, Primorac 10, Mutupčič 12, Bita'ovió 3, Hadžič 16, Mitrovič, Pe-šič, Lodo 2. SODNIKA: Paszucha (Pol.) in Dou-vis (Gr.); PM: Jolly 19:25, Bosna 11:25; GLEDALCEV: 3500. CANTU’ — Bojazen trenerja Asti-ja, da ne bi zmagali z več kot štirimi koši razlike (s to razliko so namreč zgubili v prvi tekmi v Sarajevu), je bila povsem odveč. Bosna je namreč tudi tokrat potrdila svojo letošnjo značilnost, in sicer slabo igro v gosteh po odličnih predstavah na doma čem terenu. Poleg tega je bila sinoči še brez Varajiča. in Vučeviča, tako da se nikakor ni mogla upirati razigranemu Jollyju, pri katerem se je zlasti odlikoval Marzorati, poleg seveda Brewera in Innocentina (sfednji pa se je »prebudil« le v drugem polčasu). V začetku je Jolly sicer slabo i-gral. V prepričanju, da ga zaradi odsotnosti Varajiča in Vučeviča čaka le zahtevnejši trening, je vse preveč grešil, kar je Bosna takoj izkoristila in v 3. min. povedla z 10:2. Ko pa je italijanska peterka začeia bolj resno igrati, je dosegla delni izid 20:2 in je v 10. minuti že vodila z 22:12, kar je najzgovornejši dokaz, da se Bosna sinoči ni mogla enakovredno upirati Jollyju, ki se je tako povzpel na prvo mesto začasne lestvice, Bancoroma — Barcelona 74:71 (39:37) BANCOROMA: Wright 18, Sbarra 16, Kea 12, Polesello 12, Solfrini 14, Bertolotti 2. BARCELONA: Solozabal 12, Ansa, San Epifanio 18, Starks 9, De La Cruz, Davis 10, Sibilio 22. SODNIKA: Rigas (Gr.) in Labov (Bol.); PM: Bancoroma 18:21; Barcelona 11:15; GLEDALCEV: 11 tisoč. RIM — Bancoroma je sicer zma- gala, vendar zastavljenega cilja ni dosegla: na lestvici je namreč dohitela Barcelono, ki pa ima boljšo razliko v koših v medsebojnih srečanjih. V prvi tekmi so namreč Španci zmagali z 81:74, torej bi morali Wright in tovariši sinoči zbrati vsaj še pet točk. Treba pa poudariti, da je bil Bancoroma brez Gilardija in tudi Wright, Solfrini in Polesello se niso počutili najbolje. Kljub temu je Banco še 4 minute pred krajem vodil z 10 koši razlike (71:61), Španci pa so izkoristili nekaj napak Wrighta, Polesella in Sbarre pri metu in zaostanek znižali. LESTVICA: Jollycolombani 10, Barcelona, Bancoroma in Bosna 8, Ma-kabi 4, Limoges 2 (Makabi in Limoges imata tekmo manj). • NA MEDNARODNEM TENIŠKEM ekshibicijskem turnirju v Sydneyu je Lendl (ČSSR) s 6:0, 6:4, 6:2 premagal Wilanderja (Šve.), McEnroe (ZDA) pa s 6:2, 6:3, 6:3 Vilasa (Arg.). Slab začetek - bo konec dober? SSMSH Po nekaterih poskusnih krogih z novim ferrarijem 126 C4, s katerim bodo letos nastopili v formuli ena, se je Michele Albereto moral zateči v box, saj je nekoliko poškodoval vozilo potem ko se je zaletel v obcestno ograjo. Hujših poškodb pa na srečo ni bilo (Telefoto AP) SNEŽNE RAZMERE Tri kola pred koncem ženske namiznoteniške A lige Kras in Recoaro še vedno v borbi za naslov Tri kola pred koncem ženske namiznoteniške A lige se nadaljuje mrtvi tek na vrhu lestvice med Krasom in Recoarom. Južnotirolska ekipa je imela najtežjo nalogo, saj je bil vsaj na papirju neapeljski Ste-tan zelo nevaren tekmec. Recoaro pa ne samo, da ni dopustil presenečenja, temveč je nepričakovano slavil s 5:0. V preostalih dveh nastopih rednega dela prvenstva se bo Recoaro pomeril z dvema zadnjeuvrščeni-ma ekipama in ima končno prvo mesto takorekoč že zagotovljeno. Edinole od Krasovih deklet je sedaj odvisno ,če bo za določitev državnega ekipnega prvaka potrebna še dodatna tekma. V zadnjem kolu so krasovke več kot zadovoljivo opravile svojo nalogo in so v gosteh povsem nadigrale ekipo Vigor. Vse tri igralke so torej v formi, kar dobro obeta. IZIDA 7. KÓLA: Vigor - Kras 1:5; Recoaro - Stetan 5:0. LESTVICA Kras in Recoaro Bočen 10, Stetan Neapelj 4, Vigor Terni 2 in Cagliari 0. PRIHODNJE KOLO (18. t.m.) Kras - Cagliari in Recoaro - Vigor. MOŠKA C LIGA Kr asovi fantje so verjetno zamudili zadnji vlak, da bi posegli v borbo za obstanek. Proti Italcantieriju so bili sicer ob vodstvu s 4:3 že na pragu dragocene zmage, ki pa se jim je v končnici ponovno izmuznila iz rok. IZIDA 2. KOLA: Kras - Italcantie-ri 4:5; Raschierà - Adria 5:4. LESTVICA Raschierà Bassano 4, Adria in Italcantieri Tržič 2, Kras 0. PRIHODNJE KOLO (19. t.m.) Baschiera - Kras in Adria - Italcantieri. ŽENSKO PROMOCIJSKO PRVENSTVO Po prvem delu prvenstva vodi v A skupini Kras 1, ki je še neporažen, v B skupini pa je na vrhu goriška Azzurra pred Krasom 2, ki je prepričljivo premagal Lego Nazionale. IZIDI SKUPINA A Grandi motori - Dom 5:0. LESTVICA Kras 1 4, Grandi motori 2, Dom 0. PRIHODNJE KOLO (19. t.m.) Grandi motori - Kras 1, Počiva Dom. SKUPINA B Kras 3 - Azzurra 1:5; Kras 2 -Lega Nazionale 5:2. LESTVICA Azzurra Gorica 6, Kras 2 4, Lega Nazionale Gorica 2, Kras 3 0. PRIHODNJE KOLO (19. t.m.) Kras 3 - Kras 2 in Azzurra - Lega Nazionale. MOŠKO PROMOCIJSKO PRVENSTVO Potem ko je v sredo premagala moštvo Don Bosca, je kriška Mladina klonila ojačeni vrsti Olimpije. Tako je na vrhu lestvice še neporaženi Chiadino z 10 točkami, Mladina in Olimpija pa delita 2. mesto s 6 točkami. (B.S.) Danes Prešeren — Montuzza V namiznoteniškem prvenstvu CSI se bo danes Prešeren pomeril z Mon-tuzzo, neposrednim tekmecem za vrh lestvice, katerega je v prvem kolu premagal s 3:2. (T.F.) Forni di Sopra 60 - 135; Ravascletto 50 - 220; Nevejsko sedlo HO - 190; Trbiž 80 - 150; Piancavallo 90 - 190; Claut 40 - 50; Matajur 50 - 160; Prato Gamico - Osteai 15 - 30; Pra di Bosco 60 - 130; Sauris 50 - 70; Sedlo Chianzutan 70 - 100; Ampezzo 30 - 50; Rogla 170; Kope 110; Mežica 40; Velika planina 120 - 140; Krvavec 110; Zelenica 230; Kranjska gora 55 - 90; Pokljuka 100; Vogel 240; Kohla 50 -160; Zatrnik 60 - 70; Črni vrh nad Idrijo 50; Kalič 20; Lokve nad Novo Gorico 30 - 40; Soriška planina 200. • PO PISANJU ČASOPISJA iz Buenos Airesa, bo Argentinec Santos La; ciar svoj svetovni naslov v mušji kategoriji (WBA) znova branil v Italiji, in sicer 4. aprila. Med izzivalci o-menjajo ime Britanca Magri ja m Francoza Monterà. • V PRIJATELJSKEM NOGOMETNEM srečanju v Atenah je Vzhodna Nemčija s 3:1 odpravila Grčijo. Atletski miting v Genovi Nekaj solidnih rezultatov Jutri ob 15. uri na stadionu »Grezar« Triestina proti ljubljanski Olimpiji GENOVA — Na mednarodnem dvoranskem atletskem mitingu v Genovi, na katerem so nastopili poleg Italijanov še Jugoslovani, Zahodni Nemci in Švicarji, najbolj izstopa tek na 200 m, kjer je Carlo Simioniato dosegel peto najboljšo svetovno znamko (20”93). Sa’iden je bil tudi evropski prvak v metu krogle Alessandro Andrei (20,72 m). Nekaj prvih mest so dosegli tudi jugoslovanski predstavniki. Podrobnejši izidi so naslednji : MOŠKI TROSKOK: 1. Chierici (It.) 15,45 m; 2. Venezia (It.) 15,19 m; 3. Ta-ramasco (It.) 15,10 m. VIŠINA: 1. Thranhardt (ZRN) 2,30 b; 2. Apostolovski (Jug.) 2,24 m; 3. Davi to (It.) 2,21 m. KROGLA: 1. Andrei (It.) 20,72 m; 2. Ivančič (Jug.) 20,05 m; 3. Lazarevič (Jug.) 19,96. 200 M: 1. Simionato (It.) 20”93; 2. De Pasquale (It.) 21”32; 3. Malin-vemi (It.) 21’'62. 400 M: 1. Knapič (Jug.) 47”49; 2. Malinverni (It.) 47”52; 3. Di Carlo (It.) 48”56. 3000 M: 1. Pokrajčič (Jug.) 8T3” 65; 2. Penone (It.) 8'14’’68; 3. Prosch (It.) 8’22”40. 60 M: 1. Tilli (It.) 6”70; 2. Zucchi-ni (It.) 6”76; 3. Mdtrasio (It.) 6”81. ŽENSKE 3000 M: 1. Possa mai (It.) 9’02”59; 2. Curatolo (It.) 9’44”69; 3. Caspa (It.) 10’17”18. 200 M: 1. Kranjc (Jug.) 24”42; 2. Zucchini (It.) 24"69; 3. Rossi (It.) 24 ”72. Tiskovni molk pri Biču Pri Biču so se odločili za tiskovni molk vse do konca prvenstva, da bi ekipo obvarovali pred vsakršnim morebitnim polemičnim zunanjim pritiskom. Bic namreč ne preživlja najboljšega trenutka, saj se bori pred izpadom. čeprav s svojimi tržaškimi nastopi ljubljanska Olimpija ni nikdar u-pravičila slovesa jugoslovanskega prvoligaša, vlada za jutrišnjo prijateljsko tekmo s Triestino (na Grezarju ob 15. uri) med tukajšnjimi ljubitelji nogometa dokajšnje zanimanje. O-limpija sicer ni Zicov Udinese, vendar predstavlja za Tržačane ob prekinitvi prvenstva B lige še vedno privlačen in zanimiv test. O tem, kako so se doslej obnesli Tržačani, ni potrebno posebej pisati. Bolj zanimivo je to, kako se na start pomladanskega dela jugoslovanskega prvenstva, v katerem bodo skušali izbojevati obstanek v ligi, pripravljajo Ljubljančani. Ekipo sta okrepila dva igralca: napadalec Borovnica, ki ga je ljubljanskemu klubu za šest mesecev odstopil korziški Bastia in vratar Bjeloje-vič, ki je doslej igral za beograjski Partizan. Kondicijske priprave je Olimpija o-pravila na Brdu pri Kranju (deset dni), po treningih v Ljubljani pa je moštvo odpotovalo v Gruzijo (Sovjetska zveza), ker je odigralo prijateljske tekme z nekdanjim zmagovalcem pokala pokalnih prvakov Dinamom (dva poraza 1:3 in 2:6) in s Torpedom (0:0). Žal je v Gruziji i-gralce napadla gripa, tako da je nastopila močno okrenjena postava. Po turneji so se nogometaši Olimpije podali na priprave v Ankaran, da bi se izognili mrazu, sedaj pa se mudijo v Lipici. Med enim treningom in drugim so se tudi udeležili mednarodnega turnirja v Novi Gorici, kjer so povsem nezasluženo klonili celovški Austrii. V taboru ljubljanskega prvoligaša so s pripravami zadovoljni in so hkrati prepričani, da si bodo tudi letos brez težav zagotovili obstanek v ligi, čeprav je njihov položaj po jesenskem delu prvenstva vse prej kot zavidljiv, saj so na zadnjem o13-stu lestvice. Za jutrišnjo tekmo z Olimpijo vodstvo Triestine bistveno znižalo c no vstopnic. V prijateljski tekmi je Triesti-^3 včeraj z 2:0 (1:0) premagala ki nastopa v 1. amaterski ligi-sta dosegla De Falco in Memrno- # AMERIČAN LARRY HOLMES, ši nepremagani svetovni prvak se bo 6. aprila v Renu (ZDA) P0?”® v z Johnom Tate jem. Srečanje bo, 15 krogih, veljalo pa bo za sV®r. r. naslov v težki kategoriji JBF <-'"teri national Boxing Federation), v ka je Holmes sedaj novi prvak. • GLAVNI OBTOŽENEC v škandalom madžarskih no&°!n\Aijn' stav, Jozsef Fargo, je bil v Bu pešti obsojen na šest let ječe. Pogovor s spremljevalcem Ircga rofa n ija, jutrišnjega Meblovega nasprotnika Chioatto: Jutri čaka Meblo izredno zahtevna naloga, saj bo sprejel v goste enega od favoritov za prestop v višjo ligo, ekipo Tregarofani iz Padove. Obe šesterici imata na lestvici po dve točki in bo torej prav njun neposredni spopad odločil, kdo bo v nadaljevanju prvenstva še lahko upal na visoko uvrstitev. Tregarofani je- v prejšnjem kolu nerodno izgubil na domačih tleh proti Moglianu, zato smo pri spremljevalni ekipe Giuseppu Chioattu, ki smo ga poklicali po telefonu, poizvedeli za vzroke tega nepričakovanega spodrsljaja. »Bila je to za nas zelo nesrečna tekma,« nam je pojasnil gospod Chioatto, »saj smo igrali zelo okrnjeni, poleg tega pa se je v drugem setu poškodoval še naša najboljša podajačica, tako da smo srečanje nadaljevali v šestih, torej brez menjav. Prepričan sem, da v popolni postavi z Moglia-nom ne bi imeli problemov, čeprav i- »V Nabrežini bomo nastopili zelo okrnjeni« gra zelo zagrizeno in borbeno in ga torej nikakor ne gre podcenjevati.« »Kaj pomeni ta poraz v borbi z neposrednim nasprotnikom za drugo mesto?« »Ne skrivam, da smo upali na pre- stop v A-2 ligo. Sedaj postaja to precej vprašljivo, še posebno, ker igra CUS Padova izredno zanesljivo in bo torej ostalim ekipam verjetno na razpolago kvečjemu drugo mesto. V tako kratkem prvenstvu pa je vsak poraz 'ahko tudi usoden. Na podlagi dosedanjih izidov sta le Torrefranca in Nervesa odpisani, vsekakor pa bomo po sobotnem kolu Vedeli kaj več.« »Je CUS Padova res močnejši od ostalih?« »Mislim, da je. Pristaviti pa moium, da imamo proti njim največje možnosti prav mi, saj gre za mestni derbi, v katerem je možen vsak izid.« »Bi se na sobotni tekmi zadovoljili z zmago s 3:2?« »Seveda. Mislim, da je Meblo resen kandidat za drugo mesto, saj je v prejšnjem kolu gladko odpravil Nervoso. Poleg tega bomo nastopili še vedno brez dveh standardnih igralk, ki v naši igri veliko pomenita. Sem treba prišteti še potovanje, ki vedno negativno vp iva," tako da so možnosti za zmago povsem izenačene. Predvidevam, da bo zmagala ekipa, ki bo bolje začela, prepričan pa sem tudi, da ne bo treba igrati pet setov.« igralk'- »Je res, da imate tudi sta nastopali že v A-l ligi?* . r »To pa ne drži. Imamo sic en0 k#r odbojkarico iz Novente Vicenti je pa je bolj malo nastopala; k y o-tudi pristopila igralka iz •*'rJ iansk° stalem pa je ekipa leto.« »Kakšna se vam zdi letošnjem prvenstvu?« ista raven We * in b1' »Zelo dobra. Igra je ^^Lgos^-tra, kombinacije ob mreži , dinamične in i òhmici se tud! ved^- obrambe so ne. Ob taki odbojki zabavajo.« ,. »Za konec pa bi radi »vaš« vrstni red ob kon stva.« . vericto° »To je težko predvideti. ekipf’ bo prvi CUS iz Padove, na* bori'3 Mogliano in Meblo pa sej« (M*|J za ostala mesta pod vrh V|0ln (Na sliki: srečanje med Nerveso.) Na 15. rednem občnem zboru Športnega društva Kontovel Krepiti sodelovanje z ostalimi društvi Potrjena pravilnost združevanja v košarki in odbojki - Pomanjkanje odborniških kadrov V sredo je bil na Kontovelu občni 7-bor domačega športnega društva. Na njem so odborniki podali obračun enoletnega delovanja, ki je bilo živahno in razvejano, čeprav niti problemov ni manjkalo. Bolj kot na preteklost pa so bile besede izrečene na tem občnem zboru usmerjene v bodočnost, saj bo isti odbor ostal za krmilom društva še do prihodnjega leta, ko bodo na vrsti tudi volitve. Kot je bilo tudi razvidno iz poročila predsednika Henrika Lisjaka, sta bili Slavni temi tega občnega zbora sodelovanje z drugimi slovenskimi društvi io Pa kronično pomanjkanje odborniških moči. Tako je Lisjak uvodoma ugotovil, da so odnosi z Jadranom izredno dobri, čeprav so v preteklosti leteli na Kontovel tudi očitki, da ni za sodelovanje. Prav gotovo je velikega po-mena za društvo pomoč Jadranovega trenerja Žagarja, ki dvakrat tedensko vadi mlade kontovelske košarkaše in kar je še najvažnejše, njegov prihod je znatno povečal zanimanje *a to športno panogo in pospešil priliv novih minikošarkarjev. Ó združevanju na odbojkarskem področju je Lisjak menil, da so bila dru stva nekje prisiljena stopiti na to Pot zaradi slabših rezultatov, ki so jih v zadnjih letih dosegla. Kljub temu Sre za pozitiven korak, ki pa ne sme ostati osamljen. Poskrbeti je treba tildi za strokovno izpopolnjevanje trenerjev, ki morajo danes biti tudi dobri pedagogi in psihologi, saj samo tohnično znanje ne zadostuje. Predsednik je še dodal, da je konkurenca brievizije, barov in disco-klubov iz-fedno huda, zato je še posebno pomembno, da zna trener mladino pritegniti. ..Kritično je Lisjak ocenil odnos ve-Clne članstva do društva. Dela je o-m°mn° in starši otrok ter drugi va-scani bi se morali aktivneje angaži-in priskočiti na pomoč sedanjemu pdboru. Slednji zmore opraviti le te-n°c_e administrativne posle, dolgoroč-^eJsih načrtov pa ne more izpeljati. ..°t Primer je predsednik navedel, da Jltn še vedno ni uspelo opraviti ne- katerih popravil in vzdrževalnih del v kontovelski dvorani. Poročilo je zaključil s pozitivno noto, da je v preteklem letu Kontovel pridobil precej novih vaditeljev, zahvalil pa se je tudi vsem, ki so s svojim prispevkom omogočili redno delovanje. Sledilo je blagajniško poročilo Mirka Štoke, nakar sta Jana Ban in Igor Luxa podala obračun odbojkarskega oz. košarkarskega odseka. Banova je povedala, da so bili tekmovalni uspehi sicer nekoliko slabši predvsem na mladinskem področju, glavni razlog za to pa gre iskati v slabih pogojih, ki jih najmlajše odbojkarice imajo, saj sta dve uri tedensko v proseški telovadnici občutno premalo, kontovelska dvorana pa je primerna le za najmanjše. Številčno se je sekcija okrepila s skupino kakih 20 začetnic, kar pomeni, da je zanimanje za to panogo še vedno zelo živo. Banova je tudi podrobneje opisala sodelovanje s Sokolom, Borom in Bregom z izmenjavo igralk, in pristavila, da treba po tej poti nadaljevati, saj bi sicer osip domačih igralk v bližnji prihodnosti resno ogrozil ob- stoj Kontovelove članske ekipe. Igor Luxa je v svojem poročilu v imenu košarkarske sekcije spodbudno ugotovil, da je po manjši krizi aktivnost spet močno zaživela, čeprav u-spehi še niso bili temu primerni. Seveda pa so za dobre rezultate potrebni tudi drugi činitelji in ne nazadnje športna sreča. Doprinos trenerja Žagarja je bil pri tem preporodu res odločilen in zaradi tega se je Luxa še posebno toplo zahvalil Jadranu. Zagotovil je, da je bil in bo Kontovel vedno zvest načelom in ideji Jadrana ter bo s tem društvom redno sodeloval. Pomisleke pa je imel v zvezi z združevanjem najmlajših košarkarjev, ker obstaja nato bojazen, da bi se zanemarjalo manj kvalitetne igralce. Kontovel je torej za nove pobude in sodelovanje med društvi nasprotuje pa seveda iniciativam, ki bi hromile njegovo delovanje. (Mig) Pozdrave občnemu zboru so prinesli: Ivan Peterlin v imenu ZSŠDI, Drago Gantar za Jadran, Andrej Križnič za Polet, Franko Vitez v imenu Bora, Antek Terčon za Sokol in Aleksij Timeus za KD Prosek - Kontovel. V košarkarskem promocijskem prvenstvu na Tržaškem Slovenski derbi Kontovel - Polet Trener Poleta Godnič: »Prepričan sem, da bomo zmagali« sta,, RTyteklem kolu so vsi naši predla,); n*i astaJi praznih rok. Prišlo je rovia5° nePričakovanih izidov. Fer-gal n ° na primer doma premaci Scolano, ki je sedaj druga sku-dgjf z Alabarde. Moštvo Lavoratori vìIq *£>r**) Pa je presenetljivo odpra-itnam6**0 Azzurro. Na dnu lestvice Uvar,^0 tri ekipe (Polet, CUS in le bit/ri *1 porto), ki bodo mora-V n_ , edslej oprezne pred izpadom, venšt: C?njem kolu je na vrsti slo-letotn vbi me(! Konto velom in Po-tovri ' V PHven) srečanju so Pole-t°VelciPrCpričljivo zmagali in Kon-šali bodo prav gotovo sku- važna ad°riiti za poraz. Tekma je Kontm,^ ,oba tekmeca, saj sta tako Bor R. ] ^ Polet v slabih vodah, ti Bareola^4 ^ *** boma *8ral pro- b)vemnVPi stno nekaj vprašanj Pole-trenerju Bogdanu Godniču. ■»Kako to, da je Polet po dobrem in spodbudnem začetku zabredel v težave? «a »Razloga sta predvsem dva. Najprej neredna udeležba igralcev na treningih, ki se jasno maščuje na tekmah in pa razmere dela. V telovadnici, kjer igramo, lahko treniramo samo enkrat tedensko. Ostala dva treninga pa opravimo na Opčinah, kjer so razmere vse prej kot idealne.« »Meniš, da se boste v naslednjih tekmah, rešili iz trenutnega nezavidljivega položaja?« »Poleg svojega deleža krivde smo letos imeli tudi veliko smole. Edi Sosič se je na primer vrnil na igrišče šele prejšnji teden, potem ko je zaradi poškodbe izostal cela dva meseca. Jasno je, da ne moremo kar tako darovati nasprotnikom standardnih igralcev, sam pa verjamem, da bomo odslej zaigrali mnogo bolje.« »Katero moštvo bo zmagalo v derbiju?« »To bomo mi, o tem sploh ne dvomim.« (Cancia) PRIJATELJSKA TEKMA Bor — Barcotana 93:82 (40:46) BOR: Perko 8, Berdon 4 (2:2), Mesesnel 4, Baitz 13 (1:3), Raseni 10, GerdoT 10, Pegan 12 (2:3), Zlobec 6 (2:3), Sestan 8 (0:3), Trevisan 12, O-blak 10 (0:3). Tudi v svoji drugi prijateljski pred-prvenstveni tekmi je Borova druga članska ekipa 1. divizije slavila. Kot v prejšnji tekmi so tudi tokrat borovci prešli v vodstvo šele v drugem delu tekme in s tem dokazali, da so telesno dobro pripravljeni. Sorazmerna porazdelitev točk pa dokazuje, da lahko računa trener Perko na povsem e-nakovredne menjave. (Marko) Danes igra za vas rej Križnič Ascoli - Verona X Genoa - Roma 2 Lazio - Sampdoria X Milan - Juventus 2 Napoli - Inter 2 Pisa - Catania 1 Torino - Avellino 1 Udinese - Fiorentina X Vicenza - Bologna 2 Spai - Reggiana X V. Casarano - Bari X Alessandria - Livorno X Mantova - Piacenza 1 a so ga 'l' Je Po poklicu arhitekt, za našo rubriko pa je predvsem zanimivo, nal-str'1 tiski s nckai dnevi izvolili za predsednika ŠD Polet. Sicer pa je Križnič p bojkj j |*h°rttiik, ki se lahko ponaša z vrsto uspehov v smučarju, bezbolu, reiŠnji "taikanju, tokrat pa bomo videli, kako mu gre igranje Totocalcia. Wflen Ie Avguštin Devetak pravilno napovedal sedem izidov. 2. — 4. — 5. — 6. — prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi 1 2 2 1 X 1 2 X X X 2 2 X 1 2 X 1 2 V vodstvu Hermann in Schuetz MILAN — Po peti etapi šestdnevne kolesarske dirke v Milanu je vodstvo na skupni lestvici prevzela dvojica Hermann (Liecht.) - Schuetz (ZRN), ki ima 271 točk. Sledijo: 2. Saronni (Ita.) - Freuler (švi) 263 po 1 krogu; 3. Moser (Ita.) - Pijnen (Niz.) 222 po 1 krogu; 4. Bontempi -Thurau (ZRN) 134 po 1 krogu. * *: :$ e e ¥: 1 Naše šesterke v raznih prvenstvih | S...............................................................:-:-J NA GORIŠKEM Glavna značilnost minulega tedna so bili slovenski derbiji. Teh je bilo kar tri, vsi v prvenstvih 1. divizije. Povedati je treba tudi, da so se slovenske šesterke zopet izkazale, saj so nekatere celo na prvih mestih posameznih lestvic. 1. MOŠKA DIVIZIJA Skupina A Soča je z zmago v derbiju osvojila drugi par točk, njen najnevarnejši nasprotnik pa je za sedaj ARCI Pie-ris, medtem ko kaže, da Tomana ne bo odigrala vidne vloge. Upati je, da se bodo Sovodenjci po slabem startu kmalu opomogli. IZIDI ARCI - Tomana 3:0, Soča - Sovod-nje 3:1, Tomana - Italcantieri 1:3. LESTVICA Soča, ARCI Pieris 4, Italcantieri 2, Sovodnje, Ronchi in Tomana 0. PRIHODNJE KOLO Pieris - Soča (17. 2. ob 21. uri v Pierisu) ; Sovodnje - Ronchi (20. 2. ob 20.15 v Gorici). Skupina B Po zmagi v slovenskem derbiju je Naš prapor utrdil vodstvo na skup ni lestvici. Najbrž bo boj za napredovanje omejen na štiri ekipe, od katerih so kar tri slovenske. IZIDI Libertas Capriva - Lucinico 2:3, Mossa - Libertas GO 2:3, Libertas GO - Lucinico 2:3, Naš prapor - Val 3:1. LESTVICA Naš prapor 10, Olympia 8, Val, GS Lucinico 6, Libertas Capriva, Mossa in Libertas GO 2. PRIHODNJE KOLO Olympia - Naš prapor (20. 2. ob 19.30 v Štandrežu); Val - Mossa (24. 2. ob 19. uri v Štandrežu). 1. ŽENSKA DIVIZIJA Skupina A Do bistvenih sprememb v tem kolu ni prišlo. Še naprej vodijo igralke Sovodenj. IZIDA Intrepida - Dom Agorest 3:0, Sovodnje - Dom Agorest 3:0. LESTVICA Sovodnje 10, Intrepida Mariano 8. Dom Agorest 4, Libertas Krmin 2, Soča 0. PRIHODNJE KOLO Soča - Libertas Krmin (19. 2. ob 9. uri v štandrežu) ; Sovodnje - Libertas Krmin (27. 2. v Gorici). Skupina B IZIDI Canon - Farra 3:0, Canon - Corri-doni 0:3, Tomana - Farra 3:0, Tor-riana - Corridoni 1:3. LESTVICA Corridoni in Tomana 10, Canon 4, Italcantieri 2, Farra 0. DEČKI Olympia in Val sta se v zadnjem kolu izkazala. Na skupni lestvici še vedno vodi tržiški Italcantieri, nevaren pa je tudi goriški Libertas. Naš prapor je še naprej brez točk. IZIDI Lucinico - Tomana 2:3, Tomana -Olympia 1:3, Libertas GO Italcantieri 3:1, Val - Lucinico 3:2, Naš prapor - Italcantieri 0:3. LESTVICA Italcantieri 16, Libertas GO, Olympia 14, Val in Tomana 6, Lucinico 2, Naš prapor 0. PRIHODNJE KOLO Val - Tomana (danes ob 19. uri v Štandrežu) ; Olympia - Italcantieri (21. 2. ob 19. uri v Gorici). Počiva: Naš prapor. -DEKLICE Za prvo mesto se potegujejo kar tri šesterke, čeprav tudi goriški Libertas še ni vrgel puške v koruzo. Štiri kola pred koncem so Sovodnje še naprej na spodnjem delu lestvice. IZIDI Libertas Krmin - Italcantieri 3:0, Sovodnje - Grado 3:0, Corridoni -Canon 3:1, Pieris - Libertas GO 1:3. LESTVICA Corridoni, Canon in Libertas Krmin 16, Libertas GO 12, Italcantieri 10, Sovodnje in Pieris 6, Grado 0. UNDER 15 - ŽENSKE Vse kaže, da bodo Sovodenjke odigrale v letošnjem prvenstvu zelo pomembno vlogo. Isto velja tudi za O-lympdo. IZIDI Italcantieri - Sovodnje 0:2, Canon -Mariano 0:2, Tomana - Canon 2:0, Mariano - Mossa 2:0. LESTVICA Sovodnje, Intrepida Mariano in Tor-riana 4, Olympia in Mossa 2, Lucinico, AGLI Ronchi, Canon in Italcantieri 0. PRIHODNJE KOLO Mossa - Sovodnje (18. 2. ob 16. uri v Ločniku); Olympia - Tomana (21. 2. ob 19.30 v Gorici). NA TRŽAŠKEM Odbojkarska prvenstva v 1. moški in ženski diviziji potekata solidno, neodigrani sta bili zaenkrat samo dve tekmi, kar v preteklosti ni bilo tako. V 4. kolu je zmagala samo Sloga Bar Alex, ostali trije naši zastopniki, Bor, Kontovel in Sokol pa so izgubili. Zmago ali pa poraz v tej konkurenci pa moramo jemati z določeno rezervo, ker nekatere šesterke nastopajo z izredno mladimi in seveda neizkušenimi igralci in i-gralkami, drugi pa s pravimi veterani in seveda končni izidi govorijo v korist slednjih. To pa slej ko prej ni bistvo tega prvenstva; primarno je nabiranje potrebnih igralnih izkušenj. 1. ŽENSKA DIVIZIJA V tej skupini je bila v 4. kolu preložena tekma med Le Volpi in Ciuhom Altura. Na vrhu razpredelnice pa je še naprej S. Sergio, ki je tudi edini nepremagan. Dober je tudi CUS, med tremi ekipami, ki imajo po 4 točke, je tudi Kontovel, ki je v zadnjem nastopu izgubil z vodečim. Na predzadnjem mestu pa so mlade odbojkarice Sokola, ki so tretjič zapored ostale praznih rok. Tokrat jih je premagal tržaški CUS. IZIDI 4. KOLA CUS - Sokol 3:0, Le Volpi - Club Altura preložena, Cortina Sport A -Cortina Sport B 3:0, Kontovel - S. Sergio 0:3. LESTVICA ’S. Sergio 8, CUS 6, Cortina Sport A, Club Altura in Kontovel 4, Cortina Sport B in Sokol 2, Le Volpi 0. (Le Volpi in Club Altura sta igrala tekmo manj). 1. MOŠKA DIVIZIJA Skupina A V našem preteklem pregledu smo napravili napako, ker srečanje med VIS in Rozzolom ni bilo odigrano, oziroma slednji niso izgubiti brez boja, kot smo napisali. Na vrhu sta Inter 1904 in Volley 80 Duke, ki sta v dveh nastopih izbojevala po dve zmagi. Po zadnjem uspehu z VIS se je Sloga prebila na 3. mesto. Te tri ekipe pa bodo prav gotovo krojile nadaljnje razplete v tej skupini. Cistah trije tekmeci pa so za razred slabši. IZIDA 4. KOLA Rozzol - Volley 80 Duke 1:3, Sloga Bar Alex - VIS 3:0. LESTVICA Inter 1904, Volley 80 Duke in Sloga Bar Alex 4, VIS in Nuova Pallavolo Trst 2, Rozzol 0. Skupina B Tudi v tej skupini sta dve Sestetti neporaženi — Pallavolo Gretta in S. Sergio. Borovci so s S. Sergiom izgubiti s 3:0. Tako so zdrkniti še mesto nižje na lestvici in delijo 4. mesto z »veterani« od VM, ti pa so odigrati tekmo manj kot naši fantje. Praznih rok sta Sistiana in Radio Telex. IZIDI 4. KOLA Pallavolo Gretta - Radio Telex 3:0, S. Sergio - Bor 3:0, Pallavolo Sistiana - Ferroviario Opicina 1:3. LESTVICA Pallavolo Gretta in S. Sergio 8, Ferroviario Opicina 4, VM in Bar 2, Pallavolo Sistiana in Radio Telex O. (G. F.) TPK Sirena obvešča, da je tajništvo kluba na razpolago članom in prijateljem vsako soboto od 15. do 16. ure. ŠD Primorec iz Trebč vabi na občni zbor, ki bo danes, 17. t.m., v prostorih ljudskega doma. Prvo sklicanje, ob 20. uri, drugo ob 20.30. Naročnina: Mesečna 10.000 lir - celoletna 120 000 lir V SFRJ številka 15.00 din. naročnino za zasebnike mesečno 180,00. letno 1.800.00 din, za orga-nizaciie in pod|et|a mesečno 250.00, letno 2.500.00 din Poštni tekoči račun za ltoll|o Založništvo tržaškega tiska. Jrst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101-603 45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir 1 st , viš. 23 mm) 43.000. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se noro čajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 tel. 775-275. tlx 460270 EST I. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. TRST Ul. Montecchi 6 PR 559 Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samse Izdaja L 'A ZTT lEillll ^lan itell^*nske in tiskaj ^ Trst IH li*] 've,e e*sopismh ' 1 zalolnikov FIEG 17. februarja 1984 V pričakovanju političnih volitev 6. maja Predsednik Paname je odstopil pričela brusiti nože Začel se bo proces o turinskem škandalu opozicija PANAMA — Nepričakovan odstop panamskega predsednika Ricarda De La Esperiella so voditelji opozicijskih strank označili za svojevrsten »državni udar«. Po demokristjanski sodbi je De La Esperiella tri mesece pred novimi volitvami podal ostavko, da bi preprečil opozicijskim strankam udarjanje po silah, ki podpirajo vlado. Vedno isti krogi navajajo, da so predsednik De La Esperiella skupno s petimi od enajstih ministrov podali ostavko, ker naj bi se zbali moči opozicijske koalicije. Avtentične panam ske stranke, »Liberalno demokratičnega gibanja in krščanskih demokratov združenih v Demokratično opozicijsko zavezništvo«. Najbolj zadrti nasprotniki sedanje oblasti pa vidijo v tem »državnem udaru« nič manj kot znake razpadanja oblasti in znak notranjih sporov v vladi. V ilustracijo nastajajočih razmer v tej srednjeameriški državi naj zapišemo, da je od zadnjih političnih volitev v Panami poteklo že 16. let. Na zadnjih volitvah 1968. leta izbranega ustavnega predsednika Amulfa Ariana Madrida so že po 11 dneh vlada- nja z državnim uradom odstranili in na njegovo mesto postavili voditelja udara Omarja Torrijosa Herrero. Takrat je predsednik vlade določil tudi kandidata za predsednika republike, praksa, ki je trajala vse do današnjih dni. Torrijos si je prilastil poveljstvo oboroženih sil, ki ga je obdržal do pred dvema letoma Bivši predsednik De La Esperiella je po ostavki odšel na počitnice na otok Contadora, kjer so se svojčas na pobudo Paname, Mehike, Kolumbije in Venezuele pričela pogajanja za pomiritev med srednjeameriškimi državami. TURIN — Namestnik državnega pravdnika Giorgio Vitari je ob sklenitvi preiskave o tako imenovani zadevi podkupnin včeraj napisal 22 pozivov na razpravo, ker je te osebe spoznal za krive. Najhujšo obdolžitev je dr. Vitali izrekel proti gradbeniku Adrianu Zampiniju; očita mu združevanje v kriminalno tolpo in podkupovanje. Zaradi masla na glavi so obdolženi tudi vidni upravitelji in politiki na deželnem, občinskem in krajevnem nivoju. Pred sodnika bodo morali nadalje stopiti bivši deželni odborniki teh dveh strank, bivši načelnik skupine KPI v deželnem svetu, bivši funkcionar FIAT in drugi. Klopčič nečednega poslovanje v javnih upravah v Piemontu se je pričel odvijati lansko leto, ko so 2. marca poklicali na zagovor prvo skupino politikov. Obtožil jih je 34-letni Adriano Zampini, poslovni mož iz Verone, o katerem do takrat ni bilo v javnosti nič slišati. Preiskovalni sodniki so ga na podlagi prisluškovanja telefonskih pogovorov obtožili podkupovanja politikov. Zampdnija je potunkal inž. Antonio De Leo, vodja ameriške družbe za informatiko, ki je na poziv tu-rinskega župana NoveUija sodnim o-blastem povedal, da bi moral Zampiniju plačati podkupnino, če bi si hotel zagotoviti dobavo elektronskih strojev občini Turin. Že pet dni kasneje, 9. marca, so aretirali Zampinija in več politikov, zaradi česar sta čez nekaj dni podali ostavko občina in dežela v Turinu. Naj dodamo, da parlament ni ustregel zahtevi sodišča po u-vedbi sodnega postopka proti poslancu Giuseppu La Ganga, v vodstvu PSI odgovornemu za krajevne ustanove. V jedrski eksploziji 12 ranjenih LAS VEGAS (Nevada) - Vsaj 12 ljudi je bilo ranjenih (ena zelo hudo), ko se je zrušil neki rov takoj po jedrskem poskusu (eksploziji) v nekem ameriškem središču za podzemska jedrska raziskovanja v nevadski puščavi. Ministrstvo za energijo Jim Boyer jé pojasnil, da so se ranjenci v trenutku eksplozije nahajali v prikolicah, ki so bile polne inštrumentov. Te. prikolice so namestili nad rovom, kjer so izvedli eksplozijo. Jedrski poskus so imenovali »Midas Mytii Milagro« ter je bil opravljen 390 m pod zemljo, v skali, 148 km severovzhodno od Las Vegasa. Uporabili so jedrski naboj manjši od 20 kiloton. Nov letalski rekord Brooke Knap, 38-letna ameriška poslovnica je dosegla nov svetovni letalski rekord preleta okoli Zemlje, ki ga je izvedla v 45 urah in 33 minutah, v katerih je preletela 37 tisoč kilometrov. Podvig je toliko večji ob dejstvu, da ie Knapova opravila pilotski izpit šele pred šestimi leti, Zemljo pa je obkrožila za dve uri prej od prejšnjega rekorda (Telefoto AP) Nova trdnjava v katoliški cerkvi Rasteta moč in vpliv »Opus dei« MADRID — Sodeč po vsem kar je znanega, skrivnostni »Opus dei« osvaja oblast v katoliški cerkvi. To je mnenje ljudi, ki so dobro seznanjeni z dogajanji v vrstah kardinalov. Dejstvo pa, da ta ocena prihaja prav iz Španije, ni prav nič čudno, saj so prav Španci ustanovili to gibanje, katerega še danes prav oni vodijo. Otipljiv dokaz o »plimi oblasti« v vrstah skrivnostnega »Opus dei«, je papežev sklep o sestavi vatikanske komisije, ki bo tolmačila novo kanonsko pravo, kar pomeni, da bo praktično sklepala o normah (pravilih) in obnašanju katoliške cerkve. Papež je sklenil, da bo ta komisija, ki je prvenstvenega pomena, pod nadzorstvom »Opus dei«. »Opus dei« so ustanovili Španci pred 50 leti, da bi osvežili katoliško cerkev, ki je začela veneti. Danes ima »Opus dei« v svojih vrstah 73 tisoč članov ter deluje v 87 državah. Duhovniki, ki delujejo v njenih vrstah, združujejo na stotine tisočev vernikov po v£cj zemlji. Pred nekaj meseci je papež Janez Pavel n. priznal konkretno avtonomijo oblastnikom »Opus dei« v strukturi katoliške cerkve. Ta organizacija ni več odvisna od škofov in žup- nikov, temveč je praktično postala neodvisna. Na splošno menijo, da se je »poljski« papež odločil za to o-peracijo zaradi nuje po obnovi katoliške cerkve. Španski verski časopis »Vida religiosa« je prav sedaj objavil podatke o moči katoliške cerkve v svetu: vernikov je 797 milijonov, toda pada število duhovnikov in redovnikov. Ena tretjina vernikov ne zahaja v cerkev. Redovnikov in redovnic na svetu je 953.000, kar je za 9.000 manj kot pred letom dni. Duhovnikov je 411.000, toda 2.562 manj kot prej. Znižalo se je tudi število bogoslovcev (prej 2.469 več, sedaj 70.000) Porast je zabeležiti le pri semeniščm-kih, ki jih je sedaj 69.000. Katoliška cerkev trpi na suši posebno y Evropi, kjer se je število redovnikov in redovnic znižalo za skoraj 3000, duhovnikov za več kot 3.000 in prav tako tudi bogoslovcev. Povsod primanjkuje duhovniških moči in v mnogih primerih je le en duhovnik na več kot 10.000 ljudi. Na drugi strani pa raste »pasivno« katoličanstvo, saj v cerkev ne zahaja niti tretjina vernikov. To pomeni, da katolicizem izgublja svojo moč pri množicah. Ko je papež Janez Pavel II. pred 17 meseci obiskal Španijo, je kritiziral tiste vernike, ki iščejo nove vrednote v socialističnih idejah. Rezultati španskih volitev so pokazali, da s0 za socialiste glasovali posebno katoličani. Socialisti so tedaj pisali o papeževem direktnem vmešavanju v španske notranje zadeve. Moskva obsodila separatiste ETA MADRID — Podpredsednik španske vlade Alfonso Guerra je izrazil zadovoljstvo, ker je Sovjetska zveza prvič uradno obsodila baskovsko separatistično organizacijo ETA. Sovjetski vladni organ Izvostija so namreč napisale, da ETA ne spoštuje pravil demokratičnega političnega boja in skuša uresnv čevati svoje cilje z nasiljem. ° tem povzroča ETA, po pisanju_Izvesti j, »destabilizacijo Španije«' kar služi le mednarodnim reakcionarnim silam. Ciril Gale Vladimir Herceg Desperado Joaquin Muriella (22 ) Rudarska nesreča v Porurju BONN — Reševalne ekipe mrzlično nadaljujejo z iskanjem štirih ških in enega nemškega rudarja v usadu, ki se je predvčerajšnjim Prl^eči v nekem premogovniku v rurskem bazenu. Že predsinočnjim takoj po nes jjj je reševalcem uspelo rešiti pet rudarjev, ki so se pravočasno zatekli v ^ stranski rov. Do nesreče je prišlo tisoč metrov globoko, ko je skupina darjev utrjevala podporne stebre nekega rova. V ZRN sodili »vohunom amaterjem« BONN —1 V Koblenzu se je končal neobičajni proces proti dvem nom amaterjem«. Neki 27-letni mesar in njegov 30 letni kmetijski skušala na lahek način prislužiti goro denarja, saj sta bila med d a brezposelna. Staknila sta nekega ameriškega kompjuterskega tehnika, K je prodal tajne dokumente NATO. Ko pa sta gradivo izročila agentom ^ ške demokratične republike, sta prejela bornih 12 tisoč mark narrie.st0Jfjatk' videnih 100 tisoč. Vzhodni Nemci pa ju niso ogoljufali, saj so bili P, s0