Posamezna številka stane 60 vinarjev.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino"vred to-"v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 24 K, pol leta 12 K in za četrt leta 6 K. — Naročnina izven Jugoslavije 32 K. — Naročnina se pošilja nai Opravnlštvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. f— List se dopošilja do odpovedi — Udje „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo, w obsegajo 4 strani 40 vin., na 8 straneh~60 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta šte», 5, sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za iusciaSe se plačuje Jod enostopnejpetitvrste za enkrat K 1*80. Za večkratne oglase primeren popust V oddelku „Mala naznanila" stane beseda 50 vin. — Inseratl-se sprejemajo do torka opoldne.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste.
0 120. Številka,
Lisi ljudstvu v pouk in zabavo.
Maribor, dne 20. maja 1S20.
54.itMk»
Kje sta narodni ponos in požrtvovalnost ?
Naša stranka je pred svetovno vojsko veliko storila za izobrazbo kmetskega ljudstva, zlasti: še za izsbrazbo naše mladine. Toda storili smo še premalo. To razvidimo zdaj. Prav posebno nam manjka narodne zavesti, narodnega ponosa in požrtvovalnosti Vse drugačel je pri drugih narodih. Koliko let so se borili, koliko krvi so prelili koliko so trpeli tudi posamezniki za svojo domovino! Poglejmo v zgodovi -no!	| !; '.
Kako junaško so se obnašale Kartažanke v zadnji punskf. vojski! Celo lase so) si dale porezati. da so mogli borilci napraviti dovolj tetiv za loke. Po -veljnik Hasdrubal se je sicer Rimljanom udal, toda njegova žena ga je radi tega prokiela, oblekla se je v najlepša oblačila ter je1 s svojimi otroci z vriia tempi a skočila v globočino. ker ni hotela preživeti nesrečnega konca svoje domovine.	,
Pa čemu navajam zgled Iz stare zgodovine, ker nam jih krščanska doba nudi preveč. Pitt mlajši jo postal leta 1783 še le 24 let star, prvi minister mogočne Anglije. Oče mu je nasvetoval razne (imenitne neveste. On pa nobene ni hotel; odgovoril je, da je že poročen s svojo angleško domovino. In 18 let je ostal prvi minister in v tem času je toliko storil za »Anglijo kot, nobeden drugi državnik. Za domovino je trpel, za domovino je delali domovina mu je bila vedno v mislih. Kaka ljubezen, kaka požrtvovalnost!
Poglejmo v srbsko zgodoVino! Kje dobimo lepše zglede domovinske ljubezni kot pri teh naših bratih? Koliko krvi so prelili, predno so osvobodili svojo domovino turške sužnjosti! VeC let so pošiljali sultani na nje cele armade vojakov, a Srbi so jih dostikrat porazili. Ce so bili pa sami poraženi, niso obupali, zopet in zopet so se zbrali in junaško borili tar ko dolgo, da so leta 1820 osvobodili svojo domovino turških divjakov. In kako požrtvovalno so se borili v zadnji svetovni vojski! Res. bili so premagani vsled silne germanske in bolgarske premoči. Zapu -stiti so morali svojo domovino. V hudi zimi so korakali med divjim ljudstvom čez strme albanske gore,
LISTEK.
J2V. de Nora. - Al. B.
Noga*
V vasi jih niso imenovali drugače, kakor „divjake." Njih doraovje je namreč stalo čisto na samem IV državnem gozdu, kjer so stoletne črnozelene smreke Stale v vrstah, tako da se je zdelo, kakor bi vojska velikanskih vojakov korakala proti naselbini. Do-movje pa je imelo res pripravno ime; ker je bilo sko-ro v gozdu zakopano, so je zvali „lisičino." Lastniki so se pisali za Hrastarje. Njih rod je bival že nekaj stoletij tam zunaj v divjini, tih. trd, zaprt pred ljudmi in odtujen svetu, ki je bil onstran temnega drevja.
Mnogo gozdarjev je bilo že poizkušalo, da bi bili kupili posestvo, ta izgubljeni kos kulture v njih krasnih pragozdih. in tako sklenili obroč, kajti kakor trd, neomajen tram je tičalo v telesu državnega gozda. Nemo in kljubovalno se je rinilo s svojim okor -nim kmetiškim telesom čez njih zeleno mizo. šireč pred sabo rjave njivske proge, ali pa kakor pajek , ki na vse strani izteguje noge.
Toda vsi kupovalni poizkusi so se razbili ob trdih glavah kmetov na Lisičini, kt se za nobeno ceno niso dali premakniti od domovja svojih prednikov.
Ko je umrl zadnji Hrastar Ambrož pred 50 leti, se je skoro zdelo, da se bo slednjič posestvo vendarle lahko dobilo. Drevo ga je ubilo in njegov m-kon, ki je trajal komaj šest let, je ostal brez otrok . Državni gozdarji so se nasmihali in vdovi ponujali lepo svoto denarja, ako bi se hotela preselili in posestvo prodati državi. Mlada žena pa jih je debelo gle -dal i in rekla:
„Zakaj? 'Ali veste tako natanko, da je zadnji Hrastar izginil s sveta? Cez sedem mesecev se zopet oglasite."
da so prišli do jadranskega morja. ¡Strašne so bile njihove žrtve. Četrti del srbskega'prebivalstva je poginil A' svetovni vojski. Štiri leta so imeli sovražniki zasedeno deželo; rekvirirali so, ropali požigali in o-bešali. Toda Srbi niso obupali, trdno so verovali v stavno vstajenje svoje domovine. Ingres je vstala; ni vstala, na novo se je rodila, iz male Srbije je nastala mogočna Jugoslavija.
In mi Slovenci? Tudi mi< smo trpeli v svetovni vojski. Tudi naše l[judi so zapirali', streljali in obešali zlasti leta 1914. Tudi pri nas so rekvirirali zrno, živino, kovinske posode in druge reči, a ne za nas, marveč za Nemce; 'naši možje in naši fantje so se morali boriti za Nemce. Popoln prevrat je prišel še le leta 1918, ko je tudi že prosto ljudstvo spoznalo, za kaj gre. Nastal je polom; nemška nadvlada se jo strla, stara Avstrija: se j'e razbila na kose in naeu -krat smo postali državljani nove domovine — Jugo -sla vije.
Slovenci smo bili več kot tisoč let tlačani drugih', narodov in reči moramo, da v primeri z drugimi narodi po tako dolgem robstvu za novo domovino nismo doprinesli velikih žrtev. V ob^g imajo naši bratje Srbi največ zaslug, da smo se"* rešili tujih verig. Za to jim moramo biti vedno hvaležni.
Velik del ljudstva ie tudi hvaležen! in neizmerno zadovoljen, da smo si ž njimi ustanovili skupno jugoslovansko domovino. Imamo pa tudi precej „nergačev", ki niso nikoli zadovoljni. K „nergačem" ne spadajo Nemci; ti so dandanes ravno taki sovražniki Srbov kot leta 1914 „Nergači" bi bili zadovoljni z novo državo, če bi ¡bila v istem gospodarskem položaju kot je bila stara Avstrija pred svetovno vojsko. Ker pa to po takb vojski ni mogoče, za to zabavljajo čez vse, kar jim ni po volji. Te vrste ljudi so sami sebičneži. S tem, da zabavljajo čez državo radi draginje, pomanjkanja živil, obleke itd., kažejo, da nove države niso vredni, ker nimajo nobene požrtvovalnosti.. Pomislimo, da smo država ,mi in da si bomo lo s pridnim delom zboljšali svoj položaj. Pomislimo tudi,
da je sedanje draginje in pomanjkanja živil najbolj kriva slaba lanska letina. Zato je neumno zabavljati čez vlado in za vse odgovorno delati vlado. Smo pač v prehodnem stanju in zdaj moramo pokazati, da znamo tudi kaj potrpeti, Ce smo med vojno za Nemce stradali in umirali, ne bomo li zdaj teh zadnjih po -sledic svetovne vojske malo bolj potrpežljivo prenašali v novi\jugoslovanski državi? Le par mescev še potrpimo! Zato proč z „nergači!" Naj gredo v naše sosedne države, če niso tu zadovoljni. Nai okusijo, kakšen med se tamkaj cedi. Vsi pa, ki so dobre volje* naj gredo na delo z veselim upanjem v našo bodoč« nost! Da bo pa vspeh zajamčen, naj delo naše nebo blagoslovi! i
*
Jlgrarna reforma in komunisti.
Pravi socijalni demokratje ali kakor se sedaj imenujejo, komunisti, hočejo odpraviti zasebno last premoženja, tudi zemlje. Vsa zemlja bodi last države, skupna last vseh. Zato hočejo tudi agrarno reformo ali zemljiško preosnovo izvesti tako, da kmet-ski delavec zemlje ne bo dobil v svojo zasebno last, ampak samo v najem ali zakup. Socijalistična propagandna knjižica „Kaj hoče kmetsko-delavska zveza" zavija sicer to socijalistično načelo vi nejasno obleko poljedelskih zadrug. Na strani 8 pravi namreč; „Bodočnost bo prinesla socijalistične poljedelske zadruge z enotnim, smotrenim, centralnim vodstvom." „Za mala kmetiška posestva", pravi, „je koristno, da ostanejo nedotaknjena". Toda samo zdaj za nekaj časaii Dokler se namreč prostovoljno (?!) ne pridružijo velikim socialističnim zadrugam." Z drugimi besedami:! Socijalisti hočejo, da bo lastnica zemlje družba poljedelskih zadrug, to je država! Sedanji kmet pa bo na posestvu samo najemnik. To pa ne prostovoljno, ampak nasilno! Saj vemo, s kako, nasilnostjo si socialisti že zdaj pridobivajo pristaševi
Bolj odkrito prizna socijalistične namere glede zemlje socijalistična knjiga; „Za staro pravdo". Na
In ko so se oglasili čez sedem mesecev, je v zibelki ležal nov Hrastar, debelo gledal tujo gosno -do, a ni rekel drugega, kakor ,.be, be", kakor mlado jagnje. in sedaj so se nasmihali Hrastarji. Gospodje so odšli z dolgim nosom in kmetica se je s par starimi posli in svojim mlajšim bratom ubijala sama 20 let, dokler mali Ambrož ni dorastel in se je lahko u-bijal z drugimi vred.
Tisti čas. ko se pričenja ta povest, jih je imela že nekaj čez 70 in je posedaia samo še pri peči, kjer je predla ali pa krpala nogavice. Ambrož pa je bil močan hrust s tilnikom, kakor bi bil volovski, in z glavo, ki ji je bilo čelo tudi podobno bikovi glavi.
Opraviti je imel na dvorišču in pripravljal težak voz, s kakršnimi gnoj vozijo na njive. Tomaž , njegov najstarejši sin, pa je v hlevu upregal konje. Iz napol odprtih vrat se je čulo rožljanje verig in klici, s katerimi je fant miril živali, ko jim je težke komate metal na vratove. Kmet je bil voz porinil pred gnojnico, da bi še nekaj korcev polil čez naloženi gnoj. Vzdignil jo par desak, s katerimi je bila jama pokrita. Počasi jih je položil na stran, potem pa se je na dolgem lesenem drogu pritrjen korec potopil v odprtino in se zopet dvignil ter umazano vsebino tri-ali štirikrat po vrsti izpraznil čez gnoj.
Med tem je sin oba rjavca zapregel in ko je o-če videl, da je vse pripravljeno, je stopil nazaj in velel pognati.
Konja sta potegnila.
Kmet pa je polglasno zakričal, kar je bilo bolj podobno kletvici, in dvignil v težkem škornju tičečo nogo. Podplata se je držala deska, kakor se kos železa drži magneta. Zrebelj je bil skozi usnje prodrl kmetu v podplat, tako da je dvigni' s čevljem tudi še desko. S pestjo jo jo odbil, švedrai k vodnjaku in sedeč izzul škorenj. Nogavic ni nosil, zato si je takoj lahko ogledal rano. Videti je bila, kakor majhna črna pika na trdi. uanial' koži njegovega podplata: če bi ne bilo ven priteklo nekaj kapljic krvi, bi bil člo-
vek mislil, da ni drugega, kot blato. Kmet je obrisal kri z roko in golo nogo držal pod cev. Hladna in iskreča je curljala voda čez veliko, krepko, rjavo no -go. lila v korito ter se za spoznanje barvala z rdečine, ki je samo po kapljicah vrela iz majhne rane-
Ko je kmet videl, da je nehalo krvaveti, je iz -¡ idil šoj) mokre trave, ki je rastla pod vodnjakom in si ga položil na rano. Potem je zopet obul škorenj, vrgel vile čez ramo in počasi, a krepko korakal za vozom, ki je bi! že na poti na njive. Včasih je občutil majhno bolečino, posebno pri prvih korakih, a se ni zmenil zanjo. Ko je* bil prehodil kakih 50 korakov, bolečine nt čutil že prav nobene več.
Molče je delal na njivi poleg sina, ki je tudi molčal. Z vilami in krampi sta zvlekla težki, stisnjeni gnoj z voza in napravila kup, velik dovolj, da bi jiokril bližnjih 10 metrov tal, ako bi ga raztrosila. Potem sta pognala konja in 10 metrov dalje se je pričelo isto delo, tako dolgo, da je bil voz prazen in je bila njiva posuta s temnimi, kadečimi se kupi. Tri -ali štirikrat sta šla po nov lovor. Med tem ko je fant i na dvorišču nakladal voz, je stari s širokimi vilami | gnoj razmetaval in razsipal . . .
Trudna sla bila, ko sta slednjič prišla domov.
Kmet ne prižge rad luči, ako ni treba. — Pri \ Hrastarjevih so hodili s j>tiči spat in so vstajali ž l njimi.
Ko se je Ambrož zbudil drugo jutro, je čutil v, t nogi pekočo bolečino in jezik mu je bil suh, kakor po | pušenju močnega tobaka. Hotel je vstati, a ko je sto-' pil na tla, se je zdrznil in silno ga je zabolelo. Sele . zdaj se je zopet spomnil žreblja in rane. Ker še ni \ bile dovolj svetlo, da bi pogledal, kakšna je rana, se l je še enkrat iztegnil po ležišču. Njegova žena — \ krepka, zdrava, kakih 40 let stara, s koraki dragon-1 ca in koščenimi udi — je bila vstala že prej in na | ognjišču zakurila. Zdaj se je vrnila v kamro in se | čudila, ko ga je našla še v postelji. i „Ali si bolan, Ambrož?" je vprašala, .v tj!f)
strani 69-70 pravi: „Zemlja je eno izmed najvažnejših proizvajevalnih sredstev ... in naš končni cilj je, da postanejo vsa proizvajevalna sredstva, (toref (udi zemlja!) enkrat last vse družbe. Tudi glede zemlje, ki bi se razdelila med kmetsko prebivalstvo, stoje nekateri na stališču, da je nikakor ne kaže izročiti v popolno last malim kmetom, ampak le v dedni najem . . . Tak način agrarne reforme bi še najbolje odgovarjal socialističnim načelom." Socijalni demokratje so odločni nasprotniki malih in srednjih kmetij !
Tako je hotel že Marx, ustanovitelj znanstvenega socijalizma. Kautsky, vodja strogih socijalnih demokratov, je bil zmirom proti temu, da bi se ohranili srednji in mah kmetje. Rekel je, da so male kmetije najbolj krive, da ljudstvo propada. Socijalni demokratje pa nimajo nikakega i vzroka, da bi pomagali vzdrževati bedne kmete. Zato Kautsky hoče, da so kmetije zložijo in spremenijo v zadruge z velikim o-bratom pod vodstvom države. Socijalističn i „Vor -wärts" je pisal leta 1891: „Nam socijalistom ne more priti na misel, da bi kakorsikoli podpirali kmeta in njegovo željo po zasebni lastnini (da bo zemlja njo -gova). Zemlja ni last kmeta, ampak vseh ljudi; za -sebne lastnine zemlje ne smemo priznati nikomur!"
Socijalnim demokratom je na poti vsak naj -manjši košček zemlje, ki je zasebna last kmeta ali u-bogega bajtarja! „Mi smo stranka delavcev, ki nimajo nič posestva. Seveda hočemo pridobiti tudi ma -lega posestnika, toda le s tem, da ga prepričamo, da kot posestnik nima prihodnosti, ampak da ima prihodnost le proletarijat". T,ako so. izjavili na svojem strankinem shodu v Vratislavi. In 21. junija 1918 je pisal soeijaldemokraški list „Die neue Zeit": „Pravzaprav bo po vojski .tako, da bomo morali v interesu prehrane zahtevati: Tudi najmanjša posestva se naj odpravijo in zložijo" (v skupno posestvo)! Socijalni demokratje hočejo skupno obdelovanje vse zemlje p o d v o d s t v o m države ali veliki kmetijski obrat.
Socijalni demokrat si misli cel svet kot en velik obrat, tudi kmetijstvo. V socijalnodemokraškem programu, sklenjenem na strankinem shodu na Dunaju 1901, se pravi: „Vedno bolj je vsled propadanja produkcije posameznikov tudi lastnina posameznikov odveč in škodljiva." V nemški knjižici: „Kaj hoče so-cijalna demokracija", beremo: „Današnja delovna sredstva (n. pr. zemlja) niso več primerna, da bi jih v majhnem obsegu imel eden sam, ampak zahtevajo skupno delo; mnogih na enem kraju, zahtevajo veliki obrat". Socijalnodemokraški voditelj, jud dr. Danne-berg trdi v eni svoji knjigi: „Malo posestvo in pomanjkanje izobrazbe je,krivo, da ni mogoče po načr-
tu pridelovati živil v korist skupnosti. Za živinorejo ravnotako kakor za obdelovanje zemlje."
Ker so torej socijalisti taki sovražniki zasebne lasti, zlasti še malega in srednjega kmetskega stanu, hočejo tudi	,
agrarno reformo
tako izvesti, da zemlje potrebni delavci in viničarji ne bodo lastniki zemlje, ampak
samo najemniki.
Naša krščanska Ivmetska zveza zahteva, da se veleposestva, svetna in cerkvena, razdelijo ubogim v last! Socijalni demokratje pa jih hočejo naseliti samo kot najemnike, zemlja sama pa naj bi ostala skupna last vseh, oziroma države! Država bo vodila po svojih uradnikih obdelovanje zemlje! To je tisto „enotno, smotreno, centralno vodstvo", ot katerem govore socijalisti.
Ali bodo ti delavci in viničarji zadovoljni, ča ne bodo lastniki zemlje, ampak samo najemniki socijali-stične države, ki jih bodo. komandir ali morebiti ljudje, ki so med vojsko pri raznih centralah in vojnih žitnih zavodih imeli opraviti? Ravno pri raznih centralah, ki so se osnovale med vojsko, jo kmetsko ljudstvo na lastnem telesu dovolj bridko občutilo, kaka dobrota je tisto „enotno, centralno vodstvo'' gospodarstva, o katerem sanjajo socijalisti! Kmet je moral svoje pridelke pri rekvizicijah za sramotno nizko ce-i no oddajati centralam. V centralah so sa pridelki i vsled malomarnosti in nevednosti vodij central v veli-| ki množini popolnoma pokvarili, in potem je moral | kmet od centrale svoje s silo odvzete pridelke za več-! kratno ceno zopet kupovati nazaj, če je sploh kaj do-! bil! Centrale in rekvizicije! To je še danes v pre-bridkem spominu kmetskega ljudstva. Seveda socijal-j nim demokratom so bile rekvizicije ljube! Zato so tako priganjali k rekvizicijam: „Le kmetu rekvirirajte! Kmet ima vsega dovolj, kmet je oderuh! Njemu vzemite !"
Tako bi radi tudi sedaj gospodarili s kmetskimi pridelki! Kmet in delavec ¡bi v socijalistični državi bil samo najemnik, suženj, ki bi delal na državnem posestvu, potem pa bi prišel uradnik socijalistične države in bi mu najboljše odvzel, kakor so mu jemali ob času vojske!
Rekvizicije! Neprestane..rekvizicije! To bi bila končna agrarna reforma socijalnih demokratov!
Tudi krščanska Ljudska stranka in Kmetska zveza hoče agrarno reiormo, naj se razdele prevelika veleposestva, cerkvena ravnotako kakor svetna! Toda posestva se naj razdele delavcem in sploh ne-posestnikom v popolno last in posest! Trden mali in srednji kmet in posestnik! Ta je najtrdnejša opora vsake države, ne pa najemnik, ki bi mu;socijalistični mogotci predpisovali, kaj in kako naj obdeluje! Kmetijsko delo in kmetski stan potrebuje samostojnosti in svobode!
Bivšim vj©fnikom w Italiji«
(Piše poslanec J* Vesenjak.J
•V ptujskem okraju, na Pragerskem in v Brodu na Hrvatskem sem slišal od posameznih vjetnikov, ki so se vračali domov, naravnost neverjetne trditve . Naša dolžnost' je, da o tem javno govorimo ter ugotovimo resnico ter jo ločimo od govoric.
Trditve ujetnikov.
Vračujoči se ujetniki so pravili, da so jim v I-laliji oficirji in drugi zatrjevali sledeče: Nihče se za vas ne briga, niti vaša vlada, niti vaši zastopniki. Država vaša noče, da bi vi prišii domov, ker se vas boji. Posebno Srbi vas nočejo, ker ste se borili proti Italiji kot njihovi zaveznici. V državi vlada nered. To so bila v glavnem poročila, ki sem jih v razgo -
voru slišal. Strašne obdolžitve so to nasproti poslan« oem, posebej pa še proti naši državi in njenim vladam. «Treba je, da naši ujetniki izvedo resnico, treba je tudi, da mi vemo, ali so se te vesti splošno, ve-doma in namenoma širile med ubogimi trpečimi ujetniki, da bi se njihova srca napolnila z obupom in a sovraštvom nasproti naši državi.
Kako smo ravnali mi?.
Vsi naši ljudje brez izjeme so priče, kako je naša prva narodna vlada v Ljubljani skrbela, da se vrnejo čim prej laški ujetniki v svojo domovino. Maki z italijanskimi ujetniki proti jugu so bili ravnotako polni, kakor oni, ki so prihajali z vojaki iz južnega bojišča. Pozdravljali smo celo te laške ujetnike , saj smo se čutili proste in svobodne, pa smo hoteli dati takoj tudi svobodo in prostost drugim. Bili smo prepričani, da bodo tudi Italijani zvesti in verni Wil-sonovim trditvam in obljubam in da nam vrnejo milo za drago. Toda bridko smo se varali. V 14 dneh so bili pač vši laški ujetniki na laški meji izročeni laški oblasti, a od naših se ni vrnil še nihče, kdor ni ravno sam utekel in z begom tvegal svoje življenje. Se celo tiste naše čete, ki so jih na bojnem polju oli prevratu pozdravljali kot svoje zaveznike, so nam I-talijani zasužnjili.
Italijanske spletke in naše delo..
Ko smo bili na ta način ogoljufani in prevarani mi tukaj doma in naši možje in mladeniči v ujetništvu, smo nastopili druga pota, da rešimo naše ljudi. Izvršili smo ujedinjenje v kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev ter potom te vlade takoj skušali rešiti naše ljudi iz robstva.
Italijani so nas tačas varali naprej, izvrševali posebej nad Slovenci in Hrvati nezaslišana nasilja. Zasedli so nam celo Goriško, celo Istro, velik del Kranjske in velik del Dalmacije. To jim ni bilo dovolj! Naše ujetnike so spravili v nezdrave kraje v. slaba in zanemarjena taborišča, silili so jih k težkemu in nevarnemu delu, zraven pa jih zasramovali in se jim rogali ter jih slabo hranili. Italijani so pač že dobro vedeli, da so bili Jugoslovani tisti junaki, ki jim niso pustili zmage in poti v naše kraje in so popustili še le tedaj, ko je ententa, torej tudi Italija — slovesno obljubila svobodo vsem narodom.
Obupna pisma in poročila so začela prihajati od naših ljudi v italijanskem robstvu. Naše časopisja jih je objavljalo, mi zastopniki smo jih zbirali in vršili svojo dolžnost, lahko trdim: vsi skupaj, in vse stranke, posebej še Jugoslov. klub.
Da pokaže še bolj svoje sovraštvo do nas Ju* goslovanov, je Italija začela izpuščati Cehe, Poljake» Nemce, Madžare in Rumune iz ujetništva in je zadrževala v glavnem samo Slovence in Hrvate, od* nosno tudi Srbe iz Bosne, Hercegovine in Slavonije, ter Dalmacije. Posamezni naši ujetniki so se preob -lekli in utekli, nekateri so se izdali za Nemce ali za Cehe ter tako z zvijačo ali z denarjem prišli iz ujetništva. Ali število teh je bilo malo.
Naše delo za ujetnike.
Rekel sem že, da so se za ujetnike trudili zastopniki vseh strank, posebej še Jugoslovanski klub,-Ako ni bilo uspeha, je vzrok samo in edino v brezmejnem sovraštvu takoimenovauih italijanskih nacionalistov in iredentistov, ki so imeli cio zadnjih voli -tev pri vladi v Italiji edini besedo. Naj naštejem samo nekatere korake, ki smo jih storili za naše ujet -nike, da bi jih rešili!
..Ni sile. Na žrebelj sem stopil včeraj. Mislim , da se bo gnojilo. Ko bo dan, moram pogledati spa -ka."
Ona pa ni hotela čakati, da se zdani, ampak je naredila luč. Mož je veliko, okorno nogo pomolil iz -pod težke odeje, žena pa jo je prijela in jo ogledovala od vseh strani. Komaj da je našla malo ranico, a vsa moga se ji je zdela otekla. Ako se ga je dotaknila na podplatu in više gori proti gležnjem, je mož vztrepetal in zaklical: „Av, ti pes, ti!'" Mehkužen ni bil.
Ona pa je ugotovila, da je noga vneta in Ambrožu prepovedala, da ne sme iz postelje.
Ko pa se je v spodnji sobi s staro Hrastarico posvetovala, kaj bi bilo storiti, da bo noga zopet zdrava, so se odprla vrata in Ambrož je prikrevsal noter. Predolgčas mu je bilo zgoraj v spalnici samemu iri pa zaradi „takega malega spaka." Ako bo treba napravljati ovitke, to lahko napravi tudi v izbi.
Ženi sta se res domenili, da bo treba obklad -kov. Sira sta zavili v mokre rute in jih polagali na nogo. Sir vročino potegne ven, sta dejali. In Ambrož jg ves dan polegal ali posedal v izbi in si dal preganjati vnetje od belega sira. Kadar so bili sirovi hlebci suhi in vroči, kar je nastalo čez par ur, so jih vrgli za hrano kokošim in navezali nove. Za nogo ie bilo posebno dobro, da so kokoši takoj pojedle bolezen. Dolgo ne bo, pa bo noga zdrava.
Tomaž je čez dan sam opravljal delo na polju, pomagala pa mu je Cila, ki je bila leto mlajša od njega. Meta, 171etna, in Jerica, ki jo bila šele izstopila iz nedeljske šole, sta materi pomagali v hiši in hlevu. Jožek, najmlajši, je hodil še v ljudsko šolo , odhajal navadno ob šestih zjutraj od doma (vas s šolo je bila celo uro oddaljena od Lisičine) in prihajal domov šele ob šestih zvečer. Opoldan je moral jesti pri sorodnikdi, kajti da bi vsak dan štirikrat letal semintja, to bi bilo, posebno po zimi, za fanta malo preveč.
Kadar je kak otrok stopil v sobo, je zvesto povprašal, če je že bolje. Ljubili so očeta z resnično
ljubeznijo, s tisto kmetsko, priprosto zvestobo, ki je trda kakor kamenita tla, na katerih pa rastejo' do -kazi ljubezni, mehki in nežni, kakor cvetlice. Izkazovali so mu majhne usluge, ki so ga veselile, a tega ni pokazal. Postajal je celo godrnjav in se jezil nad lenobo, h kateri so ga obsodile ženščine, ko mu vendar ni sile. Ko pa je prišel večer, je vendar pustil, da ga je Tomaž naložil na rame in po stopnicah nesel v kamro, samo da mu ni bilo treba stopiti na r.ogo.
Tomaž je bil 20 let star, dolg, suh fant, glave in kosti, kakor so jih imeli Hrastarji, in nekoliko samosvoj. Malokedaj se je smejal, malo govoril in ve -činoma s konji, volmi in kravami v hlevu, ali pa na njivi s kepami. Gozd, samotni dpm in ločenost od vsega sveta, to mu je bilo najljubše. Kadar je z očetom stopal poleg pluga, ali kadar sta sekala drevje, ali spomladi in jeseni gnoj vozila na travnike, mu je stari večkrat pripovedoval, kaj se godi tam zunaj. O trgovcih, ki sladko govore in kmeta varajo; o sodnikih in tistih, ki delajo postave in so strogi samo proti nizko stoječim, prizanašajo pa višjim; o davkih, ki jih mora plačevati kmet, da gospoda in meščani morejo prijetno živeti, in kaj podobnega.
Tako se je fant navzel gnusa pred vsem, kar je ležalo onkraj zelenega zidu, in prisegel, da bode kolikor mogoče malo občeval s tistimi ljudmi. Postal jo ponosen, da je mogel tu kot kralj prosto in neovirano živeti, kakor se mu je ljubilo, in strmeč jo poslušal očeta, kadar mu jo pripovedoval, da so že pred 300 leti Hrastarji živeli na istem poč.stvu in se niso odkrivali nikoKur. Da so zadostovali sami sebi, da niso potrebovali nikogar in niso bili odvisni ocl nikogar, to ga je v selilo. In da so mogli delati tako, čeprav niso bili „učeni", brez tiste lažnjive, hinavske, takozvane „olike", — to ga je veselilo še prav posebno. Vendar se je čutil hudo odvisnega od očeta, ker se je zavedal lastne slabosti. Navajen je bd, da ga je poslušal vselej in povsod, da ga je posnemal in se v vsem ravnal po njem, kajti bil je prepričan, da ja
oče najpametnejši in najvrlejši med kmeti cele de -žele.
Edini dan, ko očota ni bilo k delu, je Tomaža spravil že v marsikako zadrego, kajti mati in sestre so ga včasih kaj vprašale, česar jim, četudi je bilo videti jasno, ni mogel razložiti. Omahljivost njegove zaprto narave je naenkrat prišla na dan.
Bil je torej iz dveh vzrokov žalosten in slabo -voljen. Njegov položaj se mu je zdel preveč odgovoren, čeprav je šlo samo za gnoj, krmo, vole in krave, očetova bolezen pa mu je delala skrbi. Videl je, kakšna je noga. Ni mu bila všeč. Vsa je bila rdeča» rdeča in otekla. Kdo ve, koliko časa bo to še trajalo.
Tudi drugi dan je bil vneti ud še ravno tak „ Ambrož je ostal v postelji in si ni želel več doli v izbo. Ženske so se posvetovale znova in so mislilo nadaljevati poizkuse s sirom. Kmet pa je odločil, da ni kaj prida in rekel: „S sirom ni nič. Mrzlota ni dobra za nogo. Čutim, da se gnoj nabira notri. Najboljše bo, da denemo gori kaj takega, kar bo vleklo. Zmečkan krompir mi devljite gori ali pa kak obliž , ki bo vlekel."
Kakor vselej, so se ženske uklonile njegovemu nasvetu. Dokler mati ni iz voska, lanenega olja in medu skuhala nekakega obliža, mn je žena poklada-la na nogo zmečkan krompir, vročega, kakor ga je le mogel strpeti, in ga mu navezala s platnom, dokler se ni ohladil. Vsaki dve uri je Tomaž pomolil glavo skozi vrata in vprašal: „Kako je kaj, oče?"
In ako je oče odgovoril, da šo ni boljše, je sin sedel na s'ol k njemu ter mu nekaj časa v kratkih , pretrganih stavkih pripovedoval o svojem delu na polju, nekaj, ker je mislil, da bo to o<Ma zabavalo, a nekaj, ker mu je tako zvito izvabil kak svet.
Tisti dan proti večeru jo kmet naenkrat vpra -šal, če je zunaj mraz. Bilo je proti koncu septembra in eden najlepših dni v letu. A čudno je bilo to, d« ga je v postelji pričelo zebsti. Žena mu je morala greti rute in ga zavijati v nje; kljub temu so se mu tresli rsi udje in zobje so mu šklepetali.
(Daljo prihodnjifl.i

SLOVENSKI GOSPODAR.
10 maja IftŽO

t

Ko so se začetkom marca preteklega leta zbrali poslanci v Beogradu v nar. predstavništvu, je bila med prvimi sijajna manifestacija, kjer smo stranke brez razlike zahtevali pravične meje, pa tudi vrnitev vojnih ujetnikov. Ponovno smo bili zastopniki Jugo-alov. kluba s poročili in prošnjami naših ujetnikov pri ministrskem predsedniku Stojanu Protiču, pri voditelju ministrstva zunanjih zadev Spalajkoviču, in pri vojnem ministru Hddžiču. Naša Vlada je pritožbe poslala delegatom v Pariz in zastopnikom v Italiji, da posredujejo. Toda 'Italija še našega kraljestva niti pripoznati ni hotela, vse jugoslovansko prebivalstvo bivše habsburške monarhije pa je smatrala za sovražno, da je lahko, doma in na meji s svojo neslavno vojsko počenjala svoje neslavne čine.
Naša delegacija v Parizu se je na našo zahtevo obrnila s posebno prošnjo do Amerike in Wilsona. In kaj so rekli Italijani Amerikancem: razne nalez -Ijive bolezni so med ujetniki v taboriščih, zato jih ne moremo razpošiljati, ker bi nam okužili naše italijanske kraje. Toliko se je s temi posredovanji le doseglo, da je prišel ta in oni težko bolni ali včasih tudi tak, ki se je znal dobro bolnega delati, s sanitetnimi transporti domov. Naša vlada nam je parkrat na tajnih sejah, takoimenovanih konferencah, med drugi -mi stvarmi poročala tudi o svojih prizadevanjih za ujetnike.
V Pariz so hodili tudi zastopniki-poslanci iz zasedenega ozemlja osebno. Tam niso le nastopali za priključitev slovenskih krajev k našemu kraljestvu , temveč tudi za ujetnike so se zanimali.
Končno je delegacija našega kraljestva na na-žo skupno zahtevo predložila zaveznikom v zadevi u-
jetnikov posebno spomenico. V Italiji so se izvršile volitve s porazom nacionalistov in iredentistov. Zmagali so socijalisti in ljudska stranka. Ta preobrat v Italiji in naše vedno se ponavljajoče zahteve so imele uspeh in začeli so se vračati naši ujetniki.' Toda ne po najkrajši poti. Iz Brindizi in Bari prihajajo v Gruž in preko Bosne domov, ali pa celo preko Tirolske in Dunaja.
Vračajo se možje in mladeniči, težko preizku -šeni in bridko varani od onih, ki niso nikdar poznali vere in zvestobe ter so tudi nam pripravili v svojem nenasitnem pohlepu po naši zemlji skozi poldrugo leto največje skrbi, križe in težave, hujskali nad nas Rumune, Madžare, Bolgare, Nemce in nazadnje dali zavetja še Irankovcem, da ne moremo vsega urediti tako in naglo, kakor bi sami radi.
Kaj vas prosimo, bivši ujetniki!
Treba je, da naši bivši ujetniki v Italiji vedo, da nismo niti za trenutek pozabili na nje, temveč da so naše delo in našo skrb preprečili edino Italijani, mi pa nismo imeli nazadnje drugega sredstva, kakor javne in glasne proteste in prošnje do zaveznikov , cziroma do velesil.
Važno za nas je, da natanko vemo, ali so našim možem in mladeničem splošno, vedoma in namenoma v robstvu o nas in naši državi govorili tako , kakor sem slišal od posameznikov, zato prosim vse bivše ujetnike, naj poročajo v našo pisarno Kmetske zveze v Mariboru, kdo je ujetnikom govoril take laži in natolcevanje in v katerem kraju, v katerem taborišču se je to godilo. Resnica mora na dan. Ona nam mora biti nad vse!
<s iz ljudstva«
Umestna in modra je bila odredba deželne vlade za Slovenijo, ker je izdala naredbo glede prepo -vedi točenja alkoholnih pijač po gostilnah za toliko časa, dokler se prekucuški sloji ljudstva ne pomirijo in vsled preobilega zavživanja alkoholnih pijač raz -greti možgani ne ohladijo. Vsled te odredbe so se preprečili marsikateri prepiri in krvavi poboji, a pri -hranil denar za druge nujnejše in koristnejše vsakdanje potrebe.
Toda še ena rana je, ki globoko razjeda naše truplo, rana, ki je tako globoka, ta, se zdi nezacelji-va, a samo dozdevno, v resnici i i pa zahtevala enostavnega in preprostega leka, in ta rak-rana našega ljudstva je strast po tožarenju in pravdanju zaradi razžaljenja časti. Tožbe in pravde zaradi razžaljeh-ja časti naraščajo kakor gobe po dežju. Ne najdeš z lahka okrajne sodnije na Slovenskem, kjer bi se ne vršilo vsak teden najmanj 30 takih tožb, pri večjih o-krajnih ssdnijah. kakor n. pr. v Mariboru, je pa takih tožb vsak teden kar na stotine. Bilo bi krivično odrekati komur pravico, da varuje svojo čast, zlasti kjer je to v resnici potrebno. Toda žalibog se doga -jajo neštevilni slučaji, da leti ta ali oni k sodišču zaradi kakega prav malenkostnega žaljenja s kako besedo, kot: baba, ded, koza, junc, norlak itd. Ako se čuti razžaljenega, bezga od odvetnika do odvetnika, dokler se ga končno eden ali drugi ne usmili in vloži tozadevno tožbo. Seveda si tudi obtoženec poišče odvetnika-zagovornika in ko pride dan razprave, oblega razpravno dvorano cela vrsta raznovrstnih prič, še celo otrok. Cestokrat je izid razprave, da je prišlo do poravnave in obtoženec je moral plačati vse stroške. Toda isti ljudje so se morda že prihodnji teden zopet videli pred sodiščem, kajti sedaj je pa poprejšnji ob^enec vložil po svojem odvetniku tožbo proti svojemu prejšnjemu tožitelju tudi zaradi razžaljenja časti in tako gre naprej brez kpnpa jn kraja .
Politični ogled.
Jugoslavija.
2 e davna zahteva našega Jugoslovan -skega kluba, da mora biti beograjska vlada sestav -ljena iz vseh parlamentarnih strank (koncentracijska vlada), se je vendar le udejstvila. Radikalcu Vesni-ču se je posrečilo, da je posamezne stranke sporazumel y toliko, da so vstopile v novo vlado. Protičeva vlada je po doseženem sporazumu podala ostavko . Takoj nato je predložil regentu dr. Vesnič listo svojega kabineta, ki je bil od Aleksandra sprejet, potrjen in zaprisežen.
Nova koncentracijska vlada je sestavljena tako-le: Predsednik dr. Milenko Vesnič; zunanji minister: dr. Ante Trumbič; namestnik zunanjega ministra in minister trgovine: dr. Momčilo Ninčič; minister notranjih zadev: dr. Ljuba Davido-vič; ustavni minister: Stojan Protič: minister pros-vete: Svetozar Pribičevič; železniški minister: dr. Anton Korošec; minister vojne ter mornarice: general Branko Jovanovič; za pošto in brzojnv: dr. Mato Drinkovič; minister šum in rud: dr. Ivan Ko-vačevič; minister socijalne politike: dr. Lojze Kuko-vec; za .verstvo: dr. Pavel Marinkovič: za agrarno reformo: dr. Krizman; za pravosodstvo: Triikovič; za zdravstvo: Zivojin Rafajlovič; za finance. Ko.ita Stojanovič; za prehrano: Rista JojkovfČ: zgr.KVoe. Ivica Jovanovič; za poljedelstvo: dr. VeV-nr Jau-kovič.
V novi vladi jo od strank iz prejšnje vlade 10 ministrov, demokrati in skupina dr. Sraodlake so dobili 8 mandatov. Socijalni demokratje v Vesni-¡£evi vladi nimajo nobenega' ministra.
Cela posestva so se na ta način zapravdala in to za prazen nič. Koliko dragocenega časa, denarja itd. se potrati in izgubi na ta način! Ko solnce sije najlepše in ob krasnem vremenu, ko je vse polno dela na polju, na travnikih in v vinogradih, oblega vsak teden na stotine prepirajočih se strank zaradi malen -kostnega razžaljenja časti naša okrajna sodišča, in večkrat morda samo zato. ker je rekel sosed sosedu, da je: puhec, svinja, osel itd., doma pa delo zaostaja, krma na travnikih pa vsled zamude časa trohni in gnije.
So to skrajno nezdravi pojavi, je to ena največjih rak-ran na našem truplu. Toda temu bi se dalo odpomoči na enostaven način: Za vsako občino bi se naj ustanovilo mirovno sodišče, na čelu mu župan . Taka mirovna sodišča za tožbe zaradi razžaljenja časti so že pred vojno obstojala v marsikaterih deželah in so povsod blagodejno delovala. Tam pred županom, kateri gotovo prav dobro po^na razmere, bi se naj taki malenkostni spori mirnim potom brez velike izgube časa in denarja poravnali in izostalo bi marsikatero sovraštvo. Naši deželni poslanci so že leta 1914 vložili v štajerskem deželnem zboru tozadevni predlog za ustanovitev mirovnih razsodišč pri obči -nah. Ta predlog je bil tudi sprejet.
Drago slovensko ljudstvo, nehaj z nepotrebnim pravdanjem in tožarjenjem, kajti škodo navadno tr-pita oba, tož'telj in obtoženec, kakor že pravi ljudska prislovica: „Kjer se tepeta dva, tretji klobuke pobira !" Naše poslance pa prosimo, naj tudi sedaj store isto, kakor so storili leta 1914 v štajerskem deželnem zboru in našemu ljudstvu bo prihranjeno mnogo dragocenega časa, na milijone denarja in veliko brez -mejnega medsebojnega sovraštva, ki je nastalo ravno vsled tožb zaradi kakega malenkostnega razžaljenja časti!
Narodno predstavništvo, katerega bo sklicala nova vlada, se bo pečalo z volilnim za -konom in načrtom za ustavo.
Novi predsednik parlamenta bo dr. Medakovič, drugi podpredsednik pa dr. Franc Jankovič (Slovenec).
Po v zgledu beograjske vlade se bodo preosnovale tudi pokrajinske vlade v Ljublja -ni, Zagrebu, Sarajevu in v Dalmaciji. Predsednik Slovenije dr Brejc ostane, ravnotako baje tudi hrvatski ban dr. Matko Laginja.
Ustavni minister Protič se bo posvetoval v Zagrebu in v Ljubljani z odličnimi slro -kovnjaki gledo ustave. Protič je za široko samoupravo posameznih pokrajin.
Italija.
P r e ; š n j a italijanska vlada pod predsedstvom znanega Nittija je odstopila. Kralj je poveri! sestavo nove vlade socijalistu Bonomi, ki je pa odklon 1 to težavno nalogo. Od nove italijanske vlade ie odvisna ugodna ali neugodna rešitev reškega. vprašanja. Ako bodo imeli v novi vladi pretežno večino prista l ljudske stranke in socijalisti. lahko tipamo, da se bomo pobotali z Italijani radi Reke T.olj prijateljskim potom.
Francija.
2elezničarska stavka na Francos -kom ponehava, železniška ravnateljstva so pozvala stavkarje na delo. Francoska vlada je v dobi stav -ko stala odločno na stališču po Koroščevem receptu: Naiprej vsi na delo, potem se še le bomo pogajali.
Nemčija.
Francoska in Angleška tirjate od Nemčije, da bo plačevala vojno odškodnino v letnih obrokih in sicer naraščajoče s povzdigom nemškega gospodarskega položaja. Najprej bo začela Nemčija plačevati vojno odškodnino Franciji.
Avstrija.
V	Lincu so zborovali 11. t. m. komunisti in hoteli kakor v Ljubljani navaliti s silo na deželno vlado. Prišlo je do krvavih spopadov med komunisti in ljudsko brambo. Bilo je 7 mrtvih in 21 ranjenih. Glavne hujskače so pozaprli in čez Lino proglasili prekisod.
V	Gradcu zboruje prometni posvet, na katerem imajo poleg Avstrije svoje zastopnike tudi: Jugoslavija, Cehoslovaška in Italija.
Madžarska.
Na Madžarskem in Nemci Kmetsko zvezo.
se ustanovili Madžari
Turčija.
Turčiji izročena mirovna pogod-b a določa, da bo Turčija v Evropi omejena na Carigrad. Tudi v Aziji je Turčija vsled izročene ji mirovne pogodbe zelo zmanjšana.
Rusija.
Ruska boljševiška armada je začela protio*enzivo proti Poljakom, ki so zasedli mesto Kijev.
Gospodarstvo.
Nove Kmetijske, podružnice so se ustanovile v zadnji dobi na mnogih krajih. Prosimo naše szaup-nike, da nam nemudoma naznanijo, v kateri župniji so se od 1. januarja 1918 do danes ustanovile nove podružnice, kdo je v odboru, koliko ima članov, delokrog itd. — Tajništvo KZ.
Kmetijska podružnica Maribor in okoliš priredi 6., 1o je prvo nedeljo junija, ob 9. uri zjutraj v dvorani okrajnega zastopa predavanje o naslednjih predmetih: 1. Kako hočemo letos uporabiti svoje sadje? Razgovor in eventualni sklep. 2. Priklopitev o-koliških posestnikov k napravi falske elektrarne. Razklada inženir te stroke. Kakor je videti, bo zborovanje zelo važno in obenem zelo zanimivo. Zato naj ne izostane nobeden izmed ud€fr: samoobsebi se ume, da je tudi povabljen ženski Spol.
Zavarovanje proti požaru. Glasilo Slovensko kmetijske družbe „Kmetovalec-' piše dne 15. aprila L 1.: „Snemite table madžarskih in nemških za-aroval-nih zavodov s svojih hiš! Ne dajte se še nadalje va-ivti in izkoriščati! Vse tuje družbe (zavarovalnice) s!''»je na robu prepada, kei so svoj kapital uožile v. madžarska in nemška vojna posojil;.,! In .isti papir,i so ¿a nas danes bi-'-,., vrednosti. Madžarsko '.r. nemške družbe različnih imen stoje danes pod sekvestrom.: M.i istr:,tvo jim je pr': ooveda.o zavarovanje .-a živ-ijenje popolnoma, na pj-Lar pa jim gri je dovolilo sa-rco še za tekoče Jeio. Vs6 d-ugo, kar vam veren:-, ho vi agenti-tujci, je neresnica. Od l:i.rih zavurivanj inJiko takoj odstopite. No»-on tuj /a-, o I m« ne more preganjati za leta, ki še potekla ke• dunajsko sodišče ni več kompetenlno (< pnr ^«.o), da bi reševalo pravde naših državi(aao7. Sicer pa ona družbe, ki so izven meje našo di/ ve, ne morijo niti mv-liti na sodišče, ker smo oedaj samostojna država in svobodni državljani napram celemu zunanjemu svetu." — Od zavarovalnic, ki imajo svoj sedež v Nemški Avstriji ali na Ogrskem, v slučaju nesreče ni lahko mogoče dobiti izplacda zavarovalne svote, ker je pošiljanje denarja prepovada io. Polog tega pa še Vam izplačajo v . nemški vi'3.1) »s i. Slovenci i;narao svojo lastno zavarovalnico, t. j. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani, ki je najnovejši zavarovalni zavod v naši državi. V Marr-v-'. daj.-» pojasnila gleda zavarovanja pisarna Kmetske zveze v Cinlovi tiskarni, v Celju pa glavno za?', vh.'-' na Bro.;o. Bliža se čas neviht, zatorej zavarujte pravočus-.o i/.vjo i-metje pri domači — Vzajemui zavarovalnici.
Pošiljanje svežega sadja preko me.ie. Slovenska kmetska zveza je poslala pred 14 dnevi poslancu dr.: Hohnjecu v Beograd prošnjo mnogih naših krajevnih organizacij, naj posreduje pri vladi za neovirano pošiljanje zgodnjega sadja v Nemško Avstrijo in druge sosedne dežele. Crešenj in drugega zgodnjega sadja je pri nas toliko, da lahko dobijo naši sadjarji zanj milijone, če oblasti ne bodo ovirale izvoza. Poslaneo dr. Hohnjec nam poroča, da se mu je posrečilo doseči pri vladi zagotovilo, da se izvoz svežega sadja na sme nikjer zadrževati. Pošiljatelji sadja (trgovci) bodo morali plačati izvozno carino v dobrem denarju (v zdravi valuti), t. j. v naših ali čeboslovaških kronah, ali nemških markah, a ne v nemško-avstrijskem denarju. Slovenska kmetska zveza ie poslala vladi tudi zahtevo, naj dovoli tudi za pozro sadje neoviran izvoz.
Vinski davek ali strašilo brez glave. Nadzor -ništvo deželnih naklad v Ljubljani je broz glave. Dobivamo nešteto pritožb o predpisovanju vinskega davka. Iz Bezovice pri Konjicah nam piš Posestnik Jurij Golež je dobil en dan kar Iri p' ; ;lne nalogo za vinski davek za leto 1918 in sicer š . 2809 za 20 K 78 v, št. 2811 za 17.10 K in 5tv 2816 za 23.75 K. Kdo se naj spozna iz vsega tega? Čestitamo gg. dr. Sav-niku in Zajcu, da tako „vzorno" predpisujeta ta da -
vek! Iz vsega tega se vidi, da bo treba pri nadzor - Gornik, posestnici v Selnici olj Muri: g. Alojziju Mi-ništvu deželnih naklad in pri delegaciji financ v L ju- j kiš, posestniku v GradiSk«; g. Alojziji Pezdieek, po-bljani velike in ostre metle. Ali se ne pravi s taki -mi plačilnimi nalogi po nepotrebnem razburjati vinogradnike? Z vinskim davkom proč! Proč z neredom pri omenjenih uradih v Ljubljani! Gospode, ki se i-grajo s kmeti, ne potrebujemo na tako važnih mestih.
Bakrena ga lica. Mnogi vinogradniki niso dobili bakrene galice. Kaj je vzrok temu? Ali trmoglavost ali počasnost. V listih je bilo opetovano in pravočasno razglašeno, da bo dobil 1920' galico le tisti, ki je član Kmetijske podružnice in ki pravočasno naroČi
galico pri odboru podružnice. Kdor torej še' do sedaj ni dobil galice^ naj pripiše to svoji malomarnosti. Vinogradnikom se je cena 12 K zdela previsoka in Špekulirali so na nižjo ceno. Tudi prihodnje leto bodo samo Kmetijske podružnice oddajale cenejšo galicD r Radi tega pristopajte že sedaj h podružnicam kot člani Udnina na leto znaša samo 16 K, Za to pa dobite cenejšo galico in še druge potrebščine in list „Kmetovalec" zastonj. izi Ljubljane poročajo tajništvu Kmetske zveze, da dobi Slov. Kmetijska družba ve -čjo množino galice, ki pa bo stala 34 K. Kdor io rabi naj si jo takoj naroči pri'Kmetijski podružnici. Vodstva podružnic naj nemudoma poročajo SKD v 1 ju -bljarf, koliko te drage galice rabijo za svoje člane.
Gostilničarji v Mariboru proti vinogradnikom. ¡Zadnje dni hočejo gostilničarji v Mariboru na vsak način umetno pritisniti ceno vinu pri vinogradnikih kolikor mogoče močno nizdol. Nemški gostilničarji so sklenili med seboj zvezo, da ne kupijo nobene kap -Ijice vina, dokler starih zalog ne bodo iztočili. Medsebojno si sedaj razdeljujejo vino. Med tem, ko vinogradnikom ponujajo za liter vina 8—10 K, pa še vedno točijo vina po 24, 32, 36 in 40 K. Tako postopajo ljudje, ki so še pred tedni po vseh štirih lazili za nagimi vinogradniki in prosjačili, naj jim prodajo vino. Slovenska kmetska zveza je poslala vladi obširno tozadevno spomenico, v kateri zahteva, naj dovoli pod ugodnimi pogoji izvoz vina iz Slovenije.
Cene padajo. Zagrebški trgovci dobivajo po -nudbe glede živil iz Bačke, Banata in Srema. Pše -niča, ki je stala že 1000—1050 K 100 kg, ponujajo sedaj v Bački, Banatu in Sremu po 700 in 650 K 100 kg. Moka nularica, ki je stala že 16 K 1 kg, je zdaj na razpolago po 12 K 1 kg. Cene krompirju so padle na zagrebškem trgu za 50%. Razlog tega padanja cen je dobro stanje setve, ki obeta letos, ako nam ne vzame kaj nepričakovanega tozadevnega upanja , sijajno žetev. Zelo ugodno vreme mesca m&inika lepo deluje na žito, ki bo dozorelo že v polovici junija . Tudi živinske krme je v izobilju. Zabranitev izvoza živil je prekrižala račune marsikateremu špekulan -tu, ki je prikrival zaloge v nadi, da bo nastopilo v naši državi spomladi pomanjkanje in da bodo dosegla vsled tega živila še višjo ceno. Sedaj spravljajo ti špekulanti žito in moko na trg in pri vseh trgovcih je živil v obilici.
Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žalcu ni bilo v pretekli dobi nobenega popraševanja po tujem hmelju in so bile cene, ki so se gibale med 5000—5200 K za 50 kg, samo na papirju. Žateškega hmelja se je po -prodalo samo nekaj bal po 6000 do 6500 K za 50 kg. g ; Vsled deževnega in hladnega vremena so se na Ceš- * kem že pojavile v obilni meri hmeljske, bolhe. Stanje hmeljskih nasadov v inozemstvu, zlasti v Nemčiji in Franciji, ni, posebno povoljno.
-.....■...... ■prns^sam^m
Nagrade za plemenske
sestnici v Vukovskom dolu; g. Francu Fras, posestniku v (Jrii$ovi; g. Janezu Marko, posestniku v Bligtovcu; g. Mihaela Voiniajer, posestnikuv Rude -čembregu; g. Jožefi Neubauer, posestnici v Selnici ob Dravi; g, Jerneju Frangež, posestniku v Bohovi; g. Antonu Gojčič, posestniku v Orehovi vasi; g. Je-nezu Cebe, posestniku v Zg. Hoči; g. Katarini Jan. žič, posestnici- v Sp. Hoči; g Janezu Rašel, posestniku v Zg. Dupleku.
III. Državne vzrejevalne nagrade za lepe bičke:
Po 150 K: dvakrat Skoiijstvu Betnava; dvakrat g. Jerneju Ferk, posestniku v Podigracu; dvakrat g. Antonu Toplak, posestniku v Sv. Petru; g. Alojziju Faleš, posestniku v Račah; g. Mariji Skodič, posestnici v Hoiinji vasi; g. Francu Freiham, posestniku v Št. 11 ju; g. Josipu Hornicki, posestniku v St, Ilju; dvakrat g. Filipu Galunder, posestniku v Sv, Križu.
Po 65 K: g. Francu Popič, posestniku v Mariboru: g. Štefanu Pauman, posestniku v Podovi; g. Katarini Kozoderc, posestnici v Račali; g. Andreju Rečnik, posestniku v Račah; g. Janezu Sušeč, posestnik v Hotinj: vasi; g. Evaldu Hempel. posestniku v Cirknici; g. Antonu Kurrtik, posestniku v Voseku; g Josipu Skriner, posestniku v Grušovi.
20 K g. Julij ani Roj ko, posestnici v Sp. Hoči.
Z.vinogledna komisija je obstala iz sledečih gospodov in sicer: Franjo Pirnat, višji živinozdravnik okrajnega glavarstva v Mariboru, Feliks Robič, veleposestnik iz Limbuša kot živinorejski okrožni načelnik. Od okrajnega zastopa Maribor: oficijal A'.. Hiršmugl in sledeči načelniki živinorejskih žup: Filip Galunder, Blaž Urbas, Matevž Potočnik, Alojzij Sel, Ivan Janžekovič, Mihael Lesvak, Andrej Rečnik. Janez Cebe, Anton Lorber Matija Peklar, Franjo Thaler, Martin Volavšek, Anton Dobaj in Gašper Pavlič.
zituno,
Naznanilo vsem kmetovalcem JLn bikorejcein v ptujskem sodnem okraju V četrtek, dne 27. majnika 1920 od 8. ure zjutraj (novi čas) vrši se v Ptuju na sejmišču licencovanje in premiranje vseh plemenskih bikov. Prignati je vse bike od starosti več kot 6 mesecev tudi tiste bike, ki so že bili licencovani in pre-mirani, Živina naj bode snažna in zadostno zavarovana na močnih vrveh. Izročevale se bodo nove do -pustnice za prepuščanje ter podeljevale visoke pre -mije, 'ki so določene za plemenske bike in tudi nad šest mesecev stare bikece. Vsak bikorejec naj prinese seboj od župnega načelnika ali občinskega pred -stojnika potrdilo, če je bik potomec mlečne krave (koliko litrov mleka na dan) in če je zarod prignanega bika čvrst in zdrav in če so krave dobre mlečnice. Za vsakega prignanega bika je doprinesti tudi živinski potni list. Za vse privedene plemenske bike se plačajo potni stroški. Neprignani in nelicencovani biki se ne bodo smeli pripuščati temveč morali kopiti. Na dan licčncovanja se bode vršilo tudi podučno predavanje živinorejskega strkovnjaka. Kmetovalci — bikorejci pridite polnoštevilno in priženite vse bike plemen j ake!
I Na kak način se da zatreti mrčes pr'. prašičih? Smetana je prav dobro sredstvo za zatiranje, mrčesa pri prašičih. Ce se odrgne ali vriba prašičem smoia-| na s pomočjo ščeti na kožo, pogine ves mrčes, ki se | nahaja na prašičevem životu. Ponoviti pa je treba drgnjenje s smetano po treh dneh za prvim. Drugo
postavi to posodo tja, kjer se zadržujejo mravljiB«. V kratkem bodo izginili.'
Crešnjev» muha. Ličinke ali-črvi, ki se nahajajo v sadu Črešenj, izvirajo od črešnjeve muhe. Njih matica poltiada, jajčica mesca maja in še, pozneje na črešnjev sad. Ko ličinka izleze, se zarije v plod. ko pa doraste, zapusti plod, zarije se v tla in se tam zabubi, V prihodnji pomladi izpleže*o iz bab zopet muhe, Da tega škodljivca pokončaš, ozir. preprečiš, da se preveč ne zaplodi, ukreni sledeče: Potrgaj črežnje kolikor mogoče zgodaj, uniči na fia padle čre -šnje in prekoplji zemljo pod črešnjevim kapom preti mesecem majem. Bube tega škodljivca so navadno tri do pet centimetrov globoko pod zemljo, in če zemljo prekoplješ, oziroma preobrneš jih spraviš še bolj globoko v notranjost zemlje, kjer se-zaduše.
Platno bo cenejše. Vlada je znižala uvozno carino na vagon platna od 10.000 dinarjev nat 1000 dinarjev. V imenu ljudstva pa tudi' zahtevamo, naj vlada pritisne na verižnike trgovce, da bodo res temn primerno znižali ceno platnu.
Kose so se zelo podražile. Trgovci jih na drobno prodajajo po 60, 70 do 80 K komad. Neka kmet-podružnica na Dravskem polju, ki jo vodijo pristaši Kmetske zveze, je skupno naročila za svoje člane večje število kos in jili prodaja za 20—30 K ceneje. In ravnotako tudi bruse. Trgovci v dotičnom okolišu so se silno hudovali in so tudi — znižali cene kosam« Uspeh organizacije!
Izvoz živinske krme. Izvoz krme za živino je dovoljen samo za živino, ki se sme izvoziti in samo za 5 dni.
Oddaja vožnje prodeca na okrajne ceste ptuj -ske se bo po javni licitaciji vršila v torek, dne 25. t., m., od osme ure zjutraj naprej v pisarni okrajnega zastopa v Ptuju. Licitanti morajo položiti vadij, vsled česar naj vzamejo potrebni denar seboj. Kmetovalci-vozniki, ki hočate kaj prislužiti, poidite na to licita -c i jo v Ptuj!
Sv. Marko niže Ptuja. V nedeljo, dne 30. t. m., po rani službi božji, bo v šoli predaval strokovnjak Slovenske kmetijske družbe o raznih važnih gospo -darskih stvareh. Kmetovalci, udeležite se v obilnem številu tega čez vse važnega in poučnega predava -nja. Pridite!
Vojnik. O priliki predavanja g. Jurančiča o čebelarstvu v nedeljo, dne 10. t. in., se je ustanovila podružnica Čebelarskega društva za Slovenijo. Pii' stopilo je 27 članov.	i
i drgnjenje s smetano po treh dneh za prvim. Zivinogledna komisija mariborskega okraja jo, | dobro sredstvo za pokončanje prašičjih uši je pra-pri letošnjem licencovanju plemenskih bikov sledečim t šičja mast, zmešana s karbolno kislino. S to zmesjo
se morajo prašiči prav dobro namazati, in sicer se mora to teden dni vsak dan ponavljati, da se uničijo
živinorejcem pripoznala nagrade in sicer:
L Premije za plemenske bike:
Državne premije: 4.00 .K g. Antonu Lobnik, posestnik v Orehovi vasi; 350 K g. Henriku Maier, posestnik v St. Ilju; 350 K Skolijstvo, Betnava; 350 K Skofijstvo Betnava; 270 K g. Hendku Maier, posestnik v St. Ilju; 250 K g. grofu Meran v Vrhovskem dolu; 250 K g. Franju Hutter, posestniku v Plaču-: 250 K g. Lovro Namser, posestniku v Plaču; 250 K g. Janezu Kraner, posestniku v Sp. Jakobskem dolu; 250 K g. Mariji Dobnik, posestnici v Rudečem bregu; dvakrat po 200 K g. Josipu Paskolo, posestniku v Slatinskein dolu; 200 K g. Ivanu Santl, posestniku v Razvanju;> 200 K g. Matija Divjak, posestniku v Orehovi vasi; 200 K g. Alojziju Pajtler, posestniku v Račah; 100 K g. Martinu Cizelj, posestniku v Stari gori; 100 K g. Tereziji Lorbek, posestnici v Vaignu; 100 K g. Simonu Fluher, posestniku v Ci-ringu; 100 K g. Ivanu Janžekovič, posestniku v Laj-teršbergu; 100 K g. Martinu Plečko, posestniku v Podovi; 100 K g. Jerneju Frangež, posestniku v Bohovi; 100 K g. Antonu Kumer-Maher, posestniku v Dolgošah; 80 K samostan Admont (Racerhol) v Kr-če vini.
Okrajne premije po 50 K: g. Jakobu Pessek, poses niku v Prepoli; g. Janezu Plečko, posestniku v Bohovi; g. Josipu Kac, posestniku v Dobrovcah; g. Fricu Stern, posestniku v Račah.
31 Okrajne vzrejevalne nagrade za bike, ki so bili v letu 1919 licenoovani in premirani:
Po 50 K: g. Feliksu Robič, veleposestniku v Ijimbušu; g. Frideriku Scholl, posestniku v St. Ilju; g Josipu Vernik, posestniku v Jarenini; g 'Alojziju Fezdtček. posestniku v Vukovskem dolu; g. Inni Tra-tenšek, posestnici v Sv. Juriju na Pes.: g. remiji
in pomore še one uši, ki bi se v tem času šele iz -valile. Tudi sivo mazilo iz živega srebra, ki se razredči z oljem, hvalijo kot jako dobro sredstvo proti ušem pri prašičih. Nekateri pravijo* da je tudi lug lesnega pepela dobro sredstvo za zatiranje prašičje -ga mrčesa; razume se, da se mora potem prašič z njim večkrat oprati. Najbolj priprosto sredstvo za to l J j>a je z vodo razredčen kreolin ali lizol, in sicer v ^ I razmerju 1:20 (5 odstotkov'. Tej zmesi se mora dodati nekoliko špirita ali alkohola. Bodisi, da se rabi prvo ali pa drugo teh dveh sredstev, umiti se morajo prašiči po prvem umivanju po treh ali' štirih dneh zopet, če se hoče mrčes popolnoma pokončati.
Kako varujemo konje muh? Zelene orehove lupine so dobro sredstvo, da varujemo konje muh. Treba jih je torej hraniti, ker so porabne tudi za pri -hodnje leto. Pest lupin vrži v liter vrele vode ter na-maži z ohlajeno tekočino po najobčutljivejših mestih Žarki duh in okus ne ugaja muham in beže. Mazanie z raznimi mastmi in petrolejem ni priporočljivo, ker zapira luknjice v koži in tako preprečuje potenje, ki konju dobro dene.
V raznih krajih Srbije se pojavljajo med živino kužne bolezni. Poljedelski minister je ukrenil vse potrebno. da se bolezni zatro.
Mravelj naj se ne trpi v cvetličnjakih", kajti o-ne prenašajo listne mušice z drugih rastlin na one , ki se nahajajo blizu peči, da jih potem izkoriščajo . Kakor hitro si zapazil mravlje, pomoči gobo za brisanje v sladkorno vodo in jo položi tja, kjer so mravlje. Ko se mravlje naberejo na gobi, vzemi gobo in jo vrzi v vrelo vodo, da mravlje hitro poginejo. Go -bo pa nastavljaj toliko časa, dokler je tam še kaj mravelj.
Kako prežoneš mravVe iz stanovanja? Zmešaj v plitvi posodi nekaj medu z lugom (Pottasche) ter
OB priliki orlovskega t a b" o r a m Mariboru bo zborovala Jugoslovanska Kmetska Zveza in Slovenska Ljudska Stranka. Zaupniki, ki so
bili določeni za glavni zbor naše stranke v Ljubljani, bodo povabljeni tudi na zasedanje naše stranke v Mariboru prve dni avgusta.
Kmetske zveze laškega okraja i-majo v nedeljo, dne 30. t. m., po prvem sv. opravil« v laški kaplaniji skupno sejo. Vse župnijske Kmetske zveze naj pošljejo svoje zaupnike.
Govornikom! Kmalu bodo shodi zopet dovoljeni. Kmetska zveza bo priredila vsako nedeljo ia praznik večje število shodov, Pozivamo vse one naSe pristaše, ki so zmožni nastopiti kot govorniki, da se žrtvujej'o in se dajo kot govorniki ob nedeljah in praznikih stranki na razpolago. Nujno prosimo vse take može in mladeniče, da naznanijo tajništvu Kmetske zveze v Mariboru (Cirjlova tiskarna) svoj naslov.
Okrajnim odborom Kmetske zveze. Dokler so shodi prepovedani, izpopolnjujte okrajne or ganizacije naše stranke. V seji, ki jo skličite za eno prihodnjih nedelj, izpopolnite seznam zaupnikov Kmetske zveze za vsako župnijo, občino in vas. Mnogi izmed naših zaupnikov in članov krajevnih organizacij so umrli ali se preselili. Ker se nam približujejo volitve v državni zbor, moramo imeti v rokah natančni seznam zaupnikov iz vseh vasi Slovenskega Stajerja» Prekmurske in Mežiške doline Krajevne organizacije dobijo te dni, posebno okrožnico, na katero naj takoj, odgovorijo z natančnimi podatki. — Tajništvo Slov. kmetske zveze v Mariboru.
Za celjsko okrožje ima naša stranka v. hotelu „pri belem volu" v Celju (I. nadstropje) pisarno, kjer se dajejo našim pristašem nasveti in navo -dila v davčnih, vojaških in drugih zadevah. Kar se tiče organizacije stranke, pa je celi Slovenski Staje« podrejen tajništvu v Mariboru, to pa radi enotnosti, ki je potrebna. Slovenski Stajer bo namreč en sam velik volilni okraj. Radi tega naj pošiljajo krajevne organizacije vse dopise, ki se tičejo organizacije, te tajništvu v Mariboru, Cirilova tiskarna, Koroška ce-« sta 5.
Vrli Jareninčani, občina Vukovski dol, so poslali za Kmetsko zvezo 217 K.
Za Kmetsko zvezo so nabrali na^gostiji Rantaša-Lenartič v Kapeli pri Radencih 60 K. Pri -srčna zahvala!	'
Kletarsko društvo v Ormožu podari za volilni sklad Slovenske kmetske zveze 100« K. Hvala 1
Tedenske norice.
Vsem cenj. naročnikom, ki še niso vsaj delo« ma poravnali naročnine za letošnje leto, se bode na* pravil prihodnji teden modri križ na ovitku, ob enem dobijo tudi položnico, da lahko poravnajo naročnino* Vsled prevelike draginje ne moremo pošiljati lista u» up, kajti naročnina se vodno in povsod plača naprej
«i

birsn o
„Slovenski Gospodar" slane z», celo teto 24 K. za pol leta 12 K in za četrt letu ti K. — Upravništvo.
pozor na nove poštne pristojbine!

TJiSS)!
Od sedaj naprej se mora nalepIH m vsako pismo znamka z« krmo Za bolj feik« pisma 1 60 K, dopisnica se mera markirali z 60 y. Upravah*© „Siov. Gospodarja" sprejme ^obelega ne-5 fratiKlrane^a pisma, Opozarjamo na se*- ( nam m>ylb 'poAtnlSi pri*toJbiin med danai- < njjmnnserati „Gos^odarja^ ......fEr^r f
BnltovniŠke vesti. V ormoški bolnici je umri po » daljši bolezni dne 15. t. m. v starosti 55 let župni u |
pravitelj župnije Velika Nedelja č. g. Jak. Menhart. j Umrl je 14. t. m. č. g. Martin Baiiman, vpokojeni žu- j pnik z Vrat na Koroškem. 0. g. Kari Preskar, župnik v Kapelah pri Brežicah, je dobil župnijo Sv. Martina na Palci. C. g. kaplan od Sv. Kriza pri Slatini, Avšič, je prestavljen v Mozirje.
Na<neŠiSR. C, g. kaplan Anton Plovnik je zopet nameščen za kaplana v Št. Jur ob južni železnici.
Mariborska okrožna oriovska sla vnosi v Ho čah. Bilo je lepo majnikovo jutro na Vnebohod, dne 13. maja, ko je iz Maribora odkorakalo 81 Orlov, 41 orlovskega naraščaja, 37 Orlic in 29 orliškoga na -raščaja z godbo na čelu v lahkem pohodu v Hoče k. prvi povojni okrožni prireditvi. Orlovske čepice so dajale udeležencem nekaj enotnega. Najlepše organiziran tudi na zunaj je bil oddelek dijaškega naraščaja in oddelek Orlic. Hočani so pričakovali prihoda gostov pri vhodu v vas. V pozdrav so postavili velik mlaj. Pozdrav je bil le krepek: Bog živi! Po kratkem oddililjaju na telovadišču se .ie podal cel sprevod, kateremu so se pridružili sedaj že Orli iz Sv. Martina pod Vurbergom, iz Ptuja in odposlanstvo iz Ljubljane, z zastavo v nadžupnijsko cerkev. Brat Marko Krajnc je stopil na prižnico in v lepo zamišljenem govoru podal temeljne naloge krščanske orlovske vzgoje. Med sv. mašo je pel mešan zbor Orlic in Orlov. Po sv. maši se je vršila izkušnja za telovadbo. Hočani so preskrbeli prav pripravno telo -vadišče in veselični prostor na travniku za poslopjem g. Hergoutha. Telovadišče je bilo lepo ograjeno in obdano s sedeži. Za godbo je bil postavljen poseben oder, lepo pokrit s smrečjem. Veselični prostor je bil na treh straneh obdan od šotorov za razna o-krepčila. Ceio svoj društveni oder so postavili prid -ni Hočani sem.. Po skupnem obeclu so odšli telovadci in telovadkinje k popoldanski službi božji. Na vese -ličnem prostoru pa so se že začeli zbirati gostje. Veselje je zavladalo, ko so prikorakali z godbo Orli in Orlice na telovadišče. Gosta množica okoli 1500 gle -dalcev je obdajala telovadišče. Sledilo so lepe telovadne proste vaje Orlov in Orlic. Najbolj so navdušili mladi Orliči. H koncu je nastopila vrsta telovadcev na orodju: drogu in bradlji. Vaje, ki so jih izvajali, so obudile splošno občudovanje in dokazale so resno delo in neumorno stremljenje Orla. Pričela se je veselica, ker se orlovski tabor zaradi prepovedi govorov ni mogel vršiti. Hočani so igrali: Za letovišče. Med tem je začel nagajati dež. Vendar se je cela slavno,st po programu zaključila in so Orli in Orlice ob napovedanem času zopet v veseli zavesti lepega f uspeha z godbo odkorakali v Maribor. Naj ta slav - | nost še boli okrepi naše deb in zbudi povsod zani - ' manje za orlovsko misel. Bog živi!
Mariborska mestna hranilnica je prešla v ro- \ ke somišljenikov Slovenske kmetske zveze, oziroma ; Slovenske ljudske stranke. Vladni komisar in gerent ' tega najmočnejšega denarnega zavoda v naših krajih je nadrevizor Vladimir Pušenjak. Hranilnica ima nad 40 milijonov K hranilnih vlog.
Podružnica Jugoslovenska Matice za Sv. Križ in Kamnico. V nedeljo je hotela prirediti mariborska podružnica Jugoslovenske Matice izlet k Sv. Urbanu, kjer je bilo naznanjeno cerkveno opravilo in po opravilu prosta zabava na gori. Ob tej priliki bi se bil imel vršiti tudi razgovor radi ustanovitve nove podružnice JM za Sv. Križ-Kamnico. Izlet je radi neugodnega vremena odpadel, pač pa so prišli domačini v obilnem številu k opravilu in potem se je vršil na prostem poleg cerkve razgovor radi ustanovitve nameravane podružnice. Sv. mašo je daroval č. g. Ljubša, pridigoval je dr. Lenard. Po opravilu je bil na prostem razgovor radi Matice. Udeležilo se ga je do 300 ljudi, ki so z velikim zanimanjem poslušali govornika in se živahno udeleževali razgovora, Zlasti je posegal v razgovor svetokriški župnik Gaberc in posestnik Hlebič. Ljudstvo je bilo takoj dovzetno za idejo in sklenilo, da se ustanovi podružnica. Izvoljen je bil pripravljalni odbor in sicer: Hlebič Iv., predsednik; Lorbek Anton, tajnik: odborniki: Hauptman Stanko, Matičič Francka, Gaberc Micka, Berdovnik .Veronika, Jošt Alojz. Sklenili so, da prično takoj z nabiranjem članov in pripravami za ustanovni shod.
Občinski volilni red za Slovenijo. — ::»nske dobijo enako volilno pravico kot moški. Iz Ljubljane poročajo, da bo občinski volilni red, kakor ga je sestavila in predlagala naša stranka vladi v Beogra -du, potrjen. Po tem volilnem redu imajo pravico vo -liti vsi oni 21 let stari državljani moškega in žens -kega spola kraljestva SHS, ki imajo vsa: no leto svoje redno bivališče v občini. Naša kršč. stranka pa daje s tem volilnim redom tudi ženskam pravioo do izvolitve, t. j. takozvano pasivno volilno pravico .
Za občinske volitve bo upehana volilna dolžnost. V -peljejo se tudi vezane kandidatne liste z manjšinskim volilnim načinom (proporc). Tako bo imela Slovenija prva na našem jugu volilni red, ki daje našemu vr -lemu ženstvu popolno volilno pravico. Liberalni listi že kolnejo našo stranko radi tega. Bojijo se glasov našega zavednega krščanskomislečega ženstva. Liberalni glavar dr. Žerjav je hotel dati volilno pravico samo učenim in mestnim gospem in rrajlam, oziro -ma delavkam v tovarnah, dekletam in ženam na kmetih pa ne. Demokrati smatrajo naše ženstvo na de -želi za nekaj manj vrednega. Slovenke, ne pozabite tega nikdar 1
Velika požrtvovalnost naših somišljenikov. Po zlomljenem komunističnem štrajku železničarjev opažamo, da je naše ljudi navdal nov pogum za našo sveto in pravično stvar. Mnogt, kf so se prej odtujili Kmetski zvezi, so se zopet vrnili. Sprevideli so, da je j naša Ljudska stranka res stranka resnega dela. Po , vseh župnijah želijo shode, mnogi še celo tečaje. Naš j blagajnik dobiva od naših zvestih kmetskili in delav- | škili pristašev male in večje svote za volilni sklad | „Slov. Gospodar" pridobiva zopet nove naročnike. Í Povsod žilavost in delavnost Pozivamo naše pristaše, j da povsod delujejo po tem načinu. Zbirajte kot mravlje prispevke za volilni sklad Kmetske zveze, Nabrali;: denar pošiljajte na naslov Slov. Kmetska zveza, i Maribor, Cirilova tiskarna.	j
Zveza viniearjev za mariborsko okrožje ja i - i rnela dne 16. maja v Mariboru svojo sejo, katere se j je udeležilo 12. odbornikov-viničarjev. Načelovai je ! I. podpredsednik Peš!. O sklepih seje paritetne ko- j misije, ki ima nalogo staviti vladi primerne predloge 1 za rešitev vrničarskega vprašanja, je poročal tajnik ' KZ. Zebot. Vsi navzoči so se udeleževali razprav. S povdarkom moramo omeniti, da so viničarji sami iz -javili, da socijaldemokraška Kmetsko-delavska zveza ni za naše ljudstvo. To je samo organizacija, ki bi rada upeljala nesrečonosne prekucuške misli med naše ljudstvo. Po vseh župnijah je ogromna večina vi-ničarjev javila svoj pristop h Zvezi viničarjev. Po -drobna organizacija se izvede v najkrajšem času.
Blagoslavijanje zastave Kmetske zveze v Ormožu se bo slovesno vršilo na binkoštni pondeljek, dne 24. maja pri dopoldanski službi božji. Ob 9. uri' se zberejo člani slavnostnega odbora v hiši Ormoške posojilnice, odkoder odkorakajo skupno z novo zastavo in godbo v cerkev. Zastavo bo blagoslovil sve -tinjski g. župnik Bratušek. Kumovar bo zastavi žu - , t>an g. Sterman. Slavnostni odbor vabi vse pristaše Kmetske zveze iz domače in sosednjih župnij k pol -noštevilni udeležbi. Zastava je delo čč. šolskih sester v Mariboru.
Konjska dirka na Teznu pri Mariboru bo na binkoštno nedeljo in pondeljek popoldne. Z glavnega l kolodvora bo vozil ob pol dveh popoldne poseben vlak na Tezno. Pri dirki nastopijo tudi dirkači z Murskega polja.
Konjska dirka v Ljutomeru. Dne 13. t. m. je priredilo dirkalsko društvo v Ljutomeru konjsko dirko. Zunanja uprizoritev je bila zelo skromna in preprosta. Videti je bilo, da je to prvi poizkus in skromen začetek podjetja, ki se lahko razvije do znatne višine ¿11 zadobr velik pomen. Reklame ni bilo čisto nobene. Samo v obvestilih, da s^ istega dne v 1 .ju -tomeru, ustanovi podružnica Jugoslovenske Matice, je bilo pripomnjeno, da bo istega dno na Moti pri L u tomeru konjska dirka. Toda vUljub temu je bila udeležba velikanska. Prišli so iz bližnje okoíi'ce, a tudi iz drugih krajev, od Maribora in iz Ljubljane. Dirka se je vršila očividno na popolnoma deviškem svetu, katerega so šele v zadnjem času za največjo silo priredili v ta namen. Slabo pokošen in še slabeje ograjen travnik, notri neka5 klopi — pravilno desk na v ; zeml o zabitih kolih. Kdor je imel vstopnico, dobro, , kdor je ni imel, si je pomagal drugače. Majhen pa-vjijonček, kjer so prodajale dame zelo okusna peciva po čudovito nizkih cenah v korist Jugoslovenske Matice. Dobitki smešno nizlc. Baron Rosmanit je daroval 500 kron, 3250 kron pa dirkalsko društvo v Ljutomeru. Največji dobitek je znašal 000 kron, najmanjši 80 kron, torej toliko, kot bi računal izvošček za pot na kolodvor. Toda to so malenkosti, znamenje, da smo v začetku, a zamoremo pričakovati sijajnega razvoju. Tekali so izključno domači, kmetski konji, toda živalice, kakor se ne vidijo losalu in bi se lahko pokazale na širokem svetu. Vzlftijlnle so občudovanje vseh li ubiteljev lepih konj. V „ljutomerski dirki" (e-novprežna vožnja) so nastopili štirje konji. Zmagal je krasni: triletni žrebec g. Vaupotič Joškota, z ime -lioni Zlatar. Na mojo žalost je zaostal za niim moj ljubljenec, konj Danko posestni ka Martina Slavič, ki je od začetka vzbujal moje simpatije. Zalibog je bil za dirko nekoliko premalo dresiran. Sledila je „ljubljanska dirka" (glavna enovprežna vožnja) v kateri ' se je v prvi vrsti odlikovala štiriletna kobila Sava. : istega posestnika Vaupotiča, Gledalcem je dihanje zaostajalo v prsih, ko so sledil»', z očmi njenemu teku. Nazaj grede som se vozil v vlaku s potniki, ki so se ' od dirko vračali v Ljubljano. Pogovor se je sukal vedno okrog krasne „Save" in njenega lepega teka. j Gela prireditev kaže.f kako živo se, ljudstvo na Mur-skem polju zanima za konjerejo, Iz priprosite dirke > se tekom let v resnici lahko razvije prava jugoslo - ; venska olimpijada. Cisti dobiček zá J M je vrg3l o - i krog 10,000 kron.
Požar v Razborju pri Zidanem mostu. Dne 17. aprila je pogorela hiša in svinjski hlev posestnice M. Smid v Polani. Skoda je velika. Kako je ogenj nastal, se ne ve.	¡
Romanje k Sv. Antonu na Pohorju. Na binko-r^ini pondeljek, ko je tukaj prvi večji romarski shod, bo služba I »ožja ob 7. uri in pol 11. uri. God sv. An-
tona v nedeljo, dne 13. junija, se bo praznoval slovesno, kakor vsako leto. Pride tudi procesija iz No-vecerkve in Dobrne. Od 13. do 20. junija se bo tukaj obhajal sveti misijon.
Dopisnikom iz Celja in celjskega okrožja. Dobivamo pritožbe, da prinaša „Slov. Gospodar" premalo dopisov in poročil iz spodnjih krajev.
Uredništvo radevolje objavlja poročila dopisnikov iz celjskega okrožja, a z ozirom na sedanje razmere nam dolgih dopisov ni mogoče priobčevatL Radi tega prosimo naše dopisnike, da nam sproti poročajo kratko vse važne politične in druge zanimive novice. Pripravljeni smo tudi o tvoriti, če bo dovolj poročil iz spodnjih krajev, poseben oddelek za novice iz celjskega okrožja. Torej prijatelji „Slov. Gospodarja", na delo ! — Uredništvo.
Pudravska podružnica SPD v Rušah naznanja, da se vsled sklepa občnega zbora rezervira v Planinski ali Ruški koči le vnaprej plačane sobe, ozir. postelje. Z ozirom na to naj vsakdo, ki želi prenočišča, vpošlje pravočasno na gornji naslov pripadajoči znesek ter natanko označi dan prenočevanja. Prenočišče stane za člane 5 K, za nečlane 8 K. Vkljub temu si pridržuje društvo pravico, da odda plačano sobo drugi stranki, ako naročitelj ne pride do 22. ure v kočo ter ni posebej- naznanil čas poznejšega dohoda.
Za resnieo. Spodaj podpisana izjavljava, da so trditve agitatorjjv Samostojne, da smo se pristaši S* K. Z. na shoclu Samostojne v Rimskih toplicah na velikonočni pondeljek združili s komunisti, lažnjive « Poročilo o tem shodu je bilo objavljeno v „Straži" 9.: aprila št. 37. Se enkrat povdarjava, da je bilo naših pristašev na shodu do 25, pristašev komunistične stranke pa samo okoli osem, katerih pa midva nisva osebno poznala. Da pa nisva hotela biti reditelja na shodu Samostojne, se vendar razume. Res pa je, da se imajo gospodje od Samostojne našim pristašem zahvaliti, cla ni prišlo do dejanskih spopadov. V hva ležnost za to pa sedaj govorite, da smo se združili s pristaši komunistov. Lože pri Sv. Miklavžu nad Laž. kim. Josip Lapornik, takratni predsednik shoda, in Matevž Deželak.
Dopisi.
Jarenina. V pondeljek, dne 17. maja smo ob o-
bilni udeležbi zanesli k večnemu počitku moža-po * štenjaka, trgovca in gostilničarja Martina Cvilak., Umrl «je po daljšem bolehanju, star 69 let. Rajni Cvi-lak je dal Kmetski zvezi in vsem našim organizaci -iam v svoji hiši vedno prostor za zborovanje. ..Slov., Gospodar" in „Straža" sta bila'stalna gosta v Cvila-kovi hiši. Vrlemu starčku svetla nebeška luč!
Sv. Jakob v Slov. gor. Krajevr/ odbor Slov kmetske zveze je poslal tajništvu v Mariboru, ua-Vm ljudskim zastopnikom resen poziv, naj izposlujejo pri vladi, da se odprejo meje našemu vinu in našemu sadju. Draginja in davki naraščajo grozovito, edini pridelek, ki bi ga kmet lahko spravil v denar, pa nima nobene cene in nobenih odjemalcev, ker so mej9 v Avstrijo zaprte. Ce noče država uničiti vinogradov in sadonosnikov, mora ustreči tej naši' želji. Druge krajevne odbore Kmetskih zvez pa pozivamo, da storijo enake korake, saj se gre za nas življenski obstanek v tem času naraščajoče draginje. Tu ob meji -gredo a se ceste in vsa pota v stradajočo avstriisko republiko, mi pa svojih pridelkov vsled pomanjkanja cobrih cest in zvez ne' moremo spraviti v denar, za katerega je že danes strašna sila.1 Postavno dovoli cev, tem bolj strogo pa postopaj proti podlemu tiho -tapstvu> katero bo tukaj kmalu vzelo posestnikom delavske moči in vzgojilo celo vrsto podlih ljudi, oštau davateljev države.
Sv. Andraž v Slov. gorieah. Pred par dnevi je vlomil neznani tat pri posestniku g. Kurbusu na Gibi ni med tem časom ko sta bila gospodar in gospo -d:nja pri rani maši ter odnesel veliko perila in drar gocenih reči. Ne puščajte tako samih domov, ker sedaj lahko računamo, da je vsaki trideseti tat ali vlomilec. Pozor pred nakupom vkradenih reči! — Dne 13 t. m. jo umrl spreviden s sv. zakramenti g. Fr« Brumen, gostilničar ter dolgoletni domači živinozdra-vnik. Bil je tudi zvest naročnik „Gospodarja".
Iž ptujske okolice. Najhujši agitatorji za komuniste so v Ptuju uslužbenci nemških nacijonulcev in nek uradnik z magistrata. Ti1 so si brusili pete v. zadnjem času. Hodili so okrog in vabili, da naj bi priši ljudje iz okolice v mesto demonstrirat. Pravili so, da hočejo vlado odstaviti. Toda ljudstvo jim ni šlo na lim in prav je imelo. Nekateri njihovi agitator) so celo nevedni. K izobraženem fantu je prišel eden tak in ga je vabil, da naj pristopi k komuni * stični organizaciji in da bi plačal nai mesec 3 Kj Fant ga je prašal, da naj mu pove, v kak namen in čemu se ta udnfna pobira. Agitator ni vedel odgovo-riti. Nato mu je fant rekel: Ti torej sam ne veš, za kaj,gre in k taki organizaciji vabiš mene, da bi pristopil Nikoli! Na to jo je agitator odkuril. No, mi kljub temu vemo, zakaj se pobira ta denar. Pobira se za to, da se mastno plačajo voditelji komunistov, ki sc hoteli razdejali v zadnjem času našo državo. Proč ž njimi l
Ormož. Mi Ormožanci nismo bogataši, pa ubogi tudi nismo. Naša občina je lastnica lepih posestev in vinogradov Vsak obča it davkoplačevalec .je solastnik občinskih posestev, Zato nam nikdo ne zameri, če se za občinsko gospodarstvo zanfcnamo. Zupana nimamo, gospodari nam gerent s,člani sosveta. Kako se gospodari, je razvidno iz najemdaje občinskih travnikov Gerent trdi, da so bili dani travniki tri ieta v najem, večina članov sosveta pa se spominja, da samo na eno leto. Pravih zapisnikov sej iz lan -skega leta baje ni, pisali so se zapisniki sproti s svinčnikom, ne pa podpisavali. Vina se je v lanskem letu pridelalo okrog 3900 litrov, prodalo pa, kakor se sliši samo okoii 3100 litrov. Smemo li vprašati kam jo prišlo vino, ki bi se še moralo prodati, a se iz neznanih vzrokov ni prodam? Proti' nam občanom se nastopa z v so strogostjo, da sumi dimnike pometamo, zato zahtevamo, da se napravi tudi pri občinskem ¡gospodarstvu red. Gre za koristi nas vseh davkoplačevalcev, ne pa samo tistih, ki nam gospodarijo,
Razbor pri Slovenjgradcu. V „Kmetijskem lista" se neka sicer dobro znana oseba zaletu ,e v našega župana. Ni sicer vredno odgovarjati na neslanosti v imenovanem listu, toda resnici na ljubo moramo povedati, da se je naš župan ob vsaki priliki zavzel za koristi občine, tako za časa vojske, ko se je v naši občini rekviriralo zelo prizanesljivo. Zeljo po županskem stolcu si naj dopisnik izbije iz glave, ker bodi mu povedano, cla bo preje tekla Drava proti Dunaju, predno bo dopisun postal župan naše obei -ne. Tudi mu bodi povedano, da naše zavedno ljudstvo obrača s studom hrbet samosiojnežem, ker uvide-va, da ti zgagarji nimajo nobenega pravega smisla za kmetske koristi in potrebe. Mi ostanemo neomah-Ijivo pod prapor/em naše krščansko- Slov. Kmetske irveze.
Rečica ob Savinji. Od t. do 0. aprila se jo vršit tu tridnevni poučni tečaj za „šolske voditeljice". Posebno miajše moči so dobile veliko praktičnih navodil za svoje bodočo učiteljsko delovanje. Tudi se je obravnavalo vprašanje: Ali se naj učiteljice odzovejo povabilu srbskega učiteljskega društva, da gredo v jeseni učiteljevat v Srbi jo Izrazila se je splošna želja, da se temu povabilu gotovo ustreže in se tako pokaže globoko umevanje bratske zveze med Slovenci in; Srbi.
Ljubno. Naša Kmetijsko društvo vrlo dobro napreduje in stoji na trdnih nogah. To dejstvo je dalo poguma rdečkarjem, ki so že tudi začeli ustanavljati slično društvo, toda kakor vse kaže, iz te moke ne bo kruha, kajti vsem trezno-mislečim se je začelo svitati v možganih, da že znana zgagarja Franc^Marovt, po domače Lork, in še nek drogi krvcses kmetov v stari zaduhli Avstriji ne bosta osrečila nas Ljubenčanov. — Naši ameriški rojaki so nam poslali velikodušno darilo 150.000 K, za kar jim izrekamo prisrčno
Sv. Lenart "nad Laškim. 'Pri nas je bil tudi
shod Samostojne. Prišla sta kar dva samostojna preroka: Urlep inDrofenik. Govoril je samo Dro-fenik, Urlep mu je delal častno stražo. V svojem govoru je bil poln strastnih napadov na našo stranko. ' Rekel ie, da je dobil pred kratkim v avdijenci od ministrskega predsednika zagotovilo, da ženske volilne pravice ne bo. Seveda te se on kot samostojnež jako boji. Koliko je napravil med vojsko dobička pri prodajanju moke, zrnja itd., o tem ni nič povedal. Tudi njegova zvesta učenca pri nas, Šemljak in Posodnjak, sta ga pozabila na to opoaoriti. Ko je eden naših somišljenikov napravil nek medklic, so ga vročekrvni samostojneži hot6li spraviti v hlev. Pač značilno za njih omiko! Na zborovanju se je slišalo sramotenje naših škofov, duhovnikov in spovedi. In taka stranka se še čudi, da jo i-majo vsi dobri in pošteni 2a brezversko stranko. Pri nas zaači beseda samostojnež človeka, ki o-sramoti vse, kar je kristjanu sveto ¡n drago. Le tako naprej, vi samostojneži in vsi dobri bodo kmalu spoznali vaše nečedne namene.
imarie pri jelšah. Glasilo samostojnežev, „Kmetijski list" je v 10. št. napadel naše Šmar-ske in zibiške fante s samimi lopovi, rekoč: da smo od ženina iz Rogaške Slatine, k? nam je odpeljal iz tukajšnje vasi nevesto, zahtevali par tisoč kron odkupnine. Resnica pa jo, da smo izkazali nevesti samo čast, pa ne v podobi lo-povstva, ampak kot pošteni fantje. Ženin nam je podaril prostovoljno par sto kron z besedami: „To imate za vaš trui. ker ste izkazali moji nevesti čast."
Dobje. Naši samostojneži so zelo nezadovoljni s sodnijo, ker jih vedno moti v njihovi .samostojno. sti. Dne 8. t. m. je bil v Kozjem obsojen načelnik Samostojne za Dobje Anton Gračnar na 300 K denarne globe, ker je s pet mi neizkušenimi fanti napadel mcšeca'januarja g. urednika Marka Krajin; s kamenjam, ko je isti šel na shod KZ. v Dobje. Fantiči pa morajo plačati vsak po 20 K. Antona Gračnar, gospod urednik še menda ne; poznate? To je tisti mož, o katerem je trdil Kmetijski list, da v procesijah križ naprej nosi iriiv cerkvi rožni venec glasno moli. Damjani pa ga malokdaj vidimo1 y cerkvi,i k večjemu še
pride se prislanjat za cerkveno ograjo. Njegov sin \ Kari, ki je bil tudi .soudeležen pri napadu, pa že par mesecev premišljuje v ječi v Celju sedmo božjo zapo-4ved in pa tisočake svojega strica. O ti nesrečna samostojnost, da te nočejo vsi ljudje razumeti! Samo • stojna stranka si bo pri nas res( mnogo zamogla. Samosto neži dobjanski le krepko 'naprej za svojim načelnikom,' zvesto ga poslušajte, mogoče da posta -nete njemu enaki.
Olirnje pri Podčetrtku. V teku štirih let svetovne vojske se je res veliko izpremenilo. Po vsej Jugoslaviji in po posameznih občinah so že/ Imeli kakšno zborovanje ali izpremembo v občini. Lev naš ubogi z deskami obiti kot Olimje ne prikima nobena važ -ša stvar. K večjemu, da so v minulem mescu aprilu samostojneži imeli svoje veselje. Zbrali so se v hiši nekega gospoda, ki se zelo veseli županskega stolca. Kadar pride od glavarstva na občino, petrolej, moka ali sladkor, imajo le prednost g. Jakopina in gospodje s črko A. Dai bi se pa kaka stvar razdelila pravično, kakor v sosedni občini Podčetrtek, tega naši Sopotčani ne poznajo. Ravno tako „pravično" je bila razdeljena cesta, ki pelje iz Olimja na Podčetrtek. Delila se je mesca majnika minulega leta 1919. Od-kazalo se je vsakemu najmanjšemu posestniku od 5 do 10 metrov ceste posipati, če prav bi moral siro -mak gramoz v košarici nositi. Grof Attems ima v naši1 občini velikanske gozdove* in posestva, a njemu se ni odmerilo niti pedi ceste v popravek. Kaj je temu vzrok, tega za gotovo ne vemo, mogoče je, da sme g. župan za svojo popustljivost napram grofu kakšnega žajčka ustreliti'. Letina kaže hvala Bogu dobro. Bog daj, da bi se tudi v naši občini že vendar enkrat na boljše spremenilo.
Videm pri Krškem. Okrajno glavarstvo v Brežicah je že v tretjič zahtevalo pravila tukajšnjega izobraževalnega društva. Z žalostjo smo morali javiti okrajnemu glavarstvu, cla to društvo ne obstoja več-
Zato poživljamo vse katoliško misleče mladeniče, može in dekleta videmske fare: Zgenite se! Strnite se! Osnuimo si na novo izobraževalno društvo! Ali ni to sramota, tako velika iarn, pa brez izobraževalnega društva? Zbudimo se. da nas nasprotnik ne bo našel spečih, ampak da mu krepko stopimo duševno oboroženi v katoliški in izobraževalni organizaciji nasproti !
Prekmursko orlovsko okrožje priredi na risalski (binkoštni) pondeljek, dne 24. maja t. 1., v Bratoncih orlovski tabor. Spored: 1. Ob pol 10. uri zjutraj sprejem gostov in Orlov ljutomerskega okrožja, kt se zbero ob 7. uri zjutraj pri žup-ni cerkvj pri Sv. Križu ter odkorakajo z godbo peš skozi Veržej in Dokležovje v Bratonce. 2. Ob 10. uri sv. maša s pridigo. (Sv. mašo opravi beltinski župnik preč. g. Kuhar, pridigo pa vseučiliški prof. vlč. g. dr. Slavič.) 3. Po sv. maši: Ljudski tabor, na katerem govore: župnik Klekl, dr. Slavič, poverjenik deželne vlade dr. Verstovšek ter zastopnika Orlovske zveze brata Pire Jože in Godina Jože. 4. Popoldne ob 1. uri skušnja za telovadbo. 5. Ob pol 3. uri litanije. 0. Po litanijah korakajo Orli z godbo k javni telovadbi v Beltince. Pri telovadbi nastopi posebna dijaška telovadna vrsta iz Ljubljane. Prekmurski Orli izvajajo Članske proste vaje sami. 7. Po telovadbi: Prosta zabava. Pri prireditvi sodeluje br. godba iz Svetinj. Orlovski tabor naj bo tabor narodno-za-vednih prekmurskih dečkov. Pridimo, da vidimo uspeh njihovega polletnega dela. Jezere in jezere nas ■ se mora zbrati predpoldne v Bratoncih, popoldne v Beltincih. Prekmurski dečki! Pridite, da spoznate to drufvo dečkov ter se tudi ostali pridružite močni orlovski armadi, ki zbira krščansko misleče dečke po vseh slovenskih krajih. Na svidenje! Prireditev se vrši ob vsakem vremenu! Preskrbljeno bo za jed in pijačo. — Prekmurski Orli.
V u r b e r g. Dne 9- t. m. je pn redil „Orlovski odsek" v gledališki dvorani vurberškega gradu ve -selieo z igro „Čevljar". Domači pevski mešani in moški zbor je zapel par mičnih pesmi . Bilo je veliko gledalcev iz' sosednjih župnij,. Na Križuvo seje igra ponovila z istim sporedom. Navzoča je blja tudi gospa grofica Herberstein s nčerko ter nekaterimi' uradniki iz Ptuja.
Orlovski tabor v Braslovčah. Celjsko orlovsko okrožje priredi na binkoštni pondeljek, dne 24. maja 1920 orlovski tabor v Braslovčah. Spored: Dopoldne: 1. Ob 10. uri sprejem gostov na kolodvoru. 2. Ob pol 11. uri sv. maša v farni cerkvi. Popoldne: Ob 2. uri: Javna telovadba na travniku pod cerkvijo. — 1. Orliški naraščaj: vaje z venčki. 2. Člani: proste vaje 1920. 3. Ljudskošolski naraščaj: češke vaje. 4. Orlice: Češke vaje. 5. Člani: vaditeljske vajo. 6. Orlice: ples s šerpami. 7. Naraščaj: skupine. 8.
simbolične vaje. 9. O(orodna telovadba. Zaključna skupina. Po telovadbi ljudska veselica na istem prostoru. Sodeluje orlovska godba iz St. Petra v Sav , dolini. Vstopnina: Sedeži 7 K, stojišča 3 K.
R a j h e n b u r g ob Savi. V slovenskem Lordu se vrši dne 20. junija orlovska prireditev z javno telovadbo» To .je prva orlovska prireditev, ki se je ke-daj vršila v Posavju. Majhno je naše posavsko orlovsko okrožje, dosedaj šteje samo tri odseke; ■ vsled tega je tembolj potrebno podpore in sodelovanja bratskih odsekov. Zato se obračamo do vseh bratskih odsekov obsavskega, celjskega in drugih bližnjih orlovskih okrožij s' prošnjo, da prihite dne 20. junija pol-noštevilno k tej prvi orlovski prireditvi. Naznanite nam pravočasno koliko telovadcev bo nastopilo; tudi poročajte skupno število vseh udeležencev, da z a moremo poskrbeti polovično vožnjo in cenejši obed in večerjo. Bratje Orli! Sestre Orlice! Pridite v obilnem številu, agitirajte med člani izobraževalnega društva, naj se pridružijo vašim vrstam in naj skupno z vami pridejo manifestirat za krščansko orlovsko misel. Naj ne bo kraja na Slovenskem, ki' ne bi bil zastopan ta dan na orlovski prireditve v Rajhenbur-gu. Porabite to lepo priliko in si prite ogledat pre krasen Marijin dom v slovenskem Lurdu. Torej bratje na svidenjje!
Jug. strokovna zveza za Krčevino-Lajtarsberg priredi na binkoštni pondeljek, dne 24. maja od 17. (5.) uri v Splavareki ulici igre : „Materin god", „Blaga duša", „Dve klepetulji"' in^Krčmar „pri zvitem rogu" z deklamacijo ia petjem. ? Vse v pouk in zabavo. Ne zamudite !
Sv. J e d e r t nad Laškim. Naša Čitalnica priredi na binkoštni pondeljek gledališke igre a „Tri sestre", „Boj za petelina in kes" ter „V ječi." — Odbor.
D o b r n a. Na binkoštni pondeljek je v gledališki uti velika predstava: „Dimež", zgodovinska slika boljševiških kmetskih razmer leta 1860. Nadalje pantomima „Tatovi" in „Zamorec."
Dobrna. Dne 31. maja je slovesnost blago -slovi,jenja zastave Marijine družbe, na kar opozar -jamo sosedne in druge Marijine družbe in jih vabi -mo. Popoldne istega dne je zborovanje. Pridite!
Slovenci širite naše liste
Razne nmke*
Kako so nastale menice? v časih, ko §e n®
bilo ne cest ne železnic, pa mnogo roparjev, je-bilo nevarno nositi seboj večje vsote. Če je torej} trgovec moral imeti na daljnem sejmu veliko* vsoto denarja, je stopil doma v bližnji samostan iu predstojniku razložil svojo zadevo. Menih mu je iz prijaznosti dal listek določene velikosti, za kar je trgovec plačal vsoto, ki jo je potreboval na sejmu. S tem listkom se je predstavil v sar mostanu, kjer je bil sejm in patri so ma Izpla čali zanj brez vsakega odtrgljaja v7 prvem samostanu vplačano vsoto. Tako so bili duhovni redovii nekake banke. Posebno je bil ni glasa po vsem svetu razširjeni jezuitski red. Od njega izdane „jezuitske menice" so bile posebno priljubljene, veljale so vsepovsod kot plačilno sredstvo, kajti red je bil takrat ugleden, bogat in zelo razširjen.
Švica vstopi v zvezo narodov. -Te dni se je vršilo po vsej Švici glasovanje za vstop v Zvezo narodov. Glasovanja se je udeležilo 60% prebivalstva. Vstop je sklenjen s 410.000 glasovi proti 810.000 glasom.
Deseturno delo v Švici. Boe-ata Švica stoji
pred rešitvijo vprašanja, kaki preiti < d osem-urnega na deseturni delavnik. Po vsej Švici zelo vneto širijo misel l(»urnega delavnika in povdar-jajo te le razloge : 1) 10 nrni delavnik bo uredil gospodarsko življenje, 2) 10 urni delavnik nam bo dal vse pridelse, ki nam jih manjka, 3) 10 urni delavnik nam uniči draginjo in pospeši padanje cen, 4) 10 urni delavnik nam uniči vse neprijetnosti, vsled katerih danes trpimo, 5) 10 nrni delavnik upostavi fiuancijelno ravnovesje, 6) 10 urni delavnik na povrne vo"j'o za delo, 7, 10 nrni delavnik nam vrne zdra e in blagostanje, 8) 10 urni delavnik nam vrne n ¿r, 9) 10 urni delavnik nam omili socialna nas: stva. 10) 10 urni delavnik nas reši boljševizma,
Stran 7.
SLOVENSKI GOSPODAR.
Cene v Rusiji. Po nekem poročilu iz Moskve .so plačali tam: za funt kg) črnega kruha 250 ruhljev (1 rubelj pred vojno 2.50 K), za funt belega kruha 400 rubljev, za funt rafiniranega sladkorja 1500 rubljev, za funt krompirja 65 rubljev, za funt govejega mesa 1000, konjskega 315, šunke 1000, soli 500 , rep© 50, sira 1000; za 10 jajc 815, slanine 1400, za 25 cigaret 160, škatljo šibie 100: par boljših čevljev 22.500, par navadnih čevljev 10.000; pol litra mleka 170, funt čaja 4000. funt kave 1100. pisalni siroj 45 tisoč rubljev. Res so te cene malo neverjetne, toda z ozirom na popolno brezvrednost sovjetskih rubljev bi bile tudi te cene mogoče.
Priredili plin ¥ Bujauici. V vasi Bujavica v Slavoniji so pred blizu 3 leti pri kopanju našel izvir plina. Iz globočine 300 metrov je začel izhajati s silnim pritiskom 31 atmosfer. Plina bi a vsako leto dobilo okoli 40.000 kubičnih metrov. Izvir so zakopali, dekler ga ne bodo uporabljali, da se zaman ne troši. Zadnja tri leta, odkar se je plin pojavil se pritisk ni občutno spremenil, znamenje da ga je mnogo in da bo dalje časa trajal. To bogastvo na plinu bo omogočilo, da se bodo lahko razne industrije brzo dvignile ra razvijale. Pri L^ panju so 150 m globoko našli kakor mineralno olje gosto natto, ki bi ga mogli dobivati vsak dan krog 6 vagonov. Plin izmetava posamne koščke, polne nafte, da ^a nafta nahaja tudi v večji globočini.
Tretja internacijonala. Boijševiška vlada v Ru-siji namerava razširjanje boljševizma v inozem-i-tvu opustiti ter ga prepustiti tretji internacijo-»<ali. Tretja internacijonala je bila ustanovljena v Moskvi marca 1919 in nima oficijelno nikakih tikov s sovjetsko vlado. Toda le oficijelno ne. Zakaj vsi voditelji tretje internacijonale so bili prej uradniki sovjetske vlade in svoj precejšen fond ima tretja internacijonala tudi od vlade. Njen glavni vodja Sinovjev tvori z Ljeninom in Trockim temelj današnjemu boljševizmu. O programu tretje internacijonale se je Sinovjev izjavil tako: „Tretja internacijonala je pred vsem orodje za pospeševanje revolucije, ki se mora nadaijevati, najsi bo postavnim ali nepostavnim 4>otom. Tretja internacijonala se propagandi ne bo nikdar odpovedala!" Po njegovem mnenju bo revolucija po vsej Evropi, oziroma po vsem svetu, splošno šla isto pot, kakor v Rusiji. Če bo na primer Francosks vrgla kapitalizem, bo najprej postavila sovjetsko vlado, potem pa se bo združila z Rusijo. Podobno druge države, dokler se vse ne združijo v eno evropsko ali svetovno sovjetsko republiko.
vozni red
osebnih vlakov veljaven od 1. maja 1320 naprai.
V2ak štar.
824/84 ! 37a/504b
37a 415/447/415
50/1801 260/224 83i/224
35 416/a 35b/2®5
831 38l>/36 1802/61 812a 1323a 843
3
4
419
868/46
lB2?a/821a
36a
3» ! 228b 414/480/414
i 29/207 i
32a 603/42 31/825
Odhod
pribod in odhod
iz posta: o	ob
	nri-nia
Maribor	0-58
n	308,
Zidani most	5 54
Maribor	5-05
čakovec	5 33 •2-51
SI Bistrica	5-4?
G raz	5-2 P 5 40 8-35
Grabili tanj	
Maribor	
n	9-05
Ljubljana	415
Ljutomer	6-22
Maribor	io-3e
■	13-26
n	14-24
n	150H
9	6-29
n	15-40|
Ljutomer	ll-oi!
Ljubljana j 10-41	
Maribor 17-—	
Kotoriba	13 05,
Grabštanj	14-46;
Maribor 18'5E	
Ljubljana	14-15
Zagreb	160*
Graz	16-38
v postaji
oh uri-minnt
prihod
postaji
ob iri-rnU.
Špilje Zidanim.
Dravogr.
Špilje
Ptuj
Pragersko
Špilje
Dravogr.
Pragersko
Zidani m.
Celia
Špilje
H
Pragersko Špilje
Dravograd
Špilje
Zidani m.
v
Pragersko Dravograd Ptnj
1'61 5-67' Gras 5 40 610|! Zagreb
Ljubljana 7 44 Grabštanj 6'15 Ljutomer Maribor
7'51
605
6-35 5 1f 6 03-6-22 ; 6 64-7 01'! 617-6-2-,1 905-9-2Í 13-50—MU 6*50—7'12 8 53-8-58 1M7—1W71 Uli—14-35 ! 13-«—13 -10 i j 16 35—16-37 17-03-1! 20 ¡j 16-33—HOS
1456—1526 I Maribor ¡2 03—122? j¡ 19-15—26-051| 1Í13—16-55 16 22 —17*38 21-17 - 21 (3
Kotoribs
Ljubljana
Maribor
n
Ljutomer
Slov.Bistr.
Graz
Prnfl.» g« ena mlinska gar-JL 1 Ulici otj nitara pripravna
za vodo ali vitelj, sestoječa iz l para kamenja 92/21 cm, obod, fjrod za srnje, zaboj za moko, železne vretence enaka koiesa. Kje, pove upra^miitvo lista. 3.43
VfV/ '»Ni 60	Zg.
'	Pobirava 32 jri Pra-
geiskem.	452
1 lestenc
1 svetilka, 2 potna fcovčeka, 1 par molkih čevljev, reoško perilo ter 4 pare novih elegantnih j ženskih čevljev št. 37 in 38 na pro-f daj. Vprašati je Koroška cesta 34 ( 1. nadstropje na leto Maribor 449
Romancementa
v*ako množiao dobavi (elttrgovin-Üirgtnayer, Mariboru, Aleksandrova ctsta 17.	460
P rudam 7!
polovnjakov dobrega jaboični-ka. Naslov prodajalca pove gostilničarja g. Weiss, Št Ilj v Slov.
j;or.	457
PßVarati invetar se proda A. CAiil »HI vpraša se v
upravništru.	451
Brusne kamne
za
kose
•i srpe na debelo in drobno «e proda v trgovini VID *URKO, .¿eljska cesta št. 24, Maribor. 420
K osi In i stroj SSJfc
ca na jermen 1500 K stroj *a drob 800 K. ima oddati, J. Pleifer v
Hočab.	440
Mlatilnica
širok na zobe. Motor ea 4 konj. gile, 2tO obratov v 1 min., skupaj odda. J. Pfeifer, Hoče.	441
Na debelo!	Na drobno!
OBLEKO.
Priprjgte in najfinejša. Točno in solidno delo. Dobro blago. Ceneje
kakor kjerkoli, sano pri: ALOJZIJ ARBEITER, Maribor, Dravska ulica it. 16, (pri starem mostu).	401
Služb® s
T^fclp z boljšo izobrazbo k i/LIVlLi otrokom in ena služkinja za pomoč v kuhinji se sprejmeta proti dobri olači in hrani pri R. SIMONIŠEK-u trgovec v Hrastnik-u.	416
Išče se za Ljubljano prodajalka
za trgovino stekla, porcelana in galanterije. V tej stroki izvežba-na imajo prednost. Nastop lahko takoj. Plai» po dogovtru. Naslov v upravništvu.	424
Ha^na s
i mu imun i imiiHi imiimumii m—
Jurij Juter sni k
slikar in pleskar, Maribor, Bran-disova ulica 3, se priporoča za Izvrševanje vseh v to stroko spa-dajočih del.	354
dam mi
500 kron tiZd\i
preskrbi takoj trgoviao ali gostilno ali oboje skupaj manjšega obsega v najem, v bližini Celja ali kje t Savinjski dolini, na prometnem kraju, blizu cerkve. Ponudbe pro-Bim na upravništvu lista pod „Trgovina ali gostilna takoj." 418
Vsakovrstna stu-
deočna dela prerzame gtudenčavski mojster Anton LEŠNIK, Studenci Limbuška cesta 14. pri Mariboru
454
umt« Htuiftmiuai vin ni um ti (taa«*w minit
HWHiRfmuaH (H «I« miKUMflKI i n*
v večjih množinah
niMlimithMm»HK»HIMHMMIII(MIMMHMni|KJn»«IIMmth|l|(f<m
kupuje
webs	......
.IMPEX'
eksportna in importna družba v LJUBLJANI, Krekov trg 10, kamor je poslati ponudbe z navedbo cene in množine ter priložiti večji vzorec.	434
VABILO na redni občni zbor
ORMOŠKE POSOJILNICE V ORMOŽU reg. zadruge z neom. zavezo, ki se vrši v sredo dne 9. junija 1920 ob 1. uri pop. v uradni sobi posojilnice
. . Tras» ..-. r--DNEVNI RED : ■ - ^
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva
2.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1919
3.	Nadomestna volitev 2 članov načelstva evtl. nadzorstva
4.	Slučajnosti
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se vrši pol ure kasneje drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov.
447
Načelstvo.
v vsaH množiui kupimo takoj. V. BIZJAK in drog, ROGAŠKA
429
K. O. Z.
r
vzorec 434 Gospodarska Zadruga za Frekmurje, Nove postne pristojbine	i v ec ................j-———-——-------;—
začenši s 16 malem t. I. v kralieuini Srbov, ! Iz italijanskega j	ni„:7" | Mursko polje in Slovenske gorice,
Hrvatov in Slovencev se pisca zs: Ivietni5t™vrAčaio£e 80 TO,'ne '	nx} mdSiU i —	- -..... -
1.	navadna pisma do 20 g 1 Krono, \
(za vsakih nadaljnih 20 g teže še po 60 v več). To velja tudi za zalepke ;
2.	za dopisnice 60 vinarjev
(z odgovorom 1'20 K);
za tiskovine za vsakih 50 g teže j ! 20 vinarjev; i. Vzorce brez vrednosti najmanj 40
Za pristojbine vseh drugih pošiljk pisemske
vjetnižtva vračajoče se vojne vje taike vljudno prosimo, če kdo kaj ve o Jožefu CEBE. Pisal je zadnjo . karto 16. oktobra 1919 pod na- j SLATINA. S siovoifi. Prigionir di güera Josef I tar.-jaasmmm ¡I Cebe Centuria 5070, Kaprino- | :, Veroneíi Provincia Verona Itatija, j | Ce je koma znano kaj o njem, naj l j raznani na naslov: EMA CEBE, * í poseBtnica, Hotiujavas pošta Sliv-| niea pri Mariboru. Kdor mi na-: znani, mu hvaležna povrnem j stroške,	442
r:
Iii
Naznanilo!
Za zavarovanje zoper škodo po požaru in za življensko zavarovanje je edina slo-
. . ,	VJ	, , ... ..... venska zavarovalnica
¡n blagovne pošte se dobe pojasnila pri poštnih $ ,. .5- .
aradih. Občinstvo se opozarja, da z navedenim « MUDijanSKa vzajemna Za-dnem opremi poštne pošiljatve z znamkami po novih pristojbinah, ker ni za spremembo istih nobene prebodnja dobe in bi moral prejemnik nezadostno frankovane pošiljke plačati dvojno pristojbino primanjkljaja.
Sv. Evangeliji in Dej anje apostolov
»■"■111 mini iiimrn—"m »■■■n i■ i——i^—mj—»ju-ll.
je knjiga, kakor je Slovenci dozdaj še niso imeli. Obsega vse evangelije in dejanje apostolov z razlago. Oblika molitven ika lična. Vezava prikupljiva. Cena k poštnino vred K 6 90. :: Naroči se v
tiskarni sv. Ciril
v Mariboru«
Skivenci! Sežite po znameniti knjigi 1
varovainica 7
in je poverila poverjenikom gosp. Mihaela Kerle v Planici pri Framn, ki sprejema ponudbe in daje pojasnila.
445
^n«*-f\ri»ia v noč' 15- Da AdtVlIId is, t. m je bila
trgovski tvrdii „Balkan" v Mariboru Koroška «esta 19 ukradena rujava, še nova dvovprežua, napisna konjska oprava v vrednosti 25.000 kron. Svari se pred naku- I pom te oprave. Tisti, kateri iz-Bledi to vprejo, dobi 2t00 kron | nagrade.	455
Sffi^'SSEIiSSEiiSBSESSHaHBffll
Ravno so došle
lečje množine Maga iz inozem-síía, zato razpošiljam bo celem Krallest. 50 zelo nizali cenan:
Ca| Kakao Kandeljne Čokolado Paprika Žafran Vanili]o Railča Figo Paradižnik Hozlne Dišave Limone Pcmaranča
Kavo
Rlž Olje Milo Bomboae Konjak Rum Sllvovko Sliv« Kremo Sveče Testenine Žveplo G&Uco
platno
Modro (piavo)
najbolie kakovosti
je 1 daj na prodaj pri
Alojziju Gniuisk MuriborT^T^
l Naročajte naše liste!

Anton Močnik
CELJE, GLAVNI TRG. Na prodaj
mlinski kamni za žrmlje, dalje lepi brusni in kosni kamni, cena po dogovoru. Jožef Planina, Rogatec.	830
Ilnhm* šivalni stroj se proda Zgornja Polskava pri Pragerskem. 82	453
P|./j/J, so posestvo, hiša na X 1 UUtl dre strani, hlefi goid vinograd, travniki, sadonosnik, njive, vsega okrog 9 oralov. Jo-ief Krumpak, trg Lemberg, Sladka gora	443
P^ddsja: razne manufakture za moške in ženske obleke, vseh vrst špecerije, čevlje, usnje deske, stavbeni les in
poljedelske stroje, kupuje pšenico, žito, koruzo ajdo, proso, oves, kože vse kmetske pridelke.
(Posreduje pri nakupu večjih poljedelskih strojev, kakor parnih mlatilnic in motorjev
Pravico kupovati in prodajati zadrugi imajo samo članL
¿C. Novi Člani se sprejemajo v zadružni pisarni zadruge v Gornji Radgoni in pri vseh podružnicah.
Zedruine trgovine sov: Gornji Radgoni,Murski Soboti, Dolnji Lendavi, Beltincih, na Cankovi, Križevcih, pri Ljutomeru, Radgoni.
n

VABILO na redni občni zbor
kleiarskegs druliva v Ormelu
reg. z. z om. z., ki se vrši v sredo dne 9. junija 1920 ob 3. uri popoldne v zadružni sobi kletarske gostilne v Ormožu.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za 1.191» H. Sklepanje o razdelitvi čistega dobička.
4.	Sprememba pravil.
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen se bo vršil pol ure pozneje drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. 448
Nafelstvo.

Najboljša mineralna voda Tempel vrelec, namizna voda Styria vrelec, midicinalna voda Donatski vrelec, medicinalna voda
najmočnejše vrste
Zastopstvo v vseh večjih mestih in krajih. Dobiva se v vseh prodajalnah in restavracijah. : : : : : Pojasnila daje : :
Ravnateljstvo Zdravilišča Rogaško Slatina
CARRABA MARMOR-JA
aw Tmmrams. k»®?®
prvovrstnega je dešlo več vagonov. 1 «M«
Raznovrstna naročila nadrobnih spo-
iHmimintmüiiiiiHUNüiuiiimiHMWHirmi <i immHMitmia
menikov. plošč za pohištvo itd. sprejema
Kamnoseška družba Celje.
e^ifer-Sfe":' sft-: ;>	#	^.¡i«?'i.!•--y
VINSKE STEKLENICE
Pristaši! Sirila vlista!
Zopet
ogromno pošiljatev mannfaktnre naravnost iz inozemstva je prejela tvrtka K. Haraeokl v Celju in sicer volne, cefirja, tiskaniae, eta-mina, batista za ž enake obleke, suknja kamgaraa in hlačevine za moške obleke, belega in pisanega platna za perilo, klota, cvilha, robcev, svile in ie mnogo raznega druzega blage, katero se predaje | zaradi nakupa v velikanskih množinah po čudovito nizkih cenah. Razen tega vedno velika zaloga lastnega izdelka srajc, predpasnikov, Muz, kril, ženskih, molkih fantovskih oblek po že-lo nizkih cenah, čevlji, ženski, moški in otročji vedno t velikanski zbiri, pristno ročno delo od lastnih čevljarjev. Ilustrovani cenik zastonj! Na debelo Bamo v I. nadat
Veletrgovina razpožfljalna

I. Stermecki, Celje št. 300, Slot.
7/10 buteljke in slamnate omote
f po najboljši ceni ¿Veletrgovina
vina PUGEL & R0SSMANN, MARIBOR, Trg svobodi:
IflpwffllBg^iMii., r ~"i if|)

Planinka in Ruška Koča
pri Sv. Arehu na Pohorju, 1250 m
Planinsko letovišče v krasni legi
Mrzle in tople kopeli Oskrba od 1. maja do 15. oktobra Lepi izprehodi po gozdu Trikrat tedensko zveza s pošto Ruše ob kor. žel.
Priporočam, dokler v zalogi k nakupu, vitle s prenosom, najboljše vrste mla-tilnice, žitne čistilne mline, trijerje ali žitne odbiralnike, sadne mline, preše, reporeznike kosilne
Viik previden posest« | rtik* kmetovalec si pre* © skrbi ža pred
m orodie
stroje, pluge, travniške brane, tehtnice poseHno pa isvrstno pocinkane brzo-parilnike v velikosti 5t)dol601itr. Oskrbim slamorez-. ^ ničnenože.Postrcžba J točna in solidna.
M
fes--
H AJNYÍ MARIBOR
. m, ""sss^síí'V í.tsi mmmm>>em$** «oatmp
AEekseRda'ovi ceftü 45 wasprotl ko8©dv.
¿mumn'oi
NiHUitiimHiimiiiinuiiiiii'.
VINA
različne vrste leta 1919 približno 120 hI se bodo
dm IS» snaia 1920 ob 10 uri ziutrai
potom javne dražbe v Turškem vrhu (od Ptuja 18 km oddaljeno in sicer črez Zaveree) prodajala^ Plača se takoj pri kupu polovice v gotovini, ostalo pri prevzetju vina. Po-:: soda se ne dostavi. ::
Upravitelšs!vo Štajerske tiranih nicevfodiehniku pri Ptuju, isa
Priporočilo!
o
um
S
Ml
3
N
Sta !
u»
GG (M
M ®
O
aj >
O ti T3
a
c5 aa J* a)
>C as
'o-
I'M
M
Priporočam se za izdelovanje vseh vrst oblek na mero za gospode in dečke od pri-proste do najfinejše vrste
Priporočam tudi svojo veliko zalogo vseh vrst že gotovih za gospode in dečke iz svoje lastne delavnice.
Zagotavljam prav solidno postrežbo po primernih cenah in prosim cenjenih naročil.
Z vele spoštovanjem
¡r
arne
i®
If, 5
^ilLfŠ^ HH^md!
je izkušeno ubrar>ljivo sredstvo proti svinjskira boleznim. 1 steklenica stane S 8'—. Dobi se pri
Magdalenski lekarni v Mariboru
446
bžalujem žaljive besede, katere eem rs bil - W proti Mihaela Naglieu, ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožne. 456 Janez Trošt, posestnik, Sv. Vid
Posujemo za točno razpošiljanje samo ? cel vasonih
93/99 */o izvirno ameriško najboljšo kakovosti 4
modro gallco (sivi kamen)
3 28/180 °/« izvirni ameriški in aDgleški 224
ledni natron (iužni kamen)
99/100 % Sicilijjko	. :/,
žveplo — žvepieni prah — žverlsne paSžice
nadalje:	kal«f«nlj, galun, vnn-.ks «o'/,
nertz&p E*««Mm<», «p.r»lls». an||leiho !n italjanaho jederniHt« mil<) kako« kfjnl6«e prt ilmrte tir isliNurlra« v,»»«ihe	taklju^ino ta prettMiorpltlfc!
prtih rok.
^	T*'	fmd»«trijMfci» I it
S *BTgmvMl*a de.inUt..* rt ritih»,.
CENTRALA: DUNAJ l», Pleischmarkt 1.
Brzojari: „Oriaduat" Dunaj.	Lastne podružnice:
TFtSi' —GENOVA—BEROLIN—BUDIMPEŠTA. "
priporoča papir in pismu za pisarne hi trgovce; oviti»i papir, zavit-Ki;, pisarniške in šolske potrebščine, rožne vence, podobice, ziezke itd. Na izbiro ima m • itvenike v raznih vezavah kakor: Bogomila, R;?jsln glasov I, Duhovni zaklad, Marija varliinja nedolžnosti, Cesčena Marija. Sv, Ura, Gospod nslišl *oojo molitev, Sv. Opravilo, Na Kalvarijo, Marija, Žalostna mati itd.
podgane^ stenice« ičupčsi«
h vsa golazen mora poginiti', ako uporabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva, kot proti pohkim mišim K 8, za podgane in miši K 8.; za š&irke K 10.; Posebno močna tinktura
za stenice K 10--aničevales moljev K 10.; prašek proti mjčesom K 6. in 12; mazilo proti tiš"m pri ljudeh K 5. in K10.; i&azilo za uši pri živini K 6. in '4- 10.; oviifiek ra uši v obleki i« perilu K C. in 10; tinktura proti mrčeso na sadju in zelenjadi (uni-Č0v, ra »tli d) S10. Prašek protimra-viiam a 10. PoSilja po povzetja
H- JOnker, Patrtatfska u!.3-s
121	lO.
TrEovc. pr! večam cfljeara popust.
m i
h-, žete i^J !
išžetesluf^©?
UP
m JI—i»L»OE«aroii«CT
iPostižb
in ijsssh is fe-r
vsake vrste se sprejmejo v popravilo.
goštrež!>3 točna. Csnezinerne lan gpscil, i«bor Glavna post?, 2. acfisir., levo.

g- trfjovttlea ttrometna Mrttztevi s o.
V JfM A MJgfPlt F, dOfsjffíPxBiH tri ir ft Si
.tfi^M/» in ¡trortftja m- »ji izi'mnrfja blaga. NpetMciJa in tncthtitrurtni gtrtovnxi. Mtrxojavi: JiAWiMtA.V. — Tetefnn HV3.
.Jmiirmm
w a •
Mmmmm
za naše liste se sprejmejo v Cirilo vi tiskarni.
PRVA SLOV. Ill®
MfiMMa(TC2BtM0Ta)nL22
(preje Ore ¡life)
se slavnemu občinstva priporoča. Za točno in 3 «i 't« postrežbo jamči
FRflOOra, BRIVEC.
V
izdajatelji in »založnik Kat, tiskovno dražtvo.
Odgovor»»5 nrednik Fraaa]o Žebot
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.