LETO XIII., ŠTEV. 261
Cena 6 din
SLOVENSKI
Direktor; ttuCi J&nnuDa — Odgovorni areduiK: Sergej Vošnjak - Tiska cisterna »Slovenskega poročevalca«
— Uredništvo: Ljubljana Tomšičeva ulica 5. telefOD 55-22 do SS-2S — Uprava: Ljubljana Čopova al. 50/111. telefon 15-75 in 16-21 — Oglasni oddelek: Ljubljana Kardeljeva ulica 5 telefon 38-96 za ljubljanske na. ročnike 24-63 za zunanje 38-32 — Poštni predal 29 —
Tek- račun NB SC1-90321-0 — Mesečna naročnina 140 din
NA SESTEM KONGRESU KPJ JE GOVORIL TOV. TITO
BOBRA KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE ZA SOCIALISTIČNO DEMOKRACIJO
Moskva in Vatikan se z vsem svojim aparatom zagrizeno borita proti Jugoslaviji. -Okrepiti moramo borbo proti revizionističnim odklonom Sovjetske zveze. - Partijske organizacije morajo voditi oster boj za štednjo proti razsipavanju. Tovariš Tito
predlaga, naj KPJ spremeni naziv v Zvezo komunistov Jugoslavije, Ljudska fronta pa v Socialistično zvezo delovnih ljudi Jugoslavije
Od Teherana do danes se Sovjetska zveza razkazuje svetu v vsej svoji imperialistični veličini. OZN je najpozitivnejša in najkoristnejša ustanova za človeštvo. — Izginiia je stara zaostala Jugoslavija in vse hitreje se poraja nova v vsakem pogledu napredna država — Samo neoporečno obnašanje komunistov, njihova požrtvovalnost in disciplina ter zvestoba ljudstvu in Partiji jih kvalificira kot nosilce graditve nove družbe — Naša armada predstavlja močno in zavestno udarno silo Revolucije »»
Zagreb, 3. novembra. Sesti kongres KPJ je začel drugi dan z delom ob osmi uri. Delegati in gosti so nestrpno pričakovali referat generalnega tajnika Komunistične partije Jugoslavije Josipa Broza Tita. Zanimanje za referat tov. Tita je bilo veliko tudi v mestu Zagrebu. Meščani in delovni ljudje poslušajo pri radijskih aparatih prenos referata.
Ko je delovno predsedstvo, ki mu danes predseduje Djuro Fucar - Stari zavzelo svoje me-
sto, je predsednik začel današnje zasedanje in stavil na dnevni red referat tov. Tita. »Borba komunistov Jugoslavije za socialistično demokracijo«.
Tov. Tito nekaj minut ni mogel začeti z branjem referata. Delegati in gosti so z dolgotrajnim ploskanjem in zlogovanjem »Heroj Tito« in »Mi smo Titovi— Tito je naš« pozdravili tov. Tita, ko je stopil na govorniški oder. Tov. Tito je začel točno ob 8.05 brati svoj referat.
GOVOR MARŠALA TITA
Po opozorilu, da se je šesti kongres KPJ sestal v dobi, ko je vedno manj upanja, da bo svet kmalu našel izhod iz sedanje napetosti, je maršal Tito razložil, kako se je po drugi svetovni vojni razvijala in stopnjevala ta napetost. Ljudje so verjeli, da bo v mirni dobi mogoče sodelovanje med državami z različno družbeno ureditvijo, zlasti pri reševanju tistih problemov, ki so posledica vojne, ter v pogledu okrepitve svetovnega miru in mirnega sodelovanja med narodi. Razočarale pa so že konference v Teheranu, Jalti, Moskvi in Berlinu, ker niso tam reševali mednarodnih problemov na popolnoma nov način in ker niso zavrgli starih metod in oblik reševanja svetovnih problemov. Velike zmagovite sile so hotele imeti od zmage čimveč koristi ne samo na račun premagancev, temveč tudi na račun malih in ceio zavezniških držav.
Nihče se ni čudii, ker so velike zahodne sile po svojem starem imperialističnem načinu reševale svetovne probleme, je pa veliko razočaranje, ker se Sovjetska zveza od Teherana do danes kaže vsemu svetu v vsej svoji imperialistični veličini. Ko je podvrgla komunistične partije po svetu svoji volji ter jih spremenila v navaden instrument svoje zunanje politike, je dala Sovjetska zveza mečno orožje v roke najbolj nazadnjaškim vatikanskim in fašističnim vojnohujskaškim krogom na zahodu zoper napredne in miroljubne sile sveta. Sovjetska zveza je že pred vojno, med vojno, zlasti pa od Teherana dalje zapustila politiko varstva in tudi
spoštovanja suverenosti malih držav in spoštovanja volje malih narodov. To je storila zaradi tega, ker je izdala socialistična načela ter se podala na pot stare caristične Rusije, na pot velikoruskih državnih interesov in imperialističnih metod. Sovjetski zvezi so napoti Združeni narodi, ker ve, da po njih ne more doseči svojih nečastnih namenov. Zato skuša podmini-rati načela, na katerih temelji OZN, OZN pa spremeniti v javno tribuno za svojo propagando.
Potem je označil vprašanje Koreje, Nemčije in Avstrije ter Trsta kot najvažnejše vzroke in izraze napetosti v mednarodnem življenju. Korejska vojna je posledica imperialistične politike za razdelitev Koreje na interesne sfere in za vmešavanje v notranje zadeve države. Drugo nevarno žarišče, ki grozi z vojno, je nerešeno vprašanje Nemčije in Avstrije. Mi želimo, da bi bil narod Nemčije zedinjen ter da bi sam uredil svoje notranje življenje, notranja ureditev pa bi morala biti demokratična, da bi postala eden od glavnih stebrov miru in mirnega sodelovanja ne samo v Evropi, temveč na svetu sploh. Taki ureditvi pa nasprotuje ZSSR, kakor nasprotuje tudi rešitvi vprašanja Avstrije, da bi mogla še nadalje izkoriščati naravno bogastvo.
Vprašanje Trsta zadeva neposredno Jugoslavijo in njene interese. O tem, da se je v to vprašanje vmešala roka sovjetskih voditeljev, ni danes nobenega dvoma. Tudi tu gre za interesne sfere in za razdelitev. Maršal Tito je naglasil, da se še vsi dobro spominjajo, kako
so zakričali Stalin in njegovi pomočniki, ko je takoj po odhodu naših čet iz Trsta na zborovanju v Ljubljani dejal, da ne bomo nikdar dovolili, da bi bili interesi Jugoslavije nekakšen drobiž pri kupčevanju velikih sil. S tem jih je zadel v živo in najbolj razjarjeni so, če jim kdo odkrije karte. Danes pa ZSSR ne dela več prikrito, temveč odkrito, da bi se vprašanje Trsta zavleklo in da bi se še bolj zaostrili odnosi med Jugoslavijo in Italijo. Mi smo želeli in še danes želimo, da bi se vprašanje Trsta rešilo neposredno med nami in Italijo. Razložili smo tudi svoje predloge, ki so znani vsemu svetu, a na vse naše poskuse in dobro voljo nam odgovarjajo z nezaslišano časopisno kampanjo žalitev in obrekovanj, namesto da bi se pomirile strasti in da bi se začelo resno reševanje tega vprašanja, ki kvari situacijo v tem delu Evrope ter omogoča sovražnikom miru, da kujejo imperialistične naklepe za bodočnost.
mezna mednarodna vprašanja rešujejo pozitivno in da se krotijo strasti nekaterih njenih članov. Pri vseh svojih naporih pa OZN še ni mogla rešiti svojih velikih nalog in izpolniti vseh nad, ki jih je do nje imelo človeštvo. To se ni dalo storiti zaradi tega, ker nekatere članice OZN, kakor n. pr. ZSSR, s svojo politiko kršijo Ustanovno listino OZN, ovirajo uspešno delo organizacije, v mednarodnih odnosih pa uporabljajo nasilja ekonomskega, političnega in celo vojaškega značaja. Naše sodelovanje v OZN je vsestransko in plodno. Zaradi tega in zaradi načelnosti naših stališč je močno narastel ugled naše države v organizaciji in izven uje. Naša država bo tudi v prihodnosti posvečala vse sile, da bi še več prispevala k okrepitvi te mednarodne organizacije, ker vidimo, da je samo po njej v današnji situaciji mogoče pravilno rešiti še nerešene probleme in preprečiti nove agresije in zasužnjevanja malih narodov.
Ko je govori) o sporu med Jugoslavijo in ^c>SR, je poudaril, da nismo postali podložniki, ker nam je dala moči naša re-
organizacijo Združenih naro- volucionarna zavednost, ko nam
Tovariš Tito med otvarjan jem kongresa brani interese naše socialistične države, ki se strinjajo z nauki marksizma, je naša Partija nastopila za obrambo tega nauka, za obrambo načel socializma pred sovjetskimi revizionisti ter proti poskusom, da bi ti
dov je označil kot eno najbolj pozitivnih in najbolj koristnih povojnih ustanov za človeštvo. Ta organizacija je odigrala že važno vlogo ter v mnogih primerih pripomogla, da se posa-
je velevala, da nastopimo kot komunisti-revolucionarji, ki so dolžni braniti socialistična načela in svoj narod. Pomen spora med Jugoslavijo in ZSSR prehaja meje obeh držav. Ko
smo imeli mi v času spora tako močno armado? Prvič zato, ker nas zgodovina uči, da se revolucija ne more sprovesti do konca, če ni oborožene revolucionarne sile, ki bi ščitila pridobitve revolucije od morebit-
revolucionarni nauki postali nih iznenadenj bodisi zunanjih
Ifnnlčb cmriAiclzo i m norreltcfionn	..	'
krinka sovjetske imperialistične ter protirevolucionarne teorije in prakse. Tako je naša Partija omogočila nadaljnji razvoj revolucionarne misli na vsem svetu.
Jugoslavia In mednarodno soielovaule
ali notranjih. Obstoj te močne cboTožene sile, katero smo mi Imeli in imamo danes, je upo-gojil, da je bil proces naše revolucije po vojni skoraj nekrvav, ker naš notranji razredni nasprotnik ni imel nobenih mo. žnosti za uspeh v nasprotovanju. Drugič zato, ker smo že movska propaganda z dneva v
seno oborožujejo z najbolj modernim orožjem, pri čemer silno večajo te armade preko določenih kontigentov, kršeč s tem klavzule mirovne pogodbe.
Torej, kot se iz navedenega vidi, je naša vlada pravočasno ukrenila — in tudi v bodoče bo ukrenila — vse, kar je potrebno, da se ohrani naša neodvisnost in uspešna izgradnja socializma; to pa je osnovno, kar žele ne samo komunisti, temveč vsi narodi Jugoslavije.
Jasno, sovjetska in kominfor-
Takoj po zloglasni resoluciji Informbiroja je ZSSR, s pomočjo svojih saiietitov začela izvajati ekonomsko blokado naše države. Odpovedala je, za njo Pa vsi ostali sateliti, vse obstoječe ekonomske, kuiturne .in politične sporazume. S tem nam je bila, jasno, prizadejana ogromna materialna škoda, ker smo na eni strani že vložili ogromno materialnih sredstev za nabavo raznih naprav (poleg tega so nam ukinili tudi reparacije, katere je Madžarska po mirovni pogodbi morala izplačati), na drugi strani pa smo izgubili na rokih. Ostali smo skoraj brez sredstev v času, ko sta bila Petletni plan in industrializacija že v polnem
teku. Kljub temu smo prenesli ta prvi močni udarec ZSSR in se orientirali na ekonomsko sodelovanje z Zahodom, katero se do danes prav dobro in koristno razvija.
Vzporedno z usmeritvijo ekonomskega sodelovanja proti zahodnim državam, smo počasi začeli vzpostavljati s posameznimi državami politične in kulturne stike. S tem v zvezi so začeli prihajati v Jugoslavijo mnogi ljudje različnih političnih prepričanj, da se na licu mesita uverijo v to, kaj se resnično dogaja pri nas, da se prepričajo o značaju našega spora z ZSSR — eni v strahu, da smo resnično zapustili socializem, drugi v upanju, da smo
ga zapustili. Vsem smo vedno dali možnost, da vidijo, kar žele in to se je pokazalo kot zelo koristno, ne glede na to, da so bili včasih med njimi tudi posamezni sovražniki naše države, ki so svoj zlonamerni prihod izkoriščali, da namerno škodujejo novi Jugoslaviji. Zadnja leta so začele prihajati tudi reprezentativne delegacije iz zahodnih držav, parlamentarne in druge, ki so prepotovale našo državo, da vidijo, kaj in kako mi v izgradnji socializma delamo, če gremo res v smeri demokratizacije, ali uporablja, mo sovjetske metode in tako dSlje. Take obiske so naše de-
nied vojno videli, da so zunaj naše držasve reakcionarne sile, ki stalno prežijo na priliko, da uničijo naše revolucionarne pridobitve.	Po	vojni	do	1948.
leta mi še nismo vedeii, kdo naj bi bil morebitni napadalec na našo državo. Najmanj smo mislili, da	bi	bila	to	lahko
ZSSR. Toda dogodki	so	poka-
zali, da je bila to prav ona — ZSSR. In prav to, da smo iimeli močno armado, enotnost Partije in ljudstva, je dalo naši majhni državi možnost, da se upre sovjetskim imperialistom in satelitom.
Ker smo videli tak ednos za. hodnih sil	do	naše	države z
ene strani, z druge pa neprestane provokacije, oborožene
iegacije vračale in' vse to je	..	.. .
pripomoglo k temu, da je 'Ja- Pretn* ?a nasl mejl “ nes resnica o naši državi in o
značaju spora med nami in ZSSR prodrla v svet. Izolacija naše države, ki jo je hotela izvršiti ZSSR, ne samo s strani Vzhoda, marveč tudi Zahoda, je danes razbita. Odnosi, kot ekonomski tako tudi dragi, ki smo jih vzpostavili z mnogimi državami, nam danes zadostujejo, da lahko na osnevi enakopravnega sodelovanja nadaljujemo z razvojem in izgradnjo socializma v naši državi. Zaradi napadalne zunanje politike ZSSR in stalnih pretenj s silo, je prišlo do tega, da so nam nekatere zahodne sile kot Amerika, Anglija, Francija in druge, začele dajati ekonomsko pomoč, da bi se laže zoperstavili pritisku ZSSR in satelitov in da bi mogli ohraniti svojo
seno oboroževanje satelitov, smo zaprosili za pomoč v obrožitvi predvsem od Amerike Pa tudi od Anglije in Francije. Ta pomoč, ki že več kot leto dni prihaja največ iz Amerike, nam je veiiko olajšala težkoče pri izvajanju obrambenih mer, ker naši narodi že tako žrtvujejo okrog 23% svojega narodnega dohodka y svrhe cbrambe. Posebno važno za našo armado je težko in sodobno oružje, da ona v tem pcglerf« no hj preveč zaostala za satelitskimi armadami, ki jih Sovjeti pospe-
dan trobita, da smo se prodali kapitalistom, da gremo v svojem notranjem razvoju nazaj v kapitalizem, da postajamo baza zahodnih držav za napad na ZSSR in vsakršne druge neumnosti. Oni imajo za kaj besneti, ker se ni uresničilo prav nič onega, kar so leta 1948 prerokovali v svojih poznanih pismih in v zloglasni resoluciji Informbiroja.
Pisci poznane resolucije Informbiroja so leta 1948 dokazovali, hkrati ko so izvedli ekonomsko blokado, da nas bodo kapitalistične zemlje pogoltnile in da nam ne bo možno gradili socializma brez pomoči ZSSR in tako dalje. Zanimiva je logika teh nazovikomunistov, ki hočejo, da te uničijo in delajo v tem smislu, istočasno pa dokazujejo, da se brez njihove pomoči ne da zgraditi socializma. Toda mi smo od prekinitve z njimi dokazali z dejstvi, ne samo, da se da brez njih graditi socializem, marveč, da se da samo brez njih in proti njihovi volji, ker so sami že zdavnaj zašli s poti socializma in je zaradi tega jasno, cža se od njih ne more v tern pogledu pričakovati pomoči, kot to dovolj očigledno kaže praksa v vzhodnih državah, kjer oni gospodarijo.
Vatikan se prav tako poskuša mešati v naše notranje zadeve, kot to zaman peskaš» XS§R
Tovariši in tovarišice, da ne
nezavisnost. Ker poznajo našo bi kazalo, kot da nam ne pre-
Poglca na dvorano in delo vno predsedstvo kongresa
doslednost v zunanji politiki, nam države, ki nam dajejo pc-moč, niso do sedaj postavljale pogojev niti v pogledu našega notranjega socialističnega sistema niti v naši zunanji politiki nasploh.
Poleg tega je bilo takoj vsakemu jasno, cD se je zaradi prekinitve okrepila tudi fronta miru, ker je Jugoslavija v tem delu Evrope postala eden od glavnih stebrov obrambe proti agresiji zaradi tega, ker je imela močno armado in enotno ljudstvo, ki je bilo pripravlje-? brani svojo državo od ■ "ke agre*”'.
Postavlja vprašanje: zakaj
i	».•	’icv?.! P' c i . » a-
hodne reakcije, kot da nas ona ljubi na., se com iuu«j c. ne-caj besedami dotaknil tudi tega vprašanja. Razumljivo je, da za to ni potrebno zgubljati mnogo herd, ker rrakcic-n—a r.reo'-ganda, ki se na Zahodu z dneva v usn v di v radiu, časopisju in govorih, dovolj jasno potrjuje, da nas kapitalistični svet nima rad, ker smo socialistična država, ali da je pripravljen z nami sodelovati v različnih vprašanjih, ki so skupnega interesa, a najbolj reakcionarni elementi nas ne sovražijo nič manj kot oni na Vzhodu. Vsakodnevna propaganda na
Zahodu dokazuje, da prav tam
u.u.0 žele m ca-a.o, ca stopimo z niše socialistične pati kot oni ' Moskvi j- sna, vsaki « svojih stališč. Na Zahodu želijo, ca s t- vi socializma stopimo v kapi. tsli-em, ki « eni imenujejo zahodna demokracija, na Vzhodu a? ‘ o /aioemc v kemin-formbirojski revizionizem, od U--UU s ;cii socializma na pot navadnega sovjetskega satelita in kolonije. Ce pa to ni možno, potem pa tudi na Vzhodu bolj želijo, da stopimo na pot kapitalizma. ker bi se na ta način uresničila na eni strani njihova napovedovanja, z druge strani pa bi prenehala obstojati Jugoslavija kot tipičen primer mož.
(Nadaljevanje ne 3. strani),
ZASEDANJE DENEKALNE SKUPŠČINE ZDRUŽEN ID NARODOV
Now predlogi posebnemu političnemu odbora
Arabsko-azijska skupina vredlaga posebno komisijo za preiskovanje razmer v Južnoafriški uniji _ Mehiška resolucija o repatriaciji korejskih ujetnikov
Avstrijsko- jugoslovanska komisiju je začela izvajati gieichenberški sporazum
V ponedeljek sta se v Pohorskem dvoru sešli avstrijska in jugoslovanska delegacija in na prvi seji določili način dela
Ne York, 3. nov. (AFP). — Iz sedeža OZ.\ se je zvedelo, da bo arabsko-azijska skupina delegatov v OZN stavila danes poseonemu političnemu odboru osnutek resolucije, po kateri naj bi sestavili komisijo za pomoč Indiji, Pakistanu in Južnoafriški uniji pri njihovih pogajanjih o ravnanju z Indijci v Južnoafriški uniji.
Posebni politični odbor bo danes obravnaval to vprašanje, ki je že več let na dnevnem redu Generalne skupščine. Indija in Pakistan zahtevata, naj bi odpravili diskriminacijske ukrepe, katerih žrtve so prebivalci indijskega rodu v Južnoafriški uniji Južnoafriška unija meni, da je
Dunaj, 3. nov. Med zadnjo zunanjepolitično razpravo v avstrijskem parlamentu je zuna-n,i minister dr. Karl Gruber v svojem govoru poudarjal, da je obravnavanje avstrijskega vprašanja na Generalni skupščini OZN po predlogu Brazilije pravzaprav apel na vest vsega sveta, vseh narodov in držav m da ZSSR ne more trditi, da bi smele o tem vprašanju odločati samo štiri velesile, kajti za tako odločame je bilo v 7 letih časa že več kot dovolj. Ves svet se mora zavedati, da je treba prenehati z zasedbo Avstrije čim-prej in ne šele tedaj, ko bo avstrijski patriotizem smrtno zadet. Avstrija in Avstrijci se ne bodo nikdar navadili živet: brez svobode.
Potem je minister dr. Gruber opisal zavlačevanja ZSSR ter poudaril, da je zadnja sovjetska nota vrinila v ospredje poleg demilitarizacije m denacifikaci-je tudi vprašanje Trsta. Med Avstrijo in Trstom pa ni prav
Kairo, 3. novembra (AFP). — Predstavniki sudanskih strank so med pogajanji s predsednikom egiptovske vlade Nagibom SKitniU, da se bodo združili v enotno stranko. Ta združitev zajema vse sudanske stranke v protiegiptovski »unionistični fronti«, m sicer stranko »Ašiga«, sudansko narodno fronto, liberalno in unionistično stranko m stranko za enotnost Pcnilja. Sporazum o združitvi je bil redigiran v obliki prisege, ki so jo podpisali general Nagib in dva oficirja egiptovske vojske, ki sta se udeležila pogajanj med Egiptom in voditelji vseh sudanskih strank.
Manevri ua Sredozemlju
Neapelj, 3 novembra (AFPJ. Sinoči opolnoči so se zaceli veliki manevri oboroženih sil Atlantskega pakta na Sredozemlju, pri katerih bo sodelovalo 170 ladij in 500 letal ZDA, Vel. Britanije, Francije, Italije, Turčije m Grčije. Te operacije bodo trajale do 13. novembra. Predstavnik vrhovnega štaba za jugovzhodno Evropo je izjavil, da bodo pri teh manevrih izurili čete združenih sredozemskih sil Operacije bodo končane z vajami izkrcavanja na turško obalo v vzhodnem Sredozemlju.
to izključno njeno notranje vprašanje in je zavoljo tega protestirala na slehernem zasedanju Generalne skupščine proti temu, da bi prišlo to vprašanje na dnevni red.
Vodja mehiške delegacije v OZN Padilla Nervo je predložil uradu Generalne skupščine OZN osnutek resolucije o rešitvi vprašanja ujetnikov na pogajanjih o premirju v Koreji. Mehiška resolucija vsebuje naslednje tri točke: prvič, brž ko bodo prenehale sovražnosti, bodo vsi ujetniki, ki bi radi šli domov, takoj izmenjani: drugič. Združeni narodi bodo sprejeli načelo, da ne more biti noben ujetnik prisilno repatriiran: tretjič, ujet-
nobene zveze in zato naj ZSSR vrže že vendar enkrat svoje karte na mizo. Kar se zasedbe tiče, pa je že vsemu svetu jasno, da ta zasedba ni potrebna za varnost avstrijskega prebivalstva. Nasprotno, zasedba je vir velikih nevarnosti za mir m je zaradi tega potrebno, da se čimprej iz Avstrije umaknejo vse zasedbene čete, da potem ne bo mogoče govoriti o kakih vojaških pripravah na avstrijskem ozemlju. Tudi ZSSR ne sme misliti, da si bo s podaljšanjem zasedbe Avstrijo prisvojila.
Govor zunanjega ministra so poslanci odobravali in je socialistični poslanec dr. Koref ob velikem odobravanju poudarjal, da bodo v bodoče vsi poskusi tako imenovane sovjetske demokracije tudi v Avstriji naleteli na najodločnejši »Njet!« Samo komraformovski poslanec dr. Fischer je v svojem govoru trdil, da je vprašanje Trsta v najtesnejši zvezi z državno po-
Predsinocnjim je bila v Kartumu konferenca sudanske neodvisne stranke »Uma«, na kateri je bil sprejet sporazum o ustavni ureditvi Sudana, ki sta ga podpisala v petek v Kairu predsednik egiptovske vlade general Nagib in zastopnik stranke »Uma«. Po konferenci v Kartumu je bilo objavljeno sporočilo, ki pravi, da ima stranka »Uma« v Kairu za preobrat v odnosih med Egiptom in Sudanom.
Predsednik indijske vlade o Koreji
New Delhi, 3. nov. (Tanjug). Predsednik indijske vlade Nehru je izrazil sinoči prepričanje, da bodo korejski spor končno vendarle uredili na miroljuben način. Nehru je dejal na tiskovni konferenci v New Delhiju, da so se nasprotja v glediščih velesil na Koreji precej zmanjšala. Ko je govoril o vojnih ujetnikih^ je Nehru izjavil, da kitajska vlada prav tako sodi, da proti ujetnikom ne bi smeli uporabljati nikakršne sile in pritiska. »Preostane edinole«, je dejal Nehru, »da se to gledišče, ki ga zastopata nasprotni stranki v korejskem sporu, uresniči«.
niki, ki se nočejo vrniti domov,
bodo razvrščeni v nevtralnih državah, ki jih hočejo sprejeti m jim dat' zatočišče.
Mehiški zunanji minister Manuel Telio je včeraj izjavil, da je njegova vlada predložila to resolucijo zategadelj, ker je moralna obveznost sleherne članice OZN, da najde primerno formulo za dosego sporazuma.
Politični odbor OZN bo drevi nadaljeval z razpravo o Koreji. Na dnevnem redu so govori delegatov Kanade, Peruja in Južne Koreje. Mehiška delegacija je poslala odboru svoj predlog glede izmenjave vojnih ujetnikov v Koreji. Predlaga, da naj bi tisti vojni ujetniki, ki so jih zajele čete OZN in ki se nočejo vrniti na Kitajsko ali v Severno Korejo, dobili začasno zatočišče v eni izmed tistih držav OZN, ki se ne udeležujejo vojne v Koreji.
godbo, ker je »minister dr.
Gruber ponudil Jugoslaviji svoje posredovanje v tržaškem vprašanju«. Nadalje je komia-formovski poslanec ponavljal znane sovjetske obtožbe nas.lne ameriške politike, Atlantskega pakta itd., zaradi česar je bil njegov govor večkrat prekinjen z ironičnimi in ogorčenimi medklici poslancev drugih strank.
New York, 3. okt. — Jutri bodo v ZDA izvolili novega predsednika, kakor tudi dve tretjini guvernerjev zveznih držav. Na novo bo izvoljena tudi celotna reprezentančna zbornica (435 poslancev) in tretjina senata (35 senatorjev).
Volilnih upravičencev pri današnjih volitvah je približno 98 milijonov, od tega ie nad 49 in pol milijona žensk. Število volivcev se je od zadnjih volitev povečalo za 8 milijonov. Pričakujejo, da bo volilna udeležba pri jutrišnjih volitvah večja za 11 milijonov kot pri prejšnjih predsedniških volitvah. Računajo, da se bo volitev udeležilo 53 do 60 milijonov volivcev. Volitve predsednika so posredne. Vsaka zvezna država izvoli določeno število volilnih mož, ki potem volijo predsednika. Posameznim državam pripada število volilnih mož v sorazmerju s prebivalstvom. Največ volilnih mož ima država New York, namreč 45. Skupno število volilnih mož je 531, tako da je za izvolitev predsednika potrebnih 266 volilnih mož. Kandidatu, ki v kateri koli državi prejme absolutno večino glasov, pripadejo v tej državi vsi volilni možje.
YTolilna kampanja se zaključi danes. Vsi vodilni politiki bodo imeli zvečer zadnje radijske in televizijske govore. Predsednik Truman bo govoril iz Kansasa, demokratski predsedniški kandidat Stevenson iz Chicaga, republikanski kandidat general Fi-
Azijski kongres pristašev Svetovne federacije
Tokio, 3. nov. (AFP). V Hiru-šimi se je danes začel azijsKi kongres pristašev Svetovne federacije, na katerem je navzočih 22 zastopnikov 12 držav in 200 delegatov iz Japonske.
Odličen ameriški rojak na obisku v domovini
Te dni se je mudil v Sloveniji odličen ameriški rojak tov. Vatro Grill pomočnik državnega tožilca v Clevelandu in eden najstarejših slovenskih novinarjev v Ameriki. Doma je iz Soteske pri Moravčah. Skupno s pokojnim Louisom Adamičem je pred 39 leti zapustil domovino in se preselil v Ameriko, kjer je bil najprvo delavec v tovarni, nato pa je z 21. leti postal urednik dnevnika »Enakopravnost« v Clevelandu. Hkrati je študiral pravo in je leta 1926 napravil odvetniški izpit. Vse do leta 1941 je bil urednik glasila Slovenske svobodomiselne podporne enote, nato pa je bil izovljen za pomočnika državnega tožilca in opravlja to funkcijo še danes. Hkrati pa je še vedno odgovorni urednik »Enakopravnosti«. Med svojim bivanjem v domovini se je podrobno zanimal za ves naš gospodarski, politični in kulturni razvoj, da bi mogel po vrnitvi v Ameriko čimbolj točno tolmačiti ameriškim rojakom našo stvarnost. Odličnemu rojaku, ki je včeraj odpotoval nazaj v Ameriko, želimo mnogo uspehov pri njegovem delu med našimi rojaki in pri nadaljnjem poglabljanju medsebojnih odnosov.
Vojaška konferenca v Kanadi
London, 3. nov. (Reuter). Včeraj je bilo tukaj sporočeno, da bodo imeli vodilni vojaški predstavniki Kanade, Vel. Britanije in ZDA tajno vojaško konferenco v Quebecu (Kanada). Konferenca se bo začela 7. novembra in bo trajala tri do štiri dni. Zvedelo se je, da bodo vojaški predstavniki treh držav preučevali izpopolnitev vojaške opreme, poenotenje orožja in izmenjavo informacij.
senhower pa iz Bostona. New-vorški guverner Dewey govori danes v korist generala Eisenhowerja skozi 16 ur, vsako uro po radiu, vsak govor pa traja četrt ure.
Vsa poročila pravijo, da je popolnoma nemogoče že danes prerokovati, kako bodo volitve izpadle. Odločilo bo lahko samo po nekaj tisoč glasov v nekaterih državah, kjer se volivci še niso opredelili. »New York Times«, ki je naklonjen republikancem — daje danes naslednjo sliko o položaju: general Eisenhower lahko z gotovostjo računa z zmago v enajstih državah, ki imajo skupno 75 volilnih mož, Stevenson pa je gotov zmage v 10 državah s skupno 100 volilnimi možmi. General Eisenhower pa ima več izgledov, da si pridobi še 183 volilnih mož, medtem ko lahko Stevenson upa na nadaljnjih 65 glasov. Ker tudi s temi
Preskrba v Vzhodni Nemčiji
Bonn, 3. nov. (Tanjug). Za-hodnonemški časniki poročajo, da sta vlada sovjetske okupacijske cone Nemčije in centralni sekretariat enotne socialistične stranke uradno priznala, da je v Vzhodni Nemčiji kriza v prehrani. Pred kratkim je zbežal v zahodni Berlin načelnik oddelka ministrstva za preskrbo sovjetske okupacijske cone Fritz Hant-ke. Izjavil je, da je prišlo do krize v preskrbi, ker je sovjetska cona v zadnjem času uvozila nepričakovano velike količine vojnega materiala, ni pa izpolnila gospodarskih planov. Po njegovih besedah bi bilo treba v sovjetsko cono Nemčije uvoziti 176.U00 ton mesa, 200.000 ton sočivja, 50.000 ton masti, 48.000 ton rib in 14.000 ton surovega masla, če bi hoteli pokriti primanjkljaj v lastni pro izvor' ti teh "ivil
Maribor, 3. nov. 2e včeraj sta prispeli v Maribor avstrijska in jugoslovanska delegacija, ki tvorita mešano avstrijsko-ju-goslovansko komisijo, ki bo začela iz gleichenberškega sporazuma izvajati tista načela, ki govore o vprašanju dvolastnikov. Danes dopoldne ob 10. uri sta se obe delegaciji sestali v Pohorskem domu, ki je bil okrašen z jugoslovanskimi in avstrijskimi zastavami. Jugoslovansko delegacijo vodi svetnik Gospodarskega sveta LRS dr. Ivo Murnik, avstrijsko delegacijo pa svetnik avstrijskega zunanjega ministrstva dr. Edmund Krahl. Po pozdravnih nagovorih predsednikov obeh delegacij so se člani mešane komisije zedinili za način dela, ki bo spričo več sto primerov, katere bodo obravnavali vsakega posebej, verjetno trajalo dlje časa. Sporazumeli so se tudi, da bodo najprej obravnavali obmejni pas v mursko-soboškem okraju, in sicer najprej gradiščanski pas. Nato bodo obravnaval; dvolast-niške primere v koroškem obmejnem pasu, to pa zato. ker utegne v više ležečih krajih zapasti sneg, kar bi delo komisije zelo oviralo. Za tem bo komisija nadaljevala svoje delo postopno v preostalem obmejnem pasu od vzhoda prot; zahodu.
Kakor znano, priznava glei-
glasovi nobeden izmed njiju ne bi dobil potrebne absolutne večine, bo odločil verjetno izid v enajstih državah, v katerih je še dvomljivo, kako se bodo volivci opredelili.
Ameriška vlada je odredila, da bodo vse ameriške radijske postaje oddajale volilne rezultate v sredo takoj, ko jih bo vlada prejela. Poročila bodo oddajali za ves svet v 45 jezikih.
Parlament Zahodne Nemčije v Bonnu je že večkrat razpravljal o personalni službi v zuna-njepolitičnem uradu. Ustanov, ljena je bila posebna preisko. valna komisija, ki je letos meseca julija dala v javnost svoje poročilo o preteklosti tistih diplomatov, ki so bili prevzeti v služfco nove Nemčije od nekdanjega režima. Poročilu je bil priključen poziv, naj javnost ugotovi, če ni morda personal, na politika povzročila neredno, sti v zunanji službi.
Preiskovalni odbor je nazadnje ugotavljal preteklost 21 diplomatov ter označil od njih štiri za »nesposobne«, glede petih je dejal da so za službo sposobni, medtem ko glede vseh ostalih še ni; mogel ugotoviti »tehtnih jjomislekov«. Med ne. sposobnimi in nezaželenimi! so poslanik zvezne vlade v. Grundherr v Atenah, ki je bil že odpoklican, ter štirje bivši poslaniki nekdanjega nacističnega režima, ki so bili sedaj v služ. bi zunanjega ministrstva in so morali po sklepu preiskovalne komisije svojo službo zapustiti. Vsem očitajo, da so nekdaj sodelovali pri množičnih uničevanjih Zidov na Danskem, v Belgiji in na Poljskem.
Kvalifikacija za službo je bi. la priznana trem nekdanjim diplomatom Hitlerjeve Nemčije v Švici, češ da so bilii pravzaprav načelni nasprotniki nacizma Vse te ugotovitve preiskovalnega odbora so podprte z raz-
chenberški sporazum dvolastni-štvo na obmejnem ozemlju FLRJ vsem tistim avstrijskim delovnim kmetom, ki so svojstvo dvolastnika imeli že pred drugo svetovno vojno, to se pravi pred 6. aprilom 1941, bili ta-‘ krat avstrijski državljani in niso bili nacistični funkcionarji ter na obeh straneh meje nimajo več zemlje, kot je to določeno po jugoslovanskem zakonu o agrarni reformi. Jugoslovanska vlada namreč želi z
Ankara, 3. nov. (Tanjug). Predsednik Turške republike Djela! Bajar je sprejel v soboto delegacijo jugoslovanskih novinarjev. »Zelo sem zadovoljena, je dejal predsednik Bajer, ko je pozdravil delegacijo, »da vidim predstavnike Jugoslovanskega tiska v naši državi. Dobro poznam plemenito jugoslovansko ljudstvo in z zadovoljstvom izjavljam, da čutim veliko ljubezen do tega naroda, ki je v svoji zgodovini dal nešteto dokazov o svojih plemenitih delih. Za nas je resnično zadovoljstvo, da vidimo predstavnike tiska prijateljske drž.ave, s katero sl iskreno prizadevamo vzpostaviti prijateljske odnose«.
Vodja delegacije jugoslovanskih novinarjev Dušan Timoti-jevič se je zahvalil predsedniku Turške republike za pozdrav in izrazil zadovoljstvo, da bodo lahko tudi jugoslovanski novinarji, ki so na obisku v Turčiji, prispevali k medsebojnemu se znanjanju in zbližanju obeh držav.
Djela] Bajar je ob koncu iskrenega razgovora s predstavniki jugoslovanskega tiska izjavil: »Ko se vrnete v vašo državo, želim da sporočite "«vo
nimi dokumenti, drugače pa je glede tistih bivših in sedanjih diplomatov, ki jih preiskovalni odbor za službo sicer ne pripo. roča ter trdi_ da ni mogel ugotoviti proti njim tehtnih pomi. slekov.
Pomisleke so iznašali sicer mnogi listi in organizacije, ko je prišlo poročilo parlamentarnega preiskovalnega odbora v javnost, preiskovalni odbor pa je nedavno parlamentu poročal, da sam ni mogel iirneti tehtnih pomislekov zaradi tega, ker so' bili mnogi akti o preteklosti teh ljudi uničeni, ali pa jih ni mogoče dobiti iz inozemstva. Mnogo aktov je bilo uničenih v poslopju nekdanjega zunanjega ministrstva leta 1943 med bombnim napadom, arhiv o pre. ganjanju Zidov pa ni na razpolago, ker je v Londonu Odbor je navedel še nekatere" druge arhive, ki so v inozemstvu, ter prosil vlado, naj posreduje, da bodo vsi taki dokumenti čimprej vrnjeni, ker brez njih ni mogoče izvesti zadovoljive preiskave.
Kennan odpotoval v ZDA
Bonn, 3. okt. Bivši ameriški veleposlanik v Moskvi Kennan je bil na zahtevo sovjetske vlade odpoklican in je odpotoval danes na prekomorniku »America« iz Bremerhafena v New York. Kennan se je po odpoklicu dlje časa mudil v Bonnu.
gleichenberškim sporazumom olajšati življenjske pogoje vsem tistim avstrijskim delovnim kmetom, ki imajo take pogoje, kakršne določa gleichenberški sporazum pri reševanju dvo-lastništva avstrijskih državljanov.
Delo avstrijsko-jugoslovanske mešane komisije poteka v duhu obojestranskega razumevanja. Avstrijska delegacija je prinesla s seboj seznam več sto dvolastniških primerov, ki jih bo sedaj mešana komisija podrobno obravnavala. Dokazno gradivo bo dobivala komisija postopno.	(ž)
ljubezen in spoštovanje vsem vašim državnikom, zlasti pa maršalu Titu. Želim, da bi vedeli, da imajo tu zmeraj iskrene prijatelje«.
Po štiridnevnem bivanju v Ankari je delegacija jugoslovanskih novinarjev odpotovala v industrijsko središče in pristanišče ob Črnem morju Zoa-guldak.
Zavrnjene sovjetske obtožbe
Berlin, 3. novembra (AFP). — ameriški, britanski in francoski visoki komisarji so v enakih notah, poslanih šefu sovjetske nadzorstvene komisije v Nemčiji generalu Cujkovu, zavrnili sovjetske obtožbe proti organizacijam v zahodnem Berlinu, katerim general Cujkov v svoji noti očita vohunstvo in sabotažo. Kot take organizacije je Cujkov naštel ligo proti nečloveškemu ravnanju, komite svobodnih pravnikov, zvezo beguncev z vzhoda in radijsko postajo »Rias« v ameriškem sektorju Berlina ter zahteval njihov razpust.
Uspeh slovenske fotografije na mednarodni razstavi v Washington!!
V Washingtonu je bila zaključena mednarodna razstava umetniške fotografije, na kateri je poleg 179 razstav-ljalcev iz ZDA s 327 deli sodelovalo še 25 držav z 48 deli. Od sodelujočih držav je na tej razstavi bila najbolj uspešna Kanada, za njo pa Jugoslavija. Jugoslavijo so zastopali 4 razstavljalci s 6 deli, in sicer Peter Kocjančič, ki je prejel diplomo, Vlastja Simončič in Vilma Batič, vsi iz Ljubljane, ter Pavič Milan iz Zagreba.
Jugoslovanski slikar razstavlja v Parizu
Pariz, 31. okt V jugoslovanskem paviljonu v Parizu so odprli danes razstavo slik jugoslovanskega slikarja Slavka So-kaja. K otvoritvi so prišli poleg številnih zastopnikov umetniškega življenja Pariza in umetnostnih kritikov tudi člani veleposlaništva FLRJ v Parizu. Na tej razstavi je Sokaj razstavil 18 olj, po večini pokrajin, tihožitij in portretov.
159.006 Japoncev bo emigriralo v Brazilijo. Kakor objavlja list Mednarodne zveze kmetijskih proizvajalcev bo Brazilija pristala na emigracijo 150.000 Japoncev v pokrajino Amazono, kjer je posebno velika proizvodnja kavčuka in rud. Brazilska vlada misli, da bodo japonski priseljenci s svojim delom vplivali na večje donose raznih kultur, zlasti jute.
Med Avstrijo in Trstom si iioberae zveae
Avstrijci se ne bodo navadili živeti brez svobode — ZSSIŽ naj položi svoje karte na mizo
Združitev sudanskih strank
Danes volitve v ZDA
Zanesljive prognoze ni — "Neopredeljeni volivci bodo odločili
Bivši nacisti med diplomati Zahodne Nemčije
PredsednikrepublikeTurčije jugoslovanskim novinarjem
Jugoslovanska novinarska delegacija je iz Ankare odpotovala v Zonguldak
WOLFGANG LEONHARD]	52
Videz im resnica
v Sovjetski zvezi
To pa seveda Stalina, kakor znano, ni oviralo, da ne bi kasneje storil prav to, kar je nekoč obsodil. Ta izjava je bržkone iz malomarnosti tudi v novi izdaji Stalinovih »Zbranih del«, čeprav je Stalin dal iz nje odstraniti vse, kar količkaj ne ustreza več današnji »liniji«. Še konec junija 1930 je Stalin na XVI. kongresu VKP(b) izjavil tudi tole: »Mi nočemo nobenega kvadratnega metra tuje zemlje .. .« Toda to je bila v Sovjetski zvezi poslednja beseda o kočljivem vprašanju aneksij...
Z zmago državnokaipitalisrične birokracije se je popolnoma izpre-menila tudi sovjetska zunanja politika; vrnili so se k politiki carizma, k politiki aneksij, k razdeljevanju interesnih področij, k tajni diplomaciju
• »FÜHRER« KOT PARTNER
Najbolj jasen dokaz, kako temeljito se je izpremenila sovjetska zunanja politika, je sklenitev pogodbe s Hitlerjem v avgustu 1939. Po daljši dobi previdnega tipanja je 19. avgusta 1939 Molotov izročil nemškemu poslaniku v Moskvi Schulenburgu sovjetski načrt za nemško-sovjetsko pogodb«) o nenapadanju. Dne 20. avgusta je Hitler brzojavil Stalinu svoi načelni pristanek. Dne 21. avgusta so poslaniku Schulenburgu v Moskvi izroč.li Stalinovo pismo Hitlerju, v katerem ga prosi, naj pošlje v Moskvo nacističnega zunanjega ministra Ribbentropa: »Sovjetska
vlada me je pooblastila, naj vam sporočim,« — je zapisano v Stalinovi poslanici Hitlerju — »da je sporazumna s tem, da pride gospod v. Ribbentrop 23. avgusta v Moskvo.«
Sprejem Ribbentropa je bil dobro pripravljen. Moskovsko letališče je bilo bogato okrašeno z zastavami s kljukastim križem in s sovjetskimi zastavami. Godba Rdeče armade je zaigrala najprej Horst-Wesselovo
OD KREMLJA DO BERLINA
Ribbentrop pri Stalinu
himno, nato pa »Internacionalo«. Istega dne so v vseh sovjetskih kinematografih odstavili s programa protifašistične filme, kakor na primer film »Profesor Mamlock« po gledališki igri nemškega dramatika Friedricha Wolfa, »Družina Oppenheim«, sovjetski film po romanu Liona Feuchtwangerja in dokumentarni film »Boj v Španiji«. Vse knjižnice so »očistili« protifašističnih knjig, tudi romanov Heinrichs Manna, Anne Seghers in Liona Feuchtwangerja; šli so celo tako daleč, da so z odra odstranili tudi gledališko igro »Kotorski mornarji«, čeprav nima nobene zveze s fašizmom, ampak odobrava le odpor mornarjev leta 1918, ki je bil naperjen proti avstro-ogrski monarhiji in wilhelmski Nemčiji.
Odločilna pogajanja o sklenitvi pogodbe med Hitlerjem in Stalinom so bila v noči od 23. na 24. avgusta 1939. Von Ribbentrop se je pogajal v imenu Hitlerja, Stalin in Molotov pa v imenu sovjetske vlade. Ob zaključku pogajanj so bile izrečene napitnice, v katerih je Stalin počastil Hitlerja z naslednjimi besedami:
»Vem, kako zelo ljubi nemški narod svojega Fiihrerja. Zato napijem na njegovo zdravje«.
Molotov, ki seveda ni hotel zaostati, je napil na zdravje gospoda državnega zunanjega ministra von Ribbentropa.
Po teh izrazih prijateljstva je 24. avgusta prebivalstvo Sovjetske zveze in vsega sveta presenetila pogodba med Hitlerjevo Nemčijo in »socialistično« Sovjetsko zvezo.
Pogodba je vsebovala naslednje besedilo:
»Pogodba o nenapadanju med Nemčijo in Zvezo sovjetskih socialističnih republik.
Propaganda Vatikana je kot tatembirojska •
propaganda klevet In Izmišljotin
(Nadalje-vaaije a j. «traal),
nesti izgradnje socializma brez
pomoći ZSSH, kot faktor na-daljnega razvijanja in aprova-
junja v praksi resnične znanosti maritsizma-ieniniztna in preteča zavest za sovjetski revizionizem.
Pogledati je treba samo, kako ogorčeno javno in skrito borbo vodi Vatikan proti naši državi na vseh področjih. Njegova propaganda je v večini primerov istovetna z informoiroj-*ko, s propagando klevet ia izmišljotin. Ko se pojavi neka vest ali kleveta proti FLRJ, bodimo prepričani, da se ona najbolj pogosto skoba bodisi v ■ Vatikana bodisi v Moskvi, potem pa se skupno širi po raznih Linijah. Na primer, izmisli ge, da se je neid naš voditelj sešel z nekim sovjetskim delegatom, da se z njim pogaja, kar pome-ni, da naš spor ni resničen itd. Nadalje, izmisli se neko naše izmišljeno sodelovanj« z Nemci za časa vojne in potem se to skupno Žiri, samo da bi s« oslabil ugled, ki ga naša država uživa v svetu in da bi se pri dobronamernih ljudeh vzbudil dvom proö nam. Vatikan se preko svoje agenture — dela viso-fciSa katoliškega duhovništva v naši državi — prav tako poizkuša mešati v naše notranje zadeve, kot to zaman poizkuša ZSSR. Po vseh osnovnih vprašanjih, ki zadevajo interese naše socialistične države, so Vatikan ša katoliška hierarhija naslon proti nam. Ce vzpostavljamo z neko državo dobre odnose in sodelovanje, Vatikan Je neposredno in posredno proti nezn; če iščemo v inozemstvu kakšno pomoč, Vatikan se trudi, da je ne bi dobili, ali če jo 2» dobimo, aa naj se potem da pod tem ali onim pogojem. Ce se mi borimo za pravično rešitev vzemimo vprašanja Trsta, Vatikan je stoodstotno proti nam — za Italijo, tako da se včasih dob; vtis, da je Vatikan glavni nasprotnik sporazuma med nami in Italijo. Pod vplivom katoliške hierarhije v Ameriki vodijo tamkajšnji reakcionarji ogorčeno kampanjo mržnje laži in klevet proti naši državi, zastopajoč potrebo po čim močnejšem pritisku na našo državo — zaradi vrnitve na stari sistem, ki je obstoja! v Jugoslaviji pred vojno — pritissu, katerega cilj je; uničiti pridobitve naše Revolucije.
Nikdar v zgodovini se niso združile sile takih skrajnosti, kot je to slučaj proti nam. Moskva in Vatikan, z vsem aparatom, ki je pod njihovim vplivom, se zagrizeno borita proti naši državi, proti socia-fizmu, katerega mi vztrajno in s teškim; napori gradimo in kateri je pogoj za srečnejše življenje naših ljudi in hkrati ogromen doprinos progresu člo-večanstva.
Kaz umljivo Je, da Ima pritisk
w sv etra
Naše sodelovanje na držav-Bem področju je olajšalo tudi sodelovanje naših družbenih organizacij: političnih, kulturnih, športnih, zdravstvenih, znanstvenih, socialnih itd. z naprednimi gibanji in organizacijami v zahodnih državah. Nekatere naše največje organizacije kot Zveza sindikatov Jugoslavije, Zveza borcev, Zveza vojnih invalidov in druge, so pristopile k sorodnim mednarodnim organizacijam in zelo aktivno sodelujejo v njih.
Naša Partija po prekinitvi z ZSSR ni šla po poti neposrednega razbijanja drugih komunističnih partij, ki so še naprej ostale pođ vplivom ZSSR. Toda naš primer je dosegel to, da so v vseh komunističnih gibanjih v svetu začeli z več kritičnosti motriti postopke in politiko ZSSR. Nagli številčni padec članstva v nekaterih partijah Je dokaz, da se ljudje ne strinjajo več s tem, da so navaden inštrument sovjetske zunanje politike ia da interese svojega
pa-pda podrejajo interesom ZSSH.
Medtem ko je Laburistična partija v Angliji narasla od 3,038.697 članov v letu 1345 na 8,32072 v letu 1350, t. 1. za 135«/,, so komunisti izgubili še ona dva mandata v parlamentu, ki so jih držali že leta. Steviio njihovih glasov se je gibalo takole: leta 1945 102.780 glasov, leta 1353 91.315 glasov, a 1. 1951 21.640 glasov.
V Franciji so komunisti izgubili od leta 1847. čo 1951. — 450.935 glasov. Posebno je karakteristično pojemanje časopisja komunistične partije v Franciji: »L tiumanite« je imel leta 1947 488.888 izvodov naklade, leta 1950 241.800, a leta 1952 — It:. 409 izve v: »Ce Satr« je padel od 428.880 v marcu leta 1947 aa 122.803 izvodov v drugi polovici maja leta 1352.
Stanje komunistične partije v Brigiti; število (Janov KPS js bilo leta 194« 100.080, leta 132« 33.868, a ieta 1351 samo 28-380.
zahodne reakcionarne propagande na našo državo vse manj učinka, z ene strani zaradi tega, ker hitreje raste število naših prijateljev v vrstah progresivnih gibanj in ljudi, ki so imeli priložnost spoznati se z našo stvarnostjo, z druge strani pa zato, ker so odgovorni ljudje na Zahodu prišli do spoznanja, kakšno korist ima obstoj in sodelovanje prav s tako socialistično državo, kot je Jugoslavija.
Naši odnosi z zahodnimi državami so se začeli snovati na temelju enakopravnega sodelovanja med državami po vprašanjih obojestranskega interesa. Skupnih interesov pa je dovolj v današnji situaciji v svetu, ko je treba vložiti vse siie, da bi se ohranil mir in vzpostavilo mirno in enakopravno sodelovanje med narodi. Dosedanji rezultati našega sodelovanja z državami, ki imajo drugi, kapitalistični sistem, so pokazali, da je možna ne le koeksistenca, temveč tudi obojestransko koristno sodelovanje med državami z različnimi notranjimi sistemi, v konkretnem primeru med državo s socialističnim in državami s kapitalističnim sistemom. Tako sodelovanje je možno, če se stoji na principu, da je notranja ureditev neke države stvar njenih narodov in da nihče od zunaj nima pravice, da s» vmešava v notranja probleme neke druge države. Mi stojimo na tem stališču in to nam je dalo možnost, da vzpostavimo ekonomske, politične in kulturne odnose z mnogimi državami na Zahodu.
Ne morem iti mimo dejstva, da sodelujemo tudi z državami, ki se ne drže popolnoma tega principa. Vzemimo samo jugoslovansko reakcionarno emigracijo, kateri so nekatere zahodne države dale ne samo azil, temveč ji celo dajejo možnost, da se organizira in da sovražno deia proti socialistični Jugoslaviji. Primer za to so četniško-kraljevska, mačkovska in ustaška emigracija, od katerih mnogi spadajo v listo vojnih zločincev, a vseeno uživajo gostoljubje in celo finančno pomoč za svoje razdiralno delo proti naši državi. Vse to, se razume, ne pospešuje še bolj pristnih odnosov in mednarodnega sodelovanja; celo nasprotno, izziva pri nas nekako nezaupanje zaradi takih postopkov teh držav. Toda tu ne sme biti sentimentalnosti, interesi naše države in interesi krepitve miru v svetu zahtevajo naše sodelovanje in naše napore za izboljšanje odnosov s temi državami. Mi se nadejamo, da bodo odgovorni ljudje v teh državah sprevideli, da je prijateljstvo narodov nove Jugoslavije dragocenejše od prijateljstva peščice reakcionarjev in vojnih zločincev, ki se nikdar več ne smejo pokazati pred obličjem naših narodov.
Na volitvah je KP3 od 194S do 1953 dobila sledeče odstotke glasov: 194S — 23 mandatov v Skupščini in 11 mandatov v Senatu; leta 1949 12 mandatov v Skupščini, 7,49«/* in 5 mandatov v Senata; leta i9S0 — 7 mandatov v Skupščini, 4,66»/s glasov ia 3 mandate v Senatu. V tem času so socialisti prišli od 34 mandatov v Senatu leta 194S na 39 mandatov v Senatu v letu 1933.
Za Italijo bom pokazal samo, po nepreverjenih podatkih, padec naklade časopisja KFI. Od leta 1S47 Je naklada padla:
rimska »Unitita od 253.063 oa 123.393 leta 1950
milanska »Unites od 180.G30 na 123.803 leta 1959
turnska slinita« od S9.838 na 69.889 leta 1950
genovska »Untta« od (KMiSG aa 30.003 leta 1950.
Ne oziraje se na to, da se število članstva, po uradnih podatkih, ni spremenilo, časopisje in podeč njihove naklade najzgovorneje dokazujejo padanje vpliva iaformbirojske politike v Radiji.
V Zahodni Nemčiji je komunistična Paprila . imela konec leta 1948 350.300 članov, do sredine leta 1951 pa se je to število zmanjšalo na 150.680. Sličen je proces tudi v mnogih komunističnih partijah v svetu.
' Posebno Je karakterističen poraz KP Japonske na zadnjih volitvah, kjer od 103 kandidatov ni bil izvoljen niti eden; ona je izgubila vseh 35 poslancev, ki so bili izvoljeni na volitvah v letu 1949.
Pclea tega sc v mnogih komunističnih partijah vse bolj kažejo nesoglasja posameznih članov vodstev z uradno pro-moskovsko politiko, pri čemer so vse bolj pogosta izstopanja, kaznovanja in izključevanja zaslužnih in poznanih voditeljev (slučaj Kuki in Magnani v Italiji, Tiilon in Marti v Franciji itd.). Članstvu v partijah na Zhodu v? manj ugaja !st-kajstvo takih podležev kot sc p- .afi »ea kreatura Due los in diörj, BastzšoU aasedbotJkjalceca
v Moskvi. Vse bolj prihaja do
izraza težnja, da komunistične partije posameznih držav na Zahoda morajo v prvi vrsti računati z interesi delovnega ljudstva svoje države, ne pa s tujimi interesi.
V nasprotju s sovjetsko prakso, da se proti vsem tistim naprednim gibanjem in ljudem, ki nočejo ubogati na diktat Moskve, zavzame sovražno stališče in da se le-ti na razne načine napadajo, smo šli mi po poti vzpostavljanja zvez in sodelovanja z vsakim naprednim gibanjem In organizacijami v svetu, ki to žele, ne oziraje se na to, da si morda v mnogih vprašanjih nismo edini v mišljenjih. Tako je naša Partija, odnosno njeno vodstvo začelo vzpostavljati zveze z voditelji iz socialističnih gibanj t svetu, kot so Laburistična partija v Angliji, socialistična partija v Franciji, Belgiji, Zahodni Nemčiji, Norveški, Švedski in druge v Evropi in v ostalem svetu kot Indiji, Burmi itd.
Do sedaj so te zveze Imele prvenstveno nalogo, da se od-
Ko Je govoril o vprašanjih
demokratizacije in decentralizacije, je tov. Tito podčrtal predvsem, da vsaka decentralizacija Se ne pomeni obenem tudi demokratizacije upravljanja. To se doseže šele v višji lazi družbenega razvoja tj. takrat ko dobijo delavci podjetja In tovarne v upravljanju. Ko je poudaril, da je prav to ena največjih naših pridobitev, ki smo jo uspeli realizirati vsega 5—6 let po vojni, medtem ko v ZSSR že 35 let po Oktobru niso naredili v tem smislu ničesar, Je tov. Tito nadaljeval:
Razumljivo je. da tak ukrep ne more izvršiti birokratska in do absurda centralistična država in to še pod hegemonijo enega naroda nad drugimi, kateremu je Stalin v svojih revizio-stičnih teorijah odredil vlogo in
Nato je tov. Tito govoril o našem dosedanjem ekonomskem razvoju. Glede prve faze-obno-ve je dejal, da smo se med vojno nadejali, da bomo dobili pri obnovi krepko pomoč od zaveznikov, toda smo se prevarili. Zavezniki so v času mirovnih razgovorov šli preko naših žrtev in ogromne škode, ki so nam jo prizadeli okupatorji, in je naša država v pogledu dodeljevanja pomoči zaradi vojne prizadetosti najslabše odrezala ter nam je bil s tem zadan težak materialni udarec, ki Je pustil hude posledice tudi v nadaljnjem ekonomskem razvoju. Naravno, kakor smo že prej omenili, je pri tem odigralo skoro najvažnejšo vlogo sebično stališče ZSSR, ki se je na naš račun okoristila, kolikor Je največ mogla. Zaradi tega smo se v prvi lazi našega ekonomskega razvoja, v obnovi, oslonili v prvi vrsti nase. Edina pomoč, ki smo jo dobili od zunaj, je bila pomoč organizacije UNRA, katere vrednost je znašala nad 423 milijonov dolarjev. Toda to Je bila samo prva pomoč naši razrušeni domovini, samo blažilo na strašni rani, ki so nam jo zadali okupatorji, nikakor pa ne zdravilo za ozdravljenje.
Druga faza našega ekonomskega razvoja se začne z našim petletnim planom in industrializacijo ter elektrifikacijo države. Ker smo slepo verjeli neprestanemu govorjenju sovjetskih voditeljev in njihove propagande o tako imenovani nesebični pomoči narodom, ki so njeni prijatelji, priznamo, da smo tudi mi voditelji tedaj še imeli iluzije v pomoč ZSSR in smo izdelali naš petletni - plan v pričakovanju pomoči od strani Sovjetske zveze, seveda ne brezplačne, toda pomoči od velike države, ki smo jo imeli za prijatelja. Toda namesto pomoči so vse bolj zoreli elementi spora, in to prav v ekonomskih vprašanjih in v vprašanju enakopravnih odnosov še od leta 1947 dalje. V pismih voditeljev Sovjetske zveze in v resoluciji In-lormbiroja je bil ta spor povsem drugače obrazložen: zahajanje v nacionalizem, fašizem in druge neumnosti. Razen tega so Sovjetska zveza !n njeni sateliti začeli proti nam sovražno nasto-potl, razveljavili so politične, ekonomske in kulturne pogodbe, ki Jih je naša vlada sklenila z njimi ia s sasit-Ma tem je prišlo
govorni ljudje v socialističnem gibanju spoznajo z našo stvarnostjo, s tem, kako mi gradimo socializem, odnosno po kakšni poti gremo v socializem. S tem v zvezi je našo državo obiskalo veliko voditeljev in cele delegacije posameznih socialističnih partij, katerim je dana možnost, da vidijo vse, kar želijo. Ti obiski so do sedaj prinesli veliko uspehov. Naša stvarnost je na ta način začela vse.bolj prodirati prav v vrste naprednih gibanj v svetu, kamor mi tudi želimo, tj. v vrste delavskega razreda — da bi se prav v delavskem razredu zasidrala resnica o naši državi in spoznali pravi vzrok spora med nami in ZSSR.
Seveda, ne gre delati iluzij o tem, da v socialističnem gibanju ni nasprotnikov takega sodelovanja z nami. Taki so, toda to ne pomeni, da moramo zaradi tega opustiti sodelovanje z vsemi tistimi, ki to želijo in smatrajo kot koristno. Jasno je, da so v teh gibanjih ljudje (ali to so posamezniki), ki ne ma-
termin — vladajočega naroda.
Tak ukrep je torej upogojen s popolno uecentralizacijo tako v gospodarstvu kot v organih ljudske oblasti, ker birokracija, ki se zavestno ali nezavestno razvija in ustali v centralnih organih, neusmiljeno zavira in onemogoča ustvarjalno iniciativo delavcev, ker želi zadržati vse v svojih rokah. Da bi vse veje družbenega življenja držala v svojih rokah centralistična oblast, stremi po ogromni razširitvi birokratskega aparata v vrhu. Izmišljajo se razne funkcije in ustanove, v katerih se nabirajo nepotrebni in neproduktivni ljudje in na ta način pride do papirnatega, birokratskega upravljanja, ki kot mora leži na celotnem družbenem življenju in postaja vse bolj sam sebi celj.
Mi smo to nevarnost zelo hitro, v nekaj letih, uvideli in
tudi do popolne ekonomske blokade naše dežele.
Kot posledica tega je nastala tretja faza našega ekonomskega razvoja in to pod pogoji ekonomske blokade in naše preori-entacije na ekonomsko sodelovanje z zahodom.
Toda ne samo ta blokada, ampak tudi drugi elementi so vplivali na to, da smo morali podaljšati in zožiti izvršitev petletnega plana. Za to so štirje osnovni vzroki: 1. ekonomska blokada Sovjetske zveze in njenih satelitov; 2. povečanje materialnih izdatkov za narodno
Do konca leta 1948 je obseg Izmenjave s Sovjetsko zvezo in njenimi sateliti znašal nad polovico naše celokupne izmenjave, to je 51%. Po resoluciji In-formbiroja se je ta zmenjava zmanjšala od 6703 milijonov dinarjev na 2122 milijonov dinarjev ali na 31%. S to drastično prekinitvijo izmenjave, pozneje pa s popolno prekinitvijo odnosno ekonomsko blokado naše države, pa nam je bil zadan težak, toda ne smrtonosen udarec. Naglasiti moram, da je težko izraziti v točnih številkah vso ekonomsko škodo, ki nam je bila povzročena z blokado, ker ni kazala samo neposredno, temveč je tudi posredno imela hude posledic«. Se najlaže je izruitl
rajo naše države ln preprečujejo naše sodelovanje z naprednimi gibanji v svetu, s tem, da širijo laži o naši državi in stvarnosti v njej, kot je bil to pred kratkim primer s poročilom generalnega sekretarja Mednarodne konfederacije Svobodnih sindikatov Oldenbruka, na zasedanju Izvršnega odbora te organizacije v Berlinu, ki je izustil gomilo laži o naši stvarnosti in s tem pokazal, da zavestno želi preprečiti sodelovanje z nami.
Smatram, da na osnovi, do sedaj še velikih razlik v gledanju na nekatere bistvene probleme in glede na vlogo in organizacijski karakter naše Partije, ne more biti govora o njenem formalnem pristopanju k mednarodnemu socialističnemu gibanju. Toda prepričan sem, da je v mnogih vprašanjih mednarodnega značaja možno sodelovanje naše Partije s socialističnim gibanjem. Posebno bo to možno, če sprejmete moje sugestije, ki jih bom dal pozneje, v pogledu nadaljnjega razvoja naše Ljudske fronte.
ukrenili vse, da preprečimo ponavljanje sovjetske prakse pri nas. Ukrenili smo to, kar je v revolucionarnem razvoju socializma nujno za njegov pravilni in uspešni razvoj, tj. z decentralizacijo smo dali nov zamah nadaljnjemu razvoju socializma.
V nadaljevanju je govoril tov. Tito o tem, da delavska samouprava ni neko naše samoniklo odkritje, marveč samo dosledno sprovajanje socialističnih idej klasikov marksizma-leninizma. Govoril je o -vsebini delavske samouprave, o decentralizaciji v gospodarstvu in o decentralizaciji in reorganizaciji ljudske oblasti, ki se je nujno morala izvajati vzporedno s sličnimi ukrepi v gospodarstvu. Poudaril je, da je naša, socialistična demokracija v vsakem pogledu boljša od zapadne, ker ona nima samo deklarativnega značaja, temveč zajema vse delovne ljudi in jim daje vse možnosti razvoja in dviga njihove življenjske ravni.
obrambo, ki jih je zahteval sovražni agresivni pristisk na našo državo s strani Sovjetske zveze in njenih satelitov, in prav tako tudi splošna zaostritev mednarodne situacije; 3. elementarne nesreče, ki so v tem času zadele naše kmetijstvo in zmanjšale nacionalni dohodek;
4.	trud našega državnega in političnega vodstva, da kljub vsem zgoraj navedenim, za naše gospodarstvo velikim škodam zadrži, na nekaterih področjih pa celo poveča, življenjski in družbeni standard naših delovnih ljudi.
škodo na področju investicij. S Sovjetsko zvezo in njenimi sateliti smo sklenili investicijskih pogodb v vrednosti 18.750 milijonov dinarjev. Izvršeno pa je bilo vsega za 1184 milijonov dinarjev pogodb odnosno 6.3%. Toda v tem izpolnjenem odstotku 6,3 je bil v glavnem manj važen material, ne pa kake kompletne naprave in drug vreden ter važen material. Glede na dobavne roke, ki so bili dogovorjeni v investicijskih pogodbah s temi državami, in glede na sedanje stanje naših ključnih objektov lahko rečemo, da so zaradi blokade in neizpolnjenih investicijskih pogodb bile povzročene naši proizvodnji sledeče izgube: v elektrogospodarstvu 2 milijardi 454 milijorov kilovatnih ur; v barvni metalurgiji
55.700 ton bakra, 39.000 ton valjanega bakra tn mesinga, 43.000 ton vlečenega bakra, 60.000 ton aluminija. 30.000 ton valjanega aluminija, 24.000 ton elektroli-tičnega cinka, 70 ton kadmija,
55.000	ton svinca, 6000 ton svinčenega koncentrata, 11.250 ton cinkovega koncentrata. 4450 kg zlata, 3750 kg srebra; v črni metalurgiji: 90.000 brezšivnih cevi in 500.000 ton valjanega materiala; v rudarstvu: 6,050.000 ton premoga, 180.000 ton nafte; na-
obramS)o
Leta 1946 je bilo porabljeno za narodno obrambo 305 milijonov dolarjev (če preračunamo dinarje v dolarje po tedanjem tečaju), leta 1947 pa 316 milijonov dolarjev. V letih pred agresivnim pritiskom na našo državo smo potrošili torej za narodno obrambo letno povprečno okrog 310 milijonov dolarjev. Leta 1848, ko se je začel agresivni pritisk od strani Sovjetske zveze, se izdatki za narodno obrambo že povečajo na 438 milijonov dolarjev, leta 1949 zrasejo na 528 milijonov dolarjev, a v letih 1950, 1951 in 1952 znašajo povprečno po 665 milijonov dolarjev letno. Kaj kažejo te številke? Te številke kažejo, da znašajo naši izredni stroški za narodno obrambo, ki jih je povzročilo agresivno nastopanje Sovjetske zveze in njenih satelitov v zadnjih petih letih 1 milijardo in 407,5 milijonov dolarjev.
Nato Je tov. Tito govoril o pomoči, ki nam je bila dana proti temu agresivnemu pritisku od zahodnih držav. Skupno smo dobili za krepitev naše obrambne sposobnosti 241.2 milijona dolarjev. V primeri s tem
Naše politično in državno vodstvo se je kljub ekonomskemu pritisku in elementarnim nesrečam vso to dobo trudilo, da bi obdržalo življenjski standard delovnih množic in ga postopoma čelu pove'alo. Ce označimo življenjski standard delavske družine s 4 '’■'ni leta 1939 s 100, potem znaša povprečje 1951. leta 133, povprečje januar-avgust 1952. leta pa 154. Ce vzamemo za družino uslužbenca s 4 člani 100 kot indeks realne plače januarja 1951, potem znaša po-povprečje za leto 1951 102 in povprečje prvega četrtletja 1952 okrog 112. Pri tem je treba vendar pripomniti, da so povprečni realni dohodki uslužbenca za okrog 20% nižji kakor v stari Jugoslaviji, medtem ko so povprečni realni dohodki delavca za 45 do 55% višji.) Podatki o gibanju družbenega standarda kažejo od osvoboditve dalje v glavnem stalen napredek, če-
plana
Govoreč o vprašanjih v zvezi s petletnim planom, je maršal Tito dejal, da smo letos dosegli 101% v petletnem planu predvidene zmogljivosti industrijske proizvodnje, oziroma 108%, če računamo v to še vojno industrijo. Po končani ključni kapitalni graditvi bo znašal ta odstotek v odnosu do petletnega plana 122, oziroma vštevši vojno industrijo 133%. Pri tem moramo ugotoviti, da še vedno zaostajamo v proizvodnji električne energije, v gradbeni industriji, v industriji papirja in v nekaterih drugih panogah, to pa predvsem zaradi vsem znanih težav, pa tudi zaradi nekaterih začetniških napak.1
Ena od osnovnih nalog v nadaljnji gospodarski graditvi je likvidacija plačilne bilance z
V zvezi s temi plani je maršal Tito poudaril, da naša industrijska graditev v prihodnje ne bo več tako velika, kakor je bila v prvih 6 letih, pač pa, da bomo posvetili neprimerno več skrbi investicijam za kmetijstvo, promet in družbeni standard. Ta linija prihaja do izraza že v novem družbenem planu za leto 1953. Težišče kapitalne graditve v prihodnjih Wih bo v skrbi za pravočasno zgraditev elektrarn, tako v Kokinem Brodu, HC-Pe-ruča, Vuhred, Jajce in Gornja Zeta. Ves ta sistem hidrocentral bo v bližnjih letih povečal proizvodnjo električne energije v naši državi za 846 milijonov kWh. Razen tega so že v teku študije in ra; skovalna dela za večje število hidroelektrarn (Crvene vode na Drini, Kamenica v Liki, Krško na Savi, Rama in Konjic), z izgradnjo katerih se bo el tktrogospodarstvo nare dr-
dalje 55.030 ton rotopapirja,
4.750.000	m5 ploskega stekla,
825.000	ton cementa, 30O.C0O ton azotnega gnojiia, 120.000 ton žveplene kisline, 6500 ton elek-troporcelana., Ce ne računamo raznih posrednih posledic škode,, ki nam jih je povzročiia ekonomska blokada, če vzamemo samo najnižjo varianto škode, potem, predstavlja v zvezi z gornjimi številkami ta škoda vrednost 429 milijonov dolarjev.
smo morali iz lastnih sredstev povečati materialne izdatke za narodno obrambo za 1 milijardo 166.2 milijona dolarjev. Trdimo torej lahko, da je to povečanje vzdržalo naše gospodarstvo z lastnimi silami.
Elementarne
nesreče
Nato je tov. Tito govoril o elementarnih nesrečah, ki so zadele naše kmetijstvo v tem obdobju. V povprečni tetini znaša vrednost kmetijske proizvodnje okrog 432 milijard dinarjev (računano po sedanjih cenah). Leta XS50 je ta vrednost znašala 333 milijard dinarjev, ieta 1951, ko je bila za kakih 5 do 5% iznad povprečja, se poveča na 477 milijard dinarjev, leta 1952 pa jo je suša zopet znižala na 303 milijard dinarjev. Ce računamo povprečno, so elementarne nesreče leta 1950 napravile okrog 119 milijard dinarjev škode, leta 1352 pa 144 milijard. Skupna škoda znaša potemtakem 253 milijard dinarjev ali (če jo zaradi lažje primerjave preračunamo v dolarje) okrog 830 milijonov dolarjev.
prav z doseženimi rezultati ša ne moremo biti zadovoljni, ker posebno glede na družbeni standard drugih evropskih držav še vedno zaostajamo.
Invesiielfe v preteklih letih
Nato je tov. Tito govoril o investicijah v preteklih letih. Skupno smo v preteklih šestih letih investirali, računano po bivših nižjih cenah, odnosno v milijonih dolarjev po starem tečaju, 281 milijard 150 milijonov dinarjev ali 5 milijard 623 milijonov dolarjev. V tem času smo dobili investicijskih posojil v vrednosti 153,1 milijonov dolarjev, kar pomeni 2.8% vsote, ki smo jo porabili za investicije. Iz tega sledi, da smo, če gledamo samo po obsegu, izvršili ogromno večino investicij z lastnimi silami kljub težki ekonomski situaciji.
O izpolnjevanju petletnega
Naši bodoči piani
Inozemstvom in v tem, da omogočimo poino izkoriščanje s tako velikimi napori zgrajenih industrijskih zmogljivosti. Frav negativna plačilna bilanca z inozemstvom je v glavnem kriva, da že instaliranih zmogljivosti ne moremo v celoti izkoriščati, ker nam mankajo sredstva za nabavo potrebnih surovin. Zato moramo storiti vse, kar je v naši moči, da uravnotežimo našo plačilno biianco z inozemstvom.
Govoreč o subjektivnih napakah pri izpolnjevanju planskih nalog, je maršal Tito poudaril pomanjkljivosti pri izdelavi projektov in pojave grandomanije. Obe ti subjektivni napaki sta nam ; mnogih ; rimerih povzročili veliko škodo. Zato je naioga kongresa, da sprejme sklepe, ki bodo omejili našo graditev, da bo v skiadu z našimi lastnimi sposobnostmi.
zave pojačalo za nadaljnjo milijardo 880 miiijonov kWh.
Potem ko se je na kratko dotaknil glavnih nalog v zvezi z nadaljnjim razširjanjem zmogljivosti naših rudnikov, izgradnje kemičnih tovarn, objektov na področju barvaste metalurgije in prometa, je prišel na vprašanje našega kmetijstva. Ugotovil je, da je kmetijstvo spričo potreb, da poskrbimo v začetku predvsem za izgraditev naše industrije, precej zaostalo za splošnim tempom razvoja in da bo treba v tem smislu posvetiti kmetijstvu v prihodnjih letih vso možno skrb. Ta povečana skrb države za napredek kmetijstva se kaže že v družbenem planu za I. 1953, po katerem bomo investirali v to gospodarsko panogo že 25 milijard dinarjev, v prihodnjih letih pa še več in več. Te investicije bodo siu-(Nađaljevanje na 4. Strajni
Maši odnosi e fsedaafodiiiini
naprednimi gibanji
n.
Iprašanje decentrnlizaoife in demokratiiscip
Eipravlfaaja v gospodarstvu in v orgaaih ljudske oblasti
IH.
laš ekonomski ?aiw®i
Tuji gostje na Kongresu
Nekateri podatki o posledicah ekonomske blokade od strani ESSM In a fenih satelitov
Povečanje materialnih Izdatkov za narodno
Življenjski standard
/
Borba za dostojen lik člana Partije Je ena našiti
najvažnejših nalog
(Nadaljevanje s 3. strani)
tile predvsem nadaljnji mehani« zaciji, dalje vse večjemu uporabljanju umetnih gnojil, dviganju živinskega locda, obnavljanju vinogradništva, postopnemu izgrajevanju umetno - namakalnih sistemov in končno graditvi majhne živilske industrije po načelih socialistične planske proizvodnje v kmetijstvu. S tem bomo preprečili propadanje velikanskih količin sadja in zelenjave, omogočili dvig kvalitete končnih proizvodov in zaposlili delavno silo, ki bo postala z
V.	kongres naše Partije je
Imel velik pomen za njen na-drljnji razvoj in delo kot vodeče družbene sile v graditvi socializma. Kongres je okrepil vrste Partije in omogočil odstranitev tujih izdajalskih omahljivih elementov, ki so v usodnih dnevih za našo deželo in njene narode krenili na pot izdajstva interesov dežele, naroda in ljudstva in služili kot orodje v rokah moskovskih imperialistov za dosego njihovih mračnih ciljev prot; novi Jugoslaviji.
Napad Sovjetske zveze in ostalih informbirojevskih partij na vodstvo KPJ, ni ime! nocenih posl die za njen razvoj. Na-sp cino, lahko rečemo, da je Farnja še fcoij ojeklenela in da se je število njenih članov začelo hitro dvigati tako, da je od jeni ja do konca decembra 1943 naraslo od 443.175 na 530.812 v letu 1349 in do decembra 1950. leta na 6S7.443 članov, do decembra 1951 na 704.617 članov
i.i	do 38. junija 1932. leta na 779.3S2 članov.
Takoj po kongresu smo odkrili, da je imelo vodstvo VKPCo) v vrstah naše Partije nekaj svojih agentov, kot so bili Arso Jovanovič, Radonja' Golubovič, Vlado Dapčevič, Branko Petriče-vič, Atoma Djurič, Voja Srzentič, Slobodan Radulovič in drugi, ki j h je pridobila NKVD ln oc katerih so imeii nekateri nalogo, da na kongresu nastopijo proti pomik; CK KPJ. Toda enocuš-nost delegatov na kongresu, k) so obsodili pisma Stalina ln Molotova in resolucijo Informbiroi?,, j? delovala kot mrzel tuš na te izdajalce in oni se niso upali nastopiti s svojim razbi-jaškirs stališčem na kongresu. To je bil nov velik poraz sovjetskih voditeljev po primeru Hebrang-Zujevič, v poskusih, da razbijejo enotnost Partije in ljudstva nate dežele. V. kongres je enodu.no odobril odgovore Po!;tbiroja na pisma Stalina in Molotova, in prav tako tudi naše stališče v zvezi z odhodom na sejo Iniormbiroja v Bukarešto. Na V. kongresu, oziroma v resoluciji o tem spopadu je izraženo upanje in želja, da bi napravili vse, da bi se odnosi med našo partijo in VKPCo) popravili in spopa"d na tovariški način rešil.
Eiio je več razlogov za to, da je V. kongres zavzel tako stališče. Prvi je bii ta, da skoro vse ozadje tega spopada še ni bilo znano v vrstah članov Partije, da ne govorimo o ljudstvu; drug; je bil v takratnem našem poiocaju — političnem, ekonomskem in idejnem, oziroma v stopnji zavesti ne samo širokiS množic delovnih ljudi naše zemlje, ampak tudi mnogih članov Partije, ker je naša Partija dolga leta razvijala zvestobo in ljubezen svojih članov in ljudstva do Sovjetske zveze, kot do edinega resničnega zaveznika, na katerega se naša dežela^ lahko nasloni v težkih časih. Potemtakem mnogim članom Partije in ljudstvu to še ni bilo jasno, čeprav se je takrat že v praksi pokazalo, da je bila to vse samo strašna zmota, in je nam na vodečih položajih postalo že popolnoma jasno, kaj hoče Sovjetska zveza v odnosu do naše dežele in v svoji zunanji politiki nasploh.
Potem je tovariš Tito govoril o pritisku Sovjetske zveze in satelitskih dežel napram naši Partiji in naši deželi na sptoh in nadaljeval:
V vsakodnevni neprestani borbi proti sovjetskim in drugim revizionistom in njihovi napadalni propagandi proti Jugoslaviji, kakor tudi proti sovražnim staiiščem zahodne reakcije proti nam, so se kalili kadri naše Partije, je rasel in se ostril njihov idejni in politični nivo. V. kongres je postavil pred elane Partije velike naloge v zvezi z graditvijo socializma na sploh, in posebej v zvezi z izvršitvijo petletnega plana. Te naloge so določene v programu Partije, ki ga je sprejel V. kongres in ki poziva člane Partije, naj vložijo vse svoje sile da rešijo tako velika vprašanja naše socialistične skupnosti, kot so:	»Utrditev
enakopravnosti narodov Jugoslavije — Srhov, Hrvatov, Slo* r: : v, Makedoncev in Črnogorcev in zagotovitev pravic nacio-
mehanizacijo v kmetijstvu sčasoma odveč.
Nekoliko dlje se je ustavil maršal Tito tudi pri vprašanju zadružništva. Kakor že mnogokrat pred tem, je tudi na VI. kongresu poudaril, da brez zmage socialističnega sektorja na vasi ne moremo govoriti o končni zmagi socializma v naši državi. Dejal Je, da smo doslej premalo skrbeli za razne načine stimulacije, s katerimi bi pritegnili kmete v zadruge. To seveda ne gre čez noč, niti ni lahko. V kmetijstvu so namreč korenine starega še najbolj
nalnlm manjšinam«; potem »pretvarjanje Jugoslavije v razvito industrijsko in napredno poljedelsko deželo«; »utrditev in izpopolnitev jugoslovanske armade, utrditev neodvisnosti naše dežele, dvig življenjskega standarda delovnih ljudi, dviganje prosvete in kulture, delo raznih družbenih organizacija itd. S tega mesta lahko danes pred vami tovariši in tovarišice potrdim, da so člani Partije častno izvrševali svoje obveznosti napram Partiji in ljudstvu. Komunisti so bili vedno pravočasno tam, kjer je bilo najbolj po-
Do IV. plenuma CK KPJ smo v glavnem vse idejno vzgojno delo vodili iz centra. Tematika in celo oblike dela so bile od-rejane začenši od agitpropa CK KPJ, tako da so mnoge osnovne partijske organizacije in nižja partijska vodstva ostali pasivni. Razen tega je bilo tudi drugih slabosti, ena od največjih pa je bila, zastarelost problematike posameznih planov in programov, ki so se prepočasi menjali v odnosu na konkretne potrebe.
Danes je položaj v glavnem spremenjen. Težišče dela in iniciativa sta prenesena na osnovne partijske organizacije in partijska vodstva na terenu. Demokratizacijo oblik idejno vzgojnega dela v glavnem pravilno razumejo, vendar pa je še precej slabosti. Glavna slabost je v tem, da so mnoge partijske organizacije prepuščene same sebi, brez kakršne koli pomoči pri prehodu in pripravah tako, ca je v mnogih partijskih organizacijah na vasi delo na idejno-vzgojnem dvigu članov zaostalo in zanemarjeno. Zato je danes naloga mnogih partijskih organizacij, da čimprej oživijo idej-no-vzgojno delo, posebno pa osebno usposabljanje posameznih članov, predvsem voditeljev.
Toda decentralizacija idejno-vzgojnega dela je dala že dobre rezultate v mnogih organizacijah. Partijska vodstva hitreje razumevajo probleme, ki se jim vsiljujejo v vsakodnevnem čelu in to tako partijske, kakor tudi politične in splošno družbene. Vendar pa neke partijske organizacije še zaostajajo in se ne znajdejo; neke organizacije, posebno nerazvitejše, ne organizirajo pravočasno in sistematično borbo v množicah proti tujim klerikalnim, buržoaznim in ko-minlormističnim vplivom.
Ce mi danes lahko ugotovimo, da smo zapazili v zadnjem času močnejši vpliv raznih socializmu tujih mišljenj, posebno na vasi, potem je to jasen dokaz, da komunisti ne delajo niti dovolj niti pravilno na razbijanju takih pojavov. Prav v tem pa je njihova glavna naloga. Nekaterim članom Partije zaradi nezadostne idejne in politične zgrajenosti in pomanjkljive aktivnosti nekateri problemi niso jasni, ne reagirajo na njih pravilno ali pa sploh ostanejo pasivni glede takih vprašanj ket na primer: strah za našo neodvisnost, strah za usodo socializma v svetu, položaj v mednarodnem delavskem gibanju ali upanje, da bo Sovjetska zveza nekega dne uvidela svoje napake in vse popravila itd. Posebno moram podčrtati, da je bilo v zadnjem času precej pojavov, ko so bile partijske organizacije neobčutljive in neaktivne proti vse močnejšemu klerikalnemu delu
Izobraževanje partijskega kadra v partijskih šolah, kurzih in seminjarjih itd. je dalo precej dobre rezultate. Od V. kongresa do polovice letošnjega leta je šlo skozi višjo partijsko šolo, redne seminarje in razne kurze 21.038 slušateljev, in to; v višji partijski šoli 560 slušateljev, v srednjih partijskih šolah 3.016 slušateljev, v nižjih partijskih šolah 14.180 in v partijskih kurzih 3.282 slušateljev, in to v glavnem iz okrajnih in ostalih vodstev.
Potem je tovariš Tito omenil nekatere probleme partijskih šol in kurzev ter nadaljeval:
močne, najbolj je tudi razvit čut privatne lastnine, najbolj trdovratno se vzdržujejo zaostalost, stare navade in stara gledanja. Prav zato bomo uresničili socialistični način proizvodnje na vasi predvsem s tem, da okrepimo naš socialistični Industrijski potencial in premagamo tako težave, ki se nam tu stavijo na pot. Seveda pa zavisi tudi od nas samih, da spodbujamo rast In razvoj socialističnega sektorja na vasi in da ne počenjamo neumnosti, ki ta razvoj ovirajo.
trebno in najtežje. Ce pozimi nl bilo premoga za tovarne, železnice in gretje, so šli člani Partije iz tovarn, pisarn, ustanov ln vasi v tisočih na delo v rudnike, po več tednov in mesecev ln če se Je zataknilo na nekem gradilištu, so šli člani Partije v pomoč; če nas Je zadela kakšna elementarna nesreča, so bili člani Partije prvi, ki so pomagali itd. Takih primerov je na tisoče.
Vse to Je pripomoglo, da Je Partija postala ljudstvu še bližja, da je ljudstvo še bolj utrdilo svoje zaupane vanjo in v stvar, za katero se Partija bori — v socializem.
Najbolj pogost je bil primer določene idejne demoralizacije pri ljudeh, in posebno moram podčrtati, da so pri tem svojo vlogo odigrala znana pisma VKP(b), v katerih našo Partijo obtožujejo, da se meša v osebno in družinsko življenje članov Partije, da jim omejuje svobodo osebnega življenja itd. To trdim zaradi tega, ker se je del ljudi, ki so mislili, da Je osebno življenje popolnoma neodvisno od partijskega, prišlo do politične demoralizacije in zaradi tega do odklona na informbirojevske pozicije. CK je moral proti temu najostreje udariti in podvzeti vrsto ukrepov, da se ne bi take stvari dogajale več. Lahko rečem, da so ti ukrepi CK imeli odličen odmev v vrstah članov Partije, ker so bili pravilni in zelo uspešni.
Druga slabost, ravno taka ali pa še mnogo bolj nevarna, ki se Je pojavila istbčasno s prvo je bila v tem, da so v vrste partijskega članstva začela prodirati razna Partiji tuja pojmovanja — idejna, politična, pa tudi kulturna. Odkod in zakaj ro? Zaradi neverjetno hitrih sprememb pri nas v smeri demokratizacije vsega družbenega življenja, so začeli razni elementi, ki ne lju-
bijo socializma, napačno pojmovati našo demokratizacijo in dvigati glave, pojavile so se razne teorijice o svobodi tega In onega. Čutilo se je to na raznih področjih kulturnega, pa rudi političnega življenja. Taka pojmovanja so imela vpliv celo na neke člane Partije, ki jih ne moremo smatrati kot posebno partijsko čvrste. To je začelo zameglevati in razblinjati idej-
Velik polet naše industrializacije in vse večji dotok delovnih ljudi iz vasi v tovarne, je postavil našim sindikatom velike naloge. Pod pogoji graditve socializma v naši deželi so te naloge povsem drugega značaja kot so bile recimo v predvojni Jugoslaviji ali kot so danes v kapitalističnih deželah. Ker so se odnosi delavcev napram sredstvom za proizvodnjo spremenili z ukinitvijo kapitalističnega načina proizvodnje, namesto katerega je uveden socialistični način, so se s tem v zvezi spremenile tudi naloge naših sindikatov.
Potem je tovariš Tito govoril o vlogi sindikatov v kapitalizmu in danes v prehodni dobi ter podčrtal uspehe, ki so jih sindikati pri nas dosegli. Omenil je tudi, kako gledajo razne socialistične stranke na Zahodu na naše sindikate, nato pa nadaljeval:
Očitajo nam, da so pri nas sindikati pod vplivom komunistične partije prav tako, kakor da na Zahodu sindikati niso pod idejnim in političnim vplivom socialističnih ali drugih partij. Vsekakor je logično, da morajo biti partija delavskega razreda in sindikati, ki se borijo za sste končne cilje čvrsto povezani v tej borbi. Zato je jasno, da so pri nas komunistična partija in sindikati čvrsto povezani v enotnem cilju — graditvi socializma. Razen tega ni prav, da pozabljajo, da je pri nas pod vodstvom komunistične partije izbojevana osvobodilna vojna in izvršena revolucija in da se danes pod idejnim vodstvom komunistične partije gradi vse družbeno življenje itd. Evo, v tem je vodilna vloga naše Partije. Toda ta vodilna vloga se vse bolj razvija v smeri vzgojitelja državljanov naše dežele v socialističnem duhu.
Potem Je tovariš Tito poudaril, da Sovjetski zvezi ni uspelo izolirati našega sindikalnega gibanja in da so naši sindikati v teh letih navezali stike z sindikalnimi organizacijami iz evropskih držav, pa tudi iz Azije, AIrike itd. in zaključil:
V zvezi z današnjimi zapletenimi nalogami sindikatov mislim, da morajo sindikalni voditelji
nost ne samo izven, temveč tudi znotraj Partije.
Ko smo si na čistem s tem, da vloga KPJ danes ni v komandiranju, da se ona ne meša v vse kot nekakšen vrhovni arbiter in sodnik, ki o raznih problemih družbenega življenja kot na primer znanstvenih, gospodarskih in drugih daje svojo sodbo kot nekaj nepreklicnega in nezmotljivega, potem je jasno, da se vloga KPJ sestoji iz njene najvažnejše naloge — iz idejno-vzgojnega vodstva, iz njene budnosti, da se socialistična družba pri nas razvija normalno in pravilno; t. j. — vloga komunista je v tem, da prevzgaja in vzgaja državljane naše dežele v socialističnem duhu.
Vse bolj žive in močnejše zveze z zahodnimi deželami so namesto da bi bile transmisije naše stvarnosti na Zahodu po-stale vse bolj transmisije raznih, socializmu tujih, preživelih Idej za intiltracijo v naše družbeno življenje. Proti temu je CK tudi podvzel določene ukrepe, pokazalo pa se Je. da bo boj tu težji.
CK KPJ pozdravljajo tov. Tita
Ne gre za Partijo, temveč samo za posameznike v glavnem za osebe, ki delujejo v raz n in vejah družbenega življenja izven Partije. Toda jaz verujem, da bomo lahko premagali te pojave, ki bi lahko resno škodovali našemu pravilnemu razvoju, posebno v prevzgoji ljudi v socialističnem duhu, če bomo varovali idejno čistost in discipliniranost naše Partije. Mi ne bi bili niti ko-
tako srednji, kakor višji, mnogo delati sami s seboj. Proučevati morajo zakone politične ekonomije na podlagi Marxovega, Engelsovega in Lehinovega nauka in to ne abstraktno, temveč v skladu z razvojem naše socialistične graditve. Ce to ne bi storili, potem sindikati ne bi mogli odigrati tisto vlogo, ki jo družba
Najprej je tovariš Tito govoril o vlogi in uspehih, ki jih je Ljudska tronta dosegla v teh letih. Nato je nadaljeval:
V dosedanjem delu in uspehih v idejno-političnem prosveitje-vanju, se je pokazalo da prav Ljudska fronta postaja najbolj množična šola socialistične misli v naši deželi. Široke množice frontovcev kažejo vse večjo željo po učenju in obvladanju socialističnega, idejnega, političnega in kulturnega znanja. Frontov-ske organizacije v zadnjem času same iščejo najbolj ugodne oblike za prosvetljevanje svojih članov. Razumljivo je, da jim je treba pri tem pomagati v organizacijskem pogledu in v pogledu odgovarjajočih programov in načrtov za ideološko, politično in kulturno vzgojo. Posebno so pri tem važna predavanja iz raznih panog znanosti, po možnosti čim bolj kvr'.tetna, posebno pataka, ki se aktualna’ za našo socialistično stvarnost.
Tovariš Tito je govoril še o oblikah, ki naj jih organizacije Ljudske fronte uporabijo za čim boljše vzgojno delo, o nepravilnem pojmovanju, da je Ljudska fronta samo zato tu, da izvede razne delovne akcije in navedel nekaj podatkov o velikem doprinosu, ki ga je Ljudska fronta dala pri graditvi naše dežele.
Ljudska fronta bo igrala in mora igrati vse važnejšo vtogo ne samo kot politično združenje naših družbenih organizacij in socialističnih državljanov znotraj naše dežele, temveč mora igrati važno vlovo tudi izven nje kot politimi predstavnik. Zaradi tega mora Ljudska fronta dobivati vse močnejšo organiza-
munisti niti revolucionarji, če ne bi znali pravočasno in pravilno razbijati take pojave, ki po svoji vsebini niso samo škodljivi, temveč tudi kontrarevolucionarni. Kontrarevolucionarno je vse to, kar zavestno ovira revolucionarni razvoj, pa čeprav bi to kdo krstil s kakršnimikoli frazami.
Na koncu bi hotel še enkrat opozoriti, da je na tej stopnji demokratizacije našega družbenega življenja za Partijo najnevarnejši poskus vtihotapljsnja raznih tujih vplivov v ljudstvo, posebno pa v Partijo. Kolikor bolj na široko gre demokratizacija, toliko večja mora biti budnost članov Partije proti takim pojavom, bodisi da si najdejo prostor v tisku, v ustmeni propagandi, v obliki raznih akcij itd. Take pojave je treba takoj razkrinkati kot poskuse razbijanja naše idejne enotnosti in slabitve enotnosti v ljudstvu sploh. Zato predstavlja borba za dostojen lik člana Partije tudi na današnji stopnji razvoja na
poti graditve socializma (pri čemer se moramo varovati vseh mogočih scil in karibd) eno najvažnejših nalog naše Partije, ker jih samo neoporečno obnašanje komunista, njegovo stalno idejno dviganje, njegova disciplina in požrtvovalnost, zvestoba ljudstvu in Partiji kvalificira, da bodo idejni in politični navdi-hovalci graditve nove — socialistične družbe.
od njih danes pričakuje. In to zato, ker se v današnji praksi upravljanja podjetij s strani delovnih kolektivov nekatere sindikalne organizacije niso znašle in so zavzele v nekaterih vprašanjih manj pravimo stališče, kot pa delavski sveti in upravni odbori, to pa dokazuje, da niso dovolj prodrle v vsebino problema. Iz tega se vidi, da neodgovorno govorjenje, da bodo sindikati v novem sistemu proizvodnje izgubili svoj pomen, nima nobene osnove in lahko izzove samo zmedo in škodo.
cijsko obliko in ideološko vsebino. Njeno uveljavljanje kot združenje socialističnih državljanov naše dežele, oziroma kot socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, bo zelo važno za še hitrejše in lažje vzpostavljanje zvez in koristnega sodelovanja z naprednimi gibanji na Zahodu in posebno s socialističnimi partijami.
Nam stalno očitajo, da nimamo večpartijskega sistema, da je velik, oziroma največji del naših državljanov brez možnosti, da pripada neki politični organizaciji itd. Nič ne pomaga, če se mi sklicujemo na Ljudsko fronto. To Zahodu izgleda majavo, manifestacijsko in slično. Kaj pa bi pravzaprav v naših pogojih pomenil večpartijski sistem in kaj on sploh pomeni?
Večpartijski sistem pomeni več partijskih programov o družbenem življenju in razvoju. To pomeni, da nosilci revolucije in družbene preobrazbe dopustijo organizirano rušenje pridobitev revolucije, za katere je že prelita kri, za katere je že rešena oborožena bitka med starimi preživelimi in novimi revolucionarnimi silami, ki v družbenem razvoju nosijo napredek. Katera prava in dosledna revolucija v zgodovini ie prostovoljno dala premaganemu nasprotniku orožje nazaj v roke, da bi se boril proti uspehom revolucije? Nobena! Evo, to zgodovinsko resnico nočejo razumeti tam na Zahodu, ali pa jo razumejo, pa ti nas radi speljali na tanek led. Treba je poskušati, mislijo, če uspe, je zelo dobro, če pa ne uspe, nismo s tem nič izgubili. Celo
neki socialisti i Zahoda nam postavljajo vprašanja, zakaj nimamo večpartijskega sistema. Z druge strani jim ugaja pravi socializem, toda ne morejo razumeti, da pri nas do socializma ne moremo priti z večparrijskim sistemom, temveč proti takemu sistemu. Potemtakem je treba v novih pogojih, v pogojih, ko je revolucija v glavnem ostvarjena, in se družbena preobrazba že giblje na višjo stopnjo, t. j. ko država že preda proizvajalna sredstva v roke delovnim kolektivom in ko na ta način že začno odmirati funkcije države, imeti tudi nove oblike organizirane, množične politične sile, kakršna je pri nas Ljudska fronta, katere organizacijska oblika in namen sta že zastarela, katera pa združuje socialistične delovne ljudi, vasi in mest zaradi ostvaritve največje naloge, ki se ostvarja revolucionarnim potom
—	socializma. Razumljivo je, da mora taka organizirana masovna sila imeti tudi enoten program. Da pa bi imeli neobhoden enoten program, ne moremo imeti večpartijskega sistema in to je tisto, česar ne morejo, ali pa nočejo razumeti na Zahodu.
Tovariši in tovarišice, ker so komunisti prav tako tudi člani Fronte, priporočam, da naj Ljudska fronta dobi tako politično vsebino in organizacijsko obliko, ki ji ustreza na sedanji stopnji in v zvezi z današnjimi in mednarodnimi odnosi in potrebami sodelovanja. To je tem bolj potrebno, ker je ta naša splošno ljudska politična organizacija postala v veliki meri zavesten političen in idejni organizem, ki je sposoben igrati veliko vlogo ne samo v naši deželi, v smeri graditve našega novega sistema
—	socializma, temveč tudi na mednarodnem terenu — v umeri zmage socialistične misli.
Ljudska
mladina
Ker je naši ljudski mladini namenjena zelo važna vloga v našem družbenem življenju in da bi pravilno usmerili njen razvoj v duhu naše nove stvarnosti, se je pokazala potreba, da izvršimo spremembe v organizacijskem pogledu.
Po V. kongresu Partije je bil skupni kongres SKOJ in Ljudske mladine, kjer sta se na predlog kongresa Partije obe mladinski organizaciji združili v enotno — Ljudsko mladino Jugoslavije. To je imelo zelo pozitivne rezultate in Ljudska mladina se je razvila v močno organizacijo mladeničev in deklet z 1,500.608 člani. Danes je že vsemu svetu znano, kakšen brezprimerni delovni heroizem je pokazala naša Ljudska mladina in ga kaže še danes s tem, da daje bogat doprinos naši socialistični skupnosti.
Potem je tovariš Tito govoril o delovnih akcijah Ljudske mladine in o velikih uspehih, ki jih je dosegla pri graditvi naše domovine, pa tudi pri moralno-po-litični, ideološki in kulturni vzgoji mladine ter pri utrjevanju bratstva in enotnosti. Omenil je tudi probleme naše študentske mladine, probleme partijskih organizacij na univerzah, probleme kmečke mladine in končal:
Borba za našo mladino mora biti vedno živa in intenzivna. Mi ne smemo dopustiti, da našo mladino na vasi zastrupljajo in ustvarjajo iz nje sovražnika novega družbenega sistema. Socialistična preobrazba naše vasi je šele v povojih in se težko razvija iz mnogih razlogov. To pa nam mora dati pobudo, da napravimo vse za pravilen razvoj naše mladine na vasi.
Položaj in vloga
žena
Ze večkrat smo podčrtali, da je bila vloga žena v naši revoluciji velike važnosti. Podčrtali smo tudi to, da ni nič manjše važnosti njihova vloga v nadaljnjem revolucionarnem razvoju in v celotnem družbenem življenju: političnem, kulturnem, ekonomskem in drugem.
Te naše ugotovitve niso bile zasnovane na potrebi nekakšne demagoške propagande, temveč na stvarnih dejstvih, na tem, da so naše žene svojo družbeno vredost pokazale na vseh poljih dejavnosti in to ne manjšo od moških. Pa vendar še danes lahko pri nas ugotovimo določeno podcenjevanje vloge žena, posebno v gospodarstvu. V zadnjem časr ni redek pojav, da razna podjetja odpuščajo žene — delavke in sprejemajo moške z izgovorom, da je moški fizično močnejši in sposobnejši za razne specializacije kot žene In slično. To se posebno dogaja po
(Nadaljevanje na 5. strani);
Idejno vzgojno delo
Partijske šole
in religioznemu vplivu v nekih krajih, kot na primer v Sloveniji in tudi v Hrvatski. Razen tega ne vodimo dovolj odločne in sistematične borbe proti pojavom šovinizma, ki se pojavlja tu in tam pod vplivom reakcionarnih elementov, ki v tej obliki vodijo svojo borbo proti novemu družbenemu sistemu. Vzrok temu je nezadostna občutljivost članov Partije napram tem pojavom in to, da ne reagirajo pravočasno in energično. Moram naglasiti, da so bili v vrstah članov Partije pojavi šovinizma, ki so se pretvorili v kominformizem in v sovraštvo proti naši deželi nasploh. (Slučaj Duško Brkič, Rade Zigič, Canica Opačič itd.).
Za razliko od partijskega dela na vasi in njegovih slabosti pa delo v tovarnah in podjetjih bolje napreduje, posebno po uvedbi novega gospodarskega sistema. Gospodarskim vprašanjem posvečajo precej časa in pažnje. Delavci so neverjetno zainteresirani za te probleme. Toda v delu partijskih organizacij po podjetjih obstoji tendenca enostranosti. To ima svoje slabe strani, ker se tako zanemarja idejno politično delo in razni drugi problemi, ki so s stališča naših družbenih potreb važni. Fartijska organizacija v tovarnah in podjetjih mora pritegniti delavce in jih zainteresirati za vsa družbena vpra'anja. Plan dela je treba postaviti mnogo bolj široko. Delavci se morajo spoznati s celokupno linijo partijske politike, s principi, za katere se Partija bori itd.
Sedaj, ko ne bo več kandidatskega staža, bo posebno važno, da bolj sistematično delamo z množico delavcev, da bi jih pridobili v Partijo. Zaradi njihove ideino-politične in ekonomske izobrazbe, je treba včasih odvreči mnenje, da delavci niso sposobni razumeti komplicirane ekonomske probleme v celoti, da je za njih teoretično izobraževanje pretežko itd. Prav sedaj, ko delavci sami upravljajo s podetji, bi bilo napačno omejevati se na vzgojo in usposabljanje ozkega kroga delavcev, temveč je to treba razširiti na vse večji krog delovnih ljudi. Zato je naravno, da se danes kaže potreba po vse boljši kvaliteti idejnega in političnega dela in po sposobnih članih Partije za tc delo. Pogosta praksa, da se idejno politično delo izvaja samo med člani Partije, je vseskozi napačna in je z njo treba prenehati.
Ker je med delavci zelo močna in razširjena težnja, da dvignejo svoj nivo splošne izobrazbe, je treba napraviti vse. da Jim to omogočimo, ker bo potem lažje tudi z ideološko Izobrazbo, za katero je vsekakor potrebno določeno predznanje.
Tovariši in tovarišice! Ce bi hotel v tem poročilu govoriti podrobno o raznih slabostih v naši Partiji v času, ki ga tu zajemam, bi to vsekakor zavzelo precej prostora. Zato se bom ustavil samo pri nekaterih slabostih:
Najprej bi se zadržal na rtku člana Partije in na liku komunista. V zadnjih dveh letih so se začela pri nekem na srečo majhnem krogu ljudi — članov Partije — pa tudi pri posameznikih in nekaterih partijskih vodstvih, širiti čudna pojmovanja o osebnem življenjri in morali, ki so presegala že vse meje.
IV.
Delo in razvoj KPJ v času ©i V, kongresa Partije
in danes
Člani Politbiroja ln člani
V.
Družbene ozganlzacije
Vloga in delo
sindikatov
Ljudska fronta
Jugoslavije
Vloga komnolstov Je socialistična vzgoja naših
državljanov
(Nadaljevanje s 4- strani)	radi slabega dela ženskih orga-
nizacij, kmetice vse bolj padajo predaji tovarn in podjetij v- pg-j yp;lv duhovščine, religioz-upravljanje delovnim kolekti-*. nj»j predsodkov in raznih slepa-vom. Kako Je prišlo do tega, da ■ rjj, k2r seveda negativno vpliva delovni kolektivi dopuščajo, da , na vzgojo otrok Ce hoćemo re_ se žsne smatrajo kot manjvred--) jiti otroke in zagotoviti, da bodo na delovna sila? To izhaja odtod., jutri koristni člani naše socia-ker v množicah delavcev na ža-» listične družbe, moramo danes lost še ni opuščeno zastarelo in,:-nesocialistično gledanje na spo-i. sobnost in vlogo žene v družbi, t. j. pojmovanje, da je žena ustvarjena samo za kuhinjo, vzgajanje otrok in hišne posle.
Razumljivo je, da smo v prvih povojnih letih žensko delovno silo neplansko zaposlovali tudi na tistih delovnih mestih, kjer ona zares zaradi fizične kondicije in nevarnosti za žene kot bodoče matere ni mogla biti. Zato je bilo potrebno, da žene zamenjajo iz čisto zdravstvenih razlogov z moško delovno silo.
Toda ta zamenjava je bila tudi na lažjih delih kot na primer v gostinstvu, trgovini, lahki industriji itd. Taka praksa je popolnoma nasprotna našim principom o enakopravnosti žene.
Enakopravnost našim ženam ni darovana, to je pridobitev naše revolucije, v kateri so naše žene same dale bogat doprinos v krvi in življenjih v ozadju in kot borke. Taka praksa se pri nas ce sme več ponavljati.
Fotem je tovariš Tito še v številkah pokazal ta nepravilni odnos in nadaljeval:
Podobna tendenca v pogledu žen3 ie tudi v ijudski oblasti.
Tudi tu se je pokazalo, da število žena v ljudskih odborih skoraj v vseh republikah pada, čeprav se stalno dviga šle. ho žena, ki sodelujejo pri volitvah.
Medtem ko je na volitvah za ustavodajno skupščino leta 1843 glasovalo 80% žena, je že leta 1§5S v narodno skupščino FLRJ
glasovalo 80,29% žena, od vsega števila volivcev, ki so glasovali na volitvah za republiške ljudske skupščina pa je biio 52.8% žena. Zavest žena o njihovi dolž-rosti nasproti novi družbeni skupnosti, je bila torej ceio večja od zavesti moških. Naše ženske organizacije so razvijale in vse bolj razvijajo svoje deio v skrbi za otroke in matere. V tem so dosegle lepe rezultate. Prav tako so storile precej na prosvetijevanju žena, v politični in ideološki vzgoji. Toda moram reči. da je tu še mnogo slabosti v prosveti jevanju žena na vasi. V mnogih krajih naše dežele za-
reševati matere, ki vzgajajo te otroke. To dolžnost imajo v prvi vrsti ženske organizacije.
Malo ali skoraj nič nisem govoril o raznih oblikah dela in o uspehih ženskih organizacij v tem delu. To prepuščam samim tovarišicam v diskusiji. Moj cilj je bil, da pokažem v prvi vrsti na neke negativne pojave v odnosu na vlogo žena in na najnevarnejšo slabost v delu ženskih organizacij — na delo na vasi, ker smatram, da je to tako važno vprašanje, da mu morajo naše ženske organizacije kar najhitreje posvetiti največjo pozornost.
Potem je tovariš Tito govoril o deiu Zveze borcev, ki ima danes žs 1,328.792 članov. Oživitev spominov na borbe in žrtve osvcDOXilne vojne, ki predstavlja vehk.moraino-poiitični uspeh, je v glavnem delo Zveze borcev. Zveza botreev je posvetila veliko pozornost skrbi in pomoči otrokom pacžlih borcev, invalidninam itd. Posebna naloga Zveze borcev je izvenarmadna vzgoja, partizanski marši, skupne taktične vaje itd., so ravno tako veliki uspehi te organizacije. Posebna naloga Zveze borcev, kateri je ta organizacija posvetila dosedaj premalo pažnje, pa Je čuvanje pridobitev velike osvobodilne borbe. Premalo je borbe proti pojavom šovinizma, pete kolone, verske zaostalosti itd. Voditi borbo proti tem ir. podobnim pojavom, pomeni izvrševati zakle-tev tistim, ki so padli za zmago današnje stvarnosti, za socializem.
Za tem je tovariš Tito govoril
o Zvezi vojaških vojnih invalidov Jugoslavije in jim dal posebno priznanje zato, ker so uspeli, da čim manj obremenjujejo našo državo, in zaključil:
Tako je reševala invalidsko vprašanje naša socialistična oblast in zato se po naših ulicah ne vlečejo in ne prosjačijo tisti, ki so dali svoje zdravje na bojnem polju za srečnejše življenje svojega ljudstva, kakor se to redno vidi na ulicah mest Sovjetske zveze.
vojaških voditeljev, da bi moglo
odgovarjati potrebam današnje vojne tehnike in znanosti, je doseglo visoko stopnjo. Mi imamo danes 15 šol za aktivne oficirje, 4 višje vojne akademije in 25 oficirskih šol za nadaljnje strokovno usposabljanje. Prav tako imamo 13 šol za prvo šolanje podoficirskega kadra in mnogo tečajev za njihovo izpopolnjevanje. Od 1. avgusta 1948. do 1. oktobra 1952. leta je dokončalo vojne šole in akademije 21.171 oficirjev. V tem času je dokon-časo 9555 slušateljev razne fakultete itd.
Tako raste in se razvija naša ljudska armada pod vodstvom naše Partije. Ona je danes po-
L&
Hitri razvoj naše industrializacije in gospodarstva sploh zahteva vzporeden in hiter kulturni razvoj, zahteva več napora za širjenje kulture. Za pravilen in uspešen razvoj socializma je potrebno, da gresta civilizacija in socialistična kultura naprej. Visoka stopnja materialne kulture in družbenega razvoja zahteva tudi visoko stopnjo vsestranske duhovne kulture. Le kadar je to v skladu, imamo pravilen razvoj družbenega preobračanja.
Zato je graditev socializma v industrijsko zaostali deželi mnogo težja kot v industrijsko visoko razviti deželi, pa čeprav bi bila ta v pogledu duhovne kulture na nižji stopnji. Danes imamo dežele, ki so na zelo visoki stopnji materialne kulture, toda v katerih splošna kultura ni na zavidajoči višini. Zato polaga naša socialistična oblast veliko pažnjo kulturnemu dvigu širokih množic naših državljanov. Pri nas mora biti tako pro-svetljevanje in kulturno dviga-
Pel© v armadi
stala ena izmed najmočnejših v Evropi s sposobnimi strokovnimi kadri.
Potem je tov. Tito govoril še o doprinosu, ki ga je armada dala našemu gospodarstvu, in podčrtal, da naša armada ni samo faktor varnosti naše dežele, temveč da ona tudi sama sodeluje v zgraditvi socializma in' sama sebe vsestransko gradi v tem duhu. Ljudska armada Jugoslavije je danes pripravljena in sposobna braniti našo deželo pred vsakim sovražnikom, ki bi hotel poseči po naši neodvisnosti in svobodi, po pridobitvah naše revolucije Naša armada predstavlja močno in zavestno udarno silo revolucionarne armade.
© bodočih nalogah
Tovariši in tovarišice!
Dovolite mi, da na koncu še enkrat omenim in podčrtam nekatere naloge, ki jih ima naša Partija v nadaljnjem razvoju naše socialistične graditve. Kot ste že videli, teh nalog ni niti malo niti niso lahke. So pa po svojem značaju in v zvezi z današnjim položajem, v katerem se naša dežela nahaja, kakor tudi. v zvezi z našimi splošnimi možnostmi danes, vendarle mnogo lažje, kakor pa so bile do sedaj.
Da bi se graditev socializma pri nas normalno razvijala, brez raznih pretresov In prevelikih težav, morajo biti komunisti na višini. Da bi pa bili na višini, moramo storiti še več za njihovo politično in teoretično vzgajanje. To Je v bodočnosti še bolj potrebno, zato ker: prvič, naš socialistični razvoj postaja
Naša Partija je posebno skrb posvečala političnemu in teoretičnemu delu v armadi v času od V. kongresa do danes. Intenzivno je bil pojašnjavan značaj spopada med nami in Sovjetsko zvezo. To je bilo tem bolj potrebno, ker smo vedeli, da so sovjetski agenti še med vojno poskušali dohiti močne pozicije s pomočjo snubljenja slabših in omahljivejših komunistov-oiicir-jev. Vedeti smo, da bo posebno po spopadu njihovo težišče usmerjeno na razbijanje naše armade, ki je glavna opora naših narodov za obvarovanje neodvisnosti. To se je pokazalo točno, toda ne da bi oni dosegli kakršenkoli rezultat v tem cilju. Do V. kongresa Partije so uspeli zasnubiti samo nekoliko višjih oficirjev, kot je bil to Arso Jovanovič in drugi, in to v času, ko so se šolali v raznih vojnih šolah v Sovjetski zvezi. Ti agenti so bili v naši armadi postopoma odkriti in niso imeli čaša izvršiti svoje špijonske naloge in razbiti enotnost naše ljudske armade. Mi smo, razumljivo, v zvezi s tem okrepili budnost in politično ter teoretično delo z ene strani, z druge strani pa smo odstranili iz armade vse omahljive in sumljive elemente, ki jih je načel informbirojski revizionizem, tako da je naša armada ostala monolitna in močna udarna sila, sposobna, da hrani našo svobodo, neodvisnost in mirno socialistično graditev tudi proti sovjetskim poskusom, da bi zasužnjili našo deželo.
bi dosegli svoje imperialistične cilje.
V zvezi s položajem, v katerem se naša dežela nahaja zaradi sovjetskega pritiska in v zvezi s splošnim mednarodnim položajem, moramo v naši zunanji politiki tudi nadalje pod-vzemati vse potrebne obrambna ukrepe za zavarovanje naše neodvisnosti in preprečenje novih napadov ne samo v tem delu, temveč v Evropi sploh, kajti vsaka agresija v Evropi, pa tudi v svetu, bi imela danes za posledico novo splošno vojno, ki bi nedvomno zajela tudi našo deželo. Zato Je potrebno, da bo vsak ukrep naše vlade v tem smislu, v smislu zagotovitve naše neodvisnosti, jasen našim članom Partije, da bi ga pojasnjevali množicam. Z druge strani morajo člani naše Partije vedno In pravočasno tolma-
kor tudi v vsakodnevni praksi, katerega danes izvajajo sovjetski In informbirojski voditelji, pa tudi revizionizma, ki bi prišel s katere koli strani.
V zvezi s tem, da se vloga Partije na tej stopnji našega socialističnega razvoja do določene stopnje menja, da postaja še odgovornejša — kajti nadaljnji uspešni razvoj našega socialističnega sistema zavisi v veliki meri od stopnje zavesti državljanov naše socialistične dežele, ne pa samo od materialnih pogojev — da se je množična osnova za socialistično vzgajanje v velikem obsegu razširila, da je prav socialistično vzgajanje eno izmed najvažnejših in najodgovornejših torišč dela za komuniste itd., mislim, tovariši in tovarišice, da bi se mi na tem kongresu morali pozanimati za vprašanje spremembe naziva naše Partije. Naziv Partija ne ustreza več. Globoko sem prepričan, da bi bilo vsekakor točneje in da bi ustrezalo današnji stopnji in perspektivam nadaljnjega razvoja, če bi se nazivala Zveza komunistov Jugoslavije. To ni nič novega, kajti to ime je dal že Karl Marx. Razumljivo je, da to ne bo vpii-valo na organizacijsko strukturo Partije, na njen demokratični centralizem itd. Tak naziv bi bil le v skladu s tem, kar sem že prej govoril, to je z osnovnimi in najvažnejšimi smernicami za bodoče delo komunistov.
Ko sem rekel, da Je v bodoče najvažnejša naloga KPJ idejno-vzgojnega značaja, s tem seveda nisem mislil, da bodo prenehale vse druge vodeče funkcije. Ne! Najprej one ostajajo v tolikšni meri, kolikor komunisti
uitnruo-prosvetno
del®
nje, ki bo poganjalo naš družbeni razvoj naprej, ki ne bo dovolilo, da se ta razvoj ustavi, kajti vsako stagniranje v družbenem razvoju pomeni tudi nazadovanje.
Potem je tov. Tito govoril o naših naporih, ki smo jih vložili na polje prosvete in kulture. Medtem ko je naša oblast dala zelo velika sredstva za šole, univerze, institute in drugo, pa živi na teh ustanovah še precejšnje število ljudi, ki več škodijo kakor pa koristijo, ker mislijo, da je pouk nekaj, kar je zunaj naše socialistične graditve.
Tov. Tito Je zaključil: Pred našo Partijo mora biti prosveta in kultura tudi v bodoče med najvažnejšimi nalogami, in to predvsem delo med množicami delovnih ljudi v zvezi z njihovo vse večjo vlogo, ki jo imajo v družbi.
Potem je tov. Tito govoril o ideološko-političnem delu v naši armadi in navedel številke, ki dokazujejo velik uspeh tega dela. Omenil je tudi nekatere probleme partijskega dela v armadi, nato pa nadaljeval:
Cilj partijskega dela v armadi Je, da se ona stalno usposablja ne samo strokovno, temveč tudi v moralno-političnem in ideološkem pogledu, da bo postala zavesten oborožen organizem za obrambo razvoja novega družbenega sistema — socializma. To deio mora biti usmerjeno v stalno krepitev vojaške discipline — ne slepe, temveč zavestne discipline, ki izhaja iz spoznanja vsakega pripadnika armade o njegovi dolžnosti proti svoji' socialistični domovini, iz njegovega spoznanja, da mora storiti vse, kar je potrebno, da bi kar največ doprinesel h krepitvi armade kot branilca pridobitev revolucije.
V času od 1S48. leta smo uspeli v armadi odvreči vse tisto negativno, šablonsko — bodisi v administraciji bodisi v pouku — kar so nam hoteli sovjetski inštruktorji vsiliti, ne glede na naše pogoje in možnosti. Oni so s podcenjevanjem govorili o naših izkušnjah iz osvobodilne borbe in poskušali preko nekaterih oboževateljev njihove vojaške znanosti preprečiti proučevanje teh izkušenj v naših vojnih šolah in akademijah.
Strokovno usposabljanje naših
Gostje na kongresu
vse bolj zapleten in zahteva vse večjo spretnost članov Partije v delu; drugič zaradi tega, ker je naši Partiji dana v čast velika zgodovinska naloga, da vodi borbo proti informbirojsko-sovjetskemu revizionizmu marksistične teorije in prakse tudi na mednarodnem področju. V zvezi s tem se nam vsiljuje naloga, da okrepimo idejno borbo proti revizionističnim odklonom Sovjetske zveze in informbiroj-skih partij, da okrepimo borbo za odkrivanje sovjetskih manevrov in ciljev ne samo proti naši deželi, temveč tudi nasploh.
Mi moramo vztrajno razkrinkavati lažno sovjetsko propagando za mir in stalno opozarjati na provokatorsko in vojno-hujskaško propagando in prakso Sovjetske zveze.in njenih satelitov proti socialistični Jugoslaviji. Neprestane krvave provokacije madžarskih, romun-, skih, bolgarskih in albanskih satelitov proti naši deželi se izvajajo pod vplivom sovjetskih voditeljev in imajo za cilj: z ene strani stalno vznemirjati in držati v napetosti narode naše dežele in na ta način ovirati ustvarjalno delo pri graditvi socializma, — z druge strani pa povzročiti večji spopad na naših mejah.
Prav tako Je treba okrepiti budnost in boj proti raznim odkritim in prikritim fašističnim in profašističnim reakcionarnim elementom na zahodu, ki pod videzom križarskega pohoda proti komunizmu nadaljujejo svojo vojr.ohujskaško propagando in ogrožajo mir v svetu, da
čiti ljudstvu tudi naše dosledno stališče v posameznih vprašanjih, ki se včasih razlikuje od stališča zahodnih nesocialističnih držav, posebno, kadar gre za kolonialna in podobna vprašanja ker se mi ne moremo odreči svojim principom v teh vprašanjih. Naša zunanja politika mora biti tudi v bodoče usmerjena v krepitev sil miru, istočasno pa tudi v smeri čuvanja naše dežele, ker se krepitev miru ne more doseči s tem, da se žrtvujejo upravičeni interesi neke dežele.
Potemtakem je potrebno vsestransko sodelovanje naše dežele z vsemi miroljubnimi deželami, deželami, ki žele, da bo to sodelovanje na enakopravni osnovi. To je naš princip v zunanji politiki, ker samo taka politika omogoča, da :e uspešno upremo sovjetskim nameram proti Jugoslaviji in da omogočimo nemoteni razvoj naše industrializacije in graditve socializma.
Dalje, kot sem že prej omenil, moramo v bodoče okrepiti naše sodelovanje z naprednimi gibanji v svetu, posebno s socialističnimi gibanji. To sodelovanje s socialističnimi gibanji bi moralo v bodoče dobiti vse bolj organiziran značaj, ker moramo imeti pred očmi, da je naša praksa graditve socializma v eni deželi ponovno vrnila vero v vrste socialističnih gibanj (in ne samo socialističnih, tem-vc/č tudi naprednih gibanj v svetu sploh), v možnost ustvaritve resničnega socializma brez sovjetskih metod, ki so preplašile svet.
MfPJ nag se preimenuje v Zvezo komunistov Jugoslavije
Govoril sem že o notranjih razlogih sprememb v Ljudski fronti. Toda tudi zunanji razlogi, posebno razlogi nadaljnjega sodelovanja s socialističnimi In naprednimi gibanji, nas silijo k temu. Da bi olajšali tako organizirano sodelovanje, bo potrebno pri nas izvršiti določene organizacijske spremembe v Ljudski fronti, kot vatnem političnem faktorju ne samo v naši
deželi, temveč tudi v mednarodnem merilu. KPJ je kadrovska partija; na tej stopnji mora imeti ona vse izrazitejšo vlogo idejnega vzgojitelja, ki pravilno usmerja in organizira vse naše družbeno življenje. Zato je ona kot avantgarda delovnih ljudi naše dežele v prvi vrsti orientirana na izgradnjo socializma v naši deželi ln v borbo proti revizionizmu, tako v teoriji, ka-
tov itd. Se kako Je treba upoštevati, da ne bomo imeli preveč tovarn ene vrste, a premalo druge vrste, da ne bo nekega potrošnega blaga preveč, drugega pa premalo, kajti v tem slučaju bodo imeli tako delovni kolektivi, kot vsa družbena skupnost samo škodo, ne pa koristi. Zato morajo naši tovariši strogo upoštevati naše ključne objekte, od katerih hitrejše ali počasnejše dograditve zavisi hitrejši ali počasnejši razvoj naše industrializacije, hitrejše ali počasnejše premagovanje težav pri reguliranju naših obveznosti nasproti inozemstvu, oziroma uravnoteženje naše trgovinske bilance in drugo.
Prav v zvezi z zgoraj navedenimi težavami, se moramo v naših bodočih načrtih v glavnem nasloniti na svoje lastne možnosti. Zato moramo v prvi vrsti postopoma graditi tiste tovarne, ki so neobhodne za delo že zgrajenih bazičnih objektov, pa tudi one, za katere imamo surovine in glede katerih smo v čim manjši meri odvisni od inozemstva.
Ze prej sem govoril o te»,
katere veje našega gospodarstva bodo imele v bodoče prioriteto, in je zato dolžnost vseh voditeljev, članov Partije, da to upoštevajo in da ne dovolijo, da gremo spet neodgovorno v širino. Ce govorimo o upoštevanju naših možnosti, potem je treba posebno veliko pozornost posvetiti štednji, kajti razsipanje pri nas ni tako redek pojav. Moram reči, da pri nas premalo upoštevajo posledice letošnje suše in ponekod trošijo tako, kakor da bi bila dobra letina. In ne samo, da trošijo, so slučaji, da razsipajo. Toda, kje bomo vzeli sredstva za nabavo potrebščin iz inozemstva za prehrano do novega ekonomskega leta? Partijske organizacije morajo podvzeti ostro borbo za varčevanje in proti razsipništvu.
Zelo važna in trajna naloga naših partijskih organizacij je, da se okrepi tudi v bodoče budnost proti eventualnim šovinističnim in partikularističnim pojavom ne samo izven Partije, temveč tudi pri komunistih, v kakršni koli obliki se bodo že pokazali.
po sposobnosti odgovarjajo za to ali ono funkcijo; drugič, vodilna vloga komunistov ne more biti nekakšen družbeni privilegij, temveč mora biti prežeta z idejnim vplivom v vodenju in z uspešnostjo tega vpliva za pravilen socialistični razvoj. Potemtakem Zveza komunistov Jugoslavije ne samo ne zmanjšuje svoje vloge in odgovornosti za uspešen razvoj socializma, temveč jo še veča, zavrača pa določene škodljive metode, ki se vlečejo še iz sovjetske prakse, ki pa so v Sovjetski zvezi dovedle komunistično partijo v položaj pomožnega žandarja birokratskega upravljanja.
Zato mora v sodelovanju v mednarodnem merilu odigrati važno vlogo tudi Ljudska fronta, oziroma — če bo sprejet moj predlog — Socialistična zveza delovnih ljudi Jugoslavije kot najmnožičnejša družbena organizacija naše dežele, v kateri so združene vse naše družbene organizacije, skupine in posamezniki, vključno tudi komunisti — organizacija, ki s svojimi 8 milijoni članov predstavlja eno izmed največjih političnih organizacij na svetu. Taka organizacija, ki predstavlja združenje zavestnih graditeljev socializma, lahko v tesnem sodelovanju z ostalimi socialističnimi gibanji v svetu odigra važno in koristno vlogo za vse človeštvo.
Posebno važne so naloge, ki Jih ima KPJ v gospodarstvu. Te naloge so na tem sektorju najbolj zapletene in zelo občutljive, posebno v zvezi z decentralizacijo in demokratizacijo vodenja v gospodarstvu, kjer je potrebna stalna pomoč voditeljem, da bi pravilno delali, in to tako v gospodarskih računih, kakor tudi v organizaciji proizvodnje, planiranju in drugih nalogah. Najčešće napake in slabosti v izvrševanju teh nalog, kakor je pokazala že do sedaj praksa, so pojavi in tendence lo-kalističnega značaja. Ljudje, pa tudi nekateri člani Partije, pozabljajo včasih na celoto, na splošne interese skupnosti, na to, da Je naša ekonomika nedeljiva celota in da zato ona zahteva, da se upoštevajo tudi splošni piani in potrebe.
Naši ljudje včasih ne upoštevajo dovolj nadaljnjih perspektiv našega ekonomskega razvoja, nujnih kapacitet, asortlmen-
Čuvajmo enotnost naše Partije
Okrepiti je treba budnost Partije proti raznim omahljivim in nezdravim elementom v Partiji, pri tem pa ni treba ravnati kruto in s tem izgovorom izključevati ljudi, ki so sicer zvesti Partiji, pa včasih greše. Takim je treba pomagati, pa čeprav tudi v obliki partijske kazni, ki bo na njih vzgojno delovala.
Prav tako je treba okrepiti borbo proti gnili familiarnosti v Partiji in stalno krepiti kritiko in samokritiko. V tem pogledu je bilo do sedaj mnogo napak, to pa se potem slabo odraža na kvaliteto partijnosti komunistov, ki zaradi tega postanejo nevredni, da bi bili člani Partije. Posebno pažnjo je treba posvetiti liku* komunista. Zvestoba Partiji se ne odraža samo v včlanjenosti v Partiji, temveč tudi v vsem življenju in delu osebnosti.
V Partiji je treba v zvezi z vsem tem okrepiti kontrolo nad rednim In pravilnim delom partijskih organizacij.
Predvsem, tovariši in tovarišice, pa je treb3 varovati čistost in monolitno enotnost naše Partije, da bi bila sposobna premagati vse že omenjene in še mnoge druge naloge na naši težki, toda slavni poti graditve srečnejšega življenja naših delovnih ljudi — socializma.
Tovariši in tovarišice, s tem sem končal svoj referat, ki — razumljivo — ni mogel podrobneje zajeti vse probleme našega družbenega življenja. Mislim, da bodo to tovariši v razpravi dopolnili, da bi na ta način dobili kar najbolj točno sliko naših uspehov in slabosti in tudi naših bodočih nalog.
Mi se danes še borimo z velikimi težavami. Toda. tovariši
ln tovarišice, tudi v bodoče moramo biti prežeti z zavestjo, da bomo tudi te težave kmalu premagali. Ce pomislimo, kako ogromne zapreke smo morali premagati na svoji poti izgradnje socializma od V. kongresa do danes, potem smo lahko zares ponosni in srečni skupaj z našimi narodi. Mi smo do danes dosegli take rezultate in pod takimi pogoji, da lahko z globokim prepričanjem pričakujemo skorajšnjo, popolno zmago tistih idealov v naši deželi, za katere smo se borili in za katere so padli mnogi sinovi naših narodov.
Smatral sem za potrebno, da mnogo več govorim o naših težavah in slabostih in manj o naših uspehih, ki zares niso majhni. Hotel sem dati bolj sliko surove strani naše stvarnosti do sedaj, da bi lahko v bodoče laže premagali vse težave na naši poti, ki je že osvetljena s sijajnimi rezultati ustvarjalnega dela naših ljudi in ki nas vodi v veliko in srečno bodočnost.
Ob 13,40 je tovariš Tito nehal brati referat o delu Partije v času od V.—VI. kongresa. Z dvema kratkima prekinitvama ga je bral približno 5 ur in pol.
Po referatu so delegati in gosti priredili maršalu Titu dolgotrajne navdušene ovacije, ki so se na koncu zlile v pesem »Druže Tito, mi Ti se kunemo ...«.
Na koncu dopoldanskega zasedanja kongresa so delegate in tovariša Tita pozdravili zastopniki tovarne orodnih strojev »Prvomajska«. Poleg drugega so izrekli zagotovilo, da bo njihov kolektiv opraviči! zaupanje Partije in ljudstva ter ostal zvesto na braniku svetlih tradicij delavskega razreda Jugoslavije.
Popoldansko zasedanje
Zagreb, 3. nov. Popoldne ob 15.40 je kongres nadaljeval svoje delo. Popoldanskemu zasedanju je predsedoval Jovan Vese-linov. Najprej je podal Moma Markovič poročilo verifikacijske komisije, v katerem je med drugim navedeno, da so se volitve povsod pravilno izvršile in je bilo na vsakih 400 članov KPJ izvoljen po 1 delegat. Skupno je bilo izvoljenih 2022 delegatov, na kongresu pa je prisotnih 2008 delegatov, 14 pa je upravičeno odsotnih. Zastopane so vse republike in pokrajine Vojvodine, Kosovo in Metohija ter part-j-ske organizacije JLA.
Od 2022 izvoljenih delegatov je 945 delavcev, 332 kmetov, 422 intelektualcev, 195 nameščencev, 47 študentov in 31 ostalih. Zena je med delegati 151. Po republikah zastopa Srbijo 723, Hrvatsko 366, Slovenijo 141, Bosno in Hercegovino 237, Makedonijo 125, Črno goro 56 in JLA 374 delegatov.
Povprečni partijski staž delegatov je 11 let, 1 mesec in 28 dni. Od delegatov je bilo do leta 1941 sprejetih v Partijo 870 delegatov, od leta 1941 do osvoboditve 961 delegatov, v letih po osvoboditvi pa 191 delegatov. Od skupnega števila delegatov je sodelovalo v narodnoosvobodilni borbi od vsega početka 1170 delegatov, medtem ko v narodnoosvobodilni borbi ni sodelovalo 220 delegatov.
Po poročilu verifikacijske komisije je kongres sprejel poslovnik, ki določa poslovni red kongresa. Poslovnik določa, da sme o posameznem referatu govoriti posamezni diskutant samo enkrat, in sicer največ 10 minut.
Nato se je pričela diskusija o referatu tov. Tita. Prvi se je oglasil k besedi Franc Ježovnjk, delegat iz Maribora, ki je govoril o delavskih svetih in nekaterih problemih, ki so se v zvezi s tem pojavili v Mariboru. Za tem je pozdravila kongres dele-
gacija pionirjev, ki so izročili vsakemu članu delovnega predsedstva šopek rož. Rodoljub Co-lakovič je obširno razpravljal o problemih kulture in prosvete ter o nalogah komunistov pri vnašanju in utrjevanju naprednih načel v naši kulturno-pro-svetni dejavnosti. Za tem je govoril 'Nikola Sekulič o nekaterih mednarodnih političnih problemih in o vlogi Jugoslavije v svetu. Delegat graničarjev Sta-noje Spasič je prinesel kongresu pozdrave graničarjev z vzhodne meje in obljubil, da bodo graničarji nesebično čuvali našo socialistično domovino. V svojem govoru je povedal to, kar je že v dosedanjem poteku kongresa povedalo mnogo delegatov, da so mu člani Partije in nepartijci v enotah, kjer je bil izvoljen, naročili, naj zahteva na kongresu, da bo tovariš Tito ponovno izvoljen za generalnega sekretarja KPJ.
Nato je dobil besedo delegat kovinskega kombinata v Zenici Djuro Belič, ki je govoril o delu partijske organizacije ter sploh o življenju in delu kolektiva zeniškega kombinata.
Točno ob 18.30 je prispela kolesarska patrola iz Nove Gorice, ki je prinesla kongresu pozdrave prebivalstva z naše zahodne meje in pozdrave prebivalstva vsega goriškega okraja z zagotovilom, da bo kot doslej, tudi v bodoče pod vodstvom Partije budno na braniku naše socialistične domovine.
Na kongresu sta nato govorila Risto Djunov, delegat iz tikve-škega okraja, ki se je pomudil na problemih zboljšanja kmetijstva v tem okraju, in Stanko Prokič, ki je pozdravil kongres v imenu članov kmečke delovne zadruge Fruška gora iz sremske vasi Divoša.
Ob 19. je bilo zaključeno današnje zasedanje kongresa, jutri pa se bo kongres nadaljeval ob osmih zjutraj z diskusijo o referatu tovariša Tita-
Nekaj misli o otroških dokladah Postopa m študente
navijanje posameznih letnikov bi moralo iti na račun teh let. Zaradi tega ne bi smela
pri tem vplivati tudi na socialni sestav tistih, ki študirajo, bi se morali kljub vsemu
uredba postavljati starostno odločiti za sistem štipendij po mejo kot mejo za izgubo pra- konkurzu. Sredstva za štipen-»««.«. , U1CUU, v,	pužnu na univerzo, m ki so V1C d<? doklade- P, .p® diJski sklad bi morala biti z
dokladah je prišlo na naših včasih zelo tehtni in upošte- “Tdn začne studii ie na	1“ ».°J:
Zaradi raznih pomanjklji- ali oni študent prišel bolj vosti v uredbi o otroških pozno na univerzo, in ki so
univerzah do nezdravih poja- vanja vredni.
vov. Otroška doklada pri sedanjem načinu izplačevanja — ko je le potrdilo o vpisu važno za pridobivanje pra-
Uredba o otroških dokladah
nekdo začne študij že na drugi fakulteti, medtem ko oni štu-
ju	...	,•	denti. ki študirajo recimo me-
in uredba o štipendiranju dicin0 alj neka(ere fakultete slušateljev visokih sol pa one- tehniške visoke še>le, še ne
mogočata prihod na univerzo
morejo študija končati. Zaradi tega je edino pravilno, da pravica do doklade z diplomo na eni fakulteti ugasne. Tako bi bilo nemogoče, da študenti matematike ali glas-
ljena tako. kakor so določene otroške doklade. Na univerzi in naših visokih šolah še obstoji sistem štipendiranja, vendar trenutno v skromnem obsegu in ob skromnih sredstvih.
Odločitev, da se na univerzi zopet uvedejo štipendije kot regularna oblika državne pomoči. bi izzvala seveda bistvene spremembe v sedanjem
vice do doklade — ni nikak mnogim sinovom majhnih študijski stimulans in orno- kmetov, ker jim obe uredbi goča. da se nekateri skrivajo jemljeta vsako možnost za ha univerzi in zabijajo čas na dosego državne podpore. Do-račun skupnosti, Dalje, ker ločba, da starši ne smejo po-ornejuje uredba pravico do sedovati več kakor 2 ha zem-dokladc s starostno mejo, ne 1 je ali plačati več kot 3000 din pa z diplomo na eni fakulteti, davka letno po osebi, velja daje tako možnost, da se ab- namreč pavšalno za vso drža-solventi ene fakultete vpišejo vo in seveda tudi vso Slove-še na drugo in tako uidejo nijo. Res pa je, da je težko služenju kadrovskega roka ali izenačiti posestvo z 2 ha na
pa se izognejo službi izven Primorskem z onim v Prek-	/7;	*“
univerzitetnega centra. V na- murju. Morda je ravno v tem Pjsa^' največ enkrat. Studenti, pred otroško ^doklado. Sistem
sprotju s tem pa pogosto te vzrok, da je danes dotok štu-	~~	...
doklade ne morejo več preje- dentov s Primorske na naše
be sedaj v pisujejo tudi pravo. naginu dodeljevanja sredste. Za takšno prepisovanje so za univerzitetni študij. Teme-vzroki v slabem studiju, pa Ijjto bi bilo treba premisliti tud. v^ nerealni gornji sta- tudi to vprašanje, ker ima
tudi sistem štipendij, ki so
rostni meji.
mati tisti študenti, ki so pre- visoke šole tako skromen.
m na Uredba bi morala tudi do- razpisane vsako leto znova, Prekt ločiti, da se sme študent pre- mnoge in velike prednosti pisati največ enkrat. Študenti, pred otroško doklado. Sistem ki se mnogo prepisujejo in štipendiranja bi odpravil mar-ponavljajo letnike in seme- sikatero slabost, ki je uredba
o dokladah ne bo mogla za-
koračili to starostno mejo in to brez ozira na razne vzroke, ki so dovedli do tega, da je ta
Kaj bi bilo treba ukreniti,
Doklada ali štipendija?
prejemali otroško doklado ali omejile zlorabljanje te pra- in dela. pa bodo za univerzo razpisane vice. Uredba bi morala jasno če pa hočemo na univerzi štipendije na podlagi kon- določiti, da lahko neki študent doseči z otroško doklado štu-
ku rza.
če hočemo
strg, delajo vse drugo name. _ _______________________________
sto da bi študirali in skup-	jeti. ker so	pač primeri vse
da se glavne	pomanjkljivosti	nost jih stvarno ni več dolžna	preveč različni in raznovrstni,
odpravijo9	vzdrževati. Razen tega bi	da bi jih se	tako spreten za-
^ J ’	kljub liberalizaciji študija na	konodajalec	mogel zajeti.
naših univerzah bilo treba določiti, da se slabim študentom odvzame doklada. Ta ukrep bi deloval zdravo in
Mislimo,	da	bi	se	bilo	treba	doče. potem bo nujno treba v	osvežujoče ter bi dvignil po-
r.ajprej odločiti	za	to,	ali	bodo	uredbo o teh	dokladah vnesti	men otroške doklade, da bi se	narrnijDvnt)
študenti visokih šol še naprej nekatere dopolnitve, ki bodo študenti resneje lotili študija ALI JE TO POTREBNU.
Živimo na skrajni severni točki Prekmurja,, na lepem Goriškem, v kraju Grad. Do železniške postaje v Mačkovcih imamo eno uro in četrt hoje, z Mursko Soboto pa imamo enkrat na dan avtobusno zvezo, če jo imamo. Zgodi se namreč, da avtobusa ne vidimo tudi po več dni. Tako je bilo prve dni septembra, zadnje dni oktobra pa ponovno. Vprašujemo, ali je res nujno, da smo po več dni brez avtobusne zveze in pošte, če se »stara škatla* pokvari, ali ni nikjer nadomestila? Ali bi ne bilo prav, ako bi avtobus namesto dvakrat v Dolnjo Lendavo in Rogaševce peljal enkrat h Gradu? Naš voz je že večkrat nadomeščal in zaradi tega pripeljal h Gradu pozno zvečer. Prav je, da si pomagamo med seboj, vprašanje pa je, ali mora res v 90°/» primerov nadomeščati voz s proge M. Sobota-Grad. Ali tovariši, ki razporejajo vozila, nič ne pomislijo na uslužben-
ci še dolgo, ko je imela Postojnska jama milijonskega obiskovalca po vojni. Letos je imela do septembra 17.000 tujih gostov, viseh obiskovalcev pa nad 100.000. Jamski kolektiv je sklenil, da bo v mrtvi sezoni uredili vse ograje v jami, popravil železniško progo in ves že. lezniški park. Izboljšali bodo tudi razsvetljavo v jami, ureditev nove mehanične delavnice pa je že v teku. Prav tako boda poskrbeli za propagando, postavili bodo napisne deske in kažipot po jami. V slovitem Predjamskem gradu bodo mali muzej arheoloških najdb razširili, da bodo zadovoljni vsi, ki jih zanima davna zgodovina naše zemlje. Mislijo tudi na elektrifikacijo Škocjanske jame pri Divači.
Tudi propagandni odsek Tu. rističnega društva ima za prihodnje leto mnogo načrtov. Razen tiskane propagande za kraške turistične lepote bi bil na postojnski železniški postaji in na poslopju jamske restavracije nujno potreben orientacijski zemljevid. Poleti prihodnjega leta naj bi organizirali postojnski teden ali vsaj postojnsko
#PBHA UREDNIŠTVU
prejema otroško doklado le dijski stimulans, __
Ako bo sistem dodeljevanja toliko let. kolikor normalno usmerjati študente na fakul-otroških doklad obveljal za traja študij na fakulteti, na tete, kjer potrebujemo več univerzitetni študij tudi v bo- katero se je vpisal. Vsako po- strokovnjakov, in če hočemo
iiomgvesu K P J prisosittnjv reiiUa število domačih i-n ta iih gostov
Med drugimi prisostvujejo kongresu predsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ dr. Ivan Ribar, tajnik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ Mile Peruničič, predsednik zveznega sveta Ljudske skupščine FLRJ Vladimir Simič, predsednik sveta Ljudske skupščine FLRJ Josip Vidmar, predsednik Prezidija Ljudske skupščine Srbije dr. Siniša Stankovič, podpredsednik Prezidija Ljudske skup-
*prejom
pri maršalu Titu
Zagreb, 3. novembra. Predsednik zvezne vlade maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito je sprejel včeraj ob 17. uri v vili na Tuškan-cu člana izvršnega odbora indijske socialistične stranke M. F. Gokhalo. člana izvršnega odbora in vodjo parlamentarne skupine indijske socialistične stranke Soe-badjo Sastrosatomoja in člana izvršnega odbora indijske socialistične stranke Imama Slameta. Maršal Tito se ie z gosti dlje časa razgovarjal, zatem pa jih je zadržal pri večerji. Sprejema in večerje se je udeležilo več partijskih voditeljev.
ščine Srbije Ninko Petrovič, podpredsednik vlade LR Slovenije dr. Marijan Brecelj, podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine Slovenije France Bevk, predsednik Sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko LR Slovenije Tone Fajfar, minister za pravosod-stvo LR Srbije Milan Popovič, podpredsednik viade LR Hrvatske Franjo Gaži, predsednik Sabora LR Hrvatske dr. Zlatan Sre-mec, predsednik Vrhovnega sodišča LR Hrvatske dr. Rade Pribi-čevič, predsednik Ljudske skupščine LR Slovenije dr. Ferdo Kozak, finančni minister LR Slovenije Zoran Polič, minister za pra-vosodstvo vlade LR Bosne in Hercegovine Zaim Šarac in drugi.
Kongresu prisostvujejo tudi javni in kulturni delavci: predsednik Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu dr. Andrija Štampar, predsednik Združenja skladateljev LR Hrvatske prof. Josip Andrejs, kipar Anton Auguštinčič, književnik Ivo An-drič, prof. Ivo Babič, akademik Aleksander Belič, književnik Marin Franičevič, predsednik Društva hrvatskih književnikov Veli-bor Gligorič, direktor Jugoslovanskega dramskega gledališča, akademik Krsto Hegedušič, dr. Ste-
Pozdravi In darila za šesti kongres KPJ
van Jakovljevič, Jaroš Jovanovič, predsednik znanstvenega društva LR Črne gore, književnik Miroslav Krleža, skladatelj Marjan Kozina, prof. Akademije upodabljajočih umetnosti v Ljubljani Boris Kalin, predsednik Združenja književnikov LR Makedonije Blaže Koneski, direktor Drame v Skop-lju Dimitar Jostarov, prof. dr. Božidar Lavrič, književnik Mihai-lo Lalič, kipar Vanja Radauš, književnik Marko Ristič, kipar Sreten Stojanovič, književnik Isak Samokovlija in drugi.
Kongresu prisostvujejo tudi član izvršnega odbora indijske socialistične stranke N. S. Gokhale, član izvršnega odbora Indonezijske socialistične stranke Soebadic Sastrosatomo, član gospodarskega odbora rangunske konference in član izvršnega odbora indijske socialistične stranke Imam Slamet, dalje kot predstavnica slovenskih žena na Koroškem ga. Leni, predsednik demokratske stranke delovnega ljudstva Koroške Franc Petek in predsednik organizacije bivših koroških partizanov Karl Prusnik.
Proslave v koprskem okraju
Koper, 3. novembra (Tanjug). Prvi dan šestega kongresa KPJ so zaznamovali v jugoslovanski coni STO posebno živahno politično dejavnost. Več kot tisoč prebivalcev slovenske vasi Koštabona v
v katero so številni gosti pisali o svojih vtisih. Te vtise pa niso napisali Tolminci, ampak izletniki iz Ljubljane, Celja, Maribora, Kranja, Novega mesta in drugod, ki so v letošnjem poletju obiskali Tolmin. Draginja je drugod, pa naj bo to v Ljubljani, Mariboru ali Bovcu, precej večja kakor pri nas v Tolminu. Na primer: v Bovcu stane 1 sendvič enkrat toliko kakor pri nas, kosilo pa je po 165 din, pri nas pa 130 din. Buteljčno vino prodajamo v Tolminu po 130 do 135 din, medtem ko je v Ljubljani buteljka po 200 din, ponekod pa še celo po 400 din.
T udi gospodarstvo in vodstvo gostinskih podjetij pri nas ni tako slabo, kot so ga prikazali pisci v »Poročevalcu* in »Novi Gorici*. Lani in letos smo že marsikaj obnovili in modernizirali in še bomo obnovili, pa kljub temu ne gremo s podjetjem v izgubo. Zato priporočamo piscem takih in podobnih člankov, da pogledajo kam drugam, kjer je verjetno marsikaj bolj narobe kakor v naših gostin-
ce in dijake, ki se iz daljne okolice vozijo z avtobusom v Mursko skih obratih v Tolminu. Soboto?	M.M
ZDRAVA KRITIKA JE VEDNO IN POVSOD ZAŽELENA
Nekateri članki v >Poročeval-uu* in »Novi Gorici* so kritizirali gostinska podjetja v T olminu, češ da je v njih polževa in slaba postrežba, da je draginja, da so slaba ležišča, da v hotelu »Krn* gosti lahko zastonj pijejo in jedo, ter da gre podjetje v izgubo, skratka, da je osebje in vodstvo podjetja slabo. Na vse to bomo piscem teh člankov takole odgovorili:
O slabi hrani, polževi postrežbi, draginji itd. se lahko vsak prepriča v knjigi pohval in pritožb,
Pozdrav kongresu
Zagreb, 3. nov. Sesti kongres je dobil danes do 14. ure okrog 1700 brzojavk, iz katerih se vidi, da je bilo včeraj in danes več političnih manifestacij, na katerih je prebivalstvo Jugoslavije pozdravilo kongres. Iz številnih brzojavk, ki prihajajo iz vsth krajev naše države — iz tovarn, delavskih zadrug, vasi, šol, garnizij in vojaških učilnic, z naših meja in naših otokov, sta izražena globoko zaupanje v vodstvo maršala Tita in njegovih sodelavcev ter želja, da bi j;m ta kongres poveril vodstvo KPJ.
V Zagreb je prispelo še več delegacij delovnih kolektivov iz
KPJ iz Trsta
Trst, 3. novembra. Komuni-...	sti in nepartijci jugoslovan-
države, ki bi rade pozdravile koprskem okraju je pozdravilo za- skjh ustanov v Trstu so imeli kongres v imenu svojih kolek- četek kongresa z odkritjem spo- predsinočnjim slovesno kon-
minske plošče borcem te vasi, ki ferenco v počastitev šestega
tivov, če bo to mogoče.
Šestemu kongresu in maršalu Titu je bilo poslanih te dni dni mnogo darov. Na zagrebški železniški postaji je poseben prostor, poln daril, ki jih še niso odvili in se še ne ve, kdo jih je poslal in kakšna so. V eno izmed kongresnih pisarn pa so že prenesli radijski aparat, ki ga je izdelal posebej za maršala Tita radioklub »Nikola Tesla« iz Beograda. Šestemu kongresu sta poslala zelo lepo izdelan album slik o svojem delu kolektiv vojaškega gradbenega podjetja »Ratko Mitrovič« in ljudstvo iz okraja Bosanski Brod.
so padli v osvobodilni vojnL
Nekdanji koloni (polovinarji) in drugi kmetje slovenske vasi Bertoka so imeli zborovanje, na katerem so praznovali obletnico agrarne reforme.
Primorsko mestece Piran je v počastitev šestega kongresa izpolnilo obveznosti, ki so jih prevzeli člani Ljudske fronte. Včeraj so tukaj odprli mladinski in pionirski dom.
kongresa KPJ. Po referatu o kongresu so soglasno sprejeli pozdravno brzojavko, v kateri je med drugim rečeno:
»Tudi tokrat vam obljubljamo, da bomo sklepe naše Partije na šestem kongresu dosledno izvajali in s tem vnovič pokazali, da se bodo vse akcije sovražnikov naše Partije in naših narodov razbile ob granitni enotnosti Par-
Z vseh slavnosti in zborovanj v tije in naših narodov ne glede koprskem okraju so poslali po- na to, ali sovražniki manife-zdravne brzojavke šestemu kon- stirajo svoje akcije po kom-gresu KPJ, v katerem izražajo informovskih državah ali po najlepše želje za njegovo uspešno italijanskem imperializmn, ki delo.	zlasti zadnji čas dviga glavo.«
Letos poleti je naš kolektiv priredil nekaj izletov, na katerih smo se posebno zanimali za delo gostincev v drugih krajih. Prvo presenečenje smo doživeli v hotelu »Erika* pod Vršičem, kjer smo si morali sami postreči, ker se ošabna natakarica za nas ni zmenila. Na Jesenicah smo se pa kar pri vratih obrnili, ko smo videli, da so obrati močno nehigienični, in se čudimo, da tega že drugi niso videli. Na Bledu smo čakali nič manj kot 20 minut na postrežbo. V mestni restavraciji v Škofji Loki nas je starejša ženska nahrulila, ko smo jo imenovali »natakarica*, češ da je ona »strežno osebje*. Ko smo od nje zahtevali pritožno knjigo, ker obrat ne prodaja tobačnih izdelkov, nam je ni hotela dati. Prav tako ni hotela nič slišati o tem, da hočemo govoriti z upravnikom. Kaj smo zvedeli v poslovanju gostinskega podjetja v Solkanu, ne bomo sedaj pisali, priporočamo pa gori-škemu »Prepihu*, da potegne malo skozi ta obrat, kjer bo prav gotovo marsikaj videl, da bo potem lahko objektivno pisal. Zdrava kritika je vedno in povsod zaželena! —
Kolektiv gostinskega podjetja T olmin
Kulturni festival v Cerkvenjaku
Sredi tega meseca so v Cerkvenjaku v Slovenskih goricah odprli novo dvorano z odrom. Oh tej priložnosti so priredili dvodnevni kulturni festival, na katerem so nastopili domačini, skupine iz okolice ter kulturno umetniško društvo iz Maribora. Festival je privabil številne gledalce iz bližnjih krajev.
Mednarodna umetniška konferenca UNESCA
v Benetkah
V bleščeči sejni dvorani Do-ževe ptlače je župan mesta pozdravil nad 300 umetnikov iz vseh evropskih držav, razen Sovjetske zveze in njenih satelitov, dalje iz Avstralije, Bolivije, Brazilije, Egipta, Guatema-le, Hondurasa, Indije, Iraka, Izraela, Japonske, Kanade, Kitajske, Kolumbije, Koreje, Kostarike, Kube, Libanona, Mehike, Pakistana, Peruja, San Dominga, Tailandije, Turčije, Južne Afrike, Urugvaja, USA, Venezuele in Vatikana. Zastopani so bili pisatelji, dramatiki, filmski avtorji, skladatelji, slikarji, kiparji in arhitekti s po enim delegatom za vsako stroko in državo: vendar niso poslale vse države kompletnih delegacij. Med skladatelji je bilo 23 delegatov in 12 opazovalcev. Po izvolitvi italijanskega skladatelja za predsednika konference so bili osnovani komiteji za vse stroke, ki so naslednji dan začel; z delom. Na razpravah ko-
(Poročilo o glasbi)
mitejev sta bila priznana jezika samo francoščina in angleščina, proti čemer so protestirali Spanci. Tema vseh komitejev je bila: »Položaj umetnika v moderni družbi.« O tej temi so podali referate najvidnejši predstavniki raznih strok že nekaj mesecev pred konferenco, referati so bili tiskani in poslan; delegatom v razne države s pozivom, da pripravijo svoje opazke ali koreferate k njim. Vsem referatom, ki so jih podali za glasbo Arthur Honneger, za slikarstvo Georges Rouault in Jacques Villon, za kiparstvo Henry Moore, za film Alessandro Blasetti, za literaturo Taha Husein Paša in za umetnost na splošno Guido Ungaretti, je bilo skupno, da ni nobeden izmed njih poznal, omenjal ali upošteval razmer v naši državi. Zato je bilo referatom jugoslovanskih delegatov Andriča, Bogdanoviča, Celebonoviča, Tarta-glie in mene, dasi ravno nismo
imeli med seboj nobenega dogovora, skupno to, da smo vsi opozorili referente na njihovo opustljivost in v koreferatih z veliko jasnostjo in prepričeval-nostjo prikazali razmere v naši socialistični državi, ki so za umetnika in umetnost neprimerljivo ugodnejše kot v vseh ostalih državah sveta brez izjeme.
Jaz bom na kratko orisal potek dela komisije za glasbo. Naslov Honnegerjevega referata je bil: »Položaj glasbenika v moderni družbi«. Honneger, ki je danes eden najvidnejših francoskih komponistov (rojen Švicar, a živi v Parizu), je referiral predvsem o skladateljih, ker je ravno njihov položaj najbolj ogrožen v modernem svetu, ker naletijo na toliko ovir za izvedbo in tisk svojih del in ker so njihovi eksistenčni pogoji tako negotovi. Najprej je izločil iz svojega referata skladatelje lahke, jazz in večine filmske glasbe, ki jih imenuje »fabrikante glasbe« in ki dobro živijo, čeprav nihče ne pozna niti njihovih imen.
Nato govori o skladatelju kot o »pomilovanja vrednem blaznežu« (pauvre maniaque), ki ustvarja za svoje sodobnike iz-
delke, katerih nihče ne potrebuje, niti jih ne zahteva. Sodobniki hočejo glasbo, ki je stara vsaj sto let, z izjemo nekaterih nekaj mlajših skladb, ki so jih večkrat slišali ali ki jih je kak slaven dirigent »izkopal«. Število koncertov narašča, programi pa so po vsem svetu isti: Mozart, Beethoven, Brahms — kar ni samo »zasluga« dirigentov, ampak tudi impresarijev, ki napedejo dirigenta, če zaide kdaj na čudno stranpot, da hoče dirigirati kako novo simfonijo: »Vi hočete dirigirati X-ovo simfonijo in ne Brahmsove, ki jo hoče vsakdo slišati od vas in ki jo dirigirate na pamet? Vi hočete, da bo dvorana prazna in jaz uničen?« Tako dirigira mojster skozi 40 let ali več »svojo« »Patetično«. In če pride vendarle kako moderno delo na program, mora biti to »prva izvedba«, po kateri izgine delo spet tja, od koder je prišlo.
Nato preide na opero, ki da je skoraj v vseh državah pravzaprav že mrtva. Samo v Nemčiji in Italiji je še živ interes zanjo, a če je kje vojna porušila kako operno gledališče, so namesto njega sezidali kino ali garaže. Y Franoiji uprizorijo
kako novo operno delo samo, če se zanj zavzame kak član operne uprave, ki uživa politično podporo ali ima tak položaj, da je nemogoče odbiti njegov predlog. »Da bi opera uspevala,« so mi rekli, »bi bilo treba dajati vsak večer »Carmen«. Zato se mladina odvrača od te vrste gledališča in ga prepušča starim, ki obujajo v njem samo svoje spomine. V ZDA in v latinski Ameriki je isto. Newyor-ška »Metropolitan« je ravno tako iz mode kot »Gaite Trianon« ali »Colon« v Buenos Airesu. Mesta, ki Imajo še opero, jo čuvajo zaradi neke kulturne ko-keterije, kot da bi tvorila del urbanistične zasnove. Igra se star, preizkušen repertoar. Novih del se odrekajo, češ da jih občinstvo sploh ne zahteva.
Komponist postane slaven in bogat z uspehom v operi. Tako je živel Massenet v Franciji, Rihard Strauss v Avstriji in Puccini v Italiji. Massenet je dobival od svojega založnika 150.000 frankov letno poleg avtorskih tantiem. Ravno toliko je dohil Verdi za svojo »Aido«. To so danes sanje. Gabriel Faure, direktor konservatorija v Parizu, komander »Častne legije«, glasbenik, ki je odprl skrivna vrata
mora več napraviti za tufski promet
nedeljo, po možnosti takrat, ko je bil že v navadi tradicionalni obisk v jami. Ob otvoritvi nove avt omoti Iške ceste škod Bukovje v Predjamo bodo spomladi organizirali predjamsko ne. deljo, ko bodo odprli razširjeni muzej v gradu in priredili zanimivo plezanje jamarjev po previsni steni nad njim. Prav tako bo posvečena ena nedelja obisku Škocjanskega Raka, slovite uborne doline sredi zelenega Javornika z znamenitimi prirodnimi mostovi.
Turistično društvo to moralo poskrbeti tudi za izdelavo in prodajo spominskih znakov. Prodajalnica naj bi bila nekje na glavnem trgu, kjer bi poleg teh znakov nudili tujcu tudi izdelke domače keramike, idrijske čipke in domačo suho robo. Taka sezonska prodajalnica bi bila potrebna tudi pri jami. morda v mali zgradbi pred stopnicami.
Kdpr izstopi na železniški postaji v Postojni, zagleda pred seboj bunker (v katerem je še lani krulilo več svinjskih rilcev) in dolg zid. Vse to bi morali odstraniti in urediti ploščad z gredicami, odkoder bi imel tujec lep razgled na mesto, kotlino Pivke in značilni greben Nanosa. Turistično društvo naj bi tudi naprosilo železniško direkcijo, da bi pomagala urediti fasado postaje in prostore v njej. Potrebnih bi
Zamenjava vozniških dovoljenj
Zamenjava vozniških dovoljenj voznikom motornih vozil po razpisu v dnevnem časopisju dne 25. oktobra 1952 prične za voznike dne 4. novembra 1952. Prošnje za zamenjavo glasom citiranega razpisa je vlagati pr: prometnem odseku Uprave za notranje zadeve. Masa-rykova cesta 54 od 7 do 12. dvigniti nove legitimacije pa bo mogoče od 6. novembra 1952 dalje istotam od 12 do 14. — Iz Upraie za notranje zadeve MLO gl. mesta Ljubljana.
Dve novi »Svobodi«
Pred nekaj dnevi so delavci gra-nitoloma v Josipdoin ustanovili svoje kulturno-prosvetno društvo »Svoboda«, v katero se je z vsemi elani vključilo tudi tamkajšnje sindikalno knlturno-umetniško društvo. V četrtek pa so imeli ustanovni občni zbor »Svobode« delavci tovarne papirja in lepenke v Sladkem vrhu ob severni meji.	M.
bilo nadalje več klopi za oddih na poti do postaje, v Gregorčičevem drevoredu, ki bi ga ne smeli uničiti s posekanjem kostanjevih dreves, in na Jamski cesti. Prav bi bilo, če bi železniško postajo v Postojni olepšali. z visečimi cvetličnimi koški, kakršne vidiš po gorenjskih kolodvorih.
Naloge Turističnega in olepševalnega društva v Postojni so že podprli mestni ljudski odbor, direkcija gostinskih podjetij in uprava kraških jam, ki so mu nakazale po 10.000 din podpore. Temu zgledu naj bi sledila vsa gospodarska podjetja v Postojni.
Prav bi bilo, če bi higienska 'inšpekcija pri okrajnem ljudskem odboru v Postojni večkrat pogledala tudi po mestnem delu »Mailand«, kjer vodi pot na razgledno točko Sovič. Tujec se mora tu izogibati gnojnici, ki teče po bregu navzdol. Postojna bi bila mnogo bolj prikupna, če bi hišni lastniki bolj skrbeli za čistočo in zunanjost svojih poslopij.
V Postojnski jami bi bilo potrebno, da bi sedanje lokomotive na bencin nadomestile električne lokomotive na baterijo, da ne bi bencinski dim kvaril lepote jame.
Postojnčani bi se morali zavedati, da je njihova bodočnost v razvoju mesta v turistično postojanko prvega razreda, privlačno za vse tuje turiste. Prav zato bi morali čim bolj podpreti prizadevanja Turističnega in olepševalnega društva. Ce bodo to storili, se ne bo treba bati, da ne bi mogli zadovoljiti slehernega obiskovalca podzemeljskih in drugih prirodnih iepot kraškega sveta. To so potrdili tudi zastopniki tujih turističnih uradov iz Anglije, Francije, Avstrije, Zahodne Nemčije in skandinavskih dežel, ki so 3. oktobra obiskali Postojnsko jamo. Zato bi bilo treba tudi poskrbeti, da bi dobil ta važni turistični kraj prepotrebni vodovod. Ako bi gradnja vodovoda presegala finančne možnosti ne le Postojne same, ampak tudi okraja, bi morala priskočiti pač na pomoč država, kajti turistični problem Postojne ni ie zadeva Postojnčanov samih, ampak vse države in njenega ugleda.	France Habe.
I Pisatelj Janko Kač j
Pisatelja, novinarja in botanika Janka Kača ni već. V soboto je umrl v ljubljanski bolnišnici.
Rodil se je 14. septembra 1891 v Laikovi vasi pri St. Pavlu pri Preboldu kot potomec malih kmetov in rokodelcev, neumornih garačev na novinah. Po končanem srednješolskem študiju v Ljubljani in Celju se je posvetil medicini, a tik pred ciljem je izpregel iz študija ter se poglobil v skrivnosti rastlinskega življenja. Ko je študiral rastlinstvo na filozofski fakulteti ljubljanske univerze, je btl najboljši sotrudnik pokojnega profesorja Jesenka. Precej let je posvetil proučevanju in izdelovanju rastlinskih hranilnih hormonov, kultiviral je novo vrsto koruze, uvedel v kmetijsko prakso svoj preparat »fitodin«, poleg tega pa je sodeloval pri raznih naprednih listih ter pisal zgodbe in povesti.
Na začetku njegove pisateljske poti so mična savinjska pisma v »Jutru«, njegovi zdravniški spomini so zbrani v zbirki »Med padarji in zdravniki«, najbolj znano njegovo delo pa je roman »Grunt«, ki je bil preveden tudi v češčino. Sledile so črtice »Pisane zgodbe« in roman »Moloh«, ki je važno socialno-zgodovinsko delo. Tik pred vojno je končal prvo knjigo svoje-
k neslutenim horizontom, ni mogel kljub svoji slavi s taniemami zbrati potrebne vsote, da bi postal stalni družabnik društva avtorjev in založnikov.
Na festivalih so izginili talentirani komponisti v poplavi povprečnežev.
Med izdajami literature in glasbe je velik prepad. Literatura ima svoje bralce, medtem ko je za glasbo vedno teže. Se pred petdesetimi leti so imeli v vsaki meščanski hiši klavir in majhen izbor sonat, pesmi in oper. Danes tega ni več in prodaja novih del neglasbenikom je enaka ničli. Založba simfoničnega dela se izplača šele po dolgih letih in še to samo, če je njegov skladatelj poznan in se izvaja po inozemstvu.
Glede gramofonskih posnetkov je isto. Imamo deset različnih posnetkov Beethovnove »Pastoralne« z različnimi dirigenti — medtem ko ne najdeš klasičnega dela, ki ni na tekočem repertoarju — in seveda še manj modernega.
Za to stanje so skladatelji v toliko odgovorni, ker hote kom-plicirajo svoj izraz in s tem na cenen način dosegajo videz mojstrstva, dasi je preprostost teže dosegljiva kot kompliciranost.
ga velikega dela »Na novinah«, zgodovino Latkove vasi in njenih ljudi. Knjiga je izšla v zadnji izdaji nekdanje Vodnikove družbe.
Razen marksistične revije »Književnost«, ki je leta 1933 priznala »Grur.tu« pravo mesto v slovenskem slovstvu, se kritika ni dosti zmenila za Kaževa spise, »Grunt« pa je bil kljub temu več let med najbolj branimi slovenskimi knjigami. To ni čudno, kajti vse, kar je Kač napisal, od romana do črtice, od splošne gospodarske razprave do strokovnega hmeljarskega članka, vse je bilo polno pravega življenja. A Janko Kač sam, ki je krotil svojo vročo ljubezen do človeka in narave z dobrohotno porogljivostjo ter je bil pri tem v marsičem podoben velikemu švedskemu zdravniku m pisatelju Axelu Muntheju, je imel mnogo prijateljev.
V nekaj deset letih svojega novinarskega, pisateljskega in znanstvenega dela je Janko Kač mnogo ustvaril, marsikaj pa ;e ostalo tudi v njegovi zapuščini, ki ne bi smela ostati neizkoriščena. To veleva tudi dolžnost počastitve njegovega spomina. In globok je njegov spomin med nami in mnogo dolgujemo pisatelju in človeku Janku Kaču.
—tg
Končno moramo razumeti, da je med sodobnimi deli zelo majhen odstotek resnično kvalitetnih. Mi želimo izboljšati usodo predvsem onih skladateljev, ki so že dokazali svojo vrednost, kar bo olajšalo tudi kariero začetnikov.
Kako ozdraviti to stanje?
1.	Z uvedbo glasbe v osnovnih šolah, kot je uvedeno risanje. Vendar naj ne poučujejo analize ali zgodovinskih datumov, ampak naj predvajajo glasbo s plošč ali iz radia ali pa na koncertih in sicer najprej sodobno glasbo in potem nazaj do klasikov. Najprej torej živečo glasbeno govorico, govorico poslušalčeve dobe, potem pa študij govoric, iz katerih se je porodila. Ustvarjati je treba poslušalce, odjemalce glasbe, take, ki se zanimajo za glasbeno umetnost, in ne poklicne vajence, kot jih fabrici-rajo konservatoriji.
Vsakoletni absolventi znajo vsi Chopina. Dajte jim izvleček »Ariane« (opera Paula Ducasa), pa ne bodo gladko zaigrali niti osmih taktov, ker se niso naučili »citati«.
2.	S povečanjem subvencij simfoničnim orkestrom z obvezno vključitvijo vsaj enega modernega dela v vsak program.
“u
ST.Mi/iNOVEMBKA 1932 7 Slovenski porofevaleö 7	^
Stopnje akumulacije in skladov
po predlogu družbenega plana
Določate se bodo na nov način
Predlog družbenega plana za leto 1953 uvaja nov način določanja stopenj akumulacije in ikladov. Za posamezne gospodarske panoge in skupine podjetij naj se po tem predlogu določijo v zveznem družbenem planu stopnje v razponu od najnižje do najvišje stopnje, ki naj se uporablja v dotični panogi ali skupini podjetij. V planu določen okvir naj bi služil kot orientacija za sestavo družbenih planov okrajev oziroma mest. Tako bodo stopnje, ki jih bodo uporabljala podjetja, dokončno določene v okrajnih oziroma mestnih družbenih planih. O višini stopnje bodo torej v okviru zveznega družbenega plana odločali samoupravni organi okrajev in mest za podjetja na svojem področju. Tako bodo okrajni in mestni družbeni plani dobili tehtno vsebino.
Da se olajša diskusija o predlogu družbenega plana, še preden bodo okrajni in mestni ljudski odbori sestavili te plane, vsebuje predlog zveznega družbenega plana dodatek s predlogi stopenj za posamezna pomembnejša podjetja ali skupine podjetij.
Za proizvodnjo ln razdelitev
električne energije določa predlog stopnje akumulacije za elektroenergetske sisteme od 100 do 1150, in sicer tako, da bo znašala povprečna stopnja za vso državo 530. Največja stopnja je predlagana za elektroenergetski sistem Dalmacije (1150) in Slovenije (930), najnižja stopnja pa je predlagana za sistem Crne gore (100) in za subotiški elektroenergetski sistem (244). Za sosedni sistem severne Hrvatske in Istre je predlagana stopnja 404. Za lokalne termoelektrarne izven sistema je določena stopnja 50. za lokalne hidroelektrarne izven sistema pa 100.
V proizvodnji in predelavi premoga je določena okvirna stopnja za rudnike črnega premoga od 123 do 290 ( s povprečno stopnjo 235), za rudnike rjavega premoga 100 do 850 (povprečna sotpaja 287) in za rudnike lignita 100 do 310 (232). Za koksarne in plinarne je določena povprečna stopnja 50 in za ostalo predelavo premoga 264 do 322. V dodatku so za posamezne rudnike v Sloveniji predlagane naslednje stopnje: Kočevje 310, Trbovlje, Hrastnik, Zagorje in Senovo 243, Laško 178, Žabukovica 120, Kanižarica 105, £>t. Janž 100 teT Velenje 310.
Proizvodnja in predelava nal-
te. V proizvodnji nalte in plina naj bi znašala stopnja 122 do 333 (povprečna 295), za rafinerije nafte 130 do 1550 (povprečna 1166), za ostalo predelavo nafte in plina pa je določena povprečna stopnja 236. Stopnja za proizvodnjo nafte in plina v Sloveniji naj bi znašala 122.
Črna metalurgija. Povprečna stopnja za rudnike žele?g> rude znaša po predlogu 273 do 365 (povprečna 330) m za železarne 202 do 720 (povpr. 555). Železarna Jesenice naj bi imela stopnjo 720, Guštanj 600, Store 576, Zenica 517, Smederevo 419, Sisak 202, Zemun 250.
Barvasta metalurgija. V tej
panogi je predlagana najvišja stopnja 2732 za rudnike in topilnice antimona. Za rudnike svinčeno-cinkcve rude, flotacije in rafinerije svinca, cinka, srebra in bizmuta ter za valjarne cinka je predlagana okvirna stopnja 119 do 528 (povprečna 357), za rudnike in topilnice živega srebra povprečna stopnja 398 in za proizvodnjo glinice in aluminija povprečna stopnja 50. Za Mežico navaja dodatek stopnjo 210, za cinkarno Celje 272, za podjetje Impol 2782, za rudnik in topilnico živega srebra v Idriji 398 in za tovarno glinice v Mostah pri Ljubljani 50.
Proizvodnja ln predelava nekovinskih rudnin. Za podjetja te panoge je predlagana uporaba istih stopenj, ki veljajo pri obračunu z banko v letošnjem letu. Poleg stopnje akumulacije in skladov so predlagane naslednje stopnje davka na promet za sol: fina namizna 23 din, mleta 13 din, nemleta 9 din in živinska 6 din pri kilogramu.
Kovinska industrija in predelava kovin. Tudi v tej panogi so predlagane stopnje, ki se sedaj uporabljajo. Razen tega je predlagan prometni davek na žičnike v višini 20*/« prodajne cene ter na izdelke iz bakra in bakrenih zlitin za potrebe gospodinjstev v višini 50"/» prodajne cen«.
Elektroindustrija. Pri nadaljnji uporabi dosedanjih stopenj je predlagan prometni davek na akumulatorje v višini 20*/o prodajne cene.
Kemična industrija. V tej panogi bi ostale dosedanje stopnje akumulacije. Prometni davek (razen za potrošnjo v industriji) naj bi znašal za natrijev karbonat 27"/», za natrijev hidroksid 53"/» in za kalcijev karbid 50"/» prodajne cene.
Industrija gradbenega materiala. Tudi v tej panogi naj bi veljale stopnje, ki se sedaj uporabljajo.
Lesna industrija in eksploatacija gozdov. Pri nadaljnji uporabi dosedanjih stopenj naj se pobira v industriji vžigalic prometni davek 5,60 din za škatlico vžigalic.
Industrija celuloze, lesovine in papirja. Prav tako naj se v tej
panogi uporabljajo stopnje, ki sedaj veljajo. Davek na promet pa naj bi znašal za cigaretni papir 1432 din pri kg, za tiskano embalažo tobačnih izdelkov 20% prodajne cene, za konfekcijo iz papirja_ kartona in lepenke, izvzemši embalažo za živilsko industrijo in šolske zvezke, pa 7% prodajne cene.
Tekstilna industrija. V tekstilni industriji so predlagane naslednje stopnje: podjetja za pridobivanje vlaken 110 do 130 (povprečno 123), predilnice in tkalnice lanu, konoplje in jute 220 do 250 (232), predilnice in tkalnice bombaža 1870 do 2400 (2104), predilnice in tkalnice volne 600 do 1720 (1625), medtem ko je za trikotaže, za tekstilno konfekcijo in za ostalo tekstilno industrijo določena povprečna stopnja 110. Za nekatera važnejša podjetja so predlagane naslednje stopnje: stare bombažne predilnice 2150, nove predilnice (v Prištini, Sinju, Mostaru, Stipu in Zemunu) 1870; Tiskanina v Kranju, MTT v Mariboru, Bombažna predilnica in tkalnica v Tržiču, Inteks v Kranju, Tekstilna tovarna Prebold 2400; Mestna predilnica in tkalnica v Ptuju, Tovarna dekorativnih tkanin v Ljubljani, Tovarna sanitetnega materiala v Domžalah, Tekstilna tovarna v Ajdovščini, Tkalnica hlačevine Celje, Tkalnica hlačevine Viž-marje, Tkalnica Novo mesto, Tekstilna industrija Otiški vrh in Ruška tekstilna industrija 1870. Za proizvodnjo vigogne preje naj bi znašala stopnja 110, za ostale bombažne tkalnice, tkalnice svile ter tovarne tkanine 25%, za volno za ple-dilnice in tkalnice volnene preje 1720. Davek na promet pa naj bi znašal: za bombažni sukanec za šivanje in vezenje 5%, za kmečko prejo 20%, za volnene tkanine 25%, za volno za pletenje 20%, za bombažno trikotažo 35%, za trikotaže iz umetne svile 30% in za domači prečiščeni bombaž 54% prodajne cene. Razen tega naj se pobira na industrijsko bombažno prejo (ki se ne prodaja drugi industriji) prometni davek 80% in na volneno vlečeno ali česano prejo (ki se ne prodaja drugi
industriji) 50% od prodajne
cene.
Industrija usnja in obutve.
Stopnja akumulacije za predelavo velikih kož naj bi znašala 500 do 1400 (povprečna 1141), za predelavo kož drobnice pa 350 do 830 ( 569), medtem ko je predlagana za predelavo svinjskih kož povprečna stopnja 100. za proizvodnjo obutve 300 in za ostalo proizvodnjo iz usnja 100. V dodatku je predlagana za proizvodnjo podplatnega usnja stopnja 140i za proizvodnjo podplatnega in drugega usnja iz velikih kož 110, za proizvodnjo podplatnega in gornjega usnja 1250, za proizvodnjo gornjega usnja 1050, za predelavo kož drobnice 830 ter za predelavo krzna in usnja za podlogo 350. Prometni davek pa naj bi znašal za kromovo telečje usnje in telečje usnje za podlogo 15%, za podplatno usnje 30% in za mastno gornje usnje 50% prodajne cene. Davek na telečje kromovo usnje bi plačali vsi potrošniki, davek na podplatno in mastno gornje usnje pa vsi potrošniki, razen industrijskih podjetij.
Industrija gumija. Podjetja iz te skupine naj bi plačevala akumulacijo po dosedanjih stopnjah.
Živilska industrija. Tudi v živilski industriji naj bi se na-nalje uporabljale dosedanje stopnje ob uporabi davka na promet, ki naj bi Enašal: za sladkor 35 din od kg, za pivo 8 din od litra, za jedilno olje (razen olivnega) — 25 din od kg, za koruzni sirup in škrobni sladkor 20% prodajne cene, za kakavovo maslo in kakao, čokolado in čokoladne bonbone 35% prodajne cene, za industrijski špirit 20 din od hektoliterske stopnje alkohola, za špirit za proizvodnjo alkoholnih pijač 125 dinarjev ter za špirit, ki se uporablja v kozmetiki ali za široko potrošnjo, 405 din od hektoliterske stopnje. Rrzen tega naj. bi znašal prometni davek na vino 10 din od litra, na umetna vina 30 din, na medicinska vina 15 din in na šampanjec 120 din od litra, na naravro žganje 80 din od hektolitrske stopnje, na
z« leto 1953 v Framu zaslužijo pohvalo
ajne umetne močne alkoholne pijače	“ Jl
pijače
15% prodajne cene, na sadna vina 6 din od litra in na živino za klanje pa 12% vrednosti živine na dan klanja. Naposled naj bi znašal prometni davek na kavo 20%, čaj 46%, cimet 57% in vanilijo 65% prodajne cene.
Grafična industrija. Podjetja grafične industrije naj bi imela enotno stopnjo 110. Razen tega je predlagan prometni davek na obrazce, kartoteke, trgovske in administrativne knjige in ostale administrativno-komercialne tiskovine v višini 10% prodajne cene.
Industrija tobaka. Za to panogo naj bi veljale dosedanje stopnje. Razen tega naj se pobira prometni davek na tobačne izdelke v višini 11,3% prodajne cene.
Kmetijstvo in gozdarstvo. Za
državna kmetijska posestva naj bo stopnja 55%, v gozdarstvu pa naj bi veljale dosedanje stopnje.
Gradbena stroka, promet ln trgovina. V gradbeni stroki je predlagana stopnja 100. V prometu naj bi veljale dosedanje stopnje. Za trgovino je predlagana stopnja 60, za turizem in gostinstvo pa 55. V gostinstvu naj bi znašal prometni davek od vseh gostinskih uslug 12% od cene gostinskih uslug.
Obrt. Stopnje akumulacije za cbrt bodo določene z okrajnimi oziroma mestnimi družbenimi plani ob obvezni uporabi prispevka za socialno zavarovanje v višini 45% na sklad za plače. Razen tega naj se pobira na vse proizvode obrti, ki niso posebej omenjeni, prometni davek 10% prodajne cene, izjemno pa za
Vas Fram ob vznožja Pohorja v neposredni bližini Maribora je po svojem telesnovzgojnem delu znana že več let. Med zadnjo vojno so tamošnji telovadci sicer prenehali z delom, saj fašistične tolpe okupatorja niso prizanesle niti orodju, po osvoboditvi pa se je zdrava framska mladina spet zbrala in začela telovaditi. Sprva je šio težko, kajti orodje, ki Je še ostalo, skoraj ni bilo več upo-
I..........
Se bolj napredovalo. Priredili so nekaj akademij v okolici ln s tem dalj voljo la delo tudi sosednim druStvom. Julija so organizirali zlet, na katerem so sodeiovali tudi člani Partizana-2clezničar ter člani io mladinke Partizacia TAM Iz Maribora. Številno občinstvo je navdušeno pozdravilo napredek društva.
Pomoč ki Jo Je nudil požrtvovalni vaditelj Partizan a-Zele zn i-
V Framu bodo imeli spet prostoren telovadni dom
rabljivo, toda navzlic temu članstvo ni odnehalo. Sadovi seveda
niso izostali.
Framski telovadci so prvi v mariborskem okraju začeli beležiti uspehe, med katerimi Je treba omeniti zlasti nastop leta 1950, na katerega so se zelo dobro pripravili. Naslednje leto je društvo
čar tov. Zadnik. Je bila za neizkušene orodne telovadce Frama dragocena, saj Jim je omogočila udeležbo na ljudskem mnogoboju v Sarajevu. Tam so članice osvojile drugo mesto, člani pa peto mesto. To tekmovanje je bilo za Partizana v Framu zelo dobra šola, posebno za njegovo nadaljnje ste članic.
delo. K temu Je prispevala svoje še neutrudna prizadevnost predsednika Partizana-2elezmičar iz Maribora Lavosiava Kranjčiča, ki ima nemalo zaslug, da js Fram dobil svoj telovadni dom. ki bo eden najlepših na podeželju. Sploh skrbi Partizan-2elea»,ičar v Mariboru za delo in napredek društva v Framu, kakor zase. kar je prav gotovo redek primer v naši teles-novzgojni organizaciji.
Letos so Framčani dosegli še prav posebno lepe uspehe. Na zvezr nem prvenstvu v Beogradu so članice osvojile prvo mesto v odbojki, prav tako pa so bile prve tudi v ljudskem mnogoboju. Ce bodo vsaj v glavnem obvladale vse tehnične elemente, jim prihodnje leto ne bo lahko odvzeti naslova zveznega prvaka. Tako lep uspeh pa so članice tudi zaslužile, saj so ves prosti čas žrtvovale za vadbo. Njihovo marljivo prizadevanje se vidi že iz tega, da so zbrale celih 150 točk več kot prejšnje leto in da imajo tudi kot posameznice imena svojih članic Štefke Zima, Juič-ke Stavbar in Bebe Žirovnik na prvih treh mestih.
Priznanje Je treba dati tudi člar nom, ki so na zveznem prvenstvu osvojili tretje mesto. (Uradno je bilo sicer razglašeno, da so to mesto zasedli člani Partizana Kar menica, vendar je do napake prišlo najbrž zaradi tega, ker je bil Fram uvrščen med mestna društva). 2 marljivim in resnim delom bo tudi uspeh članov prihodnjič prav gotovo enak uspehu vr»
M. AL
Za množičnost v smučanja
V Vašem listu ste zadnjič čes
objavili tri članke, ki jasno Izražajo, da pri nas ne puščamo v nemar vprašanja množičnosti v smučarskem športu. Za naše smučanje velja splošno naziranje. da je množično, vendar pa ta množičnost le ni tako rožnata, kakor bi sodil površni opazovalec. De takšno mnenje prodrlo med na-
izdelke s področja črne metalur- le smučarske delavce, dokazuje-gije 40%, za obrtne izdelke ke- jo omenjeni prispevki, mične stroke (sveče, sredstva za čiščenje, kozmetični proizvodi itd.) 30% in za ostale proizvode kemične stroke 20%, za ogledala 30%, za obrtne izdelke iz lesa v zvezi s kovinami za potrebe gospodinjstev (razen pohištva in obrtnega orodja) 15%, za umetne močne alkoholne pijače 25% in za bonbone vseh vrst (razen čokoladnih) 20% prodajne cene teh proizvodov.
Delavci morajo tesneje
sodelovati % vasjo
S posveta sindikalnega aktiva v tiranju
Okrajni sindikalni svet v Kranju je sklical posvet "Sega sindikalnega aktiva okraja in mesta Kranja, katerega sta se udeležila tudi sekretar Okrajnega komiteja KPS tovariš Popit in tajnik Okrajnega ljudskega odbora tovariš Rozman.
Sindikalni aktivisti so na posvetu razpravljali o bližnjih volitvah v ljudske odbore m svete proizvajalcev. Ugotovili so, da se delavci v tovarnah sicer resno pripravljajo na volitve svetov proizvajalcev, vendar pa se premalo zanimajo za politično delo na vasi. Prav sedaj, ko smo tik pred volitvami se skušajo vriniti v vaške odbore raz ni bivši občinski možje in vaški mogotci. V teh dneb so po vaseh volilni množični sestanki, na katerih kmetje razpravljajo o previsokih davkih, ne vidijo pa težav, ki so nastale v našem gospodarstvu zaradi letošnje suše. In prav delavci bi morali kmetom na teh sestankih pravilno prikazati važnost plačevanja davkov in ko-- risti obtoka denarja, ter razkrinkati tiste ljudi, ki govore, da davki ne bode tako visoki, če bodo oni prišli v ljudske odbore in podobno.
Na posvetu so sklenili, da bodo utrdili vaške sindikalne aktive in da bodo delavci bolj aktivno sodelovali na vo-
lanih zborovanjih. Sindikalne organizacije pa bodo skrbele, da bodo v svete proizvajalcev prišli res najboljši delavci in taki, ki jim ne bo vseeno, kam se steka denar, ki ga ustvarjajo delavci. Po sklepu skupščine Okrajnega ljudskega odbora bo v svete proizvajalcev izvoljenih 38 članov.
Kapetan JLA Popov predlaga na primer novo vrsto tekmovanja z busolo po azimutu, kar bi po njegovem mnenju močno zainteresirajo stare in mlade smučarje, v prvi vrsti pa tiste, ki niso sposobni za ostaja tekmovanja. Ni dvoma o dobri zamisli kapetana Popova, zlasti glede predvojaike vzgoje takšnega tekmovanja, toda vprašanje je, če bi tak način smučanja prispeval k množičnosti ln kakovosti.
Na omenjeni predlog Je odgovoril tov. G. S., ki je v celoti ovr. gel možnost izvedbe tekmovanj po azimutu. Njegovi dokazi so dovolj tehtni, da jim ni mogoče oporekati. Tudi po moji sodbi se takšno tekmovanje ne bi obneslo, čeprav bi kazalo z vso vnemo podpirati pohode in razna izlete s smučmi po brezpotju s pomočjo busole. Ko se je tov. G. S. dotaknil še vprašanja predrage opreme. je predlagaj izvedbo več tekmovanj lažjega značaja pod določenimi. že preizkušenimi pogoji. Tudi glede tekmovanj in opreme ima tov. G. S. popolnoma prav.
Zdi se mi vredno omeniti še članek smučarskega učitelja, v katerem je orisal težave, ki nanje le-ti neprestano zadevajo. Menim, da bi bilo treba dati delovanju smučarskih učiteljev prvo mesto med vsemi vprašanji v zvezi s širokim razvojem smučanja v Sloveniji.
Ni dvoma o vrednosti ln velikem pomenu množičnih tekmovanj. Pri tem pa ne smemo po-zabijati, da se začetnik pri de-
setih tekmovanjih ne bo naučil toliko, kolikor v enem popoldnevu na smučeh pod vodstvom dobrega pedagoga in smučarskega učitelja. Ko govorim o pouku smučanja, mislim pri tem v prvi vrsti na pionirje, ki se pri nas res množično ukvarjajo s smučanjem. Ali ne bi bila dolžnost vseh, ki imajo opravka z mlazno, da bi še bolj pomagaj: našim najmlajšim pri njihovih prizadevanjih?
Gleda: sem pionirje na Golovcu. na Rožniku ali v 2leben. Pomagal sem jim z nasveti kadar koli in kjer koli je bilo mogoče in pri tem ugotovil, da mali samouki zelo počasi napredujejo brez pomoči izkušenega smučarja.
Pionirji pa tud; radi skačejo. Povsod, kjer 1e mogoče, si zgrade skakalnice iz snega. Ponekod imajo doskočišče kar na ravnem, drugje spet malodane v jarku. V svoji prizadevnosti niti ne utegnejo misliti n« pravila o gradnji preprostih skakalnic. V svetu gre
razvoj smučanja svojo pot. mi pa
premalo razmišljamo o pomoči najmlajšim; Pri vsem tem pa dobro vemo, da bodo dobili Polda. Lukane. Mulej, Stele in drugi vredne naslednike le tedaj, če bomo organizirali pouk smučanja vsepovsod med pionirji.
Nesporno je. da moramo dati glede tega prvo besedo smučarskim učiteljem, šolam ter društvom Partizan. Gotovo je, da so smučarski učitelji opravili doslej pomembno, delo. vendar grešijo s tem. da nastopajo vse preveč skromno. Zadnji plenum Smučarske zveze Slovenije ni posvetil dovolj pozornosti zboru smučarskih učiteljev in s tem v zvezi vprašanju našega bodočega naraščaja.
Ker zima že trka ne vrata, je prav, da bi še kdo povedal svoje misli. Tako bomo morda že pred snegom vsaj delno našli pot za uspešnejši razvoj množičnega, hkrati pa tudi kakovostnega smučanja med našo mladino. J. M.
'ŠPOKffiE ZAMHIVOSTIV MKEft
Za kršenje poslovne morate strog farni ukor
Trgovsko podjetje Okrajne ea-družne zveze v Celju je drugo v Sloveniji, zoper katero Je moralo nastopiti častno sodišče trgovinske zbornice zaradi kršenja poslovne morale. V nasprotju s sklepi, sprejetimi na konferenci Trgovinske zbornice LRS dne 6. oktobra letos, po katerih so predstavniki poobla ščenih trgovskih podjetij za odkup ln promet s krompirjem pristali na to, da bodo plačevali kmetij skim zadrugam krompir po 15 do 17 dinarjev za kilogram franko vagon ln da bodo vse pogodbe, ki so bile sklenjene do tega dne za potrebe JLÄ kot kupca, realizirali najkasneje do 15. oktobra letos, omenjeno podjetje do tega datuma nerealiziranih pogodb ni štor» niralo, temveč Je nabavljalo krompir tudi Se po 15. oktobru po starih, višjih cenah in po starih, glede na sprejeti sklep neveljavnih zaključnicah In to v skupni količini okrog 140 ton Razen tega Je omenjeno trgovsko podjetje kupovalo krompir izven svojega področja prav tako po višjih cenah, kakor so bile določene in na katere so
prostovoljno pristali vsi predstavniki pooblaščenih podjetij na že omenjeni konferenci dne 6. oktobra.
Na razpravi, kl Je bila dne ZZ. oktobra letos pri Trgovinski zbor» nlci v Celju, toženo podjetje ni moglo ovreči dejstev obtožnice in take je častno sodišče pri Trgovinski zbornici v Celju, upoštevajoč izredno slabo vreme, ki Je podjetju res otežkočalo realizacijo čim večjih količin do 15. oktobra, baz-□ovalo že navedeno podjetje
S STROGIM JAVNIM UKOROM.
Razen tega mora Trgovsko podjetje Okrajne zadružne zveze v Celju povrniti stroške postopka v znesku 640 dinarjev in plačati objavo izreka te kazni v »Slovenskem poročevalcu«.
»SLOV. POROČEVALKO«
MESEČNA NAROČNINA 140 DIN
V finalu mednarodnega turnirja v namiznem tenisu na Dunaju Je Francoz Roothoft premagal Villma Harangoza 3:2.
Skupščina Nogometne zveze Jugoslavije bo 15. novembra v Beogradu. Obravnavali bodo sistem tekmovanja in propozicije zvezne lige za leto 1953-54, propozicije za pokalno tekmovanje in državno mladinsko prvenstvo. Na dnevnem redu bodo tudi poročila o delu disciplinskega sodišča. Zveze nogometnih sodnikov ter Zveze trenerjev.
Mladi nogometaši Rudarja 12
Trbovelj so na »Zletu mladih» v Hrastniku, kjer so sodelovala moštva iz Hrastnika in Trbovelj.
Jiu-jitsu klub v Ljubljani
Jiu-jitsu Je danes v svetu splošno priznana panoga športa. Trosil pa ga gojijo v ameriški vojski in zahodnoevropskih armadah. Pri nas je manj znan, mnogi imajo o njem tudi precej napačne pojme. Jiu-jitsu Je šport, ki nas ne pri udi samo potrebnih prijemov samoobrambe, temveč tudi krepi telo in dviga samozavest. Prav tako kakor telovadba, napravi redno Jiu-jitsu treniranje naše telo izredno gibčno in~ odporno. Zato je bil pred dnevi na univerzi ustanovni občni zbor Akademskega jiu-jitsu kluba, katerega so se udeležili številni ljubitelji tega športa V odbor kluba je bilo izvoljenih 5 tovarišev, ki so izrazili upanje, da bo klub z vestnim delom odbora in s skupnimi napori vseh članov že v kratkem času pokaaad lep napredek.
Trener za začetniški ln nadaljevalni tečaj klube bo tovariš Žlender. Vsi interesenti, za tečaje naj izpolnijo do 9. novembra prijave, ki so na razpolago pri vratarju univerze.
Začetniški tečaj se začne 10. novembra ob 20 v telovadnici na Taboru. redni treningi pa bodo tam vsak ponedeljek in četrtek ob 20.
osvojili pokal. Rezultati tekem so bili: Retje : Bratstvo 0:0 (1:2 po enajstmetrovkah). Dobrna : Rudar II 2:0, Rudar I : Dobrna 6:0, Bratstvo : Rudar I 3:1.
Zdravniški pregledi celjskih športnikov bodo od 4. novembra dalje ob torkih in petkih od 17 do 20 v prostorih protituberkuloznega dispanzerja (Zdravstveni dom). — Tisti, ki pridejo prvič na pregled, naj se javijo za röntgen pri drju. Hribovšku vsak ponedeljek in soboto med 11 in 12 v Zdravstvenem domu, ali pa v ponedeljek cb 17 na pljučnem oddelku bolnišnice.
Nov svetovni rekord v teku na 1000 m je postavil s časom 2:21.1 češkoslovaški atlet Jungwirt, ki je nedavno izboljšal tudi državni rekord na 800 m s časom 1:48.7.
42-letna svetovna rekorderka. Iz Les Angelesa poročajo, da je 42-letna Stella Walsh izboljšala svoj svetovni rekord v peteroboju. — Zmagala je v štirih disciplinah in zbrala 2773 točk.
NAMIZNI TENIS
Zah. Nemčija : Slovenija
Prisotnost nemških namiznoteniških igralcev v naši državi je dala priložnost za dvoboj z reprezentanco Slovenije, ki bo drevi ob 19 v zgornji dvorani Sindikalnega doma v Kranju.
Državno prvenstvo v dopisnem šahu
Šahovska zveza Jugoslavije organi z: ra prvič tekmovanje za državno prvenstvo v dopisnem šahu, ki se bo začelo 1. januarja 1953. Pravico do udeležbe imajo vsi šahovski velemojstri, mednarodni mojstri. mojstri in mojstrski kandidati ter dopisni šahisti, ki so na domačih tekmah dosegli razred A ali na mednarodnih dopisnih šahovskih tekmovanjih dosegli ustrezni uspeh. Vse stroške tekmovanja nosi Šahovska zveza Jugoslavije. Ca« prijave je do 30. novembra.
Koncert dirigentke Antonie Brico
m ~ '|. ■'	",j
Vendar naj bi orkestri dobili subvencijo po tem. koliko so storili za sodobno umetnost.
3. S tem, da država naroča skladbe za opero, radio, šole in konservatorije.
Končno govori še o baletu in radiu.
Originalnih baletnih skladb je vedno manj, koreografi izbirajo klasične kompozicije zato, da ostanejo izključni lastniki avtorskih pravic.
O radiu pravi, da bomo zaradi njega popolnoma oglušeli za glasbo. Radio vašega hišnika ali soseda izliva od zore do noči reko šumov od Bachove h-mol maše do harmonike. Te šume slišite povsod: na ulici, v trgovinah, kavarnah, restavracijah, celo v taksijih. Človek, ki je v enem dnevu slišal desetkrat C-dur simfonijo, ne bo drvel zvečer na koncert, da jo sliši enajstič. Tako postaja glasba neko mamilo, ki ne podžiga duha, ampak ga mriviči in končno otopi.
ZAKLJUČKI:
1. Treba je prepričati skladatelje, da ue morejo ž.iveM od
skladanja in da morajo imeti še drug poklic.
2.	Ne »odkrivati« mladih skladateljskih talentov, ampak jim jemati pogum. Saj jih je že preveč. Pomagati je treba tistim, ki so že dokazali svoj talent in jih očuvati pogina v boju proti konkurenci velikih klasičnih avtorjev.
3.	Preusmeriti glasbeno vzgojo v ustvarjanje poslušalcev sodobne glasbe, ne pa virtuozov-šport-nikov.
4.	Vzbuditi v občinstvu tudi za novo glasbo tako zanimanje, kot ga ima za literaturo, dramo, film in slikarstvo.
To je bil referat Arthurja Hon-negerja, ki je zbudil ogromno zanimanje po vsem glasbenem svetu, ker je bil nekak izvleček njegove knjige o glasbeniku v sodobnosti, ki je izšla lani. Na podlagi tega referata je tekla diskusija in je bila tudi sprejeta resolucija komiteja za glasbo.
Resolucija je postavila naslednje nasvete in zahteve:
1.	Da se uvede pouk glasbe v nižjih šolah in podpira komponiste mladinske glasbe ter 'pisatelje učnih knjig.
2.	Da se pomnoži število usta-
nov, ki bi skrbela za mednarodno izmenjavo sodobnih skladb ter za njih izvedbo s pomočjo
UNESCA.
3.	Da se pozovejo države, članice Unesca, naj materialno omogočijo tisk sodobnih skladb in njih izvedbo.
4.	Da se ustanovijo društva skladateljev v državah, kjer jih še ni.
5 Da se navežejo stiki z mednarodnimi radijskimi organi v svrho še pogostejših oddaj sodobne glasbe.
Zadnjič smo objavili obvestilo o podaljšanju velike spominske razstave, ki je bila prirejena v počastitev desetletnice mučeniške smrti slikarja in risarja Hinka Smrekarja. Razstava bo ostala odpira do vštete nedelje dne 9. t. m. Obisk je še vedno zadovoljiv, zaradi bližnje zaključitve se je število obiskovalcev zadnje dni celo zvečalo.
Vse tiste, ki iz kakršnega koli razloga doslej niso imeli prilike, da si ogledajo razstavo, ki je iz-
6. Da se preprečijo privatna snemanja na magnetofonski trak javnih izvedb sodobne glasbe.
Na Honnegerjev referat sem prijavil koreferat, ki sem ga prebra. na prvi seji komiteja za glasbo. Seji je predsedoval italijanski skladatelj Francesco Mali-piero, navzoči so bili: Arthur Honneger, Jacques Ibert, Franco Alfano, Joseph Marx, William Schumann in še 26 drugih skladateljev. O tem prihodnjič
Dr. Danilo Švara.
redno zanimiva in vsestranska, opozarjamo, da so prireditelji prav te dni povečali število razstavljenih predmetov, ki ponazo-rujejo umetnikovo življenje. Tako so v prvi sobi, kjer so živi jen je-pisni eksponati, postavili ?e novo vitrino, v kateri so razstavljene razne doslej še ne vključene Smrekarjeve risbe, osnutki za ilustracije mladinskih časopisov, nekaj njegovih rokopisov in fotografije zanimivih satiričnih in humoristič-
nih Smrekarjevih ilustracij iz »Ose«, ki je izhajala v letih 1906-07. Te malo znane humoristične oziroma satirične risbe, zdaj prvič razstavljene v fotografskih posnetkih, že kažejo vso ostrino Smrekarjevega opazovalnega daru, njegovo odlično risarsko znanje, silno tematsko udarnost in njegovo progresivno duhovno usmerjenost.
Razstava je prirejena v Moderni galeriji in je odprta vsak dan od desetih dopoldne do šestih zvečer, ko se zapre. Priporočamo obisk v zgodnejših urah, ker je dnevna svetloba znatno ugodnejša od umetne. Vsak obiskovalec naj se pa zaveda, da je razstavnega gradiva toliko, da traja ogled razstave ob količkaj pozornem ogledovanju vsaj eno uro. Kdor pa želi odnesti pravilen vtis in se zanima za nadrobnosti, bo pa moral ostati dlje v galeriji ali pa ponoviti obisk. Ne bo mu žal, kajti ta prireditev je nedvomno ena izmed najbolj zanimivih razstav, kar smo jih videli zadnje čase pri nas. To potrjujejo glasovi vseh, ki so si doslej že ogledali Smrekarjevo življenjsko delo, zbrano na tej razstavi v tako popoln»] izbora.
Sinoči je v unionski dvorani v Ljubljani dirigirala simfoničnemu orkestru Slovenske filharmonije ameriška dirigentka Antonia Brico. Umetnica ne uživa velikega slovesa samo kot ena izmed redkih žena - glasbenic, temveč se je s svojim darom in studioznostjo uveljavila na častno mesto med sodobnimi glasbenimi ustvarjalci sploh. Njen sinočnji program je obsegal dela Ralfa Vaughan-Wil-liamaa, Memdelsohna, Debussy-
ja in Sibeliusa. Ljubljansko občinstvo je tanetnico toplo nagradilo.
Naša slika prikazuje Antonio Brico pri vaji orkestra Sk>v. filharmonije z našo mlado violinsko vrtuozinjo Sabino Skalarjevo, ki je na koncertu igrala solistični part Mendelsohno-vega koncerta za Violino in orkester in ki je bila pred nedavnim nagrajena na tekmovanju jugoslovanskih glasbenih umet-nikov v Sarajevu.
Podaljšanje Smekarjeve
razstave
I® MAŠIM KRAJEV
NOVICE IZ PRLEKIJE
V	Raclencih se živahno priprav-
ljajo na volitve. Določili so že število k2adi<tatov. volišča iu vo-li.ue tc;ote. Ugotovili so, da je v občin:	2.43d volilnih upravičen-
cev. ki bodo volili svoje predstavnike na 14 voliščih. V novi občinski ljudski odbor bodo izvolili 23 odbornikov, ki so jih po večini že izbrali in se o njih živahno pogovarjajo. Odborniki so sprejeli v pripravah za volitve tudi več sklepov za izboljšanje gospodarstva v občini. Novi odborniki se bodo vsekakor morali še bolj kakor dosedanji zavzeti tudi za viničarsko vprašanje, ki v okoliških vinogradniških naseljih še vedno povzroča gospodarske In poikičn. težave. Saj kmečki viničar vse premalo pozna socialistično zakonodajo nove Jugoslavije in rato od lastnikov in delodajalcev ne terja pripadajočih mu pravic.	M. S.
SLOVENSKA BISTRICA
Tudi v Slovenski Bistrici so sndi priprav za volitve v občinski odbor ki bo s 27 odborniki najmočnejši v okraju Maribor-okolica. Pred dnevi so se sestali odborniki vseh množičnih organizacij ter člani .delavskih svetov in upravnih odborov in se pogovorili o tem, kako bodo enotno nastopili, da bodo pri izbiri kandidatov slovenjebistriški volivci izrekli zaupanje res najbolj predanim ljudem. Fronta in dringe organizacije bodo imele svoje vo-Ji'«ne sestanke, krrudu pa bodo prvi trije večji zbori volivcev^ ki bedo ž;> predlagali kandidate. Bistrica bo imela tudi največ zastopnikov v okrajnem zboru proizvajalcev'. deset jih bo samo iz kolektiva »Impol«.
*
V	Slovenski Bistrici se je letos
začela tudi večja komunalna dejavnost. Pročelja hiš belijo in obnavljajo, popravljajo hodnike za pešce in ceste. Posebno lepo nameravajo urediti Glavni trg, kjer bedo 23. novembra odkrili spomenik padlim borcem v naredno-osvobodihni borbi. Sredstva za spomenik je zbral odbor Zveze borcev; izkazali so se tudi okoliški kmetje, ki so prispevali precejšnje količine lesa. Kredit za komunalna dela v proračunu mesta sicer ni visok, izdaten pa je bil prispevek domačih delovnih kolektivov, saj je samo »Impol« dal ;z sredstev za prosto razpolaganje 2 mili letna .dinarjev.
Tud; stanovanjsko vprašanje, ki je v Bistrici zelo pereče, rešuje najuspešneje »Impol«, ki bo letos spravil ped streho tri nove enonadstropne stavbe, katerih v'saka bo imela štiri trisobna stanovanja.
CELJE IN OKOLICA
Pred	je sestal prireditveni
odbor :■ j.Npodarske razstave, ki je bila < ciirr;:: ob zakljnčitvi proslav za 500 le'uicrt mesta Celja. Zastopnik pr.--lodarskegr. sveta pri MLO tovariš A ’ gust Cokan je poročal, da si je gospodarsko razstavo ogledalo 37.5JO ljudi, kmetijsko 12.000. veselični prostor pa je poleg teh v večernih urah obiskalo še 20.000 ljudi. Po izkušnjah te razstave je bil od-b r mnenja, c!?, v bodoče ne bi več organizirali razstav, ki zajemajo vse v rje gospodarske dejavnosti, ampak
bi razstavljale posamezne panoge,
n.	pr. kovinska industrija, kmetijstvo itd., same zase.
Zadnjo soboto v oktobru je Komorni zbor «z Celja v okviru priprav za turnejo po Koroški (Avstrija) gostoval v Konjicah. Uspel nastop zbora potrjuje že dejstvo, da je moral skoraj polovico sporeda ponoviti.
V soboto 8. novembra bo v veliki dvorani Narodnega doma v Celju nastopil pod vodstvom pevovodje tov. Tria n a ženski pevski zbor celjske »Svobode«. Koncert se bo zač?.1 ob 20. uri.	-mb.
Začasni odbor zavoda za socialno zavarovanje v Celju je na svoji seji 20. oktobra razpravljal o potrebi primernih pisarniških prostorov in ugotovil, da prostori, kjer je sedaj nameščen urad za socialno zavarovanje, ne ustrezajo. Ze sam dohod po temnih stopnicah ustvarja možnost, da se v temi kdo poškoduje. Naval strank Je precejšen, vsak dan okrog 200. Treba bi bilo s 1. novembrom prevzeti že pokojninsko zavarovanje. pa ni prostora, kamor bi namestili še 4 strokovne uslužbence, ki pridejo iz Ljubljane. Za te uslužbence je pereče tudi vprašanje stanovanj, ki jih bo moral MLO preskrbeti. Za pravilno in redno poslovanje bi uprava za so-
KOLEDAR
Torek, 4. novembra:	Dragotin.
Sreda, 5. nov.; Savina, Zaharija.
SPOMINSKI DNEVI 4. XI. 1943. — Hude borbe na hoti gori.	m
Na ekonomski fakulteti sta diplomirala tov. Konvalinka dr. Vojan in Podboršek Tone — čestitamo. 6486-n Dne 6. XI. * 1952 ob 19. uri bo v predavalnici Ginekološke klinike redni strokovni sestanek ginekološke sekcije SZD. Vabljeni.	6439-n
IV.	Brucovski večer okraja Trbovlje bo v soboto S. novembra 1952 v domu »Svobooe«. — Odbor.	b478-n
Planinsko društvo Ljubijana-matica priredi v nedeljo izlet na Lisco — otvoritev nove koce. Prijave v društveni pisarni.	6472-u
Na M. programu Kinoteke Društva slov. filmskih delavcev bodo 10., 11., in 12. novembra v Domu Ljudske milice trije pomembni umetniški filmi nemške proizvodnje, ki ne bodo na programu naših kinematografov (komedija, drama iij glasbeni film). Interesenti naj takoj rezervirajo vstopnice, dvignili pa jih bodo od 6. novembra dalje vsak dan od 8. do 13. ure v pisarni društva, Zrinjskega cesta 9-1.	6485-n
Ljubitelji družabnega plesa v športnem stilu vabimo, da se vključijo v lesno sekcijo SKUD »Tine Rožanc«, rijave sprejemamo na otvoritvenem treninga, združenim z družabnim večerom dne 5. novembra ob 20. uri v Pražakovi 19. — Informacije vsako sredo in •soboto r*d 20. dolje istotam.
OGLEJTE SI domače dolge halje, moške in ženske klotaste haljepob-leke, bluze, krila, predpasnike’ itd. ter za otroke v starosti od 16 mesecev do 10 let; smučarske hlače, bluzice, predpasnike, pidžame itd. na drobno in debelo pri — Modni konfekciji, Ljubljana. Titova cesta štev. 35-b (poleg začetne trolejbus-ne postaje).	6421-n
Na osnovi sklepa izrednega z:»ora zadružnikov z dne 12. VI. *932 preide Kmetijska delovna zadruga Jurjeviča okraj Kočevje v likvidacijo. Pozivamo vse upnike, da predlože svoje terjatve in vse dolžnike, da poravnajo svoje obveznosti do 1. decembra 1932. Likvidacijski odbor. 6473-n
cialno zavarovanje potrebovala najmanj 9 sob s posebnimi vhodi. Važno je tudi vprašanje stano-vaaj za zdravnike-specialiste. Zavarovanci se morajo sedaj voziti k zdravnikom-specialistom v Ljubljano aJi Maribor. Zavod za socialno zavarovanje mora za potne stroške plačevati 300.000 do 400.000 dinarjev na mesec.
JESENICE
Klub ljubiteljev športnih psov iz Ljubljane je priredil na Jesenicah nastop šolanih psov. Nastopilo je 12 psov različnih pasem, ki so pokazali veliko spretnost. Uvodno točko je izvedla »Brana«, znana iz filma »Kekec«, ki je aportirala z dvema trobojkama čez vse pregrade in s tako lepimi skoki, da jo Je bilo veselje gledati. Nato so sledili preskoki psov čez vse pregrade brez apor-ta. Pri izvajanju apelskih vaj je bilo opaziti predvsem veliko ubogljivost psov. za kar je treba izreči priznanje vztrajnim dreserjem. Najboljša točka je bila. kako psi čuvajo gospodarja, zasledujejo roparja itd.
Jesen ški klub ljubiteljev športnih psov* je s tem nastopom mnogo pridobil, kar mu bo v kasnejši praksi pomagalo in si želi še takih nastopov.
Uprava Industrije platnenih izdelkov Jarše pošta Domžale obvešča vsa društva, ustanove in organizacije, da je upravni odbor podjetja sklenil, da zanaprej ne bo obravnaval nobenih prošenj, ki jih pošiljajo posamezna društva, ustanove in organizacije na podjetje za razne podpore in dobitke, ker podjetje nima razpoložljivih finančnih sredstev za črpanje takih izdatkov. _ Opozarjamo, da bo vsaka taka prošnja ostala v podjetju nerešena.	6474-n
KONCERTI
Robert Denzler, dirigent iz Švice, vodi II. izredni simfonični koncert orkestra Slov. filharmonije v sredo, dne 6. novembra v Unionski dvorani. Spored: Beethoven — Egmont, uvertura, Schoeck — Poletna noč, Hindemith — Metamorfoze na Webrovo temo, Brahms — II. simfonija. Pričetek točno ob 20.30 uri. Vstopnice od 140 do 30 din v Filharmoniji od 10. do 12 in od 16. do 18. uro, za abonente dne 4b t. m., za ostale interesente pa 3. in 6. t. m.
PREDAVANJA
Mladinska Ljudska univerza priredi v sredo, 5. novembra ob 18., v dvorani Doma sindikatov, Miklošičeva cesta, predavanje tov. ing. Grosa Ožbolta, znanstvenega sodelavca Inštituta za elektrogospodarstvo LRS: »O problemih elektrifikacije«. Vabljeni vsi, zlasti pa delavska in srednješolska mladina.
GLEDALIŠČE
OPERA
Torek, 4., ob 20.: Lhotka-Mlakar: »Vrag na vasi«. Abonma red D. Sreda, 5., ob 20.; Mozart: »Beg iz seraja«. Abonma red C.
Četrtek, 6., ob 20.: Shaw: »Sveta Ivana«. — Abonma red F. (dramska predstava).
Petek, 7., ob 20.:	Lhotka-Mlakar:
»Vrag na^ vasi«. Zaključena predstava za Sindikat Univerze in TVŠ. Sobota, 8., ob 20.: Mozart: »Beg iz seraja«. Izven. (Proslava 30-letnice umetniškega delovanja Svetozarja Banovca).
Dnevne vesti
I Sprejmemo
modeler ja za izde- e
lavo (topit za čevlje. ? Nastop takoj. Stanova- jj j nji zasigurano. Plača po |
I dogovoru. — Reflektanti I naj se javijo na TVORNICO KALUPA, j Virovitica.	■
- rviMv.naaiaT—————m
t DRUŠTVO S EKONOMISTOV LJUBLJANA
prireja 2 tečaja iz po-I slovne angleščine (busi-I ness english): 1. začelji niškega in 2. konverza-jj cijskega (z osnovami korespondence). Prvi bo vsak torek od 17.30 do !9. ure v predavalnici 3, drugi pa vsako sredo od 17 30 do 19. ure v predavalnici 4 Ekonomske fakultete. Začetek v prvi oolovici novembra.
Informacije in vpis: ; Pisarna Društva ekono-i mistov, Tržaška c. 5/III. j soba 38 in telefon 34-47 j od 11. do 13. ure.
NAJ ZIVI VI. KONGRES KPJ, ZGODOVINSKI PRAZNIK DOMOVINE!
Kolektiv
MESTNE PEKARNE SLOVENJGRADEC
50 BONOV
ni veliko in če plačaš še 50 din, dobiš novembra pet dokaj obsežnih knjig PREŠERNOVE KNJIŽNICE. Pogoj za ta izredno ugodni nakup petih knjig je ta, da se priglasiš do 15. novembra v najbližji knjigarni za naročnika PREŠERNOVE KNJIŽNICE. Pozneje bodo te knjige dražje in nemara tudi razprodane. Pohiti! ____________________
fla&e navočni&e
ki so v zadnjih desetih dneh prejeli v listu položnice, prosimo, naj nakažejo naročnino č i m p r e j.
V primeru, da so med tem naročnino že poravnali, pa naj položnice shranijo za naslednje nakazilo.
UPRAVA »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«
CENTRALNA LJUDSKA UNIVERZA
V	torek, 4. novembra, bo ob 20. uri v dvorani Doma sindikatov, Miklošičeva cesta, drugo predavanje iz ciklusa poljudnih predavanj iz filozofije. Predaval bo tov. dr. Vladimir Filipovič, profesor filozofije na univerzi v Zagrebu:
»PROBLEMI IN SMERI EVROPSKE FILOZOFIJE NA PREHODU V NAŠE STOLETJE« ,
V	sredo, 5 novembra, bo ob 20. uri v dvorani Doma sindikatov, Miklošičeva cesta, nadaljevanje uvodnega predavanja v okviru tečaja »Najvažnejši problemi v upravljanja naših podjetij.« — Predaval bo tov. Roman Albreht:
»RAZVOJ SOCIALISTIČNE DEMOKRACIJE PRI NAS«
V	četrtek, 6. novembra, bo ob 20. uri v dvorani Doma sindikatov, Miklošičeva cesta, četrto predavanje iz ciklusa predavanj »Vzgoja naših otrok«. — Predaval bo tov. Gustav Šilih, profesor na učiteljišču v Mariboru:
»NAJPOGOSTEJŠE OTROŠKE NAPAKE IN BOJ PROTI NJIM«
Operni solist Svetozar Banovec bo proslavil 30-letnico svojega umetniškega delovanja z vlogo Pedrilla v Mozartovi operi »Beg iz seraja« v soboto, 8. t. m. — Vstopnice bodo v prodaji od četrtka, 6 t. m. dalje v Operi.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža
Torek, 4. nov. ob 15.: D. Roksandič, Nad prepadom. Dijaška predstava po znižanih cenah.
Sreda, 5. nov. ob 20: C. A. Puget, Srečni dnevi. Izven.
Četrtek, 6. nov. ob 20.: S. N. Behr-man, Zgodba njenega življenja. — Red Četrtek.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE MESTNI DOM
Četrtek, 6. nov. ob 20.:	Nestrov:
»Lumpacijvagabundus« — Čarobna burka z godbo in petjem, izven. Petek, 7. nov. ob 16 : Jurčič-Žagar: »Hči mestnega sodnika«, igra v 10 slikah, popoldanska predstava, zaključena predstava.
Sobota, 8. nov ob 20.; Jurčič-Žagar: »Hči mestnega sodnika«, igra v 10 shikah, red premierski.
Nedelja, 9. nov. ob 16.: Jurčič-Žaear: »Hči mestnega sodnika«, popoldanska predstava, izven, ob 20.: Jurčič-Žagar: »Hči mestnega sodnika«, večerna predstava, izven. Zaradi velikega zanimanja bodo ponovili Nestrovevo burko »Lumpacijvagabundus« še v četrtek ob 20. Prodaja vstopnic od srede dalje pri blagajni v Mestnem domu.
KINO
KINO »UNION«: angl. barvni film; »Ljubezen je lepa«. Tednik. Predstava ob 16.
KINO »MOSKVA«: avstr, film: »Potepuhi«. Tednik. Predstave ob 16.,
18. in 20. uri.
KINO^ »SLOGA: amer. film: »Ne poj mi žalostnih pesmi« Tednik. Predstave ob 16., IS. in 20. — Prodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 10. do 11. ter od 15. dalje. KINO »TRIGLAV«; amer. film: »Kobilice«. Tednik. Predstavi ob 18. in 20. Prodaja vstopnic od 17. ure dahe.
KINO »ŠIŠKA <; amer. film: »Ne poj mi žalostnih pesmi«. Tednik. Predstave ob 16., 18. in 20. — Prodaja vstopnic od 13. ure dalje.
CELJE, METROPOL: Švicarski film: »Štirje v džipu«. — DOM: ameriški film: »Tarzan med lovci«. JESENICE, RADIO: ameriški film: ^ »Tarzan med lovci«.
KAMNIK: ameriški film:	»Glas r
viharju«.
RADIO
SPORED ZA TOREK Poročila ob 5.45, 6.30, 12.30. 15.00 In 22.00. — 5.30—7.30 Dobro Jutro dragi poslušalci — vmes ob 5-50 do 6.00 Jutranja telovadba; 7.00 do 7.05 Radijski koledar. — 11.00 Šolska ura za nižjo stopnjo — Milica Kitek: Voda — ponovitev; 11.30 Šolska ura za višjo stopnjo: a) Koledar za november, b) Kako nastane vozni red, c) Kako obvarujemo kovine pred zunanjimi vplivi; 12.00 Opoldanski koncert; 12.40 Med glasbenim sporedom zanimivosti iz znanosti in tehnike; 14.00 Zbori in solisti pojo slovenske narodne in umetne pesmi — vmes ob 14.30—14.40 Radijske reklame;
15.10	Iz dvorane VI. kongresa KPJ; 15.30 Pojo naši solisti; 16.00 Popoldanski orkestralni koncert; 17.00 Bročič: Zimski trening nogometašev; 17JO Koncertni valčki; 17.45
32.	lekcija tečaja angleškega jezika; 18.00 Pojo naši amaterski zbori: 18.30 F. Boštjančič: Delo »Svobod« na Štajerskem; 18.40 Orkestralna glasba; 19.00 Radijski dnevnik in objave: 19.20 Glasbena medigra; 19.30 Radijske reklame; 1940 IgTa Zabavni orkester Radia Ljubljana; 20.00 Predavjanje iz vzgoje otrok — Dr. V. Schmidt: Problemi vzgoje predpubertetnika: 20.15 Melodije iz oper Gounoda in Masse-neta; 21.00 Literarna oddaja — Ivan Cankar: Kako sem postal so cialist; 21.20 Melodije in ritmi;
22.10	Iz dvorane VI. kongresa KPJ; 22.30—23.00 Solistične skladbe jugoslovanskih avtoTjev. — Oddaja Radia Jugoslavija za inozemstvo na valu 327.1 m: 23.00—23.15 v poljskem jeziku; 23.15—23.25 v nemškem jeziku.
OBVESTILA
VEČERNI TEČAJ
IZ MATEMATIKE IN FIZIKE
Društvo matematikov ln fizikov LRS otvarja pod okriljem Centralne ljudske univerze tečaje: algebre, trigonometrije, analitične geometrije in osnov Infinitezimalnega računa, ter dva tečaja iz eksperimentalne fizike (nauk o valovanju in akustiki teT elektrika ln magnetizem). Tečaji so namenjeni interesentom za matematiko in fiziko, ki si žele izpopolniti znanje iz teh predmetov zaradi potreb v poklicni zaposlitvi, kakor tudi tistim, ki si žele pridobiti potrebno znanje za nadaljevanje študija. Za tečaje se predpostavlja znanje gradiva nižje gimnazije ali njej ustrezajoče šole. — Tečaji se prično 13. in
14.	novembra. Vsi tečaji bodo na I. državni gimnaziji v Ljubljani, Vegova ulica (bivša realka). Uko-vtna za tečaje Je 200 do 300 din mesečno. Prijavite se na Centralni ljudski univerzi, Resljeva e. 9. Vpisovanje se zaključi 11. novembra 1952.
Vreme
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Napoved za torek. Ponoči in v jutranjih urah nekoliko dežja, pozneje izboljšanje do pretežno oblačnega vremena. — Temperatura brez bistvene spremembe.
ŠOLSTVO
RAVNATELJSTVO
GIMNAZIJE V DOMŽALAH
organizira v sporazumu s Svetom ta prosveto ln kulturo OLO Ljubija ne-okolica v Domžalah šestmesečno gospodinjsko šolo z internatom. Sola Je organizirana na gospodarski podlagi in plačujejo gojenke za celotno oskrbo mesečno din 3.500.—. Pouk je teoretičen ln praktičen s posebnim ozirom na malega kmeta Istočasno se predvideva tudi celodnevna šola brez internata po istem učnem načrtu Pouk v tej šoli bi trajal od 9 do 18. ure dnevno rsren co-botp *n nedelie V tel šoli bodo gojenke prispevale samo za porabljeni material. Prijave za obe šoli sprejema ravnateljstvo do 15. novembra t. 1., prijavijo se lahko dekleta s teritorija okraja Ljubljana-okolica.
MALI OGLASI
V SLUŽBO SPREJMEMO SAMOSTOl. NEGA KALKULANTA, oba z večletno prakso. Prejemki po vrednosti dela v akordu. Ponudbe z navedbo dosedanjih službovanj poslati na Projektivni Urad, Koper.
15258-1
RADIJSKI APARAT, dobro ohranjen, o zmerni ceni prodam (tudi za one). Ogled dnevno od 15.30 ure dalje. Hribar, Prijatljeva 8-1. ŠOFERJA-MEHANIKA, treznega — s stanovanjem v Ljubljani sprejmemo za nočno službo. Pismene ponudbe na ogl. odd., pod »Posten in vesten«.	15319-1
POŠTENO DEKLE išče zaposlitve gosp. pomočnice pri mali družini. Nastop takoj. — Naslov v ogl. oddelku SP.	15323-1
MOJSTRA za mizarsko delavnico — sprejmemo^ takoj. Občinsko podjetje Splošno mizarstvo. Stična na Dol. Plača po dogovoru. 15191-1 DVA IZPRAŠANA STROJNIKA za stabilne parne kotle, po možnosti z večletno prakso — sprejme takoj Steklarna Urednik v Hrastniku. — Prednost imajo samci.	15338-1
TAPETNI K A verziranega vseh tapetniških del (z blagom in usnjem) — sprejme takoj Tovarna pohištva v Tržiču. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe pismeno ali ustno na naslov tovarne	15189-1
KROMPIR, KORENJE, buče in peso ca 2500 kg prodam. — Lovrenčič — Pipar, Dobrunje 41.	15326-4
PRIKOLICO 3-tonsko z avtomatičnimi zavorami m vzmetmi — dobro ohranjeno, kupimo. — Ponudbe na Kmetijsko zadrugo Škocjan pri Novem mestu.	15263-5
POSTREŽNICO sprejmem 2 krat tedensko. Zglasiti se dopoldne. Naslov v ogl. odd.	15336-2
VE C PEKOVSKIH VAJENCEV, ki imajo stanovanje in hrano pri starših v Ljubljani, sprejmemo. Ponudbe na »Pekarna«, Ljubljana — Medvedova’38.	15330-3
ZIMSKO MARENGO SUKNJO, najfinejši predvojni material in dvodelno omaro, dobro ohranjeno poceni prodam. Ogleda se: Švabičeva št. 15. vrata 31-1.	15332-4
SAMOSTOJNO PLETILJO, kvalificirano, sprejmem. Vprašati: Dolenjska cesta 23a.	15331-1
10 kg 90% KOMPOZICIJE ZA LEŽAJE, prodam. Ogled od 8. do 12. Naslov v ogl. odd.	15352-4
DKW Meisterlclasse limuzino in radio kovček nov, prodam. Ogled dnevno od 16 do 18. Naslov v ogl. oddelku Slov. poroč. A	15346-4
STAVBNA PARCELA r bližini tovarne »Zmaj«, naprodaj. Naslov v ogl. odd. SP.	15347-7
RDEČO ŽENSKO TORBICO, izgubljeno 31. oktobra v Postojni ali Ljubljani od avtobusne postaje do Komenskega ulice, naj najditelj vrne na naslov, ki je v osebni izkaznici, ali Mencinger, Ljubljana, Trubarjeva 43, za nagrado. 15370-10 IZGUBIL SEM evidenčno št. motorja S 2104, najditelj naj javi za nagrado. — Primc Janez, Kamnik-mesto 38.	15368-10
SKROMNO SOBO v bližini mesta — iščem. Plačam 1000 do 1500 din. — Naslov v ogl. odd.	15367-9
PRAZNO SOBO išče mirna, starejša kuharica, ves dan odsotna. Menza, Čopova 9.	15359-9
MOŠKO ZIMSKO SUKNJO, ženski plašč in dolgo plesno večerno obleko, prodam. Tržaška cesta 8-II., levo.	15361-4
GALOšE, SNEŽKE, ŠKORNJE, kolesne plašče, zračnice in avtogume vseh dimenzij, popravlja VULKAN — Ljubljana, Zaloška 20. Delavnica odprta od 7. do 15. ure. 15362-2 RABLJENO SPALNICO, prodam. — Slomškova 16-1.	15358-4
NA VIČU ob Tržaški cesti od viške cerkve do bivše mitnice — kupim stavbno parcelo. Ponudbe na ogl. odd. SP pod »Zazidljiva«. 15356-7 3-TONS KI TOVORNI AVTOMOBIL, v odličnem stanju, kupimo. — Ponudbe s točnimi tehničnimi podatki in ceno poslati: Državna založba Slovenije — Ljubljana, Mestni trg št. 26.	15357-5
PERO ZA PREDNJE VILICE DKW 350 ter kante od bencina, prodam. Na Stolbi 8.	15366-4
ZA VARSTVO DVE« OTROK dnevno od 8. do 12. ure. dopoldne sprejmem žensko srednjih let. — Naslov v ogl. odd	15348-2
ŠTUDENT išče prazno ali opremljeno sobo. Plača 1000 din. Ponudbe pod »štud.-elektro«.	15349-9
PRAZNO SOBO v Polju, zamenjam za enako ali opremljeno v mestu. Ponudbe na ogl. oddelek SP pod »Polje«.	15350-9
KLAVIR nudim za vežbanje — tudi poučujem, kdor me vzame na stanovanje. Ponudbe na ogl. oddelek pod »Miren stanovalec«. 15351-9 DVE POSTELJNI MREŽI, prodam — Brecelj. Medvedova 12.	15353-4
2000 STREŠNE OPEKE, bobrovec — prodam. Ižanska cesta 292.	15295-4
IZGUBILA SEM OČALA, 31 oktobra. Vrniti prosim za nagrado na ogl. odd. SP.	15334-10
KOPIRNI APARAT za ozalid kopije, kupi Geodetski zavod LRS, Ljubljana, Streliška 12.	15320-5
ŠIVALNI STROJ za tapetniška dela, ki bi bil zmožen tudi šivanja »pa-spule«, kupimo. Ponudbe poslati na Tovarno finega pohištva v Tržiču.	15190-5
DVOSTANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem in sadnim vrtom, četrt ure od Trbovelj naprodaj. Ponudbe v ogl. odd. SP pod 650.000«.	15328-7
TRI DRUŽINE za oskrbo živine in žagarja^ — sprejmemo — odnosno damo žago v zakup. Državno posestvo Čermošnjice, pošta Semič.
15232-8
UMRLI
Nehalo je biti srce najinega ljubljenega moža in zlatega očka LUKEC FRANCITA. Pogreb dragega pokojnika bo 4. novembra 1952 ob 15.30 uri iz Nikolajeve mrliške vežice na Žalah. Žalujoča žena Pepca in hčerka Zdenka, sestra, bratje in ostalo sorodstvo.	6462-a
Dotrpel je ▼ 82. letu starosti naš mož, oče in stari oče BAJŽELJ GREGOR. finančni preglednik v pokoju. Pogreb bo,- danes, 4. nov. ob 16.30, na pokopališče v Šmartnem pri Kranju. Žalujoči: žena Terezija, sinova France in Rudi z družinama — ter ostalo sorodstvo. — Stražišče, Ljubljana.	64S4-a
Po kratkem trpljenju nas je zapustil naš dobri oče FRANC SEDEJ, rudar v pok. — K zadnjemu počitku ga bomo spremili danes v Idriji ob 15. Žalujoči sinovi; Franjo, Karol, dr. Albin. — Maribor, Prevalje. Lhibljana	64-57-3
Umrla nam je naša ljubljena mama MATILDA KOY. Pogreb bo v torek ob_ 10. uri v Loškem potoku. Žalujoči hčerki in sorodstvo.	64S3-a
V 85. lelu starosti je umrl naš ljubljeni mož, oče, dedek in brat AI.OJZ MALI, irhar v Radovljici. — Pogreb bo v torek 4. novembra ob pol 17. uri iz hiše žalosti na radovljiško pokopališče. — Žalujoči: žena Marija, sin Slavko, hčerki Minka in Ida, sestra Leopoldina, snaha, zeta, vnuki in vnukinje, ter ostalo sorodstvo. — Radovljica. Kranj. Ljubija nn	6"68-a
Umrla je naša zlata mama. stara mama, sestra URSULA KRIŽMAN, upokojenka Tobačne tovarne. Pogreb pokojne bo v torek, 4. novembra 1952 ob 14. uri izpred cerkve na Viču na pokopališče. Do pogreba leži na Zalah — Jožefova mrliška vežica. — 2aluioči hčerki: Milka in Anica z družinami, sestri, ter ostalo sorodstvo. — Ljubljana, Prekmurje, 3. novembra 1952.
Umrl je po dolgi, mučni bolezni V 74. letu dr. ALOJZIJ GUŠTIN, banski svetnik v pokoju. Pogreb blagega pokojnika bo v torek, 4. novembra ob 16 na pokopališče v Sežani. Žalujoča žena Milka, brat Ivan ter družine Guštin. Štolfa in ostalo sorodstvo. — Sežana, Trst, Ljubljana. Maribor.
Umrl je
Janko Kač
književnik
Pogreb bo v torek ob pol 16. uri v Preboldu.
Društvo slovenskih književnikov
ZAHVALE
Vsem, ki «te spremili našo blago mamo na njihovi zadnji poti in jim poklonili cvetje, prisrčna bvaia. — Lindičevi-Badaličevi.	6470-a
Ob nepričakovani smrti moje drage žene REGINE GOLTEZ roj. Prezelj, se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti in za sočustvovanje v tej težki uri. Žnlu-ioči Ivan Oolto7 in sorodniki. M77-a
V počastitev VI. kongresa KPJ je podjetje KEMIČNA TOVARNA, DOMŽALE
ZAČELO S PROIZVODNJO KROMOVIH IN ZELE-ZOOKSIDNIH BARV.
„KOTEMS“
PODJETJE ZA PROMET S KOŽAMI, STROJILI IN TEKSTILNIMI SUROVINAMI — IZVOZ, UVOZ LJUBLJANA
sporoča,
DA SE JE PRESELIL IZ DOSEDANJIH UPRAVNO-POSLOVNIH PROSTOROV V PARMOVI ULICI 33, V NOVE POSLOVNE PROSTORE V KIDRIČEVI ULICI S (BIVŠA GAJEVA ULICA 3)
Pozdravljamo VI. kongres RP3
v našem tekmovanju za dvig kvalitetnih izdelkov m čimprejšnjo izgradnjo socializma
„ÄLPINÄ“ TOVARNA ČEVLJEV
.
JOHN STEINBECK	29
Megotova bitka
Nadzornik se je v zadregi obrnil preč. »Šalil sem se,« je dejal. »Poslušaj, Nolan, na severnem koncu sadovnjaka potrebujejo nadzornika. Mislim, da bi bil ti ravno pravšnji za takšno delo. Ze jutri bi lahko pričel. Boljšo plačo bi dobival.«
Jimove oči so od jeze potemnele, toda samo za hip. Potem se je nasmehnil in pristopil k nadzorniku. »Kaj želiš?« je tiho vprašal.
»Povedal ti bom po pravici, Nolan. Nekaj se pripravlja. Moj predstojnik mi je naročil, naj poizkusim kaj izvedeti. Poizvedi ti namesto mene in priporočil te bom za nadzorniško mesto, kjer boš dobival petdeset centov na uro.«
Jim se je delal, kakor da premišljuje. »Ničesar ne vem,« je reke! počasi. »Toda lahko bi poizkusil izvedeti, če bi kaj imel od tega.«
»No, ali bi ti pet dolarjev kaj pomenilo?«
»Seveda bi.«
»O. K. Giblji se med delavci. Zapisoval ti bom vedra, da ne boš ničesar izgubil. Poizkusi, da bi kaj zvedel zame.«
»Kako pa naj vem, da me ne boš prevaril?« je rekel Jim. »Mogoče bom kaj zvedel in ti povedal. Če bi pa delavcem kakor koli p-rišlo na uho, da sem ti kaj povedal, bi me dejali Iz kože.«
»Naj te ne skrbi, Nolan. Če moj predstojnik dobi pravega moža, koc si ti, ga ne pusti na cedilu. Mogoče boš celo dobil tu
stalno službo, ko bo obiranje končano. Lahko bi upravljal črpalko
ali kaj podobnega.«
Jim je nekaj časa premišljeval. »Ničesar ne obljubim,« je dejal. »Toda nastavil bom uho in če bom kar koli zvedel, ti bom že sporočil.«
»Odlično. Pet dolarjev dobiš in službo.«
»Poskusil bom s tistimle fantom,« je rekel Jim. »Zdelo se mi je, da nekaj ve.« Odšel je med vrstami do četrtega drevesa. Prav tedaj, ko je prišel do njega, je fant priplezaj s polnim vedrom na tla.
»Dober dan,« je dejal. »Izpraznil bom tole in se vrnil.«
Jim se je povzpel po lestvi in sedel na vejo. Veter je prinašal močan ropot sortirnega stroja v pakirnici, pa tudi duh svežega mošta od stiskalnic. Iz daljave je prihajajo Jimu na uho sikanje in udarjanje majhne lokomotive, s katero so sestavljali tovorni vlak.
Kujavi fant je kakor opica priplezal z vedrom po lestvi. Jezno je dejal: »Ko pričnemo z našim poslom, si bom poiskal pripraven, velik kamen in bom z njim kresnil tistega pankrta po zobeh.«
Jim je uporabil Macovo metodo. »Tako dobrega človeka, kot je on? Zakaj pa bi ga udaril? In kaj misliš reči s tem, ko praviš, da bomo pričeli z našim poslom?«
Fant se je usedel poleg njega. »Ali še nisi slišal?«
»Kaj?«
»Nisi podgana?«
»Ne, ne bom izdal.«
»Stavkali bomo,« je vzkliknil fant.
»Stavkali? Pri tej dobri zaposlitvi, ki jo imamo? Zakaj pa
hočete stavkati?«
»Zato, ker nas varajo. Zato, ker so barake polne stenic. Zato, ker trgovina računa pet odstotkov za usluge, in zato, ker so znižali
mezde potem, ko smo bili že tu. In če jim to vse dopustimo, bomo pri bombažu še na slabšem. Tam nas bodo spet prevarili. Pa saj tudi ti vse to prekleto dobro veš.«
»Sliši se kar pametno,« je rekel Jim. »Kdo pa bo še stavkal razen tebe?«
Fant ga je postrani pogledal s svojimi žgočimi očmi. »Ali me zafrkavaš?«
»Ne. Rad bi kaj zvedel. Ti pa mi ne poveš ničesar.«
»Saj ti tudi ne morem ničesar povedati. Ničesar ne smemo še povedati. Ko bo prišel čas, boš že zvedel. Delavce smo že organizirali. Skoraj vse je že pripravljeno. In potem bomo zanetili pekel. Nekateri od nas se bomo sestali že nocoj, potem pa bomo sprejeli še druge.«
- »Kdo pa vodi vso stvar?« je vprašal Jim.
»Ničesar ne povem. Vse bi lahko pokvaril, če bi povedal.«
>O..K.,«.je dejal Jim, »če misliš, da je tako prav.«
»Saj bi ti povedal, če bi smel. Pa sem obljubil, da ne bom. Ko bo prišel čas, boš že zvedel. Saj boš pristopil k nam, ali ne?«
_ »Ne vem,« je rekel Jim. »Če ne bom zvedel več, kakor vem zdaj, najbrž ne bom.«
»Pri bogu, ubili bomo vsakogar, ki nas izda. To ti lahko povem že zdaj.«
»No, umreti še ne kanim.« Jim je obesil svoje vedro na vejo iu i pričel počasi obirati jabolka. »Kako pa bi človek prišel na nocojšnji sestanek?«
»NIČ ne bo iz tega. Samo voditelji bodo tam.«
»Ali si ti tudi voditelj?«
»Zraven sem,« je rekel fant.
»Kdo pa so voditelji?«