Št. 98.
V sirorif.i, v pondolj^k »In«* 7. dwfimbra 1903.
Letnik V.
Miaja vsa lorck in Holioto <>!>
11. in i prcilpoliln«1 /.a iiicsto [it ni, ii. uri
|d|i. /;i ilt'Acli». Akt» pads na ta iJnrva
pra/.nik i/jtlc ilan prt'j oli (i. /.vi'^er. Stunt'
po (Kisli nri'joimiii all v (jorici n;t ilom
poäiljan t'l'ltjli'liio K '<, pollotrio 4 K in
tVlrtlHno :', K. I'roilaja s«' ' (Jorifi v lo-
iKikarnaii S c li w ;t r x. v holsKÜi uüf'h.
JHlersil/ v j\ui.skill ulicali in l,r-
ban n:t V«jnJijt'vt!in tekali.Wu po 8 vin.
60RICA
(VWrerno Iz<lanj<\)
Iredništvo in upravuliUo »»•
naliajata v «N'arodni tiakarni»,
ulica Vetturini  U.  4t   9.
Dopise j»' naüloviti na uredniStvo,
oglase in narutl'iiiiiij pa na upravniitvo
»üorice«. Oglasi se raöunijo po pKit-
vrstah in sittT ako se tisjkajo 1-krat po
12 vin., 2-krat po ID vin., 3-krat po
8    vin.   Ako   »*-   v^čkrat   tiskajo,  tača
liljd  an  po   poguiitil.
Iztlajutolj in odgovorni urodnik Josip MaruSič.
Tiska „Narodna tlskarna" i.odgov. J. MaruAie).
Organizacija koroskih
Slovencev.
Koroski Slovonci imoli ho to dni
veU'pomombni nhod zaupnikov Hlov*in-
skcgM probivalslvK na Koroäkem, na ka-
UT«'rn ho y,) posvctovali o organizaciji
koroskih Slovencov. — Na t»»in shodu je
predložil dr. Brcjc sledeci narodno-po-
litični program:
Traj no osi^uranje naärga narodnega
obstoja pričakujemo le od dejanske iz~
vrSilv*» n.M^el o avtonomiji narodov. Str«-
inili nam je Unlaj po čim ožjih narodno-
kulturnih in gospodarukih zvezah s so-
«edniini slovenskimi deželaini, <!n tako
razrnero in duhove pripravimo na usta-
novno združitev .-lo'ensko Koro^ke z
oslalimi Mlovenskimi d^želami.
V okviru sedaj obstoječo ustave pa
znhtovamo :
1.  popolno jezikovno ravnopravnogt
pri   vseh  uradih   in   oblastih,   ki    o   po
svojem delokrogu  namenjone tudi za mis
Slovence, in  nicer  ravnopravnost v   tern
zmislu, da irna vsak Slovenec — naj   že
zna nomški   ali   pa ne   —   pravico   zah-
tevuti, da se ž njirn in pa za njega ura-
dujo   v   njogovem  jeziku;   raditega   tudi
zahtevamo,   da  s^   pri   vseh   teh   uradih
nastavi zadostno število uradnikov, ki so
v besedi in v  pismu  slovenščine popol-
noma zmožni;   jezikovna   ravnopravnost
značiti se   rnora   na  slovenskem   in   je-
zikovno   meäanem   ozemlju   tudi v  vseh
iavnih ob|astvenih napisib, znamkih,  pe-
čatih itd.:
2.  preosnovo volilne   pravice za de-
želni   in   državni   zbor  v amiaiu   enake
volilne   pravice,  to   je,   da se  odpravjjo
privilegiji veleposestva, trgovake in obrtne
zbornice ter mest ;
8. premernbo volivnih okiajev za
volitve v deželni in državni zbor v tern
amislu, da se slovenski in jezikovno-me-
žani kraji ločijo od čisto nemških in v
primerno ätevilo aamostojnih volilnih
okrajov združijo;
4. da se eno deželno-odborniško
mestü propüsti Slovoncem;
i>. da m za nanri(»stnika dež. {?la-
varja v dež. zt>oru imonujo Slovenca ;
6. razdolitev dežolnega ^olskega svftta,
kakor   tudi   okrujnih   ^olskih   svKov   po
j narodnih oddolkih ;
7. pri vseh Korosko sd tičočih juvntli
ustanovah, korporacijah itd. pravično za-
slopstvo ludi slovenskega prebivalstva
deželr.
Sred&tva.
1.   1'olilična društva, kojih naj se äe
dvojf^ ustanovi, in   sicor eno za  okrajni
glavarstvi   ficljak   in   Smohor,   drugo   za
okrajni glavarntvi Velikovec in Volšperk:
2.   vodstvo slovenskega   naroda   ko-
ro^kega  so   poveri   katoliško-političnemu
in gospo('arsk(jniu društvu v Celovcu ;
6. strogo in natančno po občinah
ali surah izvodena organizacija zaupnikov;
4. v krepkern narodnem duhu ure-
jevan poutičen list, ki naj posebno po-
zornost obrača tudi na naže Solstvo in
gospodarsko življenje;
i). inladcniAka, bralna in druga izn-
i  liraževalna društva:
6.   politični in poučni shodi;
7.   narodni sklad.
Farizejstvo.
Tržažka ,.Edinost' prinaša zadnji
eas dopise z Goriškega, s katerimi pa se
ne bodemo mi r... drobno bavili, ker pri-
hajajo iz peresa znanega ^Kautsghak-
manna", s katerim ni itak mogoča no-
bena stvarna polemika, in ki je navajen
trdi danes, da je to belo, o čemer je
včeraj trdil, da je črno, vse vedno tako,
kakor mu kaže. V dopisu, katerega smo
čitali v sobotni Stevilki ,.Edinostii(, nale-
teli smo na besedo „farizejstvo11, in v
re8nici je iarizejstvo vse, kar smo Či-
tali v omenjenenih dopisih. Največje la-
rizejstvo pa je gotovo to, kar piše ome-
njeni „Kautschukmann" glede izboijšanih
' nagrad in plač deželnemu glavarju, de-
Želnim odbornikom in deželnim uradni-
kom. Nič ne bi rekli, ko bi o tern pisal
kdo drugi, ki ni imel vmes svojih prstov
pri izdelovanju dotičnega štatuta. Ali da
se drzne kaj takega pisati človok, ki jo
kolikor v deželnem odboru in tolikor
tudi v deželnorn zboru ter v dotičnih cd-
sekih zgoraj omenjeno zboljžanje na vne
kriplje zagovarjal in podpirul, v nadi, da
jode on sam deležen zboljžanja. vse to
jo vrhunec larizejstva, da ne rečemn äe
kaj hujäe«_!a. Sploh je pisava omenjenih
dopisov skrajno tedencijozna in se na-
hajajo v dopisih trditve, ki 30 vedorua
neresnične. Met! ' take trditve spada n. pr.
tudi ona, čes, da nimnjo deželni odbor-
niki v nobeni deželi takih nagrad, kakor
so jih dcločili deželnim odbornikom pri
nas. Ni potreba, da navajamo tu drugih
oddaljenih dežel, zadostuje naj samo dej-
stvo, da dobivajo istrski deželni odbor-
niki 5()00 K letne na»rade. torej 1000 K
več nego naši ; in vendar se ne bo upal
nikdo trditi, da je Istra Bog ve kako bo-
gata dežola. Sicer pa ponavljamo, da bi
nobenemu drugemu ne zamerili, ako bi
se ne strinjal s povišarjem zgoraj ome-
njenih nagrad in plač, ker nismo tudi
mi posebno navdušeni za iste. Ali da se
drzne grajati to zadevo človek, ki je sam
sodeloval pri povišanju omenjenih nagrad
in piač, ki je to povišanje sarn zagovar-
jal in zanje sam glasoval v deželnem
odboru in deželnem zboru, samo zaradi
lega, ker so prišli do teh nagrad drugi
ljudje. a ne on sam, to osvitljuje pač
dovelj znacaj tega človeka ter ga prika-
zuje javnosti v resnici kot myvecjega
mojstra v farizejstvu, posebno ko hoče
zvračati svojo lastno krivdo na druge.
Pa še nekaj.
V omenjenih dopisih se bavi „Kau-
tschukmann1' tudi z učiteljskim rpraša-
njem. Prikazuje pa nevednim čitateljem
vso stvar tako, kakor da bi bili stroški
za učiteljske place pokriti z denarnimi
sredstvi iz istih virov, iz katorih se kri-
jejo stroäki za nagrade deželnim odhor-
nikom in deželnim uradnikom, namreč
iz deželnega zaloga. To ni res! Dočim
imajo namreč vse druge dežele svoje de-
želne šolske zaloge, imamo mi na Gori-
škem le okrajne šolske zaloge, in ti
dobivajo svoje dohodke le od doklad, ki
ae smejo nalagati edino le na izravne
davke. Te doklade pa so v raznih okra-
jih danes že tako viscke, da jih naA km»*t
ne more ve<3 zmagovati. Res, da prinaSa
v zadnjih par letih tudi dežfllni zalog
neki prispevek k dohodkorn okrajnih za-
logor. Ali to je vse premalo za žalostne
razmere, v katerih se nahaja na$e kmet-
sko Ijadslvo. Uokler pa nimamo dežol-
nega žolskega zaloga. prišli bi vsi ntroški,
ki bi narastli vsled poboljšanja učitelj-
skih plač, jedino le na ramena na^ega
kmeta, ker bi se pokrivali zopet le z
dohodki okrajnih šolskih zalogov. Tr-
dite, da je učiteljstvo povsod bolje pla-
čano nego pa pri nas na Goriškem, a
z»mol«5ite pri tern vedno, da imajo pov-
sod drngod deželne $olske zaloge, v ka-
tere se stekajo dohodki iz najrazličnej-
ših virov. in ne le od doklad na izravne
davke.   Doženite     in   pripravite   večino
I deželnega zbora goriškega do tega, da
bo glasovala za deželni šolski zalog, po-
tem bodo naši poslanci z vese'jem gla-
sovali za zboljšanje učiteljskih plač tudi
pri nas na Goriškem. razan morebiti
omenjenega rKautschukmannau. ki je že
jedenkrat proti takemu predlogu, čeravno
je bil stavljen od slovenske strani, le
tudi v resnici glasoval. Potem   bode  je-
I denkrat konec tega vprašanja, ki raz-
burja duhove na jedni in drugi strani,
in katere skaäa omenjeni „Kautschuk-
mann" na farizejski način izkomtiti v
svoje namene in jedino le v svoje na-
mene, kajti mož nima do nobenega atanu
j posebne predilekcije, in torej tndi do
učiteljskega stanu ne, kakor je svoječasno
sam zatrjeval svojemu najintimnejšemu
prijatelju.
Dopisi.
Iz Brd. — (Oh, to „zyonenje
po   toči!")   —   List „Soča" objavil je
v zadnjih časih   majhen   člančič, ki pri-
merja naäe briske — „Javne ljudske
shode" na Dobrovem in na Kri-
žadi   —   se zvonenjem   po toči. Vpra-
{ äamo voditelje teh ,.Javnih ljudskih sho-
I dov':   Kaj   hoče   „Sočau   doseči   z ono
PÜDL1STEK.
Mladi gozdar.
Izvirni roman. Spisal Soški-črnošolec.
(I);.ljc.)
„Kako? — Kjc? — Kedaj?-'
„Veš sam prav  ua  tanko,  kako,  kje in  kedaj."
„Sedaj pa vidim, da st> ti je kolesce potrlo v
možgniiih".
.,Prav govoriš: potrl, — slrl si me..."
„Jaz?"
,.Ti!"
„Kdo je norec: ali li ali jaz ali oba?"
„Resnica je v sredi."
„Torej sem jaz. -•- Prav iinas. — Sedaj sva vsaj
na cistern. —- Z Bogoin!" Nato Sever odide.
„Hej, prijatelj, končala uisva še!" vpije Mrak za
üdhajajocim, ki se takoj vstavi in navidczno jezno reče:
„Kar imaš še; povej hitro. Meui se mudi."
„Tone — sveti križ božji — če si ti se škratljem
v zvezi, jaz nisern."
„Je pa škratelj s teboj."
„Čakaj, da ti povem! -- Če bi bil ti z golo člo-
veško roko pisal ono pismo, uže veš, ono pismo, —
ne hi se bil nikdar dviguil proti nieni tak pekel, kot
se je sedaj". --
„Pismo in — pekel!?"
„Da, tvoje pismo mi je zanetilo ogenj pod  uo-
f,rami... Sam škratelj ti je vodil roko, ko si pisal." —
„Nik k škratelj, Mraček! — Moja volja je vodila
roko in kurje pero..."
„Viažje pero, ki mi je zaprlo farovž, vzelo tie-
vcsto, izkopalo preran gn^b...!" Debela solza se je
prikotal.i pri teh besedah Mraku po razoranem lieu
ter padla v cestni prali. —
„Mrak! — Zdi se mi, kakor da bi se pravdala
za oslovo seiico".
„To iii oslova senca, ampak osel sam s kostmi
in tišesi. Vest te peče, zato bi rad napeljal govor
diugam".
„Vidim, da je najbolje, ako te danes pustiin v
mini".
„Da bi me bil pustil uže poprej, poprej ...."
„Z Bogom! — Pozdravi nevesto!" reče hudo-
musno Sever in odide.
„Le pojdi, škratov zet! — Povem ti pa, da se
še srečava..."
„Gotovo! — Na sodnji dan popoldne, ko bosta
imela se Špelo poroko,"  oglasi se Sever iz  daljave.
XVI.
.Dan jiisni, dan obl;Kxni v noči mine,
Srce vosolo in boliu'), trpeCe
Vpokoj 'lc büdo groba bolcčine. —"
Prf äeren,
Bilo je istega due uže pozno zvečer. Nad tr-
iiovskim gozdoni so se kopieili Crni oblaki in hladen
veter je pihal preko vrhov košatili bukev. Kmalu je
začel šiinieti po orunienelem listju niočan, inrzel dež.
Mirko in Sever sta sedela tačas doma v izbi. Pred
njima na mizi je gorela velika petrolejka. Odvečerjela
sta bila uže davno, nato sta se pa razgovarjala o tern
in onem.
Mirko je imel uže nekaj tedr.ov mnogo vec d
nego poprej. Obolela je bila nanirec nadgozdarjeva
gospa, zato je moral nadgozdar skoraj vse nadzo-
rovanje v gozdu za oni cas prepustiti Mirku. Po
obilnetn delu se pa vsak rad malo razvedri. Tako je
tudi Mirko sedaj tern raje malo kramljal zvečer s
Tonetom.
.Človeška misel je, kakor petelin na strelii;" pravi
Tone zamisljeno pred se zroč, — „kamor potegnejo
razmere, tje se obrnejo misli". — Pridejo leta, ko boš
srečen pri svoji ženski. Tedaj ne boš več neizkusen
mladic, ampak resen mož, skrben oce; le sanjal boš
morebiti se kakšenkrat o mladostni zarji. S casorn pride
vse, tudi — smrt."
„Prav deš, tudi smrt pride," pritrdi Mirko, a vi-
delo se mu je, da so bile njegove   misli  drugod.  —
„A zdi se mi, da zanima tebe nekaj drugega
bolj, nego smrt." —
„Nekaj drugega! — Kako misliš?"
„No, saj veš. — Ona deklica  pri studencu ..."
„Tone, ti me skušaŠ," pomaga si Mirko iz vidne
zadrege.
„Ne, ljubi Mirko, jaz te ne skušam; a skusali
te bodo kmalu drugi bolj, nego se nadejaš".
„Drugi? — Kdo more sploh kaj slatiti o resell,
ki se gode v mojem sreu?"
„Pri županovih si bil uže večkrat, ne-li?"
„Res je."
„Vidiš, to je nekaj. — Mej ljudmi pa kroži vrhu
tega še govorica, da pogleduje tudi dekle rado za
teboj. Jožek, njeii brat sam, mi je preteklo nedeljo
nekaj namigoval o tern".
,1
S p p a «? t n  primprn ? — Krj no, da hočo   ;
zniHnjJnti  HÜ  lolo   nni('iti   veljavo   in   j
zübmiili  v s p e h   torn „Javnim ljudxkim
shtnlom" V         ,.Sota'  vo, tin je.  .//.vmujc-
njf po t^ci"'  brez vmhccijm vspeha, in
lorn)   n \ (•   potrebno.  Kaj sledi ?   Raz
v i (I n o jo  i/. toga, da   ..Soc-m"   no  p r i     j
v n s i i vppeha torn   ,.L|udskiin shodom"   j
t'T iIh isle obsojnje  kot m»polrebno    \
Hm, hin ! Cludna soJba.   Kmi   pn poniom   ;
to postcipHiij»1  „SotV"? Ali je mnr hotcla   ;
ono snlioo   zlomiti   v   prid    „Legini    ;
¦if-ii"? —  K^i  ti bonboni so slajši kol   '
oni?   —  Sovt*   Podrati je loio)  kot zi     '
djili.   Jo   /.o   res.   Kar   zidajo   drugi, vso   ,
po'üra 7i1hj  „Soea"  — in ta je  nah   '
— najvpči lota!                                          I
} olitičm pregled.
Političnl položaj.                         j
Poslnn-ka  zbornica bod«» zborovala  ¦
Ic   so   ta   leden,   polem   pa se drZavno    j
zborsko   zasedanje   odgodi,   nosebno   pn |
zaradi t»\ga,  kor so no dnjo iVhi  nikakor  i
progovoriti,   da   bi vsnj   giede proraeun-  :
skfijn   provizorija    opuslili    olntrukcijo.   |
Vlatla jo primorana toroj protrcati zaso-  [
dunjo,   d.H   si   s   pomočjo   sj  14. priskrbi
rnc'unski provizorij. Ker so  sodanje par-
laiwntarne razmrro  v Avstriji   nevzdrž-
Ijivo. in kor <o jo dr.  KoThorjpva  vlnd»
prevoe  angažirnla   pri   Nomcih,   sodi   so
tu'ii v resnih  poliliOnih krogih, da ni iz
kliuccno, da pride   že koj o novem lotu
tndi   pri   nas   v   Avstriji   do ministersk'*
knze in to bajo prav zaradi teg-i, k«-r so
sc bajo ludi  v najvišjih krogih  naveiic'ili
hi ilnnjih noznosnih   razmor, in   kor baje
/He, da pride koneeno   vendarie do ne
kojjM miru  nied narodi.
Državni zbor.
V  p(tck je zbornica poslaneev vspro-
jcia v vseh   troh   branjih   načri.   zakona
cli<do lajšavo bodo v po ujmuh po*kodova-
nili kronovinah   Dct'eni kredit se je zvi-
>al od  15 na 20 milijonov kron. V ti soji
jo pndložil  vojni minister   zakonski na-
(ii giode števila novincov   za leto  1904.
V torn na^rtu se zahtova isto Stevilo no-
vincov. ki je bilo dovoljeno tutli za leto
1903. Mod  raznimi int'>rpelacijam;, ki so
biic ."lavijone v ti seji, naj omenimo one
pcislanca Marcheta in   tovarišev, zadeva-
loč'» uvoza italijanskega vina in zahtove
:ta!;janskih ekspoditorjev,   da   bi so   tudi
(•no vino, ki je bilo doposlano do 31. de-
cembra t. I. v naže   luke po 31. decem-
bru   obdaulo   s   uarino  S 20 g!d.,   ki   jo
bilo «pravJjeno   v   svobodnib   skladiščih
lutorp^lanljO. vpra^ajo ministra   z<»   tr^o-
viii:     li misli tudi on, kakor je to storil
nyrski minister, tako zabtevo italijanakih
ek^pediterjov odbiti. lJoslanec Spinčič in
tovariSi pa so intorpelirali minislerskega
prrdsodnika,   kot   voditelja   ministerstva
notranjih   zadev,   zaradi   pomazanja hr-
vutskcga nnpisa Fresko zadruge.   Za pri-
hodnio sojo je bilo   določeno,   da   pride
kot prva točka dnevnega reda na   vrsto
nujm p'etilo^ ^Jede Hpremembe zbornič-
nega  (.pravilnika.   Tudi   zakonski    načrl
tfpdv zboljšanja plač hvakultantom je bil
postavljen  nu dnovni red prihodnje sejo,
ki I odl' v sredo.
Gosposka zbornica.
Gosposka zbornica se snide dne 12.
t. in. ub J. uri  popoludne.
Železnlški svet.
Svet državnih železnic se je izrokel
prcti nujncmu predlogu glede povišanja
lovornih tanl'ov na državnih železnicah.
Ž^iizniški minister pa je obljubil, da
uslrcže žolji, katoro je izrazil član že-
leznižkooa sveta E-cher ter da predloži
(iižuvriomu zboru v kratkem načrt za-
kona giede naprave nove lake pri sv.
Arnireju v Trstu.
Poljaki In češka obstruclja.
V   predzadnji   ?eji   poslanske   zbor-
n co so jo oglasil k hesedi tudi načelnik
puljskfga kluba vitez Jaworaki. Ta poljski
vitt'z se je v svojein goyoru   tako   daleč
sprzabil, da je   očital   Čehom,   da   tirajo
obstrukcijo   brez   vsake^a vzroka.   S   to
svojo opazko je   govornik  jako   razburil
ne le Čtho, ampak tudi drugo  slovanako
poslance. Fa tudi mnogi poljski  poslanci
so juko z; merili s c jemu roJHk'i. ki je javno
pokuza!, kako malo mu je lež ;öe na slo-
vunski  vzajcmnosti.    Da   bi   govoril   Ja-
worski sam  v   svojem imenu,   ne bi bilo
še tako   žalo.*>tno.    Ali   Jaworski   ima   v
svojem klubu 5e ninogo rojakov, ki tako
mislijo, kakor on, in   se   zato, ker   so v
narodnem pogledu sami siti, prav nič  ne
brigajo za oslalo slovanske   brat«1, kateri
«e nubajajo v tako težkem boju naaproti
nenuhitnim in nasilnim Nemcem. Sem ter
tje piše res kak poljski list, da je vsčina
poslancev   v   poljskem   klubu   nasprotna
Jaworskeinu prav zaradi tega, ker se ne
čali Slovana. Tudi so ae čuli že večkrat
^lusovi,   da   namerava   večina   poljskega
kluba   odvzeti   Javvorskemu   načelništvo.
Aii,  2a!,  vso  to bile ho in so 3e   vedno
21Z0Ü lo be«ode.
Genera! Albor!. r^vl nace'nlk Bosne In Hercogovlne
Ur»iliii vojiiAki list jt» objavil ti>
dni upnkojonjo giinorala koujico, harona
Appoln na tiji¦$ )vn histiii» pr<'snjo, to?1
injono\ nje tVldi^aiginujslrH barona Albo
rija pi>\ I'ljmkom l() voja in nru-olnikom
do>«'|ii«' \l>nlt> 7'i Ui'sno in H"rcog.ivi!i->
in inionovanjo IVIdc ti^inajstru Iliirsetzkyi»
poveljnikom 1. voj» I'ri ti priliki je cf^ar
izial banuiu App«'u lastnoro<'*no pistno.
v katorom se spominja njogovegH i/.
vrstnojja shi>.!xtvanja v vojni in v mini
ter obžaltijo njeijov odstop od <odnnjoj»;t
mesta. Ob jedncm mu ji1 podolil cos'ir
briljanlo k Marijo Toro/.ijovemu vojaškemu
redu. —
Položaj na Ogrskem.
Toroj nbstrukcija v ogrskem ptirli-
montu bliža s(i v re^nici svojomu koncu
Kossutbovci in grot' Ti^/,r» so so med se-
boj pobotali. V pott k io imola natures
K »ssuthovn 4'anka svjo, v kateri jo bil
s 4b' proti 2S glasovi vsprojot tale prod-
log : N''od/isna stranka izjavba slovesno.
da bo. akn ministorski prodsednik izjavi
t«T zbornica odnbri, da na Ogrskem vsako
pravo ^ioroj tuili vprašjtnje službenega
in povoljnoga jozika v voj.ski), ki izvira
iz narodno voljr. izražone po'Om zako
nodaie v interoMi skorajsnjoga izvedenja
inslitucije madjarske vojske ter uvedenja
madjarskega slnžbenoga in povoljnega
jozika in naro::.i;i. ouiblomov, vzgajanja
madjarskih <'astnikov ter goienja inadjur-
skega vojaškrga pravosod^tva — vedno
borila so za te točke tor jih vzdržovala
na dnovnem rodu. - S torn prodlogom
bil je zadovoljen in soglašal ž njim tudi
grot' Tisza, knr je v sobotni seji ogrskoga
parlamenta javno priznal, pri kateri pri-
liki so mu opozicijonalci burno ploskali.
Ker jp ljudska stranka zahWala, da so
odpravijo dvojne sejo, zgodilo se je tudi
to. Vslod tega se je v sobotni seji zapis-
nik prejšnje seje verificiral brez vsakib
ovir in se je po izjavah grofa Tisze in
Kosnutha, ki so soglaäale z zgoraj omo-
njenim prodlogom, nadaljevala mirno
razprava o kontigentu vojaskih novincev.
— V ogrskem parlamontu pojde, zdaj, ko
so dosegli opozicijonalci vse, kar so ho-
teli, kakor po loju.
Volltev predsedništva v nemškem«drž. zboru.
Nemški državni zbor je izvolil za
svojoga prvega predsodnika poslanca
Ballestrema, in za prvega podpredsednika
pa poslanca Stoilberga. Centrum je sklonil,
da zopot uloži predlog glode odprave za-
kona glode prepovedi jezuitov np Nern-
äkeni   —
Potovanja ruske carske dvojlce.
Ruska carska dvojica je v aoboto
odpotovala iz Skiornevic v Petrograd.
Nekatori lisli poročajo, da se car slabo
počuti ter da odpoluje že te dni iz Pe-
trograda v Livadijo.
Domače in razne novice.
Poinaliujonjc v \lsj| (inovni
razrcd. — Gospod dr. France Kos,
pr< I'osor n i tukajšnjim c. kr. žonskem
izobraAev.diš^u, je bil te dni pomaknjen
v sedmi činovni razred. Čestitamo.
Za „SoMil Dom" so plačali pied-
sedništvu: Štofa Kindorčev v Gorici 20 K;
dr Ant. Gregorčič 10 K; „Narodna tis-
karna" v Gorici 20 K; profosor Ivan
Berbue 25 K (in za božičnica 10 K);
Ajdovoc v Gorici 12 K; profesor Fran
Žnidoržič 6 K (za tri mesece); mesečnino
za novernberso plačnli: vodja Sv. Premrou
2 K; okr. š. nadzornik Fr. Finžger 4 K;
dož. uradnik E'nil Kavčič 2 K; kroj.
rnojster Fr. Cafer 2 K; profesor G. Novak
2   K; sodrii   svetnik M.   Gabrijelčič 2 K;
katehet A.   Tabaj 2 K;   profesor dr.  Fr.
Žigon   2   K;   vodja   Fr.   Setnicar   2 K;
vadn. učitoli Iv. Mercina 2 K; prof. Jak.
Čobular 3 K;  prof. V. Bežok 2 K;   prof
A   Šantel 5 K; asistent dr. A. Papež 2 K;
J. G. v Gorici 3 K; trgovoc J. Zornik 2 K;
kavarnarFd. Pečenko 2 K; odvetnik dr. Fr.
Pavletič 5 K; kn. nadšk. tajnik J.   Ličan
3   K;   trgovec Iv.   Drulovka 2 K;   tvrdka
Hodžet in Koritnik   2   T;   prof. I. Gvajz
2 K; alolni vikar  dr.   And. Pavlica 5 K;
sodni lajnik J. Fon 2 K;   računski   vi^ji
svetnik Iv. Pirjevec 2 K; deželni poslanec
Leop.   Bolko   10   K;   dež.   poslanec   A
Jakončič   2 K;   katehet   Alojzij   Kov»čič
2 K; gospe: Franja Drašček 60 h; Marija
Kopač 5 K; Karola Kaučič 2 ; Irma Fon
1   K; Avgusta Šantel  1 40; Milena  Papež
1   K; Gizola Finžger 2 K;  Antonija Hro-
vatin  1   K;   gospodi:ne:   Havel Slefanka
40 h; Scbwocker Amalija 2   K; za božič-
nico: Andrej Žnidarčič, vikar v Gradnem
5 K. —
UpravniiHvo je prejelo: Ivan Rojec,
karat v Biljab 20 K.
Presrčna hvala vsem blagim da-
rovalcem in podpirateljem.
Kratek odgovor. — A. Gabržček
jp pripovedoval — tega vendar ne bo
lajil! —, da je  bil   dr. Tuma proti ne-
kalcrirn , namdnini pirnhom'' I>ln j(»
(">ti»1 il pii nrki prihkt tudi dr. Tuma
haljojo pri|inv»'ilov!il Gnbrsi"'«ik, da jo dr
Tu um /daj v O7.ad|ii, »la so brez njegn
skU'pH, «la so ž iijiiii tako nt^ da skupaj
cTHti   ild.
Ko *mo nu ptidljigi tcb izjav pisjili,
da jc bi! dr. Tuma proti n o k I o r i ru
„narodnini pirubiMir' in da um jo Gubrsi'o.k
polisnil v ozadjc. jc ini*'novala ,,Soi'ii"
huso trditov lo „sinoSon izrodek zlobno
I.loriUalno dtimišljiji«". Tudi v predzadnji
,.S<h'i" skusa Gubrsčok ro^nico ravijati
in vpt-aša nokoga A. Klobaso, kdo t/a jo
nalagal. Odgovor jo prav lahok! Co jo
Uabr^cok v svojih pogovorib z drugimi
osobiislii govoril resnieo. je tudi „GoricM"'
resnico poročala, Oo pa niso bile Gubr-
sOokwo bosodo rosnicno, jo A. Klobaso
nalagal — Gabršoek.
Zapiraujo prodajalni*'. — Skoro
vsi !«stniki razlicnib trgovin, i/.vz rnsi
onih za jestvino. so na žHjo trgovskih
poinočnikuv sklenili, da bodo zapirali v
/imskviii c'usu svojo trgovino žo ob sedmi
uri zvočer. Lo malu njib pa so ni ho-
ti'lo ti žolji odzvati in iinnjo svojo pro-
(iajalnice odprt(i do osine ure. Trgovski
pomoeniki so v soboto zvečer prod sled-
njimi  domonstrirali.
V(»l ^11 je /alxxlel. — Ivan Bji-
tisluta iz Kojskoga stnl jo pri volu in ga
( uvai držoč ga na vrvi. Vol pa, hctoO se
oprostiti, sunil je 14 letnoga decka z
rogom tako močno v tilnik tor mu pri-
zadojal lako rano, da so ga morali pre-
poljati v tukajšnjo bolnisnico.
Zaprli so .Yi-letnega krojača Vi-
Ijerna Končnika z Dovjoga na Kranjskom,
ker jo beračil in kor je bil polog tega
ludi jedenkrat izgnan iz Gorice.
Postavili so pa inestno mojo L)o-
brovolita Jakopa zVihnike, ker je brez-
posolno taval po mestu, ne da bi imel
sred^tev, s katerimi bi se mogel pre/.ivdi.
Knjjf;e drustva sv. Jcroutnia so
dožlo. Gg. člani naj se potrudijo po nje
do poverjonika g. ces. svetnika Fr. Vo-
dopivca, stanujočoga v ulici Barzellini
št.   12.
Nosa (xlrozal ni neki Zavadlav to-
varniškomu delavcu Baudožu, kakor sino
zadnjič poročali v Št. Potru, ampak v
neki  kn'mi v St. Andrežu.
i^liirUa pa<le vodno na nu^o,
pravi prc^'ovop. — Nokdo nnm piše:
V sobolo popoludne a em se pa propričal.
(hi jogorenji progovor jako šopav. Šol seni
skozi Raslelj. Ko pridem do h. 5t. 5, pa-
deti dve voliki iuački ravno pred ms, pa
ne na nogo. ampak na stran. Nekaj časa
se nista ganili, in iz nosa jima je tekla
kri. Lh s težavo se je ena zavlekla pod
neki stojef'i voz, druga pa v vežo. Mački
sta f)adli iz tretjogu nadstropja. Kaj je
pa to bilo, nli nameravan mačii samomor,
uli ncsroča. ali celo kaka malopridnost,
vam no vom povedati. Dokazalo pa so
jo, da tudi macki ni vamo skakati na
trdi   tlak.
Sora. — Vsle.d vodnoga dozevja je
Soea tfiko narasla, da so bili primorani
danos  ustaviti delo v tovarni v Stračic:Ui
Ymiit». — OJ vseh strani doha-
iajo poročila o jako nongodnem vrcmenu.
Kakor pn nas noč in dan dožuje, tako
jinda v gorovju zaporedoma sneg. Na
Goroiijslcom je na več krajih zapadel
snog ("oz melor visoko. Zaradi tega ne
morejo ljudje v corkov in tudi otroci no
v šolo boditi. Tudi po naših bribovih je
in nogo snoga. U Bosne pa dohajajo že
vedno porocila o volikanskib povodnjib.
Tarn ho kar coli deli mest in cele vasi
pod vodo. Sodeč po stanju barometra,
je i'tko malo upanja, da se vreme v
kratkom spremeni.
Vabilo k rednemu občnemu zboru
„FJralnega draStea" v Vol. Zübljah, ka
tori bodo dno 13. doc. 1903. ob 4. un
popoludno s sledočim dnevnim redorn:
1. Nagovor pn'dsednika; 2. Poročilo taj-
nika; 3. Poročilo blagajnika; 4. Volitev
odbor:»; 5. Posamezni prodlogi. K obilni
udoležbi uljudno vabi odbor.
Nadaljul izkaz d«rov došlih do
1. docombra t. I. za ubožne bovnke po-
gorelce: Velerodni gowp. c. kr. okrajni
glavar tolminski, Bogomil Prinzig, vročil
jo osebno tukajšnjemu županstvu znesek
1102 K f)3 v, koji je potom c. kr. okr.
glnvarstva doSel do 9. noviimbra od sle-
dečih : Kuntcija Olalež K 21, občina
Idersko K 37, okrHjno glavarstvo Litija
K 14, vikariat S^rnova K 10, župnija
Lokva 1410, župniia Opatija K 6'24,
župnua sv. Anton v Trstu K 7140, žup-
nija Piran K 2680, žapnija Tomaj K 6,
žiipnija Povir K 25, župnijn Počino K 11,
župnija Malterada K 1 60, župnija sv. Ivan
in Guardela v Trstu K 60, župnija ümag
K 10, župnija Skopo K4 52, župnija So-
čerga K4, župnija Kojsko K 12, žapnija
Gornja Tribuža K 32, vjkarijat Sovodnje
K 12 10, Skofijski ordinarijat na Krku K
40,    občinu    Ghiopris-Viscona    K   238,
okrHJnri glavar^to v Kopru K 62*61, ok raj-
no glavnr^tvo v Kopru K 24 21, okrnjno
glavarstvo v (iradiš<ai K 41 60, Akoliiski
ordinarijat v TMu K :>lb(). Aupni urad
I'regaijo K 7, žiipni urad Copio K 7,
zupni un:d Hrušioa K 10, zupni urad
Mosvi-nioo K 10 26, okrajno glavarstvo v
Kopru K 6, okrajno glavarstvo na Volo-
skom K 9 60, okrajno glavarstvo v Gorici
K 44 lf>, okrajno glavarslvo v Pazinu
K 2, ok raj no glsivarvtvo v Pulju K 4052,
politii'na okspozitura na Krku K bitHO,
nbčinaki urad v Kredu K Ö904, proosta-
nok Najvirfjfga daru K 24.Y 10 -— Tu-
kajšnjomu županstvu so doposlali d(»no8ke
slodoci darovalci : Orel Marija, Corto de
lsola, K f), Štrokrlj Alojzij v Šiboniku K
50, župni urad v Büjani K 6, župni urH(l
S'crjo pri Sožani K 8, d< odek vosolioe
v Divači-Naklom K 292 27, žnpni urad v
Rodiku K S 72, Koniodic in Z tjoo v Go-
r ci K 30, Vellusig Franc v Bovuu K 200,
Gunipolik Anton na Dunaju K 30, ob-
čina Soča K 10, sodtuk Dcvotak v Hoveu
K lUO, JakopiO Avgusl., viäji sodni svot-
nik K 20, Golja Ivmh. linančni svolnik,
K 2u, Wagontrulz Ivan v AfriVi K 50,
HausMor, trgovoc v Gorici, K »0, Kopac
Jernoj v Gorici K 10, nornsko planinsko
drufitvo v Trstu K 154, vosela dru/,l»i v
kavarni „Contra!' v Gnrici po A. A. Mlo-
kušu K 12, zavod sv. Nikolaja v Trstu
K 30, Orzan Anton v Gorici K 50,
omizjp pri „Frnncu-' v Bovca K 6 72,
citalnica v Podmf leu K 1840, pevsko in
trlHsbono drnštvo v Gorici K 300, župan-
vStvo v Gorjarskom K 20.
Vsom cenjenim gg. darovalcem in
darovalkam se izreku najsrčnej^a zahvala
za njib blagodusno darovo, s kojimi laj-
sajo bodo ubožnirn nosrec'nirn pogorel-
cem. Flog stotero vsem povrni !
Ž u p a n s t v o v B o v c n,
30. nov. 1903.
Š u 1 i n, žnpan.
Kazpisanl   gozdarski   službl. —
Pri poiiticni upravi Primorja je razpisana
služba c. kr. logarja v 111. plačilnem
razredu, eventuelno logarskega (gozdar-
skega) pomočnika. Služba logarja jo «po-
jena z letno plaöo 1000 kron, zakonito
aktivitetno dukludo, potnino 200 kron,
pri^pevkom za monluro 50 K in pisar-
ni.škim pavžalom 24 kron. Slu^ba lo-
garskoga pomočnika je spojena i. letno
plačo 800 kron, potnim pavšalom 200
kron in pisarniäkim pav^alom 20 K. Obe
alužbi so, podeliti provizoricno. Prositelji
niorajo dokazati šolsko naobf-azibo, znanje
nemSkoga jezika ali slovenskega, even-
luelno ita'ijanskoga jezika, in dosedanje
službovanje. Proänje je vložili do 31.
docembra na narnestništvu tržaškem.
Nova vojaäka taksa. — Vlada je
prod kratkem predložila zbornici predlogo
za spremembo zakona o vojaäki taksi.
Ta načrt ima nekaj čisto novih določil
in namerava odpraviti pomankljivosti, ki
so ?e pMjavile glede vojaäke takse; hočo
io postaviti na moderno in reelno pod-
lago, ki naj se ozira na gospodarako
dabo eksislenco. Vojaška taksa se bo v
prihodnje naslanjala na one dohodke, ki
so merodajni za osebni dohodninski
davek. Nalik lemu pri dohodkih od 1200
kron, znaša taksa 6 kron in pote.m raste
v isti progresiji, kakor pri osebnem do-
hodninskern davku. S torn je postavljena
pravilna podlaga za odmerjenje vojaške
takse. — Kakor je razvidno, bodo po
vladni predlogi dohodki do 1200 kron,
kakor so prosti osebnega dohodninskegü
davka, oproščeni tudi vojaške takse,
doslej je znašasa najnižja vojaška taksa
dve kroni, pri večjih dohodkih od 900
do 1200 kron pa 6 kron. Kakega pornena
bo nova voja^ka taksa, je razvidno iz
sledeöega: Öd I. 1880 do 1899 je bilo
odmerjenih 595.585 vsot po 2 kroni, od
tega je bilo plačanih 1,191 169 kron;
nadalje, 116.709 vsot po 4 krone, vplačanih
666 835 knni, in 36 525 vsot po 6 kron,
vplačanih 219 149 kron. Vse to so plačali
oni nižji sloji prebivalstva, ki bodo sedaj
prosti vojaško takse. Nadalje so obsežena
v njoj še drugt določila za znižanjo
takse i. t. d. Po novi vojaäki taksi bo
dobila država okrog 27 mil. kron.
Slovenske pridige pri «v. Au-
tonu novem v Trstn OHtanejo. — Ne-
davno toniu jo pisala tržaška „Edinost*1,
da se odpravijo slovenske pridige pri sv.
Antonu novem v Trstu, ki so bile tarn
že toliko let v navadi. „Slovonec" pa
pravi, da je izvedel iz gotovega vira, da
ostano glede slovenskih pridig v zgorej
imonovani tržaški cerkvi vse pri starein.
Resitev vprasanja glagolice. -—
„Jodinstvo" poroča, da se bodo v kratkem
sestali trije äkofjo, in sicer zaderski,
zagrobsiki in goriški, katerim jo pover-
jeno, da rešijo vprašanjo glagolice.
Bratje Iz MaccMlonljt» v LjiibSjaiii.
— Te dni sta se mudila v Ljubljam ma-
cedonski nadporočnik g. Stojančev, to je
oni. ki jo spremljal gospo Jenkovor v ta-
bori^e umcodonskih   boguueov v C'>piu
in   nuki    pisHlHj    in    dopisnik    „IVterb
Veilomosli" tj. Drlovfc  V ned<il|o jo pre-
daval n   Orlov«M'   v   l|iil»ljnnHk(iin „Me.nt
nem Dunn'1   o  /,<j,¦ >•! ivini   M uviloiiijn  in
o avojiii opHÄOv.'tfijih  i/,  M;U!ii<Ionijn.
PlTM'I'llOS   S|l(MIHMl|k  V Ij.jlll» Ijaill
— OJbor zu (M>:I«vi|<• 11 j'' IVcSerno vr ^ii
spomcnika v Ljiihljani jo izbral v tn na-
men proslor na ,,M>iri.jiri<Mii li^iT' pred
Mayerjevo hi.so. Nfkateri so pjt tcmu pro
tivni in hi raj^ vidfli. da hi ^o p>slavil
Prešeniov spomrmk na smli meslneifa
parka „Zvezde". Ker hi bil pot<»rn Ha
dezkyjev spomenik, ki ho nahajn v ,.Zve-
zdi" na potu IVeš^rnovemu spomeniku,
nasvelujejo oni, ki ho za t'i, <la hi se
postuvil Prešernov spomenik v ,. Zvezdr',
dR naj se B-tdeckyiev spomenik preneso
v park, ki se n;ih;ij:i pred pešpolsko vo-
jaSnico.
Nasa vl:*<la i" hjihcIjcvjiiijc «le-
lavi'cv iz Itjillj«* v Trstn. - Znano j»\
da židovsko - hiAki tf.npoilujoči <,'Oflpodjo
irpHlentisli z raznimi sredslvi vahijo ita-
Jijansko podaniko v Trst, kjer so Io ti
šopirijo na Slcodo dotnačinov. To gibanje
podpira ludi so<\ dernokracija. Na lisoče
domučih delalcev jo tako brez ztslužka,
sanio da so vstreze gotovim Ijiidem, ki
polrcbujejo Ijadi, ki so zn par krajcarjev
sposobni nastopiti za njihovo skrivne
namene. Zadnji eus pa je v Trstu nastalo
gibanje za pravioo dornačega delalstvjt.
Merodajni gospodje na rn igistratu Indejo
z vso silo zatreti to gibanje in vlada
zamvzeina ri tern stališče, ki jo narav-
nost čudi. za av.'rijsko vlado. Organi-
zatorji delalskih zborovanj, ki so m.pf-i-
jeni proti importu delalcev in irredenti-
sto' '?, Italije, so redno dan prod zbo-
rovanjem brez vsakega naznanila ali
vzroka aretirani in potetn, ko je zboro-
vanje vsled odsotnosti govornikov pre-
prečeno, zopet izpuščeni. Tako se je
zadnjič zgodilo z dvema govornikoma. A
äe vcui Nodavno je bil v Trstu shod
irredentovskih delalcev. Na tern zboro-
vanju so se euli sramotilni klici proti
Avstriji. Četa avstrijsko mislečih delal-
cev se je zbrala in v protest klicala :
„Viva FAustria!" Ti dolalci so bili are-
lirani, prvim se pa ni ničesar zgodilo !
Ob takih razmerah ni čudno, da je to
zadeve pričel ironizirati antisemitski list
„Kigaro" s tern, da ima natisnjen kraj
svojega izhajanja tako - le: „Trieste (in
Austria?)'. Na shodih vladni zastopnik
kratkomalo prepove glasovati o resolu-
cijah na korist domačernu delalstvu.
Tri mesccc brez place. — Iz äta-
jerskih učiteljskih krogov se poroča: Ne
vemo, kaj to pomeni, ali res je pa ven-
dar, da provizorični učitelji, oziroma. uči-
teljice, že tri mesece nL > dobili naka-
zane svoje place.
Ponesrcčeni slovonski rojak v
Ameriki. — Ponesreeil je v Neuburgu
v Ameriki naš rojak Jožef Macarol pri
nekem stroju. Ranjen je nevarno.
Nau^ni minister Hartel je toliko
okreval, da je v .soboto zamogel zapu-
sliti svoje stanovanje tor se peljati v ko-
<>iji   gkoliko na sprehod
Števllo avstrijske^a prebivalstva.
Statistična centralna komisija je izdala
o tern natan^ni izkaz. PrebivaMva je v
Avstriji 26,150.708, od teh je rimskih
katoličanov 20,660279, grško uniranih
3,134.439, armenskih unijatov 209si. Žiocv
je 1,211.899. Nemški obč. jezik govori
9,179.839, češki in slovaški 5,955.397,
poljski 4,259.152, rusinski 3.375 579, slo-
venski 1,192.780, hrvaški 711.380, laški
727.102, rumunski 230.963, mažarski
9516 prebivalcev.
Ifčiteljske zadeve.
Na prošnjo po deželnem učiteljstvu
druötvu priobčujemo doslovno to ¦ le
prošnjo, katero je i?to vložilo na deželni
zbor goriški.
Visoki   deželni   zbor!
Od Triglava pa do sinje morske
obali razlega se jednodušen glas celo-
kupnega učiteljstva, glas, ki kliče po nuj-
nem zboljšanju žalostnih razmer tega
stanu. — Sedanji prejemki namreč ni-
kakor ne zadostujejo voč niti življenjskim
potrebam, nili ne odgovarjajo važnosti
vzvišenega učiteljskega poklica. — Slavni
deželni zbor ni mogel ostati glnh napram
neštevilnim opravičenim prošnjam uči-
teljstva, kojega zahtove in težnje podpi-
rajo vsi oni, ki umejo prav ceniti korist
in dobroto javnega pouka. Tudi šolski
odsek tega vis. deželnega zbora spoznal
je nujno potrebo ureditve pravnih raz-
mer učiteljstva; izdelal je vsled lega na-
ßrt zakoim v lern smislu, kateri je bil
t»prejot ? deželnozborHki   seii dne 8. i**-
nuvnrija 190:^. fpr predložen v Najvi^jo
Hankoijo ToiIh, kalcor znano, ta zalcon
radi  forrnalnih   pi'greSkov   ni   hil  polrj'Ti.
Ucilelj'itvf) pokrK-žone grolije Go-
risko-Uradi^'iannke toroj so ni do.spglo
/.boljsHMJa ru'znfnnih svojih gmolnih raz-
mcr kljub dej'-tvu, da je iiastopila v de-
Aeli obi-utna «Iraginja, kalera bodo 5e od
dne do dno nara^ala vsled grajenja bo-
hinjHko železnice. — PredsedniStvo de-
želnega učiteljskega dru.štva šteje si v
dolžnost, da ohvcsli visoki dež. zhor o
bedi in nezadovoljno;Ui, ki vlada rned
ueitelj.stvom v dežoli ter opozarja na ža-
loslne poslfMjice tega razpoloženja, ki se
pokažejo v sploSnem kulturelnem naza-
dovanju prebivalstva v deželi, ako hi sc
ne zboljšalo učileljstvu neznosnega slanja.
h. lepega porooila voJespo'lov. go-
spoda poHlanca in odboraika prof. Ivana
Herbuča, z dne 16. junija 1901. je po-
vzcli, da je dolžnosl vis. dfželnega zhora,
da z Ijubeznijo neguje solstvo v deželi
tor skrhi za razvoj istega, kakor za pun-
čico v očhsu in da natančno razrnotraje
vse, kar se tičo te ustanove. — Čut
pravičnosti in humanitele pa zahteva, da
se ugodi nujnim proanjarn onih činito
!jev, od katerih je šol.stvo odvisno, da se
torej ustreže konečno ufiiteljstvu ter se
mu zboljša njegov položaj.
V  poročilu volespoštov. gospoda po-
slanca in odbornika dr. Frana Maranija,
s katerim   je   priporočal   visoki zbornici
načrt zakona v sprejetje   (koji zakon pa
ni bil   potrjen),   je   rečeno jasno, da so
se   življenjske   razmere   zelo spremenile,
in   da   je   neobhodno   potrebno spraviti
določbe § 55. drž.   temelj. zakona v so-
g'asje s časovnimi   razmerami   in potre-
bami.   Treba tudi napraviti nekako rav-
notežje v torn oziru z bližnjimi deželami,
da se tako omeji   izseljevanje domačega
učiteljstva v one dežele, ki boljäe plaču-
! jejo učileljstvo, kajti drugače čutilo se
bode vedno večje pomanjkanje učnih
oseb na naših šolah, kar hi pomenilo
nazadovanje na  žkodo ljudske izobrazbe.
Navedene   trditve  gospoda poroče-
j valca so povsem  istinile, kar dokazujejo
j dejstva. Siovensko učiteljstvo se izseljuje
i na Štajersko, Kranjsko in Korožko, a ita-
lijansko   beži  v Trst in Reko,   učileljice
pa v Istro.   Mnogo  jib zapusti učiteljski
stan; iščejo  si v druzih   stanovih boljše
sreče. Učiteljstva pomanjkuje posebno na
Tolminskeni ;   a   v   Furlaniji  zavzemajo
učiteljice   37   za   ueitelje   ustanovljenih
J mest; še celo poučevanje   v   deških na-
| daljevalnih   tečajih   se   niora   prepuačati
uciteljicam. V prvih stirih razredih dežke
ljudske   in   mešeanske   äolo   v   prehodu
Edling v Gorici   poučujejo   učiteljice. —
Pripomniti je treba, da je učiteljicam po
zakonu prepovedano   poučevati dvanajst
do štirinajstletne dečke.
V  äolah na   deželi   so razredi pre-
napolnjeni;   v   nekaterih   razredih je do
90, celo do 100   otrok ;  po štiri ali äest
ur sede natlačeni v klopeh, v prostorih,
ki mnogokrat  ne  odgovarjajo   niti   naj-
skromnejšim zdravstvenim, kamoli peda-
goškim   zahlevam.   A   z   otročiči   trpeti
mora tudi učitelj, ki mora prenažati po-
leg toga äe posledice   neznosnega gmot-
nega položaja; ni čuda, ako inu opešajo
moči prezgodaj.
V   zadnjem   času   priskočili   so na
pomoč svojemu učiteljstva deželni zbori
na Moravskem, Tirolskem in v Ualmaciji.
; Pri nas so razmere najslabäe.   Nase äol-
stvo bliža se žalostni prihodnjosti, če vi-
soki dežolni zbor ničesar   ne ukrene za
i povzdigo istega ;   pogoj dobremu žolstvu
' so dobri ucitelji, a dobrih učiteljev dobi
| dežela, ako jih stanu in trudu  primerno
! plača. — Zaman bi bilo prikrivati, da je
! naša dežela zaostala   toliko v naobraže-
nosti,   kolikor   tudi   v materijalnem raz-
voju. Žalostna resnica pa je, da so Ijud-
stva torn ubožnejša, eim manj so omikana
kajti nevednost je paČ   najdražja reč na
svetu.
Visoki deželni zbor naj se nikar ne
straši stroäkov, ki so v zvezi z uravnavo
učiteljskih prejemkov ;   posnema naj po-
olnnoniu    /^».¦¦.™:U    ,l^..x~l      -1----------
Dežnlni /bor rn(-jno grfifije Moravskn do-
lo«1:)! je v šohkn svrhn 2 rnilijona krön.
lhn»ar, obrnjcn v «i<dsk« narncuH, jo g!av-
nica, ki doneso dežr*li bogato ob rest i.
Dru^.ine in ohčinn v deželi zahtevajo
v/'duo novih šol in razredov, ter doka-
zujejo H tern, kako kori«tn.i in potrehna
je äola. — 0 tcm ^poroeajo c. kr okr.
Solski  svcti.
UvHžuje, da ta neznonni položaj. v
kalorom je sedaj učiteljstvo. ne prmHšn
skode If tornu, marveč zavira pot do
blngOHlanja vsernu prebivalntvu v dez^li.
drzne si predložiti podpisano prcdse?-
stvo imenom celokupnega U'üitt'ljstva de-
želnernn zboru materine nam dežfilo s
prošnjo, da ga izvoli sprejeti in prfldlo-
žiti  v NajviAjo sankcijo.
P r e d s e d n i š t v o   d e ž e I n p g a
u (*• i t e I j H k e g a   d r u A t v a
v G o r i c i, 2 9   novembra 19 0 3
Prodsednik :
Anton   J a c o b i,   I. r.
Tajnika:
A. K u t i n, I. r.              E. Jordan, I. r.
Loterijske številke.
'). (k'cembin.
Dunaj......26 73 32 42 75
Gradec......3 36 87 77 20
'•^m^    ^^m^     ^^^      ^^^     wm     ^^p^     ^^i^    ~^^^    ^^^
)             Krojaška mojstra
| Oufer & Bajt
*        v Gorici, ulica sv. Antona št. 7
f     v hisi g. Jerneja Kopaca
I                            izdelujeta
i  vsakovrstrce oblckc za možke
*   po  nieri, bodisi sine   ali pa
|                  priproste.
|       Priporooata se svojim rojakom
^  v Gorici in na dezeü, posebno pa
I  č. dnhovšeini za obilna naročila.
Anton  Pečenko
Vrlna   ulica 8 GORH'A Via Giardino 8
nrinoroöa
prifttna    bela
in črna   vina
iz   vipav«kihr
furlanskih.
briskih, dal-
matinskih in
isterskih v i ¦
noaradov«
Dostavlja na dorn in razpoäilja po 2elez"
.lici na vse kraje avstro-egerske monarhije a
sodih od   66  litrov   naprej.   Na   zahtevo   poiilJT
tudi uzorce.
Cene zmerne. Postrsžba poit«na.
Mnogo denarja!
do iSOO K na moss c žaniore vsakiln /aslužiti
lahko, pošU-no. brcz stroškuv in posebneiin
zuanja. Pošljc naj takoj svoj naslov pod
K 1095 na: AnuiK-tMi-Abtheiluiig dos
„Merkur", Mannheim, "'"S!11«."'"
Anton Kuštrin
Gosposki ulici h. štev. 25,
priporoča častiti duhovžčini in slavnema
občinstvu v mestu in na deželi svojo
trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo:
Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto-
rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü
istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboja
Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3
4c, 6. Več vrst riža. Miljsveče prve in
druge vrste, namreč po V» kila in od I
funta. Testenine iz tvornice Žnideršič &
Valenčič v 11. Bistrici. Zveplenke družba
sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičeveg
mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v
Ajdovščini. Vse hlago prve vrste.
Priporočilo!
Josip Novič,
krojaiiki mojster
v Gorici, Qosposka ulica št. 21
(tik poöte)
prvo nat'tatropje,
se priporoča slavneinu ob-
činstvu, čast. duhovSčini v
i       mestu in na deželi.
4>iostiliia
„pri Zagarjuk
tik nove postaje
na Blančah,
toči
vedno naravrza doma-
ča čvna m bela viua.
j<uhinja jc preskrb-
Iierza vcdno z gorkimi
in mrzlimi jcdili. Ceue
zmernc.
Priporora se zaobilen
obisk iz niesta in  dr/x-lf.
Podpisani priporoča slavnenm ob-
činstvu   v   Gorici   in   na   deželi   svojo
prodajalnico jestvin
V zalogi ima kave vseh vrst, raz-
lične moke iz Majdičevega mlina v Kranju,
nadalje ima tudi raznovrstne pijaee na
primfr: franc oski Cogna<2. pristni
kranjski brinjevec, domači tropinovec,
fini rura, različna vina, goršice (Senf.)
Cirü-Metodovo kavo in Ciril-Metodove
užigalice. — V zalogi se dobe tcdi te-
stenine tvrdke Žnideršic & ValenčiO v
Ilirski Bistrici, ter drugo v to stroko
spadajoče blago. — Postrežba točna in
po zmernih cenah.
Z odličnim spostovanjem
Josip Kutin,
trRovec v Semeniški uliri h. Štv.   1
O lastni biši.)
Sadjarsko in vinarsko drnitvo
za J3rda v Qoriei
Prodaja   naravue   iu   prstiu
briske pridelke yo   zinernil
cenah.
Zaloga pristnih vin:
burgundeca,   rizlinga, modn
frankinje in drugih.
DESERTNA VINA.
Sedež društva je:
Gorica, ulica Barzellini št. 20
Fan! Drascek,
zaloga'šivalnih stroj ev
Gorica, Stolna Ulica hiš. tšTTST^
Prodaja"
stroje tudi
na teden-
ske ali
mesečne
obroke.
Stroji so
iz prvih
tovarn (er
najboljše,
kakovosti
Priporoča
se slav.
občinstvu.
Leop. Reja,
gostilnicar .Pri Golobir
na voglu ulice Morelli
Priporočapristna briska be-
la in örna vina. -- Izborna
kuhinja postreže o vsakep
času z okusnimi nirzlimi in
gorkimi jedili.
2astopstvo za prodajo pra-
vega Ijubljanskega kislega
zclja v zabojih od 25 do 50 kg.
Za mnogobrojen obisk se pri-
poroča s!av. občinstvu v mestn
in na deželi.
Odlikovana civilna in vojaška krojaška
delavnica
Aiiton-a Krušič-a,
Gorioa. ul. Jos. Verdi 33.
JSoaata zaloga doniaeeaa in anqleSkeua sukun.
Yelika izhev i^a^tovljcnik oblek *a qospode in
dt'Oke. povrstiih ."imskih sukenj. havelükov ilJ.
JVaroeila po novi mtTi se i»vrse s posebtio
natančrcostjo.
Ivan Bednafik
knjigoveznico
v (iorici
ulica  Vetturini St.  3.
Anton Fon,
klobuöar in gostilničar,
Semeniška ulica št. 6,
iniM  boguso zalogo niznovrsltiib
klobukov
ter loči v svoji krenii
pristna do in sir a. vina
in  postreže   tudi   z   jtiko   ukusnimi
jedili.
Prosiva   zahtevati   listko!
Xajvecja trgovina z /elezjem
Konjedic & Zajec
Gorica. pred nadškofijo  hiš. štev.  II.
Za čas stavbe priporoča vse stavbne potrebščine, kakor: cement,
stavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna,,cevi za stra-
nišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najb'olj slovečih
tovarn. Opozarja na svojo bogato izber   kuhinjskega in hišnega orodja
dob  rozprimerno nizkih cenah.
«H.........—'a         Edina zaloga          |             I
f            I    stavbenih nositeljev    rM ¦¦¦¦I
v Gorlcl.                                 •                           1
Pocinkana &ica aa vinograde po jako   anihanih  cenah!
Pozor !
Eno kroilO nag rude izplačava vsakemu, kdor dokaže
s potrdili najine nove «merikanske blagajne, da je kupil pri najo za
100 kron blaga.
Prosiva   aahtevati   liatke!   ~>
Possor!  Eno krono nagradc !
Pozor! Eno krono nagrade! *
liekariia
Xrskmo (štokfiievo) ^etrno    ^nlOlUrULtlll,
olje.                           v Gcrici, na Travniku.
Posebno  sredstvo proti prsnim   boleznim in splošni
telesni slabosti.
Izvirnisteklenieatega oljanaravno-rumenebarve po K 1-40,bele b.'irvepo K 2.
1 rskino jfelcziiato jetruo olje.          Irskino jetrno olje sc /elexniin
¦ >  i      ,             ,                     i            ' •                                              jodeceiw.
_l.:il.;i   H'sra   olja, y.  sosebno   pripo-                S t«-m o]j«*in sc zilravi-jo v kriitkcm
i..(!j,v;i  ofrokom in iJočkoni. ki   so ncr-       ,;;,su j,, z »otovostjo \-so kostnc holc/.ni,
w./.ui  in  iiL-žin; naravc.                                       }U,/M\    ot()ki     „„^    nialokrvnost   in
rf|)lošn;i sl;ilx)st.
Cena ene  steklenice 1 K 40 v.
Opomba. 'Mjc. kiilcrcKa naročatnilircktiio iz Xorvt'sdjc. {jn-iščf sc vfiliiu v mojeni
I.i¦ iiii<*• ji(• 111 l;i|joryh)riju prcilno sf n;i|iolnij(i sti'klonicjf. zatö x.Miiororii jumčili svojim
rjistiiiiii  •iiljciiialcM'iii f_'lcilf čistoti.'  in  slitlnc Hposobnosti  za /Jnivljcnjf.
Cristofoletti-jeva pijača iz kine in železa.
nijjboljši  pripomocek pri zdravlj(>nju s trskinim jftrnim oljorn in izborno
sredstvo za malokvpne.
Ena st klonica stano 1 K 60 v.
Jesen je tu
«MMMMaillllHWMaill IIIIBII      IMMHMM«H^   1 II     Illi/JI    S«'    /.! II] 31   ',    llll/il     SC   |>2t   t 11(1 1
?|vi" pittrclia,  Unpili  /a liišuo o/ laslno
l>i,....   o ra/iM'Hit   /inisUc^a lila^a.
I'tlllUVIHI   Hi'   Ifllilj oIm'.k'VI Vtlilllll   pltll
pisani du ''i'iij svojih (idii'iuah't'v s
]irc)šnj(i, ila si' pri iiak:i|Mi r.i/.nili /.iin
skill piilrt-hsi'iii liuli /,;i ri.'iprcj hla^u-
vnlijii ohinili v prvi vrsli 'i;i iiJclmivm
Iruovnui, kuja ninli ccnj. inljcmjilfciii
vi'tliu» prilikn /:i iii'pn.'kosljivo ccini in
ildlxT linkup vi'iIik» svtv.ih in MilMnih
ra/.tiovi slnih plrlrnin i/. liomha/.i in
vcilin1. kaknr:
nogavicc, rokavico, jopico, arajeb, hlačo, ziinskc šerpc,
riltO,   ČOpicO, VOlnO itd.                Haljr pi-iporur-asr /ailiij.- ii..\.isli kakor:
raznovrstne kožukovinc. ziinsko öovljeza d?)iuo, rusko
galošo, dožniko, modorco, blusc, spodnja krila. pasovc,
prodpasnike; j;iko vclika, zai.opja bcloga peril a /a #os-
pode. krasnih ovrr*nic, lovskili nogavic itd.; zadnjc
novosti mičtiib okraskov za obloku. razno svile, žamot,
pliš, fodre itd.; vsepotrobsčine is a gg. šiviljo in krojače.
J, Zornik,   Gorica, Gosposka ulica 7.
I Jakob sivitligojp ^jk.
!                   urar c. kr. železnic,
!      v   CiJorici.   iiiosposka  ulica   his.  šlev.   Ü55.
i
[                               priporoča svojo najboljšo zalogo
za gospode krojače in šiviljc po najnižje mogočih
cenah. — V zalogi ima tudi uajnovejše in naj-
bolj priproste vezilne aparate (Siickaparaie),
katere se more porabiti za vezcnje (rekamiranje)
>   aparatsamoTK. — Kdortorej
| hoče inieti dober in trpežen
| šivalni stroj  in jako po ceni,
>   naj si pride ogledat šiv. stroje
I novih sistemov, katere jam-
či od 5 do 10 let.
!>           Dalje priporoča najboljše
I mr švicarske žepne ure im
» po zmcrnili cenah. Poprave s poroštvoin enega let a.
Tgf Mejnarodni panorama
^r    iz Berolina, odlik. na vseh svetovnih razstavah.
KesttnracJja „LA BOHEHI^', Gorioa, tekališče
Josipa Vcrdija st. ^S.
Polo van je  po nveiu, y.a  vseh xaniniivo.
Vsak tiMlon liov program!
Od ().  (!o   1 '2.  (lcccinl)!"»:
Prilcxen ogled Ihmajn. in zuiiiinivogsi
spnvvodii na Sv. Hcsiije Tclo.
NMo naj lie zamnOi ocledati si leli tasniti naravnih lepol.
Odprto vsak dan od 9. zj. do 9. zv.
Vstopnina 40 via., otroci in vojaki So nareflnifca 20 via.
Sprejema
hranilne vloge
katore obrestuje po
*1/a"/o polumesečno; ne-
vadign6ne obreatipripi-
8aje konec leta k glav-
nici. Rentni davek pla-
öujo posojilnica sama.
Posojila
udum na u§ebni kredit po
6% in na vkiijižfio  po 57« /0
„Centralna posqjilnica"
registrovana zadruya z omejeno zavezo,
Gorica, ulica Vetturini 9.
C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292.
Sprejema
nove clane
z glavnirni in opravil-
niini deleži. Glavni do-
loži po 200K, opravilni
po2K. Otvarja članom
tokočo račune, katere
obrostujepo dogovoru.
Urartnc ure
VNak dan  od  8. urc  z.jutraj
pa do  1. ure popoludiie.