1 Studijska j I ICKJi2n;Ca J I V CtlJU» 1 JGjJfki tednik-«, glasilo SZDL Litija, Zagorje, Hraatojfc Ib Trbovlje. - Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik : Stane Šuštar — Tiska CP •Oorsn^ski tisk« v Kranja l mwmmmww l EU Hill LETO XIV. ŠT. 32 TRBOVLJE, 3. AVGUSTA 1961 CENA 20 DIN ŠE VEČ SODELOVANJA V zadnjem času spet govorimo * sodelovanju na vseh področjih družbenega življenja. Sicer smo o tem v našem tedniku že nekajkrat pisali, vendar se nam rdi umestno, da znova opozorimo na nedoslednosti, ki se porajajo pri uveljavljanju boljših in spodbudne jšu h oblik sodelovanja, tako med posameznimi društvi, organizacijami, gospodarskimi organizacijama in med občinskimi ljudskimi odbori v Zasavju. J)a ne bomo preobširni se bomo omejili le na nekatere pojave nedoslednosti, ki jih opažamo v zadnjem času v prizadevanjih, da sc sodelovanje med zasavskimi občinskimi ljudskimi odbori kar najbolj okrepi. Na dosedanjih posvetih in dogovorih vodilnih tovarišev iz Zasavja je bilo sklenjeno, da se sodelovanje med zasavskimi občinskimi ljudskimi odbori uveljavili z ustanavljanjem nekateri skupnih služb in institucij za vse štiri zasavske občinske ljudske odbore v prizadevanju, da bi. te službe in Institucije bolj kakovostno delovale in bi imele tako najširše možnosti za izpopolnjevanje in nadaljni razvoj. Vendar pa sc -žal - dogaja, da ostane več kot polovica sklepov in dogovorov le na papirju. Po prvih razgovorih pred leti ko smo govorili o vseh možnih oblikah sodelovanja med občinskimi ljudskimi odbori, smo menili, da se tovariši z vso potrebno mero odgovornosti zavedajo potreb P° skupnem sodelovanju prav ▼ vsem v Zasavju. Tako se je začel* uresničevati gradnja nove Zasavske Ceste in tudi bolnišnice v Trbov- ljah. Po tem uspehu je kazalo, da bodo vsa tisti, ki jim morda ta ali ona oblika sodelovanja ni pri srcu spoznali prednosti sodelovanja. Tako so je nato letos uresničila tudi misel o ustanovitvi skupnega Zavoda za prosvetno pedagoško službo za vse štiri zasavske občine. To nas je prepričevalo, da za izvajanje nadaljnjih sklepov xa sodelovanje med zasavskimi občinskimi ljudskimi odbori ni več prav nobenih preprek. Vendar smo se zmotili! Pred časom je bdld on Izlakah na posvetovanju tožnikov zasavskih občinskih ljudskih odborov (ki se ga nd udeležil samo tajnik občinskega ljudskega odbora Litija) domenjeno, da se naj ustanovi za Zasavje enotna Komunalna banka. Pred uveljavitvijo novih predpisov o bančništvu so bile v Zasavja štiri kdmunalne banke, pač na sedežih občinskih ljudskih odborov, zdaj pa so še vedno tri (Lftija, Zagorje, Trbovlje). Tako so ostala sredstva za investicije in razne druge zadeve še vedno razdrobljena. V sedanji organiza- cijski obliki ta sredstva ne morejo predstavljati pomembnega (akterja za medsebojno gospodarsko sodelovanje in načrtno usmerjanje gospodarstva v našem Zasavju. Sicer se je pa razpravljalo v zadnjem času tudi o predlogih za ustanovitev skupnih služb za potrebe socialnega zavarovanja, državnega zavarovalnega zavoda itd. Vendar pa se doslej ti predlogi še niso uresničili in kot kaže, se tudi ne bodo. Vse doslej smo ugotavljali, da se posamezni sklepi in dogovori o sodelovanju med zasavskimi občinskimi ljudskimi odbori ne izvršujejo tako, kakor je bilo sicer domenjeno in mimo vseh koristi, ki bi jih imeli prav vsi. Ce smo doslej samo ugotavljali in registrirali te pojave, potem je že zadnji čas, da prenehamo z dosedanjo prakso. Odločno pričnimo iskati tiste, ki zavirajo to sodelovanje. Prav vsi moramo težiti za tem, da bo sodelovanje v Zasavju uresničeno na vseh področjih. Prizadevajmo sl. da bomo naše sodelovanje v prihodnje sa- mo še širili, poglabljali bi ga kvalitetno izboljševali, ne pa ga na razne načine onemogočali. Gradnja nove Zasavske ceste In bolnišnice v Trbovljah je nedvomno zgovoren dokaz za to, kake koristi ima lahko sodelovanje. Marijan LIPOVŠEK V. Pozdrav Zagorju ob 9L avgustu Strdi iz partizanskih pušk v noči od 8. na 9. avgust mi. leta pomenijo v Zagorju pričetek oborožene in organizirane vstaje proti okupatorju in domačim izdajalcem. Ta spopad partizanov s sovražniki pa pomeni tudi začetek novega obdobja v zgodovfad Zagorja in. zato praznujejo občani Zagorja že vrsto let 9.rtvgnst kot svoj občinski praznik. Uspehi, ki smo jih dosegli v dvajsetih letih, so dokaz velikih prizadevanj naših delovnih ljudi v novih pogojih dela in življenja. Občina se je v teh letih ekonomsko okrepila, ustanovljena so bila podjetja, zgrajeno blizu 1000 novih stanovanj, zgrajen nov Delavski dom. Se in še bi lahko naštevali. T£ pa je dokaz sproščenih ustvarjalnih sil občanov, ki d s skupnimi napori ustvarjajo ne jte lepši jutrišnji dan, pač pa uživajo sadove svojega dela že danes. Življenje nalaga dan na dan nove naloge. Nove oblike gospodarjenja terjajo ne samo od neposrednih proizvajalcev, temveč od vseh občanov spoznanje, da se bo treba še bolj kot doslej nasloniti predvsem na lastne sile in načrtovati vse želje v skladu z lastnimi realnimi možnostmi. Na ta način bomo ustvarili trdnejše temelje za naš nadaljnji gospodarski ln družbeni razvoj. Občanom Zagorja ob Savi pa želimo ob praznovanju letošnjega občinskega praznika pri nadaljnjih snovanjih in prizadevanjih kar največ uspehov. Pozdravljeni rojaki v Zasavju! Ni še dolgo, se mi zdi, ko smo nami oziroma si segli v roke in se poslovili z znanci! isto željo, da bi se kaj kmalu spet srečali in pomenkovali o preživelih dneh odsotnosti. Nešteto od vas se je ponovno odločilo za obisk k svojcem, znancem in tovarišem v domovini. Neštetim se je pa letos prvič uresničila želja, priti spet v svoj rojstni kraj, spoznati domovino po dolgih letih, videti dosežke nove socialistične domovine, objeti sorodnike in stisniti roko prijateljem. Vsem vam kličemo: Dobrodošli ter srečno in veselo bivanje med Sprejeta pravilnika O DELITVI DOHODKA V STROJNI TOVARNI TRBOVLJE V ponedeljek Je delavski »vet Strojne tovarne v Trbovljah »prejel pravilnik o delitvi čistega dohodka in pravilnik o delitvi ošabnih dohodkov. O teh pravilnikih »o razpravlja« organi upravljanja v Strojni tovarni že večkrat, vendar »o ae prej odločili za dopolnitve, ki »o v sedanjih pravilnikih uresničene. Ekonomske enote, katerih je po zadnjem sklepu delavskega sveta 16, bodo sprejete svoje pravilnike o delitvi osebnih dohodkov, ki »o »»stavni del skupnega * 7 *** ■: ^1? m ' ■‘r%: ,-’0J V-4V:~;"-a r—f -« jf*1' OB 20-LETNICI VSTAJE IN OB 9. AVGUSTU — PRAZNIKU OBČINE ZAGORJE ŽELIMO, DA BI DELOVNI ELAN V PROIZVODNJI ŠE BOLJ POSPEŠILI IN S TEM OMOGOČILI BOLJŠE ŽIVLJENJSKE POGOJE SLEHERNEMU NAŠEMU OBČANU TER OBILO OSEBNEGA NAPREDKA IN SREČE! Občinski ljudski odbor Zagorje Občinski komite ZKS Zagorje Občinski odbor SZDL Zagorje Občinski komite LMS Zagorje Občinski sindikalni svet Zagorje Občinski odbor ZB NOV Zagorje Občinski odbor ZROP Zagorje Občinski odbor ZVVI Zagorje Občinski svet Svobod in prosvetnih društev Zagorje ter vse ostale družbene organizacije in društva s področja zagorske občine Rudnik rjavega premoga Zagorje Industrija gradbenega materiala Zagorje Gradbeno podjetje Zagorje Gostinsko podjetje Zagorje Samopostrežba Zagorje — veletrgovine »Prehrana« Ljubljana Kmetijska zadruga Zagorje Lesno industrijsko podjetje Zagorje Komunalno podjetje Zagorje Klavnica Zagorje Klavnica Kisovec — Loke Trgovsko podjetje »Potrošnja« Zagorje Strojno mizarstvo Zagorje — Toplice Turistično gostinsko podjetje Medijske toplice Projektivni biro Komuna Zagorje Obratna ambulanta Kisovec Avtoprevoz Zagorje pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Pravilnik o delitvi čistega dohodka Strojite tovarne je zasnovan na količi-nsh In razmerjih po stanju 1960. leta. — Ta pravilnik omogoča povečanje en nlh dohodkov delavcev In sklada skupne porabe le v primeru, če sc poveča ekonomičnost, rentabilnost ln proizvodnost dela v razmerju s 1960. Ekonomske enote formirajo svoje osebne dohodke na osnovi kriterijev treh osnovnih skupin: ekonomske enote osnovne dejavnosti na osnovi ustvarjenih ekvivalentnih norma ur, ekonomske priprave in po- med sorodniki in | čemer ste že slišati ali morda <&-tali. To je decentralizacija saroo-Veselimo se teh srečanj, ob ka- upravljanja v podjetjih, to je ne- terih si bomo obujali lepe spomine. Tisti, ki ste že spoznali naše napore graditve boljšega in srečnejšega jutrišnjega dne, boste lahko ugotovili vneto novih dosežkov, bodisi v svojih krajih, bodisi v ste pa imeli priliko, obiskati dru-naši ožji domovini. V kolikor bo-ge kraje naše države, vam bo možno še bolj oceniti naše uspehe na področju razvoja našega gospodarstva. Vsem ,ki ste po dolgih letih odsotnosti prvič prispeli domov na obisk, se vam bodo nedvomno še bolj vtisnili spomini na spremenjeno podobo naših krajev. Radi vam bomo pojasnili naša prizadevanja in težnje. Omogočeno vam je, ogledati si naše kulturne in gospodarske dosežke, ki vas bodo posebno zanimali. V domačem kraju bodite domači in odkrito pokažite vaše zanimanje za našo družbeno ureditev, ki jo boste tako lahko še bolje cenili. _ Letošnji vaš obisk, dragi rojaki, sovpada z našimi nadaljnjimi prizadevanji v izpopolnjevanju našega družbenega sistema. V krogu vaših domačih boste marsikaj slišali, kako naši ljudje razpravljajo o razdeljevanju osebnih dohodkov, o delitvi splošnih dohodkov, o gospodarjenju v podjetjih. To vse je odraz našega notranjega razvoja. Odraz tistega, o posredno gospodarjenje in Čanje o delu in razvoju nagih gospodarskih organizacij. Vrsto nerazumljivih izrazov boste slišali. Zeto izkoristite vaše bivanje v rojstnem kraju, da globlje spoznate svojo novo socialistično domovino. Vam mladincem, ki ste vsa svoja leta doslej preživeli v tujini, vam se bo marsikatera stvar zdela čudna in morda celo nesprejemljiva. Vendar našo mladino, naše ljudi je treba podrobno spoznati, potem šele človek lahko občuti vso globino tovarištva, ne-uklonljivasti proti tujim težnjam, ki so jih naši ljudje znali odgnati med II. svetovno vojno z narodnoosvobodilno vojno in kako so se naši narodi uprli resoluciji In-formbiroja 1948. leta. Vsi vi, ki preživljate pri naš svoje počitniške dneve, se pridružite našemu slavju ob 20-let-nici revolucije naših narodov in skupno z nami obujajte spomine na slavne dni naše vseljudske vstaje. Se enkrat vam kličemo: Prisrčno pozdravljeni med nami, vsem tistim, ki ste že prispeli med nas, in vsem tistim, ki boste še prišli! Anton Kukoviča predsednik podružnice Slovenske izseljenske matice v Trbovljah •nožne dejavnosti na osnovi ustvarjenih ekvivalentnih norma ur finansirane pro-1 . . ,. , ... | V petek popoldne je bila občinskega komiteja ZK SEJA ObK ZK TRBOVLJE izvodnje, ki je bila oddana z oddajnico v skladiiče gotovih lsdslkov in ostale ekonomske enoto na osnovi ustvarjenih ekvivalentnih norma ur realizacije proizvodnje po izdanih fakturah. Cisti dohodek sc dokončno razdeli na osebne dohodke delavcev ta na sklade z zaključnim računom, dotlej se sme uporabljati le za izplačevanje osebnih dohodkov delavcev po periodičnih obračunih. Sredstva čistega dohodka, namenjena zn osebne dohodke delavcev, se ugotavljajo po viiUnf čistega dohodka, doseženega v obračunski dobi, po količini proizvodnje, izražene v enoti proizvoda ta po Vitini prihranka na direktnih in splotnHi sirotkih. To velja tudi za ugotavljanje sredstev, namenjenih za osebne dohodke delavcev vsake posamezne ekonomske enota. er seja v Trbovljah. Razpravljali so predvsem o organizacijskih vprašanjih v odnosu na nove metode dela in • stanju gospodarstva v občini. Ugotovljeno je, da je smisel gospodarskih ukrepov v trboveljski občini dokaj uveljavljen. Podjetja so precej povečala vlaganje v obratna sredstva, ki so narasla v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta ▼ letošnjih prvih petih mesecih na 1*1%. Tndl produktivnost je narasla za 9,2%. Problem dolžnikov Je še vedno zelo pereč in ga bo potrebno še bolj energično reševati. Komite opozarja zlasti na disciplino pri izvajani« vseh zakonitih predpisov, na odkrivanje skritih rezerv v podjetjih in na to, da je nujno treba povečati aktivnost vodstev 15 ^ bi bil nujno zadržan, mora pred-,, | hodno izostanek opravičiti pis- ------meno ali ustno. 4 V soboto, 15. juliji 1961, se Je - seja občinskega ljudskega odbora Trbovlje začela ob 8.24 namesto ob 8. uri! V četrtak, 20. julija 1961, sc je pa začek seja občinskega ljud- Pričetek eh 8. eri g Tokrat le tretjič pisem o tem skega odbora Trbovlje natanko g problemu v rudi rubriki »Obrazi ob 9. um in 10 minut, namesto I in pojavit, kale pa, da bomo ob J. ori a« 70 minutno zamudo! morali o problemu se večkrat pi- Odborniki občinskih ljudskih sati! odborov iz Zasavja na sejah vec- KRAJ: sejna dvorana občin- krat tarnajo, da volivci ne priha-skega ljudskega odbora Trbovlje. jajo točno ob določeni uri na ČAS: sobota, 15. julij, in četr- zbore volivcev oziroma da na tek, 20. julij 1961. zbore volivcev sploh ne pnh»)a- ZADEVA: 45. seja občinskega jo. Pri tem večkrat navajajo ne-zbora in 51. seja zbora proizva- zainteresiranost posameznih dr-ialcev občinskega odbora Trkov- lavljanov za reševanje posamezne nih problemov. Vprasan/e pa je. Na vabilu za sejo je bilo med če samo ta nezainteresiranost drugim tudi napisano: Po 83. čle- voliva na volivce, da ne gredo na nu zakona o občinskih ljudskih zbore voHvctv; vprasmte je, če odborih je dolinost odbornika, ni morda vzrok nekje drugje, da se seje udeleži; odbornik, ki Morda? mmmrnirMMmMmumhtmmmmmmmmmmmmm mnmnm podjetij v seznanjanju proizvajalcev s stanjem v podjetjih. 10. avgusta Osrednja prireditev za naše rojake v Trbovljah Podružnica Slovenske izseljenske matice v Trbovljah bo priredila v četrtek 10. avgusta t. 1. s pričetkom ob 6, uri zvečer v domu Svobode v Trbovljah II osrednjo prireditev za rojake, ki so na obisku v Trbovljah. Prireditev je tudi posvečena desetletnici Slovenske izseljenske matice, ki sovpada s proslavami 20-letniee revolucije. Na sporedu prireditve bo nastop »Veselih rudarjev«, zabavne skupine DPD Svobode Trbovlje II, ki bodo prevajali svoj celovečerni program. Na prireditev so vabljeni vnl rojaki in svojci. Tisti odborniki, ki so prišli na H obe navedem seji trboveljskega g občinskega ljudskega odbora, so g pred začetkom govorili o tem, s zakaj ni državljanov na zbore {= volivcev. Nekdo je hudomušno g pripomnil, da se pač ravnajo po s odbornikih, ki sploh ne pridejo na seje ali pa zamudijo začetek seje. Sicer je ta ugotovitev precej pavšalna in je ni mogoče. posplor sevati. Res je, da je nekaj tovarišev preobloženih z raznimi dolžnostmi. Res pa je tudi. da je v zasavskih občinskih ljudskih odborih nekaj takih odbornikov, ki velikokrat hoti ne priden na sejo občinskega ljudskega odbora. Zato bi bilo umestno vpeljati navado, da bi upravni organi občinskih ljudskih odborov poročali državljanom, kako dela odbornik, ki so ga izvolili, v občinskem E)udskem odboru. Biti odbornik ljudskega odbora pomeni biti tudi aktiven družbeni s delavec in zavestno izpolnjevati g vse naloge, ki izvirajo iz teh g pravic in dolžnosti. Tega pa st s vsi — žal — Sc ne zavedajo. = Skoda? (ma) g Izseljenskim vprašanjem prisoja Jugoslavija prav poseien pomen Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta tovariš Aleksander RANKO-VIČ je sprejel predzadnjo soboto direktorja »Politike« Danila Puriča in urednika Ljubomira Stojoviča ter jima odgovoril na nekaj vprašanj v zvezi z našimi izseljenci. Ker bodo ti odgovori prav gotovo zelo zanimali tudi številne naše izseljence, redne bralce Zasavskega tednika ter njihove znance in prijatelje, objavljamo ponatis zanimivega razgovora obeh beograjskih časnikarjev s tovarišem podpredsednikom Rankovičem. NA KONGRESU ZVEZE ZDRUŽENJ BORCEV NOV JUGOSLAVIJE STE GOVORILI TUDI O NAŠIH IZSELJENCIH. ALI BI NAMA MOGLI POVEDATI KAJ O POMENU, KI GA PRISOJATE TEMU VPRAŠANJU, ZLASTI V ZVEZI Z VAŠO UGOTOVITVIJO, DA SO V ODNOSU DO JUGOSLAVIJE NASTALE POZITIVNE SPREMEMBE V VRSTAH EMIGRACIJE, KI SE JE IZOBLIKOVALA PO DRUGI SVETOVNI VOJNI? »Samo dejetvo, da živi zunaj meja naše domovine približno 1,500.000 izseljencev.- je odgovoril podpredsednik A. Rankovič, »kaže, da moramo posvetiti pozornost vprašanjem, ki nastajajo v njihovih odnosih do Jugoslavije. Zato je naša vlada prisojala izseljenskim vprašanjem poseben pomen. Pri tem 6mo upoštevali, da gredo zveze z našimi izseljenci ter njihovimi združenji in kulturnimi ter stanovskimi organizacijami istočasno v smeri razvijanja vsestranskega sodelovanja naše države z narodi in državami, v katerih žive naši izseljenci. Negovanje in krepitev patriotičnih čustev izseljencev do stare domovine, ob polnem spoštovanju njihovih čustev do dežele, v kateri sedaj žive, lah>;o samo prispeva k temu cilju. O pozitivnem delovanju naše predvojne emigracije med vojno in po osvoboditvi na J e dežele smo že večkrat govorili jn to je bilo poudarjeno tudi v referatu na kongresu Zveza združenja borcev NOV Jugeelavije. Kakor vemo, je 'med drugo svetovno vojno in ob njenem kr-ncu ostalo v tujini ali zapvstilo domovino kakih 200 tisoč ljudi. To so bili večinoma vojni ujetnik', to je pripadniki bivše jugoslovanske vojske, kakor tudi tisti, ki so se po končani vojni v razr. h drugh okoliščinah znašli v tujini. Mnogi izmed njih so pod vplivom lažne sovražne propagande o razmerah v naši državi ostali v tujini in si tam prizadevali urediti vprašanje svojega obstanka. Predvsem spričo ugleda, ki si ga je pridobila Jugoslavija s svojim doslednim bojem za mir v svetu, spričo doseženih uspehov v graditvi in čedalje uspešnejšega notranja razvoja na temeljih novih demokratičnih in socialističnih odnosov, zlasti pa spričo čedalje globi'ega spoznavanja stvarnosti o naši deželi, pa se je začela večina otresati zablod o svoji domovini in postopoma obračati hrbet peščici vojnih zločincev in drugih sovražnikov Jugoslavije. Naši izseljenci hkrati iz dneva v dan čedalje bolj izpričujejo pozitiven odnos do naše dežele In navezujejo poslovne stike z našimi predstavniki v tujini. VI, TOV. PODPREDSEDNIK, STE ŽE LETA 1951 OB INTERPELACIJI V ZVEZNI LJUDSKI SKUPŠČINI GOVORIIJ O TAKO IMENOVANIH RAZSELJENCIH IN OB TEJ PRILIKI OMENILI STALIŠČE VLADE FLRJ DO RAZNIH KATEGORIJ TEH LJUDI. ALI BI NAM MOGLI POVEDATI, KAKŠNO JE SEDAJ STALIŠČE ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA DO TAKŠNIH LJUDI? »Sedaj, po desetih letih,- je odgovoril podpredsednik Rankovič, »lahko rečem, da so se razmere v vrstah vojne in povojne emigracije v marsičem spremenile v pozitivni smeri. 2e takrat smo stali na stališču, da sovražniki nove Jugoslavije niso vsi, ki' so zapustili našo državo in ostali v tujini, ker so jih pripravile do tega različne okoliščine. Pokazalo ee je, da je bilo takšno naše stališče pravilno. 2e takrat smo poudarjali, da je vlada FLRJ pripravljena pomagati tistim, ki žele najti svojo pravo pot. To je pripomoglo, da se je vrnilo v domovino mnogo razseljen cev. prugi so se usmerili na ureditev svojega položaja y deželah, kjer so se znašli, hkrati pa so izrazili željo po lojalnih odnosih do stare domovine. Namen Zveznega izvršnega sveta 4e, da uresničevanje takšnega stališča ne samo nadaljuje, marveč da z nadaljnjimi prizadevanji tudi pripomore k ureditvi njihovih problemov. Razumljivo je. da to sedaj ne more veljati za tiste, ki so bili veliki vojni zločinci ali organizatorji ter j etatuea državljanstva, od vpisa v aktivni udeleženci sovražne de- (knjige državljanov v naših pred-javnosti iz tujine proti novi Ju- ^ s^avništvih do izdajanja potnih goslaviji.- { listov in drugih vprašanj s pod- NA VPRAŠANJE, KAJ ^o‘ <4hj2be vizumo,v in p vedo, da pobude, ki so jih napotile, da so ilegalno zapustili svojo domovino, niso v nobeni zvezi s politiko. Naša predstavništva v tujini store vw. kar je v sklada z načeli mednarodnega prava, dajejo jim vso možno po- ALEKSANDER RANKOVIČ ko razočarani in brez sredstev za obstanek prosijo, da bi se vrnili domov. V takšnih primerih ukrepajo naša predstavništva zelo hitro.- POUDARILI STE, SE JE GLASILO ZADNJE VPRAŠANJE, DA BO ZIS STORIL TUDI NEKATERE UKREPE, KI NAJ ZAGOTOVE UVELJAVLJANJE TAKŠNE POLITIKE NASPROTI IZSELJENCEM. - ALI NAMA LAHKO POVESTE, ZA KAKŠNE UKREPE GRE? »Posamezne zakone in drugo pravne predpise,- je rekel podpredsednik Rankovič, »ki se nanašajo na vprašanja izseljencev, smo uveljavili že prva leta po osvoboditvi nase dežele in v njih so določbe, ki urejajo samo nekatera vprašanja s teg& področja Glede na to in okoliščine, ki sem jih že poudaril v pogledu odnosov izseljencev do nove Jugoslavije, je čedalje bolj čutiti potrebo, da določbe zakonov in drug* predpisov, ki se nanašajo na ta vprašanja, izpolnimo in vskladimo z dosedanjo prakso, ki jo je treba tudi v prihodnje uveljaviti v smislu tistega, kar sem že rekel. Za nadaljnje uspešno uresničevanje našega stališča in politiko nasploh do izseljencev je torej treba v tej smeri uveljaviti ustrezne ukrepe ter tako tudi na ta način prispevati k čim učinkovitejši in popolnejši ureditvi in normalizaciji naših izseljencev. V ta namen smo v ZIS že imenovali skupno komisijo pristojnih zveznih organov uprave, katere naloga je prav v tem, da prouči vsa ta vprašanja žn pripravi ustrezne predloge. Lahko pričakujemo, da bo 7,59 v kratkem omogočeno proučit; osnutke predpisov, s katerimi hi bila urejena vprašanja, ki se nanašajo prav tako na izseljevanje •iz naše države kakor tudi na pri' jnwva, vmjv/v jiiji vvner iiruurv — -- - ■ —--------- moč in zaščito, zlasti v primerih, 'sefjevanje v njo,- Na kratko po domovini Tretja izmena brigade »Marjana Nemca in Milana Kosa«, ki je gradila športni stadion v Radečah, je v nedeljo zaključila s svojim delom. Skupno je sodclo- STAVNIšTVA IN DRUGI valo pri gradnji igrišča okrog 200 VREMENSKA NAPOVED za ča* od 3. do 13. avgusta Prevladovalo bo lepo vrem*. Kratkotrajne padavine »e pričakujejo okrov S. in morda še okrog 7. avgusta. V ootalem lepo vreme. OBVESTILO IZSELJENCEM IZ ZASAVJA Današnjo številko našega tednika pošiljamo brezplačno n a ogled ŠtevlInSm izseljencem Iz starih krajev, ki doslej Zasavskega tednika še niso poznali. Vaše naslove smo dobili pri sorodnikih In znancih, ki vas preko domačega časopisa prav lepo pozdravljajo in vam želijo ob branju novic in dogodkov iz znanih krajev kar največ zadovoljstva In veselja! Vabimo vas, da si Zasavski tednik naročite na svoj naslov; tako boste vsak teden zvedeti, kaj je novega v starih k raji H, kake delamo in živimo v Zasavju. Prosimo Vas tudi, da pokažete Zasavski tednik svojim prijateljem 1» znancem — izseljencem, ki našega domačega tednika ie ne poznajo. Vse Izseljence, ki naš list že dobivajo In jim je postaj trdna vez med staro In novo domovino, pa pravtako vabimo. da priporočijo naš list svojim sosedom in dragim znancem. Pripravite Jim vesolje, Id ga imaše ob branju domačega Usta tudi Vi! Vse stare in nove naročnike našega lista v tujini prav lepo pozdravljata Uredništvo ki uprava ZASAVSKEGA TEDNIKA, Trbovlje, Trg Revolucije 11. Sej^ ObLO Trbovlje V soboto predpoldne je bila sc- j Kri Zavodu za zaposiovr-*- ■*— ja ObCO Trbovlje. Na dnevnem I lavcev ee formirajo še h redu je bila verifikacija mandatov ' skr, amortizacijski hi * Ada Naglava In Edija Gruma, skupne porabe. Plače ust »Zasavski tednik«, glasilo SZDL Litij*. Hrastnik, Zagorje in Trbovlje. Tiska časopisno podjetje »Gorenjski tisk. * Kranju. -Ureja uredniški odbor. - Odgovorni urednik; Slane Šuštar. -Naslov uredništva In uprave: Trbovlje. Trg revolucije 11 llolelon 80-1911. poštni predal 82. - Tekoči račun pri Komunalni banki Tr-I bo vi Je 8—-79-t-^ŠK^riLet«* V soboto predpoldne je bila sc-1 Kri Zavodu za zaposlovanje de-ja Obm Trbovlje. Na dnevnem lavcev se formirajo še investieij- nibeneev zavoda se določa.io s pravilnikom o foumiranjn in delitvi osebnih dohodkov. Po pogodbi med občino Trbovlje in Geodetskim zavodom LRS bodo znašali stroški to-pografsko-katastrske Izmere 25 milijonov din. a izmera bo Izvršena v 4 letih. Za direktorja Zavoda za ismero in kataster zemljišč Trbovlje je bil imenovan dosedanji šef katastrskega nrada Jože Turk. Za direktorja občinskega sklada za zidanje stanovanjskih hiš je bil imenovan dosedanji vršilec direktorja tovariš Hinko Kamnikar. Za novega pod-, predsednika ObLO Trbovlje je bU Oba sta položila prisego. Razpravljali so o spremembah pravil zavoda za zaposlovanje delavcev občine Trbovlje, • osnutku pogodbe med ObLO Trbovlje in Geedetskim zavodom LRS o topografsko katastrski Izmeri občine, o odločbi o Imenovanju upravnega odbora -TIKA« ln Imenovanju sveta lega zavoda, o razrešitvi in imenovanju članov svetov Obl,O, o načrtu odločbe o imenovanju direktorja Zavoda za izmero in kataster zemlllšč, o Imenovanju direktorja Zavoda za stanovanjsko Izgradnjo, o razrešitvi in Imenovanju podpredsednika občine Trbovlje to mladink ln mladrnrev, ki no v 2 mesecih izvršili vsa osnovna gradben* dela. Brigade bo potegnile iz Save več kot 400 m1 kamenja, izkopale odtočne in druge kanale v dolžini 400 m, dokončno uredile letno telovadišče TVD Partizana žn opravile številna dela na planiranju novega objekta. Delovni in moralni efekt sta bila na veliki višini in so brigade v celoti dosegle svot namen. Notranje življenje brigad je bilo izredno pisano s številnimi kulturnimi, športnimi tn ostalimi prireditvami. Na zaključnem večeru je brigadirjem govoril o uspelem kulturnem -programu fcidl član CK LMS tov. Emil Rojc. Brez dvoma je to trenutno najbolj uspria mladinska delovna akcija v Zasavju, ki je vsestransko uspela. Nadaljnja dela na igrišču bodo opravljali gojenci VPD. Pred konferencami mladinskih aktivov Pred tednom je bila v Hrastniku seja občinskega komiteja LMS. Razpravljali so o deln članov komiteja In si razdelili naiogc pred konferencami mladinskih aktivov. Da bi se podrobneje seznanili s stanjem mladinskih aktivov v občini, zbira kadrovska komisija občinskega komiteja gradivo za analizo dela mladiiuBdk organizacij v občini. V tem času zbira prijave za odhod na zvezno delovno akcijo ko«ol»ij» ra mladinske delovne akcije, ki pričakuje povoljen odziv. Gostje Iz ZDA v Radečah Dva predstavnika mladinskih organizacij Iz ZDA st* pred tednom obiskala mladinsko delovno brigado v Radečah. Zanimala sta se predvsem za organizacijo dela, način finansiranja ln družabno življenje mladinskih delovnih brigad. O življenju delovne brigade v Radečah sta se gosta pohvalno izrazila. Njun prihod v Slovenilo je namenjen proučitvi manjših SLOVESNOSTI OB DNEVU VSTAJE V HKVATSKI TER BOSNI IN HERCEGOVINI 2 velikim zborovanjem m Zagrebu, rut katerem je govoril predsednik Sabora Hrvatske dr. Vladimir Bokane, » te začele v tet republiki slovesnosti ob dnevu vstaje broat-skega ljudstva. Tudi Bosna iti Hercegovina je v slavnostnem* trazpolo-ieju pričakala obletnico vstaje — 27. julij. Najvecji slovesnosti sta bili na legendarni Kozari in v Banja Luki. Glavni odbor SZDL Slovenije je čestital ob dnevu vstaje glavnima odboroma SZDL Hrvatske ter Boem in Hercego- 1 2 GORENJSKI SEJEM ODPRT . Gorenjski sejem, ki se je v razdobju od 1951. leta nafto’ razvil iz navadne obrtniške razstave v sejem blaga za širok0, potrošnjo, je ob XI. otvoritvi odprl sekretar za blagot)” promet LRS, dr. Marijan Dermastja. Slavnostne o tvorite0’ ki je bila pretekli petek ob 10. uri dopoldne v sejemski ’ prostorih v Kranju, so sc med drugimi udeležili tudi PP"' predsednik IS LRS dr. Helij Modic, tajnik LS LRS dr. Mik, Potočnik, Tone Fajfar, Viktor Valič, inž. Ivo Klement’ > sekretar OK ZK Krant Janko Rudolf in drugi. . XI. Gorenjski sejem, jugoslovanski sejem blaga za štro potrošnjo v Kranju, bo odprt do 8. avgusta. NIČ VEČ STRUPA NAD CELJEM Pričakujejo, da hoda v začetku januarja 1962 začele delovati v Cinkarni v Celju nove naprave za proizvodnjo žveplene kisline. Strupene žveplene pare, ki so doslej uhajale v ozračje in ga zastrupljale ter povzročale škodo tudi v kmetijstvu, bodo odslej uporabljali za proizvodnjo žveplene kisline. Cinkarna je v ta namen Začela že lani graditi novo pražamo. Skozi dimnike Cinkarne odhaja še danes dnevno za 900.000 din ali en,Fiat 600. Letno bo torej Cinkarna pridobila s tem,' da bo iz strupenih žveplenih pUnov proizvajala žvepleno kislino več kot 300 milijonov din. 3 4 VNELA SE JF. VAS ^ ' \. ft. • V novem Slankamenu je izbruhnil požar, ki se It j? ( širil na šest okoliških dvorišč. Ogenj se je širil s tol’ > f hitrostjo, da vaščani sploh niso poskušali gasiti. V maki pol ure je gorelo sedem gospodarskih poslopij. Ljudje so poskušali reševati pred ognjem, kar so mogli, medtem ko je veter nosil plamene s strehe na st> ( Ko so prihiteli gasilci, je bilo naselje v dolžini 400 n!efjlo, podobno goreči bakli, šest gasilskih ekip se je vso noc k ^ ^ da bi omejile požar. — Škoda še ni ocenjena, zgorelo 7^, precej gospodarskih poslopij, hlevov, senikov, žita >n. Gasilcem je pa uspelo, da so rešili stanovanjska poslopl*• NOVA TOVARNA SVINČENIH IZDELKOV IN ALUMINIJASTE EMBALAŽE V Kerestincu v bližini Zagreba je začela obratovati nova tovarna svinčenih izdelkov in aluminijaste embalaže za potrebe gradbene, kemične in prehrambene industrije. Skupni kruto produkt nove tovarne, v kateri je zaposlenih ribUžno 600 delavcev, se bo zvišal od 2,5 milijaude sta pri- Zagotoviti moramo povečan in nemoten razvoj družbenega in gospodarskega snovanja v Zagorju UMI iBiii PREDSEDNIK OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA ZAGORJE OB SAVI DUŠAN KOLENC OB LETOŠNJEM PRAZNIKU OBČINE ZAGORJE V zadnjem času je bilo v Zagorju rešeno že nekaj perečih Problemov. Pa tudi letos si ofcčin-ski ljudski odbor Zagorje ob Savi Prizadeva, da bi v skladu z dolgoročnimi načrti uredil nekatere bujne zadeve. Letošnje praznovanje občinskega praznika bo tako Pogojeno z otvoritvijo nove samopostrežne trgovine v Kisovcu In z izročitvijo nove ceste na odseku Zagorje—Slačnik svojemu namenu. Sicer so pa tudi vsa številna ostala prizadevanja in snovanja prežeta z željo, da bi bil jutrišnji dan še lepši od današnjega. In okrog teh prizadevanj, •novanj in že doseženih uspehov Je tekel pogovor med predsednikom občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi, Dušanom Kolenom tn našim sodelavcem. Samopostrežne trgovine so za zagorske razmere Izredno ugodne »Končno smo tndi v Zagorju Pričeli z uresničevanjem dolgoletnega programa sanacije trgovske mreže«, je začel pripovedovati tovariš Kolenc. Glede na omenjene možnosti se je v začetkn roševalo vprašanje ustanavljanja samopostrežnih trgovin, ki so za zagorske prilike še posebej ugodne. ker so tu izredno majhne površine trgovskih lokalov. Tako je bila v letošnjem marcu odprta pr-Pa samopostrežna trgovina na Ce-j sti 8. avgusta, v torek bodo odprli že drugo samopostrežno trgovino v Klsocu; v najkrajšem času ^ bodo izročili namenu tudi že tretjo samopostrežno trgosdno v Toplicah. Vse tri samopostrežne trgovine so namenjene prodaji življenjskih potrebščin; vzporedno s tem se pa urejuje tudi specializirana trgovina z železnino v Toplicah. Id bo pomembna glede na široko zaledje In bo lahko uspešno zadovoljevala vse želje In Zahteve potrošnikov. Vendar so pa to šele začetki modernizacije trgovske mreže. Da bi tndi vnaprej nadaljevali s specializacijo trgovinskih poslovalnic, pripravlja trgdurfko podjetje Potrošnja načrte za Izgradnjo nove Večje specializirane trgovine, za katero je osnovni koncept že izoblikovan. Trgovsko podjetje Galanterija — papir namerava od-beeti še eno specializirano trgovino. v kateri bodo izključno prodajali knjige in šolske potrebščine. o ureditvi samostojne trgovine za prodajo srajc razmišljajo tudi v zagorski -Savi« in mislijo, •la bi bito mogoče urediti to trgovino na samopostrežni način, Se bi bili za to primerni prostori. Si-eer se pa v Zagorju močno očitu-Je potreba po ureditvi še ene trgovine za prodajo čevljev. Zagorje dobi gostinsko Šolo Na jesen bodo v Zagorju odprli gostinsko šolo. Dosedanja gospodinjska šola, fci je vzgajala samo kader za obrate družbene prehrane, bo preusmerili svojo dejavnost na vzgojo kadra za kuhinje in za strežbo. Do te preusmeritve Je prišlo na osnovi ugotovitev in *ahtev, da se končno reši vprašanje pomanjkanja kvalificiranega gostinskega kadra v Zasavju. S tem konceptom se strinja tudi Gostinska zbornica In bo prevzela notanovileljslvo te šole. Za šolo b» bodo uredili v prizidku stolpnice učni obrat-Javno restavracijo, ••nbunajo. da bodo prostori urejeni najkasneje do konca leta bi T° *nko Zagorje dobilo še eno sodobno urejeno gostišče. Sicer so pa tudi na področju gostinstva v Zagorju začeli uresničevati rekonstrukcijo in preureditev vseh prostorov hotela Kum ter dolgoročni načrt ureditve gostinske mreže v Zagorju. Reševanje večjih komunalnih problemov Tudi z ureditvijo ceste na odseku dom TVD Partizan — Slačnik je rešen eden izmed večjih komunalnih problemov v občini. Nova cesta pomeni važen prispevek k izboljšanju standarda državljanov in z modernim 'asfaltnim cestiščem in urejeno moderno razsvetljavo predstavlja Izstopajočo prometno zvezo v Zagorju. Ce bodo pa lastniki hiš. ki so ob cesti, uredili tudi okolje, bo Cesta 9. avgusta in Farčnikova kolonija ter del Sela lahko predstavljala lepo urejeno področje Zagorja. Z dokončanjem urejevanja te ceste in z dograditvijo ceste proti zagorski občini z izjemo Lok, kjer Je to vprašanje še odprto. Tudi v okolici so najpotrebnejši objekti urejeni. Cez mesec dni bodo izročili svojemu namenu novo šolsko poslopje v Cemšeniku. ki je grajena po vseh sodobnih načelih in bo lahko v ponos ta-mošnjim prebivalcem, pa tudi očiten spomenik naši dobi, ker si takega šolskega poslopja prejšnje generacije v takšnem obsegu in takšni izvedbi niti niso mogle zamišljati. Uveljaviti novo politiko gradnje stanovanj Vsem je že znano, da Je pomanjkanje stanovanj najbolj pereč problem, ne zato, da se je v Zagorju po vojni morda zidalo premalo, saj je bilo od leta 1946 naprej zgrajeno v Zagorju okrog 980 novih stanovanj, v stari Jugoslaviji pa v primerjanj z istim obdobjem le minimalno število. Na stanovanjsko krizo v Zagorju pomembno vpliva dejstvo, da hitro narašča število prebivalcev in da je v Kraju v povojnem razdobju nastala vrsta novih gospodarskih organizacij. Te gospodar- valstva vpliva na pomanjkanje stanovanj tudi rušenje stanovanjskih hiš zaradi rudarjenja, zaradi razširitve podjetij in zaradi rekonstrukcij nekaterih komunalnih objektov (cest itd.). Zato so doslej novogradnje stanovanj v glavnem nadomeščale tako izgubljena stanovanja in problema pomanjkanja stanovanj ni bilo mogoče uspešneje reševali. Sicer je tako stanje še danes. Občinski ljudski odbor je zalo sprejel sklep o ustanovitvi Zavo- industrijskerudarske šole Lokam, katere investitor Je zagorski rudnik rjavega premoga, ostanejo nerešeni še problemi — ureditev ceste do kolodvora in ceste do Izlak ter regulacije Medije. Doslej ni bilo mogoče začeti z deli pri urejanju ceste do kolodvora, ker ni bil znan nivo priključka te oeste na novo Zasavsko cesto — življenjsko pomembno prometno žOo, do katere bo prišlo Zasavje v doglednem času. Zdaj so načrti za ureditev ceste do kolodvora in regulacije MotHje, ki je v zveri s tem nujno potrebna, te v Izdelavi. Z dograditvijo zagorske šole se dokončno rešuje problem šolstva Med perečimi problemi Je v Zagorju že več desetletij izstopal o vprašanje gradnje nove zagorske šole. Nova stavba zagorske osnovne šole bo letos že pod streho, prihodnje leto pa bo izročena svojemu namenu. Kot ostali problemi tudi problem zagorske šole ni enostaven, ker terja znatna sredstva, ki jih zagonski občinski ljudski odbor zbira le s težavo. Pravzaprav se pa z ureditvijo zagorske šole dokončno rešuje problem šolstva v *e organizacije so morale z ustvarjeni sredstvi reševati lastne težave in niso mogle dati dovolj sredstev za stanovanjsko izgradnjo. V teh letih Je gradil stanovanja v glavnem Rudnik rjavega da za stanovanjsko izgradnjo. ,~a-ko bo mogoče uveljavljati novo politiko gradnje stanovanj in na najhitrejši način zbrati sredstva v ta namen, istočasno pa s prilagojeno stanovanjsko izgradnjo — tako glede Stolpnica ho do konca leta v glavnem dograjena V zadnji fari dograditve Je tudi stolpnica zraven poslopja Industrijske rudarske šole Zagorje, v katero se bodo vselile razne Institucije v občini, tako občinski ljudski odbor. Narodna banka, Zavod za socialno zavarovanje, Zavod za zaposlovanje delavcev ter družbene in druge organizacije. Dela pri dokončni ureditvi stolpnice so v taki fazi, da bodo do konca leta v glavnem končana. S tem ho pa deloma zaključena gradnja na tem področja in prihaja v poštev nov problem — dokončna ureditev okolja. Do konca leta bo izdelan ureditveni načrt, da se prSiednJe leto prične urejevati okolica. V zvezi s tem se bodo pojavile določene težave, ker so na tem področja še nekatere stavbe, ki imajo samo še začasen značaj. Prav tako bi bilo ustreženo verjetno željam pretežne večine Zagorjanov, če bi podrli stanovanjsko stavbo »Ajmolit-hau?«, ki nikakor ni v okras kraju; vendar za zdaj tega ni mogoče uresničiti, ker bi bilo treba zgraditi za preselitev stanovalcev Iz te Mše kar oel nov blok. Dosedanja investicijska vlaganja so zavzela ! prevelik ohseg I Dela na gradnji novega kopališča, ki so hila v začetku v letu 1959, bodo za letos v glavnem zaključena zaradi izčrpanja sredstev, ki so bila določena za gradnjo. Dograjen je bazen ln položen cevovod. Letos bo urejeno še zajetje vode, v prihodnjih letih bo pa treba urediti še okolico, za kar bodo potrebna še precejšnja denarna sredstva (okrog 40 milijonov din). grad- Nova samopostrežna trgovina v Kisovcu premoga; v zadnjem času pa tudi Industrija gradbenega materiala, občinski ljudski odbor, Gradbeno podjetje, Industrijska rudarska šola bi Tovarna cJektroporeeJ ana Izlake. Zraven povečanja števila prebi- vanj - omogočiti boljše nedelje-vanje stanovanj. Res je tudi, da so bolj nemoten razvoj stanovanjske izgradnje v zagorski občini zavirali neskoo-čami urbanistični koncepti, zate si zagorski občinski ljudski odbor tudi prizadeva, da bi bil čimprej ^ izdelan načrt urbanistične n redi- § tve Zagorja. Za zdaj je zagotovljen načrt za zazidavo II. sektorja Zagorja, urbanistični načrt je pa v izdejavi. I Leto* »e je začela v zveri s Individualno gradnjo uveljavljati gradnja vrstnih hiš na podlagi načrtov projektivnega biroja Komuna Zagorje, Id predstavljajo v I današnjih pogojih najoenejčl način gradnje individualnih stanovanj. Prav tako vrsto hiš — četverček - gradijo v Dolenji vari. I V Zagorju bo pa mogoče sezidati i še več takih vrstnih hiš, ker pred- j videva prostor za take gradnje tudi urbanistični načrt. Kljub zastoju v stanovanjski 'r,gradnji, ki ga Je letos opaziti v Zagorju ln ki Izhaja zaradi neizdelanega načrta urbanistične ore- nja-h je pa v letošnjem letu operiti določene tdžave v zvezi * omejevanjem sredstev in zaradi skoncemtriranja sredstev za gradnjo najvažnejših objektov, ker so bila sredstva morda doslej preveč razdrobljena. Ker so dosedanja investicijska vlaganja zavzela prevelik obseg in presegla vse dejanske zmogljivosti, je preusmeritev investicijskih vlaganj na. določene objekte pravilna, saj stabilizira naš sistem in daje vse možnosti za pravilni družbeni in gospodarski razvoj in napredek. Vse zagorske gospodarske organizacije so v rekonstrukciji Zagorje je v letošnjem letu še v posebno težkem položaju zaradi zaostritve politike, vse zagorske gospodarske organizacije so pa v rekonstrukciji, ki so pomembne zaradi povečanja kapacitet. Rudnik rjavega premoga je treba z modernizacijo separacije, ureditvijo prevoza premoga od Lok do separacije in nekaterimi drugimi važnimi deli uvrstiti po obsegu investicij na prvo mesto. Z določen,Imi težavami se bori tudi podjetje »Varnost«, ki je šele na startn in prav v tem času išče potrebna posedla, da bi razširila proizvodnjo v predvidenem obsegu. Industrija gradbenega materiala je uredila naoravc za hidr:-rrnje apna. Lesno industrijsko podjetje je nameravalo letos začeti z rekonstruke jskimi deli, a je cd tega odstopilo. Vse te revogradn’? In preureditve zahtevajo riaksirnalie napore zagorskih cVcve b kolektivov in predstavljalo glede na obstoječe prilik- določene težave. Računajo pa, da bodo predvsem z | ustvarjanjem predvidene nove I proizvodnje ter z vsemi ostalimi | ukrepi, ki teži jo k uspešnejšemu in rentabilnemu pod ove n iu go-i snodarskih organizacij reš'Ii trdi I ta vprašanja ier zagetosrH povečan in nemoten razve! zagorskih gospodarskih organizacij. Sodelujmo prav vsi Z vsemi temi prizadevanji In snevanji se prav gotovo dviga standard načlh delovnih ljudi, hkrati se pa spreminja tudi podoba Zagorja. Mesto postaja iz leta v leto lepše. Vse tc je pa rezultat našega novega časa In naše nove družbe. Zato pa je r.n'a posebna želja !n Interes, da bi pri teh težnjah in naporih sodelovali prav vsi ob-I ter do bi s svojo osebno prizadevnostjo, s predlogi, nasvtSli, ga tudi kritičnimi ocenitvami v vseh organih in oblikah našega 'javljanja »n u*s*?raa 'fr r-iveo prispevali k našemu skupnemu j napredku. miHiw«ii«mami»iiiHmHU»;i:.!imiHiiimim))!aHiRj iiiiKiiHtitittrniitiiir 9. avgust — PRAZNIK OBČINE ZAGORJE Prebivalci občine Zagorje ob Savi slavijo 8. in 9. avgusta svoj občinski praznik. PRIREDITVE: — v torek, 8. avgusta: ob 16. uri — otvoritev nove ceste Zagorje— Slačnik; ob 18. uri — otvoritev samopostrežne trgovine v Kisovcu, in ob 20. uri — slovesni koncert moškega pevskega^ zbora DPD Svoboda Zagorje ob 40-ietnicl obstoja — v veliki dvorani Delavskega doma; — v sredo, 9. avgusta: ob 9. uri — slavnostna seja občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi v stekleni dvorani Delavskega doma. VABIMO VAS, DA OBIŠČETE PRIREDITVE! ditve in pomanjkanja načrtov za w« zadaja lata bodo tudi letos športom s Matikihni priredi •» tekmovan ji počastiti 9. avgust s a novanja po novih principih Ju j — praznik občina Zagorja. Največ prl-rredpirih se bodo pa zdaj le z*- roditev bo na spaeedu to nedeljo. Tako čela dola na gradnji poslovna — I bo ob ». ari dopoldne po uHcah Zagorja tanovanjake stanite FJektro-Tr- pokalni štafetni tak • sodelovanjem tek- ^Mw^KWBII»WWnlllllMIIIIIH89tg!BflWlgmifciH(liUUtKIWilHIWlii(ilii;;telrtilili!tii)i:^rtHiit!yill Športniki Zagorja za letošnji občinski praznik JLA, Hrastnika, Trbovelj, Litije ta Za- b ovije na Kidričevi cesti ln -j-stanovanjakega Moka oh Cesti septembru bodo pa začeli z gradnjo še movaloev JLA, Partizana, Svobode Kisovec Id dveh ekip zagorskega Proletarca. Istočasno pa ss bo začel v stekleni dvorani Delavskega doma šahovski brzotur- nfer • gorje. Predvideno bo ob 1«. nrl s startom pri Grčarju tudi tekmovanje naj. mlajših Zagorjanov s skiroji. To tekmovanje bo organiziral zaporski Partizan, prijave bo pa čare Jemal neposredno pred tekmovanjem. Sicer bodo pa to nedeljo tekmovali še kegljači aa dvoetažnem kegljišču Proletarca. Prireditve v počastitev letošnjega praznika pripravljajo , tudi 'In- Skozi borbe v današnjim Štirideset let je od ustanovitve društva zagorskih pevcev, Štirideset let dela skozi borbe delavstva, pa vse do današ-njega sončnega dne. Čas bi se lahko zdel kratek, toda mnogi znajo povedati o tem mnogo težkega, a tudi lepega. Na predveier pred občinskim praznikom Zagorja bodo domači pevci priredili v dvorani Delavskega doma jubilejni koncert z IS pesmsmi, 4 pesmi pa ima na programu pevski sekstet, ki gre v avgustu letos tudi na gostovanje v Francijo. In kako je bilo pred štiridesetimi leti? Leta 19IS, ko se je končala prva svetovna vojna, je po vsej Sloveniji zaživelo kulturno-prosvetno delovanje pod okriljem delavsko kulturne zveze »Svoboda*, v kateri so bili vključeni delavci in mladina. V Zagorju pa je bil na nekem sestanku komunistične stranke izdelan osnutek za novo delavsko kulturno-izobraževalno društvo »Vesna*, v katerem se je l. 1921 ustanovil tudi pevski odsek, ki je deloval do razpusta Vesne — to je do 1934. leta. Zaradi izredno težkih razmer je Vesna za nekaj časa prenehala z delom. Nato se je pevski odsek priključil DPD Svoboda in deloval do celjske manifestacije 1935. leta. Kmalu pa je razpuščena tudi Svoboda, pevski odsek se vključi v novoustanovljeno »Vzajemnost*. Ker revolucionarnost v društvu raste, beležimo več kulturnih nastopov — organizirani so bili veliki glasbeni festivali z vsemi delavskimi godbami in pevskimi zbori. Ker je tudi »Vzajemnost* razpuščena, se pevski odsek preimenuje v »Naprej*. Ta pevski zbor je ves čas aktivno delal in sodeloval na vseh prireditvah. Društvo »Naprej* je delovalo nato vse do okupacije. Po osvoboditvi se je zbor z okrog 25 pevci imenoval »Sindikalni pevski zbor Vesna* in ga je vodil Franc Ritter. Sodeloval je na vseh prekopih padlih borcev, ki jih je bilo okrog 93, in imel že nekaj koncertov v okoliških krajih Zagorja. Kmalu je bil že mešani zbor, nato pa se je raz formiral in je ostal le moški zbor. Od 1947. do 1955. leta je bil pevovodja Niko Skrabar in je bil ponovno ustanovljen ženski, moški m mešani zbor, ki je delal do leta 1960, a je od lanskega leta spet aktiven le moški zbor. (1954. leta so pevci gostovali v Lensu in v Merlebachu v Franciji). Verjetno je nazadovanje le neki kritični •premor, pozneje kdaj pa bo delo zaživelo prav gotovo spet v širši obliki in še z večjim ela- Teakoča je bila v zadn jih letih tudi v nestalnem pevskem vodstvu; zato pa je Občinksi svet Svobod in prosvetnih druitev Zagorje poslal v Ljubljano na tečaj Ivana Simončiča, ki je zdaj pevovodja zagorskega zbora. Zadnje čase se je zbor zelo pomladil, za koncert pa so se pevci pripravljali od spomladi, vendar so težave v tem, da člani delajo v službi na vseh tretjinah in je bilo težko z vajami. A vendar lahko rečemo, da imajo zagorski pevci za seboj že lepe uspehe, saj je v arhivu že lepo število pohval, diplom in drugih priznanj. Na slovesnem jubilejnem koncertu, ki ga bodo priredili ob 40-letnici obstoja in ob občinskem prazniku Zagorja, bodo starejšim zaslužnim članom podelili priznanja, saj je tudi nekaj članov, ki aktivno delajo v zboru 20 let in še več n. pr. Albin Majdič, Ivan Vidic, Rudi Kos itd. Za izvedbo tega koncerta pomaga zagorskim pevcem ObLO, ki je prevzel tudi vse organizacijske naloge. Ob 40-letnici obstoja društva žeFtmo zagorskim pevcem še večjih uspehov in zmag. R. Palčič Industrija gradbenega maferlala Zagorje I Zinit ni - liani strl tilitlln Novi gospodarski ukrepi so raz- dustrije gradbenega materiala gibali tudi delovni kolektiv In-1 mnogo razmišljajo tudi o stano-dustrije gradbenega materiala Za- vanjski izgradnji. Nekaj članov gorje ob Savi, da razmišlja o tega delovnega kolektiva ee bo v čimboljšem gospodarjenju. Samo- I kratkem vselilo v nov stanovanj-upravni organi in politične orga- j ski blok ob Cesti zmage. Mnogi nizacije v Industriji gradbenega materiala 60 temeljito razpravljali o vseh problemih proizvodnje In so v ta namen po posameznih ekonomskih enotah razpravljali o težavah, v katere je zašlo podjetje, ker ni tako velikega povpraševanja po izdelkih. Zato je bilo podjetje prisiljeno zmanjšati obseg proizvodnje apna; da pa bi lahko zaposlili razpoložljivo delovno silo, so začeli s pridobivanjem peska in gramoza in z iz- pa tudi predlagajo, da naj bi dalo podjetje članom delovnega kolektiva posojila iz lastnih skladov za gradnjo stanovanjskih hiš. Člani kolektiva tako ugotavljajo, da bi bila za podjetje takšna gradnja stanovanj mnogo cenejša,' ker bi zajela precejšen čel prihrankov posameznikov, ki bi radi vložili prihranjena sredstva, da si zgradijo lastno hišo. O tem pa bodo morali v prihodnje resno razpravljati organi samoupravi ianja. Med novimi proizvodi podjetja velja v prvi vrsti omenti hidrir-no apno, za katerega je na tržišču precejšnje zanimanje zaradi prednosti, ki jih ima hidrimo apno pred kosovnim apnom. Hidrimo apno je namreč predvsem kvalitetno. ker se med procesom hid-riranja izločijo nekvalitetne primesi. Sicer pa je hidrimo apno takoj uporabno, brez predhodnih priprav, in je tudi mnogostransko uporabno. Ugoden pa je tudi transport irl skladiščenje 30 kg vreč hidrimega apna. Večji odjemalci pa že mislijo o rinfuznem nakladanju hidrimega $pna in o transportu s cisternami. Manjšega obsega, vendar rentabilni, so za Industrijo gradbenega materiala Zagorje ostali transki proizvodi. Tako drobne vrste apnenca, ki niso primerne za žganje v pečeh, presejejo na novo urejeni granulatorski napravi. Gramoz takih dimenzij je predvsem uporaben za ceste, ritne nasipe itd. Ker pa je južni del neeksploatiranega masiva Rit' dolomitskega sestava, so tam uredili drobilec za pridobivanje dolomitskega peska. Deloma P3 uporabljajo ta pasek tudi pri 'n-delovanju zidakov na stroju »Ro-sacometta-. V Industriji gradbenega materiala v Zagorju se tudi trudijo, ds bi izboljšali kvaliteto apna. Tako ločijo drobne vrste apna, prizadevajo pa si tudi, da bi oplemenitili manjvredne odpadne vrste apna. V zadnjem času pa so storili v tem delovnem kolektivu mnogo tudi za varnejše in boljše delo zaposlenih, saj je bilo delo z zastarelimi napravami nemogoče-Prizadevajo pa si tudi, da bi še bolj razširili strojni park in nadomestili zastarele prostore delavnic z novimi. Turistično gostinsko podjetje Medijske toplice tiostov letos dovoli j Nova Hidrama In obrat I IGM Zagorje delovanjem betonskih zidakov. Vzporedno s totovall na goatovanj« v Merlatoch in aekaleia druga rudarska aeedtUa •*-teme Franclje člani pevskega aekaleta n zabavnega orkestra delavsko pro* ivetnega druilva Svoboda Zagorja. Razmaje. da bodo Imeli Zagorjaai aa goltov an)u po Franciji » nastopov. Študij gradiva s III. plenuma CK ZKS Na plenuma občinskega komiteja rv.ee komunistov v Zagorju so sklenlH, ta naj bi zaradi določenih pomanjkljivosti v doaadanjam Študiju gradiva III. I ZK ZKS M motorne črpalke, katere pokrovitelj je ObLO. Nova črpalka je bila le zelo potrebna, saj je stara še od ustanovitve PGD Loke — to je od leta 1929. Vroča želja vseh članov se je torej izpolnila, veselica, omogočil jo je pa ObLO Zagorje in Okrajni gasilski sklad v Ljubljani. Ob 14. uri istega dne bo pri Sršenu sprejem gostov, za tem bo p» pred gasi loki m domom vrtna V 15 letih je Hh> ▼ Zagorju zgrajenih okrog 980 novih stanovanj kar za 88 odstotkov, čeprav ni bi lo kupljene nobene nove mehanizacije utaj so pogoji dela taki, da je treba večino vzdrževalnih In drugih del opravljati pretežno ročno. Sicer pa. sc v Komunalnem podjetje Zagorje ponašajo letos še l nekaterimi drugimi uspehi. Razširili so vrtnarijo in razširili svojo dejavnost te na kovaštvo; radi bi pa razširili predmet poslovanja podjetja tudi na kolarstvo. a niso uspeti, ker so jim Mii odvzeti prostori, ki bi prišli za to v poštev. Podjetje gradi na Vinski cesti z lastnimi sredstvi tudi prostore za cvetličarno in «pn». da bodo do kunca leta do- 1 i- | 1 VELETRGOVINA »PREHRANA« LJANA OBVEŠČA OBČANE ZAGORJA* DA BO 8. AVGUSTA OB 18. URI ODPR^J V KISOVCU NOVO samopostrežno TRGOVINO — HKRATI PA SE PRlPj ROČA ZA OBISK SAMOPOSTRE^NJ TRGOVINE NA CESTI 9. AVGUST* VSEM OBČANOM ZAGORJA PA NAJPRISRCNEJSE ČESTITKE ZA OBČINSKI PRAZNI* no podjetje Zagorje graditi v Ljubljani tudi stanovanja, saj so že v dogovoru z zastopniki Zavoda za stanovanjsko izgradnjo. Gradbeno podjetje Zagorje dograjuje letos v Zagorju 64 Stanovanj, M bodo vseljiva v avgustu. Zdaj pa bo začelo graditi novih 44 stanovanj, z gradajo katerih bodo začefi ta mesec. Računajo pa, da bodo iačeii graditi v jeseni Se en stanovanjski blok v Zagorja. Skupaj z Industrijo grad* Blok ob Cesti zmage, ki bo vseljiv ta mesec Ob 9. st^us% * prazniku občine Zagorje ob Savi pokljajo delovni kolektiv, delavski svet, upravni odbor, rudniški komite ZKS in sindikalna podružnica rudarjev ImlDita rjaveia greieu Mm vsem občanom Zagorja ob Savi borbene % pozdrave in jim želijo še nadaljnjih uspehov v izgradnji socialistične domovine ter za razvoj in razcvit zagorske komune člani delovnega kolektiva Gradbenega podjetja Zagorje ob Savi so dosegli v prvem polletju letošnjega leta po-voljne delovne uspehe. V prvih šestih mesecih so ustvarili že 231 milijonov dinarjev družbenega bruto dohodka, letni načrt realizacije podjetja pa predvideva, da bodo do knnea leta ustvarili 330 milii. Pričetek del na novi šoli v Zagorju Novogradnja Tovarne eiektpoporoelana as lataksh ( benega materiala hi Tornem elektroporcelana Izlake gradi zagorsko Gradbeno podjetje stanovanjski blok za potrebe delavcev. Stanovanja, ki so sodobno opremljena, bodo vseljiva v mesecu avgustu- Za 3-sobno stanovanje bo veljala najemnina 3900 dinarjev, za 2-sobno stanovanje pa 3200 dinarjev. Stanarina je bila izračunana na podlagi obračtm- Gostinsko podjetje Zagorje V zadnjem časi karali naprej . .i« nA^,v. vatn/i Aa if* uofiarrvezmk to skorai dnevno: čevapčiče — Gostinstvo je bilo do nedavnega v zagorski občini več ali manj postranskega pomena. To vprašanje sc je reševalo, hočeš, nočeš, bolj od zunaj ter gostinstvo V kraju ni imelo perspektiv. V zadnjem času so pa v zagorski komuni tudi na tem področju gospodarske dejavnosti napravili lep važno, da je vsak posameznik zavzet za delo in dober rezultat. Kako je z uvedbo postrežntne v vašem podjetju? — Ne vem, če povzroča to vprašanje še kje toliko preglavic, kot ravno v gostinstvu v Zasavju. V gostinskem podjetju v Zagorju je to skoraj dnevno: čevapčiče, ražnjiče, ribe, domače piščance, šunko in ostalo. Kakšni so načrti za ureditev obratov? — Kolektiv je sprejel sklep, da se dei čistega dohodka da v ekla- __________________ , gostinskem podjetju v Zagorju je ^ s temi 6kladi je pod- spodarske dejavnosti napravili lep v&ttvar naslednja, v vseh naših invcstjraj0 v ietu 1939/61 (s korak naprej, za kar se je pred- gostiščih, ki jih je 12 po stev.lu, kredita) hotel Kum, ki vsem neposredno zavzel sedanji Je v posameznem obratu zaposlena ure^en ter ima zraven re- občinski ljudski odbor, v vse več- samo po ena natakarica, in to iz- prostorov tudi preji meri se pa uveljavljajo tudi menično po osem ur, se pravi, nočnjriske kapacitete, tako da v zbornični organi. v toclLni'iah J*1*J1?1 sodobno opremljenih sobah lahko To so bile nekako uvodne be- »J™P8J P° ‘j*? .nataka™=1- prenoči 16 gostov. Pa tudi ostali sede direktorja Gostinstva v Za- streže pritočilni. mizi, pa^ud'«! obrati so sodobno vre- Rorju tovariša Viktorja Pavliča, j"*?. jeni- Z« letošnje leto je predvi- ki je na vprašanje našega novi- strežnine pri mizah ( t ) adaptacija obrata Košenina _ i ‘ ,___pa to pomenilo namestiti se eno .... narja poudaril najprej ta Etovno moc. Ce bi se uvedla po- Kl6°VeC' , „ - Nas gostime s)režnina tudi ^ točilnih mizah, Kakšen je p* promet, ali pada po večini nekako postram, češ da ^ ^ f<> v katerih H se dviguje? Ki TJ! Ta!lJarT trr nam o*itaio krajih, bi smisel postrežnine iz- - V zadnjem času se opaža, da ! abo. strežern/>; XcT .'J.’ pi bil 6 voj pomen, zato je boljše, predvsem promet žganih pijač na- kar je najslabše, dobrih m pozi- ^ y gostiščih pestre*- Lduie. in to na račun prirodne- dinarjev družbenega bruto dohodka. Zato menijo, da bo letni plan realizacije predčasno dosežen in presežen. V Gradbenem podjetju Zagorje ob Savi poudarjajo, da novi gospodarski predpisi vsekakor ugodno vplivajo na formiranje in delitev dohodka kljub temu, da podjetje v prvem polletju letošnjega leta še ni zaračunalo razlik v cenah, pa je vseeno ustvarilo za 30 odstotkov večje sklade ka- tivnih stvari, ki jih je tudi na ne ^ uvedemo. Z uvedbo področju gostinstva obilo, pa naj- M b, se oa odpravila Večkrat nočejo videti ali jih res ne vidijo. KAKO .TE Z UVEI.JAVI.JA- NJF.M DELAVSKEGA samoupravi..! an.t a? — Uveljavljanje delavskega sa-rpouprnvljanja v podjetju Gostinstvo v Zagorju je bilo spočetka težjo vprašanje zaradi raztresenosti SOstinskih obratov, sedaj se pa kar dobro uveljavlja. Gostinsko strežnine bi se pa odpravila napitnina, te je pa pri nas zelo malo, ker je dotok turistov minimalen in se večinoma streže le domačim gostom. KAKO PA JE S CENAMI, KI RASTEJO TUDI V GOTINSTVU — Zelo važna stvar v celotnem poslovanju šo kajpak cene, ka- zaduje, in to na račun prirodne-ga vina, dalje piva ter ostalih brezalkoholnih pijač. V prvih 8 mesecih letošnjega leta je bil promet skupno z založno kletjo sledeč: Proti letu 1960 se je promet znatno povečal. Lani smo prodali v prvih šestih mesecih 89.313 litrov naravnega vina, letos pa 9T.863 litrov. Piva v letu 1960 93.257 litrov, letos pa 108.483 L terc so »a - XerTWo vsak prepriča - v gostinskih ClODro uveijavij*. vt>a»v - v ™ litrov podjetje v Zagorju je med prvimi obratih v Zagorju 6e kar zmerne. ' Sloveniji uvedlo plačevanje c«ebnih dohodkov po učinku. Ta ■hačin nagrajevanja fic je pokazal kot zelo pozitiven, imel je pa tu-svoje pomanjkljivosti in slabosti* ker ee je plačevalo le po V©čr km prometu, ni se pa pazilo tudi *** materialne stroške, ki so Jih letoa 12.881. Miue- ■■ ■ , — v .. . . ■ ralne vode lansko Te4o 32.364 lit- Ce pogledamo obveznosti, ki jih i- _ h ijjradbah kjer bo gost “u *“"**- - “* ^£,5SSat ZSt, se giblje v mejah od 220 do 400 j« nadalje, da bi tudi clam kolek S. «> «. _________ ___ ________ ra visoko kvalitetna, sortna vina. TodU?vim pojavnega odbora in delavskega Potrošnikom sc pa “* javom ^lh JSrtočev, kjer pro- kor v istem razdobju 1.1960. Omeniti pa velja, da bo ralo Gradbeno podjete Zagorje v II. polletju zaradi neraz-položljivih finančnih sredstev investitorjev nekoliko zmanjšati kapacitete. Razen gradbišč v Zagorju je podjetje odprlo novo gradbišče tudi v Ljubljani, kjer gradi nova tovarniška poslopja za IEV iz Ljubljane. Pri- analitično, ne gieae, *>w ***edn kakšno meoto. Ocenili smo tudi posamezno mesto osebno " točkami. Mnogo razprav in de-Je bilo na sestankih sindikata, - -.v.«« v^JDora m x un — «— - *veta, saj je moral vsak oceniti ločni kleti vina po grosistični ce-sebe. Prvi početki novega na* ni od 5 litrov naprej. I^kor tudi , nagrajevanja so se pokazali £ot Pozitivni, in to zlasti s kultur postrežbo ^»teriaiom pri varčevanju z drugim. S i-reiio- vse ostale vrsto alkoholnih *u brezalkoholnih pijač. Tudi ceno živilom so zmerne, saj dobe gostje v obratu Kovač obrok dajajo brez kakrh obveznosti do družbe rasen vina vse vrste alkoholnih pijač. Pred delovnim kolektivom stoje še v olike naloge, z dobro voljo in l.VV UL virtvn • - ---- . . lt>lu 1959 ee neutrucUjivim ddlinn botoo p« tu- r** na plačevanje po ekonotnjkih golaža po 100 din V le_ 19-- ~ apT^ave premasali - saj gre z t ,n°lah bo pa tise to prišlo še liolj je dobila v naših koristi kokdctiva, komune ter za ^ izraza. Zavedajoč se dejstva, la hrana samo v .^ehobrat.i^e- korist: koldctiv^ ^------------------------- ^ uspeh celotnega podjetja daj pa že v itirih. Gostom nudi. dvag od vMcži usluzbcnc«., je ato im Blok B-3 ob Cesti zmage, ki ga je gradilo GP Zagorje ske vrednosti objekta. Predračunska vrednost del za ta stanovanjski blok je znašala 57.500.000 din; obračunska vrednost del, ki so zajeta v predračunu, pa samo 63 milijonov 600.000 din (zmanjšanje predračunske vrednosti za 3.900.000 dinarjev). Podjetje pa gradi na levem bregu Medije tudi 2 samska domova in obrat družbene prehrane, ki bodo »čeli služiti svojemu namenu v tem mesecu. Tako ▼ prihodnje ne bo več težav zaradi zagotovitve prehrane za gradbene delavce, ker bodo kapacitete obrata družbene prebrane zadostne. Te objekte je gradilo Gradbeno podjetje 21agorje iz lastnih sredstev. Prihodnje leto, bo-bodo na voljo potrebna sredstva, pa bodo zraven samskih domov zgradili tudi nekatere objekte za tetesno-vaffiljnc. inžjrltjimjf* rajp^iilnaBi t f GracTbeno potljetje Zagorje ZAGORJANI gradijo v Ljubljani TUDI V V ZIDANEM MOSTU KLUB SVOBOD^ V razgovoru na in je vodje sekcije za Mulatko življenje pri DPD Svobodo v Zidanem mostu povedal, da bodo 19. avgusta titdf tamkaj ustanovili klub, ki bo med prvimi v Sloveniji. Tovori* Terše-1K, ki je hll leto« Že tretjič n« seminarju za vodje klubov v Kopru, Je dejal, da je prav Zasavje najbolj ugoden predel za ustanavljanje klubov. To Je potrdil * dejstvom, da Je bH prvi klub v Vrbovem In da Je ic ustanovljen klub v HrtituiKn najmočnejši doslej, a tudi najbolj Številen. V Zidanem mostu bodo klub slovesno odprli. Ob tej prlHkl bodo v dvorani doma Svobode prikazati, lcaklno na) bi bDo življenje v klubu, obenem bodo pa tudi pokazali to življenje z zabavne plati. Na koncu razgovora je lov. TerAcllč — Jasno Je, da bodo klubi ro0^0. predvsem tam, kjer bo material*^ ^ moč izdatna. Oprava kluba Je ^ terja tudi razne tehnične prlpo010^. (televizor, magnetofon Ipd.), kar vezano na finančno pomoč proi*v kolektivov. Vseeno po ne srn**®0 ^ pati, če le ne bomo dobili Je pomen kluba prevelik, da bi že na začetku. Zalo moramo P° ^ ^ za program dela v taki Hf®* ustrezala nuAlm materialnim stlm. Ce bo moralna zavest kluba na dostojni ravni, tudi *>*• na pomoč ne bo skopa. ^ d* Vil itllmo, da bi klub uiP*1 gdr bi na dan otvoritve z zabavnim V moin Čimbolj razveselil gledale«* ^,0 ma posluAalce, a Jih obenem 9*^^ V to družbeno ustanovo. V Trbovljah naj avtobusi vozijo k vsem vlakom Odborniki obeh zborov občinskega ljudskega odbora Trbovlje se z nameni Avioprevozništva Trbovlje niso strinjali in so zato sprejeli sklep, da naj vozijo avtobusi prav k vsem vlakom. Podjetje samo pa naj vskladi razpored voženj avtobusov tako, da bodo vozili k vlakom, kjer je manj potnikov, manjši avtobusi. — To zahtevo so odborniki občinskega 1.0 podkrepili z dejstvom, da je trboveljski občinski LO moral večkrat sanirati slab gospodarski položaj podjetja. Tako je dodelil 2.400.000 din ter dal sredstva za nakup dveh novih avtobusov za mestni promet, ki bosta dobavljena najkasneje do meseca oktobra. — Sicer je pa kazno, da je ta zahteva odbornikov povsem upravičena, saj si ljudski odbor prizadeva pomagati Avtoprevozni-štvu, zato pa se morajo člani tega delovnega kolektiva še bolj zavedati svoje odgovornosti do družbe in bolje gospodariti s sredstvi; ki so jim zaupana v upravljanje. — Prav tako pa bo treba poostriti delovno disciplino, ki je pomemben subjektivni vzrok za težave, • katerimi se sedaj bori podjetje. Na seji so nadalje razpravljali tudi o izvršitvi sklepov posebne odborniške komisije, ki je v letošnjem februarju proučevala gospodarjenje v podjetju. Poročilo pravi, da je bil doslej odprodan iz vrste nerentabilnih vozil avtobus tkarus, podjetje pa skuša preko posrednika Jugokomprcije zastopstva Maribor prodati še ostala nere-ntabiina vozila. Avtoprevozništvo Trbovlje je pri Investici jskem biroju v TrBov-ijati naročilo izdelavo investicijskega programa za razširitev obstoječih garaž in mehanične delavnice ter za novogradnjo kleparske in avtoiičarske delavnice. — Program bo izdelan do septembra, vendar podjetje letos ne bo še začelo s predvidenimi investicijskima deli. IN SE RAZVESELJIVA NOVICA ZA TRBOVELJČANE: ko bo v septembru dobavljen avtobus za mestni promet, se uvede stalni avtobusni promet na progi Komunala oziroma Gabrsko—železniška postaja. Sindikalni svet v občini Hrastnik pobudnik za uveljavljanje novega gospodarskega sistema » 1*1 M I t • • g V 1 VI 1 V*. Prejšnjega tedna Je občinski sindikalni svet v Hrastniku sklical posvetovanje o pripravah pravilnikov za delitev čistega in osebnega dohodka s predstavniki obrtnih podjetij, potem pa skupno posvetovanje s predstavniki tseh podjetij. Za hitrejše oblikovanje obeh pravilnikov v podjetjih priporoča sindikalni svet formiranje posebne strokovne komisije, ki naj bo eh potrebah podjetij v pomoč !e-tem pri sestavljanju pravilnikov. Občinski sindikalni svet v Hrastniku se je letos resno lotil predvsem dela na področju oblikovanja gospodarsko družbenih odnosov v kolektivih z namenom, da pomaga razjasniti pomembnost decentralizacije delavskega upravljanja v zvezi z uveljavljanjem ekonomskih enot. Tako bo z veliko prizadevnostjo zlasti sindikata zanrn decentralizacija delavskega upravljanja končana do polovice tega meseca. Prav tako naj bi ekonomske enote v kratkem prešle iz poizkusnega obračunavanja na samostojno obračunavanje. Te in ostale naloge sindikatov terjajo krepitev kadrovskega sestava tako v sindikalnih podružnicah, kot v občinskem sindikalnem svetu in njegovih komisijah. Zaradi tega so že nastale nekatere spremembe v sestavi komisij ObSS. Namesto dosedanjih šestih komiidj so formirane štiri, in sicer: komisija za delavsko upravljanje in gospodarska vprašanja, komisija za izobraževanje, komisija za rekreaci jo in kulturno življenje in komisija za kadre. Vse te komisije začenjajo delovati v povezavi z družbenimi organizacijami in društvi. Posebno pozornost ie občinski sindikalni snet posvetil delovanju sindikalnih podružnic tako. da je sklenil vzpostaviti neposredno povezavo med občinskim sindikalnim svetom in delom sindikalnih podružnic. Kot primer navajamo sindikalno podružnico Elektrotehnične delavnice, katere aktivnost usmerjajo člani občinskega sindikalnega sveta skupno z vodstvom podružnice. S skupnim prizadevanjem se lotevajo ureditve vseh gospodarsko pomembnih vprašani, v katerih ima močno vlogo sindikalna podružnica in ob teh vprašanjih tudi vprašanj, kot so topla malica in podobno. Po nekaj razgovorih so sklenili preizkusiti tudi možnost uvedbe sedemurnega delovnika v podjetju s predvidevanjem, da bo s povečano intenzivnostjo dela v sedmih urah mogoče doseči učinek osemurnega dela. F,den izmed prihodnjih mesecev bo poizkusni mesec za sedemurno delo v tem podjetju. Po razgovorih tudi v drugih podjetjih sklepajo, da so težnje po skrajšanju osemurnega delavnika tudi drugod s predpostavko, da se bo delovni učinek sedmih ur dela Izenačil z učinkom v osmih urah, delavci pa bodo pridobili v pr*" siem času. Razen tega bodo posvetili sindikatih veliko pozornost večerni politični šoli, katero naj obiskujejo tudi funkcionarji sindikatov. V to šolo bodo predlagali svoje najboljše tovariše, ki kažejo smisel za delo v organizaciji-Mimo tega pa bodo izdelali še poseben program izobraževanja, ker opažajo, da je med članstvom sindikalnih podružnic veHka potreba po splošni omiki. Razen vsega tega bodo v prihodnje uveljavili kot stalno obliko tmli športne igre, ki so se letos pokazale za zelo privlačne ohliko delovanja med delavci. Med kulturno delovanje bo sodite tudi javna oddaja »Pokaži, kaj znaš«, ki jo pripravljajo zategadelj, ker je ta oblika še zeb> privlačna v teh krajih. O podrobnostih nadaljnjega dete pa bodo- govorili še na občasnih posvetovanjih s člani sindikatnih podružnic. Črna statistika zasavskih cest Nenavaden pripetljaj v Jevnici Oče in sin šene bosta nikoli vel pobotala 24. julije zvečer to sporočiti z žel. postajališča Jevnica na TajnBtvo za notranje zadeve OLO Ljubija”3, da je 70-ietni Jote BENČIČ, posestnik iz Jevnice 9, med pretepom močno poškodoval 34-letnega sina Stanka BENČIČA, stanujočega v Cerkljah pri Kranju. Posebna komisija Tajništva za notranje zadeve OLO Ljubljana je odšla v Jevnico in ugotovila, da je Jože Benčič s kladivom za klepanje kos trikrat udaril sina po glavi, da je le-ta obležal nezavesten In so ga prepeljali s hudimi poškodbami v ljubljansko bolnišnico. PO PETIH LETIH SPET NA OBISKU 70-letni oče Jože Benčič in njegov 34-letni sin Stanko Benčič se nista videla že pet let. Bila sta sprta, kakor pripovedujejo priče, zaradi tega, ker oče ni hotel prepustiti premoženje sinu. Tedaj ec je Stanko Benčič sprl z očetom in ga baje tedaj brez vsakega vzroka poškodoval s sekiro in nožem po glavi. Prejšnji teden pa se je Stanko Benčič vrnil v Jevnico, da bt obiskal sestro Evo, ki stanuje pri očetn. Ob tej priliki je Stanko ponudil spravo svojemu 70-letnemu očetu; vendar ta sprave at sprejel, zraven tega pa mo Je začel očitati dogodek, ki se je pripetil pred petimi leti. ZARADI ODKLONJEN ECA ŽGANJA — PREPIR Kritičnega dne so pri Brnčičevih v Jevnici kosili. Zvečer so prišli kosci v hišo ln se posedH v kuhinji. Tedaj Jtm je Stanko Benčič dal žganje. Žganje je ponudil tudi očetu, vendar ga ta ni hotel popiti. Stanko Benčič pa Je takoj nato poBl s ponudenim mu žganjem očeta. Tedaj se Je — zaradi razburljive narave obeh — vnel prepir. OBRAČUNA MED OČETOM IN SINOM NI VIDEL NIHČE Kosci so se umaknili Iz kuhinje, tako da obračuna med 70-letnim očetom Jožetom Benčičem la 34-letnlm sinom Stankom nihče ni vidci'. 70-letni Jože Benčič, M je v priporu, pripoveduje, da je storil dejanje v silobranu. Oče hi sin sta se spoprijela med kuhinjskimi vrati. Oče je zagrabil za kladivo za klepanje kos ln z njim udaril stan trikrat po glavi, sin pa je Istočasno tudi nekajkrat udaril očeta. Zasavska MDB »Anice Cernejeve« odpotuje 8. avgusta Trbovlje. — 120 mladincev in mladink zasavske delovne brigade je ie pripravljenih za odhod na zvezno mladinsko delovno, akcijo na gradnjo avtomobilske ceste Bratstva in enotnosti. Brigada, ki nosi ime Anice Černetove, bo odpotovala te Trbovelj ▼ torek, 8. avgusta. Dan pred odhodom po bodo brigadirji pomagali pri d*U1\ na gradbišču nove trboveljske bolnišnice. (rop) Potem, ko j« sin obležal na tleh, je odšel 70-letni Jote Benčič k hčerki Evi In p povedal, da je močno poškodoval sina Stanka. SIN UMRL ZA POŠKODBAMI, OCE V PRIPORU 70-letnega Jožeta Benčiča, posestnika Iz Jevnice 9, so priprli- Njegov 34-letni sin, s katerim se ne bosta nikoli več pobotala, pa je v sredo za poškodbami, ki jih je dobil, umrl, ko ga je oče trikrat udaril a kladivom za klepanje kos. Sprta oče la sin se ne bosta nikoli več pobotala ... Seja izvršnega odbora ObO SZDL Zagorje Zagorje. - V petek je bite v Zagorju seja izvršnega odbora občinskega odbora Socialistične zveze, na kateri so med drugim govoriti o ukinitvi komisij pri občinskem odboru KADI., o pripravah na konferenco žena, ki bo v Zagorju v jeseni, ter o pripravah na-bližnje praznovanje občinskega praznika v Zagorju. (ma) Nov avtobus STT Da bi zagotovili svojim delavcem in uslužbencem hiter in kulturen prevoz na delo in z njega tor na izlete je Strojna tovarna v Trbovljah te dni kupila. 25-eedežni TAM. VUl motorizacije je zajel tndi Zasavje, i Na naših cestah je tz dneva v dan vse več motornih vodi. Sorazmerno z naraščanjem prometa raste pa tudt število prometnih nesreč. Vsak dan lahko beremo v časopisju kratke vesti, H nas opozarjajo, da so naše ceste vedno bolj nevarne. Ce pogledamo samo malo v tovrstne zapiske, se nad tako velikim Številom prometnih nesreč in prometnih prekrškov zamislimo. Samo v letošnjem polletju je zaznamovala postaja LM v Trbovljah na svojem območju 40 prometnih nesreč, katerih materialna škoda-znaša nad milijon sto tisoč din, postaja LM Radeče je zabeležila v istem času 10 prometnih nesreč — materialna škoda 290,000 din, postaja LM Zagorje 22 — materialna škoda 541.000 din in dve smrtni žrtvi, postaja LM Hrastnik pa 12 prometnih nesreč z materialno škodo 720,000 din. Torej je bilo samo v šestih mesecih letošnjega leta dvaindevetdeset prometnih nesreč, ne upoštevajoč prometne prekrSke, s skupno materialno škodo nad 2,700.000 din ter dvema smrtnima žrtvama. Postaja LM Trbovlje je samo v juniju in maju, torej v dveh mesecih, zaznamovala 153 (!) prometnih prekrškov, kar je vsekakor vznemirljivo Število. že vsakdanja pesem na naših cestah je, da vozniki motornih vozil robantijo nad pešci in kolesarji, tl pa nad vozniki. — Res |e, da so krivi prometnih nesreč prvi kot drugi, toda v veliko večji meri so krivi vozntld ln pa kolesarji kot pa pešci. Pri tem mormno upoštevati, da vozniki poznajo (vsaj naj bi poznali) cestno-prometne predpise, medtem ko pešci in kolesarji niso tako seznanjeni z vsemi pravili ln cestnoprometnimi znaki. Ce hočemo odgovoriti na zastavljeno vprašanje — kje so vzroki tolikemu številu nesreč — lahko odgovorimo, da je glavni VZROK: NEPREVIDNOST VOZNIKOV TER PEŠCEV IN KOLESARJEV IN VINJENOST VOZNIKOV, drugi vzroki pa so še: vožnja brez prednjih luči, neupoštevanje prometnih znakov, pokvarjena motorna vozila, pokvarjeni smerni kazalci, pokvarjene k-očnice (ter velikokrat vožnja BREZ VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA. Čestokrat je pa vzrok prometne nesreče PREHITRA VOSNIA. Na .postajah LM poudarjajo, da je pogost vzrok prometne nesreče ravno prehitra in preveč drzna vožnja. Zanimivo je tudi to, da lastniki motornih vozil, ki še nimajo vozniških dovoljenj, ki se učijo, vozijo veliko bolj previdno kot pa kasneje, ko imajo vozniško dovoljenje, ker menda mislijo, da če tudi povzročijo prometno nesrečo, niso od govorci v toliki meri, ker imajo pač izpit. Na postaji LM v Trbovljah so poudarili, da je za zmanjšanje števila prometnih nesreč potrebno, da vozniki motornih vozil upoštevajo: JAKOST PROMETA, SPOSOBNOST VOZILA, SPOSOBNOST OZIROMA STANJE CESTE TER PRAVILO: NA CESTI NISI NIKOLI SAM’ Velikokrat je vzrok prometne nesreče tudi prehitra vožnja na križišču. Obilo je tudi nesreč zaradi kršiteljev cestno-premetnfh predpisov, ki nimajo izpita, v maju skupno 79. Prav tako so postaje LM v Zasavju napravile že več kolesarskih akcij — opozarjale so voznike iu predvsem kolesarje ter jim prometni organi pojasnjevali vzroke prometnih nesreč, Jih opominjali na previdnost ln upoštevanje cest- no-prometnih predpisov. Na to so jih organi LM opozarjali tudi * letaki. Toda kljub tem akcijam še naprej nenehno raste število prometnih nesreč. Glede na to, da so bili kolesarji večkrat opozorjeni in da to ni prineslo zaželjc-hih uspehov, bodo odslej zavzeli strožji kriterij; če ne bodo jmeH v redu koles (sprednje, zadnje luči ter v redu zavor) .jim bodo odvzeli kolera. Ko bodo kupili luči in popravili zavore v postaji LM* bodo lahko zopet uporabljali kolesa. Samo v juniju in maju so zaznamovali v Trbovljah nad sto prometnih prekrškov kolesarjev, i ki so se vozili brez luči in s pokvarjenimi zavorami. Poudarjajo tudi, da imajo največ težav ravno s kolesarji in mopedisti. Nadalje je po njihovem mnenju nujno potrebna ureditev prehodov za pešce in avtobusne postaje, kajti šele takrat bi se proti pešcem lahko straže ukrepalo. Pcšoi prečkajo cesto tam, kjer se jim zljubi, ne da bi se prej prepričali, če je cesta prosta. Vsa nevarnejša mesta so označena z opozorilnimi znaki, toda niti vozniki nlii pešci ne upoštevajo teh svaril — število prometnih nesreč pa raste iz dneva v dan. SAVSEK VOHUN NALETALIŠČU V v Nad naio družino je že nekaj časa ležala neka čudna mdra. Nismo si upali pogledali drug drugemu v oči kot včasih, beseda nam ni šla več z Jezika kot včasih, pa Audi jed nani ni več tako teknila kot prej. Mati Je dobivala bc dneva v dan bolj zaskrbljujoče oči, moja sestra Silva je postajala skoraj osorna, Mimi se je vse češče nekam zastrmela In izjavljala, da bo Ha kar od hiše, če bo šlo še tako nekaj časa, Tone se je pa najraje potikal okoli hleva, da mu ni hik> treba gledati naših nejevoljnih obrazov. NaSI odnosi »o postajali vse bolj ln botj prisiljeni, neodkriti. Kadar nas je sestra Slavka za trenutek pustila same, smo takoj začeli dregati drug dragega z besedami: »Tl ji povej, najstarejša sl!« »Tl j! red, tl znaš to najbolje!« »Tl ji razloči, fant sl!« In podobno. Konec koncev smo »e le zedinili, da j! bo o problematični stvari spregovorila Sliva. Najstarejša jc la Ima tudi največ Izkušenj s srčnimi bolečinami. Ko se je zmračilo in smo posedH okrog mize ob skledi kromptrj* v oblicah, smo vsi slutili, da je prišel pravi čas. Končno Je začela Silva: »Slavka!« VM smo vzdignili oči, Slavka Je p« presunljivo zastrmela v nas. Silva je nadaljevala: »Moramo tf povedati nekaj slabega.« Slavka Je odložila krompir Ln povesila oči. »Toneta najbrž ne bo več k nam,« Je nadaljevala Silva. Denar, ki vrni ga dala, da bi kupil stanovanjc v Ljubljani, kot tl je govoril, ne boš več .. .« Zmanjkalo ji jc besed. »Sel je čez mejo, baraba salamenska! Kdo bi sl mislil, da ga je tako malo prida,« je dodala mati. Bregarjev Stane mi je pravil, dn st jc tudi pri njih Izposodil dvajaet tisočakov,« Je dejala Mimi. »V vasi pravijo . . .« »Cm bo šlo po sreči, ga bodo Že nazaj poslali,« smo potem hitri* drug za drugim. Ko Je bila ploha samih slabih ugotovitev mimo, Je povzela besedo Slavka: »Vem, vse vem. Morala bi vam takoj povedati. Tako sc pa grizem *n grizem. In sem bila že skoraj dsto obupana.« Tisti večer smo spet po daljšem času govorili ob mizi pozno v noč. B1I je to dolg, odkrit družinski razgovor, razgovor, kakršnega smo dolgo pogrešali. Drugi dan nam Je šlo delo izpod rok kakor žc dolgo ne. ». f* Obveščevalec ip ,M"M'IvX*.Vi. •!> Mali oglasi Izgubljen je ženski plavo-zeleni nylon plašč v soboto od restavracije do postaje Trbovlje. Najditelj naj ga proti nagradi vrne Dragu Kovaču, Novi dom 14 Trbovlje. Prodam čevljarski šivalni stroj za 30.600 din. — Ivan Perme, Opekarna 10, Trbovlje. Po ugodni ceni prodam moško kolo, moped -Sachs« in radioapa-rat -Orion«. — Naslov v upravi lista. Preklic Preklicujem knjižico kmečkega zdravstvenega zavarovanja številka 111.175 na ime Jožica Sopotnik, Nande Sopotnik, Folšina — Trojane. * 'm- P; • ■ - • . Hino Kino Delavski dom v Trbovljah: dne 3. avgusta japonski cin. film »Smrt na Pacifiku«; 4. do 7. avgusta amer. barv. film »Pojmo v dežju«; 8. do 10. avgusta amer. barvni film »V znamenju Zorna«. Kino »Svoboda II* v Trbovljah: 3. in 4. avgusta koprodukcijski film »Beli vrag«; 5. do 7. avgusta češki barvni film »Labakan«; 8. in 9. avgusta nemški barv. glasbeni film »Ti sl moja pesem«. — Predstave ob 18. in 20. uri. Kino »Svoboda-Zasavje« v Trbovljah: 4. do 7. avgusta ameriški barvni film »Jahali so na Zahod«; 11. do 14. avgusta mehiški film »Serenada v Meksiku«. Kino Svoboda II« v Hrastniku: dne 3. avgusta sovjetski film »Sonce sije za vse«; 4. avgusta ameriški barvni kavbojski fihrt »Isholci«; 5. do 7. avgusta ameriški barvni glasbeni film Beni Godman«; 9. do 10. avgusta jugoslovanski film »Reka smrtU. GfBHnia PRSBIURLSTUft TRBOVLJE Rojstva: Marija Rems, Zagorje — hčerko; Marija Brinjevec, Podkum — hčerko; Olga Pikelj, Kisovec — sina; Pavla Klobčar, Trbovlje — sina; Justina Narad, Trbovlje — sina; Marija-Cvetka Krmelj, Trbovlje — hčerko; Frančiška Dolanc, Konjšica — dvojčka (sinova); Matilda Kerčovnik, Hrastnik — hčerko; Ana Podlesnik, Trbovlje — sina; Štefanija Pavšek, Kisovec — hčerko; Ljudmila Frangeš, Dol — sina; Frančiška Zonta, Ježevec-Litrja — hčerko; Bernarda Molnar, Trbovlje — hčerko; Hilda Breznikar, Hrastnik — hčerko. Poroke: Maks Plančišar, rudar, Trbovlje, -in Marija Debelšek, delavka, Trbovlje; Milan Gradišnik, rudar, Trbovlje, in Terezija Pavelšek, delavka, Trbovlje. Smrti: Stanislav Roter, delavec, Za-vršc 5 — star 23 let. ZAGORJE Rojstva: Zofija Zajc, Podlipovica 30 — sina. Poroke: Janez Peček, zidar, Zagorje, in Valerija Tratnik, delavka, Zagorje. Smrti: Bernard Vozelj, delavec, šem-nik 43 — star 58 let; Anton Prašnikar, upokojenec, Kisovec 97 — star 85 let. RADIO ČETRTEK, 3. 9.00 Ntl zvočni magazin; 11.00 Zbori Franca Gerbiča; 12.00 Ileana Bratuž poje narodne pesmi; 12.15 Kmetijski nasveti — vat. Pavel Deu: Koatolomnica; 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 14.55 Nail poslušalci čestitajo In ZAKLJUČNI RAČUNI GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ na dan 31. decembra 1960 STROJNO MIZARSTVO TRBOVLJE Postavka A. Osnovna sredstva Osnovna sredstva . . . Z Denarna sredstva osn. sredstev . B. Sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe ... I Denarna sredstva skupne porabe x C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva .' M I D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega * klada in drugih skladov .... Denarna sredstva nerazporejenih sredstev ......................... E. Sredstva v obračana In draga aktiva Kupci in druge terjatve Druga aktiva................... . Skupaj Znesek fv 000 din) 37.317 1.822 258 41.548 15.139 8.579 105.867 Postavka A. Viri osnovnih sredstev Sklad osnovnih sredstev . . I Drugi viri osnovnih sredstev . I B. Viri sredstev skupne porabe Sklad skupne porabe.............. Drugi viri sredstev skupne porabe C. Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev . . : Drugi viri obratnih sredstev . . D. Rez. sklad in dragi skladi Rezervni sklad in drugi skladi . Viri nerazporejenih sredstev . . E. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Kratkoročni krediti za obratna sredstva ..................... Dobavitelji in druge obveznosti . Druga pasiva Znesek (v 000 din) 37.317 1.800 38 16.779 9.493 920 14.2S2 3.302 22.940 Skupaj 106.867 •;svX\\vXv:\*v*'v f Podlesnikova postavila dva nova slovenska rekorda pozdravljajo; 15.40 Za oddih vam igra Kmečka godba; 17.30 TurlatMaa oddaja; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. PETEK, 4. avgusta 10.15 Od tod In ondod; 12.25 Melodije za opoldne; 13.30 Pihalni orkester IM p. v. Rudolfa Stariča; 14.35 Za ljubitelje popevk; 15.40 Poje Slovenski oktet; I6.2p Z vedrimi zvoki na oddihu; 15.15 Meksi-kanski ples; 20,00 Zabavni orkester »1001 Strtngs«; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. • SOBOTA, 5. avgusta 8.50 V ritmu polke z ansamblom A. Scholz; 10.15 S sprejemnikom na dopust; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jože Terčelj: Zakaj dajo krave prvesnicei v nekaterih rejah malo mleka; 12.25 |i Veseli hribovci igrajo in pojo; 14.35 Na-( i D poslušalci čestijajo ta pozdravljajo; i 16.00 Humoreska — Dušan Mevlja: Pu-i stile me pri miru; 17.15 Orgle ta orgll- i ee; 20.04 Domače viže za uvod v sobotni večer; 20.20 Radijska komedija; 21.05, | Melodije za prijeten kanec tedna; 22.15, Oddaja za naše izseljence. (I NEDELJA, 6. avgusta I1 7.15 Pihalni orkester, izraelske arma-l' de; 8.04 Mladinska radijska igra — Fr.l1 Feld: Harmonika potnje; 8.52 Lepe me-1! lodlje; 10.00 Se pomnite, tovariši...;# 10.30 Po domače ...; 10JO Nedeljska# V Zadnjem kohi slovenske pla-mattaeja: 11.40 Mitja Kreft: Legenda|'volne lige, ki je bilo V soboto V ta resnica (reportaža); 12.00 Naši posta-i1 Ljubljani, je zopet dominirala šalci čestitajo ta pozdravljajo I; 13.30 Ljubljana, ki je zbrala 12.820 točk. Za našo vas; 14.15 Na« poslušalci če-# Med vsemi tekmovalci je močno stitajo ta pozdravljajo — H; 16.00 Igra-# izstopila JuSka Podlesnikova. Id mo za vsa; 17.00 Športno popoldne;('je dosegla dva nova slovenska 20.00 Zabavni zvoki za vse; 22.15 Ples-#rekorda, na 200 m prosto 2 : 41,6 na glasba. #ter na 100 m hrbtno 1 : 23.8. V PONEDELJEK, 7. avgusta \^bi za drugo mesto je Rudar z 10.15 Zvočna mavrica; 12.00 Tone Pe-< 22 ?azllke tudi v končnem trovčtč poje slovenske narodne; 12.15 pl«*m*nu zadržal drugo me do. Kmetijski nasveti - ing. Veljko Križnik:# REZULTATI: Jl»9 m orosi« - Stavilo živine naj bo v skladu a profe-fnmški: 4. Burja (R) 1:06.3; vodnjo krme; 13.13 Melodije za opoldne;# <«»> I»r 8 in tretjo* taci. Vrstni rede CefcSoze 196, Rukr (T) 159, Partizan-Radar at, Neptun (C) 70 točk. ek TVD PARTIZAN — Letošnje poitaše* bodo od« ne Muta tečaj za Inštruktorje v Rovta ja. ki ga vsako leto priredi okrajna zveza aa taksno kuRmo. Mirje člani. Dva zn namtznt' bttrie- po eden p* za rokomet ta kn*s«tax>Draa I ni odbor Partizana misR, da Imajo omeli jene športne veje največ paspdSav nadaljnjem driomajn društva. JEo ao bodo tečajniki vraffl, todo laltailtamat-čell z dekan na novem igrSfcn-Vtetfi vsekakor lepa In |»aztw Jtao, M se je doslej borilo ta vaditelje. Boks i i V nedeljo j« SRo v izločano tekmovanje za prvenstva URS v boksu za teto 1061, za pasameenl&e. Tekmmraflgje je priredila BZS. Med dnBgfcrri so nastopili tudi boksarji trboveljskega -Partizana« j« zaenr- lenje), Neptuna (Celje) in domače. čfcega -Proletarca«. Zmagotaatei Celuloze. Vrstni red v vseh dS-1 posameznih srečanj so pasteft fi- Vodja računovodstva: Naroglav Zvone 1. r. Predsednik UO: Jurečič Anton 1. r. Direktor: Šinkovec Drago 1. r. V ZagoHu so ustanovili šahovski klub V Zagorju so Je nekaj let razmišljali o možnostih za ustanovitev samostojnega šahovskega kluba. Naposled »e Je ta Jelja le uresničil«. Novoustanovljeni šahovski klub Ima svoje prostore v šahovski sohi Delavskega doma. Vadbene ure an za člane ob torkih, četrtkih ta sobotah od 17. do 22. ure; ra mtadlnce ta pionirje pa oh petkih ji od 16. do 20. ure. (ms) Aktiv« Trgovsko podjetje »POTROŠNJA« Zagorje Pasiva | > Postanka Znesek (v 000 din) Dostavka Znesek i (v 000 din) |! A. Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev s I1 8,967 Sklad osnovnih sredstev . . J 17,284 Denarna sredstva osn. sredstev . 4,853 Drugi viri osnovnih sredstev . . 3,162 B. Sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe . . • • Denarna sredstva skupne porabe 3 B. Viri sredstev sknpne porabe Sklad skupne porabe Dragi viri sredstev skupne porabe 703 1 C. Viri obratnih sredstev C. Obratna sredstva 77,818 Sklad obratnih sredstev . . T 3,41« i Skupna obratna »redstva i • • Dragi viri obratnih sredstev . . 51,062 D. Izločena sredstva D. Rez. sklad in drugi skladi - Denarna sredstva rezervnega akta- 4,054 Rezervni sklad in drugi skladi . 4,353 da tn drugih skladov .... Viri nerazporejenih sredstev . . — , Denarna sredstva nerazporejenih E. Viri sredstev v obračnmi ta sredstev draga paziva E. Sredstva v obračana In dro- Kratkoročni krediti za obratna i ga aktiva sredstva '• ~ 1 Kupci in druge terjatve J C I 3,677 Dobavitelji ta druge obveznosti . n^687 \ Druga aktiva i ■ • 1,157 Druga potarna 8,882 i Skupaj . . . 100,529 Skupaj . J I 106,529 Vodja računovodstva: Lilija Danica 1. r. Predsednik UO: Repovž Slavko 1. r. Direktor: Ule Anton 1. r. Aktiva »SAVA« Tovarna konfekcije Zagorje oh Savi Pasivni Postavka A. Osnovna svedstva Osnovna sredstva Denarna sredstva osn. sredstev . B. Sredstva skupne porabe Sredstva »kupno porabe . . . i Denarna sredstva »kupne porabe C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva . l D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega sklada in drugih skladov .... Denarna »redstva nerazporejenih sredstev '........................ E- Sredstva v obračunu In drn-ga aktiva ■^upcl in druge terjatve .... -Dr"Sa aktiva.............. ■ • • Skupaj . • > Rijeka : Rudar 2 : 1 V soboto sta se pomerila v pri-jatelk&i nogometni tekmi trboveljski Rudar in reški prvoligaš Rijeka. V prvem delu igre je bila igra lepa in zanimiva. Domačini so se uspešno branili in lepo napadali. Toda pri rezultatu 1 :1 so začeli gostje z grobo in ne fair igro. Več sto gledalcev je razočarano zapustilo igrišče zaradi nešportne igre gostov. Častni gol za domačine je dosegel iz enajst' metrovke Halilagič. ek Vukovič in Centrih v Rovinj Ka 14-dnevni tečaj za boksarske inštruktorje, ki bo priprava za nadaljnje trenerske točaje in UŠI* <*» d» r (ato 0% HrastnUki namiznoteniški igralec Veeko, državni reprezentant, na tekmovanju v' Zahodni Nemčiji Iz Zidanega mos^a ROKOMET — Pretekle dni je ekipa Partizana Zidani moet odigrala prvo tekmo, odkar ae je zaključilo tekmovanje v zasavski ligi. Odigrata Je prijateljsko tekmo z brigadirji mladinske delovne brigade tz Radeč. Srečanje je izgubila z 31:44. Rezultat Jasno pove, da nobena od ekip ni bila dovolj pripravljena, zlasti v obrambi. Pohvaliti moramo napad •kipe Zidanega mosta, U je nemalokrat duhovita preigravala nasprotnika. — Največ golov sta dala Skergo (Zidani most) ta Mreiar (MDB). SAH — Teden dnt se že bijejo ra bolj« plasma ztdamnoškl šahlall na turnirju, v katerem igrajo prvič sami domačini. Prepričljivo vodi A. Stankovič, ki ima po 6. kolu 6 točk pred B. Ernst-lom, Kožuhom Hd. Znesek (v 000 din) Postavka Znesek ! (v 000 din) i 23,607 A. Viri osnovnih sredstev Sklad osnovnih sredstev . I M,467 ' 3,012 Dragi viri osnovnih sredstev . 8,420 B. Viri sredstev skupne porabe Sklad skupne porabe 725 \ 725 Drugi viri sredstev skupne porabe — , 186,531 C. Viri obratnih sredstev Sklad obrat Dih sredstev ..ji 22,779 i Drugi viri obratnih sredstev . . 23,362 | D. Rez. sklad ta dragi skladi Rezervni sklad ta drugi skladi . 4.610 1 3,933 Viri nerazporejenih sredstev . . 10,401 263 E. Viri sredstev v obračunu in draga pariva Kratkoročni kred rti za obratna sredstva 72,723 ' 42,907 Dobavitelji in druge obveznosti . 101,578 — Druga pasiva 203.008 Skupaj . . . 263,008 OBVEŠČAMO VSE ORGANIZACIJE UT DROfiTVA. da je Cementarna Trbovlje Z OBRATOM 7*DAWI MOST v celoti penatote sklad tacupne poenhe m te.tjMagU lega rte bo retersfla ntti odgovarjate na. protesten-fltamčn o ok materialno pomoč r leta 19BI. UTR AVTU ODBOR Vodja računovodstva: fcHtta Zdravko L r. Predsednik UO: Smrkolj Krame L a. Dčretotor: OBVESTILO Skupnost PTT podjetij LRS v Ljubljani nas je z okrožnico opozorila, da imajo pismonoše v mnogih primerih težave pri do*lavi lista naročnikom zaradi sprrt.nemb naselij, pošt, ulic ali trgov in spremenjenih hišnih številk. Ker bodo od 1. januarja 19*2 dohodki pismonoš odvisni izključno od učinka, nas opozarjajo, mi pa vas, dragi na« ročniki, da nam takoj sporočite vsako spremembo v naslovu. Le tako boste naš list v redu prejemali, v nasprotnem primeru pa bo Skupnost PTT podjetij vračala časopis naši upravi. Na podobne težave naletijo pismonoše pri izterjavi naročnine, zlasti pri tistih naročnikih, ki jih dopoldne ni doma. Pro&imo v*», da v oporazauui s pismonošo pooblastite osebo, ki bi izročila denar za vašo naročnino. Prosimo Vas, da to obvestilo upoštevate, kajti Ust boste lahko v rodu prejemali le, če boste dali točen naslov. UPRAVA nalisti za prvenstveni match, H bo 2. in 3. septembra v Ljubljani. Rezultati: peresna: Perpar (P. Trb.): Damic (O) 0 : 2 pt; lahka: Urbanija (P. Trta.); Cermelič (M) 2 :0. tko; welter: Brglez (Proletarec) : Šuš-welter: Brglez (Proletarec) : Šuštar (M) 2 : 0 tko; polsrednja; Volaj (P. Trbovlje) : Stauber (O) 0:2 pt. Možnosti za razvoj lahke atletike v Radečah Pred kratkim je bilo v Radečah tradicionalno lahkoatletsko tekmovanje za pokal »Marjana Nemca In Milana Kasa«. 150 nastopajočih ta doseženi rezultati so ponovno dokazali izredno možnost ta voljo, ki jo imajo zlasti mladi ljudje v tem kraju za razvoj lahkoatletskega športa. Na tekmovanja, kar je posebno ranimi vo ta pohvalno, so »od* tavali mladinci iz vseh centrov ta vasi. Nekateri doseženi rezultati so republiške vrednosti. Izrednemu zanimanju ta volji do dela Je pripisati, da je danes v Radečah kar 5 tekmovalcev, ki skačejo v višino 170 cm, več skakalcev troskoka preko 12 m, daljine 6 m itd. Med ženskand Je zlasti v Papirnici veliko zanimanje ta ima tamkajšnja ekipa izredne možnosti za nadaljnji razvoj. Zanimanje za atletiko je pa precejšnje tudi po vaseh — n. pr. v Jelovem, na Svlbnem, Jagnje-nict Itd. Dobri atleti »o tudi v Zidanem mosta, zlasti ženske discipline so tu močno zasedene. Loški atleti so tesno povezani z atletiko v Radečah ta sodelujejo na vsakem tekmovanju. Ce bi v Radečah sestavili enotno ekipo, bi ta brez dvoma odigravala v Zasavju eno Izmed vodilnih vlog, razen i bi pa Izredna množičnost, M Je ta na vsakem koraku, sčasoma zbo-isdlla števUoa nove »Kaša Vas., tef stvar! 1 dajo misRti, da M tata pametno In potrebno formirati atletsko društvo, j Jkl bi imelo z novim stadionom vse motnosti razvoja. TVD Partizan ta ostale športne organizacije bt morale o tem razmišljati ta pobudo, ki so, jo deta mladinske organizacije,-sprovesd Dvajset let revolucije in Vlil. festival jugoslovanskega filma v Pulju V znamenju revolucije (Od našega posebnega dopisnika) Pulj, 31. julija 1961 -— Letošn ji Vlil. festival jugoslovanskega filma se razvija v znamenju 20. obletnice revolucije in vstaje jugoslovanskih narodov. Sam izbor filmov, ki se prikazujejo v Areni v konkurenci, so bili izbrani od posebne komisije, nam dajejo sliko letošnjega puljskega festivala — naiznačilneje je pa, da je dan poudarek na še večjo kvaliteto. V času od otvoritve festivala 28. julija do n jegove zaključitve 5. avgusta t. I. bodo na festivalu predvajali v konkurenci 16 izbranih filmov jugoslovanske proizvodnje, in sicer.’ 'VZKIPELO MESTO«■ v režiji Veljka Bulajiča, ki je že znan jugoslovanski filmski publiki, nadalje 'ŠTIRINAJSTI D AN e v režiji Zdravka Velimiroviča; 'CARJEVA NOVA OBLEKA* o režiji Ante Bahata; nadalje slov. film 'BALADA O TROBENTI IN OBLAKU', ki je doživel že premiero v Ljubljani 20. julija ter bil zelo toplo sprejet; ta film režira France Štiglic, znani slovenski filmski ustvarjalec. Slede: 'MARTIN V OBLAKIH' v režiji Branka Bauerja, slovenski film 'PLES V DEŽJU' v režiji Boštjana Hladnika, potem že znani 'SIGNALI NAD MESTOM' v režiji Žike Mitroviča; slovenski fihn 'VESELICA' v režiji ložeta Bibiča', 'NE VTIKAJ SE V SREČO' v režiji Mileta Dnkano-viča; zgodovinski film 'SOEUN-SKI ATENTATORJI' v režiji Žike Mitrovičar ta režiser nastopa letos v Areni z dvema filmoma v konkurenci; odličen film »NASILJE NA TRGU' je bil za časa snemanja krščen pod imenom 'Dr. Kolar', a so ga pozneje preimenovali v 'Nasilje na trgu', v režiji Leonarda Berkoviča; nadalje film >DVA< v režiji Aleksandra P^tro-viča; 'MIRNO LETO' v režiji Dimitrija Osmalija; 'PUSTOLOVEC PRED VRATI' v režiji Šime Šimatoviča; že znam odlični film 'KOŠČEK MODREGA NEBA' v režiji Toma Janiča ter zadnji film 'PESEM' v režiji Rodosa Novakoviča. Teh 16 filmov prikazujejo igrani jugoslovanski film. Vsi ostali filmi, deset po številu, so prav tako na sporedu v Pulju, a se predvajajo izven konkurence v teku dneva v kinu 'Beograd'. Slovesna otvoritev festivala Film 'Vzkipelo mesto* toplo sprejet Z doslej najbolj veličastnim ognjemetom, kar jih je videl Pulj, je bil odprt Vlil. puljski festival jugoslovanskega filma 28. julija. Odprtju festivala je prisostvoval po- festivala, Vdjko Drakulič, naglasil, da ima osmi filmski festival posebno obeležje, ker poteka v znamenju jubilejne proslave — 20-letnice revolucije in vstaje jugoslovanskih narodov. Pomen te slovesnosti je toliko večji, saj festival kaže bilanco dela naše filmske ustvarjalnosti. Do sedaj je bilo v Areni prikazanih že 77 filmov, izdelanih v naši državi ter deset koprodukcijskih filmov. Skupno je na 82 festivalskih večerih doslej prisostvovalo okrog 600.000 gledalcev. Letošnji festival jugoslovanskega že sam prvi večer filmskega fe stivala v Pulju s prikazovanjem filmske ustvaritve režiserja Veljka Bulajiča 'Vzkipelo mcsto< je dal močan■ poudarek pričetku letošnjega osmega festivala jugoslovanske kinematografije. Puljska arena je ta prvi film toplo sprejela, toda kljub .temu, da je to doslej najboljši film režiserja Veljka Bulajiča, ni pri vseh gledalcih doživel tistega, kar bi po scenariju moral doseči. Prav bi bilo, če bi za prvi dan festivala bil lahko prikazan film z HiflHimHMniminMT Prizor iz filma »Balada o trobenti in oblaku« sebni odposlanec predsednika Tita, Moma Markovič, član ZISter podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankovič^ in še drugi številni gostje. Med njimi so bili tudi številni domači in tuji filmski ustvarjalci. V svojem pozdravnem nagovoru 'Areni v konkurenci za najboljši N predsednik upravnega odbora filma pričenja novo etapo puljskega festivala ter postaja vse bolj m bolj izključno najboljši izbor najuspešnejših del jugoslovanske kinematografije. Značilno za letošnji festival je tudi, da je obenem zbor in pregled vrste novih filmskih kadrov. 15.000 gledalcev na otvoritvi Ina Ritter: Iz filma »Štirinajsti dan« bolj revolucionarno tematiko, ki bi bil resničen prikaz naše revolucije pred 20 leti. Določenih delov in izrazov v filmu bi bilo lahko manj, teh je pa kar kopica v njem. Navzlic temu je pa film 'Vzkipelo mesto' eden izmed filmov, ki ima vse pogoje, da bo v končnem izboru eden izmed najboljših v Areni letos prikazanih filmov. Drugi dan festivala, 29. julija, je bil med predvajanimi filmi na sporedu po mnenju gledalcev in kritike zanimiv film režiserja Zdravka Velimiroviča 'Štirinajsti dan'. Dobro je bil sprejet film 'Carjeva nova obleka' po Andersenovi pravljici, ki ga je zrežiral Ante Baboja v proizvodnji Zora filma v Zagrebu. Uspeh 'Balade o trobenti in oblaku ' Tretji dan festivala je bil prikazan slovenski film 'Balada o trobenti in oblaku' v režiji Franceta Štiglica. Mojstrska igra Lojzeta Potokarja, lepi naratmi posnetki Gorenjske ter vse ostalo je doživelo topel sprejem festivalske publike. Do neke mere je vžgal tudi film 'Martin v oblakih' v režiji Branka Bauerja. Sam dosedanji potek festivala in doslej predvajani celovečerni filmi kakor truti kratkometražni filmi pa dokazujejo ter potrjujejo uvodne besede predsednika filmskega festivala Drakulica, da stopa naša kinematografija v novo doba ustvarjalnosti jugoslovanske filmske proizvodnje in daje letošnjemu festivalu, ki ga praznujemo v okviru 20-letnice vstaje jugoslovanskih narodov, še poseben poudarek. Stane Šuž«*r 20 LET REVOLUCIJE — 20 LET REVOLUCIJE — jo2e Stok - korotan 0 vraiia zalega, zagodemo ti! Sedmega marca smo taborili pri Drobežu na Čebinah. Za nami je iz Bukovja prišel Antomesko, iz vasi Ravne pa Borut, ki je prinesel precej obveščevalnih podatkov. Skupno Smo odšli v sobo, kjer smo jih pregledovali. Po teh podatkih je bilo v Revirjih naslednjo stanje: V Trbovljah vsega skupaj 500 vermanov, 40 verkšucev, 10 gestapovcev, 17 raztrgancev, bataljon vojakov in oddelek banšucev, pri Sv. Katarini pa posadka žandarjev. Sef Gestapa je bil SS-Untersturmfuhrer Georg Kram-hbller, doma iz Miinchena, z nazivom diplomiran inženir, njegov sekretar pa Walter Giilke. Gestapovci so bili Hans Kimar, Waltsr Vokner, Erich Schmidt in Fritz Timann; vsi Nemci. Raztrganci: Franc Lovrač, Miro Gračner, Ivan Jelen, Rudolf Jaklič, Jože Randl, Ivan Jovan, Martin Bevc, Rudolf Lorbar, Franc Avsec, Jože Zemljan in drugi da še vedno lazijo po hribovskih vaseh, strahujejo ljudi in vohajo za partizani. Iz poročil je bilo razvidno, da sta gestapovca Erich Schmidt in \Valter Vokner zakrivila že precej zločinov. V Zagorju je bilo takrat 140 policistov ,130 Tahdšucev, 100 verkšuoev, 20 žandarjev in 14 flakarjev. V LoJčah se je zbralo do 150 vermanov, v Izlakah - Podšentjurju pa 120 SS policistov in 35 žandarjev. Številčno stilnje sovražnega vojaštva v Trbovljah in Zagorju se je hitro in zelo spreminjalo. V Hrastniku 170 vermanov, na Dolu pa posadka žandarjev. V Zidanem mostu: 150 vojakov, 30 flakarjev, 24 banšucev in nekaj policistov. Na gričih okoli Zidanega mosta je bilo večje število bunkerjev in protiletalskih utrdb. Podobni bunkerji so bili tudi ob železnici Ljubljana— Zidani most. Na razmeroma majhnem ozemlju je bilo toliko sovražnikov vseh mogočih barv, da si mogel biti več ko drzen, če si hotel dceeči uspeh. Drzen, vztrajen in iznajdijfv, predvsem pa predan svetlim ciljem ljudske revolucije. Zvečer sta Antpnesko in Borut odšla proti Čečam, drugi pa smo krenili v dolino proti Kotredežu. Ko smo ugotovili, da v vasi ni sovražnika, smo šli na obisk v vaško trgovino. Brhka trgovka'je kar vedela, po kaj smo prišli. Vrata v trgovino so bila odprta na steza j! Ko smo si nabasali nahrbtnike, smo trgovki zabičali, da nas ne izda Nemcem, ona pa nam je, ne vem v kakšni želji, zaklicala: »Ps kmalu pridite spet!« Vrnili smo se k Mamici. Tam smo naleteli na Anto-neska in Boruta, ki sta se vrnila s poti. Zvedela sta, da hodi švahsfca patrulja redno v Klek, in da se ob določeni uri vrača. Sli smo-v zasedo! Zaman! Vrnili smo se na Sv. Planino. Spet smo se zatekli k Mamici. Opozorila nas je, da je zvečer dišala o nekih raztrgancih, ki da se klatijo po Čebinah. To je potrdil tudi Drago, ki se je vrnil od Rav-tarja, kamor smo ga bili poslali po pošto. Rajko mu je povedal, da so odšli raztrganci v zasedo nad Čebine, na sedlo pod Sleme. Tam da nas čakajo. Baje so v vasi povpraševali za nas. Medtem ko je pripovedoval, se je vrnil z Zebljevega hriba še Man s svojo trojko. Zdaj smo se počutili že kar Antonesko je brez oklevanja odločil: napadli jih bomo! Noč se je nagnila k jutru, izza gora je lezel svit. Nad dolinami so ležali megleni pajčolani. Dvanajst partizanov se je neslišno pomikalo skozi jutranjo svežino proti Čebinam. Glej smo že pri Zgornjem Sloparju. In tam levo je hrib- Kuki«. Naprej v gozdiček! V strelce! Kje so prekleti garjcvci! Čakamo in čakamo, toda njih ni od nikoder. Nestrpni smo že, pa še ne malo. Kako radi bi izprašali vest tem pasjim sinovom! Nenadoma se izvije iz gožilne tišine tiho plazenje, kakor da bi se tihotapila lisica iz brloga. Prikaže se žensko krilo To je Rovtarjeva Tilka. Vsa zasopla se nam približa in nam v eni capi pove, da so se Podvelnarjevi raztrganci dopoldne vrnili iz zasede v .vas ter zahtevali hrano m pijačo Zdaj pa so ponovno odšli v zasedo na križišče pod Sleme. To je ujela iz njihovega tajnega pogovora. Zvečeg smo se spet sestali s Tilko. Spet nam je postregla z novico, ki smo se je vsi razveseKH: »Gračner in Avsec se še mudita v tuši, nista sla z bando, ker sta preveč pijana,«, je dejala in zrla v nas. »Fantje!« je zašepetal Antonesko. »Gremo it Rovtarju!« Zdajci se-je Tilka prestrašeno zganila. »Za božjo voljo, tovariši! Nikarte n8s pogubiti! Z dvema raztrgancema boste uničili tudi našo družino. Vsaj v hiši ne stonte tega. Prosim vas.« , , . Antonosko se je zamislil. Nepremično je zrl v gluho temo ki ju Je motil le ropot rudniških motorjev iz doline. Naposled je pogledal Tilki in njenemu bratu Dzornju v oči, rrftoč: »Zaradi vaju in staršev!« I Tilka je bila tako vesela, da bi ga gotovo poljubna, S če ne bi bita tako sramežljiva . I Vender smo sc za vsak primer pomaknili proti hiši g njenih staršev. Raztrgane« pa sta jo medtem že odkurila g v dolino. Razočarani smo preklinjali. (Dalje prihodnjič) mm......lumiMHimiimmimt!lUllWHIHI!lil'iHWIUItUilllliUHItfmilllli!mHIWUHimMIMW^1 (J t To jc bilo prav natanko isto, kar je nekega dne slišala v čakalnici okrajnega načelnika iz ust dveh vaških opravljivk. Moški se ne poroči iz ljubezni, saj jo lahko najde kjerkoli. V zakonu mu ni potrebna. Silka jc s težavo dihala. Bila je pač mlada in je - kot vsi mladi ljudje - sanjala o veliki sredi, ki nekje nanjo čaka. »Za oba bi bilo to dobro, če soglašate s tem,« je mladi gospod spet začel, ko mu jc njen molk poslal že neznosen. .Dobil bo svojo zemljo nazaj .boljšo, kot je mta prej in dobil bo tudi delovne moči, ki mu ne moremo zbežati.’ - Tako je slišala nekega dne. In kaj bo dobila ona? SJlka je ob tej misli nedopovedljivo bridko zapotegnila ustnice. -Dajte mi nekaj časa za premislek,« je rekla vsa obupana. »Zahvaljujem se vam ... za vašo ženitno ponudbo,« je še pristavila. To ni bila nikakšna ženitna ponudba, to jc bil čisto navaden račun, enostaven predlog za sklenitev neke kupčije in prav nič, drugega. Nobene besede o ljubezni, nobene nežne kretnje - samo hladne, stvarne besede, argumenti, ki so apelirali samo na njen razum, in ona. .. ona naj takoj izreče svojo privolitev? »Seveda,« je dejal mladi baron nekako nejevoljno. »Res je, da je vse to prišlo nekako hitro in nepričakovano. Toda vsekakor... mnenja sem, da lahko sami sprevidite, da je tako najboljše...« Ritka bi ga sedaj najraje udarila s pestjo. Zakaj je ne objame - četudi jc vse skupaj samo hinavščina! Bila je Se mlada, njene ustnice Se n»so ni- lurfi poljubile kakega moškega, hrepenela je po ljubezni, po njegovi ljubezni ... Ali naj svoje upe na srečo res za vedno pokoplje? Zgubila Je domovino, zgubila očeta hi mater, toda srce ji je ootelo, mlado hrepeneče srce. Na njenem obrazu se je znralil hud duševni boj. ROdiger jo je od strani opazoval in si mislil, kako težka je zanjo odločitev, saj jc njeno obličje Jasno kazalo, da ji njegova snubitev ni bila všeč. Napravil Jo je namreč impulzivno, kajti vsi Hfllseni so se vedno Ženih iz ljubezni. Očital sl Je, če ni s korakom, Id ga je napravil, storil morda nepopravljivo neumnost Bo li mogoče prav on prva izjema? Pa saj jo Je vendar ljubil! Sčasoma se bo tudi ona naj*j privadila in ga vzljubila! In ko boste dobila še otroke ... Oba ste bila teko zatopljena v svoje misli, da sta šele po dolgem času opazila, da ste konja že obstala. Gostilničar Chrischan je zmajeval z glavo, ko ju je opazoval skozi okno. Potem ju je poklical. Oba sta se ustrašila kakor dva zasačena grešnika. »Saj sva že v vasi,« je pripomnil Rudiger, kot da sc je pravkar zbudil iz sanj. Silka je hitro odvrgla odejo, s katero je bila pokrite, in skočila s kočije, preden ji je Rudiger lahko pri Izstopu pomagal. »Hvala vam,« mu je zaklicala, ko je bila že več korakov od njega. Fantov obraz se je razjasnil. »Za vožnjo.« Je še dopolnilo dekle. Tedaj pa je Riidiger povesil glavo: kako sl je vendar mogel domišljcvatl. da Je Silka svoje besede mislila drugače - namreč da se mu Je zahvalila za njegovo snubitev? »Prinesi ml kozarec žganja, Chrischan! In sicer veliki kozarec!« je zaklical gostilničarju ter gledal za Sliko, kako Jc tekla po cesti. .Kakor da beži prod nečim,' sl Je mislil ROdiger. Bilo mu je težko. »Danijel, ali imaš trenutek časa zame?« ga je vprašala Slika, ko je vsa zadihana prepeta na dvo- rišče domače hiše. Hlapec jc sedel na neki klopi in ravnokar nasajal sekiro na nov ročaj. Odložil je delo in vstal. »Ti sl bil sedaj teden dni tamkaj.« je začelo dekle in Danijel je takoj vedel, da misli na grajsko posestvo. Prikimal je. »Prav lepo posestvo je to Je nekoliko zanemarjeno, toda zemlja jc dobra In precej strojev imajo. Polkovnik ni prijeten človek .drugače pa...« Molče je skomignil z rameni. Silka je s konico svojega čevlja risala krog po pesku pod seboj ter vprašala: »In mladi gospod?« »On je čisto drugačen kot stari baron. Razume se na poljedelstvo.« »Tl je torej všeč?« ga je vprašala. Neka nape-ko da Danijel res ni vedel, kaj naj reče. Počehljal «e da Danijel «* nd vedel, kaj naj reče. Počehljal »e Je za ušesi in premišljeval, kaj naj odgovori. »Da, všeč mi je,« je končno priznal. Sc enkrat je z glavo prikimal. Slika Je sedaj vedela, da ae na njegovo mn ».nje lahko zanese. Vsekakor bolj kot na svoje srce, kajti srce je neumno In prismojeno. Vedela je, da se na srce ne sme zanašati. »Danes me jc vprašal, če bi hotela postati njegova žena!« Prvikrat, odkar ga pozna, je Silka opazila osuplost na razoranem obrazu tega starega moža, »Mladi baron?« se je hotel še enkrat prepričati, čeprav je vedel, da ni bil to nihče drogi. Slika je prikimala. »Prosila sem ga, naj mi da časa za premislek . Hlapec je irefl.al svoje velikanske roke in Jo vprašujoče gledal. »Dober človek je,« je dejal s tehtnim glasom. »Dobro vam bo pri njem. Hiša je lepa, steer no tako lepa kot je TenklltMiova, pa vendar skoraj takšna. Vi boste tamkaj spet prava gospodarica, ne tako kot tu v tej naši škatli. Ta ni aa vas.« Obraz se je razsvclil staremu molu In trna so se mu zadovoljno raz'Joiernilo. »Vedno snu vod 1, da boste tukaj pognali korephne. Ce se boste ta poročiti in poslali njegova žena, potem ne bo nlb^ več s proštom kazal na nas in se nas izogibal, tem boste postali ena izmed njihovih v teh kraj' ■ Silka jc takoj spoznata, da ima Danijel Pf* ' Zadeve namreč še ni presojala s ic strani, njen h pec pa tudi ni vedel,, kako veliko odgovornost J naprtil na njena ramena. g Svoje odločitve ni napravila samo zase, amp ( tudi za ljudi, ki so bili odvisni od nje in so ji 1 . zaupali. To se pravi, da nima kaj za premisljev^ Domovina za vse. ne samo zemlja, M jo f-01 obdelovati in ki je tila njihova - ne več obču da Jih tukajšnji ljudje samo trpe. Najodličnejši mož v celi okolici hoče imeti ^ tuje dekle brez doma, /a svojo žemo, s tem J" , tudi priznati v družbi. Tu ne gre za njeno neum srce in zato. ali bo srečna z njim ali ne. Danijel Jo Je vprašujoče gledal »AH ga ne rale?« jo je obzirno Vprašal. Stresla je z glavo ln solze so JI stopile v _ »Pač,« je rekla. »Zakaj ga ne bi marala? On on je vendar dober človek, saj sam tako P ln op Jc tudi gospod, ki Ima vse ,kar smo zgubili .. .« «hvl“' Zbežala je. Vedela jc, da se ne more več 5) dati in sc o stvari razgovarjatl še dalje. Danij Je vtaknil v usta pipo In pričel vleči. |t> Nlegova gospodarica ni snežita, ne ljubi *’ ’ „r morda bi bilo res najbolje, če se z njim *P‘C pl poroči. Stari mož jc zaprl oči in se naslon* ... . »'ura'*** Mož, ki ga ne ljubi, Jo hoče za ženo. V pr ga je "za cvrt. ker ni imela nikogar drugega nj tu ln ki JI jc stal Irko blizu, da ga Je kaj - , il lahko vprašala. ,K»j bi rekel n len pokojni oec jc mislil ln sl ga poklical v cmmin. »Storiti moramo vedno svojo dolžnost,« jc »ti njen oče Danijelu, ko Je stal pred odločitvijo ,}• naj še ostane na svojrnn poeestvu uti naj gre. o*. ;t. kot to, kar zapuščamo,« Je rekel, »so *•> Mogoče sc prihodnje lelo spet vrnemo ...« *| (Dalje prihodu)**