PRIMORSKI DNEVNIK - Cena 35 Mr Leta XVI. - Št. 217 (4680) Nočna seja Varnostnega sveta zaradi Konga Gvinejske čete zahtevajo umik iz sklopa OZN Sjjgdi vmešavanja predstavnikov OZN v notranje zadeve Konga zahteva zamenjavo poveljstva OZN in obtožuje Hammarskjoelda - 500 belgijskih častnikov m vojakov pomaga Čombeju - Belgija dobavila Čombeju 25 letal ter 100 ton orožja in streliva v 1,30 — Varnostni svet OZN se jc sestal jjjSU. sr®anjeevropske ni času in začel razpravo o utSifi0fvjetski de!e- --------------- LVko LUm?lr!vomenii brz°- ^zahteva^he’ s katero n?ttle?a 'svit KeJa Var-r» ?' E>ejai ip ^ v Leopoid-M zah-v0 t * SZ P°dP>-& ’ naj bi v Je Prec>la-^dal v lJari}ostni svet 5Cl. Na Vtak°n S° * Prestol- , . „ . &}»& 5BSL “a£a2 vSSo«“' .......... taluc’;j° ra ^l0ŽU Je re-^ ii,SVet skipnH^ la§i katere ? Pfin° spjo i T 1)0 imeI » v čajnik Lsopoldviilu. 5 LSgU ie flnsjskih čet K *>*a ?aPr°sil pred- * to PQoSkdaTUreJa' I t,- ^aknp zacas- , S? OZ^S^varnoTt: vP?slaio Tureju fet-i0 zahtev^ postav-07x» VlPešauo • zaradi očit-ja v aotranfJa P°velJstva \če zadeve Kon- 'akn^^a^Pred«ske®a diplo-ro Ct «»vništva jena 2®. p««.™Ttaat \ ^'ll ‘*tkEvlikk?yne konffr &$*&&& NJ°žnostih 3e ob raz' »>'■ «Toda Podarila to '"CSb^ :"001 »d 5. Sela V« priča a Pr‘Pom-SgoL 'blišče ’ da )e OZN S7a»ov scen v prid dela p otl drugemu 1' v{i n.astei nrLne^K* Pred- S oil spo^zbe- kl i‘h > Leon i • in i bumumba t !N 7 villu srn fal: <ial«Waie’’ da k v4ti ^oram L^?2N'°todare2nn°-1so'1^o- Svn i °Sebnim Sm0 v* biat^UpJf OZN ’ be Dodo i" fe* #liSStl vladi ■ razP°la- ‘NttT'r>U, da ’ 36 dipl°- V 9«av to vn -more °d- So>bu n„Vprasat>je. ^ihtSilPa0vpod zaščito H^tla^ke, pKN nadaljuje !v$ a,’ ki ga ,ds,ednik se-le ?d«», Predserir, , avur>u tiniStlvil danes aika . svoje V« *tfi i «vlad,* poročil, da SS« w-edanje Vr kateri so h^ yil» Jih k- Lurrlumbo- 1,‘S J- n Kasavubu ni kr^j^^enco Z* danes .ker* ne- k ^ to.. SVrti^ io hntpl daja nota, ne pomeni, da obe zbornici ostajata pri zaupnici bivši Lumumbovi vladi, ker ta ni več ministrski predsednik. Parlament nima nobene oblasti, da bi lahko razveljavil ukaz državnega poglavarja.« Iz Elisabethvilla poročajo, zgodaj oddelek orožništva vdrl na tamkajšnje letališče, ki ga ščitijo čete OZN, ter je zaščitil odhod dveh manjših letal. Predstavnik OZN je pozneje na tiskovni konferenci izjavil, da sta bila v vsakem letalu dva potnika in razno blago. Dodal je, da so pozneje Com-tejeve oblasti skušale doseči odhod še enega letala, toda so morale to namero opustiti zaradi odločnega odpora poveljstva OZN. Izjavil je tudi, dr sta omenjeni letali nato pristali v Kamini «z očitnim uporabljanjem istih ustrahovalnih metod« in da sta nato spet odleteli proti Severni Ka-tangi. Znano je, da so preteklo r.oč vladne čete prekoračile mejo v Severni Katangi in Combe je izročil poveljstvu OZN protestno noto, v kateri pravi, da so njegove oborožene sile v veliki meri odvisne od letalskih transportov. Danes so sporočili, da so se vladne in Combejeve čete srečale blizu Kongola 25 kilometrov od meje, toda ni prišlo do spopadov. Vladne čete so se namreč spet umaknile in se vrnile v pokrajino Kivu. Vzroki umika niso znani. V svoji noti pravi Combe tudi, da je v začetku pokazal željo iskreno sodelovati z OZN, toda sedaj ne more dovoliti imobilizacije sredstev za letalski promet. V noti napoveduje, da se ne bo oziral na navodila poveljstva OZN, ker mora oskrbovati svoje čete na severni meji ter uporabljati letala za evakuacijo svojega političnega in upravnega osebja, «ki je v nevarnosti zaradi invazije«. Tudi belgijski konzulat v Elisabethvillu je poslal poveljstvu OZN protestno noto, v kateri pravi, da bo storil vse, kar more, da doseže razveljavitev sklepa OZN, da zapre letališča v Katangi. Protestu Combeja in Belgijcev se ni čuditi, saj je poveljstvo OZN do sedaj ščitilo Combeja in z njim sodelovalo, ko je branilo uporabljanje letališč v Katangi samo zakonitim vladnim četam ne pa Combejevim četam in Belgijcem. Zanimivi so tudi podatki dopisnika angleškega konservativnega lista «Daily Maila« v Bruslju, ki pravi, da je v belgijskih poučenih krogih zvedel, da je v sklopu Combejevih čet sedaj pet sto belgijskih častnikov, podčastnikov in vojakov in da je Belgija dobavila Com-teju skoraj sto ton orožja in streliva ter 25 letal. Devet ton orožja je prišlo v sredo, 25 belgijskih vojaških letal pa so premestili iz Leopoldvilla v h • tenj-vojo «,',rJe hotel V*«« \ mesta „lado». niso ' ’len PreJeti. ^ Oj -»im. ^ > J6 IlfcQ . ... ?Vi ‘ °n a h, IrNi^oti _k»jev- SN o od- h .11 Da ^akoniti Via- tfiŠ&sSS-K: Ji ,hVi, »tvni ■ >n , !( K'i d'«“ D« «ne e m°re zako- fimi .mumba U}»«V°dP4aU^ da Sl a suj e-' h"- s (j v.-! n u.jr anje, do- ..... (|M .......... fj,Zaciia ZDA ie dePai-t^.’~' Ame- «5V? »a Ustanovha ie spo' ra»orožit nov or" jaKff b0 *«tev, kate- »""»»i?1"«. ra»o’roiiV nov or- ameriršazoVij’a‘ia,>n ?• S.v°dil b bo združe- £°buda ter l!> lat»d-Sa ^r°želanmŠan-,e pobudi Di‘adi - heva^^aje, «ua .»t, ^tešeniv, st «Popa-'4 ,računov» Sjo °*?a mir». iiTpjank!m“’ta^ikbu. ladnihZ razn"> ‘P ustanov. Elisabethville takoj v začetku neredov in so jih pobarvali z znaki Katange. Combejeva predstavniška zbornica v Elisabethvillu je danes sprejela resolucijo, ki so jo poslali OZN in s katero zahtevajo umik čet OZN z letališč v Katangi. Poslali so tudi protestno noto OZN zaradi oporišča v Kamini. Predstavnik OZN v Katangi je danes potrdil, da je neko letalo, ki je prispelo v E-lisabethville, raztovorilo orožje, da pa ne ve ali gre za samo to pošiljko ali pa so bile «že prej izvršene štiri pošiljke«, kakor se govori. Res čudno nadzorstvo nad letališčem v Elisabethvillu, kadar gre za Combeja. Agencija TASS je danes objavila izjavo o položaju v Kongu, v kateri sovjetska vlada poudarja, da morajo sile OZN evakuirati vsa letališča v Kongu ter ponovno izročiti radijsko postajo v Leopoldvillu kongoški vladi, zato da bo zakonita vlada lahko izvajala vse svoje pravice. Izjava dodaja: «Ce Varnostni svet ni sposoben izvršiti svojo dolžnost iz katerega koli vzroka, tedaj bodo morale države, ki spoštujejo sklepe glede pomoči Kongu, pomagati z vsemi sredstvi vla. di kongoške republike.« V izjavi, ki je priložena zahtevi za sklicanje seje Varnostnega sveta, očita sovjetska vlada Hammarskjoeldu, da «vrši malo blestečo vlogo v zadevi Konga« in da ni objektiven pri izpolnjevanju svojega poslanstva. Obtožuje ga tudi odkritega sodelovanja s kolonialisti, s čimer škoduje Organizaciji združenih narodov. Sovjetska vlada zahteva, nai se zamenja poveljstvo OZN v Kongu, «ker to poveljstvo ne uporablja sil OZN v skladu s sklepi Varnostne- ga sveta*. Sovjetska vlada obtožuje Hammarskjoelda, da stalno krši sklep, na podlagi katerega se sile OZN lahko uporabijo samo sporazumno s kongoško vlado. Zatem obtožuje sovjetska vlada tudi Belgijce in njene zaveznike v NATO, v prvi vrsti ZDA, ter poveljstvo OZN, da sporazumno delujejo v zaroti proti neodvisnosti in celovitosti Konga. Na koncu pravi izjava, da imperialistične sile uporabljajo izdajalce, kakršen je Kalondži, in vodijo politiko, katere namen je sprožiti državljansko vojno v Kongu. f m ii ii ii m iiviiii vimit um um im mm i ii iimiiif miiiiiiiiiiiiigi m m ■ i ti tmiMii ■ iiiiiiiiii im m iiivii i mini ii.iiii iiiiiii itvtm i ii m um ■iiiiiiii i m iiiiiiimittii ■■ ■■iiiiiiiiimiiiiiii iimiiKiiii ■■■■■■im iiik Zbornica in senat ponovno na počitnice do 27. in 28. t.m. Številne kritike v diskusiji o proračunu ministrstva za zdravstvo Na očitke, da je ukinitev javnih hiš povzročila širjenje spolnih bolezni, odgovorila socialistična poslanka Merlin - Poslanec Cucco (MSI) predlaga vrsto ukrepov, da bi omejili škodljive posledice kajenja _____________TRST, sobota 10. septembra 1960 Poziv alžirske vlade Eisenhower j u naj jasno obrazloži svoje stališče Opozorilo, da ameriška materialna pomoč Franciji omogoča nadaljevanje vojn^ proti Alžircem - Povečana vojaška dejavnost v Alžiriji RIM, 9. — V poslanski zbornici so danes nadaljevali z diskusijo o proračunu ministrstva za higieno in zdravstvo. Pred tem je poslanec Speciale obrazložil zakonski predlog, ki vsebuje ukrepe v korist Palerma, kar je zbornica upoštevala. V nadaljevanju diskusije o proračunu je Ferrari (KD) opozoril na vprašanje spolnih bolezni, njihovega zdravljenja ter zdravstvene kontrole, da bi preprečili njihovo širjenje. Dodal je, da so oblasti izvršile svojo dolžnost, toda morale so se držati v mejah obstoječe zakonodaje, ki je povsem nezadostna. Bardanzellu Kitajska ideologija lj> kitajska stvarnost KaJ je pravzaprav bistvo kitajskih obtožb na račun jugoslovanske zunanje politike? pte'Jtednf-dne-Vniku smo že ?rajska KBorb0”1'’ da je be°" hrno Pravo lr> nad Edvard. a« objavila ob-vse aktualno raz- c,5Wi«“ a Kardelja «So-dila zia ... ®°3na», ki je vzbu-^lavskem1 Z mednarodnem Bioianj.7 glbanlu veliko za-Prava j. °dobravanje. Raz- 8i knjigi nat0 v P°seb‘ dt v slovenščini in v številnih drugih jezikih. Iz te knjige, katere izvleček je med drugim v štirih nadaljevanjih objavilo že glasilo Italijanske socialistične stranke, «Avanti!», bomo v prihodnjih dneh na tem mestu povzeli najvažnejše, dele, tako da se bodo tudi naši čitatelji seznanili s to važno in zanimivo razpravo. Pri kftn^yUuar-a Kardelj, k"g0sWsk„SK:h naPatJib na Sl 2lasti na n.ZUnanj0 P°liU- P°Jmovanfa ” Jugoslovanska v!0’. koeKi« miroljubni ak-ib?’ * rav i’6001 med drža-L^ivijo očit‘ družbeno u- v„ 0 kritivn °.ne gr.e za nor_ i l DolituJ * temveč za pra- s katero i *°.-iirša 'JU..na mno- tolUvr«i+' j v s Katerc i,eva Pritisk ne il°een 7poli' «o jj,’j temveč..1!. na ^ ' ril š»oj?redvsem Ta^jT1 °dgov°- * 'Al* ^voje vpra- bzmn^in°"a:izha,koricePcije za- ličili kako Sijejo, ne6JBinSjko so in io, nJ*k nijk glede na to ‘aini ‘r°ma v kai 1 razlaga‘ Za erujej0> ^ morda tudi p™ p- pS't "■ k(V?‘. vtičnih pa-Nov- °btožb Pravo bistvo 1 teHn»k® zun = a račun ju-,^lH Citajo p I,e Politike, Pr Je ivhori J/iavnem na C? teza e teze- r;,ti, 'r,ik,°rrtuni^tfVl: Jugoslo-kvita nJ‘hcv . ,so revizio-'^PtrUr tega lzi0nizem pa !,tJhon Pra ’io se b°Je Ji!» ?ak st j?h Y°ine- Ta i^Unip,0.'daleč a J 6 Pripra •c feni? vodijo o- m p0- f kr . 1®''!:’ ta j 'adi j eib V r*a^° umeriški 1 Umislili ‘a namen so fe«H» vM«nce aktiv- H?Vai'j» akor s’rA ,pa ni nič oPolitj.Pjihove o ’° za pn" It^ia te- °Portunistic- tnfe.'«gosPotVi: Nasrroti tv »e v„?Jijo ne ^ 1 komu' A, e* So perial,/ma rt! Pba mecl sv»f ratiikalni ha °Vin In im_ °Voma šoti *» v„narr>im sPner,alizma / h, V t«yjna. bo . Pad°m. Ce k i* tiM-Se je , Pravična io “do 1' ne z»L!r.eba bati b N’a,j ?,rtve v racati, ker pra^a'u izplačata Vstj • da ; )0 kitajski |»t ,ed s!rainejJe ,trd'tev o ‘ovon Zril8 V Si!Vfl°Voma koeksisten- ht(V. i?ilali2rnasocializma taJ 'J«, a rna :‘n . imperia-'4>d a ^ obn-n1 »”■ * '■ • ^a dvem SP0_ M • O k ®U Pozne sveU” ?)» ’■ 0 bn?eksisLneje neizo-ViH !htiki ;nnci, razoro-Vit-kih ^ Po P“razumeva-šj,b le av‘orjevp°Jmovanjih *lo Setil^di r^goce g0‘ “ bi koei, . lzma 7 krinkova-?1«d1!tvenoS,stence eniati "a-^ll^dn.h^elo „„..a, traino dar kitajski avtorji pri aplikaciji teh metod očitno pozabljajo, da spričo sedanje razširjenosti socializma in socialističnih sil te metode čedalje bolj izgubljajo svojo ceno. Socialistična misel je dan-oanes postala vsebina zavestne družbene akcije tolikšne množice ljudi in ljudstva po vsem svetu, da je — hočeš nočeš — m.nil čas «velikega modreca« Stalina, ki je monopolistično delil «i-esnice», ne da bi jih smel kdo preverjati. obenem s tem pa tudi čas kulta osebnosti sploh. Ce kitajski komunisti prevzamejo to kompromitirano zgodovinsko dediščino, bo to le njim samim v škodo. Zdaj pa poglejmo, kakšna so nasproti opisanemu kitajskemu ((ideološkemu), fabrika-tu dejstva, in poizkusimo razjasniti, kje je pravo bistvo nesoglasij v vprašanjih socialistične mednarodne politike, vključno z vprašanjem o tako imenovanem «mirnem» prehodu v socializem, katero — iz povsem določenih razlogov — s temi vprašanji povezujejo kitajski teoretiki, ne pa mi. Pri tem je treba predvsem opozoriti na dejstvo, da si avtorji kitajskih napadov na našo politiko trdovratno prizadevajo, da bi dali tem napadom videz ideoloških in teoretičnih nesoglasij o marksizmu. Ta metoda je tako hinavska -kakor tudi anti-marksistična. Z njo kitajski kritiki Jugoslavije dejansko — zavestno ali podzavestno — prikrivajo pravo, materialno bistvo stvari. Ideološka nesoglasja seveda so. Mi imamo svoje mnenje o «marksizmu» kitajski avtorjev, ki napadajo Jugoslavijo, ne da bi se imeli pri tem za nedotakljive za kritiko niti za edino «prave» tolmače marksizma. Toda zgolj z ideološkimi nesoglasji si bistva stvari ni mogoče razložiti. V dosedanji zgodovini človeštva so ideološka nesoglasja dobivala največkrat dva a-spekta. Ali ie bilo to jalovo sholastično pleteničenje v sferi religiozno-dogmatičnih abstrakcij in v zelo ozkem krogu ljudi al pa je bil zunanji izraz konkretnih političnih in družbeno-ekonomskih protislovij. V razvoju sodobne socialistične misl se srečujemo z obema aspektoma takih ideoloških nesoglasij, vendar gre primeru kitajskih napadov na Jugoslavijo v prvi vrsti očitno za drugi aspekt. Pri tem nič ne spremenijo na stvari jalova prizadevanja kitajskih avtorjev, da se marksizem nategne na prag-matistično ideološko kopito, ki se prilagaja konkretnim političnim potrebam. Kajti konec koncev, naj ponovim že večkrat citirani Marxov izrek: ljudje niso tisto, kar sami mi siijo, da so, marveč tisto, kar v resnici so. To pa velja za kitajske komuniste prav ta- r avskpotm’ je !i b! '* ti teb razreda, ! vPrea.vil,°ma ne s * ni eba be- Wi»WN. te H^«ie)lvOstkob s „• "?arksi-'Hi' >muPledestala tolmCl‘ate in P.n’ V \?a6‘io ln, fvoje-»hč, resnic k!asike teze 1} K F. t A aMtsist kuajskiP°samez' io to taČ ji0 nena- tkšoj] a j. jača Irfnana je 4sti aJe t Pfogr kl računa % So k>Prn^ !Vno mi- ‘l“VaJo »" *aProtje.Ye7na ko, kakor velja za vsako zavestno bitje na zemeljski obli. Naj se kitajski komunisti še tako trudijo, da bi si nadeli videz zagovornikov »pravega« marksizma, iz njihove ideologije govori njihova lastna družbena stvarnost in njeni problemi. Za te probleme pa imamo mi vsekakor večje razumevanje kakor za tisti ((marksizem«, ki so ga kitajski pisci člankov ponižali na raven kulija, ki mora na svojin plečih nositi odvratno politično gonjo proti socialistični Jugoslaviji. Z drugimi besedami, za nas se kratko in malo postavlja vprašanje: kaj pravzaprav kitajska gonja zoper našo zunanjo politiko in zoper načela koeksistence, zgodovinsko vzeto, pomeni? Metodo za analizo tega problema nam daje prav tisti marksizem, ki ga kitajski pisci člankov tako neusmiljeno izrabljajo za svoje vsakdanje praktične potrebe. (Nadaljevanje sledi) Volpijev pokal Angleški filmski igralec Mills, nagrajenec za najboljšo moško igro v Benetkah, v družbi z A. Guinnessom KMETIJSTVO in njegovi problemi Misli in liesede po naših osmieah Dobro domače vino gre dobro v denar, toda tuje konkurence ne more vzdržati Osmice so zaključene in s tem tudi prilike, da si mogel slišati kako poteka vaško življenje in kako ljudstvo o tem in onem misli; slišati resno in šaljivo besedo, dovtipe in pesem, mnenja in zdrave zamisli. Magnetofonski «osmiški» trak bi bil tako zanimiv, kot je večkrat zanimiva osmiška družba. Sicer je o naših osmieah Že pisal »Primorski« — tako rečemo kratko vašemu dnevniku — a ne bo tej in drugi stvari prav nič škodilo, če o njej še kaj povemo, če javnosti povemo misli vinogradnikov in potrošnikov-pivcev, zbranih v teh točilnicah. Toliko, kot letos jih po naših vaseh še ni bilo. Vzrok je na dlani in vsem znan. Vendar se je prav o tem razpredel pogovor ob vsaki veji. Ob vsaki priliki si slišal, da skoro ni več dobiti v naših gostilnah dobrega vina, a povsod slišiš, da je vino domače, teran iz bližnje vasi. Vsak gostilničar zatrjuje in prepri- čuje goste, da je vse domačega izvora: vino, pršut, piščanci, salama.,. Srečni Kraševci, ki tako cenijo njihovo blago! Kar se tiče vina, smo slišali od proizvajalcev (kmetov) in potrošnikov, da bi bilo zelo potrebno in poučno, da bi v vsaki vinogradniški vasi nekdo vodil seznam o celotnem vinskem pridelku in njegovem vnovčenju. Tako bi imeli pregled kam je šlo vino in koliko so ga naši gostilničarji pokupili. To naj bi se v časopisu objavilo. Po mnenju osmiških gostov naj kmetje glede spečanja svo. jega vina ne bodo v skibeh. Osmice naj le ostanejo. Komur je za kozarec dobrega vina, bo znal kje ga dobiti. Samo naj kmetje ne obešajo bršljanovih vej «na štiri oči«. Ce je toliko oglasov in bučne reklame za slabo blago, zakaj bi se vinogradnik ne priporočal za svoje naravno vino?! Saj je res, da je dobra roba že sama po sebi zadostna reklama, a če ne iz- V Kazahstan so nekoč pošiljali ljudi za kazen... Nekoč stepa - da V 6 letih preorali 25 milijonov ha pustih ledin - Milijarde pudov, ali milijoni ton žita Stotisoči mladih od povsod prihajajo v «deželo kruha» - Veliko delo ne gre brez težav (Poseben dopis) KUSTANAJ septembra. — Nekoč je pot, ki je pred nami, pomenila — pregnastvo. Stran od Moskve, stran od mestnih središč je pot vodila v kraj — «lačne in gole stepe«. Sem so ljudje prihajali povečini — za kazen. Posamezni dekabristi, petraševci, revolucionarni demokrati ter mnogi drugi so za svoje svobodoljubje na neskončnih prostranstvih trde zemlje, porasli z na pol suho pokrnelo travo plačevali svoj delež. U-krajinski pesnik Ševčenko je bil prav tako po kazni tam. Dostojevski je v svojih »Zapiskih iz mrtvega doma« pi-stl o nesrečnih Kozakih tako prepričljivo, ker je bil tudi on pregnan v Kazahstan... Danes pa je Kazahstan ponos sovjetske dežele in ga ne imenujejo drugače kot «kru-horodna dežela«. Kazahstan je ocean žita, obljubljena dežela, ki postaja od legende realnost z veliko bodočnostjo. Kazahstan pa je tudi podatek, ki pritegne: na svojih 2.750.000 kv. km šteje komaj 9 milijonov prebivalcev. Je pa po svojem obsegu enajstkrat večji od Velike Britanije, ki šteje 50 milijonov prebivalcev. Kazahstan pa je hkrati s tem pojmom tudi pojem grandioznega uspeha in pojem zapletene mreže problemov, pojem romantike, junaštva, borbe in težav in pojem človeških mišic in naj- sodobnejših kombajnov, pojem težko prehodnih cest in tudi električne industrijske železnice, je mozaik fantastičnih barv, šotorov, polnomadov, hkrati pa tudi nepreglednih polj, velikih rudnikov, tovarn In v tem ko človek ponovno osvaja Kazahstan, Kazahstan s svojimi novimi dimenzijami osvoji ljudi. Pomika svoje meje v notranjost in hkrati spreminja svojo sliko. Zastavo in sinonim pšeničnega zrna je Kazahstan prevzel Ukrajini, ki ji je po proizvodnji žita odtrgal drugo mesto v SZ, takoj za Rusko federacijo. Kazahstan je treba videti, skušati ga dojeti, dojeti njegovo veličino, dojeti nje. gove ljudi in ogromne ovire, Kazahstan se je že davno vpisal v zgodovino, sedaj pa ponovno doživlja mladost na novo odkrite dežele, mladost pionirstva, osvojanja črne zemlje, ki je prej nihče ni izkoriščal, razen morda včasih za pašo. Nova plima je Kazahstan zajela po letu 1953, ko so sklenili, da je treba problem kruha takoj in korenito rešiti. Nepreorane ledine in zapuščena zemljišča so bila določena za — gigantsko tovarno, ki naj prideluje vsakdanji kruh. In od tedaj prihaja v Kazahstan vojska rok, ki je osvojila že nad 25 milijonov hektarov ledine. Formula za tolikšni uspeh je zelo preprosta: Najhitrejši Sobota, 10. septembra 1960 Radio Trst A 7.00: Koleoar; 7.30; Jutranja glasba in koledar; 11.30: Drobiž od vsepovsod; 12.00: Za vsako- gar nekaj; 12.45: V svetu kulture; 12.55: Ansambel Edoardo Lucchina; i3.30: Plošče prvič v oddaji; 14.45: Kreuder in njegovi solisti; 15.00: Koncert operne glasbe; 16.00: Miran Pavlin: «Falača kralja Kasya-pa na vrhu Levje pečme«; 16.25: Kavarniški koncert; 17.00: Slov. folklorni ansambli; 17.20: Pesem s piesc; 18.00. Zena in dom; 18.10; Glasbeni kaleido-skop; 19.00: Martin Jevnikar: vič; 19.30: Prenos RL; 22.15: Plesna glasba. Nacionalni program 6.30: Vremenske razmere na ital. morjih; 10.30: Radiooltm- pia: sabljanje in Intervjuji; 12.10: Pojd Fierro, Pagano, Pizzi; 13.30: «Aotidiscobolo»; 15.55: Vremenske razmere na ital. morjih, 16.00: Oddaja za bolnike; 16.30: Radioolimpia: maratonski tek, sabljanje, telovadba, konjske dirke, intervjuji; 18.45: Knjiga tedna; 20.00: Vesele pesmi; 21.00: Magična flavta; 21.15: V medicejski Florenci; 22.00: Radioolimpia: finat- S/o venijo »Srečko Kosovel«; 19.20: Pri- ns[ nogometna tekma Jugosla- ljubljene melodije; 19.45; XVII. olimpijske igre, posebno poročilo iz Rima; 20.40: Zbor »Vinko Vodopivec«; 21.00: »Poto- vanje na Mars«, radijska zgodba; 21.40: Glasba v polmraku. Približno ob 21.55 url: Prenos drugega polčasa finalne nogometne tekme med Jugoslavijo in Dansko; 23.30: Do polnoči v ritmu in melodiji. vija-Danska, uteži, itd. košarka, dviganje Trst 12.10: »Tretja stran«; 14.15: Simfonični koncert p. v. Deana Dixona; 15.00: Videmski jazzovski kvartet s kitaristom Nickom Maccaronejem; 15.25: Orkester p. v. Guida Cergolija. Koper 7.15: Glasba za dobro Jutro; 12.00: Glasba po željah; 12.40: Lahka glasba; 13 40: Kmetijski nasveti; 13.45: Domači odmevi; 1430: »Primorski tednik«; 14.45: Pianist Liberace s svojim orkestrom; 15.10: Zabavna glasba; 15.30: Cowboyske In črnske duhovne pesmi; 16.00: Dunajske melodije; 16.30. Dogodki in njih Odmevi; 16.45: Dueti iz oper; 17.25: Lahka glasba; 17.30: Parada orkestrov; 18.00: Prenos RL; 19.00: Poje Lola Novako- skladbe. II. program 9.00: Jutranje vesti; 10.00: Angelini in njegov orkester; 10.30: Kronika z otvoritve XXVI. razstave radia in TV; 11.30: Glasba za vas, ki delate; 13.45: ((Severnica« — moda; 14.00; Cowboysk» in ciganska glasba; 14.45: Parada orkestrov; 15.40: Four Freshmen in Les Ch-akachas; 16.00: Ital. In ljudske popevke; 16.20: Fantazija motivov; 16.40: Offenba-chove skladbe; 17.00: Namiš- ljeno potovanje v severno Španijo; 17.30: »V dveh se laže zmaga«; 19.25: Glasbeni vrtiljak; 20.30: Verdlijeva opera «Ples v maskah«. III. program 17 00' Schubertove instrumentalne skladbe; 18.00: J. Suk: Serenada za godala; 18.30: Violinske skladbe; 19.30: Bachove skladbe; 20.00: Vsakovečerni koncert: Haydn, Brahms, Satie; 21.30- Radijska igra Maxa Fri-scha: »Gospod Biedermayer ln požigalci«; 22.40: Razvoj etnologije; 23.10: Hlndemithove 8.05: V tričetrtinskem taktu; 8.20: Pionirski tednik; 8.40: Nekaj skladb za harfo; 9.00: Invalidski pevski zbor; 9.20: Za vsakogar nekaj; 10.10: Od Gallusa do Hačaturjana; 11.30: Družina in dom; 11.40; Jugoslovanski pevci zabavne glasbe; 12.00: Pihalna godba izraelske armade; 12.15: Kmetij- ski nasveti; 12.25: Opoldanski spored; 13.30: Pod lipo na va si...; 13.50: Med opernimi arijami; 15.40; Domenico Cimaro-sa: Koncert za dve flavti in orkester; 16.20: Ali vam ugaja? 17.10: Parada plošč; 18.00: Narodne pesmi; 18.20: Veliki zabavni orkestri; 18.45: Okno v svet; 20.00: Sobotni mozaik; 21.00; Olimpijske igre; 21.30: Za prijeten konec tedna; 23.10: Zaplešimo še enkrat! Ital. televizija 10.30: Otvoritev XXVI. razstave radia in TV; 14.55: O-limpiada: filmske vesti, telovadba, sabljanje, maratonski tek; 20.00: Jazzovska glasba; 20.30: TV-dnevmik; 21.05: Olim-piada; finalna nogometna tekma jugoslavija-Danska, dviganje uteži in košarka, ob kon cu TV-dnevnik. Jug. televizija Zagreb: 9.00: Prenos iz otvoritve Velesejma v Zagrebu. Evrovizija 18.30: Tekmova- nje v orodni telovadbi za mo ške; 19.00: Mečevanje; ekipri tir.ale; 19.15: Tekmovanje v ma ratonvl (do 20.00). Beograd: 20.00: TV-dnevnik 20.30: Poje Nat King Cole — TV Film. Evrovizija: 21.05: Finalna tekma v nogometu za prvo in drugo mesto; 21.45: Filmski pregled; 21.54: Drugi polčas finalne tekme v nogometu Jugosla-vija-Danska; 22.45: Dviganje uteži; 23.15: Košarka, način, da se brez večjih dopolnilnih kapitalnih investicij pride do potrebnih in o-gromnih količin žita, je v mobilizaciji ljudi, ki naj se prostovoljno opredelijo za pionir, ski podvig v novi žitnici. Vedeti moramo, da je vse do leta 1952 sovjetsko poljedelstvo še vedno tavalo v začaranem krogu in marsikateri njen pridelek se je primerjal še pridelku iz leta 1913. Qbseg določene akcije moremo najtočneje označiti s številkami. Ob pomoči materiala kazahstanske akademije znanosti je zgodba o kazahstanskih ledinah približno taka; Leta 1954 so v Kazahstanu preorali sedem milijonov in pol ha ledin. To ni bilo dovolj. Po Sovjetski zvezi se je razlegal klic; ((Pridite na novo zemljo!« In rodilo se je gibanje za odhod poljedelskih strokovnjakov in mehanikov na kazahstansko ledino. Mladi delavci moskovskih industrijskih podjetij' so se s tem klicem postavili na čelo gibanju in ob koncu leta 1955 je v Kazahstanu bilo na ledinah Že 187.000 komsomolcev, do-čim jih je bilo leto prej 108.000. Pismo komsomolk iz Marinovskega sovhoza v Ar-basarskem rajonu Akmolinske oblasti ženskam in dekletom Sovjetske zveze je v oktobru 1954 pritegnilo v Kazahstan 60.000 deklet in žena. Iz Rusije, Ukrajine in Belorusije je v dveh letih prispelo na kazahstanske ledine 360.000 mehanikov, gradbenikov, inženir, jev, tehnikov in poljedelskih strokovnjakov. In s temi silami je Kazahstan krepko krenil v dobo preoranih ledin. Leta 1955 je bilo v Kazahstanu na novo preoranih 18 milijonov ha ledin. Sledila je rekordna letina 1956, ko je Kazahstan dal milijardo pudov ali 16 milijonov ton žita. V času žetve je na poljih delalo poleg poldrugega milijona domačih kol. hoznikov in sovhoznih delavcev še 600 tisoč ljudi iz vseh predelov Sovjetske zveze. Naslednje leto ' 1957 — je bilo na novo preoranih že 21 milijonov ha ledin, naslednje leto 23 milijonov in danes računajo, da je v Kazahstanu preoranih že 25 milijonov ha ledin z vsemi ustreznimi številkami milijard pudov ali milijonov ton zrnja. Ti in še drugi podatki ti brnijo po glavi, ko na moskovskem letališču čakaš na letalo «11-14», ki te bo skozi Alam-Ato pripeljalo v središče žitorodnega rajona v Kazahstanu Kustanaj. Toda poleg teh podatkov so tu okoli tebe tudi živi ljudje. S teboj so scene množičnega in posamičnega odhajanja v Kazahstan; Na kolodvoru se v kompozicije vagonov vsipajo demobilizirani vojaki kar v četah, po moskovskih ulicah in po ulicah drugih mest letaki še vedno vabijo v «deželo kruha«. Pri vkrcevanju v letalo smo nekoliko v zamudi. Gre za nas, za 12 novinarjev iz šestih socialističnih dežel in za dopisnike nekaterih listov z Zahoda. Zvočnik objavlja odhod drugih letal, v ušesih pa ti uporno brni živžav na Ni-kolajevski ploščadi moskovskega riškega kolodvora, ki smo prisostvovali odhodu mla. dincev y Kazahstan, Govorili so govorniki, govorili mladinci in mladinke, ki so si sproti tudi beležili naslove. Najkrajši govornik je bil govornik iz Kazahstana, ki je mladincem rekel le to; »Zemlje je dovolj, kruha tudi. Pridite! Tudi dekleta pripeljite s seboj. Za vse je dovolj prostora!« Z odzvanjanjem teh glasov sem se ukrcal. Potujemo v kraje človeških zgodb in — zmag. Velikih stvari brez žrtev menda nikjer in nikoli ni bilo. Za Kazahstan se potuje ponoči. V letalu se tudi spi, ker traja polet deset ur in pol. Pod nami in nad nami oblaki. Dežuje. V Penzi se med našim letalom in restavracijo na letališču širi blatna ledina. Čokat Ukrajinec, ki ga je sam optimizem, se nam smehlja: ((Kmalu bosie tudi sami rekli; Kaj, 15C0 km? To je vendar blizu«. Ponovno smo v letalu. Letimo nad Uralskim, v Aktju-binskem nas segreje vroč čaj. Končno smo v Kustanaiu. Na letališču iskren sprejem. Nato smo že v avtobusu «JM-8837» s šoferjem ki se piše Valentin Hripuriov. Omenjam ga, ker bomo v šestih dneh z njim prepotovali 1500 km po deželi brez cest, po 5 ur na dan. Kupujemo krajevni list «Le. ninova pot«, kjer na prvi stra. ni z veliki, čfkapij piše: «Za žetev — dan in noč«. V podnaslovu je poriv mehaniku: «Usoda letine je v tvojih rokah!« In prispeli smo o pravem času, na višku bitke za žetev. Tudi letošnja letina bo rekordna, če bo le nekolike več sonca. Ker smo prišli ob soncu, so nam rekli: ((Dvakrat dobrodošli, ker ste nam po deževnih dneh prinesli lepo vreme.« p y Pred sončnim zatonom .£/ a-' r /A -i4h, a . K -a. S*.*. -tulSL Motiv ob naši obali pred sončnim zatonom (Foto M. Magajna) Kaj smo gleda II po V veš zanjo, ali če izveš prepozno? Kar je dobro in tudi «v modi«, tega naj se poslu-ži tudi kmet! Dobra je zamisel »Primorskega dnevnika«, da je vinogradnikom za objavo osmič vedno na razpolago. Kot ljudski dnevnik podpira interes delovnih ljudi, v prvi vrsti delavca in kmeta: delav. cu privošči v tem primeru kozarec poštenega vina, kmetu pa, da ga čim bolje in laže proda. Tako se ta dva med. sebojno podpirata. To pa je danes, posebno v naših okoliščinah, zelo potrebno. Tudi drugi naš tisk z napredno mislijo naj bi to podpiral. V štajerske vinotoče prinesejo gosti seboj prigrizek. To je pri nas bolj redko in le pri meščanih — izletnikih. Osmice pa jedil ne nudijo. To mnogi gosti pogrešajo. O-smice bi veliko bolj delovale, če bi mogle postreči vsaj z mrzlimi jedili (pršut, domače klobase, domač kruh). Od vinogradnikov smo slišali marsikatero zdravo misel, kot na primer: Razmere so se močno spremenile in naložile vinogradniku dvojno skrb: treba je skrbeti za večji in boljši pridelek, za znižanje teh izdatkov a hkrati tudi za speča-nje vina. Naše vino ne gre iz naše pokrajine, pač pa še pride semkaj vino od drugod. Vrednost naših vin je sicer znana, a danes ni več svei za to posebno občutljiv, je pa toliko bolj občutljiv za ceno. V skladiščih je toliko tega blaga, dobrega, a še neprimerno več slabega, in to po cenah, ki našemu pošteno pridelanemu vinu iz znano visokih proizvajalnih stroškov ne morejo odgovarjati. To ni šala. Ko berejo, da je treba skrbeti za čimbolj napredno vinarstvo, si mislijo: Vse prav in na mestu a vsako blago se proizvaja za trg. Saj vsi vidimo kako je s to zadevo. Opustiti trto pa vendar ne gre, to bi se poznalo. Mnogi kmetje so takšne misli, dočim so mnogi drugi drugačne m’sli, češ? za sedaj še ni in menda še ne bo nevarnosti, da bi našega vinskega pridelka ne mogii spe-čati. Samo — nismo trgovci, pravijo, in ne znamo prodajati. Pri ponudbi svojega vina smo drug drugemu na poti in ta nosi skrito svoj «kampjon» (vzorec) po tej, oni po drugi stezi in ga ponuja gostilničarju, kot bi ga bil ukradel. Kupec — če sploh misli resno na kupčijo — ponudnika skušuje, mehča in se pritajeno smeje njemu in vsem kmetom. Dokler igramo tako siromašno vlogo v prodaji, ne zaslužimo drugega. Ce imajo svoj ponos listi, ki niso blaga proizvedli, ga lahko imamo tudi mi, saj je v naših proizvodih vloženega dosti truda in tudi uma. Neki mlajši gospodar pa je takšnele misli, vredne upoštevanja: Mislim, da so v naših razmerah osmice potrebne, rekel bi neko potrebno zlo — mislim zlo zaradi mnogih svojih pomanjkljivosti, a si ne znamo ali nočemo pomagati. Jaz sem še mlad, a se že upam trditi, da bi bili tržaški kmetje sposobni izvesti marsikaj, kar bi nam zelo koristilo. Mislim, da bi se morali o tem enkrat pošteno razgovoriti. Pa ne samo o tem, tudi o mnogih drugih naših zadevah. Za take reči so pripravni jesenski in zimski večeri. Sestanki za posamezne večje vasi ali nekaj bližnjih vasi skupaf, to bi bilo treba, pa bi iz tega kaj nastalo. A takih sestankov bi se morali vaščani tudi polnoštevilno udeležiti in tamkaj odkrito povedati, kaj in kako mislijo. Nimajo se česa bati. Govoriti in kritizirati samo pod kaminom ne pomaga in moramo s tem prenehati. Jaz sem prepričan, je rekel, da bi nam naše organizacije (gotovo je mislil KZ, ZMP in PZ), če bi jih zaprosili, rade ________________________ priredile take sestanke. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) V finančnih zadevah bo pri- HOROSKOP šlo do neke spremembe, ki je boste lahko veseli. Boljše razumevanje v družini, predvsem z ljubljeno osebo. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) _r_._ ............ Ne prekinite še stikov s ti- na zadevščina. Preden se lo- koliko več nočitka. JLA DANES. delijo dobiček. V družim prijetno razpoloženje. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Le z odločnostjo boste kos nakanam konkurentom, ki so se ponovno vrgli na vas. Oporo boste našli doma. Ne- stimi poslovnimi ljudmi, ki vam trenutno ne ustrezajo, ker bodo morda prišli še prav. Vesele novice čustvenega značaja. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Pred vami je vrsta nekoliko zapletenih poslov. Pazite, da ne izgubite živcev. Ne spuščajte se v prepire niti v poslih, niti v družini. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) V delovnih odnosih nevsakdanje zadoščenje tudi materialnega značaja. Kar se pa vaših ljubezenskih zadev tiče, ne boste z njimi zadovoljni. LEV (od 23. 7 do 22. 8.) Danes bi se znala zaključiti neka vaša zelo dolga poslov- tite nove, jo temeljito proučite, da napake ne ponovite. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Dan vam bo nudil odlične priložnosti, da se gmotno utrdite. Izkoristite priložnost, vendar ne pretiravajte. Nervozni boste. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Z vsakdanjim delom srednje. Srečali boste nekoga, ki bo kazal najboljšo voljo za tesnejše sodelovanje. Morda bi ne kazalo to priložnost zanemariti. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Ne prevzemajte vse odgovornosti nase in je del prepustite tistim, ki z vami KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Računajte z možnostmi, ki jih imate na razpolago, ne pa z željami, ki so sicer lepe, toda težko uresničljive. Ne bodite ljubosumni. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Obeta se vam napredovanje v službi. Posebno velja to za mlajše sile. Vaše pobude si začenjajo utirati pot. Posvetite se študiju in izpopolnjevanju. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Vaše delo začenjajo ceniti. Potrudite se, da svoje dobro ime še bolj utrdite, nato zahtevajte svoje. Zadoščenje pri novem poznanstvu- Ce bi olimptada trajala š* nekaj časa, bi se prodaja televizorjev verjetno znižala na minimum. S tem nočemo trditi, da so športni prenosi prek televizijskih zaslonov nepotrebni ali morda celo nezaželen:. Nasprotno, prav je, da more tako pomembno športno tekmovanje kot je olimpijsko in k' je končno na vrsti isaka štiri leta, spremljati istočasno tako o-gromnj število ljubiteljev športa, ki bi si sicer ne mogli privošč.ti luksusa da bi odpotovali v Rim. Prav tako je prav, da je televizija posvetila takšno pozornost o-limpijskim igram zaradi tega, ker bo plemenitost o-limpijsi ega tekmovanja in mam)estacija bratstva med športniki vseh narodov, ras in nazorov morda le koristno vplivala na splošno miselnost ljudi, tudi onih, ki o nujnosti svetovnega bratstva in medsebojnega spo tovanja niso povsem prepričani. S stavkom, ki smo ga zapisali v uvodu, hočemo reči le, da so bili v zadnjih dneh odkar se je olimptada začela, žrtuouani vs: ostali programi Irazen reklam!...), predvsem pa kulturni, dokumentarni, vzgojili m deloma tudi zabavni, kar je seveda za pretežni krog televizijskih gledalcev, ki na šport ne polagajo posebne važnosti, nerazumljivo in kar jih je ie začelo spravljati v nejevoljo in to tem bolj, ker je tudi to kar je od normalnih oddaj ostalo, na skrajno nizkem kvalitetnem nivoju oz. tako šablonsko, da ne prite-gnje. Kar se samih televizijskih prenosov tiče, smo naše pripombe navedli že zadnjič m tokrat jih z novimi izkušnjami lahko samo potrdimo. Imamo vtis, da portna objektivnost ni odlii a kronistov, če se ti zatekajo celo k bogovom na pomoč, da ja ne bi bila sreča naklonjena državam in športnikom, ki sodijo v drugo ideološko skupino. V mislih imamo radijskega kronista, ki je neposredno pred žrebanjem zmagovalca v nogometni tekmi med Italijo in Jugoslavijo dejal: «Daj bog, da ne bi zmagal.i Jugoslavija ...». (No, verjetno je bilo tudi to za boga preveč če je bil žreb kljub vsemu naklonjen Jugoslaviji, na verjetno veliko jezo in žalost omenjenega kronista ...) Dve enodejanki V ciklusu gledaliških predstav smo minulo nedeljo gledali dve enodejanki v izvedbi gledališke skupine Pep-pina Le Fihppc z naslovo-mo »Podeželsko ozračje,) in «Obedujmo skupaj». Skromni delci Peppinu nista dovolili, da bi se razigral, posebno ne v prvem, ki v bistvu niti ni bila komedija. Več situacijske komike je bilo v drugem delu, ki se odigrava v hi i neneiarnega blazneža. ki ma fiksno idejo, da je njegova tragično preminila mlada žena živa in se v vsakem trenutku z njo pogovarja, z njo obeduje m z njo tudi pleše, tepp o De Filippo je v vlogi mladega zakonca na poročnem potovanju padel v to hišo in blaznež je njegov prijatelj iz otroških let. Zgodi se, da mora • di Peppino s prividom um..J žene prijatelja, obedovan, se pogovarjati in celo plesati in razumljivo je, da komičnih scen ni moglo manjkati. Toda kot že rečeno, ob skromnih delih tudi celotna igra ni presegala povprečnosti, vsaj v primerjavi s Peppi-novimi res velikimi sposobnostmi ne. Filmi V nedeljo Je bil na programu se Sold atijev film »Rev,čine gospoda Travetas. Povprečno zgodbo so reševali pravzaprav samo igralci med katerimi naj navedemo Gina Cervija, Carla Campantntju in Alberta Sor-dija. Seveda ni treba omenja ti, da je bi' film tudi precej star. V ponedeljek je bil na programu film »Zgubljena patrulja«, ki tudi ni presegal povprečja, v četrtek pa film «Slučaj Fosters, ki je imel vsaj to dobro lastnost, da je bil film napet od začetka do konca. »Ugodne priložnosti)) Televizijski original (kakor po nevem kakšni logiki imenujejo mnogokrat televizijske enodejanke) z naslovom «U godne priložnosti« res ni bil noben original, bil pa je dokaj prikupen in še kar prebavljiv. Stara vdova bi za vsako ceno hotela najti ženina hčerki, ki st ga sama ne more najti. Na pomoč ji hoče priskočiti tudi služkinja, ki medtem ko sta mati in hči v malem hribovskem hotelu na počitnicah, spozna krajevnega karabinjerja. Ta se je sicer zaljubil vanjo, toda ona ga hoče pripraviti do tega, da bi poročil hčerko njene gospodinje. Medtem si hčerka v hotelu končno le dobi kavalirja, ki jo spremi domov prav tedaj, ko bi se moral karabinjer priti predstaviti hčerk t. Zapletu sledi takoj razplet. Moža dobita obe, hčerka in služkinja. «Vesela vdova« V seriji operetnih selekcij smo v četrtek zvečer gledali «Veselo vdovo«, ki je bila prav gotovo še najbolj a od vseh, to pa predvsem zaradi dobrih pevcev kot so Graziel. la Scutti, Renato Cioni in Alvinio Misciano ter neiz-bežni igralec Nuto Navanni. Tudi balet Gise Geert s prvo plesalko Sedlak je dobro o-pravil svojo nalogo. Vendar pa je treba dodati, da so taki selekcionirani vložki odpustljivi le sedaj v času o-limpiade V noimalnih uko-1‘ščinah se bo moral o vodstvo ^ori§ko-bene§ki dnevnik Gorica se hitro obnavlja Podiranje starih in gradnja novih stavb v središču mesta Na nekaterih mestih bodo zgradili nove, male trge in vrtove Skorajšnja gradnja novega nebotičnika Do pred nekaj časa so nove stavbe v Gorici gradili na prostih zemljiščih, oziroma na velikih dvoriščih že obstoječih zgradb, ne da bi imeli potrebo rušiti stare stavbe. Prostora je bilo namreč tudi v mestnem središču dovolj na razpolago in ga je še vedno piecej, vendarle pa je prišel tudi za Gorico čas pričetka podiranja starih stavb, ki niso v vseh primerih odslužile svojega življenja, ki pa se morajo vendarle umakniti modernejši ureditvi mesta. Regulacijski načrt namreč zahteva rušenje cele vrste starih stavb, širjenje nekaterih ulic, nove ulice, itd. Ze r.ekaj let so podirali stare in nezdrave stavbe v Ul. Ascoli, mnogokrat smo v našem listu objavili o tem slike. Prebival, ci so se preselili v nova ljud-»ka stanovanja, na mestu podrtih stavb pa gradijo seda] nekaj novih hiš. V Ul. Crispi tik poleg po-•lopja trgovinske zbornice so že lani podrli staro poslopje, ki je za silo služilo šolskim potrebam, na trgu pred županstvom so prav tako podrli staro stavbo in sedaj čakajo, da bi med temi dvemi prosto, ri odstranili še nekaj hiš, da bi tu uredili novo ulico, ki bo precej razbremenila ozko Mazzinijevo ulico. Seveda bodo do sedaj zapuščena dvorišča tu dobila veliko vrednost v tem strogem mestnem središču. Da bo ta del mesta imel čez nekaj let drugačno lice, nam dokazuje tudi podiranje enonadstropne stavbe stare škofijske menze, ki je stala na vogalu med ulicama Crispi in Mazzini. Stavbi so sneli okenske okvire in ves ostali uporabljivi material že pred nekaj dnevi in so jo pričeli nato podirati s pomočjo buldožerja, tako da gre delo zelo hitro naprej in bo verjetno že danes ali v ponedeljek končano. Podiranju sledi vse dni veliko število Goričanov, zlasti starejših ljudi, ki z zanimanjem gledajo uporabo moderne tehnike tudi na tem področju. Na kraju, kjer je stalo to poslopje in kjer je bil zaprt vrt, bo podjetje Oli. vu-Primosic uredilo majhen park in veliko bencinsko postajo, kajti sedanja se bo morala umakniti s prostora, kjer je sedaj, ker bo tam šla nova ulica, podaljšek Ul. Roma. Po regulacijskem načrtu bodo kmalu, ko bo to mogoče, podrli tudi dve stavbi na des. ni strani Ul. Marconi in v ta namen je občina eno že odkupila, tako da bo tu čez nekaj let nastal majhen trg, podaljšek tistega, ki je sedaj pred stolnico. Na Korzu Italija št. 200 so pričeli s podiranjem stavbe, kjer se je pred leti nahajal znani lokal s plešiščem «Alla Pergola*. Tu bodo zgradili nebotičnik, ki bo dal nov videz tudi temu, do sedaj tako tradicionalnem delu mesta. NiiitmiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimttniiiiiiiMiiiiMiiiiiimiiiiiitiiMiiimiiiiniimiiitTiiiii Jutri v Doberdobu seja občinskega sveta Razpravljali bodo o plačah obč. uslužbencev in o kritju primanjkljajev preteklih poslovnih let Jutri zjutraj bo na županstvu v Doberdobu seja občinskega sveta, ki ji bo predsedoval župan Andrej Jarc. Na dnevnem redu je poleg manj važnih vprašanj tudi vprašanje plač občinskim uslužbencem in dopolnitev občinskega proračuna za leta 1957, 1958 in 1959, s posojilom približno 6 milijonov lir, ki ga bodo najeli pri rimski «Cassa de-posiiti e prestiti«. Posebno ta točka je zelo važna i*i prepričani smo, da bo razpravljanje o njej zelo tehtno in preudarno. Dober-dobska občina ima namreč precej letne izgube predvsem zaradi številnih cest, ki jih mora 'stalno vzdrževati. Izlet v Koper in Portorož Bregant v Podgori, Malka Mi-kluš v Pevmi in ZSPD v Gorici, Ul. Ascoli štev. 1. Voznina znaša 850 lir. «»------ IZ STANDREZA Umrla je Marija Brajnik Prejšnji teden je po dolgi in mučni bolezni umrla v Ljubljani domačinka Marija Brajnik, mati znanega tenorista Mira Brajnika, ki žanje že dolga leta velike uspehe na gledaliških odrih širom po Sloveniji in tudi v inozem. stvu. Pogreba se je udeležilo veliko število znancev in prijateljev, ki so poklonili pokojnici mnogo vencev. TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 21 stopinj ob 15. uri, najnižja 12 stopinj ob 3.40; povprečna dnevna vlaga 48 odstotkov. DEŽURNA LEKARNA Cez dan in ponoči posluje lekarna Kuerner, Korzo Italia št. 4. tel. štev. 25-76. Izpred sodišča Stroga obsodba pijanca ki je napadel policaja Spreten goljuf je podpisal za 18.000.000 lir ponarejenih čekov Se tri dni je čas, da se in-teresenti vpišejo za zanimiv izlet v Koper in Portorož, ki ga slovenske napredne žene priredijo prihodnjo nedeljo. Vpisovanje sprejemajo Vilma ..„11,„1„„„l„fn1,i,iiiiiiiiuiiM.iiiiiliiiiilllliiiiiiiiiliHim»MM"'i'*»'M''nm.miii,«i,,H..... nato pred sodišče. Možak je po naravi precej nasilen in napadljiv in je bil zaradi podobnih prekrškov že večkrat kaznovan. Tudi to pot ga je sodišče spoznalo za krivega in ga precej strogo obsodilo. Sco-da bo moral presedeti 9 mesecev in 21 dni zapora ter 15 dni ječe, poleg tega pa bo mcral plačati še vse sodnjiške stroške. Branil je odv. Pa-scoli. * # * Trgovec Antonio Tabbone star 45 let, doma iz okolice Agrigenta, stanujoč v Gorici, Tržaška ulica št. 54, pa je bil obtožen, da je v nedoločenem času pred 7. aprilom letos izdal nič manj kot 69 menic s ponarejenimi podpisi. Menice je podpisoval z dvajsetimi različnimi podpisi in je potem z njimi plačeval blago, ki ga je dobival od tvrdke Gianvi-to Albanese iz Trsta. S tem je seveda oškodoval omenjeno tvrdko. Na razpravi sicer ni bilo mogoče točno ugotoviti vsote za katero je bila tvrdka Albanese oškodovana. Približna vsota znaša nič manj kot 18 milijonov lir. Tabbonijeva krivda je bila na vsak način očividna in sodišče ga je obsodilo na 3 mesece zapora in na 25.000 lir denarne kazni. Branil je odv. Pa1 scoli. Sodišču je predsedoval dr. Cenisi, sodnika dr. Gel-cich in dr. Fabiani, javni tožilec dr. Caputi, zapisnikar Omeri. Pred okrožnim sodiščem, ki je imelo včeraj svoje zadnje izredno zasedanje, se je moral zagovarjati 29-letni Giovanni Batta Scoda iz Krmina, Ui. Udine št. 105. Scoda je bil obtožen, da je dne 27. julija letos pijan razgrajal v neki gostilni, da se je z grožnjami in s silo uprl policijskemu a-gentu Nicolu Bertoliniju, ko ga je ta skušal pomiriti in končno, da je žalil čast in ugled že omenjenega policijskega stražnika. Dogodek se je pripetil nekaj po deseti uri zvečer dne 27. julija letos v gostilni «Due Fratelli* v Krminu. Scoda je prišel v gostilno že o-čividno pijan. Zahteval je še pijače, toda upravnik gostilne 26-letni Carlo Pocar njegove zahtevi ni mogel zado-voljiti. Zakon namreč prepoveduje, da bi že pijanim go- stem stregli z pijačo. Ker ni dobil pijače, je Scoda seveda reagiral z grožnjami in žalitvami. Pocar je neljubnega gosta zaprosil naj zapusti gostil, no in ga je spremil do vrat. Cim pa sta prišla na~cesto, je Scoda napadel Pocarja. V pretep je posegel še neki Po* carjev prijatelj, ki je skušal braniti gostilničarja. Toda vse je bilo zaman in Scoda je postajal vedno bolj besen. Nekdo je telefoniral policiji in na kraj pretepa je prihitel pclicijski stražnik Bertolini. Tudi ta je skušal pomiriti Scodo z upanjem, da se bo pijanec le spametoval. Za odgovor se je Scoda zaletel v stražnika in ga ugriznil. Istočasno mu je tudi zagrozil, da bo «ubil njega in vse ostale policaje*. Logični zaključek je bil pač ta, da so Scodo spravili najprej v zapor in n n XVII. olimpijske igre v Rimu (25. avgusta -11. septembra 1960) nad Italijo z 3:1 (Is«) madžarskim nogometaše]}! Z zmago bronasta Strelci: za Madžarsko Orocz in Dunai, za Italijo pa Tomeazzi ITALIJA: Alfieri; Burgnich, Trebbi; Tumburus, Salvado-re, Trappatoni; Cella, Rivera, Tomeazzi, Bulgarelli, Rossano. MADŽARSKA: Torok; Dadas, Dalnoki; Solymosi, Varhi-di, Kovacs; Satori, Gorocs, Albert, Orosz, Dunai. SODNIK: Leafe (Vel. Britanija). STRANSKA SODNIKA Schvvinte (Francija) in Kandlbinder (Nemčija). Madžarska je danes v sreča- ^klT^al madžarskega nju z Italijo prišla do zmage, K “ ki ji je prinesla bronasto kolajno. Uspeh Madžarov je vratarja na delo. Minuto kasneje je Tomeazzi z glavo prisilil Toroka na parado, s katero se je rešil v kot. Sele v 10’ so Madžari izvedli hiter prodor, katerega je Gorocs zaključil z močnim strelom: A fieri se je pognal proti žogi in jo je odbil v kot. Dve minuti kasneje pa je Rivera pa Kossanovem predložku močno sad raznih okoliščin, predvsem pa boljše fizične kondicije ter rafinirane tehnike, pa tudi sreče, ker ne smemo pozabiti, da je prav drugi gol padel zaradi nerodnosti italijanskega vratarja. Tekma je jasno pokazala razliko v tehniki obeh enajstoric. Italijani, ki so brez dvoma tako po kondiciji kakor po tehniki slabši od Madžarov, so skušali na vse načine premostiti ta nedostatek s tem da so dali iz sebe vse, da bi vsaj v začetku ustavili hitre in nevarne Madžare. Toda s časom je njihova borbenost splahnela in utrujenost je postala glavna nasprotnica Italijanov, ki so imeli še to smolo, da je moral njihov odlični Tumurus zarani nezgode na krilo, kjer ga niso mogli niti najmanj uporabiti. Italijani so začeli igro po svoji ze ukoreninjeni navadi. Obramba je bila hermetična ;n je delovala z verižno tehniko, medtem ko so v napadu Tomeazzi, Bulgarelli in Rivera skušali s hitrimi prodori priti do cilja. Jasno je bilo, da brez sreče ne bi mogli doseči uspeha še predvsem, ker je bila madžarska obramba vedno na mestu in končno je bil še vratar Torok v odličnem dnevu. Na vsak način se lahko reče, da so vsi italijanski igralci pozitivno odgovarjali na zaupanje razen morda vratarja Alfierija, ki je bil večkrat negotov. Madžarska pa ni na tisti višini, katero so vsi pričakovali. Brez dvoma je Albert za razred boljši od tovarišev, Torok pa se je izkazal kot odličen vratar. Tekma med Italijo in Madžarsko je privabila na stadion «Flamlmo» preko 20.000 gledalcev, ki so brez prestanka vzpodbujali domačine k napadu. Začetek tekme je bil miren n jasno je bilo, da se enajstori-c\ bojita sprožiti salve. Italijani so prvi šli v napad z lepo akcijo Rivera-Bulgarelli, ki je iimiiiHniniiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiimiiiiiiiiii Vratnic v aut. V tem delu igr* so bili Madžari v glavnem v obrambi, ki je bila zelo zaprta. Kljub temu pa se je Italijanom večkrat posrečilo priti v bližino vrat. V 30’ so bila italijanska vrata v prvi resni nevarnosti. Satori je poslal dolg predložek z leve strani in Alfieri. ki je pritekel z gola, ,e zgrešil žogo. Na srečo je bil Tumburus v vratih in je z glavo rešil, 'l očno minuto kasneje pa so Madžari prišli do zgoditka. Dunai je prišel z žogo v primerno razdaljo do Alfierija m je močno streljal. Žoga se e odbila od vratnice ponovno na polje, kjer je bil Orosz, ki je » močnim strelom pretresel mrežo Italijanov. Ta hladna streljal, toda zoga je šla mimo iiiiiiiiimmiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiminmiitiiiiiititifiiiiiiiiiiiHiiiHiiHiiiiiiitiiiiiiiii) prha je Italijane pretresla tako, da se niso več znašli. Zmedo italijanskih igralcev pa so Madžari 'zrabili za akademijo, s katero so tudi zaključili prvi polčas. V drugem polčasu so se Italijani ponovno sprostili v napadu v upanju, da se jim bo le posrečilo prodreti skozi madžarsko obrambo. Domačini so igrali hitro, s čimer so večkrat zmedli nasprotnike, ki so se večkrat zatekli k grobi igri. Italijani so z lepimi akcijami prihajali do kazenskega prostora, toda tu so se jim ideje zmedle ter so se izgubljali s podajanjem, namesto da bi s streli iskali uspeh. Le redkokdaj so se Italijani po- niiimimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Telovadba Tri zlate telovadkam SZ ena pa zastopnici CSR Danes se je s podelitvijo zadnjih kolajn za vsako orodje posebej zaključilo tekmovanje v orodni telovadbi za ženske. K tej telovadni tekmi so bile pripuščene samo telovadke, ki so zasedle na vsakem orodju prvih šest mest. In te so se danes spoprijele za zlato, srebrno m bronasto kolajno. Telovadke Sovjetske zveze so ponovno odnesle največje lovorike in na treh od štirih orodij so se uvrstile na vsa tri prva mesta. Samo češka telovadka Bosakova si je znala na gredi zagotoviti res zasluženo prvo mesto, medtem ko sta si ostali mesti razdelili Latinina in Muratova. Sovjetske telovadke so si tako osvojile 11 od 12 kolajn. Ce bi hoteli pisati o sovjetskih tekmovalkah, bi morali rabiti precej superlativov. Po. sebno v parterni vaji so navdušile vse prisotne zaradi lah. kotnosti izvedbe, zaradi elegance in gibčnosti, s katero so morale slediti notam klavirske spremljave ter, kar je v telovadbi tudi zelo važno, Košarka Č SR -Jugoslavija 98:93 (38:45, 87:87) Jugoslavija je zasedla na košarkarskem olimpijskem turnirju šesto mesto. Nocoj je namreč izgubila srečanje s CSR po trdi borbi, ki je zahtevala podaljšek regularnega časa. Jugoslovani so bili v prvem polčasu hitrejši in točnejši od Cehov in so zaključili ta del igre v vodstvu. V drugem polčasu pa so nasprotniki Jugoslovanov izvedli odlične napade in ker so bili strelci točnejši, so kmalu prišli v vodstvo. Največ pa so znali Cehi izrabiti kazenske strele, medtem ko so bili Jugoslovani verjetno zara- lllllllllllllimilllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIMHIIIIIIIIIIIII Kino v Gorici CORSO. 17.00: «Herkulovo maščevanje)), Broderick Craw-ford in Wandisa Guida, cine-mascope v barvah. VERDI. 17.00: «Gazebo», Deb-bye Reynolds, Glenn Ford, barvni film. VITTORIA. 17.30: «Gor in dol po stopnicah)), Milene De-mongeot in M. Craig, barvni film. CENTRALE. 17.00: »Pot velikanov«, Don Magowan in Chelo Alonso, cinemascope v barvah. MODERNO. 17.00: »Naslednik Robin Hooda«, v barvah. di nevroze manj točni. Šele ko je moral češki pivot zapustiti igrišče, se je Jugoslovanom ponudila izredna priložnost, da zmedejo nasprotnike in da jih tudi dohitijo. Sicer so bili Cehi trd oreh in se niso pustili prevladovati, a Jugoslovani ro jih s svojimi ofenzivami vendarle prisilili, da so drugi polčas zaključili z neodločenim rezultatom. Za določitev zmagovalca je bil potreben podaljšek igre :n ko je kazalo, da bo Jugoslavija vendarle prevladala, so se Cehi opogumili in so najprej prišli v vodstvo ter nato večkrat oooečali rezultat. Igra ie postajala razburljiva in napeta, toda polagoma so Jugoslo-vani /aradi kazenskih prekrškov izgubljali igralca za igralcem. Kandus, Djurič, Radovič, Danev, Dragojlovič, Nikolič, Djerdja in Lokar so morali -a pustiti igrišče, na ikaterem so ostali le Korač,Kristančič, Gor-dič in Petričevič. Položaj Jugoslovanov je bil torej obupen, a to 3tanje je trajalo le malo, ker je končni žvižg rešil 'e utrujene igralce v plavih majicah nadaljnje igre brez upanja na uspeh. Rezultati današnjih dveh tekem: CSR—Jugoslavija 98:93 (38:45, 87:87) Poljska—Urugvaj 64:62 (35:35) zaradi številnih težin. Parter-ne vaje sovjetskih telovadk niso statične in tudi ko telovadka izvede premet ali salto nazaj ali celo salto z vijakom, se ne ustavi, temveč nadaljuje vajo z ritmičnimi elementi. s čimer zapuščajo vtis lahkotnosti. Tudi pri Čehinji Bo-sakovi se vidi, da se naslanja na sovjetsko šolo, pa čeprav izvedba ni bila pri njej tako tekoča in efektna. Nasprotno pa je bila Romunka, pa čeprav je imela odlično vajo polno težin, nekoliko bolj o-korna ko4 ostale tekmovalke in tudi njen ritem je bil prenagel. Na gredi je zmagala Bosakova, medtem ko je nizko točkovanje Japonke Ikedo nekoliko razočaralo. Tudi njeno vajo na dvovišinski bradlji so preslaho točkovali, zaradi česar se je morala edina predstavnica dežele vzhajajočega sonca, ki se je uvrstila med šestimi najboljšimi telovadkami na svetu, zadovoljiti s petim mestom. Nasprotno pa je bila Astahova na tem orodju skoraj popolna. V preskokih konja pa se je takoj videlo, da to orodje dela največ preglavic tekmovalkam. Celo sovjetske tekmovalke, ki so povsod drugje gotove, so imele negotov doskok. Edino Nikolajeva je pri doskoku obstala kot pribita, zaradi česar ji je tudi šla zlata kolajna. Tehnični rezultati današnjega tekmovanja (prve tri telovadke so si priborile za navedeno orodje zlato, srebrno in bronasto kolajno): PRESKOK KONJA: 1. Nikolajeva (SZ) 19.316 točk 2. Muratova (SZ) 19.049 3. Latinina (SZ) 19.016 4. Tacova (CSR) 18.783 5. lovan (Rom.) 18.766 6. Astahova (SZ) 18.716 BRADLJA: 1. Astahova (SZ) 19.616 točk 2. Latinina (SZ) 19.416 3. Ljukina (SZ) 19.399 4. Muratova (SZ) 19.382 5. Ikeda (Jap.) 19.333 6. Iovan (Rom.) 19.099 GRED: 1. Bosakova (CSR) 19.283 točk 2. Latinina (SZ) 19.233 3. Muratova (SZ) 19.232 4. Nikolajeva (SZ) 19.183 5. Ikeaa (Jap.) 19.132 6. Casiavska(CSR) 19.083 PARTER: 1. Latinina (SZ) 19.583 točk 2. Astahova (SZ) 19.532 3. Ljukina (SZ) 19.449 4. Bosakova (CSR) 19.383 5. Muratova (SZ) 19.349 6. Iovan (Rom.) 19.232 STRELJANJE Tudi Romuniji zlata kolajna Finalno tekmovanje v streljanju na glinaste cilje je bilo do zadnjega razburljivo in napeto. Ro stotem cilju je kazalo, da sta favorita za prvo mesto le Italijan Rossini in sovjetski tekmovalec Kalinin, katera so od daleč ogrožali le Poljak Smelczynski, Anglež tVheater, Romun Dumi-trescu in Američan Clark. Da. nes zjutraj pa je Romun jasno pokazal, da se hoče preriti naprej do prvega mesta, kar se mu je tudi posrečilo. Njegovi streli niso zgrešili cilja in tako je Romun prišel na nepričakovan način do zlate kolajne. Na drugo mesto se je uvrstil bivši olimpijski prvak Italijan Rossini, tretji je bil Kalinin, četrti pa Clark. Finalna lestvica je sledeča: 1. Dumitrescu (Rom.) 192/200 2. Rossini (It.) 191/200 3. Kalinin (SZ) 190/200 V streljanju z avtomatično pištolo s 60 streli je zmagal Američan Mac Millan. Sicer sta skupno z Mac Millanom dosegla isto število ciljev tudi Finec Li.inosvuo ter Rus Zabelili. Z dodatnim tekmovanjem pa e zmaga šla Američanu, drugo mesto Fincu, tretje pa sovjetskemu strelcu. Vrstni red prvih treh je sledeč: 1. Mc Millan (DA) 587/147 2. LInnosvuo (Fin.) 587/139 3. Zabelin (SZ) 587/135 služevali kril in prav v tem je bila morda njihova napaka. V 5' pa so izvedli lepo akcijo: Rivera je streljal iz kota, Tomeazzi je žogo v voleju posla' proti golu, toda Torok jo je s pestjo spravil preko vratnice v kot. Madžarov to ni prestrašilo in so samo nadzorovali italijansko igro ter tu pa tam so šli, sicer preveč lahkotno, v napad. Italijani »e seveda to izrabili in so skušali priti do izenačenju. Ko je kazalo, da ne bo prišlo do spremembe rezultata je ponovno prišlo do gola. Oro'z je predložil Gorocsu žogo, ki ju je poslal na sredo kazenskega prostora. Alfieri je pritekel iz vrat, a je zgrešil žoge. katero je Dunai poslal brez posebnih težkoč v prazna vrata. Vsi so pričakovali, da bo Italija zavrgla verižno obrambo in da bo skušala poslati vse ljudi v napad. Pri stanju 2:0 ni mogla nič več izgubiti, še posebno, ker je bil Tumburus za njih brez vsakega pomena. Toda Italijani so trmasto vztrajali v verižni o-brambi, le tu pa tam so se sprostili v napadu in v 38’ se jim je končno le s Tomeaz-zijevim strelom uspelo presenetiti odličnega Toroka. Ta uspeh je vzpodbudil Italijane, katerim se je verjetno porodilo upanje po izenačenju, ki pa ni hotelo in tudi zaradi njihove igre ni moglo priti. Sicer so imeli še več priložnosti, toda madžarska obramba je bila vedno budna in je odbijala vse precej zmedene napake nasprotnikov. Po končanem žvižgu sodnika je šla Madžarom zmaga in s tem tudi bronasta kolajna, Italijani pa so se morali zadovoljiti z burnimi aplavzi s stiani občinstva, ki je prej izžvižgalo Alberta in tovariše, ki so v pričakovanju konca srečanja zadrževali žogo in zavlačevali igro. SABLJANJE Italijanski ekipi prvo mesto v meču Italija je ponovno osvojila zlato kolajno v ekipnem tekmovanju v meču. Italijanski sabljači so tako ponovili uspeh iz Helsinkov in Melbourna. Domači tekmovalci Kangiarotti, Delfina, Pellegnno in Pavesi so imeli trdo delo, ker so morali odpraviti v jutranjih urah najprej odlične in borbene sovjetske sabljače, kasneje v finalu pa so se znašli pred angleško ekipo pod vodstvom Jaya. Finalno srečanje se je dobro začelo za Italijane, ker je Pavesi odpravil Hoskynsa, toda Jay je že v naslednjem srečanju premagal Mangia.rottija in izenačil. Po zmagi Delfina nad Pel-lingom so Anglgži ponovno s ■iiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiniiiuaiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif Hokej na travi Pakistan novi olimpiiski prvak Pakistan je olimpijski prvak v hokeju na travi. S tem je bilo prekinjeno dolgoletno prevladovanje Indije v tej panogi, ki je v Evropi malo poznana. Indija je morala prepustiti zmago Pakistanu z istim rezultatom kot je pred šiirimi leti v Melbournu premagala današnje nasprotnike in tako se bo morala tudi zadovoljiti s srebrno kolajno. V zadnji tekmi tega turnirja. ki se je končala z 1:0 (1:0) za Pakistan smo videli dva sloga: Indijci so se zanašali bolj na igro posameznikov, Pakistanci pa so pokazali igro moštva v celoti in so se izkazali z dolgimi in hitrimi prodori, pri katerih so sodelovali vsi napadalci. Zmagoviti gol je dosegel Naseer. Redkokdaj je ta igra- lec streljal proti indijskemu golu, a ko je imel priložnost, je bila mreža Taxmana vedno v resni nevarnosti. Indijci so sicer napravili vse, da bi se izognili porazu, toda nikoli niso bili pred vrati nasprotnikov dovolj točni, da bi prišli do zgoditka. Niti s strelom iz kratkega kota niso mogli presenetiti nasprotnikov, pa čeprav so bila vrata Pakistancev v tistem trenutku nezavarovana. Ko je sodnik dekre-tiral konec igre so bili Pakistanci še vedno v napadu. Tretje mesto in z njim tudi bronasta kolajna pa je šla Spancem, ki so v odločilni tekmi premagali Angleže z 2:1. Za plasma v ostalih mestih pa je Avstralija premagala Nevo Zelandijo z 2:1 (1:0). Howardom dosegli i.ze^?aiijit Po tem rezultatu se J* . ska ekipa opomogla t P magala Veliko Britan ci s čimer si je še enkt ^ prvo mesto. Angleži vrstili takoj za nji®1' c0vjetif: sto pa je pripačD ^ zvezi, ki je premaga« sko moštvo z 9:5. . ,0ekif Danes se je tud; 33 * ^ ji no tekmovanje v s3 p’! bo nadaljevalo jutr1' an: nale so določili s*e(ynA-S Poljska - Nemčija, ^ji’ Italija - Francija, «ou‘ Madžarska. «»-------- DVIGANJE UTE2 Kurinov in P3**1! olimpijska prvaka ^ Tekmovanje v # j žj v srednji kategoJ ^ včeraj zavleklo Pf? bil*,, Ob koncu borbe, J (S-glavne/r, med ^u.r * in Konom (ZDA). Je $0 odličnemu sovjetske ValCU- ...._ freh V *ei it 0 Lestvica prvih treh v • 1 ni je sledeča: 1. Kurinov (SZ) 437.5 kg ,«27.5, 2. Kono (ZDA) 427.5 ke . (ift, 3. Veres (Madž-) . 405 ks ooteeoriil' V sreJnjetezki kateg > ni nastopil svetovn^ ^ Plukfelder (SZ), so bile sile ostalih ^ jrf precej izenačene. v palia- ' ni je zmagal Po'jaigon) ki je v zamahu z dvi.g sV(tol potolkel olimpijski i ^ rekord. Lestvica v ■ ■ tekmovalcev je /m m 1. Palinski (p0H $ « 2. George (ZDA},, 0 3. Bochenek ^ V bantam težki *“igalec zmagal sovjetskii « robjev, ki je is‘°*aVBi ^ olimpijski in svet^ ^ ^ Lestvica prvih treh v pini je sledeča: 1. Vorobjev (SZ) <5?,5} 2. Lomakin (SZ) 3. Martin (VB) ^ *★★*★★★****** Današnja LAHKA ATL) *f (športna P3* oi 9, Srečanje za plasm 10 F^lipinP-M^^ncii*y 11.30 Madžarska'"' jva1" Finalna srečanja z„ 21 VTALIJA-S^jjA 22.30 ZDA—BRAZ«-' telovadb^ (Terme di.L rVi)i 15 tekmovanje P jjgiri lovadcevna .poflf KONJSKI Sr 14.30 skoki SABLJANJ,)j (Kongresna P 0je 8.30 ekipno tekm° !ji 15 finale ^,0 .jJ>' STRELJA jU«, ^ 9 finale v st,r®rgbin° kalibrsko k3'8 čem stavu dviganje 20 (Mala šP°tregoarija težka kateg TV sp gled 14.55 filmski Preg 15 jahanje 16.30 telovadba 18 jahanje ,t 18.30 telovadba k yiji 19.15 maratonski ž(,sia 21.05 nogomet 1 Danska) ele(J 21.45 filmski PreB .p) 21.55 nogomet « (il 22.45 dviganje 23.15 košarka MATEVŽ HACE 32. KOMISARJEVI ZAPISKI jj Druga knjiga Oh te mine, jih bili s OOOOOOOOOOOOOOoJiiUOOOtiJOdOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Pavelčev Janez je bil sin močnega polgruntarja iz naše vasi. Njegov oče je redil osem govejih glav. V njihovi hisi ni nikoli manjkalo kruha. Moja mati je bila v mladosti pri njih večkrat na dnini, posebno ob žetvi. Janez je bil zelo hraber borec Bil je zelo utrjen. Pravi notranjski kmet, voznik in garač kadar je Janez stražil pri našem štabu, sem se nanj vedno zanesel bolj kot na pet drugih borcev. Po vsaki borbi je rekel’ «No fantje, pa smo jih spet namlatili!« Včasih je govoril tovarišem: «Tako je, fantje, za to našo kmečko zemljo se moramo kmetje še bolj tolči kot tisti, ki ne vedo kaj je zemlja.« Zelo je bil navezan na zemljo. V borbi za Veliko Lasno je bil težko ranjen in je v moravski bolnišnici umrl. Ko je umiral, je vzklikal: «Oj zemlja, ti moja zemljica, kdo te bo obdeloval, ko me ne bo več, kdo bo kosil in zel, kdo bo živino gonil na vodo na Krnico? Kdo bo vozil krclje iz Ogulja domov?« Janez je bil kmet... V zgodnjem mrzlem jutru smo se premaknili na Radegun-do, kjer smo našli nekaj savinjskih kurirjev. V neki hiši je Rudi Avbelj zlezel na peč, drugi smo se pa zleknili po tleh na ovsene otepe. Hitro smo pospali. 3. marca. Dopoldne so prišli od pohorske strani trije veseli. siti in pogumni kurirji. Povedali sc, da so Efenko, Gašper in Mičo na Pohorju, da so njihovi bataljoni spočiti, sveži in celi in da se dobro držijo. Ta novica nas je razveselila. Skočili smo pokonci in kurirji so morali ponoviti svojo veselo vest. Prav nadrobno so poročali, kako so vsi štirje bataljoni preži- veli čas od 18. februarja, odkar smo se ločili v šentflorjanskem grabnu. Tudi Avbelj je prilezel s peči in poslušal. Kmalu nato je bil vojaški posvet. Avbelj-Rudi se bo šel zdravit na Dolenjsko; Vasja in Krt bosta hitela na Savo, da bosta ustavila Lukove čete, če bi nameravale čez Savo na Dolenjsko; Brkin in jaz pa bova šla z delom Trinajste brigade, ki jo vodi Gedžo, na Pohorje, da bi se združili z Efenkom. Rudi Avbelj me je spet vprašal, če bi šel na Dolenjsko. Zopet sem odklonil in ponovil, da bom do konca vojske ostal na štajerskem, kar se je tudi zgodilo. Na Dolenjsko bi šel rad, zelo rad, če ne bi bil partijski sekretar divizije Tudi marsikateri borec bi bil tiste čase raje v kakem mirnem kraju na Dolenjskem, kakor pa da prenaša strašne muke, napade in lakoto v divjem, mrzlem in zasneženem Paškem Kozjaku, na Pohorju, Raduhi in v Mozirskih planinah. Vem, da sem ravnal prav, ko nisem šel na Dolenjsko. Kaj bi dejali partijci in drugi borci, ko bi zvedeli, da sem jih zapustil v najtežjih dneh! 5. marca. Sedeli smo v hišah na Ravnem. Sneg je bil še zelo globok Pod kozolcem smo kuhali hrano za razredčene brigade. Borci so večinoma počivali in dremali. Vstal sem od ognjišča in šel na reber, kjer je bila naša zaseda. Mitraljezec s Primorske je objemal svoje orožje in se sam sebi smehljal. Njegov obraz je bil dolg in mlečen, škornje je imel zavite v žakljevino, povezano z žico. Slišal sem ga tiho govoriti: «Oj ti breda, kje sva že midva hodila in kaj vse sva preživela na Notranjskem, Dolenjskem in Primorskem! Kako si lajala na Italijane, na bele, pa na Nemce, da, na Nemec si največkrat lajala. Stara si, pa še vedno dobro sekaš, še, še boš Kosila, breda, in pobijala Nemce Jaz pa te bom nosil. Ej, da sem v domačem kraju. Tam bi šele kosila! Ko bo konec vojne, te bom nesel domov in zakopal v listje. In kadar mi bo dolgčas, te bom potegnil iz listja in se spominjal vsega, kar sva skupaj doživela.« Stari mitraljezec me je otožno pogledal: «Tako, no tako se včasih pogovarjam s svojo bredo.« Potem je črnikasti mitraljezec obsedel ob mitraljezu in umolknil. Njegov pomočnik je prinesel nekaj otepov slame, da ju ni zeblo. Stisnilo me je. Vsak borec v četi ni tako liubil svojega orožja. Z Mozirskih planin se je vlekla megla. Iz oblakov je za- delo se je, da so se kljub borbam dobro hranili- . čelo deževati in snežiti. Skozi mlad gozdič so se počasi plazili borbenega duha in morale. Prišel je tudi komah , f Nemci in začeli obstreljevati naš položaj. Borci so se pognali veselo pripovedoval razne dogodivščine iz akcij- u iz hiš. Nemci so obstali; niso več silili naprej. Samo z mino- Na Pohorju je bilo veselo. Ves dan smo P001 meti so nas začeli obsipavati. Oh te mine, kako smo jih bili siti! Mine prinesejo ranjence in mrtve. Streliva smo imeli zelo malo in kmalu smo se umaknili. Pozno popoldne smo šli v raztrgani vrsti skozi majhne gozdičke proti Mislinjski dolini. Borci so bili izčrpani, vendar zadovoljni, da smo se izognili nepotrebnim žrtvam. Kolono sta vodila dva domača terenca. Ustavljali smo se po samotnih hišah. Ljudje so bili preplašeni, ko so videli izčrpane, slabo oblečene in molčeče borce. Naša vrsta je bila raztrgana. Zdaj smo lezli navkreber, nato zopet navzdol. Bojan je po tukajšnji govorici imenoval tako hojo «te dolta te gorta«. Najbolj izčrpane so bile ženske. Špela, ki je bila vedno zgovorna, je molčala in neprestano gledala v stokajoče ranjence. Nekoliko nas je krepila zavest, da bomo kmalu prišli na Pohorje, kjer nas čaka del spočite Štirinajste divizije. To nas je gnalo naprej. Brez posebnih težav smo prišli do ceste in proge. Krajevni terenec Caki, hraber in premišljen fant, nas je srečno pripeljal čez cesto in progo. «Kar v kak skedenj bi se zavlekel, tako sem zbit,« je dejal širokopleč komandir, sedel kar na cesto in položil puško pod noge. Dvignila sva ga in ga izročila Pavelčevemu Janezu. «če bo še tako hudo, kakor je bilo zadnje dneve, se bom sam ustrelil,« je vzkliknil neki četni komisar in ves izčrpan komaj lezel zadnji čez cesto. Besede izčrpanega starega borca, ki je do sedaj molče prenašal vse težave, so me pretresle. Do prve pohorske vasi smo večkrat počivali in tolažili obupane borce. Pozno čez polnoč smo prilezli v majhno in čedno pohorsko vasico. Psi so strahovito lajali. široka in dobrosrčna kmetica nam je postregla z vročim čajem. Kot ubiti smo polegli po ječmenovih otepih. Proti jutru so hrupno prišli Efenko, Gašper in Miča. Bili so zelo dobre volje. Posedli smo za široko, belo javorovo mizo in začelo se je izpraševanje in pripovedovanje. 7. marca. Ogledal sem si borce, ki jih nisem videl že od 18. februarja. Kakšna razlika med našimi borci in njimi! Vi- čaj in pripovedovali. 8. marca. Premaknili smo se na nekoliko viS* ti je. Ta dan sem doživel nekaj, kar ne bom nl^čiti ^ Iz visokega pohorskega masiva so prišli ifv danškove brigade. Z njihovih obrazov so sija*' brost in odločnost. Ob pogledu nanje sem se r?* ni so bili borci Štirinajste divizije, preden so šu h** .p- , sem pomislil. _ V dolini je začelo pokati. Patrola Tomšičeve s kolono Nemcev. Z Efenkom sva stala pred n^T1mo ” ŠO krit.O s šknHHami Rkl^nila sva rvislati V šo, krito s škodljami. Sklenila sva poslati v . jji_’i komandanta z eno četo, da bi prepodil Nemce- t]' Kolona Zidanškove brigade je obstala PT?7aStV° kala, naslonjena na puške. Pred kolono je 0*}Ugn P rokami in klical posamezne funkcionarje maJh a(ji. vek. Kazalo je, ko da ima glavno besedo pri J Stopili smo v sobo. Efenko in Gašper sta ,e vide. Nizek komandant, ogrnjen v oficirski piasc,^^ lagal, kako bi polovili vse Nemce. Predlagal Je- f0ti pr*-Zidanškova brigada ob robu določenih kot P ^le J Efenko mu je dopovedoval, da ni treba pošiUft _ jii ’ in da bo zadostoval en bataljon. Kmalu smo slišali streljanje tudi z desne ven. «Gromska strela, v Škarjah smo,« se je dri _ , ga imenovali nekateri borci «gTbasti Miha«. pj? ^ J «Ne lomi ga, kaj nisi bil še v nobeni bor ^ poslali, pa bo šlo,« ga je zavrnil Efenko. ,pdh° o V šli smo nazaj v hišo. Grbasti Miha je še smo v Škarjah in da se je treba takoj uma*}* ^ J* horja. Začudil sem se, od kod taka drznost » d človeku. «Ne uganjaj oslarij,« ga je spet zavrnil j dov ne škarje? Se ti blede?« Ali grbasti Miha si