Naročnina ^^ Črk L) obli Din. u muzeto- ^MT^gj) ^Bf M ^^^^^^^^ ^^ Ijana »L »t»o 40 Din - ne- ^^^^^ SV ŠBU Hk J^OT ■ MS Al^. M ^^M 10 w u ce- ^^^^^^ ^^m MS ^^N ^Hf M BM m A^V Sarajevo loletno fi|j£ llPjg «g» Mlig ^ MB M ^^M ^^m Zagreb Inozeuuivo 120 Din ^^^HH ^HH flBV JBHr m flff lffH Uredništvo v JUtL—mP mLh^/ oJHLmHB^) Uprava: kopitar- Kopitarjevl »L6/III jeva b, telefon 2V9» Teletoai aredntttva: dnevna lluibi 205« — sočna 29*, la 209* • Uhaja vsak dan sjntraj, razen ponedeljka la daeva po praznika Božični mesec Moderen način spretne trgovsko prikrojene reklame v mestih nani kotnaj da slutiti, čemu so v krščanski tradiciji posvečeni tetini in dnevi pred božičem: pripravi na prihod Gospodov. Pristni krščanski duh adventa nam zaveje nasproti šele iz verne narodne duše. Ko ob zor-nicah zadoni po naših cerkvah prastnra in vedno lepa pesem: Vi oblaki ga rosite ... in jo cela cerkev mogočno iz srca odnevu kitico za kitico po starem napevu, se zdi, kukor da «t skozi vso verno občino preliva neviden tajnstvem tok one vernosti, ki jo z vdanostjo, zaupanjem in veseljem hrani v sebi pristna ljudska duša. Za verno ljudstvo ni adventna pesem in vsakodnevni rožni venec izliv bolnega romunticizmu ali šablonske zunanjosti, temveč je prav to, po čemer srce hrepeni in česar si v dnu duše želi. Adventne pesmi, ki se i/ naših cerkva jutro za jutrom dvigajo v zoreči dan prihajajo iz vernih, veselih, radostno odprtih src in pomenjajo telesni odpočitek ter istočasno duhovno pričakovanje. Gospod je blizu! Seveda je adventno razpoloženje pri potni i-nih zelo različno. Drugače tudi biti ne more. ko pa smo ljudje tako različni med seboj. Glavno ie, da nas veže isti duh in da se vsi ti potočki m potoki vere in izlivi srca stekajo v eden in isti ocean. Ljudem vesele narave so tedni pred božičem le jxivod še veselejšega pričakovanja. Kolikokrat jih skoraj zavidamo te svoje tovariše in prijatelje veselih, lahkih src. ki tako delajo in žive, kakor da sploh bridkosti življenja ne poznajo. Imajo čudovit dar da udurcev ki prihajajo od koderkoli, nikakor ne smatrajo, da so njim namenjeni Z veliko viltuoznostjo si znajo pomagati čez težave dnevnega življenja; so to dobri sončni ljudje, ki v družbo prinašajo spravo, mir tn veselost. Vojaki v svetovni vojni •o jih poznali kot svetle sončne žarke, ki so prodirali tojdo in upapolno skozi mrak trpljenja in groze. Nič jih ni moglo streti. V nervoznih trenutkih splošne razburjenosti so v cigareti, ki so jo našli k je v gubah svojega strganega vojaškega plašča, našli več razkošnega vesel ja, kakor bogatin nad svojim zlatim zaklndim; košček svečice. ki so ga čudežno staknili v temnem zaklonišču, jim je dal več luči, kakor lestenci v prestolnih dvoranah. Sladko so snivali celo med tuljenjem sovražnih granat, v zaledju pa so bili prvij ki so si kjerkoli in kakorkoli znali prvi ustvariti svoj stati in dom. In prav takšne jih vidimo tudi v civilnem življenju. Nove težave so jim le spodbuda za nov pogum in nov začetek. Ti dobri ljudje so zdravje v tegobah in malodušnosti skisane družbe. Kajti ves njihov pojav zanaša v okolico mir in zaupanje. Sredi zmede postanejo točke zbiranja, sredi miloma trdna skala, po kateri segajo brodolomci. Mora jo iih vsi radi imeti in tudi če delajo neumnosti, se jim rajši odpuste. Ker nosijo v sebi večni praznik, slutijo že sedaj božično radost in se pripravljajo nanjo s široko odprtim srcem. Prav dobro vedo že sedaj, da bodo tega in onega veselja deležni in da bodo z mnogimi novimi radostmi presenečeni. Čeprav v resnici ne bo vse tako, kot si predstavljajo, vseeno ne bodo razočarani. Upajmo, da bodo obdarjeni tudi od božjega Deteta, saj ljubi vesele, pogumne ljudi! Drugače je seveda z boječimi, nezaupljivimi dušami. Ne zaupajo sebi in ne zaupajo drugim. Ne uspe jim, da bi bili kos življenju in njegovim trdotam. Pred seboj vidijo le senco in sovražnosti, sonca, prijatelja ne vidijo nikjer Navadili so se, da gledajo v vsakem človeku nasprotnika, vznevoljeni in razdraženi končavajo sleherni razgovor. Nikdar jim ni mogoče prav vstre-či, v še tako rahlem in še tako stvarnem pomisleku vidijo osebno ost zoper sebe. Neodločni so, zato tudi širijo okrog sebe negotovost in nezaupanje. Nikdar niso stvariteljni, ker jim manjka tista zdrava odločnost, ki edina pri delu vodi do uspeha. Dvom in nezaupnost so napravili za svojo edino krepost, v kateri se brez konca in kraja izživljajo. Bati se je. da njim adventni čas prav malo pomeni. Premalo verujejo, ker premalo ljubijo! Ko bi jih skrivnost o največji božji ljubezni mogla prevzeti in osvojiti, potem bi mahoma spoznali, da je življenje vredno življenja in da tudi ni brez sonca in mnogih velikih lepot. Naj razmišljajo, saj je advent doba premišljevanja. Potem bodo morda na sveti večer tudi oni med pastirci, ki bodo pozabili na mraz in noč tam zunaj in se bodo radovali Luči ki vzhaja bednemu človeku. Vse vrste ljudi s tem še niso izčrpane. So tudi premišljeni, trezni, delavni ljudje, ki adventni čas porabijo za plodno premišljevanje in za presojo sebe samega in svojega dela Pred-božični čas ni toliko doba znamen ja dela kakor duhovnega razmišljanja. Ti pogumni in večno zaposleni delavci najdejo v tem času vendarle trenutke, ki jih posvete samim sebi Ali so vsem dobri, vsem pravični? Sami nikogar ne obdolzu-jejo, pač pa se trudijo, da bi vsem. s katerimi prihajajo v stik in katerim velja njih posebna pažnja, bili vsaj - ljudje V težavnih urah skozi katere mora vsak resno naprej stremeč človek _ jih vidimo pogosto tihe in molčeče. Kakor znano, molk ni orožje slabih. Ko se od časa do časa z njimi srečujemo, dobivamo vtis, da vmes ni čas ni bil brez tihe tragike, ne broz nevar nosti in skrbi, ki zapuščajo sence na licih. 1 u so kljub vsemu bolj jekleni, bolj trdni, bolj stis njenih ustnic. Niso brez poguma tn volje, trdo „e bore, čeprav brez priznanja. Kdo so in koliko iih je - saj jih ni mogoče našteti' kajti semkaj spadajo vsi borci življenja, na katerih ramah s tragično neizbežnostjo sloni breme življenja pi ne le njihovo, ampak še mnogih drugih Tih očetje, matere delavke, ma.la sestrica s svoj čezurno, mizerno plačano sluzhtco za neboglje ne bratce in sestre, druga zonet, ki jo po celo dnevnem tovarniškem delu taka doma kuha, šl vanje, ribanje... Tihi junaki tn nepoznane ju nakinje truda in žrtev brez priznanja brez srca, ki bi znalo cenili njihovo odpoved Niti razume vanja ne najdejo. Ker so tako tihi. tako sami zase s svojim prevelikim bremenom, lega nanje še senca družbe: ali niso slabi, ali ni»o brez značaja, neiskreni, ker so vedno tako vase za-orU? Kako usoden nesporazum! Kako iskreno hvaležni bi bili. ko bi se našel kdo k, b. ,im razumevajoče Dodal roko. Odkril bi srce, lu je Klic angleške ravnosti proti vladi: „Hoare je izdat Zvezo narodov" Val ogorčenja v Angliji — Val veselja v Italiji — Hrup tudi v Franciji Vlada g. Baldwina je imela tri viharne seje ponedeljek, torek in sredo zjutraj — preden se je odločila, da pristane na Laval—Hoareov načrt, ki ga ima sedaj v rokah g. Mussoiini, ki more biti z njim zadovoljen, ker ga je rešil petrolejske-ga bojkota, mu dal možnost, da svoj osvajalni pohod v Abesiniji nadaljuje in si na tak načiu iz-vojuje s pomočjo orožja še večje koncesije, nego sta mu jih v svojem načrtu ponudila gg. Laval in Hoare. Ženeva izgubila glavno oporo" Pisanje italijanskega tiska jasno dtikazuje, da pomeui ta nenadni preobrat angleške politike zmaga italijanske diplomacije, ki se jc posluiila g. La-vala, da premaga angleški odpor proti Mussolini-jevi afriški politiki. Rimski listi pišejo, da se je posrečilo oropati »Zvezo narodov njene glavne opore, to je Anglije, in vse one države, v prvi vrsti tisti »mali psički, ki najbolj lajajo na Ita- lijo« — kakor se prijazno izražajo fašistični dnevniki — so ostali na cedilu«. Največji poraz pa je doživel evropski antifašizem, kateremu je v zadnjem trenutku, ko je bil že prepričan, da je treba samo še enega sunka, da Mussoiini pade, zadal smrtni udarec ravno listi londonski kabinet, ki je doslej z vsemi silami podpirul protimussolinijevski pokret in mobiliziral proti njemu vse veliko angleško brodovje. Vprašanje pa je, ila-li je mogoče te sedaj trditi z vso gotovostjo, da je abesinska zadeva i »Iji-val-Hoareovo kupčijo »v resnici že rešena, oziroma, ali bo angleško javno mnenje, ki je po veliki večini na strani lorda Edena, tako močno, da bi moglo spremeniti sklep angleške vlade, ki se dela, kakor da na tej rešitvi vztraja, čeprav je bila porojena v najhujših bolečinah in je njenim očetom samim zelo nesimpatična. Opozicija je Hoa-rov kompromis napadla še enkrat na drugi seji poslanske zbornice, ki je bila včeraj. Burna debata v Londonu Ko se je zbornica poslancev zbrala, se je pred oficielno otvoritvijo živahno debatiral včerajšnji govor premiera Baldvvina. Najbolj je opozicija Baldviinu zamerila, da je kritiziral Zvezo narodov, češ da »ni nobena božja institucija, ampak da ima velike slabosti, zlasti ker v njej niso zastopane vse države«. Opozicija se čudi, kako da je predsednik angleškega kabineta šele sedaj prišel do tega spoznanja. Veliko nevoljo je bila vzbudila tudi izjava Baldvvina, da je vprašanje prepovedi petrolejskcga uvoza v Italijo jako težavno, kar je vzbudilo veliko začudenje, ker je baš angleška vlada doslej z vso silo zagovarjala tezo, da je ta prepoved izvedljiva. Bald\vin je skušal pomiriti angleško javnost tudi s tem, češ da je anglo-fran-coski predlog samo predlog, da je njegova realizacija odvisna v prvi vrsti od Italije in Abesinije in da je končna odločitev v rokah Zveze narodov, o kateri je bil ravno prej dejal, da pravzaprav nič ne pomeni... „Izdali sle male države" Ko se je seja otvorila, je opozicija Baldwina zopet bombardirala s celo kopo vprašanj, na katera je premier deloma dal čisto nejasen in izmikajoč odgovor, na nekatera pa sploh ni hotel odgovoriti. Ministri so sedeli na svojih mestih, ne da bi gledali drug drugemu v obraz ali pa se ozirali po poslancih, kakor da so v zadregi in da stojijo pod vtisom viharnih debat, ki so jih bili imeli med seboj na treh sejah. Najbolj zamišljen in očividno disgustiran jc bil Eden, ki ga jc bil kabinet lako zelo desavuiral. Njegov obraz se je razjasnil šele, ko so iz opozicijskih vrst padale izjave, kakor: »Izdali ste Zvezo narodovi«, »Zapustili ste male države, ki so zaupale v Vel. Britanijo!«, »Napadalec je dobil nagrado!« in podobno. Otl teh medklicev in opazk poslancev ter njihovih izjav v parlamentarni debati je treba najbolj zaznamovati izjavo nekega opozicijskega vodje, ali je angleški kabinet kaj pomislil, koliko škode je povzročil onim državam, sosedam Italije, ki so se pridružile sankcijam v največjo škodo svojega gospodarstva, nakar g. Bahlvvin seveda ni ničesar odgovoril. Silno razburjenje pa je tudi povzročilo dejstvo, da v seznamu, ki ga jc včeraj objavila Zveza narodov o državah, ki so dale svoje soglasje k prepovedi uvoza petroleja v Italijo, ni videti imen Anglije in Francije! Če bo Angliia vrnila Ciper ... Med vprašanji, ki jih je opozicija stavila na drugi seji zbornice včeraj, je zanimivo vprašanje, kaj meni angleška vlada o bombardiranju abesinskega mesta Desje, nakar je Baldvvin odgovoril suhoparno le to, da ni bil ranjen noben hritski podanik. Na vprašanje, koliko vojske ima Italija v Libiji, je Baldvvin odgovoril, da ni oportuno o tem govoriti. . , Glede vprašanja, koliko angleške vojske se nahaja v Egiptu in ali ji poveljujejo angleški častniki, Baldvvin na prvi del vprašanja sploh ni odgovoril, glede drugega dela pa je dejal, da od 1 1924 ni več nobenega angleškega častnika v egiptovski armadi. Določno je Baldwin odgovoril samo na vprašanje, kaj namerava Anglija z otokom Ciprom, m prečiščeno v tihem trpljenju in tisočkrat bolj bogato, kakor bi se p« sami zunanjosti dalo slutiti .,.,,. , c • i Tudi tem je advont priljubljen čas Saj ljubijo tihoto in samoto. Mir speče narave pomirja utrujeno srce, milu luč zornic vodi k novemu upanju. Trdno korakajo po poti dolžnosti, zavedajoč se, da je v življenju mnogo potov, ki Jih mora človek sam samcat prehoditi, brez spremstva, da morejo drugi živeti. In na koncu pota je božje Dete, ki s svojo žrtvijo izziva k odpovedi'. darovanju... Končno je le ljubezen, po kateri smo Ijutlje res ljudje in ki jo tudi adventni čas od nas tirja. Zadnjič so nekje katoličani zborovali več dni ob predmetu: Naloge sedanjega časa. Končno je padla beseda: ljubezen, in so tisti lup vsi začutili, da je v tem ključ za naS bodoči vek. Edino v tem znamenju bomo zmagali. Ako bodo vsa srca polna ljubezni, se bomo zn božič prav vsi mogli zbrati krog skupnega ognjišča boguti in revni, veseli in zamišljeni, resni tn razigrani. Večno hrepenenje človeškega srca pa redu in miru iu P" sreči bo tako vsaj za nekaj treiiot-kov utešeuo, Urul sicer je dejal: »Angleški vladi ni nikoli padla v glavo misel, tla bi Ciper podarila komurkoli.« Trdovratno se je Baldvvin zlasti branil, da bi zbornico že sedaj seznanil z Laval-Hoareoviin kompromisom. Eden odhaja v Ženevo „da požre svoje lastno dete" Vse zanimanje angleške javnosti se obrača sedaj na to. kako ho Eden opravil v Ženevi nalogo, katero mu je zaupal angleški kabinet, ki od njega zahteva, tla poire svojega lastnega otroka. Vsa angleška opozicija, vse laburistično in liberalno ča-sopisjo pa tudi velik del konservativnega časopisja, ki nikakor ni zadovoljno » rešitvijo kabineta. polaga sedaj svoje upanje na Edena, tla na kakršenkoli ie način onemogoči uresničenje načrta, ki sta ga skuhala preteklo nedeljo v Parizu Laval in Hoare. Ta upanja se seveda ne bodo uresničila, v kolikor sc tiče javnega nastopa g. Edena v Ženevi, kjer bo kot lojalen Anglež moral Tudi v Franciji »agovarjati politiko, kateri se upira njegovo srce, toda v londonskih vladnih krogih, ie bolj pa v Kimu, ne morejo skrivati bojazni, da ne bi angleškemu javnemu mnenju na drug način uspelo, da onemogoči tamnzni kompromis, s katerim se Abesinija žrtvuje interesom treh velesil. V Kimu ie govorijo o ogromnih intrigah, ki se bedo inčele v tem oiiru, in se seveda trudijo, da svetu po kažejo kot krivca, ki tukaj pride v prvi vrsti v poštev, antifašistično ligo v Parizu. Črni oblaki nad Lavalom Tudi g. Laval ni popolnoma siguren, ali bo njegov načrt res uspel. Nad lavalovo glavo se (daj zbirajo še bolj črni oblaki, nego ho liile dosedanje težave, katere mu je priiadevala levica. Protiilalijnnski elementi bodo koncentrirali sedaj svoje sile v Zvezi narodov v Ženevi. Najbolj pa skrbi Lavala nekoliko dvoumno obnašanje angleškega kabineta samega, ki se je zdaj naenkrat pokazalo v telegramu, s katerim je Baldvvin gosp. Lavala seznanil z instrukcijo, ki jo je dobil gosp. Eden ia Ženevo. Glasi se tako le: »Angleška vlada je pustila svojemu lastopnlku v Ženevi najširšo svobodo, da postopa kot dober član Z v o i e.« Brzojavka je g. Lavala seveda precej osupnila. Francoska vlada iz tega iivaja, da hoče lrfimhin pustiti setii odprta vrata za primer, če hi se v Zvezi narodov pojavil resen odpor proli Laval-Uoareovemti načrtu, tako da bi Anglija imela prosto pot za umik. Sumijo, da Im Eden na zunaj angleško-francosko rešitev zagovarjal, ia kulisami pa sloril vse, da jo strmoglavi. Ves trud g. Lavala se zato v sedanjem trenutku kniicentrira okoli tega. tla prireja lajtrke. kosila in večerje najvplivnejšim diplomatom, katere hoče pridobiti na svojo stran, da zasigura zmago svoji »kravji kupčiji« s Hoarcom. Med drugimi jo povabil k sebi tudi apostolskega nuncija v Parizu msgr. Maglionoa. Kur se tiče vatikanske diplomacije, se doznava, tla se bo slej ko prej. oziroma zdaj še bolj kot prej, prizadevala ra čimprejšnjo mirno rešitev afrlkanske indeve, da pa ho ostala absolutno nevtralna in se ne bo večala na nobeno formulo in se late tudi ne bo angažirala zn I>aval-Hoareov načrt, kojega usoda je še negotova. Herriot vodi upor proti Lavatu Po Parizu se širijo glasovi o skorajšnji vladni krizi Pariz, 12. dec. TG. Pod vodstvom Herriota je izbruhnil davi v tukajšnjem levičarskem časopisju naravnost upor proti franc.-angleškim »mirovnim predlogom«, ki naj bi dali Italiji muogo več, kot si je prvotno želela in ki naj bi bili neka nagrada za lo, du se je dvignila proti Zvezi narodov, prelomila pakt in po nedolžnem napadla državo, ki je tudi članica Zveze narodov. Prvotni val navdušenja z ozirom na to, du bo kmalu nastopil mir, se je naenkrat, kakor po nekem tujnem nalogu, spremenil v val ogorčenja, ki preti postati velika nevarnost z.a vlado. Ilerriot sam je javno izjavil, da i>oročila časopisja o enodušnosti vseli članov francoskc vlade za imenovane mirovne predloge niso točna, ker da je on sam pri razgovoru o teh predlogih vstal in jasno povedal, dn jih nobena francoska vlada, ki hoče, da si bo v svetovnem javnem mnenju ohranila ugled poštenja, ne more niti predložili, še manj pa zagovarjati. Zaradi te Ilerriotove izjave je nastalo vprašanje če levica zopet ne l>o v kratkem času navalila na Lavula in ga odstranila. kot je to misli,la že zadnjič pri debati o oboroženih ligah, a so to preprečili desničarji, ki so prijatelji Italije. Llpor francoskega levičarskega javnega mnenja proti Lnvalovam predlogom pa bo postal še hujši in za njega tudi katastrofalen. kakor hitro bo uradno znano, tla je Abesinija predloge odklonila in da bi morali Francija in Anuliju uporabljati silo zoper po nedolžnem napadeno Abesinijo. da jih sprejme v svojo škodo in v korist tiste države, ki jo je Zveza narodov obsodilo kol nnpadalko in ki vrli tega na abesinskih bojiščih loseduj šc ni dosegla nobenega uspehu. Vihar v Ženevi Ženeva, 12. dec. c. A. Eden in Laval sta skupno s španskim delegatom de Madariago prišla z jutranjim brzovlakom v Zonevo. Ze v vlaku so se vso noč vršila posvetovanja in je Laval vztrajal trdovratno pri svoji nameri, da je treba ves spor reševati sedaj na podlagi tako zvane pospešene procedure, ki si jo je on sam latnislil. Lavalov „pospešen postopek" Po tej pospešeni proceduri bi moral biti pariški sporazum takoj oddan odboru petorice. češ, da temu odboru še ni potekel mandat za iidelavo načrta o mirni rešitvi spora med Italijo In Abesinijo. Ko bi odbor petorice sprejel pariški sporazum, bi ga moral Svet Zveze narodov odobriti ker je bil odbor petorice sestavljen po navodilih Sveta ZN kot poseben odbor Zveze narodov. Ce bi uspelo izvesti ta postopek, bi sploh nikdo ne imel več reči nobene besede o tem, ali je sporazum za Zvezo narodov sprejemljiv ali ne. Pri tem postopku hi bile namreč popolnoma spregledane tiste države, ki so pri rešitvi spora med Italijo in Abesinijo najbolj prizadete. To so predvsem manjše države. Ce bi se tokrat Abesiniji vsilila taka rešitev spora v imenu Zveze narodov, se lahko zgodi, da bi tudi v bodoče 'Zveia narodov lahko nn ta način nagradila kako velesilo, ki bi hotela odtrgati tlel teritorija ene izmed manjših evropskih držav. Prvi protesti — Moška beseda Turčije Ko je Laval prišel v hotel Des Bergues. jo imel daljši razgovor 7. E d e n o m , ki ga jc hotel še enkrat pridobiti za to, dn naj pristane na predlog pospešenega |iostopka. Takoj nato je prišel v hotel k Lavalu zastopnik poljske republike, za njim pa še vodja turške delegacije pn tveai Laval propadel Daaes debata o sankcijah narodov. Ta je prvi- izrazil svoje začudenje nad tem, da se v tnko važnem vprašanju uvaja postopek, ki je za Zvezo narodov lahko usoden. V imenu svoje države je izjavil, da ne more pristati na ta postopek in zato zahteva, da naj se presoja pariškega sporazuma takoj odstopi Svetu ZN, ki je edini kompetenten, da se izjavi o tem, ali je pariški sporazum v skladu z določili pakta ZN, ali ne. Za ta odločen nastop delegata turške republike se je kmalu izvedelo in takoj nato se je začelo govoriti, da so prav za prav vse manjšo države proti temu, tla Iii se pariški sporazum sprejel tako, kakor je bil izdelan v Parizu. Ko je angleška delegacija opazila ta preobrat v postopku, se je tudi Eden postavil na stališče da se ne sme angleška delegacija v nobenem slučaju prehiteti. Takoj nato se je iivedelo. ila jt tudi Laval opustil misel na to, dn se nnj postopn po pospešenem postopku in v tem neizvestnem razpoloženju se je ob 16.30 začela seja odbora osemnajstorice. Lava I se je vdal Prvi je na seji podal daljšo izjavo francoski zunanji minister Laval, ki je razložil, pod kakšnimi pogoji sta Anglija in Francija izdelali pariški sporazum. Anglijo in Francijo je pri tem vodila želja, da je bilo treba ustvariti najprej temelj zn morebitna mirovna pogajanja. Ko smo pa iskali temelj, smo tudi morali postavljati pogoje zn mir. Pri teh pogojih pn smo popolnoma sledili navodilom in dosedanjim skušnjam Zveze narodov. Zahteve Italije smo pri tem upoštevali v tistem smislu, kakor jili je 2. novembra raiTil Hoare pred Zvezo narodov. Sedaj bomo nnše predloge sporočili Zveni narodov in naše delo je s tem končano. Jaz naupam v Zveio narodov, ki bo tnala ceniti na4« lojalnost med pariškimi razgovori. (Nadaljevanj: as i strani.) Govor zastopnika Anglije Za njim je govoril flden, )ci je bdi mnogo bolj stvaren. Rt-keJ je med drugim: Meseca novembra je sankcij&ki odbor sestavi! protii Italiji in določil način izvajanja teh safcncij. I Vi tem pa je stalno stremel z.« tem, da bi našel način, kako privesti ohe stranici do sporazuma. Odbor oeemnajstorice pa ne more sprejeti pariškega sporazuma in tudi nima nič odločevati o našem delu. V Parizu »mo hoteli samo ugotoviti pogoje za sporazum med llalijo in Abesinijo. V Parizu smo imeli samo izvršiti nalogo, ki nam jo je naložila Zveza narodov.. Vendar pa pariški predlogi niso definitivni in tudi ue sakrosanktni. Gre za lo, da se omogoči otvoritev mirovnih pogajanj. C.e f>a hoče Zveza narodov, lahko vse te prdioge odkloni. Anglija se zmeraj sloji na stališču, da mora mirovne pogoje najprej sprejeti Zveza narodov, potem pa prav tako obe sprti stranki z istim občutjem pravičnosti in časti, /ato predlaga Eden. da naj se Svet ZN čimprej sestane. V imenu Anglije izjavljam, da bomo izvršili vse nove obveze, ki nam jih bo Zveza narodov naložila. Pri tem pa moramo vsi gledati na to, da izvršimo vse, da pride čimprej do tuira, Iii mora rešiti ugled Zveze uarodov. PoJfshi delegat Za njim je govoril poljski delegat, ki je izrazfl svoje veliko veselje nad tem, da sr pariški sporazum predloži naravnost Svetu ZN. Nato je predsednik odbora osemnajstoriee izjavil, da nima odbor osemnajstorice k temu zavzeti nobenega stališča in v bo torej sestal jutri popoldne ob 16 k novi seji. da obravnava o razširitvi sankcij proti Italiji. V krogih fr»notwltmeno»ani manjšinski kabinet in bi v najbližjem času razpustil pari imen t ter razpisal nove volitve. Avtonomija Čahar'a in Hopeja - gotovo dejstvo Nanking, 12. dec. TG. Avtonomij« severnih kitajskih pokrajin je dsnes postala gotovo dejstvo, ko sta pokrajini čshar in Hopej proglasili svojo neodvisnost s sklepom provizornih vlad, ki flh se-itsvlja v obeh pokrajinah po 17 raznih odličnikov. Nedavno je predsednik nankinSke vlade priznal tem provizornim vladam zakonit obstoj in je torej ajibov dansinji sklep veljaven tudi za nankinSko vlado. Organizacija JRZ Belgrad, 12. dee. m Član brvrSnega odbora JRZ Aca Stanojevič, ki se jc snoči v spremstvu gradbenega ministra ing. Bobič« vrnil v Belgrad, je v teku današnjega dopoldneva sprejel Milo Trifunovič«, nato predsednika kluba sktipSčinske večine Stevo Jankovič« ia za njim ministra za gozdove in rudnike Gjuro Jankovič«. V teka popoldneva je Aca Stanojevič spreiemal ostale prvake JRZ ter delegacij«, ki so g« v zadevah končne organizacije stranke obiskale. Spremembe občin Belgrad, 12. decembra, m. Notranji minister dr. Anton Korošec je podpisal uredbo nn podlagi 55 6 in H9 zakona o občinah o izločitvi krajev Vogljje, Voklo, Ilrastje in Prebačevo v kranjskem okraju iz občine Trboje in priključitvi k občini Šenčur ter uredbo o izločitvi kraja Ivanševri v murskosohoškem okraju iz občine Križevcl In priključitvi k občini Prosenjakovrl v istem okraju. Uredba dobi obvezno moč i objavo v ».Službenih Novinah«. Dunajska vremenska napoved: A« imeraj mrzlo, z vzhoda in jugovzhoda oblačno in sneg. Zagrebška vremenska sa poved: Spremenljivo oblačno, bizJi*-- sa vNeviv-s s prcbouSuS psdsv«-aaraL lz skupščine B ')grad, 12. dec. m. Danes dopoldne je bila zo|iel konferenca vojvodinskih narodnih poslancev, ki so člani poslanskega kluba JRZ v kabinetu kmetijskega ministra Svetozarja Stamkoviča. Na konferenco so bili poleg poslancev povabljeni tudi zaupniki te stranke za posamezne vojvodinske okraje. Konferenca je bila sklicana radi končne organizacije stranke v Vojvodino. Belgrad, 12. dec. m. V skupščini ie nekoliko dni zaseda ožji odbor kluba skupščinske večine in kluba JRZ, ki izdeluje načrt zakona o reguliranju kmečkih dolgov. Seji je danes predsedoval poslanec Čvrkič, poročevalec pa je bil dr. Marko Kožul, predsednik skupščinskega finančnega odbora. Proučevanje osnutka trgovinskega zakonika Belgrad, 12. dec. m. V narodni skupščini je danes zasedal odbor za proučevanje zakonskega osnutka novega trgovinskega zakonika. Seja je bila v ministrski sobi ter su ji prisostvovala med drugimi pravosodni minister dr. Mišku in in vladni zaupnik v tem odboru dr. Milan Skerl|, univ. juro fesor ii Ljubljane. Kot zastopnik trgovinskega ministra je bil navzoč načelnik lega ministrstva dr. Boškovit Seji je predsedoval dr. Branko Niko-Kč, ki je takoj po otvoritvi seje podal besedo pravosodnemu ministru dr. MiSfcirimu. V svojem eks-pozeju je Miškulin poudarjal, d« noče posegati v analizo principov, na katerih je izdelan predloženi I osnutek. Po besedah dr. Miškulitu je Ireba |xxi-črtati dva momenta, in sicer, da je tu govor o čisto strokovnem zakotru, ki je nujno potreben in ga zahtevajo potrebe našega gospodarskega življenja, drugič pa obstoja prepričanje, da tu ni govora o kakem političnem vprašanju, temveč kakor je bilo poudarjeno, o čisto strokovnem zakonu ter je potrebno, da vsi člani sodelujejo pri tem delu, da bi se n« ta način osnutek čim bolj s po polnil Za njim »ta govorila poslanca Gjorgje Alarkovič in dr. Dragan Kraljevič, nakar je znova povzel besedo mina sier dr. Miškulin, ki je podal pojasnila na izvajanja predgovoniikov. Takoj so prišli na glasovanje o predloženem zakonskem osttulkii v načelu. Glasovalo je vsega 18 članov, in sicer 13 za. 5 pa proti. Tudi ob priliki glasovanja v tem odboru se je opazilo. da so trije člani odbora, ki ne prijia-dajo poslanskemu klubu JRZ odnosno klubu skupščinske večine, glasovali s člani vladne večine za predloženi osnutek. Popoldne se je seja tega odbora nadaljevala tor eo razmoiUivaii predloženi osnutek v podrobnostih Belgrad, It. dec. m. Za predsednike lepilne komisije za polaganje profesorskih izpiten jc imenovan ini. RUMfd Zupšiirič, vteučiliški iuoicsoi v UobUaai Belgrad, 14. decembra. AA. Po koncu generalne ruzjirave o zakonskem predlogu o kmetijskih zadrugah je imel kmetijski minister inž. Sve-tozar Stankovlc govor, v kalerein Je dejal: Ko izroča la zakonski predlog narodnemu predstavništvu v uzakonitev, si je bila kraljevska vlada, pred vsem svestna, da b tem ustvarja važno stvar, stvar, ki se tiče velikega dela našega prebivalstva, slasti malih ljudi, in du se s tem zakonom X« dolgo vrsto let urede odnošaji, ki naj dado nn-do našemu kmetu, našemu obrtniku in našemu malonieščaiiu motnost, da ■ združenimi močmi okrepe svoj položaj v današnji družbi in v današnjem gospodarskem sistemu. Ta sakon n« izda jamo za danes ali jutri, ne za tega ali za onega, nego ga objavljamo za dolgo vrsto let in v korist velike in splošne stvari. Ce tako pojmujemo to stvar, no more nikomur priti na um, da hi namesto stvari gledal na osebnosti, namesto problemov in vprašanj, ki se nam vsiljujejo, na trenutne odnošaje in okoliščine, a hkratu je nemogoče, da ne bi pri sprejetju tega zakona upoštevali tudi razmer in okoliščin, ki jih opažamo in ki vladajo v okolju, ia katero se ta »akon izdeluje. Zakaj ta sakon bo izdan za nas in r,a naše razmere. Ta •akon ne hi izpolnil svoje naloge, če bi hil iidelan popolnoma teoretski, ali če bi enostavno kopiral enega ali več tujih lakonov in prilagodil našim raimenun. Temu zakonskemu predlogu so oporekali v formalnem, strokovnem in pravnem pogledu. Ker pomisleki formalnega značaja niso konkretizirani, bo o njih govora v [»osebni debati. V strokovnem pogledu smo slišali posebno važne pripombe. Med temi pripombami so bile najvažnejše liste, ki so Jih najbolj poudarjali in o kalerih je bilo največ govora. Stoječ na teh priznanih in sprejetih načelih zadružnega dela, se je zakonski predlog moral v nekem oziru iireči soper spekulativni trgovski način poslovanja. Dokazal sem ie nevarnost, ki ii-vira ia zadružništvo- in za njegovo idejo samo ii takšnega trgovskega dela, in sem navedel one primere polomov raznih zadružnih ivot, ki so taks delalo in prav za prav tudi propadle. Toda v teka debate so nekateri pripomnili, da polomi gospodarske družilo v Zagrebu in v Osijeku, ki sta do Uveli velikanske izgube, ne potrebujejo tega pravila, češ da to niso bil« zadružne ustanove. Tudi glede sedanje teikoče, ki je vanje jtašla zveza hrvatskih kmetskih zadrug v Zagrebu, s katere obstojem je zvezano okoli 25. milijonov Din kmetskih prihrankov, so nekateri pripomnili, da so te teikoče prišle ii kupovanja in parreliranj« velikega imetja. Toda tu moram poudariti, da sta gospodarska družba v Zagreba in v Osijeku liili zadružni organizaciji v popolnem pomenu te besedo. Kot takšni sta verovali vse do svetovne vojne, ke sta se tačeli vse bolj in bolj, da rabim sodobno besedo,. kotnercialisirati. Neizpodbitno je, da ju je takšno delovanje pripeljalo v pogubo, (jlede zveze hrvatskih kmetskih zadrug moram pripomniti, da izvira njena izguba iz njenega blagovnega poslovanja, ne pa ia pureelacije zemljišč, kakor je neizpodbitno komisijsko dokazano. Kakor se vidi, ne tvorita tudi ta dva primera izjeme v pravila, da so vse omenjene sveže propadle ali našle v teikoče, ali imajo velike izgube sarodi svojih trgovskih poslov. Kaj drugega je predlagatelj tega la-kona mogel videti v teli poslih kakor samo nov« potrdilo, kako je v zadružništvu nevarno oddaljiti se od načel, ki sta jih priznali in potrdili znanost In praksa? Za opravičevanje nove smeri v zadružništva naglsSajo, da zahtevajo nove razmere tudi novih metod in novih potov in imenujejo ideološko premoč v zadružništvu danes zastarelo in doktrinar-sko. Tiste ideje in tiste delovne smeri, ki so iz zadružništva ustvarile veliko gospodarsko in mo-ralno moč, smatrajo zdaj za oviro v razvoju za-družniStva. Toda ravno tod je težiSče vprašanja. To je posebno važna načelna stvar. Pri tem delu se ima dognati, ali je za bodočnost našega zadružništva bolje, da gre po ntrtih poteh, ki sta mu fih zarisali zadružna praksa in znanost, in da se ne izpostavlja nevarnostim -— ali pa je zanj bolje, da stopa po nezadružnih načelih in da se izpostavlja nevarnostim ali polomom, ki utegnejo v narodnih množicah kompromitirali zadružno idejo samo, kakor se je to že zgodilo v nekaterih naših krajih. Gosj>odje predgovorniki so kritikovali tudi mnogo načelnih določb, ki ne dopuščajo, da bi se denar kreditnih zadrug dajal drugim vrstam zadruge. V teh določbah vidijo oviro za razvoj proizvajalnega in konsumnega zadružništva, istočasno pa ne verjamejo v ustanovitev zadružne banke in v njeno kreditno delovanje. Tu moram omeniti protislovje, zakaj če kreditne zveze ne bi mogle neposredno kreditirati ostalih vrst zadrug in zvez, bi mogle to storiti preko zadružne banke s tistim prebitkom kapitala, ki bi to tudi neposredno storil. Zakon o spojenih posojilih, to je o svobodnem pretakanju kapitala kreditnih zadrug v druge vrste zadružništva, ki ste ga tu omenili, bi se mogel izvajati samo tedaj, če bi te zadruge bile enake po kakovosti. Ker pa v kreditnem zadružništvu obstoji po pravilih neomejeno poroštvo, v drugih vrstah zadrug pa omejeno, bi pretakanje iz onih sodišč v te pomenilo za prve neko nevarnost. Iz navedenih razlogov so mislili, da Je najboljša pot za prvo bi za drugo vrsto zadrug ta, da usmerimo proizvajalne in konsumne zadruge na kreditiranje k zadružni banki. Ne morem pristati na to, da so brezpomembne določbe tega načrta, ki govore o tej banki, ker se nasprotno ugodnosti o neplačevanju davkov ne morejo označiti kot nepomembne; to bo dejansko nova privilegirana ban-ka in se ne bi moglo razumeti, da od takšnih ugodnosti naše zadružništvo nc bi imelo koristi. Če bi v tem varnem vprašanju konzultirali zadruge, o čemer |e takisto bilo govora, kot aluzija ns del mojega ekspozejs, bi se tu mogle konzultirati ne vse zadruge, temveč samo tiste, ki «e jih najbolj tiče, to so pa kreditne zadruge, in sicer pred vsem one z neomejenim poroštvom, iz razlogov, ki jih al treba navajati. V tem primeru se meai ne zdi negotovo, kakšen odgovor bi dobili zlasti dane« o hrvatskih kmetskih zadrugah glede na negotovo usodo njihovih milijonov prihrankov pri njihovih zvezah. SliSali so se pomisleki o tem, da bi ta zn-kon preprečil tudi razvoj zdravstvenega zadružni-Stvs, čigsr pomen |e neizpodbiten. Ta pomislek je V zvezi s splošnimi določbami o zadružnem poslovanju zadrug z nečlsni. Na to si usojam pripomniti, da ta zakon, kolikor se tiče delovanja zdravstvenih zadrug z nezadružnlkl, ne more delati Izjem, tudi v tem primeru ne, ker bi teda| te zadruge prišle pod obveznost plačevanja davkov, česar so jih oprostile samo določbe davčnih zakonov. Načelo skupaeg« del« z nezadružnlkl se i? moralo spreleti s tem zakonom, ker bi sicer bile zadruge na •ilo«u trgovin In bt prišle pod davčno obveznost, če »po.'e smo okoliščino, d« je to en* med priznanih osnov zadružnega načela. Glede obdelave pravne materije, glede česar smo tudi slišali pripombe, moram poudariti, da je na tera polju sodeloval ugleden naš pravnik in strokovnjak za ta del prava, ki je obenem tudi eden izmed glavnih sodelavcev pri izdelavi trgovskega zakona — profesor ljubljanske univerze dr. Milau Škerlj. Njegovo sodelovanje pri tem zakonu ie bilo dragoceno ne samo v strokovnem pogledu, temveč tudi baS zato, ker smo s tem dobili možnost ohraniti zvezo med obema tema zakonoma, katerih čisto pravna materija je v glavnem identična. Vse to, kar sem doslej imel čast povedali v zvezi s posameznimi določbami zakonskega predloga, vefja za vprašanja najnačelnejSega značaja. O vseh drugih bo govora v specialni debati. Tam bodo mogle priti do izraza in vpoštevanja želje in predlogi posameznih zadrug, o čemer Je bilo takisto govora. Ni treba hiteti s tem zakonom, niti ni nihče hotel izdati ga skrivaj, kakor so takisto nekateri očitali, če bi bila vlada to hotela storiti, bi bila mogla storiti z uredbo, s pooblastilom bai tega narodnega predstavništva. Moje mnenje je, da je naloga tega odbora prav v tem, da se slišijo ta razna pojmovanja in utemeljitve in da se z razumno presojo dožene najboljša pot. V tem in takšnem stremljenju smete računati, da boste pri meni našli največjo pripravljenost in naklonjenost za sprejetje vsake misli, ki bi bila primerna za izdelavo, da se izda kar najboljši zakon, ki bo našim zadrugam, zlasti pa kmetu, dal čvnste osnove za delo pri gospodarskem in kulturnem napredku vseh slabših enot naSega naroda, zlasti pri zaščiti naše vasi in kmeta. Ta zakon bo eden izmed važnejših delov programa pri delu z« pospeševanje naSega gospodarstva, zlasti kmetijstva, ki smo ga imeli čast objaviti pri lanski proračunski debati v narodnem predstavništvu iii ki ga nameravamo v oeloti Iz-vrSitL Obsojeni zaradi vohunstva Belgrad, 12. dec. AA. Z obsodbo državnega sodišča za zaščito države so zaradi zločinstva vohunstva v korist neke tuje države obsojeni: Franc Zagoda, lesarski pomočnik iz Hotedr-šice, na 15 let ječe in trajno izgubo častnih pravic; Janez Kogovšek, delavec iz Hotedršice, na 10 let ječe in trajno izgubo častnih pravic; Franc Rupnik, tesar iz Hotcdršiee. nt 10 let ječe in trajno izgubo častnih pravic. Frančiška Rupnik. delavka iz črnega vrha v Italiji, na 10 let ječe in trajno izgubo častnih jjrs-vic ter na izgon iz države. Janez Zagoda, kmetovalec iz Hotedršice, Je oproščen. Uvozniki iz Itatije Belgrad, 12. dec. AA. Ftinančni minister je izdal tale odlok: 1. da so uvozniki italijanskega blaga Iti blag*, ki ni italijanskega izvora, g je upnica Italija, dolžni Elačati svoj dolg na izbirni račun pri Narodni ban-i na tale način: a) 31% dolga najkasneje 15 dni od dnev» razglasitve tega odloka, c"" b) oslamok najkasneje 2 meseca po rjuSetositvi tega odlofca; ^ " Z da se pri eventuelni naknadni ureditvi otv čihicga prometa z Italijo uvozniki, ki so dolžni' za blago, uvoženo pred 18. novembrom 1035, ne bodo mogli okoristiti z določbami morebitne nove pogodbe, lemveč morajo svoje obveznosti urediti na način, kakor ga odreja ta odlok. 3. da se z zbirnega računa, kjer se vknjižtijejo zneski, plačani na račun izvoznikov, vrše izplačila še nadalje po kronološkem redu, toda za zdaj samo za zneske do 300.000 italijanskih lir. Poplave v južni Srbiji SkoplJe, 12. dec. m. Vardar je začel po zadnjih vesteh zelo upadati kljub dežju, ki še vedno traja. Kako veliko ikodo je napravila povodenj v samem Skoplju kakor tudi v vseh ostalih krajih, se vidi šele sedaj, ko je voda odtekla. Kljub temu, da vode upadajo, vendarle na več krajih še ni bilo mogoče obnoviti prometa. V teku današnjega dne je poplavljene kraje obiskal v spremstvu bana var-darske banovine dr. Ranka Trifunoviča tudi gradbeni minister ing. Miloš Bobič, ki je skupno z bar nom razdelil prvo pomoč, ki jo je nakazala kr. vlada za poplavljence v posameznih krajih, kjer je bil« pomoč najnujnejša. D« bi se promet v posameznih krajih čimprej obnovil in da bi se preprečila še večja Skoda radi povodnji, so vojaške oblasti dale na razpolago vojaštvo, ki je bilo poslano na vsa ogrožena mesta, čim so pričele groziti povodnji. Iz nekaterih krajev pa prihajajo semkaj poročila, da je po planinah po zadnjem deževju sedaj pričelo močno snežiti. Radi snežnih žametov so se pojavili v dolinah tudi že volkovi. Prepoved izvoza živinske krme Belgrad, 12. dec. AA. Ministrski »vet je na predlog finančnega ministra in na osnovi čl. 13 zakonskega predloga o splošni carinski tarifi izdal odlok, po katerem se v interesu zagotovitve prehrane živine prepove vsak izvoz živinske krme, in sicer ovsa, ječmena, sena, detelje in lucerne, grahorice, slame, otrobov in sušenih repnih rezancev. Otrobi riža nimajo značaja živinske krme in se prepoved izvoza živinske krme nanje ne nanaša. Izj emno od te prepovedi bo dovoljeno sladkornim tovarnam, da smejo izvoziti suSenih repnih rezancev največ 50 odst. celotne proizvodnje. S tem se razveljavi prejšnji odlok ministrskega sveta o prepovedi živinske krme od 17 t. m. Ta odlok stopi v veljavo na dan razglasitve v Službenih novinah. Osebne vesti Belgrad. 12. decembra, m. S krntjfvim ukazom so ujMikojeni sledeči učitelji in učiteljice: Henrik Karnienlk v Mariboru, Ludvik Tomorl v Gor. Lendavi, Marija Križan v Ptuju, Marija Dular v llajdini. Baibina Epih v Litiji Terezija liolo v Domžalah. Marija Ažmnn v Mariboru, Ljubica Pavlovič v Kranju in Marija Sorli v Mariboru. — Za višjega svetnika v socialnem ministrstvu je postavljen v I1I.-2 dr. .Marin Krinjiotlč, višji svetnik istega ministrstva IV. pol. skupine. — Na pošto v Hanjalnko je postavljena Hedvi.ka Kkert, poštna kontrolorka v Zagrebu II. /. dekrelom poštnega ministra je postavljena na pošto Nova gradiška Ružica Kune, poštna uradnica na Su.šaku. Belgrad. 12. dec. AA. Notranje ministrstvo je zopcl dovolilo uvažanje in piodajo dunajskega li-sta »Reiclispost« v naši državi. Belgrad, 12. dec AA. Po poročilu Narodnt banke jc dne 12. decembra t. 1. izplačan kot zadnji avizo v oemikuii kliringu U. 913U Mariboru J. draginjski razred Mestni svet mariborski je na svoji zadnji seji wpet sprožil vprašanje draginjskega razreda, po katerem dobivajo državni in samoupravni uslužbenci svoje osebne in rodbinske doklade. Poleg tega je krajevni odbor JRZ na svojih sejah in na javnem zborovanju to vprašanje večkrat premotri-val ter deluje na to, da se Mariboru kot obmej-uemu mestu in kot enemu najdražjih mest v Jugoslaviji prizna glede doklad javnih uslužbencev prvi draginjski razred. Prizadevanje mariborskega mestnega sveta in pa strankinih organov je utemeljeno. Maribor šteje danes z obmejnimi okoliškimi občinami vred 52.000 prebivalcev. Ti prebivalci so po veliki večini javni uslužbenci. Za zadnje volitve je mestno poglavarstvo ugotovilo, da je med 11.000 volivci, ki so vpisani v volivne imenike mestne občine mariborske( tudi taki, ki so v mestu v službi, pa stanujejo v okoliških občinah!), v celem 5.300 javnih uslužbencev, pri čemer pa niso všteti delavci nekaterih državnih in samoupravnih podjetij. Toliko število javnih uslužbencev da mestu svoj poseben značaj, mesto pa ravno od javnih uslužbencev dobiva največ dohodkov. Več dohodkov imajo javni uslužbenci, več bodo izdali in več bo imela dohodkov trgovina, obrt in industrija. Gotovo je, da si javni uslužbenci danes v Mariboru ne morejo nabavljati niti najpotrebnejšega radi svojih nizkih prejemkov in znano je, da nekateri celo v bedi in pomanjkanju živijo. Saj ni čudno! Maribor je v drugem draginjskein razredu, kljub temu da je eno najdražjih mest v državi. Po draginji živil in hranil je mesto Maribor na isti stopnji z Belgradom, Zagrebom in Ljubljano. Sledeči dve sestavi nam to dokazujeta. Povprečna cena vsakdanjim hranilnm. Bel- Za- LJub- Ma. Vrsta Količin« grad greb ljana rlbar Moka 1 kg 3— 2.87 3,— 2.87 Kruh 1 kg 3— 3.25 3.50 3.50 Mleko 1 1 2.50 2— 2.12 1.62 Maslo 1 kg 28— 22.50 28— 28— Sir 1 kg 4— 3.50 5.50 7— Jajca 1 kom. 0.68 0.87 1— 1.06 Krompir in ze- lenjava 1 kg ' 2— 1.37 1— 1.88 Meso 1 kg 10.50 10.50 9.50 8.50 Sladkor 1 kg 14— 15— 15— 15— Kava 1 kg 57— 74— 57— 58— Ako hočemo iz gornjih hranil dobiti količino kalorij, ki so človeku potrebne za življenje, to je 8500 do 4000 dnevno, in če te kalorije razdelimo na posamezna hranila oz. živila, dobimo, da normalen in zdrav človek potrebuje poprečno: na me-•ec: 4 kg moke, 3.5 kg sladkorja, 8 kg kruha, 2.5 masla, 16 1 mleka, 1 kg sira, 17 kg krompirja in zelenjave, 38 jajc, 8 kg mesa, in četrt kilograma kave. Po gori navedenih povprečnih cenah živilom v posameznih mestih bi torej bili stroški za žloveka v posameznih mestih: EoUčina 4 8 16 Izdatki sa širila vsak mesec Bel- Vttsta srrad kg moka 12— kg kruh 24— mleko 40— 70.— 4— kom. jajca 25.84 kg krompir in zelenjava 34— kg meso 84— 3.5 kg sladkor 49— 0.25 kg kava 14.25 1 2.5 kg maslo 1 kg sir 88 ' 17 8 Za LJub- Ma- irrefo ljana ribor 11.50 12— 11.50 26— 28— 28— 32— 34— 26— 56.25 70— 70— 3.50 5.50 7— 33— 38— 40.25 23.29 17— 15— 84— 76— 68— 52.50 52.50 52.50 18.25 14.25 14.50 Skupaj . 347,— 340.29 347.25 332.75 (Priprava hranil in razne začimbe niso upoštevane.) Zanimivo bi bilo ugotoviti vzroke, ki v Mariboru živila in hranila draže. Gotovo je eden najvažnejših vzrokov ta, da je Maribor obmejno mesto, ki radi svojega obmejnega in čezmejnega prometa iz mesta in okolice ne more dobiti zadosti ali bolje rečeno prekomerno živil in hranil za svoje prebivalstvo. Cene živilom na drugi strani državne meje (12 km od mesta) so znatno višje, kakor pri nas in te višje cene brez dvoma zelo uplivajo na cene pri nas. — Znano je pa tudi, da se v krajih s tujskim prometom življenjske razmere v zadnjih letih vedno bolj dražč. Maribor in njegova okolica se od leta do leta bolj uveljavljata kot tujsko prometni kraji, posledica lega pa je, da se tudi življenske prilike domačinov pod vplivom tujskega prometa spreminjajo in draže. Že večkrat smo slišali ugovore, da je splošni indeks življenskih potrebščin od leta 1926 do danes padel na 62 odstotkov. Prav! Vsled padca cen živilom porubi človek danes v Mariboru za hrano mesečno okrog 332.75, dočim je leta 1926 moral dati za hrano okrog 536.50. Pozabiti pa ne smemo, da je hrana le del življenskih potrebščin. Vsakdo potrebuje še oblačilo ln stanovanje. Glede oblačil vemo, da se cene za nje zadnja leta niso bistveno spremenile. Cene stauovanjem so v zadnjih desetih letih v Mariboru narastle neprimerno hitro in visoko. Dočim je leta 1925 vsak prebivalec plačal povprečno letno po 232 Din za stnno-vanje, je leta 1934 moral plačati 1.140 Din Življenje v Mariboru se torej v zadnjih desetih letih ni pocenilo, kakor bi kdo sklepal iz znižanega splošnega indeksa. Povsem gornjem bi mogli ugotoviti, da življenske razmere v Mariboru niso cenejše, knkor so bile v prejšnjih letih, da tudi živila niso cenejša kakor v onih mestih, za katere velja 1. drag. razred, zato moremo in moramo zahtevati, da se tudi mariborskim javnim uslužbencem priznajo draginjske doklade po prvem drag. razredu. Univerzitetna knjižnica in mejaši Ljubljana, 12. decembra. Prvotno, avgusta izdano stavbno dovoljenje za gradnjo univerzitetne knjižnice je banska uprava na pritožbo mejašev iz formalnih razlogov razveljavila, nakar se je 9. novembra vršil nov komisijski ogled stavbišča, kjer je stal do potresa knežji dvorec. Pri komisijskem ogledu so interesirani mejaši podali v bistvu ugovore, da so proti postavitvi zasnovane stavbe s požarnim zidom na njih meje proti dvorišču hiš št. 7 in 6 Napoleonov trg. Nad 18 in visok požarni zid bi po njih trditvah kvarno vplival na stanovanjske razmere, stanovanja v obeh hišah se bodo potemnila, poslabšale pa se bodo tudi bigijenske in zdravstvene razmere. Dvorišče ne bi imelo prave ventilacije in premalo zraka odnosno svetlobe. Mejaši so se dalje povzpeli do trditve, da so si pravico na boljši zrak in večjo svetlobo z zemljišča, kjer naj bo zgrajena univerzitetna knjižnica, že takorekoč pri-posestvovall, ker vživajo že 40 let zrak in svetlobo s tega zemljišča, odkar je bil knežji dvorec porušen. Sklicujejo se dalje, da je stari dvorec nudil njih hišam dovolj zraka in svetlobe. Gradbeni urad je v novem stavbnem dovoljenju zavrnil vse ugovore. V pogledu priposestvovalne pravice na zrak in svetlobo so se mejaši napotili na redno civilno sodišče. Novo stavbno dovoljenje, izdano rektoratu ljubljanske univerze, poudarja v prvi vrsti, da se dovoljuje gradnja knjižnice po predloženih načrtih projektanta mojstra Plečnika in določa točno vse pogoje, pod katerimi se ima graditi velika stavba. Stavbno dovoljenje, ki je bilo proti 20. novembru dostavljeno interesiranim strankam, bi imelo te dni postati pravomočno. ! Dediči 1. 1922. v Celovcu umrle Terezije Mau-rer roj. VVinkler in sicer baronica Terezija Auffen-berg-Koniarov, stanujoča nn Dunaju, I,illy Galle, Marija Maurer, dr. Fritz Maurer kot solastniki hiše št. 7 in naposled dr. Kotnik Ignacij, lastnik hiše št. 6, so po svojem pooblaščencu odvetniku dr. Josipu Sajovicu star. vložili proti drugemu stavbnemu dovoljenju pritožbo na brniško upravo. Na ta način se bo zadeva v gradbenopravnem oziru pač zavlekla. Kakšen namen zasledujejo interesirani mejaši s to pritožbo, pač ni mogoče na tem mestu točno označiti. Upamo, da tega ne delajo iz kake kaprice in nagajivostil Vrtalna dela na stavbišču, ki so se pričela pred dobrimi 14 dnevi, se kljub slabemu vremenu nadaljujejo. Računati pa je, da bo gradbenopravno zadeva povoljno rešena za našo univerzo in da bodo odstranjene vse nevarnosti, da bi Plečnikov projekt, ki bo nekoliko spremenjen v pogledu notranjosti hiše, bil s tom onemogočen in da bi krediti zamrznili. Hiše mejašev v sedanji obliki in velikosti so bile zgrajene še-le po potresu. Na starem Nemškem (Deutscher Platz), pozneje Valvazorjevem in sedaj Napoleonovem trgu sta stali dve starinski hiši, združeni 1. 1876 pod hiš. štev. 8. Od 1. 1876 do 1922 je bila lastnica omenjena Tor. Maurer roj. VVinkler. Zanimivo je, da je že 1. 1927. kupila od nekaterih dedičev gn. Novakova gotove deleže do hiš in sedaj ni ugovarjala proti stavbnemu dovoljenju. K občinskim volitvam na Ježici Ježica, 12. decembra. Kolikor bliže prihaja 15. december, ko bodo pošteni in zavedni naši volilci pomedli z zadnjimi ostanki osovražene JNS na Ježici, toliko večja zbeganost in razdvojenost vstaja v zelo razredčeni vrsti »združene opozicije«. Celo »voditelji« »združene opozicije« že javno priznavajo, da bodo 15. decembra tako tepeni kot še nikdar ne. Posebno v vrstah Črnuškega socialističnega delavstva je ogorčenje proti ježenskim sodrugom prikipelo do vrhunca. »Voditelji« ježenskih socialistov so storili ne-odpustljivo napako, da so se združili na skupni kandidatni listi z ostanki osovražene JNS in pa Marušičevci. Vsi protesti črnuških socialistov, ki so bili toliko razredno zavedni, da so bili proti združitvi z JNS na skupni kandidatni listi in so bili na tem, da sestavijo sami samostojno socialistično listo, niso prav nič zalegli pri ježenskih so-drugih. Ti so bili gluhi za vse. Kaj mar našim socialističnim »voditeljem« vsa pereča socialna vprašanja, delavska zakonodaja, zaščita, kaj razredna zavednost in vsa druga važna vprašanja. Vse to je bilo našim socialističnim »voditeljem« podrejene vrednosti. Glavno jim je bilo, zagotoviti si par od-borniških mest v občini in pa boj proti klerikalcem. Toda strahovito se bodo ušteli. Ali so naši ježenski socialisti pozabili prav na vse, kar so morali pretrpeti zadnja leta od JNS, ali so tako širokogrudni, da so jim vse odpustili. Kot že rečeno, trezni in prevdarni črnuški socialisti obsojajo »delo« ježenskih sodrugov, ki so se zvezali z JNS in Marušičevci. Pravijo, da bodo ostentativno šli proti volji ježenskih sodrugov volit listo JRZ, katere nosilec je g. Sever. Celo sami kandidati z liste »združene opozicije« izjavljajo, da so bili zapeljani ter da bodo volili listo JRZ, katera je res lista poštenega delovnega ljudstva, i Pozivamo vse . pošteno misleče delavstvo, da obrne hrbet tistim »voditeljem«, ki proti njihovi ' volji barantajo z njihovimi glasovi. Malokateri stan je tolikokrat prevaran, izrabljan in zapeljan kot delavski atan po svojih socialističnih voditeljih. Ti »voditelji«, prežeti osebnih ambicij, željni samo profitarstva, hočejo uspavati delavstvo z bombastičnimi frazami in utopijami, da bi delavstvo ne uvidelo, da je samo predmet izrabljanja voditeljev in kapitala. 15. decembra naj glasuje vse pošteno misleče delavstvo za listo JRZ, ker možje in fantje na tej listi jamčijo s svojo poštenostjo in moralnim življenjem, da bodo posvetili vse moči za dobrobit kmeta, delavca in obrtnika. Prepričani smo, da bo naše pošteno delavstvo dobro ločilo, kdo je njegov resnični prijatelj, kdo sovražnik ,ki je le zaradi razmer, v katerih živimo, skril bič, s katerim je udrihal po delavskih plečih. res elegantni so le če imajo Volnene rokavice - šal - pulover zlate monograme ..DOVER" Dobile jih zastonj v Ljubljani v vsaki modni trgovini Cesta in most v prečenshi občini Prečna pri Novem mestu, 11. dec. Občina Prečna je v neposredni bližini Novega mesta, saj stoje novomeški kolodvor in razne javne zgradbe na teritoriju, ki je bil še nedavno v mejah občine Prečne. Vsa zveza — cestna, železniška, telefonska itd. — dolenjske »metropole« z Ljubljano gre le čez našo občino, ki pa je kljub temu v vseh zadevah in potrebah prezirana in podcenjevana mnogo bolj kakor kraji, ki so v resnici — Bogu in svetu za hrbtom. Kar se drugim takorekoč zastonj ponuja, Be nam niti na prošnjo ne da, kar drugi dosežejo z lahkoto, mi niti ne s krvavimi žulji. Naj navedemo izmed mnogih samo par dokazov. Naša občina Je v pretežni večini ravnina, ba-novinska cesta II. reda Bršljin—Gor. Straža pa je kljub temu speljana čez same klance, ki zelo ovirajo oziroma otežkočajo naraščajoči promet. Klan-ei pri Cegelnici, v Prečni in v Podgori so v taki naravni legi, da bi se dali z lahkoto ponižati, dva huda klanca v takozvani »Zabukovci« na meji vasi Podgora—Dol. Straža pa bi se uravnala z 1.50 m dvignjeno cesto. Dva klanca in sicer v Podgori pri »mnrnfu* ter v vasi Gor. Straža bi se pač morala preložiti. Dejstvo je, da v vsem novomeškem okraju ni nobene ceste, ki bi imele toliko nujnih potreb kakor ravno cesta Bršljin—Straža, a povsod drugod se dela vsaj nekaj — pri nas nič. Vsi tisti, ki cesto več ali manj uporabljamo, imamo častno pravico plačevati visoke cestne naklade, doklade in priklade, a tisti, ki s temi vsotami razpolagajo, nimajo nobenega smisla, da bi z zniževanjem klancev rešili mučnega trpljenja ljudi in živino. Most čez Temenico nn isti cesti v Prečni je Izvrstno ocledalo, pa tudi izpričevalo vseh cest- nih odborov do danes. Most je lesen. Kdaj je bil zgrajen, najbrž niti zgodovina ne ve. Sedanja generacija ve le to, da ga razni cestni »očetje krpucajo in flikajo že trideset let in da to krpu canje jemlje iz blagajne težke tisočake. Čujemo — ugotovljeno pa to še ni — da je cestni odbor določil za popravo tega mostu 25.000 Din. Večina nas občanov pa je mnenja, da bi okrajni cestni odbor veliko bolj pametno storil, če bi k tej čedni vsoti primaknil še nekaj in bi zgradil nov betonski most, ki je na tem kraju nujno potreben. Res je sicer, da so časi težki, a treba je tudi vedeti, da bo večno popravljanje mostu požrlo mnogo več denarja, kakor bi pa veljal most, s katerim bi bili enkrat za vselej izbrisani izdatki za vzdrževanje mostu. Pri vsem tem pa je treba upoštevati tudi dejstvo, da je struga globoka, ob nalivih in povodnjih voda zelo deroča, sedanji most pa najmanj 80 cm prenizek, ker se ob po-vodnji deroči valovi zaganjajo ravno v vrhnjo višino mostu. V takih okoliščinah pa lesen most ni niti z daleka tako odporen kakor betonski. Zato opozarjamo ter prosimo vse merodajne kroge, posebno okrajni cestni odbor novomeški, naj se zgane ter končno reši pereče vprašanje našega mostu s tem, da odobri primeren in potreben kredit za zgradbo novega betonskega mostu (dolžina 16 m) na banovinski cesti II. reda v Prečni. Vsa jnvnost pa naj se zaveda, da to ni glas ene osebe ali morda zabavljanje ter kritiziranje, temveč, da jc to klic in zahteva cele občine, predvsem pa klic nad 400 volivcev iu gospodarjev, članov JRZ Zato naj ne ostane ta glas. glas vpijočega v pu- | ščavi. i Za JKZ: Franc Cervan ml. t. č. predsednik. „Proslava" narodnega zedin!en'a Savinjska dolina, v začetku decembra. »Od Celja tlo Žalca je ravno polje .c Tako so peli fantje nekje tam f>od St. Petrom, ko sem jo proti večeru mahal po državni cesti v smeri proti kranjski deželi Glasovi pevcev niso bili ravno bogvc kako ubrani, toda rrklo se je le lahko, da je bila pesem. Ker je bila nedelja in obenem državni praznik zedinjenja, sem imel ravno prost dan ter hotel obiskati svoje znance v nekem trgu ... Ime trga je postranskega pomena. Cesta je bila slaba in blatna. Zato sem bil prav vesel, ko me je dohitel avtobus in se ustavil tik ob meni. Nekdo je izstopil in jaz sem porabil to priliko ter izpopolnil njegovo mesto ter tako nadaljeval svojo pot. Pozni mrak je že objemal trg. ko smo prišli do končne postaje in izstopili. V izložbi bližnje trgovine sem zagledal velik lepak, s katerim je trško društvo vabilo na proslavo narodnega zedinjenja. Akademija da bo in vstopnina je prostovoljna. Takoj sem sklenil, da se bom kot državni uradnik in domoljub te akademije udeležil. Časa sem imel še dovolj, saj je bil začetek šele ob osmih zvečer. Poiskal sem torej svoje znance in prijatelje, komor sem bil namenjen. Govorili smo o tem in onem. o krizi in Abesiniji, na koncu pa smo sklenili, da gremo vsi skupaj na narodno proslavo ali akademijo. In šli smo. Proslava se je začela z običajno zamudo. Nastopil je govornik, ki v bistvu ni povedal nič takega kar bi bilo vredno omeniti. Moji znanci so mi rekli, da pove vsako leto skoraj isto. Za njim je nastopil nekdo drugi, ki je pa hitro končal. Baje mu je bilo naročeno, da ne sme dalje časa govoriti kakor deset minut. Nato so sledile druge točke, pri katerih so nastopali otroci. Malo čudno se mi je zdelo, da otroci tako pozno nastopajo, saj so imeli vendar drugi dan šolski pouk in proslava se je zanje končala šele okrog tO zvečer. Na koncu so bili še pogoščeni z nekimi je«tvi-nami, vsled katerih jih je drugi dan nekaj obolelo. Tako nti je povedal moj znanec, katerega otrok je tudi sodeloval. Toda vsega ne bom na dolgo in široko pripovedoval. Zato naj malo preskočim in povem, da je igral tudi orkester s »činelami«, ki je udeležence s svojimi milimi akordi vabil k »narodnemu« plesu. In res se marsikdo ni dal dolgo prositi, četudi se je začel advent Mislil sem že, da je to zadnja točka programa. Toda zmotil sem se. Program je bil silno obširen in zadnja točka je prišla na vrsto okrog tretje ure zjutraj, dne 2. de-ccmbra. Izvedena je bila v razburljivem razpoloženju in končala s — pravim pretepom. Bil se,m naravnost presenečen in sem se čudil. Kajti prej te točke nisem videl naznanjeme na lepaku. Pretep je zavzemal vedno večji obseg in nekdo se je lotil celo občinskega redarja, ki je hotel duhove zopet »zediniti«, ter mu celo odvzel — sabljo. Bog ve. kako bi se ves »program« končal, če ne bi še drugi posegli vmes. Vendar »premirje« ni dolgo trajalo in prepir in pretep se je ponovil. Končno je občinski redar odvedel najhujšega v občinski zu|«or ter s tem zaključil »program«. — Kaj pravite gospod urednik? Ali ni to »pester« program za prosimo zedinjenja? Vsekakor dela -čast« tistim. ki so ga do konca -izvedli« Pa bo morda kdo drugega mnenja in bo rekel, da jc to knl turni .škandal, če se kaka akademija tako zaključi in tako oskruni državni praznik. Morda pa bo le drž. obiast takim društvom, ki tadco Kašelj in hripavosl ublažijo Mr. Bahovčevi »Smreka« bonboni, sestavljeni ir smrekovega ekstrakta in mentola, Radi tega zrahljajo katar, olajšajo izločanj« sluzi ter desinficirajo tista in grlo. ..Smreka" bonboni r lekarnah in drogerijah zavitek Din 4.— in 6.—. Apoteka Mr L Bahovec Ljubljana, Kongresni trg 12. JRZ v dolnjelendovshem okraju Ker so se zdaj že ustanovili v vseh enajstih občinah dalnjelendavskega okraja krajevni odbori JRZ, je narodni poslanec dr. Klar sklical za v nedeljo, dne 8. decembra v Dolnjo Lendavo sestanek vseh predsednikov in podpredsednikov krajevnih odborov, da bi izvolili okrajni odbor. Povabljeni so se sestanka polnoštevilno udeležili, zastopana ni bila samo občina Beltinci, to pa radi velike oddaljenosti in zelo slabega vremena. Na sestanku je bilo soglasno izvoljeno predsedstvo okraj, odbora in sicer: predsednik dr. Klar Franc, narodni poslanec, podpredsednik I.itrop Štefan, predsednik občine Turnišče, tajnik Horvat Anton, predsednik občine Črenšovci, in blagajnik Neubauer Josip, Dolnja Lendava. S sestanka so bile poslane pozdravne brzojavke predsedniku vlade dr. Stojadi-noviču, ministru notranjih zadev dr. Korošcu in banu dr. Natlačenu. Telefonski avtomati za Ljubljano Ljubljana, 12. decembra. Kakor čujemo, bo Ljubljana v prihodnjem let® vendar le dobila tako potrebne telefonske avtomate, od katerih smo doslej imeli v beli Ljubljani samo enega, namreč na glavni pošti. Večkrat smo že poudarjali nujno potrebo postavitve telefonskih avtomatov v Ljubljani, vendar se ta želja zaradi raznih težkoč ni mogla uresničiti. Sedaj pa je stopilo v zvezo a tvrdko Siemens, ki naj bi avtomat« dobavila, Združenje invalidov. Napravilo je tudi vse potrebne korake, da dobi od pristojnih oblasti dovoljenje za postavitev avtomatov. Združenje bo postavilo kakih 10 telefonskih avtomatov na različnih krajih Ljubljane. V poštev bodo prišla seveda najbolj prometna mesta, tako recimo križišč« pred Figovcem, Marijin trg, Krekov trg itd. Prepričani smo, da bo s postavitvijo teh avtomatov izpolnjena davna želja Ljubljančanov, hkrati pa bodo avtomati postali tudi važen faktor v tujskem prometu. Tujci doslej v Ljubljani skoraj niso mogli telefonirati od drugod, kakor iz svojih hotelov ali pa od pošte. Regulacija Gradaščice od Viča do Kozarij Ljubljana. 12. decembra. Že 1. 1925. je takratni veliki župan izdal vodo-pravno dovolilo za regulacijo Gradaščice od M<»-sesnelovega mostu na Viču tja do kozarskega jezu. Na tej črti pa se je po 1. 1925. razvila živahna stavbna delavnost ter je bilo zgrajenih mnogo sta novanjskih hiš in delavskih hišic. Nastala je situacija, da ni bilo vef mogoče urediti struge Gradaščice po starem načrtu, kajti interesirani lastniki hiš in posestniki bj bili upravičeni zahtevati znatno odškodnino, ker so postavili svoje domove na podlagi od viške občine izdanega stavbnega dovoljenja. Na prošnjo glavnega odbora za obdelovanje Barja je sedaj banska uprava razpisala novo vodo-pravno razpravo za regulacijo Gradaščice v omenjenem sektorju. Razprava odnosno komisijski ogled se je včeraj dopoldne vršil. Udeležili so se ga zastopniki banske uprave, mestne občine kot zakonite naslednice viške občine, dalje zastopniki občine Dobrova in interesirani posestniki. Med strankami je bil dosežen popolen sporazum, kajti posestniki so uvideli potrebo in korist regulacije. Le na enem mestu se je sporazumno z Združenimi opekarnami novi načrt nekoliko prilagodil potrebam podjetja. Odškodninske zahteve lastnikov 7.a odstop parcel bodo znašale okoli nO.000 Din. Kakor hitro bodo na razpolago finančna sredstva, prično z ureditvijo struge Gradaščice od Viča proti Kozarjam. Pri teh delih bo zaposlenih več delavcev. Lovsko društvo v Mariboru Maribor, 12. dec. V četrtek popoldne je bil v lovski sobi hotela »Orla« izredni občni zbor mariborske podružnice Slovenskega lovskega društva, na katerem se je sklenila skladno z odredbo novega lovskega zakona likvidacija dosedanje organizacije ter ustanovilo »Lovsko društvo v Mariboru«, ki se bo včlanilo v Zvezo lovskih društev dravske banovine. Občni zbor je vodil zaslužni predsednik in organizator lovstva ob severni meji ravnatelj Bogdan Pogačnik. Navzoči so bili okrajni načelnik dr. Šiška iz Slovenjgradca, Šentjurc in Sernec iz Slovenske Bistrice, Kristan iz Št. Jurja ob Pesnici, Terčelj, lastnik zasebnih lovišč, in zastopnik g. Perko iz Kamnice. Po izčrpnem poročilu predsednika Pogačnika in posameznih funkcijonarjev, iz katerih je razvidno, da šteje društvo 1085 Članov in je v ugodnem gospodarskem položaju, se je sklenila likvidacija podružnice Slov. lovskega društva ter ustanovitev Lovskega društva v Mariboru. V vodstvo novega društva je bil izvoljen z malimi izpremembami dosedanji odbor s predsednikom Pogačnikom na čelu. Novo mesto Iz frančiškanskega samostana. V četrtek je odšel iz našega mesta splošno priljubljeni g. p. Ladislav Pintar. Odšel je na svoje novo službeno mesto k Sv. Trojici v Slov. goricah, kamor je imenovan za gvardijana in župnika ondotnega samosta-! na tn župnije. Simpatičnega gospoda, ki je bil v I Novem mestu nekaj nad 6 let in je vodil ITI. red. i ustanovil in vodil Križarje in Klance, vodil dalj časa ttidi dijaško Marijansko kongregaciio ter se tudi drugače, zlasti na slikarskem in dramatskem polju (kot režiser mladinskih iger v samost dvorani) zelo udejstvoval, bomo močno pogrešali. Bil ie tudi dober pevec-tenorist pri samostanskem cerkvenem pevskem zboru. Bil je tudi dober in požrtvovalen spovednik in ves vnet za čast božjo Na njegovo mesto je prišel g. p. Benvenut Wink-ler. osramotijo in oblatijo celo državne praznike, v bodoče prepovedala prirejanje narodnih proslav. Kdo pa se bo v bodoče odzval vabilu takega društva, če pa ne ve, ali bo do konca »programa« življenja varen? Savinjski Ahasver. Drobne novice Koledar Pelek, 13. decembra: Lucija, devica in tmiče-nica, Otilija, devica. Novi grobovi + V Ljub'jani je včeraj umrl g. Maks i mi-I jan Proli, strojevodja drž. železnice v pokoju Pogreb bo v soboto ob pol 4 popoldne. Naj um sveti večna luči Žalujočim naše globoko so-žaljel ■f V Ljubljani je neizprosna smrt ugrabila rodbini g. narodnega poslanca Rajka Turka petletno hčerko Marčico. Umrla [e prav na isti dan kakor pred leti njena sestrica Neveuka. Pokopali jo bodo danes ob 3 popoldne Naj se veseli med angek-i v nebesih! Žalujoči rodbini naše iskreno sožalje! -J- V Prigorici pri Dolenji vasi je umrl gosp. I a n e z K o p I a ti. Lep pogreb je pokazal, kako je bii pokojni zna.il daleč po okraju kol značajen in globokovereu mož. Nenadno bistrega razuma je bil zelo zažeJjen v raznih zastapih. Dolgo vrsto let je bil občinski svetovalec, cestni odtarnlk, cerkveni ključar i. dr. Kot vzoren kmetski gospodar je bil eden med prvimi daleč naokrog. Kot preudarnega iu razumnega člana ga bouo zelo |>ogrešale razne gospodarski organizacije. N v m. p.l l koliko plačujemo ca rožnio, Svečlnski avtobusnik ima določene cene in vsak ve, koliko mu je plačati. Malo drugače je pa s kungoškim, ki ti zaračuna, kakor mu nese. Enkrat zaračuna od Maribora do Kungote 8 Din, drugič 10 Din, ako »i pa tujec, pa sigurno 10 Din, Do Sv. Jurja ob Pesnici pa enkrat 12, drugič pa 15 Din. Vprašamo se, ali ni nobene odredbe za to, da bi imeli avtobusnik! stalno določene cene za prevažanje potnikov in da bi redno dajali listke za plačano potnino, ker to človek večkrat rabi. Kdor hoče vedno dobre volje biti, mora 1'etanjsko Slatino z vinom piti I — Žica je poškodovala oko g. Hlebcu Antonu, postajenačelniku v pok. iz Št, Vida. Na domačem dvorišču je poškodovani g. Hlebec nadzoroval napenjanje žice, ko se je ta nenadoma pretrgala in ga ošvrknila po očesu tako močno, da se je mor^! zateči v ljubljansko bolnišnico. — Nogo si je zlomila dninarica Kuhar Ivana z Beričevega, ko je padla doma po stopnicah. Prepeljali so jo v ljubljansko bolnišnico. -- Lepo odlikovanje dolgoletnih uslužbencev. Včeraj ob pol 12 je bila na banski upravi prisrčna slovesnost, na kateri sta bila odlikovana 651etni Fras Ivan in 621etni Pišlar Luka, ki sta bilo oba dolga leta zaposlena pri banski upravi kot slugi. G. ban dr. Marko Natlačen je ob navzočnosti Sterilnih banskih uradnikov in nameščencev izročil obema za dolgoletno zvesto službovanje zlati kolajni za državljanske zasluge, ki sta jima bili podeljeni z ukazom kraljevih namestnikov. G. ban je ob tej priliki t lepem govoru poudaril dolgoletno zvesto službovanje obeh ter se jima tudi sam zahvalil za njuno delo in požrtvovalnost v službi. Odlikovanca sta bila oba okoli 40 let v javni službi. V imenu odlikovancev se je g. banu zahvalil Fraa Ivan in ga prosil, naj sporoči zahvalo odlikovancev na najvišjem mestu. Vsi navzoči so nato obema ganjenima odlikovancema prisrčno čestitali. — Belokranjski rudnik dela. Črnomeljski okraj »o sedanje težke gospodarske prilike posebno hudo pritisnile. Amerika je zaprta, dela skoraj ni, remija rodi malo, niti toliko nc, da bi preživljala svoje prebivalstvo. Zato je vsaka omejitev kakšnega gospodarskega obrata za ves okraj velika nesreča. Ljudje so bili zelo vznemirjeni, ko je zaradi ustavitve dobav premoga za drž. železnice pretila nevarnost, da bo naš belokranjski premogokop moral ustaviti »voj obrat. S tem bi bilo kakih 150 ljudi brez zaslužka in kruha. V nedeljo, na rudarski praznik sv. Barbare, smo pa zvedeli veselo novico, da bo premogovnik še nadalje obratoval, S skupnimi napori se je posrečilo železniško upravo pridobiti, da bo še naprej jemala premog tudi v našem belokranjskem premogovniku. To vest nam je razglasi! posl. dr. J. Kocc na dan naše rudarske patrone, — Preskrba siromakov za zimo. Iz Dolnje Lendave nam pišejo: Ker je pritisnil hud mraz in že dva dni precej sneži, je stiska siromakov vsak dan hujša. Zlasti primanjkuje kuriva in oblačil. Za skromno prehrano skrbi ljudska kuhinja, ki jo pod vodstvom g, kateheta Verbanjščka in s pomočjo lokalnih činiteljev vodijo šolske sestre. Za kurivo pa se je obrnila občina na nekatera podjetja, da pomorejo siromakom v stiski. Nekatera so se že odzvala, tako n. pr. je daroval industrijalec Blau 75 q premoga. Našička pa 20 metrov drv. Upamo, da se bodo tudi drugi prošnji odzvali in pomagali njim, ki pač najbolj občutijo današnje težke čase. — Pojasnilo. V »Slovencu« z dne 14. marca t. 1. smo priobčili notico pod naslovom -Po 17 letih pojasnjen umor«. Ker je bil v tej zvezi imenovan g. Jože! Antonič, posestnik in gostilničar iz Haj-dine, radevolje objavljamo, da je bil imenovani sodno oproščen očitanega mu dejanja. -— Razpisana služba zdravnika. Kralj, banska uprava dravske banovine razpisuje službe zdravnikov združenih zdravstvenih občin Ž i rov s sedežem v Zireh, Dubrovniku v dolnjelendavskem srezu,, Radovljici in Cerknici. Prosilci morajo izpolnjevati pogoje za sprejem v banovinsko službo ter imeti poleg zdravniške pripravniške dobe vsaj še šestmestno bolniško prakso v porodništvu tn ginekologiji. Prošnje naj vlože pri kralj, banski upravi do 31. decembra 1935. Če hočeš vesel, čvrsf in zadovoljen bili, moraš vedno isIAS CA J - pi«.' — Na zimsko olimpijado v Garmisch-Parten kirchen ne sme pozabiti noben smučar. Zato se obrnite čimprej na »Putnika« v Ljubljani, da Vam rezervira prostore m se prijavite takoj za izlet s posebnim vlakom, ki bo od 8. do 17. februarja 1036. Cena izleta, t. j. vožnja Ljubljana -Garmisch-Partenkirchen in obratno, vsa oskrba, vstopnice na prireditve, prevoz prtljage, ogled Mtlnchena pod strokovnim vodstvom, vse takse in napitnine, je v ffl. razr. 2200 Din, v II. razr. 2560 Din za osebo. — Prekinitev električnega toka. Radi nujnih popravil na daljnovodu visoke napetosti Tacen Ljubljana bo v nedeljo, 15. t. m. prekinjen električni tok od pol 8 do po! 14 na področju Električne zadruge za Spodnjo in Zgornjo Šiško ter v Dravljah, št. Vidu, Vižmarjih, Dolnicah in Savljah. — Ravnateljstvo mestne elektrarne ljubljanske. — Planina Vogel z najlepštimi smučarskimi te reni je vsa zastrta s snežnimi kristali. Domačini že doigo 1-el ne pomnijo ot> tem času tako visokega snega v planinah. Na Voglu so se borovci poskrili pod snežno odejo, le visoke smreke klomjo pod težo zimskega čara. Lepa uglajena smučišča se bleste v zimskem razpoloženju in poklanjajo smučarju nepozabna doživetja. Udobni Skalaški dom na Voglu pa vabi s sivojo ceneno oskrbo k obisku. — Koledar Slovenskega Gospodarja bogato opremljen in z zelo praktično vsebino naročajte pri Tiskarni »v.Cirila v Mariboru. — Pri zaprtju, motnjah v prebnvl vze mite zjutraj na prazen želodec kozarec na ravne »Franz-Jnsef erenčire«. Ljubliana © Spominu Davorina Jenka, skladatelja slovenske himne >Naprej zastave slave« je posvečen i nocojšnji večer Prosvetne zveze v unionski veratid-ni dvorani. Naš priznani glasbeni delavec g. I.u- I dovik Puš nam bo podal zanimiv življenjepisni ; prikaz lega velikega našega moža in umetnika, akademski kvintet bo ilustriral njegovo delo s ■ petjem njegovih najlepših pesmi, tako, da nain bo večer pokazal življenje in delo tega velikega slo- i venskega sina v najbolj primerni luči. Prosvetni večer se začne ob 20. uri. Vstopnina znaša: sedeži 3 Din, stojišča 2, zn dijake 1 Din. 0 »Čudežno dote« ua filmski matineji PZ. Prosvetna zveza priredi v soboto ob 14 svojo običajno filmsko matinejo. To pot se je posrečilo dobiti za predvajanje premijero filma male ljubke Shir|ey Temple .Čudežno detes. Shirley Temple je že kot » Angel aerodromu« osvojila srca vseb gledalcev, in njen najnovejši film bo umetniško moč lega filmskega petletnega otroka šo potrdil. Še nikdar nI noben otrok v filmu znal s svojim smehom in jokom pridobiti src vseh ljudi, velikih in majhnih, veselih in čemernih. Poleg igre malo Shirley ima film lepo, napeto vsebino: nasprolja med današnjimi ljudmi, sovraštvo, zloba, kar vse poravna In razjasni sončni smeh nedolžnega otroka. Matinejn je namenjena vnrktm in malim, ki žele ob otroški nedolžnosti doživeti nekaj srečnih trenutkov. Vstopnina znaša za vso sedeže gjiet samo 4.50 Din. 0 Obiščite retrospektivno razstavo akad. kiparja Franceta Goršeta. Razstava je odprta dnevno od 9—12 in 2—6 v Kolizeju na Gosposvetski cesti. Hladim materam in ženam po večkratni nosečnosti pomaga naravna Franz-Josefova grenka voda največkrat ie v malih množinah — k rednemu delovanju črev. lii«. iki min soc. pol. iu nar. Mir. S br. 1S485. JS. V. St. — Ali se ne bi dalo to nreditl? Iz Zg. Sv. Kun- gote poročajo: Skozi Kungoto vozita dva avtobusna podjetnika. Eden vozi samo v Svečino, a drugi v Svečino in Sv. Jurij ob Pesnici. Prej nam je prihajala pošta it predpoldne, ko je vozil g. Drstven-šek in ne vemo, zakaj je bila njemu odvzela ter lana avtobusnemu podjetniku Senekoviču. da jo vozi. Sedaj dobivamo pošto !e!e enkrat pnnnldne Mi ne bi bilo bolj«, da bi prevažanje pošte zopet dobil prejšnji? — Dru^o pri Um pa vpraiani«. © Vse za otroka. Lačni smo, nimamo čevljev, obelkca nam je pomanjkljiva, ne moremo radi mraza iz naših bornih stanovanj, manjka nam solnca, ljubezni m usmiljenja! Vsaj mi nismo krivi, da naš očka ne zasluži kruhka za na« vse, da nain je mamica od |x>inanjkanja dotr|>ela in leži v grobu brez križa in kamena. Usmilite se nas, rešite liasl Zdravniki so naiti rekli, da inoramo uživati tečno hrano, tuberkuloza je načela naša uboga telesca, na vratu se narn delajo otekline, zdravnik je rekel, da ie lo škrofuloza. Dajte nam čevljev, da bomo mogli ven iz zatohlih, nizkih kleti in bornih barak na solnce, dajte nam plaščkov. pa vsaj toplega perilca, da bomo inogli tudii pozimi na solnce. kol nam je zdravnik naročil. Dajte nain vsaj dobrega kravjega mleka! Našim mamicam je v solzah in trpljenju vsahtii! vir hrane. Kosti se nam mehčajo že v prvih mesecih življenja, krivijo se naše šibke nogice, hrbtenica se boči, zdravnik je ugotovil rahitis vsled nezadostne prehrane. Pomagajte, rešite nas. da ne liomo vse življenje pohabljeni in odvisni, da nc Ijorno celo življenje čutili, da smo le manjvredni med -»vrednimi«. Ako ne bo pravočasno jiomoči, zna ludi k nam priti tisti veliki črni voz z belimi križi, da nas [»jielje tja, kjer |>očivajo mnogi naši maii drugi, ki so biln rojeni, da žive, pa niso dobili dovolj usmiljenja, da bi živeli, in so umrli. Ne poznate nas vseli, trpečih, zato javite sociafno-poll-tičneimi uradni v Mestnem domu svojo jramoč v denarju ali hrani vsi. ki ste srečnejši od nas in ki nočete, da bi .živeli med vami ubogi otročiči brez zdravja in brez sreče Vsaj 10 Din na mesec dajle, ali pa topla kosilea dajte nam, ki ga nimamo. ■'■'■ Sentpetersko prosvetno društvo priredi v nedeljo ob 8 zvečer v svoji dvorani Krekov večer. Na sjioredu je recitacija in govor. Govoril bo g. dr. losip Derinastia. Nato se bo uprizorila igra dr. Jan Ev. Kreka: »Iri sestre-. Vabimo, da se snoininskega večera, ki ga priredi društvo ob priliki 70 letnice roisfva dr. Kreka, udeležite v čim večjem številu. 0 Železniškim upokojencem v Ljubljani, Vsi železniški upokojenci, ki so meseca aprila, maja in junija t. ! v računski pisarni glauii kolodvor v Ljubljani naročili in plačali režijski |}reinog. naj sc v svrho vrnitve nekaj denarja, z nabavno knjižico čimprej oglasijo v gori navedeni pisarni, ker bodo dobili nekaj denarja nazaj. — Društvo železniških upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani, 0 Ruska Matica priredi v irmedeljek, 16. de cembra ob 20 v dvorani Francoskega instituta spo-minsko slavnost ob priliki 75. obletnice smrti utemeljiteljev slovanolilstva Alekscja Hotnjakova in Konstantina Aksakova. Predavala bosta univ. prof. dr. Evgen Spektorskij in dr. N. Preobražetiskij. Odlomke iz pesem prvih stovanofilov bo recitiral g. K. Cirigorovič-Barskij. Vstop prost. V abljeni so vsi prijaleljii ruske književnosti. 0 Posestna sprememba. Lekarnar Leon Baho-vec jc prodal pare. št. 471/9 k. o Spodnja Šiška (sporlito Igrišč« Ilirija) zasebnici Etni Pollakovi. soprogi industrijalca Rozi Bonačevi in soprogi univ. asistenta Marici Pehauijevi za 160.000 Din I'n/a je laslnica omenjene parcele do |X)ilovice. drugi dve do etK četrtine. 0 Posestne dražbe v sobi št. 16. Na ljubljanskem okrajnem sodišču v sobi št. 16 je bilo od julija doslej že okoli 40 dražb ljubljanskih in okoliških hiš odnosno posestev. Na dražbi je bila včeraj prodana trgovska hiša M. Spreitzer v Maistrov! ulici. Za dražbo se je prijavilo šest interesentov, med nimii tudi z dežele Cenilna vrednost' ie bila določena na 607.110 Din, kavcija na 60.711 t)in iti najmanjšo ponudek tu 303.560 Din. Spreitzer i no hišo je zdražila Mestna hranihrica ljubljanska za 550.000 Din. © Pri »Bobentku. sveže namočena polenovka in novo bizeljsko vino po 10 Diji. Rokavice in nogavice, vseh vrst dainskt mo ške in otroške, dobite dobre in trpežne pri tvTdki Miloš Karničnik. Stari trg 8 Maribor Mariborčani, darujte za Pomožno akcijo J Dosedanji prispevki - komaj 53.584 Din. Beda med brezposelnimi in siromašnimi mestnimi prebivalci postaja vedno občutnejša. Posebno so prizadeti listi izmed njih, ki bivajo z malimi otroki v zasilnih stanovanjih (v barakah in vagonih) v Dnjnkovi ulici in v raznih kletnih stanovanjih po mestu, ter jim je treba v izdatni meri pomagati poleg prehrane in drugega, zlasti s kurivom. Naval brez|ioselnih in siromašnih, ki prosijo pomoči, je vsak dan večji. Vzpričo leh razmer se mora ugotoviti, da se meščani, ki so bili naprošeni, da po svojih močeh prispevajo zn Pomožno akcijo, prepočasi oglašajo. Dosedanji prispevek znaša skupno 53.584 Din in sicer je darovalo 121 oseb v gotovini 38.968 Din in 13 oseb v naluralijah v vrednosti 14.816 Din To je za Maribor, ki šteje 33.000 prebivalcev, vsekakor nezadostno. Poleg oklica, ki ga j izdal g. predsednik mestne občine na vse mešane, 'la po svojih močeh podpirajo Pomožno akcijo, je predsednik razposlal vsem dosedanjim darova.cem Pomožne akcije, ki so prispevali večje zneske, posebne prošnje za prispevke. Od 420 se je, kakor zgoraj navedeno, odzvalo dosedaj 134 oseb. Res je, da so nekateri prispevali celo več kakor prejšnja leta. kar je hvalevredno in dokazuje njihovo uvidevnost, so pa ludi laki, ki so poslali manjše zneske, dasi je letos potreba veliko večja. Prosimo vse izostale, da se prošnji g. predsednika nemudoma odzovejo. Izkaz darovalcev bo objavljen na uradni deski in v časopisih. Pomožni akciji bi zelo dobrodošla stara obleka lil obutev. Kdor poseduje take še uporabljive predmete, naj lo sporoči socijalno-politič-nemu oddelku mestnega poglavarstva, Rotovški trg 9 (Iel. št. 27-54), ki bo poslal ponje. Sila je sedaj velika, zato darujte za Pomožno akcijo! • □ Drva za mestuc ubožce. Od 10. decembra naprej.se bodo razdeljevale vsem mestnim ubožcem podpore za drva Do jiodpore imajo pravico vsi oni, ki dobivajo glasom sklejia seje mestnega ubožnoga sveta redne mesečne ubožne- podpore na knjižice Tozadevne nakaznice se bodo izdajale v socialno političnem oddelku mestnega poglavarstva. Rotovžki trg 9. Vsak mora prinesti s seboj knjižico, na katero dobiva podporo. □ Likol pri novi šoli. Južno toplo vreme no pri zidanju nove šole v magdalenskem predmestju temeljito izrabili Od srede na četrtek so delali pri svilu električnih žarnic vso noč betonski strop na drugem — zadnjem — nadstropju ter ga do jutra dokončali. Zanimiv je bil pogled na to nočno delo, ko je izgl»riilo ogromno poslopje v siju električnih luči kol veliko mravljišče, dočim je vsa okolica počivala. Posrečilo se je na ta način spraviti celo zgradbo do likofa, ki bo te dni. Za »li-kof« je odobrilo mestno načelstvo vsem delavcem enodnevno mezdo kot nagrado, polirjem pa še posebno nagrado. □ Akademija realčanov. Dijaki realne gimnazije priredijo v nedeljo ob -l popoldne v kazin-ski dvorani slavnostno akademijo. Na sporedu je šest pesmi mladinskega zbora, violinski duet. ki ga izvajata R. Sikošek in Z. Devide. nastop dijaškega orkestra, violina solo (R. Sikošek) ler petje mešanega zbora. Na klavirju spremljata izvajanje Nastja Mirkova in A. Golubovič, sopranski vložek v Jenkovi »Tanani« po je 1 Brence. Prijatelji mladine vabljenil □ Regulacija mestne cotrti pod Kalvarijo. V smislu tozadevnih predpisov je od 16. dec. do 14. jan. javno razgrnjena izprememba regulacije mesine četrti pod Kalvarijo. Načrti bodo v navedenem terminu na vpogled na mestnem gradbenem uradu v Frančiškanski ulici 8-11. soba št. 2, dnevno meri 10-12. Ugovori zoper navedeno iz-premembo regulacije se morajo predložiti uajdalje v 15 dneh po izteku roka za Javni vpogled, sicer se ne bodo jemali v poštev. □ Poročili so se v Mariboru: Vivod Jožef in Meglič Etna, Frank Franc in Ulrich Kristina. Pra-viček Anton in Ceh Jerica, Slitko Jožef in Pod-lesek Aiis, SchBffer Julij in Neurath Elizabeta, Kramer Franc in Cehe Zofija. Novoporočeucein obilo sreče I □ Občni ibor »Maribora« bo v torek, 17. dec. ob 8 zvečei v pevski sobi. - Odbor. □ Ciril Debevee režirn. Režiser ljubljanske drame Ciril Debevec študira kot gost z mariborskim ansamblom M. Rostandovo pretresljivo dramo »Vesk, ki se bo v kratkem vprizorila kol prihodnja dramska premiera. □ »Podrti križ« je naslov krasne sodobne drame, ki jo bodo uprizorili v nedeljo. 15. t. m. ob 15 na odru dvorane ua Aleksandrovi cesti 6. Delo je krepka apologija katoliškega šolstva, katoliške vzgoje in katoliškega duhovništva Pridite in poglejte! rj Že nakupujete »a božič? Priporočamo prodajalne Tiskarne sv. Cirila. P) Železniške delavnice nc sprejemajo novih moči. Vsak dan prihaja veliko šlevilo prošenj in intervencij od vseh mogočih strani za sprejem kvalificiranih in navadnih delavcev v delavnico državnih železnic v Mariboru. - Uprava delavnice tem polom ohveščn vse prizadete dn do nadaj-njegu absolutno nikogar ne more sprejeti v službo zaradi polnega staleža osebja in pomanjkanja kredita za nove sprejeme. O Najcenejše knjige! Vsako založništvo knjig Vain zn Kožic ponuja, dn ima knjige ceneje. Tako morate priti končno tudi do najcenejše ponudbe. Ta bo najbrž pri nas, nko kupite zase naš cenik in nieo večjo množino knjig. Zahtevajte naš cenik in ko nam boste sporočili koliko boste kupili In kako želite plačati, vnnt hotno napravili posebno ceno. TIskarna sv. Cirila v Mariboru. □ Tiskovni referat pri mestnem magistratu se je ustanovil. Vodstvo bn poverjeno enemu od magistralnih uradnikov, dn ga bo opravljal poleg svojega dosedanjega referata. O Poledica zahteva nove irtve. Ponesrečila se je na zledenell ulici R5-letnn branjevka Marija Puconja ter si pri padcu zlomilo nogo, - V Zg. Kungoti si je zlomil desno nogo mesar Štefan Gselman. Obe žrlvl poledice so prepeljali v mariborsko bolnišnico. □ Smrtna kosa. V bolnišnici je umrla zasebnica, gospa Terezija Pavlak Iz Studencev, starn 81 Iel. Naj počiva v miriti □ Nov kupec. Zadnji mestni svet je odobril prodajo druge nove hišice v Dalmatinski ulici, ki jb je pozidala občina Iz ostnnkov nekdnnje Tur-kove hiše. Kupec pa je nato odstopil. Sedaj Je prodni tnestnl upravni svet hišico novemu kupcu Fngunelti □ Polenovko, sveže namočeno, dobite v trgovini Ska/a na Glavnem trgu, Rotovž. Celje Jugoslov. Radikalna Zajednica za celjski okraj bo priredila v nedeljo, dno t5. decembra, dva shoda. Prvi bo ob pol 9 zjutraj v veliki dvorani Ljudske posojilnice v Celju drugi pa oh pol 3 popoldne v Društvenem domu v Braslovčah Na obeh shodih bosta govorila mini stef g. dr. Miha Krek in g. Franjo Žebot. er Pomagajte revežem lil brezposelnim! Viu- cencijeva konferenca bo tudi letos priredila za svoje podjiirance božičnico. Naval revežev in brezposelnih jo lelos izredno velik. Število revežev in brezposelnih, ki prosijo za podporo, se je v zadnjem letu več kakor podvojilo. Posebno velik je prirastek iz bližnje kmečke okolice. Vse beži s kmetov v mesto, ker vsak misli, da bo v mestu lažje živel. Zato jo prav ob tem času dolžnost vseh, ki še iporejo, da pomagajo. Sredstva, ki jih ima na razpolago konferenca, so tako malenkostna, da ne bo mogoče ustreči niti vsem najpotrebnejšim. Vsak najmanjši dar bodisi v denarju ali blagu je dobrodošel. — V la namen sta poleg ž« objavljenih dobrotnikov darovali še tvrdka Wogg 200 Din, tvrdka JagodiČ pa 100 Din. Iskrena hvala 1 ■0- Naval v bolnico. V sredo Je bilo sprejetih v celjsko bolnišnico 44 oseb. Sedaj se v bolnišnici zdravi nad 300 oseb. <3 Nesreča pri smučanju. Oskrbnica planinske koče na Pesku na Pohorju Dvoršak Jožefa se je v sredo pri smučanju ponesrečila; zlomila si je levo nogo v gležnju. .erOudno metode. Zvedeli smo, da nekateri a'kviziterji novoletnih voščil za gotove liste hodijo okrog s starimi izrezki Iz tSlovencn* in sprašujejo stranke, kjer se pojavijo, če bodo letos tudi dale tak inserat v ta in la list kakor lansko leto. Saj se razumemo. £r Fantovski odsek KPD ima vsak četrtek zvečer v Domu gimnastične vaje. Redni sestanki pa se vršijo tedensko. Fantovski odsek Ima tudi smučarsko sekcijo. P! Pravda med mestnim avtobusnim podjetjem in železniško upravo zaradi železniške nesrečo v Levcii dobljena. V končni instanci je Stol sedmo-rice ueodil ložbi mestnega avtobusnega podjetja proli železniški upravi zaradi znane avtobusne nesreče, ki se je bila pripetila meseca decembra 1931 v Levcu. Sedaj je zadeva končnoveljavno likvidirana. er Cenjene dame! Znižal sem za božične praznike cene: trajna ondulacija z vodno 60 Din. Frizerski salon Frajle. Kočevje Prosvetno društvo vabi vse, ki se zanimaio za našo narodno igro, na svojo otvoritveno predstavo, ki se vrši v nedeljo 15. t. m. ob Ireh poo. v novo urejeni društveni dvorani na Trdnjavi. Društveni člani uprizore Jurčičevega »Domna«, ljudsko igro v petih dejanjih. Pridite! Naznanila LJubljana 1 Povski zbor Glasbene Matico. Drevi ob 20 vaj* vsega mešanega /.bora. 1 Moški odsek Salezljanske prosvete na Kodelje-vem bo imel danes ob 20 sestanek, nu ka.tereni bo £?. Dragotin Brumee predaval o katoliških roo&kiih organizacijah v Zagrebu 1 Iz francoske t/lasbene literature ne izvajajo n« I. letošnji Jnvni produkciji drž. konsorvflifcoirlja dela naslednjih .skladateljev: Oouperin (godalni orkester), TCiimcan (klavir iu godalni orkester). Fanro (klavir), Charpentier (arija s sprem.ljevanjem klavirja), De-bus.sy (klavir), Rousel (godalni orkester). Nastopijo gojenci: Khnej Egon Šnplja Boža. Turglč Tvan, Oa.lJa-tia ftoinhold (klnvir), Korenja,n Štefka (petje). Go-d-alnl orkester ie sestav I j en 1 n. konzerv« tori s tov in »"•lauov Orkestralnega drnStvn, vodi ga skladatelj L. M. Škerjamc Spore*! stano 2 Din, voljn kot vstopnica in se dobi v Matični knjigarni. 1 Piosvctnn društvo eLjuMjanat-mcsto inm drov.l ob 8 k voj r«vlni sestanek Vabimo v ne članstvo, tla ga v tM m vonjem fUevi.ln udeleži! 1 Nočno službo imajo lekarne: dr. Picftoli. 'IVvSev a cesta fi: mr. TTo*ovar. Celovška fcstn R2 in mr Onrt-u«, Moste — Zaloška ce«ta. Drugi hrati Dol pri Ljubljani NaSi /»nani dobri prijatelji fto zopet, potrgali plaikatn našega prosvetnega društva, ki vabi na dramsko predstavo Ivan Cankarja *Krali na Bet.njnovi«, katero vpri/ori v nedeljo ln. decembr.-i ob 3 popoldne v Društvenem domu. Poizvedovanja Izgubil je neki vajenec 1(10 Din mojstrovega denarja (m! .lurnejeve ceste do Dalmatinove ulice in lepo prosi najditelja, naj bi ga prinesel v Jernejevo ulico St. 17, kjer dobi nagrado. Najden je bil pred tednom v Puharjevi ulici brn križec s črnim emajlom. N>slo\ najditelja .it' v nj»ravi nafiuga li«ta. Radio Programi Radio Liubtiana: Petek, /.i. deccmbra. 11 Šolska nra: Abesinija dr. Keya Oskar) — 12 Udoviueva in hatiftetovii pojeta (plošče). -- 1*2.45 Vreibeniska tia|W)ved, poročilu. 13 Napoved časa, objava sporeda, obvestila. KU"> ' Mi -najska opereta (Radijski orkester). !4 Vreineu* !-o poro"llo, borzni tečaji. IS Žennkn ura: O kov,met iki (g. dr A. Feren^nk) — 18.20 Uverture ua ploščah. — 18 40 2ena in delo (g. Pernišok Franc). lo Napoved ■ asa, vremenska napoved, poročila, objava -»nu/cdn, obvestila.. — Nacionalna urar ^odclnviiiij* SImvimj- eev pri osvoboditvi (dr. .1. Birsa iv. Ljubljane). - :-0 Francoska klavirska literatura (Predava Vn uu klavirju Ilustrira gosp. prof. L. M škerianc). • JI T>v Nikolajevih Tolsto,; (gosp dr. Nlkola PiTohrnž»m^k'0. - 21.20 Dela f-njkovsketra (Badijsiki orkorl. -'2 Napoved časa. vremenska napoved, porodilo, obja"< a sporeda — 22.1ft Lahka solistična glasba (plu.v-e) Konec ob 33. Drugi programi: Petek, 13. decembra. Bclarad: 19..i0 Radijski »ter, — '21 10 Zagreb. — 22.20 Schumannove skladbe. — Zagreb: 20 Skladbe Ivrste Otlaka. — 20.30 Komorni koti-eort. — 21 30 Pevski zbor. — 22.1.1 Godba na pihala. — Dunaj: lrt.M koračnica veMhih mojstrov. - 17.10 Kor eertnn ura. — 1!» W Clivla. opereta, Dotstad. 22 10 Klavirske ln orgelske skladbe .1. S. Baeha. - 23.05 Jaz/.. — Budimpešta: :?0.10 Lohengrln, opera. \Vagncr. — 22.45 Slarn plesna glasba. — Trst-Mllan: 10 Kon«-crf. — 21 Sinfonični koncert. — 22 15 Hindemlthov koncer . — Hi m-Bar i: 10 Violiunki koncert — 22 Italija tisk« pe*mi. — 22.30 Plesnn glasba. — Praga: 10.10 Narndri« pesmi. — 19 30 Igra s petjem. -- 22.15 PIoSV. -Sava: 20.10 Pesmi Rich. Strnunsa. — 21 15 Tv A brali n movih oiuM-et. — 22.30 Plesnn gla*bn. — ?'f(t Nemčija: 20.15 Prenos igre. Konlgsberg Berlln-Frankfurl: 21.30 Vesela glasba. Hamburg: 21 30 Koncortni del T". G. Klnssmanna. — Lipsko: 21 30 Ri»»thovnov konrert. — Monakovn-Stuttoart: Koncert ilal TaJkovakinra Gospodarstvo Kmečki dolgovi Tajnik zagrebške borze dr. Ivo Belin je imel te dni predavanje o likvidaciji vprašanja kmečkih dolgov. Predavatelj je mnenju, da bi bil edini- način dobre rešitve ta, da dobe upniki kmeta obveznice, '/.a kmeta, je namreč vseeno, kdo je njepov upnik po sedaj Izvedeni konverziji njegovih dolgov v dolgoročne z nizko obrestno mero. Obrestna mern novih obveznic bi morala biti znatno manjša, kot pa I I jo recimo, zahtevale razmere na efektnem tržišču. Denarni zavodi, ki bi dobili take obveznice, bi jih sorazmerno porabili za svoje vlagatel je. Ta papir sicer ne bi odgovarjal po svoji tržni ceni no-ininali, ampak bi bil nnjbrže več vreden kot pa knjižice nekaterih denatnih zavodov. Tečaj teh novih obveznic bi bil zelo nizek ter bi neugodno vplivni tudi na lečeje drugih državnih papirjev, vendar smatra predavatel j, da je to manjše zlo kot pa da se pusti toliko upnikov zastonj čakati. 7. izdajo teh obveznic ne bi bilo rešeno samo vprašanje kmečkih dolgov ampak tudi vprašanje velikega dela denarnih zavodov, posebno na deželi. Splošno razpoloženje, za katerega se dela tudi propaganda, pa se ne sine obravnavati pod istim vidikom kot vprašanje kmečkih dolgov, ker tu ne prevladujejo tako izraziti socialni interesi kot pri kmečkih dolgo- vih. Reševanje tega vprašanja ua gotov način, kot nekateri žele, hI inielo slabe posledice. Odlog plačil zadrugam Z nastopom kreditne krize in po uvedbi zaščite kmeta je moralo večje število kreditnih zadrug zaprositi za zaščito, odn. predvsem za odlog plačil. Meseca julija smo objavili tozadevno statistiko članic Zadružne zveze in Zveze slovenskih zadrug, po kateri je 150 kreditnih | zadrug — članic te zveze zaprosilo za zaščito. Od tedaj pa se je število prošenj povečalo in še prihajajo nove prošnje zadrug za zaščito Do 10 decembra je bilo vloženih po obeh zvezah 178 prošenj za zaščito. Skupno sta obe zvezi šteli na koncu leta 19^4 4S8 članic — kreditnih zadrug in kože število prošenj veliko imobilizacijo našega kreditnega zadružništva Kmetijsko ministrstvo je doslej rešilo že veliko število prošenj kreditnih zadrug Doslej je bilo v »Službenem listu« objavljenih 74 dovoljenj za odlog plačil kreditnim zadrugam Večinoma je odo-nren odlog plačil za 6. deloma tudi zn 5 let, obrestna mera pa znaša večinoma 2%. deloma tudi 23%. Insolvence o novembru Po podatkih Društva indus'rijrev in vele-trgovcev v Ljubljani je bilo v novembru razglašenih v vsej državi 5 konkurzov in 24 prisilnih poravnav (novembra lani 10 konkurzov in 20 poravnavi V primeri z oktobrom je število konkurzov naraslo od 4 na 5, poravnav pa od 16 na 24. Od novembra lani pa do letos je ostalo število konkurzov v Sloveniji neizpremenjeno: 2, naraslo pa je število poravnav od 4 ua 6. Vinslta razstava in sejem v Ormožu Zbiran je prijav razstavijalcev je zaključeno. Prijavljenih je 199 vzorcev vin te' lio znašala količina razstavljenih vin nad 700f hI. V ormo-ško-1 jutomerskem vinarskem okolišu še ni bilo vinske razstave in sejma, ki bi se mogla kosati v velikosti z razstavo v Ormožu, iz česar je najbolj razvidno, kako posrečena je bila zamisel uvesti to gospodursko prireditev v Ormožu kot naravnem centru Razstavljena bodo vina vseh vrst, od najbolj navadnega pa do najfinejšega, kar premorejo ormoško-ljutomerske gorice. Posebno v finih sortiranih vinih bo izbora velika in vsestranska, tako da si bo vsak obiskovalec razstave lahko ustvaril jasn- in temeljito sliko o kvaliteti letošnjega pridelka se obenem informiral o razpoložljivih količinah in cenah, in to vse bolj temeljilo, ko' če bi cel teden hodil in pokušal okrog po goricah. Vsa vina bo na predvečer razstave poskusila in ocenila komisija, sestavljena iz najboljših naših vinarskih strokovnjakov tako da bo interesentom na razpolago na razstavi že strokovna oc»nu razstavljenih vin. Ker je kvaliteta letošnjin ormo-ško-ljutomerskih vin izvrstna, cene pa zelo zmerne, je v interesu vseh vinskil trgovcev in gostilničarjev, da razstavo in sejem obiščejo. Zaprošena je polovična voznina po železnici, katere dovolitev se bo še pravočasno objavila. Odtegovanje poslovnega davka pri dobavah. Davčni oddelek finančnega ministrstva dobi skoraj vsak dan dopise trgovskih in obrtnih zbornic, ki navajajo, da si državne in samoupravne blagajne pri izplačilu računov odtegujejo 2 odstotni davek na poslovni promet, čeprav je na dobavljeno blago skupni davek že plačan pri uvozu, oziroma pri proizvajalcu. Ker je takšen postopek državnih in samoupravnih blagajn nepravilen, je davčni oddelek finančnega ministrstva, da zaščiti dobavitelje pred plačevanjem dvojnega davka na poslovni promet, sporočil finančnim ravnateljstvom, da naj opozore na svojih področjih vse državne in samoupravne blagajne na razlago davčnega oddelka z dne 9. aprila 1931; tam je točno navedeno, kdaj m v katerih primerih se ima pri izplačilu računov odtegniti davek na poslovni promet. Pri hemoroidih Czlati žila) »rtju, omotici, povzročeni vsled zaprtja, prinj vporaba Franz-Josefove dru/.he padle. Računsko lelo 1955 V« izkazuje frankov čistega dobitku, letu 1952-55 pu je bilo izkazanih več kot 8 milij frankov izgube. Licitacija. V pisarni referenta inženjerije štaba dravske Hivizijske oblasti v Ljubljani bo dne 27 decembra t. I. olertalna licitacija za oddajo popravila v konjušnici vojašnice kralja Petra II v škofji Loki. Razvrednotenje penga. Kot v vseli državah z zvezano valuto, tako je tudi na Madjarskem več tečajev za pengo. V primeri s pariteto imajo bankovci za 38.3% nižji tečaj, na črnili borzah v notranjosti sc trgujejo s tujimi devizami s tečajem, ki je zn 40.6% nad uradnim tečajem, vezani pengo Izkazuje ažio 52.9%. kuponski peng6 pa 66.')%. Poleg tega je Narodna banka uvedla v raznih kli-ringili razne tečaje. Uvoznikom prodaja u. pr. franke, belge, švicarske Irauke po 41% več kol znaša uradni tečaj, funte, dolarje, goldinarje, švedske krone po 53%. Od izvoznikov pa kupuje Narodna banka devize: franke, belge, švicarslc franke s premijo ;13%. funte šlerlinge, doarje in večno ostalih deviz pa s premijo 50%. V kliringu s Francijo plača uvoznikom 30.5% premije, izvoznikom pa 35.8%. Borza Dne 12. d. ecemhru. grenke vode prijetno polajšanje. R««. po nvln. aoc. pol. ln nar. sdr. 8-br. 1S485, 35. V. 3o Kdo so mali obrtniki? Davčni oddelek finančnega ministrstva je Izdal pojasnilo, da se imajo po določbah čl/ 59 pravilnika k zakonu o neposrednih davkih smatrati za male obrtnike samo tisti obrtniki, ki delujejo v krajih iz čl. 57-3 zakona o neposrednih davkih in ki se razen svoje obrti ne bavijo z nikakim trgovskim poslovanjem ter ne delajo z več kakor z dvema pomočnikoma. Za poiem malega obrtnika so torej potrebni vsi trije navedeni pogoji; če manjka le eden izmed njih, izgubi obrtnik pravico do pavšalnega obdavčenja. To polasnilo naglaša, da bo davčna uprava vsak posamezni primer po- I sebej proučila. Pojasnilo govori zlasti o tem, kdo ! se smatra za pomočnika. Pomočnik je samo levali- ■ ficiran delavec, ki je dosegel višjo stopnjo izobrazbe, do katere pride z izpolnitvijo pogojev, ki jih odreja obrtni zakon. Če kateri obrtnik iz krajev po čl. 37-3 obraluie z dvema pomočnikoma in vajenci ali kakšnimi drugimi nekvalificiranimi delavci, s tem ne izgubi pravice do pavšalnega obdavčenja in se ima smatrati za malega obrtnika, ker vajenci in dninarji ne prihajajo v poštev kot kvalificirani delavci. * Prepoved izvoza krme. Na predlog finančnega ministra je ministrski svet sklenil začasno prepovedati izvoz v interesu zagotov-Ijenja prehrane živine doma. Prepovedan je iz- > voz ovsa, ječmena sena, deteljine in lucerne, slame, otrobov, sušenih pesnih rezancev in klic. Izjemoma se dovoli sladkornim tovarnam, da izvažajo del svojega pesnega pridelka. S tem odlokom je razveljavljen odlok ministrskega sveta o prepovedi izvoza krme z dne 17 septembra letos Sklep ministrskega sveta slopi v veljavo z dnem objave v »Službenm novinulu. Volitve v obrtno zbornico v Zagrebu in Osje-ku. Minister trgovine in industrije je razpisal volitve v zagrebško obrtno zbornico za 15 marec 19%. Nada,1 je so razpisane volitve za obrtno zbornico v Osjeku zn 22 marec 1956. Zo predsednika glavnega volilnega odbora pri zagrebški obrtni zbornici je imenovan llinko Wtirth, trgovinski inšpektor savske banske uprave. Volitve v bonjnluško Zbornico. Minister zn trgovino in industrijo je za 20. marec razpisni volitve v zbornico v Banjaluki Zbornica šteje 50 svetnikov, od tega 12 trgovcev. 8 industriicev, I 4 zustonnike denarnih znvodovo ter o gostilničarjev. II svetnikov mora biti iz Banjaluke. Produkciju bakra v borskem rudniku. V novembru je znašala produkcija bakru v borskem rudniku 3270 ton (oktobra 5589. novembra lani 5914 ton) Skupno je znašala produkcija bakra v prvih 11 mesecih t. 1. 55 725 tou v primeri s 39.1'90 tonami v prvih II mesecih 1954. »La Dalmntienne«. Na rodnem občnem zboru delničarjev 'pariške družbe »Phosnhates Tunisiens« je bilo podano poslovno poročilo, iz katerega je posneti, du je družbo čisti dobiček v znesku 2.8 milij frankov porabili za amortizacijo in da ne bo za 1954-55 (poslovno leto je bilo zaključeno s 50. junijem 1955 nobene di-vidende. V poročilu družbe je tinli nekaj podatkov o poslovanju družbe »La Dalmatienne«, ki jo imenuje podružnica. Poročilo pravi, du družba prodneira električno enegijo v zelo ugodnih zemljepisnih razmerah in z izjemno nizkimi produkcijskimi stroški Kr. se bo obnovila mednarodna trgovina, bo družba predstavljala gotov interes Računski zaključek družbe za 50. junij za poslovno leto 1954 55 izkazuje malo čistega dobička, čeprav so cene proizvodov Dcim r Neizpremenjeni so ostali tečaji Berlina, Curilia in Nevvvorka, narasli so Amsterdam. Bruselj, Pariz in Praga, popustil pa je le London, V zasebnem kliringu je avstrijski šiling ostal nn ljubljanski borzi neizpremenjen nn 8.85—8.95, v Zagrebu se je učvrstil na 8.87—8.97, v Belgradu pa je popustil na 8.86 -8.96. Grški boni so notirali v Zagrebu 29.90—30.60. v Belgradu pn 50.15—58.095. Nemška marka je v Ljubljani popustila nal4—14,20, v Zagrebu na 15.95—14.14 v Belgradu pa ua 15.90—14.10. Angleški Iii ni se je v Zagrebu učvrstil na252.20 do 255.80. v Belgradu pn je popustil na 250.98 do 252.58. španska pezeta se je ponovno učvrstila v Zagrebu na 6.97—7.07 v Belgradu pa tia 7.15 denar. Ljubljana. Amsterdam 2970—29S4 60, Berlin 1756.08—1769.85, Bruselj 758.25-745.29, Curih 1421.01 —1428.08. London 215.49—217.55. Newyork 4550.08—4586.59, Pariz 289.52—290.96, Praga 181.71 do 182.81.. Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 805.175 Din. Curih (ob 9. uri). Belgrad 7.02, Pariz 20.575, London 15.20, Newyork 508.625, Bruselj 52.—, Madrid 42.225. Amsterdam 209.—, Berlin 124.05, Dunaj 57.—, Stockliolm 78.40. Oslo 76.40, Ko-penhagen 67.875, Praga 12 795, Vuršavu 58.20, Atene' 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50. Ilel-singfors 6.6975. Buenos Aires 0.8475. Vrednostni papirji Tendenca je ostala za državne papirje v glavnem neizpremenjena, Ic dolarski papirji so bili čvrstojši. Promet je bil v Belgradu srednji, v Zagrebu pa zelo slab. Ljubljana. 7?i investicijsko 76—78, agrarji 42—44, vojna škoda promptna 565—568 begluške obveznice 61—65, 8% Blerovo posoj ilo 80—82, 7% Blerovo posojilo 70—71. 7% posojilo Drž. hip. banke "5—75. Zagreli. 7% investicijsko posojilo 76 den., agrarji 45.50—45.—, vojna škoda promptna 565 do 566, begluške obveznice 61 den., dnini agrarji 60.50—62, 8% Blerovo posoiilo 81-82.50, 7% Blerovo posojilo 71—72.50, 7% posejilo Drž. hip. banke 75—78, 7% stab. pos 78 bl. 1-lnice: Narodna banka 6500— 6700. Priv. agrarna banka 235.50—257.—, Trboveljska 115 den Belgrad. 7?» investiciisko posodo 78.25 do 79 (78.50). agrarji 45.75—46.25. vojna škoda promptna 365—565.50 (565), begluške obveznice 64.10—64.50 dalm agrarji 62.75—65.—, 8% Blerovo posojilo 81.50—82.50, 7% Blerovo posojilo 72.50—72.75 (72.25). 7% posojilo Drž hip. banke 75 den., 7% stab pos 78.50 bl. (78). Delnice: Priv. agrarna banka 255.50 -256.50 (255.50). Žitni trg Ljubljana. Pšenica bč 79-80 kg (67.50—170, ban. 78 kg 165—167 50, oves slav. 144.5(1—145. koruza stara bč. in ban. 107.50—110. času primerno suha s kval, gar. 95—97. umetno sušena, pariteta Indjija 102.50—105, moka ničla bč in ban. 265—275^ št. 2 bč. 245—250 št 5 be. 225—250, otrobi debeli bč. 110 — 115, krompir bel' štajerski franko vagon nakladalna postala 64 -67. Novi Sad, 12. decembra. Koruza: bačka, srem in ban., stara. 104 do 106, bučka, srem in ban., nova. 99—100. Vse ostalo neizpr. Tendenca neizpr Promet srednji. Serija Stev Dobitek Serija Stev. Dobitek 5103 663 3.000 5320 735 3.000 5155 49 3.000 5331 633 5.000 5389 453 3.000 7304 685 3.000 5394 168 5.000 7319 215 100.000 5417 229 5.000 7362 188 3.000 5426 51 3.000 7369 776 3.000 5554 151 3.000 7371 36 5 000 5588 730 3.0011 7378 309 5.000 5683 393 3.000 7423 997 5.000 5708 201 3.000 7427 745 3.000 5725 25 3.000 7431 559 3.000 5733 174 3.000 7505 223 5.000 5741 208 5.000 7527 85 3.000 5788 688 5.000 7527 506 5.000 5827 354 5.000 7540 183 3.000 5833 707 3.000 7588 530 3.000 5851 553 5 000 7597 728 5.IKK) 5867 753 5.000 7612 585 20.000 5880 391 3.000 7613 388 3.000 5926 427 20.000 7626 227 5.C00 5940 946 3X00 7677 50 3.000 5960 597 3.000 7708 719 20.000 5961 334 3.000 7754 811 50.000 5979 273 20.000 7786 167 3.000 5979 686 3.000 7822 744 3.000 t053 648 5.000 7831 439 20.000 6081 616 20.000 7862 97 31*30 6096 657 3.000 7892 239 3.000 6099 146 5.000 7897 123 3.1100 6110 630 3.000 7910 837 .'0.000 6129 139 3.000 7956 47 3.000 6138 755 3.000 7956 431 3.000 6164 695 20.000 7974 843 3.000 6169 768 3.000 8024 940 5.000 6176 573 3.000 8029 566 5.000 6191 277 5.000 8103 935 3.000 6236 305 50.000 8106 496 50.000 6249 813 100.000 8179 490 5.000 6325 310 20100 8239 365 3.000 6340 314 5000 8385 710 3.000 6342 404 5.000 8424 148 3.000 6350 452 3.000 8160 85 3.000 6420 255 3.0C0 8517 649 3.000 6434 541 5.000 8534 771 3.000 6479 266 20.000 8549 124 3.000 6494 896 3.000 3549 970 3.000 6500 865 3.000 8558 459 5.000 6531 445 20.000 8567 400 5.000 6535 302 3.000 8595 178 3.000 6545 14 3.000 8603 242 3.000 6618 691 20.000 8609 485 5.000 6618 754 3.000 8615 994 3.000 6621 413 3.C00 8620 976 3.000 6634 '105 3.000 8670 332 5.000 6650 591 200.000 8749 226 3.000 6731 281 5.000 8857 324 3.000 6780 287 3.000 8886 335 50.000 6801 387 3.000 8894 264 50.000 6819 931 3.000 8978 29 5.000 6823 176 3.1)00 8997 839 5.000 6825 560 3.000 9016 801 5.000 6843 276 3.000 9018 383 3.000 6856 757 3.000 9028 842 20.000 6880 366 5.000 9111 114 3.000 6915 635 3.000 9118 628 3.000 6917 569 3000 9182 932 5.000 6926 225 5.000 9205 957 20.000 6928 254 3.000 9228 445 3.000 6932 483 5.000 9230 904 3,(Xi0 6951 239 5.000 9235 382 3.000 6961 405 5.000 9245 184 3.000 6998 37 3.COO 9250 478 3.000 6999 654 3.000 9250 626 5.000 7002 112 5.000 9269 907 , 3.000 7007 470 3.000 9273 163 3.000 7011 548 3.000 9299 516 5.000 7011 776 5.000 ' 9335 250 5.000 7045 412 5.C00 9342 945 3.000 7097 887 3.000 9361 692 3.000 7112 219 5.000 9364 183 3.000 7147 961 5.000 9377 274 3.000 7176 775 5.000 Dobitki voine škode Serija Štev. Dobitek Serija Stev. Dobitek 5037 204 3.000 5170 19 5.000 5048 84 3.000 5196 290 3.000 5055 643 3.000 5207 85 3.000 5071 811 3.000 5261 63 5.000 5086 99 20.000 5272 940 3.000 Jugoslovanska knjigarna v l|uh|]anl Po izredno znižanih cenah nudimo p. n. Interesentom naslednja dela priznanih nvlorjov: Dimm-ler: Krltisung. Oedanken Uber den Heilsplan Got-tes nach dem ROuierhrief. 195 str., vez. 15 Din. Dimmler; Bcsehauung und Seele. 2-11 str., vez. 15 dinarjev. Dimmler: Der bronneiide Dornhuscli. | Oedanken Uber den Weg zu Golt. 196 str., vez. 15 Din. Dimmler: Wantlcl Im Llcht. F.inzHztlge mystischen Gnadenlebens. 215 str., vez. 15 Din. Dimmler: Melchlsedech. Oedanken llber dns Hohepriestertum Christi nncli dem Hebrllerbrief. 176 str., vez. 15 Diu. Dimmler: Sahbatruhn. Oedanken tiber niysllsches Otiadenleben. 284 str., vez. 15 Din. Dimmler: Das wunderbare Lielit. Darstellung der kathollschen Olaubenslehre. I. del 208 sir., II. tlel 284 sir., III. del 289 str. Vsak zvezek velja vezan 15 Din. Muckermann: Klnd und Volk. Der biologisehe \Vert der Trene zu den I.ebensgesetzen heim Aufbnu der Famtlle. I. tlel. Vererbung und Auslese. 223 str. 11. del. Gestaltung der Lebenslage. 270 str., vez. po 20 dinarjev. Oer: Dalielm. Oedanken uber die clirist-liche Familie. 206 sir., vez. 10 Din. Oer- Krlebte« und firvvogenes. f. del 230 str., II. del W str Vez. po 10 'Din. Kulturni obzornik Prirodoslovci in naša univerzitetna knjižnica Mnogo pišemo in smo pisali v zadnjih letih o Baši univerzitetni knjižnici. Zastava z geslom: »Univerzitetna biblioteka« je nekako postala simbol našega kulturnega stremljenja. In vendar skriva ta težka borba za golo kamenje indirektno nevarnost za same knjižne zaklade naše osrednje knjižnice I Na to nevarnost hočemo tukaj opozoriti; potrebno pa bo. da se nnši javnosti vedno z nova pokažejo komplicirani problemi knjižnice — brez sodelovanja* in živega zanimanja javnosti bomo sicer Imeli poslopje, ne pa sodobni znanosti ustrezajočih knjigi Saj poslopje bomo končno le dosegli. Borba zanj ni ostala omejena na par vojakov, široki sloji so se ogreli, pridobili smo javno mnenje v tem slučaju morila bolj nego za druge probleme. Premalo smo pa opozarjali na vsebino knjižnice. Interes javnosti zna ugasniti, ko bo zgradba stala. Vanjo se bodo selile stare knjige in dolžnostni izvodi .. Dotacija knjižnice je »kopnela In bo kmalu odgovarjala izdatkom ki jib za knjige tvega premožen kultivlran bogataš. Imeli bomo univerzitetno biblioteko, toda v nji ne bo novih knjig. Posebno pa ue bo v nji knjig, ki bi mišim prirodoslovcem omogočale stik z živo sodobno znanostjo, ne bo v knjižnici literature, ki bi omogočala našemu znanstveniku biti >up to date Prirodoslovno društvo v Ljubljani e v sporazumu te nevarnosti reformiralo že pred ati svoj časopis I1 rirodoalovne razprave. Ni več v njih domačih novic, ne poljudnih razprav, nc referatov — same originalne razprave in še te večinoma v kakem svetovnem jeziku s slovenskimi izvlečki. Ta reforma je bila nujno potrebna, ker nismo samo hoteli imeti časopis, v katerem naj naši prirodoslovci dokumentirajo pred svetom, da so enakovredni sodelavci na znanstvenem polju, ampak smo hoteli z njim tudi odpo-moči našemu pomanjkanju znanstvene literature. Kako to? Ne motimo se, če cenimo število znanstvenih prirodoslovnih časopisov, ki po svetu izhajajo, na nekako 3000. Dolžnost vsakega aktivnega raziskovalca pa je, da ve za vse, kar so drugi že prispevali k rešitvi vprašanj, s katerimi se 011 sam peča. Ne gre, da bi publiclral svoje izsledke, ki so jih morda — že drugi pred njim izsledili Kako pa naj to ogromno literaturo zasleduje v Ljubljani, v teh siromašnih knjižnicah, katerih dotacije kopnijo v solncu krize kakor pomladni sneg I Mecenov naše knjižnice nimajo — morda Je v lem pogledu razlika med Slovenci in Srbi res velika... Pač pa imajo Slovenci mnogo daru za društveno delo in tako ni nič čudnega, če hoče Prirodoslovno društvo pomagati našim knjižnicam na svoj način. Naše »Prirodoslovne razprave« ee zamenjavajo za časopise raznih društev, akademij znanosti, laboratorijev itd. Kompletne letnike izroča društvo v dar univerzitetnim Institutom in drugim zavodom. predvsem pa Dri licejski knjižnici kol bodoči univerzitetni biblioteki. Ta knjižna tlarila so v letu 1035 žc presegla vrednost 100000 Din in licealku sama jc prejela od lega malega društva za kakib 15.000 Din več knjig, nego znaša celokupna njena dotacija! To smo hoteli povedati naši Javnosti o priliki izida 5. zvezka Prir. razprav (II. knj.). Ne moremo pa vzdržati in razširiti naše zamene, £0 našega malega društva ne postavimo na širši temelj. 150 članov ni v pravem razmerju do pridobivanja knjig v letni vrednosti 100.000 Din, kajne? Poleg znanstvenih razprav izdaja Prirodoslovno društvo ludi poljudni mesečnik PROTEUS. Zel je v prvih dveh lelih svojega življenja vsestransko priznanje in pohvalo. Društvo je upalo, da mu bo široki javnosti namenjeni PROTEUS celo pomagal pri izdaji znanstvenih razprav, ni pa vedelo, da so blagajne krajevnih šolskih odborov prazno. Snmo šole so ostale dolžne nad 16.000 Din. Ta dolg ogroža naš znanstveni in naš poljudni list, ranotako pa tudi naše delo za univerzitetno knjižnico. Navzlic slabim izkušnjam tvega Prirodoslovno društvo še en letnik Proleja. 1. številka jc v tisku. Naročniki, priglasite se! Klavirski koncert M. Rusyjevt> V okviru intimnih koncertov, ki Jih redoma prireja ljubljanska Glasbena Matica v majhni llubadovi dvorani, je izpolnila v preleklih dneh večer klavirske glasbe pianistka Magda Rusy. ki nas je s svojimi umetniškimi odlikami žc večkrat osvajala v krogu Biandl-tria in je zato že dobra znuika našega glasbenega občinstva. Zaigrala nam je prav mikaven spored starejših glasbenih umetnin od baroka preko klasike v romantiko P-ed nami so zaživele skladbe Beethovna. Bacha, Webra, Schuberla, Chopina in Grleoa igro mlade umetnice moramo vsekakor imenovati resno umetnost. Dasiravno utegne kdo, ki so mu v prvi v-sti na srcu čiste oslelskc vrednote klavirskega podajanja, predložiti kake pomisleke (morila glede prehudega pedalizlranja, ki rado zabrisujc jasue obliko — zlasti pri Bachu — ali glede oblikovanja melodičnih linij — ali končno glede fines Iona — kjer pa odnese svojo krivdo tudi klavir, ki nas neusmiljeno, a trdovratno spremlja s konccta na koncert), vendar se morajo vsi ti pomisleki pomakniti v ozadje pred glavti«. največjo vrednoto, ki se usiplje iz tega podajanja, to je — izredtin moč doživetja. Ta bistvena zlitina umetnosti in glavna presojevalka njenega obsto-janja, ie v umetnici tako bujna, da dojemal™ neizbežno opredo in ga potegne za seboj. Oh tem (»dajanju resnično občutiš, dn za toni in njih živo medsebojno igro leži globočina bogalegn notranjega življenja, ki se gnete in kipi v divjem valovanju, pn se zopet umirja v kristalno prozornost ter si iz vsega tega išče izraza navzven; in ko ga najde v gibih prstov In posredno v igri Ionov, veš. da je vse. kar slišiš, le nujen odraz doživetja. Zato je tudi kritični pogled na to podajanje isio-čtiano presojanje osebnosti pianistke, ki morda res včasih prezre, da mora ludi v umetnosti glavna vrednota čustvenega bogastva najti svojega gospodarja v razumu, ki se pa vendar po tem svojem bogastvu uvršča med resnične umetnike. Koncert je bil umetniški dogodek, ki nns Je osvojil. Občinstva je bilo mnogo, — preveč zn majhno in ne prav akustično dvorano. V. L'. » Dr. Ciril Potočnik, Sveti red. Pouk za ordi minile. Ljubljana 1935. Str. 48; cena 8 Din. .Iiuziv slovanska knjigarna. Pisatelj, spiritual v ljubljanskem duhovskein semenišču, je knjižico namenil duhovniškim kandidatom. V njej kri.Iko razpravlja o duhovskein poklicu; našteje določhe cerkvenega pravu o ordi-nandih iu popiše posamezne stopnje sv. reda; v dodatku pa jc dodano kratko navodilo z.a reci tacljo brevlrja Knjižica jo pisana solidno in kljub kratkosti jnstio in precizno; svoieuiu namenu bo I prav dobro služila. A. 0. Suhno bodo zlatili V listih beremo, da se je s posebno tehniko posrečilo lepo pozlatiti razna blaga, zlasti pa suk-no. Tudi posrebrili so že na novi način papir, celulozo in razne tkanine. Vse to je mnogo lepše, kakor pa je bilo doslej po starem načinu. Ker sukna, ki je slab prevodnik elektrike, ni mogoče pozlatiti' ne z elektriko, ne v tako zvanih kope-ljih, zato je bilo doslej nemogoče sukno pozlatiti ali posrebriti na galvanski način. NoV način po-zlatitve ali posrebritve sukna je res čisto nov in zelo zanimiv. Na ta način so tovarne gramofonskih plošč začele sedaj srebriti ludi vosek. Kakor znano, je treba vosek vsakokrat prevleči s kako kovino, da ga morejo potem z eleklriko na galvanski način pobakriti ler tako dobiti tako zvane »patrice«. Gramafonske plošče namreč izrežejo najprvo iz voska. Z galvanizacijo dobijo potem »patrice«, nakar šele iz »patric« naredijo »matrice«. Šele iz »matrice dobijo prave odtiske za znane gramofonske plošče. Doslej so vosek, ki so ga morili galvanizirati. najprvo potresli z grafitovim prahom, kar pa je bilo drago in težko. Po novem načinu, ki ga imenujejo »razpraševanje elektro-dov«, pa bo stvar drugačna. Vosek ali sukno, ali karkoli, kar so doslej tako težko zlatili, srebrili, bakrili, bodo poslej zaprli v posode, iz katerih izsesajo ves zrak. V določeni razdalji od teh predmetov so obešeni elektrodi iz take kovine, s kakršno naj 6e potem vosek ali sukno prevleče. V te elektrode spuste električni lok, ki je močan 1300—2000 voltov. Pri tem se kovinski elektrodi razpiše ali razmegle in v takem raztneglenem stanju se kovinski atomi s tako silo zaženejo v brezzračni prostor, da trdno obvise na vsakem predmetu, v katerega se zadenejo. Ti atomi so tako majhni in prostor tako napolnijo, da predmet izredno enakomerno prevlečejo. Prevleka je ne le enakomerna, ampak tudi tanka, tako tanka, da bi človek ne verjel. Zlata prevleka na suknu je na pr. debelo le 30 milijonink enega milimetra. Zato pa se za tako pozlatilev ali posrebritev porabi silno malo zlata ali srebra. Da posrebre en kvadratni meter pergainentnega papirja, je treba na primer le 0.3 grama srebra. »Država duhov" je propadla Sodno ugotovljene zablode spiritističnih norcev lz Varšave poročajo, da je sodišče v Vilni v r.ačetku tega meseca obravnavalo čuden slučaj, ki ima spiritistično ozadje. Stvar se je zgodila v Vilni, kjer menda bujno cveto skrivne spiritistične družbe. Zgodovina tega dogodka, ki se imenuje »zgodovina propadle države duhov«, je v kratkem takale: Pred tremi leti je v Parizu razstavil svoje slike poljski slikar Marjan Gruzewski. Razstavil jih je pod naslovom »Iz drugega sveta«. Ta slike so v Parizu zbudile precej pozornosti. Gruzewski je namreč slikal neverjetne stvore, nemogoče postave,, ki nihče ni vedel, kaj pomenijo. Vendar pa so kritiki ugotovili, da slikar vendarle nekaj zna in so občudovali njegovo tehniko. Kritika je Gruzevvskega imenovala »mojstra blazne tehnike«. Tudi na Poljskem je bil slikar znan po svojih razstavljenih 6likah. Poljaki pa so vedeli, odkod njegove skrivnostne prikazni. Gruzevvski je namreč slikal v hipnotičnem stanju. Slike so nastajale na spiritističnih sejah, pri katerih je Gruzewski bil v hipnotičnem stanju. Dvorano, kjer je slikal, eo popolnoma zatemnili. Nato pa je v 10—15 min. slikar naslikal svoje prikazni >iz drugega sveta«. Za večje slike je potreboval kvečjemu eno uro. Toda te slike nikakor niso povzročile, da bi bila zadeva prišla pred sodno javnost. Pač pa nekaj drugega. Gruzewski je s svojim bratom prebival in gospodaril na posestvu Wizolany, ki je bilo last bogatega Bronislava Wroblewskega. Vsi trije so se kot mladi fantje seznanili že leta 1915. Wroblewski je bil bogataš, a za pametno gospodarstvo nesposoben. Pač pa se je tembolj brigal za spiritizem, za kar mu je slikar Marjan kot medij zelo dobro prišel. Pregovoril je oba brata Gruzevvska, da sta se preselila v njegovo graščino. Tu so se pogovarjali 6amo o duhovih in strahovih ter imeli spiritistične seje. Sčasom je bogati Wroblewski prišel popolnoma pod oblast obeh bratov, ki sta i »duhovi« vplivala na gospo-larstvo. Marjan, ki je bil medij, je dobival od »duhov« gospodarska navodila, katera je Wrob-levvski poslušno izvrševal. Wrobte\vski je tako prišel v oblast duhov, da je moral od njih dobiti dovoljenje, kadar se je hotel odpeljali v Vilno. V teku let je na ta način Wroblewski prodal del svojega posestva, del dal v najem, drugo pa par-celiral. Gozd in velik del živine je tudi prodal. »Duhovi« so na ta način iz Wroblewskega iztisnili 80.000 poljskih zlotov. Pred enim letom pa so »duhovi« Wrohlewskemu veleli, da mora vse posestvo prodati Marjanu Gruzewskemu, kar se je tudi zgodilo. Pred notarjem je Wroblewski podal izjavo, da mu je za posestvo Marjan Gruzewski plačal 44.500 zlotov, kar pa ni bilo res. Vse to oo sorodniki WrobIewskega jezno gledali in končno vso stvar izročili sodišču. Vendar pa Wroblew-eki ni izgubil vere v »duhove«, ker je prej umrl, preden je stvar prišla pred sodišče. Pred sodiščem je Marjan Gruzewski izjavljal, da ima posebno »poslanstvo«. Dejal je, da je novi Mesija. Gospodarske stvari je vodil njegov brat Ludvik. On sam pa je organiziral »državo duhov«, katero je imenoval »Imperial«. Glavno me6to te države je bil dvorec Wizolany, kateri se je v »državi duhov« imenoval »Beli vzhod«. Pri ustanovitvi te »države duhov« so bili za botre duhovi pesnika Mickiewicza, pisatelja Sienkiewicza, Kopernika ter cesarja Franca Jožefa, katerega so iz- volili za vladarja. Njegov namestnik na zemlji je bil Marjin, knez-regent pa Ludvik Gruzevvski. V tej »državi duhov« je bil Wroblewski le navaden marquis in je upravljal službo dvornega maršala. Žena Wroblewskega, ki je bila tudi vsa zaverovana v spiritizem, je bila kneginja in dvorna dama... Ko je Wroble\vski šele po preteku 12 let enkrat podvomil o obeh Gruzewskih, so ga »duhovi« prekleli in ga degradirali od dvornega maršala za »voditelja podstrešja«. Še hujše se je zgodilo njegovi ženi, ki je tudi podvomila o Gru-zewskih. »Duhovi« so jo dali zapreti, ko je go- Puščava jih je pogoltnila Posebni poročevalec pariškega lista »Petit Journal« se je v Addis Abebi pogovarjal z belgijskim polkovnikom Reulom, ki je vojaški svetovalec neguiev, torej nekak šef generalnega štaba. Polkovnik Reul je več desetletij opravljal vojaško službo v afriških kolonijah ter ima v tem oziru mnogo skušenj. S časnikarji se ne pogovarja rad, zato pa so njegove besede toliko bolj pomembne. Dejal je: Italija se je morala vsaj deset mesecev pripravljali, da je koncentrirala svoje četo in si poskrbela živeža in streliva za tako veliko armado. Abesinija pa, zaupajoč na pakt Zveze narodov, ni prav nič ukrenila zoper italijanske priprave, da bi se ustavila prodiranju Italijanov. Po deželi sploh ni bilo prave armade. Abesinci so začeli šele misliti na splošno mobilizacijo potem, ko je neguš ukazal, da se morajo šibke čete obmejnih stražnikov umakniti 30 km za mejo. Abesinska mobilizacija pa se je takole vršila: Vsaka vas je morala poslati v vojsko določeno število vojščakov. Ti so se postavili pod poveljstvo kakega plemiča, kakor je bila navada v fevdalnih časih tudi pri nas. Ta je odpeljal svoje vojake |X>d poveljstvo višjega plemiča. Tako so po vsej provinci zbrane čete prišle končno pod poveljstvo provincijalnega guvernerja, ki je svoj oddelek odposlal na fronto Takrat, ko se je polkovnik Reul pogovarjal s časnikarjem in mu to pripovedoval, je bilo konec novembra. Toda sedaj — tako je zatrdil polkovnik — niso še vse čete prišle tja, kamor so bile namenjene. To pa ni nobeno čudo, ker ni potov in cest Saj leta 1914 celo nemška armada do 20. avgusta še ni bila vsa mobilizirana. Zalo je razumljivo, če so Italijani abesinska mesta Adigrat, Aduo in Aksum zasedli lahko brez bojev. Na somalski fronti pa tudi ni nič drugače. Največje preglavice dela polkovniku Reulu italijanska kolona, ki je prodirala ob francoski Somaliji in ki je menda zasedla gorovje Musa Ali. Ta kolona se je menda razblinila v nič. Ali jo je Pogajanja zaradi Abesinije v Parizu. Laval in angleški zunanji minister Iloare se pogovarjata, kako bi rešila italijansko-abesinski spor. Na desni 6edi državni podtajnik v angleškem zunanjem ministrstvu sir Robert Vansittart. drnjala, ker sta se Gruzewska začela zanimati celo za kuhinjo in jedilno shrambo. Poslali so jo v pregnanstvo, ki je trajalo 3 leta. Šele. ko se je »skesala«, se je smela vrniti. Tako sta Gruzewska vladala 20 let. Sodna preiskava je ugotovila, da so graščinski hlapci pri spiritističnih sejah igrali duhove. Sodišče pa je oba brata Gruzevvska oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Sodišče se je izreklo, da je \Vro-blevvski sam kriv svoje gospodarske nesreče, ker je dva mlada fanta speljal na spiritistično [»olje ter ju na ta način onesrečil, ker ?edaj nista sposobna za nobeno rabo več. Več kakor VVroblevvski sta zgubila oba Gruzewska, ki se poslej ne bosta mogla več samostojno preživljati. Tako je propadlo »kraljestvo duhov«. Stiskača žulijo čevlji, zato gre v prodajalno, kjer jih je kupil, in pravi: »Gospodična, čevlji me tako močno žulijo, da ne morem več strpeti. Morate mi jih zamenjati.« »Seveda, ampak kedaj pa ste jih kupili?« »Pred pol leta.« Pomorske konference v Londona se udeležujejo zastopniki pomorskih velesil: Anglije, Amerike, Francije, Japonske in Italije. Drugi od desne je angleški min. predsednik Baldwin, na levi traven pa je francoski poslanik Corbin. »Očka, ali bi Mi ni dobro?« »Kje ti ni dobro?« »V šoli!« — danes ne mogel ostati doma? pokopal puščavski pesek, ali pa jo Je nmorila žeja. Polkovniku se zdi velika uganka, kam je bila ta kolona namenjena. Ko se je časnikar poslavljal od polkovnika, mu je ta dejal: »Tukaj hodite po prstih, ker prebivate v hiši, kjer preži smrt.« Švedi časte sv. Lucijo. Danes, 13. t. m. je god sv. Lucije, katero Švedi časte, ker se vesele, da bo poslej dan vedno daljši. Ta praznik je kakor božič. Zjutraj 9e v vsaki družini napravi najmlajša hčerka v belo obleko, na glavo pa dene krono z gorečimi svečanu ter postreže domačim s kavo in kolači. V mestu Stockholm pa izvolijo posebno dekle, ki tako oblečeno vozijo po mestu, kakor kaže naša slika. Strahovi v Porenju Iz Krefelda v spodnjem Porenju poročajo nemški listi, da tam ljudje še veliko dajo na strahove. V kraju Gladbach-Rheydt so se pred kratkim raznesle govorice, da na tamkajšnjem pokopališču straši bela prikazen. Pogumni pokopališki vrtnar je baje že večkrat prežal nanjo, da bi jo prijel, pa mu je ušla med drevjem. Zato se je odločil močan rokodelec, da bo prijel strahu Neopazen je splezal na pokopališče in se skril Komaj pa je bil na pokopališču, se je izza bližnjega nagrobnika že dvignila bela postava in z razprostrtima rokama šla proti njemu. Mož je ves otrpnil od strahu. Nalo pa se je zopet osvestil in pobegnil. Ko je hotel preplezati pokopališki zid, ga je pograbil strah za škrice njegovega suknjiča, ki so ostali v rokah »strahu«, mož pa je ves prepaden pobegnil. Nihče bi ne bil vedel za njegovo sramoto in bi bili še vsi mislili, da res straši, ko bi ne bil njegov tovariš povedal, kako je svojega prijatelja nagnal iz pokopališča. Te dni pa je začelo »strašiti« blizu mesteca Stolberg. Ta »strah« je povzročil med ljudmi že mnogo strahu, ker napada na cesti mimoidoče, kar se seveda dogaja le ponoči. Policija je na nogah, da bi prijela skrivnostnega strahu, pa se ji doslej ni posrečilo. V zadnjih dneh pa je policija po zaslugi junaškega brivca dobila popis, kakšen je ta strah. Brivec se je mudil v bližnji vasi ter se zvečer na kolesu peljal sikozi skrivnostni gozd domov. Sredi gošče je planila nadenj skrivnostna prikazen) ki je z globokim basom zaklicala: »Ustavite se!« V tem hipu se je mladi brivec dobro izkazal. Zgrabil je za zračno sesalko in tako treščil strahu po glavi, da je ta zarjul in se izgubil v grmovje. Brivec je prikazen takole popisal: Nenavadno velik, nenavadne postave in kakih 40 let star. Strah je bil gol in ni imel na sebi niti čevljev. Junaškega brivca slavi sedaj vse mesto. Policija pa je prepričana, da bo kmalu nehalo strašiti, ker mraz vedno bolj pritiska, tako, da najhujši strah bos itr brez obleke ne bo mogel več dolgo vztrajati v gozdu. On: »Erna, kedaj boš napravljena za odhod?« Ona: »V petih minutah.« On: »Dobro! Eno uro torej še lahko spim.« Abesinski boguslovci, ki študiralo v Rima. Belgrajski Slovenci v svojih društvih Belgrad, v začetku doe. »Slovence« le ie lansko leto poročal o težnji nekaterih tukajšnjih slovenskih društev, da bi se vsa ta društva zedinila in ustanovila samo eno slovensko društvo v Belgradu. Tozadevno akcijo je začelo društvo >Cankan in to v času, ko Je zaradi notranjih nesoglasij in razprtij zapadlo v letnrgijo. Nato jo je »prejela »Edinost', končno pa še družabni klub »Triglav«.' K združitvi je bilo pozvano tudi tukajšnje Prosvetno društvo, ki je bilo pred leti ustanovljeno po vzoru prosvetnih društev pri nas doma. Od vsega počelka Prosv. društvo ili odklanjalo združitve z ostalimi druStvi; ko se je pa od nasprotne strani pričela forsiratt la združitev z grožnjami ln ko so se nekateri vodilni člani društev, ki bi sa naj združila, spustili nu teren čisto vsakodnevne politike ter so organizirali tamozul protestni shod tukajšnjih Slovencev proti resničnim voditeljem in zastopnikom slovenskega naroda. Je članstvo Prosvetnega društva po še nekoliko skupnih poizkusnih nastopih soglasno sklenilo, da je bolje, da Prosvetno društvo 5e naprej obdrži svojo samostojnost ter samo izvršuje svoj program. Zu vnaprej je bilo namreč pričakovati, da novo združeno društvo, čigar članstvo je po svojih kulturnih naziranjih tako hete-rpgeno. ne bo moglo v oni meri izvrševati svojega programa, kakor Iii bilo želeti. V takem društvu mora prej ali slej priti do odkritega nasprotja med posameznimi skupinami ter do preglasovanja na sestankih in občnih zborih. Vsi ti momenti eo bili merodajni. da Prosvetno društvo ni vstopilo v to novo društvo, ki so ga pred kratkim ustanovila društva Cankar«, .Edinost, in »Triglav« |er ga uazvala Društvo Slovencev v Belgradut. Ustanovni občni zbor tega društva je bil dne BO. nov. t. 1. v dvorani češkoslovaškega doma. Za občni zbor je med članstvom tega društva vladalo precejšnje zanimanje tei se je na njem agiliralo ra dve iisti in to- za lislo odvetnika dr Ravnika in za listo drugega tukajšnjega odvetnika g. dr. Zorrn. Dr. Ravnik je bil predsednik pripravljalnega odbora za ustanovitev tega skupnega društva ter je v tem svojstvu otvoril občni zbor Po krajcem pozdravnem govoru je dajal besede posameznim govornikom, lako iz bivšega društva »Cankar« kakor tudi iz. bivšega druStva ^Edinost«. Ze tu se je pokazalo, da se je nasprotje, ki je vladalo nreje med članstvom teb društev, preneslo v novo »kupno društvo. Kritike posameznih govornikov so bile posebno oslre pri debati glede kandidatnih list ter so »e pretvorile v razna osebna očitanja Dr. Ivan Knificr Okrog Alrike XLVIII. Na Severnem morju, 13, oktobra »Ob rekah babilonskih, tam smo sedeli in jokali, ko smo se spominjali Siona (— doma).« Lepo nam psalra 136. popisuje domotožje Judov v tujini. Podobno se je nas lotila želja po domu. S Portugalsko smo takorekoč zaključili potovanje. Šteli smo dneve, ki nas ločijo še od Hamburga. Zani-. manje za tuje kraje nam je otopelo. Domov, le , domovi Lep je izhod ob ustju reke Tejo. Belem, Caxias, Cascaes so idilični kraji portugalske Riviere. Prikaže se hrib in -tič Cabo da Roca, riai-zahodneiša točka Evrope, bujno obrastla z gozdovi. Severozahodni konec polotoka tvori okolica "rtiča Finislerre, členovita, gorata pokrajina, ob morju posejana s svetilniki. Biskajski zaliv in Rokav, oba zloglasna vsled viharjev, sta nas prijetno zibala podolgoma, kaj hujšega pa nismo doživeli, dasi so bili nekateri potniki, nerazsodni teveda, mnenja, da bi v naš stodnevni program »padal tudi kak viharček. V Rokavu je vladalo pasje vreme, dež, megla in mraz. V Southamptonu »o se poslovili Angleži. Solz nismo pretakali, saj je to pleme čustvom nedostopno, drži skupaj in se ne druži z drugimi narodi. Tod smo zaključili obroč; to je namreč prvi kraj, ki smo ga obiskali že pred tremi meseci. Pristanišče je natrpano z ladjami.. Oddali smo le pošto in odbrzeli. Nič ni dolgo-časnejšega kot angleška mesta ob dežju in megli. Zanimivo je to, da smo pošto, ki je čakala na nas (tudi jaz sem prejel pismo), dobili v roke prej, nego smo pristali. Poseben motorni čoln prihiti že daleč naproti, da zadosti radovednosti pasa-žirjev. Antwerpen in Rotterdam sta nas zadrževala tri dni. Odložili smo blaga za več tovornih vlakov. Znova sem si ogledal Bruselj. Je zelo čedno mesto in hrani veliko zanimivega. Od zadnjega obiska so pokopali kraljico. Po neštetih izložbah kažejo umrlo Astrido, kraljevo družino in pogrebne svečanosti. Iz Rolterdama sem pohitel v Amsterdam, največje in najzanimivejše holandsko mesto (800.000 prebivalcev). Prestolnica, t. j. sedež vlade, je sicer Haag, glavno mesto je pa vendarle Amsterdam. V Rotterdamu leži pristanišče daleč zunaj. Težko se je orientirati. Nizozemska valuta je visoka; »goldinar« (fl| odtehta 30 Din; »cent« je sto-tinka edinice: zelo majhen je srebrni novec za tp centov. Cene so višje kot pri nas, pa ni prehudo. Ob tej priliki omenim, da sta svetovni valuti ie angleški funt in ameriški dolar; ta dva povsod radi sprejmejo in izmenjajo. Nizozemska (Holandija) je povsem ravna dežela brez vsake vzpetosti. Vse je lepo obdelano. Na zelenih travnikih se pase črnobelo govedo in kosmate rejene ovce. Krog mest so vsak košček zemlje porabili za gredice Tudi steklenih hišic za občutljivo zelenjavo vidimo dovolj. Gozdičev, umetno nasajenih, je malo. Povsod so napeljani vodni jarki. In pa mline na veter vidiš, kamor se obrneš. Hiše in ulice po mestih so zelo snažne; poslopja so rdeča, mnogonadstropna, z velikimi okni. Zdi se, da vlada v deželi blagostanje. Vozil sem se skozi Delft, Haag, Leiden, Haar-lem, da sem došel v zanimivi Amsterdam, Je raz-sežno in čedno mesto z velikim prometom. Po-nebnost mesta so mnogoštevilni vodni kanali, ki preprezaio Amsterdam na vse strani. Ob vodi so zasadili drevorede. V kanalih je vse polno tow>r-oih čolnov. Med zgradbami je |ako lep glavni kolodvor, kraljeva palača, borza. Tudi cerkve «o krasne stavbe; kakšne so znotraj, ne vem. ker so rse zaprte, tudi katoliške. Še nikoli nisem bil tod, zato me je vrvenje po mestu zelo zanimalo. Holandščina je nemščini zelo podobna; zato se trgovski napisi lahko razumejo. Ingang, nitgang, Haarsnijden, Schoemakerij (čevljarstvo), Vleesch-waren (mesovje), Boter. Knas, Eieren, to ao skoraj nemške besede. »Gospod« je •Mijnherr« (monsieur), Pijejo Amstel-Bieren (Amstel = amsterdamski) Nenadoma sem stal — ne v nailepšem delu mesta — preW hišo z napisom: Consulat general du royaume rle Yongoslnvie Nameraval sem prekoračiti široko ulico. Po ajei so drveli kolesarji in avtomobUi. K meni pri- in napad«. Tako prerekanje je trajalo skoraj do polnoči, nakar je nekaj govornikov apeliralo na navzoče, ki so hoteli že oditi, naj te ostanejo, knr da bi bila sramota, da vsa ta društva, ki ao se združila, že na ustanovnem občnem zboru ne bi mogla izvoliti niti odbora. V takem razpoloženju je končno In prišla na vrsto volitev odbora V tem trenutku ao nekatero skupine pričele deliti p" dvorani letake z naslovom »Kandidatna lista Slovenski dom«, na kateri je bil nosilec liste dr. Vinko Zore. Kandidati te liste so obljubljali članstvu zgraditev slovenskega doma v Belgradu. Občni zbor tega novega skupnega društva je v tem trenutku bil podoben burnemu političnemu zborovanju, ua katerem se posamezni kandidati bore za glasovi volilcev. Posamezni udeleženci občnega zbora so sc grupirali v skupine ter agltirali eni za dr. Ravnika, drugi pa za dr Zorca. Po končanem glasovanju se je ugotovilo, da je bil za predsednika izvoljen dr. Vinko Zore s 123 glasovi, njegov protikandidat dr. Joža Ravnik pa je dobil 111 glasov, štiri glasovnice pa so bile neveljavne. Izvolitev dr. Zorca so pozdravili njegovi simpati-zerjl s ploskanjem, njegovi nasprotniki pa z raznimi vzkliki In nezadovoljstvom V sličnetn rnz-jroloženju je bil nalo izvoljen ostali odbor, v katerem so: dr. Joža Ravnik, Slavko Savinšek, Križ Arnold, Stane Čoš. Franjo Rakovec. Milan Lavrič. Josip Obreht. Alojz Rajh. Janko Sva iger. Jože Kovač; kol namestniKi pa dopisnik »Glasa Naroda« Vilko Boje, Franc Zadnik, Franjo Fijavž in Antonija Sifrer Člani nadzornega odbora so: Ciril Pepelnnk. Andrej Rupnik. dr Fran Rapotec; njihov namestnik pa Gustav Kobe V razsodišče so bili izvoljeni: Anton Fortič. dr. Stanko Totninec in dr. Zdravko Wiegele Občni zbor tega »fuzioniranega« društva je trajal do dveb po polnoči. Tako imamo sedaj v Belgradu samo dve slovenski društvi iri to: na eni strani Prosvetno društvo. njemu nasproti pa sedaj novo ustanovljeno »Društvo Slovencev v Belgradu Prosvetno društvo bo seda) mirno in v lepi notranji slogi vseh v društvu zastopanih stanov nadaljevalo s svojim prosvetnim dolom ter se ne bo prav nič pulilo za toliko poudarjeno ili napovedovano »reprezenti-ranje« helgrajskih Slovencev, posebno pa še ne. če bi naj lo reprezentiranje bilo sbiuo v prirejanju plehkih nastopov ali neprosvetnih prireditvah. — Bodočnost bo pac sama pokazala, katero izmed obeh društev bo uspešneje izvrševalo svoj program ter dostojnejše reprezentiraio belgrajske Slovence in slovenstvo sploh pred srbsko javnostjo! Smučanje v praksi '> Nedavno sem n« vedel nekaj naj važnejših vaj. s katerimi naj se bavijo vsi oni. ki hočejo letos na smuči To so bile nekako predvaje, * katerimi si delo na snežni odeji zelo olajšamo Kdor je tedaj sledil mojemu vabilu in se bavil ts smučko gimnastiko vsak dan. ta bo takoj uvidel korist, ki jo bo imel na snegu. Torej snega imamo že tudi v Ljubljani toliko, da liihke malo preizkusimo svoje dilce in pa seveda samega sebe. 1 Turni korak (glej sliko). Turni korak je popolnoma si i Č, en navadni hoji. samo pri tem ko- ko prav malo od tal ter jo p konico zašitemu nad koncem desne smučke in jo položimo vzporedno k na tleh sc nanaiajočl smučki. Na bregovih s»-obračamo vedno nroti stimini Obrat ponovimo kakih desetkrat, izgleda sicer kompliciran. .» je zelo »mostaven. samo točno ga izvajajte po bese dilu in sliki 4 Sunili v visokem počepu (sltka 4). Za to vajo si izberemo primeren grič. k. ni prestrm in tudi ne previsok. Kajti upoštevati |e treba, da ga moramo čim večkrat prevoziti. Če se hočemo pri Slika 1. raku drsamo po tleh. oziroma po anegu, ter si pri tem pomagamo še s palicami Vselej potisnemo eno smučko naprej, ki je pa nc smemo dvigniti od tal. zadnjo pa povlečemo po tleh za seboj. Palico uporabimo za to, da se pritegnemo naprej in da se ž njo, kadar je zadaj, močno od rinemo naprej. Izvajati moramo dolge korake v enakomernem tempu in »ekočem ritmu pri Čemer napravimo s sprednjo nogo vselej clobok izpad (L j. močno pokrčenje v kolenu), tako da smuči po i vaditi vožnji. Ko se čutimo v visokem počepu I* j dovolj sigurne, potem gremo na naslednjo vaja 5 Smuk v nizkem počepu. Ta vaja popolnoma ! sliči visokemu počepu, samo da med vožnjo zelo nizko Čepimo torej Čisto pri tleh. Pri tem. kakor ■ pri visokem počepu, pa moramo ve* fciu» vožjiic stopi deček in me nekaj prosi. Kloken?« ga i vprašam in mu pokažem uro. Mnogokrat namreč starši naroče otrokom, dn morajo ob gotovem času priti domov. Deček pa mi kaže na ono stran. Razumel sem ga, prijel za roko in prepeljal Čez nevarno ulico. — Danes se vozimo po Severnem ali Nemškem morju. Bali smo se, da nas bo premetavalo, pa se je vreme zjasnilo in voda pomirila. Celine nikjer ne vidimo. Pozno v noč bomo zavozili v ustje široke Labe. Veselimo se sončnega jesenskega dne. Prtljago smo že pospravili. V tem oziru je večina i potnikov jako pridna. Dva dni pred prihodom se bahajo: >-Sem že uredil kovčege. Ce treba, bi takoj lahko izstopil.« Na hodnikih £tOfe Skladni prtljage. Veliki, z železjem okovani leseni kovčegi pa so celo vožnjo počivali v skladišču. Vsak dan je bilo dolpčenih nekaj ur, da so lastniki pristopali k njim, vlagali in izlagali svoje potrebščine. Zadnje dni radi posedamo v salonu in obujamo spomine. Prezirljivo govorimo: »Kaj je vožnja v Ameriko'' Malenkost.- Traja borih sedem dni, samo en teden. Mi pa smo se vodili štirinajst tednov in še dva dni so nam navrgli, kar znaša točno sto dni. Prevozili smo iz Hamburga okrog Afrike nazaj v Hamburg 33.000 km, medtem ko 45 vzporednik kroginkrog zemlje meri le 28.000 km »Katera pokrajina je bila nailepša?« smo se izpraševali mi od stare garde. Nedvomno Kaplan-dija, če se omejimo na Afriko; tam je največ rastlinstva; dežela je rodovitna, skrbno obdelana in gosto naseljena Najpuščobneiše je obrežje v portugalski Angoli, v bivši nemški Jugozahodni Afriki ter bregovi Rdečega morja. Katero mesto je bilo komu naibolj všeč, o tem se mnenja niso ujemala. Izletniki so najbolj hvalili Kairo Brez dvoma so zbirke, spomeniki in življenje v tem velemestu nekaj izrednega: toda le petina se je udeležila tega izleta. Drugi so glasovali za Kapskp mesto, tretji za Durban ali Da ressalam; zelo zanimiv je bil Zanzibar. Kot najlepši pr?zor so dame smatrale vožnjo skozi mesin-ski preliv. Dve uri smo se vozili skozenj k rod polnoči. Na obeh straneh so gorele žarnica poleg žarnice. »Se spominjate, kako so nas črnci prenašali v Mosambiku s čolna na celino?« se oglasi nekdo I To je bil najbolj smešen prizor vsega potovanja Resni tovarnar Hom se je tako smejal, da se je tolkel po kolenih, njegov sin Helmut je pa vrtel fotografski aparat, da je ovekovečil ta dogodek. Spominjali smo se sopotnika, ki je umrl v Južni Afriki v bolnišnici. Povedali so mi, da je preminul še drug izletnik, mlad Anglež, star .še ne 30 let. Neprestano je popival; že dopoldne je bil pijan. Vkljub temu pa je rad in krasno igral na harmonij. Vračal se je iz Južne Afrike v domovino. Zdravnik mu je napovedal, da mu je živeti še malo dni. Leložili spio ga v Portsaidu in oddali v bolnišnico, tyer je osem dni kasneie umrl. Med važnejšimi dogodki potovanja so omenjali tudi mojo zamudo v Lizboni. Na parniku so me klicali vedno le »profesor^; mojega imena si niso inogli zapomniti. Da je kdo pisal na parnik in naslovil na »profesorja«, bi biji pismo brez dvoma izročili meni kot najvidnejšemu zastopniku tega stanu. Vedno so bili obzirni do mene. tudi potem, ko so izvedeli, da pripadam katoliškemu kleru. Izdali sta me redovmei. Tiste dni je stopil k meni znanec in mi pripovedoval: Na parniku je duhovnik, ki mašuje.n Nnsmeiem se Mi je znano.« Tedaj me vpraša: Kdo je neki?* Tako vprašanje ni bilo kaj nenavadnega. Imeli smo v svoji sredi več angleških in ameriških protestan-tovskih misijonarjev, ki jih po zunanjosti ni bilo poznati, tem manj, ker so vodili s seboj v3o družino, gospo in kopico otrok. Mi smo ni oa šu-iali: N. je misijonar: potuje na svoje mesto v Rodeziji. Na predvečer smo tudi strežnike radovoljili z napitninami. Ni sicer dolžnost, pač pa stara navada, nagraditi one. ki so nam bili no uslugo ste-ward v kabini, oni v obedniei, nočni sluga, ki nam je čistil obutev, kopališčni strežnik oskrbnik stolov na krovu, knjižničar in pn oboji «Jodci, na struna in na pločevino. Ker morajo biti napitnine •»primerne*, t. j. ne premajhne, so znašale okrog 1000 Din. Polovico te vsote "mo izplačali že sredi potovanja v Kapekem mestu, drugo polovico pa pred Hamburgom. Da bi kdo ne ubežal, se je deloma javno zbiralo, deloma so strežniki ts vzeli vidna mesta: če jc bilo treba, so svoie želje podprli tudi z govorom. zagonu, ki ga povzročimo s tem izpadom, še nekoliko naprej drsita. Na ta način vadimo turni korak vsaj 5 km 2. Turni korak navzgor (glej sliko 2). Ta korak je popolnoma enak turnemu koraku v ravnini, ki smo ga ravnokar omenili, samo toliko je razlike. da se moramo pri koraku navzgor močneje Slika 2. nalahno nihati gor In dol. Dokler nismo sigurni, ne smemo mirovati med vožnio; to zaradi tega, da se privadimo ravnovesja in drugič, da ne pozabimo stalno |K)tiskati mehkih kolen naprej. Koki visita nalahno dol. palice so zadaj. 6 Smuk v visokem počepu h prestopanjem * islo mner. Med vožnjo vedno dvigmemo eno nogo, tako da se po možnosti stalno vozimo samo po eni nogi. Nogo dvignemo Čim višje od tal in se Slika 3. nagniti naprej in to tembolj, čim večja je strmina Koraki morajo biti kratki, pri prevelikih strminah pa v hotelu Sv. Janez oh Bohinj •»k eni jezeru srni«'arnkl to^aj 7..1 zarotnike hi mnni izvežbanc smučarje Poloine kovnice tu snoftne rav moro v BohmUkom kolu nudijo smučarju h.lvorun sinnškn tc?hall5ra. Bohinj Je 7.nvetiS'e on I ni planincem smučarjem, ki no ljubijo hrupa P rov trn ti 1 nmuSki svot dovoljuje planineu-smin'nr.|u nnjSlrši ra/.iunh Po .-»tfflanka SPD hotel Sv. Jnn«/ skrbi /.« nitke »vene,, tldinatV) udobnost ter prvovrstno hrnno. Informacij" dobite v pisarni SPD. TJnhllann. Aleksandrova er.nt.-i fit. 4 T prijave »nrajenin npravkeljlen hotela Jane' jfo»pa Marion Jeral. poAtu Sv. Jnnw oh Boh IJubLIa-imk« drama. MALI OGLASI V malih oglasih velja vseka beseda Din !•—; ienltovanjskl oglasi Din Z —. Najmanjši znesek ze mali oglas Din 10-—. Mali oglasi »e plačujejo lakoj prt ■aročtlu. — Pri oglasih reklamnega snsčaja se računa enokolonska S mm lisoka peti Ina vrstica po Din 2'SO. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prllolltl znamko. IHZ39I Vajenca sa steklo-brusarsko obrt sprejmem. Miškec Mirko, brusilnica stekla in ogledal. Ljobljana VII, Medvedova 38. (v) Zaslužek Sposobni zastopniki — kriza rešena. Vsaj 3 do 5000 Din mesečno lahko zaslužite z dumping šla-ger artiklom — kupec vsakdo, kdor vidi. Za vsak kraj Dravske banovine sprejmem sposobne prodajalce. Potrebno 100 do 500 Din za ročno zalogo. Za vzorec pošljite takoj 10 Din v znamkah in natančen naslov na podružnico »Slovenca« Celje pod »Dumping« št. 15370. (z) Službodobe Rudarski nadzornik za rudnik v Srbiji se išče Prednost imajo jamomerci (Marktscheider) z geodetskim izpitom. Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 15355. (b) CITAJTE IN ŠIRITE »SLOVENCA« Prvovrstne krojače iščem za moško konfekcijo na dom. Pismene ponudbe upravi »Slovenca« pod »Moška konfekcija« št. 15376. (b) Denar Posojila na vložne kniižice daje Slovenska banka. Liubliana. Krekov trg 10. Hranilno knjižico Ljudske posojilnice Celje, z 20.000 Din takoj prodam. — Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Ljudska« 15313. (d) Do 200.000 vlog ali predkazil v računu zavodov z dobroimetjem pri Zvezi slov. zadrug plačam dobro v gotovini. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Še danes« št. 15377. (d) ir Krojaški stroj že rabljen, pa še dobro ohranjen, kupimo. Našlo ve ponudnikov z navedbo najnižje cene sprejema iz Ljubljane in bližnje oko lice uprava »Slov.« pod šifro »Brezposeln obrtnik«. (k) Uprava »Slovenca« Plaribor Koroška cesta 1 Podružnica: Aleksandrova B Sprejemajo se oglasi in naročniki lista, izvršujejo vsi upravn. posli in dajejo pojasnila ki spadajo v delokrog uprav-ništva lista. ttanoianja ODDAJO: Trisobno stanovanje s kuhinjo in pritiklinami, v Pleteršnikovi ulici 13, v bližini Sv. Krištofa, oddam s 1. januarjem. (č) Ce avto sto/ stari praua/ui af motorja bi tnebil se rad bri kuncev ti mitom prilene tlovenžev narrrranl.? inserat Posebno velika izbira Hubertus-plaščev in zimskih sukenj poceni pri Preskerju, Sv. Petra c. 14. Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in naiceneje tvrdka Kari Prelog, Liubljana. Židovska ulica in Stari trg. (11 PREMOG DRVA IN Karbo paketi pri Iv. Schumi Dolenjska cesta Telefon štev. 2951 Kompletne smuči iz pravega gorskega jesena, za odrastle, s palicami in vezavo, od 130 dinarjev, za otroke od 90 dinarjev naprej — dobite pri izdelovalcu M. Faifar, Ljubljana, Trnovska ulica 25, tel. 3410. (1) Tinčkove in Tončkove prigodo 204. Gorila potuje dalje. Kvalitetne radijske aparate ; svetovnih znamk _ kot „Radlone", Jnaelen", .Jelefunhen", „©rlon", „Minerva", »Standard", „llis Nasiers Volte prodaja proti gotovini, na mesečne obroke, kakor tudi za hranilne knjižice članic Zadružne zveze „RAD10" r. z. z o. z. v Ljubljani pR-lr „SlovenCeva" podružnica! Liubljana, Iur$eva cesto (palača Poštni dom) sprejema vsakovrstna naročila, ticoča se „Slovenca", in daje tozadevne informacije Vesela svoje zmage, je gorila nekaj časa motrila odtrgano tipalko morske sipe in se zadovoljno muzala predse. Potem pa je krenila dalje za sledom izgubljenih dečkov. Kakor črna, neznana pošast je brodila vodo do pasu. Samo njene oči so živo gorele iz polmraka. Jasclcc iz navadnega papirja in kartona za izre-zanje, iz papirnate mase in žgane gline (terakote) za postavljanje v vseh velikostih, za dom in za cerkev, od priproste do najfinejše izpeljave, ter zraven pripadajoče hlevčke velike in male ter različne božične prtičke Vam najceneje nudi prodajalna II. NiCman - Ljubljano Kopitarjeva ulica 2 Telefon 2992 Trgovci dobe popust! Nenadoma jo je zagrabil močan val in jo odnesel s seboj. Gorila se je z vsemi štirimi upirala, reka pa jo je s čedalje hujšo naglico tirala bučečemu in besnečemu vodopadu nasproti. Opozarjamo na MALI OGLASNIK v našem dnevniku. - Poslužujte se ga ob vsaki priliki! 8ax Rohmer: 40 Skrivnost dr. Fu-Mancuja Nekako sem se skobacal na noge ali vsaj Sanjal tako — zakaj Bog vedi, kjt so se sanje nehale in se je začela resnica. Gospodje, morda boste sklepali, da sem snoči zblaznel, toda ko sem se držal za oprijem postelje, sem slišal, kako mi je kri tolkla po žilah s hru|>oni Indijskega vijaka. Začel sem se smejati. Smeh je izhajal iz mojih ust z vreščečim piskanjem, ki me je prebadalo s telesnimi bolečinami, in ki se je razlegalo od vseh koncev. Mislil sem sam pri sebi, da blaznim, in hotel sem obvladati svojo voljo, da bi premagal učinek klorala, zakaj omenil sem, da sem ga po nesreči vzel preveč. ^ Tedaj so se jeli umikati tudi zidovi tflje spalnice, da sem se na zadnje držal postCTjS, kj se je bila zmanjšala do velikosti posteljice za lutko, ki je bila v sredi sobe, veliko ko Tra-falgar Square! Onole okno tam je bilo tako daleč od mene, da sem ga komaj razločil, vendar pa sem še lahko odkril nekega Kitajca — lastnika zlobnega rumenega lica — ki je plezal skozenj. Še eden mu je potem sledil, ki je bil neznansko velik, tako velik, da ko sta prihajala proti meni (kar je trajalo po mojem mnenju take pol ure, tako ogromna se mi je zdela tu soba), se mi je zdel drugi Kitajec da je nad menoj zrasel do višine ciprese. Pogledal sem kvišku v njegovo lice — nje- Sovo prekleto, golobrado, plešasto obličje. Mr. mith, kakor dolgo bom ž.ivel, nikoli ne bom pozabil snočnjoga lica. Tisto koničasto brado, velikansko čelo in oči — tiste velike zelene oči — lc Tresel se je kot v mrzlici in pomen-Ijivo sem pogledal Smitha. Nadzornik Wev-mouth si je vlekel brke, in čudno ga je bilo pogledati z njegovimi mešanimi izrazi nevernosti in radovednosti. »Pretakan je moje krvi,« je nadaljeval West, »se mi je zdelo, mi raznese telo. Soba se je razširjala in potem spet krčila. Včasih me je strop tiščal ob čelo, in Kitajea — časih se mi je prikazalo, ko da jih je dvajset — sta se spremenila v pritlikavca; že naslednji hip pa je strop spet švignil v višino strehe kake stolnice. .Ali bdim,' sem zušepetul, ,ali sanjam? Moj šepet se je šumeče razlegal okrog in odmeval od vseh zidov ter se zgubljal v senčnih daljavah tam zgoruj pod nevidno streho. ,Vi sanjute." Bil jc Kitajec, ki me je tako ogovoril, in besede so uporabile neizmeren čas, da so bile izgovorjene. .Vendar jjo svoji želji lahko spremenim resničnost v duhovnost". Gospodje, mislim, da tistih nenavadnih besed nisem mogel sanjati. In potem je uprl zelene oči — tiste sijoče, zelene oči v mene. Nisem se mogel ganiti, lako mi je bilo, ko da vlečejo iz mene nekaj življenjskega — ko dn mi jemljejo zadnjo kupi jo umske sile. Tedaj je vsa pošastna soba postala zelena, in čutil sem. du sem se stopil z zelenost jo. Vidim, kaj si mislite. Tudi jaz sem v svojih blodnjah — če so to bile blodnje — mislil isto. Zdaj pa pride višek mojega doživetja — mojega privida — ali kuko bi to imenoval. Videl sem besede, ki so prihajale iz mojih ust!« Nadzornik Weymoutli je obzirno zakašljal. Smith je zavil k njemu. »Nadzornik, vem, da teta ne poznajo vaša izkustva,« mu je dejal, »toda izjava Mra. Nor-risa VVesta me |>rav nič ne preseneča Vem, odkod je izviral ta občutek « Weynioutli je neverno strmel, ta čas sem že tudi iuz začel nejasno zaznavati resnico. »Kuko sem videl kak zvok nočem poizkusiti razlagati- čisto preprosto vam povem, da sem ga videl. Vedel sem nekako, da sem se samemu sebi izneveril — da sem nekaj izdal.« »Izdali ste tajnost u sestavi ključavnic!« je rezko posegel vmes Smith. »Eh!« je zastokal Weymouth. Toda West je hripavo nadaljeval: »Vprav, preden me je spet zajela praznina, se mi je pred očmi zablisnilo ime ,Bayard Taylor\« Pri tem sem jaz prekinil Westa. »Razumem!« sem zakričal. »Razumem! Meni se je pojavilo neko drugo ime, Mr. West — ime nekega Francoza, ime Moreau.« »Ti si rešil zngonetko,« je rekel Smith. »Bilo je čisto naravno, da je Mr. West mHil na ameriškega potnika Bavarda Tavlorja. dasi ie seveda Moreau jeva knjiga čisto znanstvena. Bržkone je ni nikoli čital« »Boril sem se proti omami, ki me je nad-vladovala,« je nadaljeval West,,»in se trudil, da hi malce znano ime spravil v kako zvezo s §ošastnimi rečmi, med katerimi sem se kretal pet se mi je zdelo da je bila soba prazna. Odpravil sem se v vežo. k telefonu. Komaj, da sem vlekel noge za seboj. Zdelo se mi je, da sem rabil |>ol ure de telefona. Spomnim se. dn sem poklical Scotland Yarda. in odtlej pa ničesar vet'.« Nastal je kratek. na.pet odmor. Bil sem v precejšnji zadregi; toda nadzornik Weyniouth je imel, odkrito jjovedano, Westa za blaznega. •Srnitli je z zadaj sklenjenimi rokami gledal skozi okno. »A 11 d u m n 11 — drug i.« je dejal nenadoma. »NVevinouth. kdaj odpelje prvi vlak v Tilburv?« »Pet in dvajset dve od 1'enchurch Streete,« je odgovoril takoj mož iz Scotland Yarda. »Prepozno!« se je zadri moj prijatelj. »Skočite hitro v kak taksi in poiščite takoj dva zanesljiva moža. ds od|)otujetn na Kitnjsko! Potem najemite poseben vlak do Tilburvja, ki naj odpelje čez pet in dvajset minut' Naročite še drugemu taksiju, naj čaka zunaj name!« Weymouth je hil ves osupel, toda Smithov glas je bil ukazujoč. Nadzornik je urno odšel. Strmel sem v Smitha ker ni«em razumel, kaj ga je napotilo do tako nenuvadnega ukrepa. »Mr. West, zdaj, ko lahko bistro razmislite,« mu je dejal, »na kaj vas ta pripetljaj spominja? Zmote glede presojanja časa; misel, da ste videli zvoke; prikazen, da se je soba izmenoma večala in manjšala; vaš izbruh v smeh in spomin na ime Bayard Taylor. Ker oč'tno poznate njegovo delo .Dežela Saraccnov' — menim, da bi vam znaki tistega napada morali biti znani.« Norris West si je pritisnil roke na očitno razbolelo glavo. »Taylorjeva knjiga.« je dejal topo »Da!.. Vem. česa so me moji možgani hoteli sjjomniti — Tavlorjev opis o njegovih izkustvih s hašišem. Mr. Smith. nekdo me je s hašišem omamillr Smith je zlovoljno prikimal. »C a n n a b i s i n d i ca.« sem dejal, »indijska konoplja. Z njo ste bili omotičeni. Ne dvomim. da zdaj občutite ostudno slabost in neugasljivo žejo, bolečine v mišicah, zlasti ramenskih. Mislim, da ste morali použiti najmanj en gram.« Smith je iznenada prekinil svoje potovanje |M> sobi pred Westom in mu pogledal v motne oči. j® je ali pa nečisti hašiš. Fu-Manču je odličen kemik.« Norris West se je zdrznil. »Nekdo je nadomestil —« je začel. »Tako je,« je dejal Smith in ga ostro gledal; »nekdo, ki je bil včeraj tu. Ali se kaj domislite, k^lo hi to mogel biti?« West se je obotavljal. »Imel sem nekoga na obisku, popoldne,« je odj^ivoril, ali videti je bilo, tla je nerad govoril o tem,« toda —« »Kaka dama?« je ostro vprašal Smith. »Dejal bi, da je l ila dama.« West je prikimal. »Prav imate,« je priznal. »Ne vem, kako ste prišli do tega zaključka, toda neka dama, ki sem jo šele nedavno sj>oznnl — neka tujka —« »Karaiunneh!« je urno dejal Smith. (Dalje sledi.) |)o sodi preti vvestom in mu j>ogie{iai v motne oči. »Snoči je nekdo prišel v vaše stanovanje,« je izgovoril počasi,« in vaše kloralove tablete je nadomestil z drugimi, ki so vsebovale hašiš