Dopisi. Iz Slatine. (Čudaespletke.) V sredo dae 14. novbr. bilo je 13 obiiaskih očetov slatiaskih zarad žaljeaja časti aa sodaiji v Rogatcu obsojeaih. Že raiaolo zimo, dae 13. jan. je bilo, ko ao se bili oni očetje v gostilni pri župauu sešli ter proti aekateriai tukašajim osebam aapravili sklep, v katerem jib čraijo, da so lažniki, da Ijudstvo bujakajo, b krivičuim podpisom zapeljujejo itd. Ali česarkoli so jib obdolžili, vse od konca do kraja, od besede do besede je bila gola izaiisljava spoatovaaib občinskih zastopaikov ra Slatini. To so pokazale preiakave državaega pravdaika in še dveb drugib oblastnij. G. A. Kurtz, ki je Slatenčaaom posebao tra v peti, je pa celi občiaski zastop tožil pri sodaiji. Tukaj so akušali zopet dokazati, da je res lažnik ia vse čeaar so ga obdolžili. Treba pa je bilo aovib dokazov. Iztubtali ao jih kmalu, a zopet nobeden se jim ai obaesel. Le edea izgled izaied ajibovih zaaimivih dokazov: G. A. Kurtza iu ,,tovarše" ao obdolžili, da so ailili b krivičaim podpiaom. V obč. sklepu due 13. jaa. aavedli so v dokaz to-le: ,,M. P. pride k A. C. ter zahteva, aaj podpiše pooblastilo za volitvo. A. C. noče podpiaati. M. P, naloži osebi A. C. 50 kr. kazni. Ker A. C. še za aol aima, toraj rajši podpiae1'. Na preiskavi sta M. P. in A. (J. potem spričala, da ae že dolgo nista niti videla. Treba je bilo torej dae 14. aov. aovega dokaza. Evo ga iz možgaa (glave) župaaovib: ,,G. A. Kurtz pobiral je laai podpise proti ravaatelju v Slatiai. Neko popoldae pokliče tudi meae k sebi. Pokaže mi ueko pismo ter me sili podpisati. Jaz sem pa priaeael revolver s seboj v žepu ia aisem hotel podpisati". Kaj mu je sodaik aa to rekel, ne vem. Dopianik bi mu bil to-le rekel: nG. župau, ali se aič več ae apomiajate, kako ste eakrat v precejšnji družbi nšimfali" čez ravaateljana Slatiai ter rekli, da ae popolaoma atrinjate z g. Kurtzom ia bi bili prav radi podpisali pismo, pa Vam ga g. Kurtz ai hotel poslati? ,,Taki so bili tudi drugi dokazi. Toraj: Kdo lažeiabujska aa Slatiui ? ! Iz Zdol. (R az a o ter os ti.) Letino smo imeli pri nas prav dobro, aeaa je bilo sredaje, zato pa otave toliko več; paeaica, rež, pira, lepo zraje ia koruza — vse to je izvrstuo, da že dolgo let ne tako. Krompir je sploh lep. Vinogradi, kateri 80 že zdravi, so precej boljšfj ia vec obrodili od laai. Prodaja se pa različao, aamreč: 4, 5, do 6 goldiaarjev staro vedro. Le kupci so redki, kakor zvezde na oblačaem nebu. Torej pridite po vino! Imamo še tudi veoletne stariue. Sadja smo tudi prav veliko imeli, posebuo jabelk, nekaj amo jih prodajali, aekaj pa sušili. Splob kdor ai poletu rok križem držal, tudi ae bode to zimo stradal. smemo torej pač poaebao Bogu hvaležai biti. — Naš okr. zdravaik, g. dr. Koppa, pač ai več za svoj aamea. Kaj pa je? Cujte: Ni še dolgo tega, kar pride k aam po svojem popotovaaju, da si ogleda vode, pokopališče, ia drugo. Ker je ravao memo ael, zato ga nek tukajšnji kmet iu posestnik nagovori ia prosi, naj bi k ajeuiu prišel ia njegovega bolanega otroka ogledal ter mu zdravila zapisal. Ali kaj stori gospod doktor? nPazite, rece, kedar aazaj domu grem, tedaj ga aa cesto priaesite!" 0 ti — ! Te eaati mu kmet ai aaredil. Zakaj goapod ai liotel v hiao, to ae ne ve. Se-li križa boji, ker je tam v hiši, ali pa bi ae bil po stopajicah, mogel v bišo zlesti? Kaj pravite, g. doktor? Želite-li, da bi tudi vas, ko obolite, ali vašega otroka, tudi na cesto neali ia bi vi tam zdravila čakali ? Vi ste se aas znabiti naveličali, mi pa amo ae tudi vas. Tukajšaje občiaake ceste tudi aiso vam po godi. Vi ste že se zoper aašega mladega župaua pritožili zavoljo cest, ali kdor ai brljavili oci, lehko vidi, da ao aaše ceate dosta boljši, kakor so bile pred šestimi leti. Ceste, kakor so v mestih, ae moremo delati, pri aas denarji ae cvetijo. Kmeta že itak vae žuli, ai treba, da se to godi še tam, kjer ni treba. D Iz Cezanjevec pri Ljutomeru. (Nagla smrt.) Velik ia aenavadea sprevod vršil se je dae 1. dec. od naše cerkve na tukajŠBJe pokopališce. Jareamski kaplaa, čast goapod Franc Murkovie, apremljali so z Ljutomerskima gospodonia kaplaaoma svojega očeta b večnemu počitku. Pokojaega očeta Frauca Murkovič zadela je aagla, neaavadna sinrt. V ponedeljek vcčer, dae 26. aovembra. hodili so k koajem gledat, iu so eaega aialo z bičem vdarili; priJetelo je^ pa tudi po drugeai, iu tisti je v ajib brsail. Ceravno jih je bolelo, ali ao še polagat, ia ao se potem brez skrbi vlegli. V torek predpoldaom pa ao poatale jim že bolečiae tako hude, da ao se dali prevideti s sv. sakraraeati ia se pripravili aa pot v večaost Ceravno sta zdravnika vae skušavala, veadar jim aiata aiogla podaljšati življeaja. V sredo predpoldaem pa se jim je sicer aekoliko vzboljšalo, ali odvečera so se jih zopet lotile silno liude bolečiae. Z nočjo raatle so tudi bolečiue. Ob V2 3. uri so le samo zaspali. — Po človeški sodbi bi biii pokojai se khko veliko let živeli, ker so bili splob zdravi ia krepki; ali Bog je drugače sklenil. Gospod sia, kaplaa v Jareaini, dobili so brzojavao poročilo o bolezai očetovi ravno eno uro pred očetovo smrtjo; prišli so še tisti dea, ali očeta so aaali že aa mrtvaškem odru. Sprevoda se je vdeležila šolaka mladiaa z gg. učiteljema ia velika maožiaa Ijudi. Pokojai oče Murkovič bili ao rojeai 1. 1828, ia so dovraili že 60. ieto. Ravao meseca aovembra pred 17. leti umrla sta v eaem meseci, namreč oče dae 7. decembra 1861, mati pa dae 30. decembra 1848. Pokojai Murkovič so bili pošteajak od aog do glave, izvratea gospodar, dober soaed iu nasprotaik delitve loga. V aašej občini so bili vedao aaj veljavaejši mož. Hurkovič so bili sploh vrl aarodnjak, več čaaa ud čitalaice Ljutomerske, ud posojilaice, večletui župaa, potem občinski predstojuik, šolski načelaik, ceailtii mož, cerkveai ključar pa okoli 30 let. Za uašo cerkev, posvečeao sv. Roku in sv. Boštijaau, so dali preliti mali zvoa, ki je bil počil ia ta je potem prvokrat zvoail pokojnemu gospodu župniku Šrolu. Tadi aove avečaike so spravili ia ae veliko drugega so za cerkev ia šolo storili. Naj počivajo v miru! Kmečki aia.