Poštnina platana t gotovini Cena 2 Din DRAMA GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJAN11933 34 Visoška kronika Premijera 3. marca 1934 ižhui z* vtmto j^ihuiro UREDNIK: FR.LIPAH Bessaea Dežnike - nogavice KUPITE najugodnejše v trgovinah tovarne lira; VIDMAR LJUBLJANA: Pred Škofijo 19 Prešernova ul. 20 BEOGRAD: Kralja Milana 13 ZAGREB : Jurišičeva ul. 8 Lastni izdelki! Tovanjjjfike cene! Ogroma izbira! SEZONA 1933/34 DRAMA ŠTEVILKA 13 GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Izhaja za vsako premijero Premijera 3. marca 1934 Maria Vera (Ob petindvajsetletnici njenega* umetniškega delovanja.) Ko je tik pred vojno gostoval Reinhardt na Dunaju s »Slehernikom«, smo bili na galeriji med navdušenimi občudovalci tudi takratni slovenski dijaki. Po predstavi smo dolgo govorili o igri in igralcih. Nekdo je omenil med drugim, da je predstav-ljalka »Vere« — rojena Slovenka, Nastal je buren prepir, med katerim smo se hoteli dotičnika dejansko lotiti. Tako smo se razburili radi te potegavščine. In vendar je igrala takrat . Vero« — Vera Maria. Ko je Maria Vera maja 1922. leta prišla v Ljubljano na skušnjo za »Mar. Stuart , smo bili vsi radovedni na njeno slovenščino in bili v dvomih, ali je res naša rojakinja ali ne. Edini M. Skrbinšek jo je poznal. Toda pri prvem večjem njenem samogovoru smo vsi ostrmeli, iz šepetalske školjke pa je bilo slišati tiho ihtenje. Naša slavljenka pa prestane sredi besedila, se lahno nasmehne in se skloni do školjke: ^>Gospa, saj me veseli, da jokate, samo pri predstavi, Vas prosim, nikar ...« * Četrt stoletja je igrala svoje junakinje v nemškem, srbo-hrvatskem in slovenskem jeziku. Gostovala je z Reinhardtom v Petrogradu (kot Jokaste), Edip pa je bil A. Moissl. Ko je zadnjikrat gostoval v Curihu pokojni J. Kainz kot »Cyrano«, je bila Roksana — Mar. Vera. Z Elizabeto Bergner je gostovala v Ino-mostu kot »Sappho« in kot »Gospa z morja«. Z A. Heinejem, poznejšim ravnateljem Burgtheatra, je med vojno igraia v Gradcu v igrah Herodes u. Marianne«, Gyges u. sein Ring« in »Mali Eyolf«. Končno jo privede povojni čas v Beograd, ki je dobil v nji za Velo Nigrinovo drugo slovensko tragedko. V Ljubljani pa je do danes postavila na oder skoro petdeset velikih in nepozabnih ženskih likov. * Umetniško delovanje naše slavljenke bi lahko delili v tri poglavja: njeno delo v Nemčiji in Švici pred in med vojno, v Jugoslaviji in v Ljubljani. Dasi bo za zgodovinarja važno tudi njeno deio izven Ljubljane, se hočemo na tem mestu posebno dotakniti njenega umetniškega delovanja v Ljubljani. Vendar bomo poudarili iz njenega izven slovenskega ustvarjanja samo pomembnejše točke. * Iz Sežane na Krasu se je pripeljala naravnost na Dunaj v Burgtheater in tam gledala igro >>Zwillingsschwester« (Fulda) s Kainzom v glavni vlogi. Postala je gojenka drž. akademjie in njeni učitelji so bili prof. Gregori, Meixner in A. Heine. Močna volja in talent sta ji utirala pot naprej. Iz bivše navdušenke Burgtheatra, ki je bilo prvo gledališče, ki ga je videla od znotraj, postane igralka v Curihu, Gdanskem in članica Reinhardtovega kroga v Berlinu. V Reinhardtovih Shakes-pearjih jo najdemo naslikano kot markizo v »Henriku IV. in kot grofico Capulet v »Romeo in Juliji . Dolga vrsta vlog velikega obsega: Shakespeare, Ibsen in sodobni dramatiki. Zadnje njeno delovanje v tujini je bilo v švicarskem Baslu. 'Režiser Nadvornik, ki jo je poznal že iz Nemčije, jo je povabil v domovino. Prosvetno ministrstvo ji je preskrbelo potne liste in tako pride naša slavljenka leta 1919. v Sarajevo, kjer se igraje nauči odrske srbohrvaščine. To je bilo junija meseca, v oktobru pa že priredi svoj prvi gledališki večer v Sarajevu s partnerjem M. Skrbinškom. Večer je obsegal: 1. dejanje Judite«, odlomke iz Othella-, H. Gabler« in Vojnovičeve »Impe-ratrix . Navdušenje med občinstvom je bilo tako veliko, da ji niso pustili tiskati plakatov — temveč tamkajšnji akademski slikarji so jih napisali in opremili lastnoročno. Drugi njen večer je bila že cela »H. Gabler«, tretji pa razne enodejanke. Po reci-iacijskem večeru v Dubrovniku je bila eno leto gost gledališča v Novem Sadu, odkjer gre z ansamblom gostovat kot »H. Gabler« v Beograd. Tam ostane kot prva tragedka