Politični ogled. Dne S. aprila: Radi slabega- vremena se cesar danes še ni odpeljal na velikonočne po6itnice k svoji h&erki nadvojvodinji Mariji Valeriji, kakor je prvokrat nameraval. — Vsa avstrijska javnost softustvuje z našimi brati Hrvati, katere Madžari tako silovito pritiskajo. — Just hoče v ogrskem državriem zboru Še nadalje obstruirati brambno postavo. Ce državni zbor ne bo deloval, bo baje razpuščen. — Izvrševalni odbor angleških rudarjev je sklenil, priporoSati delavcem-rudokopom, da se povrnejo na delo. S tem se smatra, da je štrajk konfearu D, n e 6. aprila: Avstrijski finanfeni minister vitez ZaJeski je obolel vsled zastrupljenja s tobafipim strupom; da se ozdravi, se je odpeljal na jug. — Skup.ni finančni minister Bilinski se je odpeljal v Bosno, da se pouči o razmerali v tej deželi. — Hrvati zavračajo ogrsko blago in hočejo s tem odvrniti udarce, ki jim jih prizadeva.lo oholi Madžari. — Pri volitvah v turški državni zbor so skoraj povsod zraagali Mladoturki, ki bodo imeli .štiri petine vseh poslancev. — Predsednik kitajske ljudovlade, , rJuanSikaj, je zadnje dni prejŠnjega tednapravprijazno sprejel katoliškega škofa v Pekingu in mu obljubil, da bo varoval svobodo vseh veroizpovedanj. Dne 7. aprila: Cesar se je danes opoldne odpeljal na velikonočne počitnice v Wallsee k svoji bčerki nadvojvodinji Mariji Valeriji. — Dunajske občinske volitve, pri katerih se bo bil hucl boj med krščanskimi socialci na eni in liberalei ter socialnimi demokrati na drugi strani, se bodo vršile od 23. aprila do 2, maja. — Listi poročajo, da bo imenovan za Ceško kraljevi kbraisar! če se Nemci in Cehi ne bodo pogodili, — Med Crno goro in Srbijo je postalo napeto razmerje, D n e 8. a p r i 1 a: Danes se ,je vršila v gradu Wallsee ob navzočnosti cesarja in več clanov cesarske hiše zaroka najstarejše ličerke nadvojvoda Franc Salvatorja, nadvojvodinje Elizabete Frančiške, z grolom Jurijem Waildburgom. — Sirijo se vesti, da bo vojni minister Auffenberg odstopil. — Na Ceškem so se vršili številni shodi političniji strank, v katerih se je povdarjalo, da Cehi pri spravnib pogajanjih napram Neracem ne morejo vee odneliati, — Dalmatinski hrvaški poslanci se hočejo na Dunaju odloSno zavzeti za teptane brate na Hrvaškem. — Na Portugalskem so izbruhnili nemiri. Dne &. aprila: Delegacije se skli6ejo baje 22. ali 23. aprila, — Abesinski cesar 'Menelik je ne\Tarno zbolel. — V mestu Kanusk blizu Lizbone na Špainskem so vrgli svobodomiselci med velikonočno procesijo dinamitne bombe. Ubitili je ftoseb, 30 pa težko raiijenih. Velika nesreča v hribih. ProIesorCerk na goriStol ponesrefiil. Dijaška družba mladih prijateljev v Ljubljani je sklepila, porabiti letošnje velikonočne počitnice v to, da pohiti na gorenjske gore. Izbrala si je goro Stol — polna lahkomišljenosti, polna č-asih takonsodepolne mladeniške samozavesti, ki dviga mladenifta do nepremišljenih korakov v zavesti, da se njemu ne more nič pripetiti. Mladi hribolazci so povabili seboj svojega priljubljenega profesorja na I. državni gimnaziji. 32 let staroga g. dr, Josipa Cerka. G. profesor se je branil, ni liotel iti. rekel jo tudi svoji materi, ki mu je branila, da ne pojde, kop5no pa so ga dijaki vendar pregovorili, udal se jim je, tudi njega je premagala želja po lepi naravi. NenavaiJno vesel je stisnil pred odhodom prof. Cerk roko svoji materi, poslovil se srcno od svojega sivolasega oCeta. Z veselim sreem je Sel na gore. z ljul>eznijo do nav^ih gor v srcu. kruta gora pa je vrnila le mrtvo njegovo srce. Kako seje dogodilanesreča? DijaSka družba, ki se je namenila naVelikosredo, dne 3. aprila, na Stol, je bila za tako hojo v spomkulanskem času precej površno opremljona. IJrofesor Cerk ni imel seboj niti vrvi. Rekel je: ,,Naj jo pa k;i.k drug vzanie seboj." Iniel je sel>oj pafi cepin, drugi so imeli nahrbtnike, nekdo izmed družl)e si je celo domišljal, da pojde na Stol z navadno paJčico za izprehod. In vendar je Stol v tem ftasu jakb nevaren, ker je znaiio, da se vali po njem vedno mnogo plazov v dolino. V družbi je bilo 5 dijakov, profesor Cerk ip vodnik Kunaver. Po dohodu na postajo Žerovnica, so odrinili proti Prešernovi kofti na goro Stol. Cerkova družba je nastopila ponoči pot na Stol iz Sela. Lepo je sijala luna. Pojoč pesem: ,,Oj zdaj gremo, oj zdaj gremo, nazaj nas vefi ne bo", je korakala družba naprej. Za dr. Cerka je bila to smrtna pesem. Kako se je nesreča dogodila, natanfino ni mogooe dognati. Profesor Cerk je, stojeČ v neki grapi, fotografiral višje stoječo družbo. Svoj oepin, ki bi ga bil morda rešil, je oddal nekemu dijaku, Nakrat potegne silen veter, tako silna burja, d'a je vso družbo pometala po tleh, ji strgala nahrbtnike proč; bila ie tako silna, da je trgala celo obleke. Prof. Cerka je vrglo preko neke skale v globočino 600 metrov daleft, kjer se je ubil. Vodnik je spravil z veliko težavo ostale Člane družbe v Prešernovo kofio, kjer so ponesr©6enci čakali na rešitev. Kaka silna burja je divjala na Stolu, je dokaz pač to, da je bila celo v nižavi tako silna, da je skoro vlak ustaivljala, mraz pa )e bil ponoči tak, kakor'šnega Se meseca februarja ni. Na Stolu je bilo hujše kot o BožiCu. Na Stolu je padlo v preteklih dneh mnogo novega snega. Nesreča se je zgodila ob 5. uri zjutraj.. Pripetila se je pri hoji na Stol. Cerk je šel družbi na 6elu, za njim drugi dijaki, nazadnje Kunaver. Nakrat pridejo na kraj, kjer je silno razsajal vihar. Položaj ja bil strašen. Dijakora je padlo vse iz rok. Vibar je divjal s tako silo, da so vsi onemogli popadali po tlehNesreea je .hotela, da je dal Cerk svoj cepin in der&ze, s kateremu se hodi po snegu, nekemu drugemu. Ko je v.idel Kunaver skrajno nevarnost za dijake, jezaklical: ,,G. doktor, na pomoč!" Cerk se }e pri teh besedah prehitro obrnil. Tu je v tem liipu potegnil Se silnejŠi veter, ki ga je zagrabil in odnesel seboj. Daleč spodaj ga je treščil z vso silo ob skale. S Cerkom vred je odneslo tudi nekega dijaka, ki pa se mu ni nic Jiujšega zgodilo. Vsakega dijaka je spravil Kunaver posamezno v Prešernovo kofio, kakor je pafe mogel. Od dijakov ni mogel nihče drng drugemu pomagati. Obležali so onemogli. Kunaver je rinil dijake riaprej, nesel in vlekel. Ker je imel ključ od koče Cerk, je ubil Kunaver okno pri koči, da so mogli noter. Na> krat se je privlekel li koči tudi dijak, katerega je vihar odnesel. ,,Kje je dr. Cerk?" je vprašal prestrašen Kunaver. ,,Ne vem", je odgovoril dijak, ,,peslo ga je dalje." Kunaver je dobil mrtvega Cerka 600 metrov pod kofio. Kunaver se je nato zopet vrnil h koči, zamaSil je okno, naročil dijakom, naj ravnajo varno z živežem ter je šel na pot v dolino. V koei so dijaki veliko tri)eli.G.Kunaver jih je pOr učil, kako da se morajo odeti ip kako v koei postopati, da se ne bo nikomur ničesar zgodilo, Strogo jim je zabi6al, da naj ne zapuste koče, dokler se ne povrne. V koCi je bilo zelo mraz, tako, da je zmrznil v steklenicah ftaj, Dasi so v koči drva pripravljena, dijaki niso mogli zakuriti, ker je bil diranik zamaSen in drva zamrznjena. Tiš^ali so se pod odejami, kakor jim je g Kunaver naročil. Mesa dijaki niso mogli jesti, ker je zmrznilo. K sreči so našli v koči vodo preblavarico, ki so jo s Špiritom segreli, in to so pili jter kuhali iz nje Čaj na špirit, ki so ga imeli nekaj seboj. StraSen viliar je divjal okoli koče. Vest o nesrefci se je po l.jubljani po bliskovo raznesla. Storilo se je \se potrebno, da pride ponesrecencem nujna pomoč. Zvlakom je odSlo vefi zastopnikov Planinskega društva, oddelek vojaSkih smuka6ev, močan 14 mož, s tronii feastniki, opreniljen s sfciji, krampi in lopatami. Na postaji v Zerovnici je izstopilo vsega skupaj 50 oseb, da hiti reševat. Dne 5 aprilu zjutraj so prišli na kraj nesreCe. Dva lovoa sta bila prva. ki sta na Veliki petek prilezla h koči. Lovca sta trobila, a dijaki ju niso euli, ker so spali. Se-le, ko sta lovca trkala, so ju dijaki čuli in vslali ter se seveda zelo razveselili, ko sta jim lovca povedala, da jim vrli vojaki korakajona pomoC. Z vojaki so se nato srečno re^eni dijaki. ki so se pokrepčali z raznimi jim prinešenimi jedili, \<\dali na Žerovnioo in potem v Ljubljano, kjer jih je priftnkbvala velika množicn ljudstva in njih stajriSi. S t a r i š o m p r i d o p o r o ft i I o o d r. C e r k. o v i s m r t i. Prva vest o nesreči na Stolu je doSla v Ljublja.no na Veliki četrtek zveter. Ob 10. uri zve^er so Izvedeli o nesrefti na stanovianjii Cerkovih «tarišev. Ko so matori pravili, da se je zgodila na Stolu neka nesrefia, so je mati kar naslonila in v zli slutnji je vzdihnila: MJe že raoj sin!" Le počasi so materi in o-" četu povedali, da sta izgubila: zadnjega sina, oporo za stare dni. O6e in mati sta, neutolažljiva, vednovečja je bolest ob bridki izgubi. Oče, 60 let stari vpok.o. jeni davkar, je ves čas tiho ihtel in saino vzdihoval: ,,Šem mislil, da mi bo podpora na stare dni, pa Bog je tako hotel, naj bo po njegovi volji, če bi te nesreŠe ne bilo, bi bilo morda še kaj lmjšega. Bog je tako hotel." Pae velikan ta o5e v svojem trpljenju. Pri Cerkovih tisto noS ni nibče zatisnil očesa. Vso nofc so bdeli iji čakali, ako morda vendar-le ne pride kak preklic strašne vesti. Sestra dr. Cerkova se je ta.koj odpeljala z Zerovnico, od koder je mogla poslati le potrdilo, da je brat mrtev, Vse sočustvuje z riesrečnim ocetom g. Cerka in materjo. Tudi prvega sina jima je ugrabila nesreSa.Pred leti jima je umrl 17 let stari sin, ki je paclel, ko se ]e vozil na takozvanih ,,Rollschuhe-, ter se nevarno notranje poškodoval. Kruta usoda pa se ni zadovoljila z ono žrtvijo, sedaj je ugrabila iudi drugega sina, mladega moža najlepših sposobjiosti, krepkega zua6aja, ki je vžival povsod najveSji ugled, Sestra ponesrečenega prolesorja dr, Cerka, gdč. Anica Cerk, ki se je z rešilno družbo odpeljala na Gorenjsko, v nadi, da morda vendar-le dobi brata še živega in mu pomaga, se je z opoldanskim gorenjskim vlakom vrnila v Ljubljano, Ljubljenega brata ni videla več živega, Pa tudi k truplu io niso pustili, ker ]e imel ponesrečeni dr. Cerk strahovito razbito glavo. Anica je pripovedovala uredniku ,,Slovenca", ki je obiskal Cerkovo družino: , ,,Ko je odhajal, sem mu spekla pogačo. Milo me je pogledal in mi dejal: Bog povrni, od srca sem ti hvaležen za to! Potem me ie pa prosil, naj mu shranim 40 K, ker preveft denarja noče seboj. Vzel je seboj 50 K. Vtisek imam, da to pot ni rad &el, nekoč pa je obljubil, da pojde z dijaki, in sedaj so ga vedno opominjali na to obljubo. Vedno sq ga izpraševali: Kedaj bonio Sli ? Rekli smo mu pri odhodu: Ce bo slabo vreme, iie pojdi! Pri odhodu je še dejal: Ce bo slabo vreme, ne pojdem naprej, potem pa je šel ..." < Sestra in mati sta zopet bridko zaplakale. ,,Oh", je vakliknila solzna Anica, ^,pa še vedno upam, da je živ, saj mi ga niso mrtvega pokazali." P o g r e h. Truplo profesorja dr, Cerka so prepeljali na velikonočno nedeljo popoldne ob 4, uri v Ljubljano, kjer je bil vojaški pogreb. Dr. Cerk; je bil rezervni častnik. Pripeljali so ga na Cerkov, doai v Ilirsko ulico Št. 21, da je mati &e enkrat videla svojega ubogega sina. Pogreb se je vršil ria velikonočno nedeljo ob 5. uri popoldne. Ljubljana že dolgo ni videla 'takega pogreba. Velikanska množica ljudstva je sprernijala nesrečno žrtev naših strmih gor. Se tako trdo srce se je moralo omehčati, ko se je slišalo oridko ilitenje sivolasega očeta in mamice ter sester, ki so na tako žalosten način -izgubili edinega sina, edinega brata, Nadvojvoda v smrtni nevarnosti. Nadvojvoda Karol Franc 'Jožef se ie peljal dne 8i. aprila s posebnim vlakom iz Lvova v Galiciji v mesto Kolomea; hotel se je peljati fte flalje v Kyrov na obisk svoje soproge nadvojvodinje Cite. Vsled velikega sneženega viharja, ki je divjal zadnje dni velikonoSnega tediia v Galiciji, so bile brzojavne in telelonične žice potrgane, železnišld tiri pa vsi zasuti od debelega snega. Prometno vod^tvo v Lvovii je poslalo po progi, po kateri je vozil vlak natfvojvode, najmofenejši stroj, s pripravo za odrivanje snega. Ta stroj j« vozil z vso silo po progi v sneženem metežu naprej proti posebnemu vlalcu, v katerera se je vozil Karol Franc Jožef. Nadvojvoda je bil v smrtni nevarnosti. Le neklaj metrov &e, in lokomotiva bi bila trčila z vso silo v posebni vlak, Zgodila bi se bila goiovo velika nesreSa. Ker ni bilo v bližini nobene hi• Že, bi bila torej vsaka pomoc izkijučena. V zailnjem 'hipu je strojevodja lokomotive opazil nadvojvoiiov vlak, hudo zabrlizgal, ustavll stroj ter zaftel voziti ž njiin nazaj v nasprotno smer. Tako se je prepre&ila straŠna nesreča. Nadvojvodov vlak je nato vozil zopet nazaj, od koder je pripeljal. Ker so bile brzojavne žice potrgane, železniška uprava baje ni veclela, po kateri progi vozi nadvojvodov vlak.