Š EV. 255.
T Ljubljani, v torek, 7. novembra 1911.
Leto XXXIX.
s velja po pošti: as
Za oelo leto upre] . K 46'— za pol leta „ . „ 13'— sa četrt leta „ . „ 6*50 sa en meseo „ . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35*—
V	Ljubljani na dom:
Za oelo leto naprej . K 24'— za gol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ , „ 6-— za en meseo „ . „ 2"—
V	spravi prejeman moitiae C 1*90
-Inseratl:» .....
Enostolpna petltvrsta (72 mm) sa enkrat . . . . po 16 i
za dvakrat......13 „
za trikrat......10 „
sa večkrat primeren popnst.
Poslano ln reki notice:
nostolpna petitvrsts (72 mm) 30 vtnartef
i" Izba] a: ■
vsak dan. Isvzemii nedelje ta praznike, ob S. etri popoldne.
fcr Uredništvo je v Kopitarjevi nllol itev. 6/HL Rokopisi se no vra6ajo; nelranklrana pisma aa ae = sprejemajo. — Uredniškega telefona Ste*. 74. =		P	olftičen list za slovenski naro	d	■	Opravništvo |e t Kopitarjeri nllol štev. 6. -ca Avitr. poštne bran. račnn št 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št 28.511. - Upravnlškega teleiona št 188.
J*" Današnja številka obsega 6 strani. |
Ali ni lo propad?
Das war kein Heldenstuck, Octavio!
V	kolikor je politika boj, je skoro neizogibno, da pride včasih v večji ali manjši meri v konflikt z moralnimi zakoni. Ni prav, da je tako, pa jc žalibog tako; politiko delajo ljudje in ne ange,-lji. Posebno oster je političen boj med Slovenci, v veliki meri pač zavoljo našega hudega temperamenta, sicer se pa Slovani sploh radi med seboj prepiramo.
Kakor povsod, je pa tudi v političnem boju mera, preko katere ne sme nobena stranka, ako noče spraviti v nevarnost splošne blaginje, sama sebe, vseh idealov, za katere se bori tudi ona, skupnih narodnih teženj in ciljev. Liberalna stranka ni bila v izberi svojih sredstev v boju zoper svojega nasprotnika sicer nikoli preveč izbirčna, vendar pa je, dokler so imele v njej odločevati osebe, ki so kaj dale na moralo in se glede svojega političnega delovanja zavedalo odgovornosti, ki jo mora vsak pošten človek v tem oziru nasproti celi javnosti prevzeti, v prvih letih svojega obstoja saj na to gledala, da saj na njenih voditeljih ni obviselo očitanje premišljene, drzne, zlobne laži z edinim namenom nasprotniku škodovati, naj bodo posledice kakršne hočejo.
V	zadnjih letih je postalo to drugače in v liberalni stranki so šli tako daleč, da se nekateri njeni kolovodje celo kot javni funkcijonarji niso pomišljali v izključno strankarske namene vede in hote v javnost, vreči laž in jo takore-koč opremiti z uradno štampiljo. Kdo je v liberalni stranki prvi ta način političnega boja inavguriral, je irelevant-no, mož se je ob svojih lažeh sam iz-podtaknil in se razblinil v politični nič. Ostala pa je njegova metoda. Takozva-rti mladini so jo od njega prevzeli in razvili do vrhunca. Ne odlikujejo se ne po umskih talentih, ne po moralnih kvalitetah; ničesar niso ustvarili, sami bankeroti, kjerkoli je bila zraven mladinska roka — nedosežni mojstri pa so v laži, obrekovanju in hujskanju. Liberalno časopisje sama podla laž, liberalni shodi samo gnjusno laganje, vse liberalno početje brezmejno lažnjivo, in če so stari liberalci lagali v kapljah, lažejo mladi v potokih. In če laž pribiješ, lažejo naprej, lažejo še hujše, tekmujejo v laži z lažjo samo. Svoje čase je saj kakšen dr. Slane skušal voditi boj z
| uma. več ali manj svitlim mečem, da-; nes pa je načelna borba liberalcem deveta briga. Zvesti političnemu katekizmu svojega duševnega očeta zbirajo mladini okoli sebe različne moralno bankerotne agitatorje, stranka jih plačuje in jim nalaga dolžnost lagati. »Sl. Narod« je prapor lažnjivcev, neizčrpa-na zakladnica laži, vzor vse lažnjivosti.
Če naši poslanci vlado obstruirajo, pišejo liberalci, da delajo z njo kravje kupčije, če glasujejo za kakšno državno potrebščino, jih psujejo, da so od vlade kupljeni, če se vsled pogodbe, ki jo ima vlada z nemškonacionalno zvezo. imenuje kje kak nemški sodnik, kriče, da je imel vmes svoje prste dr. Šusteršič, če se S. L. S. zavzame za kmečke interese, zavijajo, da hoče naša stranka uničiti meščane, ko jo bilo na vrsti soc. zavarovanje, so hujskali, da hočemo pahniti v propad kmete, če se naša stranka upira, da bi se za zvišanje uradniških plač brez premisleka naložili novi davki, ne da bi se upoštevalo, katere uradniške kategorije so izboljšanja potrebne, katere pa ne, vpijejo, da je S. L. S. sovražnica uradništva., če bičamo pri stran ost tega ali oneera sodnika, nas slikajo kot anarhiste, ki nimajo nobenega spoštovanja pred postavo. če se zavzamemo za državno avtoriteto v interesu miru in reda, pa nas zasramujejo za patentirane bizan-tince. Lagati in z novo lažjo svojo prejšnjo laž na laž postaviti in se v isti sapi še tretjič zlagati, to je vsekakor nedosežen vrhunec.
In kako lažejo liberalci o večini S. L. S. v deželnem odboru! Če naša večina noče dovoliti milijonov za propadla liberalna gospodarska podjetja in izdajati denarja za različne liberalne naprave dvomljivega značaja, lažejo, da S. L. S. noče podpirati kulture in hoče deželo v temo nevednosti pahniti, če pa izdamo za melioracije, ceste, vodovode in zadružništvo, kriče, da mečemo mi-ljone skozi okno. Če bi ne bila naša večina spričo suše, ki so jo zapustili v deželnih blagajnah liberalci, najela posojila, ampak zvišala, doklade, bi bili liberalci brezdvomno zagnali vpitje, da hočemo ubogemu ljudstvu kri iz žil izpiti, ker smo pa posegli po posojilu, besnč, da smo deželo zakopali v dolgove, da bo na kant, prišla. 10 milijonov, ki jih je dežela pod najboljšimi pogoji najela, je komaj načetih in skorej dvajset let bo treba, da so vsi za. prepotreb-ne gospodarske naprave izdajo, a liberalni govorniki brez sramu lažejo po shodih, da je deželni odbor že vseh deset milijonov zapravil.
Če bi kakšen agitator take stvari
okoli trosil, bi končno to še potrpeli. Dokler je Ribnikar sam na tem polju svoje neslanosti stresal, se noben pameten človek ni razburjal; Ribnikar je Ribnikar in ne bo nikoli kaj drugega kakor Ribnikar. Toda v zadnjem času so se lotili označenega bojnega orožja zoper našo stranko tudi liberalni deželni poslanci in sam dr. Tavčar, ki sedi v deželnem odboru in ima priliko vedeti, kaj je res in kaj ne. Če bi mož pretiraval, bi to postavili na račun njegovega romantičnega talenta in prevelike vneme, da bi svoji stranki kaj koristil s tem, da nas obira, toda kar je dr. Tavčar v zadnjem volivnem boju govoril, sega daleč črez vse meje politične ho-netnosti, da se izrazimo kar mogoče milo. Ali se dr. Tavčarju res zdi za moža njegove izobrazbe in preteklosti ter ugleda, ki ga zase zahteva, vredno, da v predmestnih gostilnah s frazami, ki so nalašč za. ljueli nizkih misli in nagonov prikrojeno, obdeluje razgrete plačano individue? Ali jo to za moža kakor je dr. Tavčar čast, če žanje odobravanje od strani takih-le elementov? Ali bi ne bila ravno naloga dr. Tavčarja,, da sredi nizkotnosti političnega boja, kakor so ga začeli mladini in de-moralizacije, ki jo širijo, saj on ostane na tisti višini, ki jo sme in mora javnost, pričakovati od odgovornega voditelja stranke? Ali sc ros nič ne zaveda, kam pridemo, če se bo javnost zastrupila s takim načinom boja v domačem strankarskem metežu?
Zdi sc, da se je dr. Tavčar šc nedavno tega zavedal. V deželnem zboru in v deželnem odboru, je vsakokrat, kadar se ga je zaradi lažnjivih napadov liberalnega vodivnega časopisja, nad katerim jc on nadzornik, interpeliralo, odgovoril, da on take laži obsoja, da ni z njimi v nobeni zvezi in da bo na. to delal, da se varuje dostojnost in poštenost v političnem boju. Mi nočemo dvomiti, da so bile te izjave dr. Tavčarja odkritosrčne, pribijemo pa, da so glavno glasilo njegove stranko ni po njih ravnalo, ampak jo. nasprotno postalo od dne do dne hujše. Ali nima dr. Tavčar na svojo stranko nobenega vpliva ali mu kljub njegovemu boljšemu uver-jenju ni resno na. tem, da so razmere izboljšajo in mu je postalo vse vseeno ali pa se je dal sam zapeljati v mladinsko strujo. Skorej bi rekli, da slednje, ker bi si drugače ne mogli tolmačiti boja, ki ga je začel to dni »Slovenski Narod« zoper dr. Lampčta na način, ki presega vse, kar so je dozdaj mecl nami v tem oziru produciralo. Deželni odbor je li. januarja 1. 1. poslal vladi dopis, v katerem predlaga cestni zakon v Na j-
višje odobrenje in izjavlja, da pri podporah za občine ne bo samoumevno delal nobenih izjem. Vlada je to naznanje vzela in na podlagi te izjave deželnega odbora izrazila, da pričakuje, da se bo tudi Ljubljana primerno upoštevala. »Slovenski Narod« pa jo seveda ves besen, ker se bo zopet uzakonila času primerna demokratična postava, ki bo napravila temeljit red v deželnem cestar-stvu, ki jc bilo svoječase največje korito za liberalce, in se zato zaganja v dr. Lampeta, češ da deželni odbor ni nikdar nič sklenil, da se bodo pri podporah za ceste vsa mesta po potrebi upoštevala, ampak da je dr. Lampe vlado v tem zmislu nalagal pri intermi-nisterialni konferenci, da bi jo preslepil, da bi zakon rajši sankcionirala. Resnica, pa jo, da je to sklenil sani deželni odbor in da dotični sklep nosi tudi podpis dr. Tavčarja!
Nam je vseeno, kdo se v »Narodu« tako brezvestno in nesramno laže. Na vsak način je dotičnik pristaš političnega ciganstva, kakor je prišlo zadnja leta v narodno - napredni stranki v modo. To pa vemo, da je dr. Tavčar deželni odbornik, torej ve, kaj so v deželnem odboru godi in sklepa, in ima toliko moč nad glavnim glasilom svoje stranke, da bi stvari, o katerih dobro ve, da so same podle laži, lahko preprečil. V deželnem odboru so konstati-rali, da je laž, kar »Narod« ^iše, dr. Tavčar pa je molčal. To pove več kakor (Kvetindevetdeset člankov.
Zadosti. Kaj bo večina S. L. S. spričo tega v deželnem odboru in deželnem zboru storila, to je njena stvar. .Mi samo vprašamo vse ljudi, ki so si ohranili nekaj čuta dostojnosti in ki jim je res mar politične bodočnosti slovenskega ljudstva, niso li ti pojavi znak najnižjega propada, v slovenski liberalni stranki ? Ali se spričo takih razmer liberalno stranko podpirati ne pravi, podpirati politično demoralizacijo? Nobenega programa nimajo več ti ljudje, nobenih za gospodarstvo, za pozitivne politične cilje sposobnih mož, nobenega, ki bi imel kaj čuta moralne dolžnosti in odgovornosti, nobenega, ki bi mu resno bilo zato, da Slovenci kaj dosežemo ali no. Samo razcliranje, sama demagogija, sama laž samo psovanje. Velika uganjka je, da jc še zmirej nekaj sicer osebno častivrednih ljudi, ki toga. ne uvidijo. Pa bo prišel čas, ko se bo vse to maščevalo. Laž je lažnjivee še vedno ugonobila, laž ugonobi tudi stranke, ki nanjo naslonijo svojo eksistenco.
LISTEK.
Par dni] m Ruskem.
(Dalje.)
Letos o priliki papeževega dekreta o praznikih je mož v »Pet. Včdomosti« poslal dopis, v kterem se britko pritožuje o usodi svojega predloga. Glavar okcidentalne cerkve jc z enim pismom, z eno potezo za celo Evropo stvar razrešil in odločil. Moj predlog ne pride nikamor iz pododseka, ker nima zanj smisla sveti sinod, najvišja avtoriteta orientalske cerkve. V treh letih nismo prišli o važni zadevi praznikov do nobenega rezultata.
Pobožnost in globoka vernost Rusov pa ni razsvitijena, v tem tiči ena njenih glavnih napak. Samo križanje, vedno klanjanje, to in samo to, drugega nič; manjka poduka, žive besede.
Pot od Granice do Peterburga.
Po polnoči enkrat se začne brzec pomikati po neskončni planjavi, ki sc začno že v Avstriji in gre notri do tam, kjer so konča, ruska zemlja v Severnem morju. Vlak hiti v srce poljskega kraljestva, v Varšavo, mimo mnogo tvor-nic; poljsko kraljestvo ima na Ruskem
največ industrije. Velika industrija je
v	Czenstochowi, kjer je okolu 50.000 prebivalcev. Poljake vleče IjeBogorodi-ca; v Czenstochowi je njihova najimenitnejša. božja pot, kamor romajo iz nemškega, avstrijskega in ruskega dela nekdanje poljske kraljevino. Preko meje pridejo romarji in duhovniki lahko, od vlade v Krakovu ali od svojega okrajnega glavarstva, dobe t.ako-imenovani polpas, ki jim dovoli obiskati božjo pot, ampak v 48. urah se morajo vrniti.
Od Czenstochowa, kamor jc vlak pripihal okolu pol 4. v. jutro (po peler-burški uri, ne po naši), gre pot. vedno dalje in da.lje v lopo jasno solnčno jutro. Sedma ura v jutro je minula, ko drvi mimo mnogih zalih vil in se ustavi na dunajskem kolodvoru v Varšavi. V pasportu je bilo rečeno, da ni dovoljeno ustaviti se v tem mestu. Zato ni drugega kazalo, kot počasi pomikati sc na vaksal, ki vedo v Peterburg. To se vidi na prvi pogled, da ima Varšava lastnost, ruskih mest, široke dolge ulice, mnogo javnih trgov. Na Ruskem in Poljskem je to lahko, ker je toliko razsodnega čisto ravnega sveta, da ga niti ne morejo obdelati. Zato se že v Varša-
vi	vse vozi bodisi v tramvaju bodisi v izvoščeku, kar postane v velikih pravih ruskih mestih norma in neizogibna po-
treba. Eno moti potnikovo oko v kraljevem poljskem mestu, prav mnogo Judov je tam, ki imajo v rokah trgovino in denar.
Vojaki so ruski, uradniki in uradni jezik ruski. Gotovo ni dobro, da se razmerje med Poljaki in Rusi mirno poravna, če se na vseučilišču in na tehniki v Varšavi predava samo v ruščini.
Zvedel sem, da. jc nadškof naročil duhovnikom, naj po pridigi prebero in razglase cesarski dopis v ruščini, v katerem o priliki kronanja, sedanji car Nikolaj slovesnost podanikom naznanja. Ljudje niso poslušali ruskega manifesta, ampak glasno godrnjajo šli iz cerkve, češ mi razumemo samo poljsko. Nadškof je s tom ustregel vladi, odtujil si pa je srca vernikov.
Mogočen most čez široko mirno Vislo vedo v predmestje Prago, ki je porošeno z obilo krvjo za svobodo ^oljskega. kraljestva.. Na kolodvoru je že pripravljen osebni vlak, ki odhaja ob deseti uri dopoldne in pride v Peterburg šele drug dan ob 6. uri zvečer. Kdor lo more se ogne temu 32urnemu premetavanju ter so odpelje ob peti uri zvečer ler dospe z brzcem drug dan opoludne v Peterburg. Tudi ta vožnja traja 19 ur. Poljska mesta mimo kterih vozi vlak, nimajo mnogo mestnega, na , sebi, česar s mu na zauouu vajeni; niče i
povečini nizke, leseno, ceste slabe brez vsakega tlaka. Zdi so mi, da. obstoja severna Nemčija, Poljska, Ruska iz samega finega drobnega peska, ki se ti mano pod nogami, tako da je velik prah ob suhem vremenu, blato do kolon in čez ob dežju. Težko ie tam delati železnico, ker sc ne pride do trdih ta.l v tem čudnem severnem pesku. Pesek da signal uro mostom, vasem, ljudem; čudni, mehki pesek, ki v mehkem neznatnem valovanju preproga ves severni svet, dola Rusa. otožnega, satijavega, melanholičnega. Velike ruske vode, "široko kot jezera, leno komaj vidno tekočo v raztrganem pesku, kdor to gleda od blizu, razume, zakaj da so ruske in poljske popevke otožne, čisto drugega značaja kot našo.
Potnik i/, planinskih krajev strmi v ta. nov neznan svet, čaka za trdno, da zagleda zdaj pa zdaj konec enakomerne planoto, da so. obveseli visoke gore, skal, smrečja, penečo naglo hiteče vode. Ampak čakanje, ostane čakanje. Ruski ljudski značaj no more tog« vpliva naravo skriti. Zato so pasažirji v vagonih drugačni nego naši. Pogovarjajo so mirno, šepetajo; pijo čaj in se za svet nič nc menijo, ker ne kaže nobeno lepote.
Narava postaja vedno pustejša, osornejša, bolj ko vlak piha u poljskih
Predstava nove vlade.
Danes se je predstavila zbornici nova Stiirgkhova vlada. Galerije so gosto zasedene, žene in hčere novih mož čakajo, cla se predstavi Stiirgkhov kabinet. Tudi loža gosposke zbornice je zelo zasedena.
Ko odbije ura tri, stopi v zboroval-nico zbornični predsednik in novo ministrstvo. Stiirgkli gre naprej, za njim korakajo tisti ministri, ki jih je prevzel od Gautscha, nato fledi noti-anji minister Ileinold, mala, aristokratična postava, ki se prijazno smehlja svojim znancem, ki mu čestitajo; sledi mar-cialni novi trgovinski minister vitez Rosslcr. Splošno pozornost vzbuja naučili minister Hussarek, velik, krepak mož rdečega lica. Zadnji je delovski minister Tmka, vitek, primeroma mlad mož s črnimi lasmi in brkami, skrajno eleganten. Seja se otvori. Prečitajo se vloge. Nato se dvigne novi ministrski predsednik, da obrazloži svoj program.
Pečat pa vtisne novi vladi njen šef grof S t ii r g k h. Njegova politična preteklost je znana. Četudi je kot večletni član ustavovernega veleposestva večkrat stal v ospredju proti slovanskim zahtevam ter proti splošni in enaki vo-livni pravici, vendar njegovo orožje ni bilo otrovano s strupom protikr-ščanskih in protiavstrijskih teženj. To njegovo prepričanje ga je sčasom vedno bolj odrivalo na desno, kjer so zbrani zagovorniki avstrijske ideje, ki priznava narodno enakopravnost in z elementarno silo zahteva spravo med avstrijskimi narodi. Ako se tudi sedaj uresniči stari rek »Honores mutant moreš«, smemo upati, da se bode grof StUrgkh vsaj potrudil, da nadaljuje od barona Gautscha pričeto delo. Že kot naučni minister si je grof Sturgkh nakopal jezo mednarodnega svobodomi-selstva in socialne demokracije, ko je postavil mejo protizakonitim gonjam proste šole in potlačil znane škandale z uskokom VVahrmundom.
Danes je grof Sturgkh odločno in lojalno izjavil, da je njegov program zadnji prestolu i govor in da si je osvojil načela svojega prednika barona Gautscha, ki jc clne 27. oktobra v zna-, menitem svojem govoru obširno utemeljil edino pravi avstrijski sistem, ki ne pozna narodov prve in druge vrste in priznava parlamentu vse ustavne pravice. Že to je dobro znamenje, da je »Neue Freie Presse« izlila ves svoj zeleni žolč na grofa Stiirgkha kot potuhnjenega klerikalca. Drugo ugodno znamenje je, da je grof Sturgkh vladarju priporočil kot svojega naslednika v na-učnem ministrstvu viteza Ilussareka, ki ni nikdar skrival svojega globokega krščanskega prepričanja.
Toda dneva ne moremo hvaliti pred večerom. Lepa načela, avstrijski sistem, narodna ravnopravnost, skrb za vse stanove, posebno pa za delavske so proglašali kot zvezdo vodnico v državni u nravi že mnogi ministrski predsedniki, in vendar so vse te obljube ostale večinoma le v zapisnikih zborničnih sej kot — fraze, ki v trenutku ukrešejo iskro upanja v boljšo bodočnost, pa hitro ugasnejo. Grof Sturgkh je prevzel po baronu Gautschu declšči-no »cum beneficio inventarii«. Važno za nas in parlament ni vprašanje kaj stori minister Trnka in Zaleski za svoje rojake, ampak vprašanje je, kako se grof Sturgkh loti svoje težavne naloge in kako dokaže svojo politično usposobljenost. Baron Gautsch je bil storil
pokrajin proti Peterburgu. Postaje so lesene hiše, pa še teh je malo. Od Dvin-skega (Diinaburg) naprej oko skoraj zastonj išče hiše; vse mrtvo, zapuščeno, nobenega človeka ni videti; kažejo se umazane mlakuže v nerodovitnem svetu, pesek, blato, sempatja rasto smrečice in breze. Vse stare gozde so posekali, mlado zelenje poganja, ampak ta vandalizem ne bo donašal zemlji si-eče. Tuintam se pase konj, last samotnega gospodarja, gotovo je ostal celo noč zunaj. V par vaseh mirno kterih hiti br-zec, pasejo deklice, oblečene v belo spodnjo haljasto dolgo krilo, čez ktero imajo ogrnjeno temno suknjo. Revščina ruskega mužika.
V veliki Rusiji se potniku vozečemu v Peterburg, kaže koj velika slabost te dežele, pomanjkanje pitne vode. V vagonih je na steni nabito: kuhana voda, ki se sme piti, dobi se naštacijah. Potnik močno pogreša spočetka dobre gorske vode in mora uživati po cele tedne in mesece »kipččaja vadd«.
Stolpi in zvoniki peterburški se že od daleč svetijo s svojimi pozlačenimi strehami; predkrajev mesto nima., kot jih ima recimo Dunaj. Ampak čez čas se ustavi brzec, v Peterburgu smo. Oko-lu 12. ure je bilo. V Ljubljani še ni bila U ura.
(Dalje.)
to veliko taktično napako, da je češke zahteve nemškonarodni zvezi predložil v odobrenje. Čehi so svoje pogoje za vstop v vladno večino naznanili le vladi, nc pa svojim nemškim nasprotnikom. Najmanj pa bi smeli Nemci odločevati, ali in katere češke politike naj ministrski predsednik izbere za svoj kabinet. To je prerOgativa vladarjeva. In morda se ne motimo, da je ta taktična napaka baronu Gautschu izpocl-nesla ministrski sedež. Ako velja noli-tična »dogma«, da brez Čehov ni več mogoče vladati, potem mora biti izključen nemški »veto«. Ako grof Sturgkh ni sprejel od dr. Hochenburgerja znanih pogojev za vstop v novo ministrstvo, potem si ni vezal rok. Če pa je storil, česar danes ni izrecno zanikal, ponovil je napako svojega prednika in svojemu kabinetu vcepil kal bolezni že ob rojstvu. Morda pa jc to le časnikarska bomba, ki naj bi grofu Sturgkhu zaprla pot iz zagate na ravan?
Danes pač ne moremo še govoriti o usodi nove vlade. Gotovo je pa, da Poljaki niso s posebnim veseljem pozdravili grofa Sturgkha. Že to je sumljivo, ker je polj. klub odklonil 2. ministr. sedež in je Zaleski eclini poljski zaupnik in kontrolor v kabinetu. Tudi nemško-narodna zveza je hladno vzela na znanje program nove vlade. Češki zmernejši poslanci so ostali ravnodušni, bumi medklici čeških radikalcev pa so le nemškim kričačem šli na led.
In kaj poreče slovensko - hrvaški klub? Njegovo stališče označi načelnik dr. Šusteršičv proračunski razpravi morda že jutri, zato je moja naloga kot poročevalca za danes končana. Vendar pa ničesar ne pokvarim, ako pripomnim to-le: Že baron Gautsch je clne 27. oktobra v svojem govoru nagla-šal. da so vsi avstrijski narodi poklicani sodelovati pri upravi države. In naštel je izrecno Poljake, nemško narodno zvezo in Čehe. Dobro, toda avstrijski državnik ne sme imeti precl očmi le treh velikih narodov, ki so danes vsak zase že dovolj močni, da si pribore primerno mesto pri upravi države. Pravi avstrijski sistem ne sme izigravati narodov proti narodom ali celo ž njimi kovati kompromisov na škodo manjših narodov, ki imajo razmerno iste pravice, ako izvršujejo vse svoje dolžnosti do države in vladarja. Bil jc ravno baron Gautsch, ki je pred leti — seveda le v zasebnem pogovoru — naglašal veliki pomen Jugoslovanov za državo, osobito za Avstrijo. Jugoslovani so bili vedno močna straža države na jugu. Moremo si misliti Avstrijo kot velesilo tudi brez te ali one severne kronovine, nikdar pa ne brez jugoslovanske straže ob Adriji. Brez Adrije je država — recimo— hiša brez vrat na javno cesto. To naj bi si zapisal vsak avstrijski državnik v svoj dnevnik. Toda v slovensko - hrvaškem klubu niso jokavi in solzavi krošnjarji, ki se komu vsiljujejo in ponujajo. Ako vlada zna brati znamenja, časa, ako prav presoja dogodke na svetovnem odru, potem mora vedeti, kaj je njena dolžnost, ker Avstrija se ne konča pri Lipnici na Štajerskem, marveč sega že v osrčje slovanskega Balkana. In če Avstrija tudi v bodoče ostane mačeha Slovencem in Hrvatom, potem naj se več ne ponaša s svojim zgodovinskim poklicem na jugu in vzhodu.
Nova vlada.
Dunaj, 6. nov.
Galeriji sta zopet polni, tudi zbornica je dobro obiskana. Občinstvo in poslance je gnala radovednost, da vidijo novo ministrstvo, ki se je danes predstavilo in začelo na goro valiti Sisi-fovo skalo, ki se je že tolikrat zdrsnila navzdol ter sesula razne vlade in raz-gnala zbornico. Vsi so že znane osebe, trije kot bivši ministri, ostali kot šefi na različnih mestih državne uprave. Ko bi bila daljša trajnost sedanje vlade odvisna samo od usposobljenosti posameznih ministrov, mogli bi ji prerokovati dolgo življenje. Fin. minister dr. M e y e r, trgovinski minister dr. R o c s 1 e r, želez, minister baron F o r-s t e r in naučni minister Hussarek, so priznani veščaki v svojih strokah; isto smemo reči o najmlajšem ministru za javna dela T r n k i, ki je kot delovna moč in strokovnjak v kratkih letih dosegel najvišjo stopinjo uradniško. Baron H e i n o 1 d si jo kot cesarski namestnik na Moravskem v jako težavnih razmerah pridobil zaupanje v čeških in nemških krogih kot nepristransk in spreten upravnik. Med Čehi in Jugoslovani vzbuja nezaupanje edini pravosodni minister dr. vitez Hochen-b u r g e r, ki ga je pred leti baron Bie-nerth poklical v svoj kabinet, da mu zagotovi podporo nemško-narodne zveze. Ta pa je tudi edini minister, ki si ni prislužil svojih ostrog v uradniški
službi, ampak kot gromovit voditelj nemških strank proti Badenijevi vladi zaradi znanih jezikovnih naredeb za Češko.
Viharna demonstracija proti Stiirgkha.
Češki radikalci prično demonstrirati proti Stiirgkhu, ko se dvigne, da govori. Viharno kličejo: »Nočemo ga poslušati! Naj govori pravi ministrski predsednik Hochenburger.« Demonstracija je tako burna, da StUrgkh ne more pričeti svojega govora. Češki radikalci neprestano kriče. Končno zakriči Fresl: »Naj Hochenburger govori«, nakar govori Sturgkh.
Iz govora grofa Stiirgkha.
Uvodoma izjavi, da hoče seznaniti zbornico s svojimi vodilnimi idejami in z glavnimi zadevami, ki so bile itak navedene v prestolnem govoru. Navaja preosnovo brambne postave, narodno gospodarska dela, med njimi dodatek k postavi o kanalih, železniške predloge, vreditev zadružništva in končno veliko delo socialnega zavarovanja. Češki 'radikalci kličejo: »To ni program, marveč jedilni list.« Izjavlja, da se brezpogojno zavzema za stališče, ki je bilo izraženo v prestolnem govoru. Izjavlja, da želi krepek parlamentarizem. Med vlado in državljani mora obstajati neprestana zveza. Fresl kliče: Saj nismo šolarji in ne potrebujemo pouka, ker vse to že znamo. Želi zaupanja zbornice. Naglaša, da je nujno potrebna izprememba poslovnika. Na politično večino za zdaj pri nas še ni misliti, kakor se moramo ogibati takozva-ne nacionalne večine. Večino hočemo za stvarno delo, večino, ki nikogar ne izključuje ali odbija, ki hoče sodelovati. Tako večino bo izkusila vlada sestaviti. Obeta, da bo pospeševal spravno akcijo na Češkem, kjer so že pripravljena tla. Naroden mir je pa zgolj mogoč, če se stranki prosto sporazumeta. Vlada računa na požrtvovalno sodelovanje češkega namestnika. Sama hoče sodelovati posredno tako, da bo pošteno posredovala med strankami, neposredno pa, da bo zavzemala v upravi strogo nepristransko stališče. Glede na Hochenburgerja izjavi, da ne zavzema Hochenburger nobenega posebnega mesta in da ni povoda dvomiti o nepri-stranosti kakega člana sedanje vlade. Fresl kliče: Poznamo Vašo lojalnost. Kaj pravite glede na Hochenburger j eve pogoje? Choc kliče: Saj jih je objavil v graški »Tagespost«! Sturgkh: Lojalno bi odpravil vsako vznemirjenje, če bi obstajal kak povod. Več menda ne morete zahtevati od mene. Predsednik: Prosim, ne motite ekscelence. Nato izjavi, da želi, naj bi ostalo uradništvo dobro in avstrijsko. Glede na draginjo obeta storiti vse, kar bo vladi mogoče, da se omeji. Poziva občine, da naj sodelujejo glede na draginjo živil tako, da se ustanovi neposreden stik med producentom in občino. Glede na uradnike izjavi, da vsega država sama glede na draginjo ne more storiti. Plačilne razmere bi se zboljšale po programu: Manj delovnih moči, a te naj se smo-treno porabijo in bolje plačajo. Ta misel je vsesplošna in čas je, da se ž njo konkretno pečamo. Želi, naj zbornica deluje na to, da uradništvo ne bo zahtevalo neizpeljivih stvari. Niti velike žrtve države, za katere se je odločila, teh ne bodo zadovoljile, če jih bodo merili po merilu neizpolnjivih želja in upov.
Stanje naših financ nam nalaga dolžnost, da napravimo s trdno voljo in eneržijo red v državnih financah, da postane naš proračun zopet prožen in da se napravi konec finančni bedi dežela. Sturgkh je končal svoj govor z izjavo, da hoče delati na notranji mir, na narodno sporazumljenje in za praktično gospodarsko delo. Vabi vse stranke, ki so dobre volje, da naj sodelujejo.
Češka sodba o novi vladi.
Po Sturgkhovem govoru se prekine razprava in nadaljuje debata o Haber-mannovem nujnem predlogu glede na bratovske skladnice. Fresl pripomni: Značilno je, da cela levica justičnemu ministru čestita; gotovo le zato, ker je kljub svojim znanim pogojem ostal v novi vladi. Grof Sturgkh si je prizadeval predstaviti vlado češkim poslancem kot nevtralno. Češki poslanci so prepričani, da ta vlada ne bo nevtralna in objektivna. Govornik protestira, ker so ostali ministri tisti možje, proti katerim je največ pritožb na Češkem.
Seja se je zaključila ob uro popoldne.
Sodbe o Stiirgkhovem govora.
Posl. Lecher je izjavil o Sturgkhovem govoru med drugim: Nihče ni dvomil, da je Sturgkh dober časnikar. Či-tal je danes političen uvodnik, ki je bil gladek, a končno si toliko znal, kakor začetkom govora. Nemško - narodna zveza v včerajšnji seji ni nasprotovala
Stiirgkhovemu govoru. Zveza hoče počakati, če bo mogel ostati Stiligkh objektiven (t. j. Nemcem prijazen) in se hoče po tem ravnati. Krščanski socialci so imeli včeraj popoldne sejo, v kateri so izjavili, da bodo še naprej zasledovali politiko proste roke. Krščansko socialni listi pišejo o Sturgkhovem govoru: Govor ni bil z navdušenjem sprejet. Na neki odstavek Sturgkhovega govora hočemo opozoriti. Sturgkh je namreč v svojem govoru zavzel glede na uradništvo stališče, da prodira misel, da se naj zniža število uradništva, a delo naj se,bolje razdeli in uradniki boljše plačajo in da je čas, da sc s to stvarjo konkretno bavimo. Kako so kričali naši liberalci, ko je načelnik naše stranke v svojem govoru ob prve mbranju uradniških predlog izprožil to misel. Nas le veseli, cla se tudi grof Sturgkh zavze-svojem govoru ob prvem branju uradništva in da naj se delo bolj praktično vredi, ker tako bi bilo ustreženo prebivalstvu in uradništvu.
liaiijansko-iorška vojska.
Novi boji pred Tripolisom.
Pred Tripolisom so bili zopet boji. O teli so došla sledeča poročila:
Turškemu vojnemu uradu je poročal polkovnik Nešad iz Tripolisa: Dne 3. t. m. ob štirih popoldne smo pričeli z napadom na mesto Tripolis. Naval se je izvršil za Italijane neugodno. Lahi so izgubili nad 500 mrtvih in 150 ranjencev, ki so jih usmrtili ali ranili Arabci s svojimi meči in sulicami. Videli smo, ko so nesli Lahi z bojišča več mrtvih in ranjenih častnikov. Ker so nas bombardirale štiri laške bojne ladje, smo se bili umaknili nazaj v svoje pozicije. Municija in živila, ki smo jih našli v vojašnicah, so nam dobro služila. Tudi Turki so imeli precejšnje izgube. Napad bomo obnovili. — »Agen-zia Štefani« pa poroča iz Tripolisa: Dne 5. t. m. ob sedmih zjutraj je pričel streljati sovražnik iz topov na naše postojanke, a je bil kmalu prisiljen ustaviti streljanje. Popoldne je sovražnik napadel naše levo krilo. Napadi, ki niso bili posebno intenzivni, so trajali do 9. ure zvečer. Iz ene hiše smo prepodili1 sovražnika. Iz Rima se poroča, da je prizadjala laška artiljerija 5. t. m. sovražniku resne izgube. Zdaj napadajo redni turški vojaki, ki so se držali dozdaj v ozadju. Arabce morajo preživ^ Ijati Turki. V Homsu oziroma Suari je mirno. Tudi v Demi in Tobruku je po-, ložaj neizpremenjen. — »Agence Ha-vas« poroča iz Tripolisa, da so se poslabšale zdravstvene razmere v Tripolisu. Dne 5. t. m. so v mestu pobrali po ulicah 50 mrličev, ki so umrli za kolero. Iz palmovih gozdov, ki so polni mrličev, se širi mrtvaški smrad v mesto. V Tripolis dohajajo redno novi laški vojaki. Mesto izgleda zopet normalno. Dne 5. t. m. so pričela zopet poslovati civilna in trgovska sodišča.
Položaj v Italiji.
Iz Rima piše neki avstrijski časnikar: Lahi pošiljajo v Tripolis vedno več vojakov, kar dokazuje, da se jim ne godi tako dobro, kakor to slikajo laški listi in uradna poročila. Značilno je, da ljudstvo ni prav nič več navdušeno in da ne pozdravlja več vojaških transportov, namenjenih v Tripolis. Vsak dan se vozijo iz Rima vojaki v Tripolis, skozi Rim vozijo vlaki s severa, a prebivalstvo je liiadno in pomi-luje »uboge vojake«, ki morajo v Tripolis. Dne 9. novembra se morajo oglasiti vsi vojaki letnika 1889 pri svojih četah. Meroclajni vojaški krogi nameravajo povišati afričansko laško armado na. 130.000 mož. V Tripolis odpošljejo še šest aeroplanov in več zrakoplovov. Laško časopisje napada avstrijsko in nemško časopisje, češ, da objavlja zgolj turška poročila, in grozi, da tega Lahi ne bodo pozabili in da bodo zavetniki to še čutili.
Laške grozovitosti.
Angleško časopisje objavlja zopet daljše članke o grozovitostih, uprizor-jenih po Lahih. Več amerikanskih dopisnikov je bilo tako ogorčenih radi laških grozovitosti, da so vrnili Canevi svoje potne liste, ker niso hoteli več gledati laškega klanja. Angleško časopisje piše, da so bile vse »laške zmage« porazi in da se je moralo umakniti 25 tisoč Italijanov 15 milj nazaj.
Glasovi o laški aneksi:!.
Iz Berolina se poroča: Tukajšnji politični krogi se norčujejo iz laške aneksije, češ, cla je v sedanjem trenutku smešno, ker o trajnih laških uspehih se ne more govoriti, kakor tudi ne o neuspešnem turškem odporu.
Razna poročila.
»Neues VViener Tagblatt« porota, da je zadnje dni kupila Italija v Car-cliffu 400.000 kg premoga. — Iz Palcr-
ma se poroča, da se nahaja med 2000 vjetimi Arabci na otoku Ustica tudi neki arabski milijonar, ki ima v angleških in egiptovskih bankah naloženih 300 milijonov mark. — Iz Beiruta sc poroča, da zahteva prebivalstvo orožje, da lahko nastopi z orožjem pioti Lahom, če bi napadli mesto. — V Carigradu se govori, da bombardirajo Lahi Chios.
Razmere v Mostah.
ZAPISNIK
sestavljen povodom revizije občinskega urada v času od dne 19. do 21. avgusta
1911 za dne 22. avgusta 1911.
Predmet:
Konstatiranje raznih diferenc v občinskih računih.
Navzoči: Gospodje: nadoficial Fran Kristan, župan Josip Oražem, tajnik Fran Mercina.
Uradoma ,se konstatira, da posamezni izdatki absolutno ne odgovarjajo dejanskemu stanju. Po podpisanem deželnem uradniku se je dognalo, da je bila od početka leta 1908. med izdatki zaračunjena vsota pod naslovom »razglasi«: 555 K ne da bi bilo mogoče najti kak dokaz za izplačilo, zlasti pa za upravičenost dotičnih izdatkov. V vsej tej dobi pa med dohodki ni vpisan niti eclen znesek kot sprejeta občinska taksa za oklice ozir. razglase. Ni dvoma, da je večina tc vsote neopravičeno zaračunjena od pokojnega tajnika Frana Stareta, kar se pa da vspričo pomanjkljivosti računskih prilog težko dognati.
Neverjeten je tucli izdatek za lysol v znesku 300 K v p.eje navedenem času. Potrdil se nahaja med prilogami le glede 72 K 30 vin., dočim je izdatek 227 K 70 vin. nedokazan.
Za drva, premog, sploh kurjavo, se je izdalo od početka leta 1908. na dalje 1025 K 17 vin.
Opravičeno se cla dvomiti, je-li ta neprimerno visoka vsota bila izdana v resnici le za kurjavo občinske pisarne, tembolj, ker manjkajo tudi za te izdatke po večini vse računske priloge. Sicer bi se pa tudi v nasprotnem slučaju. dalo težko dognati, koliko se je porabilo kuriva v druge namene, kakor za občinsko pisarno.
Zlasti sumljivi in nedokazani so pa izdatki za razne pisarniške potrebščine v znesku 1012 K 69 vin. v času od početka leta 1908. nadalje, kakor papir, razne tiskovine, poštne znamke in nakaznice, dopisnice itd. Zlasti je raba poštnih znamk pri uradni korespondenci neutemeljena. Nemogoče pa je, da bi se bilo porabilo toliko papirja in tiskovin, kolikor znašajo izkazani izdatki, ker bi v tem slučaju moralo jmeti županstvo ogromne zaloge teh predmetov, katerih pa v resnici ni. Seveda manjkajo tudi tu večinoma vse priloge, nekatere pa so očividno falsi-ficirane. Konstalirana pa je le diferenca, pri kateri manjkajo priloge.
Petero takih v vsakem oziru nepopolnih prilog prevzame v svrho prito-žitve k svojemu revizijskemu po očilu podpisani odposlanec deželnega odbora. Vsa ta potrdila je izgotovil, kakor kaže lastnoročna pisava pokojni občinski tajnik Fran Stare.
Pojavile so se pa, šc druge, diference. Vpisane niso sledeče občinske takse:
Ena žehitovanjska zglasnica dne 2. novembra ,1910 10 K. Za šest delavskih knjižic a 40 vin. 2 K 40 vin.; skupaj 12 K 40 vin.
Pri sumiranju blagajniškega dnevnika se je dognala diferenca v škodo občine v znesku 171 K 20 vin.
Med izdatki ubožnega zaklada se nahajata dva zneska po 10 K, izdana dne 22. septembra 1.910 in 2. oktobra za 1910 za čevlje sirote Petrič, a že 19. maja 1911 je bil izdan v ravno ta namen znesek 12 K in 19. junija 1911 zopet znesek 13 K, kar je vsekakor dvomljivo. O tem bode treba še poizvedovati. Glede drugih izdatkov iz ubožnega zaklada zlasti ubožnih podpor, kontrola ni mogoča, ker ni tozadevnih prilog, na zasliševanje strank pa ni misliti. Iz vsega tega sledi, da denarno poslovanje umrlega občinskega tajnika Frana Stareta nikakor ni bilo v redu. Razvidi se pa, tucli iz tega, da občinski odbor ni izvrševal svoje, zakonite dolžnosti, ki mu jo nalaga §40. obč. reda.
Predočijo se izvajanja v p-edstoje-čem konstatiranju dež. nadoficiala g. Frana Kristana sedanjemu županu Josipu Oražmu, kateri izjavi k predmetu sledeče:
Pokojni občinski tajnik Fran Stare Je vodil vse denarno poslovanje še pod mojim prednikom županom Frnnom Zakotnikom. Ali mu je to prepustil že pokojni župan Marenčič, ali pozneje pokojni župan Fran Zakotnik samola-stno ali s privoljenjem obč. odbora, mi ni znano. Vsaj za kako dovoljenje od
strani slednjega sc ne vem spominjati. Pozval sem pokojnega tajnika Stareta opot.ova.no in mu ukazal, da brez mojega dovoljenja ne sme ničesar naročiti ozir. zakaj to dela brez moje vednosti. Pa on si ni iz tega ničesar storil, in delal po svoje naprej, kar se jo moglo šele seclaj dognati. Sicer smo prišli na njegovo manipulacijo žo takrat, ko je zapustil službo. Sicer sem imel pa jaz z ozirom na vladajoče razmere v občini vezane roke, ker mu jc občinski odbor vsestranski zaupal. Nekaj dni po njegovem odstopu, ko sva konštatirala s sedanjim tajnikom te nedostatke, sem sklical oba svetovalca in jima celo stvar pojasnil. Oba — Dolničar Matija in Jezeršek Fran sta se izjavila v tem smislu, da naj se rešitev zadeve prepusti preglodovalcema računov, ker jima vsled pomanjkanja dokazov stvar ni popolnoma jasna, Pregledovalca računov Ivan Dolničar in Matija Laurič pa sta izjavila, naj se cela stvar prepusti celokupnemu občinskemu odboru.
Sedanji obč. tajnik Fran Mercina izjavi sledeče:
Prevzel sem obč. blagajno takoj ob nastopu službe dne 17. julija t. 1. ter sem opazil, da manjka v njej 35 K 61 v., kakor sem dognal po blagajniškem dnevniku z dnem, ko sem prevzel blagajno. Nadalje sem po naročilu župana Josipa Oražma pregledal ocl 1. jan. 1911 nadalje zvezek ličenčnih jukst, delavskih knjižic in ženitovanjskih zglasnic ter pri tem dognal, da ni bilo vpisanih vseh taks v skupnem znesku 26 K 20 v. Na županovo zahtevo je pokojni obč. tajnik Fran Stare brez vsakega ugovora takoj doplačal skupni znesek 61 K 81 vin. v moje roke.
Sklenjeno in podpisano! Josip Oražem, Fr. Mercina. Precl menoj: Fran Kristan, deželni nadoficijal.
Po zaključku tega zapisnika se je vsled govorice, da je pokojni tajnik Fran .Stare tekom poldrugega leta vložil v hranilnico tisočak, pozvala soproga občinskega redarja gospa Nežika Jereb, da izpove v tem smislu, kar jo ču-la. Imenovana izjavi:
Hči pokojnega tajnika Frana Stareta, imenom Ivana, neomožena, jo pred monoj nekoč dejala, da je pokojni oče za otroke dobro skrbel in v času, odkar je umrla mati. dejal v hranilnico tisočak. Ali je mislila krone ali goldinarje, tega ne vem.
Prebrano! prav! Nežika Jereb. — Goram mo! Fran Kristan, deželni nadoficijal.
ŽELEZNICA OD POLZELE DO KAMNIŠKE ŽELEZNICE.
Dečkova vlada je predložila državni zbornici več lokalnih železnic, mod njimi tucli Polzela—Motnik, kalorih bi nekaj gradila država sama, nekaj pa. samo podpirala. Zdaj gre za to, da predloži nova vlada izpremenjono, doloma izpopolnjeno predlogo lokalnih železnic. Štajerski Nemci so porabili spor med obema strankama glede na nadaljevanje železnice od Motnika, (Črni graben in Tuhinjska dolina), ter delajo sploh proti imenovani, prepo-t.rebni zvezi savinjsko • železnice s kranjsko deželo. Gotovega sc no more zvedeti, kal namerava vlada., toda ne cla se prikriti, cla jo velika nevarnost, cla sploh te proge no bo v predlogi. Seveda o tem še ni izpregovorjona. zadnja beseda. Naši poslanci bodo porabili vsa sredstva, da izvojujejo, kar jo bilo že odločenega in že danes so lahko roče, da. z vladno predlogo lokalnih železnic no bo nič, če so v tem oziru zgodi našim koristim kaka krivica.
REVOLUCIJA NA KITAJSKEM.
PožTfla se, mori in pleni.
V London je došlo sledečo poročilo iz Pekina: V revolucijskem okrožju se požiga, mori in pleni. Angleški admiral Vinon je brezžično brzojavil nemškemu guvernerju v Čintavu, da je po njegovi sodbi zdaj čas, da nastopijo evropske velevlasti in cla jo v tem smislu obvestil angleško vlado. Sodi, cla je potrebno, cla naj vsaka interesirana velevlast odpošlje 1500 mož v Šangaj. Kitajske vojne ladjo v Šangaju so razobesile re-volucijske zastavo in se ne udeležujejo bojev. Nadalje se poroča, da se jo pridružilo šangaj. prebivalstvo revoluci-jonarjem. Fučanski guverner je prestopil k vstašem. Jug province Kjan-oav, železniška proga Šangaj—Nankin in kitajski mestni del šangaja ie v oblasti revolucionarjev, ki so v Šangaju mirni. Dve topničarki v Šangaju sta prestopili k revolucionarjem, kakor tudi posadka utrdbe pri Vuzunu. V Pekinu sodijo, da se bodo sprli med seboj voditelji vstašev in cla bo sledila revoluciji vojska mod severom in jugom. kakor tudi narodni bankerot, vmešavanie. velevlasti. in razdelitev države.
Agro-Merkur pred sodiščem.
Včeraj popoldne se je nadaljevalo z zaslišavanjem priče Alb. P e č a r j a.
Priči ni znano, če se jo pri Zvezi slovenskih zadrug ali Agro-Merkurju sklepalo kaj o toni, da se ima 100.000 kron prenesti na kočevsko posojilnico. Ako se prenos 100.000 kron ne bi vpisal v staro glavno knjigo, bi znašal saldo dne 15. oktobra 1910. 104.293 K 75 vin. ved in 4024 K 26 vin. Vsota 4293 K 75 v. so obresti od 100.000 K, nateklo do 15. oktobra 1910.
Spomladi 1910. se je govorilo mod uradniki Zveze, da je Agro-Merkur že preveč dolžan Zvezi slovenskih zadrug. Nekako takrat sta priči izročila dr. Žerjav in Rožman 25 meničnih obrazcev z naročilom, da jih izpolni za Agro-Merkurja in vpiše kot izdajate-ljico Zvezo. Priča je blankete izpolnil po Rozmanovem naročilu. Rožman in dr. Žerjav sta. akceptirala menice ter jih je priča vknjižil kot gotovo plačilo 120.000 K Agro-Merkurju v dobro. Nekako koncem julija 1910. prišla sta zopet k priči dr. Žerjav in Rožman ter mu izročila neko pismo moravške posojilnice, v katerem jc stalo, da moravška posojilnica dovoli Apro-Mcrkutju 2G0 tisoč K kredita pod pogojem, da Zveza mojravski posojilnici ravno ioltko kredita dovoli. (Dr. Tavčar je nato predložil pismo moravske posojilnice k clne 7. junija 1910.)
Priči sta obenem Rožman in dr. Žerjav naročila, da mora odpreti novo knjigo zaradi eskonta 120.000 K, da bi bilo razvidno, koliko jo na račun menic že odplačanega. Kot odplačilo na menice sta mu ukazala v to novo knjigo, ki jo je krstil »Agro-Merkur-Moravče«, vpisavati vsa vplačila, ki bi prišla za Agro-Merkurja potom Zvezinega računa po poštni hranilnici. Knjigo jo krstil za »Agro-Merkur-Moravče«, ker je videl navedeno pismo. Moravska posojilnica pa na, konto ni ničesar plačala, in se ta konto z drugim obstoječim kontom v glavni knjigi ni spravljal v zvezo. Ali se jc v knjigah Agro-Merkurja obremenila moravška posojilnica, priča ne ve.
Nekako februarja 1910. se je splošno govorilo, da je tvrdka Puc & Com. v denarni zadregi in pri Zvezi se je tudi govorilo, da bo to tvrdko saniral Agro-Merkur s pomočjo Zveze slovenskih zadrug. Nekoč sta prišla k priči Rožman in dr. Žerjav ter mu naročila, naj odpre račun za tvrdko Puc & Comp.. Dr. Žerjav je takrat omenil, da bo tvrdko Puc saniral, pri tem pa, da bo imel Agro-Merkur dobiček in pa ProdukSiv-na zadruga ljubljanskih mizarjev, ki bo prišla poceni do blaga. Na ta račun jc priča vpisoval vsa vplačila, poslanih tvrdki Puc & Comp. po poštni hranilnici in po njenih dolžnikih. Za izplačila, ki jih jo Zveza vršila na. račun te tvrdko, je obremenil parno račun te tvrdke. Agro-Merkur pa je obveščal o tem tvrdko sproti. Kar sc tiče nekoga vpisa pro-
vizijo 3000 kron, .jo vpisal priča ta znesek Agro-Merkurju v korist.
Zveza je prejela od svojih članic vlog približno 4,000.000 K v gotovem denarju. Ta denar je izposojevala zopet svojim članicam, med tem tudi Agro-Merkurju. Ali jo, načelstvo dovolilo kočevski posojilnici 100.000 K, mu ni znano.
Leta 1910. jo bilo v Zvezi izvoljeno načelstvo in kaj je dr. Žerjav zatrjeval novemu načelstvu o dolgovih Agro-Merkurja, nc ve. Dr. Žerjav jo namreč zatrjeval pod častno besedo, da ima Agro-Merkur samo toliko dolga kot ga jc vknjiženega.
Ko je dr. Žerjav clne 8. avgusta zbolel, jc prišel k Zvozi dr. Lavš. Tomu je priča na zahtevo predložil vse knjige, razun takozvane tajne knjige. Tc mu pa zaradi toga ni dal, ker mu je dr. Žerjav žo prej rekel, da je ni treba nikomur pokazati in ker mu je tudi Rožman ob prihodu dr. Lavša isto naročil.
Čez nekaj časa je prišel k priči dr. Lavš in povedal, da jo po njemu predloženih podatkih Zveza pasivna za okoli pol milijona kron. Priča jo odgovoril na to, da Zveza ne more biti več pasivna kot kvečjemu za upravne stroške. Nato je vprašal priča Rožmana, čo hoče pokazati tajno knjigo dr. Lavšu. Rožman je rekel, da no, ker bo dr. Lavš kmalu odšel. Nato jc šol dr. Žerjava vprašat in ta mu je rekel: »Seveda s« mora knjiga pokazali; pošljite pa ml Rožmana, ki mu bom (Jat potrebna navodila, da ne bo preveč hrupa.« Rožman jo prišel ocl dr. Žerjava k priči ves vesel in pravil, da bo tir. Lavš v par dneh odšel in da ni treba ničesar ukreniti. Čez par dni pa je prišel Rožman zopet k priči in mu ukazal, naj iz knjige, v kateri je pričel tudi za drugi semester vodili račun kočevske posojilnice, iztrga dva lista, na katerih je bil račun Agro-Merkur-Kočevjo. Rekel mu je. da ne gre. voditi dva računa v isti knjigi ter da naj za drugi račun napravi novo knjigo. Dva lista je pod njegovim nadzorsivom iztrgal in dal v takozvano tajno knjigo. Ta dva lista mu je naročil prepisati v novo knjigo, česar pa priča ni storil, ker je zbolel. Ko jo priča čez par clni zopet prišel, te tajne knjige ni našel na starem mestu, ter se mu je zdelo sumljivo, zakaj pred njim knjigo skriva jo. Našel jo je potem v zaklenjeni miznici revizorja Rajher-ja, Id jo je s silo odprl. Potem je šel s to knjigo k Agro-Merkurju, cla bi primerjal pravilnost salda, ki se jc pri naglem pregledu vjetnal v obojestranskih knjigah. Nato ic šel k dr. Lavšu pravit, da je knjiga na razpolago in manipulacije dr. Žerjava in Rožmana so prišle na dan.	:>,f
Na omenjenih 25 menic se jc plačalo za Agro-Merkurja toliko, da je ostalo še dolga. 61.844 K 11 vin.
Razprava se jo nato zopet preložila in sicer na 6. januarja, cla med tem izvedenci prou če šo razne prilogo.
novice.
Shodi v novomeški okolici. V nedeljo dne 5. novembra je poročal drž. poslanec Jarc na treh shodih o delovanju državnega zbora in S. L. S. V T o p-1 i c, a h i n V a 11 i v a s i se je zbralo na, vsakem shodu nad 200 mož. Pokazalo sc je, da jo sodba naših poslancev o uradniškem vprašanju, o vpitju radi draginje itd. tudi soglasno prepričanje naših mož. V D o 1. S u š i c a h pa se je zbralo tudi lepo število mož na razgovor o povzdigi naše živinoreje in vsi so soglašali z delovanjem dež. odbora in kmet. družbe v tem zmislu.
+ Štetje živine. Poslanec Jarc je vložil v včerajšnji seji predlog, naj se poleg štetja živine vsakih 10 let šteje živina v krajših razdobjih — vsaka 2 ali 3 leta, ali morda vsako loto. — Kmetovi nasprotniki vpijejo, da je število goved padlo od leta 1900. Resnica pa je, cla so. število živino silno hitro menjava od leta do leta pod vplivom splošne. .ceno živino, letine in živinske bolezni. Tudi bo mogoče samo na ta način pokazati, koliko pomaga pospeševanje živinoreje. Taka štetja naj bi iz-vedie dežele v zvezi s kmetijskimi organizacijami.
+ Ministr. predsednik grof S^urgkh o državnem uradništvu. Listi poročajo, da je grof Stiirgkh, še ko je bil naučni minister, sprejel pred kratkim neko nemško deputacijo, v kateri je bil tucli nek župan in nek znan državnozborski poslanec. Deputacija je zahtevala, naj se neko važno mesto zasede z nemškim uradnikom. Minister pa je vstal s svojega sedeža iu odgovoril: »Nemških uradnikov ne poznam, poznam lc avstrijske uradnike in take bom tucli imenoval.« Skrajni čas bi že bil, da bi takim besedam v resnici sledila tudi dejanja.
-J- Za Ljudski sklad so prispeval
meseca oktobra: poslanec J. Hladnik 12C kron, dr Krek 100 K, svetnik Povše 75 K, po 60 K; profesor Jarc, pp. Jaklič in Demšar; po 50 K župan Belec in Kmečka Zveza za ljubljansko okolico: po 20 K: presvetli gospod knezoškof, glavar pl. Šuklje, dr. Pegan, dr. Zajec. gosp. Lončarič in neimenovan. Obč. odborniki v Št. Jerneju 15 K; profesor dr. Marinko 12 K. Po 10 K: gg. dekan Arko, dr. Gregorič, župnika Hiersche, Šinkovec in poslanec Košak. Po 5 K : gg. prelat Kalan, župnik Kalan, L. Smolnikar, dr. Ušeničnik, g. Pehani, župan Korbar in dva neimenovana. G. Krhne 4 K: ravnatelj Traven in dekan Rihar 3 K; po 2 K; kan. Čekal, ravnatelj Jovan in dva neimenovana. Dr. Adlešič 1 K. — Prispevke sprejema Tajništvo S. L. S. Miklošičeva cesta štev. 6, II. nadst.
—	Suliadol pri Komendi. Suhadol-ski občani so dne 4. novembra 1911 izvolili enoglasno za župana v Suhadolah abstinenta posestnika J. Urbanca.
—	črnučo. Tukajšnji Mohorjani (86) so darovali za Slov. Stražo 23 K: skoro vsi do zadnjega so veselo prinesli svoj dar, večji ali manjši. Poprečno pride na enega mohorjana 26 vin. Kakor so s tem darom dejansko pokazali svojo ljubezen do obmejnih naših zatiranih bratov na Koroškem, Štajerskem in Primorskem. Jako nam je lepi ta dar dokaz, da so Črnučani v ogromni večini v taboru Slovenske Ljudske stranke, ki se junaško voskuje za pravice slovenskega trpina, za napredek in blagor kmečkega stanu na Kranjskem, pa se je z vso vnemo prave ljubeče matere zavzela tudi za obmejne Slovence, da jih reši iz krempljev nemškutarjev in brezvercev. Naprej »Slovenska straža!" Naj omenim, da so črnuški farani že enkrat „Slov. straži" darovali 120 kron 1 Čast jlin! Naprej, Črnučani dragi, pokažite tudi pri občinskih volitvah, da ste zvesto udani Slov. Ljudski Stranki, ki je Drava mati zaničevanemu in
Nadškof dr. Nagi.	Nadškof dr. Bauer.
N' kratkem imenovana avstrijska kardinala.
teplanemu kmečkemu ljudstvu. Naprej, do vesele zmage nad škodljivci slovenskega ljudstva, liberalci in social. demokrati 1
—	Prosta organizacija okrožnih zdravnikov na Kranjskem ima svoj redni občni zbor v petek, dne 17. novembra 1.1. ob pol 5. uri popoldne v mali dvorani hotela „Union". — Spored: 1. Naznanila in poročila načelništva. — 2. Poročilo o pre-uredbi zdravstvenega zakona z dne 27. oktobra 1900, št. 27. — 3. Volitev novega načelništva. — 4. Slučajnosti. — Dr. Alojzij Homan, načelnik.
—	Težko ranjen. Kovaški mojster Ivan Debelak iz Zaloga je bil v prepiru z nekim delavcem iz Vevč z nožem težko ranjen na prsih in na hrbtu. Težko ranjenega so prepeljali v deželno bolnico.
—	Mrtev najden. V gostilno Marije Lipovec na Babnem polju, občina Stari trg je prišel leta 1833. v Travniku rojeni jožef Levstek in si je naročil vina in večerje. Nato je odšel spat na seno. — Drugi dan so ga našli na senu mrtvega. Mrliški ogled je dognal, da je umrl od kapi zadet.
—	Teorija in praksa rdečkarjev.
Iz Pulja se nam poroča: Kaj se ima od socialne demokracije pričakovati, če pridejo kje na krmilo, je pokazala pulj-ska socia.lna demokracija. Pred nedavnim časom so kupili tukajšnji rdečkarji z denarjem bolniške blagajne, v katero so so znali svoj čas ugnezditi, od župana dr. Varetona hišo. Po komaj dveh mesecih, odkar so gospodarji hiše, so pa povišali vsem strankam najemnino in to za znatno vsoto. Vedno je bilo v rdečem taboru vpitje proti oderuštvu puljskih hišnih gospodarjev. Sedaj, ko so postali rdečkarji hišni gospodarji, so pa pokazali, da je bilo vse njihovo voitje proti .stanovanjskemu oderuštvu le grda hinavščina. Socialni demokratje povsod le toliko časa vpijejo proti oderuštvu, dokler sami ne pridejo v položaj, v katerem lahko skubijo.
—	Puljsko mestno uradništvo v rdečem taborn. Iz Pulja poročajo: V tukajšnjem gledališču se je vršil v nedeljo shod socialne demokracije, na katerem se je šlo za povišanje plač mestnih uslužbencev. Mestni nastav-I jene i ne izvzemši uradnikov so se zatekli v rdeči tabor, da jim ta izbojuje ■»višanje plač.
—	Slovenec umoril Slovenca v Ameriki. V Greensburgu je dne 22. oktobra ustrelil neki Jože Jerman svojega rojaka Alojzija Lovko, vulgo Vardjana iz Dolenjega Jezera pri Cerknici. Morilec je pobegnil.
—	V Ameriki je vlak povozil v
Greensburgu Matijo Krznariča. Kajni je bil rodom Hrvat. Na Jesenicah ali Mojstrani zapušča ženo — Slovenko in tri otroke.
—	Slovensko pokopališče v Ameriki. Naši rojaki v Johnsto\vn Pa. si hočejo omisliti slovensko pokopališče.
—	Slovenske poroke v Ameriki.. V \Villacku se je poročil Ivan Skopec iz Črnega Vrha pri Polhovem Gradcu z gdč. Ivanko Oblak iz Ljubljane. — V Pittsburgu se je poročil g. J. Lapajne z gdč. Kristino Mohar. Oba sta iz Ljubljane.
—	Tamburaško-dramatično društvo „Sovič° v Postojni je naklonilo tukajšnji lolarski kuhinji znesek 90 K 26 h kot del čistega dohodka pri gledališki predstavi ,,Mlinar in njegova hči" dne 1. novembra t. I. Za ta dar se vodstvo pretrazredne ljudske šole v Postojni najiskreneje zahvaljuje.
—	Mrtvega so našli na Selili ob cesti na Skaručino v noči od 4. na 5. novembra, posestnika Andreja Podgoršek. Pokojnik je bil silno vnet agitator za liberalno stranko. Na kakšen način je smrt našel, ni znano. Njegove smrti kriv je najbrže alkohol!
—	Mednarodna razstava v Sofiji.
V Sofiji se namerava prirediti v Času od junija do avgusta 1912 neka mednarodna razstava. Interesentje se nujno poživljajo, da se, predno se odločijo za udeležbo, oglasijo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani radi informacij o tej razstavi.
—- Zlato svetinjo za 49 letno službovanje je dobil Jakob Mejak, c. kr. sodni sluga v Mokronogu.
—	Iz Radeč pri Zidanem mostu. V
nedeljo pred praznikom vseh svetnikov smo obhajali veliko slovesnost Prevzvišeni je
namreč blagoslovil našo novožupno cerkev. Vendar je enkrat končano trudapolno delo. Na mestu, kjer je stala mala, več sto let stara cerkvica, ki je bila premajhna za tako veliko župnijo, se zdaj dviguje ponosna stavba. Bog daj, da bi z novo cerkvijo, zavladala tudi nova gorečnost med nami. Liberalnemu dopisniku vse to seveda ni po volji. Zato je napisal v „Slov. Narod" dolgovezen članek proti Marijini družbi in Orlom. Ogledal si je tudi škarpo, na kateri stoji nova župna cerkev. Pravi, da bi se bila skoro sesula, pa se vendar ni, in se tudi ne bo, čeprav to žele liberalci. Pustite cerkev, za katero niste nič darovali. Ali ste vi zidali šolo brez naklade, kakor je zidal gospod župnik cerkev? Cerkev se je zidala s popolnoma prostovoljnimi darovi. Zdaj so seveda volitve pred vratmi in to vam ne da spati. Radi bi zopet postavili na noge trhlo liberalno stranko. Ali pa bo še kdo tako neumen, da bo volil može, katere vi priporočate? Bodo li liberalni gostilničarji, katere ste postavili za kandidate, skrbeli za blagor kmeta? In kakšno čast zasluži vaš kandidat Gmeiner? In tak naj bo župan? V nedeljo po zjutranji maši bo imel shod v Narodnem domu naš dolgoletni in priljubljeni poslanec Povše. LJdeležite se v obilnem številu.
—	Stekla mačka v Sarajevu. Na neki ulici v Sarajevu se je pojavila stekla mačka, ki je obgrizla tri osebe. Vse tri osebe so odpeljali v Budimpešto v Pasteurjev zavod.
—	Med zdravljenjem okraden. V Trstu sta sc zglasila pri zdravniku dr. Kohnerju v zavodu »Igeac dva moža, ocl katerih ga je eden prosil pomoči. Med tem, ko je tega zdravnik zdravil, mu je drugi v predsobi ukradel iz suknje 480 kron in srebrno škatljo za cigarete.
—	Velik ribnik delajo v Zagrebu v Maksimiru. Dela bodo do prihodnje spomladi gotova ter se takoj nato spuste v vodo ribe za pleme.
—	Osješki škandal ob oddaji kanalizacijskih del zavzema vedno širše kroge. Peštanska tvrdka, Fried jc namreč izjavila, da je iz krogov »uvaževa-nih osebnosti« v Osjeku dobila ponudbe ozir. zahteve, da izplača dotičnim osebam po 20, 25 in 50 tisoč, kron provizije zato, da bi njeno ponudbo za sprejetje kanalizacijskih del .podpirale.
-— Korna Častniška šola v Zagrebu
se je aktivirala 1. novembra: poveljuje generalni major Lipoščak. lični tečaj obiskuje 40 častnikov.
—	Aretiran se skušal obesiti. V nedelj o zjutraj so aretirali v Trstu 211et-nega težaka Attilija G., ker je v pijanosti razgrajal. Odpeljali so ga na inšpektorat v ulici Domenico Rossetti in ga odvedli v neko sobo, da se pomiri in izspi svojo pijanost. Toda kmalu je zapazil stražnik, ki ga je slišal hoditi in pogledal skozi okence, da se je pripravljal, da so obesi s pomočjo srajce, ki jo je bil raztrgal v dolge kosce in zvezal skupaj. Ko so hoteli samoumor preprečiti. je dobil aretiranec tako hud nervozni napad, da so morali poklicati zdravnika, ki ga je odvedel v bolnišnico, kjer so mu izgnali z amonijakom in spanjem obupne misli ter ga poslali domov.
—	Kriza v hrvaškem Sokolu. 5. t.
m. je bil v Zagrebu občni zbor Hrvaške Sokolske Zveze. Ker se ni mogel doseči sporazum med zagrebškim Sokolom in Zvezo, se je kriza poravnala na ta način, I da so se delegatje zagrebškega Sokola odstranili z občnega zbora, ki je po podanih poročilih in debati z vzklikom zopet izvolil ves dosedanji zvezni odbor z dr. Čarom na čelu, kateremu je bil poklonjen srebrn lovorov venec.
—	Tržaški letalec Wldmer bo iz-kušal v sredo poleteti iz Gorice v Trst. Letel bo s pasaširjem na svojem Blerioto-vem enokrovniku. Odletel bo z letalnega polja v Gorici s svojim mehanikom in pristal na pomolu štev. 5 v luki sv. Andreja v Trstu.
—	Velika nesreča v Zagrebu, b. t.
m. zjutraj ob 5. uri je v zagrebški elektrarni nenadoma počila parna cev nekega kotla in vroča para je v hipu napolnila prostor, v katerem sta se nahajala delavca: 40 letni oženjeni Mato Sokec in 39 letni Stjepan Hamžič. Ko so prihiteli delavci iz drugih
prostorov, sta bila nesrečneža že tako opečena, da sta v kratkih urah drug za drugim umrla. Vzrok eksplozije še ni dognan.
—	Mrtvi otrok. V nedeljo ob 5. uri popoldne so našli pri zoologični postaji v Sv. Andreju v Trstu v papir zavitega mrtvega otroka. Odpeljali so ga v mrtvašnico pri sv. Justu. Ne ve se še ali gre za umor alj pa za tajni porod.
—	Brat okradel sestro. Marija Ku-šar v Dolu jc imela pri Vzajemnem podpornem društvu mal prihranek naložen. Dotično knjižico je imela shranjeno v zaklenjeni omari. Neki dan je pa zapazila, da ji je knjižica izginila. Šla je vprašat v dotični denarni zavod, kjer je izvedela, da je bila glavnica z obrestmi v znesku 30 K 82 vin. dvigne-na, obenem je pa spoznala brata Matije podpis. Menda neče brat o tem nič vedeti.
—- Vsled poškodbe umrl. Anton Pire, delavec v Zupančičevem kame-nolomu v Ihanu je bil pri razstrelili skal, ko je stal kacih 40 korakov za neko vrbo oddaljen od kamenja zadet v glavo, kar je imelo za posledico, da jc to nedeljo v tukajšnji bolnici umrl.
Na smrt na vešalih obsojen je bil 2. t. m. v Zagrebu 261etni kmečki sin Mato pl. Cvetkovič iz Cvetkovič-brda radi roparskega umora. Kakor smo svoj čas poročali, je našla žena kmeta St. Cvetkovič iz isto vasi nekega jutra svojega moža strašno razmesarjenega na polju, kjer je prejšnje popoldne pa-sel živino. Med temi Cvetkoviči je že dalj časa vladalo hudo sovraštvo radi pravic v nekem občinskem gozdu, katere pravice je umorjeni na škodo sosedu sebi pridobil. Ravno tisto dopoldne, ko sc je potem ponoči dogodil umor, je St. Cvetkovič dobil iz svojih gozdnih pravic 300 K. Ko so ga tedaj našli umorjenega se je sum takoj obrnil na sosede pl. Cvetkovič ter je eden izmed sinov, Mato, takoj priznal čin, za katerega ga sedaj čaka smrt na veša-lih, ako ga vladar ne pomilosti. Ko je v sodni dvorani začul obsodbo jc nesrečnik prebledol kakor stena in se skoraj zgrudil, iz občinstva pa se je zaslišal glasen jok njegovega brata. Zagovornik je vložil priziv in ničnostno pritožbo.
Nesrečno žganje. Nedavno se je 25-letni kmečki fant Marko Franjič iz Pre-slatinca občina Drenje napil žganja ter začel divjati. Po polnoči je prilomastil pred sosedovo hišo, vrgel dvoriščna vrata na tla in zahteval žganja. Sosed Haršanja in njegova družina so ga prišli mirit in mu prigovarjali, naj gre domu. To pa je Franjiča le še bolj raz-kačilo. Haršanja je zato prinesel steklenico žganja, da bi se rešil besneža. Ta pa žganje razlije, pograbi kolec in udari z njim sosedovo hčer in ženo po glavi, nato se pa zažene na Haršanjo, vrže ga na tla in začne daviti. Vendar se Haršanji nekako posreči, izvleči se izpod Franjiča in z družino pobegniti v hišo. Franjič skoči za njimi, poruši s kolom vrata in hoče planiti na Haršanjo. Ta pa mu v smrtnem strahu iztrga kol in v razburjenosti tako dolgo bije po Franjiču, cla je napol mrtev obležal. Njegovi bratje so ga prenesli domov in ko se je smrtnoranjen zavedel in so mu domači povedali, kaj se je zgodilo, je nesrečnež izjavil da m*av nič ne ve, čemu je prišel ponoči nad soseda ali da je bil sploh tam iu kaj je počel; gnala ga je peklenska sila žganja.
Umor radi pravdanja. V Vel. Kla-duši v Bosni je Hasan Rodžič radi neke izgubljene pravde smrtno sovražil svojega nasprotnika Sejda Pajazetoviča. Te dni je naletel nanj v kavarni, ko je spal za mizo. Ko so o pozni nočni uri oclšli ostali gostje iz kavarne, je Rodžič zabodel Pajazetoviča v vrat, da je isti v par hipih umrl. Kasnoie se je dal mirno odvesti v zapor.
—	Izjava, Po višnjagorskem sodnem okraju brezvestni ljudje trosijo nesramno laž, cla sem podpisani v krški občini volil s S. L. S., v muljavski obči-
ni pa da sem liberalcem delal rekurz. Pred vso javnostjo izjavljam, cla sem ves čas pristaš S. L. S. in da z liberalci naj bodo te ali one občine ne maram imeti nobenega stika. Da pu gori navedene laži no bodo zastonj trosili, razpišem nagrado 1000 K onemu, ki dokaže, da sem jaz kje liberalcem rekurz delal ali jih le učil kako naj se pritožujejo in sicer dobi 500 K oni, ki to dokaže, 500 K pa »Slovenska Straža«. Prilika je lepa. Ne zamudite jo. Krka, dno 6. novembra 1911. — Janez Zupan, mlinar in posestnik v Znojilih št. 12.
OBČINSKE VOLITVE V REROLINU.
B e r o 1 i n, 6. novembra. Pri volitvah v mestno zastopstvo v Borolinu je izvoljenih 16 socialnih demokratov in 1 liberalec, pri volitvah v mesto Charlot-tonburg 6 socialnih demokratov in 8 liberalcev.
TAFT ZAHTEVA POMNOŽITEV AME-RIKANSKE VOJNE MORNARICE.
Po veliki paradi dne 2. t. m. amerikanske mornarice na Houdsonu, ki se je je udeležilo 98 bojnih ladij> je izdal Taft izjavo, v kateram pohvali vojaško izurjenost mornarice, a obžaluje, ker nima brodovje dovolj torpednih rušilcev in velikih, hitrih križaric.
SREDNJE AMERIKAN3KA ZVEZNA DRŽAVA
lz San Salvadorja se poroča, da se namerava 15. t. m. proglasiti nova zveza atnerikanskih držav v centralni Ameriki. Boje se, da nastanejo resni zapljetljaji. Načrt je naperjen proti predsedniku Gu-atemalp, Estrada Cabraira, ki je zdaj nevarno bolan. Amerikanske vojne ladje kri-žarijo ob obalih Atlantskega oceana.
Štajerske novice.
š Nesrečna smrt mlade žene, dne
5. t. je povozil blizu Št. llja tovorni vlak 241etno Lizo Drozg. Šla je preko proge, ko je vlak odpeljal proti severu, pa ni za-pazila, da pride od druge strani zopet vlak. Odtrgal ji je lobanjo in nogo pod gležnjem. V ponedeljek dne 30. oktobra 1911 je bila v Jarenini poročena, v nedeljo dne 5. novembra pa je izdihnila v naročju mladega moža.
š Zvit krčmar. Iz Konjic. 29. oktobra je povabil gostilničar Franc Bodlej iz Keblja na Pohorju drvarja Antona Ramšak v svojo gostilno ter ž njim popival. Pri plačilu je opazil gostilničar da ima Ramšak precej denarja zato seje nenadoma spri z gostom in ga začel pretepavati ter ga končno postavil pod kap. Ko se je Ramšak zunaj streznil je opazil, da mu manjka denarnica z 99 kronami. Ramšak je obvestil o tem stražmojstra Kolariča. Ta se je podal h gostilničarju, kjer je zvedel, da je denar baje v tamošnji cerkvi. 'Orožnik se pa ni dal preslepiti, in je stvar nadalje preiskoval in zvedel od mlajšega Bodlejevega sina, da ga je oče ker je slutil, da ga je Ramšak ovadil poslal v cerkev, naj sin denar v cerkvi položi. Storilca so aretirali in ga izročili okrajni sodniji.
š Drobne novice: Utonil je pri sv. Jederti nad Slovenjgradcem 4 letni fantek Alojzij Verhovnik. Fant je šel po brvi Čez Mislinjo, padel pri tem v vodo in uto nil. — Tatvina. Iz Ptuja poročajo, da je nekdo vlomil v gostilno pri Novem svetu in odnesel jedila, cigarete, cigare, nekaj servijet in namiznega orodja v vrednosti 20 kron.
š Zastrupljena igralka, h Maribora: Neka gledališka igralka si je kupila v neki delikatesni trgovini mesene klobase. Ko je klobase zaužila, je zbolela na znakih zastrup-ljenja. Trgovca so naznanili sodišču.
Slovenske občine in gospodarska društva — spominjajte se v svojih proračunih „Slovenske Straže".

l	+ -sl) %A )j £ yf • -H ,.
>»	r- • 1 in ji.:,/!-:, f	?	uW»V, 1

k „
Italijani pred Tripolisom leta 1825.
(Po starem bakrorezu.)
Ljubljanske novice.
lj »Albanija in Albanci« — veliko skiopiično predavanje se vrši danes točno ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani »Ljudskega Doma«.
lj Ljudski oder uprizori v nedeljo 12. novembra ob pol 8. uri zvečer izvirno slovensko narodno igro »Dimež«, strah kranjske dežele. Naj nikar nihče ne zamudi te nedelje, kdor hoče videti to zanimivo zgodovinsko delo. Snov je zajeta iz srede našega naroda. Di-niež, reete Sicherl, je bil sloveč slovenski ropar in razbojnik, ki so ga starejši ljudje še osebno poznali. Bil je usmiljen in prijatelj revežev, kradel je le bogatašem in gospodi. Prizori in slike v igri niso izrasle iz pisateljeve domišljije, ampak so se res izvršili tako, kot so opisani v igri. Velikanski oderski sliki nudi druga in četrta slika, v »Ra-ščinskem gozdu« in na »Šmarjetni gori«, kjer je taborišče Dimeževih ljudi in kjer nastopi do 50 ljudi. Mehka in mirna, prav prikupna je slika »Oče in sin«, kjer se v Dimežu vzbudi blažje čuvstvo, ki ga vleče nazaj v rodno hišo, k očetu. »Napad na Kresijo« priča o neizmerni Dimeževi predrznosti. — Vstopnice se dobe v predprodaji v Katol. bukvarni od pol 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer.
lj Društvo inženirjev v Ljubljani.
V	sredo, dne 8. novembra ob 8. uri zvečer sestanek pri »Zlati kaplji« na Sv. Petra cesti.
lj Napadena kolesarja. Ko se je pred par dnevi zvečer po Karolinški zemlji s kolesom peljal posestnikov sin Franc Ponikvar, sta priskočila k njemu brata Žitnik ter ga vrgla s kolesa, češ, kaj pa kričiš tukaj. Ko je ta odgovoril, da ni kričal, sta zopet izginila. Ponikvar je nato skočil na kolo in sc peljal dalje.
V	tem, ko ga jc s kolesom dohitel posestnikov sin Alojzij Križman, zopet priskočita k njima oba Žitnika, oborožena z vilami ter začneta udrihati po kolesarjih tako, da sta oba telesno poškodovala. Oba napadenca sta glasom zdravniškega spričevala z ozirom na rane k sreči zadobila le lahke poškodbe.
lj Tatvina. Pri zgradbi za tvornice za domobransko vojašnico je bilo v zadnjih dneh ukradenega 40 kg železa. Pozor pred nakupom!
lj Aretovana je biia zaradi prepovedanega povratka 571etna delavka Ivana Menartova iz Stare Loke, občina Rovte pri Logatcu.
TelelonsKa in brzojavna poročila.
GROF STttRKGH IN HRVAŠKO-SLO-VENSKI KLUB. Dunaj, 7. novembra. Ministerski predsednik grof StUrkgh je povabil za danes ob 4. popoldne k sebi načelnika Hrvaško-slovenskega kluba, da se z njim pogovori o političnem položaju.
POSLANSKA ZBORNICA. Dunaj, 7. novembra. Danes se je nadaljevala budgetna. debata. Prvi je govoril Masafyk, ki je izjavil, da ga včerajšnji govor grofa Sttirgkha ni nič iznenadil, ker ni nič drugega in nič boljšega pričakoval. Kar se tiče pakta justičnega ministra dr. Hochenburger-ja z novo vlado, je dolžnost vlade in nemško-nacionalne zveze, da to zadevo popolnoma pojasni. V imenu nemškonacionalne zveze je govoril za njim dr. Grofi. V imenu socialne demokracije je dr. Adler naglašal, da ni nobena zasluga, če je grof Sturgkh izjavil, da se ne bo posluževal paragrafa 14., ker bi bil sicer veleizdajalec. Zbornica ni odvisna od blagonaklonjenosti kakega, gospoda, naj sega njegov vpliv visoko, kakor hoče. Socialni demokratje nimajo nobenega zaupanja do vlade.
ZA ŽELEZNIČARJE. Dunaj, 7. novembra. V odseku za državno uslužbence je rcferiral poslanec Heine ter predlagal, naj se da za izboljšanje položaja železničarjev 38 milijonov kron. Finančni minister je izjavil, da vladi zato ni mogoče dobiti pokritja.
RAZPUST HRVAŠKEGA SABORA. Zagreb, 7. novembra. Ban jc danes hrvaški sabor razpustil.
KRIZA NA OGRSKEM.
Budimpešta, 7. novembra. Predsednik poslanske zbornice Berzevizc.y jc odstopil. Deputacija ga jc šla prosit, naj demisijo prekliče, kar pa ni imela uspeha.
z BOJIŠČA.
Rim, 7. novembru. »Messaggero« poroča: Turški častniki so imeli pri Ain-Zari vojni posvet. Z ozirom na to, da so Italijani dobili znatna ojačenja, so sklenili, da napadejo z vso silo Tripolis, preden se laške čete še bolj pomnože.
Malta, 7. novembra. Odtukaj je od-plula ena amerikanska kri/,urica pred Tripolis.
Carigravl, 7. novembra. Notranji minister je sporočil zastopnikom časopisja, da je napadel bataljon turške pehote Derno. V boju je padlo 80 Turkov
in več sto Italijanov. Turki so osvojili tudi nekaj topov. Neka italijanska top-ničarka je bombardirala tri dni pristanišče in brzojavni urad, no da bi naplavila posebno veliko škode.
Carigrad, 7. novembra. Potrjuje sc vest, cla so doživeli Lahi nov poraz pri Dcrni.
Carigrad, 7. novembra. Tu se potrjujejo vesti, da so si Turki priborili nazaj Derno in vse tripoliške iorte, kakor tudi studence Bumiliana.
LAHI RAZBURJENI.
Rim, 7. novembra. Tukaj je vse silno razburjeno, ker se nemški in av-1 strijski listi iz razširjenja suverenitete laškega kralja na Tripolitanijo krvavo norčujejo. Zlasti je laško javnost razburjena, ker nek dunajski list primerja razširjenje suverenitete laškega kralja nacl Tripolisom s proklamacijo, s katero se je znani nori pustolovec Le-baridy proglasil za kralja Sahare. Nek drug dunajski list piše, da bo progla-šenjc aneksije pokrajine, katere Lahi še nimajo v rokah, vzbudilo povsod le komeričen smeh. Nek katoliški list imenuje ministra di San Giuliano naj-gršega hinavca vseh časov, »Arbeiter-Zeitung« pa imenuje kraljev dekret višek brigantstva. »Tat se proglaša za dobrotnika«. Laška javnost jc hudo užaljena.
PEKING V ROKAH VSTAŠEV?
New York, 7. novembra. Od tukaj se poroča listu »Kolnischc Zeitung«, da so vstaši zavzeli Peking. .Mnogo Mancl-žurcev je izvršilo samoumor, princ Čin je vjet, cesar in regent sta pobegnila, vladne čete so se pridružilo vstašem, zavzetih je mnogo mest na deželi, uradniki umorjeni.
MAROŠKA POGODBA.
Berolin, 7. novembra. Rusija iu Italija sta izjavili, da soglašate z nem-ško-francosko pogodbo glede Maroka.
VELIKI VIHARJI V SEVERNEM MORJU.
Hamburg, 7. novembra. V Severnem morju divjajo hudi viharji. Mnogo ladij se je potopilo, med njimi grška ladja Lord Bryon; utonilo je 22 ljudi.
BOMBE V GIMNAZIJI.
Peterburg, 7. novembra. V neki tukajšnji realni gimnaziji so odkrili tovarno za bombe. Zaprli so 16 oseb.
* LJUDSKO ŠOLSTVO.
Na ljudski šoli v Št. Petru je bila imenovana za začasno učiteljico učiteljska kan-didatinja gospodična Marija Kovač, mesto upokojene učiteljice Roze Špilar—Jelene. — Mesto iz šolske službe izstopivše začasne učiteljice Angele Mali je imenovan za začasnega učitelja v Suhorju učitelj Franc Trošt, — V Prečni je bila imenovana za suplentinjo učit. kand. Viktorija Zagorjan mesto obolele Angele Zurc. — Za začasno učiteljico je imenovana dosedanja suplen-tinja Antonija Praprotnik v Hrušici pri Ljubljani istotam. — Na šoli za duševno zaostale otroke se otvori paralelka in se nastavi takoj na to mesto otroška vrtnarica.
Razne stvari.
Glavno taborišče »črne roke« — odkrito. V Čikagi se je posrečil policiji imeniten lov. Odkri/a je namreč glavno taborišče članov ,,črne roke," ki so bili večinoma Italijani in so izsiljevali od svojih rojakov denar. Taborišče se je nahajalo v hiši nekega Italijana. Pri hišni preiskavi se je našlo celo skladišče revolverjev, bodalc in smodnika. Mnogo zabojev dinamita so imeli spravljenega med stenami. Našla se je ko-nečno lista vseh članov .,črne roke", od katerih jih je dosedaj 550 zaprtih, ostale pa upajo v kratkem spraviti pod ključ.
f raga najemnina. Ravnatelj hotela nd Ilouse, Frank Ilarriman, in ste\vard v istem hotelu, Gustav Ober-dorfer, sta kot poročajo iz Nev Torka, vzela v najem od Dodge Stekesa za 30 let hotel Ausonia. Ta hotel je največji v Nev Yorku ter ima 16 nadstropij. Stavbni stroški so znašali zanj 30 milijonov frankov. Oba najemnika sta se zavezala, plačevati letno 1,500.000 frankov najemnine, tako da bo Dodge. Sto-kes v 30 letih dobil gotovih 45 milijonov. Oba nejemuika sta morala zahtevano vsoto deponirati v neki banki. Upata pa, da bosta poleg tega zaslužila na leto še 2 milijona frankov zase. Celo za amerikanske razmere je ta najemna pogodba nekaj izrednega.
Zopet zaroka v cesarski hiši. — O j Božiču se zaroči nadvojvodinja Eliza-
beta Frančiška z vojvodo. Fran Jožefom bavarskim. Nadvojvodinja Elizabeta je najstarejša hči Marije Valerije in Franca Salvatorja, torej vnukinja našega cesarja in rojena dne 17. januarja 1892. Vojvoda Franc Jožef je 23. marca 1888 rojeni sin drugega zakona vojvode Karla Teodorja bavarskega, brata cesarice Elizabete, z Marijo Jo-žefo, vojvodinjo Braganca.
Hitrost zrakoplova. Znani francoski učenjak profesor Painleve priob-čuje o razvoju aeroplanov sledeče: „Dosedaj nam je še nemogoče dognati, «kakšno hitrost bo dosegel zrakoplov v sto letih. Gotovo je, da se bo brzina še zelo pomnožila. O vlaku, parniku in vodljivem balonu se lahko reče, da so že dosegli večalimanj višek hitrosti. Tudi bi se pri prvih dveh radi raznih ovir ne mogla hitrost za mnogo zvišati. Zrakoplov pa plove po zraku, ki je čist prahu, in bi bila večja hitrost lahko možna, ker bi tudi glede dihanja ne bilo nikakih ovir." Občutka, ki jih ima potnik v zrakoplovu med vožnjo, opisuje takole: ..V trenotku, ko se prične aeroplan dvigati, pada solnce. Čeprav sem bil zelo lahko oblečen, sem vendar 70 minut trajajočo vožnjo prestal z zelo prijetnimi občutki. Gotovo sem zmrzoval, toda ne bolj kot čakalci pod nami. Zračni pritisk na obraz je pa učinkoval kot božanje, ki se ne more opisati. In poleg tega smo vozili z 60 kilometri na uro, kar povzroča pri enaki vožnji z avtomobilom že precej neprijetnosti."
Aretovani policaji zaradi prekoračenja uradne oblasti. Iz Buenos Airesa poročajo, da jc bilo zaradi stavkar-skih izgredov v Mar del Plata, kjer je bilo več oseb ubitih, aretovanih 20 policistov zaradi prekoračenja uradne oblasti. Večina oddanih strelov pri izgredih je zadela demonstrante v hrbet.
TRGOVSKE VESTI.
Razpis dobave Jestvin. C. in kr. po-
veljništvo mornarske akademije v Reki je naznanilo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da namerava razne provijantne predmete po trgovskem običaju nabaviti za čas od 1. januarja do konca decembra 1912. Dobaviti bo med drugim tudi 20,000 kg pšenične moke, 15.000 kg ržene moke, 3000 kg riža, 2000 kg testenin, 1000 kg fižola, 6000 kg sladkorja i. dr. Ponudbe je čimprej, najkasneje pa do 30. novembra 1011 poslati c. in kr. mornarski akademiji v Reki. Natančnejši pogoji ter uzančni zvezek se dobe pri c. in kr. mornarski akademiji v Reki, so pa tudi v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobavni razpis. Pri ravnateljstvu kr. srbskih državnih železnic v Belgradu se bo vršila dne 15./28. novembra 1911 ponudbena razprava za dobavo koksa in kovaškega oglja. Ponudbe je vložiti do 12. ure opoludne navedenega dne pri gospodarskem odseku ravnateljstva kr. srbskih državnih železnic v Belgradu. Istotam so na vpogled natančnejši dobavni pogoji. Izvod dobavnega razpisa je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Znižani čas za nakladanje na železnicah. Z dnem 25. vinotoka 1911 se je znižal čas za nakladanje vozov na vseh progah c. kr. državnih železnic (izvzemši dalmatinskih prog in oddajah v Trstu) na 8 dnevnih ur. t. j. od 8 ure zjutraj do 6 ure zvečer.
Brzojavke v Tripolitanijo. Vsled razpisa c. kr. trg. ministerstva od 21. X. t. 1. št. 43026/P ex 1911 se sprejemajo do na-daljne odredbe brzojavke namenjene v Tripolitanijo le v odkritem besedilu in le na odgovornost odpošiljatelja. Kratke brzojavke z dogovorjenim besedilom in kratke šifro-vane brzojavke se bodo izjemoma le tedaj pripustile, ako interesentje založe dva iztisa za sestavljenje svojih brzojavk uporabljenega kodeksa in sicer jednega na brzojavnem uradu v Tripolisu in jednega na brzojavnem uradu v Rimu. Slične brzojavke se mora pošiljati črez Italijo in so istotako dopustne le na odgovornost odpošiljatelja.
Opozarjamo na današnji oglas žc-leznato vino g. lekarja G. Piccoli.
Ker vlada po celem svetu veliko pomanjkanje surovega masla, nam v
tem oziru tudi inozemstvo ne more pomagati, kakor n. pr. pri mesu, in žal se tudi letošnjo zimo ne more pričakovati, da bi pomanjkanje surovega masla ponehalo; kakor hitro se povrne goveja živina iz pašnikov, se bodo razmere šc veliko poslabšale, kajti v mnogih krajih bodo tudi s senom kmalu pri koncu. Vendar se nam pa zaradi tega ni potreba pritoževati proti naravi, ker ravno ta nam nudi zopet na drugi strani s sadjem iz tropičnili dežel dobrodošlo nadomestilo za surovo maslo. Poskusite sledeče navodilo in naravnost presenečeni bodete o izborni kakovosti tega surovega masla. Vzame naj se nekaj rumene, voljno jedilne masti ,.Ce-res" (v kockah) in doda ravno toliko bele (v zavitkih)- Obojo skupaj se raztopi. pri tem se naj pazi, da ne postane
mast vroča. Nato se pridene nekaj surove smetane, v sili zadostuje tudi mleko (na '/a kg masti ..Ceres" pride '/s litra smetane). Medtem ko se postavi skledo zaradi hitrejšega olilajenja v mrzlo vodo mora se vse skupaj toliko časa mešati, da postane mast zopet trda. Voda ki jo mleko vsebuje sc izloči, jedilna mast „Ceres" pa pridobi okus in duh najboljšega čajnega surovega masla in se tudi lahko kot tako uporablja. Z dodatkom enega jajčjega rumenjaka in nekaj soli se kakovost še zboljša. Po tem navodilu pripravljeno čajevo surovo maslo, sme se glasom veljavnih zakonskih določb uporabljati samo za domačo potrebo.
fZa otroke s šibkimi kostmi
Nebrojnokrat dognauo tlejstvo je, da Scott-ova emulzija bolj kot katerokoli drugo sredstvo pripomore k temu, da se ojačijo otroške kosti, di> Pristna samo s se začuo otroci ki se nočejo učiti ribicam - kot slnti ll0,liU> ?-e P« kratki uporabi garancijskim pristne Scottove emulzije postavljati znakom Scott- po koncu, sami stati in v veselje ovc0afavnama. svojih stftriSov tudi |loditi. Nnj bi
toroj vsi stariši, katerih otroci vsled slabili kosti dobro no napredujejo segli po
SCOTT'01" EmULZIJI
ki je že uad 35 let vpeljana ter vživa svetovni sloves kot izborno sredstvo za ojačenje otrok. Pri nakupu naj se zahteva izrecno Scott-ovo emulzijo. Znamka ,,Scott" ki je že nad 35 let vpeljana, jamči za dobroto iti učinek.	2693
Cena izvirni stekl. 2-50 K. — Dobi se v vseli lekarnah, 4
TKZJVK €1 > M
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 7. novembra.
Pšenica za april 1912.....1183
Rž za april 1912............5 37
Oves za april 1912......9 63
Koruza za maj 1912......8 53
Lfektiv trdno. .
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2m. sred. zračni tlak 736-U mm
C j Cm opa-jjj | zovanja	Stanj: barometra v mm	Temperatura po Celziju	Vetrom	Nebo		e« — ■3Sg » = S a " ► O. >
6; 9. zveč.	736-8	98	sl. zah.	dež.		
J 7. zjutr.	40-8	7-0	sr. vzjvz.	¥		16-9
| 2. pop.	41 2	80	sl. jvzh.	»		
Srednja včera		snja temp . 10-4'		norm.	59	u
Lp 5tanouanje
s štirimi (event. tremi) sobami sc odda: Slovenski trg 8 (pred sod-nijo) s 1. februarjem 1912. — Več pri hišniku.	5342
it* Organi^t isai in ©bein$l(i tajnih
oženjen z dobrimi izpričevali ifičo službe. — Prevzame lahko pouk v orkestru iu godbi. Nastop takoj. Ponudbe sprejmoupruva lista pod šifro Marljivost 60. .3298 5-1
pri Ljubljani, z dvema sobama, z balkonom, s kuhinjo in jedilno shrambo
se odda takoj ali s 1. febr. 1912. Več ravnotom. 3320__
Duhovnik
se išče za takoj,
lahko tudi samo za nekaj mesecev. Hrana z vso oskrbo in stanovanje prosto. Zavod šolskih sester v Repnjah, pošta Vodice.
Zahtevajte pri Valem trgovcu pogoje o razpisu „Cores nagrad" v znesku K 30.000.
Prlfateli in sovražnih sta si u tem edina, da !e Jedilna mast „£eres" najbolj fina!
Navodilo dosefl najboljše tajno surovo maslo: Vzame naj se nekaj runiene voljne jedilne masti „Ceres" (v kockah) in doda ravno toliko bele (v zavitkih). Obojo skupaj sa raztopi, pri teui se uaj oazi da ne'nostaue mast vroča. Nate se prideno nekaj surove smetane, v sili zadostuje tudi surovo mleko (na Va kg masti „Ceres" prido '/s litra smetane). Medtem ko so postavi skledo zaradi hitrejšega ohlajenja
^ ' .	.	» ■ i.i!L. r______*_	____*______»AHat	Vndn. ki in mlokn VKphlllP Sft izlofii. lerllllia mast. . Poi-PR* r»n nridAlii ..Ir,,.. m /lnh nnihnllZoivu lUinafni srirnirnrrn >">t&la in Sft tudi lahko
zakonskih določb
3183 (6)
v
kot
mrzlo vodo se vso skupni toliko časa meša, da postane mast zopet trda. Voda ki jo mleko vsebuje, so izloči, jedilna mast „Ceres4 pa pridobi okus in duh najboljšega čajnega surovega masla in it tako uporablja. Z dodatkom enega jajčjega rumenjaka in nekaj soli se kakovost še veliko zboljša Po tem navodila pripravljeno „čaJno surovo maslo" se sme glasom veljavnih zakon
samo za domačo potrebo rabiti.
* Za naše matere, žene in dekle*a
velevažna knjiga: »Gospodinjstvo«. — Navodilo za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila. Sestavila S. M. Lidvina Purgaj, prednica šol. sester in voditeljica gospodinjske šole v Marija-nišču v Ljubljani. Cena je zelo nizka in znaša 2 K 20 v za broširan in 2 K 80 v za vezan izvod, po pošti 30 v več. Knjigo je založila Katoliška Bukvama v Ljubljani.
ŽIMA
morska trava, peresa za pohištvo kakor tudi vsi tozadevni predmeti se dobe pri Štefanu Nagy, trgovina z železnino, Ljubljana Vodnikov trg, štev. 5.	_ 2821
NUNOFAKTURNA TRGOVINA
J. CIUHA
STARI TRG ŠT. 1
Lastniki vrednostnih papirjev, kapitalisti ln borzni interesenti čitajo
»
suori
u
JESENSKE IN Z1MSRE
NOVOSTI
Učenca
za slikarstvo in pleskarstvo s 3247 sprejme takoj	::
Friderik Gtmi v Celovcu
Za slabokrvne in Drebolele
je zdravniško priporočano
črno Dalmatinsko vino najboljše sredstvo 2501 4 steklenice (5 kg) franko K 4-50
BR. NOVflKOVIC, Ljubljana.
(Izhaja tedensko).
Vsebina: Tržna tendenca- Finančni tedenski pregled. Zunanje borze. Informacijska rubrika.
Posebej omenjeno: Alpinska montanska družim. Skodove tvornice. Ogrska splošna premogokopna družba. Plinarnice Manu-sebek. Pivovarnica Poscbach. Union, družba za stavbno blago. Buštehradska železnica. Gosska pivo varnlca. Anglo-Avstrij ska banka. Orientske železnice. Agrarna in rentna banka. Avstrijski Lloyd. Dunajski Bankverein. Delnice državnih železnic. Zemljiško kreditni zavod. Ogrska hipo-tečna banka. Nižjeavstri.jska eskomptna družba. Mednarodna družba za zava. ovanje proti nezgodam. Tržaške plinove delnice. Podunavska paroplovna družba. Tvornica za železo in pločevino Union. Bakrene tvornice avstrijske. Unionska banka Ley-kam-Vevče. Liinilerbanka. Foncičre, peš-tanska delniška zavarovalna družba. Zivno-stenska banka Južna železnica. Splošna --ometna banka. Liesinška pivovarnica.
/atrijski Feniks, zavarovalna družba. Za-hodnočeška rudniška družba. Nadraške delnice. Kreditni zavod. Gebr. Enderlin d. d. Dunajska stavbna družba. Brnska tvornica sveč. Praška železoindustrijska družba. Werndlove delnice. Trboveljska premogokopna družba. Gelsenkirschenski rudnik. Rudnik Phonix. Deutscb-Lusen-burški rudnik. — Kurzna poročila ln pre-mljski postavki za vodUne spekulacijske papirje dunajske, berlinske in londonske borze. — Dobiva se gratis in franko pri bančni tvrdki
ERVIN & CO., Dunaj I.,
Tnchlanben št. 8.	3084
,KUC
Zeleznato Kina uino
lekarja Plccolija v Ljubljani, Dunajska cesta
c. in kr. dvornega založnika, papeževega dvornega založnika,
vsebuje potrebno mnoiino železa, v nasprotju z drugimi železnatimi Kina vini, katera vsebujejo samo toliko železa kot navadna namizna vina in vsled tega nimajo nikako zdravilne vrednosti. To dokazuje več kemičnih analiz kakor tudi ona, ki se je izvršila na zahtevo c. kr. ministrstva za notranje zadeve v Gradcu leta 1910.
Želcznato vino lekarja Piccolija ojači slabokrvne, nervozne, vsled bolezni oslabele osebe, blede, drobne in slabotne otroke.
1/2 literska steklenica K 2-—, 3 steklenice K 6-60, poštnina in poštni zavoj franko.
St. 36000.
3277
3087 20
v vsaki množin! kupuje po solidnih cenah
IV. il. HARTMAl naši. A. Tomal
v Ljubljani, Marije Terezije cesta,
IMf Ig® j&ft mjH |j n zdrav ln brezhiben l BlUU ifi rin v vsaki množini tudi |
Tvrdka oddaja jjMP n |>| fl||B O | SFjfc zdrav in brezhiben najboljše vrste » H U IWB 1 1 K v vsaki množini tudi
cele vagone po prav solidni nizki ceni!	*
Stalni krajevni agenti
zmožni nemščine se sprejmejo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih srečk v Avstro-Ogrski. Ponudbe pod »Merkur«, Brno, Neugasse20.
q mim
pokrivala za komate in odeje, platno za jadra ni meter najccneje pri Štefanu Nagy, trgovina z železnino, Ljubljana, Vodnikov trg štev. 5. 2823
Št, 35900.
3276
Mestni magistrat ljubljanski ima oddati
»Cesarja Franca Jožefa jnbilejske ustanove"
in sicer dve po 50 K, deset pa po 40 K.
Do teh ustanov, imajo pravico oni mestni reveži ki ne dobivajo redne podpore iz ubožnega zaklada.
Prošnje za podelitev jedne teh ustanov, katere se bodo izplačale dne 2. decembra vložiti je pri vložnem zapisniku mestnega magistrata najkasneje do 20. novembra 1.1.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 1. novembra 1911. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik:
Laschan 1. r.
Mestni magistrat ljubljanski ima za tekoče leto podeliti sledeče ustanove-
1.	Janeza Krstnika Bfrnard*nija ustanova v znesku K 230.—
2.	Janeza Jakoba Schillinga	„ „ „ „ 250.—
3.	Jurija Tol»ms> -icrja	„ „ „ „ 250 —
4.	Janeza Jošta Weberja	„ „ „ „ 230.— Do teh ustanov imajo pravico hčere ljubljanskih meščanov, ki so se letos omožile ter so uboge in poštenega slovesa.
5.	Miklavža Janeza Hraschkoviza ustanova v znesku K 128. — Do te ustanove imajo pravico hčere ljubljanskih meščanov, ki so doma iz šentpeterske fare in so se letos omožile ter so ubožne. Če teh ni, imajo do te ustanove po vrsti pravico kmečke, rokodelske ali dninarske hčere iz šentpeterske fare, ki so ubožne in so se letos omožile.
6.	Antona Jakoba Fanzoija ustanova v znesku K 13S.—. Do te ustanove imajo pravico poštena dekleta meščanskega (hčere ljubljanskih meščanom) ali pa tudi priprostejšega stanu, ki so ubožna in so se letos omožila.
7.	Josipa Feliksa Slana ustanova v znesku K 96.—. Do te ustanove Imata pravico dve izmed najrevnejših ljubljanskih deklet.
8.	Mihe Pakiča ustanova v znesku K 244.—. Do te ustanove imajo pravic« ubožni ljubljanski meščani obrtniškega stanu ali njih vdove.
9.	Janeza Kovazha ustanova v znesku K 302. —. Ta ustanova gre na 4 jed-nake dele, do katerih imajo pravico 4 v Ljubljani v revščini živeči rodbinski očetje ali vdovljene rodbinske matere, ki so brez lastne krivde v revščini, so katoliške vere, neoporeklega slovesa in imajo rediti nepreskrbljene otroke.
10.	Marije Kosmats«rhove ustanova v zn. sku K 204—. Do te ustanove imajo pravico nepremožne uradniške sirote ženskega' spola, ki so ljubljančanke ter poštenega vedenja.
11.	Helene Valentinove ustanova v znesku K 168—. To u tanovo ima mestni magistrat razdeliti med ubožne otroke iz frančiškanske fare, kateri nimajo več starišev, in ki niso še 15 let stari.
12.	Ustanova neimenovanega dobrotnika za onemogle posle v znesku K 100.—. Do te ustanove imajo pravico 4 revni, delanezmožni posli ki so zvesto služili in so neomadeževanega slovesa, vsak na 1/4 ustanove.
Koleka proste prošnje za te ustanove
je vlagati d o vštetega 30« nov. t. L
pri vložnem zapisniku mestnega magistrata.
V prošnji je navesti one okoliščine, ki dokazujejo prosilčevo (prosilkino) uboštvo.
Prošnjam za posamezne ustanove je na vsaki način priložiti, oziroma v njih dokazati sledeče:
Pri prošnjah za ustanove pod št. 1. do 6. rojstni in krstni list, poročni Ust ter po možnosti očetovo meščansko pismo; ah je pa vsaj omeniti, kdaj da jo oče pi.stal meščan. Slednje odpade pri prosilkah, ki niso meščanske hčere, a prosijo za ustanovo št. 5. ali 6.
Za ustanovo it. 7. rojstni in krstni iist ter potrdilo župnijskega urada o s»-mičnem stanu.
Za ustanovo št. 8. meščansko pismo ali nevedbo, kdaj da je bilo meščanstvo nodeljeno, vdove tudi svoj poročni in možev mrtvaški list. Tudi je omeniti, katerega obrta je prosilec ali je bil prosilkin mož.
Za ustanovo št. 9. poročni list, vdove tudi možev mrtvaški Ust in pa rojstne in krstne liste (izpiske) nepreskrbljenih otrok. Navesti je tudi vzrok revščine.
Za ustanovo št. 10. rojstni in krstni list ter očetov mrtvaški list.
Za ustanovo št. 11. prosilčev rojstni in krstni list ter mrtvaške liste starih ali pa potrdilo varuške sodnije, da so stariši zares umrli.
Za ustanovo št. 12. rojstni in krstni list in če mogoče, poselsko knjižico.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 1. novembra 1911.
Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik:
Laschan L r.
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Miha Moškerc.