Posamezna Številka IB dinarjev
PoStnina platana v gotovini
mr,
*ss*
trdija Okrajni odbor Soctallsttine rvert delontb ijodt • Trbovljah - Urejuje m odgovarja uredniški odbor Odgovorni urednik: Stane Šuštar - Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru - Naslov uredništva m lprave: Zasavski vestnik" Trbovlje I. uprava rudnika — Telefon št 54 — Ra run pri podružnici Narodne banka » Trbovljah 814-T-148 — List ižhata vsako sredo — Letna narofnina 400 dtn solema 200 din fetrtletna iOO din. tneselna 34 din - Posomezna številka to din Rokorisl morajo bitt v uredništvo najkasnele vsak petek dopoldne tn se ne vrajain
leto vii. — Štev. 45
TRBOVLJE. 10. NOVEMBRA 1954
GLASf 1.0 SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA
Do 20. novembra
bodo izvršeni občni zbori SZDL
V Zagonu
Pred dnevi je bila v Zagorju sektorska konferenca Socialistične zveze, na kateri so se pogovorili o delu, k; ga je SZDL opravila od IV. kongresa, kako je izvrševala sklepe tega kongresa, o dobrih in slabih straneh dela posameznih organizacij ter o bližnjih letnih občnih zborih SZDL na področju bodoče zagorske komune, ki so predvideni za drugo polovico tega meseca.
IV. kongres Socialistične zveze je dal organizacijam novo vsebino dela in nakazal nove oblike tega dela. SZDL v Zagorju je v svojih osnovnih organizacijah več ali manj zadovoljivo delala po sklepih kongresa in lahko to delo v primeri s preteklim letom ocenimo kot pozitivno. Delovanje Zveze je bilo opaziti skozi vse leto v političnem in kulturnem življenju delovnih ljudi v Zagorju. Številne akcije, kot n. pr. priprave na izlet na Ostrožno, občinski praznik, Teden kulture, Teden otroka, Dan upokojencev, gospodarska razstava v Zagorju, Kmečki teden na Izlakah s kmetijsko razstavo. Teden izseljencev itd., so dobro uspele. Velika udeležba na raznih prireditvah, predavanjih, roditeljskih sestankih, raznih političnih konferencah in podobno, je v največji meri zasluga organiziranega dela SZDL. Tudi udeležba na članskih sestankih je boljša. Znatno Je poraslo zanimanje za zbore volivcev. Socialistična zveza je po svojih rajonskih in vaških odborih seznanjala članstvo na svojih sestankih o vseh važnejših vprašanjih naše notranje in zunanje politike, kakor n. pr, tržaško vprašanje, obisk maršala Tita v drugih državah, obisk tujih državnikov v Jugoslaviji, obisk raznih inozemskih socialističnih delegacij pri nas. obrazlaganje raznih gospodarskih in drugih uredb itd. Pa tudi pri raznih gospodarskih vprašanjih je SZDL v Zagorju napravila koristne korake: sklicala je delavske svete vseh podjetij po vprašanju znižanja cen, ob kateri priložnosti so razpravljali o boljšem gospodarjenju v podjetjih, o večji storilnosti, varčevanju in podobno. Posledice te koristne pobude je že opaziti. Kolektivi so začeli razpravljati o boljši razdelitvi narodnega dohodka, o razširitvi industrije, o razvijanju novih vej industrijske in obrtne dejavnosti, o gospodarskem kriminalu, o šušmarstvu v gospodarstvu itd.
To bi bil v glavnem oris dela SZDL v Zagorju v preteklem obdobju. Vsekakor bi pa bilo *animiv0 vedeti, kdo je organiziral in opravil to delo. Tukaj je potrebno, da se pomudimo z notranjim organizacijskim delom v SZDL Čeprav smo z opravljenim delom na splošno lahko zadovoljni, je vendar pravilno, ce opozorimo tud; na napake in na nepravilne prijeme de'a v osnovnih organizacijah Socialistične zveze. Prvi pobudnik in organizator za izvršitev vseh nalog je bil mestni občinski odbor SZDL. Le-ta je bil z majhnimi izjemami delaven. Vsak elan tega odbora je bil zadolžen 23 posebne naloge ali pa za delo v rajonsk’h in vaških odborih. Vendar pa je glavno breme lena ramenih treh oziroma
žalo
štirih odbornikov, največ seve-oa na predsedniku in tajniku, ^ato nekateri rajonski, zlasti pa vaškj odbori niso napravili vsesa, kar bi morali in lahko sto-*“»• Temu je pač kriva slaba Povezava med občinskim odborom in rajonskimi oziroma va-“rJP1- odbori. Pa tudi v rajon-®kih in vaških odborih niso vsi lani izvršili svojih nalog To se J? opazn0 pri pobiranju člana->he prj obiskih članskih se-^ankov, na zborih volivcev Itd. ak° so nekateri pobiralci čla-
Zrebanje obveznic II- ljudskega posojila
ni^C°?rad’ 6 nov Osmo žreba-obveznic II. ljudskega po-dl Ia 150 17 *■ m- *b 1« uri v SSJdjl državnih posojil Na-p ne banke FLRJ. Po postav-p!anu žrebanja bo razen sin«i ov amortiziranih 5 od-5l°tkov obveznic.
narine pobirali članarino v posameznih odborih kar za več mesecev skupaj, v nekaterih pa kar za pol leta. S tem so grobo kršili sklep občinskega odbora, da se mora članarina pobirati vsak mesec sproti, da se s tem omogoči kontrola o politični situaciji na terenu Tu je bila slabost pač v tem, da so za pobiralce zadolžili ljudi s pomanjkljivo politično zavestjo, ki so svojo nalogo zanemarjali. Zato bo treba v bodoče za pobiralce članarine izbrati politično razgledane tovariše, ki bodo ob vsakem mesečnem obisku ljudi tudi politično delali jih obveščali o naših političnih in gospodarskih vprašanjih, si beležili na terenu politično delavnost članov in njihove upravičene želje in pritožbe, o svojih ugotovitvah pa nato poročali na seji odbora. — Nekateri rajonski odbori še vedno nimajo urejene redne dežurne službe ob določenih dneh. Zato prihajajo čestokrat stranke na občinski odbor SZDL, ki pa zaradi ugleda rajonskega odbora in pomanjkljivega poznavanja razmer v prizadetem okolišu raznih prošenj in predlogov ne more in ne sme reševati.
SZDL je prav tako premalo storila v pogledu idejno-politič-nega dviga svojih članov. Socialistična zavest še vedno ni v zadostni meri prodrla v vrste delovnih ljudi, zlasti pa kmetov, kar močno ovira naš politični, gospodarski in kulturni napredek. Res je sicer, da smo imeli v pretekli sezoni v okviru Ljudske univerze nekaj dobrih predavanj, referate na raznih konferencah, zborih in posvetovanjih, toda vse to je premalo. Vse to delo je bilo bolj kampanjsko, bili pa bi moralo stalno in načrtno. Iz tega razloga je SZDL sklicala predsednike in tajnike vseh društev in organizacij, da pripravijo načrtno študijsko de’o. Za vodilne ljudi in aktiviste so že organizirani debatni večeri, v doglednem času pa nameravajo začet; delati z Delavsko univerzo, v kateri bodo zlasti Člani naših delavskih svetov i« upravnih odborov dobili potrebno podlago in znanje za pravilno delavsko in družbeno samoupravljanje ter za reševanje raznih družbenih in gospodarskih vprašanj.
O vseh teh problemih in še o drugem se bo treba na občnih zborih temeljito pogovoriti in v odbore seveda izbrati politično razgledane in delavoljne ljudi.
V Trbovliah
Na zadnjih sestankih SZDL v Trbovljah so razpravljali o storjenem delu v organizaciji ter o pripravah za občne zbore, ki morajo biti po sklepu izvršeni do 20. novembra t. i. Medtem ko bodo občni zbori opravljeni do določenega termina po vseh organizacijah Socialistične zveze, se bo občni zbor v rajonu Trbov-lJe-Center nekoliko zavlekel, to pa zaradi tega, ker bodo imeli v tem rajonu najprej zbore po ak-
tivih, ki jih je osem, In tamkaj izvolili delegate za rajonski odbor SZDL.
V rajonu »Zasavje« bo občni zbor SZDL 16. novembra, na Dobrni 14. novembra, na Kleku pa 13. novembra Prav tako bodo občne zbore opravili do določenega dne na Dobovcu, v Čečah in Gabrskem.
V Radečah
Na širši seji SZDL so razpravljali pred dnevi o bližnjih občnih zborih osnovnih organizacij. Govorili so tudi o bodočem delu občinskega odbora SZDL Radeče, ki bo opravljal svoje delo v okviru bodoče komune, ker bo imel bodoči občinski odbor Socialistične zveze
zelo obširno delovno področje. Se ta mesec bodo občni zbori osnovnih organizacij. V bodoče bo na teritoriju radeške komune 26 vaškil. odborov.
Na tej seji so tudi napravili načrt o organizaciji zborov SZDL, na katerih bodo predvsem razpravljali o organizacijskih vprašanjih. Nadalje sc govorili o potrebi utrditve odborov in o boljši poveza-,' s članstvom. Na zborih, ki bodo v bližnjih dneh, bodo razpravljali med drugim o zadnjem govoru maršala Tita v zvezni ljudski skupščini. Na splošno je na tej seji prevladovalo mnenje, da se bodo organizacije SZDL morale v večji meri poglobiti v razna gospodarska vprašanja, če bodo hotele igrati vodilno vlogo v bodočih komunah.	-ar.
Predlog o razdelitvi
obračunskega fonda plač za rudarfe
Na zadnjem razširjenem plenumu sindikata rudarjev Slo* venije, ki je zasedal 29. oktobra v Trbovljah, so razpravljali o razdelitvi z uredbo Zveznega izvršnega sveta povišanega obračunskega fonda plač za rudarje, da se to vprašanje pravilno ‘reši, je plenum Po razpravi in diskusiji imenoval komisijo 6 članov, ki je izdelala sledeči predlog:
Po zborih proizvajalcev odobreni povečani obračunski plačni fond naj se za dobo prvih osem mesecev tekočega leta razdeli kolektivom v obliki dobička po njihovih pravilnikih.
Povečani obračunski fond plač je namenjen povečani storilnosti dela, povečanju proizvodnje, rešitvi problema pomanjkanja
jamskih delavcev in pravilnemu nagrajevanju v jami zaposlenih delavcev proti ostalim panogam.
Da se doseže na rudnikih povečana storilnost dela, naj se uvede čimprej progresivni akord pri odkopavanju in pripravi (progresivna premija na enoto mere).
Na ostalih delovnih mestih, k| so vezana direktno s proizvodnjo, kot je n. pr. odvoz, strežno osebje pri mehanizaciji, separacija, jalovišča, tehnično nadzorno osebje itd., naj se uvedejo premije.
Ta predlog, ki je naveden v teh točkah kot ukrep za povečanje proizvodnosti dela, je treba vskladit! z možnostmi, ki jih daje povečanje obračunskega fonda plač, pri čemer je upoštevati instrumente družbenega plana za leto 1955.
Za izboljšanje zaščite delovnih ljudi
Vazni predlogi
Z NOVIM ZAKONOM O SOCIALNEM ZAVAROVANJU BODO ZAVODI ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE SE BOLT UDELEŽENI PRI IZVAJANJU PREVENTIVNE ZAŠČITE PREBIVALSTVA
Številna mnenja ta ankete v organizacije občasnih sistema-1 izboljšanja zdravstvenih razmer
tičnih fluorografskih pregledov '	—— j- -=ii —>
zvezi s predlogom novega zakona o socialnem zavarovanju, so pokazale, da moramo ustvariti na kar najbolj široki osnovi vsa razpoložljiva sredstva, za preventivno zaščito naših delovnih ljudi.
Predlog novega zakona predvideva poleg problematike splošne zdravstvene zaščite tudi posebne nove uredbe o udeležbi zavodov za socialno* iavarovanje glede preventivne zaščite prebivalstva.
Seveda tudi do sedaj zavodi niso bili neaktivni pri izvajanju preventivne zaščite, saj so na razne načine pomagali ta dajali sredstva za splošne preglede ljudi, za zdravje otrok itd. Toda v tem pogledu nismo imeli nobenih zakonskih predpisov — to so bile več ali manj akcije, odvisne od posameznih ustanov socialnega zavarovanja ta njegovih organov.
Osnutek novega zakona vsebuje tudi odredbe glede preventivne zaščite:	Uredbe o
dolžnostih in pravicah zavodov v pogledu ustvarjanja preventivne zaščite, uredbo o obveznih pregledih prebivalstva pred zaposlitvijo, odredbo o zagotovitvi finančnih sredstev itd. Podrobnosti glede izvajanja teh odredb bodo prepuščene posameznim republikam, kajti ponekod bodo potrebe večje, ponekod manjše. Odredbe predpisujejo le podrobnosti glede dolžnosti zavodov v zvezi z zdravstvenimi pregledi učencev v gospodarstvu, mladih delavcev in občasnih pregledov delavcev, zaposlenih na težkih in zdravju škodljivih .delovnih mestih. Podrobno so odrejene tudi obveznosti zavodov glede
vseh zavarovancev ta specialnih pregledov zobovja otrok.
Posebno važen je predlog, da so zavodi pooblaščeni organizirati izredne zdravstvene preglede vseh zavarovancev, zaposlenih v posameznih podjetjih ali ustanovah in zahtevati komisijske preglede delovnih pogojev, kjer so bolezni oziroma obolenja močno razširjena.
Tudi predlog o možnosti zavodov, da v sodelovanju z množičnimi ta gospodarskimi orga-
zavarovancev in njihovih otrok. Seveda bodo za sedaj te možnosti omejene zaradi pičlih sredstev, ki bodo na razpolago.
Novost, ki je pomembna, predstavlja začetek obveznih pregledov vseh onih, ki se prvič zaposlijo oziroma ob priložnosti ponovne zaposlitve po daljši prekinitvi, kakor tud; spremembi poklica.
Zagotovitev finančnih sredstev za preventivno zaščito je v predlogu zakona urejena na ta način, da bo vsak lokalni
nizacijam; organizirajo skupna I zavod izdajal obvezen odrejen
odstotek od svojih dohodkov (najmanj trj odstotke, a po odloku skupščine tudi več) v fond za preventivno zaščito. Sredstva za ta fond se bodo lahko večala tudi iz drugih fondov, ne bo pa mogoča uporaba teh sredstev v nobene druge namene.
Vsekakor bodo zavodi za socialno zavarovanje In njih podružnice lahko izpolnjevale naloge, predvidene v novem zakonu. Izboljšanje preventivne zaščite pa bo mnogo pripomoglo k poboljšanju zdravja naših delovnih ljudi	-M-
Ali znamo ločiti kulturo od „kiča“?
Je že tako v Trbovljah, da smo močno »udarjeni« na prireditve, ki nam jih oznanjajo kričeči plakati in napovedujejo »gala predstave« raznih telepatov, čarodejev in drugih — kaj hladni pa gremo mimo oznanil, ki nam napovedujejo domač koncert, akademijo ali uprizoritev gledališke igre. V prvem primeru smo lahko prepričani, da se bo v dvorani trio ljudstva, v drugem pa prireditelji nikdar ne morejo povedati vnaprej, kakšen bo finančni, pa tudi moralni uspeh prireditve.
Tako je bi'o tudi pred dnevi, ko je Trbovlje obiskala »evropska prvakinja« v težki kategoriji. Do kraja smo napolnili dvorano, pričakujoč napovedane »bravure«, k; jih bo izvedla »ženska nad ženskami« s svojo silno močjo v zobeh, rokah ln nogah — za naše pojme res nekaj nenavadnega. In tako so se vrstile točka za točko, odmore v
programu je izpolnjeval partner »najmočnejše« žene, seveda spet »priznani« hitroprstec — celotno izvajanje pa je bilo zabeljeno z osladnimi dovtipi. No — ne borno kritizirali večerne predstave, saj je vendar vsakomur dano na prosto, da se udeleži, česar hoče. Vprašujemo se pa, ali je bilo prav, da se je take predstave udeležila tudi naša šolska mladina? Vedno po-
udarjamo »kulturo ljudstvu«, zlasti »mladini«, v tej prireditvi pa je bilo tako malo kulturnosti, da se vprašujemo, kaj je napotilo šolska vodstva, zlasti gimnazijo, da so svetovali šolski mladini obisk te predstave. Zelo radovedni smo namreč, da li bodo v bodoče tudi koncerti ta gledališke igre tako obiskane, kot je bila ta prireditev.
V Zaprlo so zborovali rudarji
Pogled
Zidani most
Zagorje, 7. novembra V nedeljo je bilo v Zagorju množično zborovanje rudarjev, ki ga je na pobudo delovnega kolektiva sklical sindikat rudarjev. Navzočih je bil0 okrog 200 rudarjev, Namen zborovanja je bil, da se pomenijo o nedavno objavljenem sklepu Zveznega izvršnega sveta o zvišanju plačilnega fonda za rudnike. Na zborovanju so po daljši razpravi zadolžili člane Okrajnega zbora
Knjigarna v Trbovljah je znižala cene knjigam
Kakor smo izvedeli, bo Knjigama v Trbovljah cene nekaterim knjigam znižala tudi do 50"/» in to knjigam leposlovne, strokovne in politične vsebine. Seveda pa ta popust ne velja za knjige novejše izdaje
Pokojnino bodo dobivale 40-letne vdove
Zvezni izvršni svet je pretekli četrtek na svoji seji med drugim sprejel k predlogu zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev nekatere amandmaje. Tako ureja eden od teh dodatkom k zakonu vprašanje zdravstvene zaščite zakoncev. Pravico do družinske pokojnine ima žena po možu, če je ob njegovi smrti dosegla 40 let starosti mož pa če je star že 55 let. Ce sta oba m'aj-ša, tedaj imata pravico do zdrav, stvenega zavarovanja samo, če vzdržujeta otroke izpod 14 let starosti ali pa če sta se v treh mesecih po smrti zavarovanca priglasila pristojnim orgenom za posredovanje za delo za zaposlitev.
proizvajalcev, da uredijo pravilno izvajanje te uredbe. Rudarji so na tem zborovanju ostro obsodili nezadostno delo vodstva sindikata rudarjev, zlasti pa delavski svet rudnika, ki ni obveščal delovnega kolektiva o svojem delu. Grajali so tudi dviganje cen za nekatero blago in so zahtevali več kontrole nad poslovanjem gostinskih, trgovinskih in ostalih manjših podjetij.
SPREJEM V SOVJETSKI
AMBASADI
V	prostorih Sovjetske ambasade v Beogradu je bil včeraj svečan sprejem v čast 38-letnice Oktobrske revolucije. Prisostvovali so tudi predsednik Zvezne ljudske skupščine Moša Pijade, podpredsednik Zveznega Izvršnega sveta Edvard Kardelj in člani Zveznega izvršnega sveta Koča Popovič, Ivan Gošnjak in drugi. Pri sprejemu so bili tudi diplomatski predstavnik; drugih držav.
PROSLAVA 460-LETNICE
ČRNOGORSKE TISKARNE
Včeraj so v okviru proslave 460-letnice Cmojevičeve tiskarne v Obodu prj Rijeki Cmoje-viča odkrili, spominsko ploščo rta hiši, kjer je delala ta prva tiskarna. V Umetniški galeriji na Cetinju pa je bila odprta razstava črnogorskega tiska.
DESETLETNICA »NOVE
MAKEDONIJE«
V	vasi Vranovci pri Titovem Velesu so odkrili včeraj spominsko ploščo na hiši, kjer so leta 1944 tiskali prvo številko časopisa »Nova Makedonija«, V Skoplju je kolektiv »Nova Makedonija« priredil slovesen sprejem.
Milan Vidic:
(Nadaljevanje)
Zagorski rudarji-pevci na obisku pri izseljencih v Severni Franciji
Res. prav majhna je bila Pa-tova gostilnica s skromno opravo, vendar je v njej vela neka domačnost, ki je drugod, v neštetih francoskih cafejih in okrepčevalnicah nismo občutili. Patu se je že na obrazu poznalo, da je Slovenec. Kazila ga je le v Franciji menda ne* 1 2 3'im neogibna baretka, nag' .ni okras francoskih »pollujev., ki je menda niti v spanju ni odložil. Kasneje ko smo se spoznali, nam je pripovedovat zanimivosti, k; jih je razlagal s pravo slovensko pristnostjo in gorečnostjo.
Njegovo majhno gostišče je postalo pravcati labirint. Osemdeset ljudi ni malo in Pat jih je redkokdaj spravil toliko skozi svoja vrata. Toda z nami so prišli tudi naši rojaki, ki so nas pričakovali na postaji — prihajali pa so še drugi Novica o našem prihodu se je kot blisk raznesla po vseh kolonijah, kjer žive naši rojaki In Lens s svojo okolico ni majhen.
ZACELI SO NAS »PRODAJATI«
Kai kmalu se je jelo »prodajanje«, kakor je šaljivo pripomnil naš predsednik; vsaka slovenska družina je sprejela po enega ali dva pevca. Tako so se domenili že prej na skupnih sestankih svojega društva. In potem se je začelo kar po vrsti. Ce nikoli, smo tokrat občutili razloček med ženskami in moškimi: najprej so šle v denar pevke. Čudno — vsaka slovenska družina je hotela imeti pri sebi dekleta. Seveda je vsako »protestiranje« ostalo brez uspeha. Dokler so bila »naprodaj« dekleta, so morali moški čakati. Šele ko so bile vse naše pevke prodane, smo prišli na vrsto tudi moški. Seveda so bili pevci dokaj hudobni in so na ta račun zbijali nešteto šal, ki pa so se jim dekleta seveda izmuznile. Po dveh dobrih urah so bili vsi pevci in pevke oddani.
Šele sedaj smo izvedeli, da so nas precej razmetali — razmetali pravim, kajti res nismo vedeli, da prebivajo naši rojaki tudi v okolici mesta. Tako so morali nekateri v Bruay, ki je oddaljen od Lensa oribližno 30 kilometrov. Spet drugi so -odšli v Sallaumines. k- je 5 km od mesta, nekateri pa na šahte. ki so zaznamovani s številkami. Pozneje bom pripovedoval o zanimivosti teh šahtov in njihovih kolonijah.
Preden sta se oba zbora odpeljala k svojim gostitsl’em. je bil kratek posvet: določili smo čas vsakodnevnih sestankov oziroma vaj, kajti koncert je bi’ določen za nedeljo. Imeli smo časa skoro tri dni. — Tako se je končala prva etapa našega popotovanja. Priznati moram, da smo bili vsi utrujeni. Vsak je hlepel po kopeli in postelji.
*
V severni Franciji je najbolj razvita industrija. Za Francoze I pomeni n j .hov sever isto, kot Nemcem Westfallska. Ta kos francoske zemlje hrani v svojih nedrih ve ikanska bogastva. Ni menda kraja, kjer v severni Franciji ne bi bilo kakšne tovarne ali drugega industrijskega obrata. Na.idragocenejši pa so za Francoze njihovi premogovni rudniki. Premog jim pomeni
utrjevanje njihove moči v industriji, premog jim je bogastvo, ki je neprecenljivo. In Lens, kjer smo bili gostje naših izseljencev, je eden izmed krajev, kjer kopljejo in pridobivajo najboljši premog. Lens je mesto. V zadnjih tridesetih letih se je razvil, kot se razvijajo le industrijska mesta. Naši rojaki, zlasti upokojenci — in teh je v Lensu največ — so pripovedovali o vtisih, ko so prispeli v ta
se da več dobička! Sicer pa, kdo naj pričakuje, da bi bili kapitalistični mogotci boljši! Rudarjeve osebne razmere niso bile najboljše. Res — dobro so rudarji zaslužili, dosti več kot naši doma, toda. kot sem poudaril, je bil ta veliki zaslužek v zamenjavo za njihovo zdravje.
In danes? — Danes so ti rudniki državni. Vsaj navidezno. Država mora še vedno plačevati odškodnino zasebnikom — in
Prtuoeu.ujt »svobode« Toplice Franc jc».uk in c bulici ženskega pevskega zbora polagajo lovorov venec pred Spomenikom padiim v Lensu
rudnik pred dvajsetimi, tridesetimi leti. Rudnik je bil zelo majhen, izkoriščali so ga še v omejenem obsegu — ni bilo še tamkaj »šahtov«, teh znanilcev rudarskega življa. Toda v zadnjih desetletjih se je Lens razvil. V zrak so zrasli novi, vitki stolpi šahtov Odprli so nove jame in zgradili tovarne in stanovanjske kolonije. Trpljenje rudarja je bilo nepopisno. Rudniki oziroma jame so bile slabo mehanizirane. In kar je bilo še bolj strašno in nevzdržno — bolezen »silikoza«. ki je razsajala dolga desetletja in uničevala življenja našim ljudem. Da, silikoza, ta na;bo'j zavratna bolezen, je neusmiljeno kosila med rudarji. Menda hi družine, pa najsibo slovenske, češke ali poljske in francoske, ki ne bi občutila posledic te bolezni. In vzrok? Jame — nezdrave jame in premogov ter ja’ovinski kameni prah. Do pred leti so v on-dotnih jamah vrtali še »na suho«. Se pravi, da je silikoza nastajala od kamenega prahu Delo v teh jamah je bilo neprimerno nevarnejše kot pri nas Rudarji so vzdržali v jamah največ deset do petnajst let. Potem so obnemogli Ni čuda da so v teh rudnikih še danes, ko so se razmere izboljšale in popravile, ko je odstranjena najhujša nevarnost — obolenje za s! :ko»c — še vedno v veliki meri zs posleni le ljudie tujih narodnosti: predvsem Slovaki, Cehi. Slovenci, Nemci in črnci iz Alžira, Tunisa in drugih kolonij Francoske unije Francozi so neradi delali v jamah. Pa saj jim ni bilo treba Delovne sile je bilo dovolj. Se dandanes je tamkaj zaposleno največ tujcev.
Pred vojno so bili lastniki rudnikov zasebniki. Kapitalistu ni bilo mar, v kakšnih pogojih delajo rudarji. Njegovo geslo — ki smo ga občutili na svoji koži tudi mi — te bilo: iztisniti kar
9X kljukastega križa
1 kakor pripovedujejo, jih ne bo nikoli izplačala. Rojaki pravijo, da je zaslužek manjši kot prej, oziroma da se je njihov živ'jenj-ski standard v primeri s predvojnim občutno znižal.
Zanimive so stanovanjske kolonije, v katerih prebivajo rudarji. Zamislite si nekoliko položeno zemljišče, ki je dolgo nekaj kilometrov. In na tem svetu stoje rudarske hišice, podobna druga drugi kot jajce jajcu. Res, revne so te hišice. Takšne, v kakršnih so nekoč prebivali naši delavci. Enolična podoba kolonije človeka ubija. Se bolj Pa ubija kamniti tlak, ki je v kuhinjah In potem vse razrite poti, k> drže v mesto In predmestje. Kolonijske ceste oziroma poti so podobne našim hribovskim potem, kjer vozijo le konji in druga živina Hudo-mušneži so mi dejali, da cest nalašč nočejo popraviti, kajti če bi jih izboljšali, »bi rudarji kupovali manj gum za svoja kolesa in motorje«.
V rudnikih delajo rudarji samo na dve izmeni — dopoldne in popoldne. Ponoči seveda tudi delajo v jami. Takrat pripravljajo sloje premoga, ki jih naslednji dan kopači odvažajo. Premog je dober in vsebuje kakih 4500 do 6000 kalorij. Kakor v rseh več"> francoskih rudnikih ga tudi že v samem Lensu .redelavajo v katran, koks in podobno. V ta namen so postavili kar v mestu ustrezne tovarne Izračunali so, da je to način, »ki najbolj nese« Sicer precej premoga prodajo železnicam in še drugim tovarnam, toda vse v bližnji okolici. Premog po znanih Ratenauovih izračunih ne prenese dolgih transportov. Preveč ga podraži. Danes se na predmestnih pojanah Lensa vzpenja v zrak šestnajst šahtov. Nekateri od njih delajo noč in dan.
Tj Jahti so pravzaorav utrip
nostne službe, je napisal: »To, kar se godi z Rusi, me niti naj-
Lensa. Brez njih bi si tamkaj ne mogli misliti življenja — in kar je še več: ne bi si mogli služiti vsakdanjega kruha. Mogočne so vrvenice na šahtnih stolpih, ki brzijo od jutra do večera, vedno enako, z enoličnim ritmom otožne pesmi. Koliko zgodb se je že spletlo okrog teh znanilcev rudarskega življenja, kruha in zaslužka' Nemec ga pozna po svoje, Francoz spet drugače. Slovenec pa to življenje nekako ljubi. Ko so pred leti morali ustaviti neki šaht, naši ljudje tega niso sprejeli z navdušenjem. Morda so vedeli, da bo za nekaj ljudi manj kruha in zaslužka. Alžirci in vsi ostali iz Afrike pa to šahte sovražijo. Navajeni so pustinje, tamkajšnjega zraka in sonca ter vonja po morju. Sovražijo rudnike in ta srd se stopnjuje z vhodom v jamo. Da, jama! Jama je tista, ki terja težak telesni znoj. Za jamo morajo darovati zdravje in neredko življenje.
Ko se konča vsakodnevno delo, ti ljudje šele zažive. Ko sem tretjega dne stal pred Izhodom iz kopalnice, se mi le zdelo, da sem v Babilonu. Če nikjer, slišiš tu nešteto jezikov, ki se razločujejo med seboj, kakor se razločujejo trgovci in trgovčiči v Lensu. Za ljudi, ki so po sedemurnem delu zapustili jamo, je to praznik
(Nadaljevanje sledi)
Lord Ruttel
llllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllll
(Nadaljevanje)
V letih 1941—1945 so nacisti odpeljali preko 5 milijonov tno-zemccv kot delovne sužnje v Nemčijo. Večina od teh — natančno število ni poznano — se nikoli več ni vrnila v svojo domovino.
TEROR NAD CIVILNIM PREBIVALSTVOM NACISTIČNA VOJNA DOKTRINA
Nacistična politika glede suženjskega dela !je zasledovala dva smotra: eden izmed teh je bila uporaba tuje delovne sile za vzdrževanje obratovanja nemške vojne mašine, drugi logična posledica nacistične rasne teorije — pa je bil, da se z iztrebljenjem oslabe »inferiorni«, manjvredni narodi.
Nacistom ni bilo do tega, da bi večina teh deportirancev preživela to trpljenje in 6e spet vrnila domov. Ne, ti ljudje so pomrl; ali pa so jih pobili na 6to tisoče. Mnogi tisoči žive še danes kot razseljenci.
Sestavni del splošnega nacističnega načrta totalitarnega vojskovanja — program suženjskega dela — je organiziral In upravljal nacistični minister
dela Fritz Sauckel (ki je priznal, da od 5 milijonov inozemskih delavcev ni prišlo niti 200.000 prostovoljno v Nemčijo) ter minister za oborožitev in vojno proizvodnjo Albert Speer.
Sauckel in Speer sta prišla pred niimberško mednarodno sodišče. Sauckel je bil obsojen na vislice, Speer pa na 20 let ječe.
Kamor koli je prišla nemška vojska, so zbirali ljudi in jih pošiljali na delo v Nemčijo. Spočetka so Nemci poskušali nabirati prostovoljce, toda ko se je ta način pokazal kot brezuspešen, so ga opustili in začeli S prisilnim rekrutiranjem.
UGRABITELJSKF. TOLPE V POLJSKI
Prva žrtev je bila seveda Poljska Frank, Hitlerjev »gau-leiter«, si je zadal nalogo, da bo v Poljski zbral milijon delavcev. Dal je svoji policiji nalog, da obkoli poljske vasi ln da ob nabiranju delavcev uporabi prisilne, ugraMteljske metode.
Leta 1942 je izdal Fritz Sauk-kel naredbo, da v Ukrajini rekrutirajo dva milijona delavcev za prisilno delo v Nemčiji.
Himmler, šef nacistične var
manj ne zanima. Da-li druge .higienskih naprav. Stranišč
nacije žive v prosperitetj ali pa poginejo, me interesira le toliko, kolikor so nam potrebne kot sužnji za našo kulturo.«
Med zapiski, ki so jih našli v Rosenbergovem arhivu po njegovi aretaciji, so bili listki, ki so jih nacistični cenzorji izrezali iz pisem Rusov med vojno. Na nekem listu je napisano sledeče: »Ti si ne moreš zamisliti teh zverstev. Prišlo Je povelje, da najdejo 25 delavcev, toda nihče se ni priglasil. Tedaj pa je prišla nemška policija in zažgala hiše vseh tistih, ki so pobegnili ... Ljudem, ki so prihiteli na pomoč, je bilo prepovedano, da pogasijo ogenj. Strašno so Jih pretepli in aretirali, Ljudje so padali na kolena in poljubljali policiste ter prosili za usmiljenje, a ti so jih pretepali s pendreki.«
V zbirnih ln tranzitnih taboriščih, skozi katera so pošiljali te nesrečneže, so morali le-ti pretrpeti vse mogoče žalitve, surovo ravnanje in brutalnosti. Pogoji, v katerih so jih prepeljali v Nemčijo, so bili dejansko grozni.
*
Vse te ljudi so odvedli Nemci s tako nagl'co, da niso utegnili vzeti s sebol niti potrebnih
Okrajni ljudski odbor Trbovlje
Po 2. odstavku 15, člena in 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19-69-52) v zvezi s 1, členom uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o potnih in se'itvenih stroških (Ur. list FLRJ št. 53-462-53) je okrajni ljudski odbor Trbovlje na skupni seji obeh zborov dne 28. septembra 1954 sprejel
ODLOK
o spremembi odloka o določitvi povračila za službena potovanja v mejah okraja Trbovlje
Odlok o določitvi povračila za službena potovanja v mejah okraja Trbovlje z dne 6. februarja 1953 (Ur. list LRS štev. 9-63-53) se spremeni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi:
ODLOK
o višini dnevnic za uradna potovanja v mejah okraja
Trbovlje
1.	člen
Za uradna potovanja v mejah okrala Trbovlje se določajo te dnevnice:
1.	za uslužbence od V. plačnega razreda navzgor 800 din;
2.	za uslužbence od IX. do VI. plačnega razreda in za visoko kvalificirane delavce 700 dinarjev;
3.	za dm«e uslužbence in de lavce 600 din.
2.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu LRS.
Štev. 5052-1-54.
Predsednik OLO Trbovlje: Martin Gosak
jih tolkli in držali brez hrane in vode. Tu ni bilo nobenih
Sem in tja po Zagonu
sploh nj bilo nobenih. Pri zdravniških pregledih so z ženskami ravnali skrajno nasilno in brezobzirno.
Za časa deportacije teh ujetnikov iz Rusije v Nemčijo so bolnike natrpal) skupno z ostalimi v živinske vagone. V takšnem vagonu je bilo po 50 do 60 ljudi. Za hrano med vožnjo ni nihče poskrbel. Dostikrat niso dobili niti'vode.
POLITIKA V FRANCIJI
V	Franciji so vodili Nemci politiko delovnega suženjstva z določeno diskrecijo. To Je bilo v soglasju z občo politiko proti Franciji, s katero so se hoteli nacisti spočetka pomiriti.
Toda pravo srce Francije ni bilo nikdar v Vlchyju. Ko se je Francija po naglem porazu spet znašla, je postalo očitno, da »galski devojkd« ni mogoče ne dvoriti niti jo zapeljati.
V	naslednjih mesecih Je dobil Sauckel s Hitlerjevimi in Gfiringovimi naredbami znatno večja pooblastila. Dobil je v roke popolno kontrolo nad administracijo. Iz svojih apartmajev v hotelu »Rltz« v Parizu je Sauckel poslal mnogo Francozov v suženjstvo In smrt.
Ena izmer mer, ki jih je leta 1944 napravil ta človek, da se
Danes moram spet malo »oši-bati« zagorske mesarje. Zadnjič sem šel v mesarijo pri rudniški restavraciji in naročil le 1 kg govejega mesa. Mesar je odsekal 1 kg mesa in ga dal na tehtnico, ki je pokazala natanko 1 kg. Ko pa sem ga prinesel domov in ga stehtal, ga je bilo le 95 dkg. Pa sem mislil, da je naša tehtnica netočna, in sem odnesel meso še k sosedu. Tudi tam ga je bilo le 95 dkg. Tako sem torej »daroval« 5 dkg mesa, a ne vem zakaj? Ko hodim po zagorskih mesnicah, vse pogosteje opažam, kako nastaja tako slaba vaga. Mesar namreč doda v skodelico kosti, ki jih potem tehta poleg mesa, ne ne da bi potrošnik za to vedel. Mislim, da bi se naj za ta pojav zanimala tudi trgovinska inšpekcija in take brezvestne prodajalce razkrinkala in jih primemo kaznovala.
Z vso naglico gradijo v Zagorju novo cesto na odseku Grčar—Borišek. Dela bi šla še hitreje od rok, če ne bi nekateri ljudje zavirali gradnjo ceste. Tako se na primer posestnik hiše, ki je napoti novi cesti, noče izseliti iz hiše, čeprav so mu ponudili v zameno za hišo že več stanovanjskih hiš. Druge rešitve pač ne bo, kot razlastiti hišo. V bližini te hiše bodo začeli graditi za nekega lastnika hiše avto cesto, ki bo prva v Zagorju. Upamo le, da ne bodo zahtevali vsd lastniki na levi strani ceste »Borisa Kidriča« gradnjo take avto ceste!
V soboto zvečer sem šel mimo »Partizana« in slišal vpitje v dvorani. Pa sem se spomnil, da Je v dvorani prvenstveni boksarski dvoboj. Ljudje so žvižgali na prste in vpili nad sodnikom, da je bilo veselje. Sodnik, ki je vedno stal med vrvmi, se mi Je kar smilil, posebno še, če je nasprotnik udaril domačina za vrat, in je potem moral zmerjati domačina, ki se je menda v kritičnem trenutku obrnil. Se potem, ko je vzdigoval tiste pobarvane table, nismo bili zadovoljni s sodnikom in smo se drli na ves glas. Se jaz sem ogorčen) publik) pomagal zmerjati sodnika, tako da nas je bilo drugi dan precej takih, k} smo bili hripavi. Najbolje Pa je bilo na koncu, ko se je publika v dvorani in na galerij) smejala kar naprej, ko je domači nasprotnik bežal sem in tja med vrvmi. Ce ne bi bil ring tako visok, b) morda
Nov otroški vrtec v Zagorju
Ta teden so končali vsa dela pri urejanju novega otroškega vrtca v bivšem domu športnega društva »Proletarec« v pritličju. Tako so dobili zagorski malčki lično urejene prostore, na katere so morali že precej časa čakati. Prostori so čedno urejeni, tako da bodo zagorski malčk) v novem otroškem vrtcu našli res drug) dom. Risbice je prisrčno napravil Jože Mot-nikar. Malčki se bodo kaj kmalu seznanili s palčki, s čarovnico, kraljično in kraljem, s kozicami, z lisico, in kaj kmalu bodo postali z njimi dobri tovariši in prijatelji. Starši teh malčkov so lahko ponosni, da hodijo njihovi otroci v ta sodobno urejen vrtec, ki ga je zgradila naša socialistična družba.	~T~
še zbežal iz njega. Pa naj mi prizadet) nikar ne zameri. »Hec mora bit!« Šport me je tako zamikal, da sem šel v nedeljo na nogometno tekmo z dežnikom, da bi pomagal »namahati« sodnika. Gol) so padali, kot da bi jih golman naročil. Pa tudi sodnik je sodil tako, kot da bi ga kdo podkupil, da sodi proti domačim. Ko pa so si domači že zagotovili zmago, je začel soditi za domače. — Pa naj bo konec o športu!
V nedeljo in ponedeljek je stara kramarica Jurčeva spet precej zaslužila pri prodaji sveč. Zadnje dni oktobra je namreč v zagorskih trgovinah zmanjkalo sveč, zato pa je kramarica že prej nakupila sveče in jih te dni z dobičkom preprodajala, saj je stala ena sveča (v lončku) 26 dinarjev. Prodala jih je pa tudi za precej dinarjev. Take in podobne primere prekupčevanja bi bilo treba v bodoče ostro kaznovati.
Za danes je dovolj, pa drugič spet kaj več. Pozdravlja vas	Jaka Vsevid
Dle vem kakšni so iiudje?
Kakor drugod, tako tudi na Izlakah obstaja organizacija RK že vseskozi po vojni. Od kraja je bilo res lepo število članov, sedaj se pa vsako leto število članov manjša. Vprašujemo se, kakšni so vzroki. Zdi se mi i», da je samo eden.
Spomnim se dni, ko sem pobiral članarino. V marsikatero stanovanje sem vstopil z velikim strahom, ker sem že kar vnaprej slišal očitke in kritike. Skoraj vsakdo se je znesel nad mano z besedami:	»Ne
bom plačal, kar naj tist) plačujejo, ki prejemajo kaj od RK,« in mi jih začno naštevati.
Precej nasprotujejo dvema mladima mamicama, ki imata nezakonske otroke. Pravijo, da ni prav, da podpirajo tako mlada dekleta, kj bi lahko delala. Je pa tudi nekaj družin, ki bi jim lahko zadostovala redna mesečna plača, imajo male otroke, ki pa so staršem deveta briga. Zato pa, kadar dobi RK na Izlakah kakršnokoli pomoč od OORK Trbovlje, podelijo od tega nekaj tudi takim otrokom. Ljudje, no ne mislim za vse, le nekateri, se zaradi tega zgražajo, zakaj dajejo takšnim družinam pomoč. Zdi se mi, da vidijo samo starše, katerim ves denar steče po grlu, na otroka pa nihče ne pomisli, kako taki starši skrbijo in vzgajajo otroke, ki so prepuščeni sebi samim.
Imam vtis, da bi vsi radi pomoč od RK, če se spomnim tega dogodka.
Pred časom me je poprosila za pomoč RK celo oseba, kjer sta sama z možem in on je jamski delavec. Pravi ml: »Prosim te, tovariš, ti si nekaj pri odboru RK na Izlakah, daj, če boste dobili kaj oblačil iz Trbovelj, za mojega moža za ene hlače.« Skoraj bi me zadela kap, ko sem zaslišal te besede. Čudno, dva sta in mož je — kakor sem že zgoraj omenil — jamski delavec, pa se ne moreta preživeti. Saj so družine, ki imajo po pet in še več otrok, pa živijo kolikor toliko dobro in lepo.
Je že tako, da če bi ®i ljudje znali gospodariti, ne bi bilo treba nobenemu revno živeti.
stvari. Včasih so jih odpeljali dokoplje do francoskih in bel-na pol gole ali pa kar v nočni gijsk'h delovnih sužnjev, je obleki.	bila tale: »Najbolj zoprna stvar,
Te ljudi so nagnetli v kleti, • proti kateri sem se moral bo-
so jih uporabljali za pokrivala, po naredbi komande taborišča, ki je to prepovedala, kaznovani z batinami.
Kazen za tak prekršek Je bilo — za javnost — 25 udarcev.
V	taborišču ni bilo zdravnika in je vodil ambulanto človek, kd je bil v dvilu krovec. Vse svoje operacije je delal z nožem,
ga je razkužil v petroleju.
Taboriščni zdravnik-oficir j® prihajal v taborišče samo zato. da je pregledal mrtve ln izd" mrtvaške liste.
»KAPO«-SISTEM
V	tem taborišču kakor tudd v vseh ostali’h koncentracijskih ih delavskih taboriščih je bil v veljavi tako imenovani »kapo*" sitem. Kapo je bil kak nemški kriminalni tip, kd so ga priPf ljali v taborišče, da ga postavijo
riti. je bila trditev, da v teh distriktih ni organizacije za re-krutacijo Francozov in Belgijcev ter za njihovo pridobitev za delo. Tako sem moral Izobraziti cel štab ljudi obeh spolov, kj so za dobro plačilo šli na lov za ljudmi, ki so Jih omamljali s pijačo in drugimi pripomočki.«
Bilo je torej mnogo Francozov, ki so se po kakšnem takem večeru, ki so ga preživeli zunaj, da so se prihodnje jutro v živinskem vagonu, ki je bil na poti v Nemčijo, prebudili z glavobolom In karto, s katero So se vozili preko kakšne tovarne za orožje v Porurju, v Dachau ln druga koncentracijska taborišča.
PAPIRNATA POKRIVALA PROTI MRAZU
Taborišča, v katerih so živeli | ”" ' ,^7 ~iiknv Inozemski delavci. Je upravljalo iza sta	.	'	. ,*en
podjetje ali tovarna, v kateri so ! Tak »kapo« je bil zad delali. Neko tako taborišče je za nekaj blokov ali odbilo v Schandelachu. Njegovi plačilo za b™talno dis p stanovalci so delali v bližnjih ki jo Je držal med ujetniki. tovarnah firme »Steanol u. Co.« z njim boljše ravnali. h
Življenjski pogoji, prehrana in bilo treba delati to dobival higiena so bili v tem taborišču vci hrane in nekaj a£a . skrajno slabi. Hrana je komaj hun«d »ka*»v« v	a
zadostovala, da so se ujetniki se je pisal Grosse. Nekega uje obdržali pri življenju.	«lk® ~ bivšega raJnat^.1.J,a _ je
Da bi se tl ujetniki zaščitili	tovarne, \ Franciji ^
proti mrazu — in ujetniki 60 Grosse ob neki pril' ' P., ujet-pravzaprav bili — so začeli na Vsakokrat, kadar .■	•	t,fli
svojih deloviščih nositi pokri- nik od udarcev ziBdvvgnll in na vala iz papirnatih cementnih 8a je Grosse spe	^,zne-
vreč. C1 vilna uprava se je upi- novo pretepal. Sumri rala proti tovrstni uporabi teh Je je ta ne*	,
vreč in tako so bili ujetniki, ki'	(Nadaljevanje sledO
Štirinajst dni med nemškimi rudarji
(Nadaljevanje in konec)
Seveda gre dobiček podjetja z malimi izjemami v celoti v žep kapitalista. Iz tega razloga torej v Nemčiji ne moremo govoriti o kakšnem stvarnem soodločanju delavcev g’ede proizvajalnih sredstev, najmanj pa v tem pomenu, kot je to vprašanje rešeno pri nas. Nemški delavci lahko odločajo v svojih podjetjih le v sekundarnih drugovrstnih vprašanjih, na primer o delovnih odnosih, o zaposlitvi in odpuščanju delavcev in uslužbencev, o prenehanju dela ali prese’itvi podjetja v drug kraj, o preusmeritvi proizvodnje itd Pri sprejemanju ali odpuščanju delavcev in uslužbencev imajo obratni sveti pogosto samo pravico pritožbe.
Po navedenem nemškem zakonu uveljavljajo delavci svoje pravice po zastopnikih, ki so jih izvolili v nadzorni odbor podjetja, obratni svet ali upravni odbor — določena vprašanja Pa rešuje delavski direktor. Za boljše razumevanje pravkar navedenega naj na kratko obrazložim kompetence oz. organizacijo nadzornega odbora, obratnega sveta, upravnega odbora in delavskega direktorja. Nadzorni odbor se ukvarja s problematiko gospodarsko-orga-nizacijskega značaja. Sestavlja ga enajst članov; dva člana pošlje v ta odbor obratni svet podjetja, enega sindikat, enega višji sindikalni forum in enega okrajna oblast, ki pa ni v delovnem odnosu s podjetjem; ostalih pet članov določi uprava podjetja. Enajstega člana pa lahko predlagata sindikat ali podjetje. Ce ne pride med njima do sporazuma, ga določi oblast. Mandat teh članov traja 4 do 5 let To je tudi edini forum, ki ima pravico do vpogleda v bilanco podjetja.
V naslednjem smo postavili ministru za delo vprašanje, če ima nadzorni odbor pravico pregledati vse poslovanje. Odgovoril nam je pritrdilno. Le pristavil je, da so bilance podjetij sestavljene tako, da ti delavc- ne morejo videti raznih gospodar-sko-finančnih kamuflaž in da je bodoča kontrola bilanc odvisna od tega, koliko se bodo ti odborniki strokovno usposobili za kritični pregled in presojo številk, navedenih v teh obračunih podjetij. To pa je praktično skoraj brez pomena, kajti kolikor bodo Kani te kontrole sposobnejši za bolj kritičen pregled bilance, toliko bodo razumljivo prizadeti uradniki še boli verzirani v umetnosti prikrivanja resničnih bilančnih številk. Drugo vprašanje pa je vsekakor vprašanje revolucionarnosti teh odbornikov, ki pa nanjo spet ni računati, zlasti ne zaradi paritetnega .števila v odboru. V njem so uslužbenci podjetja, ki so na strani podjetja in hkrati bolje plačani od delavcev. Druga polovic* ljudi v odboru je razumljivo tudi za to de’o plačana — in to precej bolje kot delavci, ki jim je seveda na tem, da ne izgube svojega privilegiranega položaja, zaradi česar ižčejo vedno kompromisni zaključek. Upravni odbor podjetja sestoji iz tehničnega direktorja podjetja, komercialnega direktorja in delavskega direktorja. Za vse sklepe je potrebna soglasnost vseh.
Nas je zanimala vloga delavskega direktorja. Njegova naloga pa ni, da ščiti samo detevske koristi, kajti istočasno je odgovoren tudi za vsa vprašanja kt so odločilna za napredek podjetja — to je, da zastopa tudi interese podjetja zato si delavci ne obetajo mnogo koristi od te funkcije. Za zdaj so postavljeni delavski direktorji samo v težki industrij1 in v rudarstvu. Ce se bo izkazalo da gospodarstvo v podjetju boljše napreduje, bodo uvedli delavske direktorje tudi v ostali industriji Dosedanji pregledi še niso pokazali, da bi proizvodnja nazadovala, kjer je uvedeno mesto delavskega direktorja. Kakor naša skupina, tako tudi napredno misleči delavci v Nemčiji ne vidijo posebno velike demokratske pridobitve z uvedbo te funkcije, zlasti ne zaradi tega, ker je plača tega direktorja petkrat večja kot prejemki dobro plačanega jamskega kopača. V obratnih svetih, ki ga sestavlja po 15 članov, imajo odborniki pravico sta vi j ati predloge v pogledu higienske zaščite in še glede drugih manjših, podrejenih vprašanj. Vsi ti tako imenovani demokratski odbori pa bodo dobili vseknkor večji pomen, kadar pride do podržavljeni osnovne bazične industrije, ki jo ima v svolem programu socialno demok-atska stranka v Nemčiji — kolikor ne bo ostalo samo pri teoretiziranju o tej zadevi.
M,,I	^ pelo-.malnost, pesek v oči. V tem je
njih formulacijah zahtev, ki jih je delavsko gibanje upravičeno postavljalo. Te zahteve pa so se pojavljale vsakokrat, kadar je bil nemški delavski razred idejno in organizacijsko dovolj močan, da postavi vprašanje svojega položaja v družbi na dnevni red. Tako je že pred sto leti nemška ustavodajna skupščina v Frankfurtu predvidela odredbe, po katerih voli vsako podjetje svoj delavski svet. Ti sveti bi se morali osnavljati na paritetnem principu ter bi jih sestavljal-; delodajalci, uradniki podjetja in delavci. To in še podobne zahteve je socialno demokratska stranka postavljala na svojih skupščinah in kongresih. Do ostvaritve te zahteve je prišlo do neke mere leta 1919, kjer se z zakonom o rudnikih predvideva državni svet, sesto-ječ iz 30 Kanov, v katerem je 11 predstavnikov sindikata,
S sedanjim ustavnim zakonom o podjetjih, s katerim se vprašanje soodločanja enolično ureja za celotno Zahodno Nemčijo, niso zadovoljni ne delavci ne sindikati ne socialno demokratska stranka. Nezadovoljstvo pa ima svoj vzrok v tem, ker zakon ne urejuje najbolj bitnih vprašanj, ki so jih postavili sindikati, pač pa njegove določbe omejujejo pravice soodločanja v taki meri ki je za delavec nesprejemljiva.
V čem je torej nesprejemljivo kratenje pravic delavcev v soodločanju?
dajalec je nadalje dolžan, da pri iskati vzrok brezbrižnosti in vsaki novi zaposlitvi delavcev' pasivnosti nemškega delavca, ki “ ‘ ‘ noče niti teoretsko razmišljati o tem vprašanju, ker vidi, da se
ali uslužbencev obvesti o tem tovarniški ali rudniški svet. Ce o tem vprašanju ne pride do sporazuma med vodstvom podjetja in svetom, ima podjetje vseeno pravico do začasne zaposlitve novih delovnih moči. V praksi pomeni to, da delodajalec lahko začasno zaposli kogar koli hoče, kajti trajanje te začasnosti ni zakonsko do'očeno. Isto tako tudi o odpuščanju delovnih močj ne odloča tovarniški ali rudniški svet. pač pa delodajalec, ki je dolžan samo, da svojo namero sporoči svetu. Torej spet bitno kratenje pravic te ustanove v podjetju. Enako se po zakonski določbi v podjetjih nad 100 delavcev postavljajo revizijski odbori. Ti odbori imajo sicer pravico zahtevat- vsa poročila o stanju v podjetju razen poročil o vprašanjih, ki sodijo med tajnosti podjetja. Tudi ta zakonska določba je v praksi iluzorna, kajti delodajalec sme vsako vprašanje ki mu o njem ni ljubo, da pride na dnevni red in se o njem poroča, proglasiti za tajno vprašanje podjetja. — Navedene zakonske določbe bi bile torej samo pomanjkljivost-; v zakonskih predpisih — koliko pa kapitalisti lahko izkoriščajo zakonske določbe z raznimi umetno skrojenimi računskimi zaključki in bilancami, ki jim člani revizijskega
je stoletna idejna borba v praksi popolnoma izjalovila. Nemškega delavca bo pa vendark mogoče pritegniti k delu, ko bo sprevidel, da je tako imenovana »Mitbestimmung« začetna faze osnovne bo be delavstva za ob last nad proizvajalnimi sredstvi Tu naj bi se torej začela idejne borba zahodnonemških sindika tov. Idejna borba idejno dviganje delavcev da bodo razu mel; bistvo vprašanja oblast nad proizvodnimi sredstvi, na bi bil prvi korak nemških sin dikatov, ki združujejo v svoji! vrstah nad 6 milijonov delav cev in uslužbencev, katerim jr mezdni odnos mora, ki sr je hočejo otresti in postati »svo bodni ljudje«. Rešitev tega vpra sanja je pa seveda v enaki mer naloga nemške socialno demo kratske stranke, ki jo nemšk delavci štejejo še bolj za svojo Potrebna je torej enotna akcija in idejna borba, v kateri se bo delavski razred oborožil z dragocenimi izkustvi, ki so prav tako pogoi za izpolnitev maksimalnega programa delavskega razreda, to je prevzema celotnega gospodarstva in njegovegr upravljanja brez kapitalistični pijavk. Pred dosego tega cilje pa bo pravilni razvoj nemške »Mitbestimmung« — soodočbe v podjetjih — lahko uspešno zaviral težnjo nemških kapita-
__ odbora razumljivo niso
Seja rudniškega kos in jih ne morejo spraviti._____________
ali tovarniškega sveta se mora na čisto, ker teh potvorb niti ne I IMov zn n-nt-alističote d"4') sklicati, če to zahteva četrtina ( opazijo, si lahko sami mislimo., nokapitalističnim ‘ gospostvom, članov sveta. Sindikati pa ni- Te zakonske pomanjkljivosti k; bi uničite vse dos: ; • ri --majo pravice zahtevati sklica-! nemški delavci dobro vidijo in nje take seje, četudi so na dnev- se zavedajo, da je njihovo so-nem redu pereča vprašanja, ki odločanje samo navadna f ur-
jene pravice in pridobitve nemškega socialističnega gibarra
V. S.
S. M.;
Nehaj o razvezi zakonske mn
Zahteva po sood’očevanju delavcev v proizvodnji in ni eni distribuciji ni kakšna nova ideja v nemškem delavskem in političnem gibanju. Vse te bitne “'cmente o ideji delavskega so-
(Nadaljevanie in konec)
NEKAJ O RAZVEZI ZAKONSKE ZVEZE
Razvezo lahko terja nadalje zakonec, ki ga je njegov zakonski drug zlobno ali brez upravičenega razloga zapustil. Razvezo sme zahtevati po šestih me. secih. Kot zlobna zapustitev se sodi tudi primer, če je zakonec svojega zak. tov. izgnal iz skupnega stanovanja. Pod zlobno zapustitvijo je razumet) zapustitev prav v namenu, da se zakonsko sožitje več ne vzpostavi. O zapustitvi brez upravičenega razloga pa govorimo takrat, kadar zakonec zapusti svojega zakonskega druga ravno v namenu, da pretrga zakonsko skupnost, toda brez upravičenega razloga za to ločeno življenje. Zato ne moremo govoriti o zapustitvi brez upravičenega razloga v primeru, ko živita zakonca ločeno sporazumno, v primeru, ko zakonec odide na službeno potovanje, ko je premeščen na drugo službeno mesto itd. Prav tako seveda ni govora o zapustitvi brez upravičenega razloga, če je žena zapustila moža, ker zaradi njegovega vedenja ni bilo več možno sožitje. Na splošno ie takih primerov, ko gre eden ali drugi zakonec »v pustiv«, sorazmerno dosti, čestokrat se pa tudi tek zakonec ne zaveda, da je s tem že kriv razveze.
Nadalje lahko zahteva zakonec razvezo, če se je ljubezen zakonskega druga teko ohladila da je izginil in o njem dve leti ni glasu.
Zakonec sme tudi zahtevati razvezo, če je bil njegov za konski drug obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper koristi ljudstva ali države ali za kako drugo nečastno dejanje (n pr. tatvina, prevara, poneverba, ponarejanje listin ali denarja, krivo pričanje pred sodiščem), ali pa če 1e bil za kako drugo dejanje obsojen na kazen za-nor* a'i stropova zapora dalie kot tri leta. Ce je bil zakonec obrnjen že pred sklenitvijo zakonske zveze in je drugi zakonec za to vedel, ne more terjati razveze. Ravno tako ne more zahtevati razveze zakonec, ki je zakonskemu drugu to izrečno ali molče z nadaljevanjem zakonskega življenja odpustil.
V vseh spredaj navedenih primerih govorimo o krivdnih razlogih — povsod se zahteva razveza zaradi take ali drugačne krivde drugega, zakonca. Imamo pa tudi tako imenovani ne-krlvdnl razvezni razlog, ki je ddločen v čl. 56 Zakona o zakonski zvezi. V tem členu je določeno, da je mogoče zahtevati razvezo, če je zaradi neskladnosti narav, trainega nesporazuma, nepremagljivega sovraštva ali iz katerega koli drugega vzroka zakonsko razmerje toliko razrahljano, da je skupno življenje neznosno. Ce so podani ti pogoji, se zakon ne razveže niti zaradi krivde enega zakonca nit; zaradi krivde drugega zakonca ampak brez kriv-
de obeh Ce pa je zakonsko razmerje omajano izključno po krivdi enega zakonca, lahko zahteva razvezo samo drugi zakonec. Ta razvezni razlog je na eni strani širši, kot so tako imenovani krivdni raztegi, ker niso vsi primeri njim izrečno določeni, ampak se lahko zahteva razveza »iz katerega koli drugega vzroka« —, na drugi strani pa je ožji, ker se zahteva še pogoj, da je zaradi tega rza-konsiko razmerje toliko omajano, da je skupno življenje nevzdržno. Pri gornjih razlogih ta pogoj ni zahtevan: zaradi prešuštva se n pr. lahko zahteva razveza, četudi zakonsko razmerje ni omajano. Na splošno lahko rečemo, da sodi ta razvezni razlog med manj solidne razvazne razloge, se pravi da je v primeru tega razveznega razloga razvezo teže doseči kot v primeru gornjih razlogov. Pravde, pri katerih navaja tožnik ta razvezni razlog, sb često nezanesljive in tožnik dostikrat (običajno mož) tožbo zgubi Navadno skuša doseči razvezo v primeru tega razloga nezvesti zakonec.
Posledice razveze zakonske zveze
Posledica razveze zakonske zveze ni samo sklenitev nove zakonske zveze — posledica, ki si jo eden ali oba razvezanca često vroče želita — ampak je še več drugih velikokrat manj prijetnih posledic.
Predvsem dobi žena po razvezi spet ime, ki ga je nosila pred poroko. Edino v primeru, če je bila zakonska zveza razvezana po krivdi moža, sme obdržati njegovo ime, če pa se
darila, zlasti teka, ki niso sorazmerna premoženjskemu stanju darovalca (n. pr. če je žena-delavka darovala možu kolo ali dragoceno knjigo), se pa morajo Vrniti, in to v tistem stanju, v katerem so bite v trenutku, ko je nastal vzrok za razvezo (n. pr. takrat, ko se je mož s tem kolesom peljal prešuštvovat). Pač pa obdrži zakonec k: ni kriv razveze, vsa darila, k; jih je prejel od zakonca, po čigar krivdi je zakon razveljavljen. Pri razvezi se deli tud* skupno imetje zakoncev, to je vse premoženje ki ie bilo pridobljeno med zakonsko zvezo. Po sedanjih določbah je namreč vse imetje, ki je pridobljeno v času zakonske zveze z do’om (semkai toret ne sodi imetje, kj je bilo podarjeno ali podedovano), skupno premožen ie obeh zakoncev in se določi delež vsakega izmed zakoncev glede na to. koliko je prispeval k pridobitvi tega imetja. Pri tem pa se šteje kot upoštevno delo ne samo služba, marveč tudi pomoč zakoncu v gospodinjstvu, ohranitvi imetja itd. Zato ima žena, ki ni v službi, ampak možu samo gospodinji, delež na vsem imetju, k; si ga ie mož pridobi1 med zakonom Imetje se deli — če ne pride med zakoncema do sporazuma — v pravdi, ki je navadno ze'o dolgotrajna, zapletena, zagrizena in draga.
Nadalje se v sodbi, ki se z njo izreče razveza, odloči tudi glede varstva, vzgoje in preskrbe skupnih otrok. Ce se starši glede otrok niso sporazumeli, ali če sodi sodišče da ta njihov sporazum za otroke ni koristen, odredi sodišče, da naj ysi otroci ostanejo pri enem ..	....	.	- izmed zakoncev v varstvu in
ji ie Pnstudilo, lahko v term> vzgoji. a’j da naj se izroče ne-
H drocentrala na jezeru Walchensce
Stava
primeru privzame svoje prejšnje ime.
Tehtne posledice ima razveza nadalje v dednem pravu. Zakonite dedna pravica zakoncev z razvezo popolnoma Preneha Ce torej razvezanec umre, ne da bj napravil oporoko, ne dobi drugi zakonec p0 njem ničesar medtem ko bi sicer v takem primeru dobil eno četrtino če bi umrli imel otroke, če pa teh ni, eno polovico. Ako je umrli napravil oporoko — in to pred razvezo —. ne dobi preživeli razvezanec iz teke oporoke ničesar, čeprav bi mu bil umrli v oporoki kaj zapustil. Taka oporoka se z razvezo razveljavi. tudi če bi je umrli razvezanec izrečno ne razveljavil Ce pa je razvezani zakonec tako darežljiv, da napravi že po razvezi oporoko v korist razvezanemu zakonskemu drugu, taka oporoka seveda velja To je važno vedeti za tistega zakonca, ki se je razvezal ir ki želi, da bi njegov razvezani zagonski drug kihih temu no njem še dedoval. Napraviti mora torej novo oporoko
Glede daril med zakoncema velja takole: običajnih daril ki sta si iih dala zakonca pred razvezo, ni treba vračati. Ostala
kateri enemu, ostali drugem zakoncu, ali pa dq se naj vsi otroci zaunaio kakšni tretji osebi ali ustanovi. Sodišče sme zaupati nego in vzgojo otrok tistemu izmed zakoncev, po čisa«-krivdi ie bil zakon razvezan, č° zahtevajo to jkoristi otrok. V praksi se navadno izroče majhni otroci materi. Drugi zakonec kj mu otroci ni«-	ima
nravteo z n4imi občevati. Včasih se zerodi da se Vampv razmere spremene in da ti«ti zakonec k4 mu otroci nino bili d ode’jeni zahteva izročitev otroka in se tako lahko ponovno začne eravda zaradi otroka.
Posledica izročitve otroka enemu Izmed staršev je seveda te da mora driif»; zakonec prispevati k vzdrževanju tega otroka Višino takega nrisnevka za vzdrževan'e in vzgojo določi pristojno sodišče v sorazmerju s sredstvi vsakega izmed zakoncev: tisti, ki zasluži več. mora dati več, tisti, ki zasluži manj prispeva mani . Ako se Pa premoženiske razmere spremene se višina teh prispevkov prilagodi spremenjenim razmeram — seveda na zahtevo prizadetega zakonca, pri čemer spet pride do tožbe
Posledica razveze je tudi ta,
Pero, komercialist, se je vrnil iz inozemstva. Toda njegov sicer tako vedri obraz tokrat ni bil veder — nasprotno! Pero je bil v škripcih. Pero se je moral zagovarjati pred sodiščem.
— Obtoženi Pero, ali’ veste, da ste zagrešili težak prestopek? — ga je vprašal sodnik. — Ali veste, da je tudi poizkus podkupovanja uradne osebe strogo kazniv? A’j veste, da je
Tajinstrena ,.RJeča nevarnost" nad Naw Yorkom
27-letni Garrett Cashman se je želel malce »sprehoditi« nad New Yorkom zato si je zgradil originalno ..vozilo za polet nad New York >m: nabavi! si je 70 balončkov, polnjenih s helijem, pod katere je priveza; navaden stol se oskrbel 3 padalom ir s-cenflv4*! te- nato "dr n’l na »izprehod«. Pojav tajinstvene-ga rde.tga str. šila n. new/ trškem nebu je izzvala pri Američanih pravcat preplah: eni so bil- prepričani da so prišli Marsovci na obisk drug: spet da gre najbrž za najnovejšo -n -:et-sko provokacijo — s tka: newyorško javnost je zajt ah.
Ko je Garrett Cashman pristal' s svojim »vozilom«, ga je že pričakovala kopica stražnikov, ki so z zanimanjem sprejeli njegovo izjavo da je bil »sprehod nad New York»m čudovit«, toda kljub temu so ga povabili v policijski a«domobil in odpeljali za rešetke z., radi »ogrožanja javne varnosti« ...
•
Ameriška armada bo izpopolnila svojo oborožitev z daljno-strelnimi raketami, imenovanim' »Rdeči kamen«, katerih predhodnica je bila nemška daljno-strelna rakdla V-2.
da mora preskrbljeni zakonec plačevati nepreskrbljenemu zakoncu, k; je nesposoben za delo ald nezaposten, a ni kriv razveze, določen znesek za preživljanje, kj ustreza njegovim sredstvom Ta kaj malo prijetni »davek na razvezo« zadene običajno moža Ce se razmere kasneje spremene (n pr žena še boli oboli oz. se postara, moževi dohodki se povečajo) lahko zahteva razvezana žena zvišanje preživnine in spet pride do pravde
Seveda Da tudi razvezana žena, k; sicer dobiva preživnino, nima od razveze samih koristi. Preživnina, ki razvezanega moža čestokrat dokaj zadene, ker ,1o plačuje s sebičnega vidika »čisto zastonj«, malokdai znese kot tono a;; 4000 din soj dosti več mož ■ plačo do 10.000 dinarjev ne more prispevati. Precej bolje bi namreč živela dva Kovčka V skuonem gospodinjstvu z 10.000 din kot pa ločeno Na drugj strani pa je hud udarec posebno za stare4š0 razvezano ženo, da po razvezi nima pravice do družmske pokojnine po razvezanem možu preživnine pa po njegovi smrtj tudi ne more več zahtevati
Iz vsega prednjega je torej razvfdno. da ie razveza zakona v bistvu le nuino zlo in da je naša dolžnost da skušamo to zlo čimbolj omejiti. Zaradi
poizkus podkupovanja carinskih organov dvakrat obsojanja vreden?
Pero, komercialist, je bi] čiste. preganjana nedolžnost:
— Tovariš sodnik, to je pomota! Prisegam vam, da je bila pomota! Se nq misel mi ni prišlo, da bi poizkusil podkupovati kogar koli — kaj šele carinske organe!
— Ponudili ste vendar denar je dejal sodnik
— Kako ponudil? Kako denar? — je skočil Pero. — Jaz sem vendar samo hotel staviti s carinikom za tisoč dinarjev, da bo našel v mojem kovčku tistih petdeset nalivnih peres....
Einsteinova
Veliki znanstvenik Albert Ein. stein je zelo raztresen Nekega dne ga je srečal na ulici prijatelj in mu predložil skupno kosilo Einstein je priporočil bližnjo gostilnico ter naroči’ natakarju, naj mu prinese samo kaj malega, ker ni prav nič lačen.
»To tudi ni čudno« je dejal natakar mimo, »saj ste komaj pred pol ure pr; tej mizi pospravili celo kosilo ...«
Pri optiku
— Vi ste strašno kratkoviden. Kaj ste po poklicu?
— Astronom.
★
— Mamica, kako se imenuje ta žival?
— Svinja.
— Mamica, kako pa se imenuje, če je čista?
Nepričakovano
— Pomisli, sinoči sem, preden sem legla, pogledala pod posteljo. In res je bil nekdo pod posteljo.
— Seveda sd takoj klicala na pomoč?
— Jaz ne, pač pa on!
razveze trpi vzgoja otrok ki ne živijo v normalnem družinskem okolju, povzroča pa razveza dostikrat tudi razvezancem samim dokaj neprilik. Te neprijetnosti so raznih vrst: nekatere so bolj interne in jih najbolj poznajo razvezanci sami, druge na so tudi na zunaj dobro vidne Med te sodimo zlasti tiste, ki so vidne iz povedanega, zlasti števr ne pravde, ki je zanje razveza pravo leglo (tožba na razvezo, tožba na razdružitev skutinega premoženja, dostikrat tožbe zaradi žaltenja časti, ki naj preskrbe gradivo za dokaz krivde, tožba zaradi preživnine, tožba zaradi dodelitve otroka drugemu zakoncu itd.). Te pravde so dostikrat precej drage (pri razvezni p-avdi je visoka tarifa za odvetnika in visoke takse, pr; pravdi za razdružitev premoženja in za določitev preživnine pa je često pogosto sporna vrednost, po kateri se odmerjajo takse in odvetniški honorarji), zraven vsega pa tudi ne posebno častne za sporne stranke, ker se dostikrat izročajo javnosti intimne in kočljive zadeve. Konec takih delikatnih in nevšečnih pravd pa je pogosto tudi gospodarski in socia’ni udarec za obe stranki, ali vsaj za eno in za otroke — v birivu pa torej operacija na družbenem organ’zmu, ki nal b; j o izvedli samo v neogibnih primerih.
Stran 4
Širom po našem Za satju
Štev. 45
TRBOVLJE
Otvoritev Ljudske univer- na Dobrni tudj «pomemk revirskemu revolucionarju Lojzetu
ze v Zg. Trbovljah v Domu „Svobode 11“
Odbor Ljudske univerze SZ DL v Trbovljah II si je za letošnjo sezono zadal bogat program predavanj, k; bodo v bodoče vsak četrtek ob petih popoldne v Domu .»Svobode II«. Otvoritveno predavanje je imel primarij trboveljske bolnišnice dr. Virgil Krasnik, ki je govoril o opeklinah. Obisk je bil prav dober. Po predavanju dr. Krasnika so predvajali jugoslovanski film »Manevri JLA leta 1954«.
Manevri JLA 1953 na filmskem platnu
Okrajni odbor Združenja rezervnih oficirjev se je odločil, da bo tudi v letošnji zimj priredil čimveč praktičnih predavanj za obveznike predvojaške vzgoje, rezervne oficirje in podoficirje. Kot prvega so predvajali preteklo sredo v Domu »Svo bode II« film
Hohkrautu.
Otvoritvenih slovesnosti tega Doma, ki bodo trajale več dni, se bodo udeležile vse trboveljske »Svobode«.
Razvitje zastave sindikata trg. uslužbencev v Trbovljah
Prejšnji četrtek zvečer je bil v rudniški restavraciji v Trbovljah sindikalni sestanek trgovskih uslužbencev mesta Trbovlje, na katerem so obravnavali razne probleme v trgovini, pogovorili pa so se nadalje, da bodo dne 29. novembra t. 1. razvili sindikalno zastavo. Ta slovesnost bo v rudniški restavraciji.
Roparski napad
Veliko osuplost je vzbudil pretekli teden v Trbovljah roparski napad, ki ga v revirju že do'go I ne pomnijo V četrtek, 4. t. m.
»Manevri JLA | okrog 6. ure zjutraj so ljudje, ki leta 1953« za gojence predvoja-; hodijo v službo in po drugih
ške vzgoje, ob 19. uri pa za re-j opravkih po cesti, opazili pod le*
HRASTNIK
Mlada podružnica Planinskega društva na Dolu pri Hrastniku namerava postaviti drugo leto v Gori (Sv. Jurij) planinski dom. To so sklenili dolski planinci nedavno na širšem sestanku na Dolu. Planinci so povabili tudi zastopnike Spodnjega Hrastnika, kajti za Spod-njehrastničane je ta gora priljubljena izletna točka. Kljub temu da podružnici ni obljubljenih s strani Planinske zveze nobenih investicij, hočejo z lastnimi sredstvi postaviti to planinsko postojanko, kjer je zelo bogata flora (avrikel itd.) in krasen razgled. Mladina Sp. Hrastnika se bo tu naužila tako potrebnega svežega zraka in poštene zabave. Stavbišče je že kupljeno. V gradbeni odbor so bij izvoljeni med drugimi predsednik dolske planinske podružnice tov. Rudolf Bedenik, direktorju steklarne in kemične tovarne, eden od starejših planincev tov. Vitko Jurko itd., kar nam jamči, da se bo kmalu uresničila želja dolskih in spodmjehrastniških planincev.
Od godbenika do izrednega profesorja g asbene a' ademije
TATVINA V TRBOVELJSKI
zervne oficirje in ostalo občin- j senim stopniščem pri Trgu revo*	ENTARNI
stvo.	lucije onesvetčenega gradbenega Anton B., delavec, stanujoč
Ta film bodo predvajali tudi delavca Jakoba Maruševca, ki je 1 v Trbovljah. Kolodvorska uli-v	Zagorju,	Hrastniku in	Rade- iniel okrvavljeno glavo. Krim na- i št.	meseca	maja	lečah-	listični organi notranje uprave tošnjega leta prilastil	lia	dvo
Na Dobrni bodo imeli dne	*,£.£**
29.	novembra	velik	I ugotovili, da gre za roparski na-
nrn7nilz	1 pad in po nekaj urah že prijeli
jj az.ll l\	I hudodelca. Bil je. to kamnolom-
ski delavec Karel Razboršek,
Mlado društvo »Svoboda-Do-brna« v Trbovljah, čigar jedro sestavlja agilna in požrtvovalna delavska mladina na Dobrni, bo na letošnji državni praznik. 29. novembra, odprlo svoj dom, ki so ga dogradili v zelo kratkem času. Dom »Svobode« na Dobrni bo nosil ime narodnega hercija Lojzeta Hohkrauta ter bo delavska mladina ob tej priložnosti odkrila pred Domom »Svobode«
rišču cementarne v Trbovjah na škodo navedenega podjetja najmanj 53 kg starih ležajev in drobilnih krogel med odpadlim železom. Na sodišču je obtoženec dejanje priznal in ga tudi
ki je svoji žrtvi odvzel po udarcu obžaioval. Obsojen je bil zaradi
na glavo 19.900 din, katere je imel napaden; s seboj Ranjeni Maruševec, ki je bil miren in varčen delavec, leži sedaj v trboveljski bolnišnici in mu vsa trboveljska javnost želi. skorajšnje okrevanje — roparskega napadalca, ki je že pod ključem, pa čaka za gnusno dejanje zaslužena kazen.
DONESEK H KULTURNI KRO NIKI ZAGORJA IN ZASAVJA
Matematik Josip Celestina -zasavski rojak
(Pred 110-letnico njegovega rojstva)
V tem letu smo slavili dve, Menim, da bi tako načelo mo-stoletnico znamenitega zasav- j ralo veljati za vse kraje, saj bi ekega rojaka matematika in : bila Imena, trgov, cest in ulic topničarskega strokovnjaka Ju-, kratka zgodovina vsakega kra-rija Vege, doina iz Zagorice nad
Savo.
Razen Vege je dala naša dolina še več drugih slavnih znanstvenikov, med njimi tudi Zagorjana Josipa Celestino. Bližamo se 110-letnici njegovega rojstva. Prav bi bilo, da bi
■ja. (Ta zapisek ima namen opozoriti bralce »Zasavskega vestnika« na Celestino, enega izmed ustvarjalcev matematične terminologije, našega pomembnega Zasavca. Celestina je bil po poklicu prosvetni delavec in nazadnje profesor na ljubljan-slavili njegovo 110-letnico,! skem učiteljišču. Zaradi prena-takrat je bila naša dolina v pomega dela pri slabi razsvetljavi je zaradi tega težko zbolel na očeh. Umrl je leta 1912 in njegovi sovrstniki so hvaležno ocenili njegovo delo za razvoj slovenskega šolstva.)
Jože Zupančič
kazenskega dejanja majhne tatvine na 10 dni zapora, vendar mu je sodišče to kazen po čl. 48 pogojno odložilo za 1 leto. Oškodovanemu podjetju pa mora obtoženec povrniti storjeno škodo.
Kdo pa? Sin hrastniškega rudarja Hermana Bruna starejšega, Bruno Brun v Beogradu. Kot trinajstletnega dečka je poslal takratni učitelj Hofbauer z dovoljenjem svojega učenca im mladega telovadca, malega Brunčeta — tako so ga klicali njegovi sošolci — v Vojaško godbeno šolo v Vršac. Torej pred 31 leti. V začetku je imel Brunče hudo domotožje. Ukvarjal se je z mislijo, da bi pobegnil. A se je premislil, ker ni hotel delati sramote očetu in bivšemu učitelju.
Fantu je bila prirojena glasbena nadarjenost. Saj so bili njegov oče in bratje tudi dobri godbeniki. V veselju do glasbe in izredn6~ marljiv je postal Bruno po štirih letih šolanja v Vršcu prav dober vojaški glasbenik.
Prvo njegovo službeno mesto je bilo pri vojaški godbi nekje v Makedoniji. Njegov sedem let starejši brat Jože, današnji kapelnik godbe JLA v Ljubljani, se je nahajal takrat kot godbenik prj vojaški godbi v Tuzli. Ta je dosegel, da je bil po nekaj letih premeščen tudi Bruno v Tuzlo. Pozneje sta prišla oba kot vojaška godbenika v Beograd, kjer sta imela priložnost, da se nadalje izobražujeta v glasbi. Brat Jože je nadvse pridno študiral in bil v tem
armade je Bruno ostal v Beogradu, kjer se je kot godbenik težko preživljal. Glasbenega pouka željan je hkrati študiral na beograjski filharmonij; in vzporedno tudi višjo gimnazijo. Po vojn; mu je bila v novi- Jugoslaviji dana priložnost si izpopolniti svoje glasbeno znanje -v Franciji. Po končanih študijah je bil imenovan za docenta, letos pa za izrednega profesorja beograjske Glasbene akademije, kjer vodi tudj pihalni oddelek. Nastopa na simfoničnih koncerth beograjske
pogledu neutrudljiv. Njega pa j Filharmonije, katere je reden je z veliko vnemo posnemal! mlajši brat Bruno in je postal odličen klarinetist. Kot tak je hodil igrat tudi v beograjsko opero.
Prišla je druga svetovna vojna. Po polomu jugoslovanske
član, in pri radijskih oddajah kot odličen klarinetist solist. Beograjski listi pišejo ob takih priložnostih o njem laskave ocene. Štejejo ga za talentiranega umetnika s solidnim tehničnim glasbenim znanjem.
Poleg tega je docent Brun v zadnjih letih obrnil pozornost na sebe z izrednimi pedagoškimi uspehi. Vzgojil je na Glasbeni akademiji v Beogradu nekaj generacij mladih klarinetistov, med katerimi je tudi Hrastn;čan Ernest Ačkun, sin rudarja, ki je prejel prvo nagrado na nek; zvezni tekmi jugoslovanskih glasbenih umetnikov. Nagrajen pa je bil tudi pri glasbeni tekmi v tujini.
Profesor Brun se pa ne ukvarja izključno s praktično pedagoško aktivnostjo. Upoštevajoč svoja pedagoška izkustva je napisal »Solo za klarinet«, ki so jo celo tudi glasbeniki odlično ocenili in ki predstavlja danes osnovo pouka klarineta v naših glasbenih šolah.
Profesor Bruno Brun. ki je kot sin rudarske družine v težkih življenjskih razmerah in z vzgledno marljivostjo dosegel visok položaj, naj bi bil za vzgled našj glasbeno nadarjeni delavski mladini. Starejši Hro-s+p:čani na smo nonosn1 ,.na svojega rojaka in njegove lepe uspehe ter mu čestitamo k iz-rednemu napredovanju! L. H.
Novi kadri v Avto-moto društvu
rokah nemškega krvoloka in naši ljudje so bili odtrgani od domov: po gozdovih, v ječah in taboriščih. Zato smo sredi težkih dni pozabili na moža, ki je zaslužen za razvoj slovenske matematike. Prav je, da opozorimo nanj ob 110-letnici njegovega rojstva, ki bo v februarju prihodnjega leta.
Do nastopa Jožeta Celestine so poučevali v naših šolah matematiko le v nemškem jeziku. Za pouk je manjkalo potrebnih slovenskih izrazov in knjig ter gre našemu Celestini zahvala, da je ustvarjal slovensko matematično terminologijo. Vse izrazoslovje iz matematične vede nam je ustvaril prav zagorski rojak Celestina.
Ko sem bil nedavno v Zagorju, sem zaman iskal njegovo ime na kater; tzmed zagorskih ulic. Pa bi bilo prav, če bi mu Zagorjani dali priznanje tudi na uličnih tablicah.
Ko smo letos sestavljali v Litiji predloge za imena trgov, cest in ulic, smo jih poimenovali v glavnem z imeni litijskih rojakov ali tistih, kj so delovali v Litiji, in tako doprinesli svoj delež k naši skupni kulturni dejavnosti ali gospodarskemu napredku.
Seveda nismo pri tem pozabili naših slavnih partizanskih borcev in političnih osebnosti.
Kratice iuvce iz oliraiaTrSiov j2
Motoristi na proslavi »100-letnice trboveljske občine v povorki«
Trboveljsko Avtomoto društvo se vztrajno bori, da vzgoji nove in nove kadre, kakor na primer lansko leto, ko je društvo uspešno zaključilo svoj strokovni tečaj. Tako se je letos spet pričel tečaj minul; teden v prostorih §D »Rudarja«, ki bo
trikrat tedensko. Na tečaju predavajo najboljši strokovnjaki, trajal pa bo predvideno tri mesece. Tečajnikov je dvajset.
Avtomoto društvo v Trbovljah bi nujno potrebovalo prostore za ?voje delovanje, toda doslej n) imelo no«eboe sreče.
Požar v Strojnem mizarstvu v Trbovljah. — V noči od 2. do 3. novembra je okrog tretje ure zjutraj pričela goreti sušilnica v Strojnem mizarstvu v Zg. Trbovljah. Užgalo se je oblanje. Na kraj nesreče so prihiteli trboveljski gasilci v rekordnem času desetih minut ter jim je uspelo omejiti požar.
Pitališče za nedovoljeno nakupljeno živino. — Vse kaže, da bo treba prav nakupovalcem živine stopiti na prste. V Loki prj Zidanem mostu tamkajšnja Kmetijska zadruga ni bila pooblaščena za nakup živine, vendar se je pečala s tem poslom, akoravno je bil zadrugi odkup živine prepovedan Znaše" se je zlasti predsednik KZ. ki je bil zaradi nedovršene trgovine že enkrat kaznovan'— toda sai je KZ plačala kazen! Da b: šel promet živahno naprej, so v zadnjem času organizirali kar na hitro roko pitališče — seveda v okviru Kmetijske zadruge. V to pitališče so zgnetli 20 volov in v osemnajstih dneh dcnitali posamezne vo!e tud; za 49 kilogramov kar je zadrugo stalo nič manj kot 110.665 din. To je tudi zapisniško ugotovljeno. Razpoložljivi podatki kažejo, da sta predsednik te zadrege in n'ppov sodelavec kar lepo za-
S A H
Moštvo rudarja na drugem mestu
Preteklo nedeljo Je bilo v Preboldu odigrano moštveno prvenstvo celjskega okrožja v šahu. Brzotumirja se je udeležilo 7 moštev. Savinjčan, I. (Šentpeter) Celje III., Žalec, Celje II., Rudar Savinjčan II., Celje I. Prvo mesto je zasedlo Celje I., drugo mesto pa Rudar Trbovlje. Najboljši uspeh od posameznikov je dosegel Gerželj — 6 dobljenih partij (100 •/«).
Šahovska sekcija SSD Rudar razpisuje turnir brez kategor-nikov. Vabljeni so tudi nečlani, posebno mladinci.
V BORBI ZA ZNIŽANJE CEN!
o
o
0
0
VSAK DAN NOVI VZORCI VELIKA ZALOGA ODLIČNA KVALITETA SOLIDNA« IZBIRA
O DOBRA POSTREŽBA —
MOŠKO in ZENSKO BLAGO za PLAŠČE, KOSTUME In OBLEKE v BOMBAŽNIH in VOLNENIH TKANINAH ter v VSEH VELIKOSTIH
© ZENSKI PLASCl
0 MOŠKE OBLEKB
© FANTOVSKE OBLEKE
0 MOŠKE KRATKE SUKNJE
0 PULOVERJE, molke In fantovske
0 VESTE, ženske In dekliške
0 PERILO, moško ln žensko
0 NOGAVICE VSEH VRST Ravno tako vedno na zalogi:
0 ODEJE - PRESITE .	. BOMBAŽNE
.	* VOLNENE
0 Blago za avtomobilske ponjave In konjska pokrivala; blago za posteljno perilo itd.
O RADIOAPARATE, VSE VRSTE POHIŠTVA IN VSE, KAR POTREBUJEŠ, DOBIŠ PRI TRGOVSKEM PODJETJU
TRGOVSKO PODJETJE
IZBIRA
TRBOVLJE
s
■ _i
-<
>
o
zA
o
»Na Tereziji« »Pri Radeju«
»Pri Pašu«
»Pri Dežmanu« in
*/» »Pri Rozmanu« - Trbovlje II,
NUDIMO VSEM POTROŠNIKOM V ČASU OD 1. NOVEMBRA DO 30. NOVEMBRA
l popusta na kupljeno blago
vse
IZBIRA TRBOVLJE
Tečaji RK in Ljudske prosvete. — Tudi letošnje leto organizirata Ljudska prosveta okraja Trbovlje in Okrajni odbor Rdečega križa tečaje po Zasavju, to pa predvsem zaradi tega, da zlasti naša ženska mladina pridobi osnovno znanje o zdravstvu. Letos bo v našem okraju 15 tečajev, ki jih bo obiskovalo okrog 400 deklet. V sedemdeset predavalnih urah bodo te mladinke pridobile glavne pojme o ljudskem zdravstvu, o anatomiji, fiziologiji, higieni, epidemologiji, o ljudskem zdravstvu in o splošnih nalogah zdravstvenega varstva.
Nov Izvozni jašek v Zagorju. — V zagorskem rudniku in sicer na Lokah so pred nedavnim dali v pogon novn strojno napravo — izvozni jašek —, ki jo je rudnik dobil iz ZDA. vce ostale naprave so Pa izdelal; za ta jašek doma v Zagorju. Ta nova naprava bo v znatni meri olajšala izvoz prenoga iz zagorskih 'a m
V Radečah so razpravljali o bodoči komuni
Kaže, da bodo s pričetkom leta 1955 začeli po vsem našem okraju poslovati že v okviru komun. To nam potrjujejo šte-vllni zadevni sestanki in priprave družbenih planov in proračunov v območju novih komun.
| Tudi na področju LOMO Radeče je bilo na zborih volivcev v zadnjih dneh prav živahno. O izgradnji bodoče radeške komune so razpravljali v Radečah, Loki, Svibnem, Jagnjenic’ in Zidanem mostu. Medtem ko So povsod soglašali s priključitvijo k radeški komuni, je bilo v Loki nekaj ljudi proti temu načrtu, češ da naj Loka kot ena najstarejših občin ostane samostojna komuna. Na splošno pa se v Lok; strinjajo s predlogom o vključitvi Loke v komuno Radeče, s katero se bodo združile tudi dosedanje samostojne občine Podkum in Dole pri Litiji. O tem vprašanju so v teh krajih že razpravljali, in poskrbeli bodo, da bodo v njih ostale ne' kakšne izpostave komune, tako da bodo določene posle zaradi oddaljenosti sedeža radeške komune lahko ure’evali d^ma.
Seja LOMO Radeče
Prejšnji teden je bila seja ljudskega odbora občine Radeče, ki sta se je udeležila tud' predsednik OLO Trbovlje >n sekretar SZDL trboveljskega okraja. Na sejj so obravnaval' vprašanje dozidave radeške nižje gimnazije, prav tako Pa tudi vprašanje olepšanja Zadanega mosta. Prav tako so bi-c na dnevnem redu te seje cene naših trgovin. Vsi so se zedinili tudi giede tega, da b; bil1 v Radečah trgovina, ki bi se ukvarjala s prodajanjem določenih predmetov, ne pa. da i™3 vsaka trgovina vse od žebljev do zobotrebcev. Nadalje so tudi načeli vprašanje izgradnje ženice čez Savinjo za učence, k' stanujejo v St. Petru (Brišah). pogovorili >o se o potrebi pospešitve del na cesti Zdani most—Hrastnik, prav tako ® ureditvi okrajne ceste proti na-deikl Papirnici. Ob koncu seie «o obravnavali še vprašan*e iradnje upravnega poslopja z odočo komuno.
»ZASAVSKI VESTNIK«
Kaj smo videli no večeru neznanih talentov?
V	soboto, 30. oktobra zvečer so nastopili v Delavskem domu v Trbovljah prvič neznani talenti. V 15 točkah se je v pičlih dveh urah zvrstilo na okusno prirejenem odru 9 pevk in pevcev ter 16 instrumentalistov. Zanimanje Trboveljčanov za ta večer je bilo izredno veliko, saj dvorana ni mogla sprejeti vseh, ki so želeli sodelovati pri ocenjevanju nastopajočih.
V	prisotnosti komisije, kj so jo izbrali poslušalci, so bili v ocenjevanju ugotovljeni naslednji rezultati:
Najvišje število točk je dvorana prisodila mlademu, desetletnemu violinistu Viliju J a m š k u , ki je za svoj nastop prejel 1320 točk. Drugo mesto so poslušalci določili 8-letnemu harmonikarju Ludovi-ku Dolancu s 1273 točkami, medtem ko so tretje mesto zasedli »penzionisti« — Šramel kvartet s 1179 točkami, 1151 točk so poslušalci dali trobentaču Stanetu Taučarju iz Hrastnika, ki je zasedel četrto mesto med tekmovalci, peto mesto pa je dobil harmonikar Ivan Papež s 1136 točkami.
Navedenih prvih pet nastopajočih je prejelo denarne nagrade, ostali Pa so bili razvrščeni:
6.	moški vokalni kvartet »Zarje« iz Trbovelj s 1103 točkami,
7.	Slavi Salamon 1047 točk, 8. Leopold Nadrah in Božo Ra-denšek 1039 točk, 9. Marija Tomc 1034 točk, 10. Marjetka Golli 1031 točk, 11. in 12. mesto sta si razdelili Marjana Ulaga in Marija Trost s 1007 točkami, 13. Karel Ratej 992 točk, 14. instrumentalni kvartet iz Hrastnika 895 točk in 15. mesto Mili Kunst s 714 točkami.
Strokovna ocena pa je bila nekoliko drugačna, ker so v njej sodelovali znani trboveljski glasbeni strokovnjak; in ti so izrekli nastopajočim sledečo oceno:
1. mesto so prisodili tudi pri strokovni oceni Viliju Jamšku, 2. mesto Marjetk; Gollijevi, 3. mesto Ludoviku Dolancu, 4. mesto vokalnemu kvartetu »Zarje«, 5. mesto Ivanu Papežu itd.
Ob prireditvi so njen; aranžerji ugotovili nekaj napak, ki bodo pri prihodnjih nastopih neznanih talentov odstranjene. Te napake so: nepravilno je, da so nastopali in istočasno ocenjevali v enakem merilu otroke in odrasle. V bodoče bodo določili starostno mejo. Prav tako je bilo pogrešno, da so se v enakem merilu ocenjevala vokalisti in instrumentalisti oziroma skupine in posameznik obenem. V prihodnje bodo tudi v tem pogledu napravili ločitev in končno še — da je štetje ocen trajalo predolgo. Tudi to napako bodo v bodoče odpravili.
Da se izognemo vsem gornjim pogreškam, bodo prireditelji pri prihodnjih nastopih neznanih talentov poskrbeli za sledeče: 1. nastop bo prirejen ločeno po starostni dobi; 2. ocenjevanje bo ločeno za vokaliste in instrumentaliste, za zbore in posameznike; 3. za dodelitev nagrad bo odločilna ocena strokovne komisije, ki bo pred nastopom neznanih talentov 6b j a vi jena v »Zasavskem vestniku«; 4. da se tudi v prihodnje pritegnejo poslušalci k aktivnemu sodelova-
nju, bodo le-ti pri prvem nastopu dajali svoje ocene; te bodo ugotovljene dodatno — tista poslušalci pa, ki se bodo s svojo oceno najbolj približali strokovni oceni, bodo primemo nagrajeni.
Prireditveni odbor za nastop neznanih talentov sprejema spet
priglasitve za naslednji večer neznanih talentov, pri čemer pripominjamo, da naj se vsi tisti, ki so sodelovali na tem večeru, ne priglašajo, ker bo odbor na enem izmed prihodnjih večerov neznanih talentov poklical vse nagrajence in priredil z njimi poseben večer po zgoraj doloičenem merilu.
Datum prihodnjega nastopa neznanih talentov bomo pravočasno razglasili! Priglašajte se!
Praiirk »Svobode k" v Zg. Trbovljah
Letošnji 29. november, ko bomo po vsej državi obhajali praznik ustanovitve Ljudske republike FLRJ, bodo še posebno slovesno praznovali v Zgornjih Trbovljah. Tamkaj bo DPD »Svoboda II« obhajala dve leti svojega obstoja, dve leti žilavega vztrajnega dela. ki je rodilo lepe uspehe.
Dve leti takšnega dela bo to društvo praznovalo z razvitjem svoje zastave kot prvo društvo »Svoboda« v Trbovljah. Ze 2G. novembra bodo nastopili na samostojnem koncertu tamburaši »Svobode II«. in to starejši in mlajši, ki bodo to pot pokazali, kaj so se že naučili, zlasti mladi tamburaški zbor, ki je začel z delom šele pred krafkrn, a igra že kar dobro, akoravno starejših seveda še ni dohitel. Naslednji dan, 27. novembra, pa namerava kolektiv gledališkega odseka odpremi sezono z uprizoritvijo drame »Pot do zločina«.
Na predvečer državnega pra-
znika. 28. novembra, bo v Domu »Svobode n« slavnost ir akademija s sodelovanjem vseh odsekov društva. Ob tej prilož nosti bo »Svoboda II« razvil' svojo društveno zastavo, prav tako bo na ta praznik ustanovni dan mladinske godbe »Svobod' II«, ki bo na predvečer državnega praznika slavila svojo ustanovitev in oficialen začetek z delom. Ob tej priložnosti bo nadalje gostoval v Trbovljah in se udeležil proslave »Svobode II« tamburaški zbor Radia Ljubljana pod vodstvom dirigenta tov. Sijakoviča.
Za letošnji Praznik republike bomo pohiteR v Zgornje Trbovlje in s številnim obiskom dali priznanje mladi, agilni »Svobodi II«, hkrati pa tudi videli njen napredek. Za »Svobodo II« v Zgornjih Trbo7’jah lahko rečemo, da je not, k? si jo ,ie začrtala. pravilna in da bo ob vztrajnosti vseh rodila še razveseljive uspehe.	-ar
Mešam pevski zbor »Svobode XI« Trbovlje
Nov korak jih bo vodil v dejavnost
Pričakovanje in dnevi, že dolgo želeni, so minili. Začelo se je. Nov korak jih bo vodil v dejavnost.
Pred kratkim, še dober teden ni minil, so se zbrali na prvi pomenek. Kdo? ... Bili so to mladinci pa tudi mladinke, ki so si zaželeli mladinskega gledališča. Pravzaprav »Mladinske dramske sekcije«. Na ta razgovor pa so povabili tov. J. Se-meta in tov. Janeza Ostanka. Različni predlogi in izmenjava mišljenj je kal globoko razgibala debato. Slo je predvsem za ustanovitev »Mladinske dram. ske sekcije« pri »Svobodi-Cen-ter«. Bil je govor o namenu te nove sekcije., o programu In še o raznih drugih težkočah.
Predvsem važen Je namen tega gledališkega odseka, ki bo skušal nuditi mladini razna prosvetna dela, istočasno pa tudi prireditve pod geslom »Veselih večerov«. Po svojih močeh bi pritegnili vse mlade ljudi k pravilnemu in boljšemu izkoriščanju prostega časa.
Sklepali so tudi o prireditvah za mladino širšega obsega, o raznih izletih in ekskurzijah, ki bi se vršile po mladinskih aktivih v sklopu s to sekcijo.
Upravni odbor »Svobode«, ki Je izvedel za to dejavnost na svoji redni seji, je bil nemalo presenečen, vendar je velikodušno odobraval in zagotavljal vsestransko pomoč temu odseku. Že na naslednjem sestanku je bil govor o izbiri programa. Nekaj se Jih je navduševalo za »Zupanovo Micko«, ostali pa so predlagali druga dela. No, vse to je razčistil
'	( luvurisu«. v
občnj zbor, ki je bil sklican	s?'«/“ J* sodeloval nadalje
3. novembra 1954, ob 18. uri v i fri ™J0CHris"lh listih »Zvonček« prostorih gledališke s-be v De- ln, Vrt??*- Njegove mladinske lavskem domu D® sedaj se j® prijavilo približno 20 članov mladincev in miedi^k. Uoamo, da se jih bo s časom prijavilo
llrastnlski ro;ak Jos:p Brin ar,
četnik in pisale j - SO- e n k
,P,ne n°velnt>ra t. /., je po- slovensko šolstvo odlično mesto. \ ovir. V Postojni se je vnel tudi
roJi, n7v?:,S% ,Bt' °dk0r SB. J° ma!mi M	ie tu- za lovstvo in mu ostal z vest do
rodil po sirni Sloveni), znan, sol- bilant služboval v raznih narod- zadnjih let. Njegovi prispevki v
BRINAR1 ko?k,s-P'Sahte if J°uS1P ?° ogr°ženlh štajerskih krajih. »lovcu« kažejo da je živel od mrinr- i i - Sm hrastn,ske9a Leta 1906 je bil imenovan zo rav- mladih let vedno v stiku z ljud-rodarja m kočarja v Studencih nat el ja meščanske šole v Pošto/- stvom in prirodo
S/SlSi ^VV0Je iiV' ni’ k'erLSi 'e POSlavU na'lepši °b n’egovi osemdesetletnici 11? 'f Posvef,> mladinski vzgo- spomenik z neutrudnim delom za mu želimo vsi Hrastničani in Pedagoške razprave v slovensko stvar na področju šol- ostali Zasavčani zadovoljen ve-toZu?bntin, J -atg0^em le' s\va- Bll ie ravnatelj na prvi čer življenja v lepem Celju. Od-bf ,,x,,r lUd' stev,,ne član- slovenski meščanski šoli, kateri ličnemu zasavskemu rojaku in . v '"citeljskem tovarišu«. V so stavili Nemci v tedanji Avstrt- pedagogu čestita tudi uredništvo
°b vsakem koraku nešteto »Zasavskega vestnika«! L. H.
pripovedke izpričujejo pisatelja zdravega daru za opazovanje narave, pisatelja brez sladkobnih u» se jin do s časom prijavno Primesi. »Lisica zvitorepka«. »Čuše več. Kot dokazujejo deVva kova gosiija«, »Medved aodr-se zdi, da je tudi v Trbovljah:	•- ' ” —
precej mladine, ki se zanima in hoče doseč* večjo kulturno raven naše doline.
Vsekakor je pozdraviti in čestitati tem mladim Ijud«m »v ustanovitvi te mlade »Mladinske dramske sekcije«. Mladinci in mladinke, ki imate smisel in 1 voljo, priključite se našemu odru — ne bo vam žal!
OBVESTILO
Obveščamo vse lastnike psov področju LOMO Trbovlje,
njai« i„ »Volk Sivor« Vajeti
ni & kr°9a' kl 'e mladi' »Pnhk u ‘lU ,ln drag' Njegove so mar^b ba'ke Plesti* po sveTZn 0g°u PoPeiiale v nov svet slovenske zemlje.
k£ia sPJS?teIl 8{°venskih šolskih g se >e odlikoval v Izbiri ži-vlh. za mladino privlačnih spisov Izdal ,e »Čitanko« in »Zgodovi-
hda/ tuJ"^ S‘a d°iive,i
1 L po svetovni vojni
1	«*• ll*
Vsa sdo naj si igro ogleda
V petek, 5. novembra zvečer, je gledališki kolektiv »Svobode Center« v Trbovljah uprizoril v Delavskem domu dr3mo mladega pisatelja Vasje Ocvirka »Ko bi padli oživeli«. Ta gledališki kolektiv je s to dramo odprl letošnjo odrsko sezono. Pod veščo roko režiserja Roberta Plavšaka je to gledališko delo uspelo. Gledalci so se tako vživeji v dogajanje na odru. da je v dvorani vladala grobna tišina, kar v Trbovljah ni ravno običaj.
I Gledališka dvorana pa je bila
ske Šole	l'U ZC* Ijud-
na področju LOMO Trbovlje, ca« sta bilJ^nfinJZZ0-,vadni' \ Gledališka dvorana pa je bila da bo redno cepljenje psov j /e bil cel mof 'JL’ »J/, avtoT ta večer zasedena komaj do
srf? sr <!.\s 'is; sr«”,	tsr i!	v'nd"~* ** —
v Mestni klavnici.	šolskih učbenZv tJ ČZTJ*
LOMO Trbovlje! »v,e™, „ Z,"
Dobro odrte svinjske kože plačuje
KOTEKS
po din 200
odkupuje tudi kože domačih zajcev
S pravilnim ravnanjem s kožami ob kolinah boste lahko dosegli ceno najboljše kvalitete kož, obenem pa boste pomagali usnjarski industriji do najkvalitetnejših izdelkov’
da si to dramo vsakdo ogleda ob njeni reprizi Vsi igralci so svojo vloge dobro odigrali, najboljši pa je bil Milko Rak v vlogi Trlepa. — Prav dobro bi bilo, da se za to igro pozanima SZDL mesta Trbovlje in organizira predstave za posamezne delovne kolektive raznih trboveljskih industrijskih podjetij Take predstave so se v Trbovljah pred leti že prirejale, v zadnjem času pa opustile. Priporočljivo bi' bilo, da se ta praksa spet obnovi.
Poudarjamo ponovno, da je vredno, da si to gledališko delo vsakdo ogleda, igralcem in režal, ki niso prišli: Vrednole; ^Gerju pa k “Plitvi testita-
llirske najdbe v Zagorju
Vinko Možina:

Pri grad.iji nove betonske ceste v Zagorju so ob vznožju hriba pri Krenčiču naleteli na staro grobišče iz časov Ilirije.
Ze od nekdaj je Ocepkov hrib znan no bogatih najdbah, ki so bile izkopane v glavnem pri zidanju hiš. Načrtnega izkopavanja teh najdb pa do danes še ni bilo. Kakor vse kaže, se je staro grobišče nekoč razprostiralo od sedanje Motnikarjeve stavbe do Korbarja. Pri kopanju temeljev za hiše so izkopali več grobov, razno orodje, posode, lončene svetilke in okraske. Večino teh najdb hrani muzej v Ljubljani.
Pri gradnji nove ceste so bili
do sedai izkopan,; trije grobovi. Vsi so bili obloženi s kamenjem. Ob vznožju groba je bila izkopana med drugim lončena posoda, ki pa se je pri izkopavanju precej poškodovala. Ob robu posode se še vidi del ornamenta. Vsi ti predmeti so sedaj v ljubljanskem muzeju.
Mislimo, da bi bil že skrajni čas, da tudi v Zagorju ustanovimo muzej. Nešteto dragocenosti hrani zagorska dolina, ki pa propadajo iz leta v leto. Nujno bi bilo, da vse te zanimive predmete zberemo in jih uredimo, saj so dragocen material, ki priča o bogati zgodovini naše doline.	j. d.
Glas /i Je drhtel od razhurje-b/a. Srepo, maščevalno je strmela o komandirja in nadaljevala: *Ce mi boš dokazal in prepričal, da je res, kar si mi pravkar očital, potem bom sprejela kazen ____
vseeno pa se zato ne bom delala užaljeno In se skrivala pred tovariši.«
Njen nastop in njene besede »o ga zapekle. Ni pričakoval, da *e bo pogovor tako razvil. On ji is hotel le pokazati, da je on komandir in da bo v četj tako, kot bo on hotel. Majda pa mu je grozila s partijskim sestankom, z bojhujšim, kar mu /e lahko prizadejala. Od sprejema v Partijo *e ie sestankov bal. Na njih so mu tako temeljito izprašali vest, tako jasno dokazali napake, da n/ mogel drugega kot molčati la naposled pritrdili. Nekojkrati poraste!, toda vihrav, kakor je b'i, se je še bolj zapletel. On ni bil govornik, on ni znal jasno razviti svojih misli, pač pa je Preskakoval s predmeta na pred-raet kakor razposajen zajec po P°iiu, kadar je sit In se mu zdi, do ni kilometer naokrog nobene-go psa On je bil predvsem vo» ,a*- ki se te v hipu znašel in *nol v hipu poiskati na/prlrner-brjšo rešitev. Zato je tudi tako postal komandir, zato le Postal malce preveč samozave-ten In tudi domišljav In še tople grofe ni rad poslušal Malda pa le grozila s sestankomI Začu-
(Nadaljevanje) til se je kot brodolomec in zdaj je iskal nečesa, da bi priveslal na kopno.
»Začela boš torej s tožarje-njeml« ji je zabrusil v obraz.
»Ne. nisem ena izmed tistih, ki spletkarijo,« mu je ponosno povedala »Nisem jaz pričela. Poiskala sem le pot, kjer bova oba enakopravna ln kjer bova oba zvedela, koliko sva kriva.«
Mirko si je grizel ustnice in se pričel nervozno igrati s petelinom na brzostrelki.
'Ce se že igraš s petelinom, potem te prosim, da obrneš cev v zrak,« ga je z rahlim posmehom opomnila. »Lahko se sprožil«
•Glef, glej! Tudi to veš?«
*imela sem lakšnole reč,« mu je odgovorila in se trudila, da bi posnela njegov glas in se tudi prav tako spačila. »Dobila sem jo od italijanskega oficirja, seveda je revček moral prej v nebesa... Ali lahko zdaj grem1«
»Lahkot«
Spustila se je po travniku navzdol k svojemu vodu, in Mirku, ki je ves čas gledal za njo, se /e zdelo, kakor da bi med potjo poplesavala, kakor da bi mu hotela nalašč pokazati, kako brez moči le nad njo. Ko je naposled utonila med borci, se je zleknil na hrbet In se zagledal v oblake Težke, razjedajoče misli so kalile njegov mir.
Zvefer se je vrnil s tečaja ko-m/sar. Mirko se ga je razveselil kakor žejen popotnik studenca; bil je prepričan, da vsaj ta ne bo zapadel Majdinemu vplivu in da j bo imel v njem močnega zaveznika. Imel je še nekaj lir tn te je hotel zvečer s komisarjem pognali. Posrečilo se mu je pregovoriti komisarja, da je šel z njim. Ob vinu mu je potožil, kar mu je ležalo na srcu in komisar ga je v njegovo veliko veselje razumel. Zadovoljna, vesela sta se proti jutru vrnila v četo. Z jutrom pa se je pričela stroga pripravljenost.
Čeprav so brigadnl obveščevalci povedali, da nameravajo i beli izpad, niso mogle patrulje izsledili nič sumljivega. Dan je bil soparen, vroč ln tyrka /e proti deseti zmogel spanec. Nenadoma pa je tišino pretrgal ra-lal iz strojnice Sovražnik je bil pred položajem. Preden so se borci dobro zavedeli, so beli že naskočili. Oglasil se je mitraljez, za njim drugi, toda najbrž so slabo merili, kajti sovražnik je silil napre/ Mirko, ki ga le streljanje prebudilo, je planil pokonci Nekaj hipov je trajalo, preden se je zavedel In utegnil preceniti položaj. Sekunde pa so ‘ bile dragocene.
| Pomočnik mitraljezca, ki je prvi sprožil, se je nepričakovano dvignil in pričel bežati Za njim je zbežal tudi drugi mitraljezec. Majda, kl je slutila v tem začetek poraza, se je pognala za nji-
nra in jima presekala pot. Nastavila je mitraljezcu puško na prsi:
»Nazaj!« je besna zavpila. »Nazaj, ali pa te ustrelim!«
Majdina odločnost, hrabrost in zaupanje, da bodo zdržali so tudi mitraljezca opogumili. Vrgel se je za mitraljez in začel žgati po belih.
Mirko, ki je z griča opazil, da jim skuša skupina belih upasti v bok, je skočil k najbližjemu mitraljezcu, mu iztrgal mitraljez in planil belim nasproti. Mitraljezec, oropan orožja, je vzel pomočniku torbo z municijo in skočil za komandirjem. Za nizko sušilnico sta oba obstala Mirko je sprožil, kolikor je bilo še v šar-žerju, nato pa je vložil nov šar-žer v strojnico. Stopil je izza sušilnice in začel stoje streljati po belih. Sele z drugim ralalom jih je zaustavil in jih pribil na tla. Potlej pa se je vračal po nove šarierje.
Mitraljezec, ki se je sprva skrival za zidovi, je postajal vse | bolj pogumen. Mirkova razposa-| jena hrabrost ga je tako razgrela, j da je še sam stopil izza sušilnice.
' Okrog njiju so žvižgale krogle, ona dva pa sta hodila po travniku in žgala kot sam vrag. M rka so pekle roke, a n/ izpustil mitraljeza. Čutil je, kako se mu smodijo dlani, pa še vedno ni odnehal. Vedel je, da je samo na njem, če bo čela zdržala na položaju Ta zavest in pa občutek krivde, ker je zaspal, sta mu vlila moči, da je zdržal.
•Se tri imam,« mu je zaklical mitraljeze/? in ga zaskrbljeno pogledal.
»Dovolj,« mu je zavpil Mirko, »ali ne vidiš naše, že jurišajol«
Beli so takoj, ko so začutili partizane za hrbtom, začeli bežati. Mirko in mitraljezec, ki je bil najbolj pijan zmage, sta tekla za njimi in jim za slovo pošiljala zadnje naboje v hrbet. Sele zdaj je Mirko spustil mitraljez, da je zviška padel na tla. Mitraljezec ga je začuden pobral in je šele zdaj opazil opečeno komandirjevo levico, s katero je mahal po zraku in jo hladil.
»Ali peče?« je z grozo vprašal mitraljezec.
»Malo ie,« mu je odgovoril Mirko in stisnil zobe.
Počasi, a hrupno so se vračali borci na položaje Prav med zadnjimi je s svojo desetino prikorakal Tona.
»Tovariš komandir,« je rapor-tlral Mirku, »javljam, da smo sovražnika pognali v begi«
»Ti in tvoja desetina?«
»1, kdo pa drugi,« se je zarežal Tona in ukazal svojim petim borcem voljno.
Partizani so se zbirali v gruče in se živahno pogovarjali o zmagi. Tona pa te je prislinil h komandi čete in z njo premleval bitko. Bil je star partizan in se mu je zdelo naravno, da s starimi partizani govori o bitki, posebno Še ker je v prvi bitki vodil desetino. Ko so že premleli vse podrobnosti In sta se koman-
dir in pomočnik oddaljila, je Mirko z zadovoljstvom vprašal veseljaka:
»Ona, vaša Majda je pa zbežala...«
»Zbežala je za mitraljezcem in ga prisilila, da je obstal. Puško mu je nastavila na prsi.«
Mirku je bilo, kot da bi mu kdo primazal kloluto. Tako se je bil že veselil, da se bo Majde naposled odkrižal, zdaj pa je zvedel, da se je v borbi celo izkazala za hrabro. Ni in ni mogel vskladili njenega — tako se mu je vsaj zdelo — domišljavega značaja s hrabrostjo, ker je bil sam tako trdno prepričan, da ženska ne more biti hrabra. Zato je tudi čez čas rekel Tonu:
»Veš, tisto zaradi puške na prsi ni vredno besede. Napravila je le zato, da bi se postavila, da bi jo vi še bolj slavili. Saj ona ni zares hrabra. Verjemi mi j Tona!«
j »Ne vem, Če le zares ali ni. To ,Je meni navsezadnje vseeno,« je ' rekel Tona. »Kar pa je napravila, mi je všeč in jaz jo bom zafo še i bolj cenil.«
Mirko je užaljen molčal Tonu je storil marsikatero uslugo in mu je bilo hudo, da je tudi on tako odkrito na njeni strani. Vsaj zaradi njega mu ne hi smel tako odkrito povedati, kaj misli. .j Polagoma je začutil, kako ga je pričelo mraziti in kako mu šklepetajo zobje.
(Nadaljevanje sledi)
Misli ob prosvetni sezoni
Predvsem se moramo izobraževati!
Prišla je jesen, ki s svojimi otožnimi, lepimi barvami oznanja, da gre vsa narava k počitku. V prosvetnih, dozidanih in nedozidanih domovih, v skromnih sobah in luknjah pa se oživlja prosvetno delo. Koliko vrvenja, koliko truda, ljubezni in žrtvovanja je treba, da nastajajo skromni, a zasluženi uspehi. Pri prosvetarjih pa z jesenjo nastopa pomlad.
Nekatera društva so že izvedla občne zbore, druga jih še pripravljajo. Mislim, da ne bo odveč, če v teh skromnih vrsticah povem nekaj misli, ki so se mi utrnile na nedavnem, dvodnevnem zasedanju glavnega odbora Zveze DPD »Svobode«, in misli, ki sem jih nabral ob
moramo pri nas prosjačiti okrog vseh mogočih organizacij, da zberemo nekaj deset tisočev, s katerimi komaj malo več kot obnovimo knjižni fond, ki se je med letom iztrošil. Zakaj morajo knjižničarji s tako težkim srcem čakati na knjižničarski zakon, ki naj bi denarno stimuliral knjižnice. Zakaj se moramo pri nas posluževati ali čakati na zakon, da bi z zakonom zaščitili to, kar je za kapitalistične države napredno, za socialistično družbo je pa takšen zakon rahla pega. Morda naša ljudska skupščina prav zaradi tega že nekaj let odlaša, da bi o osnutku tega zakona glasovala. Če bi bile stvari urejene, bi bilo prav, da do glasovanja
razgovoru s posameznimi ljud- ; sploh ne bi prišlo. Toda pri sta-skimi prosvetarji. Ker je teh: nju, kakršno je trenutno, si misli več, kot jih prenese pri- j prosvetarji želimo, da bi bil ta merno dolg članek, jih bom raz- j zakon kmalu sprejet, delil na dva dela. in sicer: na | Z prosvetno izobraževalnega in narji komaj polepšamo zunanje amatersko umetniškega. Začel lice kakšne zanemarjene hiše.
sta zaživeli ljudski univerzi predvsem v Zagorju in tudi v Radečah. Tu lahko govorimo o kolikor toliko rednih predavanjih, tu imajo predavanja relativno dober obisk. Drugod pa je bilo kup poskusov, kup organizacijskih poskusov, ki so dosegli trenutne uspehe, kmalu pa so zaradi pomanjkljivega prizadevanja, zaradi premajhne požrtvovalnosti zamrli in predavanja so prenehala. Marsikje se izgovarjajo: občinstva ni, predavateljev pa imamo dovolj. Radečani pa pravijo drugače: občinstvo imamo, manjka pa nam dobrih predavateljev! Mislim, da manjka res dobrih predavateljev. Ni namreč dovolj, če recimo kak profesor zemlje-pisja ali kdo drug meni, da bi predavanje o luni grozno zanimalo precej pisan izbor poslu-
jenih knjižnic, je do takrat težko govoriti o čitalnicah. Tu
Ttidi v (oliniku ne sp jo
Ce pogledamo različna gradbi- i bora — mrtvašnico tudi že podi-
š£a, ki so se razbohotila kot gobe po dežju, opazimo, da se tudi Polšničani dramijo in da nočejo biti vedno zadnji. Začnimo kai pri vstopu v občino, kj je precej neroden, mislim namreč vožnjo
so potrebni še primerni pro- preko Save pri Renkah s čolnom,
bom kar s knjižnicami.
V našem okraju posluje več knjižnic. Nekatere od teh za razmere, v katerih delujejo, za število knjig, ki jih premorejo, kar dobro poslujejo. Vsaj kar se tiče prizadevanja knjižničarjev, smo z njimi v glavnem lahko zadovoljni. Kljub svoji pomanjkljivi strokovni predizobrazbi ustvarjajo s požrtvovalnostjo in ljubeznijo, da bi nudili skromno število knjig kar največjemu številu bralcev — čudeže. Tudi tu bi bilo mogoče še marsikaj izboljšati; morda povsod knjiž-
j Tudi to je potrebno, res. Toda s tem denarjem bi knjižnice v naših središčih zaživele polno življenje. Nekaj sto članov naše skupnosti bi se z relativno I majhnim naporom lahko ne-| nehno izobraževalo. Napredna i knjiga bi govorila sama zase, izrinila bi iz privatnih zbirk 1 razne zamaščene »Garibaldije«
I in podobno navlako. Ne samo, ! da bi napredno usmerjala svoje bralce, knjižnica vplivala tudi na Pri nas srn« v nekaterih tovarnah prišli do tečke, ko ne mo-ničar ni najbolj primeren pro- remo več naprej. Da se razume-svetar, morda ga ljubezen do mo: izobrazba delavcev ni ena-izobraževanja še ni povsem pre- ; ka zahtevnim strojem, ki jih vzela, toda s knjižničarji smo, delavci upravljajo; premajhna kot sem že rekel, v glavnem izobrazba jim onemogoča, da bi
lahko zadovoljni. Ce kje morda niste, jih izmenjajte z boljšimi. Slika pa se izpremeni, če pogledamo število knjig, če prelistamo njihov seznam. Po mojem mnenju bi morale imeti knjižnice v štirih centrih vsaj po tri tisoč leposlovnih zvezkov.
šslcev. Nekoga bi, večino pa dve sto do tri sto tisoč dl- j najbrž ne. Posebno pa so predavanja pusta, če jih ne spremljajo slike. Neka stara ženica — mislim da je doma tam okrog Ptuja — je na seji glavnega odbora Ljudske prosvete rekla preprosto: »Ljudje si slike bolj zapomnijo«. V tem grmu najbrž tiči zajec! Ljudje si zapomnijo sliko in dobro, aktualno predavanje. Lahko je de biti predavatelja, ki ba predaval o čemer ko i. Težko pa je dobiti dobrega predavatelja, ki bo na poljuden način zanimivo predaval bi posredno j o najbolj sodobnih temah. Za-proizvodnjo. j to mora imeti ljudska univerza, če jo že tako imenujemo, skrbno izbran odbor, ki bo živo sledil vsem dogodkom doma in v svetu in ki bo znal tudi prisluhniti željti naMh Ljudi. Seveda bo šs marsikak dobro zamišljen poskus splaval po vodi. Toda naj nas trenutni neuspehi
stori, potrebujemo denar in ljudi, ki bi takšno čitalnico prostovoljno ali honorarno vodili, potrebujemo primerno onravo 'n še marsikaj. Toda v Trbovljah, kjer imajo že dva kulturna domova, si bodo poleg čitalnice v mestni knjižnici lahko kmalu kaj podobnega privoščili.
Tu je nanizano nekaj misli o izobraževanju. Doslej smo pestili, kot pravimo, samo forume. Naš namen je bil kaj prozoren: dajte
kar je pri veliki vodi precej tvegana reč. Na železniškem postajališču v Renkah, pri našem bornem vagonu, glede katerega upamo, da nam ga bo železnica zamenjala s kakšnim lično zidanem poslopjem, da ne bodo železniški čuvajj takšni mučeniki, kot so sedaj, opažamo oziroma se izogibamo kupom kamenja, ki je pripravljeno za izgradnjo nosilcev viseče brvi čez Savo, ki je trenutno v začetku gradnje.
denar! Marsikje so denar dali,	„ _
seveda ne toliko, kot bi ga mi' 9^ e' priložnosti moramo iz-želeli in potrebovali. Dali so ga reč. vse priznale železniškemu za prosvetno delovanje. Toda ta upravniku, ki je vložil ves svoj denar so včasih pr*v nesmi- trud za dograditev te brvi čez selno — po mojem mnenju — j Savo. Vrtal in vrtal je pri obla-nepravilno razdelili. Toliko ta steh kot črv, končno pa je po sekcija, toliko ta, smo največ-. dolgem nad’egovanju le dosegel krat rekli in razdelili. Mislim,1 razumevanje oblasti, in tako je da bo treba v bodoče ravnati OLO Trbovlje dal na razpolago drugače. Vedeti moramo, kaj je j potreben cement in železje ter še najbolj važno, kaj ima v doio-1 precej obljubil. Pa tudi Polšniča-
iz stroja iztisnili, kar bi lahko
stroj dal, ne da bi ga s tem po-! nikar ne uplašijo. Povsod je kvarilL Delavci niso v stanju,! nemreč tako, da pridejo trajni da bi osvojili naprednejši, teh- j uspehi le kot posledica in re-nlčno zahtevnejši način proiz- j zultat nenehnih prizadevanj, vodnje; niso sposobni, da bi z j Vztrajati moramo tudi z dese-manjšimi napori, izkoriščajoč j timi poslušalci. Ce bedo naša napredek tehnike, dosegli ma- ' predavanja, dobra, bodo sama S tem bi knjižnica lahko nudila ksimalnc storitve. Tu lepa beseda govorila za nas in uspeh bo nekaj	sto	izposojevalcem	izbiro,	j	jn dobra volja ne zadostuje več. i počasi rasel. V Zagorju so uspeli
ki bi	jih	zadovoljila;	le s	takš-;	Potrebna je širša razgledanost,1 pred vso*, zato, ker si tam že
nim številom knjig bi lahko večala krog izposojevalcev. Kolikor pa mi je znano, so tako srečni samo v Trbovljah. Tam je občinski ljudski odbor uvidel potrebo, da se v knjižnici zaposli stalen knjižničar, sprevidel je, da potrebuje knjižnica za svojo nenehno rast ne samo nekaj tisočakov, ampak izdatno denarno pomoč. In kaj je pokazal trboveljski primer: Knjižničar se z izposojevalnino sam plača, dotacija gre le za nakup knjig. Knjižnica premore trenutno veliko število knjig in ima mnogo izposojevalcev. Čudno se mi zdi, zakaj je pri nas, ko vendar razpolagamo s precejšnjimi denarnimi sredstvi, tako težko prepričati nekatere ljudske odbornike, da je investiranje za prosveto potrebno in da se bogato poplača. Zakaj
potrebna je ljubezen do tehnike. In kdo je bolj primeren, bolj poklican, da to nudi, kot knjiga? Seveda pa je treba knjigo imeti. Vsa knjižničarjeva požrtvovalnost, dobra volja odpove, če teh nima na izbiro. Mi že imamo mederne, tehnično urejene tovarne, nimamo pa temu primernih storitev. Zakaj? Ne znamo! Zakaj ne znamo? Ker se ne izobražujemo! Začarani krog, ki bi se na mah raztrgal, če bi bilo tam, kjer se o tem odloča, več razumevanja. In zakaj ga ni?
čenem razdobju prednost pred ostalim. Ce se zavedamo, da je naša osnovna naloga, da ljudi izobražujemo, potem moramo v okviru možnosti tudi temu primerno razdeljevati sredstva. Naj ne bodo knjižnice, predavanja v bodoče tako mačehovsko zapostavljena. Res, lepše je igrati, peti. Toda potrebnejša je izobrazba. Saj se z igranjem naprednih gledaliških del tudi izobražujemo, toda ne v toliki meri kot s knjigami. Mi lahko pri skromni sceni vseeno igramo, knjig pa, če jih nimamo, ne moremo izposojevati.
Članek moramo končati, ker bo urednik že vihal nos, češ da je predolg. Zakaj ga ne napišeš na kratko, po novinarsko, bo dejal.
Na koncu naj še sam enkrat ponovim glavno misel. Predvsem se moramo izobraževati. Ta cilj naj nas vodi v tej sezoni, temu cilju mora biti podrejeno vse drugo. Sezona, ki je pred nami, naj pomeni v izobraževanju odločen korak naprej!
ni ne bomo pozabili Trboveljčanov.
Od Renk proti Polšniku je pa vsekakor potrebna nova cesta, ker je sedanja pot v Polšnik ob
rajo in je že nakazan kredit za izgradnjo nove. Tudi nekaj občinskih poti hočejo razširiti v ceste ter so s temi deli že pričeli.
Da pa ne pozabimo najvažnejše pridobitve Polšnika, napeljave električnega toka, se moramo dotakniti še te. Lanskoletno akcijo za elektrifikacijo občine je ljudstvo toplo pozdravilo. Marsikateri občan je z veseljem dal les za to napravo. No, uspeh ni izostal. Trije transformatorji čakajo samo še na naprave, daljnovod je že do dveh tretjin napet, drogov: za električno nape'javo v Tepah in Polšniku pa tudi že sto!e. Tukaj so se zelo izkazali kmetje iz Tep, ki so v kratkem času izkopali jame za sto drogov in slednje tudi že postavili.
Žal pa ni takega razumevanja za to vprašanje in potrebne medsebojne pomoči v polšniški vasi. Tukaj je nekaj takšnih ljudi, ki hočejo s svojim rezerviranim zadržanjem in s pridnostjo drugih priti poceni do elektrike. Oglejmo si na primer Janeza Vodenika, ki kljub temu, da je zdrav in da ima par konj, ni napravil še nobene prostovo’jne ure in sploh ni storil za elektrifikacijo ničesar Njemu bi bilo pod častjo, da bj kopal jame in pomagal po-
Poleg knjižnice pa imamo prosvetarji na razpolago še kup raznih načinov, s katerimi bi z večjim prizadevanjem lahko dosegli lepše uspehe, kot pa smo jih v zadnjih sezonah. Tu mLsllm predvsem na predava-
vrsto let nekaj tovarišev vztrajno prizadeva, da bi s predavanj] izobraževali prebivalstvo.
Nič bolje kot s predavanji ni s tečaji. Tu in tam naletimo na, kak gospodinjski tečaj, tečaj Rdečega križa, morda še kak tečaj za pridobitev kvalifikacije — in smo že zelo pri kraju. |80 ' Smotrnega, načrtnega izobraže- 1 niu> vanja še nismo pričeli. Precej daij so prišli v tem pogledu na kmetih. Tam že vrsto let z večjim in manjšim uspehom prirejajo različne izobraževalne I tečaje. Ali je res samo kmetom
izobrazba potrebna? Prepričan sem, da ni nič manj potrebna nam delavcem. Ce smo doslej na tem področju spali, zbudimo
se!
Skoraj neprlietno, nerodno mi je govoriti o čitalnicah. Saj do-nje, na razne tečaje itd. Doslej i kler nimamo kolikor toliko ure-
V dneh 30. in 31. oktobra se je V ;Mariboru srečalo preko 200 invalidov-športnikov, med njima tudi iz Trbovelj. Tekmovali nogometu, šahu, keglja-namiznem tenisu in streljanju.
Od Trboveljčanov so bili uspešni kegljači s 393 podrtimi klini
Najuspešnejši so bili Trboveljčani v šahu, kjer so zasedli prvo mesto s 30 5 točke za pol točke pred ljubljansko ekipo. Najboljši med vsemi je bil slepi Jože Pintarič iz Trbovelj, ki ni izgubil nobene partije in je zato dobil posebno nagrado. V streljanju Trboveljčani niso bili uspešni (se pač vidi, da v Tr-
Ker je seua,.,a	- — stavljati drogove. Ima pa na dru-
deževnem vremenu preče, utrud- g. stran; stroje zg katere f| b(,
gotovo kupil potreben električni motor. Podoben mož kakor kolar Vodenik, samo z izjemo, da nima konj, posestva In strojev, je tudi čevliar Franc Ribič in še nekaj drugih.
Velika potreba je nadalje, da bi v vasi Polšnik zgradili vaški in gasilski rezervoar za vodo, za kar pa vaščani nimajo razumeva-nja.
Sli pa bomo mimo takih in podobnih ljudi ki hočejo priti na račun drugih poceni do električnega toka. Upamo, da jim bo elektrifikacijski odbor njihovo rezerviranost pošteno zaračunal in da bodo prizadeti prispevali še marsikatero prostovoljno uro, da nam bo čimprej zasvetila električna luč. Glede finansiranja stojimo pred zelo težavnim problemom, vendar nam je v trenutnih težkočah priskočil na pomoč OLO Trbovlje z odobritvijo potrebnega kredita.
Počasi bomo — upamo — te težave prebredli. Pokazati hočemo, da želimo tudi ml korakati z duhom časa, da ne bomo slišali vedno zbadliivih opazk, da imamo v Polšniku posebno renubli-ko.	Cvirnov Peter
ljiva in jo mora precej delavcev vsak dan po dvakrat premeriti. Vas Tepe si je lani zgradila z lastnimi sredstvi vodovod, tako da imajo sedaj vsi kmetje vodo v hiši. Tudi telefon je bil lansko leto kljub precejšnjemu nerganju dograjen, sedaj pa je že vse utihnilo, ker ljudstvo uvidi vrednost telefona, zlasti še, če se v kraju zgodi kakšna nesreča in podobno.
Nova osnovna šola v Polšniku, naslednica od okupatorja porušene šole, je tudi v celoti dograjena in je lahko v ponos kraju in okraju, ki je zidanje nove šole finansiral. Prenovljena občinska hiša prav tako kaže drugačno lice. Treba je le, da še dobi potrebno notranjo opravo, pa bomo Polšničani lahko konkurirali z drugimi občinami. Dosedanjo največjo sramoto občinskega od-
Športno tekmovanje invalidov v Mariboru
zgraditev strelišča
bovljah za ni denarja.
V namiznem tenisu so tekmovali tudi po kategorijah. Tako je bil v 4. kategoriji prvi Trboveljčan Fric.

Potujoči kino LP Trbovlje
bo predvajal od 12. do 16. novembra ameriški film »GLAS V VIHARJU«, in sicer v petek, 12. novembra, ob 19. url na Dolu pri Hrastniku; v soboto, 13. ncv., ob 17. url na Izlakah, ob 19,30 uri v Mlinšah; v nedeljo, 14. nov., ob 10. uri v Podkumu, ob 15. ur( na Dolah pri Litiji, ob 18. uri v Jagnjenici; v ponedeljek, 15. nov., ob 17. urf
v Zidanem mostu, ob 19,30 v Loki pri Zidanem mostu; v torek, 16. nov., ob 17. uri v Čečah.
DOPISUJTE V
ar
S A$G>jl MG> HCftoCttl
Galerija se nahaja v gradu, ki Jo :e dal 1. 1420 zgraditi Ludovik Bavarski. Ingolstadt je bil rezidenca Bavarske od srede 13. do sredine 14 sto’etja Ludovik, ki je dal sezidati navedenega leta večino stavb v starem delu mesta, je 1447. leta umrl v ujetništvu. Zapreti ga je dal njegov lastni sin, ker je 'zgubil vojno. Leta 1539 so zgradili mestno obzidje in je morala zaradi tega 1. 1632 tudi švedska vojska zapustiti Bavarsko poražena Tega leta je — bilo je 3. maja — je Ingolstadt oblegal švedski kralj Gustav Adolf, a mu je vojak s stolpa gradu zadel konja, ki ga imajo še danes razstavljenega v galeriji. V tej galeriji vidiš nadalje priprave za mučenje in ubijanje žensk, v galeriji so razstavljene tudi bavarske bojne zastave, prav tako je v njej prikazan razvoj orožja do 1. 1940.
Ingolstadt je znano nemško vseučiliško mesto, saj je bila v njem od leta 1472 do 1800 univerza Maksimiljana Ludovika, od I. 1800 do 1826 je bila univerza v Landshutu, od leta 1826 dalje pa je vseučilišče v Mflnche-nu.
Galerijo smo morali zaradi pomanjkanja časa prehitro zapustiti.
In spet smo brali v nemških časnikih:
• Vleraf popoldne so bili Inozemski gostje Mednarodnega mladinskega tabora sprejeti v Mestni hiši (Rathaus). S tem sprejemom se je tabor tudi oticalno priiel. Sprejem v Mestni hiši je potekel v prisrčnem ozračlu. Medtem ko so gostje iz Jugoslavije tolmačih pozdrave brez vsa-
(Nadaljevanje)
kih težav, je bilo za Italijane treba najeti posebnega tolmača, j Ker je bil višji župan Strobt zadržan, ga je nadomestoval svetnik dr Schweiger, ki je zaklical zbrani mladini treh narodnosti: »Upamo, da boste pri nas preživeli lepe in morda tudi sončne ; dni in da se boste časa, ki ga na- j meravate prež veti pri nas, vedno j z veseljem spominjali.« — Učenec I jugoslovanske skupine se je za- j hvalil za pozdrav v popolnoma razumljivih nemških besedah in je podaril Dedierjevo knjigo »Ti- j to — končno smo bili povabljeni k majhni zakuski v nebotičnik.*
Težko smo zaspali prvo noč pod šotori, saj nismo bili vajeni pogradov.
V	torek dopoldne smo si ogledali znamenite cerkve v mestu. V eni izmed njih je tabernakelj, za katerega so Američani po drugi svetovni vojni ponujali 100 milijonov mark, a jim ga niso hoteli prodati. — Popoldne je bilo na vrsti kopanje v Anwaldseeu.
V	sredo smo obiskali ingol-stadtsko tobačno tovarno, ki izdela mesečno 100 milijonov cigaret. Iz tisoč kilogramov Izdelajo milijon cigaret. Poleg carine na uvožen tobak dobi državna blagajna še 10 odst. od prodanih cigaret, tako da predstavljajo tobak in tobačne tovarne glavni vir dohodkov republike. Tobak uvažajo iz Jugoslavije, Afrike, Amerike in Turčije. Ravno tisti dan so dobili pošiljko jugoslovanskega tobaka iz Karamošice, ki so nam ga seveda takoj pokazali.
Cene cigaret s© različne. Novost za nas je bila. da ne pro-
dajajo cigaret v škatlicah po 20 kosov, pač pa po 6, 8, 10 ali več cigaret, kolikor se jih pač dobi za 0.5 ali eno marko in več. Cigareta »Victoria«, ki je podobna naši »Dravi«, stane 6 kosov pol marke, ostale cigarete pa so seveda dražje. Polet; poraba cigaret ni velika, a se zato pozimi zelo poveča.
V tobačni tovarni delajo le pet dni v tednu in to po 10 ali 9 ur dnevno, tedensko skupno 48 ur. Ob sobotah in nedeljah pa prireja tovarna izlete v bližnjo in daljno okolioo. Strojnik v tovarni zasluži 2,50 mark na uro. Najvišja plača za moškega kvalificiranega priučenega delavca znaša 2,60 mark na uro, najmanjši zaslužek pa Je 1.68 mark na uro; ženske pa zaslužijo po 1.29 mark na uro. Večina delavcev in delavk ima južtoo v tovarniški kantini, kjer stane kompl. kosilo le 0.68 mark.
Morda bodo tega ali onega zanimale cene strojev, ki proizvajajo cigarete. Najcenejši
stane 100.000—260.000 mark. Vodstvo tovarne nam tudi ni pozabilo pokazati knjižnice, garderobe in kantine In še neko prednost smo opazili: vsak delavec, ki dela v tovarni, vzame pri vstopu v službo svoj karton in ga potisne v avtomatično uro, ki udari na karton čas vsakodnevnega prihoda delavca v tovarno. Isto se ponavlja pri odhodu iz službe. Tako lahko do minute točno kontrolirajo delovni čas delavcev in delavk.
Kosili smo v »Despag« — v kantini tovarne tekstilnih strojev v Ingolstadtu. Kar pa nas Je že v začetku iznenadllo, je bilo to, da je na zemljevidu sveta, ki Je bil izdelan 1. 1949, naša država označena z grbom stare Jugoslavije. Prav tako je bila v seznamu zastav še stara jugoslovanska zastava.
Po kosilu smo si zelo natančno ogledali tovarno. Kosilo v njej stane 50—55 pfenigov; kdor pa dela še zvečer, dobi
Pogled na del mesta lugoistadl (ob Donavi)
večerjo brezplačno. Zanimivo je nadalje, da v tej tovarni lahko en moški streže osmim strojem, v njej je zaposlenih j okrog 3000 ljudi, vsako leto pa sprejmejo še 220 vajencev, od katerih Jih 50 najboljših ob-drže v tovarni, ostali pa si morajo poiskati službo po konča- j nem šolanju drugod. Vajenec zasluži mesečno od 48—96 mark, ; monter v tovarni pa dobi te- j densko plačo 180—200 mark. —| Kot zanimivost bi še omenil, da smo v tovarni videli Afga- : nistanca, ki je tam prakticiral. J Država Afganistan je postala po drugi svetovni vojni trg za nemške industrijske iz- , delke in pošiljajo zato domače ljudi na prakso v tujino. Prav tako je tudi zanimivo, da stane stroj za proizvodnjo ny-lon in perlon nogavic 160 do 180 tisoč mark.
V četrtek smo v nadaljevanju našega programa napravili z avtobusom izlet v Eichstfitt, j kjer smo najprej obiskali policijsko šolo. ‘Z velikim zanima- ' njem smo opazovali te ljudi pri1 športu na odlično urejenih igriščih. Nato smo si ogledali prevozni park, delavnice, strelišče, gospodarska poslopja itd. Po kosilu pa smo odigrali medna-1 rodno košarkarsko tekmo z moštvom Policijske šole iz Eich- I stStta, ki se je končala z 31:17 (15:17) v našo korist. V našem I moštvu so se borili za zmago i sledeči igralci: Mahkovec, Dolanc, Kovač, Kotar, Bemot, Hauck In Lipovšek.
Popoldne smo si ogledali muzej v Willibaldsburgu, kjer se nahajajo Izkopanine iz rimskih časov. Ogledali smo si tudi vodnjak v gradu, k: je po pripovedovanju vodiča globok 76 metrov, v katerega so N omel ob koncu druge svetovne vojne skrili vse mogoče stvari, od 'orožja do uniform. Na gradu
živijo danes samo še begunci iz Poljske, Češke, Madžarske in drugih držav vzhodnega bloka.
Za zvečer nam je napovedal svoj obisk jugoslovanski generalni konzul, ki je že prejšnji dan obljubil svoj prihod, a ga je v zadnjem trenutku preklical. Skoda, da ga tudi v četrtek n j bilo. Bil je službeno zadržan.
V	petek popoldne smo se odpeljali z avtobusom v mesto na ogled tovarne motorjev in avtomobilov »Auto Union«. Tovarna je začela s produkcij0 leta 1948 v majhni baraki in so dnevno izdelali le po e® m°” tor. Danes izdeluje tovarna v Ingolstadtu motorje za 125, 175 in 250 ccm. Dnevna produkcija znaša danes 370 motorjev, in to 90 po 250, 170 po 175 in 110 P° 125 ccm. Popoldne smo si ogle" dali še mestno pivovarno, ki dnevno izdela 200 hektolitrov piva in 80 ton ledu.
V	soboto dopoldne smo sl 23 zaključek našega bivanja v Ingolstadtu ogledali še g mnazijo. Ob tej priliki je direktor tamkajšnje gimnazije izročil v min na obisk mesta Ingolstadt trboveljski gimnaziji lepo sli«® mesta.
Šolstvo je v Nemčiji drugače urejeno kot pri nas. Pouk na osnovni šoli traja osem let, na obrtni štiri leta, na kmetijs“ nadaljevalni šoli prav tako »ttn leta, a na gimnaziji devet len Vsaka gimnazija ima svoj -e*"” kinoprojektor, zato predvaja vsaka gimnazija redno vsak teden filme. Šolska knjižnica una
21.000 šolskih knlig, ki jih kupi za šolo država V knjižnici najdeš vse polno knjig verske vs bine, ki so potrebne za_T*>uC . vanje verouka v šoli. Zato prav nič čudnega, da smo na*, v fizikalni divorani gimnazije mizi Novi testament.
(Nadaljevanje sledi)
Eno uro sprehoda
V letošnjem januarju in fe-t ljubko stvarco. Kako milo, pri-bruarju je tudi v litijski kotli-1 jazno zna pogledati takale mani zapadlo precej snega in pri- la taščica: vso njeno ljubezen,
tisnil je hud mraz. Ker na našem vrtu nisem opazil nobenih ptičkov — celo vrabcev ne, ki so se vsi korporativno preselili v začetku februarja, da pogle-postaio vreme nekoliko toplejše, sem se napotil nekega dne v začetku februarja da pogledam, kako je z našimi ptički zunaj ob cestah in v obrobnih gozdovih. Še vsako leto so prišli pozimi na moje okno na obisk ščinkavci, velike sinice in plavčki, letos pa ni bilo nobenega.
Na poti proti Ponovičam sem opazil le malo svojih ljubljencev. Tudi nadvse ljubkih dol-gorepk tega dne ni bilo, ki sicer prihajajo v jatah do petnajst vsak dan na isto mesto in skoraj natanko ob isti uri.
Šele ob železniškem nasipu, kjer je sneg že skopnel, sem videl nekaj strnadov in tri ščinkavce. Mudili so se v plevelu in ga obirali, ki ga je ob železniških tirih vedno dovolj. Ščinkavci so bolj plašni, strnade pa lahko opazuješ in puste človeka zelo blizu. Večkrat, ko greš mirno njih, niti ne odlete. Strnadi so zaradi zapadlega snega prišli v dolino iz više ležečih krajev, ščinkavci-samci pa so bili najbrž gostje s severa. Pravijo, da ni še povsem dokazano, da li samci naših ščinkavcev ostanejo čez rimo pri nas, samice in mladiči pa da se odselijo. Vse kaže, da se selijo tudi samci naših ščinkavcev. Prejšnja leta je bilo ščinkavcev in strnadov v' litijski okolici mnogo več. Zakaj jih je bilo letos tako malo? Pet, šest rumenih strnadov, dva mala strnada in trije ščinkavci — kje so ostali drugi?
Tudi dve veliki sinici sta se oglasili v grmovju ob Savi in iskali hrano. Nekje v hribu je zategnjeno vlekla svoj »tsi-tsi-tsi« neutrudna in živahna pezdi-čevka. Ne vem, zakaj ima ta mična in koketna gospodična tako nespodobno ime. Tudi »muza« ji pravijo, pa tudi to ime se ji ne poda. Zakaj ji ne bi rekli »nunca«, saj se vedno potepa z zalimi meniiščtoi, ki imajo tako lepo belo liso na tilniku. Sploh Imajo nekateri naši veseli in lepi ptički taka neprimerna, skoro grda imena, kakor n. pr. vrbja listnica, drevesna cipa, beloritka itd. Ali jim ne bi mogli dati lepša, bolj domača imena, ki bi se bolj skladala z načinom njihovega življenja?
V takih meditacijah zagledam našo ljubko taščioo. Dolgo
vse njeno hrepenenje bereš v njenih globokih očeh.
Ko sem se vračal domov, sem
božičem v gozdu, ko sta s fračo in lokom streljala ptice, kjer je starejši fant priznal, da je nekaj dni prej detlu na drogu električne napeljave odbil rep.
To in še drugo opaziš v prosti
gočno kanjo. Gotovo je bila samica, ker je bila tako velika. Pri ujedah so samice vedno večje kot samci. Kanjo ali mi-šarja že v zraku lahko takoj spoznaš po repu. Kratek je, na koncu širok in okroglo odrezan. Kragulj ima tanjši in daljši rep. Oni dan mišar nj mijavkal; letal je s hriba na hrib, se usedal na drevesa, pogledaval okoli sebe in spet odletel. Krasno plove ta ptica visoko v zraku. Tudi p>o več minut ne zamahne s perutmi. Pravijo, da si včasih privošči tudi kakšnega ptička. Mogoče, ali le v stiski, sicer pa je kanja največji sovražnik in zatiralec miši. Tega dne je bila kanja sama. Pet dni prej sem videl nad Pono-vičamj pet kanj, dve večji in tri manjše:	očividno starši z
otroki. Najbrž so se vadili v lovljenju. Tudi to je treba naučiti ptičji podmladek, ker ne zna loviti samo iz nagona. Tudi mačica se mora od matere naučiti loviti miši in vrabce, drugače bi se ji tako zgodilo kakor zadnjič sosedovi mali mucki.
Bilo je toplo popoldne. Vrabci so se zadovoljno mršili in obirali na nizki češplji. Ta ali oni je tudi malo zadremal. Kar zagledam mačko, ki pleza počasi in ogleduje na vse strani po tem drevesu. Celo vrabci so začudeno gledali, kaj naj bi to pomenilo. Nikamor niso odleteli. Gotovo so mislili, da se gre tudi maček gret na drevo, ker je lezel tako očitno. Da pleza na drevo, da bi ujel kakšnega vrabca, jim niti na misel ni prišlo, kajti za tako neumne jih mucka zaradi njihovih večletnih izkušenj vendarle ni mogla Imeti. Ko pa so vrabci opazili, da se mucek poželjivo ogleduje po njih, in uvideli, da res kuje hudobne naklepe, kako bi enega ali drugega ugrabil, so mu pričeli celo nagajati. Začeli so skakati z veje na vejo, vedno bliže k njemu, in ga obletavati. Mucek se je prihulil malo k veji, misleč, da ga tako nihče ne vidi, in čakal na plen. Hudobni vrabci pa niso hoteli dati miru. Mucek je splezal že skor0 na konec veje, kjer je malo prej še sedel vrabček, in se čudil, da ga ta ni počakal — vsaj tako bi sklepal iz vsega njegovega vedenja. Le malo je manjka’0, pa _ bi bil mucek štrbunknij na tla. že nisem videl taščic — menil — Slednjič se mu je le posvetilo, sem, da so odpotovale vse na da je neroden, da ni postopal jug. Ena sama je bila. Pod go- pravilno. Osramočen je med ve-stim grmom je bilo kopno in selim živžavom vrabcev spet sple-mokr0 — bi tamkaj je iskala zal na tla In jo odkuril domov, črve. Kje So sedaj njene tova- Mislim, da *i je maček ta pouk rišice? Bodo li srečno prebile dobro zapomnil, ker ga pozneje
" na tisti češplji,
zagledal nad Svibnjem ’ mo-	'v’.eni ur‘- *[0> malo Ptič-
kov. Kaj pa vidiš in slišiš šele, ko pride pomlad, ko se ogrejejo drobna srčeca naših ptičkov pevcev in ko se ptički vrnejo in ženijo — to pa poskusi doživeti sam!	Ig.
Telovadn ca trboveljskega
Partizana je zaživela
Počitnice so za nami in delo je v telovadnici TVD »Partizan« snet zaž;yo’o Redna telovadba se je pričela že 1. oktobra, vendar se posamezni oddelki šQ n:'n formirali v t* stena številu, kot so se predstavili trbo-velisk; javnosti na letnem telovadnem nastopu. Zlasti je opaziti, da mladinke kakor tudi članice letos še niso naš’e poti do telovadnice, kar dela vaditeljskemu zboru resne skrbi. Če hočemo pričeti z intenzivno pripravo za zimsko telovadno akademijo. potem je nujno, da
Naš obveščevalec
Obvestilo
Pododbor Združenja rezervnih oficirjev v Trbovljah opozarja vse rezervn( oficirje mesta Trbovce na strokovno predavanje
»Moderno orožje JLA“
(vrste, delovanje in učinek orožja),
k> bo v četrtek. 11. novembra t. 1. ob petih popoldne v klubski dvorani na Vodah.
Vsi rezervni oficirji so obvezni, da se udeleže tega predavanja, ki je zanimivo in aktualno.
Opominjamo vse člane, da bomo vse neupravičene izbfetan-ke obravnavali disciplinsko.
Odbor
★
Predavanje Ljudske univerze
Ljudska univerza v Trbovljah
občinstvo, da bo v četrtek, 11. novembra 1954, ob 5. uri popoldne predavanje dr. Kržišč-nika »O pravilni prehrani dojenčkov in predšolske mladine« v Domu »Svobode II« v Zg. Trbovljah.
Vsi vljudno vabljeni!
Prireditelji
★
NAJDENO
Našel se je znesek denarja. Dobi se na Trgu revolucije 13, pritličje desno.
ŠIVALNI STROJ »Univerzal« dobro ohranjen, prodam. Naslov v uprav; lista.
1000 zapornikov čikaške prisilne delavnice se je uprlo zaradi tega ker so jedli trikrat tedensko — klobase. Uporniki so demolirali delavnice zapora in II obvešča vse matere in ostalo povzročili na več krajih požare.
pričnejo z redno telovadbo oz. vajam; vse tiste članice in mladinke ki so lansko telovadno sezono sodelovale. Po tej poti vabimo ne samo vse dosedanje telovadeče, temveč tudi vse tiste mladinke in mladince, ki imajo veselje do splošne telovadbe in ostalih športnih disciplin. TVD »Partizan« v Trbovljah bo namreč v letošnjem zimskem času ojačeno gojil tudi ostale veje telesno vzgojne dejavnosti, kot so to n. pr. odbojka, košarka, namizni tenis, smučanje itd. Najštevilneje so to časno po’eg cicibanov zastopani pionirji in pionirke.
Zaradi pregleda vseh oddelkov in telovadnih rekvizitov ter obrazložitve oz določitve načrtnega dela je bil prejšnjo sredo v telovadnici sestanek vseh te-lovadečih članov »Partizana«.
Upravni odbor in vaditeljski zbor bosta storila vse korake, da tudj v zimskih mesecih pritegnemo v telovadnico čim več šolske in pošolske mladine. Ravno tako bosta posvetila vso pazljivost vaditeljem in pred-njakom, da bodo lahko nemoteno vzgajali telovadečo mladino in starejše telovadce.
Upravni odbor društva je nadalje sklenil, da bo še letos uredil in popravil pročelje telovadnega doma in skončal dela pri izgradnii kegljišča na let-, nem telovadišču.
Vaditeljski zbor je sestavil telovadni urnik, ki ga objavlja-
mo, da bi ga poznali vsi tisti, ki se želijo vključiti v vrste TVD »Partizana«, kakor tudi starši otrok, ki že redno prihajajo v telovadnico.
Telovadni
kole:
umik izgleda tar
V ponedeljek: od 16. do 17. pionirke I; od 17. do 18. pionirke II; od 18. do 19,30 mladinke; od 19.30 dalje članice. — V torek: od 16. do 17. pionirji I; od 17. do 18. pionirji II; od 18. do 19,30 mladinci; od 19,30 dalje člani. — V sredo: od 16. do 19 30 prosta telovadba; od 19,30 dalje starejše članice. — V četrtek: od 16. do 17. pionirke I; od 17. do 18. pionirke II; od 18. do 19 30 mladinke; od 19,30 dalje članice. — V petek:. od 16. do 17. pionirji I; od 17. do 18. pionirji II: od 18. do 19,30 n.ladinci; od 19,30 dar lje člani. — V soboto:	telo-
vadna dvorana prosta za morebitne telovadne in druge prireditve. — V nedeljo: v dopoldanskih urah prosta telovadba.
Z dobro voljo in sistematičnim delom bo TVD »Partizan« tudi v zimskem času odigral tisto vlogo telesnovzgojnega voditelja in učitelja, ki mu jo nalaga družbena skupnost v sedanjem obdobju izgradnje socializma. Izven dvoma pa je, da morajo društvo pri njegovem plemenitem delu v vsakem pogledu podpreti tudi vsi ostali družbeni politični in oblastni činitelji.	S. G.;
rimo? Tudi taščice love nekateri brezsrčni ptičarji na žimnice; to so zanke iz konjske žime. da si večkrat od strahu polomijo nežne nožiče.
Tako srčkane so naše taščice in tako velike in globoke oči
nisem več videl dasi je bilo tam še vedno polno vrabcev. Ce bi znal mucek lovi ti vrabce nagonsko, ne bi doži vel takšne sramote.
Ko sem se bližal domu, sem zaslišal iz hoste klic detla. Stopil
imajo! Mislim,
_	-	je brez repa.
oči. Neprestano bi jih človek Takoj sem se spomnil tistih dveh gledal in se pogovarial s takšno fračarjev, kj sem jih našel pred
da imajo tašči- sem bliže. Opazil sem ga na moč ce med vsemi ptički najlepše ! ni, visoki bukvi Bil ‘
fcsnodme, škilile, u^od m pvlazkast!
Trgovsko podjetje
ŽELEZNINA" TRBOVLJE
sporoča vsem potrošnikom, ki bodo v času od 15. pa do 30. novembra kupovali v poslovalnicah „Žel3znina“ Trbovlje
Z GOTOVINO
da bedo imeli pri nakupu
37. POPUSTA
(Vsem potrošnikom pošilja iskrene čestitke k prazniku
29. NOVEMBRU
Kolektiv in uprava »Železnine*4 Trbovlje
I
Mira Pucova:
TIHA VODA
Roman
Kako krivično je to! Bog je krivičen! je zakričala iz razbi-Sanih globin svoje duše. Pritiskala si je nohte v dlani, grizla si ustnice, da je začutila riani okus svoje krvi, s pestmi Se je tolkla v čelo, da bi ji telesna bolečina preglušila duševne muke. Toda zanjo ni bilo °drešenja, ni se mogla udati v svojo usodo. Ko je to spoznala, *i je silno zaželela takojšnje
smrti.
Zdrznila se je. Široko je raz-Pria svetle oči. Da, kupila bo strihnina — toda zase!
. Alj ji ni Feliks prepovedal, ‘tl z doma? S tujim hripavim smehom se je zasmejala in sko-nekam laglje ji je postalo, se je sploh še lahko sme-*®‘a- Kakšna prepoved pa je . sijala še zanjo — Po tej od-očitvi? Planila je kvišku, ne-‘•1° je našla klobuk In si ga za-ozala pod brado. Iz navade se Je nagnila nad zrcalo, čudeč se .'”T'a sebi, da se v tem času ni , boli spremenila. A četudi bi Eotovila, da so ji kodri osiveli f* Je nagubana v obraz, bi je le v, mo®10 ve€ zadeti. Zanjo bilo v«e brez smisla, zanjo 1 bilo ničesar več!
Pot tch Petnajstih letih, ko je , rebovala nadomestka za nosijo praznoto v sebi, je pač
visoko cenila udobje in gospo-skost svojega doma, ljubila je tišino na svojem vrtu, cvetlice in ptičje petje v akacijah. Bila je ponosna na svojo nakičenost, s katero se m mogla primerjati nobena druga ženska v dolini, na negovano čistost svojega telesa in na blesk svoje kreposti. Toliko je bilo reči, ki se jih je oklepala in ki so ji bile vredne, zdaj pa se ni utegnila ob ničemer več ustaviti...
V njej se je razblinjal občutek za resničnost in z nekim divjim zanosom se je otresla še poslednjih spon, ki so jo vezale. Za to pa ji je bil0 potrebno samo še eno. In s strastnim, prepričljivim šepetanjem sl je jela ponavljati besede:	»Julijus me
ne Hubi, Julijus me nj nikoli ljubil!«
Ne, nj imela dokaza za to. da bi se bil pehal za njo lz drugega razloga, kakor pa zaradi neke zaljubljene igre, a to ni bila ljubezen, še dolgo ne! Toda ta misel nj povečala njenega obupa niti njene bolečine. Nasprotno, zdaj šele je bila Agata prosta vsega zemeljskega, kakor je svoboden odtrgan list. ki je «nlaval v vetru.
Sla je skozj lepo opravljene sebe, kakor da jih ne v;di. N'en vrt nj bil več njeno tiho zato-
čišče — bil je le tuj košček zemlje, ki jo je dolgočasil. In ko je hitela po poti, kakor .hitro je le mogla, niti vedela ni, katero jopico je ogrnila in ali je sploh oblečena — lahko bi bila tudi gola.
Hotela je k padarju Mušhau-zerju, pri katerem So lovci lahko nakupili strihnina, prodajal pa ga je tudi zanesljivim gospodinjim zoper mišjo in podganjo zalego.
Sonce tega jasnega dopoldneva jo je žgalo v obraz, ko je skoro tekla po cesti proti postaji. Ona, ki je vselej tako varovala belino svoje polti, bi se bila še včeraj prestrašila, da bo zagorela. A zdaj ji je bilo to vseeno. Jutri je ne bo več. Zanjo ne bo ne sonca več, ne jasnega neba ne hrupa rudniške železnice, ne vonja kovačnika, ki cvete ob obronku gozda. Svetli lesk dneva, šviganje metuljev, valovanje trave v vetru — vse to bo utonilo zanjo v večni noči. In bila je začudena, da bo tako, ni pa ji bilo žal.
Sla je naprej, noge so jo nesle, da sama ni vedela kako, le to si je želela, da bi že kmalu bila pri postaji, kjer je imel Mušhauzer h'šo Samo mirna mora biti. da nihče ne bi podvomil... Ustavila se je, da bi se zbrala. Pritisnila si je obe pesti v prsi in si je rekla: Hočem biti mirna!
Nihče j; ne sme videti .obraza, dokler se 11 ne nesreči, da bi se smebliala! Ukrivila jej ustn:"s> Morala se *e smehljati, pa č^ bi je prj priči bilo za-
radi tega konec! Ah, kako je to i ptičjih peruti, veje so se prebolelo, smehljati se, kako straš- gibale v vetru, zrak je trepetal
no je bilo, stopiti naprej z lahkotnim korakom, kakor da gre na veselico! Toda šlo je.
Nekdo jo je dohiteval. Hotela je pobegniti naprej. Kajti ona ne more zdajle z nikomer govoriti ■— bala se je tega. Kaj res ne morem? se je vprašala. In začutila je, da ji je tudi to mogoče. Odloči* ^v, da se bo končala, ji je dajala neko nadčloveško silo. Zdaj, ko ni nič več štelo, tudi nič več ni bilo nemogoče! Lahko se je ozrla, lahko je šla počasi, vljudne, abotne besede so ji kar same vrele na ustnice. Začutila je neko- divjo radost spričo misli, da se ne more tako pretvarjati.
In obrnila je glavo, da bi videla, če se jj bliža kateri od njenih znancev.
Uzrla je Julijusa.
Padala je. Kakor da sanja, je padala v prepad, na dnu katerega se bo morda prebudila ali našla smrt Vid in sluh sta ji prešla, srce se ji je ustavilo. Zaprla je oči, kajti zdelo se ji je, da bo zdaj zdaj umrla. Toda ni umrla, živela je in se je vrnila v resničnost, kakor se vračamo z daljnega potovanja
od sonca, vse je živelo. Tudi ona je živela, a zdaj je hotela živeti z vsakim vlaknom svojega telesa. Kar tresla se je od pohlepa po življenju. Odprla je ustnice: čutila je toploto sonca, kakor da jo pije.
Toda ilijus je po vsem videzu hotel mimo nje, kajti gledal je v tla, kakor da je ne vidi. Ah, zimski hlad je padel na vse to sonce, mračne sence so se zgrinjale nad iskrečim se zelencem...
»Kam pa tako hitite, Julijus?« ga je vprašala in glas ji je zvenel Ijakor glas neke tu*e ženske.
Ko se je Julijus tistega dne vrnil z Mlak. je šel naravnost v svojo sobo in je prespal ves dan in vso naslednjo noč. N’e-gova mladost si je poiskala leka v spanju — ko pa je končno vstal, spočit in svež, kakor da nikoli ni bil pijan, se mu je zdelo vse, kar je bil doživel, kakor neprijetne sanje. Dejal si je sicer, da bi se po vsej pravici moral sramovati tega, kar se je pripetilo toda v svoji notranjosti se ni ničesar sramoval. Kar na lepem se je otresel svojega bremena, ki se mu je prejšnji dan zdelo neznosno težko. To mu je
in nam. je v domačem kraju sle- j bilo tem laže, ker je trdno skle-hema, tudi brezpomembna po- ; nil, da se bo pobolišal. Nu, če drobnost ljuba.	j pa bo v bodoče takšen, kakor
Ko je spet pogledala, se je' sta ga želela videti boter in začudila, kako živ je bil ob- I Francka potlej si pa sme beleži-čutek v njej, da stoti na cesti j ti vse grehe na račun, ki ga je in je trdna zemlia pod nienimi ' zakiiučil — in pozab:ti nanje, novami Ob co«ti je dremal Z dohrimi skleni ie pregnal belj glog, slišala je vršanjetudi misel na Agato. Francka ni
zaslužila tega, da je lazil za kako drugo žensko. Nenadoma se mu je zazdelo, da silno ljubi Francko in da je vse drugo bila le blodnja. Počutil se je silno pametnega In prečiščenena; tako lahko mu je bilo pri duši, da bi
najraje kar zane’. Toda boter bi mu zameril, če h! nel no vsem tem. kar se ie zcrodMn! In z oVa-zom skesanetra grešn’ka je stopil JuTHus ziutrat v trnovino In ?e od časa do časa vzdihnil tako točko, da se je botru strašno sm’1'1.
Vsa dela v trooviot ie onrav-l’al z vnemo, ki ie imela skoraj nekai mnčenlškega; čakal je, da oa bo boter ozmerial. toda boter ni rekel nič tn Juliius Je čez-dalie više dvigal glavo in čez-dalje počasneje mu je de’o šlo od rok. Ko oa fe boter poslal s tovornim Ustom na postajo,, da bt dv-onil tam neko robo In jo po možnosti naložil Parešuhove* mu hlaocu. si ie že zažv:žgal.
Dan Je bil preveč lep, da bi se mooel udajatf kateremu' druge* mu kakor veselemu razooloženju. Ko je hite’ skozi Mlake, se je sam sebi muzal. Imel je sreč* no lastnost, da je lahko poza-b’l na slečemo nevšečnost in veselo te mahej z rokami, kakor da n’koli ni bilo SVkove Zofke Sto* n’! te mimo Novotnvjeve vile. N:ti ozrl se n? tla aor in žarek samovšečnosti, da se je lahko tako Dremagal, mu je pogrel srce.
Nenadoma pa ie zardeval pred sehoi A«»*o. ki je hitela v isti smeri kakor on.
fizmjltura im šport
6 točk za teniske kiube
RUDAR : ALUMINIJ 6:2
V	predzadnjem kolu nogometnega prvenstva Slovenije je moštvo Rudarja zmagalo proti Aluminiju v Kidričevem s 6:2.
Trenutno je Rudar na drugem mestu za Soboto, ki ima dve točki več. Le izdatna zmaga Rudarja v nedeljo v Trbovljah proti velenjskemu Rudarju in poraz Sobote proti Nafti mu še lahko omogoč; prvo mesto. Odločitev bo padla v nedeljo.
BRATSTVO : DRAVA 4:1 (0:1)
Bratstvo iz Hrastnika zmaguje tudi na tujem terenu. V nedeljo so dosegli proti Dravi v Ptuju lepo zmago s 4:1.
PROLETAREC : KOVINAR (Štore) 2:1 (2:1)
Tudi moštvo Proletarca je bilo uspešno na tujem terenu in je premagalo Kovinarja v Štorah z 2:1.
Branik II : Rudar II 5:2.
Kovinar (M) II : Proletarec II
3:2.
RUDAR (Hrastn.) :BRATSTVO 11 j 5:2
TUDI V MAT,EM ROKOMETU NE GRE
BRANIK (Maribor) : RUDAR I 18:13 (7:6)
Zdj se, da igra tudi v malem rokometu prvo violino mariborski »Branik«, proti »Rudarju« je zmagal zanesljivo z doka; visokim rezultatom 18:13. Ponesrečena postava je bila tudi dejansko , vzrok poraza. First, ki je bil v j golu, bi bil boljši, če bi igral v napadu, kot je igral v drugem polčasu Sicer je pa tudi res, da Je treba postaviti v moštvo igral- I ce, ki znajo streljati na gol, ne pa take, ki se tega bojijo.
SKUPŠČINA NOGOMETNE
ZVEZE SLOVENIJE
V	bodoče tekmovanje po conah
Ljubljana, 8. nov. (Tanjug).
Na skupščini Nogometne zveze Slovenije so včeraj razpravljali o sistemu tekmovanj v prihodnji sezoni. Sklenili so, da bosta v conskem tekmovanju sodelovali prvo- in drugoplasi-
rana ekipa hrvatsko-slovenske lige in prvak slovenske lige. V primeru, da se bo Odred plasiral v I zvezno ligo, pa bj v conskem tekmovanju sodelovali prvo-, drugo- in tretjeplasirana ekipa hrvatsko-slovenske lige in prvak Slovenije Poleg tega je bila formirana mariborsko-celj-sko-varaždinska podzvezna liga, v katerj bo šest moštev iz Hr-vatske in Slovenije ter ljubljan-sko-primorska podzvezna liga z desetimi udeleženci. Na skupščini je bila tudi izražena solidarnost s stališčem predstavnika upravnega odbora Nogometne zveze Slovenije na sestanku v Beogradu s predstavniki UO NZJ.
Zenski rokomet Rudar : Svoboda (Ljubljana) 4:6 Dobrna : Brežice 4:2
Šahovska simultanka mojstra Puca
Šahovski mojster Stojan Puc iz Ljubljane, ki-je v soboto igral simultanko v Hrastniku proti 26 šahistom, si je pridobi) 22 zmag, štirikrat pa je moral remizirati, j V nedeljo pa je mojster Puc ! gostoval v Trbovljah, kjer je v ; dvorani hotela »Turist« nastopil j proti 33 šahistom, članom šahov-! skih sekcij »Rudarja« in »Svobode«, Po štiriurni borbi je mojster j Stojan Puc zmagal na 21 deskah,
| devetkrat je remiziral, trikrat pa ! je bil poražen, in sicer je izgubil partije proti Opresniku, Sribarju in Žaubiju.
V nogometni tekmi je reprezentanca Atletskega kluba Kla-divar premagala reprezentanco Atletskega kluba Odred z 2:1 (2:0).
Lei usieh trbovelsk h šabistov
V	nedeljo, 31 oktobra, so v
Celju odigrali II. brzoturnir slovenskih mest. Udelež.lo se ga je 15 mest, ki so bila razdeljena v tri skupine. Na brzoturnirju so sodelovali tudi šahisti iz Zasavja, in sicer iz Trbovelj, Zagorja in Hrastnika V prvi skupini so igrala moštva iz Ljubljane, Raven, Tržiča, Novega mesta in Trbovelj. Trboveljski šahisti so v predtekmovanju zaigrali nezanesljivo in dosegli sledeče rezultate:	Ljub'jana : Trbovlje ,
7 : 1, Novo mesto : Trbovlje :
3.5	: 4,5, Trbovlje : Ravne 4,5 : 3,5, Tržič : Trbovlje 1,5 : 6,5. Vrstni red je naslednji: Ljubljana 285 točk; Trbovlje 16,5 točk; Ravne
14.5	točk, Novo mesto 14,5 točk; Tržič 6 točk.
V	finale so se uvrstila prva I tri moštva. Hrastnik in Zagorje sta igrala v tolažilni skupini šestih moštev. Vrstni red v tej skupini je bil: Radov’jica 27 točk, Novo mesto 25 točk, Hrastnik
24.5	točk Zagorje 17,5 točk, Tr- j Žič 12 točk in Sežana 6,5 točke.
V	finalu so zaigrali trboveljski j šahisti precej bolje. Odlično je i igral Ado Taušič, k( je dvakrat premagal mojstrskega kandidata Benedičiča iz Ljubljane. Lepo zmago je dosegel nadalje France j Gerželj, ki je premagal mojstr- I skega kandidata Cudermana iz
Kranja. Najpomembnejša pa je vsekakor zmaga Jožeta Drobeža nad mojstrskim kandidatom Vospernikom, ki je premagal vse osta’e nasprotnike (med njimi Lengerja in Pucal). — Rezultati trboveljskih igralcev:	Celje :
Trbovlje 6 : 2, Postojna : Trbovlje
2.5	: 5,5, Trbovlje : Murska Sobota 3,5:4,5, Kranj : Trbovlje
4.5	; 3,5, Trbovlje : Jesenice 6 : 2, Ljubljana : Trbovlje 6 • 2, Trbovlje : Ravne 7,5 :0,5, Maribor : Trbovlje 6,5 : 1,5.
Lestvica je sledeča: 1 Ljubljana 54,5 točk-, 2 Maribor 43,5 točk; 3. Kranj 42,5 točk; 4. Celje 35 točk; 5. Trbovlje 31,5 točk; 6. Murska Sobota 26 točk; 7. Postojna 22,5 točk; 8. Jesenice 22 točk in Ravne 10 točk.
Peto mesto je za Trbovlje vsekakor lep uspeh. Trboveljčani bi lahko dosegli četrto mesto, če ne bi izgubili dveh partij s kontumacom v dvoboju z Mursko Soboto in če ne bi imeli smole s Celjem.
Posamezni šahisti iz Trbovelj so dosegli le-te uspehe: Jože Drobež in France Gerželj po
5.5	točk, Mirko Sribar 3 točke, Hinko Jazbec ml. 5 točk, Robert Frece 6,5 točk, Ado Taušič 9,5 točk (1), Hinko Jazbec st. 7 točk in Zvonko Drnovšek 6 točk.
H. J.
pjamsbi ba-icek
Nagradni magični kvadrat za pionirje
	1	*>.	2	A	R
1					
2				........	
3					
4					
5					
Vodoravno In navpično 1 pismo; 2 jed; 3. um, razsodnost;
4.	žensko ime; 5. vrag.
Črke: AAAAAA, B, D, EE, II, M, NN, OO PP, RR, SS, TT
Rešitve nam prinesite ali pa pošljite po pošti do nedelje. 14. novembra opoldne. Izžrebani pionir bo dobil za pravilno rešitev spet lepo knjigo v spomin.
Rešitev
nagradne računske naloge
Zadnjič smo našim pionirjem zadali nalogo, po kateri lahko višino hrasta, ki je rastel na travniku in metal lepo senco po travi, izračunajo oziroma zmerijo z metrom, ne da bi bilo treba komu plezati na drevo in meriti višino hrasta na ta način.
Kako so torej pionirji, ki so bilj na izletu, to napravili? Zelo enostavno. Rekli smo, da je imel učitelj, ki je bil s pionirji na izletu, s seboj popotno palico, na kateri je imel z zarezo zaznamovano višino 1 metra. Po naročilu učitelja, ki je postavil svojo palico na tla pokonci in držal pri zarezi na palici svoj prst, so pionirji torej v travi natanko videli, kako dolga je senca do tam, kjer je učitelj držal svoj prst na palici. Pionirji so po navodilu učitelja skočili do bližnjega leskovega grma in od tamkaj prinesli s seboj leskovo palico, ki so. jo v grmu odrezali., To palico so pionirji položili v senco, ki jo je delala palica v travi, nato pa jo natanko tam, kjer se je videla senca učiteljevega prsta, odrezali. To je bil seda; pravilni meter za pionirje za merjenje sence, ki
jo je metal hrast po travniku. Pionirji so sedaj začeli polagati odrezano leskovko po senci drevesa v travi in izmerili, da je bil hrast visok 8 in pol metra.
Prepiosto, kajne? Na ta način boste lahko seda) ob sončnih dnevih izmerili po senci višino kakšne hiše. stolpa, tovarniškega dimnika in podobno.
Rešitve na naše vprašanje, ki je bilo za pionirje, razumljivo, le pretežko, nismo dobili, zato podelitev obljubljene knjižne nagrade to pot odpade — pionirji Pa so se vendar nekaj novega naučili, kar doslej niso znali, je pa dobro, da to vedo.
zpred sodiš f e
S palicami sta ga poškodovala
Preti okrajnim sodiščem v Trbovljah sta'se zagovarjala L. L., rudar, stanujoč v Dolgem brdu, ter B. R., poljedelec, stanujoč v ist; vasi, ker sta 18. januarja t. 1. ob dveh zjutraj na poti od Mlinš proti Dolgemu brdu v bližini Zlakarja z 1 meter dolgimi in do 3 cm debelimi palicami pretepla tovariša S. S in mu s številnimi udarci po glavi prizadejala na g'avi in temenu lahke telesne poškodbe.
Oba obtoženca sta pred sodiščem zanikala vsako krivdo in skušala v svojem zagovoru dokazati, da sta se pred napadenim tovarišem branila ker ju je hotel z odprtim nožem napasti. Sod šče pa takim zagovorom ni verjelo, ker so pač priče, ki so bile deloma pri dogodku navzoče, izpovedale drugače, kot sta to želela oba napadalca.
Na podlagi vsega dokaznega materia'a je sod:šče spoznalo oba obtoženca za kriva kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe ter obsodilo L. L. na tri mesece zapora, B. R. pa na dva meseca. Oba obtoženca sta nadalje dolžna nerazdelno trpeti stroške kazenske obravnave v znesku 1010 din, poškodovancu pa morata plačati odškodnino v znesku 2360 din.
Sodišče je v tem primeru izreklo razmeroma ostro kazen, to pa zaradi tega, ker so se podobna kazniva dejanja ravno
Več pozornosti izobraževalnemu delu
V	Hrastniku je bil v nede’jo občni zbor »Svobode I«, na katerega je prišlo veliko število članov in gostov. Po izčrpn h poročilih in obširni diskusiji je občn, zbor sprejel sklepe za nadaljnje delo v društvu, predvsem
I pa je bilo na tej skupščini pou-| darjeno, da mora »Svoboda« po-J svetiti večjo pazljivost splošnemu ! izobraževanemu delu med član-j stvom.
O občnem zboru bodo še poročali.
Kino »Svoboda - center« Trbovlje I.
(Delavski dom)
b0 predvajal danes, v sredo, in jutri, v četrtek, ameriški barvni film
»KAPITAN HORACIO«
Od petka do ponedeljka je na sporedu ameriški film »SAMO NASA«
V	nedeljo dopoldne izredni spored — francoski ffm
»POLKOVNIK CHABERT«
★
Kino »Svoboda« Trbovlie II.
bo predvajal domači film
»HIŠA NA OBALI«
Razpored predstav bo razviden z lepakov.
v območju okrajnega sodišča močno razpasla in bo mogoče le s tak:mi strogimi kaznimi omejiti ta kazniva dejanja.
ŽALIL IN OBREKOVAL JO JE
Pred okrajnim sodiščem v Trbovljah se je moral zagovarjati Vinko Z., rudar, stanujoč v Trbovljah-Zabjek št. 20, ker je meseca aprila med službenim časom v rudniški separaciji v Trbovljah trdil, da ima tovarišica L. M. oženjene moške in ker je le-to kakšno uro pozneje na istem mestu žalil s prostaškimi izrazi. Obtoženec je s tem storil kaznivo dejanje obrekovanja ter kazensko dejanje razžalitve in je bil zato obsojen na 6000 din denarne kazni ter na plačilo stroškov kazenskega postopka v znesku 1160 din. Obtoženec se je na sodišču sicer zagovarjal, da očitanih dejanj ni storil, vendar je sodišče spričo dokazov prišlo do prepričanja, da je obtoženec kriv. zaradi česar je izreklo kazen, ki je ostra, vendar pravična, zlasti glede na značaj in obseg kršitve pravne dobrine časti.

Delavski svet fn upravni odbor
Hlllžlfl EOira JBOlEHHIlir, Pfl-lll, L31IBL3fiKfl
sporočata:
Po predpisih Uredbe o zunanjem trgovinskem poslovanju (Uradni list FLRJ štev. 54/53) in odločbe Zveznega sekretariata za gospodarstvo se podjetje reorganizira tako, da se iz sedanjega podjetja formirajo naslednja štiri nova podjetja:
I.	III.
Zadružno pod et e „Agrotehnii(a“, export-import Zadružno podjetje flGruda“f export-import
Sedež podjetja: LJUBLJANA, TITOVA CESTA 29 — tel. 30-305 Vrsta gospodarske delavnosti:
izvoz in uvoz ter prodaja kmetijskih strojev, orodja in rezervnih delov ter sredstev za pospeševanje kmetijske proizvodnje:
V sklopu podjetja posluje:
1.	Trgovina z režervnimi deli in tehničnim materialom Ljubljana, Gosposvetska cesta 3, telefon 21-658.
2.	Trgovsko predstavništvo, Beograd, Karadjordjeva ulica 71, telefon 26-652.
Podjetje bo prevzelo vse posle sedanjega oddelka I — uvoz in prodajo. Tekoči račun pri Narodni banki štev 604-T-405.
r
II.
Zadružno podjetje ^Kooperativa", export-import Ljubljana
Sedež podjetja: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 6 telefon 21-053, 23-058, 20-377 Vrsta gospodarske delavnosti:
izvoz lesa, lesnih in gozdnih sortimentov ter izdelkov domače obrti.
Podjetje bo prevzelo vse posle sedanjega oddelka II — izvoz lesa. Tekoči račun pri Narodni banki štev. 604-T-408.
Sedež podjetja: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA C. 6 — tel. 20-365 Vrsta gospodarske delavnosti:
1.	izvoz: živina, prašiči, konji, perutnina, jajca in perje;
mleko, mlečni izdelki;	'
sveža in predelana zelenjava; trstika, plodovi za hrano itd.
2.	uvoz: plemenska živina.
V sklopu podjetja posluje:
1.	zbirna baza za odkup jajc, Šentjur pri Celju, telefon šte- 25;
2.	zbirna baza za odkup jajc, Križevci pri Ljutomeru.
Podjetje bo prevzelo vse posle sedanjega oddelka III — izvoz živine in posle oddelka V — kmetijski pridelki.
Tekoči račun pri Narodni banki štev. 604-T-406.
IV.
Zadružno pod etje „Agroindus<f
Sedež podjetja: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA C. 6 — tel. 20-143 Vrsta gospodarske delavnosti:
projektira in organizira proizvodnjo namakalnih ter hladilnih naprav za kmetijstvo ter naprave za kletarstvo in prehrambeno industrijo ter ostale stroje.
Podjetje bo prevzelo vse posle sedanjega oddelka IV — tehnična služba. — Tekoči račun pri Narodni banki štev. 604-T-407.
Kova podjetja posVejo od 1. novembra 1954
Kmetovalci, zadružniki, kmetijska posestva, kmetijske zadruge in ostali interesenti!
Zaradi reorganizacije sedanjega podjetja »Agrotehnika«, ki je ves čas svojega obstoja zasledovala politiko pomoči kmetijstvu -v bodoče obračajte na novo formirana podjetja, ki so prevzela od sedanjega podjetja vse zunanje, trgovinske in ostale dejavnosti.