\*uh" PV natisov 15.000. ~~qpgg „Štajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 3 krone, za pol in četrt leta razmerno; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne štev. seprqdajajo po 6 v. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80, za Vi strani K 40, za »/« strani K 20, za >/. strani K 10, za >/„ strani K 5, za "/>• strani K 250, za >/.. strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Štev, 1. V Ptuju v nedeljo one 5. januarja 1913. XIV. letnik. T novo leto! Prazniki ao torej minuli, novo leto nas pozdravlja : in nove skrbi ter novo delo prihaja z njim. V političnem ozira spremenilo je lansko leto na nepričakovani način evropejsko lice. Turčija, ki je igrala skozi več kot 300 let važno vlogo v Evropi, pred katero se je v gotovih časih vsa Evropa tresla, katere vojne čet* so celo večkrat »pred cesarskim Dunajem stale, ta Turčija sedaj umira. Izigrala je svojo vlogo i Ijemorilcev. Ali izjavila in kakor pradavno poslopje zruši se zdaj v razvaline . . . Na njeno mesto stopijo mladi balkauski narodi, ki imajo sicer še vse kulturne otročje bolezni na sebi, ki pa negujejo vendar stremljenje, vstvariti nova velika jugosjo vanska državna trupla. In to'pomeni zopet za habs-i—hi""'' ■ '."•• ■■ varnost. Tako je preteklo leto prineslo naši domovini ogromno škode, pri čemur niti ne omenimo velikanske gospodarske polome, ki go posledice balkanskih dogodkov. Ob začetku novega leta je položaj še jako napet in nevaren, temni oblaki vise na obzorju, proti kateremu so se dvigali glasovi božičnih zvonov . . . Zaman je donel njih mili glas, — preglasno je gromelo bojevno streljanje! — V novo leto hitimo zdaj in pogumno, kot cesarju zvesti Avstrijci, gremo naprej, kot Štajerci in Korošci. Upamo, da leto 1913 ne bode leto nesreče, da nam prinese napredek, stalni mir. Ali ako bi morali plug s sabljo zamenjati, storili bodemo tudi to," kajti avstrijska zemlja je vredna naše srčno krvi . . . Zakaj očitamo prvaMri klerikalni kakor na-rodnjakarski politiki. >;. je protiavstrijska in deloma naravnost veleizdajska ? Naštejmo le par zgledov in dokazov ! Avstrija ozirorr -i vlada, ki v tem slučaju izvršuje -voljo cesarja samega, je z ozirom na balkanske dogodke vse storila, da se obrani Moljni mir, je z naravnost neverjetno potrpežljivostjo prezrla vsa nesramna izzivanja pritljik: ve dežele srbskih kra-tudi jasno in glasno, Seveda so iz Evrope ss vržena Slovenski »patrioti." Brezobzirno razkrinkanje protiavstriJ8kega mišljenja naših klerikalnih in liberalnih prvaških nasprotnikov zadelo jih je v živo. Kaj jim pomaga vse osebno, pobalinsko psovanje ? S psovkami se nikdar ne dokaže pravice in tudi ne zakrije krivice. Javnost je danes že sodila čez slovensko-narodno politiko in tudi slovensko ljudstvo samoje pričelo to nesrečno politiko i z-poznavati. Ob začetku novega leta naj naši nasprotniki napravijo svojo politično bilanco in gotovo bodejo sami presenečeni od cilja, do katerega jih je dovedla njih slepa vseslovanska strast. Prah je vse — — Poglej nazaj! Solz premnogo, malo sreče, iskra solnca, — grobne sveče, leto pekel, — hip le raj! Prerok sem: Za novi boj in za nove sreče jasne in za nove zmage .'krasne Novo leto, tvoj sem, tvoj! Srečo ti naprej želim! Kdor resnici se podaja temu solnce vedno vzhaja! Novo leto, — govorim . . njene zahteve izredno pohlevne. S1 o ve n s ki klerikalni kakor narodnjaški listi pa so takoj pričeli ojstri boj proti tej mali avstrijski zahtevi. Pričeli so Avstrij-naravnost groziti, pričeli so širiti med ljudstvom protidržavno gonjo. Mislili so pač, da -bodejo ruski kozaki Avstrijo prestrašili ali celo razbili in da se bode na razvalinah ustanovila nova „jugoslovanska" država . . . i hudo varali. Turčija še ni Rusija ima doma in ob kitajski meji velike skrbi. In Avstrija stoji miroljubna, vendar pa oprta na svoj meč poleg zvestih svojih zaveznikov .. . Zdaj, ko čuti vsakdo, da se pansiavistične sanje še ne bodejo tako kmalu uresničile, so prvaki svoje napako izpoznali. Kakor alkoholik v pijanosti izbleknili so v P m cavdnšonjn . ■■< Balkan svoje pravo srce. In zdaj se zaman kosajo nad svojo nerodnostjo . . . - Slovenski časopisi so tiskani in črno na belem dokazujejo protiavstrijsko mišljenje prvakov. Govori slovenskih vodij so bili slišani in nikdo jih še ni pozabil; vkljub vsem lepim frazam so tudi ti govori protiavstrij-skega značaja. Vsa slovenska klerikalna in narodna politika je en sam veliki dokaz, da jadrajo ti gospodje v veleizda-jalsko mor je! Zakaj se tedaj vznemirjajo, ako imenujemo otroka pri pravem imenu P Kdor je za Srbijo, ne more biti obenem za Avstrijo! To je mends jasno. Zato pa pravimo na vso na-sprotniško psovanje edino tole: v preteklem letu so prvaki obeh strank dokazali, da za svoje balkanske cilje radovoljno prodajo in izdajo avstrijsko domovino. Ljudstvo pa jih bode sodilo! ■v^'^W" da noče svoje gospodarske ter politične bodočnosti samapakazati, da ne pusti, da bi Srbi avstro-ogrskemu orlu peruti postrigli. Vsled tega je Avstrija in z njo tudi Nemčija ter Italija odločno pov-darjala, da Srbija ne sme vzeti Albanske in ne sme d o b iti voj nega pristana v Jadranskem morju. To je jedro vseh vprašanj. Na to stališče pa bo se v splošnem postav.le tudi vse ostale velevlasti. Vsakdo mora priznati, da je igrala naša monarhija naravnost pohlevno vlogo in da so tudi V nedeljo dne 5. januarja 1913 *^BB zvečer se vrši v vseh prostorih „V e r e i n s-han8a" v Ptuju običajna = gasilska veselica = s tombolo, koncertom, petjem, prosto zabavo in plesom. To je največja in najlepša veselica v Ptuju. Vstopnina 60 vinarjev. Tombola ima krasne dobitke, čisti dobiček je določen v namene prostovoljne požarne hrambe v Ptuju. Pridimo vsi! Straschill'ova grenčica iz zelenjave povzroči »• ftftMi•*»•?■ no Vlft+^Alllia moč iD je vsled tega pri večjem telesnem naporu UOVHI1UUIIV JJUbA OMUdi. Zato jo je priporočati zlasti za turiste, lovce, vojake, =*jm=^= romarje itd. ===== 414 Balkanska vojna, Srbija in Avstro-Ogrska. Mirovna pogajanja doslej brezuspešna. — Velevlasti za avstro-ogrsko stališče. — Srbsko divjanje. — Rumunske zahteve. — Splošni položaj. 9 V splošnem se položaj tudi čez praznike ni mnogo spremenil, čeprav se govori veliko o pojenjanju napetosti in vojne nevarnosti. Mirovna pogajanja v Londonu, ki se jih je pozdravilo s tako velikimi upi, niso dovedla do nika-koršnega cilja. Adrianopel je prepirna točka. V kolikor se boji nadaljujejo, so za Turke uspešni. Grkom se v okolici trdnjave Janina pra-v slabo godi. Najžalostnejšo vlogo pa igrajo Črnogorci, ki pravzaprav nobenega uspeha dosegli niso. Skutari je še vedno v turških rokah. Tarčija se sploh za nadaljne boje pripravlja. Pred Tša-taldšo je zbrala veliko in krepko armado, s katero hoče v slučaju potrebe boj odločno nadaljevati. Kar se Srbije tiče, ki tvori še vedno pravo gnezdo evropejskega vznemirjenja, vpijejo njeni grehi naravnost do neba. Boga naj hvali Srbija, da ima za soseda Avstro-Ogrsko ; kajti vsaka druga država bi že davno z bajonetom 6rbske-predrzneže pomirila. Srbsko izzivanje traja tudi zdaj naprej, ko so se vse evropejske velevlasti za naše stališče izjavile. Neposredno vojne nevarnosti zdaj za Avstro-Ogrsko ni. Ali — vsak hip se zna položaj zopet spremeniti. V naslednjem podamo nekaj važnih poročil. Mirovna pogajanja. Mirovna pogajanja med Turčijo in balkanskimi državami, ki se vršijo v Londonu, niso imela doslej prav nobenega uspeha. Dobri nasveti velevlasti ne vplivajo prav nič in vsak dan se pričakuje, da se mirovna pogajanja razbijejo ter da krvavi boji na Balkanu zopet nanovo izbruhnejo. Nasprotja so ravno prevelika. Balkanska zveza bi najraje vse pogoltnila. Turčija zopet pa se opira na dejstvo, da njene glavne trdnjave še niso zavzete in da je ob Tšataldži zbrala krepko, zdravo armado, ki.se zamore lahko z nasprotniki meriti. Glavno točko spora tvori trdnjava Adrianopel, ki jo Bulgari še niso premagali, katero pa hočejo na vsak način za-se pridobiti. Turčija pa hoče Adrianopel pod vsakim pogojem obdržati. Kakor rečeno bode treba še mnogo meše-tarjenja in mnogo ponehanja od obeh strani, predno zašije težko prizadetim narodom na Balkanu zvezda miru. Nadaljni boji. Grki, ki se na lastno pest proti Turčiji naprej borijo, nimajo pri temu mnogo sreče. V bojih okoli trdnjave Janina so bili parkat hudo tepeni in z velikimi žrtvami nazaj vrženi. Ako bi se mir kmalu ne sklenil, zamogla bi Grkom hoda presti. Tudi na morju nimajo sreče, kajti vse dosedanje praske s turško mornarico so končale za Grke neugodno. Saloniki. Bulgari in Grki se še vedno prepirajo, kdo je Saloniki prvi zasedel in čemu naj spada. Medtem je pa skoraj gotovo, da bode ostal pristan Saloniki mednaroden, torej trgovini vseh držav ednakomerno pristopen in da si bodejo morali ravno tako Grki kakor Bulgari pod nosom obrisati. Albanci zoper Srbe. .Reichspost" poroča : Kruto ravnanje srbskih vojakov proti Albancem povzročilo je tudi med katoliškimi Albanci hudo sovraštvo. Turki niso nikdar tako zverinsko divjali kakor Srbi. Srbski vojaki nastopajo kakor čete morilcev in bo pobili kar cele vasi. To je začetno albansko omamljenost premagalo in po celi deželi se širi zopet bojevno razpoloženje. V g o r e p o-begneli Albanci se zdaj povsod dvigajo zoper brezsrčne srbske zatiralce. Že so se pričeli boji; Albanci hočejo srbske vojaške oddelke od vseh zvez od trgati in potem uničiti. Izvršilo se je že mnogo napadov na srbske oddelke in Srbi so pridobili že težke izgube. Srbski vojaki v Durazzu in Alessio, katerih je le par sto, se bodejo morali kmalu braniti proti Albancem. Črnogorci so pred komaj 3 meseci Molisore moč klicali; zdaj jih psujejo z besedo a kmalu bodejo njih sovraštvo čutili. Vkljub srbski pomoči zamorejo se Črnogorci že danes komaj ubraniti turških napadov. Ako bi jim zdaj še Malisori v hrbet padli, bi bil položaj za Črnogorce obupen. Baje hočejo vsled tega zopet poskusiti trdnjavo Skotari zavzeti, to pa s srbsko pomočjo Ali bržkone bode turška posadka v Skutari Črnogorce in Srbe premagala. Srbi otr morju. Kakor znano, so nasedli Srbi albanski pristan Durrazo, čeprav rje bode to mesto nikdar njih last. Srbskim vojakom v Darazzu zapoveduje „general" Popovič, eden poglavitnih kralje-morilcev, ki ga je moral revolverski Peter po zverinskem umora kralja Aleksandra iz armade odsloviti, ki pa je zdaj zopet nazaj sprejet in igra veliko vlogo. Ta "človek, katerega roke so od krvi lastnega kralja omadeževane, izjavil je zdaj v listih, da on in njegovi vojaki ne bodejo zapustili Durazza, pa "če bi jim to tudi lastna srbska vlada zapovedala. Nesramnost teh groženj je očividna in par avstrijskih bajonetov bi pač napravilo tega morilca ponižnejšega. — Tudi v ostalem- se vede srbska soldateska v Durazzu prav ošabno. Tako so n. pr. Srbi kapitanu ta-mošnjega italijanskega parnika prepovedali izkrcanje. Italijanska vlada se je obrnila do srbske vlade in je prav odločno pojasnilo zahtevala. Izgredom podivjane srbske soldateske bi se moralo pač že enkrat konec napraviti. Srbske grozovitosti. na po- j tudi orožje, municijo, uniforme in obuvala v lazmani"; ! inozemstvu. Gotovo je, da bode, sedanja vojna Srbijo popolnoma izžemala in izsesala. Med oficirji se poleg tega še nezadovoljnost pojavlja. Ti oScirji, med katerimi imajo nekdanji kralje-morilci zdaj prvo besedo, bi najraje Avstro-Ogrsko napadli. Pa jim bode grozdje menda le prekislo. Od Rumunske. Romunska zastopa mirnim ali odločnim j poton svoje interese, ki jih ima neoporekano I na Balkanu. Prestolni govor kralja Karola je izražal sicer miroljubnost te naše zaveznice, ali j obenem je vendar tudi jako glasno povedal, | da je Rumunska tudi glede svoje izborne ar-I made na vsak slučaj pripravljena. Zbornica je ' sprejela ednoglasno in z velikim navdušenjem nove vojaške kredite v svoti 151 milijonev. — Rnmnnska je baje bolgarski vladi sporočila, da morajo biti njene zahteve kmalu in še pred skleujenim mirom na Balkanu rešene. — 150.000 na Srbskem živečih Ramuncev se je s posebnim spisom pritožilo v rumunski zbornici čez goro-stasna zatiranja od strani Srbov. Romanci na Srbskem niti v svojem materinem jeziku govoriti ne smejo; njih otroci morajo sprejeti srbska imena; rumunske cerkve in šole se zatira. V Bukarešta se zahteva, da prizna Srbija Rumun-cem iato ednakopravnost in pravico, kakor jo imajo Srbi na Romunskem. — Rumunska je 1 svoje zahteve bulgarski vladi že predložila. Ta se jih ni upala odkloniti, vendar pa skuša celo zadevo zavlaciti. Na Romanskem raste vsled tega razburjenje. Poroča se, da bode Rumunska i še enkrat odločno jasni odgovor zahtevala. Ako bi bolgarska vlada ne ugodila, prekoračila Angleški list „ Daily Telegraph" dviga hude^bž rumunska armada bulgarsko obtožbe proti srbski armadi Srbi so med ^iejo in si z orožjem vzela tiste pokrajine, ka- Kumanovo in i~s k ii k o aat~*~ir»'B~'-&QQCi-~rtBW »zahteva. KumnnBia js.ji*—«-sl«_ oseb pomorili, pri Prištini pa celo pripravljena. Pomisliti je, da so Balgari čez 5000 oseb. Pri temu niso umori nad Arnavti niti računani. Ti ljudje niso padli v vojski. Srbi so može pomorili v navzočnosti njih žena in otrok. Ženske so morale gledati, ko so Srbi njih otroke klali. Kar iz dolgočasja so klali. Ob cesti od Djakovice stojijo na obeh straneh vislice z umorjenimi domačini. In za te srbske morilce se navdušujejo naši slovenski .katoliški" listi! Pomisliti se mora, da je omenjeni angleški list prijatelj Srbov in nasprotnik Avstrije; a vkljub temu ne more zatajiti srbska zločinstva. Srbska hujskanja proti Avstro-Ogrski. Srbsko časopisje je še vedno polno sovraštva i proti Avstro Ogrski. Tako piše „Mali žurnal": j „Ako bode Avstrija naprej tako nastopala, da hoče naše brate za pridobljeno oropati, potem Se mora Avstriji pest pokazati! . . . ' Srbija sama zamore boj proti Avstriji začeti in vrže lahko Avstrijo ob tla" (? mislimo, da se Srbi nekaj motijo! op. ur.). — V merodajnih srbskih krogih so na stališču, da Srbija vojske proti Avstro Ogrski sedaj ne more pričeti, ampak da bode potem, kadar bode gospodarsko zopet okrepčana, našo monarhijo napadla. Tako piše srbska „Politika": „Kam bi zdaj vojska z Avstrijo ne bila prijetna, ker smo zdaj oslabljeni. Opraviti imamo zdaj sami s seboj. V miru se moramo gospodarsko okrepčati. Šele potem bodemo svoje zahteve ponovili in uresničili. Balkanska zveza ostala bode tudi po vojski in tozadevne pogodbe so že izdelane, tako da jih je treba le še podpisati." (Z drugimi besedami: Avstrija, počakaj, da bodemo mi Srbi močni, potem te napademo ! op. ur.) Srbske priprave. Vkljub temu, da je vojna napetost vsaj deloma ponehala, rožlja Srbija še vedno s svojo sabljico. Zdaj je poklicala zadnje rezerve pod orožje, tako da je zdaj v Srbiji vso moško prebivalstvo od 17. do 60. leta pri vojakih. Srbija naroča Rumunski mnogo hvale dolžni, ne samo zaradi tega, ker je bila v tej balkanski vojni neutral-na, pač pa tudi zato, ker je sploh Rumunska 1. 1877 Bolgarijo od turškega jarma rešila. Velevlasti za Avstrijo. Na londonski konferenci zastopnikov evropskih velevlasti se je v principu sprejelo sklep, ki se krije z avstro-ogrskim stališčem glede Srbije. Velevlasti so namreč za neodvisnost Albanije in proti pridobitvi srbskega pristana v adri-atičnem morju. Pač pa priporočajo, da se dovoli Srbiji trgovinske zveze z Adrijo. To stališče je Avstro-Ogrska že od vsoga začetka zavzemala. Velevlasti priporočajo torej Srbiji ravno tisto, kar ji je naša monarhija že pred meseci priporočala. Zdaj se bode Srbija pokorila splošni želji. Seveda je še celo kopico drugih vprašanj rešiti, predno se vso nevarnost odpravi. X«X»XXX?S» XX KXXXXXXXX Otvoritev prodajalne. Usojam si cenj. prebivalstvu okolice Ptuja naznaniti, da sem otvoril v Ptuju, Farbergasse 11 prodajalno za Ia šivalne stroje, kolesa, motorje, godbene automate in vse k ktemu spadajoče predmete, ter delavnico za popravila za šivalne stroje in kolesa, za napravo domačih telegrafov in vseh v stroko spadajočih del. Vsled dolgoletne prakse v tej stroki in dela v prodajalni moje matere sem v položaju, vsem zahtevam najsolidneje odgovarjati. Postrežba re-elna, cene nizke. Z velespoštovanjem 1072 VALERIAN SPRUSCH1NA, mW\l Ptuj, Rute« 11. *XftKXKKK*K**XK*XKKK« Dopisi. Sv. Trojica v Slov. gor. Naša občina za leto 1913 ne bode nobenih doklad jemala. Ma-lokatera občina se more tega veseliti! Veseli smo lahko natem, ker je ta občina popolnoma napredn«. Naš gospod župan Ferdinand Golob so pa todi zelo marljiv človek, in z prekorist-nim delom so zamogli, da se je to doseglo. Njihov odbor zgled vsem prebivalcem nas spod- I buja in vsi se potrudimo, če ne ravno z velikim, da se iaj za korist občine stori. In tako sedaj ob ko«« -tega leta še z večjim veseljem- kličemo: Živela trojička napredna trdnjava z voditeljem Golobom! Občani. Virberg. Kaj nek imajo naši „Gospodarjevci" ali kikor se ponosno klerikalci imenujejo. za eno bolezen, da zmirom prosijo, da bi jih „Sta-jerc" cohal. Iz tega namena so se zopet v številki 44 „Slov, gospodarja" vrgli na Poldeta in Fransla. Naju bi kar s knofami vred pohrnstali radi, ker se vsakemu mokrono3emu klerikalca ne klanjama. Obljubili so še v isti številki en dopis, pa ga zastonj pričakujem ; menda se je pa „Slov. gospodar" že njihovih laži nasli-šal, da dopisa ni bilo. Zato pa odgovarjam samo na dopis v številki 44. Pa ne da bi potem spet javkali, da se vas napada. Pisali ste, da se jezima, da si k nama po nasvete ne hodite, kar pa je laž. Povejte, koma sma midva najine nasvete vsiljevala ? K nama nam po nasvete ni treba hoditi, hakor midva tudi k vam po nje k ne hodima. Pač pa ste vi že k meni po nasvete hodili, kdaj in zakaj, vam pa lahko pri drngi priliki povem. Sploh pa, če bi midva k vam po nasvete hodila, bi naju vaš vodja prišteval k tisti kategoriji izobražencev, kot vas prišteva, katero čast pa odklanjam; tudi Franci je gotovo ne sprejme. Lepo pa res ni, da so Karčovinarji tak hudobni, da si potom rekurzov iščejo volilno pravico, katero so njih dedeci imeli od posestva, ki ste ga pred kratkim cenili na dvainšes-deset tisoč kron. Da zahteve Karčovinarjev kot soposestnik omenjenega posestva odobravam, je res, in to tem bolj, ker je baje g. župan rekel „da bi njih vpisal v volilni imenik, če bi Bezjak z vami volil." Ali je sedaj pa nespotavno, če je on dragega mišljenja? Da sem delal volilne imenike za vas že večkrat, ker k temu pač ni potreba visokošolske izobrazbe, je res; sestavljal sem jih pa tndi že drugim občinam brez inse-rirauja; gotovo pa jih je Franci tudi kot biv- Y" Sega župana sin delal; pa ni bilo nikoli pritožb in rekurzov. Res da se lahko pri tem kaka pomota vBakemu vrine; a tega v tem slučaju ne morem kot pomoto smatrati, ker ste le gotove volilce izpustili, tem. manj ker ste tako učeni, da ste svoj čas svojo učenost na cerkvenem trgu prodajali. Je pač šment, da je postava vsakemu davkoplačevalcu volilno pravico zasigurala brez orira na njegovo mišljenje. Pišete nadalje, da se s Franclnom pehama za županski stolček ; tudi to je laž ! Sposobnosti za županski Stolček bi toliko tndi imela kot vi, a jaz sem Vam svojedobno javno izrekel, da nikake izvolitve ne sprejmem, iz česa je razvidno, da na tako veliko čast ne reflektiram. Zagotovim vas pa tudi, da pred Franclnom ne bo treba s klobukom pod pazduho hodit, kakor ste že meseca julija babe po kočah strašili. Kar se pa tiče mastnih plač, o katerih govorite, pa si oglejte občinske knjige ter primerjajte sedanje s prejš-nimi letniki; bote pa razvide)), kdaj in kdo je bolj mastne zasluge vlekel. Sploh pa je znano, da za napade in v dosego vaših namenov se najpodlejših laži ne sramujete Z vašimi lažmi delate največo reklamo „Stajercu", kateri vam je zato gotovo hvaležen. To priznavate že sami, ko se pritožujete, da se „Slov. gospodarjev" še 50 v občini ne bere (in še to so nekateri vsiljeni), medtem ko se „Štajerca" brez vsiljevanja in agitacije bere na stotine. Žalostno, da po vašem mnenju ni več „krščanskih" hiš v občini. Pišite tndi, da imamo masla na glavi; dobro bi pač bilo, da bi prav debelo imeli, sedaj ko je špeh tako drag. Jaz pa mislim, da ima tisti več masla na glavi, ki na soluce ne npa; a jaz sem vam, če sem kaj pisal le na vašo zahtevo v odgovor, postregel vsigdar s svojim imenom, ter tudi do neke malenkosti, katera mi ni znana, potrdim lahko, kar so drugi v „Štajercu pisali, da je resnica, če se tudi vi na glavo postavite. Sploh sem vam pa za odgovor kdaj in kjerkoli hočete na razpolago. Sicer pa ste že grozili, da bote sodno zasledovali tega, kdor bi o vas kaj pisal. Zakaj pa tega ne storite ? Zakaj mi ne date prilike, da bi vam javno dokazal, kje so napadi, sploh kje se je napadati pričelo, kje so laži in hinavščina, kje je maščevanje, o katerem, kakor ljudje govorijo, še se mrtvim ne prizanaša ?! — Ce bi bil tako hudoben in se maščevati hotel (vzroka bi imel dovolj !) bi objavljal reči klerikalnega izvora, stvari katere govorijo tercijali (ki pa menda niso „Štajercij.3ici") in za katere bi se duhovske kakor tudi posvetne oblasti zanimale. Toraj na svidenje, vaš Polde. Iz Celja. Pred blizu letom dni smo naznanili, da je bil Ivan Prekoršek, nadzornik „Ciril-Metodovih šol", nenadoma od te službe odstavljen, brez da bi bili uzrok k temu navedli. Kakor že rečeno, usmilila se ga je dražba pi-vorarne v Žalci, ter mu dala zaslužka in kruha. Pri zadnjem zborovanju C.-M. družbe v Ljubljani pa se je predlagalo, da bi dobro bilo v novem letu zopet kojo moč namestiti, pa I. Prekoršeka menda ne več, kajti njegova visokost in ošabnost, kakor nekdajnega Jošta, potrebuje mnogo denarja; zato si je P. tudi pota zaračunil, kojih nikdar napravil ni, kar je občna tajnost. Edina „Sloga" gaje takrat zagovarjala, ter „Družbi" krivico očitala, pa „Sloga" ostane »Sloga." Ruše. Cenjeni gospod urednik ; večkrat se je že slišalo, da so Rušanci zaspanci; ali to ni res. Le pridite enkrat k nam in videli boste, kako naši občinski očetje pozno v noč v gostilni pri kartah sedijo in tudi našega kaplana lica ne pogrešajo, kateri najrajše šele gre takrat domu, ko se že dela dan. Ta žegnani gospod je tudi zelo zaljubjen v svoje pse, katerih ima štiri. Ker sedaj nima na raspolage letoviščarke lepe baronice, kratkočasi se naš gosp. kaplan z psi in nič kaj novega ni, če ga pes spremlja pred oltar ali pri pogrebu in na spoved. Pač pa se nam zdi kaj tacega sramotno in čas bi bil, da bi se ta pesja menažerija skoraj končala, kajti prisiljeni smo potem stvar drugače obrniti, kar Vam pa ne bo ugajalo. Upamo, da bojo psi izginili, kakor je izginila tista ^strokovna zveza", kateri ste bili presednik; — politika, psi in kartanje črez polnoči ni za dušne pastirje. Skrbite rajši za lepšo petje v cerkvi in se držite Kristovih naukov, ne pa posvetnih reči. Tudi naši občinski možje naj bi nekoliko drago življenje začeli, ne pa da kažejo mladini slab zgled z ponočevanjem in kartanjem. Pred nekaj dnevi so stali pred mariborsko sodnijo radi prepovedane igre „ventiuno 21" nekdanji kandidat in župan Viktor Glaser in tovariši, ter so bili kaznovani po 30 in 20 kron. Viktor Glaser pa je še bil posebej od sodnika grajan, kajti on kot župan je prvi policijski organ v občini, ne pa da dela sam največjo zgago v fari. Tako so nam sedaj tudi odpravili ti „Raški gospodje" zdravnika, zato ker je bil dr. Petri8ch Nemec in mi vbogi železniški in tovarniški delavci naj v slučaju bolezni gremo 2 uri daleč v Maribor si iskat pomoči za drag denar, samo da je le dr. Petrisch odšel, si mislijo, čeprav se j« že precej naučil slovenščine. To je naravnost škandal in ni čuda, če vidime večkrat žene tehjjgospodov s solznimi očmi, ki se pritožujejo in govore o „ločitvi", o „zapravlji-vosti" in „nezvestobi" svojih možeh; je tudi tukaj vsega kriv „Štaierc" in »Ptujski šnops?" Mislimo da ne. Na dve obračati oči, to dobro ni, to zdravo ni, iz tega se gorje rodi! — Ž — Novice. Naznanila. Uredništva in apravništvu „Štajerca", zlasti pa našemu urednika g. Kari Linharta došlo je ob priliki Božiča in Novega leta toliko prijaznih čestitk in voščil, da je naravnost nemogoče, vsem tem izrazom zveste napredne misli osebno odgovarjati. Zato se zahvaljujemo tem potom prav prisrčno! — Današnja številka je zaradi praznika manjša in se je moralo tudi sedaj mnogo gradiva izpustiti. Cenjeni naročniki in odjemalci naj bodejo prepričani, da bode „Štajerc" i zanaprej svojo dolžnost v vsakem iu polnem oziru storil. — Naročnino treba je zdaj poravnati, kajti naročnino se mora povsod naprej plačati. Naši pravi prijatelji bodejo svojo dolžnost gotovo takoj Btorili. Glavna dolžnost vseh somišljenikov pa je, da pridobijo vedno nove odjemalce in naročnike. Vsi na delo. — kajti časi so tako resni, da moramo biti vsi domovini zvesti možje edini. Vsi na delo za „Štaj erca!" Iz Spodnje-Stajerskega. Iz Ptuja so prinašali hujskajoči prvaški listi pred par meseci in pozneje vznemirljive vesti. Sodnijski kanclist Jožef B o r t s c h izvršil je namreč precejšne poneverbe in se je potem ustrelil. Mož se je sam na smrt obsodil in zato je grdo, vleči to zadevo v politično debato. Ali prvaški listi itak niso imeli nikdar niti trohice tistega takta, ki označuje drugo časopisje. Slučaj Bortscha so izrabili takoj v politične namene. Vpili so, da je bil Bortsch „Nemec" in v resnici se mož ni nikdar za nas zavzemal. Rekli so pa tudi ti prvaški hinavci, da bodejo kmetje in kmetoke sirote morale trpeti vso škodo, ki jo je Bortsch s svojo poneverbo povzročil. Mi smo že takrat rekli, da je to 1 a ž; ravno naši možje, ravno naš 0 r n i g, so storili vse korake, da ne bi bili slovenski kmetje in slovenske sirote oškodovani. Prvaki so psovali in lagali naprej, namesto da bi — delali. Tej gospodi bi bilo pač všeč, ako bi morali res kmetje Bortschove grehe poplačati. Kupujte naš koledar za leto 1913. Cena s poštnino TO vin. — 4 Pa tako ni šlo! Iz popolnoma zanesljivega vira smo izvedeli, da je ta nevarnost izključena. Vse poneverjene denarje plača država, tako da ne bodejo kmetje in sirote niti vinarja škode trpeli. Toliko javnosti v naznanje. Prvaki pa naj se raje spominjajo vseh nebovpijočih lamparij svojih lastnih pristašev, pri katerih so kmetje na milijone škode trpeli. Akotreba, izpregovorimo o tej zadevi enkrat odločno in jasno besedo. Kajti — svaka sila do vremena! V „Sl0V. narodu" se zaganja znani ptujski dopisan s strupeno jezico v našo stranko, naš list, v našega bivšega in končno seveda tudi v našega sedanjega urednika. Jako okusno je, ako se vlači mrtve v politično debato. Pa mi narod-njaškemu dopisunn na tem polju ne bodemo sledili. Osebne psovke od te strani lahko pre-zremo, kajti dokaz so le „srbske" kulture ptujskih narodnjakov in onemogle jeze tistih slovenskih „ voditeljev", katerim je slovensko ljudstvo že davno hrbet pokazalo. Gospodje, če še tako vpijete in se pridašate, — dosegli ne bodete ničesar. Vi ravno niste nič in nikdar ne bodete nič, vsaj v političnem ozira ne. Dr. Tone Brnmcn greši zopet na našo potrpežljivost in misli, da ga res še kdo resnim smatra, ko se mu gotovo tudi zadnji šribarček smeji. Bremen, ne jezi se, kajti jeza škoduje in tega ne želimo, da bi nam zbolel. Dr Fermevčeva pisarna pa se tudi moti, ako misli s pobalinskimi napadi na nas klerikalni bojkot proti nje vstaviti. Vi poznate slovenske klerikalce prav slabo, gospodje. Sicer pa: Je naprej, le bevskajte! Mi se v Vašem bevskanju prav dobro počutimo in — izgubili bodemo k večjem zadnje obzire, tako da bodemo nakrat z bengalično lučjo raz-svetili doslej s plaščem usmiljenje odeti brlog slovenskih narodnjakov ptujskih . . „StraŽi" seveda ne moremo vedno odgovarjati. Kajti ako bi njenega pravega ptujskega dopisana prijeli, prišle bi zopet razne mile prošnje . . . Zadnjič objavila je modra „Straža" kar uvodni članek zoper „patriotism" našega urednika Linharta. In to moramo omeniti Kajti v resnici nismo doslej vedeli, da je patriotizem urednika Linharta tako sakrabolsko važna stvar. Sicer tudi ne razumemo, v koliko je politično mišljenje Linhartovo merodajuo za današnje razmere. Linhart naj bi bil tega ali onega mišljenja, — res pa je: da so se slovenski listi in voditelji vteh časih vojne nevarnosti zavzemali in navduševali za Srbijo, — da je torej p r o t i a v-strijsko n.ačelo prodrlo na površje in d a je edino list„Stajerc* med slovenskim ljudstvom zastopal avstrijsko, cesarju zvesto stališče . . . To je istina! Pod to istino se zvijajo klerikalci kakor črv in sikajo svoj strup proti nam. ki jim nismo ničesar storili. „StraŽa" pogrela je v svoji obupani polemiki neki »govor", ki gaje imel baje pred 8 leti (!!) urednik Linhart Lnm-parija „Straže" tiči že v tem, da citira ta „govor" iz poročila „SIovenca", kateri še nikdar niti ene resnične besede objavil ni. Reveži! Danes bleknejo kako nesramno laž in čez 8 let jo pogrejejo ter predstavljajo kot resnico. Pravzaprav bolj faloti nego reveži! Sicer pa vprašamo „Stražo", zakaj ne prinaša govore sloven- Delati in ne obupati je najboljše sredstvo proti nesreči, bedi in otož-nosti Delati pa zamore človek le, ako je zdrav. Kdor ima bolečine, n. pr. revmatične, gihtične, glavobol, zobobol, kdor si je vsled prepiha ali pre-hlajenja kaj pridobil, mnogokrat ne more na svoje delo iti. Za take med našimi čitatelji naj bi bilo migljaj sledeče pismo, ki ga je pisal Njegova Presvitlenost Jožef Princ Rohan v Schottwienu : „ Presenetljivi vpliv Elsafluid prekosi res vsa pri- skih klerikalnih voditeljev izza prejšnih časov ? Klerikalni poslanec Gostinčar je bil vendar tudi socialni demokrat, predno so ga v farŠki „kon-zam" sprejeli za „kište" prenašati. Klerikalni duhovnik dr. Krek je celo javno dejal, da se mu anarhizem bolj dopade nego liberalstvo. Klerikalni poslanec Grafenauer je bil zarapi veleizdaje v večmesečni preiskovalni ječi. In tako naprej. Gospodje pri „Straži", ako želite, pogledali bodemo tadi mi par let nazaj in imeli bodemo pri tem poslu več sreče . . . V Spodnji Polskavi pri Pragerhofu so se vršile pred kratkem občinske volitve, ki so za našo stranko častno izpadle Kakor že poročamo smo zmagali. Volitve so imele sledeči uspeh : III. razred: Jos Wodoscheg, nadočitelj, J"S. Pučnik posestnik in mizarski mojster, Jakob Potočnik, posestnik in orožniški straž-moJ8ter v p. Kari Z e 1 a n, posestnik in vozni mojster, Jos Soretz, posestnik in skladiščni mojster, Štefan K i k e r posestnik in sedlarski mojster; — kot, nad mestniki pa posestnika M. We r lag in Fr Babšek ter šef kurilnice Leop K i r c h e r — II. razred : Joh. S a m a-s t u č, posestn k E'ig. S i c h e r 1, trgovec in posestni, L B r a č i č, posestnik, A. Papež, posestnik ' Fr K a n z 1 e r, posestnik. Mat. Kotnik, posestnik; — kot nadomestniki pa Fr. K o b a n, Seb. Meier, F. Saforschnig. — I. razred : Fr. S t e i n k 1 a u b e r. star , tovarnar, Kari Hrastnig, ml, veleposestnik, Stefan Orthaber, veleposestnik, Jos B u c h fin-k, posestnik. L Samastur, posestnik; kot nadomestniki pa Fr. T r 6 s t e r, posestnik in restavrater, Simon W e s s i a g vozni mojster in Anton Samastur, posestnik. — Nekaj časa po tej napredni zmagi vršila se je volitev novega občinskega predstojništva. Za župana izvolilo se je zdaj že tretjič posestnika in trgovca Enaelberta Sicherl Kot občinski 3ve tovalci : Fr. S t e i n k 1 a u b e r, Jakob Potočnik, L Samastur, Jos. Pučnik, Kari H r a s t n i g. Jos Wodoscheg. Za blagaj-ničarja se je ednoglasno L B r a n č i č a z preieku zgoraj omenjenih plačilnih rokov, tedaj morajo se plačati tudi zamudne obresti in sicer ne samo od državnih davkov, ampak v zmislu postave z dne 15 januarja 1904. I. dež. zak. broj 17 tudi od deželnih doklad, i* skupna letna dolžnost na dotičnem državnem davku p-eseže znesek 100 K; zamudie obresti znašajo od vsakih 100 K dotične dolžnosti in za vsak zamujen dan T3 v in se morajo izračuniti ter i davki vred plačati od dne, ki sledi zgor naštetim rokom do vštetega dne vpla čila zapadle dolžnosti. Ako se davčna dolžnost ne vplača v 4 tednih po preteku plačilnega roka, iztirja se ista s pripadlimi dokladami in z doteklimi zamudnimi obrtsti vred potom predpi=aneea prisilnega postopanja. Za Obmejne vojake je nabral vrli naš so mišljenik g. Michael Widmayer v S t o r e h med tamošojimi delavci 6 kron, katere ae je v določeni namen odposlalo. Oast in hvala! Požarna bramba v Ptuju priredi kakor običajno tndi letos v nedeljo dne" 5. januarja čakovanja in zamorete objaviti, da so meni in mojim znancem Feller'jev Elsalluid in Elsa-pilule pri največih boleznih, kakor glavo-in zobobolu, bodenju, trganju, bolečinah v križu, nahoda, bolečinah v želodcu, slabosti itd. izborno služili; zlasti pri oslabljenem vidu okrepča Elsaflaid oči, vsled tega ga kot v domačiji neobhodno potrebno zdravilno sredstvo najbolje priporočam." Zato n»j bi imeli tudi naši čitatelji vedno Feller'jev bolečine odpravljajoči, zdravilni, okrep-čalni fluid z zn. „Elsafluid" v hiši, da odpravijo 1913 zvečer v vseh ptajh .Vereinshausa svojo veselico s tok godbo, petjem, plesom in mnogo drug« bave. Opozarjamo posebno na to najlepšo iuijvečjo veselico, ki je še vsako leto za vse sltjn vse udeležence ednako prijetno izpadla, t dobiček določen je drnštveriiin namenom. Ptno vsi! Stekli pes se je pojavil Velenju. Vgriznil je več dragih psov; nekemu,čku je velik kos mesa iz roke izgriznil. Ne^ovec je nevarno žival ustrelil. Tatovi V Vinogradu. V Dnvcu pri Brežicah ukradli so bržkone hrvatsUatovi iz knez Wmdiscbgiiitzovega vinogradaj 1000 cepljenih trt. Tudi so vinograd popolne uničili. Ogenj. V Tlakah pri RtXu pogorelo je gospodarsko poslopje posestni Petica z vso krmo in orodjem. Škode je zaifjO K, posestnik pa je le za 800 K zavartn. Sodi se, da je nekdo nalašč zažgal. Požig. Pogorela je koča itona Lepej v Lašab pri Konjicah. Vredna je]a komaj 500 K, zavarovana pa na 1080 K. ieja so zaprli, ker se ga požiga dolži Kokošji tat. Nepoznani ta.kradei je pri Celju J hanu Sapanc 15 kokoši. Pobalinstvo. V bližini Šmarjr,ri Jelšah so surovi f-mtalini posestniku Mihfcogan razbili čebelnjak in pomorili čebele. Iz Koroškega. Bilčovs (Ludmannsdorf). Piše nam : Bržkone se bodejo pri nas dne 5. jaarja vršile volitve v novi občinski odborDbe stranki se že pripravljati. V sosedni obii Zgornja vesca so zadnjič klerikalci vsled .rezobzirne hujskanje našega fajmoštra zmaga, čeprav z veliko težavo. Pa tudi pri nas je prk fajmošter že s svojo agitacijo. In kako se na politično delo razume! Takole prične: „D' lepo pri miru! Mi kmetje potrebujemo delavne ljudi, ne pa farške hinavce in tercijalske sa-; ojarke . . . Oj Bog, daj nam zopet čase nepo-zabljivega cesarja Jožefa II. ... Požar. V Rainsbergu pogorela je hiša posestnika Albina Gugl z vsem pohištvom Baje je nastal ogenj vsled neprevidnosti nekega hlapca Škode je za 9000 K, medtem ko je posestnik le za 4000 K zavarovan. Nezgoda. V Theissingu odtrgala je mašina za rezanje krme hlapcu Tripoltu 4 prste desne roke. Ogenj. V Wetzmannu je vpepelil Ogenj del 'velike žage in gospodarsko poslopje kneza Porcia Zmrznil je ob cesti 71 let stari kmet Steurer v Ebemvaldu. Nezgoda. V kamenolomn pri Kellerbergu padel je težek kamen fantu Johanu Nemes na glavo in ga je težko ranil. Izpustili so pisatelja Jantuher, ki so ga pri Unter-Drauburgu zaradi vohunstva zaprli. Izkazala se je namreč njegova popolna nedolžnost. > MOJA STARA izkušnja ne uči, da rabim za negovanje moje kože le Stecken- pferd-lilijino-mle?no milood tvrdke Bergmann & Co., Tetsehen a/K. Kos za 80 h se dobi povsod 229 Kot ljudsko bolesen se označi gnilost zob, katere resnost se žal Še ne pozna dovolj Posledice gnilih zob so motenje v želodcu in črevesju, pomanjkanje krvi, splošna telesna slabost; te motijo od infekcijskih bolezni itak ogroženo otroško truplo zlasti v njegovem razvitku. Otroška usta se mora že v Šolski starosti odločno čistiti. To priliko porabimo, da opozarjamo na že 26 let sem znano *obno kremo wKalodont", ki pri vsakdanji rabi zobe j>red boleznijo varuje. Nova delni&Ka drnžba. Kakor se nam nazminia, so doseda- Jiri Kathreinerjevem podjetju udeležene tvrdke zpremenile to pod-Btje v delniško družbo pod firmo Kathretnerjeve tvornice za slad-no kavo d. d. Delniška glavnica znaša 4 milijone kron. Kithreit nerjeva Kneippova sladna kava se doslej raipecava že nad 22 le ter je postala znamenito industrijsko blago, kar se »pričo nove ustanovitve pač najbolje razvidi. Kakor nadalje Čujemo, se gradi nova velika tvornica, ki se bo v kratkem izročila obratu. Šibki, slabotni otroci postanejo kmalu krepki, ako dobijo nekaj časa redno Scottovo emulzijo iz „lcbcrtrana." Mnogo okusuejsa in ugajajoSa kot navadni „lebertran", se večidel rada »jemlje, je lahko prebavljiva in njen ugodni uspeh ne pusti dolgo na-se čakati. Scottova emulzija pospešuje rast trdnega mesa ter razvitek krepkih muskeljnov ; njen vpliv na rast kosti je dokazan. Vsled splošnega okrepčanja pričnejo otroci kmalu, kazati več življen-skega veselja in zanimanja, in kmalu že po kratkem času se jih bode videlo vesele okoli skakati. Kot olro4ko okrcpčevalno sredstvo stoji Scottova emulzija, v kateri je redilna vrednost trana z mineraličnimi dodatki bistveno povišana, brez dvoma na prvem mestu; ali biti mora prava Scottova emulzija. Cena originalne steklenice 2 K BO h. Se dobi v vseh apotekah. Proti vposiljatvi 60 h v znamkah na SCOTT & BOVVNE, z. z o. z., Dunaj VII, ir. pod pozivom na ta list se zgodi enkratna dopošilja- tev poizkuSnje po eni apoteki. 28 Izjava." Jaz podpisani Jožef Erdela, posestnik na Zagajskem vrhu in ud krajnega šolskega sveta ua Ščavnici obžalujem v svojem, kakor v imenu ►krajnega šolskega sveta da sem po nedolžnem nadučitelja g Spende in prejšnega načelnika g. Weikarja grdili in obrekoval. Zahvalim tudi,da nisem bil kaznovan. Ščavnica-Zagajski vrh 18. decembra 1912. Jožef Erdela.l J* lipi V r rabijo proti kašljul a hripavosti. kataru za-slinjenjo. kritična in oslovskemu kasljn VMm prsne 11 karamele s „3 smrekami" cinnnct'poir'spr'" milil Seva' "Iravn-UIUU kov in zasebnikov jamčijo za sigurni uspeh. Jakonspešniindubro- ukuMii bonboni. Cena 20 in 40 vinarjev Doza 60 vinarjev. Se dobi pri: H. Mnlitoi, apoteka v Ptuju, l£. Bebrbalk, apoteka v Ptuju, Kari Himnami Laški trg, A. Els-lnicIitT Laški trg, A Plunffer. apoteka, Podčetrtek, lluns Schnider-srhitscli, apoteka v Brežicah 8*5 Razpošiljam orožje vsake vrste »63 na 10 dni za poizkuSnjo in vpogled. Enocevne Lancaster-pu«ke od K 20'—, dvocevne Lansasterpuske od K SO-—, Hamerlea-puške od K 70—, fl bert-puške od K 8—, revolver od K 6- —, pištole od K 2— naprej. Ugodni plačilni pogoji. — Ilust. cenik zastonj. F D n S e k, fnbrika orožja, Oporno št. 20-)2 na dri. žel. Češko. Kupim vsako množino vinogradniških polžev suhih jedilnih gob orehov 95« ter vsakeja žitja po najboljših cenah. Jos>-f Perko, Leitars- berg p Piissnitzhofen 2epna ura. mnogo prem. marka .Sirena." Le ta ura ima veleprima švic. kolesje in je ni razločiti od zlate ure za 1HO K. Za natančnost garantiram 5 let. I k. 4 K 85, 2 k 9 K 50 Nadalje ofer. Glona-srebrno žepno uro za S K 70. Vsaki uri se doda zastonj eleg. pozlačeno verižico. Brez rizike. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Pošlje po povzetju S. Kobaoe, eksp. ur.Krabta. Sebastiang.8t.'45. - le H 6- Priložnostni nakupi 1082 „Gemsbart" Krasni eksemplar, Ed lobnil „hirscb-art^pristen, polni. z lepim „rei-fora", 16 cm dolgost las, skupaj s HnberiuB nastavkom iz starega srebra z r-nko in Sravbo skupaj _ kil Lasi kakor „reif" garantirano uaturno pristno. Redka priložnost I Pošlje po povzetju IX, Altmuttergasse 3/86. Mlajša ama (Amme) i popolnomazdrava sprejme se do srede januarja. Vpraša se pri g. J. Kravagna v Ptuju. Hiša s trgovino 1 z medanim blagom se zaradi družinskih razmer poceni proda. Kje pove oprava „Štaj*rae" !!! 500 kron !!! Vam plačam, ako moja Wur-zelvertilger nRiasalbe" ne odpravi tekom 3 dnijj in brez bolečin Vaših kurjih o£es, bradavic, rogove kože. Cena 1 posodice z garancijskim pismom 1 krono. Kemeny, Kaschao, I Postfach 12/23*, Oprsko «26 ••••••••• Zelherski učenec se takoj sprejme pri Jos. Rei8ner, zelherski mojster v Celju. 1055 +Korpulenca+ debelost odpravi znameniti pristni dr. liicliterjev čaj zaaajutrk. Edino neškodljivo sredstvo prijetnega okusa in garantirano zanesljivega vpliva. En zav. h 2 5», 3 zav. K 7-—; dopo-giliatev poštnine pf-sta od io- šiitnta .Hermes', Miinchen 154, Baaderstr. 8. — Spričevala: dr. med Qn.: konstalira 5—6 ja celo 9'/i kg znižane teže v ca 21 dneh. Dr. W. K. v K.: Z uspehom Vašega čaja ta zajutrk jako zadovoljen . . . Dr. Sch. E v B. Sem jako zadovoljen s čajem 'za zajutrk, ker je moja teža se znižala. Gospa M. v D. Na moje največje veselje sem izgubila 40 funtov teie. 816 Proda se v enem večem trgu na Spodnjem Štajerskem hiša z gostilno in mesarijo. Kje ? pove nprav-niitvo »Štajerca." 9J6 Naturna vina, stara, mila K 68 do 80, nova vina K 88 do 61, pristna B0 naprej. Posebno lepe reči pa za 60 dO K l'2ii- Kateri posredovalec preskrbi hrvatske ali slovenske 108O U r-o.cLa.rje H za južno Češko ? — Ponudbe pod šifro ,B. K. 1080" na upravo tega lista. gtfT Velika priložnost. ~W& Dobro idača gostilna in trgovina mešanega blaga, z veliko lepo nadstropno hišo, tik farne cerkve, šole in velike državne ctste, zelo pripraven prostor tudi za žganjarijo ali mesarijo, sredi priljubljenega trga blizu kolodvora in eno uro od Maribora se takoj radi takoišne preselitve po lahkih ylaciln h pogojih proda. Tud' se na zahtevo vsakemu razgltdnica hiše brezplačno vpnšle. Natančneje od Franz Peteline Zgornja Potekava pri Pragerskem. 949 Novo! Šiager 1912. D. R. G. M. št. 626081 Novo! Novoletna šaljiva karta v doslpj nikdar vidni vrsti. Vsaka karta nšlager", ni za prekosili, humoristifino in senzacijsko. Vsaka, tudi najmanjša pošiljatev je dobro sortirana in vsaka karta v kuverti. Samo mi imamo edino razpečevanje. Zastopnike se za vse kraje išče. 10 orig. vzore pr. vpoš. 075 k Habighorst & Co. 25 kosov 1 — K - , ... 60 „ 176 „ Bochum i. W. 100 , 3— „ Postschliessfach 149. Povzetje 40 vinarjev več. Pisrrene znamke vseh dežel vzamem v plačilo. 970 Naznanilo. Slavnemu p. n. občinstvu, gostilničarjem, trgovcem i, dr. naznanjam da imam v zalogi vsakovrstne mesne izdelke, na razstavi v Parizu 1. 1904 najvišje odlikovane. Slavnemu občinstvu posebno priporočam pristne kranjske klobase vej kon. 40 h, ter fino prek. meso kg K Ji 20, vse od pristnih, domaČih, kranjskih pres/ičev. Pošiljam proti povzetju. Za solidno in svete blago, kakor tudi točno postrežbo jamčim. S spoštovanjem Fr. GoloV, mesar in prekajevalec v Sp. Šiški. 1042 Podpisana direkcija šparkase mestne občine Celje daje sledeči sklep na znanje: Za vse hranilne vloge stopi s I. januarjem 1913 4IIOI ^M2 |0 obrestna mera v veljavo. Nove vloge se od dneva vložitve s 4'pj, obrezujejo. Obrestovanje prične na dan, ki sledi vložnemu dnevu in konča z dnevom, za katerim pride dan dviganja vloge. Rent-ni davek plačuje kakor doslej zavod. Obrestna mera za realna posojila se s I. januarjem 1913 na 6°lo zviša. Amortizacijska kvota se obdržuje z l°|o. Za direkcijo šparkase mestne občine Celje Dr. Heinrich v. Jabornegg. Motorji za surovo olje i visokim pritiskom od 16 do 100 HP. Obratni troski 1 do l1/, vinarja za uro in konjsko mo«. Bencin-, petrolin- in bencol-motorji ležeče in stoječe konstrukcije od 1 do 50 HP, ter lokomobili od 2 do 20 HP. Obratni troski 5 do 6 vinarjev na uro in konjsko moč. 76 Dunaj, HI- Pauluugasse 3. Ugodni plačilni pogoji. — Ceniki in obisk kupcev brezplačno. veliko trgovino Mann Koss, Celje ■■** zaradi njene solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; tam se vse dobi, kar kmet le potrebuje, naj si bode manufakturno blago, gotovih oblek za moške, ženske in otroke, klobuke, čevlje, sploh obutalo, širikane in šifonaste srajce, kravate, otročje vozičke, na- ----====5=========^=: grobne vence in trakove, z eno besedo vse. — C�3C 3928 i I I 1 i s d ž s; n vi g< 3« Tam pred srbskim gričem Tam je dost' fantičev, Ki nam meje branijo, — Bog ve kdaj se vrnejo! Tndi sodrug, naš „Horwath" Moral it' je dom res'vat. Knge, vojske in nadlog — Varaj nas o mili Bog! Upajmo, da novo leto Srečnejše bo spet pričeto! Vsem prijat'Ijem. ki do zdaj Nas so hod'li obisk'vat, Prišli k nam so knpovat, Zdaj tem potom 'zražamo Našo hvalo prav srčno! Ostanejo naprej še naj Nam naklonjen' ko do zdaj! Saj Vsi ste se prepričal' že, Pri nas kup'vat, da dobro je! Saj k poštenjakom gre kup'vat Ja rada vsaka dobra mat'! In tudi raožki in dekleta Imajo radi kaj kufeta! Za ,.Zvonca" zdaj že vsak'do zna, Vsak' otrok Vam pokaže ga! Zdaj pa srečno novo leto Vsem prisrčno voščimo! Kar imamo — vse prodamo! Da le vsem ustrežemo, Saj poznate vsi oba Horwath ino Loibner-ja! Prvi kmalu ja odrine Menda zopet jo od „Drine", Kajti vojslte tak ne bo! Saj srboriti tud' se Srbi Zdaj že spametvujejo, — Dajo vendar zdaj že „nah", Pred Štajerci pač 'majo strah! Za zdaj pa vsem na svidenje, Obiskat' kmal' nas pridite! Tam med „kofehaus Kruschitz-om" In „železnino Rakusch om" r-ir je dom. V graško ul'co 4 v Celje Pot kmalu naj Vas kaj pripelje! Kar nncate — vse se tukaj dobi 27 In mi smo pošteni in luštni ljndi! Zdaj pa še enkrat pozdrav in poklon Prisrčno zazvoni Vam tukaj naš ..Zvon"! Gospodinje ! Previdnost!! si Ne kupite putra ali nadomestila za puter, dokler niste glasovite, sploSno preiskuSene svetovno marke 460 BLAIMSCHEIN I NIK UM 66 MARGARINE preiskusili. hIMIKUM" ni rastlinska margarina. ,,UNIKUM" se izdeluje iz najčistejše goveje masti (Kernfett) s velepasteurizirano smetano in ima vsled tega najvišjo redilno vrednost ter je v resnici zdrava. ■■UNIKUM" ni umetniški izdelek, temveč najčistejši natiirni produkt. mUNIKUM" J" C^f^11! eenejSa nego navadni puter in garantirano mnogo izdatnejša. za wW [O SAMO BLAIMSCHEIN „UNIKUM" je s stalno državno kontrolo varovana in je to na vsakem zavoju razvidno. Cenjena, gospodinja! Ne pustite se vsled tega z drugimi naznanili zapeljati in rabite kot nadomestilo za puter, kadar pečeta cvrete kuhate za kruh s putrom BLAIMSCHEIN's „UNIKUM"-MARGARINO Se dobi povsod. PoizkoSnja gratis in franko. Združene fabrike za margarino in putra, DUMAJ XIV. Vinogradniki! Ber/anctier/ x R/par/aTe/ek/ '. najboljša trsna podlaga sedanjosfi 4S Predno krijete svojo potrebo ' na amerikanskib trtah in cepljenk,. Zahrjevajtcnaš veliki teg^ ilusfrovani ceniki ""Oskrbni! . SIGMUHD TE* nlklno zastopstvo ' v intrsnikšol uEWfl*. mijt-*vitr?jiKa-?^ Trgovina z orožjem, c. k. zalog« smodnika LECHNER u. JUNGL, GRADEC, Sporgasse 1 priporoča po fabričnih cenah kot najboljše orožje za hranitev autom. žepne pistole, preci2no pristreljene v zisteroih „Brow-ningu, „Steyeru „Mauseru in „bayard". Revolvri v najbogatejši izbiri Že od K 6-60 naprej- Flobert-puSke in karabinerji, dvocevne Lancaster-Iovske-puSke od 36 K naprej. Patrone, ovitke patronnv itd Onik aastonj in franko. J.107 za 12, 14,16,18, 20 K in tudi finejše sorte v velikem izbiru se dobiva v veliki trgovini Johann Koss GELJE na kolodvorskem prostora. (Zahtawafte cenik). Pridni učenec, 15 — 17 let star, se sprejme v mojem usnjarstvu takoj ali s 1. januarjem 1913. Poleg dobre hrane in stanovanja dobi tndi letno plačo za obleko 50 kron. Kari Kirbisch, OSDJafStVO, Sv. Trojica pri Mariboru. 1079 Razglas. Predstojništvo hranilnega in posojilnega društva za spodnjo Rožno dolino v Borovljah (Unter-Rosentaler Spar- und Vorschussverein in Ferlach) je sklenilo, da od 1. januarja 1913 naprej obrestno mero za denarne vloge od t&- m». 5°|0 in ono za posojila od MB'" 5 |4 |o na 6 |( zviša. Bo rovi je, 4. decembra 1912. Predstojništvo. 1060 Priporočljiva domača sredstva. Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi srob slabosti in btedičnosti (Blekhsuht) itd.; steklenica 2 K. — Tekočina za prša in pljuče, stekl. 1-20 K pteH kalija, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi k 80 via. — Čaj proti gibtj a 80 vin. — Balzam aa giht, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki ad> strani bolečine. — Bleiburšlc živinski prašek a ).'30 S. Praaek proti odvajenju krvi v živalski vodi a 1'60. —i Izvrstni strup za podgane, rriii, ščurke a K 1'—. Rao-$»*i)»te* L. Hertot apottka, Bleibarj m Kar« Trezni, pridni !W vinicar "•H 1070 z večimi delavskimi močmi se sprejme. Dobi prosto stanovanje, kravji hlev, svinjak, travnik in njivo, tako da si zamere držati eno kravo in par svinj, tudi dobi 2 klaftri drv na leto. Dnevna plača vsake odrašene osebe znaša poleti K 1 20, pri kratkih dnevih pa K 1"—. Ponudbe je vposlati na g. Franz Possek, graščak, Sv. Duh-Loče pri Poličanah. EINRICH LAMZ MANNHEIM GroBte und bedeutendste Lokomobilfabrik Deutschlands empfieblt VENTIL-LOKOMOBILEN mit Leistungen bis 1000 PS. Fiir Heissdampf bestgeeignetste Betriebsmaschine. Oesterreichisches Verkaufsbureau: Emil Honigmann, Wien K. bdajatelj in odgovorni uradnik: Kari Linhart. Tiskal: V. Blanke t Ptuja.