Posame ue Stevflket N avadne Din —'75, ob nedeljah Din 1*—. vri * .TABOR" »kaj« vnk (kn. r a«cWlj« m pivnukm*, I&. dotam •*> VimhAmm dmm tar b«mom po poSU D * «w —■■■fTi D Ir*-, jeetev^eo na dni D U"—, m D10—. Hmrmim m pn wwi ^TAfcORA* MMMBOB, |*35wmeB« PoSInTfie DlafŠfiff Tfitftdflffl« tentrdanainle ~štev775 para Naslov P eiamezae KmIcm Navadno Din —-75, ob ned«l{ab Din 1%-% UREDNIŠTVO a —k-u v “ -■ k««., JnrSio^. «L a- 4, l m* Td«fos ln>w> a. I-i. UPRAVA m »ImJ« * >fiM ■Kci !L 4, pr&ItčU immiTrZ a 24. — SHS jBMtMUMl ■fa* «w 6 « Maribor, četrtek 4. februarja 1926. H Leto: VII. — Številka: 27. BORZA . CURIH, (Avala), 3. februarja. (Izv.) Beograd 9.135, Pariš 19.50. London 25.23, Newyork 518.75. Milano 20.80, Praga 15.335, W ien 73.05, Budimpešta 0.00725, 72.50, Bukarešt 2.27, Sofija 360. Atena 7.34. I Začetek proračunske debate Slavospev bogati Sloveniji in uvedba kulaka. BEOGRAD, 3. februarja. Danes dopoldan ob 10. uri je bila otvorjcna skupščinska seja. Po običajnih formalnostih se je pričela generalna proračunska debata. Zastopnik finančnega ministra Uzunovič je podal kratko poročilo o finančnem položaju in izjavil, da znaša proračun mesto 17 milijard le 13. Z ozirom na interpelacijo radi davčne preobremenitve Slove- nije. je odgovoril, da je Slovenija najbogatejša dežela. Vse bogate dežele morajo plačevati večje davke kot pasivne. Omenil je tudi, da je potrebno uvesti kuluk, da bodo zanemarjene ceste zopet popravljene. Seja je bila ob 12. uri zaključena. Na prihodnji seji se bo razpravljalo o interpelaciji slovenskih poslancev glede davčne preobremenitve Slovenije. □--- Za Dubrovnikom in Bledom Temišvar Sestanek Male antante 10. februarja. BEOGRAD, 3. februarja. Včeraj dopoldan so posetili našega zunanjega ministra češkoslovaški poslanik Jan Šeba in romunski poslanik Emendi. da se dogovore o sestanku Male antante. Izdelali so program in določili 10. februar za pričetek konference, 'ti se bo vršila v Tcmešvaru. Ugtban a o razpletu političnega po!oža;a BEOGRAD, 3. februarja. Političen položaj stoji v znamenju vedno več-iih nasprotij med obema koalicijskima strankama. Radičevci kažejo ved-ao bolj očitno nezadovoljstvo z radikali, le-ti pa tudi ne prikrivajo, da jim postajajo radičevci bolj in bolj nadležni. Simptomatično je v tem oziru Pančevo trdovratno molčanje, medtem ko Radič na svojih zborovanjih v Bosni in Dalmaciji napoveduje bližnje volitve. BEOGRAD, 3. februarja. Radi nejasnosti glede bližnjih dni krožijo raznovrstne kombinacije o bodoči vladi. »Radio-Beograd« je objavil izjavo poslanca dr. Grge Angjelinoviča, v kateri povdarja, da ni izključeno, da bodo stopili demokrati v vlado. Skupina poslancev Koste Timotijeviča, Marinkoviča in Kumanudija zastopa tudi to stališče. Celo Davidovič, ki se je doslej upiral, bo popustil. Demokrati bodo dobili tri portfelje. Danes dopoldan pa je Davidoviče-va stranka izdala komunike, v katerem demantira te vesti. ~0~ Amerika odklanja naše finančne predloge. BEOGRAD, 3. februarja. Po vesteh iz Washingtona je ameriška komisija odklonila predloge, ki jih je stavila naša finančna delegacija glede ureditve jugoslovanskih dolgov v Ameriki. Ni še določeno, kedaj se bodo de-legatje zopet sestali. Dnevna kronika Da se resnica ptav spozna... »Slovenec« je v št. 21 od 27. jara. v član ku »Klevetnikom« napisal med drugim’ *•••• In nadaljevala je boj za osvobodi' tev izpod habsburškega jarma Slovenska Uudska stranka in njeno časopisje, do-ni svetovno klanje pospešilo razpa trhle monarhije.« 'Da se dofkaže »resničnost« gornje tr-tve, evo nekaj citatov: »Straža« št. 49 od 10. jul. 1914 piše ^olauku »Jugoslovanska ideja in velifoa k^bija« med drugim: R »Odkar je naša Avstrija anektirala “osmo in Hercegovino, obstoja med srb* s*inu Jugoslovani nekaka nezadovoljna struja, ki goji iredentistične ideje in Kravitira v Srbi jo...€ »Omenjeni boj Slovencev in Hrvatov 8 svojhni narodnimi nasprotniki in nove fi&zmere na Balkanu, osobito v Srbiji,so ^rok, da je danes nekaj jugoslovanske Omladine. ki ne išče več rešitve tega vprašanja v okviru Avstrijo, temveč v Inozemstvu.« »Ogromna, pretežna večina Jugoslova-pa, posebno katoliških Slovencev in »Vatov. k| se zvesto drže svojega kato-isKega naziranja, je »stala vkljub vsein cnitslabim razmeram avstrijskega, dietičnega miljenja, tako da je jedro stično. Van avstrijsko in dina- katoližki Jugoslovani, kf smo si esti svojih zgodovinskih tradicij in M« ?r*Pa^uoeti k habsburški m0nar- obsojamo to velikosrbsko gibanje ‘“'eevefiinfli kračo v. Sveeti anua kL da so mora jugoslovansko vprašanje rešiti v mejah prava in pravih kulturnih idej. Meje prava pa so meje habsburške monarhije... V teh mejah sc bomo katoliški Jugoslovani zavzemali in potegovali za rešitev jugoslovanskega vprašanja.« »Straža« št. 44 od 27. jul. 1914 pa piše pod naslovom: »Nesramnost sloven- skih liberalcev«; »Glasilo štajerske liberalne stranke, »Narodni list«, ki se tiska -sedaj v oni ljubljanski tiskarni, kjer že več let sem veje srbskemu kraljestvu preprijazen duh, ni zadovoljen z našo pisavo o Srbih... V oni, po veleizdajalstvu dišeči tiskarni v Ljubljani*) je gospodom neljubo, da pišemo tako, kakor se v resnih časih ,^a poštene avstrijske državljane edino spodobi ... Dežele naše avstrijsko države naj pustijo Srbi pri miru... Zato mora biti naša politika posebno v teh resniih časih jasna, trezna In pametna. Taka je, ako stojimo trdno in nepremakljivo ob strani Avstrije in njenega cesarja ...» Kdor še dosedaj ni bil prepričan o resničnosti uvodoma citiranih »Slovenčevih« besed, bo po teh citatih prav gotovo. Navedene »Straže« pa ima*no na razpolago. *) Mišljena je fsikama Drag. Hribarja, ki jo takrat tiskala »Narodni list«. —O— Petdesetletnico je obhajal dne 1. februarja 192(5 gospod Franjo Cvetko, "■redki šolska nadzornik v Murski Soboti v krogu svoje rodbine v Vučji vasi na Murskem polju. Odillčnemu Šolniku in vrlemu narodnemu delavcu »krono ča-**ii>tairno) — Katoliški morali jo pljunila v skledo »Straža« v članku »Dobrodošlica g. Priibičeviča«. Odveč bi bilo pobijati surovost ©ajslabše vrste, ki obstoji v tem, da se politika drugih načel opisuje z gostilniškimi psovkami Ta članek katoliškega liista naj si zataknejo na kapitelju na klobuk! — Za propagando naših prirodnih lepot. Ker se je v zadnjem čaisu pokazalo, da trosijo domači ljudje svoj denar v inozemskih zdraviliščih, letoviščih in kopališčih ter bi bilo neobhodno potrebno, da se upozna širša javnost z domačimi naravmimi lepotami, ki so mnogim še neznane, se je ustanovil konzorcij, ki bo s pomočjo ministrstva narodnega zdravja iin ministrstva za soci jadrno politiko začel izdajati v Zagrebu »Revijo za propagan- do prirodhih lepot, zdravilišč, kopališč, letovišč in izletišč kraljevine SHS«, ki bo imel namen, da vse nižje sloje naše države informira popolnoma točno in brez katerihsibodi stroškov o vseh pogojih in cenah posameznih zdravilišč in1 letovišč. Revija, ki bo v začetku izhajala' v 5000 izvodih, se bo poslala vsem javnim lokalom, kavarnam, hotelom in ko se pozneje naklada poveča, se bo poslala tudi posameznikom brezplačno. Revija bo izhajala samo v spomladaniskih in poletnih mesecih, v začetku vsakega mee&i ca, to je pred sezono in za čas sezone, potemtakem pet mesecev v letu počanši 1. maja do vključno 1. septembra. Redakcija in uprava revije se nahajata 1 Zagrebu, A. Ulica 12 (pritličje). Mariborske vesti m Aljažev večer v Mariboru. Prejeli smo: Aljažev Klub SPD v Mariboru priredi v petek, dne 5. februarja ob 8. uri zvečer v dvorani Zadružne banke (Aleksandrova 6) Aljažev večer ara čast g. svet. Aljažu, ki se osebno udeleži tega večera. Vsak Slovenec ve, kaj pomeni Aljaž za slovensko planinstvo. Kra-sen Aljažev dom v Vratih, prijeten Aljažev kot v Kredarici, ponosen Aljažev stolp m a vrhu Tri gl ava, to so veličas tne priče požrtvovalne ljubezni, ki jo goji skromni in do vseh planincev ljubeznivi »tri' glavski župnik« do slovenskih planin. Ta vroča ljubezen do planin zveni iz vseh njegovih prisrčnih skladb, ooseb-no še iz pne večnolepe: Planine solnčne, ve moj raj... Radi svojih odličnih za slug za slov. planinstvo in slov. glasbo je bdi odlikovan g. Aljaž z redom sv. Save 3. razreda in 5. razreda in je postal časten član SPD in HPD. Upamo, da bo g. svet. Aljaž, ki je pri svojih 81. letih še vedno čil in vesel, tudi iz Maribora odnesel najlepše spomine ne samo na lepo mesto, ampak še posebno na prijetne ure, ki jih bo preživel med mariborskimi planinci. Na Aljaževem večeru bo poleg pevskih in orkestralnih točk posebno zanimivo predavanje g. prof. Jan. Mlakarja iz Ljubljane o Mont-blancu. Skioptične slike, ki j,ih je dobil g. predavatelj iz Pariza, bodo pojasnjevale njegovo lansko turo na Montblanc. Kdor pozna Plan. Vestnik, kdor se spominja »Trebušnikove hoje na Triglav«, ta ve, da bo to predaivanje prepleteno s pravim planinskim humorjem!. Po predavanju se bo razvila domača, neprisiljena zabava, na kateri se bo nudila prilika vsem planincem, da bližje spoanajo ljubeznivega in veselega g. Aljaža. Ves čisti dobiček tega večera bodo poklonili mariborski plnminci g. Aljažu kot dar za kapelico sv. Cirila in Metoda, ki jo namerava zgraditi pod triglavsko steno. G. Aljaž se pripelje v sredo ob 16.19 uri. Sprejeli ga bodo zastopniki mariborskih planinskih društev. K temu sprejemu so vljudno povabljeni vsi mariborski planinci. Posebna vabila za Aljažev večer se me bodo razpošiljala, m Planinski ples. Kakor prejšnja leta, se je vršil tudi letos na dan 1. febr. planinski ples. Vse Gotzove dvorane so bile nabito polne; udeležba je bila celo večja nego lani. Planinski ples ima pač dobro tradicijo in njegov neprisiljeno domač značaj zvabi vse. ki se hočejo v planinski prešemosti pozabavati in iz-plesati. Prišli so tudi gostje z dežele na pr. iz Ljutomera čez 20 oseb a iz Zagreba je prispela' po-ebna delegacija »Slie-mena«. Prireditev jo bila skrbno pripravljena, za kar gre hvala agilnemu načelniku SPD v Mariboru, g. dr. Sem-jorju._ ki je vodil pripravljalna dela. — Paviljoni so bili večji ide! prevzeti po Ju-goslov. plesu, a okrašeni z zelenjem, tako da jo dvorana spominjala na planine. V paviljonih so tudi topot požrtvo-vovalno stregle narodne datme. Opaziti je bilo le;.o število Nonteev, kar ja hvalevreden znak, da pod okoljem SPD polagoma Izginjajo prejšnja narodnostna nasprotja. SPD v Mariboru je pTinesel lepo vspel.i pJe* /.n:* 1' ■ '»• ?.o' mo marljivi podružnici še veo takih prire-rt dl tov! m •'ni, ki so k»; 71 planinski P le s, ee naprošajo, da takoj predložijo Maribor, 3. februar j*. račune blagajniku mariborske podruž* nico SPD g. dr. Žnuderlu (odvetniška pisarna dr. Boštjaučiča na Aleksandrovi cesti). m Travo rasti sliši mariborski poro« ročevalec »Jutarnjega lista«, ki je telefo-ral svojemu listu pravljico, sja&aj se ni Pribiičevič pojavil na Jugoslovanskena plesu in o nočnem sestankai velikega žu* parna in Sv. Pribičeviča. G. Evgen De-irmetroivie jo že da/n prej, predno jo sploh vedel o poteku Priibičevičevega zbora, namignil v svojem listu, da je prti spret jemu Prihičeviča oblast sodelovala, kar je gladka izmišljotina. Sploh g. Deme-trovic vztrajno meri na osebo velikega župana nvairiborske oblasti, ki mu sigurno ni storil nič žalega. Poročilo o-menja tudi generala Stojanovima, ki gS v Mariboru .sploh ne poznamo, kar tudi priča« o »temeljitosti«. m Slovensko lovsko društvo. Glavna podružnica Maribor bo imela svoj redni (4) občni zbor v soboto dne 6. febru* arja 1926 ob 16. uri v prostorih restavracije Pečnik. Rotovški trg 2, z običajnim dnevnim redom. Članstvo vabljeno, — Odbor. m Klub jugoslov. rez. oficirjev ima svoj redni obč. »bor v nedeljo, 7. febr., z začetkom ob 11. uri dopoldne v »‘kmetski sobi« Nar. doma. Na dnevnem redu so letna poročila, izprememlba pravil in eventualno razpust »Kluba«, ako uspe ustanoviti »Pododbor Udruženja rez. ofic.« za mariborsko oblast. Članstvo se poziva, da se mnogoštevilno udeleži že ustanovnega obč. zbora »Pododbora«, ki se vrši v istem lokalu poldrugo uro pozneje. — Odbor. m. »Mariborski klopotec«, ki je izšel na plesu Jugoslovenske Matice, se še dobi v upravi »Tabora«, po trafikah in papirnicah v Mariboru. / in. Po ceni meso. V četrtek, dne 4, februarja 1926 od 8. ure naprej se bo na prosti stojnici v uti^ pri mestni klavnici prodalo približno 140 kg. svežega svinjskega mesa s slanino vred po ceni 12 Din. za en kilogram. Prodaja samo konzumentom po 1—2 kilograma. m Pošiljatev brez tovornega lista. 9 postaje nas prosijo, da objavimo: Dne 27. januarja popoldme je oddal na glavnem kolodvoru Ribič 2 soda tropin za postajo Ormož, ni pa oddal pri blagajni tovornega lista. Pošiljka leži na postaji in naj se od pošiljatelj takoj oglasi. če hoče. da se jo odtpošlje. m. I. citraški klub v Mariboru priredi v nedeljo, dne 7. februarja ob po? 16. uri v dvorani restavracije »Union« (bivši bioskop) citraški koncert z izbranim sporedom pod vodstvom ci-traškega učitelja g. Antona Bauerle. Vstopnina za odrastle 10 Din., za otroke v spremstvu starišev 5 Din. Koncert se vrši pri pogrnjenih mizah, N. 12. m Kavarna Evropa. Ker je »Vrl ai momentalino zbolel, »vira g. Mirko Hor-cer glasovir od 22.30 (po Kinu) do ure. ‘225 . Umetniški večer z elitnim koncertom v sredo, dme 3. t, m. V četrtek od 17.—19. uro v Khib-baru čajanka, z družabno isrro Rouletta. 333 Stran 1 »TABOR« V Mariboru, dne 4. fe-bruirja 13-0. ni Kavarna »Jadran« dnevno cjo 2. ure zjutra-j odprta. Točijo ee najboljša ljutomerska vina kakor: rulamdec, rizling. [Dnevno sveže domače pecivo žganje in likerji najboljše vmte. Za. obilen pošet ee priporoča vodstvo kavarne. 123 Vsem prijateljem naše gSasbe »TAž Sla/vtko Osterc ne te dni polagal na konzervato.ri.iu v Pragi: semestralne izpite ir. štirih predmetov in je dobil iz klavirja in p®r*itrame liere red poli val -,1110. iz kontrapunkta in inštriMnentaeije pa iavrst&o, tecla-j _vi celem, od li ko. V popularna mariborska osebnost, je bila Kejžarjev večer in občni zbor Čitalnice v Narodnem domu Maribor, 3- februarja. Snost ee je vršil v restavracijski dvorani Narodnega doma pod imenom Kejžarjev večer 63. občni sbor Slovanske čitalnico in obenem občni zbor lijudske knjižnice. Občnemu zboru je bilo da.no slovesno obeležje s tem. da_ se je prejšnjemu predsedniku »Slov. Čitalnice« in zaslužnemu narodnemu delavcu gosp. Ivanu Ke.ižarju izročila diploma častnega člana tega uaj&tarejšega slov. društva v Mariboru.- Ker je slavljenec zelo kratkem,se vrši v Pragi koncert slovenske .moderne glasbe. Na. vzporedu ho La jo>vio 15 dvema, Koicoj, Škrjanc, Kavnik Hi s. to Savin in Adamič vsaki z eno Osterc pa s šestimi točkami. .Kot, kon*er-vafcornist je Osterc moral predložiti svo jo skladbe poiwej v odobritev posebni komisiji pri rektoratu praškega. Kon.zer vatorija. Ta komisija je izrekla,, d® so kompozicije vse brez napak in dobre. So to iste kompozicije, ki so se lani izvaja Te v Celju na, Osterčeiveni! kompozicij skr,n in v Mariboru na 'intimnem kon cei‘tn. Tvo sem preteklo leto po intimnem koncertu pmdl mariborskega; strokov njaka. naj napiše Ostercu kritično oceno njegovih kompozicij, da jo priloži svoja prošnji za, dopust, j,e ta strokovnjak mo jo prošnjo odklonil z motivacijo da je vse za. nič dni da ljudje ne sinejo misliti d«, v Mariboru nihče nič ne razume. »Slovencu« pa je takrat izšla strupena kritika, v kateri je neupravičena pre potenca po uslužbenemi slogi Mila svoj žolč na Osterca im- njegove prijatelje, k so verovali vanj. Od najvišjega, glasbi' nega foruma v Prafei, kiji je avtoriteta tudi za naše strokovnjake, jo dobil sedaj Osterc zadoščenje in priznanje, ž njim pa. tudi njegovi prijatelji. Ko sem preteklo leto napisal svo prograanatičen spis, katerega tenor je bil klic: vzgajiajte nam glasben n ara ščaj. podpirajte naše mlad® talente, sem se nato umaknil hoteč, da si moč S deje. samia krči pot. Od takrat smo do Siveli cel pj-evrat. Kolško lepili vzgoj mih frlasbeinib prireditev smo med tem time]i! Seveda v Ljudski univerzi, pod vodstvom idealnega inž. Kukovca in vse premalo uvaževamega Druzoviča1. Topič nas je na oflbčnem zboru do dobrega naši1 .til z obljubami velikanskega delovmega programa, storil pa ni nič, akoravuo je še vedno neomejen gospodar gliansibene šole in ima za to na. razpolago celo šolo 'in eelib 18 nči)lela«kib moči. Tu delo — tu: prazno govorjenje brez organizator itHi zmožnosti. To naj bo moj prvi odgovor užalje onimi, kritikom — vzeznalom od lani in Jetos. Zgodovina! je podiučna za vse. Meni že daje prav. Ivani Ašič ljudska univerza Nadaljuj program »Ljudske univerza«. v pondoljek dno 8. t. m1, bo g. inž, Kukovec zaključil predavanje o Tolsto jur. V četrtem delu bo očrtal zadnjo dobo Tolstojevega življenja, njegova po-dedinja dela in življenjske boje in sled m.jič njegovo smrt. V tem zakliičnem predavanju bo predavatelj še posebej o-liisa! stališče ruskega umetnika in misleca naprann ženski in njegovimi problemom. — V petek dne 12. tm. bo predaval g. dr. Tuma j iz Ljralbiljame o izvoru človečke družine. Preverjeni sin o, da bo pre dava,nje našega znanega sociologa privabilo muego slušateljev. -- Na vidiku je daljša serija predavat'j o francoski revolnci ji; uti Spored koncerta ruske pesmi. Koncert, ki ga bo priredila :vLjudwka univerza-: v petek dne 5. t. m. ob ‘20. n ti v vellkji; kazinski, dvorani in na katerem Poje g. Pavel Holodkov, prvi bariton ljubljanske opere, iona sledeč spored: Sokolov* ZašunJela, zaigrala. — čajkov-skij, a) Sedeli smo s teboj, b) Hotel bi Je x betsedo. — Korniilov: Spite, Orli bojeviti! — Borodnim: Ari!ja iz opere ,>Kncz Jgor.« — Rubtnsteip: Balada. — Ra-hnm niaiov: Hr;sto« voskre.s. — Jakoteou: Natur mo rte. — Grečaninov; a) Jetnik, b) Smrt, Ker jo opaziti za koncert živahno zarimanje, kupite vstopnice v predprodaji -pni. ge. Brišnikov! ali g. Hofeda. /perl : Redrai letni občili zl>or 1SSK Mari- ‘m vn L,2L t’ m' ob 9- uri v gostilni Pečnik, Lotov^ki trg. : ISSK Maribor. Seja upravnega odbora, se vrst v četrtek, dne 4. t. m. ob 18. tiri, v »,Grajsiki klfei<- (Kapelica). Tajnik. prireditev izredno dobro obiskana, tako da je bila restavracijska dvorana skoraj premajhna. Došli so zastopniki raznih društev in številni Kejžarjevi osebni znanci, slavnostni večer pa so počastili s svojo navzočnostjo tudi gg. minister v p. dr. K^^ovec, podžupan dr. Li-pold, šef prosvetne uprave dr. Poljanec, poveljnik 45. pp. polkovnik Spasič, zastopnik kom. mesta, generala Kosiča polkovnik Sfcoj.adinovič, polkovnik Priča, podpolkovnik Pogačar, preta Trbojevič, drž. pravdnik dr. Jančič, prede*, okr. sodišča Ivan Zemljič, srezka šol. nadKorni-ka Tomažič in Koropec i. dr. Izmed zastopnikov društev omenjamo posebej: Glasbeno, Matico so zastopali frg. IJoh-njec, Weisisenstein in Irgolič. Sokolsko župo starosta Julče Novak, Mariborskega Sokola starosta dr. Boštjančič, Zvezo kulturnih društev predsednik Skala, Jugodov. Matico postajni načelnik Mohorko, Slov. trg. društvo predsednik Šoštarič, Trgovski grem i j predsednik Weixl. »Dravo« preds. Gajšek, Češki klub preds. Bureš. Dijaško kuhinjo ravnatelj Pirc. Udrraženjo jugoslov. železničarjev pred«. Perme. Iz Ljutomera je prihitel g. načelnik Lulkačiič. iz Kamnika pa g. Medved, oba Kejžarjeva, ožja sodelavca. Ko se je slavljenec pojavil v dvorani, je godba zaigrala Sokolsko koračnico in občinstvo mu je priredilo živahne ovacije. Nato je povzel besedo predsednik »Slovanske Čitalnica« in vodja »Ljudske knjižnice« g. dr. Refsman in otvor.il večer s prisrčnimi nagovorom in pozdravom tako slavljencu kaikor navzočim zastopnikom. Kato j-e podal je drnato poročilo o delovanju »Ljudske knjižnice«, ki je danes pravzaprav pred sta vitel jica »Slovanske čitalnice«; knjižnica je rojeno staro častitljivo hišo do cel® izpremenila in modernizirala, tako da je ostalo od Čitalnice sanno še društ veno ogrodje in slavno im®. Ljudska knjižnica obhaja letos kar dva, jubileja. 20-letnico Obstoja in o-letnico oživljenega poslovanja pod novim vodstvom. Tik pred vojno, ko jo je vodil sedanji pro svetni šof g. dr. Poljanec, je štela 1050 knjig. Ko pa, jo j0 1. 1921. prevzel sedanji vodja,, je našel le okrog 400 knjig. Treba je bilo intenzivnega, dela ir) organizacije. pa tudi dolgotrajne javne propagande v časnikih, da so je vzbudilo zanimanje za obnovljeno knjižnico. Te-Kom eine^a leta je bil 'uspeli že viden in hosloj jo šel ratzvoj krepko kvišku kar kažejo sledeče« številke o denarnem prometu': ob prevzemu L 1021. gotovine 42.52 Din, ob koncu 1920. 1.1922 1. 1923 J. 1924 1. 1925 8721.— Din, lc>. 718.— Din, 53.824— Din, 7-1.468.— Din, U4.768 Din. Tako iso rasle tudi knjige in število či-laioi.iev. Sedaj so vse stene zasedeno z omarami, ki: so polne knjig in se bodo uporabni v la, namen še čitaJnišikj pro- šamnh dobriih knjig. _ Knjižnico obiskuje ved.no več ljudi, i,,, i® vpisanih v seznann skupno 4 oitateljov.^ Knjižnica se je pomnožila tudi s knjigami iz zapuščine rajnkega dr. Turnerja. Kaj naši ljudje najraje oitajo? Na to zanimivo vprašanj« je odgovo-ril vodja -Ljudske knjižnice« v svojem poročilu isJedečs: V sloveuščini segajo pridno po klas^kih in Cankarju: letos jc 'ni sove tudi Tarzan v modi. Zelo pri-jjupljeni so dr. Pivkovi spisi »Proti Av-stn.li :, ki jih jima knjižnica po 10 Izvo-dov vsakega. V srbohrvaščini segajo po benoi in provodih iz francoščine, v češkem Po .1 izasku in čapku, v nemškem pa Prevladujejo Ewers, JCa-rl May in prevodi iz ruščino, ki jih ima 'knjižnica ze lepo zbijko. Kljub manjšim dohodkom v minulem letu so je knjižnica tudi 1. 1925. lepo razbijala in sc vedno bolj kaže, kako potrebna in koli priljubljena je že. V tem lotu je imela približno -100 uradnih ur. Na izposojnina jo prejela 20.462 Din, Čeprav so se izposojale knjige mladini brezplačno. Darovi so skoro čisto izostali. Prejela je le 4000 Din od Posojilnice in 15.000 Din od mestne občine, za kar gre obema darovalcema vsa hvala! Vodji Ljudske knjižnice pomaga pri težavnem požrtvovalnem delu marljivi blagajnik g. Dol e ž al, ki že vseh 5 let vzorno vodi blagajniške posle in pa 7 knjižničarjev dijakov, ki tudi ne prejmejo nikake nagrade. Ljudska knjižnica je sedaj gla.vni delo vini program Slov. Čitalnice, ki vrhu tega zoji še prijateljske stike z marU bonskimi Srbolirvati, ker .ie lansko leto v dveh primerih lepo pokazala' Predsednik je h koncu izrazil u,panje, da bo mestna občina Po vzoru drugih mest o-tvorila javno čitalnico, sedanja čitalca v Narod. do«iu Pa se bo opustila v prid »Ljudski knjižnici«, ki je danes važuojša, ko kedaj poprej. Buruo odobravanje je sledilo poročilu o delovanju »Ljudske knjižnice«, pač priznanje marljivemu vodja, ki je znal teko m petih let iz 400 zvezkov ustvariti okoli 10.000 zvezkov brojočo javno ljudsko knjižnico! Sledila so poročila ostalih odbornikov: tajnika, blagajnika in računskih preglednikov, ki so predlagali odboru absolutorij, nakar je bil n.a predlog g. svetnika Knopa zopet izvoljen predsednikom. čitalnice g. dr. Re isima n. v odbor pa gg. K c j ž a r, dr. F. L i p o 1 d, prof. D ru zovi č, okr. sodnik Vrabl, r' ^duik Juhart, knjigovodja L-poležal, dr. Šesta n, prota Trbojevič. dočim je eno mesto ostalo rezervirano za zastopnika oficirskega zbora, ki bo šele imenoval svojega delegata. Preglednikoma računov sta bila izvoljena srvctndk Knop in nadučitelj v pokoju S■ Kuopič. Kejžarjeva proslava. Predsednik čitalnice g. dr. Reisman jc opravičil odsotnega napovedanega govornika g. dr.^ Kodermana, ter otvoril glavni del večera, Kejžarjevo proslavo. Naslikal je težke čase narodne borbe pred vojno v Mariboru in ob meji, ko se na mariibovsikenii kolodvoru ni smela izpregovoriti slpvenSika beseda in se ni dobil vozni listek, če ga jo kdo zahfov.al v slovenskemi jeziku, a g. Kejžar je kljub temu kot železniški uradnik organiziral slovensko delavce, vsled česar je moral zato tudi v pregnanstvo na Gornje Štajersko.. Po prevratu so mu sicer dali_ Kejžarjevo ulico; že par let nato pa, je javnost pozabila njogovo narodno požrtvovalnost in zgubil je celo skromno službo v osvobojenem Mariboru, kjer je ravno on največ pripomogel za narodno prebuja. Sledila, je cela vrsta govornikov, ki so dopolnjevali.še Vedno neizčrpno sliko Kejžarjevega neumornega, in nesebičnega dela v Mariboru, pa tijdi drugod kjer je služboval, na Notranjskem in v Ljub-ljani. Posebno zanimivi so bili zgodovinski podatki_ narodnega razvoj a Ke jžarjev ega, sobojevnika g. Rebola. V srce so segle priznal ne besede min. v pok. dr. Kukovca-. Di-. Š mul eri in g. Tvo Tomažič sta. pro-slavljala Kejžarja kot svojega narodnega učitelja. Predsednik »Udru- žan.ja jug. železničarjev« g. Perme mu je prinesel čaabitke narodnih železničarjev. Predsednik trg. g remija g. Weixl in predsednik slov. trgovskega društva g. Šoštarič sta opisovala Predvojno delo v Mariboru. Nadalje so še govorili g-Karis v imenu Primorcev, g. Skala v imenu ZKJ), g. Bureš za češki klub, dr. .Boštjančič v ianemiu Sokola, a, za »Dravo« g. Gajšek. Izredno simpatično sta bila sprejeta govora proto g. Trbojevica in polkovnika g. Spasiča. Vmes je sviral sokolski orkester pod vodstvom gosp. Šušteršiča. Brzojaven pozdrav so poslali: jugoslovanski železničarji z Zidanega mosta, minister Pribičevič in niarodni poslanec dr. Pivko. K slavnosti je prišla cela. vrsta bivših Kejžarjevih želez-niiflkih tovarišev iz da/ljnih kraljev. — V finem- humoristično satiričnem' govoru se je spomnil slavl jenca g. ing. arh. Jelenc. Ob frenetičnem navdušenju je večer zaključil predsednik p. dr. Reieniam 'e konstatacijo, da jo Kejžarjeva proslava popolnoma dosegla svoj Staro bnlska roža« Ab. B. Gostovanje Mitrovičevih. (Kupi Zadnja nastopa, Mitrovičevih v »Sta-«* bulski roži« v Mariboru s« vršita v če trteb. 4. t- on. za ab. C. in v pefceik 5. tm za ab. B. Na spložno željo oba,krat naval dne operne cene, v petek pa veljajo tu di. kuponi. »Štamibul&ka roža« z Mitro75, cevima je daleko najboljša predstava 1* operete v Jugoslaviji. Naj torej, nibč* ne zamiudi te prilike, tcOT bolj. ker bo t« menda zadnji operetni nastop JLtrovi eevih v Mariboru. Kino »GRAJSKI KINO*. predva ja 4., 5., 6., 7. im S. februarfe zgodovinski filmi (I. del) > Quo vadi«*. Da-n^ dol bo predavajol v dneh od 9.—14. tm. Film' je epohalno delo in je izdelam py iu Q. d’ Annuncio. »APOLO KTNO« predvaja danes in. jutri veliki filmsk> igrokaz ?Detc u lice«. V glavni vlog! nastopa Jafcie O o o g a n ter izborno dresirana opica. Augnst. Filmi -ima tiedern dejanj, kojih vsebina je deloma resna, deloma zabavna. Izvanreduia) d.n umetniška igra malega Coogana osivoji gledalce popolnoma. Oddam SObO (opremlj*«o) Pojisnila v »redaištru T*born 336 Gramsfone In gramofonske plaiča, najnovejiimi slovenskimi posnetki, Oj D ob er d o, Vigred se forme/ Komike narodne pesmi, Spak, Katri c«, in mnogo dragih, kakor tudi plošie z najnovej-Simi modernimi plesi, se dobe iflDio t tovormSki zalogi gra-mofonov in plo*£ A. Ras bsrgsr, Ljubljana, Tavžat-jeva 5, kjer se izvriujejo tndi ▼sa popravila na gramofonih. Posamezni deli k gramofonon vedno ▼ zalogi. Seznam gramofonskih ploSč z na.jnoTet-ilimi »loren kimi posnetki zastonj in franko. 153-1 Logltimaclja -m Ari. nastavljeno' zniisne ««n« — Foto-atelje Japelj M, Aleksandrom o. 25 III, .Trgornki dom«. 3 Fotografska kamora, dobro ohranjena, 3x12. »epo ceni proda. Vpra’ati: Wilden reinerjera ni. 8/UI. Borko. . Vino prodasta staro ali noro aka poiljete takoj vzorec in zadnjo cen«, postavno kolodvor, na skladišče ljutomerskih vin, Zagreb, Prilaz 3\ _________________________________'4-P Moja žena je vedno dobre volje, odkar Imamo posodo od A. Viclja, QIavn! trg S ri ,n* drag* a Je lepa in trpežna. Dobite pa vsakovrstno kuhinjsko posodo po nizki ceni. Poskusite In vem, da boste zadovoljni tudi Vi. Naslove neizrabljenih sta-novanj zbira, 6e ngodno prijavo tadi honorira ,Xarstan*. ______________ .__________?*3 la pl«! Za mafteradol Čevlji iz brokata a Din 22S'— t v laka, promenaiini. i Dii 245-- R. Menjac, Jurilčev« ul. 9. ________Znižana cone! j 196 Pristopajte CMDf > ■ pfsir«iri]fiifiir*iriii^firfiininfsiriiR!in®i jr*i rr 9 n«ž domaži ,ofonr.x<'ai ny^d 561 T Tleh mitih po>«q-»ta-ln Ja«trll«Ull p»^j«ti] 1» priT»t»H> o«0fM«oij« io .»čut. Iičtpm in bra» ■» »»haj« t Vul« Ktrwlžl(i» »1.11, Btogmd gMaft> jeMS. «, nrt, ^ ib_ r?k* J. Maii boru, predstavnik: Stanko Detela, ravnatelj. Urednik Božidar Borko, novinar. Iidajateli, Kouomdi »Tabor** »redstasaik; Vek^Ur Špindler, aovjjiar. Vei y Mariboru J