Št. 45
Mapibop, dne 11. novembra 1909.
Tedaj XLIIX,
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek tu velja s poštnino vred In v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K In za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijsk« dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katol. tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška
costa štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Z« inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vinu, za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati s« sprejemajo do srede zjutraj. — Ne«
zaprte reklamacije so poštnine proste.
Strup iz Narodne stranke.
Po izkušnjah' potrjena resnica je, da najhujši nasprotniki niso tisti, ki nastopajo proti nam odkrito, Četudi sovražno, ampak tisti, ki nam v obraz hlinijo naklonjenost, oelo zatrjujejo prijateljstvo, v srcu kuhajo srd in sovraštvo, ki dobi svoj dejanski izraa v Činih, s katerimi nas hočejo oškodovati.
Zgodovina krščanstva, potrjuje isto resnico. Niso bili za katoliško cerkev najusodnejši Časi takrat, ko se je očito in srdito napadala z mečem» jeklenim ali umstvenim, temveč največ Škode je trpela v isti dobi, ko so «njeni nasprotniki — to so vsi tisti, ki nočejo dati Bogu, kar je božjega — se ovijali s krščanskim plaščem, ko so hodili med ljudstvo.
Da se, a tem prepričamo, nam ni treba v knjigi zgtodovine daleč listati nazaj. Ustavimo se kar pri drugi polovici pretečenega stoletja, ter bomo spoznali, kako je v tem oziru cerkvi in narodom škodoval liberalizem, ki je pod krinko krščanstva razširjal tako-zvana svobodomiselna načela, pa ni gojil prave prostosti, ampak" prostaštvo, in tako duševno in telesno zastrupljal tiste, ki so vanj verovali.
Tudi naši mladi liberalci, ki se zbirajo v Narodni stranki, izkušajo v svojo korist igrati tisto zgodovinsko ulogo, ki so jo nekdaj igrali judovski farizeji, ki so glavni vzorniki vseh liberalcev.
Narodna stranka je po svojem programu in po svojih voditeljih skozinskocz liberalna in vsled tega protikrščanska. Da bi pa omamili in k sebi privabili naše ljudstvo, ki je v svoji ogromni večini globoko verno, venomer zatrjujejo po shodih in osobito po svojih listih', da so tudi kristjani, celo dobri in bogabo-ječi kristjani. Se nedavno je „¡krščanski" Roblek na shodu napredne mladine v Žalcu slovesno izpovedal, da pristaši Narodne stranke niso proti cerkvi, temveč proti duhovnikom, ne proti veri, temveč proti klerika-lizmu.
Ko bi znali naši liberalci pametno in trezno misliti, česar pa no znajo, ker jih zasleplja strast, bi morali spoznati, da brez duhovnikov ni cerkve. Kdor se torej ustavlja, da bi se povsod v javnosti, v Šoli, v zakonodaji Izvajala verska načela, ta ne dela samo proti duhovnikom, katerim je v prvi vrsti poverje-
na gojitev in branitev teli načel, temveč proii Kristusovi cerkvi. Iu ker brez cerkve ni krščainstva, je tak človek ne samo prptiklerikalec, ampak tudi protikristjan.
In taka je res Narodna stranka. Njeni lastni listi so posvetili v njo, kakor z Rontgenoviimi žarki ter pokazali vso njeno notranjščino do zadnjega ko. Bčka v srcu. /Ti listi so pokazali, da je celo bistvo Narodne stranke prenapolnjeni) sovraštva ne samo proti duhovnikom in cerkvi, ampak tudi proti krščanstvu kot takemu.
Pred ¡dobrim tednom je namreč „Narodni Dnev. nik" priporočal delo čeŠHega svobodomiselnega in strastno protikrščanskega pesnika Macharja, ki imenuje krščanstvo sirup iz Judeje. „Nar. Dnevnik" je v svoji predrznosti zaldical me& slovensko ljudstvo: „Citajte Macharja!"
Potemtakem je tudi „Narodnemu Dnevniku" kot priporočitelju tega dela krščanstvo strup iz Judeje.
Ce je pa krščanstvo strup iz Judeje, njegov po-četnik Kristus ne more biti Bog. In res, h,Narodni Dnevnik" trdi, da je nauk o Kristusovem božanstvu zmota. Zmota je4torej učiti, da je Kristus pravi Bog.
S temi besedami se je „Narodni Dnevnik" odpovedal Kristusu-Bogu, odpovedal se je pravemu krščanstvu. Narodna stranka, ki stoji za tem listom, je torej ne saano protiklerikalna, ampak tudi odločno in jasno proti Kristusu, izrazito protikrščanska.
Zlato je ta slranka največja nearečai za naš narod. Odkar se je naš narod pokristjanil, so Slovenci vedno zavestno in trdno verovali v Kristusa — Boga. Ta vera jim je bila že od nekdaj lek in pripomoček zoper vsako zlo, duševno in telesno, v te] veri so našli pravo in resnično odrešenje. Katoliška vera je bilaVnašemu ljudstvu zmiraj najtrdnejša opora ne samo za Življenje posameznika, ampak tudi celotnemu ljudstvu najkrepkejŠa in v gotovih časih edina zaslomba za narodni obstanek. Kdor torej v našem ljudstvu izpodkopava temelje pravi in živi Kristusovi veri, ta mu obenem ruši podlago za nadaljno bivanje kot narod.
To vero imenuje „Narodnega Dnevnika" vzornik, češki pesnik Machar, strup iz Judeje.
Odgovoren za te bogoskrunske besede je „Narodni Dnevnik", ki jih priporoča, Češ: Citajte jih! Vera v Kristusa^Bcga, Kristusovi rešilni nauki, ka-j toliška vera - strup iz Judeje?! Ne, vi „kristjani" Narodne stranke, krščanstvo ni strup! Kristusova vera je največja sreča za posameznika in za cele narode, krščanstvo je največji blagor, edino upanje in tudi edina rešitev za posamezne ljudi, za narode, za človeštvo.
| Strup pa ste vi in vaša hinavska stranka L <1 strupena gadja zaJega lazi in plazi okoli po na-št domovini ter z blestečimi in sladkimi besedami pri-huljeno vabi ljudi k sebi, da bi potem v nje zabodla svoj strupoviti zob ter izlila v nje strup verske brez-j bnžnosti in protikrš/čanstva.
Posebno okoli slovenske mladine lazi in se zvi-i ja ta strupenai (kača. Zato kličemo vse poklicane či-nitelje na branik.
Pazite na ta strup iz Narodne stranke! Ce se hinavcem Narodne stranke posreči zastrupiti našo mladino, zastrupijo s tem bodočnost našega naroda
Kličemo tudi našim vrlim krščanskim mlade-ničem m dekletom: storite svojo dolžnost, da ohranite sebi m drugim največji biser slovenskega naroda vero Krščansko! Organizirajte se povsod! Množite dan na dan vrste krščanske mladine z novimi .'prijatelji in pristaši! Napredujte v znanju in čednosti, potem vam ne bo škodil strup iz Narodne stranke!
Davek na vino.
(Pi<e kmet iz ormoškega okraja).
Glede nameravanega davkai na vino smo pač vsi vinogradniki enih in istih misli. Vino se nikakor ne sme višje obdačiti. Na Štajerskem imamo vino že itak dovolj obdačeno, ne moremo ga spraviti v denar, in hočeš nočeš smo prisiljeni, ga prodati za naravnost sramotno nizko ceno. Ako se vino obdači, bomo vinogradniki Še večji siromaki.. V gostilnah se bo vino podražilo, revnejši sloji si ga ne bodo več mogli privoščiti, in posledice, ki nastanejo s tem za vinogradnika, si lahko vsakdo misli.
Treba je le pomisliti, kako velikanske stroške ima vinogradnik z obdelovanjem svojih vinogradov.
PODLISTEK.
Roka ob križu.
(Konec.)
„Čakaj no!" zakliče zdaj France. „Hudirja, ti že veš, kako me imaš popoDnoma pod oblastjo. Da ti voljo izpolnim, vidiš, položim riko na križ in rečem: Bog me kaznuj, če lažem!"
Pri teh besedah položi re:i roko na križ in izgovori malomarno prisego.
Katica je mislila zdaj res, da mu ¡e storila krivico. Vroče ji je postalo pri misli, da mu je vzbudila upanje samo, da je izpeljala s>ojo nakano, in ni vedela, kako te se rešila iz te zagate,
Ze se je začelo temniti in megla je legla na okolico. Deklioi Je postalo v bližini moža, ki ga je Še vedno imela za morilca, tesno pri srcu.
„Kaj naj Še vse storim?" vpraša nestrpno sedaj lovec.
„(Danes me pusti samo iti domov."
„In smem jutri priti v svatbo?"
„Poskusiš lahko", odgovori dekle, ki se je hotela kolikor mogoče hitro rešiti moža, da je ne bi 5e dalje spremljal.
Med tem, ko hiti ona proti vasi, se obrne on proti domu.
Pri kapelici Se enkrat obstane in zakliče, na glae se smejoč:
„Babja vera! Kako bi mogel križ zaklicati morilčevo ime? Neumnost; Kaj ne, ti boš lepo molčal, kakor tudi jaz ne bom povedal, da Je bil drugi strel iz moje puške. In tega ne storim prej, dokler ti ne odpreš ust in vsega ne poveB."
Tako govori z glasnim krohotom proti križu otfrnjen.
„France !•* se začuje zdaj globok glae; lovec osfrmi. Kaj je bilo to? Lovcu je bilo, kakor bi ga kdo po glavi udaril in ob tla vrgel. Omahnil je na

klečalo ter poln groze strmel na križ. Kmalu se zopet zravna.
„Kaj je to? THi se nekaj ne godi pravnim potom. Kdo tu?"
Ravno hoče stopiti za kapelo, ko stopita izza nje učitelj in Župan.
Lovec omahne poln groze.
„Kaj naj to pomeni?" zakliče obema z nesramnim, a trepetajočim glasom. „Kaj sta prisluškovala? PJui! Pojdita k vragu!"
„To je tvoja pot", reče učitelj. „Najina pelje k orožnikom!"
„Kaj hočeta tam?" vpraša lovec, na vsem telesu trepetajoč. „Zahvalita Boga, da nimam puške pri sebi; oba postrelim!"
„Kakor si gozdarja ustrelil, lopov", dopolni župan osorno.
JKdo je to rekel?"
„Ti sam! Pojdiva", reče nato k učitelju, „čas je. Tukaj nimava kaj več opraviti."
Molče je strmel lovec nekaj Časa za njima. Hotel se je siliti k Škodoželjnemu krohotu, a ni se mu posrečilo. S pestjo se udari ob Čelo in zakriči s hripavim glasom:
„Tako neumno, tako neumno! Samega sebe izdati. Ze sem mislil, da sem igro dobil t— in samega sebe izdati. O, prokleto! Le pojdite po orožnike, bomo videli!"
Grozno razburjen hiti domov. Edino deklo posije v vas po vina.
Ko se ta po četrt uri vrne, najde lovca mrt-vega na tleh ležati. Pognal si je krogljo v srce. Na mizi je pa pustil listič, ki ga je Se sam napisal: Krojač Tone Je nedolžen. Drugi strel na go-»darja je bil iz moje puške. Na svetu nimam ničesar več upati, zato končam življenje.
France, grajski lovec.
Katica Je prlSla na pol obupana v vas. Ko gre mimo Županove hiBe, vidi v njej stnolarja Andreja. Naglo hiti ▼ sobo, da bi ga Se enkrat natanko vpra-
šala, a Andrej je našel steklenico z žganjem ter se Se napil.
„¡Torej ti ostaneš pri tvoji izpovedi, da drugi strel za prvim ni ne za očenaš pozneje?" ga vpraša deklica.
„Seveda, seveda, za očenaš je bilo", odgovori zmešano ves pijan. „Ena, dva, tri ne moreš puške nabiti. Kakor rečeno, za očenaš pomejo je bilo, kakor gotovo sem nobel gospod!"
„Ti si osel", odgovori dekle jezno, »,'takb kot si vzrasel", zapusti h*šo, da bi pohitela k Tonetovi | materi in se tam zjokala. Po jedni uri se poslovi in I odide proti sivoji hišici.
„Nič ne pomaga", reče k siari manvci. „Vsa naša molitev in upanje je bilo zaman. Sovražnik je močnejši kot midve. Tone ostane zaprt in midve umreve od žalosti."
V tem trenutku se odprejo vrata in učitelj vstopL
„Veselo poročilo: Tone je nedolžen, France je ustrelil gozdarja!"
„Kdo je to rekel?" vpraša Katica brez sape.
„France sam. Rekel in napisal je."
In povedal jima je vse, kar se je zgodilo pri kapelici in o njegovem samo-imoru doma.
„Popolnoma naravno se je stvar zgodila. Ženska zvijača je zopet enkrat zmagala. Da sva z Županom malo zmreovala, nič ne stri. Tone bo prost, to je gotovo!"
In solze so polile navzoče.
Nekoliko dni pozneje ee je vrnil Tone v svojo domačo vas od vseh prijazno sprejet.
Kmalu potem je bila ženitev.
Nobena puška ni smela od sedaj naprej več v
MSo<
Kar je Se smel vrteti, je bila igla in klarinet tn Se dandanes je enan kot najboljši krojač in pa godeo.
Plakati mora zemliiški davek, kupiti kolje, ki je ravno zadnji čas siluo drago — pred 8 leti je veljalo tisoč hojkovih koiov 20 kron, sedaj se mora dati za nje 80 kron — in razne druge stvari. Delavci so vsi za tretjino dra(žji, in tudi posoda za vino je postala mnogo dražja. Vsak, kdor količkaj čuti z ubogim vinogradnikom, mora priznati, da vinogradniku, že itak dovolj slaba pred9, in da bi bila velika krivioa, ako bi se mu naložilo Še večje breme v obliki novega davka na vino. Poiem je vinogradnik takOrekoč uničen in sploh ne bo mogel obdelovati svojih goric. Ka-ko naj jih tudi obdeluje, če mu pa ,ne vržejo nobenega dobička? Od Česa pa naj živi?
Letos n. pr. vinogradniki svojega mošta niti tako drago niso mogli prodati, na kolikor je preraču-njen j vinski davek. Staro vedro so prodajali za 3 K. Rili so k temu prisiljeni, ker niso imeli potrebne posode. Tem se niti stroškii za trgatev in prešanje niso povrnili, drugo delo je bilo vse zastonj. Kaklo naj ti ubogi ljudje prenašajo Še druga bremena!
V našem okraju je, kakor znano, letos pobila toča. Opravil sem vse delo in imel pri dveh majhnih goricah 180 kron stroškov, trgatve pa nobene, in je morebiti Še dve leti ne bo. Delo seveda moram plačati kljub temu.
Iz navedenega je razvidno, kaka nesreča bi zadela z nameravanim davkom na vino ubogega vinogradnika. Zato se je treba takemu vinskemu dav-ku,jki bi vinogradnika Še bolj oškodoval, kakor je že zdaj oškodovan, ustavljati ter ga preprečiti.
Kmetje niso krivi.
Govor poslanca Roškarja v državnem zbora dne ¿8. oktobra.
(Konec.)
V teh predlogih pa se zahteva ne le uvoz mesa, temveč razveljava prepovedi .uvoza spjoh. Nočem izr gubiti mnogo besedi, a rad bi vas vendar opozoril na to, da je, uvoz masa že sam (na sebi nevajen, da se s tem lahko uvedejo tudi razne kužne bolezni, to tembolj, ako bi se uvažala živa živina. Navesti hočem samo nekaj Številk, kako je takrat izgledalo v vAvstri. ji, ko je bil v. Avstriji še dovoljen prost uvoz živine.. Leta 1878. n. pr., torej predno se je Še zaprla meja, je poginilo 1984 komadov; živine vsled tega, ker se je vtihotapila kuga, leto za tem 4598komadov, in tako je Šlo naprej. Pozneje, ko se je zaprla meja, n. pr. leta 1882, poginilo je le 31 komadov živine, prihodnjega leta 1883 pa: samo 14 komadov. Za to se je treba zanvaiiti zaprtju $nej, seveda vsled naših ugodnih zdravstvenih zakonov in njihove izvršitve. In sedaj se zahteva od gotove strani, da se naj meje zopet odprejo! Vidim v tem samo željo izvestnih ljudi, da bi kmeta čim preje tem boljše uničili in ga prisilili k izselitvi.
Gospoda, ako naj bo živina poceni, potem potrebujemo tudi ceuo krmo. Kako pa stvar v tem ozi-ru stoji? V Mariboru n. pr. stane meterski stot krme 10 do 12 kron. Kako se to ujema s cenami živine? Vsak si lahko sam izračuni, da je pri teh cenah krme nemogoče, baviti se z živinorejo.
Nadalje potrebujemo cen kapital, ki ga doslej nismo imeli. Industrija imaj v resnici cen kapital. Potrebujemo pa tudi zavarovanje proti izgubi živine. Za to se je, žal, šo zelo mato storilo; bila pa bi stvar vlade, da bi se sama za to '^pobrigala in zavarovanje po sili izvršila*. Potrebno je, da. se kmeta, ki ga je zadela nesreča, zadostno podpira; to se bo gotovo izplačalo.
Avstrijsko prebivalstvo je od leta 1891 do 1900 narastlo za osem odstotkov, živinoreja pa samo za en odstotek. Te številke sicer ne bodo popolnoma natančne, a tudi ne veliko napačne. Vem 'za gotovo, da — jaz sam sem pri tem ljudskem in živinskem štetju sodeloval — se je pač mnogo iz strahu pred davčnim vijakom finančnega ministra zatajilo. Saj je Še več živine, kakor se je takrat naznanilo. Naraščanje stanja živine pa bi bilo lahko enako množitvi prebivalstva. Kajti imamo še mnogo polja, kojega obdelovanje se že 'dalje Časa več ne splačuje, imamo Še neobdelane pašnike in travnike, ki so samim sebi prepuščeni.
To vse bi se lahko izboljšalo, a k temu je treba več denarja. Menim, da.'je vlada in tudi mi dolžni, delati na to, da se za melioracije postavijo večji zneski, da pa tudi tistim basnijo, v katerih rokah bi se lahko plodonosno naložili, Uverjen sem, da bi lahko Se eno tretjino več živine redili kot danes. Ako se to zgodi, potem pa ne potrebujemo več tujega uvoza. (Pritrjevanje.)
Kateri so vzroki, da v živinoreji Še nismo tako daleč napredovali? Pred vsem nizke cene prejšnjih let. Danes se peča vsak, komur je le mogoče, celo vsak \intčar pri ras z Živinorejo, ker upa, da bo 'mel ka< dohodek. Za kmeta samega je živinoreja tako nujno potrebna, da mora staviti vse na to, da jo poveča in ukrepi, da more dobiti iz nje več sredstev. A nizke cene pae niso nikoli v stanu, proizvajanje kake stvari povzdigniti, le primerne cene to lahko storijo. Ako bi se pa vse to izvršilo, kar se zahteva v predlogih gospodov socialnih demokratov, potem bi nastalo ¡tako znižanje cen, da bi bila živinoreja sploh nemocroSa. Nihče pač ni v stanu, dalje časa kaj proizvajati, kier mora Še sam povrhu plačati, najmanje kmet, ki tiči že itak do grla v dolgovih.
Naša dolžnost je, donosnost ohraniti; pomagajmo tudi v tem, da se bodo prej omenjene poljane popravile, potem bomo gotovo -lahko imeli zadostno sta-
nje živine. Nekaj je posebne varnosti in potrebno, ako hočemo skupaj delovati in se stvari poprijeti, da se res ublažijo draginjske razmere, in to je: proizvajalci in upcrabitelji se morajo zbližati, morajo poskusiti, stopiti skupaj in delati brez medkupčije. Ako ne pride do tega, tudi ni druge pomfoči; kajti, ako bi se, kakor se zahteva, dovolila pošiljatev iz tujih držav, bi prišli a poštev le veletrl^ci in ne mali trgovci, ki so s tem ne morejo pečati. Zahtevati in doseči se mora, da se voznine znižajo, in ne smejo se, kakor se sedaj hoče, tarife južne železnice, ki so že itak najvišje, še znova povišati. (Pritrjevanje.) Tudi je treba skrbeti za to, da industrija in kmetijstvo skupaj nar-stopata. V Avstriji more le eno drugo podpirati, eno drugo izpopolniti. Ako bi skrbeli samo za industrijo, kaj so naj zgodi potem s številnim kmečkim ljudstvom? Ako se za to ne skrbi, da se tudi to ohrani in napreduje, svoje pridelke izboljša in doseže ugodne dohodke, potem mora istočasno tudi industrija nazadovati; kajti kmetje so zelo dobri odjemalci industrijskega blaga, in bi radi krili svoje potrebe, da bi le imeli sredstev za to* Toda za kmeta velja vedno pravilo: Ne kupi, Česar ne potrebuješ, ampak to, česar ne moreš pogrešati. Nočem tega tudi drugim stanovom podtikati, a vprašanje je vendar, če ne velja to pravilo včasih tudi za druge stanove. Ako bi si pa mogli to kupiti, kar potrebujemo, bi imeli iz tega tudi druge gospodarske koristi: v marsikaterem ozdru bi lahko negovali svoje nasade in več proizva-jali, kakor se danes godi. Skupno postopanje industrije s fomežiijstvom je torej neobhodna potrebnjb: kmetovalec bi bil najboljši uporabiflelj induaitrije in industrijski delavec najboljši upbrabitelj kmetijstva. iV tem bi bdla najboljša pobota, za katero moramo skrbeti. Povišianju naših izdelkov bi pa res rad postavil nasproti povišanje plač in dnine. Najraznovrst-nejše industrijsko blago je v ceni zelo poskočilo, ravno tako vsa plačila, ta so poskočila najmanje za 25 do 50 odstotkov m še višje, naše cene pa so poskočile le zii 10 odstotkov (Posl. dr. Korošec: k večjemu!), k večjemu 10 odsttotkov,; pogosto tudi precej manje.
Diovolite mi gospoda, da še Čisto kratko omenim razmere, kakor si stojijo nasproti.	i
Vse sosednje dežele se trudijo, da si ustanovijo svojo industrijo, in to po vsi pravici. Kakšne bodo posledice, je razvidno. S časom bo in mora postati produkcija (proizvajanje) ure velika.. Konkurenca je danes ,že velika. Ali smo naj potem, ako nastane kriza, mi tisti, ki moramo nositi krivdo in se radi tega pokoriti? Ne verjamem. V mestih in industrijskih krajih se slišijo vedno tožbe, da primanjEuje dela. Tega pri nas na deželi ni. Pri nas Imamo ravno nasprotno, nam manjkajo samo dplavci. Ali bi se to ne dalo izjednačiti? Naj vživa tu.li kmet ista varstvo in iste pravice, kakor drugi stanovi, potem se bo njegov položaj gotovo v toliko izboljšal, da bodo ostali delavci z veseljem na deželi.
Dokler pa kmet ne more svojih delavcev tako plačati, kakor lahko stori to meščan in industrijec, tako dolgo ni mogoče zadrlžati delavcev na deželi.
Se čez neko drugo točko bi se pritožil. Pogosto se zgodi, da se delavci pač povrnejo zopet na deželo: to se zgodi navadno takrat, ko so že tako stari, da ne morejo več delati, in postanejo zopet breme domačega ljudstva, občine. Nova domovinska postava tozadevno ni dovoij odpomogla. Bridko ja gledati tiste elemente, ki so bili celo življenje na tujem, in pridejo potem v starosti v svoje domovinske občine nazaj svojim bratom v nadlego.
Obljubil sem, da bom kratko vse razložil, zato hitim h koncu in prosim vse gospode, naj glasujejo za predlog, ki ga je stavila krščansko-socialna stranka. Ako.,sledimo stvari po tam nastavljenih načelih, menim, da lahko zagotavljam, da pridemo do sklepa, ki bo koristil ljudstvu sploh', avstrijskemu ljudstvu pa še posebej. S tem končam, (Živahno pritrjevanje.)
politični ogled
—	Državni zbor. Odseki delujejo prav pridno, a zbornica sama če ni imela seje. Poljaki se trudijo na vso moč, da bi spravili državni zbor zopet do delovanja. Ta teden imajo pogajanja z nemškimi strankami. Kakor hitro mine nemška nadutost, kakor hitro priznajo v vsom in vsakemu Slovanu ravnoprav-nost, pa bo državni zbor delaven. Toda tlačiti se Slovani več ne dajo, siužiti nočejo nikomur več. Nemška prenapetost povzroča vsem avstrijskim narodom veliko škode, ker vsled njihovega zadržanja ne pride do
miru v državi in ne do dela v državni zbornici.
—	Na Ogrskem je zanimivo to, da se bo Kos-snthova stranka razcepila, in sicer bo zmernejši del stranke ostal pod vodstvom Kossutha, brezobzirnejši (radikalni) del pa pod vodstvom zborničnega predsednika Justha. Za V-eckerlovo ministrstvo še vedno ne morejo najti pravega naslednika.
—	Grško. ?e pretečeno poletje smo pisaii o nekem upornem gibanju med grškim vojaštvom. Povod temu gibanju je dalo nesrečno krečansko vprašanje. (H'1 Kr^t1 sna^n. namreč pod Turčijo, večina prebivalcev pa so Grki, ki bi se radi združili z Grško. Pozivljena Turčija pa seveda tega ni dopustila in se je že pripravljala na vojsko z Grško. T pa ni Pila •»•' »• 1 "n . Grško voj "št'O vali krivdo za to na kraljevo prince, ki so poveljniki vojske. N zadovoljnost med vojaštvom je tolika, da so morali
princi odložiti svoje Časti in se je pred kratkim tudi govorilo, da bo odstopil sam kralj. Med tem pa, ko se je zdelo zadnje dni, da se je vihar nekoliko polegel, so pa kjar naenkrat sporočili listi, aa se je u-prlo nekaj mornariških Častnikov pod poveljem nad-poročnika Tybalda, ki so se hoteli polastiti pirejske-ga arzenala. Na istem mestu, kjer se je pred več kot dvatisoč leti bila slavna vojska med Grkii in Perzi-janci, se je vnela pravcata vojna med uporniki in kralju udanimi čelami. Uporniki so bili sicer kmalu premagani, vendar so povzročili precej Škode na nekaterih' ladjah in potem ušli na neki torpedovki. Ra-njenih in umorjenih je bilo v tej bitki več mornarjev. — Večino upornih častnikov so že vjeli, med njimi tudi njihovega poveljnika Tybajda. S Tybaldovo revolucijo so bili v zvezi visoki parlamentarni in vojaški krogi. Ko se bo vršil proces proti vstašem, bodo prišle na dan presenetljive stvari, — Dne 6. t. m. se je vršil v Kefaloniji, domovini Tybaldovi, ljudski shod, na kaidrem se je protestiralo, da je obtožen Tybaldos radi voleizdaje; poudarjalo se je, da noben Kelaloneo ša ni bil nikdar veleizdajalec.
Mala politična naznanila.
Dne 5. novembna: Dalmatinski cesarski namestnik Nardelli je baje za časa svojega bivanja v Dubrovniku, priporočil uradom, posluževati se hrvaščine kot uradnega jezika, ker se italijanskega v kratkem po uradih ne bo nič več rabila — V Bukareštu na Rumunskem so se vršile dne 1. t. m. velike demonstracije socialnih demokratov,, ker je zaprla policija! socialno-tiemokraškega voditelja Rakovskega. Množica je napadla policijo s kamni, ta pa je potegnila sablje. Pri spopadu je bilo mnogo oseb ranjenih,
—	Ruska carica bo baje bivala drugo polovico zime v Italiji.
D n e 6. novembra: Češki listi javljajo, da bodb češki 'železničarji v obrambo narodne enakopravnosti na državnih železnicah pričeli pasivno re-zistenco. — Cesar je sprejel dne 4. t. m. v avdijen-ci nova tajna svetnika, bivša ministra Začka in Bra-fa. Cesar jima je dejal: „Zahvaljujem se Vama za Vajino delo, obnašala sta se vedno pravilno, ostavke pa ne morem odobravati. Vidva bi morala vstrajati, potrebe vajinega odstopa ne priznavam." — Vodja goriške agrarne stranke, dr. Franko,. se ¡¡e vodstvu odpovedal.
Dne 7, novembra: Srbski prestolonaslednik Aleksander obišče prihodnji teden vsled povabila bolgarskega carja. — Francoski katoličani ustanavljajo zasebne Šole, ker Škofje prepovedujejo obisk državnih šol, če ne izpremene učnih knjig. — Japon-sko-amerištta zveza je, kakor poročajo listi, gotova stvar. — V Koreji je tako veliko razburjenje, da se boje ustaje.
Dne 8. novembra: Kakor poročajo iz Carigrada, da (Turčija od milijonov, katere je prejela od Avstrije za mohamedance v Bosni In Hercegovini 2 milijona, in sicer 1 milijon za kulturne namene, 1 milijon pa za povratek onih mohamedancev, ki so pobegnili iz Bosne in Hercegovine, — Ruski car je potrdil pravila vseslovanske banke. — Španske čete so vzele v Maroku brez vsakega boja važno točko Hidu.
—	Mesto Ardebyl v Perziji so zasedli revolucijonar-ci. Veliko prebivalcev je ubitih in skoro celo mesto oropano.
Dne 9. nov'emibra(: Nadomestna volitev za mesto umrlega goriškega poslanca Jeriča se bo vršila Še tekoči mesec. — Nemški cesar je izdal odlok, ki dvoboje v armadi zelo omejuje. — Cesar je danes sprejel v posebni avdijenci ministrskega predsednika Bienertiia, zunanjega ministra Aehrenthala, trgovinskega munistra WeisikirolinerjR in ogrskega ministrskega predsednika "VVekerleja.
Razne novice.
*	Iz šole. Na ljudski šoli v Siele-Verhe je stalno nameščen Franc Sinigoj, stalni učitelj pri Sv. Jerneju pri Muti. — Na ljudski Šoli v Radvanju je
stalno nameščena učit. suplentinja Karolina Cizelj.
—	Stalni učitelj pri Sv. Jakjobu. v Slov. gor. Jurij Arnuš je stopil v pokoj.
*	Delavstvo! Zvršilni odbor slov. krščansko-socialnega delavstva sklicuje sporazumno z načelni-štvom „Jugoslovanske strokovne zveze" za nedeljo, dne 28. novembra 1909 vseslovenski delavski shod! Sicer je bilo Že letos III. vseslovensko delavsko zborovanje, a ker so izjavile naše delavske organizacije željo, naj bi se letos vršilo Še eno vseslovensko delavsko zborovanje, ustreza Zvršilni odbor izraženi želji. Pri sestavi sporeda se je šlo Zvr-šdnemu odboru pred vsem za to, da seznani javnost z novo ustanovljeno „Jugoslovansko strokovno zvezo", sad ITI. vseslovenskega delavskega shoda. Potrebno jo tudi, da se izpremeni organizacija slovenskega krščansko-socialnega delavstva. Do 15. nov. naj naznani vsaka naša organizacija, koliko vstopnic naj se ji dopošije, ker bo vstop dovoljen le proti vstopnicam, ki se bodo glasila na ime vsakega udeleženca. Kjer ni organizacije, naj se vsak, ki se želi shoda udeležiti, obrne na Zvrševalni odbor slovenskega krščansko-sorialnega delavstva in priloži znamko za 12 vinarjev, da se mu dopošije vstopnica. Vseslovenski delavski shod se vrši v Unionu. Začetek točno ob 9. uri dopoldne. Konec približno opoldne» O! ravnavalo se bo;
a)	Poročilo Zvršilnega odbora.
b)	O potrebi in pomenu „Jugoslovanske strokovne zveze".
c)	Delavstvo in politika.
d)	Delavski tisk.
e)	Slovensko krščansklo-£fc)cialno delavstfvo iu njegovi nasprotniki,
I) Pravno varstvo in zdravniki.
g)	Pravno varstvo in pravniki.	>
h)	Namen J. S. Z.
i)	Kaj nudi J. S. Z. (Bolniška, brezposelna, pre-seljevaloa, popotna, izredna podpora in podpora za slučaj smrti).
j J. S. Z. in strokovna društva,
k) Organizacija J. S. Z. (Skupine, plačivnice, okrožja J. S, Z.) in delavski odsek S, K. S. Z.
3) Razprava.
* Suša. Naši čitatelji Še vedo, s kako neutrud-Ijivostjo so se lani zavzeli naši poslanci za poškodovance po suši, in kak lep uspeh je imelo njih prizadevanje. Znano jim je tudi, da so letos storili v .Gradcu v deželnem zbovu in v pomolžnem odseku, kakor tudi v državnem zboru vse potrebne korake, da zadobe prizadetim volilcem potrebne podpore po'suši. To vse pa ni dalo mirno spati Častiželjnemu Ploju, in zato je sklenil, vreči letos v to, za kmeta, tako važno zadevo bakljo strankarskega prepira. Grdo je to od njega in ,v očigled velike stvari skrajnega obsojanja vredno. Namesto, da bi sam po svojem delal, kakor zna in more, hotel je letos vpreči naše poslanca pred svoj voz, da bi si lahko njihovo delo tudi zapisal v svojo slavo.
Hofrat Ploj je poklical v državnem zboru naše poslance na zborovanje, da se predloži nujni predlog za prodporo po suši. Ker pa so naši poslancev tej zadevi že \se storili, kar se je do istega časa dalo storiti, ker so tudi zanaprej vedeli, kaj imajo storiti, ne da bi jim trebalo za to vprašati kakega Ploja, in ker so sami že1 prej pripravili nujni predlog, niso šli na Plojevo zborovanje. Naši poslanci vedo sami jn morajo vedeti sami, kar je treba storiti za volilce. Oni ne potrebujejo nikjer Plojevih navodil.
To naj lio Ploju in vsem liberalcem ja/sno in odtočno povedano. Odkar je zapustil Ploj zastavo, pod katero je bi! izvoljen, nimajo naši somišljeniki ž njim nič več opraviti. Pripomnimo, da so vzeli naši por slanci m nujni predlog tudi ptujski okraj, kakor tudi Roblekov iu Ježovnikov volilni okraj.
Sedaj pa, ko naši poslanci niso hoteli za Plo-jem, lopnd je po njih z loparjem v svoji „Slogi" in .„Narodnem Dnevniku", Češ, glejte poslance „Kmečke zveze", eni niso hoteli za menoj. Mi pa pravimo, prav so storili, kajti če bi Šli, izrabil bi Ploj tudi to, ter se ponašal, glejte, za menoj so hodili! Saj iz> rablja vsako priložnost za napade na poslance KmeČ. ke zveze, s katerimi je bil ta človek skupno izvoljen.
Naši poslanci so storili glede suše že brez Ploja svojo dolžnost, to jim vsakdo priznava in mor« priznati, dolžnosti zai Plojem hoditi pa nimajo!,
Skupne deputacije pri ministrih pa se je udeležil tudi odposlanec Kmečke zveze, in Plojevi pristaši naj so za to hvaležni, kajti pokazalo se je, da Ploj sploh' nima piegleda Čez sušo in njene nasledke na Spodnjem Stajerju. Dejanskih razmer ni proučil, \elik je le v samohvali in grdem napadanju svojih tovarišev.
Kako malo je bilo Ploju za volilce in kako zelo mu je bilo za slavo, Češ, na moj klic so prišli vsi poslanci do zavesti, da je' treba kaj. storiti za sušo, to se razvidi iz njegovih napadov v „Slogi" in liberalnem celjskem dnevniku. Tam pripoveduje, da je že okoli 20. septembra (natančno ne zna Ploj za noben dan!) bil zopet v ministrstvu, a poročilo o suši še ni došlo i/ Gradca, vendar ni storil koraka, da bi se poročilo hitreje izgotovilo. Okoli (!) 10. oktobra in proti koncu prve polovice £!) oktobra, je že izvedel, kakor pravi, da v poljedelskem ministrstvu prevladuje mnenje, da ni treba za sušo kake posebne akcije, vendar ni zinil besede v zagovor svojih volilcev. Čakal Še je le na 22,. oktobra, da bi lahko rekel, jaz hofrat Ploj sklicujem vse poslance, da govore za podporo po suši. Jasno se vidi, da je Ploju plavala lastna hvala pred očmi, ne pa- blagor volilcev. Naši poslanci pa niso potrebovali Plojevih navjodil, storili so in storili bi vse za poškodovance, tudi če Ploja ne bi' bilo na Dunaju.
Grdo pa je, da Ploj tudi take zadeve izrablja za napade na druge slovenske poslance, namesto da I bi jim bil hvaležen, ker se trudijo in skrbijo tudi i za njegov, kakor njej^ovih liberalnih tovarišev volilne okraje. Skrajni čas je, da volilci enkrat pošteno obračunajo z zdražbarjem Plojem.
* Resnica in Ploj. NaproŠeni smo po dr. Korošcu izjaviti, da Častivredni Ploj v napadih, ki jso pri-občeni z njegovim lastnim podpisom v „Slogi" in < ..Narodnem Dnevniku", glede razgovora z vitezom ; Pantzem zopet ni objavil polne resnice, kajti dr. Korošec je Pantzu rekel, da naši poslanci bržkone ne bodo prišli na Plojev klic, ker dela Ploj le za svojo osebno reklamo, podpora po suši pa mu je postranska stvar. Resnica je nadalje, ila dr. Korošec ni dobil nobenega vabila za shod, in izgovor Plojev, da je dostavitelj vendar podpisal dostavo, je jaitov, kajti sprejem vabila ima potrditi le sprejemnik, no pa dostavitelj. Ker Ploj tudi ni hotel da,ti skupnega nnj-nega predloga dr, Korošcu v podpis, Je iz tega tudi razvidno, da mu ni bilo pri celi zadevi toliko za •skupen nastop, kakor za osebne iu strankarske zade-
ve. — Ta pojasnila postavljajo Ploja zopet v Jako nelepp luč. Resnica in Ploj!
*	Pred svojim pragom. „Narodni Dnevnik" od 0. novembra prinaša notico, v kateri piše o napredovanju Nemcev v Razvanju, ter potem namiguje na
Slovenskega Gospodarja", kot bi on to zakrivil. Tu bi naj li napredni junaki, mariborski in celjski, raje trkali na svoja prša, spominjajoč se besed večnem-ščinarja dr. Kukovca, ki je v sosednji občini Brezje klical: Več nemščine.
*	Okrožni zadružni sliod na Rečici v Savinjski dolini. Za zadružno okrožje, .kateremu pripadajo zadruge v Gornji Savinjski dolini, se vrši v četrtek, dne 18. t. m. okrožni shod v Rečici v Sav. dolini v gostilni gospoda Stiglica. Začetek ob 9. uri predpol-ilan. Dnevni red: 1. Namen zadružnih okrožij, volitev načelstva zadružnega okrožja). 2. Nasveti in navodila za uradovanje. Razpravljalo se bode o vseh važnejših točkah, zlasti o delovanju nadzorstva, o tekočem računu, o poslovanju zadrug z Zvezo itd. 3. Predavanje: „Zahteve kmečkega stanu." Predava nadrevizor ¡Vladimir PuŠenjak. Obravnavala se bodo vsa pereča gospodarska vprašanja.. 4. Razgovor o zadružnih zadevah. Člani zadrug, ,vzlasti upravniki zadrug stavijo vprašanja, nasvete, želijo pojasnila, vrši se debata o raznih zadružnih vprašanjih. Pričakuje so obilna udeležba iz krogov zgoraj imenovanih zadrug. Dobrodošli so vsi prijatelji naše organizacije in zadružništva! — Zadružna zvezaj v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo (oddelek za Štajersko v Mariboru).
*	Škofovska posvetovanja so se pričela dne 9. t. m. na Dunaju. Naš mil, knezoškof se je odpeljal v pondeljek' na Dunaj, da se udeleži teh posvetovanj.
*	Umrl je v soboto, /dne 8. t. m. tv Kpbdilju iz splošne skupine v goriški deželni zbor novoizvoljeni poslanec S. L. S. Jerič. Ni v m. p.!
*	Tečaj za diletante izobraževalnih društev namerava S. K. S. Z. v Ljubljani prirediti tudi to zimo, da se društveni ¡člani, ki se zanimajo za: ljudske igre, seznanijo z najpotrebnejšimi stvarmi za oder.
Pouk v kmetijstvu v naši vojski. V Hebu na Češkem je poveljstvo 73. pešpolka uvedlo kmetijska predavanja. Predavatelji so učitelji tamkajšne kmetijske šole. Cas bi že bil, da bi se uvedel v celi armadi tudi splošni strokovni pouk, da bi imelo kmečko ljudstvo tudi kaj koristi od onih izgubljenih let, kar bi pa bilo ob enem tudii. korist za našo državo samo.
Vseslovanska umetniška razstava. Iz Brna poročajo, da je bil v Preravi sestanek zastopnikov vseh slovanskih umetniških društev, ki so sklenila, leta 1911 prirediti v Krakovu vseslovansko umeVniško razstavo. HrvaŠko umetniško društvo „MeduliČ" je zastopal Deskovič, Slovence pa slikar Vesel.
*	Društvenim tajnikom. Pošljite takoj, kateri še niste, statistične podatke o vaših društvih, ker je že zadnji Čas. Katero društvo ne pošlje svoje statistike do 14. t. m., bo imelo potem ta predal, v društvenem koledarčku prazen. Zatorej podvizajte se!
Prošnja. Pri pregledovanju poslovnih knjig S. K. S. Z. najdemo, da še mnogo dfruštev ni pprav-nalo svoje letne obveznosti napram S. K. S, Z. Na mnogo' strani mora S. K. S. Zl deliti svojo pomoč, posebno v obmejnih krajih, kar jo stane tudi velike žrtve. Kakor znano, plačajo društva do 100 udov 2 K, Črez 100 udov 3 K.
*	Nabirajte rabljene postne znamke za našo .narodno obrambo! Vse našle somišliertikje prosimlo, naj ^rično sedaj z nabiranjem rabljenih poštnih znamk za obrambo meje. Posebno one, ki imajo sorodnike po tujih krajih, prosimo, da se udeležujejo teh zbirk. Pri vsaki pošiljatvi naj se napiše poleg nabiraleljevega imena ¡tudi Število in .kakovost poslanih znamk. Rabljene znamke iz kuvert se naj izstri-žejo, in sicer tako, da ostane znamkin rob nepoškodovan. Ne sprejemajo (se rabljeni koleki, pač pa vse dopisnice tuj,ih drgav. Pošliljajo se naj znamke kot vzorec brez vrednosti, za kar zadošča navadna 10 vinarska znamka. Dobrodošle so zbirke vseh že u-porabljenih znamk. Lep vzgled najbirateljem je dal g. Leopold Puhar v Ljubljani, H je v ta namen prvi daroval 10.000 znamk. Mladeniči, mladenke, sledite temu pridnemu nabiralcu! Znamke sprejema „,S1. kršč. soc. zveza v Mariboru", Cirilova tiskarna.
*	Mohorjani! Bratje Slovenci! Ko dobite letos krasne Mohorjeve knjige v roke, prosimo vas, spomnite se najbolj ogrožene obmejne postojanke St. Ilja, in darujte za „Sentiljski dom". Gg. poverjenike'prosimo, 1a upliva.jo v ta namen pri udih.
Porotna zasedanja. Za prihodnie leto sp bodo vršila porotna zasedanja v Mariboru: prve 7. marca, drugo 13. junija, tretje 19. septembra, četrto 28. novembra; v Celju pa prvo 17. januarja, drugo 11. aprila, tretje 4. julija, četrto 17. oktobra.
Novi koleki pridejo v promet s 1. januarijem 1910. Isti so razločujejo od sedaniih v barvi in po tem, da bodo na spodniem delu kolek«, določenem za prepisavanje, nosili letnico 1910.
* XIV. Izkiz darov M ..Smfltskl d«m" doSlih od 20 seDt. do 1. nov. '909 P'i karoeoiti mizi na Prihovi, na .Vers"latijev dan" nabral Konrad Knmer, ž^nik 4 Iv v, Andrej Livrec, kaplan. Sv. Jn rij oh Š*»v nabra' pri blagoslovlj«njn križa v Bron j ti 10 K O v, Fr. Stuhec, Bnlebtieci 8v. Jor ob Š6. 2 K. Vesela drnžba p^vod-m blsen-slavljanja križa v goricah g. A SerSena v Veržojn 5 K 80 v, veseli ffostie na B7atbi K>tarine Kokol z Jan. Gišparič na Vnrbe-gn 5 K, TTran. in poioi v Laporj". mesto vene» na grib *rli mn rodo'inbn Fr. Mlakarju, 10 K. Vesela drnžba igralcev pri 8v. VenJeglc za Sentiligko trdnjavo 5 K, Fr StranjSak. trgovec Št. Jnr ob Šč. nabrano ob priliki blagoslavljanja novega križa g Mat. .Turkovič v Stanetincih povo-
dom nj. srebrne poroke 10 K 33 v, Miha Gobec, Sladka gora, dobljeno v pravdi zaradi častikraje 10, Narodnjak pod Žebotovo stoletno lipo y Selnici ob Mori 2 K, Neimenovani iz Jarenine 12 E, Dekan Šlauder 6 K, Narodno obrambni odsek S. K S. Z. v Ljubljani 400 > K. duhovniki rogaške dekanije ob sest&nui 25 K, Vlado Pušenjak nadrevizor, Maribor 20 K, Posojilnica v Ljutomeru 60 K. Skupaj v t«m izkaza 4176 K 03 v, vseg» skupaj 12023 K 53 v. Krasen uspeh enega leta! Vam blagi dobrotniki-iodpiraiki pa v zahvalo kličemo: Ponosna tno-naditropna stavba našega i Vašega doma je pod streha, pridite si jo pogledat. A manjka nam še ninogo, macgol Zatorej prosimo še ponovno vse naše brate i sestre Spominjajte se Bpet bolj pogosto „šentiljskega doma" z darovi; posebno na veseli «h, shodih, v kleteh, na gosuifkn-jih i. t. d. Rodoljubne šentiljske pozdrave! — Št. Ilj v Siov. gir., dne 1. novembra 1909.	v	Stavbeni odbor.
* Za „Društveni dam" v Št Ilja je daroval č g. župnik Au-guštin Skočir v graški bolnišnici 5 K. Prisrčna zahvala!
Novi davek na vino.
Poslameo Rcškar je dne 3. novembra t. 1. v vinogradniškem odseku državnega zbora branil stališče .vinogradnikov troti nameravanemu obdjačenju vina.
Nyg>ašal je ogromne stroške pri prenovitvi vi-« nogradov, drago obdelovanje za ohranitev taistih v-sled pomanjkanja delavcev.
Nizkotne cene za letos kakor tudi lansko leto ipridelanlo vind nikakjor ne pokrivali pridelovalnih stroškov. Ker bi prekupovalci novi davek gotovo zopet zvrnili na rame proizvajalcev, bi postalo vinor-gradništvo, katero je mnogim gospodarjem edini vir dohodkov, za taiste nemogoče. S številkami je razjasnil gorostasno razliko med cenami, katere dobe vinogradniki za svoj pridelek, in katere plačujejo konsumenti (zavživalci) po trgovinah in gostilnah zal vino. Ako bi novi davek zopet prizadel vinogradnike, kar pa je z gotovostjo pričakovati, ako se daveki vpelje, bi bilo vinogradništvo zanaprej onemogočeno.'Nadalje ugovarjal je tudi proti temu, da bi bil vinorej3c pod nadzorstvom finančnih uradnikov, kakor n. pr. pri izdelovanju vseh žganih pijač, ker bi imelo to nebroj neljubih posledic za njega, finančnim uradnikom bi pa to prizadejalo ogromno, skoraj neizvršljivo delo, finančni upravi pa toliko stroškov, da . bi jej novi davek malo koristil in nič ne zalegel.
Tovariš g. dr, Hočevar je zavzel enako ter istotako odločno stališče za vinogradnike. Omenjal je tudi, v kak neljub položaj bi prišel, vsak od finančne straže oddaljen vinogradnik, akjo bi imel vsaiko prodajo in uvoz vina straži naznaniti ter iskati dovoljenja za izvršitev prodaje.
Velika ¡večina vinogradniškega odseka je zar vzela stališče, da se vinogradnik ali producent s, tem nameravanim novim davkom in njega sitnimi določbami ne sme obremeniti, ter je sklenila sledeči sklep:
C. kr. vlada se poziva, daJ z ozirom na obda-Čenje vina ne predloži nobenega načrta, s katerim bi bili proizvajalci jkakpr zaujfivaflci vinaj močneje prizadeti kakor dosedaj.
Mariborski okraj.
m V Ljubljano jo dajmo. iV ned. so igrali v Mariboru čiani S. K. S. Z. igro „,V Ljubljano jo dajmo". Udeležba je bila velika. Igralci so želi za svoja izvajanja splošno pohvalo. Gašpar, bahat, toda pristen slovenski kmet, je dopadal s svojim odločnim in naravnim nastopom. Njegova žena Rotija je dobro zadela svojo ulogo; zlasti je z mirnostjo in le ženam lastno sigurnostjo umela pridobiti svojega moža v prid hčerkine voije Marica je predstavljala slovensko dekle, kakor jih imamo hvala Bogu še veliko med slovenskim ljudstvom. Označila je jako dobro preporod dekleta., Če pride iz manjega v večje mesto. Hla-pec Pavle je pravcati značaj; dovolj smeha je povzročil s svojimi burkami in dobrimi dovtipi. Skrbna deMa Neža je bila kakor nalašč za .to vlogo. Njeno kretanje in pa njeno obnašanje je bilo neprisiljeno in naravno. Dr. Snoj je nastopal prav kakor mestni odvetnik; fino, elegantno vedenje ga je priljubilo občinstvu. ¡Tudi ljubezen do Marice, za katero edino gori, ga ni spravila iz svojega dostojanstva prebrisanega odvetnika. Osebe, kakor notar in dve priči, so dobro zadele s\ojo ulogo. Splošno so bili vsi obiskovalci zadovoljni z izidom. Želimo le, da priredi S. K. S. Z. kmalu zopet kako igro.
m V mariborski deželni bolnišnici je dalo hišno vodstvo ondotno Marijino kapelo preslikati in z oltarjem..vred prav lično prenoviti. V nedeljo, dne 7. novembra so mil. knezoškof slovesno blagoslovili ob-nbvljeno svetišče. Ob 'A8. uri zjutraj so yi sobi, kjer se jet začasno opravljala služba božja, najprej blagoslovili sol in vodo, potem s to blagoslovljeno vodo med pomenljivimi molitvami po Škofijskem obredniku poškropili zunaj in znotraj stene obnovljene kapele ter blagoslovili z belo svilo na novo prevlečen taber-nakelj, oltarno podobo brezmadežnega .Spočetja pre-blažene Device Marije, kipa sv. Jožefa, patrona» umirajočih, in sv. Vincenpija Pavlj., ustanovitelja zavoda usmiljenih sester, in sliko sv. Alojzija. Nato so prenesli Najsvetejše iz začasne kapelice -na sedanje mesto ter tukaj ob asistenci stolnega kapitelja, Častn. kanonika in dekana od Sv. Magdalene in superiorja od misijonarske hiše pri Sv. Jožefu v Studencih, služili sveto mašo, med katero so usmiljelne sestre milo ponevale ter pristopile z bolniki, kateri so se mogli udeležiti slulžbe božje, k sv. obhajilu. — Po sv. maši so mil. nadpastir v prvem, v srce segajočem nagovoru na podlagi nedeljskega evangelja, ki pripoveduje čudovito obuditev Jairove hčerke, in si tem zdru-
ženo ozdravljenje liudo bolne žene, slikali ljubeznivost in usmiljenja božjega Zveličarja, ki je poln ljubezni pomagal vsem, zlasti bolnikom, akn so se k njemu zatekali. Opominjali so navzoče, naj v svojih dušnih in telesnih bolečinah po vzgledu Jaira in bolne žene pridno prihajajo k božjemu Zdravniku, ki prebiva tu v kapelici v {abernakelju, naj ga ponižno molijo in otroški-zaupno prosijo pomoči, In gotovo jim ; bo olajšal trpljenje. Saj je še vedno, kakor so ga imenovali angeljci v božični noči, za vse Čase Salvador mundi, Zveličar, OdreŠenik, zdravnik vseh ljudi na svetu. — V drugem nagovoru so prevzv. govornik z ozirom na praznik Varstva prebl. device . Marije, ki se je ravno slavil, in na podlagi psalm- ; skih besed „Pod senco svojih perut me brani!" var j bili pričujoče, naj se zbirajo pod materinim plaščem ; Marijinim, ker jim je zagotovljeno dušno zveličanje, j kjer bodo pa tudi našli rešitev iz telesnih nadlog in bolezni; kajti Marija je postala prostovoljno Mati božja, tako pa obenem mati bolečin in kraljica mu-Čencev, da tem uspešneje brani s svojo priprošnjo. in varuje pred časno in večno izgubo ljudi, ki so namesto bdžjegiu, Sina vstopili pod; njen plašč kot njeni otroci. — Z zahvalno pesmijo in zakramentalnim blagoslovom je bilo ob 10. uri zaključeno sveto opravilo, katerega so se poleg (usmiljenih sester in ¡bolnikov udeležili Člani Vodstva in zdravniškega o-sobja. — Po cerkveni slovesnosti so mil. nadpastir v času med 10. in 12. uro,' pod vodstvfom gg. zdravnikov za posamezne oddelke, obiskali vse bolnike, so z vsakim prijazno govorili ter y vsaki sobi podelili višeduhovniški blagoslov, za kar so-se bolniki, globoko ganjeni, glasno zahvaljevali. Pri vsem trpljenju jasni obrazi bolnikov so pričali, .kako blagodejno deluje v tej hiši krščanska ljubezen do bližnjega.
C. kr. davčni urad. fisarna za *.at<v8tralni in pristoj-binski oddelek e. kr. davčnega urada v Mariboru se nahaja od 3 novembra v isti hiši na Tegethoffovi cesti štv. 45, a V drugem nadstropju.
Izpred sodišča. Posestnik Anton Hirschmann iz Lem-baha je bil z dvema streloma ubil svojo ženo, vsled česar ga je porota obsodila na smrt na vislicah. Sedaj je pa cesar ta sklep razveljavil in najvišje sodišče je Hirschmannu znižalo ka?en na 20 let.
Izžrebani porotniki. Za četrto porotno zasedanje, toii. se prične dne 29. novembra pri okrožnem sodišču v ¡Mariboru, so bili izžrobajni sledeči porotniki in sicer glavni: Anton Bayer, bančni uradnik; Jožef Dufek, svftčar; Jožef Felber, hišni po^ sestnik; Friedrich Felber, iposeistnik; Julij Glaser, zidarski mqjster; Ferdinand Hiflsohn^amn, gostilničar; (Frfider^ic Jauk, gostilničar; Rajmund Lirzer, posestnik; vsi iz Maribora; Franc Lorber, posest-i^ik v Rečici; Anton Drozg, posestnik v Vajgenu; Franc ¿Dreissjiger, gostilničar in mesajr v Košaku; Jožef Grušovnik, posestnik v Loženih; Ivan Kle-menčie, veleposetnik v Smartnu dri Vurbergu; Ignacij Kumer, posestnik v Smartnu pri Vurbergu; Franc Gerne, posestnik v Framu; Ivan Stanič, gostilničar v Spodnjih Hočah; Marko S,kerbine|k, posestnik v Rečenjaku; Alojzij Mule, posestnik in mesar v Rušah; Mihael Kac, posesfyiik v RazManju; Peter Trinko, posestnik v Razvanju; Jurij Kobale, mizaraki.mojstcr v Slovenj gradau; Karl Kasper, trgovec; Karl Kratzer, mizarski mojster; Kari Ku-pferschmed, kavarnar; Jožef Pirih, tovarnar; Friderik Slavič, trgovec; vsi v Ptuju; Franc Babosek, župan v KarČovini pri Ptuju; (Maks Strašil, posestnik v Spodnjem Bregu pri Ptuju; Alojzij Miki, gostilničar od Velike Nedelje; Maks Robič, trgovec v Središču; Henrik Streicher, ^posestnik nai Muti pri Ljutomeru; I,vam Kü.rbus, župan v Gornji Rajdgo-ni; Jožef Reich star.,, posestnik v Moti; Jožef Bru nar, trgovec na Muti pri Mahrenbergu; Henrik Puhr, veleposestnik v Ribnici; Franc Skacedonik, lesni trgoveo v Doljni Gostini. — Nadomestni porotniki: Ivan Pelikan, posestnik; (Fnartc; PinteriČJ, hranilnič-ni pristav; Jožef Sagaj, trgovec; I,vlan Sauer, ho-telier; Anton, Zniderio, gostilničar; Ernest Tisso, (posestnik; Ludovik Golnik, kletarski mojster; Jožef Wesia(k, zalagatelj piva in Teobald Zemann, knjigovodja, vsi v Mariboru.
m Maribor. V nedeljo, dne 14. listopada t. 1. uprizori' „Dramatično društvo" veliko burlesko s petjem in plesom „Krasna Lida". Igra je Češkega izvora in je dosegla na vseh slovanskih odrih najsijaj-nejŠi uspeh. Biča narodno mllačnost trgovskih krogov ter nudi vsled mnogobrojnih komičnih zapletlja-jev in prizorov mnogo zabave.
Novi podžupan. Mariborski občinski očetje so v ponedeljek izvolili namesto umrlega dr. Lorberja za podžupana cesarskega svetnika dr. Mally-ja, ki je izvolitev sprejel.
m St. Ilj v Slov. gor. Kam pa v nedeljo? K našim hudo stiskatnim obmejnim bratom v St. Ilj! Tam se vrši na korist Sentiljskemu domu narodna veselica z raznovrstnim zanimivim vsporedom. Fantje bodo predstavljali „Čevljarja", burko v treh dejanjih, nazebali se bodo lahko tudi sladkega grozdja, in trgali druge sladke Šontiljske sadeže pri šaljivi trgatvi v Celcerjevih prostorih. Nastopili bodo tudi razni pevski zbori iz Gradca, Maribora itd. Med odmori i>a bodo na strune udarjali tamburaši. Vsega pa niti no izdamo, kaj se bo na veselici videlo in za-vživalo. Pridite torej domačini, pa tudi rojaki, rojar kinje od blizu in daleč dne 14. novembra v St. Ilj! Dajte s tem. da dojdete v velikem številu, nam v vtdnem trpkjem boju stoječim obmejnim Slovencem
nbvega poguma, novega veselja do boja z narodnimi sovragi! Kdor se pa ne more našemu vabilu odzvati, pa naj se na primeren način spomni Sentiljskega doma! ZaSetek veselice točno ob pol 4. uri popoldne. Na Sentiljske visočine, Visok trdnjavski zid, Raji neme razvaline, Nego Švabski St. Aegyd! m Javna zalivala. liotinjska požarna bramba je priredila, dne 31* oktobra svojo zadnjo vajo z briz-galno, pri kateri je bilo navzočih več državnih in deželnih poslancev in drugih gostov, iz Maribora. Ob tej priliki je daroval č. g. drž. poslanec d/\ Korošec 10 kron, za' kar se mu požarna bramba prisrčno zahvaljuje. Vivant sequentes!
m V Poljčanah je dne 2. (t. m. ob 6. uri zjutraj umrla g. Marija Detiček, p. d. Jernejčevka v 92. letu svoje starosti. Bila je najstarejša ženska naše žup. nije, toda blaga, bogaboječa žena.. Imela je 5 sinov in 2 hčeri, od katerih še samo eden živi, in sicer Jožef, ostali so v starosti od 40—60 let umrli. Rajna je živela prav skromno in pobožno ter prejela vsak mesec s\ete zakramente, vsled česar jo je ljubi Bog ravno na vernih duš dan poklical k sebi, vživat zasluženo pla(čilo. Naj počiva v miru!
m Sv. Tri Kralji. Obišči ob priliki ta prijazni hribček Slov. gor. ter si oglej med hišami največjo, v kateri je oila že od nekdaj gostilna In trgovina, gotovo se ti takoj oživi hvaležni spomin na nekdanjega posestnika te hiše, na prerano umrlega vzor-narodnjaka, v obče priljubljenega Friderika Fekonja. V kolikor je znal rajni svoj dom ovenčati z versko narodnimi vrlinami, v toliko se je pa zdaj potrudil iz istega doma izbrisati vsak narodni znak menda nik-do drugi kot sam sedanji lastnik. — Ze dobre mesece sem je naš kraj vznemirila neprijetna novica, da bi baje trikraljevski gostilničar stopil v bližnje sorodstvo z Siidmarko Mnogi smo o tem še dvomili, od dotičnega gostilničarja mnogi (večkrat odločno zahtevali izjavo, a on je vselej s častno besedo ter s Ču.tom ogorčene užaljenosti zatrjeval, Jda je govor o Sud-marki zanj Je obrekovanje. Raje smo torej verjeli njegovemu odgovoru kot mislili, da bi dotičnik res padel nekomu v žrelo, A zdaj moraimo objaviti žalostno dejstvo, da je omenjenega užaljena narodna čast bila le krinka, ker je zdaj svojo dtolga prikrito barvo obesd očitno na hišo, krog dvojnih hiišnih duri na pročelju hiše dal je nabarvati faapis v izdajalskih nemških frankfurtarskih barvah. S tem si je sam postavil zid, ki loči odslej odpadnike od zavednih nar rodnjakov. Ako je omenjeni gostilničar res v našem kraju prvi svtoje curi odprl Sudmarid, ako želi, da se ta kraj spremeni v drugi Sv. Ilj, potem nosi on na svoji vesti vso odgovornost. Ako bi si pa v nevednosti svojo hišo tako nafarbal, o Čemur pa dvomimo, tedaj pa doli z izdajalsko barvo, in sicer takoj!
m Sv. Jakob v Slov. gor. Dne 22. novembra se bo poročil g. Ivan Kapun z gdč. Miciko Suta. Vrlemu narodnemu paru: Na mnoga leta!
Mohorjani! Ko sprejmete letošnje knjige Družbe sv. Mohorja, darujte vsak po svojih premoženjskih razmerah za nas narodno-obrambni sklad!
Ptujski okraj.
p Požar. Na ptujskem gradu je biil zadnjo soboto popoldne požar. Najbrž je silni veter zanesel iskre iz dimnikov v prostor, kjer so bili shranjeni prazni zavoji s slamo in drugo zapaževino; Še o pravem času so zapazili nastali požar in ga ugasnili, ki bi postal lahko za ves grad usodepoln, ker je bil nastal ogenj ravno pod stanovanjem graščaka Her-bersteina.
p Protestantizem na Ptuju vedno napreduje. Zopet so med drugimi izstopile tri hčerke gostilničar-ke Moser „Zum Elephanten". Kako sistematično se' od
gotove strani dela za odpadništvo, je razvidno iz tega, da se šolarjem, ki bodo skoro prosti Šole, ponuja denar — celi dve kroni, ,če odpadejo, ko dosežejo starost 14 let. Eden prusovski pastor odide odtod, drugi pa pride. Kaj neki imajo prusovski herlovci na Avstrijskem iskati ?	1 p Hajdin. V nedeljo popoldne po večernicah je začelo goreti v Dražencih pri posestniku. Pišec-u. Govori se, da so zanetili otroci ogenj. Pri gašenju se je več ljudi močno poškodovalo; eden si je zlomil roko, drugi se je hudo opekel.
Haloze. „Stajerčevi" botri, ki se kmetu hlinijo za najboljše prijatelje, haloško vino ob kredit spravljajo, ker nakupavajo slabo vino po 6 h liter s Hrvatskega, ter ga kot Tiirkenbergerja xaepečavajo med Nemce, te pa zadržujejo, naj ne hodijo pokušat sami vina v Haloze, da ba je Icje Slovenci ne poklali. To ve ljudstvo, zato boš lahko naročnike „Star jerca" kmalu na prstih ene roke preštel. Niti z blagom ga nočejo več.
n Iz Ohrižfei. Zadfnja Številka „.Slovenskega Gospodarja" nam je poročala o središkem narodno-strankarskem shodu. Namen shoda je bil, ustanovitev Sokola in mladinske organizacije. Najbolj gore-
če za io organizacijo so štiri Salamonove hčerke. Si*
cer njim ni .veliko zameriti, ker so pač zelo zaljubljene v „Narodni List". Posebno najstarejši priporočamo rajši rožni venec, ne pa briganje za Sokole. I Odbornioi, M jo imajo že izvoljeno, pa naj višja moč l razsvetli pamet, da to liberalno norijo opusti, ker to ' je jako žalosten napredek. Sicer pa tukaj ne bode nikakega uspeha,
p Št. Jaož na D av. polju. K. g. izobr društvo priredi v nedeljo dne 14. novembra ob 6. tri zvečer v gostilni g. Zela Martinovo veselico z mnogovrstnim v ¡por, dom I Vse prijatelje društva in prijetne zabave vabi k veselici	odbor.
Ljutomerski okraj.
1 Veržej. Prevzetnost se povsod spodtika, srar mota se za njo pomika. Naši zaslepljeni tržani Narodne stranke Še zmiraj gojijo sovraštvo proti tistim, ki nočejo pihati Vv njihov Vog. Sedaj gredo pa še dalje, Nesrečna paša spravila jih je najprej v jarem Narodne stranke, odtod pa v nemškutarijo. Prerok Narodne ¡stranke je sedaj trgoveo A. Sršen, ki sv<o-jim jogrom plačuje naročnino'za „Narodni Dnevnik". Naročnike .„Slovenskega Gospodarja" pa zasmehuje. Dne 29. septembra je "pokazal svojo nemščino pri tr-žanu Martijnu Zelenku. Pred zidarje se je postavil nobl v svoji nemščini in stopil pred "neko dekle. Bos tu Agnez. Idi pin peleitesch zit leizln, unt cigja ge-forn. Tu hazagen, die Zartln kom her. Tu uznje ja-ren glas. Ich pin je Šel, die hand peičln ,ich hand nemen, du gleih weizln, die cigja du Agnez na zit treibn. G< Sršen! Zakaj pa ne bi Vi raje šli v Cel>. in tam nemški rentačili, ako se slovenskega jezika sramujete. Le ostanite pri Narodni stranki, katera je vredna Vas, Vi pa nje. Ako se Vam naš slovenski jezik zdi zopern, zakaj se pa slovenskih kronic *ne sramujete. Ali ne živite na slovenski zemlji, ali Vaši stariši niso Slovenci ?	Opazovalec.
1 N vo DaUnovlJeno „Prostovoljno gasilno drust-o' v Stari in Novi »asi priredi tombolo doe 21 t. m v gostilni g. Majerja v Buče-čovcih, Začetek ob 6. uri zvečer čisti dobiček je namenjen za najpotrebnejše gasilno orodje. K mnogobrojni udeležbi uljudno vabi vsa sosedna gas lna društva kakor vsakega posam*zniba	odbor.
1 Gasilno društvo 8v. Jurij ob Ščavnici naznanja da priredi zabavni večer s trgat»ijo dne 14 t. m. v gistilni Lovrenca Šijanec, pri Sv. Duhu na Starigori. Svira godba Vogrinčeva Vstopnina presta, K udeležbi vabi vsa sosedna društva in Kmetijska društvo
Gasilno društvo Sv. Jurij ob Ščavnici.
Slovenjgraški okraj.
s Šmiklavž pri Slovenjem gradcu. Prišel sem zadnjič) v Slovenji gradeč v Narodni dom*|Veselilo me te, da sem našel tam zopet mnogo gostov, dobil znancev, s kaierimi se poprej nismo nikdar našli, če smo prišli po opravkih v mesto. Potikali smo se v raznih nemškdtarskih gostilnah, kar gotovo ni narodno. Hvala B'.gu, je sedaj v Narodnem domu prav dobra postrežba. Z «i nas kmeje ni boljše in primernejše gostilne v Slovenj gradcu, kot je Narodni dom. Kar dar pridemo v mesto po svojih opravkih, moramo iti v gostil'o. Kam pa naj gremo? Vsi v Narodni dom! Tu smo kakor doma, tu se zbiramo lahko vsakokrat, tu se nai>ažje pogovarjamo o svojih težnjah, ker vemo, da smo vsi enih misli. Zato me je zadnjič precej peklo ni zalostilo, ko sem opazil, da je gostilna pod Radšeiov m vodsi/om prav dobra in poceni, pa tudi videl, aa zahajajo Še mausikateri kmetje v druge gostilne. Inteligenca pa nam mora iti tudi z vzgledom naprej! Začeli bodemo mi kmetje dajati tiste nepo-boljšljivee na papir; zdaj ni nobenega izgovora, da bi se izogibali Narodnega doma.
s Družmirje pri Šoštanju. V nedeljo, dne 14. t. m. se vrši tukaj v gostilni g. Rotnika po prvi sv. maiši shod S. K. Z. Poročal bode o splošnem političnem položaju in o deželnem ziboru deželni poslanec dr. Kari Verstovšek. nastopijo pa tudi drugi govorniki. Jimetje, vsi na shod!
s Okrajna hranilnica v Sloveuigradcu je darovala sto kron k velikim stroškom, ki jih imamo z novo šolsko stavbo in n»pravo vodovoda Za ta velikodušni dar ji v 'menu kraj. šol. sveta podpisani izreka najtoplejšo zahvalo. — Dol'č, 7. nov. 1909 Fr. Jnrač načelnik.
Konjiški okra).
k Tepanje. Zapustil nas je dosedanji gospod nadučitelj Jakob Jurko ter se preselil v Maribor. Četudi ni bil naš pristaš, žal nam je vendar za njim, ker vedno se je povsod odločno potegoval aa slovenske koristi, zlasti še kot odbornik okrajnega šolskega sveta. Veliko sreče in zadovoljnosti mu želimo na novem mestu!
k Umrla le v noči od 9 na 10. t. m. v Kacenekn, prihovške fare, blaga žena Jožefa Ratej, mati go^p. okrajnega ko.ni"<arja v Celjn dr. Rnteja in pa orožniškega posta-jevodje pri Sv. Tomažu pri Ormožu.
Celjski okra).
w Celjsko društvo za varstvo otrok hvaležno priznava, da nahaja vedno več zanimanja med občinstvom. Oglašajo se obrtniki, ki so pripravljeni vzeti take zapuščene fante za vajence, oglašajo se pa tudi usmiljene rodbine, fci vzamejo take sirote za svoje. Zopet imamo slučaj, ko ima priden, toda ubog vdovec tri otroke, med temi 41etnega fanta, ki bi ga rešil iz velike revščine, kdor bi ga hotel sprejeti za svojega. Sploh bi bilo želeti, da se pri društvu oglašajo tisti sami, ki bi se hoteli zavzeti za take zanemarjene in osiroieie-otroke. A tudi društveni zaupniki iz celega celjskega sodnega okraja naj vse take

slujčaje redno naznanjajo odboru v Celje, Odbor se peča z mislijo, ujstanoviti v bližnji bodočnosti za Ga-berje otroško zavetišče. V Gaberjih stanuje na stotine delavcev, ki, so ves dan v tovarnah, dočim so otroci prepuščeni večinoma samim sebi. Takim otrokiom nuditi po dnevu zavetišče in nadzorstvo, bi bila lepa in potrebna naloga. Nadalje hoče društvlo uvesti nadzorovanje tistih oseb, ki imajo na reji do-jence, posebno onili, ki se v tem skoro obrtno pečajo. Pri tem prosi posebno sodelovanja požrtvovalnih žen in pričakiuje, da se mu same javijo.. V prvi vrsti pa je treba kakor povsod, tako tudi tukaj, obilo denarne podpore. Naj', si Šteje vsak v dolžnost, biti dan tega človekoljubnega društva. Članarina iznaša za celo leto le 2 K, in se pošilja na blagajnika, g. Antona Kolenca, trgovca v Celju.
c Dobrna. Spominjamo se, da smo brali pred par leti v časnikih, češ, dobrnska Šola ne spada med Tii^jboTjšil* V -celjjski okolici, katr^ ,se tiče učnih uspehov. Ker do danes nihče pi temu oporekal, mora že biti rfcsnicaj. Ka|co sei je počutil vodjja paše Šole pri teh .grenkih besedah, nam ni ^nano. Vemo le toiliko, da, . če sei jel šola na Dobrni poboljšala, Vogler pri tem nima najmanjših zaslug. Vjoglerja samega že je^i, da se je postaral, in da mora vzeti vsako pol leta leta dopusta, da si zopet opomore za prihodnje leto. Vkjljub temu pa starjšii na Dobrni nočejo piripoznati, da bi bilo po Voglerjem dopustu kaj boljše v tretjem razredu; zato se zgodi, da jemljejo otroke iz tretjega razreda in jih pošiljajo kam drugam v Šolo. Povrh pa pravijo hudobni ljudje na Dobrni: Ce Vogler potrebuje vsako leto dop/usta, je znamenje, da so mu ali duševne ali Mesne moči opešale. Ce je torej že tako daleč, naj gre pa v penzijon. Da bi pa davkoplačevalci trpeili na tisoče kron, 'ki jih Vogler na leto Vleče, ni nikjer zapisa^ no. ¡Za smodke kaditi dn; otroške vozpičke voziti po Dobrni, je marsikdo dober, za to ne potrebuje Dobrna nadučitelja Voglerja. ' Želimo mu sicer dolgo Živfljenje v prid nemškemu narlKtu, /ki Voglerjeve poidpore močno potrebuje, a lepo ga prosimo, naj ima usmiljenje z dobrnsikimi 'otroci in naj obesi pod-učevanje na klin, oziroma ga prepusti bolj; zmožnim močem. Cela Dobrna mu bo za to hvaležna; aJ3\ Če mu je to premalo, mu obljubi spomenik, ki bo pretrpel rodove za rodove.
c Čebelarska podružnica za Savinjsko dolino, ki se je ustanovila šele meseca marca 1. 1., priredila je v tekočem letu 310 čebelarskih shodov ali pod-učnih predavanj, katera so bila pbvsod jako dobro obiskana. Naš predsednik, čebelarski potovalni učitelj, g. Cernej iz Griž, in naš blagajnik čebelarski mojster g. Andrej Piki iz Spodnje-Ložnice pri Žalcu se nista strašila ne truda, ne dolgega pota, ne stroškov, ter blagohotno prirejala podučna j>otovanja, kamorkoli so ju klicali. Glavni program vseh predavanj je bil,, navjinševanfe za umno čebelorejo ter praktično in za vsakega Čebelarja potrebno razkazovanje. Povsod so bili poslušalci s predavanji nad vse zadovoljni ter prav hvaležni gg. poročevalcema, ki sta na koncu svojih predavanj še prav rada od-govarbia raznim stavljenim vprašanjem. Shodi so se vršili: po dva v St. Pavlu in Grižah, po jeden pa v Spodnji Ložnici pri Žalcu, v St. Jur.iu ob Taboru, v Galiciji, v St. IIju pri Velenju, v St. Janžu pri Peči in v Vrbju pri Žalcu; tedaj skupno 10 shodov, katerih se je udeležilo mnogo, nad 500 poslušalcev, ali povprečno 60 poslušalcev enega .shoda,. Z mirno vestjo tedaj lahko rečemo, da je bila naša podružnica. zelo marljiva ter jo smemo najtopleje priporočati najizdatnejšim podporam, posebno pa, ker Ša nima novčiča premoženja, razen obilice dobre volje. Vama gg. poročevalca pa srčna hvala za celoleten trud ter prosimo, da nam še bodoče leto ostaneta toli prijazna kot leios!	Zumi Zum.
c Trbovlje. Na Martinovo nedeljo ob 3. uri popoldne se vrši v prostorih kmečkega bralnega društva javno predavanje-- Papeži in" zgodovina. Udje bralnega društva, kakor tudi naši somišljeniki, pridite vsi!
c Ljubno. Javna zifhvatfa. podpisano vodstvo vojaškega veteranskega društva na Ljubnem izreka na tem mestu najiskrenejšo zahvalo vsem tistim dobrotnikom m prijateljem, kateri so gmotno ali duševno pripomogli, da je ta redka patrijotičma slavnost bla-goslovljenja naše cesarske zastave tako krasno uspela. NajiskrenejŠa zahvala c. kr. okrajnemu komisarju g. dr. Hohl-u, c. kr. kancelistu g. Žolgerju in prostovoljnim igasilnim društvom Ksaverij, Rečifca in Ljubno, posebno pa Častitemu g. župniku Josipu De-korti za njegov lep, patrijotičen nagovor, s katerim je marsikaterega poslušalca, da še celo naše sovražnike do solz ganil. Srčna zahvala bolni c. kr. pošta-rici gospodični Mariji Debelak na Ljubnem in lju-benskim dekletom za darovane krasne in dragocene trake. Bog povrni vsem dobrotnikom! — Vojaško veteransko društvo Ljubno.
c Križ pri Gomiem gradu. Brez Števila laži so Že napisali gornjegrajski liberalci, zadnji čas po liberalnih časopisih. Kaj vse so že napisali in lagali o našem g. kaplanu Berku, da bi mu vzeli zaupanje pri lindstvu. Toda kaj takega se jim nikdar ne bo posrečilo, zakaj naSe ljudstvo je pošteno in pametno aovolj. da ne gre liberalcem na lim; o g. kapianu pa tudi debro vemo, da ne bode iskal nikoli zaupanm ^ri liberalcih. Nekaj pa bi radi svetovali liberalcem. Glavnemu voditelju dopisov v „Narodnem Listu" in ..Narodnem Dnevniku" svetujemo, naj se briga rajši
za svojega nezakonskega sina, druge ljudi naj pa pusti pri miru. Tistega, ki je glavnemu voditelju desna roka, pa opominjamo na to, da, Če bi skrbel za svojega lastnega očeta tako, kakor za g. kaplana, bi mu gotovo ne bili prodali posestva. Kaj ne?
—	Nekdo, ki nima nobenega» duševnega očeta,
c Sv. Križ pri Gornjlemgradu. Po Gornjem-gradu se'je te dni razširila novica, da namerava hadučitelj Kocbeik plačo od tistih dveh mesecev, ko ni podučeval, darovati za dobre namene, in sicer od enega meseca plačo prazni ikiasi „Narodnega Dnevnika", od drugega pa jčrez mero polni kasi ^Narodnega Lista." Mi kmetje pat, ki s svojim davčnim denarjem prispevamo k nadučiteljski plači, svetujemo, naj to plačo rajšfi podelijo Spehqvemu /koaarju, da se bodo gornjegrajski liberalci hodili k njemu olike učit, da ne bodo več na navedena lista pisali zoper našega gospoda kaplana tako surovih, nesramnih in lažnjivih dopisov, kakor dosedaj. Dobro bi bil 'obrnjen ta denar, ker bi služil za podučevanje. Gornjegrajski liberalci, ali razumete ?
c Poročil se je dne 8. t. m g. Ru.doll Pevec v Mozirju z gosptco Amalijo Tura še k v Nazarji,
c St. Vid—Grobelno. Ker naši posojilnici tukajšnji liberalci s svojim jezikom niso mogli škoditi, zato jim prigovarja neki Jošt iz Celja — tako se govori po Št. Vida —, naj ustanovijo svojo lastno posojilnico, pri kateri bodo sami liberalci Vendar našim liberalcem ta reč ne gre nič od srca, ker vedo, da bi s tem same sebe hudo loputnili po ustih. Saj so ob ustanovitvi naše posojilnice govoričili, da je posojilnica pri nas nepotrebna, ker jih je okoli in okoli Št. Vida dovolj. Liberalčeki! Ali zdaj to ni več res, kar ste takrat trdili? In ako je že prva posojilnica bila pri nas nepotrebna, ali je potem droga potrebna? Našo ste imenovali peto kolo. Ponižno vprašamo, koliko kolo bo pa Vaša? Mi bi ne pisali o tem, ker nam je popolnoma vse eno, koliko neumnosti še uganejo naši liberalci, — čim več jih uganejo, tim prej bo šentvidskega liberalizma konee, — a dolžni smo svoje ljudi posvariti, da kdo liberalcem ne gre na lim. Imamo svojo posojilnico, pri kateri so pošteni, ugledni, zanesljivi in za kmečko korist vneti možje, te se bomo držali. Če se pa liberalci s svojo mlekarno in posojilnico kaj opečejo, naj sami sebe zgrabijo za nos.
c Sv. Ema. Minuli so vroči poletni dnevi, mi-niila bode tudi hladna jesen, in ž njo bodo tudi prenehala vsa potrebna in nujna opravila na, polju in v kleteh. Približuje se dolgočasna zima. Toda mi Sent, Emčani si bomo že dolg čas preganjali s poučnim berilom v čitalnici in doma, in z večkratnimi predavanji in poučnimi shodi v društvu. Želimo in upamo, da bode Še nadalje podpiral in vadil naše izobraževalno delo res zaslužni domači visoktoŠOlec g. Anton Ogrizek. — Za Sentiljski dom se je pri neki lepi zabavi v prostorih Strašeka nabralo 3 K 10 vin. Bratje, posnemajte tak Čin, rešite obmejne brate!
c Zibika. Zibičani obeh občin so se izkazali pri deielnozborskih volitvah. Že nekaj mesecev prej so vi Tinski občini vrgli s stola liberalnega župana, tistega Novaka, ki je iiguriral na volilnem oklicu Berlisgovem, potem pa, po svojem boljšem spoznanju, volil VreČkota. Druga občina, zibiška, pa je avgusta vrgla tudi sviojega liberalnega župana, starega Založnika, z županskega trona, in sicer s tako silo in tako daleč, da še niti v odbor oii več nazaj mogel. Deželnozlorske volitve so ga rajzodele: sam je kmet
—	zraven tudi>krčmar in trgovec — pa je s pomočjo svojih sinov deloval zoper kmečko stranko. Izdajal je tako lastni stan, iz katerega, je izšel...Neko rovanje zoper volitev je bilo brezuspešno, čeprav je prišel iz druge občine pomagat že znani Antolin«. — Pred kratkim je nastopil novi odbor, tv katerem so izmed 18, le trije „drugod erci". Župan in svetovalci so vsi odločni pristaši Kmečke zveze. Od tistega odbora se ljudstvo tudi nadeja, da bo deloval z vnemo v prid občine. Liberalne sebične,že pa ljufdstvo hitro spozna in jih — pomete.
Brežiški okraj.
b Planina. Resnica, kaiko se je pred kratkim ustanovila tukaj Ciril Metodova podružnicia. „Nar. Dnevnik" poroča o sijajni ustanovitvi. Smešno! U-deležencev je bilo komaj toliko, da so izvolili odbor, blagajnika, oziroma blagajničarke il)iti zraven ni bilo. Čudno je bilo slišati, kako se je ob ustanovitvi „narodnega" društva kramljajo v blaženi nemščini. Prijateljsko svetujemo tem visokorodnim gospodom, naj bi so rajši bolj brigali zai svfeje „bralno društvo", in če je Še sploh mogoče, ga obuditi iz tega smrtnega spanja. Društva ustanavljate, da, ali ta so samo na papirju, v javno Življenje si pa itak ne u-pate s s\ojimi nabori..Oglejte se malo po svetu, n. pr. sosedno bralno društvo pri St. Vidu obstoji komaj 2% leta, pa je priredilo že pet gledaliških predstav, 3 poučne shode itd. Pri nas pa .obstoji že osem let, pa niti ene gledališke predstave, od začetka je še priredilo dve veselici, ali sedaj je zaspalo in spi spanje pravičnega.
Vestnlk
mladinske organizacije.
Mladeniški tf-č.aj v Ljubljani. MladeniŠkega. tečaja, ki se je pričel zadnjo nedeljo v Ljubljani in bo trajal do 21. novembra, se udeležuje do 50 mladeni-
čev, med temi tudi do osem Štajercev,, Prihodnji .teden se število udeležencev še zviša,
Trbovlje. Pred enim mesecem je vojaška oblast obsodila Ferrerja na smrt. Ferrer je bil namreč povzročitelj »krvavih dogodkov, ki so se vršili »a Spiattiskem, zlasti v mestu Barcelona. Od anarhista Ferrerja nahujskana množica je plerila po hišah, zlasti po cerkvah fin samostanih^ zažgala več 1 kot polovico cerkev,, samostanov in bolnišnic ter umorila mnogo duhovnikov, redovnikov in redovnic. Vojaštvo je komaj napravilo mir s krogljami. .Umevno, da je potem moža, ki je bil kriv teh požigov in moritev, vojaško razsodišče dalo 'ustreliti. In sedaj glejte, kaj se je zgodilo. Liberalci pp jvsem svetu so začeli kričati, da je bil ta anarhist Ferrer po nedolžnem usmrčen. Seveda niso smeli ¿aostati naši slovenski liberalci. Njihovo glasilo „Nar. Dnevnik" je kar cejii teden v nebesi povzdigovalo tega požigalca cerkev, ga proslavljalo kot svojega Boga. Iz tega lahko sklepamo, da bi tudi slovenski liberalec rad v 'dejanju pokazal,, da je pristaš anarhista Ferrerja, tudi on bi rad zaprl cerkjve po Slovenskem, toda škoda, dk\ liima moči, nima skoraj nobenih pristašev. Kaj tedaj storiti? T:reb)tit je loviti ljudi v svoje mreže. Res ho to začeli in sicer z mla-dsniškimi shodi, kajti mladina se da lahko vjeti. Prvi mladeniški »shod so ns.praiwb v trdnjavi slovenskega štajerskega liberalizunu v Žalcu, kjer so govorili, da hočejo postati saaaostojni, da se ne dajo več komand*rati od kaplanov in župnikov, sploh ne od klerikalcev, Aia hočejo bp.ti svobodtni, to je z drugimi besedami, da bi radi postali brezverci itd. Ker se je žalski shod „dobro" obnemel — bilo je namreč iz trga le toalo pravih iantov, ia Štafažo še nefcaj Irajlic s klobuki — zato se je akleniio, da naj se vrše podobni mladeniški shodi po celem slovenskem Štajerskem, med drugim tudi v /Trbovljah. In res, prišle bo Trbovlje prve na vrsto, znamenje, da se tukaj liberalci prav trdne, močne, uplivne čutijo. Morebiti dfi jo bil ta ishod Še Števi;ineje obiskan, kakor žaf.ski, saj je tukaj mnogo več prebivalcev, socialnih demokratov, kojih je bilo precejšnje število na ^hodu. "Shod se je vršil popolnoma mirno. Glavna govornika sta bila zi^afia urednika naših liberalnih listcv, Lesničar in Stibler, in nek mladenič GoriŠek iss Gri5. Govorili so seveda o orga.niz(ncijji, da naj mladina sk^pjio nastopa in se ne boji klerikalcev, ki bodo žugali z raznimi sredstvi. Za zabavo je skrbela neka gospcrd;Čna, ki je s svojim krasnim (!) go|vorom mnogo pokv&riJfcj. Da so bili tudi nekateri naši učitelji na shodu, pe razume, saj so ga oni sklicali, ki nosije svoj „Narodni Dnevnik" vedno v žepu. in se za Boga toliko emenijo, kakor za lanski sneg. Obžalovanja vredno je tudi, da, so se shoda udeležili tudi mladepiči tistih starišev, ki so odločno katoliški. Kakšina vzgoja? — Stariši, mladeniči in mladenke, pazite, da vajs ne dobijo v svoje kremplje liberalci, ki se vam kaže^oi ea največje prijatelje, v resnici so pa vteŠi največji Škodljivci, ki bi vas radi ob vero spravili. Zato ne prebirajte časopisov, ki blatijo Vero, duhovnike, papeže, Kristusa, kakršni so „Narodni Dnevnik", „Narodni List", „Naprej", „Stajerc"), ,„¡Sloga", „Slovenski Narod." Vsak gospodar bi naj bil naročen na „Slovenskega Gospodarja", ki tako lepo odkriva namene naših liberalcev. Na delo tedaj za pravo slovensko, krščansko stvar! Našim gospodom duhovnikom pa kličemo; malo več korajžje, in ne toliko bojazljivosti.! .	_
Najnovejše novice.
Osebna vest. C. gospiod Rajmund Bratajaič, kaplan v Sv. Petru pri Radgoni, je imenovan rezervnim vojnim kirratom pri dež.-bramb. pešpolku štev. .'26 v Maribora,-
Šolska vest. Na utrakvistični ljudski šoli v Leitersbergu je razpisano mesto nadučitelja. Sola je v prvem plačilnem razredu. Prošnje se morajo vložiti do konca novembra. Cujemo, da nameravajo Nemci na to šolo spraviti kakega nemšikutarjja ali Nemca* Zato opozarjamo merodajne kroge, da v pravem Času preprečijo to nemško namero.
V vinarskem odseku se je dne 9. t. m. sprejel predlog, v katerem se vlada pozivlje, naj ne predloži glede obdačenja vina nobenega načrta; po katerem bi bili proizvajalci in zauživajci vina) hujše zadeti nego dosedaj.
Umrl je v Ormožu odvetnik g. dr. Ivan Omu-lec, v 62. letu. N. p. v m.
Deželnozborske nadomestne volitve za mestni celjski okraj so se vršile včeraj. IzvOljen je bil dr. Evgen Nogri, zdravnik v Gradcu In Slatini. Slovenci se volitev niso udeležili.
Listnica uredništva.
Gopp. J. Š. Vaše pismo sprejeli Hvala! - Šn&rje pri Jel i ah: Prihodnjič I
■ ■
Izšel je lep stenski koledar za leto 1910. GoRtilne, šole, žapni in županski uradi ga dobivajo brezplačno. D( biva se samo pri g «poda Ivana Klinca, 1ypograf, Koroška cesta v Mariboru. Posuti je treba le znamko za poštnino.

B 3
Stran 6.
SLOVENSKI GOSPOKÄK,
11. novembra 1909.
Pojasnila o inseratih daje
npravništvo samo tistim, ki priložijo vprašanju znamko &a 10 vinarjev.
Loterijske Številke.
Dne 6. novembra 1609.
Trst 70 68 3 83 72 Line 30 9 77 3 14
Orehe, suhe gobe, fižol smrekove storže, divji kostanj sploh vse deželne pridelke kupi Anton Koleno v Celju.	834
Spreten, zanesljiv viničar s kolikor mogoče mnogimi delavci Be takoj ali kolikor mogoče kmalu sprejme pri Ril ardu Ogrizek, Sturmberg pri Mariboru, občina Leitersberg.	848
Dekla, krepka, poštena in marljiva dobi stalnG službo pri boljšej družini na lepem malem poiestvu. Razumeti se mora posebno pri svinjah, delati mora vsa potrebna dela v hiši in na polju Prednost ima kako starejše dekle, ki ni še služilo, ali kaka vdova. Dobra hrana in prijateljsko ravnanje. Plača po dogovoru. Franjo Poč kaj, posestnik, Šmarje pri Jelšah. 818
V slnibo hišnega hlapca želi vstopiti fant srednjih let. Nastop lahko takoj. Naslov v upravništru Slov. Gospodarja.	870
Enhsrica išče službe v kako;žup-nišče. Ni slov v upravništvu. 873
Preda se lepo posestvo, 10 minut oddaljeno od mesta Maribor, obstoji iz nadstropne hiše, 5 sob, 2 kuhinji, 2 kleti, vinska preša, 2 živinska hlev8, 2 kravi, svinjski hlevi in sanje, 13 oralov zemlje in sicer 2 orala vinograda, 6 oralov sadonosnika, 2 orala njiv, 3 orali gozda, It? polovnjakov vina, 12 polovnjakov jabolčnika, pohištvo, se proda zaradi smrti žene; cena je 16.000 K; 4400 K se o-brestuje po 4®/«%> drago se pa mora takoj plačati. Več se izve pri posestniku g. Jožefu Koss, Mellingberg št. 46 pri Mariboru
876
Mladenič, pošten in priden, ki iz vrši s 1. decembrom viaičarski to-čaj želi vstopiti v službo za ša-farja ali kako drugo službo. Oglasi se pustijo pri uredništvu Slav. Gospodarja.	&83
Hiša se proda v Studencih pri | Mariboru Vpraša se pri Janezu j Mramor, 8chulga9se štv. 9. 888 i
Na proda] je zaradi starosti po- [ sestnifca v Ojsterski vasi v Savinj- I ski dolini mtin in žaga ter 5 oralov zemljišča in lep sadni vrt zraven, na lepi legi, na zadosti močni vodi; cena je 18.0C0 kron. Nadaljna pojasnila daje Fran Cu-kala, Gomilsko.	883
Učenca iz dobre hiše, močnega, z dovršeno ljudsko šolo sprejme ta- j koj v trgovino mešanega blaga Franc Iglitsch v Ptuju.	889
Priden viiiičar s 4 do 5 delavci se sprejme ped zelo ugtdnimi pogoji. Vpraša se naj pri oskrbniku Scherbaumovih goric v Framu. 890
Na Bohovi so travniki in lesi na prode j; kdor hoče kupiti, naj se oglasi pri Janezu Damijan v Bohovi štv. 6, p. Hoče.
Učenka se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom, v začetku na mesec plača 8 K. Šivilja ima prednost. Vprašanje na upravništvo tega lista.	891
Poet I Proda se 1 hram, zraven lep vrt, 5 minut od mesta Ptuj, med tiemi glavnimi cestami, pripraven za vsako trgovino, posebno ! za deielne pridelae in tudi za ! obrt Kovačija obstoji že BO let, tudi se zraven proda kovaško orodje, če kupec želi; dalje se prodata 2 travnika in 1 njiva, ki se tudi prav lahko v travnik spremeni. Vse leži v mestnem logu. Dalje 1 hosta (borovje), ležeča Žu;>ečja ves, župnija Sv. Lovrenc na Drav. p., Be pod ugodnimi pogoji skupaj sli vsako posebej proda. Zve se pri lastniku Vidu Dobič, Breg, Ptuj.
877
Dobro idoča brsnjarija se radi od-potovanja proda. Vpraša se pri Ivani Sambol, Triesterstrasse št 5, Manbor.	898
Slnžba organista in cerkovnika
Be odda pri župnijski cerkvi Sv. Miklavža pri Ormožu. Prosilec mora biti cecil:janee, lepega obnašanja in zmožen voditi tudi večji pevski zbor. Služba se l»hko nastopi s prvo adveatno nedeljo. Cerkveno pre-dstojništvo.	897
Pekarlja se išče takoj na deieli v kaki večji vasi ali ;rgu. Ponudbe se blagovoli poslati na upiavništvo tega lista pod M. V. 35. 908
Viniiarja, pridnega in poštenega, s 3 do 5 delavc sprejme takoj ali d) svečnice Jurij Fregl v Fr.mu. Viničarija je dobra in lepo stanovanje.	904
T najem se da gostilna s predajo tobaka, ledenicv in vsemi opravami. Gostilna je tik cerkve v veliki fari. Naslov pove upravništ'0
908
V službo želi vstopiti že bolj priletel hlapec pri konjih, vajen pa je tudi drug«ga dela kakor pri vo- i lih, pri kravah, na polju, v sado- \

Našim rodbinam, priporočamo
oKolitisko cikorijo.
290
Serravallovo
železnato kina-vino S
Higien. razstava Dunaj 1906: Državna od-:: lika in častui diplom k zlati kolajni. ::
Krepilno sredstvo za slabotne, malo-krvne in rekonvalescente. Povzroča voljo do jedi, utrjuje živce in popravi kri. Izboren okus. Nad 6000 zdrav- k« niških spričeval.	Ti
I. Serrac. h. flvorni (loMelj K
Trieste-Barcola.	N>
Kupi se v lekarnah v steklenicah po pol 1 a Kj[2'60 in po ^t 445	l 1 i K 4-80.	^
\_______
Zahvala.
Vsem častitim znancem in prijateljem ki so nas ob smni našega ljubega
očeta in mamice
tolažili in oba pokojnika z mnogoštevilno prisotnostjo pri pogrebih še poslednjič počastili, posebno pa oskrbništvu brežiške grajščioe gosp. dr. Leubchnerju, ki je očetu krasen venec podaril in se osebno z dragimi svojimi uradniki in lovci očetovega pogreba udeležil ter čast gosp. župniku Preskerju za lepi, ginljivi nagrobni govor pri obeh pogrebih, izrekamo tem potom is kreno zahvalo.
Zlogonsko pri Brežicah, Praga, Johannisberg a. Rh, Rajhenburg.
910
Rodbina Žmavc.

A I 150/9
kW ' ^«mmmrnm^n i-ämmmmmmmw Ceno posteljni» perje.
iJS 1 kg «tvega, pnljenega K s—, pol belega & MO, belega * *— ?-*<•*» 88 p«rje mehkefCR kakor pah Ii 6'- , veleprfms oglajenext nuj bei. .i. vr*t K 8-—, inehkefra perje, (paha) «tvega K «•—, beleg« K 10"— prineg« -m h a J» i»> - oi'- 6 ka etapraf poftnln' pro*»'
üat*ejene postelje
l>s goatonitbgh, raefega, modrega, rnmuaega all oetega uuw»- (nauk ;i|t«) pernica, velikost 170X116 cm i dvemt. itflavnic«a^a, te dv« SCXSS «t: »ado»ti napolnjeno, i novim, sivim oiišfenitn, koiatt™ in itanovltoii; perjem E !«•—, nspci maha K iO'—. mabi K M per«>>•* »wn» -t-U'—, 1« — i.rlsvnit-c K S-- S'50. 4pernice 1«0 cm y 140 cm velike K 15 —, 18-—, SO'- , zglavnice 90x70 ali 80 x 80 cm, K 4-50, 5*—, 5 60, blazine iz gradla l80-f-ll6 cm K 13'—, K 15 — mapoiHj* po povisejju, 847	sastonj. od b. 10. oapret pol»«'«- prosi-
Maks Berber v ItešenicG štev. 1015, Siiasm
6 K*v»e «e RS5r<m> aU puBJeitenarsa»] Cenik l o blaalnah. odejah, (<r# vlekah In druge«! posteHnem blago t&xtaa' <v> poitiita? arrs!
nosnikih, vinogradih itd. Naslov v
upravništvu tega lista.
909
Zemljišče z dvema stavbenima prostoroma, 799. sežnjev veliko in nov studenec se proda za 2800 K. V Studencih, 8 minut za koroškim kr.lodvorom pri Mariboru. Vpraša se pri Francu Schischek, krojač, Meljska cesta št. 1, Maribor.	905
Dubro idoča gostilna s celo koncesijo in trafiko na jako prijauem kraju se za 5200 kron takoj proda K gostiini spada vrt in njiva. Več pove Josip Sernec, km. sin v Gradtški, p. Pesnica.	906
Spreten viničar se takoj ali kolikor mogoče kmalu sprejme. Viničarija leži v Korenjaku fara Za-vrč Vpraša se naj pri posestniku Franc Miki, Sv. Marjeta niže Ptuja.	807
Priporoča sa napravo domače pijače posebne dobio pripravo ali tvarino, tudi za vse vrst žganja Id likera. ^■^^■«►■»•^»■♦«-»■■»■•^-i»' Olja, švicarskega sira, ogrske salame, kave 1 kg ad 2 K naprej, rngatsko in radajnako kislo iodo, galieo, žveplo in rafije.
Štefan Kaufmaon
trgovec s šeleaoat
v Radgoni,
priporoča svojo veliko zalogo lepo pozlačenih nagrobnih križe? po
jako nizki ceni.
liSKofffISXSIS
ZAHVALA.
Za vse izkazano srčno sočutje povodom smrti našega ljubega pokojnika
Franca Križanič-a
kakor tudi za ob;lno spremstvo k večnemu počitku izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najiskrenejšo zahvalo. Zahvaljujemo se prav presrčno preč. gosp. župniku Wnixl-u za vse eč'-tu izkazane dobrote med boleznijo in ob smrti, g. župniku Keček-u, g. Bol-kovcu, g. Postružnikn, g. nadučitelju Herzog u za vodstvn petja, g. učiteljem, vsem pevcem in pevkam, kakor tudi tst m, ki so nam izrazili osebno ali pismeno svoje sožalje!
Vam kličemo : Bog plnčaj!
Sv. Križ pri Ljutomeru, 28.okt. 1909 51	Žalujoč! ostali.
priporoma gospodom trgovcem iti slavnemu občinstvu Pran Cerar, tovarna slamnikov v Stobu, pošta. Domžale pri Ljubljani. Cene nizke, postrežba točna, 434 na zahtevo cenik poštnine prosto.
Svoji is svojim S Svoji k svojim!
are dopoldne naprej
1 svinja, hišna oprava,
oíewar-Celft
Glavni trg štei 10.
iao
fiišti m dobro In solidno postrežbo
mm- Wa S lil a
je tukaj, toraj glasno kličem, pridite vsi nakupit za zimo mnogovrstnega manufakturnega blaga, trpežno in po ceni, kakor malokje, se dobi samo pri
Valentinu Gorenšek,
trgovec na FR^NKOLOVEM, p.: VOJNIK.	819
Vsakovrstne slamnike
3
u
A V 461/9 7
Razglas.
V zapuščini po dne 18. oktobra 1909 v Spodnji sv. Kungoti umrlemu župniku Alojziju Vojsku se vrši v župnišču v Spodnji sv. Kungoti dražba premičnin in sicer:
dne 16. novembra 1909 od 9. nre dopoldne naprej
vin in sodov;
dne 17. novembra 1909 od 9
dragih premičnin kot 1 krava, orodje i. t. d.
Največja ponudba se mora takoj plačati, kupljene stvari takoj odpraviti.
C. kr. okrajno sodišče Maribor, oddelek V..
dne 4. novembra 1909. »»»»»»
Pri c. kr. okrajnem sodišča v Celju so po prošnji dedičev za Jožefom Zagode iz Gotove»j na prodaj po javni dražbi sledeče nepremičnine, za katere so se ustanovil» pri-stavljene izklicne cene in sicer:
1.	stavbene parcele 63, 64 (hiša št. 10, marof, kozolec, lesena uta) in gruntne parcele štev. 323, 324, 325, vse ob cesti vred vasi v Gotovljah za 3500 K.
2.	vinograd pri Sv. Jederti obstoječe iz stavb. pare. 212/37, zidanico in grunt. pare. 1452, 1453, 1443/19, 1560, 1621/1, 1622 in vinske oprave za 1800 K.
Dražba se bo vršila dne 20. nov. 1909 v sobi št 12 tega sodišča ob pol 11. uri dopoldan. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo. Na posestva zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Dražbeno izkupilo je položiti v eni polovici v 14 dnevih po dražbi v drogi polovici do 1. jsn. 1910 Drižbene pogoja je mogoče vpogledati pri sodniji, pri Mihi Zagode na Ostrož-nem ali pa pri občinskem ur du v Gotovljah. Centlni zapisnik je mogoče upogiedati pri sodniji št. 18.
C. kr. okrajna sodnija v Celja,
901	odd. I, dne 31. oktobra 1909.
Služba
občinskega tajnika in redarja
se razpisuje pri trškemu žapanstvu v Št. Jarja ob j. žel.
Letna plača K 480"— s prostim stanovanjem, kurjavo in službeno obleko. Zahteva se popolna zmožnost slovenskega in nemškega jezika.
Službo je nastopiti dne 1. decem. t. 1. Prošnje je vložiti do 20. novem. t. 1. pri trškem županstvu pri Sv. Jurju oh juž. žel.
Znpanstvo trg Sv. Jurij ob juž žel., dne 4. novembra 1909.
899	FRANC PISANEC, župan.
častna izjava.
Podpisani Janez Beres, železniški uradnik v pok. in strojnik v Rogoznici, priznavam, da sem gospoda Mihaela Brenčič-a, veleposestnika v Rogoznici, na časti razžalil, vsled česar ga prosim za odpuščanje, preklicujoo vse žalitve ter se mu zajedno zahvaljujem, da je proti plačilu vseh stroškov odstopil od kazenskega postopanja, ki je že bilo proti meni uvedeno.
PTUJ, dne 9. novembra 1909. 911	Janez Beres.
Zahvala.
Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da so naša iskreno ljubljena mati, stara mati in vdova
Marija Detiček p. i Jernejčovka
pose3tuca v Poljčanah,
na vernih duš dan 2. nov. t. 1. ob 6. zjutraj prevideni s sv. zakramenti za umirajoče v 92 letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspali.
Pogreb je bil dne 4 nov. ob 9. dopoldne, ter se prisrčno zahva^c^Tio za izraze sočutja in obilno udeležbo pr. pogrebu.
Preblago rajnko priporočamo v molitev in blag spomin.
POLJČANE, dne 3. novembra 1909.
Jjžef Detlčok, sin; «arija Dotiček, Elizabeti Detiček, Jožei Detiček, vnuki.
ilovensko trgovsko društvo v Mariboru te-le tvrdke:
^ angeijn' Nova trgovina
z mndnim in manufakturnim blagom
J. N. ŠOŠTARIČ s: MARIBOR,
Glavni trg štev. 19.
ITI. E. SEPEC
GfrrajsLdl trg- 2 MARIBOR Burgplatz
priporoča svojo popolnoma novo in veliko zalogo modnega volnenega in jerilnega blaga za ženske obleke, vsakovrstno sukno (štofe) za moške obleke, srajce, ovratnike, kravate, nogavice, dežnike, o brisače, mizne prte,, odeje, preproge, zastore, razni cvilih, peije za blazine itd., vse po najnižji ceni.
Pohlitvo i
v veliki s&iogi, kakor tail matrar«, iiiani, otročja p o« t sij» ter ogieiala po najnižji «sol.
frt» Plrteriik, Riaribsr
Sorolka eesta ti 10.
gostilR»
s Pri pcšii™
m%r\t>QT, T-»tt«tw a prtporofci vate« mti pire, lzvratsa toneta vtaa tu arsla ta topla |a«L
Kar. Iain
Tovarna za gfinske izdelke
■deluje t parciml »troji i« cajbojjie. večkrat piomiMt gline prisuace najboljfc izdelke, kakor. i>»wn>c»a»0 zarezno in vsakovrirtno drago ititnao opeia, cpaJto » zid za oboke, dimnike, rekontr* opek» pkW* is tlak, Icačet« cavi itd. po naj mi j i se» L
laloga tail v «Ktfcer». Cccanka sesis. pri tu»**»*» A.
1000 Kron!
ne dobite, ampak precej denarja si prihranite, ako kupujete vse za Vašo potrebo, kakor vsakovrstno blago za žensko in moško obleko, najlepše svilnate robce, perilo, preproge, rjuhe, platno belo in barvano in mnogo drugih različnih stvari v največji in najcenejši trgovini
JOŽEFA ULM T MABIBOBO,
Tegetthotl-ova cesta štev. 21. Največja zaloga! 364 Največfa zaloga!
40, 50 ali 60 v -m
v znamkah pošljite takoj in dobite 10 komadov krasnih razglednic (s cvetlicami, krajine, ljubeče, božične ali novoletne), kakrošne si želite. — V zalogi 100.000 komadov zato znižana cena.
Trgovina s papirjem
VILKO WEIXL, MARIBOR, Gornja Qosposka ulica 33.
Glavna zaloga Barthelnovega apna za poklajo! Razne vrste travnega, deteljnega, gozdnega in vrtnarskega semena priporoča
L Berdajs Sofijin trg
Na drobno! Na debelo!
Nova slaščičarna v Mariboru.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da Bem otvoril v Maribovu v Gornji Gosposki ulici štev. 38, moderno urejeno slaščičarno. Imel bodem vsak dan sveže in okusno pecivo ter vse v to stroko spadajoče stvari. — Priporočam cenjenim odjemalcem, posebno gg. trgovcem tudi svoje kandite. — Za mnogobrojni obisk se priporočam z odličnim spoštovanjem	____
Eman llicn«
Edina narodna «feblsrfjlt« trgovin«
FRAN STRUPI, Celje,
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, kaiue-nine, vsakovrstnih šip, svetilk, oglodal in okvirov la podobe Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah ii privatnih stavbah. Najnižje cene — Najsolidnejša postrežba.
dehelo — I*o	> o
¿lavnemu slovenskemu p. c. občin
*t'n aljadno naznanjam, da teto ltToril ? Mariboru iolsks ulic*
itev. 2 nasproti kavarne ,Central'
moderno urejeno brirnico.
(»to priporočam i sem f.avcdnim 51 i. vencem ob cisti i o točni pos trežbi t blagohotni obisk. Odličnim ipoStoraBjem
IVAH BEBQI.ES, brivec.
Velika,
jesenska prodaja letos po čudovito nizkih cenah se že začela v vele-trgovski hiši
R. Sfcermecki, Celje.
ur 11 to » i? o j t m I
je
Vzorci proti vrnitvi in pošiljat ve čez K 20 — frank». Posebno po ceni je. garnitura za 2 postelji m mizo skupaj samo K 9 40.
trgovina
Fr. Bureš,
nrar, o žal ar in 7.1atar
w ISasolboru fsiBithoffosa ststi 83,
priporoča slavnemu nhčinstva svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in aikiastih ur, »i»!, dalnogledov, raznovrstne zlatnine in srebrnim! po najnižjih co-(iarancija več iet.
Vsi popravki se točno :: hitro Lsvriijo.
Podružnice
Spljat, Celovec •4 in Trst ::
Ljubljanska
sprejeais vloge aa feajižiee koči račai U-v ji1 obrestuje
kreditna banka v Ljubljani ¡Stritarjeve ulice 2
'I2
lav
i k as te» jg i po iistik i
°|o
DelaJäba glavnlo«. K 8,OOO OOO,
Slu^MiJe in pr«daje seeche in T«it» vrednostnih papirje« po dta*>vmeim
»oservaS fond H »OO OOO
Podružm ce
Spljst, Celo 8C :: in Trst ::
SLR
je največja slovanska zavarovalnica?
proti požaru in življenju.
Jg&ži&osiajerska hranilnica v Celja v Narodnem domu
sprejema hranilne vloge «ssk delavsik od 8. do 12. are dopoldne in jih obrestaje po itiri	ter pripisuje obresti vsa-
kega pol teta h kapitala Realni davek plačajo hranilnica sama ter g „ na odtagn)e vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Sornjigrad, Savaica, Šmarja, Šoštanj in Vransko in rezarvna »klada, katera *"našata vže aad 230.000 K. Zato razdeli znatne svote t občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. Disedij je dovolila za dijaške astaneve 30.000 S, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 S, različnim ačaial zarodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore radičaim psžarnim brambam in v '«nstijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.0 o0 K. Sloveiai, ¡►»«ližajte se
I i? nSi sia«2lra h^a nilnir>a Prl »iligiaja sfsjsga 4«aarja ali t»4»r aiU^tta 4»a»r u mladoletne ali jJZ'iasi(l|9i «8 ti? alil1!C8 fitotiaaa ia niit«ra|ia pri	tšfaia^&kn hranihim
«ailičlh, U ss aaliil Isnar aa aladolatn« in ?tf9»aica l«ii|uioo ta v |U4«IU?HA|or?«lU lird'UHI10«,
Za b^etpla^!» 1 jpililj»tay daaarja so j jI) žlice a. kr. pjfag ¡hraailničneg» računa it. (8.318 vsakemu na razpolago.
Že cela zimska obleka
s podlogoj za ženske
6 Kv*rm -m pii Druškoviču
Slovenjgradec.
V slov. bistriškem okraju
se vsaki rabi k n&kt>po>anju vsakovrstnih reči v trgovino :: ::
Alojz Pinter-ja
pri farni cerkvi v Slov. Bistrici.
On Vam ponndi mnogovrstno dobro blago po zanesljivo niiki eeni. V zalogi ima tudi noro že prepričano najmočnejše redilno sredst«o za s-inje „Lncullni". — Hartelnovo kUjno apno, Tomaieva žlindra, 'sake vrsie železo, orodje, poeodo, barvo, st»klo, olje itd. — Kupuje pšenico, rž, oves, suhe gobe, viniki ktmeo, maslo, jajce itd.
I
IVAN RAVNIKAR
trgovina s špec. blagam, i barvami In iti. pridelki.
Celje, Gpaška cesta..
Kupujem po najvišji dnevni eeni suhe gobe, pšenico, oves, ječaien ter vse deželne pridelke. — Opozarjam ži vinorejce na „Lucullus", ker s tem najprej izrede svoje prašiče, katerega imam v zslogi na drobno in debelo po najnižji ceni.	Z odličnim spoštovanjem
Ivan Ravnikar.
K emik ¡a pras ke «sle*
H. Volk, Šoštanj
se priporoča za pranje in barvarye raznih oblek, koin-hovin, rokavic itd Lišpa od oblek ni treba odstraniti Edini slovenski zavod b» vrste.
Nablralnioa v Harihorn pri J. Vezjak, krojač, &>lska ulica i.
Olje
za razne stroje prodaja tiskarna sv. Cinia v Manborc 100 kg po 25 K.
I
„CROATIA"
9<lna hrvaika »«»arovtiniea, osnovana od obrtne «vobod-C0y» In ar. glav, mesta tagreba
'HOftTIA', osnovana na temnljn vzajemnosti, sprejema » «a»»rovanje
•roti požain in vpepelitvi po blieLn nepremičnine vsake vr»te: hišo, oapodarska poslopja, tvornice. mline itd. ter premičnine, kaker: išno opravo, gospodarske orodje, opremo, stroje, Magi, žito, blago v trgovinah itd. po jako ago&njJb pogojih In nizkih cenah.
ea pojasnila daje: Potrninica ,CK0ATIA' t Trstu, Borni. št. 1.
P070f f Roka,lce za zim0 m »eselice, naramnice, irhaite hlač« itd. le domačega izdelovanja kupujete najboljše pri Frantu Podgorieh, rokavičar in baodaiist Maribor, Grajska ulica 7. Špecijalist ca kilne pase, pokončne držaje, umetne noge in roke, varne stroje proti (krivljenju trupla i. t. d. — V zalogi so tudi razni predmeti za postrežbo bolnikov..
Lt,delovanje dobro 1	Cene nizke I
A. Jurca naslednik Alojzij Senčar v Ptuju,
priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, suhih barv, firneia in karboleja ter vseh vrst lakov, kupuje in prodaja deieine pridelke. GostilniSaijeoa priporočam vseh vrst mineralne vode, nadalje domače in ogrske salame. Poljedelcem priporočam za pomlad vsakovrstna poljska in talna semena, ta katerih kaljivost se jamči. Na debelo . na drobno. — Nizke cene : točna postrežba.
Lovske puške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom priporoča
Prva borovska tovarna orožja peter V/ernlj
dražba z ->mej»30 savezo v Borovljah yKcr ko).
dobijo zelo po nizki ceni vse šolske in pisarniške potrebščine
v trgovini Tis tarne sv. Cirila v Maribora
Dijaki
Stampilje
is kavčuka se dobijo v tiskarni
»v. Cirila v Mariborn.
- i
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju
registrov
zadruga k «©omejeno za veteo
▼ lastni Sliši: „Hotel pri bolem vola" (Terschek), Graška ulica 9, I. nadstropje
!
obrestuje
hranila« vloge po 4 7,% brez vsakega odbitka. Sprejeaa hranilne knjižice dragih zavodov kot vloge in jih obrestuje a «p re trgoma. Sprejema vloge tudi na tekači račaa is jih obrestuje od dne vložitve do dne vzdiga. V svrho varčevanja v malih zneskih daje vložnikom
domače nabiralnike
na dom zastonj, če vložijo prvokrat najmaaj 4 K.
posojuje
a» zemljiiča po 5% do 5Va%' vredsoetaih p»pirj©r i« na osebni kredit pod ugodnimi pogoji. Dolgove pri dragih zavodih ali osebah prevzame v svoje lat>t proti povrnitvi malenkostnih gotovih strotkov. Pro&aje m liatine za vknjižbo dela brezplačne, stranka plača le koieke.
Za vplačila po po&ti mm dajejo zastonj pošt hm&nllnion« položnloe.
Uradni dan s vsak torek in petek dopoldne.
sss Tiranija 10 »je se sirejsatji mi in izraiii jrazKie ioioliK rt 8—12. ter od 3—6. are
Zagrebška tovarna, tvrdke Henrik francka S1I10V, v vsakem oziru novodobno urejena,
izdeluje svoje proizvode izključno le iz najboljših sirovin.	ff^f
V Vaš prid bode, bodete li pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu i_ ' _
pravemu :Franekovem: kavnem pridatku z mlinčkom, iz zagrebške tovarne.
*. b«. T. TUO. ».»LT.	I,TUmttt»
S K K K K K S K
Tiskarna sy. Cirila
▼ MARIBORU
priporoča za trgovce:
cenike, okrožnice, letake, lepake, račnne, pisma, kn-verte z naslovom, dopis-:: niče i. t. d. .:
K S K K K K K K
Prva štajerska
trsničarska zadruga
pošta (Juršinci pri Ptuju)
ima na prodaj cepljene trte najboljše kakovosti in sicer vse priporočljive vrste na običajnih podlagah, kakor tudi na različnih križankah.
Letos so znižane cene.
Ceniki so brezplačno na razpolago.	867
J—rirH—L
Pozor! Slovensko podjetje! Pozor!
Klavnemu občinstvo se priporoča dne 11. fsbr. 1909 na no vo otvoijena manutakturna trgovina	116
Franc Souvan^ln
v tiari Sotiv&noTi hiii n* Mestnem trgu 22 v LJUBLJANI.
Takoj se proda
Zelo dobro idočt gostilna
z lepim poslopjem, 4 velikimi in eno malo sobo, ledenico, gospodarskim poslopjem in vso gcetil-niško opravo ter 4 orale travnika in njive pri veliki farn> cerkvi ob okr. cesti brez konkurence se zavoljo starosti takoj za 22 000 K proda.
Ena gostilne s trgovino In kovačije
na zelo dobrem prostoru v veliki vasi, kjer se nahaja tadi šola, ob okr. cesti, se zavoljo preselitve takoj z vsem za 10.000 K proda.
prev veliko posestvo
z lepim zidanim z opeko kritim poslopjem, 32 oralov zemlje, obstoječe iz velikega sadonosnika, njive, travnika, gotda ter vse gospodarske oprave, s 6 glav goveje živine, 9 svinj, 3 vozov, 2 plnga, brane, 15 velikih sodov, seno, slame itd. v Rmc vanju pri Zgornji Hodi se takoj zavoljo preselitve proda za 24.000 K.
Lepo posestvo
ob okrajni oemti »/, ure od Rač v veliki vwi, kjer se tudi dola nahaja, obstoječe iz novozi-danega 5 let starega poslopja, z opeko krite, 4 njive, 4 travnike, lep vrt in sadonosmk se takoj za 17.000 K proda.
Tudi 2 mlina In 2 žagi
imam na predaj. Vse natančnejše o zgornjih posestvih pove Franc Peteline, „Rotenhof4 Zger. Pol «kava pri PragerskeM. se«
Naznanilo.
Posestnikom vinogradov naznanjam, da imam letošnjo jesen in prihodnjo spomlad več tisoč na suho orpljenih trt na prodaj in sioer: šipon, laški rizling, silvanec, žlahtnino belo in rudedo in muškat. Trt« so dokro zarai&me in dobro vkoreninjene in od toče nepoškodovane. Cena je 100 kom. I. mte 12 kron, ako se odvzamejo v jeseni. Naročila za te trte sprejemam do konca novembra t. 1.
Oglasiti se je pri Francu fl\uril?, po-aaatnika la trt» ar ju t Seafcakn, Sv Lovrenc v Slov. gor., poita: Jurilncl pri Ptuju.
Kapljice za želodčni krč: ~8toklenioa 8amo 60 Žganje proti trganjn: : g^iffi
mestna lekarna pri c. kr. orlu MARIBOR, Glavni trg štev. 15. 836
Slovenec Konrad Skaza,
delavni ta za vsa cerkvena dela v »t Ulriok, Orftdsa,
Tirol -
se naj topleje priporoča za m oerkveoa dola Velikanska zaloga sv racpel. Novi «unimivi rior&iaki oeoiki zastonj Is franko. Postrežb« solidna in hitra.	661
oooooooooo
Razglas.
Naročitev ameriikih trt za plačilo iz zdrnženih državnih in deželnih nasadov za nasadno dobo 1909/10.
Štajerski deželni odbor imel bo za prodati v prihodnji spomladi iz združenih državnih in dežeinih nasapov naslednje množine ameriških trt, in sicer:
1- 800.000 cepljencev (večinoma od belega bnrgundca, zelenčiča, laške graševine, bele in rudeče žlahtnine, rude-čega traminca, rumenega šipona, muškatelca, renske graševine) cepljenih na riparijo Portatis, vitis Solonis rupestri» Montikolo in rupestris Goothe 9.
2. 4C0 000 korenjakov od riparija Portalis, vitis So-lonisa in rupeatris Montikole.
4. Tri miljone ključev od zgoraj imenovanih štirih podlag.
Ona trtam je: I. 1000 komadov cepljencev 200 kron za imovite posestnike, 140 kron za vse druge. II. 1000 kom do v koreiyakov 24 kron za imovite posestnike, 16 kron za vse druge, m. 1000 ktmadov ključev 10 kron.
Deželni odbor si pridrži pravioo, naročnikom od več kakor na 1000 cepljencev in 3000 korenjakov ali ključev zmanjšati naročeno množino trt, ravnaje se po številu ogla-šenih naročil.
Naročila na te trte naj se vložijo do 15. novembra t. 1. naravnost na deželni odbor v Gradec ali 'pa skozi občinske urade, pri katerih se dobe v ta namen narejeni naročile i listi.
Občinski predstojniki morajo izpolnjene naročilne liste odpoelati takoj deielnemu odboru v Gradec.
Naročila, ki se vložijo do 15. novembra, se bod® zbirale in trte potem razdelile razmeroma med vse naročnike, ako lih ne bi bilo toliko, da dobi vsaki naročeno Število.
Vse trto se bodo oddajale le štajerskim posestnikom in morajo tudi oni naročniki, kateri vložijo prošnje naravnost na deželni odbor, doprinesti potrdilo od občinskega predstojništva, da imajo res vinograde v občini
Cene veljajo na mestu, kjer se bodo trte odkazale, in se mora »nosek izplačati pri pre?zetju. Ako sr trte odpošljejo po zeleznici, se bo znesek povzel. Stroški za za«itek in dovoz se bodo posebej zaračunali.
Na vsakem naročilu je natanko navesti: 1. ime (take napisano, da se lahko čita), bivališče in stan naročnika; 2. davčna občina, v katerih se nahaja vinograd, ki ga hoče naročnik obnoviti; 3. vrsta trte (sorta), katero želi; 4. zadnja poštna ali železniška postaja
Ako bi zaželjeua vrsta pošla, bo se ona z drugo enako nadomestila, ako si naročilec tega odločno ne prepove.
Trte se morajo po naročnikih, ako mogoče osebno prevzeti, če se po železnici dopošljejo, pa takoj po vspre-jemu pogledati.
Pritožbe se morajo vložiti takoj na vodstvo trt-nice; na poznejie pritožbe se ne bode oziralo. G rad hO, dne 1. oktobra 1909.
Od itajorskoga de£olno*& odbora: 902	Edmund grof Attems.

Fe-»