Št. 136. Gorici, dne 24 novembra 1900. Tečaj XXX. Izhaja trikrat na teden t Šestih tedanjih, ia sioer: vsak torek, četrtek in soboto, sjnfcranje tedanje opoldne, rečemo izdanje pa ojf\S;\ uri popoldne, in stane z urodniSkimi izredni prilogami ter s »Kažipotom* ob novem letu vre« po ^5 ti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljaj a>:» ' '. Vse leto '......•.¦¦¦.¦!¦» iC-J^ArjlLgja. frfiO . _ pol leta........6, 60 ?r7Jw,<: 330 četrt leta.......3 , 40 .\/L-.1*70 Posamične Številke stanejo 10 vin. ^t^J Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. Gabraček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 13. ure. Xa naročila brez doposlsna naročnine -' «e ne oziramo. >—*--••' -— »PRIMOREC*4 izhaja neodvisno od «Soče» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. «Soča» in «Primoreci se prodajata v Gorici v to-bakarni 8cnwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponto della Fabbra. SOČA (Večerno izdanje.) Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici gfc 7 v Gorici v L aadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 4. do 5. popolone; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. UpravniilVo se nahaja v Gosposki ulici St. 9. Dopisi naj se pošiljajo le uredulstvti. Naročnina, reklamacije in droge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le upravniEtru. " Neplačanih pfsem ne sprejemlje ne uredništvo ne Oglasi in poslanic* se računijo po petit-vratah, 5e tiskano 1-Terat 8 kr.' 2-kra't 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po..pogodbi. — Večje črke po prostoru. .. , HaroSnino in oglase Je Tplaeatf loco ttorie*. »Goriška TIskarn*" 1. GabrSČek tiska in zalaga razen »Soče* in «Primorca» Se »SlovanBkff fcajižuico«, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol w_..^. .---------— 1 gld- 80 kr. - Oglasi v .Slov. knjižnici* se računijo po 30 kr. petit-vistioa. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog in narod! «Gor. Tiskarna* A. Gabraček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Povsodi z jednakim orožjem. V članku, v katerem smo bili naertali v kratkih potezah volilno gibanje med Slovenci na sploh, smo povdarjali, tla na Kranjskem, Goriškem in v poslednjem Času na Štajerskem, se imamo napredni Slovenci boriti tudi s klerikalizmom. K temu dejstvu pri-devamo danes drugo, namreč, da klerikalizem se bori v vseh teh deželah proti naprednja-kom z enim in istim ostudnim orožjem, to je z zatrjevanjem, da vlak naprednjak ali »liberalec* je brezverec. Na Kranjskem ropotajo že celo vrsto let s prižnic, da na-prednjaki so brezverci, kljubu temu, da še doslej niso mogli dokazati istinasti svojih trditev, istotako grmi s prižnic v naši deželi vsako nedeljo, da naprednjak t so brezverci, in na Štajerskem pričenja tudi nekaj takega. Mariborski »Slovenski Gospodar*, vreden bratec našega »Prim. Lista*, je že začel zba-dati vse tiste, ki se ne uklanjajo brezpogojno farovški komandi, da napadajo vero. V sredo je bil v Mariboru evharislični shod lavantinske duhovščine, na katerem se je poleg drugega tudi premnogo polittkovalo. 7Mo smo prepričani, da posledica bo ta, da tudi na Štajerskem začno po cerkvah politično pridige, in tttko bomo Slovenci kar v treh deželah tako brezmejno srečni, da bo grmela s prižnic namesto besede Božje druga »beseda*, ki se bo sukala le okoli volitev in politike z lažnjivo trditvijo, da je vera v nevarnosti. Kakor rečeno, na Kranjskem vihra boj med klerikalizmom in naprednjaSlvom Že toliko časa, ali navzlic temu ssbesneli dervisi se niso mogli naprednjakom dokazati, da bi bili brezverci, ker v »slini niso, pač pa *o proti zlorabi cerkve v politične svrhe in proti farovški komandi, ki hoče edina zapovedovali v deželi. Prav tako je ludi pri nas, in najbrže slično se razvijejo sedaj še zamotane reči na Štajerskem. Glede na vse to se nam zdi primerno povedati, kako sodi o veri dr. Tavčar, to je tisti dr. Tavčar, katerega pošiljajo klerikalci že leta in leta v pekel, nad katerega so sklicali ?,c vse hudiče, ali vendar še vedno hodi po zemlji. Na volilnem shodu narodno-napredne stranke v Št. Ruperlu na Dolenj- skem (Kranjskem) se je bil oglasil tudi dr. Tavčar, ki je govoril med drugim to-le: »Pravijo, da narodno-napredna stranka zatira vero, in da sem jaz človek, ki bi vsak dan najrajši pojedel za kosilo kaka dva kaplana, za večerjo pa vsaj polovico pečenega župnika ! Vse to se Vam pripoveduje s priž-nice, v spovednicah in tudi drugod, ali tisti, ki vam to pripovedujejo, vejo sami prav dobro, da ne govore resnice, da lažejo. Našo stranko presinja prepričanje, da sta vera In krščanstvo od Boga nam poslani dar, da mora slovenski narod obdržati svojo vero, svojo pravo, Bogu dopadljivo vero, ki poganja svoje sadove v lepih naših cerkvah, ki pa mora tičati globoko v srcu, in ne samo na koncu jezika, kakor tiči mnogim gospodom, katere Vam iz Ljubljane za prave svetnike priporočajo. Naša stranka ni proti veri, ona je v pravem pomenu verna stranka, ki se z vso vnemo poganja za to, da vera ostane na tistem vzvišenem prostoru, kamor spada. Vera je svetinja, ki se ne sme vlačili po blutu vsakdanjega življenja, zlata svetinja je to, ki se, kakor vse, tudi oblati, če se po prahu vlači. Žalibog, da se pri nas to godi, in da je nam nasprotna stranka vero postavila za nekako ogitacijsko orodje. Kakor Vi rabite motiko pri kopanju, tako rabijo klerikalci vero za motiko pri svojih posvetnih agitacijah. Pri nas se sveta vera pomeša z vsako posvetno zadevo, in skoraj je ni stvari, katere bi.pre-časlili duhovniki ne znali zasukati na tisto stran, kjer je vera v nevarnosti. Če kje kihne kaka Jfarov&ka kuharica —- je vera v nevarnosti, če gosp. prosiš, da naj ne pije preveč — je vera v nevarnosti, če ga prosiš, da naj se na, pohujšljlvi način ne peča z drugim spolom — je vera v nevarnosti. Pri vsaki volilvi je vera v nevarnosti, in Če bo izvoljen naš kandidat državnim poslancem, videli boste, kako bodo upih, da je vera v nevarnosti. Mi nismo proti veri, mi smo le proti temu, da se na lahkomišljen in naravnost pregrešen način vera meša med posvetne reči, in da se ta božja svetinja tlači v prah vsakdanjih prepirov in bojev. In to je ludi duhovnikom škodljivo, brez ovinkov lahko rečemo, da je velik del naše duhovščine naravnost podivjal. Najraji se ti gospodje prepirajo, in če se dandanes * »gospod* zbudi, se njegova prva misel ne peča s sv. mašo, pač pa je prva misel njegova : kje bo danes spet kaka volitev, da bom agitiral I Agitacija, to je prav za prav prva duhovska služba na*ih duhovnikov, v agitacijo .so privlekli že sveta zakramente, in ni še dolgo, da smo z grozo začuti besede; Če ne boš z nami, ti bom mesto sv. obhajila ob smrtni uri prinesel •— šmirnico I Povejte mi, možje božji, ali so tak© razmere zdrave razmere, in ali ni v resnici tako veri kakor duhovščini v največjo škodo, če se vera meša v posvetne stvari, če se spravlja v dotiko z vsakdanjimi boji in prepiri. Vera ni agitacijsko sredstvo, tudi cerkve in prižnice se ne smejo zlorabljati v agitacijo. Narodna stranka je proti temu, in če vam kdo pravi, da je proti veri, ta laže, ta prav grdo laže!« Te besede podpišemo z obema rokama, in da so resnične, o tem je prepričan vsaki mož pri nas, ki zna misliti s svojo glavo. N6, kljubu temu se bodo ponavljale take lažnjive trditve v cerkvah in na voliščih, kjubu temu bodo rabili »brezverca" kot orožje proti vsem pristašem narodno-na* predno stranke, dokazati pa svoje trditve no morejo in ne bodo mogli, ker nimajo za to nikake podlage. S ponosom smemo reči, da pristaši narodno-napredne stranke so lahko prav dobri kristjani in brez dvoma mnogo boljši od onih, kateri capljajo v vsem le za kaplanom ali kuntiom. V vrstah teh pač dobiš marsikakega »brezverca" ali pa še slabše, v naših vrstah pa so možje, ki cenijo vero prav, ali ki se upirajo in se bodo tudi upirali zlorabi vere in cerkve. Ako pa se bo nadaljevala tista divja gonja iz farovžev in cerkva, ako ne nehate profanovali vero in zlorabiti svoj stan, in ako se porodi potem proti Vam odpor, kakor ga zaslužile, ako ljudstvo res začne siliti drugam, nO. potem pripišite si posledice sami sebi. Ako hočete imeti več takih pojavov, kakor so bili pred časom v Ajševici po krivdi nerodnega kromberškega duhovnika, ako hočete imeti še prizore, kakor zadnjo nedeljo v V r t o j b i, ko so šli namesto v cerkev na polje, ako hočete imeti vse to in radi tega neizogibne posledice, ki ne bodo v dobro nQ Katoliški cerkvi in ne nje duhovščini, le nadaljujte, c,\; ste v tem pogledu na pravi poti! I... Vas, volilci, morajo vse take in slične reči ogreti, da se otresete komande iz fa-rovža, ki Vas tlači in mori na vseh koncih in krajih, da začnete misliti tudi s svojo glavo ter da volite po svoji vesti in prepričanju. Neftuveno je, kaj se godi po naših cerkvah in na voliščih, nečuveno je to« zato pa mora nehati. Neha pa takrat, kadar boste stali kakor en mož proti komandi iz farovža. Takrat, vedite, potihne hujskanje v svetišču in na volišču, in mir se povrne med občane, v cerkev pa — beseda Božja i Prvi in glavni korak k temu pa so f danje volitve. Ta korak storite, ako volite le narodno-napredne volilne može 1 V o 1 i t e j i h torej! DOPISI. Volčo, SO. novembra 1900. — Kakor znano, so se vršilo dne IG. t. m. tudi v Volčah volitve zaupnih mož. Žalibog, ker moramo poročati, da je narodno-napredna stranka propadla, ali bi ne bila, pa na dan volitve smo videli dogodke, kakorlnih se menda do zdaj še nikjer ni pripetilo, Sicer je že nekaj nedelj poprej bivši kaplan pred oltarjem v cerkvi po narodno-napredni stranki udrihal in je na vse mogoče načine skušal, ukuzati, da naj se tisti listi, katere je on ob enem liberalne in umazane imenovai, ne čitojo ter to pod smrtnim grehom prepovedal. Listi, katere je imenoval gosp. v cerkvi, so »Slovenski Narod", »Soča* in »Primorec*, ter je prenavdašeni in fanatični gosp. nune celo priporočal pobožnim in njim udanim ovčicam, da naj v take družbe in v take hiše, kjer se nahajajo ti listi, pod smrtnim grehom ne zahajajo. Reči pa moramo, da ga je občinstvo vse, kar se količkaj zaveda, popolnoma preziralo ter v obče grajalo, edni so bili mnenja, kako more to biti, ker oh tako pridno vse »Soče* in »Primorce* tako rekoč prvi prečita, drugi spet so bili mnenja, da take pridige pač v cerkev ne spadajo, ter se je dalo gospodu nuncu kaplančku kolikor toliko tudi razumeti, da s takimi neumnostimi gotovo ne bo cele občine teroriziral. Gosp. kaplanček je na veliko žalost nekaterih odšel osem dni pred volitvami ter se preselil v lepši kraj, to je vari Rcman. Poljski spisal Henrik Sienkiewicz. - Poslovenil Podravski. (»alje-l Očividno j6 tudi ona izvedela, da je zginila Ligija, in misleča si, da ona lože nego Aulo poizve kaj o tem od Akte, je prišla k njej po novice. Ker je srečala Vinicija, je obrnila proti njemu svojo drobno, bledo lice ter rekla čez trenutek: »Bog ti naj odpusti, Marko, krivico, katero si storil nam in Ligiji.« Vinici} je stal z nagubanim čelom, z občutkom nesreče in krivde, toda ni razumel, kako bi .mu'Bog' imel in mogel to odpustiti, in čemu mu je Pomponija govorila o odpuščanju, ko bi imela le govoriti o maščevanju. KoneČno je odšel z glavo brez sveta, polno težkih misljj, velikih skrbij in otrpnelosfci. Na dvorišču in pod galerijami «0seporivale nemirno tolpe ljudi j. - Med sužnjimi iz palače si videl tu viteze in senatorje, ki so prišli povpraševat po zdravju male Auguste ter so ob enem-hoteli, pokazati se v palači, in tako razodeti svojo skrb, bodisi tudi le zgolj cesarjevim sužnjira, • Novica o bolezni .boginje' se je urno raznesla, kajti pri vratih so se prikazovala neprestano nova bitja in zunaj je bilo videti celo množico. Nekateri iz prjšlecev, videči, da je Vinici] odšel iz palače, so ga povpraševali po novicah, toda on, ne odgovarjaje na vprašanja, je šel dalje, dokler ga Petronij, ki je tudi prišel po novice; ni ustavil. Vinicij bi se bil pri pogledu nanj brezdvomno zopet razjaril ter storil v cesarjevi palači kaj groznega, ako bi ne bil odhajal baš od Akte ves potrt, onemogel in uničen, da ga je za trenutek zapustila celo prirojena mu vročekrvnost Odrinil je Petronija ter hotel iti dalje, toda ta ga je vstavil pojsiloma. »Kako se ima božanstvena Augusta ?« ga je vprašal. Toda to nasilje je razburilo znovič Vinicija ter ga zelo razžalilo. »Naj pogoltne peklo njo in vso to hišo!« je odgovoril, škripajo z zobmi. »Molči—nesrečnež!« reče Petronij ter, ozrši se okrog, urno doda: s»Ako hočeš, zvedeti kaj o Ligi ji, pojdi z menoj! Ne, tukaj ne povem nič. Pojdi z menoj, povem ti, česar se spominjam, v nosilnicah.« In objevši mladega moža, ga urno odpelje iz palače. Za to mu je tudi bilo poglavitno mar, ker ni imel nikakih poročil. Kot človek, ki je rad svetoval ter je navzlic včerajšnemu ogorčenju imel vendar mnogo sočutja z Vinicijem in čuteč se ob enem odgovornega za vse, kar se je pripetilo, si je nekaj domislil, in ko sta sedla v nosilnice, je dejal: »Pri vseh vratih sem nastavil svoje sužnje, da stoje* na straži ter jim dal temeljit |>opis dekleta in tega orjaka, ki jo je odnesel od cesarjeve gostije. Ni dvoma, da jo je nam on izpulil, čuj me I Mogoče, da jo namerava Aulo skriti kje na deželi, in v tem slučaju bomo vsaj vedeli, na katero stran jo je odpeljal. Ako je pri vratih ne zapazijo, bo nam to dokaz, da je ostala v mestu, in še danes jo začnemo iskati.*. »Aulovi ne ved<5, kje se nahaja,« odvrne Vinicij. »Ali si prepričan o tem?« »Videl sem Pomponijo. Tudi ona jo išče.« >VLoraj ni mogla oditi iz mesta, kajti vrata so bila zaprta. Dva moja služabnika stražita pri vsakih vratih. Jeden ima oditi za Ligijo in za orjakom, drugi pa se takoj vrniti, da nam naznani, kam sta odšla.« »Ako je še v mestu, jo najdemo, kakor tudi onega Liga, katerega je po sledu lahko spoznati. Srečen si, da ti jo ni pograbil cesar, in da se to ni zgodilo, to ti morem zagotoviti, kajti na Palatinu nimajo zž-me nikakih tajnostij.« Toda Vinicij, prevzet več od žalosti nego jeze, je s pretrganim glasom, z razčiljenjem, začel praviti Pe-troniju, kaj je slišal od Akte, kaka nova nevarnost grozi Ligiii, nevarnost tako grozna, da bo treba ube-ženko skrbno skriti pred Poppejo, ako se sploh najde njeno skrivališče. Na to je trpko oštel Petronija. za njegov svet. Ako bi ne bilo Petronija, bi bilo vse drugače. Ligija bi ostala pri Aulovih, in Vinicij bi se lahko shajal ž njo vsaki dan ter bil pri tem srečnejši nego cesar. In ker se je dal premagati občutkom, se je1 pri tem čimdalje bolj razčiljeval, da so mu konečno od žalosti in jeze jele solze kapati iz očij. {Daij'e pride.) božje nauke. Prvi pogoj nabožnega življenja | so gotovo: lepi vzgledi. Kristus, učenci njegovi in svetniki so se posebno odlikovali v lepih vzgledih! Ce bo treba, pride Se, Iz Ljubljane, koncem novembra. — Na Kranjskem se bije letos odkrit in energičen boj mej našo narodno-napredno in med strastno klerikalno stranko; in trditi se da, da se državnozborske volitve še nikoli niso vršile tako živahno kot v tej dobi. Kar je pa največjega pomena, je pae to, da pričenja neodvisen naS slovenski kmet kazati klerikalni svojati zobel Pri našem kmetu se že jasni, to kažejo razni volilni shodi pri nas. Pa je tudi že Čas, da se pri kmetu jasni! — Tudi ni čuda! Le poglejte to našo klerikalno in krščansko-socijal no sodrgo, iz česa je stlačena: Par »farjev" Missia-Jeglič-Mahničeve šole in srboritosti, par tistih krščansko-socijalnih po-stopačev, ki Bogu čas, ljudem pa s švindel-nom denar kradejo, ter naposled s>e krdelce tercijalk, ki so že vseh 13 šol absolvirale. Pa poglejte cvet Slovenstva v napredni stranki! Letošnje volitve udarijo klerikalnega zmaja po glavi tako, da bo vsa sodrga rjula. Šmarje. (Veselica, nesreča, volitve.) - Dne 28. oktobra t. 1. je priredilo nafle bralno in pevsko društvo veselico s plesom, kitera se je izvršila v splošno za-dovoljnost ter v čast mlademu narodnemu društvu in celi občini. Naša mladina je od riekedaj bila razvpita, da se rada pretepa, in baš radi tega niso prišli nekateri mladeniči te bližnjih občin k veselici. Ta dan pa je naša mladina pokazala, da se zaveda in da hoče napredovati na polju omike, samozavesti in odločnosti. Cel.dan ni bilo najmanjšega nereda, vse je Slo gladko. Le tako naprej! Dne 29. oktobra ob 11. uri po noči nas je prebudil iz sladkega spanja plat zvona. Začelo je goreti v hlevu Ant. Rebula. Zraven je bila klet in nad obojem stanišče. Skozi star pod prihajajoči dim je domačo družino prebudil iz spanja, da so rešili sebe in hrano. Junec, vreden 200 K, je zgorel. Zgorelo je vse, razen vina, katero je ubogi kmetic prodal pred nekaj dnevi; sicer bi bil še ob to. Omenjeni kmetic je bil zavarovan pri »Feniksu", aH premalo, in še od tega se mu je pri cenitvi, ne vem kako, odbivalo, tako, da bo menda dobil kacih 600 gld., škode pa je dvakrat toliko. Njegovemu sosedu, kateremu se je pri gašenji poškodovala nekaj streha, je dobil odškodnino od banke »Sla-vije", pri kateri je bil zavarovan. »Slavija* je tudi poslala 20 K nagrade gasilcem. V nedeljo dne" 11. novembra 'nam je bila spred altarja razglašena volitev volilnih mož. Mislili smo, da smo na političnem shodu. Razlagal nam je naš gospod župnik po svoje, kakor uči »Gorica" in »Prismojeni List*, da je razkol na Goriško prišel s Kranjskega -— morda je mislil na Jakoba — razlagal je, katero stranko zastopa eden in drugi, ter rekel, da ne gre za osebe ampak za načela. Ko se je dovolj nalagal, je sklenil: V torek se vidimo na volišči, tam se boste pokazali, kaj ste ali pravi katoličani ali pa liberalci in brezverci. Prejel je ubogo ljudstvo, katero zna zlorabljati, z najbolj občutno žilo, to je z vero, kajti večina našega ljudstva je še nevedna in vse slepo.veruje.-Seveda drugi so na to nevednost računali in radi tega se niso vdeležili volitve, kar pa se nima več zgoditi. V župnišču, na pošli in še pri nekaterih drugih se ni oni dan varčilo z vinom. Pozno v noč se je še slišalo pravo .krščansko* raz-sajanje, na pošti pa do dveh po polnoči. Od župnišča do pokopališča je bilo videti drugi dan po poti vse polno različnih jedij in pijač v čudni podobi. Svinjani so se zopet tako spozabili, da so Bizjaka (prav po naukih katoliške vere! ?) tako pobili, da je moral k zdravniku. Pri volitvi je bil gospod župnik cel Čas navzoč in si beležil glase, da je s tem uplival na volilce. To je bila pač svobodna volitev! — V nedeljo pred y°litvijo so letali župnikovi mešetarji in podrepniki po vseh hišah. Vse se je upiralo na »katoliško podlago". Ti uboga vera, kako te zlorabljajo. Jasno, da se dela iz hiše božje in vere kupčija, Gosp. župnik je teden pred volitvijo obiskal celo faro, da se je priporočal svojim ovčicam. Kako so se župnikovi polizovalci krožnikov obnašali na dan volitve, je že odveč. Z nekaterimi bo imela opravka sodnija. Tako smo imeli Šmarnci v teku 18 dnij dan veselja, dan žalosti in dan sramote. Z Viparskega. (Iz učiteljskih krogov.) — Zadnja »Gorica* se je ob nad-učitelja Bajta in Srebrniča obregnila. Mi ne bomo tu zagovarjali ni prvega, ni dru-zega, ker tudi prav nič potreba ni, in tega bi menda niti sama ne dovolila. Kdor pa ima oči, ve in vidi, da ima na pr. Bajt ne samo za učiteljstvo, temveč tudi za slovenski narod, mnogo več zaslug nego vsi sedanji uredniki pri »Gorici*, ki prodajajo »žegnano* svojo modrost in ljubeznivost! O značaju bi Gregorčičevo glasilo tudi ne imelo dajati spričeval. Človek in list (»Gorica*), ki se je vdal vsem pohotam in črnemu stremljenju rimsko - janičarskega »Prim. Lista", naj ne hodi snubit k zavednemu, svobodoljubnemu in delavnemu trpinu-učitelju! Od svojega prvega spoznanja, in dokler bo duh v nas, ostanemo svobodomiselni in napredni ter v vednem boju s »Prim. Listom" in njegovimi zavezniki, bodisi da so tam magari »ljubljenci" vseh narodov in časov! Povemo tudi, da bi se sramovali onih koleg in jih tu. Torej zopet zmaga. — Ta volitev je bila tudi huda; trajala je do 0. ure zvečer. Zbog t«-ga so morali volitev v Skrbini odnesti za še nedoločeni dan. Po volitvi so volilci riti-rodno-napredne stranke korakali pevajoft z narodno zastavo in narodnimi balončki po Komnu, ter se razkropili po raznih krčmah, kjer so ostali v radostnem veselju pri kozarcu rujuega do pozno v noč. V PI i s ko vi ci zmagali naši (t in f.) V kljub neprestani »gitacsji znanega nunca ^Korleta* je skoneala volitev na našo stran. V Z g o n i k u so se bi!i začeti gibati poleg klerikalcev tudi socijalni demokratje; nevarnost za našo stranko je bila torej toliko večja, ali zmagala je v obeh kurijah z vsemi 6 vol. možmi. G o rjans ko je volilo zadnjič klerikalno. Včeraj pa je zmagala naši« stranka v obeh kurijah s 4 vol. možmi. Vrli tvanjigrajci so prišli skoro polnoSlevilno na volišče, Čast vsem zavednim možakom * A v če pri Kanalu je ostalo tudi zdaj v klerikalnih kreropljih (3 vol. možje); žal, da največ po zaslugi učitelja. Včeraj je volilo Renče v V. kuriji 5 odločno naših volilnih mož. Najbolje so se skazali Gradiščanje, katerih je prihrumela velika četa na volišče. Več sporočilno. — Upamo, da bodo tudi v IV. kuriji izvoljeni naši. V M i r n u je bila včeraj huda volilna borba za V. kurijo (3 vol. m.). Duhovščina privrela na agitacijo tudi k okolice. Zmagali so klerikalci. V tej občini je še veliko teme poleg prosvitljenih rokodelcev in obrtnikov. Klerikalni shodi. — V cerkvah tistih občin, ki do sobote niso še volile, so bili v nedeljo politični shodi mesto prave službe božje. Naše cerkve so postale torej zbirališča za klerikalne volilce! Naprednjake naravnost pode iz cerkve. Posledice se že kažejo po celi deželi! — Kaj je trebi klerikalcem javnih shodov? Klerikalni agitatorji dajo pozvoniti k službi božji, a namesto te morajo ljudje poslušati politično propoved in agitacijo za klerikalne kandidate. In še nikdo Ugovarjati ne sme! Kdo Je korlstolovec ? — »Gorica« in »Prim. List" v številki za številko očitala dr. Turni, sedaj bolj odkrito, sedaj bolj prikrilo, ali vselej tako, da lahko vsakdo otipa, koga misli, črno sebičnost in osebno ko-ristolovje. Poglejmo vendar enkrat, kdo je korislolovec ali dr. Turna ali pa »ljubljenec naroda*, vitez dr. Gregorčič ? Dr, Turna se je odpovedal državni službi zato, da se je posvetil narodni službi. Ako je ostal v sodnijski službi, bi bil danes že visok sod-njiski uradnik, ali pustil jo je, da more delati za narod. Od takrat je storil marsikaj. Le poglejte, kako je dvignil posojilnico, ustanovil zadrugo, pripomogel z Gabrščkom v glavnem do zgradbe ,Šol. doma«, kako uplivno deluje kot dež. odbornik, koliko nasvetov daje kmečkemu prebivalstvu brezplačno ; dan za dnevom ga iščejo kmetje, da ga povprašujejo po tem in onem, kdo pa vpraša za Gregorčiča? Vsestransko je mož delaven, in kaj ima za to ? Hvaležnost naroda, mirno vest in možatost, kar vse ga podpira v nadaljevanju pozitivnega deU»'4)upMS(^)9*ttUw.. nič. Saj tako trdita .Gorica* in »Brim.List«, ki sta mu očitala celo dolgove, in zadnjič so poslali celo na zemljiško knjigo, pogledat, Segava je hiša v ulici Tre Re, v kateri prebiva, in prepričali so se, da ni njegova. Kot dež. odbornik pa dela, in^ zasluži vsak krajcar. "Kaj ima torej v premožensTceni oziru dr. Tuma od narodnega delovanja. Niči Ali se more torej imenovati dr. Turno črnega se-bičneža in koristolovea ?! Vsak razsoden Človek mora odgovoriti, da ne I — Pa poglejmo zdaj .ljubljenca"! Že deset let vleče plačo semeniškega profesorja, ko ne ve zakaj, in kot državni poslanec je presedel^ kar smo i Tudi v .Soči" že dokazali, doma, čeprav je bilo nujno, biti na Dunaju, po cele mesece. Le en tak mesec je zaslužil po 300 gld. V j narodnem delovanju pa je postal v zadnjih '< letih tako mlačen in malomaren, da je kar škandal za poslanca. Le spomnite se zadnjega zasedanja dež. zbora! — Za vse to pa vleče kar tri plače, in če da od takega denarja sem ter tje kaj za .Sol. dom", pa mu za-vihle veliko kadilnico, povzdigovaje v deveta nebesa njegovo nesebičnost, ali vsporedno s tem morei citati vselej v .Gorica" ali .Prim. List* zbadanje dr. Turne in slikanje njegove sebičnosti! Le počasi, vitez dr. Gregorčič. Jasni se med nalirn ljudstvom, da v<» vedno bolj ceniti nesebičnost dr. Turne in Vato sebičnosti • .. Kako »o postopali pri sestavi volilnega Imenika. — Znan nam jn kraj, kjer je za občinskega tijnika kaplan. V volilno I1M0 je vpisa! mož kolikor in kogar je hotel. U neke vasi je izpuščenih kar 28, iz druge •J, iz tretje 7, v kraju, Kjer je občinski urad, tudi kakih 2"i. Fantom je rokel celo, da to ni važno, ko je že zaprl na ogled postavljeno volilno listo. Seveda poreče, da listu je bila razstavljana na ogled, zakaj niso reklimovali? IV.iv, Jili ini smo prepričani, da se je vodoma in hotoma greMlo na ta račun, da volilci ne pridejo pl dat v volilni imenik. Več utegnemo spregovorili, ko skoučajo volitve v onem kraju. »Vrl* porotnik. - Podžupan Vineenc K o ž u h je sicer znan kot klerikalni pnd-irpiiik, ali da ne bo mogel tuli na porotniki klopi potlačili >irankarske strasti ter shirali le glu* pravit e. kab-ri j«' prisegel, tega nismo verjeli. Pripovedoval je namreč nekje (za kar so priče), da bo že on vplival na druge porotnike, da Ikp.Ui gotovo oproščeni uredniki klerikalnih listov. Torej $»» pred obravnavo i»» on že /a oj rojenje in obljiibuje. da bo Ae druge v to priganjal. Z tros vrl porotnik ! B >g nas varuj lakih v hiSo pravic.?! Preložena obravnav«. — Včeraj se je imela vr^tti pred porotniki obravnava proti .Gorici* vsled znane obto/.be gosp. tiabrsčka. Odgovorni urednik imu že v Gorici zagovornika dr. IluMiK I.uzz a t ta. a si je najel Se dr. !>'ustcr3ič» iz Ljubljane. Ta je v nedeljo brzojtivil dr. Gregorčiču, da ne more priti, ker je — .zbolel*; in zato se je obravnava preložila na soboto. — Čudovita kuSantnost! Samo da sodnija ni vsebuj tako pt»strež!;iva. O vsem tem bo se govora na drugih mestih f Porotne obraTnave. — Pn-tekli peb»k je sfdfia im /.,d'.)žrii klopi K-ttarina Luznik iz Upnika pri Volčah. obdolMia hu lodelstva delomnra. Sodnemu dvoru ;•• predsedoval svetnik Si-bmarda: voUnti sta bila svetnik Kuhačrvič in sodni tajnik Kovačič; javni rbložitei;. drž pravd, n.dae.-ttiik J -glič, zagovarjal j»* dr. Stanič. — Obtožnica pravi, da so dne 28. aprila t. k. o priltki či?čenja kloake v neki hiši na Plačuti našli roke novorojenega deteta. Oblastnija je takoj pričela strogo preiskavo, tn se je sumilo imenovano Luznik, ki je bivala v tem času v Trstu, detomora; raii tega se je uvedla proti njej takoj preiskava ; pri isti je Kal. Luznik zanikala vse oko!i?čine, tudi da je bila v drugem stanu, aknravnn so zdravniki v Trstu potrdili, da je pred kratkim časom porodila. Mej tem časom se je preiskava nadaljevala; iz te je razvidno, da je Kat. Luznik službovala v Gorici v raznih hišah in da je pogostoma občevala z vojaki; tudi je bilo evidentno, da se je nahajala v drugem stanu. — Avgusta meseca t. I pa je pripoznala preiskovalnemu sodniku svojo krivdo in izpovedala, da je bila nosna in da je II. decembra v hiši neke Vcuk v ulici Fon.dca, v odsotnosti iste, porodi! i dete, ki je med porodom umrlo, potem pa je izpovedala, da je otrok živel dve uri, da ga je vzela k sebi na posteljo in da rnu je z nožem odrezala najprej roke, potem glavo in noge ter vse to zavila v ruto. Naslednje dni je zapustila hišo, vrgla noge v stranišče ter vzela s seboj v papir zavite ostale dele otročjega telesa, vrgla roke v kloako hiše št. 28. na Plačuti, druge dele pa v gnojišča v ulici Dogana in TJsina. — Te prvotne iz-povedbe so se popolnoma zlagale z glavno izpovedjo, ki jo je podala pri obravnavi. Prisostvujoče občinstvo je bilo vsled cinične izpovedbe grozno razburjeno in se je nad takim nečloveškim činom škandalizovalo. — Porotniki so stavljeno jim vprašanje jedno-glasno potrdili in je sodni dvor na podlagi tega obsodil Kat. Luznik na 12-letno ječo. Bon Alfonz, brat don Carlosa, biva i vže 3 dni v Gorici, in sicer v hotelu Gunkel. .Edinosti*. -— Na našo znano vest je napisala .Edinost* dolg članek. Mi pa hočemo kar na kratko povedati, da nimamo ne časa ne volje, spuščati se ž njo v dolga razmotri-vanja in izvajanja. Kar smo bili napisali, smo storili prav na pregovarjanje naših veljavnih smui^enikov^Jsai.erim so, kakor nam, tisti .dobri nasveti* že presedali. Na to stran dosti l NeunTevno je nam, na kak način kar nakrat spravljajo tržaški gospodje .Sočo* v dotiko z nekim učiteljem iz Istre, ki dopisuje v ,Učit. Tov.« ter je po izjavi .Edinosti« notoričen- agent italijanske stranke 1 Na to se predrzne .Edinost* podtikati nam celo he-rostratstvo, ker molčimo k takemu narodnemu tolovajslvu, češ, oziri • na domaČi prepir so močneji. Predraga .Edinost'" l Kaj • smo mi poklicani, zasledovati dopisnike .Učit. Tov.*, če je med njimi kak notoričen agent italijanske stranke?! Mi ji»slimo,__da._ne.„.Ako-jih-vEdinost* pozna, naj spravi to na dan na primeren način, ali naj naslovi to le na tisti list, kateremu tiče, druge liste spravljati v dotiko s takimi rečmi, je pač predrznost, da ne rečemo kaj drugega J To, to je .odurno zaganjanje«! Kar se tiče ozirov na domači prepir, so pač taki, da se moramo omejili v prvi vrsti le na domači boj ter isti izbojevati. To je naša dolžnost, katero mora priznati vsakdo. Vsled te dolžnosti smo prikovani v prvi vrsti le na domačo politiko v deželi, v drugi šele se moremo ozirati drugam. Pa tudi da bi ne bilo tega, nismo obvezani, stikati za dopisniki drugega lista. Kaj takega rnore zahtevati od nas le kak najiven politik in le tak more nam podtikati herostratstvo. S tem pa mir in punktum jedan put za vazdal r.lJudnoHtl na davkariji t Gorlel. — Večkrat že smo se bavili s stičnim predmetom, v kar so nam dajali povod razni italijanski uradniki, ki so tam nastavljeni. Pri katastru dobiš nekega uradnika, ki je doma iz Istre, menda iz Pirana. To že zadostuje, da si more misliti vsakdo, da je goreč Italijan in kot tak gotovo ni prijatelj Slovencem. Ta mož v državni slnSbi pri davkariji, v kutero nosi slovenski kmet svoje davke, se predrzne godrnjati, kadar pride kaka slovenska stranka po opravkih do njega. Nahruli jo seveda po italijanski, in ako .stranka začne odgovarjati po slovenski, spu»ča ta državni uradnik baje take besede iz ust, k.ikorLue je čuti le pri poulični faki-uaži in kakorSuih se izobražen človek ne puslužujp. No, mož je korajžen, saj ve, da ro mu i.e more zgoditi nič hudega, ker sloji pod varstvom novega naddavkarja, ullra-Lahona, .s katerim sta posebno prijatelju. Ker smo že pri naddavkarju, poglejmo poleg .uljudnusli" še na neko drugo stran v ura-dovanju, odkar kraljuje v tem uradu novi uaddavkar! Ta mož, katerega so postavili v to službo, p r e z r S i z a s I u ž u e j š e si o-venske ur a d n i k e, ne more trpeli slovenščine tam, kjer se mu zdi, da bi bila .ttulianita* naše dežele v nevarnosti. Vsa krajevna imena se morajo pod njim dosledno v vsakem oziru pisati le italijanski. Slovenskih krajevnih imen ta mož ne pripušča v nobenem uradnem spisu. Po kaki navedbi ?! Vprašali bi tu c. kr. finančno ravnateljstvo v Trstu, ali mu je znano, da se naša krajevna imena odpravljajo na davkariji v Gorici ter se rabijo le italijanska? Kaj misli storiti isto, da se taka krivica in neposlavnosl odpravita? Vsekakor je skr.ijna potreba, da se oglasimo na pristojnih mestih, da bodo nas poznali na davkariji kot Slovence in to upoštevali vsestransko, pa tudi, da jih pouče, kjer dobe kakega .brata Jakoba', kako se ima vesli drž. uradnik nasproti stranki!! (lupilo? Podivjanosti v Dornbergu. Ov-čice, katere pase župnik Juvančič v Dorn-bergu v temi nevednosti, postajajo od dne bolj razbrzdane. Ravnajo se pač po svojem pastirju. Ljudstvo, kar ga ima na vrvici župnik, je tako podivjano, da je nekaj neču-venega. Na dan volitev bi bilo prišlo kmalu do velikanskega pretepa, da niso še pravo> časno posegli vmes orožniki. Ali ker se takrat ni posrečilo, napravili velikega kravala in pretepa, ga delajo pa v malem. V nedeljo je bilo zlezlo nekemu pristašu župnika precej vipavske rebule v glavo, tako da je mogel po vseh predpisih klerikalnih zapovedij pošteno razsajati. Prišel je v gostilno na Tabor. Tam je zagledal nekoga mladega moža, ki noče biti klerikalec. Hitro ga je nahruli!: A, lil ste Tumači! Na to je odšei pa spet prišel, in prišli so tudi drugi. Župnikov pristaš je le kričal in zabavljal, nakar se je oni drugi naprednjak hotel odtegnili. Kar ga je zagrabil razgrajač in mu prizadel močne praske na obrazu. Brat razgrajača pa je pograbil naprednjaka pod vrat ter mu razlrgal po celi strani suknjo, podsuknjo in srajco. Tako postopajo klerikanki »možje« v Dornbergu z našimi, kateri si kmalu vce izpod strehe ne bodo upali, ker niso varni svojega življenja pred pristaši župnika Juvančiča! Kaj taka je naloga katoliških duhovnikov po naših fa-rovžih, da vzgajajo take ljudi, ki strežejo svojemu bližnjemu po življenju ?! Taka je njihova naloga 1 Dočim se Rihemberg korenito otresa klerikalnega jarma, dočim se dani v Šem-paski občini, ostaja Domberg še na najvišji stopinji klerikalne podivjanosti in surovosti, za katero ima največ zaslug tamkajšnji župnik Juvančič. Koliko bo treba Še truda, da se reši ljudstvo tudi v Dornbergu klerikalnega gospodarstva in razdivjanosti, v katero je zašlo in iz katere je težko najti pot. O gori omenjenem slučaju bo govora tudi pred sodnijo. Listnica. — O volitvah smo dobili izredno veliko dopisov, katerih vseh ne moremo priobčiti, ker ni prostora za to. Služijo pa nam ti dopisi v to, da imamo jasen pregled o volitvah, ter da se vemo ravnati na to ali dno šttiOirVberggr dopisnike zahvaljujemo na poslanih pismih in prosimo ob jednem tudi druge zaupnike in poročevalce, kjer šele bodo volitve, da nam podajo kolikor mogoče točno sliko o volitvah. Prosimo! — „R v G." Res je, kar pišete o plemstvu in duhovščini, o temni nevednosti, o osebnem kultu, o mastnih trebuških, p .križanem« dr. Gregorčiču, o politiki pro domo, o cincanju in mencanju, kako se pride do viteškega naslova, o vlogi pudelčka itd., toda tega ne moremo priobčiti, ker isto bi eital le državni pravdnik in redko kdo drugi! Zadnji poslani dopis nam je služil v informacijo; izključeno pa ni, da pride o priliki v javnost. Zdravi! Razgled po svetu. ,. Vlada in klerikalci na Kranjskem. Klerikalci smatrajo nekatere mandate, katere so imeli doslej njihovi pristaši, za izgubljene; zato pa se obračajo za pomoč do vlade. .Slov. Narod* piše: »Tekom zadnjih dni je bil dr* Ivan Šusteršič opetovano pri deželnem predsedniku g. baronu Heinu, in je imel ž njim daljše »konference* glede državno-zborskih volitev, to se pravi, Šu s ter si C je prosil deželnega predsednika, naj vlada pri držav nozborskih voli t v ah pod piraklerika I ne kandidate. V prvi polovici lega tedna sta bila škof dr. Anton Bonaventura Jeglič in dr. Ivan Šusteršič na Dunaju in sla lazila okrog ministrskega predsednika Korberja ter okrog družili visokostoječih gospodov in moledovala za podporo vlado pri volitvah. Umeje se pač samo ob sebi, da sla pri ti priliki kot prava krščanska moža črnila napredno narodno stranko še veliko grje, kakor v tistem podlem volilnem oklicu, s katerim se je duhovniška stranka osramotila pred vsem slovenskim svetom. Kakšen uspeh jo imelo to prosjačenje škofa Honaventure in dr. Šustcršiča pri ministrskem predsedniku, nam doslej ni znano, ili da se je ministrski predsednik že odločil, kako stališče zavzame vlada glede nagih prihodnjih volitev, na (o kaže dejstvo, da je bil deželni predsednik baron Ilein zopet poklican na Dunaj, iu da se je včeraj tja odpeljal. Očitno je, da je bit deželni predsednik poklican na Dunaj, da dobi instrukcije, kako mu je postopati pri predstoječih držav-nozborskih volitvah, in da jo torej njegovo potovanje v prcstolno mesto velicega pomena. Ne daj se tajiti, da ima vlada vse polno sredstev, s katerimi lahko vpliva na volitve, in je torej naravno, da so klerikalci prosjačili za vladno pomoč, saj vedo, da so izgubljeni, če bi morali volilni boj sami izbojevati. Tudi se je v naši državi že večkrat primerilo, da so različna ministrstva teptala zakone in po-gazila pravico in celo z nasilstvi pomagala premagali ljudstvo in svoje kreature spraviti na poslanske sedeže, ali vzlic temu nas ni strah. Storimo vsak svojo dolžnost, podvojimo in potrojimo svoje sile, zastavimo zadnje svoje moči in zmaga bo vendar naša, tudi če se vlada zveze s klerikalci. Ne vemo, kako se vlada odloči, toda bodimo pripravljeni na vse slučaje, in pripravljeni tudi nato, da pojde vlada v boj za korumpirane klerikalce in zoper ljudstvo, ki se hoče otresti klerikalnega jarma. Mi ne iščemo in ne potrebujemo vladne podpore. Našim kandidatom naj poda zaupanje ljudstva mandate, ne pa vlada. Ker zahtevamo od vlade je, da ostane v naših strankarskih bojih popolnoma nevtralna, da ne upliva na nobeno stran, nego se omenjujc samo na to, da skrbi za strogo zakonite, mirne volitve. To je viadna dolžnost in če stori to svojo dolžnost, bo ustreženo vsem poštenim ljudem, v nasprotnem slučaju pa doseže vlada samo to, da se razmere na deželi pooslre do skrajnosti/ O kandidatu Hribarju za peto kurijo na Štajerskem. — Dragotina Hribarja v Celju, znanega tiskarja in podjetnika, ki kandiduje v peti kuriji, slikajo duhovniki na Štajerskem tako, kakor čitamo v .Domovini* v dveh dopisih U Savinjske doline in iz Ormoža: »Dragotin Hribar je slabši kot satan, ker se upa na željo volilcev proti dekanu Žič«carju sprejeti kandidaturo. Hrikar pa je sama škoda, nje^o delo, delo satana, ki nikomur nič ne koristi, razun njegovi mavhi. Kaj to, če je prišel v Celje takrat, ko se je zač?lo glede narodnosti komaj danili; kaj to, če je žrtvoval svoj kapital in ustanovil tiskarno in list .Domovina", ki je od tisoč in tisoč bralcev spoštovana in marsikomu mnogo koristila; kaj to, če je stal vedno v prvi vrsti na braniku narodnih pravic in se potegoval za koristi teptanih Slovencev; ka) to, če je na stotine shodih poučeval ljudstvo in mu svetoval —- ne poročal kakor Žičkar — kaj to, če je branil v zbranih besedah vero očetov in zagovarjal duhovščino s tem; vse to ni nič, in še vse drugo, kar je storil ni nič, — zato ker kandiduje proti dekanu Zičkarju. Po kaj pa je prišel med nas, če ni mislil delati tlako, pa naj bi ostal na Kranjskem in tamkaj delal zgago, nas pa pustil pri miru, da bi lepo naprej spali in kadili drug drugemu. Ziftkar je kandidat du- hovščine, zato pa mora zmagati, naj velja kar hoče.« Potem zopet: .Enkrat je Hribar liberalec — ki dela za lutris-vero; drugič je fabrikant, ki je le na škodo kmetom, ker fabrike jemljejo kmetu delavce in vzgajajo sočijalne demokrate; zopet pri drugih prišel bode v konkurz, če ne pusti kandidature, ki ni za ljudi, kakor je on; eni pa celo vedo, da je poslan na štajarsko delat za liberalce, ki so največje gorje kmetu in duhovščini. Take in enake laži in budalosti se zabičujejo nerazsodnemu ljudstvu. In kaj stori posvetna inteligenca proti taki nizki agitaciji? Nič! Čakajo, kak bode konec, potem se bode že govorilo/ Ali ni to zanimivo?! Prav tako postopajo klerikalci, kakor pri nas in na Kranjskem, povsodi podlo, z lažjo in obrekovanjem. Mariborski nemški značaj — padel. — Pri občinskih volitvah v mariborski mestni zastop dne 19. t. m. so zmagali v III. razredu od prvega do zadnjega socijalni demokrati proti nemškim nacijonalcem. Propadli so vsi dosedanji odborniki v tem razredu, med njimi tui5 župan Nagy. Izvoljeni pa so odbornikom socijalni demokratje: J, Krainer, ravnatelj zavžltnega društva; Franc Roschanz krčmar; Fr. Eiletz, knjigovodja; Vencel Hro-novskjr, strojevodja; Rudolf Krupka, delovodja južne železnice; Martin Muzek, pek in hišni posestnik; Ig. Jakobitsch, prodajalec; Oto Pelegeg, mesar; Jos. Strutz, pleskar, in Anton Stiebler, učitelj in hišni posestnik, Imena izvoljenih so slovanska. Dasi socijalno-demokratičnih načel, upati je vundar od teh mož, da se bodo zavzemali za ravnopravnost obeh narodnosti v mestu proti nemlkona-cijonalnemu pregajanju. Nič ni pomagal odsek za varstvo nemškega značaja, zmagali so slovenski in češki potomci. Soma locuta — causa flnlta! — Danes nam je sporočiti fiitateljem o dogodku, ki je zgodovinske važnosti. Vas R i c m a n j o z Logom je vsprejeta v sveto katoliško cerkev grikoga obreda in .. škofije križe vačke, 3lovanskega bo-goslužr.ega jezika. Presvetli goftpod škof križevački, Julij Drohobeczky, je doposlal o tej priliki posebno poslanico na narod riemanjski, v kateri jim pravi med drugim; »VI ste ostali v pravi katoliški veri in na dajte se z nicim od nje odvrniti in v. uvest i. Držite ae jedinstva duha v zvezi miru. Eno telo, eden duh . , . Eden Gospod, ena veru, eno krSčenje.* Omenjamo, da spada katoliška križevačka Škofija grškega obreda in slovanskega jezika pod nadskofljo zagrebško. Škof Julij Drohobeczkr je na škofijski slolici naslednik slavnoznanegn Škofu Hraniloviča in je v svoji pastirski službi brat in drug škofa Strossmaverja. Povda-rjamo, da se je vse to izvršilo z znanjem svete slolice v Rimu in avstrijskega mini-sterstva na Dunaju. .Edinost*. Car bolan. — Današnja poročila pravijo, da se obrača čaru na bolje in da bolezen poteče normalno. Ubijalec lastnih otrok — dvakrat oproščen. — Dne 5. julija t. i. se je vršila v Pragi porotna obravnava proti zidarju Fr. Jelineku radi hudodelstva umora. Jelineku je peljal namreč nekoč svoje gladu umirajoče otroke v gozd, kjer je dva ustrelil, dva pa težko ranil; potem je nameril na se, toda strel ga je samo lahko ranil. — Pri prvi obravnavi je bil oproščen; ker je drž. pravdnik vložil proti oproščevalni razsodbi pritožbo ničnosti, se je po ukazu najvišje sodnije vršila te dni nova obravnava, pri kateri so porotniki znovič oprostili Jelineka z 10 proti % glasovoma. Orborjev proračun. — Državni proračun za 1. 1901. je sestavljen. Prvotno pro-računjeni izdatki so se skrčili za blizu 47 milijonov K, pri ministerstvu za uk so črtali okoli 5 milijonov K. Trde, da večinoma za naprave, namenjene Slovanom, vlada pa pravi, da se je črtalo le po potrebi brez ozira na narodnost! Kdo to verjame? Dogodki na Kitajskem. — Grof Wal-dersee javlja iz Pekinga: Kolona York je prispela 17. t. m. v Honcuhva, 25 km od Kalgana proti jugovzhodu. Kitajska posadka, ki je ostala tamkaj, se je podala. Kaloha Mttcklenfels je 20. t m. odšia iz Sankiatena v Ankiačuan. Zdravstveno stanje ekspedjcij-skega voja je dobro. Legar in griža pojemata. — Iz Pekinga poročajo: Pričakovati je, da se železnica dovrši tekom enega meseca. Popravljanje in varstvo železnic je postalo mednarodno podjetje. Nemci, Angleži, Italijani in Japonci so začeli nadaljevati železnico v mesto samo. Devet, poslanikov je z ozirom na poslednji edikt odločno zahtevalo, da se kaznuje Tungfusuvanga. Nemški poslanik je baje sporočil Li-Hung-Cangu, da je potrebno, da velesile same kaznujejo krivce. — .Standard« poroča, da je v pokrajini Scensi velikanska beda in lakota. Državne zaloge žita so izpraznjene. V okolici Singanfd je ljudstvo tako sestradano, da uživa travo; listje in korenine. Narodno gospodarstvo. Zbor odposlancev zveze bolniških blagajn se je vršil dne 18. listopada t. 1. v Trstu in je bilo •pri tem zborovanju 19 slovenskih m 20 laških . poslancev navzočih. Zastopanih je bilo 18 blagajn. Pri tem zborovanju se je pokazalo, da tudi Lahi med seboj niso bili edini, ker pri glasovanju niso prodrli z nobenim predlogom kljub temu, da so imeli en glas večine. Važno za slovenske blagajne je to, da se je sklenilo, da se v prihodnje določi število odposlancev po povprečnem letnem Številu delavcev in ne, kakor sedaj, po številu od 31. grudna,*ker v tem času imajo slovenske blagajne najmanj članov, laške pa največ. Pozimi je namreč na Primorskem delo omogočeno, drugodi pa ne. Rezervni zaklad zvezi pripadajočih blagajn iznaša 260.712.60V, gld.. rezervni zaklad zveze pa 23.38485 gld. Ker pa ta fond ne zadostuje po § 8. zvezinih pravil, sklenilo se je, da se ima za leto 1900. vplačati zvezi 10% od preostanka posameznih blagajn. — Vložil in vsprejel se je ugovor zoper načel-nistvo, ker se pravila niso izpremenila tako, kakor je bilo na lanskem zborovanju sprejeto z večino glasov. — Zelo viharno debato je provzročila proSnja bolniške blagajne v Pulju z-» posojilo 8000 K proti 4% obrestovanjn in letnemu vračilu 2000 K. Celo reed slovenskimi odposlanci so nastala nasprotstva. Končno se je sprejel predlog, da se posojilo 4000 K dovoii. Razstavo domače industrije pripravlja za prihodnje leto Rusija. Toda ta razstava bo imela zaradi razširjenosti države take dimenzije, da je skoro nemogoče pripraviti v tako kratkem čas« vse potrebno. Za to jo najbrže odgodijo na drugo leto. Kronski desetakl pridejo v promet v marcu prihodnjega leta, in sicer največ v skupni vrednosti 160 milijonov kron. Dohodki mrtve roke. — Katoliška cerkev je imela 1. 1880. 20 milijonov gld. dohodkov, 1. 1890. 26 milijonov dohodkov. 15 milijonov stroškov, 11 milijonov čistega dobička. Leta 1895. 27 milijonov dohodkov, 16 milijonov stroškov, 11 milijonov čistega dobička. Pa bo Se kdo tarnal o uboštvu naše cerkve? To so pač pravi viri, iz katerih naj zajemajo tisti škofje, ki hočejo ustanavljati svoje gimnazije, in ne odirati ljudstva I Fetrolejski kartol. — V najbližjem času se bo baje vršil shod, na katerem se bo predlagalo, naj se odpove 30. aprila p. I. avstrijski petrolejski kartel. Velike rafinerije namreč, ki so ob enem lasinice dolov za mineralno olje, nimajo več koristi od kar-tela, ker krije sedanje proizvajanje mineralnega olja komaj domačo potrebo in so začele zato cene surovine znatno stopati. Daljši vzrok baje je, da je izvoz avstrijske rafinaže v poslednjih mesecih zaradi derute na ruskem trgu popolnoma oslabel, in tudi nove nastale, manjSe rafinerije so se varale v nadeji, da jim bo odkazan po kartelu kolikor toliko večji del kontingenta. Kmetijske šole. —Avstrija ima 2,000.000 samostalnih kmetov in 13,351.400 ljudij se živi od kmetijstva kod udje kmetijskih ro-dovin. Na Pruskem pa je okoli 1,200.000 samostalnih kmetov. In vendar je imela Avstrija v letu 1897. kmetijskih šol le: 35 dvoletnih, 46 zimskih in 119 nižje organizovanih, prištevši tudi 38 specijalnih s 3477 učenci, j Prusko pa je imelo v tem letu 30 dvoletnih ' kmetijskih šol, 90 zimskih in 725 nadalje-kmetijskih šol pri občinskih šolah. Ako primerjamo to statistiko, spoznamo, kako skrbe za kmeta druge države in kako naša. Evropska borzna kriza, ki znižuje počasi toda gotovo kurze celih kategorij vrednostnih papirjev, se je razširila izPelro-grada na Berolin, Brusel; Pariš in London. Vzroki te krize so politiškega in narodnogospodarskega značaja. Transvalska vojna je stala Anglijo dosedaj že 21/,, milijarde naših kron, in kdo v6, kako globoko bo morala ta država segniti v svoje blagajno, predno bo bojne igre v Afriki konec. Anglija je likvidovala šele del svojih računov in to v Ameriki, ostalo pa je ostalo v kreditu angleških bank in milijonarjev, ki odpovedujejo za to kredit na borzi, ker niso dobili denarja. Ekspedicija evropskih sil v Kitaj tudi ni zmenila položaja. Belgijski špekulantje, katerim se je sanjalo o ruskih nibljih, so se varali v svojih nadah in so začeli jemati svoje kapitale z ruskega trga in industrije (Belgija se udeležuje v ruski industriji skoro s polov'co kapitala, ki se obrestuje po 5%). Gospodarski vzroki pa so v vsaki državi drugačni. Na Ruskem so se tujci, nepoznavajoč razmer te dežele, puščali preveč v špekulacije, ki pa ne odgovarjajo njih nadejam, zato izgubljajo akcije oni. Nemško je dobilo preveč poguma zaradi svojih finančnih in industri-jalnih vspehov. V poslednjih štirih letih je zrealizovalo 127* milijard K in se udeležilo še tujih podjetij z 2'/» milijardama K. Za to so padli nemški papirji na francoskem trgu za 25 do 30$, čeravno se ni culo o nika-kem polomu kakega velikega nemškega zavoda. V Franciji pa msto razna tramvajska društva kakor gobe in uvajajo na borze svoje akcije do 50 in 100% premijev. Dohodki vladarjev. — Vsakdanjih dohodkov ima predsednik severoamerikanskih združ. držav: 800 K, predsednik francoske republike 3600 K, belgijski kralj 9600 K, italijanski kralj in angleška kraljica vsak po 38.800 K, nemški cesar 48.000 K, avstrijsko - ogerski cesar 60.000 K, turški sultan 96.000 K, ruski car 144.000 K. briških, dal Anton Pečenko Vrlna ulica 8 GORICA Via fiiardim. 8 priporoča pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 5»» litrov naprej. Na zahtevo poSilja tudi uzorce. C«n« imflrnt. Poilraiba poitana. jLela I881. v Gorici ustanovljena Ivroka 1 (nasproti nunski cerkvi) priporoča preC. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih evetlie za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd, vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvriuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. •M»MMMMMf«Ma* C. kr. m'f$j/0'^. vsakteremu privilegirani ^^jtfflflPBi^ koj razum- kroji, ^1F* ljivi krojiti. Kar napove iz knjige tabelna mera, to izpolni vsake velikosti in mode. v Gorici, civilni in vojaški krojač, z zalogo nsrjfinejšega blaga. Edino na Travniku št. 22. 1. nadstropje. Ima svojo izborno zalogo vsake vrste blaga z« obleke iz inozemskih in ju strijskih tovarn in gotovih oblek, delnikov in sobnih plaščev za vsako sezono. Velika izber: zftvratnie in ovratnikov, gotovega perila in srajce .Jiiger ter vseli drugih k oblekam spndajot-ih priprav za vsaki stan po najnižji c«ni. Sprejemajo se naročila za izdelov. raznih oblek jaket,;-pelegrin, dežnih plašeev, tudi za dame, po najnovejši modi. »Goriška Tiskarna" A. Gabršček priporoča ravnokar izšle knjige: „WlarCO ViSCOnti", ital. spisal Tommaso Grossi; cena s poštnino vred K 2*60. »Odiseja" II. izdaja; po Homeru proste M-evel prof. A. Eoragelj; cena s poštnino K 1*40. „Venec Slov. povestij", III. knjiga, prevodi iz raznih slovan. jezikov; cena s poštnino vred K 1-40. Na zahtevo pošiljamo ceiiik naših izclnj zastonj. Kuštrin Anton trgovec z jedilnim blagom Gosposka ulica štev. 38. Priporoča svojo zalogo jestvin in kolonijalij po jako nizkih cenah. Ima zalogo vsakovrstnega olja, na vadnega in najfineje vrste