Politicen list za slovenski národ.
Po poŠti prejeman veljii: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Tredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/a6. uri popoludne.
Štev. SO.
V Ljubljani, v petek 10. aprila 1885.
Letnik XIII.
Postave imajo svoje posledice!
Najviše upravno sodišče je 28. marca razsodilo stvar, ki je zelo važna za ljudsko šolstvo v svojih posledicah. Dr. Otm. Reiser ima v Piherčah (Pikern-dorf) pri Mariboru grajščino z velikimi vinogradi, za njih obdelavo potrebuje mnogo vincarjev. Ker je v Piherčah nad 100 šolskih otrok, ki so dosihmal hodili v Lembah v šolo, osnoval je dr. Reiser na svoje stroške (?) zasebno ljudsko šolo in je to naznanil knezoškoiijstvu zarad podučevanja v veronauku. Župnik v Lembahu odgovoril je, da ima preveč posla in zarad tega ne more hoditi v Piherče podučevat v krščanskem nauku, in škofijstvo ni imenovalo duhovnega učitelja za verouk. Dr. Reiser je predložil učiteljevo spričalo o njega sposobnosti za poduče-vanje v verouku pri deželnem šolskem svetu v Gradci in prosil pooblaščenja, učitelju za podučevanje v veronauku, kakor je to določeno v § 5 alinea 6 državne šolske postave. Škofijstvo zarad tega zaslišano, je reklo, da ne more učitelju privoliti podučevanja v krščanskem nauku, in na priziv je ministerstvo za uk in bogočastje ta ukaz potrdilo. Dr. Reiser se je pritožil pri najvišem opravnem sodišči in je bila pod predsedništvom grofa Belcredija javna obravnava. Ministerstvo je zastopal ministerski tajnik baron Jakobi, a Reiserja je zastopal dr. Weitlof. (Sedaj se nam že nekoliko dani! Vr.) Dr. Weitlof se je trudil dokazati, da tukaj gre za uporabo § 5 alinea 6 drž. šolske post., kjer je ukazano, ako cerkev ali verska družba ne skrbi za podučevanje v veronauku, ima deželna šolska oblast pravico o tem določevati. Pod tem se pač ne more druzega razumeti, nego da ima podučevati v veronauku svetni učitelj, kterega vsta-novnik šole za to predlaga in ki ima po spričalu za to sposobnost § 5 alinea 6. V postavi ne stoji, da bi škof ali njega pooblaščenec v škofiji, kjer je šola, izpraševal svetnega učitelja, je li sposoben za tako podučevanje ali ne, niti to ne stoji v § 38 drž. šol. post., kjer je ukazano, kako se ima vršiti tako spraševanje, ukazano je samo, da se k takim vprašanjem pokliče zastopovalec vere, kar se jo v tem slučaji tudi zgodilo.
Baron Jakobi je za ministerstvo zatrjeval, da to ni tako, da določba § 5 alinea 6 tukaj ne velja, ker tii gre le za zasebno ne za javno šolo, isto tako je tudi napačno, da bi oblast mogla kar zaukazati svetnemu učitelju podučevanje v veronauku brez privoljenja škofijstva. Na to je odgovoril dr. Weitlof, da to ne gre, da bi § 5 al. 6 ne veljal za zasebne šole, ker potem ni mogoče šole ustanoviti, ako ima škof pravico ugovarjati. Ustanovnik je storil, kar je imel storiti. Škofijstvo je odreklo, toraj ima veljati §5 alinea 6.
Po dveurnem posvetovanji je bila sodba izrečena — ministerski odlok v postavi ni vtemeljen, toraj nima veljave. V razlogih se med drugim bere, da tukaj ima veljati § 5. al. 6, ker se je župnik z dovoljenjem škofije odrekel poučevanju krščanskega nauka na imenovani šoli. Deželni šolski svèt bi bil imel tii potrebno vkreniti, in sicer da bi bil izročil svetnemu učitelju poučevanje v verouku, kakor jo bilo nasvetovano. Vstanovnik se more le prisiliti, da dobi za verouk duhovnega ali da prosi pooblaščenja svetnemu učitelju. Stvar ne postane drugačna, ako gré za zasebno šolo. Kar pa se tiče vsposob-Ijenja svetnega učitelja, je bilo to po § 70. in 38. drž. šol. postave postavno dokazano, tudi ne gré, da bi bilo poleg spričala učitelju treba izprašanemu biti po škofu ali njega pooblaščencu.
Da je členu 17. os. drž. postave in § 2. postave 1. 1868 drž. zak. št. 48 verskim zadrugam izročeno poučevanje v veronauku, ima se razumeti tako, da te določbe varujejo verskim zadrugam pravico, ta nauk podajati, a to se ne more tako razumeti, da ni mogoče šole vstanoviti potem, ako se odreče tako poučevanje. Vstanovitelj je vse storil, kar mu ukazuje postava, tedaj se more odpraviti ministerski odlok, ker ni v postavi vtemeljen.
Znano je, da upravno sodišče ne trobi kar v liberalni rog, zarad tega ta razsodba tako očitno razsvetljuje našo šolsko postavo in ta slučaj nam posebno kaže, da je zares popravka potrebna.
Stvar je namreč ta-le: Učitelj smé poučevati v verouku, ali prav za prav ne smé se mu to vbra-niti, dasiravno škof, v čegar duhovni oblasti je šola,
tega ne dovoli, a vendar le škof je veljavna oblast to razsoditi, a po ti razsodbi smé država učitelju v to dati privoljenja.
To smo posneli nekoliko po „Gr. Volksblattu". Nam je stvar precej jasna, da le ime „Weitlof" slišimo. Župnik in škofijstvo noče podpirati raznarodovanja slovenskih otrok po šolah nemškega „Schulvereina", in od tod toliko napora.
Vsa skrb dr. Reiserja in drugov za poučevanje v verouku se nam zdi tukaj nekoliko sumljiva; kajti ljudje nemškega „Schulvereina" ne skrbé toliko za verski nauk, kakor za raznarodovanje slovenskih otrok. Rovanje „Schulvereinovo" je med drugimi obsodil tudi ranjki škof Rudigier, ki je bil Nemec in gotovo skrben, kjer je bilo potreba otrokom lomiti kruh zveličanskih naukov.
Še na eno posledico moramo opomniti zraven raznarodovanja otrok. Kako pa, ko bi nemški „Schulverein" zraven tega še namen imel, otrokom katoliško vero vzeti? Mar li bo kdo rekel: Kako to — to je vendar preveliko sumničenje? Ne, ampak je že prav naravnostna posledica. Koliko vere ima liberalen Nemec sploh, je gotovo znana reč; koliko je pa mar nemškemu liberalnemu „Schulvereinu" za poduk v katoliški veri, za krščansko katoliško odgojo, izgledov gotovo ni treba navajati. Mar li se ne vsiljuje misel sama po sebi: Kaj pa, ko bi nemški „Schulverein" imel skrivni namen pri otrocih in po njih pri katoliškem prebivalstvu sv. vero vničiti? Vprašam le, kteri previdni duhovnik za-more veronauk v liberalni, po „Schulvereinu" vsta-novljeui šoli prevzeti? In naj bi ga prevzel, kaj pomaga ena ali dve uri pouka proti dvajsetim uram na tedeu liberalnega „šulferajnskega" učitelja? Vse je zastonj, vse prazno delo, znabiti pa še celo sla-beje, kakor pa če se katoliški duhovnik v šolo ne pokaže. Toraj — tako lahko sklepajo Weitlof in in tovariši — če duhovnik zanjke ne vidi in pride v šolo, dobro; bomo že vedeli njegovo delo osmešiti, vničiti ; če pa nam duhovnik ne gré na limance, dobro; šolski paragraf verouk v šoli tirja; ako noče duhovnik, mora učitelj in — tega imamo v rokah, je od nas plačan, je naš sluga. No, drugo naj si
LISTEK.
Prior Faustus, usmiljen brat, zdravnik na Kranjskem.
(Konec.)
Faust je opešal in 24. aprila 1833 prosi mil. škofa za odvezo od molitev duhovniških, iščo druzih misel si pridobiti, gre na popotovanje v Trst, obiskuje svoje stare znance in je pri kosilu pri Ijubez-njivem, prijaznem domačem škofu Ravniharju, ki podari Faustu tobakiro; to je bilo 19. maja 1833. 1., in opravi dobro zakramentalno spoved, in 25. t. m. je zopet doma v Faustulanumu.
Faust je čislan zdravnik in povabljen k posvetovanji v hudih boleznih, — tako je 22. junija v Ljubljani pri bolni Karolini Holzer v bolezni „perie peetoris".
Ali Faustova slabotna telesna moč peša pri težavni skrbi dušnih opravil. Bil jo sredno malo postave, suhega telesa in črnkastega obraza, oblečen je hodil doma v črnem talarji, za vratom črna ruta in opasan s črnim svitlim jermenom.
V svoji hipoliondrični bolezni išče tolažbe pri spovedniku in pri duhovskem učenjaku v Ljubljani, straši ga pa tudi še staro gospodovanje v Ljubljanski bolnišnici, od ktere račun še sedaj od njega tirjajo in 10. februvarja 1834. leta še ni tega konec.
26. marca 1834. 1. je Faustus zopet v kresiji, da poizve o zadevi nove cerkve, ker se pa delo le odlaša iu odlaša, sklene Faustus zopet iti na popotovanje in sedaj na Božjo pot v Marija-Celje, poslovi se 27. aprila v Ljubljani od svojih prijateljev, 5. maja se podil na pot čez Gorenjsko in Koroško počasi, da jo še le 28. maja v Marija-Celje dospel. Tu praznuje godovanje cesarja Ferdinanda; se pozneje povrne k domu nazaj po štajarski deželi čez Bruck, Gradec, Maribor in Celje, da pride 5. junija domii v svoj Faustulanum. Tukaj pričakuje iz Ljubljane pisanja o cerkveni zadevi iu še le 10. de-coinbra 1. 1834 pride v Šmartno g. Janez Binter, zidarski polir v pogovor za cerkev in čez 4 dni, t. j., 14. t. m. je v Šmartnem znamenit dan: Soseska Šmartniška sklone cerkev vso novo narediti.
Faustus so zopot oživi in oveseli, ozdravi in napravi si za svojo Puščavo zvon z železa in 17. januvarja 1835 se oglasi zvonenje prvikrat.
23.	februvarja pride v Šmartno tudi inženir Vidic, sostavi komisijo, ki se odloči za novo cerkev. Od 21. do 23. je Faustus v Ljubljani v pogovorih za novo cerkev.
Že je med ljudstvom domača govorica le o zidanji nove cerkve, vse se tega veseli, — kar se zgodi nepričakovana nesreča — 27. julija ob polu deseti uri zvečer vdari plat zvonil in ogenj se posveti, v Zgornjih Gameljnih 'je gorelo. Drugi dan umrje ožgani Ježar, prvi gospodar v Šmartnem, ki je gasiti pomagal, pa je goreča streha nanj padla.
K tem težavam se Faustu pridruži še druga skrb, skrb za svojega nečaka, mladega študenta Osvalda Gradišek-a. Tega pošlje na Dunaj v šolo, vzet jo v vojaštvo, za „kanonirja", kar pa popusti in gré v klošter Bonediktinski. Bil je dolgo časa profesor dogmatike v Celovcu, sedaj pa oslabljen na očeh, počiva.
Je pa v Smledniku 19. avgusta 1835. 1. birma in Faustus nosi pastoral, je blizo škofa in ima lopo priložnost se pogovoriti o novi cerkvi.
24.	do 27. avgusta je pa v Ljubljani, da sliši poduk o Meisnerjevem skrivnem razodenji.
21. oktobra je po stari navadi v kapeli sv.
pa vsak sam misli. Toraj kaj brani, da se bodo na vse mogočne načine tako šole vstanovljale in nesrečni paragraf je kriv, da pridejo ob vero najprej otroci in pozneje odraščeni.
Tako imajo postave svoje posledice, na ktere znabiti od začetka ni nobeden mislil.
Meje med Rusi in Angleži v Aziji.
Odkar je Eusija zmagala pri Geok-Tepe in je prodrla do zelenice Merv, si prizadeva Anglija mar-ljivejši, kakor prej napraviti neutralni pas med rusko in angleško oblastjo, ali da povemo to bolj po imenu: med Mervom, ki je ruska zemlja Turkmenov in med Heratom v Afganistanu. Ko so stvar bolj na drobno premišljevali, prepričali so se, da bi bilo neutralen pas napraviti mogoče le tedaj, ko bi v tem kraji bile države, ki bi hotle ali mogle varovati neutral-nost.
Ker pa tam stanujejo le divjaška ljudstva, je bila to sicer lepa misel, a brez praktične veljave. A to tem več, ker emir iz Afganistana, ki je bil pod pokroviteljstvom Angležev na severnih mejah, ni mogel ali ni hotel miru vzdržati, v tistih krajih toraj ropanja in boji med posameznimi rodovi niso nikdar prenehali. Anglija pa sama ni hotela v Afganistanu vredovati; tudi tukaj so se držali načela, da hočejo imeti le pokroviteljstvo nad deželnim knezom emirom v Afganistanu. Misel o neutralnem pasu spremenilo se je tako, da se morajo meje izmed obeh strani določiti: za Turkmene pod rusko oblastjo in za Afgane pod angleškim varstvom. Pred vsem gre tukaj za progo, ki je med obema rekama Herirud in Murgh ab.
Herirud teče skozi Afganistan na zahod mimo Herata, obrne se potem na sever in tukaj nareja severno vzhodno mejo Perzistanu proti Turkmenom. Murghab teče na sever Afganistanu 'skozi okraj Turkmenov, proti Mervu na levi strani vzame reko Kušk. Ta okraj, kteremu dela mejo na zapadu Herirud in na vzhodu Murghab, bi imel dobiti bolj določne meje na jugu proti Afghanistanu. Angleška-ruska mejna komisija naj bi se o. tem prepričala na lici mesta. Preden je vendar mogla delovati komisija, že o spomladi ali poletji preteklega leta, posedli so 'Afgani na povelje Angležev nek del zemlje, za ktero je bil prepir, namreč zelenico Pendšeh na Murghabu, kjer stanujejo poljedelski Turkmeni. Pozneje so pridrli Afgani celo noter do Sarakhsa, na severo - vzhodni meji Perzije. Eusi so smatrali to afgansko lomastenje za verolom, pridržali so svojega pooblaščenca za granico in so drli od svoje strani od Sarakhsa za reko Herirud do prelaza Zulificar, prisilili so Afgance, umakniti se iz Sarakhsa in so posedli Ak-Tepe, strategično važen kraj na sotočji rek Kušk in Murghab na severu od zelenice Pendšeh.
Eusija tedaj, ako izvzamemo Pendšeh, je toraj dejansko posedla mejo, ktero je hotla posesti na vsak način. Sir Peter Lumsden, glavar angleške mejne komisije, mogel se je umakniti v Herat ali kakor drugi pravijo celo v Perzijo. Angleška vlada pa zahteva, Eusija naj se odmakne do Sarakhs-a, ker Gladstone pristavi, da ta kraj spada k Afganistanu. Eusija pa je odgovorila, da je posedena
dežela ruska dežela, in Anglija svojega zahtevanja naravnost ni umaknila, a stvarno pač. Tudi so se pogodili v tem, da ne bodo naprej šli ne Eusi ne Afgani; a Eusi so vendar pristavili, da izvanredne prigodbe, n. pr. nemiri, bi jih vendar prisilili vti-kovati se v Pendšeh.
16. p. m. je Granville poslal nekako zadnjo besedo v Petrograd; Eusi naj namreč odgovorč na to, ali bodo v Londonu postavili poglavitna načela za vravnavo mej, kakor to zahteva Eusija, ali naj mejni pooblaščenci začnejo na lici mesta pogajanje, kakor hoče Angleška. Odgovor je baje prišel 2. t. m. v London in naznanila iz Petrograda so baje taka, da je Gladstone zadovoljen ž njimi. Treba je počakati, kaj prite na to.
Zasluženo še ni odloženo. Eusija očividno oči obrača na perzijški zaliv, kaj bi ji tudi koristile pustine v osrednji Aziji, ako bi ne mogla prodreti do morja. Tii sta ji na poti Perzistan in Afganistan, prvemu še skoraj več nevarnost žuga kakor poslednjemu. Posest teh dveh dežel je zavisno od časa in okoliščin. Opasnost je za oboje dežel velika, a še veča morda za Angleže. Ko bi Eusija prišla do morja, potem najde promet med Indijo in Evropo drugih potov in kupčija bi šla zopet po perzijskem zalivu, kakor je šla, preden je bila pot okoli Afrike najdena.
Politični pregled.
V Ljubljani, 10. aprila,
Notranje dežele.
Da je Tržaškemu magistratu zemlja uno-stran Adrije bolje pri srci, kakor pa Avstrija in da so mu neodrešeni in združeni Lahi ljubši, kakor pošteni in domoljubni Avstrijci, so vsi slovenski listi dnevniki, kakor tudi tedniki že tolikrat povdarjali in dokazali, da pač ni treba več s tem se pečati. Stvar je doguana in dokazana, prenaredil jo bode pa še le drug rod, ki bo namesto sedanjega stopil. Sedaj pa nelojalnost magistratova tudi že Nemcem preseda in mu včeranji „Tr. Tagbl." ojstre levite bere, kakoršnih ni še kmalo slišal in kteri so tembolj pomenljivi, ker prej ko ne pridejo „od zgoraj". Vladni stranki v Trsta se je silno za malo zdelo, da Tržaški župan Bazzoni k vstajenji na veliko soboto zvečer ni prišel s komturskim križem Franc Jože-fovega reda, kterega mu je presvitli cesar v znamenje svoje naklonjenosti in milosti podelil. Župan te odlike ni iz pohlevnosti doma pustil, temveč iz — demonstracije in iz prevroče ljubezni do Italije irredente. Trpke besede so to, ali kdor bi jih ravno ne verjel, naj le bere v navedenem listu članek: „Comthur Baz zon i." On je zastopnik Tržaškega mesta in kot tak se mora pri vseh javnih nastopih pokazati, kakoršnega si cesar želi, kajti le kot župana Tržaškega odlikoval gaje z velikim tem redom, osoba Bazzonijeva ni bila prav nič merodajna. Odlika .tukaj velja dostojanstvu in ne osobi, mora se toraj dotična osoba pri slovesnih nastopih tudi vedno v nji pokazati, ne da bi se na to ozirala, ali bode to političnim prijateljem všeč ali ne. Tržaški magistrat je poleg mestne tudi politična, toraj državna oblast in župan njegov načelnik. Ali bi se zamogel magistrat zmiti, ako bi se mu očitalo, da on svoj vpliv in svojo oblast obrača na korist stranke, ki ni na glasu, da bi bila Avstriji prijazna? Ali zamore Tržaški magistrat raz sebe odvalili sumnjo, da on svoje moči porablja za podporo državi sovražnih nakanov? In
Uršule žegnanje (bob) na Goričanah pri škofu, kjer je govorjenje o novi cerkvi sv. Martina, ktere patron so škof sami.
Ali zopet se bliža težava za Fausta: 30. oktobra napade omotica domačega g. župnika. Faustus pridigova na 1. novembra popoldan o vernih dušah v vicah in priporoča v molitev tudi bolnega gosp. župnika, kteri tudi opeša in 7. decembra je v Šmartnem posvetovanje o bolezni čast. g. župnika.
Pride 1. 1836. Faustus je 60 let star, domači čast. gosp. župnik opešan na truplu in duši; Faustus po svoji moči pomaga, da zdravi in streže čast. bolniku na domu, v cerkvi pridigova, in tako ima nagovore od 21. februvarja dalje skoz ves postni čas 6 pridig o trpljenji Kristusovem.
29. aprila t. 1. jo za Fausta dan, da ima celi dan opraviti s sitnimi bolniki, in 30. aprila postavi še znamenje Križanega na doljni stezi — in s tem je končati dnevnik.
O njegovi smrti se bere v mrtvaških knjigah Šmartniške fare sledeče: 11. novembra 1837 je umrl v Šmartnem pod Šmarno goro h. št. 42 čast. gosp. Faustus Gradišek, vpokojeni prior zatrtega kloštra vsmiljenih bratov v Ljubljani, doktor zdra-
vilstva, star 61 let, previden s svetimi zakramenti za umirajoče. Pokopal ga je prečast. gosp. Karol Zorn, mestni župnik in stolni kanonik.
Eazun dnevnika najde se tudi po njem zapisano. da izmed 220 na koleri bolnih, ki jih je zdravil, ni več kakor le pet jih umrlo. Zato je napravil neki zavod za zvonenje po mrtvih iz obljube.
Kakor smo čuli, se še dandanes znajde njegova podoba v Zwayer-jevi hiši v Gradišči. Gotovo je, da dr. Faust 'je bil prijatelj dr. Zwayer-jeve rodovine in je večkrat tje prišel. Iz hvaležnosti za neko ozdravljenje so dali njegovo podobo slikati umetniku z oljnatimi barvami. Prav bi bilo, ko bi si vodstvo muzeja prizadejalo podobo za muzej pridobiti; ker prior Faust je bil vreden, da se njegovo ime v spominu ohrani.
Dobro bi bilo, da bi kako spretneje pero Fau-stovo življenje in delovanje boljšo popisalo. To, kar se sedaj priobčilo jo vzeto lo iz njegovega dnevnika, toraj je vse tudi bolj kratko, nevezano in suho; pa škoda se mi je zdelo, da bi res za vselej v kaki temnici zaspalo.	J. Žan
da z vplivom, ki ran ga je določila vlada, on podpira napore sovražnikov Avstrije? Vse te vprašanja, pravi „Tagblatt", se ne dajo s tem zanikati, ako Tržaški župan Bazzoni k vstajenji sam pride in demonstrativno komturjaBazzonija doma pusti! Hvala Bogu, v Trstu jel je drug veter pihati. Vlada je magistratovo delovanje spoznala in njegove nakane. Morda bo ta prevrat na korist Slovanom ondi.
Kakor se sploh čuje, bode letošnjim volitvam v državni «bor jako kratka doba določena in to za to, da se ne bodo narodnosti v volilni dobi preveč razburjevale. Saj se še spominjamo, kako so palice pele, kako je kamenje letelo in kako je celo kri tekla pri volitvah lansko leto na Ogerskem, na Hrvaškem in celo na izobraženem Dunaji so se pretepati jeli pri dopolnilnih volitvah v mestni zbor. Kaj takega se je poprej le iz Ogerskega slišalo. Ondi so se ob volitvah običajno pretepali, drugod tega ni bilo. Strast razširila se je pa tudi že po Avstriji in da se ji ne bo preveč podlaga dajala, skrajšal se bode čas volitev. Tudi za izid volitev, oziroma za volitev poslancev nam vgodnih, se nam letos ni bati, kajti vlada je sama konservativnega značaja, in kakor je ta, tako večinoma rade volitve izpadejo. Bivši minister Lasser je rekel, da za pametne državnike ni, da bi se pri činih, ki se ne vrše po določenih postavah, temveč po prosti volitvi, ne vtikali vmes s svojo oblastjo in on sam je zahteval od političnega deželnega načelnika, da je ob času volitve ravno pokazal, kaj da je, ali riba ali meso, in Lasser pravi, da mu ni bilo nikdar žal, da je tako delal. To smo mi v tistem času po Slovenskem posebno britko občutili. Kakošna je bila borba pri volitvah v mestni, v deželni in državni zbor, in še smo pri najboljši volji in največjem trudu navadno in v obče propadli. Država, oziroma vlada, je volitve koman-dirala, in čudež je bil, ter izborna narodna disciplina, ako so se tii pa tam nam povoljno obnesle. Sedaj se nam tega sicer ni bati, kljubu temu pa vendar ne smemo rok križem držati, da nas nasprotniki ne prehite, kar bi se le pri popolni malomarnosti od slovenske strani zgoditi moglo. A pri ne-pozornih je lahko vse mogoče.
Na Dolenjeavstrijskem imajo poljedelci društvo, ki se imenuje „Mittelstrasse". To društvo imelo je na velikonočni ponedeljek svoj veliki zbor, kjer se je resolucija sprejela, ki se nam glede šole posebne važnosti zdi in hočemo iz tega vzroka njen začetek priobčiti. Eesolucija zahteva: I. 1. Vsakdanja šola naj se skrajša do 12. leta in vpelje naj se strokovna šola. 2. Krajni šolski svet naj se v vseh merodajnih zadevah posvetuje s sta-riši, kteri imajo otroke v šoli. 3. Ogromno število šolskih kazni naj se odpravi, ali pa vsaj zdatno zniža. 4. Po ljudskih šolah po kmetih naj se pod-učujejo le najpotrebniše reči. II. 1. Tisti učenci, ki so že po šest let v šolo hodili, naj se podvržejo preskušinji o potrebnih znanostih za javno življenje. Kdor bi tisto preskušinjo dobro prestal, naj se odpusti iz šole, ako njegovi stariši ali vzgojitelji to zahtevajo. 2. Tistim učiteljem, ki bodo izgojili veliko odstotkov učencev za praktično življenje, naj se pripoznil primerna podpora. 3. Učenci iz šole odpuščeni, naj se k učenji doma s tem spodbadajo, da naj se po dovršenem 13. letu zopet na preskušinjo pokličejo. Kdor bi te preskušinje ne naredil, naj se uvrsti zopet v šolo, kdor bi jo pa dobro napravil, naj se mu pripoznil pravica, da bode samo dve leti pri vojakih aktivno služil.
Minulo jesen se je mnogo pisalo o preosnovi službenega razmerja pri vojaških kapelnikih, ki niso ne vojaki in ne civilisti, ne častniki in ne podčastniki. Prosili so namreč, da naj se jim pripoznil značaj vojaških uradnikov z odliko stotnika druge vrste, da naj se jim dovoli uradniška oprava in primerna vpokojnina. Govorilo se je tudi tedaj, da se bodo vse te težnje ob novem letu 1885 odpravile. Novo leto je prišlo, preosnova je pa izostala; namesto tiste izdal je pa vojni minister odlok, da se prošnja vojaških kapelnikov za sedaj iz „službenih in budgetnih" ozirov ne more vslišati. Vojaški kapelniki bodo toraj i zanaprej še ostali, kar so bili, pol tič, pol miš, brez kakega določnega vojaškega značaja, brez upanja na preskrbljeno starost. Sicer pa gmotno stanje kapelnikov nikakor ni tako slabo, da bi morali lačni hoditi. V najslabšem mestu imajo dohodke, kakor stotnik druzega razreda; po večih mestih, kjer po vojaško godbo bolj segajo, pa kapelnik tudi s polkovnikom ne menja.
Vnanj«' države.
Cesarjevič Eudolf in Štefanija sta zopet na potovanji. Peljala sta se namreč v Bruselj na petdesetletnico kralja Leopolda Belgiškega, očeta princesinje Štefanije. Na kolodvoru sprejela ju je cela kraljeva družina, silno veliko dostojanstvenikov množica ljudstva, ktero je visoka potnika navdušeno sprejelo. Dunajski mestni odbor pooblastil je župana, da pošlje očetu nadvojvodinje Štefanije v imenu Dunajskega mesta brzojavno častitko na 50. rojstni dan.
Sodaj-le se bode pokazalo, kaj da bo, ali vojska ali mir med Eusi in Angleži v Aziji; Angleži so obetali Eusom gorje, ako bi se le-ti drznili v Afganistan puško sprožiti. To se je sedaj zgodilo. Kakor včerajšnji telegram poroča, so bile afganske sprednje čete ob reki Kušk 18. marca po starem
računu (30. marca po novem) Rusom nasproti siluo predrzne postale, s čemur so ruskega generala Ko-marovega, ki je bil ondi v obližji vtaboren, prisilile, da jim je nekoliko kožuhe pretepel. Niso se ravno dolgo borili, ko so jih Rusi prisilili, da so morali svoje vtrjene stališča po obeh straneh reke popustiti in bežati, kakor bi bil smodil za njimi. 500 mrtvih, pravi telegram, 8 topov in 2 zastavi popustili so na bojišči, kterih so se takoj Rusi polastili. Začetek je toraj storjen: Rusi so dali povod, da Angleži rešijo častno besedo, ki jo je pred nekolikimi dnevi na-mestni kralj indiški lord Dufferin zastavil afganskemu emirju, da bodo namreč Rusi z Angleži opraviti imeli, ako bi se drznili Afgance napasti. Vojska kedar se napravi, bode silna, in velikanska, kajti vdarili se bodo po suhem in na vodi. Znano je že, da je Angleška svoje parnike opozorila, da naj bodo pripravljeni na izlet; znano je tudi da je Rus svojemu vojnemu brodovju v iztočnem morji določil posamične zapovednike, da se po vseh orožnicah na sto in sto rok giblje, da smodnišnice noč in dan delajo in da se od Orenburga proti Turkestanu armada za armado pomika in vse to, da se mir ohrani. Angleži pa tudi groze, da če bi se Rusi drznili po Afganistanu svoj šotor postaviti, bodo h krati ruski trgovini sapo zaprli. Bo pač težko šlo, kajti ruska prekmorska trgovina ni bila še nikdar bolj pritlična in bolj jalova, kakor je ravno sedaj. Pač pa se znii zgoditi, da se bode ravno vsled tega ruska trgovina iz novega poživela in pokrepčala.
Nezadovoljnost med ruskimi častniki je od dne do dne večja in nikakor ne bode brez vpliva na notranjo preosnovo ruske države, ako bi se vojna sreča med Angleži in Rusi, kedar se bodo le-ti zgrabili, tako zasukala, da bi Rusi — tepeni bili. Tedaj bode tisti trenutek za nezadovoljneže v ruski armadi, in teh ravno ni malo, da bodo meč proti sedanjemu despotizmu obrnili in bodo z nihi-listi vred svoje življenje zastavili za preosnovo velikana — ruske države. Več nego 500 častnikov zvezanih jo že sedaj med seboj na smrt in življenje s prisego, ktero vsak nezadovoljnež napravi, rekoč: „Ker sem prepričan, da se napredek in za-dovoljnost ruskega naroda brez državnega prevrata v družbinskem in političnem življenji ne ddvtrditi; ker sprevidim, da bode spored stranke „Narodna volja" to prekucijo prav kmalo napravil, se omenjeni stranki pridružim, ter se izjavim, da se hočem odslej nadalje ves čas svojega življenja le s tem pečati, kako bi se sedaj obstoječe razmere prekucniti dale." Da so častniki res pri tej zvezi, dokazujejo nam ravno oni, ki so jih konec lanskega leta v Petrogradu polovili in zaprli. Nekaj izmed tistih je tudi že odšlo na oni svet; da so pa tako nezadovoljni, je vzrok mala plača in pa silno počasno poviševanje, kteremu je navaden častnik prisojen, ako ni dobrih starišev sin. Toraj bode bodoča angleško-ruska vojska, ako sploh nastane in ako bi se potem za Ruse z zgubo končala, za rusko državo posebno znamenita, za celo Evropo pa — zanimiva.
Fenirji so bili v Ameriki letošnjo spomlad na glavo angleškega prestolonaslednika razpisali v O' Donovanovem listu darilo 10.000 funtov šter., kdor bi jim živega ali mrtvega izročil; ob enem je pa ravno ob tistem času telegraf razglašal novico, da misli angleški princ po Irski popotovati. Čudili smo se tedaj toliki drznosti, da princ nevarnost pretečo mu, tolikanj prezira in leva v njegovem brlogo išče. Kar se je tedaj nameravalo v Londonu, se je sedaj izvršilo. Angleška prestolonaslednikova družina potuje po Irskem in je na 7. t. m., t. j., navelikonočni torek v Dublin dospela. Deputacija meščanske straže izročila je prestolonasledniku adreso vdanosti in mnogoštevilna množica jih je navdušeno pozdravljala. Da prestolonaslednikova družina ne hodi brez potrebnega varstva, se tako ume, da je pa ravno na Irskem gnjezdo fenijcev, od koder so nekteri v Ameriko zleteli, mnogo jih je pa še doma, je tudi znano. Le-ti pa ničesar pod solncem bolje ne sovražijo, kakor ravno Angleže in angleško kraljevo rodovino. Ali bode straža zadosti zdatna in krepka, da bode vničila bombe, ki so morda za princa že pripravljene v fenirskih rokah? Že samo sovraštvo je zadosti veliko, da bi jih lahko k brezbožnemu koraku napotilo, kaj pa še le obljubljeno plačilo! Na vsak način je bilo jako neprevidno, da se jo princ sam tjekaj podal, kjer ga s smrtnim orožjem v roki čakajo. Sicer je pač res, da je žu-ganje ložje, kakor izpeljava, vendar — reč je pomisleka vredna. Srečen bo, če se zdrav povrne, kar mu gotovo vsak iz srca želi.
Izvirni dopisi.
Iz Vižmarjev pri Šentvidu, 8. aprila. V noči od velikonočnega ponedeljka na torek nastal je tukaj ogenj, in sicer ob '/s 12- uri, ko je bilo že vse v trdnem spanji, ter je vpepelil nekemu gospodarju njegova gospodarska poslopja: hlev in skedenj. Pravijo, da so ves popoldan do trde noči fantalini pred skednjem igrali ter smodke kadili; in brž ko ne je eden vrgel konec smodke v slamo, ktera je začela tleti in slednjič je vihar vpihal iskro v grozni požar.
Nesrečni tobak! koliko žalosti in joka si že povzročil in kaj še bo, ako ne bodo stariši branili tobaka svojim negodnim otrokom ter bolj strogo na nje pazili. — Nekdaj je vsaj žandarmerija zasledovala take igralce, ki so Gospodovim dnevom z igranjem in vmesnim preklinjevanjem nečast delali, ali dandanes se menda to ne godi?
Pa dasiravno se je po požaru omenjenemu gospodarju zgodila velika škoda, vendar to ni še največa nesreča. Pripetila se je še druga; pogreša se namreč človeško življenji. Hlapec in pastir spala sta skupaj v senu nad hlevom; kar zasliši pastir, na pol spijoč, neko pokanje in to ga zdrami. Ko pogleda vidi se popolnoma v dimu; hitro plane kvišku, ter hiti k stopnjicam, pa komaj stopivši na prvo, ga puh podere na tla. Vendar pa sreča njegova; bil je na prostem in rešen grozovite smrti v ognji. Ni pa bil tako srečen tovariš njegov, hlapec. Fante, zapazivši nevarnost ga pokliče: „vstani!" in slišal ga je še odgovoriti: „vsaj bom", potem pa je zopet vse tiho. Bilo je prepozno; rešiti se mu več ni bilo mogoče. Ostal je v ognji ter zgorel. Videti pa je bilo, da si je še pomagal, a omamljen ni mogel najti izhoda; kajti zjutraj so ga našli na drugem mestu, kakor se je zvečer vlegel k počitku. Prišel je ponesrečeni še le velikonočni ponedeljek in bolnišnice domu; tedaj prav po svojo smrt. Bog bodi milostljiv duši njegovi! Zopet tu pa velja: „Čujte, ker ne veste, kdaj vas pokliče Gospod!"
Iz Vojnika, 8. aprila. (Skrbi za volitve) v trgu še gotovo nikdar ni bilo v toliki meri, kakor se to godi v najnovejšem času. Temu pa je iskati vzroka pri lanski volitvi poslanca za deželni zbor. Takrat so namreč ti „Nemci" ostali v manjšini, vrh tega še se ni pretrgala neka nit, ki se je bila takrat z klopke odmotala, dolga je pa tako, da so ž njo že merili sodnijsko oddaljenost med po-sili-nemškim Celjem in še bolj nemškim Gradcem.
Letos so pred durmi nove volitve, in sicer za državni zbor. Dunaj je dalje, nego deželna zbornica v Gradcu. Zatoraj je treba veče skrbi za daljše potovanje. Ta pot se mora, tako sodijo skrbni sosedi Celjani, še o pravem času poravnati, ogladiti. V to svrho pa naj bi služile občinske volitve, in so bile razpisane za danes.
Ali da bi se volilci znali „nemški" obnašati, kakor se to za tržane „spodobi", ne pa tako možki, kakor so se po slovensko „zmotili" lani, v ta namen so jim „dotičniki" že sami šli na roko s tem, da so volilcem doposlali še pred dnevom občinskih volitev nekakošna vabila za vdeleževanje pri skupščini, ki se bode vršila sledečo nedeljo. Kaj, li bode?
Dosedanji občinski odbor je pred svojo „smrtjo" imenoval za „častnega tržana" tistega poslanca, ki ga je lani večina tržanov pustila „na cedilu". Ta hoče „živo" dokazati, da mu „propad" nič ni škodoval, ker je vkljub temu po milosti svojih sosednjih „Nemcev" v Celji zopet splezal na poslaniško stolico. Pohvalil bode volilce, da so že svojo „zmoto" spoznali, o čemur spričuje to, da so ga po svojih „zastopnikih" odlikovali, podelivši mu čast, kakoršne v resnici ni zaslužil.
Ni treba dostavljati, da bode (neizvoljeni) izvoljenec dajal tudi račun o svojem delovanji v deželni zbornici. Novega župana še Vojnik sicer do bele nedelje ne bode imel, vendar vzlic temu nikdo „ne sme" misliti, da bi častni tržan prišel agitovat za volitev kakega „nemškega" predstojnika občinskega, oziroma menda celo za zopetno izvolitev dosedanjega poslanca v državni zbor.
Domače novice.
(Seja mestnega odbora.) (Konec.) Poročevalec g. Hribar zarad tega misli, da bi bilo v oči-gled tega bolje, ko bi se nova ledenica nič več z ledom ne napolnjevala, ako ni za rabo. Župan g. G ras se 11 i pa ledenico zagovarja. Konečno so se vsi predlogi odsekov sprejeli.
Odbornik g. dr. Mosche stavi predlog, da naj se Tivolski grad s svetom vred vtelesi Ljubljanski mestni občini in svoj predlog podpre s primerno vtemeljitvijo, ter konečno razglasi stavljene predlogo:
a)	Mestni magistrat naj takoj potrebno vkrene, da se grad Tivoli z vsemi parcelami vred iz občine Spodnja Šiška odloči in Ljubljanski občini vtelesi;
b)	ako bi se Šišenska občina obotavljala imenovane parcelo odstopiti, naj se vloži dotična
prošnja na deželni odbor za pridobitev Tivolskega posestva v katastralno občino Ljubljana.
Dalje dr. Mosche predlaga na ponudbo kranjske stavbene družbe glede odstopa sveta mestni občini ležečega med Rudolfiniščem in novimi vilami do drevoreda, da se taista drage volje sprejme in naj se skrbi za to, da se tudi za mestno lastnino vknjiži.
Dr. Bleiweis je za to, da se ta ponudba še le tedaj sprejme, kedar bode Rudolfinišče že dodelano in se bode vprašanje o vtelesenji posestva Tivoli že določilo.
Odbornik G o ga 1 a povdarja potrebo odškodnine Šišenske občine za odstop Tivolskega posestva. Dr. Tavčar ga podpira'.
Poročevalec Mosche pravi, da je to vse že v predlogu samem določeno. Konečno se vsi predlogi sprejmo.
Odbornik g. Kušar poroča o prodaji nekterih mestnih parcel v Lattermanovem drevoredu na korist olepšave mesta, ter povdarja, da naj se kupilna ponudba kranjske stavbine družbe za sedaj ne sprejme in parcele ne prodajo. Dr. Mosche predlaga v imenu manjšine dotičnega odseka, da naj se kupilna ponudba kranjske stavbine družbe sprejme ter naj se ji omenjene parcele za 6940 goldinarjev prodajo. Družba stavila bi na tem mestu tri jako krasne vile, ktere bi obdala z lepim parkom, kar bi bilo izvestno Rudolfinišči na hvalo.
O tem se je pričela daljša debata, ktere konec je bil ta, da se parcele za sedaj še ne bodo prodale oziroma da se kupilna ponudba kranjske stavbine družbe za sedaj še ne sprejme.
Odbornik g. Kollmann predlagal je nabitev oznanilnih desk po mestu, ktere naj se napravijo: na hiši g. A. Krisperja, na meščanski bolnišnici, na hiši g. Iv. Vilharja na sv. Petra cesti, na Bernardovi hiši in v slonovih ulicah, pri „Slonu", na cerkvi deželne bolnišnice, na hiši dr. Pongratza na Turjaškem trgu, na Maurerjevi hiši, Preširnov trg in na hiši gg. Krisper & Urbane pod Trančo. Vrh tega pa še na gledišči in na kazini. Predlog se kljubu ugovora dr. Dolenca sprejme in bodo te deske veljale 200 gld.
Konečno se sprejme še predlog g. Hribarja, da se najemniku švicarije, g. Ederju, dovoli ondašnji salon predelati in kuhinjo prizidati, proti temu, da je prizidano poslopje takoj lastnina mestne občine, za njeno ohranitev pa mora gosp. Eder 12 let sam skrbeti; v očigled tega se mu tudi podaljša zakupna pogodba do 30. junija 1897. Bodoča seja danes zvečer.
(Velik požar) imeli so v Soteski na Auersper-govi žagi, v političnem okraji Rudolfovem. Škode je 24 do 25.000 goldinarjev. Tovarna je bila zavarovana.
(Duhovske spremembe v Lavantinski škofiji.) C. g. kaplan Jožef Kostanjevec je premeščen od Kapele pri Radgoni k sv. Mariji na Velki in č. g. Janez Tomanič iz Velke k sv. Martinu na Paki.
(Za cerkev v čast ss. Cirilu in Metodu), ki se bode še letos začela zidati v Solunu, pobirajo na Štajarskem po cerkvah milodare vsled naročila pre-vzvišenega gosp. knezoškofa Mariborskega.
(Na belo nedeljo) ob 11. uri služila se bode v slovenski cerkvi v Ptuji na čast ss. Cirila in Metoda slovesna maša, pri kteri bodo čitalnični pevci peli Foersterjevo mašo za mešani zbor op. 15 in kot vlogo dr. Fr. Lisztovo himno v čast ss. Cirila in Metoda.
(Ptujska narodna čitalnica) priredi na belo nedeljo v svojih prostorih v „Narodnem domu" Gleda-liščno predstavo: „Tičnik." Spevoigra v enem dejanji. Prosto poslovenil B. Rogački. Glasbo zložil Dr. B. Ipavec. Pred tem se igra: „Kje je meja?" Izvirna gluma v enem dejanji. Spisal: Josip Ogrinec. Med obema igrama poje se: Bazzin-Bendl: „Križari na mori." Veliki koralni spev za mešani zbor. Vstopnina 30 kr. za osebo. Začetek točno ob 8. uri zvečer. K tej gledališni predstavi vljudno vabi odbor.
(„Das interessante Blatt") se priporoča celo po nekterih „konservativnih" časnikih. Kdor je videl samo podobo, kako misijonarji „spovedujejo" mormonska dekleta, moral se je na prvi pogled prepričati, da ima „trajmavrarski" list pred seboj. Če že kdo hoče nemške leposlovne liste brati, naj si naroči vsega priporočila vredni „Deutscher Hausschatz".
(Med razbojnike je padel) najstarejši sin Var-gasonove hiše v Pristavi poleg Ljutomera veliki teden, ko se je na Madjarsko po viuo peljal. Na potu domu ga sreča voz poln kopačev, ki so se peljali v kop. Kopači napadejo fanta in ga tolčejo
tako dolgo po glavi, dokler zavesti ne zgubi. Slednjič še najhujši razbojnik med njimi pohodi po po njem. K sreči je pripeljal za njim vino neki znanec, ki je ranjenega naložil na svoj voz, a razbojnike je ovadil sodniji, ki ima zdaj že pet tičev pod ključem. Dva dni je še revež živel, a že na veliki petek so mu zvonili — a prav za prav mu niso zvonili. Pogreb na velikonočno nedeljo dopo-ludne je bil res velikansk; cela okolica in vsi stanovi so se ga vdeležili. S tem so res najbolj pokazali svoj gnjus nad tolikim hudodelstvom. Rajnki še le 25 let star, bil je ponos Ljutomerskega okraja, je bil lepega krščanskega obnašanja, olikan in učen kmetovalec in zvest sin slovenskega naroda.
Razne reci.
— Slavnosten odsek za tisočletnico Metodovo v Velehradu na Moravskem vabi katolike vseh dežel sveta, pred vsem, se ve da, prebivalce Moravske dežele, Slovane in poslednjič katolike brez razločka jezika in dežele k vdeleževa-nji z ozirom na to, da so sv. Oče Leon XIII. v okrožnici dne 30. septembra 1881 opozorili ves katoliški svet na veliki pomen slovanskih apostolov za razširjenje svete vere. Vsak katolik naj ljubezen do matere katoliške cerkve v dejanji s tem kaže, da se vsaj v duhu združi s katoliškimi sobrati pri svečanosti v Velehradu. V tem vabilu med drugim pišejo: „Katoliške brate vseh dežel prosimo, naj se vsaj v duhu, in ako jim je mogoče, na naše še veče veselje osebno vdelež^ slavnosti, da bodo izvršili vzvišen namen in vroče želje našega skupnega Očeta Leona XIII., združeno videti vse svoje otroke v izkazovanji jedne in prave vere iu resnične ljubezni. Vzdigni se iu razsvitljuj ti presrečna dežela Moravska, kajti prihaja tvoja luč in veličastvo Gospodovo vzhaja nad tabo. Opravi in okinčaj se Velehrad, ti najdražji spomin na milosti poln čas v Metodovih letih, ker vživaš slavo in srečo, da hraniš ostanke svetega Metoda; 1. 1863 obhajal si v domačem krogu slavnost prihoda, a pod božjim varstvom in blagoslovom hočeš 1. 1885 sijajno praznovati k večji časti Božji in na slavo slovanskih apostolov Cirila in Metoda slavnost, ki obsega ves katoliški svet, da se razširja in poveličuje sveta cerkev in neumrjoče duše pridobi za večno zveliča-nje." Svečanosti v Velehradu so bile otvorjene s predpražnikom med osmino zveličanske smrti sv. Cirila od 14. do 22. februvarja. Prava svečanost se je začela 6. aprila in traja do roženvenske nedelje, t. j. 4. oktobra. Vsled apostolskega pisma dne 15. julija 1884 zadobe pod navadnimi pogoji popolnoma odpustke vsak dan tisti, ki obiščejo cerkev v Velehradu. Osmine, ki se med tem časom posebno odlikujejo in se imajo slovesno praznovati so: 1. Osmina smrtnega dneva sv. Metoda od 6. do 13. aprila. 2. Osmina v god sv. Cirila in Metoda od 5. do 12. julija, in 3. osmina od 15. do 22. avgusta, ko obhaja Velehradska cerkev svoj cerkveni god. Na roženvensko nedeljo se imajo splošne svečanosti slovesno skleniti. Kdor hoče kaj več na-tanjčnega zvedeti, naj se obrne na častiti župni urad v Velehradu, post loco, bližnja postaja na železnici Ogersko Hradišče (Ungarisch Hradisch) na Moravskem.
Telegrami.
Bruselj, 9. aprila. Cesarjevič Rudolf, grof Flandern in grofica Flandern peljali so se k službi božji v zaprti kočiji, kar jih napade blazen človek, ter jim pri kočiji okna po-bije. Zaprli so ga. Po službi božji vrnila se je kraljeva družina v grad, neštevilna množica zbranega naroda jo je pa navdušeno spremljevala.
Pariz, 9. aprila. Vladi došel je popoludne telegram iz Pekinga, ki pravi, da se Kitaj zlaga z mirovnimi pogodbami od 4. aprila, kakor so jih bili državniki v Parizu podpisali.
London, 10. aprila. „Standard" piše: Angleška je Eusijo opozorila na to, da je napad v Pendjehu javno žalenje najnovejših dogovorov, ki se nikakor ne da opravičiti z napadom Afgancev. Rusija naj Komarov čin popravi, ter naj ruskim četam povrnitev v prejšnjo pokrajine zaukaže. To je neogibno potrebno, preden se da kaj dalje govoriti o mejnih razpravah.
London, 9. aprila. Gladstone je poročal v dolenji zbornici o afganski praski ter je rekel, da so Rusi Afganco nalašč in brez povoda napadli. Zarad tega je Angleška od Rusije opravičenje zahtevala, kajti le nekoliko
poprej zagotovljal je G i er s Thorntonu, da nesrečni napad ne bode motil dobrega sporazuma glede dogovorov ter jo zagotovil, da Rusi Pondjeha ne bodo posedli.
Umrli so:
8.	aprila. Franca Slabina, delavčeva hči, 7 let, Hradeeki-jeva vas št. 19, vsled spridenja krvi. — Urša Keber, mojškra, 73 let, Dunajska cesta št. 6, prsna vodenica.
9.	aprila. Karolina Valenta, cestnega komisarja sirota, 60 let, Francovo nabrežje št. 11, sušica.
V bolnišnici:
8. aprila. Tomaž Fležav, pek, 53 let, jetika. — Marijana Mišic, gostija, 62 let, Pneumonia sin.
Tuj c i.
8. aprila.
Pri Maliči: Grof Kari Aichtenberg, grajščak, s soprogo; Königsberg, Spitz, trgovca, z Dunaja. — J. Berger, zasebnik, s soprogo, iz Beljaka. — Marija Pertz, zasebnica, iz Kočevja.
—	Amalija Saitto, zasebnica, iz Pariza. — Dr. Jul. Kotzmuth, c. k. sanitetni asistent, iz Črnomlja. — Dr. Pfeiffer, posestnik; J. Lapajne, šolski vodja, iz Krškega. — Vitez Fichtenau, posestnik, iz Bleda.
Pri Slonu: Dr. Lorcnc Matič, predsednik okrožne sodnije, z družino, iz Bosne. — Pavla Anatour, gled. igralka; J. C. Einnbock, zasebnik, s soprogo; Viljem Ferenehieh, uradnik, s sinom, z Dunaja. — Bernard Finster, trgovec, iz Gör-litza. — Leop. Dinghofer, grajščak, s soprogo, iz Osredka. — F. Srb, zasebnik, iz Velikovca.
Pri Bavarskem dvoru: Josip Verbič, trgovec, s soprogo, iz Tirolov.
Pri Južnem kolodvoru: Avgust Härder, fabrikant, z Dunaja. — Josip Stökler, markor, iz Gradca. — Vincencija Poglič, učiteljica, iz Ziljske doline. — Josip Digaspero, s soprogo, iz Pulja. — Vinc. Preširn, c. k. nadporočnik, iz Trsta. — Mat. Luzar, zasebnik, iz Tržiča. — Gustav Müller, zasebnik, iz Celja. — Karl Spindler, natakar, iz Ljubljane,
Pri Vlrantu: Kamilo Murgel, c. k. uradnik, iz Idrije.
—	Fr. Borborič, župnik, iz Št. Jakoba. — Ant. Levstik, učitelj, iz Dol. — J. Janežič, učitelj, iz Brda. — Jul. Schmuk, posestnik, iz Sevnice. — Josip Klun, posestnik, iz Ribnice.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.)
10. aprila
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	81 gl.	40 kr.
Sreberna „ 5% „ 100,, (s 16% davka)	81	„ 60 „
4% avstr. zlata renta, davka prosta . .	105	„85 „
Papirna renta, davka prosta . .	97	„ 25 P
Akeije avstr.-ogerske banke . .	856	„ — „
Kreditne akcije............283	„ 30 „
London.......125	„	4-5 „
Srebro ..............—
Francoski napoleond......9
Ces. cekini.......5
Nemške marke......61
Od 9. aprila.
Ogerska zlata renta 6%
„ „ 4% . . . .	95	"„ 85
„ papirna renta 5% . .	90	„ 55
Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld.	100	„ —
„ Länderbanke.....101	„	50
„ avst.-oger. Lloyda v Trstu . .	569	„ —
„ državne železnice ....	301	„ 25
Tramwav-drustva velj. 170 gl. . .	214	„ 25
4% državne srečke iz 1.1854 . 250 gl.	128	„ —
4% „ „ „ „ 1860 . 500 „	138	„ 80
Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „	171	„ 75
. » n 1864 . . 50 „	171	„ -
Kreditne srečke . . . . 100 „	177	„ 50
Ljubljanske srečke . . . 20 „	23	„ 50
Rudolfove srečke . . . . 10 „	19	„ —
Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . .113	„ 90
„ „ Ferdinandove sev. „ . .	106	„ —
5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. . .	104	„ —
89 84 25
gl. - kr.
Učenec,
star 13—16 let, zmožen slovenskega in nemškega jezika sprejme se takoj v prodajalnici (3) J. & G. Jelovšek-a na Vrhniki.
od
(9)
Liibbers & Wallisa v Hamburgu.
Kot posebnost ponudimo sedaj po jako znižani eeni
v postnih zavitkih po 48/4 kilo proti povzetji	(franko) sledeče vrsto kave:
Pravi arabski Mocca, močan . . . .	gl. 4.75
Java Menado, rujav, jako fin ....	„ 4.70
.Tava Preclnger, rujav, močan ....	„ 4.65
Goldjava, ff., po gl. 4.50 in . . . .y .	„ 3.90
Plautagen Cej lon, višnjevkast, jako močan	„ 4.50
Cejlon Perl, izdaten .......	„ 4.60
Portorlco, temno-višnjevkast, močan . .	„ 4.50
Costarlco, modro-zclcnkast, prelep . . .	„ 4.05
Lagnayra, višnjevkast, prav lep ....	„ 3.95
tiuatemala, zelenkast .......	„ 3.75
Guatemulu Perl, zelenkast, močan ...	„4,
Cuba, priljubljen, močan, lep....... 4
Perlmocea, polnodišcč.......„ 3.75
Zelen .lava, jedrnat........„ 3.75
Campinas, prav močan, po gl. 3.80 in .	„ 3.40
SnntoH, ....... 3.50 „ .	„ 3.30
Rio. čist, okusen.........„ 3.10
Afrikanski Mocca, polno-jcdrnat . . .	„ 2.80
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
(5) Naznanilo.
V zalogi podpisane bukvarne so izšle nove „Š m ar niče" za loto 1885 z naslovom:
Vj Vftpj) imKWWfflVdlWWI!we Podučljivo razlaganje molitve „Češčena si Marija!"
Za Šmarnično opravilo spisal
JOŽEF KERČON,
duhoven ljubljanske škofije.
Z dovoljenjem visokočastitega lcapitelvikarstva ljubljanske škofije.
Xn, 338 str. Te „Smarnice" se odlikujejo po posebno dobro odbrani tvarini in praktični izdeljavi. Že ime preč. gosp. pisatelja, vnetega pospeševatelja Marijine slave, je porok, da bo ta prelepa Marijina knjiga v srcih vernih Slovencev na novo poživila ljubezen in vdanost do prečisto Device in Matere Marije ter posebno dobro služila prelepi majnikovi pobožnosti.
Tvarina je tako-le razvrstona: Materni doni — Marijina prva daritev '— Mati, pozdravljena od Boga — Mati, pozdravljena od ljudi — Materno ime (2) — Materno srce (2) — Materna čast — Matoma slava (2) — Materni dar (4) — Alaterna sreča (3) — Matoma moč (3) — Materna bolečina (3) — Materni blagoslov (4) — Materna zvestoba (2) — Materna beseda za slovo — Pridejana jo sv. maša, molitve po vsaki tihi maši, lavretanske litanijo in sv. križev pot itd.
Cena letošnjim „Šmarnicam" je taka-le: Vezane v pol usnji . . . . — gl. 90 kr. „ vse v usnji .... 1 „ — „ „ „ „ „ z zlato obrezo 1 „ 20 „ Po pošti 10 kr. več. Kdor jih 12 skupno naroči, dobi ene za nameček.
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
V nobeni hiši naj ne primanjkujejo sledeča
Antirrheúmon, najboljše zdravilo proti prehlajenji, kostobolji, hromoti delavnih čutnic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr.
Piccolijeva esenca za želodec.
Ta esenca jo narejena iz rož, in je zato tako priljubljena, ker jo ozdravila že mnogo tisoč ljudi, kar se vidi iz pohvalnih pisem in zdravniških spričal, ki jih izdelovatelj dobiva.
To zdravilo pomaga pri boleznih v želodci in v trebuhu, ozdravi krč in Ščipanje v črevesu, prehodno in trebušno mrzlico, zaprtje, lieinorojide, zlatenico, glavobol itd., ter je najbolje zdravilo za otroke zoper gliste. Steklenica 10 kr., kdor jih več vzame dobi ceneje.
Najboljše in najvplivnejše pravo norveško pomuhljevo jetrno olje proti mramorici, rhahitisi, pljučnici, kašlju itd. Steklenica 60 kr.
Pastile santoninske; izkušeno zdravilo zoper gliste, škatljiea po 10 kr., 100 koščekov 60 kr. 1000 ko-ščekov 5 gld.
Salicilne pastile proti prehlajenju najboljši
pripomoček proti davici (difteritis), pljučnim, prsnim in vratnim bolečinam, zoper kašelj in hripavost, škatljiea 20 kr.
Prave od Nj. c. kr. Veličanstva cesarja Jožefa II. privilegirane kričistilnc krogljiee od lekarne Pser-liofer na Dunaji. Štatljica 21 kr., jeden zavoj s 5 škatljicami 1 gld. 50 kr.
P. li. občinstvo se svari proti ponarejanji teli krogljic.
Zeliščni prsni sirop,
pripravljen od G. Piecoli-ja, lekarja pri Angelju v Ljubljani, na Dunajski cesti. Ta iz zdravilnih zelišč izdelani sirop se rabi z najboljšim vspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, ziisllženju, kašlju, iiripavosti, dušljlvemu kašlju itd. Odraščeni naj vzamejo 3 do 4 žlice vsaki dan, otroci pa toliko žličio.
Ne zamenjali z rudečim sokom, kterega pod tem imenom prodajajo. idJT Pravi sok mora temno l-udeč biti. "¿á Steklenica 36 kr.
Salicilna ustna voda,-«
in sallcilni zobni prah lekarja G. Plccoli-ja v Ljubljani vzdržuje dober duh v ustih in ohrani zdravo zobe, okrepča čeljusti in jo najbolje sredstvo zoper kostna gnjiloba in vse zobne ustne in vratno bolezni. — Vzame se pol žličice na pol kozarca vodo za izplakniti usta po jedi, ali pa nekaj kapljic na mokro zobno krtačico, za čiščenje zob in čeljusti. Steklenica salicilne ustne vodo 40 kr., 1 škatljiea salicilnega zobnega praha 25 kr.
Tu navedena, kakor vsa druga zdravila so zmi-raj svežna za dobiti v lekarni G. Piccoli-ja pri Angelju v Ljubljani, Dunajska cesta. Naročila izvršujejo se s prvo pošto proti povzetju zneska. (15)