11 Avstrijcevproti95Italijanoni Anttffi f)©belak, doma pri Sv. Jnrlju o b T a b o r u , piše z dne 30. julija z ital^anakega bojišča svojemu prijatelju: Že nad dva mesca divja kruta vojska na južnem bojišču proti kletemu sovragu, katere se tudi jaz udeležujem. Kljub vsem grozotam, katere napravlja vojaka, se prigodi vmes zmiraj kaj lepega, da človeka skoro do solz gane. B!l sem včeraj navzoč pri sv, maši na prostem. Po sv. maši, katere se je udeležil tudi naš general, nas isti zbere okoli sebe in nagovori: ^Vojaki! Pozdravljam Vas najprisrčnejše In zahvaljuj©m se Vam, Vaši hrabrosti in srčnostS, katero slte pokiazali osobito v zadniib bojih. Vojaii, Vi ste junaki, vsa-Evropa gled'a na Vas in Vas občuduje, sam naS presvitli cesar Vam pošilja srčne pozdrave," Nato se obrne proti četici mož, ki so stali v prednji. vrsti In kažo6 na nje reče: ,,Ta mala 6etica junakov, ki tu stoje, pa zasluži še izvanredpo pohvalo in odlikDvanje. ,Ta mala četica«, devet po stevilu, žal, da je eden padel irf je eden ranjen, je dobila od svojega voda povelje, naj s© uda sovražniku. Tjoda ne! Ti junaki nL so hoteli slušati temu povBlju, ampak so na lastno pest napadli Halijane, kafterib ]e bilo 95, in so jiji pognali v beg." Nato pripne lastnoročno general sam vsakemu teh junakov srebrno svetilnjo hrabrosti na prsa in vsakemu stisne roko. H koncu še nagovori zbmne, rekož: ,,Pri nae v Avstriji je v»Mko narodnosti: so Nemci, Slovenci, Madžari, Hrvati, Cehi % t. d., narodnosti je sioer več, \^ndar Bog j© Ie edten sam in samo eden cesar. Ljubi Bog rram je dal to zemljo in fa zemlja je naSa in mi jo moramo braniti tudi proti našenndt sovražniku. Nesložnosti prl nas ne sme biti, ampak edino in složno morarao za^edovati vsl en OjHlj. ProS z njlm, kateri bi hotel knšiti našo slažnost Id edinoet!* Nato ae je zaklju5,ita lepa alavuost Iq igla ogtane meni v vednem spaminu«.