Političen list za slovenski narod. Po pogtl prejeman Teljd! Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemau Tcljfl: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 ki-, več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2. ^Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkiat: 12 kr., če se tiska dvakrat ; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Tredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. V Ljubljani, v soboto 8. novembra 1884. Letnik XII. lAaši zasedeni deželi. Kdo bi bil že pozabil koliko hrupa, koliko vrišča bilo je čuti po vseh Slovanom neprijaznih listih leta 1878, kedar je skupna Evropa v Berolinu na kongresu zbrana Avstrijo pooblastila, da naj ono-stran Save mir naredi in konec napravi nečloveškemu klanju, kakoršnemu so bili ondi kristjani od turške strani razpostavljeni. Avstrija si je tedaj to svojo za njo tako častno nalogo, kakor tudi pomenljivo nalogo mnogo ložjo mislila, kakor je v resnici bila. Grof Andrassj, tadanji avstrijski minister zunanjih zadev, je rekel, da za okupacijo Bosne ne potrebuje več nego dve kompaniji vojakov z vojaško godbo na čelu, ki bodo skupno prekorakali Bosno od Broda do Višegrada in Novega Pazara in okupacija bo dovršena. Mož se je silno motil, kakor se je kmalo pokazalo. Bosna in Hercegovina stali ste nas mnogo krvi, maogo mladega življenja in še več denarja. Lepi so milijoni, ki jih je Avstrija ondi zasadila, kajti 118 jih je, toda zgubljeni niso! Bosna posebno je podobna neobdelani njivi, ktero je marljiv gospodar še pod oralo in brano spravil; mnogo mu je bilo založiti v prvih časih, lepega denarja stalo ga je delo in seme. Dobil pa je vsega povrnjenega ob svojem času. Popolnoma slična v tem oziru je Bosna. Kar za-se potrebuje, t. j. kar jo stane na leto njena notranja oprava, vlada, uradniki itd., si že sama pridela. Še več! Letos pokazala je že, da ji še preostaja čez navadne stroške, kar jih je za notranjo opravo potrebnih, lepa svota 6 5.00 0 g o Id. Res, ni, kdo ve kaj, a vedno je bolje prihranjeno jajce, kakor pa sneden vol! 65.000 gold. za pričetek, je že nekaj; upamo, da so nam porok, da se bode svota od leta do leta množila in sicer v tisti meri, v kteri se bode množilo umno obdelovanje in rodovitnost zemlje v Bosni. S časoma bode tudi priložnost v osrčji zemlje skrite zaklade na svetlobo spravljati in jih v inostranstvo izvaževati. Bosna ima rudnin, da je veselje; ima bogate gojzde in lepe za živinorejo ugodne pašnike, po svojih planin- skih višavah, pa tudi še mnogo neobdelane pa plo-dovite zemlje. Ees ne bo še kmalo 118 milijonov povrnjenih, toda če se bo ondi pametno gospodarilo, bo preostanek vedno veči in tudi za teh 118 milijonov goldinarjev prišel bo dan, da se bodo v avstrijske blagajnice vračati jeli. Vsaj pričetek za to se je storil z zgradbo cest in železnic. Po severni Bosni napeljani ste že dve železnici: Banjaluka-Doberlin, ki se bo ob svojem času preko Travnika podaljšala do Sarajeva in pa Brod-Sarajevo. Sedaj pričela se je graditi v Hercegovini železnica Mostar-Metkovič, ki bo s pomočjo reke Neretve vezala Hercegovino z adrijanskim morjem. Eavno ta železnica, na kteri se je od letošnjega poletja semkaj na tisoče pridnih rok gibalo, potegnila se bo do Sarajeva in bo tako tudi Bosno in sicer njeno poglavitno trgovinsko mesto Sarajevo vezala z morjem. Dokončana bo proga že do 15. junija 1885, kedar se bo takoj izročila prometu, mogoče pa je, da tudi že poprej. Železnična mreža se bo po Bosni v najskrajnem času na razue druge kraje raztegnila. Najpoprej razširil se bo promet ob Neretvi, s ktero je, kakor smo že rekli v zvezi železnica Mostar-Metkovič. Ker Neretva pri Metkoviči ni pripravna, da bi vanjo zahajali veliki morski parniki, speljala se bo postranska proga omenjene železnice od postaje Gabella na južno stran do Gravoze v Dobrovniško morsko luko, kjer bo prišla naravnost v dotiko z velikimi parniki. Eavno tako pomenljiva bila bi proga, speljana iz prvotne proge Mostar-Metkovič preko Nevisinja do Gačka ob črnogorski meji, po kteri bi šel ves [promet od Adrije in iz Bosne-Hercegovine na Črnogoro. Nič manj potrebna bi ne bila proga iz Sarajeva proti iztoku in Novemu Pazaru, kakor tudi ona proti Tuzli. Tuzla je mesto ob srbski meji in reki Drini ležeče, kjer posebno veliko soli pripravljajo. Trgovina s soljo ni nikakor času in potrebam primerna in vse drugače bi se povzdignila, če bi jo podpirala železnica iz Doboja v Tuzlo napeljana, ktera bi ob enem tudi ves promet iz zapadne Srbije na-se potegnila. Ako bo Avstrija hotela svoje milijone nazaj dobiti, bo morala dotično mrežo izpeljati, druzega ji ne bo kazalo. Delokrog oblastnij se je v Bosni zdatno pomnožil. Posebno od kar so se vravnale ondi baga-telne (malenkostne) obravnave, gre ondi delo jako ročno spod rok. Leta 1883 bilo je po vsi Bosni 32.261 pravd; letos se je število tistih na podlagi bagatelnih obravnav povzdignilo na 98.264 številk, kar po eni strani jasno kaže, kako da se pravna zavest med Bošnjaki polagoma razvija, po drugi pa odkritosrčno pripoznamo, da nas ta pomožitev prav nič ne veseli; kajti mi smo do dobrega prepričani, da je kmet tem bolj na trdnem in ima toliko manj stroškov, čem manj ima s sodnijo opraviti! Naselbine se ondi zadosti povoljno obnašajo in so posebno za naše rojake ugodne. Zemlja, podnebje in zrak, vse je našemu jako podobno, voda dobra, zdrava in večinoma trda, svet pa za naseljence tako po ceni, da ga skoraj na pol zastonj dobodo, ako le prvo polovico plačajo. Tukaj, rojaci, je vaša Amerika, kjer se vam ni bati ne toliko prevar, ne go-Ijufnih agentov, kteri bi na to gledali, da bi vas ob vaše premoženje pripravili. Vrh tega ste pa jezika zmožni in se lahko s celo deželo že v nekoliko tednih do dobrega sporazumete. Kdor se toraj hoče seliti, seli naj se v Bosno, ako mu vest v domači deželi ne da pokoja in se mu tla preozka zde med nami. Tudi za drva se mu ni treba bati, da bi mu jih ondi manjkalo. Na tisoč in tisoč oralov gojzda vam stoji še ondi, v kterem ni še nikdar sekira pela, kjer bo vsakdo sekal, kjer mu drago in kolikor hoče. To se ve, da dolgo to ne bo več tako trajalo, kajti gojzdi se bodo deloma razdelili, deloma pa vzeli pod [cesarsko varstvo v državne roke, da se obvarujejo pred opustošenjem, kakoršen je kras! V to svrho postavila se je že sedaj „gojzdna komisija", ki bo v svojem področji brez sodnij izvršila gojzdne zadeve glede lastnine in drugih semkaj spadajočih težkoč. Edino, kar v Bosni ni prijetno, (sicer pa, kar LISTEK. Dvanajst večerov. Pogovori doktorja Junija s mladim prijateljem. (Dalje.) M. Potem bi pa res po pravici vprašal, čemu ima človek razum, ako ima večno dvomiti in nikdar priti do spoznanja resnice, ali ni človek po tem takem najnesrečniša stvar na svetu? J. In vendar je tako! Da, celo z velikim ponosom se poveličuje absolutni dvom, ta da je edino dostojen človeškemu duhu. Saj si gotovo že čital, kako se je o tem izjavil slavni Lessing? M. Da, ako bi mu Bog v desnici ponujal vso resnico, v levici pa željo po nji, pravi, da bi se zaletel v njegovo levico, rekoč: „Oče, daj, saj resnica je le za-te!" J. Tako in še hujše se proslavlja dandanes dvom in se postavlja celo absolutni dvom kot temelj vsemu mišljenju in spoznanju; a ne premisli se, da s takim dvomom ne moremo še začeti ne misliti, ne govoriti, ne med seboj živeti. M. Da, izvrstno mi dopade, kar ste mi zdaj razjasnovali. Stalnih, obče priznanih načel nam treba, ako hočemo izvestno soditi o kteri si koli reči. A da si je to v obče potrebno, menim vendar, da v nobeni reči tega bolj ne pogrešamo, kakor v leposlovji. Veste že, da jaz sem posebno navdušen prijatelj lepemu slovstvu. Veliko romanov in novel sem že prebral, pesnikov brez števila. J. Vem, in dosti si se tudi na pamet naučil. Kaka razlika, kaj ne, med pesniki in pisatelji? M. Da, velika, a še veča med njihovimi oce-nitelji. J. Da, da, že vem, kaj meniš. M. In da ne bom pohajal po tujem, kjer me dosti no zanimlje, kaj in kako se piše in oce-nuje, dovolite, da se ozrem na domače nam slovstvo. J. Le govori, prav radovedem sem, kako sodiš o njem. M. Vsakdo mora priznati, da v poslednjem času smo Slovenci veliko napredovali; še le pred petdesetimi leti slovstveno rodivšim se nam pelo je že prečej domačih pesnikov; spisal se je od tedaj marsikak roman in novela, leposlovni listi in politični so se jeli izdajati in se še izdajajo. A kar mi je v našem domačem slovstvu najbolj nevšečno, je ravno ona različna, večkrat kar nasprotujoča si ocena naših slovstvenih spisov, in to posebno kar se tiče proizvodov naših najspretniših pesnikov in pisateljev. Saj nam ni treba daleč nazaj segati; še le poldrugo leto je od tega, kako strašno so se naši oee-nitelji bojevali in napadali, ko so nam došle poezijeti«, enega sedanjih pesnikov? Da ne govorim o prvaku med slovenskimi pesniki, o Preširnu; Vi veste bolje kakor jaz, kako je bil od enih do tretjih nebes povišan, a ponižan od drugih do tretjega pekla. To me je večkrat močno žalilo, da rečem razjezilo. Ta mi pravi: tak je, oni pa: ne tak, ampak nasprotno! Kdo govori resnico? Komu imam verjeti? Tedaj sem rekel sam pri sebi: Ali je res popolnoma nemogoče določiti objektivno veljavo kteregakoli pesnika ali pisatelja? So li res leposlovnim umotvorom zakoni tako nedoločni, da bi človek ne mogel razsoditi, kaj jim ustreza in kaj ne? In ovih zakonov ali jih ne moremo spoznati in uporabiti na lepo-sl6vne proizvode? J. Tudi lepemu in umetnemu so zakoni postavljeni; a žal, da tudi mi bolehamo za isto boleznijo, kakor drugje, za boleznijo skepticizma; ta nam ne da priti do spoznanja onih zakonov. ^^^ M. In kaj nam je toraj začeti? se že samo po sebi ume marsikaj ondi ni tako, kakor smo tukaj navajeni), so roparji in roparske žete, popolno podobne našim nekdanjim rokovnjačem. Te pošasti pridrv^ se včasih kar pri belem dnevu v selo in živino poberejo kar od kraja, ktero potem v hribe odženejo in jo ondi pobijajo, da se od nje žive. Tudi na c. k. pošto, ki denar in pisma vozi, jako pazno svoje oči obračajo. Pa v tem bode kmalo boljše kajti marljivo so jih jeli preganjati tako orožniki kakor tudi vojaki, kterih cele kompanije dostikrat vse leto nimajo druzega posla, kakor po hribih laziti in roparje preganjati. Eoparji veči del niso domačini, ampak dohajajo v Bosno in Hercegovino iz Albanije in Orne gore; v njihovih četah zbirajo se potem nezadovoljneži, uhajači, beguni in postopači, kterim delo smrdi in bi od hajdukovanja radi živeli. Ker jim je črnogorska oblast strogo prepovedala prestop čez mejo in je v poslednjem času posebno begunom odkazala od Avstrije najbolj oddaljen kotič za pribežališče, kjer lahko ostanejo, ako se hočejo pošteno zadržati, se je nadjati, da bode tudi roparstva danes ali jutri konec po Bosni in Hercegovini. Čuditi se pa temu nie ni; ne smemo pozabiti da dežela je bila 400 let Turkom v oblasti, kjer že tako ni bilo niti prava niti reda. Od šol, kerščanske vzgoje tako ni bilo govorjenja, toraj ljudstvo bilo je divje in navajeno se le na svojo moč zanašati. A tudi v tem bode kmalo vse drugače. Do zdaj so za poduk skrbeli edino le čč. oo. frančiškani, kolikor so jim taki dopustili, sedaj se kolikor mogoče zidajo šole in cerkve, ter nastavljajo nčeniki. Toraj smemo upati, da bode v kratkem vse drugače in boljše, a v dveh, treh letih se prerojstvo ljudstva ne izvrši. Politični pregled. y Ljubljani, 8. novembra. j^otrauje dežele. Y (leledacijah odgovoril je na razpravo ministra Kalnokvja o sedanjem avstrijskem položaji n a zunaj dr. Eieger: „Delegacije poslušale so z veliko radostjo razpravo ministrovo in so s popolno zado-voljnostjo sprejele zagotovilo, da bo mir! Kajti ni ga domoljuba v Avstriji, ki bi po vojski hrepenel, iitere se vsak poštenjak in pameten človek boji in jo iz srca sovraži. Minister je rekel, da je podlaga miru naše prijateljstvo z Nemčijo, ktero bode v bodočnosti stališče, na ktero se bode delala vsa naša zunanja politika. Ker je nam toraj vsem brez izjeme na tem ležeče, da se nam mir ohrani, bi pač radi zvedeli, kako dolgo da bo ta podlaga njegova ostala? Ali se sme računiti njen obstanek na leta? Tudi glede Bosne bi govornik dr. Eieger kaj bolj natančnega rad zvedel od gosp. ministra, ako je taisto mogoče iz političnih vzrokov? Minister Kalnokj mu ni zamogel natančno povedati, kako dolgo da ostanemo z Nemci prijatelji in zavezniki, še manj mu je bil pa vstani o Bosni in Hercegovini kaj natanč-nejega povedati; previdnost in državna politika mu to branita. Katoliški prebivalci jeli so se zanimati za šolo. Posebno je Gorenja Avstrija središče, kjer se je pričel biti hud boj med brezverskimi učitelji in katoliškimi stariši, oziroma odborniki v dotičnih okrajnih šolskih svetih. Eohrweck se noče podati škofu in ta ga bo zarad tega iz cerkve izobčil; poleg te cerkvene kazni zadela ga bo pa menda ntudi še gmotna globa. Kakor se od ondot poroča, prestavili ga bodo na slabejo službo. Za ta slučaj se pa že zanj nemški liberalni listi zanimajo in svoje verne nagovarjajo, da če bo Eohrweck prestavljen na slabejo službo, naj se nabirajo zanj mi-lodari in se mu tako kazen spremeni v — dobiček. Od nekod drugod in sicer iz Horna poroča se nekaj enacega. Ondi so bili za odbornike v c. kr. okrajni šolski sovet voljeni možje, ki so še kaj vere imeli, in so v zvezi z nekterimi drugimi gospodi večinoma duhovniki celo večino ondi imeli. Na predlog on-dašnjega liberalnega okrajnega šolskega nadzornika je pa c. kr. deželni šolski sovet ukrepe te katoliške večine navadno zavrgel — ker so bili katoliški. Večina je zarad tega zahtevala, naj se okrajni šolski nadzornik "VVagenhuter odpove svoji službi, kar je on tudi storil. Naučni minister ga je pa kjubu temu zopet imenoval. Ko se je ta na novo imenovani nadzornik pozneje v seji okrajnega šolskega soveta hvalisal, da je sedaj njegova čast rešena in da bo zarad tega i nadalje tako postopal, kakor do sedaj, odpovedala se je omenjena katoliška večina svojim mandatom. Ljudje pa so ravno tiste može soglasno zopet volili in so tako dejansko dokazah, da odobrujejo njihovo postopanje ter obsojajo ono c. kr. nadzornika. Ceski kolegij otvoril se je na dan sv. Karola Boromeja v Eimu v cerkvi „Anima". Slovesno službo božjo opravljal je češki škof iz Budejovic grof Schonborn, ki je nalašč s tem namenom tjekaj popotoval. Slavnost pričela se je ob polu osmih zjutraj, kedar je škof blagoslovil bodoče bogoslovje in obleko bogoslovsko, na kar se je pričela velika služba božja. Vdeležili so se je bogoslovci s svojim rektorjem; avstrijski poslanik pri sv. očetu grof Paar in njegov prvi poslaniški tajnik, oba v veliki gali; avstrijski poslanik pri laškem kralji, grof Ludolf in njegov prvi tajnik bila sta tudi pričujoča. Za letos sprejelo se je mladih čeških dijakov, ki so dovršili doma srednje šole, dvanajst. Le-ti bodo svoje bogoslovne študije v Eimu v omenjenem kolegiju pričeli in dovršili. To je že drugi slovanski zavod v Eimu, v kterem se bodo podučevali in izgojevali duhovniki v višjih duhovskih vedah. Prvi tak zavod odprl se je pa letos s začetkom novembra pod pokroviteljstvom kardinala Bertolinija, ki je neki velik prijatelj Slovanom zlasti Hrvatom pri cerkvi sv. .Je-ronima. V ta zavod pošiljali se bodo vsako leto iz vseh hrvaških škofij po jeden mlad duhovnik, ki se bo ondi podučeval razun v cerkvenih višjih vedah tudi v cerkvenem pravu. Že papež Pij IX. zanimal se je obilno za nas Slovane. Kar si pa sedanji sv. oče, Leon XnL prizadenejo iz sočutja in ljubezni do Slovanov, je pa že toliko pomenljivo, da se bo s tem Slovanom prijaznim sv. očetom slovanska zgodovina pečala kot pokroviteljem slovanstva ne le v verskim temveč tudi v političnem življenji. Tiianje države. Čudna se godi katoliški cerkvi na lluHkem. Po eni strani se car očividno Eimu približuje, vsaj ako se sme to sklepati iz njegovih korakov, recimo o sprejemu papeževe okrožnice „humanum genus-", po drugi pa z ravno tisto nogo, katoličane zadene, kjer jih more. Tako najnovejši telegram iz Petro-grada poroča, da se bodo plače katoliškim duhovnom v Eusiji od novega leta 1885 le še tedaj vedno izplačevale, ako se bodo dotični višji katoliški duhovni zavezali, da bodo vse in vsakojake spremembe v svoji škofiji naznanjevali guvernerjem. Ondi, kjer so pa nastavljeni general-guvernerji, morajo jim pa škofje staviti dotično predloge. Kaj to pomeni? Ali ni to očiten pritisek na pravice katoliške cerkve? Ali si naj pač mislimo, da hoče Eusija Nemčijo posnemati v zatiranji katoliško cerkve? Vsaj pričetek je nekako tak in podoben nemškim majevim postavam, ktore .so katoliško duhovenstvo ondi v verige zakovale, v kterih še sedaj tiče. Mnogo se piše o ruskem približevanji k Eimu in tudi v resnici marsikak korak na to kaže; toda kar se s težavo v desetletjih v tem smislu napravi, se po osebni zagrizenosti kakega birokrata zopet hipoma poruši. Tega si pač nikakor ne moremo misliti, da Ibi bil omenjeni ukaz izšel iz carjeve volje, temveč stvar bode prej ko ne ta, da je kak ruski protopop podkuril v svojem sovraštvu do katolikov kakega višjega načelnika v ministerstvu in ta mu je voljo spolnil, ter naredbo izdal. Kdo je La^ki najnovejši politični prijatelj? Angleži. Kakor vse kaže, sporazumeli so se menda Eimljani na skrivnem z Londonom, kajti politični koraki laškega ministra zunanjih zadev, g. Mancinija so taki, da očitno kažejo na neko zaslombo „za hrbtom", ki pa ne more nikjer drugje biti, kakor v Londonu. Oprti na njo ogledovati bodo jeli Lahi za-padno Afrikansko obrežje, ali bi se morda ondi ne dale kake druge Benetke najti; oprti na tisto jeli so se oglašati v severni Afriki na način, ki je Francozom jako neljub. Ker je Mancini sprevidel, da v Evropi nič ne opravi, vsaj za sedaj še ne, kajti tri-carska zveza hoče mir imeti, obrnil je svoje oči na Afriko. Glede Evrope je pa rekel, da je tudi njegova prisrčna želja, da se mir v Evropi ohrani, in da bo vedno le na to delal. Euskega cara so — tega pa ne "vemo ali Mancinijeve besede ali pa njegovo politično postopanje — tako prepričale, da mu je podaril veliko odliko reda sv. Andreja ali kali. Mogoče pa je tudi, da je Mancini ruski red dobil iz tega vzroka, da ga je car s tistem hotel odško-vati, ker ga ni v Skiernievice povabil. Mancini ga je vzel, ob enem pa tudi ponudeno angleško prijaznost, ktere je Angležem ko ikor toliko potreba pri toliki politični osamljenosti, kakor jo imajo ravno sedaj. Severna Amerika ima volitve pred durmi. Na 4. novembra imeli so volitve, ki so podobne našim volitvam volilnih mož in 4 tedne pozneje, toraj v začetku decembra imeli bodo pa prave volitve, iz kterih jim bo izšel mož, ki ga imenujejo predsednika združenih držav severo-amerikanskih. Dve stranki poganjate se za predsedništvo in toraj za gospodarstvo v državi, kajti predsednik v severni Ameriki je ob enem gospodar, to se ve, da ne sa-molasten, temveč v zvezi z drugimi možmi s sta-rašinstvom (senatom). Demokratje s svojim kandidatom Clevelandom in pa republikanci z Blai-nom pulijo se za gospodarstvo. Eepublikanci imajo ves vpliv po državah ležečih proti severu, severo-zapadu in ob pacifiškem morji po 17 državah ter volijo 174 volilnih mož. Imeti jih pa morajo do zmagovalne večine 201, toraj manjka še 27, ktere mislijo dobiti v Novem Jorku in po nekterih drugih državah, o kterih se še ne ve, ktero barvo bodo pokazale. Demokratje imajo pa svoje prijatelje po vseh južnih državah, kjer se bo brez dvombe volil njihov kandidat Cleveland. Dobili bodo ondi 153 glasov in jim jih toraj še manjka 48, ktere si tudi mislijo priboriti v Novem Jorku, Indijani, kjer bode po-glavitva borba med republikanci in demokrati. Kaj pa hočejo demokratje? in kaj republikanci? Kakor listi poročajo, se demokratje vpirajo na spridenost, ktera se je v republikanskih krogih polastila nekterih, posebno višjih uradnikov, ki za trdno mislijo, da so država in državni dohodki le za nje in njihov žep. In vendar bo zmaga, kakor so čuje tudi letos na republikanski strani, kjer bodo Blaineja volili. Ako ta pride na krmilo, odprle se bodo zopet na stežaj duri podkupljivosti; kdor bo več plačal, tisti bo dobil boljšo in bolj mastno sinekuro (službo brez posebnega dela). Eanjki predsednik Gartield moral jo dati svoje življenje, ker se je tej spridenosti moško po robu postavil. Umorila ga je zavratna roka morilca, ki se je čutil po njegovem ojstrem postopanji prikrajšanega v svoji umazanosti in v svojem spravljanji državnega dohodka v svoj žep. Sicer se .1. Kaj si ti začel zapazivši ono žalostno prikazen med nami? M. Šel sem iskat knjig razpravljajočih leposlovna načela; tii, mislil sem, vsaj najdem onih naukov o lepem in umetnem, prebravši jih več, dobil bora zdravili pojmov o leposlovji; tedaj mi bo samostojno soditi o tem ali onem pesniku in ne bo mi treba tako sužno, odvisnemu biti od naših kritikov, kterih ocene brati se človeku večkrat studi, temveč, ker nedostojno napadajo osebo mesto stvari. J. In si dosegel to, kar si želel? M. Prazno upanje! Le še bolj .se mi je glava zmešala, kako različno razlagajo estetična načela ti naši leposlovci in filozofi! Že Platon in Aristoteles, kako narazno gresta! Novejši pa si nasprotujejo kakor noč in dan. Vprašajočemu, kaj je lepo, kako bo odgovoril idealist Schelling in kako eden najnovejših materijalistov na Nemškem? In v tej Ba-biloniji, kjer govori vsakteri svoj jezik, bi zamogel nevedni mladeneč zajeti si jasnih pojmov? •f. Se ve da, ker podlaga najnovejši filozofiji jo skepticizem, ta deli filozofe; a ker je estetika hči lilozofije, ni čudo, da si naši filozofi tudi v este-tičnih naukih nasprotujejo. M. Upal sem vsaj v šoli pridobiti si javnih in trdnih naukov o leposlovji. In prav željno sem pričakoval, da bi kaj o tem slišal. A tudi tukaj odvzel mi je nčitelj že v začetku vse upanje, rekoč, da se ne more trditi, kaj je lepo, kaj grdo in zatoraj tudi ne postaviti stalnih principov v leposlovji. .1. Tudi v šoli skepticizem! M. Toraj povsod ta nesrečni skepticizem I A jaz sem prepričan, da tudi umetnost ima svoje principe, po kterih se mora soditi vsak umotvor. J. Ima jih, kdo bi mogel kaj takega tajiti? M. In vendar kako težko je spoznati jih. J. Težko, zelo težko, in malokdo pride v tem do jasnih pojmov. Vendar pa mislim, da jo tudi v e.stetiki že dosti dognanih resnic, ktere so nam postavili in vtemeljili filozofi in umetniki. M. A kdor je svoje leposlovje le iz knjig in mrtve teorije zajemal, menim, da no bo nikdar stal na trdnih tleh. Toda Vi, g. -iunij, niste le dosti brali o lepem in gotovo še več mislili, ampak ste tudi, kar je največ, videli lepo Italijo, obiskali večno me.sto, ktero je lepim umetnijam prvo sveti.šče na zemlji: tako ste mogli teorijo zediniti z gledanjem, spopolniti z izkustvom. Gotovo ste si stvarili o lepi umetnosti lastnih načel, ktera se ne dajo omajati. Toraj kako srečen bi bil jaz, ko bi zamogel v obliki žive prepričevalno besede slišati od Vas, kar je iz mrtvih knjig tako težko zajeti. J. Prav rad, ljubi Mirko, ti hočem razložiti svoje mnenje o lepi umetnosti, tem več, ker vem, da te žene blaga želja poznati resnico. M. In kaj bi me ne gnala? Čemu bi le imel razum, ako ne v spoznanje resnice? Zatorej sem pa ponosen, da smem baviti se z vedami, saj to je moj poklic. J. Začeti hočemo s kraja; a vse, kar bom govoril bodi priprosto in jasno; ozirati se hočem pa posebno na naše domače slovstvo. M. In jaz hočem Vas pazljivo poslušati, kakor sem Vas vedno, ko ste mi kaj razlagali. J. Toda glej, Mirko, solnce je že zašlo in noč nas jo uhitela; imam do doma dobre pol ure. M. O res je, glejte, že so odgnali ribiči čolne in jadrajo na lov. .r. Bog jim ga daj obilnega in srečnega. M. A Vam, g. doktor, lahko noč 1 (Tlaljo prih.) zna vse čez noč preslikati, toda kakor stvar sedaj kaže, ni dosti nade, da bi se uradniški spridenosti v severni Ameriki zapah zarinil. Kakor hitro prišel bo Blaine na predsednikov sedež, razveselili se bodo zopet oderuhi, kterim je država molzna krava, in — za celo dobo bodo zopet gospodarili. Izvirni dopisi. z Dolenjskega, 6. novembra. (Posvečcvanje nedelj in praznihov. Beseda Jc duhovski plači.) Skrunjenje nedelj in praznikov je ena glavnih ran, ki dandanes razjedajo človeško družbo. Ako se človeku ne blaži srce v cerkvi, kje se mu bode? V krčmi, gledišči gotovo ne. Ne nevednost, ampak surovost je porodila žalostne socijalne razmere, tista surovost, ktera poznsi samo materijalno poželjivost, in samo ob sebi so razume, da kolikor manj se v ■djanji spolnuje nauk sv. vere, toliko globokeje se ljudstvo pogrezuje v oboje. Da je k temu veliko bliže po oskrunjevanji nedelj, se pač razume samo po sebi, in ena kot druga enako napreduje. Na to obračati malo večjo pozornost, bi bilo pač dobro ne le za ljudstvo, temveč tudi za vlado; prekucije rodi le brezverno, nekrščansko življenje ljudstva. Kar se prepoveduje z najnovejšimi postavami po tovarnah, naj se enako prepove tudi po deželi. Kako se je ta kuga razširila, evo vam žalostni izgled. Premožni posestnik v K. si najame na kvaterno nedeljo, ob «nem praznik sv. Trojice, voznikov, da mu vozijo pesek za stavbo nove hiše. Gotovo bi si bil voznikov lahko dobil tudi drugi dan. Imeli so konje vprežene celi dan, dajali so pohujšanje trem faram. iJajdli so se značajni možaki, ki za tisti dan niso imeli konj za vprego za noben denar, a drugi so Sli, in menda eni tudi iti morali. Da se pogosto dela in to brez vse sile o lepem vremenu, posebno o košnji po travnikih, bi se skoraj lahko prepričal vsako nedeljo. Ako k temu privzamemo še posedanje po gostilnah, pred, med in po službi Božji, se pač ne bomo čudili, da svet zapada revščini, kajti ne opirajo se na Božji blagoslov, kmetovalci posedajoči po gostilnah, kakor vsakdanja skušnja kaže, kmalo oprosto se sami težkega dela na lastnem polji in v lastnih vinogradih. Namesto dela in zaslužka se zapravlja, potem naj se kdo čudi, da tolika — čedalje veča revščina ljudstvo tare. Ne zamerite, da pri tej priliki omenim tudi du-hovsko plačo. Da plača s 300 gld. duhovnim pomočnikom za pogosto prav trudapolno delovanje po 161etnem plazenji po šolskih klopeh v primeri z drugimi, ko so se šolali mnogo manj, ni nikakor primerna, bode menda priznal vsakdo, ki ima le količkaj čutila za pravico. Zakaj tudi toliko razločka med mestom in deželo? Živijo li poslednji ceneje? Dvomim. Da morajo biti mestni gospodje bolj lepo opravljeni, priznavam, pa tudi mnogo manj pokvarijo, kakor na deželi. Knjige si lahko izposojujejo z bukvam, ali eden od druzega; časopise bero po družbah, si jih lahko naročujejo skupno. Samotno stoječ na deželi si mora vse oskrbeti sam. Je pa še drugo vprašanje, ki se nikakor ne more prezirati. Bodo li duhovni pomočniki na kaplanijah od 3—5 tisoč duš imeh isti plačo z onimi po 800—1000? Oospodom župnikom razloček nekoliko vsaj poravnA pisarna, a duhovnega pomočnika dela so, ne oziraje se na druge okoliščine, skoraj vse neplačane. Ako se tukaj ne bode oziralo na prav zelo različne razmere, ampak se vsi strigli po isti potezi, bode zopet stari birokratični duh pokazal svoje roge. Kar je pri uradnikih lahko mogoče, bode tukaj krivica. Naj državni poslanci reč dobro prevdarijo od vseh strani, da naše poslednje stanje ne bode slabeje in nesreč-niše kakor prvo. Prava nesreča je bila tudi odprava biro in le delo sovražnikov duhovščine. Vlada ni prav nič pridobila, marsikaj pa zgubila. Zgubil je kmetovalec povsod in najbrž bo na slabejem tudi duhovščina povsod. Oj razsvitljeni vek! Od 8V. Marjete poleg Rimskih toplic, 7. nov. Pretečeni torek je naša mlada šola obhajala svoj prvi jubilej. Tisti dan namreč pred 25 leti odprl jo šolo takratni župnik gospod Martin (lodina, ki še zdaj tukaj živi bolan že nad 20 let. Iz lastnega nagiba je začel takrat šolo, in je sam otroke učil, dokler ni obolel in prosil za pomočnika učitelja. Pri zadnji šolski seji je g. učitelj opomnil navzočo na to in povabil, da so je v torek okrajni šolski svet h gospodu Godini podal, kjer se mu je načelnik v imenu šolske občine s toplimi besedami zahvalil za blago delo, da je bil začetnik tukajšne šole, kar je bolanega, zapuščenega gospoda vidno ganilo. Tudi otrokom šolskim je bil ta dan prost. — V spomladi bomo začeli novo šolo staviti, ki nas bo mnogo stala, kajti načrt je prevelik za 100 otrok. Inženirji so grozovito dragi; za načrt šole z enim nadstropjem je računil 78 gold. 26 kr. Smejo li res ti gospodje računiti, kolikor se jim poljubi? Menda ni celi mesec delal tega malega načrta? Stroški za stavljenje šolo brez klopi itd', so nastavljeni na 9000 gold. in čez. Prostor za šolo velja 750 gld. Pač bo nekaj plačila za malo srenjo, pa tudi zdihovanja ubogih faranov. V resnici šole in stroški za nje dandanašnji posestnike bolj tarejo, kakor c. k. zemljišni davki. In vspeh 1 Mar li je res toliki, da bi opravičeval in povračeval ljudstvu tako nesnosno težo ? Jaz dvomim, drugi pa kakor hočete. Le to še opomnim, naj prečast. duhovnikov nima nikdo za sovražnike šole; ne, gotovo ne — glejte prečast. g. Godino. Kar je on storil, jih je na tisoče pred njim storilo ko liberalcev še v zi-beh ni bilo, in bi še storili, naj bi se okohščine ne bile spremenile, ali, gospoda moja est modus in rebus----Šole naj bi se že stavile, pa stavljenje naj bi se prepustilo srenjam s pametnim nadzorovanjem duhovstva in deželske gosposko. Tako bi^se stavila šolska poslopja potrebam primerna, ne pa povsod palače, ki male posestnike malo da ne vničujejo. Domače novice. {Zagreb pramuje!) Velika slavnost pričela se je ondi danes, prepomenljiva za Hrvate posebej, za Jugoslovane sploh. Premili vladika in prvi Jugoslovan dr. Jurij Strosmajer, prišel je tjekaj, prečastno in navdušeno sprejet po brezštevilnem narodu, da otvori jutri ondi med pokanjem možnarjev in gromom topov prekrasen ustanov — prvi v tem oziru pri Jugoslovanih — galerijo slik. Že ob jutranji zori, kedar je taista pucati jela, pričele so vihrati narodne zastave po zali prestolnici trojedine kraljevine. Tudi bela Ljubljana in z njo vred skupna Slovenija bode zastopana ondi po deputaciji, obstoječi iz gg. dr. Vošnjak, dr. Zamik, dr, Moše, podžupan Petričič, Ivan Hribar in Josip Geba. Taista ponese tjekaj prekrasno diplomo vrlemu sinu hrvatskega naroda, premil. škofu Strosmajerju, v priznanje častnega meščanstva Ljubljanskega. Hrvatska se danes in jutri raduje, Slovenija z njo vred. {Nadvojvoda Karol Ludovih) pripelje se v Ljubljano jutri ob 5. uri zjutraj. Ob 9. uri zjutraj podala se bo Nj. cesarska visokost v nunsko cerkev k sv. maši in bo iz tega vzroka dijaška sv. maša pol ure poprej nego navadno, toraj že ob polu 8. Po sv. opravilu podal se bode nadvojvoda v Trnovo, kjer bo v pokriti jezdarhi pregledal tukajšnjo kolono rudečega križa za potrežbo ranjenih vojakov na bojnem polji. {Imenovanje.) Gosp. Frane Hočevar, deželne sodnije sovetnik v Gradci, pride za nadsovet-nika deželne sodnije v Ljubljano. Hvalijo ga kot izvrstnega pravnika. (iVc/« mladič) koledva po hišah vzlasti zvečer, češ, sem iz Celovca Zemljak, drugikrat iz Štajar-skega Tonko — sprejet v sedmo latinsko šolo, prosim podpore. — Ali v sedmi lantinski šoli ni niti tega, niti onega; toraj pozor! (Ginmaiiijsico poslopje) se je danes ob devetih uradno pregledalo in sprejelo v državno gospodarstvo. (Železnični prometni uradi) po cesarskih železnicah niti toliko pomena ne bodo imeli za našo trgovino in obrtnijo, kakor smo si ga iz začetka, v prvi sapi domnevali. V dokaz tega nam služi vsta-novljenje taistih v Eovinji, Oanfanari in Pu-Iju. Čemu ondi trije na enem kupu, ako imajo taisti važnost, ktera bi se jim imela pripisavati ? Po našem sicer nikakor ne merodajnem mnenji taistim še celo pomena „mašinskih" ali tako zvanih „dispo-zicijskih" postaj ni, kakoršne so po privatnih železnicah vpeljane in imajo one edino le za notranji promet pomen, za javno življenje pa čisto nobenega ne. Čemu v Eovinji tak urad, ki je le eno uro oddaljen tak že nastavljen v Oanfanari, kjer so ravno stranska proga brez postaje (kžijti Sosich se je spremenil v čuvajnično postajo) od glavne isterske proge odcepi. Da se bo lijubljana središče trgovine slovenske, s temi luknjami na enako stopnjo stavila, bi pač ne bili verjeli! {Vol je všel) danes ob Vi na 1 uro popoludne nekemu kmetu pred podkovsko Šolo tukajšnje c. kr. kmetijske družbe. Tekel je po spodnjih Poljanah, kjer je pred otroško bolnišnico podri kraetiškega človeka na tla, da si je tisto roko spahnil iz sklepa. (Čast, Jcomttr čast!) Znano bode še našim či-tateljem, da je bil „Slov. Gospodar" v Mariboru tožen. Za tožne stroške zahteval je tožnik dr. Glantschnigg od vredništva povračilo dve sto in štirideset goldinarjev. Sodnija je nesramno firjatev znižala na samo 89 goldinarjev 75 krajcarjev. Dobro bi bilo poldrug sto goldinarjev, kaj ne da, gospod Glantschnigg, ko bi jih kar tako-le Človek v žep vtaknil; zdeli bi se Vam bili, kakor če bi jih bili za maslo vzeli, kaj ne da! (Preč. g. dr. Ivan Flapp,) škof Poreško-Puljski, odpeljal se je, kakor „Soča" poroča, pretekli torek na Dunaj, kjer je bil včeraj, 6. t. m., pri papeževem nunciji navadni kanonični proces (cerkvena obravnava) zarad prihodnjega razglašenja (prekonizacije) v Eimu, ki se bo vršilo v bodočem konzistoriji drugi teden. Kot priči je peljal seboj svoja sošolca č. g. Lenarda Siona, vikarja prvostolne cerkve, in č. ov Marka Gristofolettija, kapucina v Gorici. Fo^iv. Mili narod! Mnogokrat pokazal si svojo delavnost za blago in lepo, za naš napredek in našo pro-sveto, posvetil si svoje moči v blaginjo in srečo naše mile domovine; nikjer nisi zaostal, kjer je veljalo čast svojo pred svetom povzdigniti. Tudi danes stopamo pred Tebe s prošnjo, da bi se nam pridružil s svojimi močmi, ter nas podpiral pri našem blagem, nesamopridnem podjetji. Pot, ktero smo nastopili, nima druzega smotra, nego blagor naše domovine, čast našemu narodu! Pred meseci že osnovalo se je „Slovensko pevsko društvo« s sedežem v Ptuji. Toraj javili so se od vseh strani glasi, ki so idejo gorko pozdravljali in naši najodličnejši rodoljubi so pristopili, ter s tem zagotovili, da ima podjetje velevažen pomen. Danes pa se je oglasilo obilo udov iz vseh strani mile domovine, tako, da se bode mogel v nedeljo, dne 16. novembra t. 1. v Mariboru prvi veliki zbor sklicati, v kojem se ima stalen odbor izvoliti, da potem zamore društvo delovanje pričeti. Kaj bode „Slovensko pevsko društvu" narodu, pokazala bode še le bodočnost; a že danes smemo reči, da važnost njegova ne bode zaostala za nobenim narodnim zavodom. Kakor so se rodoljubi pisatelji zbrali okoli enega ognjišča in svoje moči složno združili ter posvetili domovini v „Slovenski Matici", v ..Posojilnicah", v „Glasbeni Matici" itd., tako naj bi se združih mični glasovi naše mladeži, da bi tem velečastneji doneli in zadušili hrup sovraga, ki nam preti od vseh strani; tako naj si podajo vsa „Slovenska pevska društva", vsi slovenski pevci roke pod enim praporom, da bodo složno stali proti navalu tujega na-silstva. Kjer slovenska srca bijejo, povsod se naj snujejo pevski zbori, da bode naš priprost, a za vse dobro in lepo vnet narod povsod deležen blaginj petja. Na tak način bode se narodna zavest najbolj netila, tako bode se po najmirnejši poti izpulila vsaka smet iz plodno njive narodnega prebujenja. In kadar bode velečasten, zedinjen zbor stopil pred tisočerobrojno občinstvo, tadaj dvigala se bodo slovenska prsa, zedinjena moč bode nam povzdignila narodno samovest in naroden ponos, a narod bode prisegel zvestobo majki Slavi. S petjem gojila se bodo najblažnejša čuvstva mladini, diki naše bodočnosti; s petjem imponirali bodemo našim sovražnikom, in tam, kjer se morda moči cepijo v kvar našemu napredku, klical bode mili glas pesmi razdružene moči zopet na domače polje. Z velikim pevskim društvom povzdigniti se ima umetnost narodne glasbe in proizvodi „Glasbene Matice" ne bodo ležali v arhivih ter tamkaj troh-n6li. Pevsko društvo ima biti oder, kjer bi komponisti svoja dela občinstvu predstavljali, ima delovati v spodbujo mladim, nadarjenim glasbenim umetal-nikom. Narodne svečanosti bodo še le tedaj prave svečanosti, ako je bode podpiralo izborno petje, ljudstvo bode se z veliko večjim navdušenjem za nje zanimalo in njih učinek v narodu bode se še le s petjem prav povzdignil. Posebno tii na spodnjem Stajarji, kjer se tuje nasilstvo s tako žilavos^jo šopiri, treba nam je tacega društva, a Ptuj ima zanj svoj dom! Tii bodemo pod domačo streho, svoji na svojih tleh! A da ne bodemo osamljeni pri realizovanji naših idej, obračamo se k Vam mili bratje onkraj Save, na Soči, ob Adriji, Muri in Dravi, v Gorotanu in Štajarju, k Vam blagi slovenski, požrtvovalni rodoljubi, nadepolna mladež, vzlasti pevci iz vseh stanov, da nas podpirate po svoji moči, bodisi gmotno ali duševno. Počastite nas toraj mnogobrojno na dan prvega velikega zborovanja IG. novembra t. 1. iz vseh krajev mile domovine, da si segnemo v roke, nas objame ena vez in se z združenimi močmi, ojačeni in krepki podamo na sveto delo. 16. november naj bode za naš narod slaven dan! Toraj na svidanje! ? V P tuj i, dne 7. novembra 1884. Osnovalni odbor. Teleg:raiiii. Zagreb, 8. novembra. Sprejem škofa Strosmajerja velikansk, navdušen. Mesto je prekrasno okrašeno, ves narod čuti se le Hrvate in druzega nio! Strankarstvo je })re-stalo, narodna ideja in ljubav do domovine je prešinila vse. Budapešt, 8. nov. Odboru za zunanje zadeve v ogerski delegaciji je grof Kalnokj rekel, da so razmere v Albaniji gnjile. Ni davno, ko so se javili upori proti vladi, kar sicer ni za nas naravnost nevarno, kajti novic, ki bi nas bile vstani iznemirjati ni nikakih. Minister nadalje ponavlja že znane izjave o železničnih priklopih, o trgovinskih razmerah grškili in nasproti Lloydovemu društvu. Carigrad, 8. novembra. Armenski patrijarh Narses je umrl. Našli so ga mrtvega v postelji v tistem trenutku, ko je patrijarlialni sovet sprejel njegovo odpoved in se pogovarjal o njegovem provizoričnem nasledniku. Pariz, 7. novembra. Senat je pri obravnavi senatorske postave zavrgel dostavek, da naj bi se izvolitev dosmrtnih senatorjev opustila, sprejel je pa onega, ki pretendentom prepoveduje izvohtev. Tujci. 6. novembra. Pri Maličl: Sehadek, \Veitzenmiiller, Giisehita in Lowy, trg. pot., z Dunaja. — Ernst Schuldes, trg. pot., iz Brna. — Henrik Riehter, trg. pot., iz Gradca. — Go.spe pl. Fiehtenau in Rom, iz Novoinesta. Pri Slonu: Jlakso Schonau, operni pevee, z Dunaja. — Fiala, medicinar, z Dunaja — Janez in Ljudevit Tissen, Hilzer in Fiseher, trg. pot., z Dunaja. — Janez Hajek, uradnik, iz Prage. — .Janez KovafiS, trgovec, Iz Karlovca. — 0. pl. Veit, trgovec, s Koroškega. — V. Pufič, trgovec, z družino, iz Žahniee. — Burger, notarjeva soproga, iz Kočevja. — Kari Bresslauer, lesni kupec, iz Kostanjevice. — Anton Lokar, i/, Ajdovščine. — Heyrowsky, c. k. polkovnik, z družino, iz Ljubljane. Pri Juinem. Itolodvoru: G. Minkow, trgovec, iz Be-rolina. — Janez Schaffer, sfaeijski nadzornik, .s soprogo, iz Pulja. — Justina Dirkovič, zasebnica, iz Pulja., Pri Avatrijiikem. caru: .4gata Hotič, posestnica, iz Siska. — M. Očnarek, iz Si.ska. Umrli so: C), novembra. Karolina Ankerst, inženirjeva vdova, .5.5 let, Rožne ulice št. 11, vsled otrpnjenja možganov. — Ana Majdi«, železniškega paznika vdova, 68 let, sv. Petra cesta št. 62, kri se ji je vlila. — Marija Podvic, delavka, 80 let. Kravja dolina št. 11, Marasmus senllis. ]>nna|Hka borza. (Telegrafično poročilo.) 8. novembra. Papirna renta po 100 gld. ... 81 gl. 20 kr. Sreberna „ , „ „ . . . 82 „ 30 „ avfltr. zlata renta, davka prosta . . 103 „ .5.5 „ Papirna renta, davka prosta . . . 96 „ 85 Akcijo avstr.-ogerske banke . . 868 „ — „ Kreditne akcije......291 „ 70 „ London.......122 „ 60 „ Srebro.......— „ — „ Ceg. cekini.......5 „ 7!» „ Francoski napoleond......9 „ 70',, „ Nemike marke......59 „ 90 „ Žitna cena. Pšenica banaška 1 hklt. 8 gl. 41 kr., — domača 6 gl. 76 kr. — Ež 5 gl. 77 kr. — Ječmen 4 gl. 95 kr. — Ajda 5 gl. 77 kr. — Proso 5 gl. 61 kr. — Turšiea 5 gld. 61 kr. — Oves 2 gl. 97 kr. m«, poprej Matej Sclireiiaer, izdelovalec cerkvenega orodja in posode, v lijubljani. Sv. Petra cesta štev. 24. Prečastiti duhovščini in p. n. gospodom cerkvenim predstojnikom priporoča svojo že staro, daleč okolo dobro poznano delavnico cerkvenega orodja. Zdaj izdeluje se vse prav lepo in močno, po novih obrisih in modelih; vse orodje bode izdelano v zlogih primerno cerkvam, n. pr. gotičnem, romanskem itd.; tudi imam v zalogi več reči izdelanih, kot mouStriiuce, kelihe, lampe, križe za bau-dera in altarje, svečnike mnogovrstne velikosti, dobro posrebi-ene, tudi izdelujem rumene, ka-koršne kdo želi; staro cerkveno orodje bode na novo pozlateno in posrebreno; strelovodi, ker morajo večkrat pozlateni biti, bodo v oguju po-zhiteni. 2i^aročena dela Izvršujejo se v vsa-Icortiuem zlogu natančno po nakazanem obrisu točno in kar mogoče jto nizki ceni. Za dobro pozlatenje in srebrenje Je garantirano. (ii) Orgljarja "brata Zupan, ktera sta že od leta 1879 do sedaj izdelovala cerkvene orgije po novi iznajdbi v Kropi,. sta se preselila v Eamnogorico (Steinbtichel) pri Podnartu in odslej nadaljujeta svoje delo v novozgradenih prostorih, ter se z najodličnišim spoštovanjem prečast. duhovščini priporočata pod lirmo: (3) Brata Zupan. V Katoliški BiiJcvariii t Ljiibljaiii se dobivajo podobice Matere Božje na lepem papirju, na kterih so natisnjene molitve, l. Ob jednem se priporoča za zavarovanje: I. proti fikodam za požarom, ki bi nastale vsled ognja, strele ali eksplozije na cerkvenih, sta-novalnili in gospodarskili poslopjih, tovarnah, strojih, zalogah blaga, liišnej opravi, žitu in drugili pridelkih, živini in premakljivem-blagu; II. proti razdrobljenji zrkal; (2) III. za eloveSko življenje v vseh kombinacijah. Vse škode se hitro preiMejo in točno jjovrneJo,. vsem prebivalcem Avstro-Ogerskim! Okolišine so me prisilile svojo že mnogo let obstoječo trgovino opustiti. Zatoraj razprodal bora vse blago v njej se nahajajoče, za ceno, kar je njegova naprava veljala, ker morajo prostori kakor hitro mogoče prazni biti. Blago jo vse iz jako finega, težkega in dobrega materijala in v znak svoje solidnosti vsako b ago, ki bi no bilo ugodno, rad nazaj vsamem in zamenira, kakor se komu ljubi. Vsako naročilo je toraj popolnoma varno. SI*fliioe najfinejega angl. šifona z u.staTljenim pravim švicarskim vezljanjem, silno ^ " umetnim, po 1 gld. fiO kr.; tucat 10 gld. 50. »o vsako bonski "OOllO^^^lli Icor^asoti ravno tiste kakošnosti, jako dolgi in vseskozi vezljani ~ ^ švicarski šegi, silno elegantni in prava lepota za vs gospo po 1 gld. 50 kr., tucat po 16 gld. 50 kr. Ravno tisti iz najboljšega in težjega barhcnta, jako dolgi, po dolgem vezljani po 1 gld. 00 kr., tucat po 18 gld. KeilSiilta spodili«, Icrila najfinejega in težkega sukna, okoli in okoli plisirana in ' '' ozobcena s pravo volno vezljana po 2 gld. 80 kr.; z zametom in atlasom našita, najfineja po 3 gld. 80 kr.; iz težkega kitičastega barhenta, lepo opisana po 1 gld. 00 kr. "iVroisli-o fi fniSmf bolj zbranih, lepih in modnih barvah, kakor so: škotska, turška, siva, modra, bela, črna, mizičasta, rudeča, rujava itd. 1 gld. 20 kr., tucat po 13 gld. olodi neizi'ečcno veliki in debeli, iz najtežjega in boljšega sukna tkani, po najbolj ele- __I_* gantnih angl. vzorih, kakor rujavi, sivi in melirani z dolgimi franžami. PIčdi te vrste rabijo se vsled svoje neizmerne dolgosti in širjave lahko za obleko, za odejo na popotovanji, za na posteljo^ za šavle, ter se da celo po 20letni rabi iz vsakega napraviti še dvojna jako elegantna o jleka. Tak pled nadomestj vsakemu površno suknjo, dežni plašč, paletot popolnoma. Prvo vrste 5 gld. 50 kr., druge vrste po 4 gld. 50 kr l T-kln-fTitf^t v kosovih po 30 vatlov velikih, najtežji in najtehtnejši izdelek za domačo J^^MtM^*^^^. ^^^^^^ ^^^ ^ gj^ j.^ J. gj^ j.^. bažu silno raste in se bo platnu v kratkem cena podvojila, toraj se vsakemu priporoča, kolikor mogoče hitra jiro-skrbitev s platnom. %<>T>lli l"Ol><"*i ''' najlepše Lijonske svile, v vseh raznih barvah, vsak robec drugo "* barve, po 3 gld. 50 kr. tucat. filliiJslcO liosrovi**« najlepših barvah pisano, rudeče, modre, vijolčaste, ^ rožne, rujave in plave, dolge čez kolena, 3 pare za 1 gld. 15 kr. olill - ""amitliru »'jstoje«® (Iveh pogrlnjal za postelje in namiznega pogrinjala s cofi __S_ iz baržuna v najsijajnejih barvah izdelana, velja le 7 gld. 50 kr. T^i,,!,^ iz platna težkega in močnega kakor usnje, brez šivu, prikladne za največjo posteljo "/, široke po ^ 1 gld. 85 kr., tucat po 15 gld. ^««»•1*111 ijl-la ias illt«*! najfineji in najboljši izdelek, težka temnikasta ali pa svitla po najbolj _^_^_Lz!_zbranih perzišliih, turških in indiških vzorih z obilnimi in dolgimi franžami po 3 metre 30 ct. dolga za vsako okno, toraj par prve vrsto po 5 gld., druge vrste po 4 gld. 25 kr. za moško obleko za jesen in za zimo iz tkane čiste ovčje Itoviot- l ^ najnovejših in modnih l.arvah, gladko in melirano, najboljše kvalitete, sivo, rujavo, modro, olivnato in črno. Blaga zadosti za celo obleko velja le O gld. Vzori (muštri) se pa ne pošiljajo nobeni in po nikaki ceni. Kdor naroiM najmanj za 20 goldinarjev blaga, dobi za nagrado, toraj zastonj krasen zlat prstan s tij-kisom obdanim z biseri. Zlato je Okaratno, lepo izdolbljeno in silno elegantno. Naroča naj sc Ic proti ces. Icralj. postnem povzetji ali pa proti ptreAlplaU pri VVaarcnhaiis .T. H. Jllal3iiiovies, WIEN, Schifamtsgasse 20.