че?. 5
T LlnMJanl, v ponedeljek, 8. ]anna?]a 19 2.
Leto XL.
ss . tt.ja po posti; ss
, .: celO letO CJprel B M'—
a pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6'50 zr en meieo „ . „ 2'30 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo inozemstvo 35'—
V LJnb'jail na dom:
Za celo le.o naprej . K 24 —
sa pol leta „ za četrt leta ,, za en mesee »
18— в-— 2-
I tirati »г«|мм "*»«»• * >'£0
Inseratl:
Enngtolpna реШтгни (72 шш| la enkrat . . po 15 * sa dvakrat .... N 13 „ ■a trikrat ... . 10 „ ta tečkrai primaren popust
Poslano In reki ootlce:
•aostolpna petitvrut« (72 аш) 30 vlnarie«
; Izhaja ч
veu dan. isvsemii oedei)« ta praamke. ob 5 orl popoldne.
р-у CrednlštTO I« t Kopitar)erl alte! fttev. В/П1. Rokopisi s« ne тгабаЈо; netranklrana pisma se ne ss sprejemalo. — Uredniškega telefona štev. 74 s
Političen list za slovenski narod.
Oprarnlitro |e t Kopitarjevi nltol itev a. it* A?str poštne bran račnn šl '4.797. Ogrske poštne bran račnn 4t 2B.SU. - Opravnlškega teletona št 184
Par-iSnla Stevflca ohseea 6 s»ranl
12. januarja.
Centrum,. politična organizacija katoliških Nemcev, zavzema v "emčiji že desetletja in desetletja več Л. menj vodivno vlogo v parlamentarnem življenju, ker je izmed vseh strank najmočnejša., najbolj enotna in najso-lidnejša. Sam Bismark je ni mogel razbiti, kulturni boj je centrum le okrepil. Danes stoje katoličani kakor en mož za njim; njegova glavna opora pa je delo »Volksvereina«, najboljše katoliške izobraževalne organizacije, kar jih je na svetu.
Za Bismarkom, ki je v svojih zadnjih letih ravno s pomočjo cenira postavil temelje velikopotezni moderni nemški gospodarski politiki, je bil prvi kancler, ki je poizkusil centrovo moč oslabiti, Biilovv. Razpustil je 1. 1907 parlament irt postavil za volilno geslo: Zoper ultramontanstvo in rdečo inter-nacionalo za nacionalni) razvi tek Nemčije! in apeliral na znani »furor prote-stanticus«. Rezultat je bil, da je centrum prišel neoslabljen v parlament, pač pa je skoro polovico svojih mandatov igubila soc. demokracija. Bulow si je na ta način pomagal, da je takozva-ne levičarske stranke, ki obsegajo različne svobodomiselne frakcije, izvzem-ši socialiste in nacionalne liberalce, ki predstavljajo nekako zmerni liberalizem, združil s konservativci, ki so v gospodarskem oziru agrarci, v verskem pa protestapti več ali menj ortodoksne smeri; njihov glavni kontingent tvori vzhodnolabsko vele- in srednje posestvo, takozvani junkerji. S tem blokom je majoriziral centrum, socialno demokracijo in Poljake.
Toda ta liberalno-konservativni blok se je nekako po dveh letih razbil. V Nemčiji se je namreč pred par leti pokazal v državnih financah isti pojav kakor zdaj pri nas: rastoči izdatki, pokritja pa čezdalje menj. Biilow je moral misliti na veliko finančno reformo. Te pa s svojim blokom, v katerem so bili združeni pristaši svobodne trgovine z zagovorniki varstvene carine, ni mogel udejstviti. Zato je moral demi-sionirati.
Njegov naslednik, von Bethmann-Hollweg, je takoj uvidel, da pametna, finančna, reforma in gospodarska politika ni mogoča, ako ne pritegne k večini centra. Novi blok, ki so ga, krstil »črnomodri«, je sklenil finančno reformo. Efekt te reforme je ta, da je danes budget nemške države uprav sijajen. Svobodomiselci, nacionalni liberalci in
socialni demokrati so pa seveda to priliko, ko so se sklenili novi davki, izrabili in začeli skrajno demagoško gonjo zoper klerikalizem, agrarizem in jun-kerstvo, ki »ljudstvo tlači«, »ubija industrijo« in »zavira kulturni in gospodarski napredek«. V tem znamenju se vrše ta mesec, 12. januarja, nove volitve za nemško državno zbornico, ker je ravno letos potekla zadnja legislativna doba, ki jo je uvedel knez Bulow s svojo proticeatrovsko parolo, a se je končala ravno narobe, kakor si je mož mislil.
Glasilo jugoslovanske socialne demokracije »Zarja« je te dni pisalo, da bo 12. januarja »konec centra, črnu-harstva in reakcionarstva« na Nemškem. Nemška socialna demokracija, ki jo je leta 1907 Bulow tako zelo potolkel, uganja zdaj, ko se ji zopet obeta možnost, da si osvoji svojo nekdanjo močno pozicijo v parlamentu, seveda strašno demagogijo. Konec centra pa kljub temu no bo in tudi ne konservativne stranke, to pa »Zarji« lahko povemo. Stvar je ta-le:
Svobodomiselci so sklenili s socialno demokracijo volilni kompromis. Njihov namen je dobiti večino in v parlamentu po francoskem zgledu skleniti svobodomiselni blok. Zato je treba, da oslabe centrum in konservativce. Kako se jim bo to posrečilo?
Centra blok ne bo omajal, to je več kot gotovo. Centrum si bo dne 12. januarja, že pri glavnih volitvah osvojil v najneugodnejšem slučaju 80 mandatov, bržkone pa še več. »Zarja« naj si to številko zapomni. Pri ožjih volitvah pa si bo ceni rum od ostalih mandatov, ki bi jih sicer pri drugi politični konstelaciji lahko dobil, osvojil nekako 10, tako da bo centrum štel okoli 90 poslancev, doJim jih je imel zclaj nekaj nad 100. Centrum izgubi kvečjem kakih 15 mandatov. Za moč centra to čisto nič ne pomeni, zakaj 20 mandatov je stranka pri ožjih volitvah zdaj dobila vsled tega, ker je večji del zmernoliberalnega meščanstva volil centrovega kandidata nasproti soeial-nodemokraškemu, zdaj pa. bo narobe. Svojega faktičnega strankarskega posestnega stan a centrum ne izgubi, tudi če bi mu bodomiselno socialistič-ni blok vse . .nandate vzel.
Kar se pa konservativcev tiče. jim svobodomiselni blok tudi ne bo mogel bogvekaj vzeti. Centrum in konserva-ivna stranka sta namreč tudi volilni kompromis sklenila. Obe stranki sta namreč postavili načelo, da se v vsakem slučaju izogneta takozvanih »zgrešenih ožjih volitev«. To se pravi:
Centrum ne bo tam, kjer je upanje, da kandidat konservativcev že pri prvi voli tvi prodre, postavil nobenega lastnega kandidata, ampak šel takoj v boj za konservativnega in narobe. Tako bosta obe stranki gledali, da prideta čim menj v ožje volitve, ampak si skupno že pri glavnih volitvah osvojita čim več mandatov. Poljaki imajo sigurno posestno stanje 20 mandatov.
Na ta način se bo bržkone zgodilo, da svobodomiselni blok ne bo dobil za-željene večine. To najbrže tudi zaradi tega ne, ker se bo precejšen del zmer-mh liberalcev še premislil, preden bo volil socialnega demokrata. Uradni-štvo bo to pot tudi saj po precejšnjem delu šlo na volišče za kandidate desnice. Kajti vladna volilna parola je kaj resna. Gre namreč za to, ali se nadaljuje sedanja modra in uspešna gospodarska politika Nemčije na podlagi varstvenega carinskega sistema in pospeševanja kmetijstva v interesnem sporazumu z industrijo ali pa se ves ta sistem čez noč izprevrže po meglenih so-cialnodemokraških in pa po maneher-si.erskih načelih — konfuzija, da večja ni mogoča. Gre pa tudi za to, se li Nemčija tudi vojaško ojačuje dalje in se ohrani toli potrebno mirovno stanje med državo in cerkvijo v obojestranskem interesu ali pa narobe.
Vse kaže, da svobodomiselni blok svojih namenov ne bo dosegel. Če bi pa dobil večino, bo za vlado absolutno nesposoben. Centrum bo pa slejkoprej v svoji kompaktni moči največja in naj-veljavnejša stranka v parlamentu in vsaka večina bo morala z njim računati. »Zarjino« pisanje o »koncu centra« je torej a borno in namenjeno za nezavedne jugoslovanske socialnodemokra-ške sodruge, ki vse verjamejo, kar jim njihovi voditelji natvezijo.
Jfflice" Ш IrŽeSKi SlOVBBCl.
Tržaški »Amico«, glasilo tukajšnjih in ist skih laških katolikov jo strupen sovražnik Slovencev, tako da v sovraštvu do njih celo staro Sibilo iz Goldonijevega. trga »Piccolo« p:esega. Človeku bi niti v sanjah no prišlo na misel, da more biti katoličan tako nestrpen in krivičen napram drugemu narodu, kakor so ljudje okoli topa lista. Ne izide skoraj številka lista, ki bi ne imela opravka s Slovenci. Tako nas je počastila tudi zadnja .številka 52. kjer italijanskim libe alcem stopa na, noge in jim očita, da store še veliko premalo za narodno obrambo ter kliče in roti Furlance in Trentince naj prihajajo v Trst in zasedajo tiste služ-
be ki jih imajo sedaj Slovenci, češ, da imajo veliko več pravice do kruha ir službe v tem mestu nego li Slovenci Pravi, da so sploh Slovenci gmotni ir narodni sovražniki Trsta. Zato pa tc katoliško glasilo, ki bi moralo biti vseskozi in povsem pravično in toleramt-no, nič ne ve, da predstavljajo ravn« Slovenci v Trstu veliko krvno in davčno mof in ne le samo, da so oni kol pristni domačini dali zidati vse nov« mesto na svojih domačih tleh in pri tem delu tudi pošteno pomagali, mar« več da so tudi vsako leto pri letnem mestnem proračunu naravnost vnebo-vpijoče oškodovani. Zadnji mestni pro> račun kaže, da je slovensko prebival« stvo vsako leto oškodovano za naj« manj 794.492 kron, s katero ogromne vsoto morajo slovenski tržaški obči narji prispevati za vzdrževanje fikcij< italijanstva Trsta.
Nadalje pravi »Amico«, da si Slo> venci prilastujejo to, kar po pravu pri« pada domačemu prebivalstvu . . . Gotovo! Kdo pa so ti domačini? Čegave je pa zemlja, na kateri stoji tržaške mesto? Ti domačini so naši okoličani ki že stoletja in stoletja obdelujejo t* jadransko obal s svojimi rokami in l svojim znojem. Ali ni Trst okoli ii» okoli obdan s prastarim slovenskim prebivalstvom, ki že leta in leta nosi ч magistratovsko blagajno svoje težke prislužene groše davka, nazaj pa nii ne dobi . . . Mor s>o Furlani in Tren tinci domačini na tržaški zemlji? . Z veliko večjim pravom kakor Lahi fo kraljestva osvajajo z ognjem in mečem tripolitanske puščave in oaze, prihajajo naši fantje in dekleta v Trst da si na pošten način služijo vsakdanj! kruh na tistih tleh, na katerih so njihovi pradedje še ne pred polstoletjen: sadili trte in v oljčnih gajih uživali mir in preprosto zadovoljstvo starih časov, ko so še v miru živeli z meščan! starega mesta.
Možje okoli »Amica« se bodo seveda težko spominjali onih ča :ov. ko sc še naši okoličani imeli svoja posestva celo pri sv. Justu in kapucinih in kc so je svobodno gibala slovenska okoli-čanska straža po mestu, ko gospode takrat še ni bilo v Trstu. Namesto da gospoda čez Slovence zabavlja, naj so rajše pobriga za versko in kultu nc zanemarjene svoje sobrate. Kdo je kul-turnejši ali 40 000 regnikolov, ki pri-j hajajo sem čez morje in recimo tudi iz j Furlanije ali listi, ki prihajajo sem i? I kraških planot in kranjskih vasic? V ka'orih vrstah se bolj nt nože samomo.j in drugi škandali velikih mest?
Mar bi raje to povedali, kolikokrat
LISTEK.
Slovensko oielffie.
Slavnostna predstava v proslavo petdesetletnega jubileja »Narodne čitalnice ljubljanske«.
Narodni čitalnica ljubljanska, ustanovljena 30. avgusta 1861, je mati Dramatičnega društva, ki je vzklilo v njenem okrilju leta 1867. Ne bo menda odveč, čc obnovimo ob tej priliki glavne podatke iz zgodovine našega gledališča.
V starem deželnem gledališču, ki jc bilo sezidano 1. 1765. za svoto li.378'411/« goldinarja in ki je pogorelo v februarju leta 1887., se je igralo v slovenskem jeziku Prvič leta 1789. Baron Žiga Zois je pripravi Linharta do tega, da jc priredil za naše ra*mere »Županovo Micko«, on je tudi skrbel uprizoritev, ž njim pa je tudi slovenska Talija zaspala do leta 1848., ko se >e Po dani ustavi ustanovilo Slovensko društvo, ki je priredilo v dobi od 1848 do 1850 v starem deželnem gledališču 12 Predstav in »besed«. V tem času se je ustanovilo tudi »Akcijno društvo za usta-ev slovenskega glediša v Ljubljani«, &>oie£a namena iz raznih vzrokov ni
doseglo. Delnice зс niso vplačevale, ustava pa — temelj svobodnega združevanja — je bila odpravljena 31. decembra 1851. In slovensko gledališče je zopet spalo do ustanovitve Narodne čitalnice ljubljanske, ki je posledica obnovitve ustave leta 1860, Čitalnica je skrbela za slovenske predstave skozi 6 let, do ustanovitve Dramatičnega društva (1867); priredila je na svojem odru 23 predstav. Pa tudi Dramatično društvo je v prvih 20 letih svojega obstanka igralo večkrat na Čital-ničinem odru, ker je imelo neprestane sitnosti z deželnim odborom in gledališkim ravnateljstvom. V tem času je priredilo društvo 477 predstav, deloma s pravimi igralci, deloma tudi z diletanti.
Neovirano se je začela razvijati naša dramatika šele v novem gledališču, ki se je otvorilo dne 29. septembra 1892 z »Veroniko Deseniško«. Iz početka se je igralo slovensko le dvakrat na teden, pozneje vsak drugi dan. Slavnostna predstava dne 5. januarja nosi številko 2216 društvenih predstav. — Kdor se zanima natančneje za zgodovino našega gledališča, naj bere A. Trstenjakovo knjigo »Slovensko gledališče«, po kateri so posneti tudi ti glavni
podatki.
Slavnostna predstava je obsegrla sledeče točke: I. Smetana: »Lib'ša«. Slavnostna ouvertura. II. E. Gand: Prolog".
Govori režiser H. Nučič. III. .Alegorija. IV. Proste vaje. Izvajajo članice »Ženskega telovadnega društva« v Ljubljani. V. F. Rodion: »Komedija«. Eno dejanje. VI. Smetana: II. dejanje »Prodane neveste«.
Ta program se nam zdi le deloma srečno sestavljen. Krasna je bila alegorija, predstavljajoča razne panoge dramatične umetnosti. Ganglov ^Prolog^ je naredil na nas bolj vLis političnega govora; poezije in dnevu primerne vzvišenost? smo zastonj ^"iskali notri. Kaj naj pa rečemo k enodejan-ki »Komedija«? Inženir Maksim zapelje neko dekle, ki umrje nato zapuščeno v blaznosti, Njena setra Lucija — če smo igro prav razumeli, je ona sedaj lastnica zloglasne hiše — maščuje sestrino smrt na zapeljivcu s tem, da ga v svoji hiši — zastrupi. Pustimo neverjetnosti na -drami« sami: da inženir Lucije, s katero je bil svoj cas prav dobro znan, ne pozna več in zlasti, da meni nič tebi nič neposredno po prizoru, ko ga hoče Lucija kar zadaviti, sprejme iz njenih rok čašo z otrovanira na-! pojem — in vprašajmo se, ali je primerno nuditi tako zgodbo iz umazanega življenja velikih mest slavnostno razpoloženemu ,občinstvu?! Milieu raznih šundromanov — \pa slavnostna predstava! Ali smo v pet-j desetih letih dramatičnega razvoja prišli I tako daleč, da nam imponirajo krvave i zgodbe iz življenja velikomestnih lahko-
živcev, da ne rečemo — propalic! Menda verdar ne. S takimi in podobnimi stvarmi se boljši del gledališkega občinstva brez razlike mišljenja samo odbija. In naslov »Komedija«? Pa nas ni morda pisatelj hotel potegniti, češ: »Ta drama ob slavnosti petdesetletnice domače slovenske umetnosti je prava — komedija!« Komična oseba pri tem je seveda — občinstvo. Si-cei je pa menda res navada nekaterih lupermodernih literatov, dajati naslove, ki tvorilo 7. vsebir.o »dnhovit« kontrast.
Glede snovi, kakršno obdelavajo naši novejši literafi najraje, je dobro napisal Finžgar v »Dom in Svetu« 1901 (»Video meliora proboqre ...«) to-le: »Če pa srečamo zgodovinskega junaka, moža veli' ih del, če pride po cesti junonično-strsita mogočna ideja, ustrašimo se, ognemo se — in ležemo za grm v senco ter prisluškujemo omledno vzdihanje židane institutke, ali pa gremo pod okno mladiča, ki pnd mili-n nebom še ni naredil drrgcga, nego očetu skrbi in nekaj dolga — pa sc mu č"dlm6 in poslušamo njegovo jezo ob bledi mesečini . . .
Drobiž, drobiž — smeti — to ni n"5 narod.a
Kar se tiče ostalih točk programa, so bile sprejete vse z živahnim odobravanjem.	J. D.
mora Slovenec domačin, ki je zvesto služil cesarja, ti'kati od vrat do vrat, da dobi službo, med tem, ko pride tujec iz kraljestva, ki bi moral doma siradaii k polni skledi v Trst in tukaj preklinja Boga, d žavo in Slovence.
Namesto takih člankov, kakor je bil zadnji naj raje svetujejo občinskim očetom kako omejiti grozno število samomorov v Trstu, mesto agitirati z »per tržaškega škofa in slovensl c duhovnike, najraje s. oje ljudi uče krščanskega življenja, da ne bo pri svetem .Tustu ob 11. u i pri italijanski pridigi 40 oseb in še med temi kakšna dobra slovenska ženica.
LAŠKO - TURŠKA VOJSKA.
Zdaj ko je deževna doba prenehala, je postalo na bojišču živahnejšo. Ain Zara ie zvezana z železnico s Tripoli-som. Pri Ain Žari so se bili dne 5. t. m. zopet boji. Splošno pozornost pa vzbujajo razmere na Balkanu. Turčija jc namreč velevlasii opozoiHa na bulgar: sko propagando v Makedoniji.
PoroMla ir Afrike.
Rim, 8. januarja. »Agenzia Štefani« poroča iz Tripolisa 5. t. m. ob 11. uri ponoči: Danes opoldne so prodirali Arabci in Turki z juga in zahofea proti Ain Zari. Naša artiljerija je streljala na sovražnika. Naša kavalerija je dognala, da se je sovražnik umaknil.
Derna, 8. januarja. (Kor. urad.) »Agenzia Štefani« poroča: Dne 6. t. m. je streljal sovražnik na postojanke, kjer gradimo nove utrdbe. Škode, sovražnik ni povzročil.
C a r i g r a d , 8. januarja. (Kor. ur.) V Trlpolis je odpotovala tretja pomožna kolona »Rdečega polumesca«.
Dosedanje izgube Lahov v Tripolisu.
Rim. 8. januarja. Po nekem urad-iem poročilu so izgubili Lahi v Tripo-isu dozdaj 5000 mož, ki so bili večinoma lahko ranjeni. Ubitih in nevarno njenih je bilo 1800 mož.
Turki in Buigari.
Carigrad, 8. januarja. Turška rlada je pooblastila svojega poslanika ' Sofiji, da odkloni pritožbe bulgarske flade proti turškim oblastem glede Ma-tedonije. Turška vlada bo opozorila ve-5vlasti na delovanje makedonsko-bul-farskih revolucionarnih odborov, ki sedaj rušijo mir v Makedoniji.
Oboroženje Albancev.
Carigrad, 8. januarja. Vojno ministrstvo je odposlalo v Albanijo lani zaplenjene puške, ki ostanejo shranjene v skladiščih. Lastniki pušk dobe izkaznice, na podlagi katerih se jim iz-roče puške v slučaju kake vojske z inozemstvom.
Sajd paša namerava odstopi l.
Carigrad, 8. januarja. »Jeni Gazet.ta« poroča, da namerava Sajd paša odstopiti, ker je bolan. Če odstopi, postane veliki vezir prejšnu minister Neajmedin ali pa Hilmi paša.
Turčija dementira mirovna poročala.
Carigrad, 8. januarja. Turška vlada je izdala komunike, ki izjavlja, da so poročila o mirovnih pogajanjih neutemeljena.
Razpust turške zbornice.
Carigrad, 8. januarja. Da poslanci ne bi razpustu turške zbornice preveč nasprotovali, se je skle.iilo, da dobe poslanci skozi tri mesce dijete, tudi če bi parlament ne deloval.
RUSI V PERZIJI.
V Tebrisu so razstrelili Rusi štiri hiše, iz kterih so streljali Perzi na Ruse. Vojno sodišče je zopet tri osebe na smrt obsodilo. V Urmiji so Rusi pretepli nekega urednika, ker je zavzemal Rusom sovražno stališče. Prejšnji perzijski šah namerava koncem februarja začeti energično akcijo. V Urmiji hujskajo v mošejah oklici prebivalstvo proti Rusom. V Tebrisu je prebivalstvo podrlo poslopje enajumena (guvernerja).
REVOLUCIJA NA KITAJSKEM.
Dr. Sunjatsen je obja\il oklic vsem prijateljskim državam, v katerem naglasa da hoče republika spoštovati vse pogodbe, posojila in mednarodne dolžnosti. V Mukden so došla navodila za volitve v narodno skupščino. Pekinška vlada bo vodila volitve le v severnih provincah, na jugu jih bo pa vodila repu'-li' n »Sun« poroča, da je Taft. ukazal, da se odpošlje "|500 mož v Pe-kin. V Taijnanfu vladajo roparji. V ne>amosti jc 30 do 40 laških duhovnikov-.
Amer'knnci pripravljeni, da posreduje-jo na Kitajskem.
London, 8. januarja. 15. ameri-kanski pešpolk je pripravljen na Manili, ua odrinfa na Kitajsko.
Ljudski oder.
»Bele rože«.
Prcmijera 6. januarja 1912.
»Bele rože» jc spisal Nemec Willhardt, ki je avtor kakih 50 ljudskih iger, ki so igre samo po svoji dialogični obliki, po vsebini so pa novele. Teatralno tehniko obvlada pisatelj docela in zna napisati marsikako efektno sceno. Dialog teče gladko, a ni nikdar globok; dejanja nikdar ne primanjkuje, a ni nikdar postavljeno na oder in se večinoma razvozljava in zavozljava igra o pripovedovanjem. Zato so vse njegove igre lahko razumljive, posebno ker zna narisati vsikdar par tipičnih oseb.
»Bele rože« so vsebinsko nekak »Mli-uar in njegova hči«, kjer mesto Marice umira Leon, samo brez duhov. Povsem nedolžna igra, plehka, brez zanimanja, brez večjih efektov, brez ene same scene, ki bi je ne prenesel tudi najbolj občutljiv gledalec brez jeze. Igra jokajoče tendence, nekak Riihrstuck, ki pa ni ogrel ne nas, ne igralcev. Umetniške vrednosti delo nima in je za vzgojo publike tudi brezdvomno preplitvo.
Prireditev za slovenske razmere je bila samo delna, zakaj kljub lokalizaciji dejanja in kraja so ostala neslovenska imena Amanda — krčmarici in njeni rejen-ki — Hilda. Tudi kmečko dekle ne pravi očetu — papa! In tako bi lahko našteli še par hib. V prihodnje naj prireditelj tbdi na take malenkosti bolj pazi.
Delo je šlo preko odra — tako; tako! Inscenacija je bila sicer lepa in okusna, razven scenično nemogoče insceniranega I. dejanja, ki je predstavljal neresnično verando. Režiji ni bogvekaj oporekati, razven par malenkosti in pa tega, da nam v prihodnje enakih iger ne bo več uprizarjala. Pavze med posameznimi dejanji so bile odločno predolge in tempo cele igre, razven oni IV. dejanja, veliko preveč prepočasen. Tudi začela se igra ni točno, kar naj se v prihodnje prepreči.
Glavni ulogi sta bih v rokah gdčne Kinske in g. Gorskega. Alma je jako težka partija, ki zahteva dosti rutine in še več poglobitve v ulogo trpeče in ljubeče matere, ki pa nima dovolj energije, da odločno nastopi proti razvajenemu sinu. Gdč. Kinska je govorila preveč počasi in bila, kot pravi Nemec, salbungsvoll. S tem je zašla večkrat v patos ali pa v jokavost. Tudi hoji bi oporekali isto hibo, ker se nam zdi, da je hila postavljena na prevelik koturn. Če se ne motimo, smo videli njeno Majdo. Od tedaj je brezdvomno napredovala. Je manj patetična in manj jokava, izgovarjava se je izčistila in trganje stavkov skoraj pojenjalo. Želeli bi, da se še bolj poglobi v uloge in igra še vse bolj z dušo, tako, kot je recimo igrala v III. sliki. Najbolje jc pogodila scene, ki so bile dia-logične. V konverzačnih partijah bo še dobra moč. Obleke so bile jako lepe.
Gosp. Gorski kot Leon je sorazmerno precej napredoval. Že precej časa ga nismo videli v večji partiji. Ima lepo zunanjost in močan, simpatičen organ. Potrudil se je, da tudi mimično izraža svojo ulogo (IV. slika). Umiranje v V. sliki se mu je skoro prav dobro posrečilo. Vendar pogrešamo še tiste zaokroženosti in umirjenosti v njegovem igranju, kol bi jo želeli. Preveč še kipi vse v njem, in v scenah med njim in materjo je njegov temperament večkrat prekipel. Je pa brezdvomno jako nadarjena moč Ljudskega odra.
Gdč. Novak (Hilda) je sicer igralsko in mimično daleč pred ostalim damskim personalom Ljudskega odra, vendar v tej ulogi ni izpolnila našega pričakovanja. Frevisok koturn, kot bi plavala par metrov nad zemljo, jo je napravil nenaravno. Menda je še Mati sv. veselja vibrirala v njej. Glasovni prehodi niso bili izenačeni, in njena tiha govorica jo je n.,pr, v II. dejanju napravila popolnoma nerazumljivo. Kot kmečko dekle ne sme reči očetu papa«, kar pa gre na rovaš igre. Sicer je izrazila vse nuance v igri, vendar se nam je zdelo to narejeno in nenaravno.
G. Kalar (Viljem) je bil premehak in prejokav kot gozdar. Igral je pa svojo malo partijo s precejšno rutino, v prav dobri maski in storil iz uloge, kar se je dalo narediti.
Skopuh Gosar (g. Stocklinger) ni bil slab, a bi bil lahko še boljši, a mu jc oči-vidno delala uloga težave. Skušal jc ka-rakterizirati in pripravil to in ono potezo svoje kreacije do veljave; da ni celotno izvel slike svojega značaja, je pač vzrok začetništvo in premalo memorirana uloga.
Oštir Polž in dr. Dobrota imata pre-rnale figure in sta svoji ulogi sicer govorila, a jih nista igrala. Vrhu tega je imel Polž nemogočo baroko. Prav dobra je bila Amanda, ki je naravno govorila in igrala, samo več igre bi še želeli. Svojo resolutno ulogo, ki je izvrsten tip koristolovške oštlrke, ki pozna samo denar, jc izvedla prav lepo.
Knjigovodja Debeljak ni prav vedel ne kam, ne kako, ne zakaj. Zamenjaval je r, 1, d, postaja! večkrat nerazumljiv in bil ae-svguren v hoji, posebno po stopnjicah. Morda uloga ni bila zanj, dasi jc lepa re-
prezentančna partija. Upamo, da prihodnjič to popravi.
Prvič sta debutovali v večjih ulogah gdč. Jaromirska in Zalar Fani. Obe sta pokazali dobro voljo, porubnost, talent, čedno zunanjost in sta za prvič imeli uspeh. Seveda manjka še to in ono •— to pride sčasoma, a v celoti sta izvršili svoji ulogi častno.
Gledišče je bilo srednje obiskano in slabo kurjeno; kadar se je dvignila zavesa, sc je Širil raz oder leden mraz po dvorani.
I—r.
v •	* • •
Drugo nedeljo, dne 21. t. m., se igra
zabavna in smešna burka »Cigani«.
„Denarne špekulacije katoliške duhov -
SCine."
Celovec, 7. jan. 1912,
V	Celovcu se je vršila 23. decembra pravda med bankirjem Iv, Zupanom in bivšim krškim knezoškofom Kahnom, V ti pravdi se je predlagalo tudi neko pismo bivšega škof. tajnika dr. Ehrlicha, o katerem je ta pod prisego izpovedal, da je jc pisal iz lastnega nagiba, ne pa po škofovem naročilu. To daje zdaj raznim listom, tudi slovenskim, povod, da napadajo dr. Ehrlicha in mu cinično skoraj podtikajo, da bi bil po krivem prisegal.
Da se stvar nekoliko pojasni, se mora naglašati, da se nista dr. Kahn in dr. Ehr-lich spuščala v nobene denarne špekulacije. Z denarjem so špekulirali drugi in med njimi tudi bankir Zupan. Zupan je popolnoma poznal razmere Kayserja in WeiBa, za katere škof Kahn ni vedel. Zupan si je tudi oskrbel, ko je dajal denar tovarišema Kayserju in Weifiu, kar trikratno pokritje za svoja posojila in je noto-rično zahteval obresti tudi od posojil, o katerih je bankir opetovano pred pričami izjavil, da so samo »transakcije«, da ni bil torej denar dan. Zupan ima tudi v lasti še vrednostne papirje tvrdke Kayser, a se kljub temu obrača s tožbo do porokov, predno so ti računi na jasnem.
Ko se je kriza Kayser-WeiB-Central-kassa julija meseca leta 1910. pričela, je bil duševni položaj knezoškofa že tak, da se ni spominjal ničesar več. Škof je bil že sploh tedaj, ko je podpisoval, slaboumen. Od raznih strani se je že popred opozarjalo, da knezoškofov um in razsodnost pešata, a vendar se jc vsakdo ženiral storiti odločen korak v tem pogledu, ker se je bal, da bi to škofa preveč trdo zadelo.
Ko je nastala znana kriza v Central-kasi je škof vedno zatrjeval: »Jaz sem vse plačal, jaz nisem nič dolžan«, obenem pa se je nasmihaval: »Ich mache mir nichts draus,« ko je videl, da so drugi vsi obupani.
V	tem položaju so za škofa govorili in pisali vse le drugi, brez naročila, ker ni postavila sodnija nobenega oskrbnika. Vse škofove stvari je vodil tajnik dr. Quitt, a ta je nekoč odpotoval za nekaj dni, in tedaj je zopet Zupan pisal in zahteval plačilo neke menice. Dr. Ehrlich je pismo bral in odgovoril, kakor je znal in vedel, da se obveznosti škofove poplačajo. Tega pa dr. Ehrlich ni mogel vedeti, da je ta obveznost preporna, da se ji ugovarja, da ji je bil opetovano pri Zupanu ustmejjp že ugovarjal dr. Quitt, češ, da bo ta menica plačana, ako jo je škof dolžan plačati, a to se mora šele dokazati. Veščaki sploh trdijo, da so »višji duhovniki« — veliko preveč plačali. Ko je nastal polom, so plačevali s svojim denarjem do zadnjega vinarja; pozneje šele so si poiskali odvetnike. Ko bi si bili poiskali pravno pomoč pravočasno, bi bil moral milijonar Zupan, ki je špekuliral pri Kayser-WeiBovih podjetjih, trpeti tudi sam nekaj škodo, ki so jo tako v naivnosti »višji duhovniki« plačali iz svojega. Neču-veno pa je, da se najde izven Celovca kak list, ki zastopa v tem slučaju milijonarja Zupana proti tistim, ki so — ne brez Zupanove sokrivde — prišli v nesrečo in so v nesreči dali do zadnjega vinarja svoje imetje — milijonarju Zupanu. Tukaj duhovščina ni špekulirala, prišla jc kakor otrok na trg v roke špekulantov.
MINISTRSKI SVET.
Dunaj, 8. januarja. V soboto sc je vršil na Dunaju ministrski svet, ki se je predvsem pečal s zasedanji deželnih zborov. Poročal je notranji minister Heinold. Grof Stiirgkh je poročal vladarju o uspehu ministrskega sveta, ki se je tudi pečal z ovirami zasedanja šajerskega deželnega zbora.
POŠTARJI PRI TRGOVINSKEM MINISTRSTVU.
Dunaj, 8. januarja. Odposlaništvo osrednje zveze poštarjev in ekspedientov se je predstavilo trgovinskemu ministru Roesslerju, da se informira, kdaj izplačajo poštarjem draginjsko doklado. Minister je izjavil, da dobe poštarji draginjsko doklado v obsegu, ki jc odmerjena ostalim državnim uradnikom v dotičnih činovnih razredih. Poštna ravnateljstva so bila obveščena o izplačilu draginjske dokladc 3. ja-
nuarja, Ko se uveljavi nova službena prag-matika državnih uradnikov, se izdajo tudi primerni predpisi za poštarje.
TRETJI STRANKARSKI SHOD CESKIH REALISTOV.
Praga, 8. januarja. Tu eo zborovali v nedeljo češki realisti. Zborovanja ee je udeležilo 50 delegatov. O političnem položaju je poročal Masaryk, ki je izjavil, da je položaj v Avstriji kakor z ozirom na finance, tako tudi v drugem oziru zelo pre-lieren. Narodni boj absorbira vse moči, gospodarsko napredovanje je zelo slabotno, povsodi se opaža neke posebne vrste marazem. Govornik ostro kritikuje politiko češkega kluba pod vodstvom mladočehov, ker se je opustila prejSnja opozicijska politika za postavo o vodnih kanalih. Preobrat češke politike na Dunaju smatra za deplaciran tako načelno, kakor tudi taktično. Pravi, da je dunajska Češka politika slaba, vodena, brez glave in si pri kaki krizi ne zna pridobiti ne moči, ie vpliva. Kdor pozna male in malenkostne abicioznosti gospodov iz večine Češkega kluba, umeva, zakaj se na Dunaju tako slabotno nastopa.
NEMŠKO-ČEŠKA SPRAVNA POGAJANJA.
Praga, 8. januarja. »Samostatnost* objavlja interviev namestnika višjega češkega deželnega maršala dr. Urbana, ki izjavlja, da o neinško-čeških spravnih pogajanjih ne sodi pesimistično. Upa, da se na Dunaju doseže do konca februarja kompromis.
NOV JEZIKOVNI ODLOK POVELJNIKA PRAŠKEGA ARMADNEGA ZBORA.
Praga, 8. januarja. Češke Slovo« poroča, da je izdal poveljnik praškega armadnega zbora Koller odlok, po katerem morata z vojaškimi oblastmi tudi mesti Praga in Liberce pismeno občevati v armadnem službenem, nemškem jeziku.
NOVI BUKOVINSKI DEŽELNI PREDSEDNIK.
Černovice, 8. januarja. Glasilo barona VVassilka zagotavlja, da je imenovan za deželnega predsednika v Bukovim namestniški svetnik v Bregen-cu, dr. Rudolf grof Meran, vnuk rajnega nadvojvode Ivana. Iz Čemovic v -»Bregenc bo premeščen dvorni svetnik grof Thun.
BIVŠI FRANCOSKI ZUNANJI MINISTER O NEVARNOSTI POLITIČNEGA POLOŽAJA.
B e r o 1 i n , 8. januarja. Nekdanji francoski zunanji minister, senator Pi-chon, je izjavil nasproti poročevalcu »Berliner Tageblatta« o zunanjem položaju bledeče: Po mojem mnenju se novo leto ni pričelo tako, da bi bili lahko prijatelji miru, katerim se i jaz prištevam, popolnoma pomi jeni. Zdi se mi. da je politično obnebje temno in v daljavi opažam veliko težkoč, mogoče celo zapletljaje.
ZOPET VOHUNSKA ZADEVA.
Braunschweig, 8. januarja. Zaprli so zopet dve osebi, ki sta osumljeni. da sta vohunili v Belfortu.
NOV ANGLEŠKI GIBRALTAR.
Pariz, 8. januarja. Neka depeša poroča, da so zasedli Angleži polotok Sinai. Sinai so smatrali vedno za sueški Gibraltar, zato so ga Angleži zdaj tudi zasedli. Angleži zgrade na polotoku Sinai močne trdnjave.
ANARHIJA V REPUBLIKI EQUADOR.
Q u i t o , 8. januarja. Po smrti predsednika Estrada vlada v republiki Equa-dor prava anarhija. V glavnem mestu Quilo je prevzel vlado finančni minister, general Leonidas Plaza. General Montera v Guayaquilu se je proti njemu uprl in prekinil železniško zvezo z glavnim mestom Quito. V Guayaquilu pričakujejo ameri-kansko topničarko. V' severnih provincah Manavi in Esmeraldas je prevzel vlado Flavio Alfaro, nečak prejšnjega predsednika. Trgovina v pristaniščih Manavi, Bahio de Caragues in Esmeraldas popolnoma počiva. Položaj je jako resen.
* Za naše ljudske odre na deželi. Ravnokar sta izšla dva nova zvezka »Zbirke ljudskih iger«, 18. in 19. snopič, ki obsegata lepo zbirko iger, med katerimi se v prvi vrsti odlikujeta dva izvirni igri za ženske vloge, in sicer: »Junaške Blejke« in dr. L. Lenardova drama »Dekla božja«. Poleg teh dveh obsega knjižnica tudi štiri igre za moške vloge, in sicer: »Pijavka«, ^Skriven zaklad«, »Rešitelj« in »Kmet in avtomat«. O teh igrah bomo v kratkem obširneje izpregovorili. Istodobno opozarjamo vnovič tudi na 17. zrezek te zbirke, ki obsega znano igro za moške vloge :»Dimež, strah kranjske dežele« in dve igri za ženske vloge: »Oh ta Polona« in »Prisiljen stan je zaničevan«. Knjižico je založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
Kupujte le vžigalice: J korist oMnim Mmr
t
Dnevne novice.
.j- »Gostilnlčarski Vestnlk« in volitve v Kranjsko trgovsko in obrtno z ornico. V zadnji številki imenovanega lista beremo notico o volitvah v Trg. in obivno zbornico, s katero se dela rele ama za liberalno stranko. Poroča nadalje, da se hoče v zadrugah orgamzu-rano gostilničarstvo teh volitev udeležiti in da so določili g. Lavoslava Bučar j a, gostilničarja in propadlega župana v Kostanjevici, za svojega stanovskega zastopnika v Trgovski in obrtni zbornici. Od tega bivšega kosta-njeviškega župana upa, da bo v polni meri zastopal koristi gostilničarjev v Trg. in obrmi zbornici. Ta g. L. B u č a r pa je bil že zdavnej tudi od liberalne stranke postavljen in je uvrščen med kandidatno Lsto, katero je že meseca decembra v imenu liberalne s ranke razposlal liberalni dr. Nova k. Nam se zdi stvar čudna, da je ta list dobil tako vnemo za stanovskega zastopnika v Trg. in obrt. zbornici, ko ima vendar že okroglo deset let svojega izvrstnega zastopnika v imenovani kor-poraciji v osebi ljubljanskega »birta pri rož',«. To mislimo, da je »Gostilničar-skemu Vestniku« znano, da je imenovani »birt pri roži« sianovsko organiziran, da svoje stanovske koristi izborno zastopa, kajti mož izvršuje kar trd koncesije in ima tri gostilne. To je polje za »Gostilničarski Vestnik« o katerem pa seveda previdno molči. Upamo, da Imenovani list v prihodnji številki proglasi tudi tega gospoda kot s.anovskega zastopnika, saj je tudi dotienuk kandidat na liberalni listi, ker pa je S. L. S. na zadnjem zaupnem shodu sogla no postavila kot kandida.a za lig. in oblino zbornico, ž u p a a a in gostilničarja Jakoba Dimnika v D. M. v P u 1 j u , in ker nam je znano da „e g. D i m n i k zvest in odločen zagovornik gostilničarskega stanu, upamo, da bo »Gostiln čarski Vesinik« v svoji prihodnji številki tudi Jakoba Dimnika naj topleje priporočal, ker ravno od g. Dimnika srno prepričani, da bo v polni meri zastopal v Trg. in obrtni zbornici koristi in pravice gostilničarskega stanu. Zavedni gos ilničarji pa ne bo o nasedli liberalnim manevrom in ne bodo volili od liberalne stranke priporočanega liberalnega Lavoslava Bučarja, ampak volili bodo kandidata S. L. Š. »Gostilničarski Vestnik« pa je prt tej priliki odkril le svojo liberalno barvo, katero je dolgo časa zakrival. Kaj druzega kot liberalizem od »Gostilničarskega Vestnika« tudi ni pričakovati, ker jc njegov urednik bivš* »Narodov« urednik Alfonz Mencinger, ki hoče gostilničarje nekaj učiti, sam pa ima take sposobnosii, da je gmotni položaj njegovega gostilniškega podjetja v Bohinju v najslabšem stanju. Njegov tovariš pri »Gostilničarskem Vestniku« je bil slavni hotelir slavnega ljubljanskega hotela »Tivoli«, Kenda, ki je s svojimi zmožnostmi nedavno zapustil Ljubljano. Gg. gostilničarji od te gospode ne bodo dobili nikake koristi, koristi od gostilničarjev pričakuje le g. Alfonz Mencinger. Gostilničarji, pazite na volilne listke in legitimacije in ne oddajte jih liberalnim agitatorjem! Volite kandidata S. L. S., ki jc stranka resnega dela!
-j- Shod v S'arem trg i pri Ložu včeraj popoldne je bil jako dobro obiskan; nova. krasna društvena dvorana je bila natlačeno polna, tudi nekateri »naprednjaki« so bili med zborovalci. Deželni in državni poslanec Žitnik je dve uri poročal o delovanju deželnega in državnega zbora ter stvarno pa odločno pojasnjeval in zavračal neos-novane napade političnih nasprotnikov na poslance S. L. S. in kranjski deželni odbor. Na predlog g. Havptmana. so zborovalci soglasno izrekli zaupanje in neomajno zvestobo poslancem S. L. S. Predsednik je zborovanje zaključil s trikratnim živio-klicem na sv. očeta in presvetlega cesai ja.
+ Imenovanja. Pomaknjena sta. v Vil. činovni razred državnih uradnikov g. Anton Kržič in Franc Suher, profesorja na c. kr. učiteljišču v Ljubljani. Sanitetna koncipista dr. Josip Skočir v Črnomlju in dr. Ernest Мауег v Logatcu sta imenovana za okrajna zdravnika, sanitetni asistent dr. Živko Lapajne v Kamniku pa je imenovan za sunitetnega koncipista. Davčni asistenti Ivan Stupar, Ivan Rojko. Franc Pre-dalič. Rudolf Peschitz, Franc Jenko, Rudolf Primec in Franc Prezelj so imenovani za davčne oficialc v X. činov-"•'ni razredu.
-f- Glasilo ljubljanskega t-žnega nadzornika sanja, da so se v vodstvu L. S. izvolili skoro sami duhovniki. x resnici pa je duhovščina v vodstvu znatni manjšini, največ pa je v njem £*vno kmetov. Ne samo da je veliko r^etov med deželnimi in državnimi klanci, ki so vsi člani vodstva, am-
pak kmetje so po veliki večini tudi načelniki vseh naših političnih podeželskih organizacij, ki so namreč tudi člani vodstva. Ribnikar tega seveda ne ve, kakor marsikaj drugega ne.
-j- H ido presenečenje je doživel g. F anc Ksaver Meško. Pričakoval jc ni ne on, pa tudi ne mi. Šel je in v tistem »Slovenskem Braniku«, ki je že opeto-vano opsoval S. L. S. in slovensko duhovščino kot protinarodno. zaropotal zoper slovensko katoliško časopisje, a glej, ni našel odziva niti med liberalci, h katerim so je zatekel. »Slovenski,Narod« od pretekle sobote moralno pridigo gospoda Franca Ksavera Meška zoper časopisje namreč odklanja, čeprav jo bila v prvi v sti naperjena zoper nas »klerikalce«. Liberalci gospodu Ksave-ru očitajo, da je glavni razlog, zakaj se je na slovensko politiko in žurnalisti'.o spravil, to, ker ga kot pisatelja zadosti ne hvalimo in mu naravnost »osebno užaljenost« predbaciva. Končno pa je »Slovenski Narod« še tako prijazen, da Meškota kot pisatelja v nič devlje, češ, da je le srednje vrste literat. — Gospod Meško se je podal v liberalni gozd t.o-bit, a odmev je kaj neprijazen. Mi to obžalujemo, ali ne moremo reči gosp. Mešku nč drugega kakor: »Tu 1'as voulu, George Dandinl«, ali po domače: »Kar kdo išče, i o najde.«
+ Iz Hrv.^š e. Dne 11. in 12. t. m. bodo zborovali v Zagrebu člani \od-stva hrvaške stranke prava iz Dalmacije Istro in Bosne ter Hercegovine, da se skupno pogovo e o raznih aktualnih zadevah. —, Hrvaški uradni list objavlja imenovanje svetnika stola sedmori-ce dr. Štefana Posiloviča za predsednika stola sedmorice. Splošno se opaža, da ni bilo istodobno naznanjeno tudi vpokojene dosedanjega predsednika najvišjega hrvaškega sodnega dvora Aleksandra pl. Rakodczayja, o ka erem se govori, da postane no. i ban. »Hrvatska« poroča, da je razširjena vest. da je vladar sp ejel demisijo Tomašićevo, da pa niso resnične vesti da bo novi ban Rakodczay. To da so le kombinacije z ozirom na umirovljenjc Rakod-czayja.
—	Za žurana v Ribnici je bil izvoljen dne 5. januarja Franc Češa ek, posestnik in usnjar v Ribnici h š'. 53. Njegov namestnik je Anton Pele, Ribnica 34. Oba in vsi svetovalci so pristaši S. L. S.
—	Na Črnučah je imel v nedeljo v društvenem domu predavanje č. g. dr. P. Gvido R a n t. V krasnem in temeljitem govoru je polni dvorani občinstva liberalce in soc. demokrate pos avil v pravo luč. Ljudstvo ga e dobro ume-lo in mu živahno ploskalo. Prepričalo se je, da ne le domači duhovnik, ampak vsak pošten in pame en človek zam ču-je in obsoja hudobne, hinavske liberalce in neumne soc. demokrate. — Proč od njih! vselej in povsod in posebno še pri občinskih volitvah — 25. t. m.! Živela S. L. S.!
—	Železnica Rogatec—Brež'ce—Novo mesto. Iz Novega mesta se nam poroča: Minuli mesec je na tukajšnje c. kr, okrajno glavarstvo dospel od c. kr. železniškega ministrstva trasijski operat Rogatec—Brežice—Novo mesto, in sicer na levem bregu Krke v daljno postopanje. Načrti trase so razpoloženi v vpogled pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Novem mestu. Tehnično mnenje jc, da jc za zgradbo železnice teren ugodnejši na levem bregu kakor na desnem. Dolgo zanemarjena Dolenjska pričakuje od visoke c. kr. deželne vlade, da bo kmalu razpisala komisijo za politični obhod in stacijsko komisijo.
—	Smrtna kosa Umrl jc v Zagrebu deželni sanitetni referent hrvaške vlade dr. Gjovanovič. — Umrl je v Kranju bivši mesar Janez Rozman, star 84 let.
—	Velike vojaške va'e se bodo vršile lotos, kot poročajo iz Budimpešte, na Scdmograškem. Glavno bivališče prestolo.iaslednika bo v Kološu. Generalni štab jc že pričel proučevati ozemlje.
—	Za kaj imajo »neodrešene« goriške dame čas. Te dni jc 1x1 o poslanih iz Gorice, sto volnenih čepic za italijanske vojake v Tripoli.su. Izdelale so jih goriške Italijanke. Veliko bolj pametno bi bilo, ako bi iredentovke plctlc in šivale, perilo in obleko za številne prezebajoče goriške otroke.
—	Savko tramvajskih uslužbencev imajo v Zagrebu.
—	Umrla je gostllničarka na Brezovici pri Ljubljani ga. Elizabeta Sko-pec, vdovljena Severkar.
—	Vesti o ločitvi zakona igralke Odilon se potrjujejo, Odilonova je odpotovala z dr. Radmanom v Milan, lekarnar Pečić pa sedaj biva v Zagrebu, kjer se je zaročil z operno pevko gdč. Majo de Strozzi.
—	Smrtna nesreča v Lokvi na Krasu. Predvčerajšnjem se je ponesrečil v Lokvi tamošnji posestnik in trgovec g. Ivan Placer. Nalagal je v svoji ogradi
na voz drva, pri čemer se je, ne ve se kako, voz prevrnil in pokopal nesrečneža pod seboj. Velika teža drv ga je zma-stila, ne da bi sc pokojnik več zavedel. Bil ji; takoj mrtev.
—	Draginja in sanita ne razmere v Trstu. Tržaški protofizik dr. Constan-tini objavlja sanitarno statistiko tržaškega mesta. Konstatira, da je število rojstev leta 1911 padlo, število mortali-tete pa narastlo. Konsum je padel, ker je velika draginja. Riž je stal v Trstu leta 1910 35 b, leta 1911 36 h (3% na-raatka), krompir 11 h. zdaj 14 (+ 27%). fižol 33 h, zdaj 48 45%). meso 1 K 30 h, zdaj l K 00 h (+ 23%), jajca 9 h, zdaj 12 (-j- 33%), maslo 3 K, zdaj 3 K, sir 1 K 00 h, zdaj 1 K 76 h (-f- 10%), olje 1 K 18 h, zdaj 1 K 44 h (+ 22%), mleko 25 h, zdaj (+ 12%), vino 55 h, zdaj 88 (+ 60%). kava 80 h, zdaj 1 K 4 b (+ 16%). petrolej 28 h, zdaj 36 h (-,- 28 odstotkov). — Najmanj so torej v ceni zoskočili: riž. sir, mleko (maslo je ostalo pri starem), sladkor, olje, meso, potem pride: krompir, kava in petrolej. jajca, fižol in vino. Najbolj je torej vino poskočilo.
—	Mrtvo t urlo novorojenčka'so našli 6. t. m. na tržaškem pokopališču.
—	V nelo 'ainn polno vode blizu Škorklje pri Trstu je padel 301etni težak Valentin Kralj in utonil.
—	Za viš e o" го^пз zd~avn've na Goriškem so imenovani: dr. Avgust Gregorič, dr, Adam Grammaticopulo in dr. Karol Franzin.
—	Sens' e n^en'e na trge v ki š"li. Vlada je v Sarajevu do olila ženskam, da kot redne učenke obi kujejo ondot-no deželno trgovsko šolo.
—	Poroč i se je g. Tiehom'1 Jenko v Pndgradu z gdč. Zinko Damjan iz Litije.
—	Tro?č' I, V župniji Sv. Križ nnd Jesen'cami je povila tretji dan po novem letu žena tovarniškega gozdnega čuvaja Janeza Dernič t ojčke ženskega spola, ki so telesno krepko razviti. vsi živi in zdravi. Slabotna mati ima z možem pri njegovi pičli plači in sedanji splošni draginji preživljati skurmo sedem članov družine, lmovi-tejše družine, ki niso tako nepričakovano obdarovane z obilnim potom-st om, bi s'orile plemenito delo krščanskega usmiljenja ko bi se imenovane siromašne družinice spomnile s kakim novoletnim darom.
—	Mož z zašitim srcem umrl. Alojzi Grmek, o katerem smo poročali, da se je 30. decembra 1. 1. v samomorilnem namenu ustrelil v srce, in kateremu so v bolnici srce zašili, je vsled poškodbe umrl.
—	Srečke. Pri vlečenju triodstotnih zemljiško - kreditnih srečk 2. emisije iz leta 1889. je zadela glavni dobitek 100 0C0 K reri a 5581 št. 48, 4000 K pa serija 7502 št. 38.
штш siraa.
Ustanovnina: Posojilnica v Slatini, III. in IV. rok, 100 K.
Darovali so * o' S'omš'ov dar: J. črničič. Št. Ferjan pri Gorici 3 K; Fr. Sparovec, ekspozit, Vrbpolje 3 K; po .I. Jancu, župniku. Gol, nrbrano v veseli đružbi pri »Gusteljnu« na Loki pri C.o-lu 10 K 70 vin., v zadoščenje napadenim v »Slov. Narodu« nabrala vesela družba v gostilni pri »Jelenu« v Mengšu 3 K; Cilka O ohek, Ljubljana 1 K; Terezija in Amalija Ferjančič, Ljubljana 2 K; rodbina Orehek, Ljubljana 4 K; neimenovan kmet nad Dravo pri Velikovcu 1 K; g. Minka Hrastnik. Vir-marče pri Stari Loki, za nesramni napad v »Slov. Narodu« in »Slov. Domu« 1 K; po g. I. Benko iču, Kamnik zbirka ob priliki svatovščine Orla g Karo-la Benkoviča 10 K; g. S cčko Potnik, Ljubljana 10 K.
Prispevek podružnic: Podružnica Sv. Ema 22 K; podružnica na Viču 55 K; podružnica v Celju 200 K; podružnica Sv. Jurij ob Taboru 21 K 50 vin.; podružnica na Homcu 41 K 5 vin., podružnica v Žireh 50 K; podružnica Kozje 22 K.
Društva za »Slov. S'ražo«: Kat. slov izobraževalno društvo v Podbrezjah o i javne d ažbe pri občnem zboru 11 K 57 vin.; Kat. slov. izobraževalno društvo v Podbrezjah (članarina) 10 K.
Iz nabiralnikov: Po M. Pečkaju, Vrhnika, iz nabiralnika »Slov. Straže«, zbrali gostje za novoletno darilo 15 K.
Hvala vsem, ki se tako radodarno spominjajo obmejnih naših bratov in sester. Naj tako živo domoljubje ne ugasne, ampak naj se razširi v vse kraje slovenske domovine, naj oživi še tisoče radodarnih slovenskih rok. Vsi Slovenci, vse Slovenke na delo za »Slovensko Stražo«!
Prosimo nujno g g. darovalce po 2 0 K. naj se tudi letos pridružijo lepemu številu domoljubov, ki pri-
spevajo v ta sklad. Se enkrat pa
ponavljamo: Dvakrat d&, kdor hitro d d!
LMmiske novice.
lj 501etnica Narodne Čitalnice. Bolj
ponesrečenega slavlja, kakor je bila proslava 501etnice Narodne Čitalnice, si skoro ne moremo misliti. Gotovi ljudje vse zavozijo, kar v roke vzamejo. Gotovo se ne motimo, če rečemo, da so tudi gostje iz dežele ta vtis odneeli iz Ljubljane. Ker niso hoteli s spomini na stare slovenske ideale, s katerimi je pred 50 leti pričel narodno gibanje v Čitalnici dr. Jan. Bleivveis, priti pred »napredno« javnost, so razvoj narodne kulture v liberalni smeri slavnostno praznovali v d e ž e 1 n e m (!) gledališču z — bordcl^ko igro. Takoj nato so nastopile Sokolice in drugi dan je zapel v »Narodnem domu« zbor »Glasbene Matice«. Nazadnje so pa postali gospodje še tako predrzni, da so sklenili resolucijo, da sc mora tako igranje od deželnega odbora bolj podpi ati. Mislimo, da jc že skrajni čas, da deželni zbor enkrat temeljito obračuna s tisto gospodo, ki napravlja iz našega deželnega gledališča kabaret najnižje vrste. Vse slavje je bilo pristno liberalno: Bordelski dramatični poizkus 171etne-ga mladeniča dijaka so podali kot slavnostno predstavo ljubljanske Narodne Čitalnice. Nečuveno! Pravijo, da je bilo to tako neokusno, da so dame s svojimi hčerami iz gledališča uhajale. Ali res ni nikoga- več v liberalni stranki, ki bi ohranil toliko takta, da bi ta škandal preprečil? In ali je pravilno, da. sodelujejo celo društva, ki hočejo biti v gotovih slučajih čisto nestrankarska, na tako skrajno strankarski priredbi, na katero nihče od nas ni bil niti vabljen. Kaj boljšega sicer ni bilo sploh pričakovati. Zvonec pri vsej prireditvi s'a nosila g. Fr. Govekar, ki nosi zadnji čas popolnoma neopravičeno najJov »ravnatelj deželnega gledališča«, in tajnik Čitalnice M. N a g I i č , vodja svobodonezmiselnega dijaštva. Vsa prireditev je bila popolnoma strankarska. Sestanek za »Zvezo slovenskih dramatičnih društev«, ki se je tudi vršil ob tej priliki, ima svojo ost obrnjeno proti o ganizaciji S. K. S. Z., kakor jo je imel svoj čas sestanek za liberalno »Zvezo ,slov. pevskih društev«. In to zaničevanje slovenske pesmi. ki se je pokazalo pri slavnostni predstavi! Če imajo Čehi kako 501et-nico, pokažejo to, kar je češkega; ob 501ctnici Narodne Čitalnice so pa bile na sporedu v gledališču samo češke skladbe. Kaj nismo po 50 letih tolika napredovali v glasbi in dobili takih slovenskih skladb, da bi tudi slovenski »inteligenci« zadostovale? Zakaj ni gospoda vzela kak star zanimiv program čitalničnih Besed ali iz teh programov one lepe in zanimive točke, ki kažejo razvoj slovenskega kulturnega dela. Tako nam je 50letnica ljubljanske Narodne čitalnice podala samo sliko, ka-| ko nizko je padel slovenski liberalizem.
l j Kdo sc je zlagal? Narod« taji napade na redovnice pri zadnjih občinski li volitvah. Ali je »Narod« pozabil, da je bil vodja svobodonezmiselnega dijaštva, ta'n'k ljubljanske »Narodne čitalnice« M. Naglic obsojen radi napada na voz redovnic. Boga zahvalite, da v te napade dalje ne dregamo. Če bi mi hoteli, b: bilo še li mladih gospodov, katerih imena, so nam na razpolago, radi tega jako neljubo presenečenih.
lj Poročil sc bo v četrtek g. veletr-žec Emerich Maver, sin g. Emerich C. Мауегја z gdč. Elizo Samassa, hčerko tovarnarja g. Pavla Samassa.
lj Društvo za ra?iskavanje jam na Kranjskem je imelo v pcick občni zbor, na kal erem jc bilo podano poročilo, da jc društvo preiskalo doslej štiri globoka brezdna in 14 manj globokih brez-den in jam. Ministrstvo bo naprošeno, da prepove pred poslonjsko jamo prodajanje kapnikov in človeških ribic. Za zgradbo jamskega muzeja, ki so bo v kratkem zgradil blizu vhoda v poslonjsko jamo, je ministrstvo dovolilo 30.000 kron. V posebni sobi v deželnem muzeju bo društvo razstavljalo razne predmete. Jamski katalog je že sestavljen.
lj Letna statistika o tujskem prometa v Ljubljani. V preteklem letu je prišlo v Ljubljano 68,450 tujcev, 3773 več nego leta 1910.
lj Umrli so v Ljubljani: Terezija Plahuta, pomožna usmiljenka, 24 let. —• Rajko Mirtič, livarjev sin, 5 mesecev. — Ivana Kanduš, bivša služkinja, 53 let. — Janez Krašna, delavec, 48 let. — Franc Kaplja, lajnar, 58 let. — Jožef Kozinc, delavec, 25 let. — Pavel Mally, zasebnik, 73 let. — Elizabeta Skopec, užitkarica.
67	let. — Jera Gorjanc, mestna uboga,
68	let. — Franc Bergsnt, dninar, 54 let. — Josip Molan, rejesec. dva meseca.
i) »Glavna pos^;M-!ca« pred civilnim sodiščem. Danes je pričelo ljubljansko civilno sodišče razpravljati (predsednik nadsvetnik dr. Travnar) o tožbah tistih strank, ki t;o vložile proti likvidacijskemu odboru »Glavne« tožbe, du niso članice : Glavne posojilnico s ker jih Glavna« ni pravilno sprejela za člane v odborovi seji, dasi so plačale delež in dobivale divi-dende. Danes je razpravljal senat o taki tožbi znane tvrdke ŽniderŠič & Valenčič v Ilirski Bistrici, ki prereka svoje članstvo, sklicuje sc na to, da tvrdke niso v smislu pravil sprejeli v zadrugo. Zastopstvo likvidacijskega odbora Glavne pa zavzema stališče, da je po pravilih vsak član, ki jc dobil posojilo »Glavne«, ker se jc smelo posojati le članom zadruge in da je vseeno, če so se izpolnile vse postavne formalnosti ali ne. Razprava se jc odgodila na popoldne ob 3/,4. Kakršnokoli stališče zavzame v tem vprašanju sodišče, bodo žrtve. Če se zavzame stališče, da tisti, ki niso bili sprejeti članom v seji, niso člani, bodo trpeli velikansko škodo vlagatelji, ker je bilo zgolj 32 članov sprejetih v odborovi seji.
Ij V. senat ljubljanskega deželnega sodišča prične poslovati jutri.
lj Poizkušen samoumor. železniški mojster Jožef Škcrjanc ie bil pred kratkim prestavljen iz Št. Petra v Ljubljano in se naselil v železniških hišah na Res-Ijevi cesti. Žena je bila že preje tukaj, škerjanc je prišel semkaj pa v petek. Proti 9. uri zvečer sta se začela v stanovanju nekaj prepirati in ko se je v prepiru žena možu zaklenila v drugo sobo, jc ta vzel samokres, šel na dvorišče ter si tam zadal v desno stran glave štiri strele, nato se pa nezavesten zgrudil na tla. Takoj so poklicali rešilni voz ter ga težko ranjenega prepeljali v deželno bolnišnico, kjer je pa upati, da še okreva.
lj Drobiž. Ob Gruberjevi cesti so ponočnjaki odtrgali dve vrsti ograje, zadnjič so jo pa poškodovali ob Kuhnovi cesti pri vrtu Lichtenturnovega zavoda. — V gostilni v Cerkveni ulici št. 3 je bil ukraden štirivoglat nabiralnik Narodnega sklada«. Storilcem so že na sledu. — Po Resljevi cesti je peljal nek 16 letni fant naložen voz. Ker ni bilo pri vozu zavore, je konja voz pognal in je pri tem stopil z nogo pri tam stoječemu mesarskemu vozičku med kolo in ga je zamogel mladi voznik rešiti le s pomočjo drugih ljudi iz mučnega položaja. — Na Poljanski cesti jc nekdo z vpreženim vozom zadel v 64 letno Marijo Strletovo, jo podrl na tla in na tilniku telesno poškodoval.
lj Zlata ura ukradena. Glasom nekega orožniškega obvestila na tukajšnjo policijo, je bila v soboto ukradena zlatđ anker-ura z dvojnima pokrovoma, pri kateri je bil kazalec nekoliko odlomljen. Tatvine je sumljiv nek okoli 40 let star popotni rokodelski pomočnik, ki jc imel suknjo in velike modre brke. Kjer bi jo utegnil prodajati, naj se o tem takoj obvesti varnostna oblast.
lj Jezikovna šola po Barlitsovi metodi. Kot se naznanja, se namerava otvoriti tudi v Ljubljani jezikovni uini tečaj po znani Berlitzovi metodi. O tem se nam piše: Tako podjetje, kakoršna so doslej obstojala le v večjih mestih, je dobrodošlo izobraženstvu, zlasti pa trgovskemu svetu, ker obstoja njegova vrednost v prvi vrsti v Beriitzovi metodi, ki se z ozirom na topla priporočila novofiloloških avtoritet zelo širi. Pouk po Berlitzevi metodi obstoja glavno v razgovoru med učiteljem in učencem. Učitelj, ki mora biti Francoz, Anglež itd. po rodu, sme poučevati samo v enem jeziku, in sicer v rodnem, m samo v istem pri pouku t.udi govoriti. Od prve ure naprej torej govori in sliši učenec le jezik, ki sc ga hoče priučiti. Slovnična pravila sc ne uče nikdar na izust, temveč se izvajajo samo iz p ak-tičnili zgledov. V torek, dne 12. januarja se bodo vršile v »Unionu« poizkusne lekcije in sicer ob pol osmi uri zvečer za dame in gospode, da se omogoči vsakomur vpogled v pouk po omenjeni metodi. Obisk teh poizkusnih lekcij ni nikakor obvezen za nadaljnjo obiskovanje tečaja in jo brezplačen. Profesor dr. Paulson, ki jo vnet zagovornik Ber-litzove metode, je izjavil, da tiči prednost te metodo v tem, da sc uči takoj spočetka tuji jezik kot živi in no kot mrtvi pismeni jezik. Bržkone bo novo podjetje sprejeto dobro tudi tukaj v Ljubljani, kot je bilo v drugih mestih. O ostalem pa opozarjamo na tozadevni inserai.
lj Aretovan tujec. V noči od 26. na 27. m. m. je bil na južnem kolodvoru, kakor smo že poročali, ukraden delavcu Ivanu Pliberniku 50 kron vreden lodnast zimski suknjič, podložen z belo volno. Policija je dognala sporazumno z dunajskim zaklepnim društvom, ki ima tudi na južnem kolodvoru svoje organe, da je tatvine sumljiv nek tujec, ki je govoril nemško v hrvatskem narečju in je nosil športno čepico. Le tega je takrat iz kritičnega prostora pregnal navedeni zaklepni organ, ko je imel ic Plibernikov suknjič ogrnjen, a
temu tatvina še nI bila znana. V četrtek je bil osumljenec pa v mestu za^ačen in aretovan. Zove se Dragatin Bauiuholz, rojen 1865. leta v Virovici, pristojen pa v Stubico na Hrvaškem. Mož pravi, da je vpokojen sodnijski kancelist, da ima svojo ženo v Zagrebu, on pa da je bil sedaj polir v Opatiji. Vse to je pa precej dvomljivo, kajti v svoji delavski knjižici ima vpisano, da ie delavec. Oddali so ga sodišču, ki se bocle pečalo nadalje z njim.
Štajerske novice.
š Štajerski deželni zbor bo sklican na dne 36. januarja.
š Ce jski porilinemci hočejo ko-mandirati s slovenskim denarnim zavodom. Prod novim letom pride v slovenski denarni zavod v Celju mož, kateri jo poprej poplačal svoj dolg, zahteval jo. da se mu izplača malohkost-ni delež 2 K. Ko se mu jc mirno in prijazno povedalo in razložilo, da so mu delež prod gotovo določenim časom ne more izplačati, sc mladi mož začne hudovati, rekoč: Slovenci so dosti hujši kakor Nemci iti da se mu ta svota mora izplačati, ker so gospod Jabor-negg rekli. §cle. ko so mu je naznanilo, da gospod dr. Jabornogg nima v slovenskem denarnem zavodu nič koman-dirati in da naj gleda na svojo pisarno, sc jc mož pomiril in odšel. Tako torej celjski posilinemci nastopajo p oti slovenskim denarnim zavodom.
š Prememba poses i. Stari grad Šoštanj pri Celju, ki jo bil od leta 1575. v posesti raznih plemenitaških rodbin, je kupil z gozdovi vred neki Alojzij Lang, zasebnik v Gradcu.
š Umrl je v Celju v petek ponoči ob pol 12. uri gospod Karol Vanič, ma-nufakturni trgovec v Narodnem domu.
š Tečaj za kletarstvo priredi deželna sadjarska in vinogradn-ška šola v Mariboru od 22. do 27. januarja 1.1.
š Iz politične službe. Namestniška koncipista v Brežicah dr. Pavel Te glav in baron dr. Rudolf Steeb sta imenovana za okrajna komisarja.
š Iz davčne službe. Okrajnemu glavarstvu prideljenega davčnega oskrbnika Karla Rudel in pri davčnem uradu v Mariboru »službenega davčnega oskrbnika Karla Rejher je imenoval finančni minister za davčna nadoskrbnika.
š Iz sanitetne službe. Namestnik je imenoval sanitetnega koncipista dr. Petra Jokiča v Brežicah in dr. Karla Fiirntratta v Gradcu za okrajna zdravnika.
š Iz f'nančne s'užbe. Za nad paznike so imenovani pazniki Ivan Gec, Franc Reper in Avgust Schjnidinger. P es'avljen je respici'ent Anton Fa-biani od Sv. Lenarta v Celje in nadpaz-nlk Pe4er Kerndl iz Maribora v Sv Lenart. v Slov. gor., Jakob Verk pa iz Brežic v Celje.
š Deželni odbor štajerski je ravna-telia višjega deželnega gozdarskega urada v Brucku ob Muri, g. dež. gozd. svetnika dr. Rudolfa Antona Jugovic, pomaknil v šesti plačilni razred in dr. Janeza Schmidt imenoval koncipistom statističnega deželnega urada.
š Imenovanja v poštno - administrativni službi. Trgovinsko ministrstvo je imenovalo absolvirana pravnika in ooštna praktikanta dr. Maksa Wessely in Erwina Marcija za poštno-konceptna praktikanta pri graškem poštnem in telegrafičnem ravnateljstvu.
š Ljubeznjiv mož. 50 letni občinski sluga iz Polzele na Štajerskem, Leopold Kunst, je vzel dne 5. t. m. svoji ženi hranil-nično knjižico za 22C0 K in jo popihal od doma, popustivši ženo in otroke svoji usodi. 1000 K je dvignil v hranilnici v Celju, potem pa se zopet odpeljal dalje. Kiyisl je baje namenjen v Ameriko, če ga preje ne bode dohitela usoda.
š Izpraznjena učiteljska mesta. Na trirazrednici v Žetalah, drugi plačilni razred, je razpisana služba stalnega učitelja. Krami šolski svet dovoli letos stanarinski prispevek 72 K. Prošnjo jc vložiti do 31. t. m. — Na šest razred niči pri Sv. Barbari v Halozah, tretji plačilni razred, istotako. K rajni šolski svet, da prosto sobo. Prošnje je vložili do dno 31. t. m. — Na trirazrednici pri Sv. Andražu v Slov. goricah, drugi plačilni razred, istotako. Krajni šolski svet. dovoli letni stanarinski prispevek 60 K. Prošnje vložiti do 31. t. m. — Na pet-razrednici v Čadramu, pošta Oplotnica, se stalno namesti služba učitelja. Prošnje do dne 31. t. m.
š Ljubosumni soprog. V neki gostilni v Gaberju pri Celju je nastal prepir mod oženjenim Ivanom Preglnom ter posestnikom Franc Ostrožnikom. Nastal jo tudi pretep, v katerem je zadal Pregl Ost rožniku par močnih udarcev z nožem po glavi in tako Ostrožnika ranil. Tudi Ostrožnik jih je nadeval Preglnu z neko trdo stvarjo in oba sta zadobila procej močne poškodbe. Vzrok vsega je bila Preglova žena, ker je bil Pregl ljubosumen na
IPiSi)
§ } v../ -4 ;
Stare rimske razvaline v Ghirsi (Tripolis).
ЏШp®
' • - i*, ■. -ir. *
Italijanska železnica iz Tripolisa v Ainzaro.

Solumski zaliv.
SLIKE IZ TRIPOLISA.
Ostrožnika. Oba sc bosta zagovarjala pred frod ščom.
š Smrtni padec iz lestve. Iz Konjic se nam poroča: Te dni se je podal nekoliko pijan hlapec Mihael Pevec pri Sv. Duhu pri Ločnh s košem na pod po seno. Pri tem pa je stopil na lestvi tako neprevidno, da mu je spodrsnilo in je padel več metrov globoko na nek kamen ter se tako poškodoval, da je par trenutkov nato umrl. Čez eno uro ga je našel gospodar mrtvega na nesrečnem mestu.
š Tatvina. Župniku pri Sv. Štefanu pri Šmarju je nekdo že dalj časa kradel kure, vino, slivovko in precej drugih stvari. Tatu so izsledili v osebi Franca Rateja. Ratej se je zadnje čase večkrat do nezavesti napil ukradenega vina in slivovke. Zaradi tatvine se bo zagovarjal pred sod-nijo.
VELEZANIMIVO JAVNO PREDAVANJE V »LJUDSKEM DOMU«. Jutri v torek ob pol osmi url zvečer bo v mali dvorani na galeriji »Ljudskega Doma« z ozirom na Finžgarjevo narodno igro »Nnša kri«, predaval e. g. kanonik dr. Gruden: »Francosko med-vladje in slovensko ljudstvo«. Vsto" vsakemu prost. Vabimo k najoMlnejši udeležbi.
Tee'oosKa ;si Шж pontlia.
шш mm\ 'Ш5Г tCrOfljSKl.
Dunaj, 8. januarja. Na mesto od-stopivšega deželnega glavarja pl. Šukljeja je imenovan za deželnega glavarja kranjskega državni in deželni poslanec d r. I v a n Š u s t e r 3 i č. To imenovanje se je izvršilo, ker je dr. Ivan šusteršič iaktični vodja velike S. L. S. Dr. šusteršič svojega državnozborskega mandata ne odloži in ostane tudi nadalje voditelj parlamentarne delegacije Vseslovenske Ljudske Stranke.
CESARJEVO ZDRAVJE.
Dunaj, 8. januarja. (Kor. urad.) Zdravstveno stanje cesarjevo je v vsakem oziru zelo povoljno. Monarh je zopet popolnoma zdrav.
GORIŠKI DEŽELNI ZBOR.
Gradiška, 8. januarja. Spričo zasedanja goriškega deželnega zbora, ki jc sklican na 11. t.m., so poslanci italijanske^ katoliško ljudske stranko svojo mandate, v deželnem zboru korporaliv-no odložili. Liberalni slovenski poslanci so pa sklenili da se zasedanja ne udeleže in utemeljujejo ta korak s tem, da je večina razveljavila pravilno pridobljeno mandate manjšine.
NAMESTNIK ZA DALMACIJO.
Zader, 8. januarja. Začasni vodja tukajšnjega c. kr. name-stništva grof Attems bo še pred zasedanjem deželnega zbora imenovan za namestnika.
SNEG IN VIHARJI.
'Dunaj, 8. januarja. Tukaj močno sneži.
Celovec, 8. januarja. Blizu Pater-niona je plaz zasul več drvarjev. Dozdaj so potegnili iz snega dva mrliča.
B egenz 8. januarja. Okoli boden-skega jezera divja viharno vreme.
Genova, 8. januarja. V občini Ferl-naldo je plaz kamenja zasul in podrl 30 hiš.
NESREČA NA PROGI.
Dunaj, 8. januarja. Pri Neuleng-bacliu je lokomotiva - premilcovalka povozila družbo dunajskih izletnikov. Trgovec Krampler je bil ubit, njegov sin in brat ter neki uradnik Anglo-ban-ke pa so težko ranjeni.
VSEUČILIŠKI PROFESOR UMRL.
Inomost, 8. januarja. Tu je umrl profesor za medicinskSo kemijo dr. Loe-biseh v 73. letu svoje starosti.
DVOBOJ V BUDIMPEŠTI.
Budimpešta, 8. januarja. Tu se je vršil med pisateljem baronom Hatvany in urednikom dr. Osvathom duel na sablje. Baron je bil ranjen na čelu.
POŽAR.
P«^ pi«»orf, 8. januarja. V nekem tuksišnjem hoelu se je vnel velik požar Brat hofeb'' ja je zgorel Dve dekli sta se vrgli iz četrtega nadstropja na dvorišče in se pri tem težko poškodovali.
FRANCOSKE FINANCE.
Pariz, 8. januarja. Indirektni davki in monopoli so leta 1911 nesli 338 milijonov več kakor je bilo pro ačunano. Od tega odpade 212 milijonov na donesek carine.
IZ PERZIJE.
Teheran, 8. januarja. Tukaj se jc po:avilo jako opasno gibanje. Bati sc je klanja.
STAVKA RUDARJEV V BFLGIJI.
150/00 RUDARJEV V STAVKI.
Bruceli, 8 januarja. Položaj je vedno bolj kritičen. Jutri prične stavkati 150.000 rudarjev.
ŠTRAJK NA ANGLEŠKEM.
London, 8. januarja. Prizadevanja, da bi sc štrajk predilniškega delavstva končal in izključenja delavstva preklicala, so se izjalovila.
Rožne sivari.
18(50 km v zdakopiovu. Balon
»Elbe«, ki se jo dvignil v Draždanih v zrak, sc jo spustil kot pora :ajo iz Jeka-terinoslava blizu Azovskega morja na zemljo. Preletel jc torej 1800 km.
Morilec priznal umor. Iz Monako-vega. poročajo, da je aretovani sobosli-karski pomočnik Albert Speckner priznal. da je umoril llletno deklico Frido Pracher. Zvabil je deklico v svoje stanovanje, kjer ji je tiščal z rokami usta in nos ter jo tako zadušil.
Rafaelova »Sveta družina« najdena. Pri nekem trgovcu z antikvitetami v Moskvi so našli slovito Rafaelovo sliko »Sveta družina«, ki so jo že dalje časa smatrali kot izgubljeno. Italijanska vlada je naprosila rusko, naj sliko zapleni.
Dva mlada zločinca pobegnila. Iz
Prage poročajo dne 6. t. m. Danes sta pobegnila iz praškega sodnijskoga zapora dva mlada tička, ki ju je vzlic njihovi mladosti treba pnštevati k naj-prevejanejšim zločinccm. Bila sta te čisto mlada pobalina 151etni Slaba in 171etni Рокогпу, ki sta pred kratkim napadla, v vlaku poročnika Wolfsber-gerja in ga oropala in sta pozneje na padla tudi nekega pismonošo in ga tu-
di skušala oropati. Danes zjutraj je prišel v njuno skupno celico jetniški paznik. Vzlic temu, da sta imela zločinca na rokah verige, sta se vrgla na paznika, ki se jima ni mogel ubraniti, sla ga zvezala, mu zamašila usta, mu odvzela ključe in ga zaprla v celico. Ko sia se tako oprostila, sta šla po popolnem praznem hodniku do sobe državnega pravdnika, ki se nahaja v istem poslopju in sta ostala v sobi, ki je bila zaradi praznika cel dan prazna, do popoludne. Ob 4. popoldne sta odšla potem popolnoma nemotena iz sobe državnega pravdništva h glavnim vratam justične palače. V hipu pa, ko sta mislila, da sta že popolnoma na varnem, ju je spoznal ob vratih stoječi paznik, ki ju je takoj prijel in ju skušal ustaviti; toda iztrgala sta se mu iz rok in pobegnila v Karlov park, ki se nahaja prav pred justično palačo. Na krik paznika, ki je tekel za beguncema, jc vsa množica, ki je bila v ogromnem številu na ulici, udrla za beguncema, policija in ljudstvo, vse je teklo za njima, a begunca sta vzlic lemu izginila. 0 dogodku obveščene oblasfi so napele vse strune, da bi izsledile begunca. Izsledili »o včeraj zjutraj Рокогпу-ja v njegovem rojstnem kraju, Slabo pa pri njegovi materi, pri kateri se je skril. Prepeljali so ju nazaj v Prago, kjer ju bodo seveda skrbnejše čuvali.
Mesto brez policajev. V Szilagy-Somlyu so vsi mestni policisti odložili svoje službe, ker niso bili zadovoljni s 45 K mesečne plače, 120 K letne stana-rinske doklade in ker ni mestno zastopstvo ugodilo njihovim zahtevam. Ker policijsko moštvo kljub obljubam, da bo policija podržavljena, ni hotelo opustiti svoje namere, je mesto sedaj brez straže. Mestni magistrat zaheva za pomoč orožnišvo.
Dividende bank. Dunajske velike banke so imele 1. 1911. zelo lepe uspehe. Kreditni zavod (Kreditanstalt) je I. 1911. svoj kapital pomnožil, a v toliko razdelil, ker se je število deležev, med katere se mora deliti dobiček, pomnožilo za nekaj 10.000. Pri tej banki bo bržkone ostalo pri stari dividendi 32 K ter bo ostanek nakazan rezervnemu fondu. Pri Bodenkreditanstalt se bo bržkone zvišala dividenda za 3 K, tako, da bo znašala 57 K. Eskomptna družba bo zvišala svojo dividendo od 38 na 40 K, Landerbanka od 28 na 30 K, Anglo-avstrijska banka, VViener Bankverein, Unionsbanka in Verkeh s-banka bodo bržkone ostale pri dividendi 1. 1910., namreč pri 18, 30, 32 in 20 K. Za 2 K se zna povišati* dividenda pri depozitni banki in Zentralbodenkredit-banki. To so seveda samo cenitve, ki se bodo na borzah še znatno spreminjale, predno bo uradno potrjena resnica.
Predavan?a o Čehih v Ameriki.
Dr. Fran grof Liitzow odpotuje v Ameriko, kjer bo v februarju in marcu predaval po ameriških vseučiliščih o zgodovini in ciljih češkega naroda. Enako predavanje bo imel tudi na ameriškem kongresu v Washingtonu.
Merčepovi aeroplani za Srbijo. Srbska vlada je pri bivšem drugu ponesrečenega Rusjana, Merčepu v Zagrebu naročila več aeroplanov za vojrfe svrhe. Posamezne delo izgotove v Nem-fi-ji, sestavijo pa se aeroplani v Merčepovi lopi v Zagrebu. Prvi aeroplan bo gotov že to pomlad.
Princezinja obsojena na vislice. Sodni dvor v Abešerju v Sudanu je obsodil dne 31. decembra princezinjo Ker-zijo, nečakinjo vladajočega sultana v Vadaju, na smrt.. Pred leti je prince-
Sodna prodaja hiše v Gorici
Na najživahnejši prometni cesti v Gorici, Corso Giuseppe Verdi 35 moderna hiša za trgovine in stanovanja se proda na javni dražbi dne 18. januarja 1912 dopoldne ob 9. uri pri okraj nem sodišču v Gorici, soba štev. 9. Interesenti naj pošiljajo svoja vprašanja pod Šifro: F.B 109 пч upravo tega lista.	81
zfnja, sudanska lepotica, porodila kneza iz Gaouda. Ta pa se jc v zadnjem času naveličal in jo je goljufal z ženo nekega domačinca francoskega ser-ganta. Goljufana soproga je obljubila .svoji tekmovalki krvavo maščevanje, ki ga je tudi dne 27. avgusta lani izvršila s pomočjo svojih sužnjev. Zvabila jo je v Gaoud ter jo pustila umoriti od sužnjev. Zaradj tega se je morala zagovarjati princezinja Kerzija pred sodiščem. Med preiskavo ni kazala nobenega kesa ter je samo prosila, naj izpuste sužnje, ki so delali le po njenem naroČilu in ne morrpiu biti kaznovani za čin, za katerega prevzame sama vso odgovornost. »Z menoj storito lahko, kar hočete,« rekla je črna princezinja. »Opozorila bi vas samo na to, da mi dajejo naši zakoni izrečno pravico, kaznovati vsakogar, ki žali moje kraljevsko veličanstvo.« Princezinja je bila sicer obsojena na smrt, obsodbo pa bržkone ne bodo izvršili, temveč izpremenili v denarno kazen, ki jo bo morala plačati obsojenka družini umorjenke. Francoske oblasti pa so imele celo to sitnost, da so morale princezinjo varovati pred jezo žena francoskih vojakov domačincev, ki so hotele morilko linčati.
Dekle si odsekalo v jezi roko. Iz
Londona poročajo, da je v Morlaixu neko 251etno dekle v prepiru s svojima bratoma odsekalo si s sekiro v jezi svojo levo roko in jo vrgla na gnojišče. Dekle se je morala podvreči amputaciji.
Samoumor vsled strahu pred zakonom. Iz Lvova poročajo, da so našli pred nekaj dnevi na železniški progi v Rzedzini razmesarjeno truplo 221etne Marije Labno. Dekle je izvršilo samoumor. ker bi moralo na očetov ukaz stopiti v zakon.
Železniška nesreča v Toskani. V bližini Roca San Casciano sta zadela skupaj dva vlaka. Pet oseb je ubitih, 17 pa ranjenih.
Samoumor vojaka v parku. Iz Be-rolina poročajo, da se je v Treptovskem parku obesil na neko drevo ulanec Wetzdorf, ker se je bal zaradi nekega prestopka stroge kazni.
Milijonska sleparija. Iz New Yorka poročajo, da sta bila aretovana sin znanega pisatelja Julijana Havvtome in bivši major v Bostonu Ouinci zaradi neke velikanske sleparije, s katero sta si pridobila nič manj kot tri milijone dolarjev.
Aretovan defravdant. Policija je v Marzilji aretovala na podlagi tiralice nemškega bančnega uradnika Otona Meier, ki je izvršil velika poneverjenja pri neki curiški banki ter nato pobegnil.
Zastrupljenja vsled pokvarjenih klobas. V nekem kraju v bližini Malage je obolelo 30 oseb vsled zavžitja pokvarjenih klobas. Neka ?enska je že umrla, dve osebi pa se nahajati v smrtni nevarnosti.
Odvetnik umorjen. Iz Pariza poročajo, da so v Neuillyju umorili in oropali neznanci advokata Benonime ter truplo vrgli v Seino.
Velika tatvina. Te dni so v Parizu vlomili tatovi v stanovanje baronice Mallarme ter odnesli dragocenosti v vrednosti 25 000 frankov, kakor tudi mnogo denarja. Za storilci ni sledu.
3482
Zahvala.
80
Povodom nenadomesttjive izgube dobre mamice
Alojzije
izrekam srčno zahvalo za mnogo-brojne dokaze iskrenega sočutja v bolezni in st^ti, si. učiteljstvu D. M. v Polju-Zalog za darovani krasni venec in vsem udeležencem pogreba za častno spremstvo rajne k zadnjemu počitku.
Pri D. 2tt. v Polju, 8. januarja 1912.
Avgusta Erbežnik,
učiteljica.
Ženini in neveste 1 Poročne prstane
kakor tudi drugo zlatnino priporoča po nizki ceni
Zahvala.
79
01) nenadomestni izgubi naše nad vse ljubljene matere, stare matere in taSče gospe
Marije Debevec
hišne posestnice
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo sočutje, tolažila, darovane krasne venco in za mnogoštevilno pogrebno udeležbo, naj-iskrenejčo zahvalo.
Ljubljana, dne 8. januarja 1912.
ZalnjoCi ostali.
Fr. Z. Zajec, Ljubljana, Stari trg 26.
Pošiljam cenike brezplačno.
Ueenee
za krojaSko obrt se takoj sprejme. Kje pove upravništvo Slovenca.	3961
ДмпШМ'
/
Sv. Petra nasip 37
ima vsak dan
KONCERT
damskega in moškega zbora
„Javor" iz Zagreba.
Začetek ob 9. uri zvečer. Vstop prost. Za obilen poset vabi
Štefan Miholič.
/
>o o
C
o rt
•iS *
"O
a o c
«S >
ctf * ::
Franc Zoreč Katarina Zoreč roj. Finžgar
poročena
Ljubljana, 7. januarja 1912.
78
-eua jezikoona šola 4
Otooriteo tečaja o Ljubljani in okolici.
Za gospode in dame.	75
Francoski učitelji iz Francije. — Angleški učitelji iz Anglije. Le narodne in akadem. izobražene učne moči. Vsak učitelj (ki mora. biti rojen Francoz evont. Anglež) poučuje po etaroslovitem načinu »Berlitz« izključno v svoji materinščini in brez prevajanja. Od t. ure govori in čuje učenec le jezik, ki so mu hoče
priučiti.
Tem potem so javlja, da ot.vori ravnateljstvo tudi za Ljubljano in okolico
= francoski in angleSki tečaj =
Da se tu seznani način Berlitz, so bo prihodnji petek, dne 12. jan. 1912 vršila
javna poskusna ura
za francoSčino in sicer v salonu »Grand hotela Union« v Ljubljani ob i/з 9. uri zvečer za dame in gospode. — Vstop je prost in neobvezen; jio pokusni uri bo mons. L. Duffort interesentom na ruzpolago ter jim dajal vsa zaželjena pojasnila ter sprejemal tudi prijave za tečaj. Pouk se prične takoj. Osnovni temelj za začetnike, kouverzacija za napredujoče. Literatura in trgovska korespondenca. Dame in gospodje 1
Zapomni naj si vsak posebno, da sme poučevati vsak nčitelj le v svoji materinščini, s čimur je učencu zajamčen čist naglas v tujem jeziku.
Naslovna knjiga 1912 za mesto Ljubljano
po uradnih virih najboljše sestavljena objednem celoten stanovski izkaz in zaznamek protokoliranih tvrdk in drugih obrtov v Ljubljani
Važno!
Važno!
Cena 4 krone. « јв ravnokar iZŠla.	Cena 4 krone.
Založništvo: Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.
1-2
ij.
: Harofalte „Slovenca".:
9 hrano ali brez nje se iščeta za takoj v sredini mesta. — Nemške ponudbe z navedbo cene pod šifro »24« na upravo lista.	76
ЕННШШШШНИИН
Razprodalo.
naznanja tem potom razpro-g] dajo ve'lke zaloge
B
m usnja, kopit,
n m s si
in raznih v
obrt spadajočlh potrebščin,
kakor tudi raznovrstnih
obuval, i
ш
Odda se skupno, ali pa usnjarna zese, čevljsrna z<-se. — Kupci пзј se oglasno med 2—3 uro pop. v Z druži.
Izvirni 3818
pisalni stroj iz aluminija za pisarno in dota
„Standard Folding"
St. 21.980 11
RAZPIS.
Podpisani deželni odbor razpisuje službo okrožnega zdravnika v Tržiču pri Kran u.
S službo je združena letna plača 1200 K, aktivitetna doklada 200 K in dve starostni dokladi (petletnici) po 100 K.
Prosilci naj pošljejo svoje prošnje za to službo podpisanemu deželnemu
odboru
do 20. januarja I. 1912.
in jim prilože dokazila o starosti, upravičenju do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijskem državljanstvu, telesni sposobnosti, nravnosti, dosedanjem službovanju, ter o znanju slovenskega in nemškega jesika.
Deželni odbor kranjski
v Ljubljani, 30. decembra 1911.
I Št. 407.
Jamstvo za funkcijo. Dvobarvni trak. Slovenska tastatura. Razkazovanje neobvezno.
The Rex Co, Llnbliam, SeleDborgova ol. 7.
Zaradi bolezni se takoj z novim letom odda v najem 3792
na jako prometnem kraju in pod jako ugodnimi pogoji. — Naslov se izve pri upravništvu „Slovenca".
54 3
Razglas.
V založitev trbškov za občinske namene se bodo na rodlagi § 39 občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano pobirale od I. januarja 1912 naprej od vseh vrst neposrednega davka, izvzemši osobno do-hodarino, tedaj:
1.	od domarine,
2.	od zemljarine,
3.	od kontigentovatie pridobnine,
4.	od nekpntingentovane pridobnine,
5.	od pridobnine, javnemu računodajstvu podvrženih podjetij,
6.	od plačarine in
7.	od rentnine, petintrideset (35) odstotne občinske doklade. To se v smislu §. 62 občinskega reda javno razglaša.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 4. januarja 191Z Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik:
Laschan 1. r.
DUNAJ
LONDON
PARIŠ
RIM
3380
MASTIN
ki se dobiva pri vsakem trgovcu. Sveto vnoznani doktorja pL Trnkoczyja kranjski rediln! in varstveni piašek za živino Na razstavah Je dobil prve inedajie, od živinorejcev na tisoče zahvalnih pisem. Dobiva se po pošli, najmanj pet zavojev za 2 K 70 v.
flHltimia kroma br6z maščobe, lepotno prve vrste, je najboljše in najuspežneJSe ШШфЈјс! Al Cllla sredstvo za odstrunjenje vsakovrstnih kožnih napak, kakor so pege,
izpuščaji, lišaji, mozoli itd. Mali lonCek K 1*20, veliki lonček K 2'—. nimmio Tiliriaf rožnat, bel in creme, daje licu svežo in posebno sijajno mladostno Ullmpijd JlUUCi polt, in je popolnoma neškodljiv. Škafulja 1 K 50 v.
Pomatia za rast las кг0Р' lasi&čo in zabranjuje izpadanje las. Lonček 1 K 20 v.
OSipalO P™5651 za otrclke in odrasle, vojake, turiste. — Karton SO vin.
Mrrlo zoper ozeb me. 8ГЖ°и£П Kozebliae- ~ LonCek z navodom 0
Otroško mazilo t6 ZBt 41К*ке Z ožul^enimi mesti- - Lonček z navodilom 40 vinarjev,
Lekarna irnk6czy, zraven rotovža, v Ljub Jani.
Razpošiljanje po pošti. — Piva največja ekspertna tvrdka. — Preizkušeno lekarniško blago I)xogeriJske cone. — MasUm za živinorejce. — Telefon 190.	3481

Ravnokar izšlo:
i
Gospodinjstvo.
Šolam in gospodinjam sestavila S. NL. Lidvina Purgaj, voditeljica Gospodinjske šole v Ljubljani. - Cena za vezano knjigo K 2 80.	Več v posebnem oglasu.

Leposlovje.
Sienkiewicz. Quo vadls ? Roman 1/ Neronove dobe, vez K 5 50.
Sienkiewicz, Mali vitez. Zgodovinski roman. K "<•—, vez. K 8 40.
Slenkiewicz, Rodbina Polaneških. Roman K 10-— vez. K 12-.
Slenkiewicz, Potop. Zgodovinski romau v dveh delih, K 6-40, vez. K 8 40.
Sienkiewicz, Z ognjem in mečem. Zgodovinski roman, K 4'50, vez. K 6-50.
Slenkiewicz, Brez dogme. Roman K 3-— ver. K 4'30.
Wallace, Ben-Har. Romau iz Kristusovih časov, vez. K 4-50.
BttneS-Trčbižskv, Kraljica Dagmar. Zgodovinski roman, K 3 20, vez. K 4-30.
Verne Kapitan Hatteras, ali Angleži na severnem tečaju, K 4-40.
Dostoiip*ski. Zločin in kazen. Romau. K 10 50, vez. K 13'-.
Leposlovna knjižnica:
Bourget, Razporoka. Roman. K 2*—, voz. K 3'—.
Turgenjev, Stepni kralj Lear. Povest. Stepnjak.
Hiša ob Volgi. K 120. vez. K 220.
PruS; Straža. Pov st. K 240, vez K 3 -10.
Dostojevski, Ponižani in razžaljeni. Romau. K 3r—, vez. K 4- 0.
Sevienko, Kobzar. K 2-40, vez. Ko—.
Cbarapol, Mož Simone. K 190, vez. K 3"—.
Sevčenko. Hajdamaki. K 1м0.
Seohan, DoUna krvi. Povest iz irskega življenja, K 4-20, vez. K 5 80.
Dickens, Povest o dveh mestih. K 5-50, vez. K 0 50.
Ljudska knjižnica.
Doyle, Znamenje štirih. Londonska povest. K —60.
Dustal, Darovana. Zgodoviuska povest iz dobe slovanskih apostolov. K — 60.
Sienkieivicz, Jemač-Zmagovač. Povest. Acbleitner, Med plazovi. Povest tirolskega župnika K —'60.
Fražgur, Gozdarjev sin. Povest K —-20.
Detela, Malo živl enjo. Povest K V—, vez, K 100.
Ženova, Zadnja kmečka vojska. Zgodovinska povest iz leta 1573, K 160, vez. K 2 60.
Detela, Prihajač. Povest. K - 90, vez. K 170.
Jirovšek, PasjeglavcL Zgodovinska povest. — Lagerlof, Kristusove legende. K 2-20, vez. K 3 20.
Nadalje priporočamo še naslednje knjige:
Pesnitve.
Medved, Poezije, i. zvezek. K 360, vez. K 5'—.
,,	к 11 zvezek, K 4' vez K 5 40.
Sardenko, Roma, Poezi'e. K 2 —, vez. K 3'20. Prešeren Poezije. Uredil Pintar. K i'—, vez K 140 Gregorč.č Poezije. (L udskn izdaja). K 1'60, vez. K 3'—.
„ Job in psalem 118, vez K 230. Pregelj Romantika, K 160. Vesel. Psalmi, K 2 .
Zupančič, Pisanice, Pesm: za mladino, vez K —-80.
Dramatični spisi:
Za mešane vloge s
Jurčič Cesnik, Domen. Narodna igra e pe!jem v 6 dejanjih, K -'8). Anzengrubor, Krivoprisežnlk. Narodna igra v 3 dejanjih
in 7 slikah. K — 80. Medved: Kacijanar Tragedija v 6 dejanjih, K 140, vez. K 2-40.
Rihar, Andrej Hofer. L'udska igra v S dejanjih, K — 80,
10 izvodov K 5 —. Krek, Turški križ. — Tri sestre. K 1—, 10 izvodov ali
več po K — 80. Meško, Na smrt obsojeni. K t —. Jurčič-Govekar, Rokovnjači. K — 80. Štoka, Ne kUčl vraga! Burka. li '60. ,, Mutas.i mnzlkant. Burka. K —C0. „ Trije tički. Burka. K - 70. „ Moč uniforme. Burka. K —'M). Finžgar, Divji lovec. K 140.
Igrokazl po K —-30 s Berite novice. — Deborah. — Donna Dlanna. - Drag oena ovratnica. — Dva zeta
—	Ena s^e joče, druga se smeje. — Ena se mora omo-žiti — Gospa, ki je bila v Parizu. — Igralka. — Izbi-ralka. — Kdor se poslednji smeje. — Kovarstvo in ljubozen. — Kozarec vode. — Na kosiiu bom pri svoji materi. — Na Osojah. — Nič otrok. - Ogenj ni igrača.
—	Pesek v oči. — Precijoza. — Prijetno iznonadenje.
—	Revizor. — Same zapreke. — Stara inesto mlade.
—	Tri vile. — Umetunst in narava. — Urb, celski grot (Teharski plemiči). — Uskok. — V spanji — Vdova in vdovec. — Veronika Desenška, — Zabavl)ica. — Zapirajte vrata. — Zapravljivec. — Ženska borba. — Ženski jok. — Žila,
Razne povesti za ljudstvo:
Vsak zvezek po K —'30: V gorskem zakolju. — Krvna osveta, — Za kruhom. — Berač. — Elizabeta. — Boj s pnrodo. — Treskova Uršika. — Solnco in senca. — Svitoslav. Zaroka o polnoči. — V znamenju miru. — Mladi samotar. Vsak zvezek po K —'40: Lain ivi kliukec. — Pri Vr čevem Grogi. — Eri. — Šopek lepih pravljic. — Maksimilijan L — Nezgoda na Pa avanu. - Najdenček. — Repoštev'. — M rko Po-štenjakovič. — Prst božji I/I 1. — Aistri aka ekšpedicija.
—	Vrtomirjev prstan. — Jama nad Dobružo. —i Doma in na tujem. — S prestola na morišče. — Eno leto med Indijanci — Nar. pripovedke 11. zvezek. — Naselnikova hči. — Izda alcadomovine. — Kri*tof Kolumb: -i- Hubad, PripovedKe I. — Srce, 4 zvezki. — Zlata vas — Potovanje v Liliput. — Nedolžnost preganjana in pttveli-čana. — T raotej in Kiiemon. — Genovefa. — Tiun Linj». — Nikol.ij Zrinski. Močni baron Havbar. — Zbirka nar. pripovedk L—II. — Pod turikim jarmom.
—	Fran baron Trenk. — Car in tesar. — črni bratje.
—	Hildegarda. — Knez črni Jurij. Vsak zvezek po K —-48:
Naseljenci. - Narodne pripovedko za mladino. I., IIL
—	Poslednji Mehikanec. — Na preriji. — Strelec. — Stezosledec.
Vsak zvezek po K —-60: Andrel Hofer. — V del i je rešitev. — Narodne pripovedke IV. — Bitka pri Visu. - Devica Orleanska. — Elizabeta — Baron Tegetthof. — Prino Eugen Savoi-skl, — Mali vseznalec. - Marjetice. — Deteljica — Pripovedke iz avstrijske zgodovine — Kartonlca. — Ogljenica. — Nesrečnica. — General Lavdon. Vsak zvezek po K --80: Fabijola. — Miklova Zala. — Perpetua. — Robinzon. _ Mlinarjev Janez. — Šm!d 100 malih pripovedk. — Peter Prostak. — Kar Bog stori, vse prav stori. _ Bog po naga. — K ko vztraja usoda. Na rakovo nogo. — Medvedji lov in čukova gostija.
Vsak zvezek po K Г - : Andersenove pravljice. — Saljivoc iz Podravja. — Zmaj iz Bosne. Vsak zvezek po K 1'20: Marjetica. — Od'seja. — Dež in solnce. — Kapitan Žar. — Povesti s potovanja. — Korotanske povesti.
—	Babica.
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Miha Moškerc.