Leto LXV] št. 280 Ljubljana, ponedeljek 9* decembra 193S Cena Din 1.- SLOVENSKI Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit vrst a, Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati peUt vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inaeratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12 -, za inozemstvo Din 25 -. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljevn ulica ttev. 6. Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 m 31-M Podružnice: MARIBOR Strossmayerjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska C telefon it. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. Londonska pomorska konferenca Msđsebsjno neanpanje in borba za pomorsko nadoblas* dajejo malo upanja ca dosego sporazuma Loiii*v,ii, ^. decembra, v. Danes se pričenja pomorska razorožitvena konferenca kot nadaljevanje velike londonske pomorske razorožit vene konference leta 1930. Takrat je bil dosežen sporazum mod Anglijo, ameriškimi Zedinjenimi državami in Japonsko, d očim se mu Francija in Italija nista priključili zaradi nepremostljivih diferenc v zadevi razmeria njunih pomorskih sil na Sredozemskem morju. Po rimskem sporazumu med Italijo in Francijo od 7. januarja je izgledalo, da bo še pred današnjo pomorsko konfeireaico končno prišlo do sporazuma tudi v zadevi pomorske oborožitve. Iz^le-i'"' za pomorsko konforenco, ki bo danes otvor jena v Londonu, niso posebno u§rodjni. Japonska noče več čuti o dosedanjem razmerju svojih vojnih ladij nar~am Zedinjenim državam ter zahteva, da se to razmerje 3:5 popravi v njeno korist. Proti temu se odločno po- stavljajo Zedinjene države ,ki zahtevajo premoč v velikih vojnih ladjah sklicujoč se na to, da nimajo skoraj nobenih pomorskih oporišč na Tihem oceanu. An g-lija zahteva znatno povečanje dovoljene ji kvote lahkih križar k, ki jih potrebuje za osiguranje svojih pomorskih zvez na vseh oceanih. Z novimi zahtevami prihaja v London tudi Francija, želi p red, vsem povečanje kvote za velike vojne ladje, ker nikakor ne more pristati na to, da bi bila novo nastajajoča nemška mornarica močnejša od francoske, kar bi pomenjalo resno ogražanje francoskih življenjskih interesov. Vsekakor pa bo najtežje rešljivo vprašanje določitve novega razmerja pomorskih s>l med Japonsko na eni ter Anglijo in Zedinjenimi državami na drugi strani. Tokio kaže v tem oziru tako odločnost, da ni izključeno razbitje konference na tem vprašanju. Mnogo oosla bo tudi povzročila določitev raz- Trije mes£d vojne med Italijo in Abesinije Več težav, nego abesinska vojska povzroča Italijanom abesinsko ozemlje brez vode in poti Pariz, 9. decembra v. Vojne operacije v Abesinijj gredo v tretji mesec. Na podlagi dosedanjih rezultatov je mogoče reči, da so se Italijani dob;~o pripravili za abesinsko ekspedicijo in da se kljub raizumljrvim težavam do sedaj še dobro drže. Italijanska vojska je do sedaj še strogo disciplinirana ter še za gotov čas ni pričakovati, da bi prišlo v njenih vrstah do kakih večjih pojavov neposlušnosti ali defetizma. S tem računa tudi vrhovno abesinsko vojno vodstvo, ki se zaveda, da bo treba še mno-no žrtev, predno se bo posrečilo zadati 250.000 odlično opremljenim in oboroženim italijanskim vojakom kak usoden udarec. Italijanski vojak v Abesiniji veruje danes še vedno kljub vsem težavam in naporom v dokončno zmago svojega orožja ter se še vedno čuti daleko nad-močnega nad abesinsko vojsko. V vojnih računih Abesincev ter predvidevanjih mnogih evropskih kolonialnih strokovnjakov je igralo v korist Abe-sincev veliko vlogo predvideno pomanjkanje vode. Tako je med drrigim izjavil Vehib paša še sredi septembra, 3a bo pomanjkanje vode sigurno pripomoglo k porazu Italijanov. Izkazalo pa se je sedaj, da je tudi v Abesiniji dovolj vode. Treba jo je samo najti ter investirati denar za vrtanje studencev ter postavljanje velikih črpalk. V tem pogledu so izvršili Italijani velika dela in je danes že skoraj vseh 250.000 Italijanov preskrbljenih z vodo Prav tako se je izkazalo proti pričakovanju, da Italijani prav dobro prenašajo klimo v visokih predelih Abesinije, kjer se nahaja sedaj njihova severna vojska. Mnogo je pripomoglo k razmeroma dobremu duhu italijanskih čet v Abesiniji tudi spoznanje, da je bila avtoriteta neguša v doslej osvojenih pokrajinah razmeroma zelo iluzorna. Abe-sinci v zasedenih delih Tigre, Ogadena in Danakila zamerjaj o negusu, da se ni sam postavil na čelo abesinske vojske ter osebno branil ogroženih meja, kakor svoje dni njegov sloviti prednik Me-nelik TJ. V teh pokrajinah poskušajo pridobiti Itailijani za vsako ceno muslimane, katerih lojalnost napram Addis A bebi je že od nekdaj zelo problematična Pri tem Italijani ne štedi jo z denarjem, ki je omehčal celo najvišje cer-kveen dostojanstvenike koptske cerkve kvene dostojanstvenike koptske cerkve maršala de Bona. Do sedaj so bile glavni italijanski sovražnik v Abesiniji ne toliko abesinski vojaki, kakor abesinske poti, ki jim onemogočajo polno izrabo njihovih tehničnih sredstev. Avtomobili, traktorji in vozila vseh mogočih oblik se lomijo po teh cestah, akoravno so njihovi konstruktorji računali na izjemne prSfee. Tako morajo pošiljati sleherni dan na stotine avtomobilov in voz v popravilo. Kaj stebo so se odrezali tudi tanki, ki jih polovica leži že danes za fronto nepo-po delavnicah. Prav tabo re je izkazalo, da je nemogoče transportirati v osrčje Abesinije težke topove ter se je odčočilo italijansko vojno vodstvo, da bo ods'ej uporabljalo samo še gorsko in poljsko topništvo. Zato imajo prav oni, ki trdijo, da se morajo boriti Italijani v Abesiniji z živimi in mrtvimi sovražniki, z abesinsko vojsko in abesinsko prirodo, ki je skoraj hujši neprijatelj, kakor Abeskici. Hamburg, 9. decembra. AA. švedski general Eric Virkin je prispel danes s parnikom »Usukumar« v Hamburg. Kakor znano, se general vrača iz Abesinije. Poročevalcu DNB je dovolil intervju o vojnem položaju v Abesiniji in mu je izjavil, da je zelo verjetno, da pride do odločilne bitke. Abesincem lahko uspe zadržati Italijane in preprečiti vsako njihovo nadaljnje prodiranje, dokler se spet ne prične deževna doba. V tem tiči eden izmed najodločilnejših momentov za potek vzhonnoafriške vojne. General je poudaril, da ne more biti niti govora o kaki neslogi med A beline:. Vplivni plemenski poglavarji so popolnoma Hfce med ofenzivnimi in defenzivnimi vojnimi ladjami. London, 9. decembra. AA. Listi se danes bavi jo s pripravami za pomorsko razorožitveno konferenco. »Observer« pravi, da je pred odločitvami pravnih pomorsko-tehničnih podrobnosti potrebno likvidirati oeAo vrsto zapletenih diplomatskih problemov. V tem pogledu prihajajo posebno v poštev italijansko-francoski pomorski odnosa ji in angleško-nemški pomorski sporazum. Jasno je, da se o razmerju francoske in italijanske vojne mornarice na Sredozemskem morju v sedanjem Času ne da niti govoriti. Šele ko bo ita-lijansko-abesinski spor likvidiran, bo mogoče vrniti se k razpravi o tem vprašanju. >Sunday Times« pa sodi, da je najvažnejši japonski problem. Kakor znano, zahtevajo Japonci pariteto z Anglijo in Ameriko. udani cesarju. Izjavil je nadalje, da bi bil položaj Abesinije obupen, če bi Italijani prodrli do železiiiske proge Addis Abebe—Džibuti. Pretirane pa ?o vesti, ki se širijo po inozemstvu, da imajo Abcsinci velike težave s prehrano vojaštva. General je končno dejal, da je abesinska vojska popolnoma dorastla italijanski in da se bo lahko branila tudd proti večjim napadom. Evakuacija Desijc Addu Abcba, 9 decembra. AA. Abesinska vlada je včeraj , "zvalj vse poročevalce »nožem-kih lis'ov. naj denmntira-jo v svojih listih italijanske trditve, da o priliki letalske*'. iwpada na Desije bo'ni. ce ni&o bile bombardirane. Ce-ar je odredil evakuacijo Desija. Rus Gukša je med tem postal v?em plemenskim poglavarje«] v Tiari, na i sledijo njegovemu zsjledu in sc prik'jučijo Italijincm Badoglio ima proste roke Rim, 8. decembra, o. Tu se potrjujejo glasovi, da je dal Mns-solini maršalu Ba-dogliu splošno pooblastilo, da vodi operacije po lastnem preudarku pravijo, -da hoče Mus^oHni urediti spor i Abesinijo na pospben način 90 mrtvih, 200 ranjenih Adis A beba. & decembra. \v Število žrtev po \T?eraj^njem bombardiranju meara Desija se je povecsJo na 90 mrtvih ;i 200 ranjenih- Bombardiranje Penija. GornJarja im Hararja j<> izzvalo v al>«?«:»n«flc1 r>rp<=to4-niei r>raSunday ChronicJe« poroča, da bodo krediti za tajno informacijsko službo letos povečani. Angleška vohunska organizacija se bo morala reorganizirati in znatno povečati, če bo hotela zasledovati vse važne pojave po vsem svetu, ki so v zvezi z oboroževanjem m pripravami za vojno. svojeglavi Sal japin Kopenhagen, 9. decembra AA. Fjodor Sal japin je bil angažiran za neko gostov a _ nje v Kopenhagenu. Pri vajah pa <*e je spri z igralci in jih ostro kritiziral. Tudi dekoracije mu niso bile všeč. Spor je kmalu postal čisto resen in igralci niso hoteli nastopiti ž njim pri pripravljajoči se predstavi. Uprava opere se je postavite na stran igralcev in opera je bila odložena, čeprav je bilo gledališče razprodano. Sal japin se ie vrnil v Pariz. PET KNJIG ZA 30 DIN vam da edino Vodnikova družba Drobiž z vseh strani BukareStn, 9. decembra AA. Na sodišču v Bukarešta je prišlo do protižidov-skih neredov o priliki volitve upr«\ necja odbora odvetniške zbornice. Ranjenih je bilo več oseb. London. 9. decembra. AA. V pimouth-skem doku popravljajo dreadnought Roval Oake. Včeraj je bi na doku nena doma prekinjen električni tok, tako da »o morali vsa dela hkraru ustaviti. Raz. §ir:Ic so se vesti, da so hoteM delavci s tem izvršiti akt sabotaže A Vn'rafcka komanda pa pravi v posebnem komunikeju, da so se prekinila popravila zaradi kratkega stika m da o sabotaži ne more biti govora. Florenca, 9. decembra AA Tz Perfza so prispel« v Florenco Nj. kr. vis. rurmin-ska princeze Jelena m njeni sestri Trena in Katarina. Nastanile so se v vili Sparti, ki je last romunske kraljice. Sorzna poročila. Ljubljanska borza (Devine z všteto premijo 28.5V«) Am sterdam 2971.46—29S6.03, Berlin 1756.06-1769.96, Brusetf 736^0 — 741.86, Cmrib 1421.01—1428.08. London 215.36 — 217.40 New York 4342.96—4379.26, Park 289 38 _290,82, Pra«a 181.49—182.59, Avwtrn>*Jci stiing v privatnem kliringu 8.86 — 8.96. Inetemske bone Čarih, 9. decembra: Beoprad 7.0*, Pariz 20.37, London 15.19. New York 30R.!2r> Bruselj 51.90 Madrid 42 20. Amstenl^.t 209.10. BerKn 124.10. Dunaj 57.— , Praca 12.78, Varšava 5&20 Bukarešta 2J50 Zborovanje naših Serijalcev Občni zbor počitniške zveze —■ Ferijalei zgrade prihod- nje leto v Ljubljani svoj dom Ljkibljana, decembra Včeraj *« je vrau v prostorih državne Trgovske akademije o^ai xbor dravske 0btaaU Fteljtoiiesa saveza, K: se gra udedea.iiQ 26 podr-u&oii:, ^iiLo^uu.h po delfe satih iz v«efc krajev Slovenije. PoiJj'a vL jih je predsednik (kr. MUieiak, topel po. zdrav je pa veljaj tudi zastopnika SPD prof. Jankoviću Ui pror- i-^Pajueii: k0i preasednLka ©entrale FS- Nato Je prečita, pozdravno pisano predsednika SPD dr Pretnarja. S pieteto se Je spominjal pokoj nega gimnazijskega direktorja g. Kad^ Pavlica, ^diićnega prijatelja in dolgoletnega predsednika FS. Vaj navzoči «o poća strti njegov spomin « tem, da *io vstali s sedežev. SledUa je vgjitev verifikacijtikega odbora, nato Je pa navzoče pozdravil dr. La-pajne v imenu centrale, zoleč da bi se pokret v bodoče razvijal v istem idealnem pravcu kakor doslej. G. Jankovlc j« Podčrta val važnost in potrebo sodelovanja FS s SPD, saj je obema organizacijama temeljna ideja ista: združevati človeka s prirodo. IzrauU je svoj« zadovoljstvo, da je naael pri FS toIUco razumevanja se delo SPD. Dr. Mihelai je v svojom idejnem programu podčrtal, da do-biva FS vedno večji Pomen v naći državi. Njegov cilj in naloga sta organizirati potovanja, kar je velkkega pomena tudi v nacionalnem pogledu za miadJno. podaj je primexjav0 Pokreta FS s sorodnimi pokreti v drugih državafa, ki mu posvečajo vso pažnjo- V juniju se je vršila v Nemčiji velika propaganda m nabiralna aakcija za takozvane »Jngendnerbergen< pod geslom »Ne*m-čija potrebuje mladinska zavetišča<. Akcijo so podgjrli tudi vsa aktivni ministri in je dosegla velik uspeh. Idejni utemeljitelj in o^e tega pokreta v Nemčiji je bil učitelj Scliirmann, ki je že leta 1$0S organiziral mladinska zavetišča. Ta Pokret je našel odmev v inozomstvu in nastale «o sorodne organizacije v Franciji, Danak i, Belgiji. S^enii Ameriki in drugod. Zagreb, 9. decembra. >Sk>venski Naroda je že ponovno Poročal o velikih uspeh-iii, ki so jih s svojimi koncerti po vsen večjih jugoslovenskih mestih in tudi po uio^^nLstvu dosegli uia.i iuanhoi"i>ki harmonikarji R K pod vodstvom agiinega zborovodje g. Vilka Suš-teršiča. Nedavno smio z*U>edežili tudi njihove velike uspehe, ki 6o jih dosegJii s svojimi nastopi na več koncertih v kr^t-kean presledku komaj 14 dni pred zelo kiiUcno grafiko javnostjo. Včerajišn;.. dopoldanska matineja v ve_ Mad dvorani Evropa palice kina v Zagre. bu in popo-danski koncert sta ponoven dokaz, da niaii harmonikarski /..bor ne zasluži posebnega priznanja le zaradi njegove mladosti in pestrosti narodnih noš iz vseh krajev Jugoslavije, ki jih malčki nosijo, neg0 zas-tuii pohvaAo prav tako zaradi res dovršenega izvajanja obsežnega koncertnega p: og> .>.nia. Ako upoštevamo, da maj i otroci v starosti od 6 do 10 let na skoraj dve uri trajajočemi k0ncertu i le enim krajšim odmorom poJajo nad 39 skrbno izbranih narodnih pesmi iz vse-h krajev Jugoslavije, ki jih deloma le igrajo, a deloma tudi pojo. Poteg tega pa nekajkrat nastopijo tudi z narodnem * more«mo šele pravilno oceniti njihovo delo,, saj je tako obsežen program utrudljiv celo za odiraš le. a kaj šele za Otroka, Kakor povsod, tako je tudi včeraj v Zagrebu vsaka poaaaneona pesenn izzvala med občinstvom ninošo priznanja in pohvale. Izredni doslednosti in e jedo vanje s SPD^ predavanjal ki jih je odlično organiziral tovariš Lilija, šahovsko i«n pevsko mJadkisko meddržav. no s»delovanje itd. Občni izb0r je potekel v najlepši harmoniji in je pokazal, da je organiaactja res na višku Debata je biiJa večkrat ostra, a vendar str0go parlamentarna. Raspravljalo se je tudi o lastnem domu, ki si ga prihodnje Veto ferijalci postavijo v Lju Plan i nekem Vestni ku« ki drc-gm revijah. Osebno je bn pokojnik Izredno simpatičen in vedra natura, dobričina in pravi bocem. Denar zanj ni imel nobene vred. nosti in umrl je v bedi. Smrt ga je pobrala sredi plodnega ustvarjanja v najlepši moški dobi, starega šele 38 let. Za njim žaiu je jo starši, a vest o njegovi sznrtl bo gotovo presunila tudi števiJne njegove prijatelje. Hodnika pokopljejo jntri popoldne na Pokopališču v Srednji vat* v Bohinju. Naj mu bo lahka domača gruda, praoetadRm pa nase iefcreno so£*lje! Sreda, 11. decembra. 12.00: >Zvezdnifci in zvezde« (ploeče). — 12.45: Vremenska napoved, poročila- — U3.00: Napoved časa, objava spe obvestite. - 13.15: Glasbene sjike iz daljnih detel (pdoace). — 14.00: Vremensko poročilo, borzna tečaji. — 18.00: Otroška ura: Pravljice (gdč. MLlema Boltarjeva, članica Nar. gled.). — 18.20: Storiek se bo poboljšaj (člani rad. dram. drug.). — 18.40: O morfologiji in geologiji planincev (g. prof. J. Mlakar). 19.0O: Na.poved časa, vremenska napoved, poročila, o*>java sporeda, obvestila. — 19.80: Prenos« Dunaja. — 22.00: Napoved časa. vremenska napoved, poročila, objava sporeda. — 22.1-5: Duet madoline m kitare (gg. Sa-nmrin & Antunonrič). četrtek, 12. decembra. 12.00: DvoJakove skladbe (plošče). — 12.46: Vremenaka napoved, poročUa. — 13.00: Napoved časa, objava sporeda, obvestila- — 13.15: Virtuozi Igrajo : i^ev Nikolajevi* Tolstoj braiensk0. - 21.30: Dea 1 *Mai tU'u a glasba (pioOfta). Sobota. 14. decembra. 12.00: P^ća za ploic© — napev aa na PeV (ploic«) — 1- 45; Vrem*naks napoved, pctročU*. — 1C00: Napoved 6«*a.. ob java sporeda, obvestila. - 13.15: Plošča a« ploščo napev aa napa* iploiee). — 14* Vremen-ko Poixjfiao, borani taoaJB. — 18 Za de'^puet (radini orkester). — 18.40 Pereča mnanjfl politična vprafianja (ax> •pod AloJ«iJ Kuhar). — 19.00: Napove-! ča&a. vramen&ka napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. — 1930: Nacion« na ura: Jugoslovanski pogrebni ohi^af (ctr. Ivo Framič). — 20.00: p«>rlejmo na gorenjsko slran! (T/, rtnhint.i <1o Poljan tn AkoHe I^oke). — 2?oo: Nar«,ved Baatt, vre menska nap<»ved, piureda — 22.1 r.: Ra'i'ski jarz. . Ivočnt kino Ideal m Danes ob 4 . 7. in 9Ti uri senzacija n;\d senzacija SU.V1A SI1>NKY kot INDIJANKA Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Dlrt. KOLEDAS Danes: Poncdel.ek. 9. decembra katoii-čani: Peter For., Savica DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica; Valček na Nevi Kino Ideal: Indijanka Kino Slo^a; Bogo\-i se zabnvajo Kino TTnion: 2ženin v ivp Kino SUka: Cigan baron Ljubljanski šahovski klub občni ztbor ob 20. t zeleni dvorani restavracije >Zvez6>< Ljudska univerza, predavanje g. dr. Jo_ alp Na^y.a: od Gibraltarja do Kanarskiri otokov ob 20. v dvorani Delavske zbornice. DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet, Tvrševa oetfta 43, Trnkocay ded. Meetni trg 4, uatar, deden. tjurgov* ulic« Zimski sport na Pohorju Zagorja, 5. docembi Znano je. da je Zagorje center zimskega sporta v naii prelep: gomjezasavski dolini. Razprostira se na položnem brdu mc»l Medijsko in Kotredcsko dolino pod krasn in aHkovito Sv. Planino. V bližjni m daljni okoHci je nebroj prav lepdh terenov, ki pa prikladni za začetnike in izve/bane «*n*j carje. Lepi izleti so .nogoči na snano Sv. Goro oddaljeno okofe 3 in pol ure, dalje na na* najvišji vrh Kum. Kraaen je izlet na Sv. Planino, katero doaežce v zmern hoji v 2 in pol urah. Letos je tu zgrajen hotel Sv. Ana, ki je laet g. Po6ivav&k»i Gvida iz Trbovelj in je opremljen % vsem komfortom. Ima več tujskih sob i posti-ljami in tudi več skupnih lcžnič. Na razno iago je kopalnica z gorko in mrzlo vodo. Tuda hrana je poceni in stane poln pen-saon s petkratno dobro in oNi)no hrano W 30 Din. Poleg roga je na Sv. PianizM kot stan« smučai-ska postojanka koča podruž niče ^D. S Sv. Planine )e poleg Kuma najlepši razgled na Savinjsko dolino, v ozadju se vidijo grebeni Kamniških planin proti zapadu pa vrhovi Julijskih alp. Lep je tudi razgled po vseh dolinah trboveljskega in zagorskoga revirja. Kraj sam na sebi ima izredno srečno lego in je najboljše izhodišče za izlete Dalifta je pot v toptce Medi j a-Izlake, zelo lepa pa je imu ška tura mrrno Sv. Lenarta čer <^enweoSk proti Trojanam. V samem Zagorju bo letos ze*o zanimiv zimsko športni program. Tukajšnje sokolsko društvo je lani zgradilo prvo sokolsko smučarsko skakalnico, katera je bila lansko leto otvor jena s savezni mi sokolskima tekmami. Letos je skakalnica nekolalco preurejena m bodo možni daljši skoki preko 40 metrov Celjska sokolska Župa priredi na tej skakalnici 3—4 dnevni tečai za skakače-začermke. Tečaj bo meseca januarja in ga bo vodil savezni učitelj v smuSkih skokih. Domače sokolsko društvo priredi društvene tekme članov, navnašcaja in dece. Člani bodo tekmovali v smuSkih skokih in teku, deca in naraščaj pa samo ▼ teku. Ljubljanski ztmsko-sportni podsa vez priredi koncem januarja podsa vezne prvenstvene tekme v klasični k v prosti naravi. Ob zaključku tečaja priredi smuško tekmo katere ort»antzacija bo pa vsa v rokah otrok aaroih in bo voditelj imel le nadzorstvo nad isto. Tako bo ta mladina čez nekaj let vešča v znanju lepega umetnega smučanja, kakor rudi v organizaciji smtiSkih tekmovanj, za katere manjka po naSih krarih se vedno dovolj izurjenih in irvežbenih športnih de^vcev. Kakor čujemo, se nam obeta v letošnji zimi zelo pester program in zato vabimo vse prijatelje-smuJarie. da v čim večjem številu obiščejo naso zasavsko smučarsko postojanko! UBOGI MOt — Gospa, podarite mi kovača, da bom mogel priti k svoji ženi — Kje pa je vaša Seno — V kinu PET KNJIG 7A 20 DTN vam da edino Vodnikova druiba Radosti zimske nedelje Ljubljana. 9. decembra Ntti na najvišje sile se dandanes ne sm.^5 zanesti. Lani smo se zanašali na nje v«o rimo in čakali na sne? kakor Izraelci na mano v puSčavi, letos je pa zapsdel že pred božičem in se celo broz vsake uradne napovedi. Hočeš nočeš smo morali včeraj" otvoriti zimsko sezono ter začeti pospeševati vse panoge zim^ke^a sporta. Zimsko veselje je nastopilo vseeno tako nepričakovano, da se Ljubljana ni utegnila preleviti povsem kakor bi se morala. Lani so bili meščani vso zimo uniformirani na ulicah ter so kazali že na zunaj svojo pripadnost. Celo v gledališču smo opazili nekajkrat športnike v njihovih uniformah. Včeraj je pa Ljubljančane, ki so ostali v mestu silno zeblo. Človek bi pričakoval, da bodo vsi na ulicah kazali navdušenje, ker je začel pritiskati mraz ali da se bodo vsaj ndejstvovali na belem polju v Tivoliju. Kaže, da so §e raje smučali v posteljah ali so pa odrinili vsi na smučarske postojanke, kajti v meetu je vladala tilina kakor tri dni pred stvarjenjem sveta. Sicer se res nikomur ni treta truditi, da hi šel proučevat sneg Iz mesta, ker ffa imamo Se vedno dovolj na ulicah Tudi v tem pogledu mora veljati deviza: Konzumiraj domače blago I Srečni smo lahko, da veliki Ljubljani ni treba uvažati snega in da nam ga letos ni treba žrtvovati božanstvu Ljubljanice. Ze zdaf smo se prepričali, da je letošnji sneg sneg solidno blago, ki bo najbrž vzdrialo vsai do prihodnje občinske seje. Tedaj pa bomo lahko naročili drugo pošiljko. Če bi si ne mogla velika Ljubljana privoščiti tega luksu=a. kdo bi si ga še lahko? Sneg je po kmečki terminologiji tudi gnoj, zelo potreben za kmetijstvo, nič manj pa tudi za naše ulice Na gnoju počiva ves napredek in priznati moramo, da občina skuša pomagati vsaj našim čevljarjem, ki so včeraj prevzeli zopet vlogo vpijočega v puščavi. V hudi zmoti bi bili, če bi mislili, da se ni že včeraj razmahnil zimski sport v Ljubljani. Smučišče in sankaiišo? v Tivoliju je bilo dobro zasedeno in bomo tudi letoe na njem izrabili sneg kolikor se da racionalno. Čudno pa je, da letos ne obiskuje več toliko dam visoke šole smučanja v Tivoliju. Moda se menda še ni izpremenila. čeurav se spreminja vražje hitro tudi na športnem področju, kar smo se prepričali včeraj pri čitanju modne rubrike. Letos bodo namreč nosile naše dame v plesnih dvoranah drsalke in obleke aa drsanje! Za r*nioeiioet smučarstva pa nas ni treba skrbeti, saj se dandanes smučajo že dojenčki. Včeraj so jih mamice vozile v otroških vozičkih v Ti voli. Nekatere imajo tudi otroške vozifike na smučeh. Upamo Lahko, da bodo kmalu zlezli na smuči tudi osebni in tovorni av--^oujx uijja qi5»u daium^oAp ui njl čank. Kako popularno je smučarstvo pri nas. nam kaže lepo tudi frazeologija v poslovnem svetu; zdaj se ne pravi več, da pojdemo vsi po copatah, nego. da se smučamo od konkurza v konkurz . Končno pa je vseeno, kam nas nosi vrag, glavno le. ! da se smucamo. Za smučarje vseh brani" Novi uspehi mariborskih harmonikarjev Na đveh koncertih je včeraj Zagreb mariborske malčke prisrčno pozdravil Fantovsko klanje na Prebačevem Niti mrlič lili ne odvrne od podivjanosti — R4en mrtev, eden ranjen DNEVNE VESTI »tožbe. Ftenieaoeo je vi*. veterinarski pristav Milan Rajo* od are. 3kega nacelatva v Logatcu k areskemu na. celatvn v Varaždinu. — Brezposelnosti intelektualcev posve. oeau mednarodna koolerenca. Na pobudo metoarodne univerzitetne samopomoči bodo od danes do četrtka v Beogradu zboroval eksperti sa proučevanje vprašanja brezposelnosti intelektualcev m mnogih absolventov vfaaokih sol v državah jugo. vzhodn* Evrope. Mednarodna univerzitetna samopomoč je bila ustanovljena pred 15 leti. V tej organizacija so včlanjeni visoko, solei iz skoraj vseh evropskih držav ne glede na versko opredelitev, pa tudi sku. pine intelektualcev, ki so že dovršili 6tu. dlje, profesorji in drugi intelektualni de. Lavci Cilj te mednarodne organizacije je z denarnimi sredstvi podpirati siromašne študente in skrbeti za njihovo prehrano in stanovanje ter za zgraditev sanatorijev za bolne studente. Poleg teg" skrbi sa in te. lektualn0 sodelovanje ter prireja konfe. renče na katerih obravnavajo visokošo'ci gospodarska, kulturna, politična in eoclal. na vprašanja. Velik uspeh! Nad $000 ljudi je videlo in se prisrčno zabavalo pri sijajni Ufini šaloigri ■ Bogovi se • zabavajo Danes zadnjikrat ob 16., 19.15 in 21.15 Poglejte si danes ta spored! KINO SLOGA Ljnhljanski dvor Telefon 2730 — Zahteve hišnih posestnikov. Glavna zveza združenja lastnikov poslopij in zemljišč Jugoslavije je imela včeraj v Zagrebu redno letno glavno skupščino, ki so ji prisostvovali delegati iz vseh večjih mest, med njimi tudi iz Ljubljane in Maribora. Skupščini je predsedoval T. podpie zoPet taka, da bo s!ui.i»-a za dolgo dobQ, ne samo za eno leto. Posebno dobr* so leto« podatki za podeželske trgovec, kateri imajo tudi gostilno in kmetijo. Za nje so tudi podatki, e katerimi morejo svetovati svoj.m odjemalcem glede pnlož nostaega zaslužka Važni so podatki m trgovske potnike, lesne trgovce, železni-narje, kovinarje in druge. Naročite si t« koJ koledar pn Trgovskem društvu »Merkur« v Ljubljani — Nar0dno obrambni sklad društva >Bran-i-b0rc: V Berunjah pri Cerknici je b:«lo nabranih 73 Dtai, v Brezovici pa je bilo nabranih 170.75 Din Društvo Bran-i. bor« — osrednji o^or v Ljubljani. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, nestalno vreme. Ponoči je zopet zaCelo snežiti in smo imeli do davi 2.8 m padavin, v Splitu pa je deževalo. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 9. v Skoplju 5, v Beogradu in Zagrebu 3, v Rogaški Slatini 2, v Ljubljani 0.0. v Ma. riboru —1. Davi je kazal barometer v Ljubljani 7595, temperatura je znašala _0.8. KAVA — MOTOH. dnevno sveže pražena. Ljubljana, Vodnikov trg 5 — Tast ubil zeta. 80 letni Stevan Budič iz vasi Kozaperovice blizu Petrinje je ustrelil svojega zeta Lazo Blagojeviča Zet je hotel pretepsti tastovega vnuka, prišlo je do prepira, v katerem je starec zgrabil puško in ustrelil zeta. — Obup 15 letne deklice. V Kraljevu si je hotela v soboto končati življenje 15 letna Darinka Petrovič. Hotela se je obesiti, pa jo je našla mati njene gospodinje tn ji samomor preprečiln. Vzrok nienega obupa ni znan. Najbrž bo kriva nesrečna 'jubezen Iz Ljubljane —lj Živilski trg. S trsom imajo gospodinje vedno hude skrbi. Komaj mine ena sezona, že se je treba pripravljati za drugo ter delati proračune. Zdaj se na trgu ze pozna, da se je začela zima pozna se pa tudi- da smo pred božičem. Mlečnih izdelkov, perutnine in jajc je mnogo. Gospodinje se že zdaj zalagajo z maslom za praznike, ker vedo. da tik pred velikimi prazniki navadno poidejo mlečni izdelki ali pa se občutno podraže. Prodajalke so se dobro založile zlasti z maslom Nekatere vrste zelenjave so se nekoliko podražile. Uvožena cvetača je lepša po 10 Din. Posebna redkost je grozdje ki ga prodajajo po 6 do 8 Din kg Prodajajlci trde da bo trg za ložen z grozdjem tudi o božiču, kar ni bilo še nikdar. Na perutninskem trgu je zdaj dovolj perutnine, da se lahko gospodinje založe z njo že za praznike. Nekatere kupujejo suha piščeta in jih najbrž nameravajo pitati, večina pa raje posega po težkih putkah in zlasti po puranih., ki jih prodajajo Bosanci precej poceni. Nekateri purani tehtajo okrog 4 kg. stanejo pa okrog 36 Din. Precejšnjo zanimanje je tudi za zaklano perutnino, ki je prodajajo že dalje časa po stalnih cenah cele gosi po 14 Din kg, sekane po 16 piščance pa po 18 do 20 Din itd. I H AR Y PIEL i —lj Zima jih je prehitela na mnogih stavbah v mestu. Letos se je stavbna sezona podaljšala v zimo. kar ni zgolj naključje. Tu in tam na periferiji so začeli zidati pozno tudi zaradi tega. ker je okolica še pod upravo okoliških občin, vendar bo kmalu priključena občini Okoličani pričakujejo, da bodo zdaj lažje oddajali stanovanja v najem, zlasti vpokojencem, ker ne bo več razlike v draginjskih razredih. Pričakujemo, da se bo tu in tam odvozlala kakšna skrita nogavica ter da bo gradbeno gibanje spomladi nekoliko oživelo Blok stanovanjskih hiš ob Erjavčevi cesti in igriški ulici 5e ni ves pod streho. Če bi se mraz še poostril, bi morali ustaviti delo na vseh odprtih stavbah v mestu. —lj Otvoritev nove gospodinjske šole sa gostiiničarske gospodioje v Ljubljani. V Gostilniškem domu na Pri vozu št 11 se Lo otvorila 7. januarja 1936 nova strokovna šola, ki je namenjena predvsem hčerkam naših gostilničarjev in onim dekletom, ki imajo veselje do gostilničarskega, poklica. Soba se bo začela 7. januarja in bo trajala do 8. julija 1936. V šolo se sprejemajo dekleta v starosti od 18—28 let z najmanj dovršeno višjo narodno ali meščansko šolo. Vpisnina zna&a 120 Din mesečno, oskrbni na in učnina 380 Din. ki se plačuje v naprej. Pouk ee bo vršil ob delavnikih od 8— 17. ure; gojenke dobe v Šoli obed in ju-žino. Osebno ali pismeno se prijavlja v go stilničarsko gospodinjsko šolo pri »Vodstvu gostimičarsko gospodinjske Šole« Privoz št. 11. Ljubljana do 20. decembra t. L Ob pri javi se mora priložiti: zadnje šolsko izpričevalo, izpričevalo nravnosti onih prosilk, ki ne vstopijo v šolo neposredno iz druge šole; 2.) obvezno izjavo staršev, odnosno varuštva, da bodo krili celotne stroške šolanja* Zdravniški pregled priglaŠenk se vrši ob vstopu v šolo. Natančnejša pojasni la (prospekt) polijemo na željo proti nakazilu Din 5.—. —lj Pojasnilo. Društvo izložbenih aran-žerjev je bilo ustanovljeno z glavnim na menom, da -abere v organizirano celoto *'Se trgovske sotnidnlke, ki se bavijo z aramžer6tvoni kot amaterji ali poklicno Zato smatra za svojo največjo dolžnost da v vsakem primeru zaščiti pravice &v0 ;ega članstva. Ugotavljamo, da se ni pr nas vršid še noben aranžerski tečaj, tolikš nega obsega in toliko časa. da bi ime, značaj aranžershe šole. V inozemstvu pa so se šolali v araniorski stroki, bodisi šoli ali tečaju IG: gdč Smrečnik0va in gg Eagelman, A. Kosor, CnJ* in Grttc, od katerih &o prvi štirje naša člani. Noben od njih pa nima diplome ta speč. aranžerake stroke Društvo smatra torej za sv0;0 dolžnost, da v zvezi s t^ ug0tovjtvij0 opo-zori vsakogar, ki bi sr? neupravičeno la stH naslovov, ki mu ne gredo, da bo za- ščitilo pravic« svojega članstva La uvajalo tudi posledice. —lj Obilen lovski plen v naših loviščih. Včerajšnja nedelja je bila v znamenju lova, ki ao ga priredili naši nimrodl v vseh lo. liscih tudi v ljubljanski okolici. Zgodaj zjutraj ae je v goadovih oglasal lovski rog, kmalu so jele pokati puške, zalajali ao psi in je pričela krizam begati preplašena divjad. V posameznih loviščih je padlo vče. raj na brakadah, kar po 20 in več zajcev veliko število srnj*di, pas tratili pa ao lovci tudi mnogo jerebic tn divjih rac. Večino lovskega plena so odnesli lovci v mesto in je le malo postreljene divjačine ostalo zunaj, tako da bo Ljubljana v tekočem tednu spet dobro preskrbljena z divjačino. —lj Umrli so v Ljubljani od 29. novem, bra d0 5. decembra: Ivan Zaje, £2 let. Za puže; Jožeta Razdrb, 34 let, zasebnica. Vido v danska cesta; Anton Zaje, 64 let, tesar, Galjevica, Anton Boc- 71 let, bar-var isn posestniik, Gli-nce; Avgust Jersek, 72 let, poštni poiuradnik v pokoju. Bara. gova ulica, Matej Joras, 53 1pr0pag*ndni brezplačni pouk plesu in decjih igrah«, na katerega ee vabijo vse cenjeni atariei z otrooi. Redni de-čji plesni tečaj se pa prične v petek M. t. m ob 5 popoldne in bo trajaj dva me seca po dvakrat tedensko Vse informacije v Jenkovi šoh — Kaima _lj Obrni ibor Lj. sah. kluba ho d~evi ob 20. uri v zeleni dvorani restavracije »Zvezder. Odbor vabi k popolni udeležbi. LftK. _lj JusoMovenskn - bolgarska liga v Ljubljani ima svoj občni zbor v ponedeljek 16. t. m. ob 20. v restavraciji »Zvezdic (vogalna sotal ? običajnim dnevnim redom. Vse prijatelje jugoslovensko - bolgarskega zbližanja vljudno vabimo, da se udeleže občnega zbora in pristopijo društv\i kot Člani. Tu se bodo sprejemale tudi prijave za tečaj bolgarskega jezika, ki se prit-ne po Novem letu. —lj Prvovrstni umetniški klavirski v^cr bo jutri ob 20. v Hubadovi pevski dvorani. Koncertirala bo odlična pianistka !4ag-da Rusy, ki je tudi članica Brandloiega tria. Izvajala bo najrazličnejše klavirske skladte iz predklasične in klasične do'>e. Zato vsi na intimni koncert Glasbene Matice v torek. 10. t. m. ob 20. uri v Hubadovi dvorani. Premiera sijajne burke danes 1 Milijoni so se smejali in tudi Vam jamčimo 2 uri veselja in zabave ŽENIN v nepriliki (Di engliache Heirat) Renate Mtkller — Oeorg Aleksander — Adolf U'ohlbruck — Adele Sandrock Bomba smeha! Nov zvočni tednik ob 16., 19.15 in 21.15 uri Telefon 22-21 KINO UNION Telefon 22-21 I —lj Prireditev policijskih nameščencev. Naši vrli in marljivi Policijski na»mesčenci prirede pod oknijen« svoje podporne zadruge tradicijonaln: .V-e*- fCdPr v e. b^to 4. januar>a v vseh prostorih Soko'^kega doma na Taboru Pckrov.teljstvo nad to. •iobredelnim namenom s.'užečo prireditvijo je prevzel g. t a.i dr. Marko Natlačen. Vi. Pod okriljem SPD v Celju bo predaval v četrtek 12. t. m. ob 20. v risalnici meščan«k«1 Šole znani avstrijski alpinist Ferdinand Krobath iz Beljaka o letošnji ekspediciji na Kavkaz. To predavanje je doživelo že v Ljubljani velik uspeh. —c 10 vagonov premoga je darovala celjska cinkarna mestni občini za boličuo durilo revežem. Posnemania vredno! Iz Maribora — V torek, 10. decembra ob M, pri < v mairibortikean glfciLa^iScu koiivert boUPi <*kl tenorist Haralaambi Ivanov. Na »l1 du Sq razne arije in bolgarske pc-sim;. \Y ija red C. _ Vl0milci pod ključem. Policiji se je Posrečilo včeraj aretirati 35 letnega Iva na Komarja in njegovo prileiuico, ki st« v družbi še enega moškega vloamia prest in n** varno ranila dctsjio oko, JobU Je hud m tres možganov in veJike rane na gla\i. Nesrečnega Gosaka ao poklicani reče vi Ur: takoj od o ©i jati v b0lnico. — Pred o'tar eo stop hl i te dni: Franc Mhelak, če\ijarski poslovodja in Marija Faderšek, vdova p^ čevljan^kojin mojstru Slomškov trg 14. — Konrad Koreui, strojnik in Amalija Kr6pflt zasebnica, oba iz Maribora — Janez Krizman, ain lesnega trgovca in Valerija LAng^rfeek, hči trpoa ca iz Maironborga. — Anitom Minod.raA. t' skarfcki delavec, Pobrežje, m Marija Trstenjak, krojftčica, Pooretje. — Mtftl, ključavničar drž. žel, Pobrežje, in Alojzija Perko, tkalka. — Janez Maj Iz, mie;*urs.k i potmoenik, Tezno, iai Terezija Murko, t<> vamiška delavk«, — Marko Sr^dnonalec kovač drž. žel., IHjjUlTljJa. m Frančiška Kražovec, pio^ajalka. Novo poToč^iu-ean 0bi]o srečaj Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20, Ponedeljek, 9. decembra: Bratomor na iie- tavi. B. Torek, 10. decembra: zaprto. Sreda. 11. decembra: Otroci. Red Sreda. Četrtek, 12. decembra Izdaja P*i NovarL Izven. Znižane cene. 0PKRA Začetek ob 20. Ponedeljek, 9. decembra: zaprto. Torek, 10. decembra: Faust. Red A- Debut baritonista Aleksandra Kolacije. Sreda, 11. decembra: Ples v Savoyu. Red C. Četrtek, 12. decemfc-ra" Kraljičin ljubljenec Red Četrtek. Prihodnja noviteta letošnjega opernega repertoarja bo Strauaaova opera Salome z go. Zlato Gjungjenac v naelovui ulogi. Predstavo vodi v muzikalnem in režiserskem pogledu kapelnik fttritof. Iz Zagorja — Osebne vesti. Iz Rimskih toplic je premeščen v Zagorje zel. uradnik Greiach Alojzij. Iz Zagorja ata premeščena prometna uradnika g. Segalla Adnjan, g. dr. Rustja Alojzij pa na železniško postajo Rakek. Na novih mestih jim telimo obilo sreče in zadovoljstva. XXXXXXXXXXXX**XK*X*X MALI OGLASI seseda 0.50 para, davek Din 8.—, beseda 1 Din, davek 3 Din, preklici £a plamene odgovore glede malto oglasov je creba pniozitj anamto — Popustov m maie aglaae ne priznamo xxxxxx: :xxx PRODAM Najmanjši znesek 8 Din tseseda 50 pai davek a.- Din POZOR! POHIŠTVO SAVA! Največja izbera vsakovrstnega pohištva — sobnih in kuhinjskih oprav Spalnice od 1600 Din. omare 375 postelje 150 ., kuhinjske oprave 700 „ kuhinjske kredence 400 „ kuhinjske mize 120 „ kuhinjski stoli 50 ^ madraci HO .. žični vložki 90 otročje postelje 326 . dobi se najugodneje na obroke. Vzamemo knjižice in prepis Mestne hranilnice Mizarstvo >Sava< Miklošičeva 6 POiSKKMi VELIKO IZBIRO cenenih Hubertu«* plasčev in lepo krojenih zimskih sukenj dobite pri Preskerju. Sv. Petra c 14 VL Kav \b*a c**ce» koncert, ster pjevačice STRITAR vsak salonski »rke 76VL RAzno Seseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek » Din POPOLNOMA BREZPLAČNO dobite ponatis >Za človeško uvijanje« od dr. Lobla, ki vas v obliki romana seznani s sladkorno boleznijo in sifilido. V pol leta bo izšlo v 16 jezikih. PiSite nam le danes! »Družinski tednik«. Ljubljana, r.vr-§eva 29./N. 3361 KOMPLETNE smuči iz pravega gorskega jesena za odrasle 8 palicami in vezavo od 190 Din . za otroke od 90 Din naprej dobite pri izdelovalcu Fajfar. Ljubljana- Trnovska uL 25. telefon 34-10. 3-14*3 POSEST Beseda V) oar davek S • Dtn Najmanjši znesek 8 Din ~rWEŠfV0 "Vldann~hlsa vBo rovnici st. 124 se proda. ^433 Cenjenim goetom vljudno naznanjam, du sem prevzela staroznano gostilno „ Pod peglejzenoni" bivša gostilna »ti uštin« Točila bodem najboljša domača vina. tudi iz SemiČa iz lastnih vinogradov. Sprejemam tudi abonente na dobro domačo brano. Imam na razpolago garaže in skladišča v najem. Za obilen obisk se najtopleje priporočam cenjenim gostom Vidmar Minka. Kapitelska nI 3 Damski frizerski salon Kongresni trg S v nisi tvrdke Svetina NOVO OTVORJEN Moderni aparati, oprema, ugodni abonma. Priporoča se FANĆI JENKO — KAPUS Makulaturni Dapir prode -^rava ,9Slovenskega Naroda44, Ljubliana, Knafljeva ulica štev. s Sv. Barbara v rudarski! revirjih Trbovlje, 9. decembra. Včeraj so proslavili naši rudarji zopet praznik svoje stanovske zaščit-nioe sv. Barbare. Ta stara rudarska tradicija sega nazaj v dobo, ko je rudarstvo bilo šele \ razvoju in so si posamttani stanovi med svetniki izbirali svoje zaščitnike. Najstarejšim našim mdarjem je še v živem spominu, kako živahno in brezskrbno so naši rudarji proslavljali ta svoj stanovski praznik. Takrat rudarstvo še ni poznalo krize, čeravno so rudarji /iveli še v mnogo skromnejših razmerah nego danes, kajti pri pičlih zaslužkih so morali delati 12 in še več ur na delavnik, toda zavest, da imajo dela vsi dovolj, saj je še celo prfmanjkovado delavcev, je vzbujala v njih zadovoljstvo in fotovoet, da ee jrm ni treba bafti ca bodoč-nos* leta riaJje ustavil pogostitev delavstva ob ', proslavi sv. Barbare. Vendar rudarja svoje tradicije niso opustili, zbirali so se vsako leto in proslavljali praznik svoje stanovske z a ščitnice. Najhujši udarec je ta tradicija doživela s svetovno vojno, ko je praznovanje sv. Barbare skoraj popolnoma zastalo. Tud« po voj ni v Trbovljah ta lepa rudarska tradicija ni mogla oživeti, ker gotovi krogi za to niso kazali razumevanja. Sele sedanji ravnatelj rudnika Trbovlje g. inž. Loskot je to stanovsko tradicijo rudarstva krepko zopet poživil. Tako je bil lani praznik Sv. Barbare zopet po starem običaju na svečan način proslavljen. Povorke in službe božje se je udeležilo več tisoč rudarjev in tudi ostalega prebivalstva t revirjih m vso naše rudarstvo je bilo soglasno v tem, da je treba te lope stanovske običaje rudarstva tudi za bodoče ohraniti. Kakor lani. tako je bil rudi letos tra-oMctjonem-i rudarski praznik sv. Barbare v naši dolini slovesno proslavljen. Po dolgoletnem opuščanju so pričeli naši rudar, ji teni in letos obujati to lepo starodavno rudarsko tradicijo. Včeraj zjutraj so se rudaru", tako nameščenci kakor delavci pričeli zbirati na svojih obi-arih. kjer so prejeli na roko izplačan t'kozvani »Bar-bara.denar«, ki znaša p* i nameščencih 60 Din, pri de'avcih pa od 25 do 30 Din. Po končanem izplačilu so rudarji skoraj korporativno odkorakali na zapadni obrat kjer je bilo zbirališče nameščencev in delavcev. Tja je prikorakala takoj po 9. uri tudi delavska godba, nakar so vsi skupaj odkorakali pred pisarno rudniškega ravnateljstva. Tam jih je pričakoval rudniški ravna, telj g. inž. Loskot z vsem uradništvom Prikorakala je tudi močna četa rudarjev v zgodovinskih rudarskih uniformah, ki je sprejela pred g avno pisarno tudi staro rudarsko zastavo, ki je bila lani krasno obnovljena. Pred odhodom je rudarska godba zaigrala rudarsko himno, delavsko pevsko društvo »Zarja« pa »Pesem delu«., nakar se je razvi} mogočen sprevod dveh tisoče v rudarjev in ostalega prebivalstva po dolini, ki je bil« vsa v državnih zastavah, v Trbovlje, kjer je bila ob pol 11. uri služba božja za srečo rudarjev. Obnovljene so bile tudi letos vse stare tradicije, ki eo zlasti starejše rudarje živo spominjate na čase. ko bodočnost rudarstva ni bila *ako neizvesrna in je rudar z veseljem večjim zadovoljstvom v srcu proslavljaj svoj največji stanovski praznik. — Tudi letos, ko so naši rudarji brez razlikf položaja solidarno zbrani pioslav,. ljali svoj stanovski praznik, so imeli ne- | dvom no vsi damo eno željo, da bi seda- J nji težki časi rudarskega stanu čimpreje minili in da bi napočila doba, ko se rudarjem ne bi bilo treba bati za sedanji bori košček kruha. Po službi božji so se rudarji s svojim ravnateljem in delavsko jodbo na oelu zopet formirali v sp.eN j J ter odk^r^kai nazaj pred pisarno rudniškega rava'elj-stva, kjer so zastavonoše shranili staro častitljivo rudarsko zastavo ki ic bila priča tolikih proslav sv Barba-e v nekdanjih veselih p-a tudi zadnjih ža-ostnih letih. Delavska sodba je zaigrala kot zaključek pro>kve še enkrat *Ruc'ar*kn himr.o«. nakar so se rudarske množice ^azšle. Letos ob čaj ne pogostitve rudarskih in namešeenrkih deputacij nd bilo. ker je rudniško ravnateljstvo z ozir m na težke čase namenilo ta denar 7a n- dpo'o revni delavski mladini. Svetovna kriza inteligence »Univerza opozarja slušatelje Ze pri vpisu, da diploma Se ne prinaša zaposlitve44 V letošnjem letniku sovjetske revtrje >Prirodac je objavljen članek prof. dr. J. Schaxela o svetovni krizi inteligence. Globok vtis napravijo na človeka statistični podatki, ki pričajo, do kakšne absurdnosti je že prišlo človeštvo število izobraženih in od dela izključenih ljudi brezposelnih tnienjerjev, zdravnikov, profesorjev itd., je ogromno. Po podatkih kolumbijske univerze v Newyorku je prizadela kriza v Ameriki 98% arhitektov, 85 rć inzenjorjev in 659r kemikov. Vsi ti so bodisi brezpo_ selni ali pa z.iposleni samo deloma. Vodilni japonski list ugotavlja, da je do. bilo lani izmed 12.000 absolventov japon. skih visokih šol zaposlitev snmo 4 000. V Franciji, kjer hrezposelnost akademsko izobraženih ljudi na prvi pogled ni velika, se piše v reviji »Republicrue* o tragediji inženjerjev, kajti vse panoge proizvodnje so več nego zasedene. V Toul^unu delajo mladi zdravniki Snmo kot usmiljeni bratje. V Ameriki popravljajo kvalificirani inže. njerji avtomoble sami. V Nemčiji sestavljajo kvalificirani duševni delavci popi-ce spomenikov ,in kataloge vojaških gleda_ lišč, za kar dob'vajr po dve marki na dnn. V Parizu iiiimerav.ijo zapreti več stolic na visokih So Lah. Omejitev predavanj se nana ša na vse predmete od grške literature do kirurgicne anatomije. Francoski zakoni prepovedujejo sprejemanje tujih visokošolskih delavcev in zato morajo akademsko izobraženi nemški emigranti drugod iskati zaposlitve. V Nemčiji je bilo t novem Šolskem letu znižano število na novo vpisanih slušate, ljev visokih šol od 29000 na 10.000. Pod geslom >2ena spada v kuhinjo« je v Nem. čiji prepovedano ženskam študirati in samo 1.500 jih sme studirati na univerzah, število slušateljev nemških visokih sol neprestano pada. Tako je bilo v poletnem semestru 1932 na nemških visokih šolah 129.606 slušateljev, v zimskem semestru 1932/33 jih je bUo 122.847. v poletnem se. mestru 1933 pa samo Se 115 722. V enem letu se je torej Število visokošolcev zn žal za 14.0OO. Nemški prosvetni nvnister Ru«»r je izjavil, da je v Nemčiji »daj 370.000 ljudi z akademsko izobrazbo preveč. Rektor univerze v Bukarešt; je pa dal nab't; vrata univerze nas'ednji pros: a^s; Un^vvrza opozarja slušatelje že pri vpi.cu da d nI o. j ma še np prinaša zaposlitve * TEEEZIJA-BOV V tistih brezskrbnih letih so tunS rodarji res navdušeno obhajali svoj stanovski praznik. Že na predvečer sv. Barbare so rudarji streljali z možnarji, pravtako tudi zjutraj, ko je Delavska godba igrala po dolmi budnico. Po izplačilu takozvanoga Rarbarađen ari a so se začeli rudarji zbirati pred rudniško glavno pisarno, rudarje v krojih je pripeljal iz vzhodnega revirja nadpaznik Brezovšck, iz zapadnega revirja pa šihtni mojster Sort V tistih letih je bilo samo uniformiranih rudarjev okrog 300. Pred rudniško a^ivno pisarno se je zbralo tudi vso uradništvo in nameščenstvo z rudniškim I ravnate!iem na čelu, nato pa «o z zastavo sv. B;1 "Sare kreniili z delavsko godbo po dolini k službi božji v farno cerkev. V tistih cas'h s-korai ni bilo rudarja v revirju, ki bi se t\■■_»» bradici j onalnega pohoda k službi božji ne udeležil, za radarji pa so šli tudi ostali T-~ Vvalci v doI:ni. ki so bili z življenjem, delom m napredkom rudarstva tesno poveza i. 7i vsakoletno rudarsko proslavo so sc - ^.il ' /animnli rudi na=i okoliški kmetic saj so mnogi sami delali pri rudniku. ■ p■' so imeli sinove in druge svojce pri rudniku zaposlene. Pri sk*žbi božji ic delavska godba vedno igral? \.*r »e cerkveno svečanost še po-v/.d;;_" 1 i Po maši pa je h;lo darovanje okr«<"j 'i1, katerega sc je udeležilo urad-ništvo in nameščenstvo od ravnatelja do zadrt;-:i delavca, godba on je ves čas ne-uraornn igrala Ko ic cerkveni obred minil, so >e rudarji in drugi zopet formirali v povorko i / godbo kren'li pred glavno pi-sarnu kjer so shranili rudarsko /ustavo sv. Barbare. Godba ic zaigrala ;c rudarski pozdrav, nakar so <-e razšli na domove. Popoldne n-i ic bila v rudniški restavraciji ved*io nid-M*s'kn zabava, na katero so poleg delavcev pr'Ui tudi uradniki, pazniki in ostal' nameščenci, vedno pa tudi rudniški ravnatelj sam. kateremu so podrejeni čestitali k rudarskemu pra/niku. ga običajno dvignili na ramena in ga nosili po dvoran: ob gromko vzklikanju rudarjev: »za srečo, srečo, srečo« s spremljanjem rudarske godbe. Pred letom 18S° ie družba običajno pogostila skoraj vso delavstvo, pa rudi pijače na ta rudarski praznik ni manjkalo. Leta 1^0 pa je izbruhnil prvi rudarski štrajk in takratna ravnatelj Terpotitz je od tistega Od bajke do bajke z Miklavžem Z deeo pri baletu v operi — Gledališče natlačeno polno Ljubljana, 9. decembra Zima je čas bajk, pravljic in čudovitih jx>-vesti. Če se je že spremenilo vse na svetu, ostala je deca, in njih mamice, babice in dedki morajo kakor vCasih nam, ko smo bili le otroci, pripovedovati vedno iznova o kraljih, kraljicah,, kraljičnah, kraljevičih, čarovnicah, zmajih, razbojnikih, vilah, peklenščkih in angelih, pa še o marsičem. Nikoli ni deci dovolj tega pripovedovanja in kakorkoli sc je človeštvo potopilo v prozaično stvarnost, v cinično sebičnost, v zlob-nost, hudobnost in sovražnost vseh proti vsem, neumrljiva je in neutesljiva lakota in žeja otroških duš po bajkah. Bajka o sv. Miklavžu je najbolj sodobnosti primerna otroška bajka. Zadovoljuje duše in želodčke. združuje poezijo in prozo, romantiko in čisto stvarno pohlepnost. S tem dejstvom so računali tudi v opernem gledališču, pa so razglasili, da pride na predstavo plesnega poemj >Od bajke do bajke« tudi letos s sijajnim spremstvom sam sv. Miklavž, ki bo med deco razdeljeval darila. Čestiti starši se pozivljejo. naj pošljpjo zavojčke in naj privedejo svoje malčke. In račun se je obnesel sijajno: starši in otroci bi bili malone razrinili gledališke stene, lože so ploskale in sedeži so ?e majali in šiMli pod celimi grozdi teles. Ladislava Novaka baletne bajke s lino orkestrirano in prijazno Oskar Nedtalovo glasbo že dobro poznano, saj so jih samo na našem odru uprizorili že dvajseti?. Za balet pač najvišje število, in sedanji koreograf in režiser P. Golnvin je k tej zrnati pač prispeval največ. Tako smo gledali zopet ^Princesko Zb-tolasko«. ki jo je to pot prvič odlično plesala in igrala vzgledno lahkotna M. Rem-.škarjeva, ki se po klasični šoli izživlja na prstih, vzletava, se vrti in proži v vseh smereh, da je onemel celo otroški živžav In ob nji se je prekopicevala mala Toska v ulogi dvorskega norčka, kakor brez kosti, a da so ostale naše baletke v ulegah pažev in lovskih dam. pa naši baletniki kot lovci, pazi in princi plesali ognjevito, se razume. Saj že njih priimki, n. pr. Bedrač ali celo Brcar (kar v dveh eksemplarjih-) povedo, da smo pri baletu. A naravnost čuditi se morate, da pleše . skače in se vrti celo Skala kakor živa vrtavka. Zato pa je bilo upravičeno navdušenje mladine in starine. Potem smo gledali krojačka junačka v začaranem gradu, ki ga igra in pleše s hu-morno elastičnostjo in porednostio Vali Smerkoljeva. Zapeljivo žensko pleše G. , Bravničarjeva tako. da bi bili samo želeli, j naj se njena godba ponovi vsaj trikrat; co-pernice neugnano temperamentne S. .lap-ljeve in zopet dveh Brcarjev. Skala kot peresno poletna Smrt, pa hudiča Čarman in Eržen res hudičevsko skočna skozi vsa okna, skozi stole, omare in tla, hudioka Iva Cesar in zopet Toska kakor dva plešoča jazbečarja in vsi ostali skakači in ples.iči so izzvali aplavze. Nato Trnjulčica z ljubko E. Zelenikov-o, stasitim Letom Japljeve z dvanajsterimi meseci. Nekateri so bili dolgočasni, drugi krat-kočasni; jaz bi si izbral — za dopust, recimo na Pokljuki ali v Bohinju — februar ali julij... Pa nas je pri izbiranju zmotil Gregorinov Miklavž, dobrodušen patetik v krasni maski in z velikim spremstvom. Angeli, parkli, Mefisto. sv. Anton, prav lepa, deloma opasna, vseskoz pa sumljiva družba. Vse kar je prav, ali par sto otrok poklicati na oder in jih obdarovati. Spas je trajal vendarle predolgo. Bajka je bila raztrgana in po odhodu idealno zgovornega Miklavža se je mladina deloma razgubila iz gledališča, ostanek pa je vztrajal še četrto uro brez zanimanja. Vztrajati smo morali po poročevalski vestnosti tudi mi. da smo videli še novo, čestito sliko »Razbojniki«. In morala te bajke? smo se spraševali. Razbojniki si naro-pajo mošnje cekinov in izginejo. Krasna vodna vila pleše dalje, metulja frlita, osel pes. mucika in petelin uganjajo plesne šale, kakor da se ni nič zgodilo. No, G. Bravničarjeva nas je odškodovala s svojo vilo za štiri ure dolgo prenašanje otroškega živ-žava. cmevkanja in vreščanja, pa kakor sir gostega vzduha Saj je bilo vse v vsem ven-dar lepo kakor v bajki, nedolžna otroškost in čista radost pod rampo in nad rampo. Vneto in zanesljivo je dirigiral g. J. Raj-henič-Raha. Glavno pa je: naša opera je bila končno zopet enkrat zares natlačeno polna. Tudi to deistvo ie kakor — lepa bajke Fr. G. Snotninlalte se CMP Atbesinska kri A. S« Puškina I o vsem svetu prinravljajo proslavo stoletnice smrti slavnega ru-kega pesn:ka A'eksarrl-i Scrgcicvi a Puškina, ki ie umrl bi februarja 1837, To njegovih /itah se je pretakala po dedu abe^bv-kti k"i. kakor prip:weduie nie1ova nove a »Arabec Petra Velikega- Trt je razvidno tudi iz Puškinovega romana S, Cen*=ke*ja »Puškinova nevesta«. Slavni ruski rejnik je bil abesinske krvi no svoji mater Nade-ždi Osipovni Hanibalovi, »krasni kreolki«, vnukinji Ibrahima Hanibala, ki jo je zanesla usoda iz Abesiniie na bre<*rve hladne Neve. Sledove abes n~ke krvi vidVno že na portretih s'avnetja pesnika, nn njegovih kod-asrtih laseh Renu kosteh in debelih ustnicah Puškinova hči se je omo-ži!a z bratom vLadajo«*-ega vojvode NTa_ savskega, tako da teče tudi po žilah te rodbine abesin^ka kri. Ena hči iz tega zakona sc je omožila z ruskim velikim knezom Mibailom Miha jlovičem. Pesnik :-flm pripoveduje o svojih prednikih takole: »Ded moje matere je bil Etiopec, sin nekega abesinskega vladajočega kneza. Ruskemu poslaniku v Carigradu se je nekoč posrečilo ugrabiti ga kot dečka rz sultanovega serajla, kjer so ga :meli zaprtega kot talca, 7. dvema drugima črncema ga je poslal carju Petru Velikemu. Ruaki car je dal malega Ibrahima leta 1707 v Vilni krstiti in za borra mu je bil sam € poljsko kraljico, ženo k-alja Avgusta. Pri krstu je dobil deček ime Peter Hanibal. Deček se je branil in plrakal, da je dobil tuje ime. Nasprotniki sJavnega pesnika Puškina so se mu često posmehovati tudi v satirah zaradi abesinske krvi, kar tako napeto opisuje Censkega roman »Puškinova nevesta«. Uon Feuchtwagner: 101 Z^d Suš* i o man Suss je ta čas hitel na vso moč v Hir-sau. Ko je prišel sel in mu povedal, da je vojvoda v Hirsauu in da mora nemudoma tja, ga je spreletela groza. B:l je prepričan, da preti otroku nevarnost aH pa da se je nesreča že zgodila. Toda v Hirsauu. v Weissenseevem domu. so mu povedati, da je vojvoda odšel, da bo najbrž v gozdu m da bi morda mogel govoriti z gospodom predsedrrkom cerkvenega sveta. Toda Siiss ni čakal na okle-vajočega, zbeganega in preplašenega Weissenseea, temveč je hitel takoi v gozd. Kolovozna pot. Lesen plot. Visoka drevesa, gredice z rožami, bela rršica. Nikogar ni bilo videti, ne služinčadi. ne vojvode, ne rabbija. Šel je naravnost v delavnico, kakor da ga vleče nekaj naprej brez pomisleka in oklevania. Zastrta okna. velike plapolajoče sveče. Na postelji mrtva Naemi z rokami na prsih s kazalcem, sredincem in prstancem v obliki črke šin. Siiss se :e zenirfn i ^h*\ :-e on?sveščen več nr. Ko je odprl oči, je stal pred njim rabbi. Rabbi je videl pre dseboj strtega, osivelega moža. Sfissov gibčn', prožni hrbet .te bfl kriv m otrpel. Njegova gladka bela lica so bila trpadla in mrtvaško bleda. njegovi lepi kodrasti lasje sivi. Rabbi je bil nabalzamdral truplo, zdaj je pa hodil sem in tja. Znova je prižgal sveče in izlil vodo, da bi pregnal demone. Po dolgem, večnem molku je vprašal j Siiss: Ali je vojvoda kriv njene smrti? — Ti si kriv njene smrti. — ie dejal rabbi Gabriel. — Ce bi bil odpotoval z njo proč, dateč od tod, v samoto, ali bi ne bila umrla? — ie vprašal Suss? — Ti si kriv njene smrti. — je ponovil rabbi Gabriel. Ali se more govoriti z mrtvimi? — je vprašal Suss. Rabbi Gabriel je zadrhtel. Potem ie pa odgovoril: V knj'gi o vojsk' mrtvih stoji: Mislite o umrlem pravično in on ie tu. Lahko ga notranie pokKčete in on mora priti, lahko ga zadržite in on mora ostati. Mislite nanj z ljubeznijo ali sovraštvom, on to čuti. MisUt^ nani z večjo mržnjo, on čuti to bolj. Ob vsaki svečanosti, prirejeni njemu v spomin, vstane mrtvi iz groba. Njegov duh plava okrog vsake slike, mu je posvečena, posluša vsako besedo, izgovorjeno o njem. — Ali morem govoriti z njo? — je vprašal Suss. Tedai se je rabbi Gabriel še bolj zdrznil. Odgovoril je: Bod' čšst in ona bo imela mir. Kadar Izhlapiš" v tretji svet, se tudi ona pogrezne s teboj* v morje tretjega sveta. Suss je umolknil. N*i jedel, ne pil. Na- ^a!a ie noč. napočil ie zop^t dan. a Siiss se še vedno ni ganil. Rabbi je dejal: Vojvoda hoče govoriti s teboj. Siiss ni odgovoril. Vstopil je Karel Aleksander Prestrašeno je odskočal. Skoraj bi ga ne bil spoznal. Ta mož s črnimi, umazanim5 kocinami na obrazu, z grdimi, brezbarvnimi lasmi in upadlimi, topimi, od solz rdečimi očmi — ali je to res Suss. njegov žd in finančni ravnatelj, veliki kavalir, hrepenenje pohotnih ženskah sanj? Karel Aleksander se je odkašijal "n napel vse sile, da je hropeče spregovoni: Biti moraš mož, Suss. Me smeš se tako udaja ti svoj' bolesti. Videl sem to dek1e. vem, kakšno je bilo. Razumem dobro, kaj izgubi z njb. Toda ponrs'i'; mora. kaj vse ga Še čaka v živlienju Deležen ie naklonjenost", ljubem svo;ega vojvode. To mu je lahko v uteho. Strti, ostudni mož je odgovoril s tiho. čugovito mrtvo, mlačno —n—?x"^n: Da. grosnod vojvoda. Karlu Aleksandru je postalo tesno pri tem tihem »da«. BHo bi mu l'ubfe. če bi bil Suss ogorčen in če bi mocre1 on. vojvoda, malo kričati, potem se pa čooet pomiriti. To redovrriško vedenje mu spToh ni bilo po voljr. Kakor je dejal Schutz, je bilo tako v židovski šol« "n na pokona*--šču V nem se je oglasil ne:asen spomin na mrmrajoč magov glas. na v> kar je bil zamolčal. Sklenil ie brez do'ffesa obotavljanja priti z barvo na dan In je z dobrodušno, grobo iskrenosti: Ne-uTrmo ie. da se ie to zz^č Trt k" cem V! tu laz Kakn se :e prav z? orav zgo- dila ta nesreča, tega ne ve nihče n noben žid, noben kristjan, rriti mag teg.i ne bo nikoli zvedel. Ko sem jo našel, je ležala med rožami :n bila je mrtva. On bo najbrž m:s!il. da sem jaz zakrivil tie-no smrt. Toda. če bi tako mislil, bi se temeljito motil. Ker je Suss molčal, je pripomnil: Ob-žaluem to iz vsega srca resnična in iskreno. Ne sme me smatrati ?a o^jestne-ža in razuzdanca. ki mora doseč: svoi cilj, pa nai stane kar hoče. Samo po sebi se razume, da sem se malo oziral za nji. Toda če b; bil slutil kaj takega, bi je še pogledal ne bfl. Ne bil bi je niti prosil za dovoljenje, da bi j« smel poliuSif roko. Častna beseda Kdo bi bil misli1, da to dekle tako malo razume šalo. Z isto tiho, skrušeno pokorščino je dejal Suss: — Da. Visokost, kdo bi si bil to misFl. Karel Aleksander ie v zadregi malčal. — Ne nrslim. da sem kriv pred niim. — je dejal čez nekai časa. — Če pa ;em kriv, ga rad pros;m rdpuščania. N** hotel bi. da bi ka stopi'o med aaJM. Ni gojil mržnie do mene. Zvesto mi e služil kakor dosl°i. Podal nf ie roko. Tedai :e Siiss položil svo:o ledenu n*a-dno roko v vojvodovo roko Oba niža sta si stala tako trenutek nasprot1. niuni roki sta se dotikati brez tonl:n<*. 7a.Jre«ra in tesnoba sta nehatala z enega na dru-gesra OVna so bila zastr*a v mi?liaioč' svv»finb; sve" c<"> se p^erniVi^ magična Iz Stične — Najbolj popularen, cenen m n * jS«''j oitan časopis na Dolenjskem ie >»S!o\cnsk' Narod«. Zavzema se vedno za inte-ese D©, lenjske, zato je naša io'žnost i'a gn ran-.širjino. da z novim le'r-m p<»ve amo Itc vilo njegovih naročnikov — Regulacija Višnjice Večkra; snic ni tem mestu poročali, dn se je v Stični ustanovila vodna zadruga, katere mincn je predvsem regulacija poroka Višnjice in sicer od Gornje Dratje pa do Muljave. Tc dni so se vršili konus.joki ogledi na licu mesta in kakor vse kaže. h do z del: zu_ čeln v kratkem. Tega sc pa tudi vedete najbolj brezposelni d macini — ki iih pr: nas ni m«lo — da tak<^ prideio do boreča zaslužka. Zadruga ima v re svrhe zaenkrat 30.000 Din gotovine, celoten proračun pa znaša 2.300.000 Din V doglcdn-.-m času pa opišemo tudi iz tehničnegn vidika re. Ejulacijo Vi5njioe in njen p< men — Apel na merodajne činitePc. Ker je regulacija potoka v knterem smo sc doslej kopali, že gotovo dejstvo, pozivamo zainteresirane«, naj ne zamude ugodne priHke in naj stopijo v s*;k z vodno zadrugo, da bi se dogradilo ictooaano tudi kopališče, ki je za nas. pa tudi za tujsko, prometno propagando, prepotrebno. — Občini Stični so bile po koi^a&acji priključene še prejšnje občine Gorenja vas, Muljava in Hudo. Ker so se na med njimi pojavila različna nasprotstva so sedaj slednje tri občine vložile prošnjo na tnerodajno mesto za od.-cnitev od oboin^ .St»6na in bi se tako združile v ohOino poj imenom Gorenja vas. 6 ftede/em v 1 venčni gorid. Nova občina bi se gotovo v vsake«i pogledu osamosvojila. saj v finančnem ozaru je še snma občina Gorenja vas t. j. pred komasacijo. rvP«i pri/rano moćna \JptLti'}€ je veliko, da bodo oblastva rva to pristala in ugodila želji ljudstva. — Ali poznat« cesto iz Addis Abebe \ Debije? Gotovo bolj malo le v časopisrh beremo, da je zelo sl«ba. No, za nas bi bilo pać sramotno, ako bi na.še ceste pr> števali k abesinskim, vendar stanje državne ceste pri nas m zavidanja vredno Nc. prestana moča je to stanje Se poslabša1;' in tako je sreča v nesreči, da po njej nc skačejo tiste železne gosenice; gotovo bi 9e v svoji razrigranosti preveč pogrezmlc: paj pa potem''' NTe očitamo ali "aprtujemo krivde cestarju, ta »fhkd« pač kolikor je v stanju, da bi cesto izboljšal, pa tudi cestnega odbora ne napadamo in vprašujetnu kje je ona potrebna količina up moza, L i bi zadostovala popravilu, ne. le čudimo cestnemu davku lei rti majhen, od os*a]ih Še najbolj redno plačevan, pa z našmi cestami ostanemo le pri starem ★ Pri fotografa. — Ali totoOTLfirate tudi otroka — Seveda. —In koliko ata*ne otro#ka fotografija. — 50 D*n tueatfL — škoda. potem moram počakati, ker imam devet otrok. slike, zlovešča Samael je plaval Po soto. Tako sta stala kot en par tistega strahotnega plesa, ki sta ga plesala v meglenem snu. Vojvoda se ie zdramil iz tesnobe. Dobro, — je dejal. — naj zdaj pokoplje svo,-mrtvo. Potem pa mora v Tudwgsbur^ Tam ga čaka delo. Po teh besedah je odšel. Bil ie ve$el da ima za seboi to mučno zadevo, z naslado je vdihaval svež zrak jasnega dne Nastopal e zares kot knez po Ddu in značaju. Potolažen in zadovoljen s ?ebrj je odtrgal z gredice krasno rožo Potem je pa stopal veselo žvižga'oč skoz- «:ozhotO. ts tnnararm de) Usta Oton Chrtatof. — Vrt v LJubljaaL