.JI Odiočnl ekreplpaiiikevlade Sutjeska - praznik borcev Jugoslavije Pflimlin odklanja zahteve desnice — Široki policijski ukrepi v Parizu — Sousielle in Chaban-B e krt as zaprta — Zarotniki so nameravali zapreti predsednika republike PAKIŽ, 14. maja (Tanjug). Pod predsedstvom novega premiera Pierra Pflimlina se je francoska vlada davi sestala na tretjo izredno sejo, da bi proučila ukrepe za v/postavitev republikanske oblasti v odcepljeni Alžiriji. Odkar je vlada ob dveh ponoči dobila investituro skupščine, novi ministri zasedajo skoraj brez prestanka. Vse francoski; radijske postaje objavljajo izmenoma ukaz predsednika republike Cotyja in poziv premiera Pflimlina armadi in Francozom v metropoli in Alžiriji na poslušnost zakoniti vladi v Parizu. Nad 500.000 vojakov — polovica vseh francoskih vojaških efektivov je sedaj v Alžiriji. Nocoj je francoska vlada odklonila zahteve desničarjev, naj bi v skupščini nujno začeli debato. »Vladi ja potreben čas za nujne akcije in ne za debate,« je izjavil minister Lecourt, poudarjajoč. da bo predsednik vlade Pflimlin šele v petek popoldne poročal skupščini o novem položaju. V Parizu so danes izvedli široke policijske ukrepe. Uradno sporočajo, da so aretirali nad 150 ljudi v glavnem voditeljev Ekrajnin desničarskih strank ter nekaj višjih oficirjev, med katerimi je tudi en general. Aretirani so bili zaradi zarote proti republiki. Policija je zaplenila številne dokumente, ki kažejo, da je bil včerajšnji puč v Alžiru pripravljen v Parizu, ter da je bila v načrtu tudi aretacija predsednika republike. Dva de-golistiena. poslanca, dosedanji minister za, vojsko Chaban-Del-mas in bivši guverner Alžirije Jacques Soustelle sta direktno vpletena v zaroto in sta sedaj v hišnem zaporu in v preiskavi. Ker sta ponoči hotela pobegniti v Alžir. 'so oblasti sedaj vsem poslancem prepovedale zapustiti glavno mesto brez osebnega dovoljenja notranjega ministra. Prekinjene so bile tudi vse telefonske in brzojavne zveze z Alt io. Edine vesti prihajajo ■■ ■ ■ =amo preko alžirskega bi-: "-s agencije France Presse. ske oblasti so prepovedale potovanje tudi skupini novinarjev, ki so sinoči hoteli z letalom v Alžir, vsem ladjam, ki plovejo v -Alžir pa je bilo ukazano. naj spremene smer in plovejo v pris.tanišče Oran, edino alžirsko mesto, katerega predstavniki oblasti in armade so do davi ostali zvesti vladi v Parizu. Predstavnik francoskega obrambnega ministrstva pa je sporočil. da so vsem francoskim četam, ki so v državi, ukazali naj se umaknejo v kasarne. Ukinjeni so bili vsi krajši dopusti v armadi. Jacaues Soustelle je kljub temu, da so ga postavili v hišni zapor, skupaj z drugimi voditelji desnice Bidaultom, Andre Moriceom in Rogerom Duche-tom objavil proglas, v katerem podpira Massujev državni udar, ter poziva na razpust koalicijske Pflimlinove vlade. Vodstvo francoske konservativne stranke. neodvisnih in kmetov pa je pozvalo svoje ministre, naj izstopijo iz Pflimlinove vlade, ter se je na sestanku, ki je bil danes popoldne, zavzelo za nujno sestavo »vlade narodne rešitve«. Nacionalna unija levih socialistov pa je predlagala, da bi takoj sklicali predstavnike delavskih in republikanskih organizacij Francije, na katerem bi proučili ukrepe za skupne akcije, s kateremi bi odgovorili alžirskim zarotnikom. Po tem predlogu naj bi na sestanku sodelovali predstavniki strank, sindikatov in drugih organizacij. Vse francoske vodilne sindikalne centrale pa so danes pozvale svoje članstvo na »skrajno budnost in pripravljenost na mobilizacijo za boj za obrambo delavskih svoboščin in republikanske zakoni- s tosti«. To je bil prvi odmev delavskih in uslužbenskih sindikatov na grožnje uporniških generalov. Generalna konfederacija dela je poleg tega pozvala centrali katoliški in socialističnih sindikatov na »enotno akcijo proti napadom generalske kaste. katere prvi cilj je ukinitev delavske svobode«. Ker je vlada prepovedala zbiranje, so sindikati odpovfedali mitinge in protifašistične i demonstracije, ki s^ bile napovedane za nocoj. Nova vlada je v izredno težkem položaju, ki se je še bolj zapletel po ostavki treh od skupno štirih desničarskih ministrov. Pflimli-novi vladi je bila izglasovana investitura ob dveh ponoči, ko je bila pred tem seja skupščine zaradi vesti o alžirskem puču prekinjena. Ta poročila so tudi odločilno vplivala na izid glasovanja. Po prekinitvi debate v skupščini je bil ob enajstih zvečer v predsedstvu vlade izreden sestanek šefov strank in parlamentarnih skupin, na katerem so voditelji desnice zagrozili, da bodo umaknili svoje štiri ministre iz vlade, če Pflimlin ne .bi odobril dejanja generala Massu-ja. Pflimlin je te zahteve odklonil. Zaradi tega so se komunisti pri glasovanju o investituri vzdržali, medtem ko so socialisti, ljudski republikanci, radikali in neznaten del konservativcev podprli Pflimlina, ki je dobil 250 glasov, proti jih je bilo 130, 148 pa vzdržanih. Ze sinoči, takoj po vesteh o puču v Alžiru, je prispel v Pariz general De Gaulle, ki je doslej bival nekje v okolici Pariza. Velike priprave na 15. obletnico velike bitke na Sutjeski — Iz Slovenije se bo te proslave udeležilo nad 400 starih partizanskih borcev Pierre Pflimlin Glavni odbor Zveze borcev NOV je sklical včeraj v Ljubljani konferenco, ki so se je udeležili člani pripravljalnega odbora za proslavo biit'ke na Sutjeski in predsedniki oziroma člani Okrajnih odlborov ZB vseh okrajev republike. Predsednik pripravljalnega .odboja Mitja Ribičič je najprej spregovoril o pomenu proslave bojev na Sutjeski v V. sovražni ofenzivi, ki bo letos na Dan boroa 4. julija. Ta proslava bo praznik vseh botrcev Jugoslavije, saj se jih bo ob tej priliki zbralo na Tjentištu okrog 50000. Slavni boji na Sutjeski v V. sovražnikovi ofenzivi, ali kakor so jih Nemci imenovali »operacija Schvvarz«, so trajali mesec dni in pomenijo nedvomno najpomembnejši dogodek v zgodovini NOB. Iz te ofenzive, s katero so imeli Nemci namen popolnoma uničiti Glavno operativno grupo in sam Vrhovni štab narodno-osvobodilne vojske ter partizanskih odredov, so najslavnejše partizanske divizije dn brigade izšle kot zmagovalke, saj so uspešno razbile vse te ogromne okupatorske Massp prevzel oblast v Alžirn JOŽirski ekstremisti so pod vodstvom armadnih enot in generala Massuja prevzeli oblast v lliiriii In poslali Ctotyja ultimat naj se v Parizu sestavi »vlada narodne rešitve« pod voa-‘ ' stvom de Saulla ALŽIR, 14. maja (AP). Poveljnik francoskih padalcev v Alžiriji general Jacques Massu je sinoči sporočil, da je bil ustanovljen »komite narodne rešitve v Alžiriji«. General Massu je predsednik tega komiteja, člani pa so še trije polkovniki in sedem francoskih civilnih oseb. Massu je poslal predsedniku francoske republike Cotyju poslanico in zahteval, naj v Parizu ustanove vlado narodne rešitve, »ki bo poskrbela, da ostane Alžirija francoska«. Ko je pred veliko množico Francozov bral svojo poslanico predsedniku republike, je Massu izjavil, ^ da »komitet rešitve« ne bo zapustil upravnega poslopja v Alžiru, dokler v Parizu ne bo ustanovljena takoimenovana vlada na-rodne rešitve. Za včeraj popoldne* si je v francoski skuščini začela debata o investiturj Pflimlina, so štiri konoliaiistične francoske organizacije v Alžiriji napovedale splošno stavko. Hkrati s stavko so se začele tudi demonstracije francoskih kolonov. Armada z generali je stopila . na čelo demonstracij. Demonstranti so že zgodaj popoldne zažgali ameriško čitalnico in vdrli v poslopje vladnega guvernerja. Padalski general Massu je sinoči proglasil. da je bil pod njegovim vodstvom ustanovljen vojaško-.po-litični komite, ki je prevzel vso oblast. Sef komiteja general Massu je v Alžiriji o-d januarja 1957, ko ga je socialistični generalni rezident Robert Lacoste imenoval za odgovornega za General de Gaulle vzdrževanje reda v Alžiriji. Od leta 1945 do 1947 je služil v In-dokini. Pri zasedenju poslopja francoske generalne rezidence so demonstranti poslopje demolirali, demonstranta proti vladi Seja zakonodajnih odborov zvezne skupščine BEOGRAD, 14- maja. (Tanjug.) - Zakonodajna odbora zv.eznega zbora in zbora proizvajalcev zvezne ljudske skupščine sta imela danes skupno sejo, na kateri so se dogovorili o delu za izpre-membe v poslovniku zvezne ljudske skupščine. Odbora sta sestavila komisijo, ki bo jutri začela izdelovati te izpremem- be, nakar jih bo predložila zakonodajnima odboroma. Odbora se bosta zopet sestala ob koncu meseca. To je bila prva delovna seja skupščinskih odborov zvezne ljudske skupščine četrtega sklicanja. VREME Stanje 14. maja: Nad srednjo Evropo in Balkanom slabi področje visokega zračnega pritiska. Frontalne motnje se prek Francije polagoma pomikajo nad A.lp.e Napoved za četrtek: Pretežno jasno vreme s povečano oblačnostjo v opoldanskih urah. Temperature ponoči med 9 in 14, v Primorju IS. najvišje dnevne do »0 stopinj Celzija. zažgali nekaj dokumentov, ostale pa razstrosili po cesti. Padalci so kasneje blokirali izhode iz stavbe. Kmalu nato so padalci zavzeli tudj alžirsko radijsko postajo, direktorja pa vrgli iz stavbe. Nato so po teij radijski postaji prebrali vesti o ustanovitvi komiteja narodne rešitve, poudarjajoč, da čakajo »vesti iz Pariza«. Nekako po polnoči je komite objavil poziv generalu De Gaul-leu, naj sestav; vlado narodne rešitve v Parizu, češ da je on edini sposoben prevzeti vodstvo vlade narodne rešitve nad vsemi strankami« in zagotoviti »večen obstoj francoske Alžirije«. Apel je bil brzojavno poslan predsedniku republike, predsedniku sveta republike ter voditeljem političnih strank. General Massu je izjavil, da so se njegovemu komiteju pridružile garnizije v Sahari ter tudi enote okrog petrolejskih polj, prav tako pa tudi štirje muslimanski voditelji, med katerimi je ipodpredsednik upravne oblastne komisije major Mahdi. General Massu je danes pozval vse državne uslužbence v Alžiriji, naj se takoj vrnejo na delo ter sklical konferenco šefov oddelkov. Prepovedal je stavke, alžirskega nadprefekta pa je pooblastil, da bdi nad izvrševanjem njegovih ukazov. Poveljnik francoskih pomorskih sil v Sredozemlju admiral Auboy-neau je danes izrazil solidarnost z alžirskim »komitejem narodne rešitve«. Danes je bil tak komite ustanovljen tudi v Philippevillu. Tudi ta komite je poslal predsedniku francoske republike - brzojavko, v kateri ga obvešča, da se prebivalstvo tega mesta popolnoma , solidarizira z akcijo vojaškega poveljstva v Alžiriji. V Oranu pa so francoski kolonialisti zavzeli radijsko postajo ter pozvali prebivalstvo, naj se postavi na stran »zmage«. Fran- coski guverner province Oran je namreč davi izjavil, da priznava samo zakonito vlado v Parizu. ofenzivne operacije. Prav na velikih rezultatih bojev na Sutjeski smo lahko izbojevali dokončno zmago naše ljudske revolucije, za katero je bila V. ofenziva resnična prelomnica. Za to veliko zmago je bil osnovni temelj prav notranja mo- -ralno-politična enotnost naših brigad, vsega občudovanja vredne lastnosti naših borcev — požrtvovalnost, čudovito tovarištvo. junaštvo in moč, nezlomljiva vera v našo stvar in zaupanje v vojaško in politično vodstvo narodno-osvotoodilnega boja na čelu s tovarišem Tito-m. To slavno epopejo našega osvobodilnega boja bi pravzaprav morali že diavno prej posredovati mlademu rodu, ki bi si jo moral prisvojiti — za zgled in vzor ljubezni do domovine, svobode, vzor tovarištva in požrtvovalnosti. In če tega nismo storili doslej, je treba, zato prav letos ob 15. obletnici bojev na Sutjeski, temeljito seznanit-mladino s temi najpomembnejšimi dogodki iz dud naše ljudske revolucije. Ne bo dovolj, o-bomo samo na predvečer velikega praznika na Sutjetsiki priredili proslave in mitinge po Sloveniji. Ves' ta čas do proslave je treba izkoristiti za to, da bomo osvežili spomin na vsak posiamezen dogodek, na vsak posamezni dan V. ofenzive, ki vsak zase pomeni Sut-jesko. V ta. namen so v vsen krajih in občinah, po šolah in v organizacijah v načrtu številna predavanja o teh bojih. Predavati bodo Tahiko-številni preživeli bo»rci s Sutjeske, ki jih je v Sloveniji kar -lepo število, zlasti v JLA. Prav tako bo izšla brošura Zvoneta Kržišnika o Sutjeski, glavni odbor' Združenja rezervnih oficirjev pa je izdal strokovno brošuro »Operacija Schvvarz«, ki na strokoven vojaški način ' tolmači to bitko. Prav -taiko naj bi bdi vsi občinski prazniki, vsa odkritja spomenikov in plošč padlim borcem, razni partizanski pohodi in taboirenja ter športna tek- movanja posvečeni spo-minu bojev na Sutjeski, kakor je bil tudi nedeljski pohod »Ob žici okupirane Ljubljane« posvečen temu spominu. Same proslave na Sutjeski, ki bo 4. julija, se bo iz Slovenije udeležilo okrog 400 starih borcev, predvsem preživeli borci s Sutjeske, s-lovenski borci. ki so se borili v drugih republikah, nekateri otroci padlih borcev in brigadirji z avtomobilske ceste ter članj partizanskega invalidskega pevsikega zbora. Razen teh pa bodo odšli na Sutjesko tudi nekateri člani sindikata in drugih organizacij- Zal je zaradi majhnega prostora na mestu proslave — na Tjentištu — število udeležencev omejeno, sicer bi bdla udeležba na tem praznovanju še številnejša. vš Skrb sti stanovanjske skupnosti Ljubljana, 14. maja. Predsedništvo- glavnega odbora SZDL Slovenije je imelo sejo. na kateri je razpravljalo o nalogah Socialistične zveze pri ustanavljanju stanovanjskih skupnosti. Na tej seji so pripravili tudi priporočilo okrajnim in občin-ek im odborom SZDL, naj posvete ustanavljanju stanovanj-skih skupnosti posebno skrb, zlasti v industrijskih krajih m večjih mestih. Predsedništvo ie nadalje sklenilo sklicati sejo glavnega ^odbora SZDL Slovenije ob začetku junija, na kateri bodo razpravljali o delu in nalogah Socialistične zveze na vasi, kakor tudi o njenih nalogah v zvezi z ustanavljanjem stanovanjskih skupnosti. Razen tega je predsedništvo razpravljalo o predlogu okrajnega odbora SZDL v Trbovljah o razpustitvi tega okraja in je v soglasju z njim sklenilo začeti politične in organizacijske priprave za združitev tega okraja 'z drugimi okraji. SKRBI V MSROKU 11 TUNISU TUNIS, 14. maja (Reuter). Tuniška vlada jc imela nocoj izredno sejo, na kateri je proučila položaj, ki je nastal po dogodkih v Alžiriji. Na seji je bil tudi načelnik generalnega štaba. Po seji je tuniški zunanji minister poklical ameriškega odpravnika poslov, ter ga prosil, naj vlado v A asnmg tonu obvesti o vznemirjenosti tuniške vlade zaradi dogodkov v Alžiriji. General Massu Tuniški minister je izjavil novinarjem, da so vojaške enote na meji proti Alžiriji v pripravljenosti. Danes so okrepili tudi policijsko in vojaške varnost po vsej Tuniziji in ponovno postavili barikade, ki so bile postavljene februarja, ko je bila bombardirana vas Sa-kiet Sidi Jusef. Civilni letalski promet med Tunizijo in Alži-rom je prekinjen. Tudi maroška vlada je danes prepovedala vsak cestni, železniški, letalski in pomorski promet med Marokom in Alžirijo. V uradnem komunikeju pa j s rečeno, da so obmejni organi dobili ukaz, naj preprečijo vse prehode iz Maroka v Alžirijo in obratno. Ustavljen je bil tudi ves telefonski in brzojavni promet med obema deželama, radijskim amaterjem pa so prepovedali vzdrževanje kakršnih koli zvez z radijskimi postajam; na alžirskem ozemlju. Indifska pot v socializem Nehru se je v svojem govoru o izgradnji socializma v Indiji dotaknil tudi stališča KP Indije do VIL kongresa KP Jugoslavije Incidenti v Asamu Daka, 14. maja (AFP). Po informacijah, ki so danes prišle v Dako, se je streljanje med indijskimi in pakistanskimi vojaki na meji v področju Asaima tudi danes nadaljevalo. Spopadi so se začela v nedeljo. Zlasti ostri so bili ti spopadi v ponedeljek dopoldne. Ameriška flota izplula iz Gibraltarja Gibraltar, 14. maja (Reuter). Določeno število ameriških pomorskih enot. ki so preteklo noč prispele v Gibraltar, je nocoj nenadoma zapustilo to pristanišče. Pričakovali so, da bodo te l^die ostale v Gibraltarju nekaj dni. Menijo, da je ta nenaden odhod v zvezi s položajem v Libanonu. NEW DELHI, 14. maja. Kakor javlja indijska časopisna agencija IIS, je premier Nehru v svojem govoru pred vse-indijskim kongresnim komitejem med drugim dejal, da je treba socializem v Indiji prilagoditi indijskim pogojem in načinu mišljenja. Poudaril je, da se je treba izogibati togosti v izgradnji socializma v Indiji. — Kar zadeva zadružno obdelovanje zemlje, je poudaril, da ne more uspevati brez privolitve ljudstva. Govoril je tudi o razvoju tehnike in tehnologije v Indiji, ter o postopnem prehodu od agrarne na , industrjsko gospodarstvo. Izjavil je, da vse to hitro menja nem prehodu od agrarnega naroda. Načrti za razvoj vasi in drugi načrti prav tako prispevajo k postopni spremembi Indije. Premier Nehru je v svojem «ovoru omenil tudi stališče indijske KP do VII. kongresa ZKJ in na nesoglasja med Jugoslavijo in vzhodno-evropski-mi državami ter LR Kitajsko. »Indijska Komunistična partija.« je pripomnil Nehru, »je najprej poslala pozdravne čestitke nedavnemu kongresu KP Jugoslaviji Zatem pa, ko je brez dvoma odkrila, da so-' vjetska in druge vzhodno-ev-ropske partije ne soglašajo s tem, kar se je dogodilo v Jugoslaviji, je poslala drugo sporočilo, v katerem je izrazila nesoglasje z jugoslovansko partijo. Nehru je to označil kot vmešavanje v notranje zadeve drugih držav s pomočjo komunističnih partij, »Vse kaže, da je prestopek Jugoslavije' v 'tem, da ne gre po popolnoma isti poti z drugimi. Gotovo pa. je pravica Jugoslavije, da gre po svoji lastni komunistični poti. To pa niso odobrili in so jo obsodili. To je skoraj tako, kot če verski poglavar osovraži in obsodi umik »s prave poti«, je dejal Nehru. »Lahko je več poti, ki vodijo v socializem« — je poudaril Nehru. »To stališče je popolnoma v skladu z indijskimi filozofskimi pogledi. Mi ga lahko sprejmemo, toda ni tako lahko v dtrugih državah, ker so oni bolj togi v svojih religioznih in gospodarskih verovanjih.« Nehru je dodal, da je socializem, kakor ga poznamo, v glavnem evropski. —Če bi želeli, da bi socializem uspel v Indiji — in jaz upam, da bo uspel — ne bo čista kopija evropskega socializma, temveč se bo moral prilagoditi indijskemu mišljenju«. Nehru je zatem omenil, da je prišlo v zadnjih dveh letih v komunističnih državah do mnogih sprememb. Včasih so to imenovali liberalizacijo, potem demokratizacijo, včasih pa -naj cvete sto cvetov in naj sto mišljenj tekmuješ. -Pozneje pa je nastopilo obratno gibanje — je dejal Nehru — in vsi cvetovi so se, kot kaže, spremenili v plevel, ki sa j* treba izruvati.« . 112 ixcfaja la usta CaMiplauv podjetje jlceasU poroCcvmec. — Dlrelttor. Rttdi Jenhaba. Glavni Ln odgovorni urednik: Sergej Vošnjak. — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica St. i in S, telefon 23-522 do 23-525. — Uprava: Ljubljana, Tomšičeva ulica št. t/U, telefon 23-522 do 23.526. — Oglasni oddelek Ljubljana, Titova cesta 7. telefon 21-S96. aa ljubljanske naročnike 20^463, ca 'zunanje 21-832. — Poštni predal'št. 29. — Žiro račun pri Komu aalni banki Ljubljana It. 8D-KB-5-Z-367. — Uetečna naročnina 230 din LJUBLJANA, ČETRTEK, 15. MIJI 1958 jpara 10 OD S ib. f SLOVENSKI POBOCETfiLEC ! St 112 “ 15 MAJA 1858 \ Suirail! trga • a s © s Beograd, 14. maja (Tanjug). — •Siužbeni list FLRJ« objavlja več octr-edib cSržavnega sekretarja za blagovni promet FLRJ, s katerimi se izpopolnjujejo predpisi o trgovanju s kmetijskimi tudi zastopniki državnega sekretariata- za blagovni promet in sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo pri zveznem izvršnem svetu, toda brez pravice odločanja. Tem sestankom lahko pridelki na podlagi nedavnega prisostvujejo tudi zastopniki .po- sklepa zveznega izvršnega sveta o novi organizaciji prometa s kmetijskimi pcridelkL dogovarjanje o cenah Odredba državnega sekretarja za blagovni promet poudarja, da 6e je treba dogovoriti o cenah, po katerjh bodo gospodarske organizacije kupovale kmetijske pridelke od zadružnih in kmetijskih organizacij, na sestankih, sameznih zadružnih poslovnih zvez, Zveze trgovinskih zbornic, Zveze kmetijsko - gozdarskih zbornic, Zvezne industrijske zbornice in Zvezne zunanjetrgovinske zbornice, prav tako brez pravice odločanja. neposredno ali po poslovnih in velike potrošnike samo nji-,vezah in trgovinskih, organi- hovi stakni uslužbenci, ul sicer zacdjah Te pridelke lahko na na podlagi posebnega pooblasti-trrih iia drobno kupujejo samo la, nakupljeno blago pa izpte-individualni potrošniki. Izjemno . Suje blagajna gospodarske or-ee lahko s posebnimi predpisi janizacije, kmetijske vadn-um določijo pogoj-i, po katerih- sme- oziroma jo na trgih na drobno kupovati kmetijske proizvode tudi tako imenovani veliki potrošniki. Trg na veliko se ne more ustanoviti na področju okraja, ako je na njem že tržnica na veliko za -iste kmetijske pri- . delke. Na trgih na veliko lahko prodajajo kmetijske pridelke tudi individualni proizvajalci, kak dr tudi kmetijske zadrug z in kmetijske proizvajalne organizacij e neposredno ali po poslovnih zvezah. Kmetijske pridelke na trgih na veliko lahko kupujejo trgovinske in prede- _______________ _ t___________ _ lova! ne gospodarske o-r.ganiza-ci- Zvezna industrijska zbornica, trgih na veliko. Odredba do- nadalje veli-ki in indiividual- —' -i____AJSri*. ,1-—. rrvv .uvr-MTlfi V) , v _ J _ i ndV i 1 Tl iriiidci __ / T:’c? Požar na litijski žeiesnišfci postaji Ljubljana, 14. maja. Dopoldne je .o d onih tirih v 3_ii- to- na slepih železniških tirih tiji izbruhnil velik, požar vomih vagonih železniškega poa jetja-»Remont«, v katerih so prenočevali delavci. Ob izbruhu požara so bili vsi na delu. Komisija no-tranje službe iz Ljubljane je ugotovila, da je začelo goreti v vagonu štev 145.500, odkoder -e ie o^e-nj hitro razširil še na druge vagone v bližini. Ogenj je nato uničil štiri vaigione. petega pa delno poškodoval Zgorele so postelje, omare, odeje. penilo :n drugi predmeti, ki jih je dalo oodjetje v uporabo delavcem, razen tega pa tudi stvari, ki so bile last - delavcev samim Skoda ie velika, vendar še ne točno ugotovili ena. Domnevajo, da je požar 'ovzročil kratek stik na provizo--r.črv električni napeljavi v va-tonu. To jutro pa so delavci kurili tudi peč. Fr e i sikava je v teku \ Z- t2k.se ne bi plačevali samo pre-hedniki, ki v Kraju ne ostanejo čez noč, otroci do petih let in stoodstotni invalidi. Po drugem predlogu naj bi uživalci letnega oddiha in člani mladinskih organizacij, kadar potujejo v skupinah, dobili popust pri plačevanju biva-liške takse. Po sestavljenih tezah naj bi se dohodki ob bivališke takse uporabljali izključno za izpopolnjevanje parkov, kopališč, igrišč in drugih zabavnih objektov, kakor «,tudi za stroške in formativno-pr o- pagandne službe. V krajih z večjim turističnim prometom lahko občinski ljudski odbor izloči 20 do 30 odstotkov dohodkov v posebni sklad za izgradnjo komunalnih naprav v širšem smislu. Po zveznih predpisih o oddajanju zasebnih soh bi se plačevalo davek za oddajanje ležišč v zasebnih gotspodinjstvih v višini od 20 do 30 odstotkov. De/1 dohodka od tega davka bi dobili občinski ljudski odbori, ki bi ga lahko uporabili za napredek turizma na svojem področju. Da pa bi bile cene ugodnejše £a domače turiste, bi bili oproščeni davka in promet za nastanitev tistih turi-/ stov, ki uživajo olajšave v prometu med letnim oddihom/ Po republiških predpisih o od dajanju zarebnih sob bi se obv^z no kvalificirale sobe v začetk' vsakega leta. določila kontrola iv evidenca med cenami uslug za nastanitev in kontrola higiensko-sa-nita^nih pogojev ter drugo. ? • Načrte novih pred.oisov o tur’7. mu proučuje 'o v državni komisij za fur:zem. kakor turi1 v republ’. ških turističnih zvezah. ne Jugoslavije, ki je vodi član sekretariata CK Ljudske mladine Jugoslaviji Bera Djetelič. V Vzhodni Nemčiji se bo mudila 15 dni in bo imela razgovore o sodelovanju med Svobodno nemško mladino in Ljudsko mladino Jugoslavije. Sestanek tarifne komisije za notranjo trgovino BEOGRAD, 14. maja. (Tanjug.) V Zvezi trgovinskih zbor-' nic je bil prvi sestanek tarifne komisije za notranjo trgovino, na katerem so razpravljali o delovnem programu in poslovniku komisije, kakor tudi o bližnji^ anketi o tarifnih postavkah, ki jo bodo te dni izvedli o trgovinskih gospodarskih organizacijah. Izročitev diplome Nizozemski akademiji i Zagreb, 14. maja. (Tanjug) Generalni sekretar Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti Grga Novak je prisostvoval od 6. do 9. maja proslavi loD-let-nice Nizozemske kraljevske aka_ demije -znanosti in literature. Na slavnostni seji, ki je bila cb prisotnost-; nizozemske" kraljice in zastopnikov znanstvenih akademij iz mnogih evropskih in drugih držav, je zastopnik Jugoslovanske akademije znanosti ih umetnosti izročil nizozemski kraljevski akademiji posebno diplomo in izrazil želje za njeno uspešno nadaljnje delo. Nastop zastopnika Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti je bil sprejet s prisrčnim odobravanjem vseh udeležencev. Izredne otoplitve, ki so zajele v zadnjem tednu ves Balikanp.iki polotok in naše predele, so izreden vremenski pojav za to ob-clohje. Močna vročina nastopa pri nas kot posledica ojačanega dolgotrajnejšega dotoka suhih vročih tropskih zračnih gmot v' pre: dele Srednje Evrope. To se zgodi tedaj, ko imamo na osrednjem ali izhodnem Atlantiku ustvarjeno globoko dolino nizkega zračnega pritiska, v katerem se na-ha Murska Sobota, 14. maja. Danes je bil v Murski Soboti redni občni zbor Okrajne zadružne zveze, na katerem je predsednik Štefan Antalič poročal -o problemih kmetijskega zadružništva v Pomurju. Govoreč o delu osnovne zveze, je dejal, da ima le-ta v Murski Soboti že izdelan elaborat za gradnjo semenskega skladišča z raznimi čistilnimi stroji. Prav tako je v načrtu gradnja klavnice za perutnino s potrebnimi hladilnicami in obrati za predelavo perutnine in jajc. Iz poročila in živahne razprave je bilo razvidno, da so kmetijske zadruge in kmetijska gospodarstva že zičela sodelovati z zasebnimi kmetijskimi proizvajalci, čeprav je na tem področju še več neizkoriščenih možnosti. Sprejeli so tudi vrste sklepov za nadaljnje delo. V razpravi o odkupu kmetijskih pridelkov so obsodili nekatera podjetja iz drugih okrajev, katerih odkupoval ci prihajajo v Pomurje, dvigajo cene in ustvarjajo zmedo na trgu. Pcsčctstilš so pomlad Celje, 14. maja. Otroci celjskih osnovnih in nižjih razredov srednjih šol so danes počastili prihod »Zelenega Jurija«. Kmalu po 8. uri zjutraj so proti središču mesta prihajale dolge kolone, ki so se na Trgu V. kongresa vrstile v živahen in pisan mimohod. Na čelu je jahal »Zeleni Jurij«, za njim pa so otroci nosili »staro zimo«; bila je iz slame in nedolgo zatem so jo na slavnosten način tudi zažgali. Za tem uvodom je mimo bivšega Magistrata prihajalo več tisoč otrok, ki so nosili pisane zmaje. mlaje in snope zelenja. Deklice so imele v laseh lepe venčke iz prvih spomladanskih cvetlic. V dolgi vrsti smo videli tudi f e marjetice in d- :ge cvetlice. Največji hrup pa so povzročili mali pastirčki, saj so s piščalkami preglasili celo petje svojih, sovrstnikov. Bila je to vesela in prisrčna družba tisočev otrok, polnih zdrav j- in zadovoljstva. Po mimohodu v mestu so otroci pod vodstvom svojih učiteljev in profesorjev - Ušli v bližnjo celjsko okolic . kjer so z igro in petjem počastili pomlad. loma srednjo Evropo, vendar greben toplega tropskega, zraka nad našimi predeli je ostal stabilen, oziroma se je v zadnjih dneh celo ojačal. Tako je imela vsa Jugoslavija v teh dneh izredno visoke temperature, ki so v nekaterih predetih dosegle, oziroma celo presegle 30 stopinj C, kar je za to obdobje izreden vremenski pojav. - , 1 Posebno so bile zabeležene visoke temperature v predelih Ne-gotinske kotline, v Makedoniji in v Mostarskem področju. V Sloveniji so nastopile v jeh dneh najvišje otoplitve na področju Maribora, Murske Sobote, Celja in Novega mesta. Kjer so narasti e temperature nekaj čez 30 stopinj C Tudi na območju Ljubljane, Postojne in Ajdovščine so si temperature sorazmerno močno dvignile, saj so se visoko _ približale omenjeni vrednosti. Kako suit zrak je dotekal v naše predele je razvidno iz množine vlage v ozračju, katera je bila izmerjena pri nas. Tako so na postajah na Kredarici, Planici, Ljubljani in Mariboru itd. bile prikazane vrednosti v poedinih dneh tega obdobja in so dosegle le 20 do 3% relativne vlage. Zato je razumljivo da zlasti ozimice na prodnatih tleh, kakor tudi ostala vegetacija naravnost vene in to v času, ko bi morala biti v naj-bujnejši rasti s sorazmerno oblino množino padavin. Dne 14. t, m. je opaziti nn splošni vremenski situaciji, da se na višinah sicer še kre-pi dotok toplega zraka nad osrednjim Balkanom in jugovzhodno Evropo, vendar val nekoliko hladnejšega in vlažnega zraka, ki je danes zajel Anglijo in Zah. Francijo ter povzroča dekaj obilne padavine v teh predelih, kaže pomik proti vzhodu. Po analogiji podobnih vremenskih situacij ne moremo pričakovati, da se bo opisani vremenski režim, ki je dokaj obsežen in utrjen, nenadoma zrušil, vendar so dani pogoji, da hladni zrak, ki zajema vzho-dni Atlantik in zahodno ter severno Evropo vsaj v drugem valu doseže srednjo Evropo. Tako je dana dokaj realna možnost, da bomo dobili koncem tega tedna oz. v zaceku drugega tedna P"pH_nl3s Devizni tečaji Na rednem sestanku so bili to 13. 5. 1958 zaključki po naslednjih obr. dol. —, 7.664.22, 7.105, 2.2G8.33; Lstg 18.600, 16.836, 19.604.76, 2.233 90; DM —, 202.139. 24, 203.750, 2.752.150; Bfrs 980, 1.010.65, 956.81, 1.239.54; Sfrs 93.000, 82.323.08, 88.564 76, 1.190.93; Lit —. 1.47a.68, 1 509.82 , 3045.46; Lit Trst 670, —> 550. 1.045.83; Lit Gor. 632, 646, 632, 1.216.67- Hfl —, 147.000, 161.000, 1.939.33; Sv. kr. —, 122.000, 110.714.29, 1.809.16; Eg. Lstg 4.000, 4.125 71, 3.893.55, 351.97; obr. dol. VVStr. —, 4.540.38, 3.500, 1.066.67; Dan. kr. —, 94.782.61, 95.00, 2.087.26; Obr. dol. Fin. 1.810.—, 1.661.22, 1.705____, 463.33; Obr. dol. Norv. —, 3 082.14, 3.004.64, 901.55; Obr. dol. Grč. —, 2.025.83, 1.940.32, 546.77; Obr. dol. Turč. 1.120.—, 1.059.46, 1.052.52, 250 84; Obr. dal. Izr. 2.080.—, 1.560.42, 1.774.07, 491.36; Obr. dol. Arg —, 1.562.97, —, —5 Obr. dol. Braž —, 626.—, 1.120.—, 273.33; Obr. dol Paragv. —, 1.334.33, 1.394.17, 364 72; Obr. dal. Urugvaj 1.510.—, 1.598.99; 1.572.03, 424.01; Obr. dol. RSSR 1.530.—, . 1.519.23, 1.560.75, 420.25; Obr dol. Madž. 1.410.—, 1.699 37, 1.629.87, 443.29; Obr. dol. Polj’ 1.412.—. 1.636.05, 1.397.48, 365.83; Obr.’ dol. ČSR 1.800.—, 1.730.28, 1 836.73, .112 24; Obr. dal. Bnlg. 1 411.—. 1.515 86, 1.477.62. 392.57; Obr. dol. Ram. —. 1.589.21, 1.460.—, 386.67; Obr. dal. Cile —. 927.65. 1.416.65, 372 22: Obr. dol. Albanija 1.412.—, t 147.73. 1.345.76, 348.59; Obr. dal. Vzh. Nemč. -— 2.020.—, 2.099.25, 599.75: Obr Lstg Burma 3.350.—, 7.400.—, 3 350 —, 298.81; Obr. Lstg -41, dan 3.510.—, 3.600.—, 4.110.—, 377.10; Obr. Lstg Kitajska —, 4.(560—, 4 307.41, 412.79; Obr. dol. Tunis 4.000.—, ^ 2.701,—, 2.666.3*, 788-74- « « opoMBA; štpvhke pomenlja: i. v T.iiTbitrmi. 2. predhodni srednii tečni FLRJ. 3. sre-itlji t»« Ca FI.KJ, ažio v •/•_ st. im — ib. maja 185« j SLOVENSKI PQHO®IUC J ifc 9 bil Alžirski pisč »Francija je na robu državljanske vojne in nujno je, da v nekaj urah dobi trdno zakonito vlado,« je izjavil novi francoski premier PflVmlin v skupščini, preden mu je le-ta 'izglasovala zaupnico. Ta izjava je vsebovala vso tragičnost položaja, v katerem se je znašla četrta francoska republika v noči od torka na sredo. Desničarska izsiljevanja so že dolgo hromila francosko politiko in gnala Francijo v prepad, toda vse doslej so francoski državniki popuščali pred temi izsiljevanji, kar je samo še dvignilo samozavest in brezobzirnost skrajne desnice. Sele ko je le-ta nastavila revolver na sence republike, so se francoski politiki prebudili. Toda prebudili so se na robu prepada, v položaju, v katerem so možnosti za rešitev ali pogubo precej izravnane. Potek dramatične debate o investituri v francoski skupščini, množične protifašistične demonstracije komunističnih, socialističnih in katoliških sindikatov po vsej Franciji, prvi odločilni ukrepi nove Pflimli- rove vlade proti organizatorjem alžirsker puča, ki so iz Pariza i'odili generalsko zaroto. vse to kaže, da ima Fran-:ja še dovolj sile, da se reši ■ ■ sedanjega položaja. Toda Pove)c se ob vseh teh dogodkih nehote vpraša: mar je turi treba priti na rob prepada, - -ar je bilo treba dovoliti skrajni desnici, da je na tak način ogrozila obstoj republike? Vsa dosedanja francoska po-litika je slonela na kompromisih z desnico in alžirskimi kolonialističnimi krogi. Med vsemi francoskimi politiki se ni '•ašel človek, ki bi gradil po-' iriko na realni analizi položaja. kakor da se nihče ne bi upal pogledati v oči resnici, ki so jo vendarle vsi videli pred seboj. Brez dvoma odpade levji delež krivde za sedanji tragični položaj na francosko socialistično stranko. Ne so.mo zato, j ker bi bila kot socialistična stranka najbolj poklicana, da v naprednem smislu razvoz- ) lic c'~ ski vozel, temveč predvsem zato, ker je Mollet postavil temelje politiki, ki je Francijo danes pripeljala na , rob državljanske vojne. Bil je gluh za vsa opozorila svojih strankarskih somišljenikov, ki jo stvarno presojali položaj in kazali kako bi morala socialistična strank.L pristopiti k reševanju alžirskega problema. Medtem ko so bV' ti odstranjeni iz stranke, je imel Mollet vedno odprta ušesa za zahteve desničarskih krogov, njegov generalni rezident v Alžiriji Lacoste pa je postal pravi zaščitnik kolonialistov. Popuščanje izsiljevalcu je bilo vedno znak slabosti, pa naj si je bil to politični izsiljevalec ali pa navaden zločinec. Toda kaže, da se niti Mollet niti drugi francoski politiki niso tega zavedali, če pa so se, ni nihče hotel prevzeti nase odgovornosti za odločen obračun z njimi. Švicarski kst Die Tat« daje drastično prispodobo, ko pravi, da so odgovorni francoski politiki gledali sanic na to. kako bi »črnega Petra« odrinili svojemu bližnjemu, doki - se ta ni znašel v rokah Pf Um lina. Pflimlin je prevzel težko odgovornost in tudi odločno odgovoril na generalsko izzivanje, toda vprašanje je, če 7~o v sedanjem položaju uspel Ugasiti požar, ki so ga netili njegovi predhodniki. A. S. K&nsEN motu v ubuhmu Sami Solh ni odstopil Barikade na ulicah Bejruta — Libanon dobi ameriško pomoč Hude obtožbe proti ZAH BEJRUT, 14. maja (AFP). Predsednik libanonske vlade Sami Solh je danes izjavil, da nima namena odstopiti in da je od-ločen ostati na oblasti. S tem so dematirana prejšnja poročila, da je vlada Sami Solha odstopila. Vlada je imela danes sejo, vendar se niso izvedele nobene podrobnosti o vsebini tega sestanka. Hkrati v Libanona skušajo najti kompromisno rešitev za sedanjo krizo, vendar (pozitivnih rezultatov v tej smeri še ni videti. Opozicija je odklonila zamisel, da bi novo libanonsko vlado sestavil general Fuad Sehab. vrhovni poveljnik libanonske vojske ali katera koli druga osebnost, -dokler, bo Camille Chamonn na položaju predsednika republike. / \. Pristaši druškega. voditelja poti iz Bejruta v Damask napa- Francija laže intervenirale. Sirski tisk je tudi mnenja, da skušajo Libanonci s tem diskreditirati ZAR. List »Barada« piše, da je ZAR pripravljena na vse žrtve, da bi zaščitila neodvisnost Libanona, da pa bi vsako tuj? intervencijo v Libanonu razumela kot nevarnost za svojo lastno varnost. Predstavnik britanskega zunr -njega ministrstva je na tiskovni konferenci izjavil, da obstojajo resne obtožbe o tem, da se ZAT. Jugnblata, o katerem so poročali dajo oborožene skupine vojaška vmešava v libanonske notranje 70 \r 7ve7i 7 npHavr imi *inr»iripnti IrJ elnieoin nml-i o+i _ ___ - . že v zvezi z nedavnimi 'incidenti v Sufu, so zasedli žandarmerij-sko postajo v Sofaru in tudi več vasi na tem področju. Dosedanji kmetijski minister Emir Arslan, voditelj dru0 frakcije Druzov, je izjavil, da bo odšel v gore v boj proti svojim političnim nasprotnikom. Poročajo, da so v južnem Libanonu ujeli dve oboroženi skupini palestinski!. Arabcev. Patruljni čolni libanonske mornarice pa zasledujejo ladje, ki so jih v bližini libanonske obale zasledila libanonska izvidniška letala. Včeraj doplodne so se v zahodnem delu Bejruta ponovno spopadle varnostne čete in demonstranti. Cri tej priložnosti je padel žandarmerijski kapetan Sehub. Davi bi bil požar skoraj uničil športni stadion, ki so ga lani zgradili za ceno 15 milijonov libanonskih funtov. Varnostni odredi so popolnoma evakuirali Tripoli in ga imajo sedaj samo še obkoljenega. V Bejrutu so se spopadli pristaši opozicije in libanonske sirske narodne stranke, ki je proti združitvi z ZAR. Poročajo, da je bilo 15 ljudi hudo : -njenih. Varnostni odredi so intervenirali tudi proti oboroženim .skupinam, ki so hotele zasesti letno rezidenco predsednika republike. Libanonska policija ima med drugimi nalog za aretacijo bivšega predsednika vlade Salama ter za bivša ministra Jasija Ose-jinija in Kurameja. Ponoči je bilo v Bejrutu razmeroma mirne. Iz posameznih delov mesta so se slišale eksplozije, vendar pa večjih spopadov ni bilo. V zahodnih delih mesta, ki so v rokah demonstrantov, gradijo barikade in kopljejo rove. Demonstranti so tudi napadli dva tanka, pri čemer je padel nek oficir in več vojakov. V Tripoliju so.se ponovno spopadle varnostne sile in demonstranti. Demonstranti so zavzeli žandarmerijsko postajo v Zeb-helu in ujeli 11 orožnikov. Na vozila, k! skušajo peljati po cesti, na več krajih pa so odkrili tudi mine. Železniška proga med Bejrutom in Makuro ne dela. Iz Washingtona se je zvedelo, da se predstavniki zahodnih velesil in Libanona posvetujejo, kako bi pomagali libanonski vladi. Zvedelo se je, da je ameriška vlada že odobrila nujno libanonsko prošnjo za večjo ameriško pomoč, ki naj bi okrepila libanonsko armado. Zvedelo se je, da je vlada zahtevala zlasti lahko orožje in menijo, da ga bodo ZDA čim hitreje poslale. Iraška petrolejska družba se je sinoči odločila, da bo zaprla vse naftovode, ki vodijo skozi Libanon na Sredozemsko morje. V sporočilu j c tudi rečeno, da so to sklenili zaradi nestabilnega položaja v Libanonu. Radio Bejrut poroča, da Libandn ostro protestiral v Kairu zaradi vmešavanja v notranje libanonske zadeve. O tem je dal na tiskovni konferenci izjavo zunanji minister Malik. Malik je med drugim dejal, da so na, ozemlju Libanona ujeli doslej tri skupine po 11 Palestincev iz Gaze, ki so bili dobro oboroženi in so imeli pri sebi večje vsote denarja. Vsega skupaj je po zatrjevanju Malika prodrlo v Libanon več kot 500 oboroženih »tujcev«. V bližini Bejruta, je dejal Malik, je policija aretirala 24 ljudi, pri katerih so našli dokumente, da si ali aktivni pripadniki sirske armade ali pa, da so v njej služili. Dodal je, da libanonska vlada že nekaj mesecev skuša zatreti tihotapljenje orožja iz Sirije v Libanon. Sirski tisk je danes energično protestiral proti obtožbam zunanjega . ministra Malika, dr. se ZAR vmešava v notranje zadeve Libanona. Po mnenju sirskega tiska skuša libanonska vlada razširiti mnenje, da so nemiri v Libanonu posledica vmešavanja iz tujine, da bi iz tega nastal mednarodni problem in da bi ZDA. Velika Britanija in zadeve. Predstavnik je izrazil obžalovanje zaradi »poskusov iz tujine, da bi zvrgli libanonsko vlado«, vendar pa dodal, da libanonska vlada od Britanije ni zahtevala pomoči in da Britanija nima nobenih posebnih obveznosti pomagati Libano- m EIsenhower noče komentirati Ameriška vlada proučuje dogodke v filžiru in Libanonu — Predsednikovo mnenje o demonstracijah proti Nixonu VVashington, 14. maja. (Reuter — AP). Predsednik ZDA Eisenhower je danes popoldne izjavil-, da je položaj v Libanona in Alžiriji zelo delikaten in ga ne bi želel komentirati. Dodal je, da bi položaj lahko postal zelo težak, če se bo nadaljeval tako, kot se je začelo. Eisenhovverje izjavil, da ameriška vlada pazljivo spremlja ta položaj in to je vse, kar bi v tem trenutku želel povedati. Razložil je, da bi bilo v tem trenutku, ko so se čustva v svetu tako ^valovila, vsako njegovo komentiranje neprimerno. To izjavo- j-e dal Eisenhower na redni tiskovni konferenci. Največje število vprašanj so postavili Eisenhowerju v zvezi z da so vladni program o gospodarski pomoči in razvoju trgovine življenjskega interesa za varnost države. Eisenhower ne Nixonoviim obiskom v latinsko- vidi razlogov, da bi Nixon pre- ame,riških državah in demonstracijah, ki so se začele med njegovim obiskom. Eisenhower je dejal, da ni samo edini povod za te demonstracije, temveč da gre za cel kompleks razlogov. V prvi vrsti so v latinsko-ame-riških državah nezadovoljni z gospodarskim položajem. Eisen-hower je omenil vprašanje urugvajske industrije, kateri primanjkujejo tovarne za pakiranje proizvodov, zatem težave v bolivijski industriji kositra in dejstvo, da je v Peruju nezadovoljstvo zaradi nizkih cen surovin, ki jih ta država izvaža. Kar zadeva Venezuelo, je predsednik ZDA omenil, da so krožili glasovi o omejitvah ameriškega izvoza petroleja, za kar je Eisenhower dejal, da so netočni. S tem v zvezi je ponovno dejal, kinii svojo turnejo po državah Latinske Amerike, ker je prav zato šel na to pot, da bi se spoznal s položajem in b; se \ razgo-va-rjal o gospodarskih problemih. Predsednik ZDA je zatem izjavil, da bo kmalu odgovoril na zadnje pismo premiera Hrušče-va, v katerem Sovjetska zveza sprejema tehnične razgovore o nadzorstvu jedrskih poskusov. Dodal je, da se vlada sedaj še posvetuje z zavezniki ZDA o tern odgovoru. Pričakuje, da bo pri tej izmenjavi pogledov zelo hitro dosežena neka vrsta soglasnosti, da bodo lahko čim-prej poslali odgovor premieru Hruščevu. Ko je govoril o notranjih problemih. je Eisenhower dejal, da bodo junija izdali odločitev o zmanjšanju davkov, kar bo predstavljalo ukrep v borbi proti recesiji. Ni pa hotel sporočiti o kakršnih koli podrobnostih v zvezi z ukrepi, ki jih bo vlada sprejela na tem pod-ročj u. Lange je zadovoljen Oslo, 14. maja. (Reuter.) -Norveški zunanji minister Halvard Lange je izrazil danes zadovoljstvo v zvezi z demantijem češkoslovaške in poljske vlade, da bi bila na njunih ozemljih raketna oporišča. Nlxon pod ognjem Ameriškega podpredsednika so hudo napadli tudi v Venezueli — Washington je poslal padalce v oporišča hli^u Venezuele — Keaksija v Washingtonu Karakas, 14. maja. (AFP.) Ze prvi dan bivanja ameriškega podpredsednika Nixona v Venezuli so izbruhnile hude protiameriške demonstracije, v katerih so demonstranti napadli avtobil, v katerem se je vozil Nixon. Vec kot 5000 demonstrantov Venezuele je onemogočilo, da bi položil ve-nec na grob ustanovitelja Venezuele Simona Bolivara. 3jo neredov je prišlo tudi pred poslopjem ameriškega velepo-slaništva. Policija je podvzela izredne ukrepe. Analiza grških valitev Orški tisk je mnenja, da bo morala vlada upoštevati pomik na levo in posvečati več pozornosti, socialnim problemom ATENE, 14. maja. (Tanjug.) Mnoge znane grške politične osebnosti, ki so bile doslej že večkrat izvoljene v skupščino, na teh volitvah niso dobile zaupanja volivcev. Tako ni bil izvoljen šef populistične stranke Ca ~ -is, voditelj stranke EPEK Papa-politis, nato ministri iz prejšnje Karamanlisove vlade Helmis in Tiveos in mnogi drugi. Zaradi tega so mnoge stranke izgubile večji del sedežev v skupščini. Demokratska stre-ka je padla od 20 na 2 poslanca, stranka EPEF s 15 na enega, kar praktično pomeni, da bodr zgubile vsak pomen v novi grški skupščin?. Največji udarec je doživela liberalna stranka ter koalicija strank centra. Grško ministrstvo za notranje zadeve je objavilo popravek k prvotno javljenim volilnim rezultatom, pc katerih je radikalna unija zgubila en mandat na račun liberah.e stranke. Sedaj posamezne stranke razpolagajo z naslednjim številom mandatov: radikalna unija' 172, združena demokratska levica (EDA) 78, liberalci 37, koalicija malih strank centra devet in populistična unija 4 mandate. Ko atenski tisk komentira nedeljske volitve, piše, da morajo stranke povleči nauk in izkušnje za svoje prihodnje delovanje, ker rezultati v mnogih primerih 5 niso opravičile pričakovar.je( j strankinih vodstev. Tisk radikal- ne unije ugotavlja med drugim, da bo morala nova vlada posvetiti več skrbi socialnim problemom, ker je krepitev levičarske EDA brez dvoma dokaz nezadovoljstva enega dela državljanov z dosedanjim načinom reševanja vprašanja dela, plač in podobno. Osebnosti in tisk ponovno kritizirajo volilni -akon, po katerem so izvedli volitve. Hkrati pa poudarjajo, da bi volitve v primeru, če bi veljal navadni proporcionalni sistem, dale povsem drugačno sliko novega parlamenta, ker bi v njem imeli radikali samo 125 sedežev, EDA 77, liberalci 63, koalicija malih strank _entra 31 in populisti 4 mandate. Proti liberalni stranki in njeni volilni aktivnosti pišejo sedaj tudi tisti listi, ki so podpirali to stranko na volitvah. Tako piše list »Elefteria«, da je zaradi nezadovoljstva z rezultati volitev vodstvo te stranke razdvojeno in da večina poslancev zahteva odstranitev Venizelosa in Papandreua z vodilnih funkcij. Izseljevanje iz Evrope Ženeva, 14. maja. (AP.) Med- Ameriška armada je v zvezi s tem poslala 1000 padalcev in precejšnje število mornarjev v postojanke na Karibskem morju. Vojaške enote so poslali, da bi v primeru potrebe pomagale venezuelskim oblastem vzdrževati red. V Washingtonu -so se odločili, da bodo poslali okrepitev na področje Karibskega morja po demonstracijah, med katerimi so demonstranti napadli Nixonov avtomobil s kamenjem in železnimi palicami. Nixonov obisk v Venezueli je bil zadnji v njegovi turneji p6 Južni Ameriki,__ kjer je obiskal osem držav. Padalce so poslali v letalsko oporišče Remij na Porto- odboru, senator Bridges, izjavil, da če »vlade Latinske Amerike ne morejo zaščititi podpredsednika, preostane samo še to, da se pošlje ame- riške čete* da bi vzdrževale pri vzdrževanju reda.« Predsednik senatnega odbora Richard Russell je izjavil, da dokazujejo dogodki v Venezueli neuspeh sedanje ameriške pomoči tujini. »Menim, da bo zunanji minister Dulles dogodke sedaj izkoristil in zahteval povečanje pomoči, v upanju, da bomo tako dobili prijatelje, ki bodo spoštovali našo zastavo in naše državljane,« ie izjavil Russell. ZADNJE VESTI vladni odbor za evropsko iz- ricu, mornarje pa v pomorsko seljevanje je sinoči sporočil, da se bo letos izselilo iz Evrope v prekomorske države 126.660 ljudi, kar je za 68.080 manj, kot je bilo v načrtu. Do zmanjšanja števila je prišlo na zahtevo držav, v katere se Evropejci izseljujejo, in sicer zaradi slabšega gospodarskega položaja. S pomočjo odbora za evropsko izseljevanje se je od leta 1952 iz Evrope izselilo skoraj milijon ljudi, največ pa v Severno in Južno Ameriko, ter Avstralijo in Izrael. oporišče Quantamano na Kubi. S teh oporišč bi jih lahko z letali prepeljali v Venezuelo v dveh ali treh' urah. Na odločitev ameriške vlade o pošiljanju čet so v Wa-shingtonu predstavniki raznih strank različno reagirali. Medtem, ko sta demokratska senatorja. Kefauver ih Jackson, člana senatnega odbora za oborožene sile, izjavila, da je odločitev ameriške vlade »ponesrečena«, je starejši republikanski predstavnik v istem Pariz, 14. maja (Reuter). — Francoski socialisti so se nocoj odločili, da bodo sodelovali v vladi Pierra Pflimlina. Odločitev so z veliko večino sprejeli na izredni seji vodstva stranke. V obveščenih krogih se je zvedelo, da bodo v Pflimlinovo vlado stopili trije vidni socialisti: Guy Mollet, Robert Lacoste in Jules Moch. Po informacijah iz istih krogov bo Guy Molet minister brez listnice, Jules Moch bo minister za notranje zadeve, Lacoste pa bo ostal generalni rezident v Alžiru. Zvedelo se je tudi, da se Pflimlin sedaj pogaja tudi z voditeljem stranke neodvisnih in kmetov Antoinom Pina-yem, da bi sodeloval v njegovi vladi. Pet ljudi je bilo ranjenih, ko je policija nocoj razgnala demonstrante,, ki so napadli skupino bivših borcev, ko so Pandltil ffeSiru »Panditji, ne zapusti nas sirote!« je vzkliknil glas v dvorani, kjer so se v predmonsunski vročini v Delhiju zbrali kongresni voditelji. Panditji, kot imenuj ejo v znak ljubezni Jaivaharlala Nehruja, je bil pravkar resno razglasil: »Čutim, da potrebujem nekaj časa, ko bom prost vsakdanjih skrbi predsednika vlade.« Reakcija njegovih poslušalcev, minister, minister za planiranje ko so razumeli, da se hoče Nehru umakniti iz javnega življenja, je razumljiva. Odkar se j< leta 1947 Indija osamosvojila, je Nehru postal več kot navaden državnik. Postal je glavni govornik Indije, predstavnik njenih želja in ciljev, pa tudi močan operativec; po ljubezni, katere je deležen in po .vlogi, ki jo ii;?‘a v indijski zunanji in notranji politiki, je Nehru postal skoraj sinonim za prebujajočega se azijskega velikana Indijo. Nihče v Indiji ne skriva, da Nehru nima pravega namestnika. Kje bi pa tudi dobili človeka, ki bi zaradi svoje neoporečne preteklosti in predanosti užival takšen ugled in ki bi tako malo varčeval s svojimi močmi. Nehru sedaj, pri svojih 68 letih, predsednik, zunanji in atomsko energijo, voditelj kongresne stranke in govornik v obeh domovih parlamenta. Vendar pa je bilo Panditjiju opaziti zadnje leto, da je utrujen, in še bolj, kot utrujen, nemara nezadovoljen. Pravijo, da zato, ker stvari niso šle tako hitro, kot je pričakoval in sodil po svojem lastnem navdušenju. Gospodarski problemi Indije sc vedno večji, r mesto, da bi bili vedno manjši. Za drugi petletni načrt je zmanjkal precejšen 1 denarja, zunaj ga pa ne more dobiti, ali vsaj ne toliko, kolikor bi ga potrebovala. Težka industrija je še premlada, da bi uspešno .začela lajšati gospodarske skrbi, kmetijstvo pa, čeprav je tako vidno napredovalo, je še vedno zelo labilno in ga lahko porine v de£ic't vsaka večja suša ali obsežnejša poplava. Toda gospodarske skrbi so nemara še najmanj nadležne za Nehruja. Predober državnik je in preveč razgledan človek, da bi pričakoval určditev gospodarstva v kratkih desetih letih. Pravijo, da mu je afera okoli finančnega ministra Krišnama-čarija prizadela odločilen udarec pri občutku, ki ga je že dolgo spremljal: občutku, da so načrti, ki so tako skrbno pripravljeni, pri izvajanju v rokah ljudi, ki niso tako predani in nesebični, kot bi Panditji pričakoval. Poneverba zaradi katere je minister odstopil, je bila samo nekakšen dokaz, da kongresna stranka nima ljudi, na k-atere b: se bilo zanesti, da jo vedno bol) razkrajajo sredobežne sile, razlike v veri, kasti, prepričanju, nazorih, ki so bile nekoč, pred leti, podrejene in nevidne zaradi boja proti britanski vlada- nega jezika — kongresni voditelji prebivalcev, ki ne govorijo ainan , mpsk .enega izmed dvanajstih drugih glavnih jezikov, so prav tako vneto proti uvajanju hindu jezika, kot predstavniki opozicijskih strank. Zaman je Nehru lani jeseni 'osebno začel varčevalno kampanjo s tem, da si je kupil moped in začel hoditi peš, ter se preselil iz svoje palače v vilo na vrtu. Osebni primer ni zalegel. Manjši kongresniki so se mu naskrivaj smejali in živeli na-, prej po starem. Skratka, Nehruja je začela muči+i vedno večja slabost kongresa, ki se začenja poznati tudi pri političnem življenju. Lani je bila kongresi ,t stranka . prvič resneje poražena in sicer v Ke-rali, kjer je sedaj na vladi komunistična stranka. Izmed 31 dopolnilnih volitev od lani jih je kongresna stranka petnajst iz- stranka vedno bolj stari. V njenih vrstah so še vedno najbolj aktivni izkušeni kongresniki izza uporov proti Britancem, mladih pa ni. Nehrujev naslednik, sodeč po vplivu, ki ga imajo posamezni vidnejši predstavniki kongresne stranke, je notranji minister Balab P ant — ki je star 70 let. Ljudje izpod petdesetih let na vidnejših položajih so izredno redki. Indija pa dobiva vsako leto na diset tisoče intelektualcev, ki jih dajejo njene prvovrstne unn -e. Ti ljudje ne vidijo kariere v kongresni stranki, in nič čudnega ni, če so nezadovoljni in če se priključujejo najrazličnejšim opozicijskim strankam. Vse to Nehru ve in -se čuti osebno prizadetega in poklicanega, da to popravi — morda prav zato, ker se mu zdi, da so vsi očitki neupravičeni, ali bolje, ker je tudi sam proti vsem tem da bi v »njej obudil zavest poslanstva in dolžnosti«, kot je sam dejal. Toda tu se mu je maščevalo, da ni nikdar znal odkloniti dela, ampak ga je sprejemal, dokh niso bili malone vsi važnejši položaji v njegovih rokah. Nehru v ostavki bi pomenil, da potrebuje vlada kakih pet novih ministrov: kje pa bi jih dobila, vsaj takšnih, da bi zalegli za Nehruja?! Nehru je 'premišljeval cel teden, -nato pa se je vdal. Sklenil je obdržati vse svoje položaje. Dežela si je oddahnila. Toda pomiritev je vsekakor samo začasna. Prej ali slej 1 •j Nehru moral izpreči in takrgt bo nastal isti problem,-kot ta, ki so ga ravnokar preživeli. - Nemara pa bo tedaj le bolje. Nehru si je, kot kaže, naprtil še eno funkcijo. V zadnjih dveh tednih je imel -'č predavanj “ia člane kongresne vini. Pri"vrstT državnih' ukrepov gubUa. ZaHeto 1962 opazovalci nepravilnostim. Zato se je hotel stranke, zlasti mlajše. Govoril v; hib resnn nnnnveduieio zmaeo odo- za nekaj časa osvoboditi dolz- jim je o ciljih ingresne stranke, je osrednja lada, ki je bila pod Nehrujevim vodstvom enotna, naletela na opozicijo voditeljev kongresne stranke v posameznih državah. Za to je še najboljši primer spor zaradi driav- resno napovedujejo zmago opo- za nekaj časa zlcijskih strank v državah And- nosti v državni upravi. Tako 1. hra Pradesh in v zahodni Ben- pred letom dni burmanski pre- galiji. mier U Nu, se je tudi Nehru Pri vsem tem Nehruja še naj- hotel posvetiti kongresni stranki bolj skrbi to, da kongresna in njenim notranjim težavam, i ciljih o socializmu, kakršnega si on predstavlja. Čutiti je celo nekakšno naglico, kot bi se Panditjiju mudilo. s» -*f polagali vence na Slavolok kmage. Demonstranti so vpili: »De Gaulle na oblast!« in delili tudi letake z istim geslom. Nocoj je več kot 1.500 policajev patruljiralo po ulicah Pariza in skrbelo za izvajanje vladne prepovedi vseh zborovanj. Predstavnik francoskega veleposlaništva v Londonu je izjavil, da je general Massu priznal poveljnika francoske armade v Alžiriji za predstavnika francoske vlade v Alžiru. Predstavnik je dodal, da je general Massu pristal na to, da bo izvrševal ukaze katerega koli političnega predstavnika, ki bi ga imenovala vlada v Parizu. Nocoj so demonstranti vdrli v poslopje policijske prefekture v Oranu in zahtevali ostav-: ko nadprefekta Lamberta. Demonstranti so poslopje v nekaj minutah zavzeli. Odbor za javno varnost v Oranu je sporočil, da je nadprefekt Lam-bert, ki je opoldne izrazil svojo privrženost pariški vladi, sedaj v hišnem zaporu. Alžir, 14. maja (Reuter). — General Massu je danes na tiskovni konferenci izjavil, da komite narodne rešitve, ki ga vodi, ne »more v ničemer sam odločati, ker je vrhovni poveljnik francoskih oboroženih sil v Alžiriji general Salan, ki mora vse predhodno odobriti«. Massu je nadalje rekel, da general Salan odgovarja za vzdrževanje reda v Alžiriji, da pa je komite za narodno rešitev odgovoren za vzdrževanje stikov s civilnim prebivalstvom. General Massu je poudaril, da je ohranitev reda v Alžiriji glavni razlog za njegov pristop k komiteju, in da je sedaj ta cilj dosežen. Massu je še enkrat potrdil, da je vsa oblast c v Alžiriji v rokah generala Salana, ker je on »poooseblje-na vlada«. »Ce se komite na to ne bo oziral, bo razpuščen,« je dodal Massu. Na vprašanje, kaj se bo zgodilo, če v Parizu ne bo ustanovljena »vlada narodne rešitve«, je Massu odgovoril: »Storil bom pač vse, kac morem, da bi se izognili prelivanju krvi.« * s!x. / SLOVENSKI POBOCEVILEC ) St 112 - ». maja mm IZ PBEBLOG& 5-LETNES/i PLANA ZA HAZVOJ POMORSKEGA PROMETA V KOPRSKEM OKRAJU koraki naprej Sestavljanje 5-letnega' perspektivnega plana Koprskega okraja je že tako napredovalo, da so posamezni sveti okrajnega ljudskega odbora lahko ‘ že začeli obravnavati osnutke planov za razvoj posamenih panog. Danes naj seznanimo bralce s tistimi postavkami iz predloga plana prometa, ki zadevajo pomorski promet in loško dejavnost. To zaslužijo, saj sta pomorski promet in luška dejavnost v predlogu plana spričo svojega pomena tako po obsegu kot udeležbi v planiranih in- • • • & CENTER ZA PRAKTIČNO MATEMATIKO Na prirodoslovno - matematični fakulteti v Beogradu bodo odprli center za praktično matematiko. Ta ustanova bo predvsem praktično koristila gimnazijcem in učencem osemletk. Center bo vodil znani matematični strokovnjak beograjske univerze Konstantin Orlov. Center bo imel razne računske stroje, na katerih se bodo učenci lahko učili raznih matematičnih nalog in problemov. © BOGATO ARHEOLOŠKO NAHAJALIŠČE V BLIŽINI NIŠA Na njivah pri Brzem brodu blizu Niša, kjer so nekoč že odkrili ostanke velikih rimskih gradenj, so odkopali velik peristil, dolg 80 in širok 30 m z mozaikom, širokim 4 m in veliko fontano v sredini ter z marmornatimi kipi v naravni velikosti. V tem nekdanjem i imskem vrtu so odkopali šs kip Diane, boginje lova in še nekatere druge kipe, ki predstavljajo ne le ar- vesticijah na prvem mestu: leta 1961 bo pomorski promet na vsem prometu v okraju udeležen s 65.1°/o, od planiranih investicij v znesku 18 milijard. 431 milijonov din pa bo odpadlo na nabavo novih ladij, gradnjo operativne obale nove tovorne luke v Kopru, opremo luke š stroji, gradnjo 'skladišč in popravila pomolov ter obale kar 16. milijard 171 milijonov dinarjev. Pri tem ne gre za predlog plana v klasičnem pomenu te besede, za predlog, nad izvajanjem katerega bi stal še velik vprašaj. Gre za dela, ki so se že začela in se že finansirajo iz zveznih, republiških in okrajnih sredstev (v obliki posojil) in iz lastnih sredstev pomorskih ali sorodnih podjetij, ki že obstojajo oziroma se bodo ustanovila. Tu mislimo na ladje, ki so jih po naročilu znane »Splošne plovbe« iz Pirana že začeli graditi v ladjedelnicah; na operativno obalo nove koprske luke, katere prvih 135 m bo dograjenih letos; na luško mehanizacijo, ki bo, že naročena in plačana, v kratkem začela prihajati v Koper; na popravljalna dela obstoječih obal, ki so v teku oziroma gredo že h kraju (v Kopru n. pr. in Izoli); na novo podjetje »Pristanišče-Koper«, ki je že začelo organizacijsko urejati vsa vprašanja v svoji pristojnosti; na snujoče se novo podjetje »Obalna plovba-Ko-per« itd. Skratka: od predloga tega 5-letnega plana (1956— 1961), od katerega že teče drugo leto, se že uresničujejo trdni začetki, ki bodo do izpolnitve v i&61. letu dali naši republiki Sloveniji s končno svobodnim morjem soliden značaj pomorske dežele z vsemi za tako deželo značilnimi dejavnostmi ob morju. Za samo tovorno luko v Kopru je določenih 877 milijonov din in to v treh etapah. Gradnja prve etape — 135 m — se konča letos, druge (zopet 130 m) prihodnje leto in tretje (135 m) leta 1960. Tu so vključena tudi potrebna komunalna dela: v načrtih so predvidene vse odprtine za napeljavo vodovoda in vgraditev hidrantov ter električnih vodov in za postavitev težkih žerjavov na posebnem tiru. Upoštevana je nadalje možnost kasnejše položitve 3 železniških tirov. Do 1961. leta bo namreč -treba končati vsaj vs* pripravljalna dela za gradnjo železniške proge Koper—Hrpelje, brez katere bi sicer, glede na predvideni obseg tovornega prometa na dolge proge v novi koprski luki (300.000 ton v 1961. letu) prišlo v tej luki do resnih težav. S tu omenjenimi investicijami se bo vrednost družbenega proizvoda v pomorskem prometu povečala v 1961. letu na skoraj 2.5 milijardi din (za 133% glede na leto 1956), a povečano in razširjeno dejavnostjo pa bo dobilo delo nadaljnjih 900 ljudi. To pomeni, da se bo število v pomorskem prometu zaposlenih delovnih ljudi do 1961, leta povečalo za 270%. P. M. proizvodi »TIK« Od šivalnih do injekcijskih igel za zdravstveno službo — Hovi proizvedi za široko potrošnjo heološko, temveč tudi umetniško vrednost. veliko © PREDAVATELJI IN UČITELJI V V'ALPOVEM BODO OBISKALI GRADIŠČANSKE -HRVATE Učitelji in predavatelji v občini Valpovo se pripravljajo na obisk Gradiščanskih Hrvatov v Avstriji. Učitelji bodo ostali tam 20 dni, seznanili pa se bc-do z življenjem hrvatske manjšine v Avstriji. Gradiščanske Hrvate bodo obiskali po končanem šolskem letu. # 40 MILIJONOV ZA UNIČENJE MIŠI Škoda, ki jo povzročajo v skladiščih osiješkega okraja miši, pšenični molji in drugi škodljivci, znaša letno okoli 200 milijonov din. Ti škodljivci pojedo in uničijo letn? 2570 ton blaga. -V osiješkem okraju hranijo kmetijske pridelke v skladiščih, a tudi v 26 silosih ter v 316 koših za koruzo. Ko bodo zgradili še 80 skladišč za 4300 vagonov pridelkov, bo letna škoda, ki jo v skladiščih povzročajo miši in pšenični molji,.presegla 200 milijonov dinarjev. Okrajni ljudski odbor je izdal nalog, po katerem je dolžna vsaka organizacija svoja skladišča zaščititi pred temi škodljivci. Seveda pa bo treba za to »vojno« proti mišim porabiti okoli 40 milijonov dinarjev. !_________________________ fe O G L A b S v »SLOVENSKEM © poročevalcu« © GOTOV © USPEH) Tovarna igel v Kobaridu je bila prva tovrstna tovarna ustanovljena v naši državi in je še vedno največje podjetje proizvodnje igel in drugih kovinskih predmetov, ki služijo potrebam industrije, obrti in široke potrošnje. Kolektiv je še razmeroma mlad, saj ima za seboj komaj pet let. Med približno 100 zaposlenimi je večinoma sama mladina, med njimi tudi 45 mladih žena in deklet. Tudi povprečna starost 17-članskega novega delavskega sveta, ki so ga pred nedavnim izvolili, znaša le dobrih 31 let. Ta prizadevni in delovni kolektiv iz leta v leto napreduje in osvaja nove proizvode ter tako razširja izbiro svojih izdelkov. Če upoštevamo, da so pričeli obratovati s skromnimi sredstvi, v zasilnih prostorih nekdanjih italijanskih vojašnic in da so njihovi izdelki danes razširjeni že po vsej naši državi, in to ne samo navadne igle za ročno šivanje, temveč tudi zahtevnejše strojne igle za šivalne stroje, kakor tudi raznovrstna čevljarska šila, ki smo jih morali prej uvažati, je to nedvomno velik uspeh mladega • podražil vode « - ^o^nec, ki živi v Zagrebu, ^ je prišel n kiosku za prodajo Na seji predsednikov hišnih % z°-hteval neki svetov v neki zagrebški občini ^venski list. Prodajalec se je so razpravljali tudi o nočnih °Praviceval, da so vsi izvodi nemirih, ki jih povzročajo ‘razprodani kupec pa se s tem j • j . - , , Tl 7 Tn/7/71inJ <111 471 n rt — a ooT e/ik«vii< _ ljudje, kadar pogledajo preglo- namski prekov. njegove medi- povedal predstave, kajti naši spoznali, da je še vedno nekaj daj, ko je nastopila vročina in _ _______C _ 7 • • 7.71 — J 7_ • 7 • 7 7 J. LoJ/? Trni* m 77 d f~n „ _ _ v - tacije o geografskih in klima! skih pogojih r pobija naša hišnica, ki -pravi, da je to zaradi tega. ker po svetu spuščajo atomske zmaje .. Kako so se pri nas v Zagrebu začeli prvi poletni dnevi, boste najbolje občutili, ako novem, da j so pozabili na. malenkost — prostora, tembolj, ker mnogi so 0kna odprta, na odobritev za uprizarjanje tujci niso prišli, čeprav so jih — Mi smo to uredili na naj- teh dram. Vseeno pa so vendarle dosegli nekaj, Zagrebčani so prej vjdeli »Portret Madone« in »Nenavadno romanco-< nevjijorškega "pisatelja in tako so naši prekosili Croad- napovedale posamezne agenci- boljši način je povedal pred-je. Zasedeno je to, kar je pro- sednik hišneaa sveta velike dano in sklenjeno. _ stanovanjske h'~e z 10 najem- Let.os je tudi zagrebška turi- niki. Uvedli smo dežurstvo v stična propaganda na višku,- zgornjih nadstropjih in kadar To je najbolje razvidno z i.e- pridejo taki ljudje, začenjamo ni zadovoljil in i" ~ačel zabavljati. Tedaj mu je prodajalec diskretno povedal: »Veste, glavni distributc- je Slovenec in mi mu pravimo, da je treba več listov, vendar pa noče ->oslušati. Predlagali bomo upravnemu odboru, naj se na to mesto postavi Srb ali Črnogorec, pa bo tedaj prav gotovo bolje.« zaradi sončarice, cestni asfalt razvijala ta pravno-avtorska pa se topi. tako da ni treh pripoved.ka in kakšen bo ko-nobeni zagrebški filmski iaral- nec. bomo sporočili v enerr iz-ki iti v Holhjivood in oveko- med naših prihodnjih pisem, večiti svoje stopalo na znanih * Ko sem to pisal; se je živo pet ljudi obolelo way. Kako pa se bo nadalje katerih razglednic, ki so jih enostavno gasilske vaje in zli kopirali po negativih iz časa, jemo nekoiiko ~ebrov vode na srebro' povzpelo na termome-ko je pošlo -1 še predvojni - rPutnik«, tako da vidimo na kadarkoli se sedaj kdo pojavi, ne’končati pismo čimprej,^]ker se vsakdo izogne naši ulici. je sonce Se visoko. B18. neki razglednici spomenik bana Jelačiča, vse predvojne trgovi- ZELO POGOSTI SO PRIMERI KRŠENJA SOCIALNE ZAKONODAJE GLEDE VAJENCEV V najugodnejšem položaju glede izkoriščanja dopustov so vajenci v družbenem sektorju obrti, medtem ko je naj slabše stanje v obrtnih podjetjih družbenih organizacij, kj-er ni biilo lani na dopustu 61,6 odst. vajencev. Najmanj vajencev je izkoristilo dopust v celoti v zasebnem sektorju, kjer mnogi vajenci niso imeli niti enega dneva dopusta. Brez dopusta v zasebnem sektorju je ostalo 35 odst. vajencev. Tudi 'pri odmeri delovnega časa se dogajajo grobe nezakonitosti.. Tako je 25 odst. vajencev iz prvih letnikov navedlo, da delajo več km osem ur dnevno. Predvsem velja to za vajence v kovinski, lesni, šiviljski in v gradbenih strokah, kjer dela tri četrtine vajencev nad osem ur dnevno. Skoraj 10 odst. vseh vajencev opravila dela, ki ne spadajo v učenje strdke. Te -številke nas morajo zaskrbeti -ter je nujno, da se družbena kontrola dela vajencev zaostri ter se pokličejo na odgovornost tisti predstavniki obrtnih obratov, ki izkoriščajo vajeniško mladino in ji z zakonskimi predpisi zagotovljene pravice kratijo. SOCIALNO ZAVAROVANJE ZASEBNIH OBRTNIKOV K skladu 'za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov v Mariboru so se - priključili tudi obrtniki iz murskosoboškega okraja. Na področju obeh okrajev je skupno 3629 zasebnih obrtnikov, od katerih jih je 33 odst. včlanjenih v skladu. Največ zavarovancev — članov sklada je s področja mesta Maribor in sicer 58 odst. vseh obrtnikov na tem področju. V ostalih občinah se je v sklad včlanilo sorazmerno majhno število članov, tako da je zavarovanih le 10 do 15 odst. obrtnikov. Vsi zavarovani obrtniki so vplačali v sklad nad 24 milijonov dinarjev do konca lanskega leta. V istem obdobju so član; in njihovi svojci izkoristili zdravstvene usluge in zdravila v skupni višini nad 7 milijonov dinarjev. Ostali denar pa je naložen v raznih skladih, predvsem pa v skladu za pokojnine. SUŠMARSTVO Problem šušmarstva je v mariborskem Okraju zelo pereč, ker nezakonito delo v obrti zajema ..vedno večji obseg. Pred sodniki za prekrške je bilo lani kaznovanih okrog 200 šušmarjev. Prijavljenih je bilo večje' število šušmarjev, vendar jih za manjše prestopke niso kaznovala. Nekateri občinski ljucski odbori kot Lešje, Gorišnica, Podvelka in nekateri drugi so rešil- ta problem tako, da so najprej ugotovili vse šušrrtarje ter jih sklicali na skupni sestanek. Na sestanku so najprej ugotovili, kdo ima pogoje, da lahko zaprosi za obrt. Vsem ostalim so izdali odločbe o prepovedi izvrševanja obrti, dok-kler si ne bodo pridobili ustrezne kvalifikacije. V manjših naseljih so šušmarjem izdali obrtna dovoljenja no 'določilih 71. člena uredbe o obrtnih delavnicah in obrtnih podjetjih, ki določa, da se v takšnih naseljih lahko izda obrtno dovoljenje tud: osebam, ki nimajo kval:fi-kaclji& obrtnega mojstra, c. so stalno delale v -j obrt: več kot tri leta ali priložnostno vet kot pet let. Takšne osebe ra ne morejo zaposliti tuje delovne sile niti izučiti vajence. INVESTICIJE Lani je znašala skupna vrednost investicij v obrti okrog 188 milijonov dinarjev. Od tega zneska so podjetja dobila kredit? iz investicijskih skladov 65,7 milijonov ali 35 odst. vseh investicijskih sredstev. Obrtna podjetja so vložila 39,2 milijonov din iz sklada za prosto razpolaganje in 83.2 milijona iz amortizacijskega skleda. V primerjavi z letom 1956 so obrtna podjetja rahh za 55 odet. več inves+icii^-rb k-=*ditov. M. K- -4" vha Pod geslom »Pospešujmo domači turizem« otvarjamo rubriko »KAM NA LETOŠNJI DOPUST?« — »KAM NA IZLET?«, kjer bomo z informacijami in nasveti priporočali našim delovnim ljudem, kje tudi letos preživeti udoben in cenen oddih. Imamo namreč mnogo manjših in manj znanih turističnih krajev, ki s svojo lepoto prav nič ne zaostajajo za znanimi letovišči, cene pa so kolikor toliko bolj zmerne. Da bi se naš domači turizem tudi V . CASU IZVEN GLAVNE SEZONE razvil do najvišje stopnje, je hvalevredna pobuda turistično gostinskih podjetij, da le-ta V PRED- IN POSEZONI nudijo svojim gostom izredno nizke cene, tako da bo letos marsikomu omogočeno preživeti svoj dopust v prijetnem nižinskem ali višinskem letovišču, ali pa na morju. (Zneski v 'oklepaju pomenijo ceno penslona v pred- in posezoni.l Kraj — hotel Pension BAKAR — hotel Jadran BASKA - hotel Velebit BIOGRAD — hotel Ilirija BITOLA — hotel Makedonija BLED — hotel Bogatin BLED — hotel Lovec BLED — hotel Park BLED — hotel Triglav BOHINJ — hotel Bellevue BOHINJ — hotel Jezero BOHINJ — hotel Pod Voglom BOHINJ — hotel Zlatorog BOL (BRAC) — pension Zlatnl Rat BORL — letovišče BOVEC — pension Golobar BOVEC — pension Kanin BRELA — hotel Brela T, Baške Vode BRELA — hotel Soline BUDVA — pension Mogren CAVTAT — pension Obala CRES — pension Kvarner CRIKVENICA — hotel Crikvenica CRIKVENICA — pension Danica CRIKVENICA — hotel Esplanade CRIKVENICA — hotel Miramare CRIKVENICA — hotel Praha CRIKVENICA — hotel Therapija CRIKVENICA — pension Zagreb CaCak — hotel Morava ČATE2 OB SAVI — hotel Zdravilišče CORTANOVCI — hotel Cortanovci DIVAČA — hotel Gostinsko podjetje DivCiBARE — hotel Maljen DOBOJ — hotel Bosna DOL. TOPLICE — hotel Zdravilišče DUBROVNIK — Elit DUBROVNIK — Gruž — Pens. Marin Dvora c DUBROVNIK — hotel Orsula FTESA — hotel Jezero FOČA — hotel Zelengora FUŽINE — Bitoraj hercegnovi — hotel Lovčen ostelje din din 62 750— 850 (iio-— 7C0) 79 750 720 180 700—1200 (550— 900) 37 945—1120 22 900—1200 (709—1000) 34 850— 950 (650— 950) 104 900—1500 (500—1000) 38 750—1100 (850— 900) 55 850—<1100 (600— 800) 45 750— 850 (550— 700) 75 800—1250 (500— 900) 98 750—1100 (500— 800) 39 700— 900 (500— 700) 60 650— 750 (500— S00) 24 650— 700 (550— 609) 39 650— 720 (570— 620) 98 1100—1200 (750— 950) 74 1100—1200 (750— 950) 105 750— 810 (550— 600) 22 800— 980 650 56 620 500 73 1000—1300 (750— 850) 29 1100—1600 (800—1100) 44 1000—1300 (800—1050) 106 1300—1800 (900—1300) 61 950—1350 (700—1100) 250 1250—1600 (920—1170) 38 176 950—1300 (750— 950) 163 710— 850 (610— 670) 96 750 2>1 500— 610 86 620— 670 61 1150—1200 161 850—1000 (800— 900) 58 8 uO—lil 50 (600— 850) 45 750— 950 (650— 800) 116 1400—1700 (700—1150) 25 1530—2030 50 800— 900 (700— 800) 46 800 13 600— 650 (500— 850) 35 850— 9C0 (750— 800) Nadalj e vanje m,'' Po m. kolu zvezne kofar ka-Tske lis* GOOL.. PETAKOVIČ JE ŽE TRETJI C UKANIL ANGLEŠKEGA TRATARJA HOPKINSONA FO BLESTEČI ZMESI USB ANGLEŠKIMI NOGOMETAŠI da je belgijski nogometni prvak Anderlecht predemo čnjim j,b umetni razsvetljavi v Bruslju premagal prvaka Italije Juven-uisa 4 : 1 (2 : 0); da je v finalu mednarodnega teniškega turnirja v. Rimu Avstralec Rose v potili nizih prenagel Italijana Pieterangelija; Medmestni šahovski dvoboj .ned Beogradom in Sofijo s po s šaltisti in 2 sadistkama na .v-sako eikipo se je končal z zmago Bolgarov ni sicer med moškimi 8.5 : 7.5; med ženskami pa 3 : 1. V ekipi Beograda so igrali velemojster Trifunovič ter nednarodna mojstra Karaklajič n Djuraševič. da so v Lodzu izžrebali pare za jolf tnale letošnjega tekmovanja za ookal evropskih košarkarskih prvakov, v katerem je — kakor je mano — sodelovala tudi ljubljanska 01ympia. Po tem žrebu se bosta v prvem polfinalu srečali ekipi ASK iz- Rige in zmagovalec dvoboja Real Madrid : Royal IV (Bruselj), v drugem pa zmagovalca srečanj med CCS (Bukarešta) : Akademik (Sofija) ter Honved (Budimpešta) : Simmenthal (Milan); polfinalni tekmi morata biti odigrani pred 25. junijem, finalno srečanje pa bo pred 15. julijem; Ali res neresnost in podcenjevanje? Dogodki pod zveznimi koši tečejo že tri nedelje. Ocenjevati ali napovedovati ka.r koli, bi bilo še preuranjeno, saj *se je elitna 10-članska družina komajda ogrela pri nabiranju prvenstvenega drobiža. Še preden se je začel ples zanj, je vsaj količkaj dober poznavalec košarke lahko vedel ali vsaj sluitil, da se predvsem kar trije beograjski klubi to pot resno pripravljajo 'in kujejo daljnosežne načrte. Izgubljeno kor se je bitka za najvišji naslov že začela in kdor bo že zdaj izgubil stik z vodečo skUr pino, ga bržčas tudi pozneje ne bo utegnil več navezovati. 01ympia in Ljubljana — razen v medsebojnem srečanju — še nista naleteli na tršega nasprotnika. Morda je to zanju srečno naključje, kajti z njuno sedanjo formo nikakor ne moremo biti zadovoljni. Za državnega prvaka je mordg bilo opravičljivo, ker so bile priprave in estaSnost - hiba naših Nedeljska zmaga Jugoslavije nad Angleži je prišla za marsikoga zelo presenetljivo. Kdor podrobneje ^ pozna naše nogometaše* je kaj takega pravzaprav latiko pričakoval. Se-veda: nihče nj mogel računati s katastrofo Angležev, zmaga Jugoslovanov pa je, glede na tradicijo, že bila v mejah možnosti. Tekma z Anglijo je ponovno pokazala* da jugovslovanski nogometaš] — kadar so pač razpoloženi — lahko zaigrajo odlično. Kdor ima sinolo in 3e sreča z njimi na njihov dan, pač ni zavidanja vreden. Jugoslavija lahko premaga vsako nogometno ekipo na svetu. To je realna ugotovitev. svetovno prvenstvo. Zmeraj nam bo v primeru kakega neuspeha ostalo opravičilo: porazili so nas dosti slabši nasprotniki. Toda v današnjem športu taki izgovori ne veljajo nič. Zaigrati je treba odlično tedaj, ko je to najbolj potrebno. V ilustracijo tole: kaj pomaga bivšemu madžarskemu čudežnemu moštvu še takšna slava, če pa je uradni svetovni prvak vendar Zahodna Nemčija. Pregledali smo bilanco naše reprezentance za nekaj let nazaj in ugotovili, da je nestalnost forme že od nekdaj glavna hiba. Leta 1954. so naši nogometaši na primer teden dni po neslavnem porazu z Belgijo v Zagrebu 0:2, premagali v Beogradu. Anglijo 1:0. Leto kasneje je bledemu remiju s Škotsko v Beogradu 2:2, sledil nepozabni nastop v Torinu proti Italiji (4:0), naslednja tekma s Švico v Beogradu pa se je spet končala 0:0. Leta 1956 so 22. aprila Romuni na gostovanju v Beogradu zmagali 1:0, sedem dni kasneje pa je naša reprezentanca po odlični igri izsilila 2:2 na budimpeštanskem stadionu NEP. Lani je forma reprezentance v štirinajstih dneh zanihala takole: Grčija 0:0, Italija 6:1, ČSR 0:1. In letos? Slabi igri in porazu v Budimpešti je sledila od- lična predstava proti Angležem v Beogradu. Takih primerov bi lahko našteli še več. Nekajkrat je sicer jugoslovanska reprezentanca odigrala več tekem za-ppredoma s pozitivnim izkupičkom, vendar je pri tem šlo večinoma za sre- čanja z zares slabšimi nasprotniki. Tako smo v letih 51-52 ostali neporaženi v devetih zaporednih tekmah, leta 1953 v desetih in v letih 54-55 spet v devetih. Kaj je torej treba ukreniti, da bi naši zares talentirani igralci obdržali formo tudi dlje? "-eh Enako -velja seveda tudi za Ši-škarje. Bo njihovi igri lahko sklepamo, da so igralci v§e premalo resni in discipliniram, da celo na treningih, pri čemer menijo menda, da bo na tekmah samih že nekako šlo in jim je mesto pri vrhu tabele že po tradiciji zagotovljeno. Ne tako, Ljubljana! Nihče ne sme počivali na lovorikah, še manj pa, da bi malomarno opravljal svojo dolžnost, pri čemer kajpak tudi ne smp puščati v nemar samih številnih privržencev te igre, ki jih ni tako lahko znova vrniti v njeno športno areno . .. (stl) LESTVICA Beograd C^v. zvezda Partizan Ljubljana 01ympia Radnički Proleter Jugomontaža Zadar Lokomotiva 222:190 6 185:186 5 187:172 227:223 138:129 157:171 177:195 170:183 151:137 168:196 gf Madžari *■ v Š ... lovoriko je pač treba spet odnesti novemu državnemu prvaku Težko je reči, kdo bo imel v tem triumviraitu glasnejšo besedo: Beograd, Crv. zvezda ali Partizan? Prvi je krepko zaoral, druga dva pa sta se razšla v medsebojnem srečanju s polovičnim izkupičkom. Vseka- Za dosego večjih mednarodnih uspehov pa manjka našim nogometašem stalna forma. To je posledica nenačrtnih :riprav na eni ter mentalitete igralcev r.a drugi strani. Zdi se, da se naši reprezentanti po velikem uspehu očitno prevzamejo. To se bržkone dogaja kar Podzavestno in morda tudi pod vplivom javnosti in ljubiteljev nogometa, ki v takih trenutkih ne varčujejo s pretiranimi pohvalami. Vse to pa se potem neugodno kaže v naslednji tekmi. Jasno pa je, da je treba imeti stalno formo, če hoče kaka reprezentanca svetu potrditi svojo veljavo. Še po-sebej jc treba večkrat zaigrati odlično na tako veliki prireditvi, kakršna je Za začetek: vadišča planem Atletska paleta Z majskimi dnevi so oživela tudi atletska tekmovališča. Sedaj bo od tedna oo tedna na sporedu več atletskih prireditev. NASTOP MLADIH Za vod so se v I. kolu zvezne stle-skr lige pomerili mlajši in starejša iriadinci ter mladinke. Nastopilo je 7 društev, ki so tekmovala v Celju in Ljubljani. Najpomembnejši izkušnji s teh tekem: raste nam nov mnogo obeta-''- kader, nikakor pa ni primerno izvesti tekmovanje za vse tri kategorije hkrati, kakor je bilo v Ljubljani. " naslednjem objavljamo vrstni reci slovenskih ekip (pri mladinkah so rezultati neupoštevajoč tek na 600 m, za katerega je ASAJ še zmeraj ni poslal tablic), Iz drugih republik pa še nimamo podrobnejših podatkov. Mlajši mladinci: Odred 12.612, Svoboda 11.552, Ljubljana 10.805. Starejši mladinci: Ljubljana 16.838, Branik * 16.524, Odred 16.295. Maribor 15.733, Kladivar 14.544, Svoboda 12.699. Partizan (Žalec) 11.855. Mladinke: Ljubljana 10.575. Maribor 10.101, Kladivar 9982. Odred 8968, Branik 8048, Svoboda 7971, Partizan (Žalec) 6398. SPET NOV REKORD Letošnja sezona se je odlično začela. Že v nepopolnem mesecu nastopov smo dobili tudi več republiških rekordov. Samo letos so pri članih in članicah popravili tele izide: 100 m: Lorger 10,4: 1500 m: Važič 3:46,6 — postavljen v nedeljo v Beogradu; 110 m ovire: Lorger 14,0; palica: Lešek 440 cm; članice — 600 m: Slamnik 1:39,1. Čeprav gre pri teh rezultatih samo za dosežke posameznikov, pa so vendar mnogo obetajoč uvod v pomembno sezono, katere mednarodni višek bo evropsko prvenstvo avgusta v Stockholmu. VIPOTNIKOVA POŠKODBA Na nedeljskem mitingu v Beogradu je mimo Važiča nastopil v teku na 1500 m tudi Andrej Vipotnik. Zaradi poškodbe pa ni dosegel običajnega rezultata. Ker so kasneje ugotovili, da gre le za lažjo poškodbo, bo Vipotnik po vsej verjetnosti že to nedeljo nastopil na med-, narodnem mitingu v Atenah. HANŽEKOVIČEV MEMORIAL V nedeljo bo v Zagrebu tradicionalno tekmovanje za Hanžekovičev memorial, ki se ga bodo udeležili tudi nekateri najboljši jugoslovanski atleti. V nekaterih disciplinah bo namreč ta miting tudi izbirno tekmovanje za sestavo ju- ooslovanske reprezentance, ki se bo 31. maja in 1. junija pomerila z Madžarsko v Ljubljani. S posebnim zanimanjem pričakujemo nastop Tratnika v teku na 3000 m z zaprekami, ter še nekaterih drugih slovenskih atletov in atletinj. DOBRA FORMA SLOVENSKIH TENIŠKIH IGRALCEV Namesto uvoda še rezultati drugega dne dvoboja Zagreb : Slovenija: Pucihar je v petih nizih porazil Humarja, državni prvak Keretič je v treh nizih premagal Lovreca, v parih pa sta Pucihar in Čebular po zanimivem boju v petih nizih zmagala proti Keretiču in Humarju, Zagrebčani so torej tesno zmagali 3:2. "Že po teh prvih nastopih slovenskih igralcev v novi sezoni lahko ugotovimo precejšen napredek. Morda ta ni tako očiten v rezultatih, kakor v <^okaj zanesljivi igri. Škulj, ki ' je bil sedaj štirinajst dni na treningu v Splitu, je med vsemi najbolj vigran. Puciharja odlikuje moderna igra, vendar še zmeraj precej niha v formi, Lovrec pa igra na trenutke dobro, često pa kloni zaradi fizične nepripravljenosti. Vsekakor pa se slovenskim igralcem letos obetajo precej boljši rezultati kot v minulih sezonah. To pa je tudi umljivo, saj se morajo vestne priprave vendar nekje pokazati. Konec preteklega tedna je bil v Ljubljani tridnevni medrepubliški posvet profesorjev telesne vzgoje, katerega so se udeležili delegati iz Srbije, Hrvatske, Makedonije in Slovenije. Referate o telesni vzgoji v naših šolah, o i nšpektorski službi, šolski reformi in vzgoji kadrov so pripravili slovenski strokovnjaki. V živahni razpravi so diskutanti poudarili, da pri nas vse dotlej ne bomo mogli govoriti, o ljudski telesni kulturi, do-kler ne bodo obvezne šole opravile svoje dolžnosti. Tovariš Aleksander Rankovič je na VII. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije povedal, fla so organizacije za telesno kulturo za-iele le 3,14 odstotkov državljanov, v šolali pa se ukvarja z rednim poukom telesne vzgoje le 48 od-stotkov učencev in učenk. Jasno je, da je tako stanje nezadovoljivo in nalaga no-vili ukrepov, saj si telesne vzgoje ne moremo in ne smemo zamišljati brez sodobne šole. Razpravljali so največ o izboljšanju pouka na tem poaroc-ju na učiteljskih šolah. Cum bodo dijaki in dijakinje, ki se pripravljajo za učiteljski poklic sami vzljubili telovadbo in šport, čicn jim bo to Tedna oblika razvedrila bodo laže razumeli, da so igre na planem in druge telesne vaje biološka potreba otrok. Razmere v šolah bi bile ugodnejše, če ne bi bilo tako hudega pomanjkanja vadišč. Gradnja telovadnic pa je draga, zato so se strokovnjaki odločili za prvo silo za vadišča na planem, to je za primerne trate, ki naj bi jih postopno urejevali za potrebe šolske telesne vzgoje. Pobudo, da bi pri nas gradili nekake pokrite lope, so delegati odklonili, češ, da so za naše klimatske razmere neustrezne Ža Izpopolnjevanje tistih učiteljev telesne vzgoje, ki nimajo popolne kvalifikacije. nameravajo ustanoviti zvezno »dopisno šolo«, ki bi skrbela za strokovno literaturo in za prirejanje kratkih seminarjev. Ta šola bi bila začasna, kot nekaka pomoč za pripravo na izpite. Dotaknili so se tudi vprašanja ranga Višje šole za telesno vzgojo v Ljubljani. Delegati menijo da so dozorele Tazmere, da bi imeli v naši državi tri Visoke šole za vzgojo šolskih kadrov in znanstvenih delavcev. Srbija ima tako šolo že več let, v Hrvatski je bodo ustanovili v jeseni, v Sloveniji pa vprašanje še proučuje- jo. Prihodnji medrepubliški posivet profesorjev telesne vzgoje bo konec oktobra v Makedoniji. Ob tej priliki je bil v Ljubljani redni letni 'občni zbor republiškega Društva profesorjev in učiteljev telesne vzgoje, na katerem so ponovno izvolili tovariša Franceta Borka za svojega predsednika. —a pa samo tekmovanje za evropski pokal precej zahtevne in utrudljive. Nedeljska tekma z Jugomontažnim pa je osvetlila še drugo senčno plat — podcenjevanje nasprotnika. Maščevanje na srečo sicer ni bilo popolno, pa vendar pomeni neodločen’ iraid jasen in glasen opomin, da se je treba za zmago boritj vselej in proti vsakomur. Gledanje zviška je povrh še skrajno nešportno. In ne nazadnje je treba vedeti, da bo pri končnem sklepanju računov odločala še razlika v zadetkih. Kaj so fantje na to že pozabili? EVROPSKO FBRDHnvO V KO SARKI ZENSKE Lodz, 14. maja. Včeraj se je začel finalni del tekmovanja za VI. evropsko prvenstvo v košarki za ženske. Kakor smo že pisali, je med najboljših 6 ekip poleg SZ, Poljske, CSR, Bolgarije in Francije vstopila tudi Jugoslavija. V prvem srečanju so jugoslovanske košarkarice zadele na enega izmed favoritov, ekipo Poljske, nad katero so proti pričakovanju gladko zmagale 61:50 (33:22). Koše so dale Gecova 5, Cipruševa 2&, Prelevičeva 7, Zo-kovičeva 15, Radovanovičeva6 in Kaluševičeva 6. To je bila izredno lepa tekma, v kateri so si Jugoslovanke že od vsega začetka priigrale nekaj prednosti, ki so jo obdržale vse do konca polčasa. Z zelo dobro taktiko so imele prvo besedo tudi v irugem delu igre in dosegle z zmago nad zelo favorizirano domačo vrsto enega svojih najpomembnejših uspehov. Druga finalna tekma tega dneva med Bolgarijo in Francijo se je končala z visoko zmago bolgarske ekipe 70:23 (38:12). * *■ * V tekmovanju tolažilne skupine za plasmaje od 7. do 10. mesta je Madžarska premagala Vzhodno Nemčijo 53:35 (26:16). SZ : Jugoslavija 79:39 (38:15) V včerajšnji tekmi finalnega dela je Jugoslavija imela za športnega nasprotnika sovjetsko zvezo; Ta dvoboj se je končal z visoko zmago Rusinj 79:39 (38:15). Koše za Jugoslavijo so dosegle: Kaluševič 10, Pešič, 8, Oipruš 6, Radovanovič 4, Radulovič 3, Zo-kovič 2, jenovaj 2, Prelevič 2, Gec 2. igrali pa sta še Dermastia in Megvaj. Jugoslovanske košarkarice so v tej tekmi, da bi ohranile moči za srečanje z ostalimi nasprotnicami, odigrale pretežno z rezervami. Sovjetska ekipa je igrala vse do druge polovice drugega deda igre s prvo petorko. Občinstvo je bur- LOKOMOTIVA : BRANIK Razveljavljena nogometna tekma prve cone med Lokomotivo in Branikom bo ponovno' odigrana danes ob 17. uri. no navijalo za Jugoslovanke, čeprav niso mogle niti za hip ogroziti prepričljive zmaige nasprotnic. V tolažilni skupini je Nizozemska premagala Avstrijo 42:37 (21:13). Vasas: FLRJ Naša nogometna reprezentanca je po senzacionalni zmagi nad Anglijo prispela na Bled, kjer bo ostala do 25. t, m., nakar bo odpotovala v Torin, kjer bo 27. t . m. odigrala drugo tekmo za trening s prvakom Italije Juventusom. Bivanje na Bledu bodo naši reprezentanti izkoristili to nedeljo za trening na stadionu Ljubljane v Šiški, in sicer proti madžarski enajstoiri-ci Vasasa iz Csepela. Madžari bodo prispeli v Ljubljano v petek zvečer. Tekma bo ob 17. uri, predtekmo pa bosta igrali mladinski moštvi Rudarja iz Trbovelj in Ljubljane za prvenstvo ob 15. uri. Vstopnice ‘bodo naprej naprodaj pri Putniku in pri založbi »Poleta« v pasaži nebotičnika. Pred tekmo bodo vozili na stadion avtobusi izpred Ajdovščine. Obiskovalcem priporočamo, naj si vstopnice že poprej nabavijo, da ne bo po nepotrebnem gneče pred blagajnami. Tekmo bo vodil sodnik Erlich, pomagala pa mu bosta Logar in Janežič. V zvezi s to sodniško zasedbo naj omenimo, da je ljubljanski sodnik Erlich preteklo nedeljo brezhibno opravil svojo nalogo na važni prvenstveni tekmi v Grazu. Prav gotovo bo tudi nedeljski nalogi popoln onih dorasel. Tako je pričakovati, da bo Ljubljana po dolgem času spet enkrat videla res kvalitetno nogometno prireditev. Z dirke ¥arševa-Berlin~Pmga Mednarodna kolesarska dirka Varšava—Berlin—Praga je dosegla Tabor na Češkem po skupno 10 etapah, v zadnji etapi od Karlovih Varov do Tabora (207 km) je zmagal poljski dirkač Glowaty, ki je potreboval za pot 5,30:20. . Naslednji dve častni mesti sta zasedla Rus Vojstrajkov in -Francoz Mastro-tto s 4 sekunde slabšim časom. Jugoslovanski udeleženci so v tej etapi vozili slabše kakor prejšnje dni. Najboljše se je uveljavil Levačič, ki je prispel na cilj z drugo skupino okrog 1.5 minute za zmagovalcem. Ostali so dokončali vožnjo še z večjo za|#udo — okrog 6 minut za najlM^jšim. Vožnja je bila zelo naporna in borba zagrizena skoraj za vsaiko sekundo, kar se vidi po tem, da imata v tej etapi enak čas petoplasirana poljska in jugoslovanska ekipa na 11.. mestu. V generalnem plasmaju posameznikov vodi slej ko prej Nizozemec Damen, med ekipami pa Rusi. Naša ekipa je še zmerom na 10. mestu med vsemi. * V etapi prejšnjega dneva (IX.) od Karlmarxstadta do Karlovih Varov (141 km) je zmagal Belgijec van der Vaken pred Francozom Viottom ter Rusom Ka-pitanovom in Nizozemcem Da-menom, ki sta prišla na tretje in četrto mesto. V KRATKEM BO SPET ZBRAN OLIMPIJSKI KOLEGIJ — V DALJNEM TOKIU Preveč laži in premalo resnice Te dni bodo spet sedli za okroglo mizo olimpijski mogočniki, člani mednarodnega olimpijskega odbora, in sicer ob svojem 54. zasedanju nikjer drugje kakor v glavnem mestu Japonske. Zakaj so se sive eminence odločite za tako dolgo pot, je samo deloma razumljivo. Oficialno pravijo pač, da je treba po malem olimpijsko misel glob j e zasidrat; tudi na daljnem Vzhodu (posebno še spričo zadnjih izkušenj na minuli olimpiadj v avstralskem Melbournu), boljši poznavalci pa sodijo, da se skriva za tem sestankom v Tokiu tudi nekaj taktičnih potez, saj bo sestanek v deželi vzhajajočega sonca po vsej priliki slabše obiskan kakor bi bil kjer koli drugje in bo tako delo manj zapleteno, predvsem pa ne bo vtikalo vanj nosov toliko radovednih novinarjev, kolikor jih je po navadi povsod drugod po svetu. Tudi onstran železne zavese, kakor je bik) lani na predkonferenci za to zasedaje v bolgarski Sofiji. Med najbolj dognane točke dnevnega reda tega zasedanja sodi vsekakor poročilo prireditelja odbora XVII. olimpijskih iger V Rimu. ki bo olimpijski Olimp seznanil z opravljenimi pripravami da zdai in predložil v razpravo in odločitev nekaj pobud, ki so neposredno v zvezi s tehnično izvčdbu rimske olimpiade. Med temi bo treba razčistiti vprašanje razdelitve olimpijskih kolajn za telovadce, ki jih nameravajo odslej omejiti, pripustitve ženskega floreta, vključitev posebne kolesarske dirke za moštva na cesti itd. Olimpijsko vas po tradicionalnem zgledu prejšnjih prireditev za približno 7000 aktivnih udeležencev so začeli Italijani že graditi, samo 1,5 km od osrednjega stadiona. Število ostalih stalnih gostov med olimpijskimi igrami cenijo na nekako 110.000. med katerimi jih nameravajo do 30.000 'nastaniti kar v kampingih. V ostalem je na dnevnem redu še nekaj načelnih vprašanj, ki so se pojavila po že omenjeni konferenci v Sofiji (izločitev boba ipd.). Vprašanja amaterizma se bodo možje, ki čuvajo Coubretinovo olimpijsko idejo neomadeževaro, bržkone Ognili tudi to pot. Kaj pa. naj storijo? Problem se je v zadnjih letih tako zamotal, da se ga ni mogoče lotiti z nobene pametne strani. Kvaliteta športnih storitev se je v tem č?su — in ne sama zaradi prestiža vseh mogočih narodov na tem področju — tako dvignila, da noben kandidat za udeležbo na tej svetovni športni reviji ne more opraviti zadostnih priprav, če mu pri tem ne pomaga vsa javnost. Z drugimi besedami — športnik v drugi polovici XX. stoletja že zaradi tega samega ne more ostati čisti amater, ker se mora za pre-skušnjo v svetovni areni pripravljata mnogo bolj in mnogo dlje, kakor mu to dopušča olimpijski pravilnik, ki pravi, da je pravi amater samo tisti, ki zaradi športa ne zanemarja svojega poklica. In kako naj mesece in mesece — da celo cela leta trenira, pri tem pa izvršuje še poklicno delo posebej. Zahteve so tolikšne, da ni mogoče sedeti na dveh stolih. Ali šport ati poklic! In vendar vzlic temu, da je to davno zn^na resnica, vsi olimpijski matadorji brez slehernega pomisleka opravljajo svoje prisege iz nekdanjih časov, da se bodo častno in plemenito borili za športno slavo svojih narodov in da niso bili (in ne mislijo biti nikoli) š partiji ki po poklicu. Resnica pa je drugačna. Kdor hoče prodreti do nje, naj kar povpraša — denimo — znanega tekača iz vzhodnih držav. »Vsak dan sem pretekel 40 km, razen tega pa sem bil zaradi gostovanj na zunanjih prireditvah dobre štiri mesece zdoma. Sicer pa sem amater.« To bo dejal, kakor da je samo po sebi razumljivo. Slaven metalec krogle iz ZDA bo na podrobno vprašanje odgovoril nekako takole: Razen- s študijem se ukvarjam sa- mo še z metanjem krogle. V zadnjem letu sem na športnih potovanjih -trikrat obkrožil vso zemeljsko oblo. Sicer pa sem ljubitelj tega športa.« Zakaj pa naj bi dvomili o tem? Odličen telovadec iz Nemčije bo vedel na primer povedati naslednje: »Tu so moje lovorike. Pet ali šest radijskih sprejemnikov (čisto novih) sem razdal (sc. prodal). Toda ti dve pristni in krasni preprogi bom obdržal zase. Amater sem bil in ostanem tudi v prihodnje. »No, gotovo je tako in tudi v redu navsezadnje. Tako preprosti in odkritosrčni so vsi ti naši ' veliki, oboževani in razneženi olimpijski amaterji, brez katerih pa ne bi bilo mogoče izvesti nobene količkaj atraktivne športne prireditve. Marsikateri profesionalni športnik bi se lahko veselil, če bi ga tako težko čakali za nastop! kakor n. pr. kakšnega sprinterja s svetovnim slovesom, ki se 'prikaže na stezi tedensko enkrat ali še ne in pridno računa dnevnice in da česar ima še vse pravico. Sicer pa je zgodba o modernem športnem amaterju že dovolj prežvečena. Vsi vedo vse. in vendar nihče noče načeti tega poglavja.- Zadnjič pač se je glavni tajnik (tam mu pravijo kar kančelar) mednarodnega olimpijskega odbora O. Mayer iz. Švice silno razhudil nad Satlerjem, sedemkratnim mojstrom sveta na smučeh iz Avstrije, in obljubil, da ga bo dal izobčiti iz amaterskih vrst.. V skrajnem primeru je pripravljen seči tudi po najstrožjih sankcijah ter kratko in malo opustiti ves zimskošportni progiram XII. olimpijskih iger, če pristojna športna federacija ne bo napravila reda. In vendar je bilo takih Sailerjev že doslej nič ko- liko na olimpijskih odrih — ne samo pozimi. temveč prav toliko (če ne več) tudi poleti. Olimpijski krmarji so očitno nekoliko zaostali za dogodki. Medtem kd so oni sejali in se zdaj pa zdaj pojavljali na kakšni olimpijski ceremoniji, je mimogrede minilo najmanj 20 let — in vsa druga svetovna vojna obenem — so šli športniki sveta svojo pot. V težji, da b: tudi v športu pokazali čimveč in tudi tod kolikor toliko dohajali pridobitve novih časov, so se dokopali do dosežkov, ki že zdavnaj niso več plod ljubiteljstva dcf te ali one športne panoge, marveč rezultati dolgotrajnega in smotrnega napora_ za vedno novimi skrajnimi uspehi človeških zmogljivosti. Z enakimi nameni seveda — za ugled in slavo svojega naroda, tffda z vsemi razpoložljivimi sredstvi, prav gotovo pa ob komaj omembe vredni ali samo navidezni poklicni zaposlitvi. Če bodo senatorji v olimpijski centrali še naprej predli to nit in skušali po vsej sili ohraniti amaterski Statut športnika, kakršen je mogel' biti v veljavi pred 50 leti ali še prej, so nedvomno na napačni poti. Mednarodna javnost take igre hoče imeti in 'jih bo gojila in bržkone še širili tudi v prihodnje, ne glede na to, kdo jih bo izvajal. Če bi se gospodje kdaj koli le ujezili preveč in morebiti kar odstopili, bodo prav gotovo dobili kopico naslednikov, ki bodo ustrezne pravilnike hitro znali prilagoditi novim časom. Vsekakor bi bilo stvari bolj v korist, če bi to spoznali sami in ne pobegnili sramotno pred naletom novih rodov, ki so jim antični športi samo še idol o telesni vzgoji z nesporno veliko muzej-ško vrednostjo. & str. / SLOVENSKI POBOCEVILEC / st m - m. maja ism — ■ Žalostno sporočamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da nas je prerano zapustila naša draga VIDA KOBAL Pogreb pokojnice bo v pretek 16. maja ob 16. uTi iz Jožefove mrliške veže. Žalujoči: oče Lojze, sestra Anica z družino, brat Jože z družino, brat Stanko ter ostalo sorodstvo. Vipava, Ruma, Trst, Dunaj ter Ljubljana. Odkritje spomenika Srečku Kumarju v Kojskem v Brdih — Veš spominskih plošč in druge prireditve po vsej Primorski — Posebna brošura o slovenskih Brdih in Srečku Kumarju Dne 25. maja bodo odkrili v Kojskem v Brdih spomenik Srečku Kumarju, pionirju nap rednega slovenskega zborovskega ustvarjanja. Ob tej priložnosti bodo po vsej Primorski najrazličnejše kulturne prireditve, tekmovanja in nastopi, nad katerimi je prevzel pokroviteljstvo dr. Aleš Bebler. Pomen Srečka Kumarja za razvoj naše glasbene kulture je zelo velik, saj je bil eden največjih vokalnih, dirigentov in modernih oblikovalcev naprednih pesmi, ki je znal navdihniti slovenske glasbene ustvarjalce za ustvarjanje neštetih skladb. Bil je dirigent učitelj- skih in drugih pevskih zborov v Ljubljani, Kopru, Trstu, Zagrebu in drugod. Kot dirigent je širil slovensko pesem doma in po svetu. Zaradi njegovih zaslug so na pobudo Učiteljskega pevskega zbora »Emil Adamič« že pred leti začeli misliti na postavitev spomenika v njegovi rojstni vasi, v Kojskem v Brdih. Ta zamisel šS je uresničila šele pred kratkim, ko sta okrajna ljudska odbora v Kopru in Gorici skupno z občinskim ljduskim odborom Dobrovo v Brdih sklenila postaviti spomenik, ki ga bodo odkrili 25. maja. Ob tej priložnosti so se odločili 'za veliko kulturno manifestacijo ne samo v Kojskem v Brdih, ampak tudi drugod po Sloveniji, koder je delal in služboval pokojni Kumar. Kumarjev kip, ki bo se- Goriške češnje te dni na trgu Skoraj vsako leto se pojavijo prve goriške češnje na trgu že okrog 1. maja, letos pa jih bomo dobili zaradi pozne pomladi šele te dni. Zgodnje češnje najprej dozorijo v Lokali pri Gorici in skoraj istočasno pod Ma-rovim' gričem p*i Sen’petru in v okolici Spodnjega Cerovega v Goriških Brdih. V pisarni kromberška oz. no- vogoriške kmetijske zadruge na šenj že 15. maja. Naslednje dni katere področju dozorevajo pa jih bo že več. Tudj v ' kmetijsko-vrtnarski zadrugi v Sentpetru pri Gorici smo zvedeli, da pričakujejo prve manjše količine češenj že ta teden, medtem ko naj bi jih bilo prihodnji teden že več na domačem trgu. Proti koncu prihodnjega tedna pa pričakujejo prve češnje smo zvedeli, da pričakujejo odkup že te dni. Od tam so nas napotili še v bližnjo Loko nad Ajdovščino h kmetu Rajku Karara, ki prinese vsako leto v zadrugo prve češnje dan ali dva pred di-ugimi. Le-ta pa nam je povedal, da bo dal na trg prvih nekaj kilogramov če- ZADOVOLJIV NAPREDEK Ob prašniku prebivalcev Dobrepoljske doline V spomin na dogodke, ki so se odigrali 17. maja 1942 na Tisovcu nad Dobrepoljsko dolino, slavijo prebivalci občine Dobrepolje že več let svoj občinski praznik. Na letošnje praznovanje se z vso vnemo pripravljajo. Ob tej priložnosti bodo pregledali tudi uspehe, ki so jih dosegli v zadnjih letih. Ti so nedvomno precejšnji. To področje je pretežno kmetijsko. Po zaslugi prizadevanj občine in posameznih kmetijskih zadrug so uspeli kmetijsko proizvodnjo povečati za okoli 20 odstotkov. Lanskoletno zvezno kmetijsko tekmovanje jim je bilo velika vzpodbuda in uspehi niso izostali. Zato se skrbno pripravljajo tudi na letošnje tekmovanje. Posebno skrb posvečajo živinoreji in poljedelstvu. V občini imajo okoli 800 krav v rodovniških seznamih, te so dale lani povprečno nekaj nad 2900 litrov mleka. V občini je le nekaj manjših Literarni večer v Novera mestu V počastitev Dneva mladosti je uprava doma JLA v Novem mestu prejšnji teden priredila literarni večer članov Društva slov. književnikov. Sodeloval; so: pripovednika France Bevk in .Mira Mihelič-Pucova ter pesniki Ivo Minatti, Janez Menart in Severin Šali. Na večeru sta nastopila tudi tenorist dr. >Iiro Vodnik, ki je zapel Simonitijevo »Samo en cvet« ter sopranistka Milena Spilerjeva, ki je zapela A. Ru-binsteina »Melodije«. Oba solista je spremljal pri klavirju pianist Stane Fink. Književnike in poslušalce v dvorani so prisrčno pozdravili tudj pionirji. To je bila prva prireditev v počastitev proslave Dneva mladosti in rojstnega dne maršala Tita v Novem mestu. (r) Ponovno v brigado Med štirinajstimi mladinci in mladinkami iz črnomaljske oči ne, ki so/se vključili v prvo novomeške mladinsko delovno brigado, ki je šla/ na delo 1. marca, so bili tudi Vlado Kobe Iz Radenc, Zvone Bečaj iz Podloga pri Dragatušu. Janko Plut iz. Kočevja pri Črnomlju ter Tone Muc iz Gribelj. Ko se je te dni vrnila prva izmena, so bili mladinci in mladinke iz črnomaljske občine vsi navdušeni nad življenjem in delom v mladinski brigadi. Na vprašanje, kaj je bilo najtežje, so odgovorili: »Slovo ob koncu izmene«. Zlasti vsi gornji štirje niso mogli vzdržati doma. Po dveh dneh so se spet vrnili v brigado, in to kar sami. (r) industrijskih podjetij. Kljub raznim težavam, kot so zastareli stroji, dosegajo lepe uspehe. V podjetju »Apnenica«, ki je že star obrat urejajo novo apneni-ško peč in vlagajo vse sile za napredek proizvodnje apna, po katerem je zelo veliko povpraševanje. Obrat lesno predelovalne industrije na Ratiki je znatno povečal proizvodnjo raznih izdelkov in pričakovati je, da bodo z modernizacijo obrata v prihodnje zaposlili še več deset mladih ljudi. Tudi za napredek ostalih panog gospodarstva vlagajo vse napore. Trgovska mreža ni najboljša. Pred dnevi pa so uredili sodoben lokal v Dobrepoljah, na Vidmu nameravajo graditi stanovanjsko - trgovsko hišo itd. Tudi komunalnim problemom posvečajo vso skrb. Upajo, da bodo v kratkem dobile vse vasi v tej občini električno napeljavo. Problem zase je gradnja vodovoda. Tega nameravajo graditi z zajetjem pri Robu; o sami graditvi pa bodo še razpravljali na prihodnjih zborih volivcev. Letošnje praznovanje občinskega praznika bodo v dobrepoljski občini povezali s praznovanjem Dneva mladosti. Poleg ostalega bo mladina uprizorila znano Cankarjevo delo »Kralj na Betajnovi«. (or) Rep kodra iz trgovine V novomeškem okraju je čedalje več primerov odpovedi delovnega razmerja v trgovskih podjetjih. Tako je v preteklih dveh mesecih samo pri sedmih trgovskih podjetjih odpovedalo 23 uslužbencev. 2e sedaj je v trgovini primanjkovalo kadra ln če bo šlo tako naprej, pa bo stanje kritično. Nekaj trgovin, ki so želele vpeljati neprekinjen obratovalni čas, je moralo to zamisel opustiti prav zaradi pomanjkanja primernega trgovskega kadra. Kot glavni vzrok za odhod iz trgovinske stroke navajajo neurejene tarifne pravilnike in deljen delovni čas. Nekaj pa k temu pripomorejo tudi neurejeni lokali trgovin in pomanjkljiva oprema, to je, slabi delovni pogoji. Občinski praznik v Trebnjem Občani občine Trebnje praznujejo 15. maja- svoj občinski praznik. Za letošnje praznovanje so se dalj časa pripravljali. Pri številnih prireditvah v počastitev praznika, bodo letos sodelovale tudi mladinske delovne brigade iz naselij v občini. Letošnje proslave oz. prireditve ob občinskem prazniku bodo v okviru praznovanj Dneva mladosti. - (r) že množičen odkup češenj, če bo tako lepo sončno vreme, kot je sedaj. Pravijo, da bo letos razmeroma ugodna letina češenj. Samo v goriškem okraju j.iib bodo pridelali letno okrog 3.200 ton. Največ v Goriških, brdih. Čeprav so goriške češnje cenjene na inozemskem trgu, bo treba zaradi pozne letine češnje za izvoz skrbno izbirati, ker bodo istočasno, če n.e morda prej na inozemskih trgih, tudi češnje drugih diržav. Goriška zelenjava in sadje za mladinske brigade Iz sadjarsfco-vrtnarskega področja Goriške, so začeli pošiljati preskrbovalnemu centru mladinskih delovnih brigad na avtomobilski cesti zelenjavo ,in to po zelo ugodno znižanih cenah. Skrb je prevzelo trgovsko podjetje »Flores«. Ko bodo dozorele prve goriške češnje pa .bo iz Šempetra pri Gorici odpeljal kamion vsak dan v Novo mesto tudi ta prvi sadež. Češnjam pa bo sledilo še drugo rano sadje — hruške, marelice breskve ■ *—jp— stavni del spomenika v njegovi rojstni vasi, je delo akademskega kiparja Borisa Kalina. Spored predvideva vrsto najrazličnejših prireditev. Na večer pred odkritjem spomenika v Kojskem bodo v Portorožu na hiši, kjeir je Srečko Kumar umrl, odkrili spominsko ploščo. Isti dan bo v Tartinijevem gledališču v Piranu svečana akademija, na kateri bodo razen Glasbene šole iz Kopra, ki jo je Srečko Kumar ustanovil, sodelovali še Učiteljski pevski zb^r »Emil Adamič* in drugi. Na to proslavo bodo prišli ljubitelji slovenske glasbene umetnosti \i vseh okoliških krajev. Dne 25. maja, na dan odkritja spomenika pa bodo praznovali v Brdih tudi svoj občinski praznik. Po slavnostni seji občinskega ljudskega odbora bodo v Kojskem odkrili spominsko ploščo na rojstni hiši Srečka Kumarja, še prej pa bo na njegovem grobu komemorativna svečanost. Zatem bodo sredi vas; odkrilj. spomenik. Popoldne bodo najrazličnejše k ul'turne prireditve. Množice ljudi, ki bodo ta dan prišle v Brda iz vse Slovenije, pa tudi iz Trsta in drugod, bodo prisostvovale nastopu pevskih zborov. Ta dan bo tudi godba Ljudske milice pripravila koncert. prosvetna društva in Svobode pa bodo priredila tudi druge svečanosti. 25. maja kakor tudi že nekaj dn; prej bodo najrazličnejši pevski zbori gostovali y vaseh po briških gričih in jim nudili nekaj kulturne zabave. Na proslavi v Kojskem pa bo razen Učiteljskega pevskega zbora »Emil Adamič« nastopil tudi Pevski zbor primorskih študentov »Vinko Vodopivec«- Tako bodo v Brdih to veliko kulturno manifestacijo, pomembno za vso Slovenijo, združili ? letošnjim občinskim praznikom in Dnevom mladosti. Odbor za postavitev spomenika Srečku Kumarju pa je za to priložnost pripravil posebno brošuro, ki bo prinesla najrazličnejše članke o delu in pomenu pokojnega pevovodje. Raizen tega bo brošura imela tudi bogato gradivo o gospodarskem, zgodovinskem io kultrunem razvoju V Brdih V. R L/UBLIANI Obisk na avtomobilski cesti V nedeljo je 20 članov kulturno umetniškega društva -Karel Jeraj«-, ki ga sestavljajo sami slepi obiskalo nekatere brigade na cesti Bratstva in enotnosti. Program so priredili v Šentjurju in Kartelje-vem. KUD -Karel Jeraj- deluje že polno leto in ima približno 60 članov. Združuje več sekcij med katerimi je najboljši glasbeni. Slepi ne morejo sodelovati pri gradnji ceste in so se zato odločili, da bodo dali graditvi tudi-, svoj prispevek s kultur-no-umetniškimi nastopi. V enournih programih so graditelje navdušili in v prisrčnem vzdušju prebili z njimi še nekaj ur. Junija - z avtobusi na Soro Električna cestna železnica bo junija odprla svojo sezonsko avtobusno progo Ljubljana—Sora. Avtobusi bodo vozili v lepem vremenu ob nedeljah in praznikih, in sicer v enakem obsegu kot lani. Postajališče v Ljubljani bo pred -Evropo«. Koncert za slepo mladino V okviru praznovanja tedna Rdečega križa je ženski pevski ljanski kinematografi predivaja-zbor ljubljanskega učiteljišča pod vodstvom prof. Pavla Ka- 00..0-. o ,n delno novogradnjo bolnišnico »a kusiiio TBC v Valdoltri je dala zadnji dve leti naša družba precejšnje vsote tudi za stanovanja zdravstvenih delavcev v tej bolnišnici. Nad »Turistom« v Ankaranu je zraslo (nad cesto, glej sliko) kar majhno naselje šestih stanovanjskih stavb. Vendar s tem stanovanjske potrebe še vedno niso krite. — Zelo pereč je za tamkajšnje zdravstvene delavce, oziroma njihov naraščaj tudi vprašanje otroškega vrtca: tembolj pereče, ker sta v večini družin v bolnišnici zaposlena oba starša. To vprašanje rešujejo že dolgo in občina Koper uvidevno prizmava nujnost takega vrtca. Žal se zaradi pomanjkanja denarja zadeva doslej še ni premaknila z mrtve točke. V bolnišnici upajo, da bo z dobro voljo do letošnje jeseni le šlo. — F. M. 9 Obvezno obveščani e kolektiva v papirnici »Vevče« Tistega dne, ko so volili v papirnici nov delavski svet, sem govoril s predsednikom prejšnjega delavskega sveta, Angelom Bau-om. Moje zanimanje je veljalo napredku, ki ga je doseglo delavsko upravljanje v podjetju. Iz pripovedovanja predsednika sem razbral, da je prišlo lani do preokreta v delavskem upravljanju in njegovem utrjevanju. Najpomembnejše v delu delavskega sveta in družbenih organizacij je vsekakor težnja, da bi bil kolektiv čim bolj seznanjen z vsem, kar se v podjetju dogaja, pri čemer ima sindikat zelo važno vlogo. O sejah delavskega sveta je kolektiv obveščen s plakati. Vsi zapisniki sej delavskega sveta in upravnega odbora z razpravo in sklepi morajo biti v 3 dneh na razglasnih deskah v oddelkih, tako da so vsakomur dostopni. Za to skrbi stalni zapis- lana v torek popoldne obiskal mladino Zavoda za slepo mladico v Ljubljani in ji priredil kratek glasbeni spored, ki so ga prijetno poživile solistične točke in sodelovanje ddrigentk-uči-teljiščnic. Koncert je potekel v toplem vzdušju; poseben pečat mu je dal tudi obisk dijaške delegacije beograjskega učiteljišča, ki se prav te dni mude v Ljubljani. Predavanja za bežigrajske upokojence * Predavanje za bežigrajske upo- V nabito polni dvorani. »Svobode« za Bežigradom je te dni predaval o novem pokojninskem zakonu tajnik podružnice Društva upokojencev. Namen predavanja je bil, da se članstvo podružnice seznani s samim zakonom ter njegovimi značilnostmi ter tako olajša delo Zavodu za soc. zavarovanje. Število neupravičenih zahtevkov se bo namreč zmanjšalo le, če bo vsak upokojenec poučen o svojih pravicah in ne bo nadlegoval zavoda z neupravičenimi zahtevami. Zato je prav, da je odbor podružnice priredil tako predavanje. Filmski spored V prihodnjih, dneh bpdo ljub- Pogled na Vrhniko li nekaj novih filmov. Najpomembnejši film bo prišel na program v kino Komuna. Gre za francoski film »To se imenuje zora« slovitega režiserja Louisa Bunueia, ki sodi med filmske avantgardiste. Njegovih filmov, zlasti predvojnih in pa tistih, ki so nastali med vojno in takoj po zadnji vojni ter sodijo danes med klasična filmska dela, žal pri nas niso predvajali. Zato nim bo prej omenjeni film prinesel mimo ponovnega srečanja z italijansko igralko Lucio Bose tudi prvo srečanje s tem pomembnim režiserjem. Kino Union bo v prihodnjih dneh predvajal italijanski čr-nobeli film »Vrnitev v življenje«, melodramo z nekaterimi manj znanimi italij antskimi igralci. Lepa prireditev upokojencev Kulturo prosvetna družina Okrajnega odbora Društva upo- kojencev v Ljubljani je priredila v nedeljo lepo uspelo prireditev. Ob popolnoma razprodani dvorani je mešani pevski zbor prav lepo izvajal koncert partizanskih in ljudskih pesmi, za kar je žel nedeljeno priznanje poslušalcev, pretežno upokojencev. Zatem pa so uprizorili spevoigro »Na planinah naših«. Prireditev je pokazala, da je pevska družina upokojencev res družina, kjer delajo z veseljem, požrtvovalnostjo in nesebičnostjo. To poudarja še dejstvo, da tako v zboru, kot tudi solistka še vedno nastopa nad 90 let stara tov. Ferjančičeva. Z nečim podobnim, se pač ne more pohvaliti noben naš pevski zbor! Vsem sodelujočim za lep in prijeten večer, še večkratno svidenje! Turistično društvo pripravljeno za sezono Turistično društvo Ljubljana se je dobro pripravilo na letošnjo turistično sezono. Poskrbeli so za dobre in izprašane vodnike, ki bodo tolmačili turistom zanimivosti Ljubljane. Vodniška služba se bo začela že v ponedeljek, 19. maja in bo trajala do 15. septembra. V programu so tudi posebni ogledi mesta za meščane, na katerih jim bodo vodiči razlagali kultumo-zgodovinske posebnosti Ljubljane. Nadalje bodo prirejali tudi krajše enodnevne izlete v okolico Ljubljane, ki jih bo letos predvidoma 12. Izleti bodo s posebnimi avtobusi, vodiči pa bodo izletnike seznanili s posebnostmi okolice. Društvo namerava v kratkem postaviti nove orientacijske table po mestu. Nadalje so izdelali tudi kratkometražni barvni film o Ljubljani, ki zajema zgodovino Ljubljane od mostiščarjev, Rimljanov, preko baroka do danes. Izdali so tudi vodnik po Ljubljani v 7 jezikih in turi-stiično-prometnj zemljevid Ljubljane, ,ki sta na razpolago v knjigarnah in kioskih, ne bi pa smela manjkati tudi v nobeni trafiki. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE OPERA Četrtek, 15. maja, ob 20: Rihard Strauss: Ariadna na Naksosu. — Abonma red u. nikar delavskega sveta in upravnega odbora. Obveščanje kolektiva je strogo dosledno in obvezno. Ciani delavskega sveta morajo poročati v svojih oddelkih, o čem je delavski svet razpravljal in kakšne sklepe je sprejel. Članom delavskega sveta je namenjen »Obratni vestnik«, ki izhaja po potrebi. Velika prednost tega vestnika je v tem, da prinaša zelo solidne in konkretne analize o posameznih vprašanjih upravljanja in gospodarjenja. V enem teh vestnikov sem videl analizo premij za prvo polletje ianskega leta z vsemi konkretnimi podatki o gospodarskih rezultatih, na podlagi katerih so bile podeljene premije, hkrati pa navedene tudi pripombe o umestnosti posameznih meril, višini premij itd. Zelo pomembno je nadalje prizadevanje, da bi čimveč članov kolektiva razumelo pomen nove delitve dohodka. O tem je štirikrat razpravljala tarifna komisija, dvakrat delavski svet, dvakrat kolektiv na sindikalnih sestankih, razpravljale pa so tudi organizacije »podjetja. To prizadevanje ni slučajno. Nadaljnje povečanje proizvodnosti in donosnosti podjetja, kakor tudi večji dohodek podjetja in kolektiva bo zahteval enotno podporo in prizadevanje vsega kolektiva. Proizvodnost in donosnost podjetja sta namreč dosegli že dokaj visoko stopnjo. To dokazujejo med drugim uspehi, ki jih je dosegel kolektiv lani v primerjavi z letom 1956 Tega leta so porabili za proizvodnjo ene tone papirja 95.51 delovnih ur, lani pa 88.78 ur ali 8.50/0 manj delovnih ur. Zastoji so znašali 1956. leta 5.8% delovnega časa, lani pa 5,TJ/o. Izmeček so zmanjšali od 8.7% v letu 1956 na 8.07% lani. Povečanju proizvodnosti je sledilo povečanje proizvodnje po količini za 8.11%, po vrednosti pa za lil.9%. Večja produktivnost in boljša kakovost proizvodnje oziroma zmanjšanja izmečka pa je vplivala tudi na dobiček, ki se je povečal za 11.53% ali za več kot 100 milijonov din v primerjavi z letom 1956. Visoka stopnja donosnosti podjetja, kjer predstavljajo stroški le okoli eno tretjino vloženih sredstev, bo zahtevala širše organizacijske ukrepe za nadaljnje zmanjšanje stroškov. V ta namen je pripravljen načrt o organizaciji 35'samostojnih ekonomskih enot v podjetju s samostojnim obračunavanjem, da bi izkoristili rezerve,, k; zmanjšujejo dohodek podjetja. Za nadaljnje povečanje proizvodnje pa bodo potrebne tudi investicije. Velik del teh bo moral kriti kolektiv z lastnimi sredstvi. Ti načrti, ki jih podpirajo organi upravljanja, niso niti majhni niti lahki. Prav zato bo potrebno še širše sodelovanje kolektiva z organi upravljanja in podpora prav vsega kolektiva ter družbenih organizacij. Možnosti za tako sodelovanje pa je •še precej. Z-ek Trbovlje V soboto, 17. maja bo v Delavskem domu v Trbovljah literarni večer, na katerem bodo brali svoja literarna dela, pesm; in prozo, mladi trboveljski pesniki in pisatelji — začetniki. Pobudo za to prireditev je dal Okrajni svet Svobod in prosvetnih društev, ki želi s tem vzpodbuditi mlade ljudi k ustvarjalni literarni dejavnosti. Trgovina s prehranbenirr.; predmeti nasproti Delavskega doma v Trbovljah je začela po želji strank dostavljati živila na dom in sicer brezplačno. Vodstvo poslovalnice zagotavlja, da se zaradi tega živila ne bodo podražila. Odločitev omenjene trgovine je vredna posebne pozornosti, toliko bolj, ker je to prva trgovina v Trbovljah, ki je začela dostavljati blago na dom. Trboveljski potrošniki želijo, da bi njenemu zgledu sledile tudi druge trgovine. Tečaj za knjigovodje Ljudska univerza v Idriji je priredila tečaj za nižje knjigovodje, ki ga je tri mesece obiskovalo okrog 40 slušateljev. Zal pa se jih je prijgvilo k izpitom le osemnajst. Opravili so jih s prav dobro oceno pred 3-člansko komisijo. Tečaj je priredila Ljudska univerza v Idriji, ki je bila minulo zimo dokaj marljiva. Sporočamo žalostno vest, da -e v 70 letu starosti po težki bolezni umri moj ljubljeni mož, oče. stari oče in brat JOŽE ŠKERL žel. upokojenec Pogreb bo v petek, -16.. V. 1958, ob 17. url na pokopališče v Sto-žice. Žalujoči: žena Marjana, hčeri Minka in Cilka z družinami, vnuki in vnukinje ter ostalo sorbdstvo. Ljubljana, Kranj, Kamnik pri Preserju. OPOZORILO Okvirjeni oglasi v našem listu Vam prinesejo velik komercialni uspeh. To vedo vsi, ki se jih poslužujejo. In teh ni malo! Naročnike vseh večjih oziroma okvirjenih oglasov zato opozarjamo, da ne moremo zagotoviti, da bodo oglasi objavljeni tisti dan, ki so ga navedli. Zaradi tedenske vsebinske razdelitve lista je to včasih nemogoče. Vendar jih bomo objavili čimprej, najpozneje pa v osmih dneh. Naročnikom, kd bodo zahtevali objavo ogiasa le določenega dne, bomo zaračunali 10% več. Uprava »SLOVENSKEGA POROČEVALCA« Kulturna manifestacija v Brdih ZAVOD LR.S za transfuzijo krv; Ljubljana, razpihuje mesto šoferja D, oziroma C kategorije. "«-1379-1 NATAKARICO ali polkvalificira-no kuharico ali dekle, ki ima veselje do priučitve v gostinstvu sprejmemo takoj. Ponudbe pošljite pismeno ali se osebno zglasite v Gostišču Zelenica. Žirovnica. Samska soba je zagotovljena. R 1377-1 KNJIGOVODKINJO - materialno mezdno, z znanjem blagajniških poslov in administracije, sprejme takoj podjetje Kmetijsko gospodarstvo Radvanje, Streliška štev. 150. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Samsko stanovanje na razpolago. Plača po tarifnem pravilniku a!i po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite na gornji naslov z življenjepisom in navedbo dosedanje zaposlitve. R 1376-1 CiSTILKO-BILJETERKO sprejme kino Triglav. Ljubljana. Osemurna zaposlitev. Nastop takoj. R 137S-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — iščemo. Nastop takoj. Javiti se od 15. do 18. ure. IliTska ulica štev. l-ni. levo. 19146-1 MIZARSKEGA POMOČNIKA — sprejmem. Vodnikova cesta številka 102. 10206-1 NATAKARICO sprejmem takoj, l Hrana in stanovanje v hiši. — Sprejmemo tudi kuharico za pomoč ob nedeljah. Gostilna »Pod Hribom«. Novak. Ljubljana, Litijska štev. l. 10189-1 OTROŠKI VOZCiCBK, kombiniran, italijanski. prodSm. Hišnica Narodne galerije. 10201-4 FIAT lioo C-tipa, odličen; prodam. Celovška 50. dvorišče. 10200-4 JAWO, 175 ccrn, popolnoma novo, prodam. — Ogled iz prijaznosti: Križevniška št. 2, priti.. 1. vrata. desno. 10138-4 PERZIJSKO PREPROGO. dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe pod »Preproga« v ogl. odd. 10183-5 DVOSOBNO STANOVANJE s kopalnico v Ljubljani, takoj vseljivo. prodam, ponudbe pd »Takoj« V Ogl. odd. 10205-7 HISO z vrtom, zraven je nekaj kmečkega poslopja, prodam. Po želji tudi travnik in nekaj gozda. Nova Gorica. Slovensko Primorje. Naslov v oglasnem oddelku. 10204-7 STAVBNO PARCELO 483 kV. metrov, z odobreno lokacijo za enodružinsko hišico v Kamnoseški ulici prodam. Ljubljana. Litijska 1. 10191-7 ZA WEEKEND HIŠICO — prodam svet ob desnem bregu Ljubljanice pri bivšem kopališču. Ljubljana. Litijska cesta 1. 15190-7 150.000 din POSOJILA dam za prazno sobo. Lahko tudi izven Ljubljane. Ponudbe pod »Gotovina« v ogl. odd. 104.83-9 _ NAJVISJO NAGRADO dam za prazno sobo. Naslov v oglasnem oddelku. 10187-9 ZELENO AKTOVKO z zadrgo sem izgubil od Aškerčeve, Prešernove do Dravelj. Poštenega najditelja prosim, naj jo vrne .proti nagradi na naslov: Vlado Uršič, VFS, Stari trg štev. 34, Ljubljana. 10192-10 ŽELIM SPOZNATI inteligentnega tovariša, ljubitelja narave, od 30 do 35 let. za izlete. Ponudbe pod »Izleti« v podr. SP Celje. 10203-11 GOSPODINJSKO POMOČNICO — samostojno, vestno, sprejmemo takoj ali 1. junija. Lepa soba, plača dobra. Prednost imajo starejše in s priporočili. Tugomer-jeva 54. 10100—1 DEKLE ali ženo sredmj. let potrebujemo v Zagrebu Za samost, vodenje gospodinjstva m samostojno kuhanje za dve osebi. Potrebna so priporočila,-Nastop po dogovoru. Resne -ponudbe pošljite pod »2 osebi« v oglasni oddelek. R 1372-1 Geografsko društvo Slovenije vabi na predavanje prof. dr. Bra-nimira Gušiča iz Zagreba. Predavanje z naslovom »Stočarska kre-tanja u staroj Hercegovini« bo v petek, 16. maja ob. 20 url v balkonski dvorani na Univerzi. P KOLEDAR Četrtek, 15. maja: Zofija NOČNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA bolnikovem domu od 20.-7. VRE ZJUTRAJ. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN Zdravstveni dom MOSTE: dr. Debevec Rado. ZD. Moste, Krekova 5. tel. 31-359. V odsotnosti zdravnika kličite teL LM 39-300. Zdravstveni dom SlSKA: dr Jenkole Rozalija. Černetova št. 31. tel. 22-831. Zdravstveni dem BEŽIGRAD: dr Tičar Lojze. Veselova 19. tel. 21-956. Zdravstveni dom VIC: dr. Stok Miloš, Cankarjeva 10, tel 21-519 Nedeljska', dežurna v ambulanti Tobačna tovarna. Tobačna 6. od 8.—14 ure. tel 22-705. Zdravstveni dom CENTER: dr Tabor Ludvik, Miklošičeva št/ 24. tel. 33-151. Za obiske otrok ista telefonska številka. Edravstveni dom RUDNIK: dr Maj. Miran, Wolfova 5-1. tel. 22-684 V odsotnosti zdravnika kličite tel LM 20-500. V soboto dežurna služba že od 18 ure dalje vaši materialni in časovni po-co.ii Vam morda ne dopuščajo Zdravljenje v zdravilišču. Z ma-jh--r.cru stroški lahko doma zdravite r -jezni jeter, žolča, želodca in - vesja. čire, zaprtje, hemeroide :. rogaškim »DONAT« vrelcem. Prisrčno se zahvaljujem dr, Mi-vvcu in dr. Beričeviču za uspeš-zdravijenje na Dermatološki kiniki v Ljubljani in dr. Zdrahi za opravljeno operacijo; za ' :.ri> in nego pa vsemu medicin-,i:emu osebju Dermatološke kli- SPORED ZA ČETRTEK »•KINO UNION«; premiera italijanskega filma »VRNITEV V ŽIVLJENJE«. Tednik F. N. 19. Predstave ob 15, 17, 19. in 21. Ob 10. matineja angl barv. filma »SMRT NA CESTI«. »KINO KOMUNA«: amer. barv. cinemascose film s stereofonskim zvokom »DEŽELA FARAONOV«. Predstave ob 15. 17, 19. in 21. Danes zadnjikrat! »KINO SLOGA«; angleški barv. kriminalni film. »SMRT NA CESTI«. Igrata Antho-ny Steel in Odile Versois. Predstave ob 15, ^17. 19. in 21. »KINO VIC«: češki barvni film »POKORNO JAVLJAM« (H. del »Dobrega vojaka Švejka«) Predstave 15. 17, 19. in 21. »KINO ŠIŠKA«: ameriški barv cinemascope film »SEDEM LET SKOMIN«. Igrata Marilyn Monroe in Tom Etvell. Predstave ob 15, 17, 19. in 21. »LETNI KINO BEŽIGRAD«, amer barv. fiilm »VRNI SE STRIČEK WILLY«. Predstave ob 20. Danes zadnjikrat! Prodaja vstopnic uro pred začetkom predstave. Prodaja vstopnic v vseh kinematografih razen v kinu Bežigrad od 9.—11 in od 14. dalje. MLADINSKI KINO »LM« Kotnikova 8: Zaprto. TRIGLAV: italijanski film »DE- SET LJUBAVNIH PESMI«. Tednik. v glavnj vlogi B-runela Bovo, Franka TamatinL Predstave ob 16, 18. in 20. Prodaja vstopnic od 15. dalje. Danes zadnjikrat. »LITOSTROJ«; ital. film »NJIHOVE ZABLODE«, ob 20. Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. Zadnjič. ŠENTVID: amer. film »DA NE PRIDE ZORA«, ob 17 in 19. VEVČE: japonski film »PREHOD PREKO REKE JANG-CE«, ob 20. ČRNITE: italijanski film »SLEPO DEKLE IZ SORENTA«, ob 20. DOMŽALE: meh. film »UMIRAM SREČNA«, ob 18. dn 20. KAMNIK »DOM«: amer. barv. film »DOŽIVLJAJI KAPETANA VAJTA«. DUPLICA: ital. film »ANA ZAC-CHEO«. ob 20. BLED: amer, film »GOSPOD 880«, ob 18. in 20.30 NOVO MESTO »KRKA«: kitajski film »HAIV7A« in kratki zabavni filmi program. VI predstava za mladino. KRANJ »SVOBODA«; amer. film 16. 18. in 20. KRANJ »partizan«: premiera amer. filma »PROTI VSEM PRIČAM«, ob 19. PRANJ »SVOBODA«: amer. film »PROPADLI ANGEL«, 'ob 19. JESENICE »RADIO«: amer barv. film »ZGODBA O GLENU MILERJU«, ob 18. in 20. JESENICE »PLAVŽ«: češki barv. film »NEKOČ -TE 2IVEL KRALJ«, ob 18. in 20. PTUJ: Jugos-1. film »SLAB DENAR«. MURSKA SOBOTA: ob 20. jugoslovanski barvni film »POP ČIRA IN POP SPIRA«. RAZPIS Razpisna komisija Zdravstvenega doma Ljubljana-Center razpisuje delovna mesta: stomatologa — strok, vodjo zobne ambulante, dentista. zobne instrumentarke, zdravstvenega tehnika — laboranta. Pogoji: predpisana izobrazba Rok prijave je 31. maj 1858. Prošnje vložite upravi Zdravstvenega doma Center, Ljubljana. Miklošičeva c. -24fl R ZDRUŽENJE KNJIGOVODIJ LRS Obvešča gospodarske organizacije, da imamo v svojem programu za izobrazbo kadrov v letošnjem letu namen prirediti še naslednje seminarje: 1. seminar Tema: Zakon o delovnih raz- merjih in Zak-on o sredstvih gospodarskih organizacij. . Seminar bo v prvih dneh junija in bo trajal predvidoma dva dni. Seminar priporočamo direktorjem podjetij, njihovim namestnikom, sekretarjem in predstavnikom delavskega samoupravljanja. 2. Seminar Tema: Kontni načrt z navodilom. delitev dohodka in Zakon o sredstvih gospodarskih organizacij. Seminar bo v mesecu juniju in bo trajal predvidoma tri dnJ. Seminar priporočamo šefom računovodstev. njihovim namestnikom in konferjem. 3. Seminar Tema: obračun proizvodnje po stalnih ekonomskih enotah za razne tipe n-ralzvodnje. Seminar bo letos v jeseni in bo trajal predvidoma šest dni. Povezan bo s strokovno ekskurzijo. Seminar priporočamo šefom računovodstev. r. n »htrkom in obra- tovnim knjigovodjem. 4 Seminar Tema: Ekonomsko finančna analiza neriodičnih obračunov in zaključnih računov. Seminar bo je«eni in bo trajal predvidoma tri dni. Seminar priporočamo šefom računovodstev. analitikom in banč-no-kred:tnim referentom. 5. Seminar Tema: Knjigovodstvo in zunanja trgovina. Seminar bo Jeseni in bo trajal predvidoma dva dni. Seminar priporočamo šefom računovodstev in njih namestnikov vseh izvozno uvczndi podjetij. PAZITE NA POSEBNE RAZPTSE-Združenje knjigovodij LRS Ljubljana poštni predal št. 8. R OBVESTILO GOSPODARSKIM ORGANIZACIJAM Združenje knjigovodij LRS razpisuje dva seminarja: 1. Seminar Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o sredstvih gospodarskih organizacij. Seminar bo v prvih dneh junija v Portorožu in bo trajal dva dni. Namenjen je direktoriem podjetij, njiihovim namestnikom, sekretarjem in predstavnikom delavskega samoupravljanja. Prijave s priimkom, imenom in nazivom udeležencev pošljite na naslov: Združenje knjigovodij LRS .Ljubljana, poštni predal 3, vključno do 25. maja. Stroški seminarja znašajo 3.000 diin za udeleženca. Potni stroški-v tem znesku niso vračunani. 2. seminar Kontni načrt z navodilom, delitev dohodka in Zakon o STed-stvih gospodarskih organizacij. Seminar bo tri dni v mesecu juniju, vendar Se v času, kS bo’ zagotovil pravočasno izdelavo polletnih periodičnih obračunov. O pričetku in kraju seminarja bo vsak udelež°nec pravočasno pismeno obveSčen. Seminar je namenjen šefom računovodstev. njih namestnikom in konterjem. Prijave s priimkom, imenom in nazivom udeležencev pošljite na naslov: Združenje knjigovodij LRS Ljubljana, poštni predal 8, vključno do 25. maja. Stroški seminarja znašajo 4.000 din za udeleženca. Potni stroški v tem znesku niso vračunani. Opozarjamo vse udeležence, da da je udeležba omejena, zato prosimo. da pravočasno prijavite in nakažete stroške na račun: Združenje knjigovodij LRS Ljubljana — Mestna hranilnica ljubljanska štev. 506-1-1000. Združenie knjigovodij LRS Ljubljana, p. P, 8. ■I arij a Hribar, Ihan. 1RBOEETUM VOLČJI POTOK : vse ljubitelje narave, da obi-io :n si ogledajo arboretske na-ie, ki so ravno sedaj v cvetju rrupinski obiski organizacij ali naj željo po strokovnem vod- - ri sporeče 7v"saj dva dni pred sketn. Prav tako vabimo vse intere-te. da si že sedaj v dobi bogate ■ mente parkovnih rastlin za-■ r-vijo tiste, ki jih morda žele -naviti jeseni ali pomladi. spomin blagopokojnega tova--i Jakoba Slaparja so pokloni-? učiteljice v pokoju kranjske -iške šole 1200 <51 n ar jev z-a sle-•mladino. Iskrena hvala! ■■'a rti e sto venca na gr.ob pokojne -ipine Podbevškove pa je po-MU k a Švab 1.500 dinarjev . siepo mladino Iskrena hvala! •JUBILEJNI PROGRAM vobške televizije s scdelova-m RT Beograd in RTV .Ljubljana četrtek 15. maja ob 20. url bo : ::bška televizija oddajala iz-- ".i program ob drugi obletnici .ege. dela. Pri programu sode-1 n ežusksgefuOEa»mutjuozjvcE. ■; 3 lastnimi točkami tud: hnska in beograjska televi-e To bo torej prvi skupni na-p vseh treh jugoslovanskih te- - azijskih cantrov. P:.-.daj a bo :z zagrebškega studia, -.n« šal pa jo bo, kot običajno. iUsjnik na Krvavcu. Program: Četrtek, dne 15. V. 1958. 20.00» TV diievnik Ob drugi ob-.etnici RT Zagreb. Jadranska simonija — kratek film. Naša umetnika — nastopa Marije Crnobor: ,n Ljubiše Jovanoviča (RT Beograd). praznik kamna — dokumentarni film. Kratka srečanja — - - Sonja kaste! (RVT Za- ta.o). atka glasbena oddaja z • Deržaj. Beti Jurkovič jn _ :.:n iazz ansambltjm (Radio Ljubljana). Umrl je naš dobri mož oče, brat, ded in praded ANTON ŠTRUMBL Zajujoči domači. obvešča Od 15. maja do 30. septembra POSLUJE poslovalnica PUTOTKA SLOVENIJA v Ljubljani. Titova cesta 12, od 8. do 12. ure in od 17. do 20. ure. Menjalnica v tej poslovalnici POSLUJE ob delavnikih od 7. do 20. ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure. MENJALNICA PUTNIKA SLOVENIJA na železniški postaji v Ljubljani POSLUJE od 15. maja do 30. septembra vsak dan neprekinjeno od 7. do 22. ure. POSLUŽUJTE SE USLUG, KI VAM JIH NUDI TURISTIČNO IN AVTOBUSNO PODJETJE PUTNIK SLOVENIJA) LOJZKA REBERNIK C; it £• il S L> 1 a L- ki DRAMA ., 15. maja, ob 20. Miller irt trgovskega potnika*, n ma E. (Preostale vstopnice so že v prodaji.) ■‘ek. 16 maja, ob 15.30: Good-vrh-Hačkett »Dnevnik Ane frank-.. Dijaški abonma H. (Storža so v p-redaji.) r, 20: ONeill »Dolgega dneva roiovanje v noč«. Abonma S. Preostale vstopnice so že v prodaji.) .. , .. nanes zvečer je prvič v letošnji toni na " sporedu obnovljena illerjeva drama »Smrt trgov-uga potnika«. W. Lcaana igra ocz Cesar, njegovo ženo Lindo fla Juvanova, Biffa Lojze Rozin, Happvja Bert Sotlar kot it. Režiser je Slavko Jan. see-graf ing. arch. Ernest Franz, ;i,ko glasbo je napisal Bojan Pogreb nepozabne bo v petek, 16. maja 1358, ob 16.30 Jakobove mrliške vežice na pokopališče Zale. Žalujoči: mama Pavla, brat Janez, sestri Pavelca in Marija ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, 14. maja 1958. Vsem sorodnikom in znancem javljamo žalostno vest, je po dolgi težki bolezni umrl dne 13. maja 1958, stair let, naš dragi mož, brat, stric EMIL OBLIK plinski monter Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 15. maja 1958, 16.30 na mestnem pokopališču v Celju. Žalujoči: žena Fani, brata, nečaki in ostalo sorodstvo. Celje, Maribor, G-leLsttaten, Leibnitz (Avstrija), Ljubljana, Gornji Grad, Stockholm. OBVESTILU Zavod LRS za statistiko razpisuje na podlagi 160. člena Uredbe o izvrševanju proračunov JAVNO PRODAJO izrabljenih 9 računskih strojev, ki bo 17. maja ob 10. uri v zavodova stavbi. Vožarski pot štev. 12, soba štev. 34. Ogled strojev pred prodajo je mogoč od 10.—12. ure v sebj 41. O Naznanjamo žalostno vest, da nas je po kratki itn mučni bolezni v 75. letu starosti zapustila naša mama, stara mama, sestra, tete FEMČIŠKA KRIM1R Dotrpela je -naša ljuba mama, babica, prababica FRANČIŠKU. BOŽIČ roj. DIMIM Z zadnjemu počitku jo bomo spremili 15. maja 1958, ob 16. uri na pokopališče v Šmartnem pri Litiji. Žalujoči: 'sin Franjo, hčerke Julka, Tonca, Mici, Francka, Anica in Iva ter rodbine Berce, Skubic, Mlakar in ostalo sorodstvo. upokojenka po žel. uradniku Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, 15. maja 1958, iz hiše žalosti Domžale, Ljubljanska cesta 66, ob 17. uri, na farno pokopališče v Domžalah. Žalujoči: hčerka Jožica, por. Flerin, zet Anton Flerin, vnuk Vladimir in ostalo sorodstvo. Domžaie, Ljubljanska cesta 66, dne 14. maja 1958. ramesto obolele Severjeve Igra nadaljnjega vlogo Edith Fran-ve v »Dnevniku Ane Frank« : ra Danilova, '-ložo Ivlargot v -m delu pa Duša Počkajeva. Občinstvo opozarjamo, da se io večerne predstave v Drami v Operi od danes dalje začen-ile ob 20. uri! * OPERA ftrtek. 15. maja, ob 20: Wagner v»■.««»/ v.... Abonma red KONCERT! Slušatelji Akademije za glasbo bodo nastopili nocoj ob 20.15 v Filharmoniji Spored obsega dela za klavir, violino, flavto, dva klavirja ter pesmi. Sporede in vstopnice dobite uro pred koncertcm v Filharmoniji. I< Jutni ob 20.15 koncert, za zeleni abonma Dirigent Samo Hubad, solist Jelka stanič-IIrekova. Na sporedu — Haydn, simfonija št. 7 v C-duru: Čajkovski. V simfonija: Prokofjev. Koncert za violino in orkester. K V petek is. maja ob 29.15 koncert za zeleni abonma. Dirigent Samo Hubad, solist Jelka Stanie-Krekova. Na sporedu Haydn. Sim-rcnija štev. 7 v C-duru, Čajkovski. V. simfonija: Prokofjev. Koncert zs violino in orkester. K Na Bledu bo drevi koncert pevskega zbora »Prešeren« iz Kranja. K MALI OGLASI V KOCI pod Bogatinom na Komni razpisujemo mesto oskrbnika ali oskrbnice z nastopom 30. junija. Celoletno oskrbovanje. — Prošnje je treba vložiti do konca maja na podpisano podružnico. Plača po dogovoru. V prošnji navedite kvalifikacijo oziroma dosedanje službovanje. Podružnica S PD —Bohinj. Srednja, vas. R 1381-1 KOMISIJA za sklepanje in odpovedi delovnih razmerij podjetja AVTOOBNOVE, Ljubljana, Bežigrad 11, razpisuje delovna mesta za takojšen nastop ali po dogovoru: več visokokvalificiranih •ali kvalificiranih kovinostrugarjev, avtomehanikov, avtokleparjev in delavcev za priučitev v avto stroki, kvalificiranega elek-trovarilca jn avtoličarja, 2 delav-za za pranje in mazanje motornih vozil ter pomožna dela v sprejemnem oddelku. - Delovna mesta za kovinostrugarje so v glavnem obratu Bežigrad 11 in v obratu Šentvid. R 1363-1 PODJETJE IEV — industrija za elektrozveze. Ljubljana, Linhartova 35. sprejme 2 kvalificirana varilca. 3 kvalificirane strugarje. kvalificiranega galvanizerja. kvalificiranega ličarja, več strojnih tehnikov za konstrukcijo. več strojnih inženirjev za konstrukcijo, več elektrotehnikov za šibki tok za razvoj, proizvodnjo in kontrolo, več elek-troinžemrjev šibkega toka za razvoj normirca in solidnega, bistrega absolventa srednje šole za priučitev dela v specialni laboratorijski stroki. Plača po tarifnem pravilniku. — Ponudbe sprejema kadrovski oddelek podjetja 14 dim po objavi oglasa. Nastop službe je mogoč takoj ali po dogovoru. R -1378-1 TVRDKA REFLEN S. Podgornik. Import-Exiport iz Trsta, obvešča kliiente, da je odprla pisarno v Via Germa No. 10 (nasnrčti hotela »Ttalta«) obenem s skladiščem rabljenih VESP m LAM-BRET. Tvrdka je organizirana za izvrševanje darilnih pošiljk ter ima v prost: luki Trsta lastno skladišče z zalog živil in posebno skladišče z rabljen'mi nemškimi avtomobili: Opel-Re- kord. Opel-Caravan. Volkstva-gen. Ford — Taunus, promptni za izvoz v Jugoslavijo. Poleg*te-ga odpošiljamo nemške električne 5ted!lnike »Ktlpoersbuseh« švedske hladilnike »Elektroluk« radie »Grunding«. »Blauipunkt« io druge aparate za gospodinjstvo R 1380-11 ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI Mestni dom. Četrtek, 15. maja ob 20: A. Koren »Ambasador«, komedija. Gostovanje v docnu »Svobode«, Zg. Šiška Prodaja vstopnic v domu »Svobode« v sredo od 18. do 19. in v četrtek od 18. dalje. Opozarjamo na gostovanje Sent-‘Ekobskega gledališča v domu ■ Svc-bode« v Zg. Si-ški v četrtek, 15. maja, ob 20. url. Prodaja vstopnic v Mestnem domu. rezerviranje po telefonu 32-850. FRESERNOVO GLEDALIŠČE V KRANJU Četrtek. 15. maja, ob 18: Gias- beno-baletni večer (prireja Obč. komite LMS Krani). Izven NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Četrtek, 15» maja, ob 20.: Dvorak »Vrag in Katra«. Red LMS-3. Ob 20.: Maugham »Zakonska matematika«. Gostovanje v PekTah. Nenadoma nas je zapustil ljubljeni mož in očka STSNE JAGODIC Nenadoma je umrl naš Pogreb bo v četrtek, 15. maja 1958 iz. Mestnega gledališča Jesenice, kjer tudi ležd. Žalujoči: žena Rozka, hčerki Helena in Stanka, mati, oče, brat Srečko z družino in ostalo sorodstvo. direktor Mestnega ■ gledališča Jesenice, Igralec In kulturni delavec. PBEBSVMJ1E Združenje rezervnih oficirjev pododbor občine Rud n.: (k obvešča vse rezervne oficirje občine Rudnik, da bo v četrtek: 15. maja nob 18.30 uri v Domu SZDL. na Dolenjski cesti predavanje »Dejstvo i upotreba pešadije u atotnskom ratu«. Udeležba je strogo obvezna za vse rezervne oficirje. Rezervni podoficirji in oficirji terena Tabor—Stari Vodmat imajo predavanje dne 16. 5. 1958 ob 23. uri v bivši kavarni Tabor. Tema predavanja je »Borba za Sutjesko«. Po predavanju boano predvajali borbeni fiilm. Udeležba obvezna. Ostal; vljudno vabljeni. Slovensko etnografsko* društvo vabi na javno predavanje. ki bo v petek 16 maja ob 17. uri v knjižnici Narodnega muzeja. »O pomenu in liku Andreja Susterja-Drabošniaka- bo govorili dr. Niko Kuret. Predavanje bodo cipremljali nagneibfonsk’ posnetki odlomkov "Jrabošn jakovih del v izvirrti iz-•^dbi domačinov iz Kostanj na Koroškem. P V četrtek 15. maja bo ob 20. uri v Klubu ljudskih poslancev. Puharjeva i. informativni sestanek 7. d-skusiio o delu in nalogah nedavno ustanovljenega Inštituta za družbene znanosti v Beogradu, s posebnim oznrom na sociologiio. V uvodu bo govoril uoravnik oddelka za sociologijo docent dr VUK PA vtOUVTC Vabimo člane in nečl •me Združenje za filozofijo In sociologijo Na zadnjo pot ga bomo spremili iz veže Mestnega gledaliišča na Jesenicah V četrtek, 15. maja 1958, ob 16. uri. Ohranili ga bomo v trajnem in svetlem spominu! Kolektiv in gledališki svet Mestnega gledališča1 Jesenice. Zahvala preminil naš ustanovni član Martin Peterka Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je 13. maja v starosti 87 let umrl Mirnu tcmžbj RECEPT za nego Eca: Redno uporabljal za nego kc-že samo kvalitetno mastno kremo ULTRA-GIN-sport. Dohiš io v vseh parfumerijah. Dolgoletnega sodelavca bomo oftranili v spominu 1 Za čiščenje mastnih dobiš v vseh trgovinah Duieš m do. tudi prepa rat Nobenemu manjkat «FT.pV'. Delovni kolektiv in sindikalna podružnica Usnjeni izdelki. V Klubu kulturnih delavcev bo v četrtek 15 mala ob 20 30 ored-•r^ial svojp barvna d:aooz:t:vp i 7 prof dr Miroslav ZQi (po oredavanju. ki je že bilo v klubu). P » - r e ds t v n not: V A n A T Nudijo ga lekarne in MONTAŽNE CEVI 'TOdUSTRIJA TRAKIOftA I MAŠINA Francoski in slovenski Verdun Francosko mesto in trdnjava Verdun je vsem znano po ogorčenih borbah v Prvi svetovni vojni. Le malo kdo pa ve, da imamo Slovenci tudi svoj Verdun, in sicer pri Novem mestu, blizu trase za avtocesto, ki jo gradijo mladinske brigade. Obe imeni — francosko in naše —. izvirata iz keltskega korena. Izkopanine blizu našega Verduna so pokazale, da je bilo tam nekoč naselje keltskega mena Latobigov — eno naj večjih znanih keltskih naselij v srednji Evropi. Poleg tega je pri nas tudi več drugih krajevnih imen keltskega izvora — n. pr. ime reke Krko. ormon mladosti %r,o,curwoop MflBŽSRSKIi PIKAPOLONICA SE BOJI HRUPA Nova vrsta sintetične penaste gume V neki britanski tovarni plastičnih mas preizkušajo novo vrsto penaste sintetične gume, za katero trdijo, da je doslej najbolj podobna naravni gumi. Novo »peno«, izdelujejo v glavnem iz polietrov in premogovega katrana. Ta izdelek je baje lažji in prenese večjo obtežitev. Odporen je proti kemikalijam, je dolgotrajen in nanj ne vplivajo vremenske prilike. Razen tega 'je sam proizvodni proces enostavnejši in cenejši. Praktično bodo to gumo vpeljali že čez nekaj tednov v tapetništvo, kjer se je izredno dobro obnesla. Preden zgradimo stavbo, moramo poznati .značilnosti tal, na katerih bomo gradili.'Do sedaj je bil postopek za izmero vseh značilnosti tal razmeroma drag in kompliciran. Francoski inženir Louis Menard je odkril preprosto metodo, s katero bo mogoče hitro ugotoviti lastnosti tal že na terenu, ne da bi bilo treba pošiljati vzorce v laboratorij. S pomočjo posebnega aparata »pre-siometra« bodo na licu mesta izračunali vse potrebne podatke. Ker je ta metoda mnogo cenejša kot dosedanji postopek, so jo začeli uporabljati že v nekaterih državah, ter si bo prav gotovo utrla pot po vsem svetu. 1LI VES^E? — da da kilogram urana ® energijo, ki bi lahko osvet- » ljevala in grela ves mesec * našo slovensko metropolo — ‘i Ljubljano? £ — da spada težko pristopna & severozahodna obala Paname 9 med najmanj raziskana ame- IJ riška področja? ® 226. Eden od vodnikov se je pognal proti jelenu, a ga ni' dosegel. Skočil je drugi — tudi ta je zgrešil. Polkrog se je zamešal, jelen pa je dobro izrabil čas. Baree je slišal, kako je pljusnil v vodo. Stekel je proti bregu in se zgnetel med volkove, med to podivjano čredo z renčečimi grli. Mladi jelen pa je že počasi plaval proti drugemu bregu. ni komite za uteži in mere, i bo zasedal šele leta 1960. Pri tem pa se nehote vprašamo, kako bo pri taki definiciji mogel razložiti učitelj desetletnim učencem, kaj je meter. žine. Elementi, ki so prišli v zadnji izbor so kadmij, kripton in živo srebro. Na seji posvetovalnega komiteja, ki je bila konec lanskega leta v Sevresu, so sklenili, da bodo meter definirali na podlagi radiacije, ki odgovarja določenemu prehodu žarkov kriptono-vega atoma. Ali bolj natančno izraženo: novi meter bi naj bil enak 1,650.763,73-kratni valovni dolžini tega sevanja. Ta predlog bo moral odobriti še Mednarod- 2e dalj časa razpravljajo fiziki in matematiki v svetu o tem, da bi spremenili osnovno dolžinsko enoto, oziroma da bi izdelali natančnejšo osnovo, kot je sedanji meter iz platine in iridija v Sevresu. Pri tem jim gre predvsem za to, da bi bilo točno dolžinsko mero laže reproducirati. Med sirokovnjaki prevladuje mnenje, da je treba definicijo metra postavk: v zvezi z atomskimi izsledki, to je kot produkt natančno določene valovne dol- Slavn in sreča Nedavno tega je nek znan li|j francoski tednik izvedel anketo, ||§| ki je dala presenetljive in zani- ;(;||| mive podatke. Na vprašanje: IM »Ali mislite, da boste nekoč imeli kaj vpliva na usodo Francije?« je 60 odstotkov mladih ljudi odgovorilo, da na kaj takega niti ne mislijo. Toda na vprašanje: »Ali ste srečni?« jih je 85 odstotkov odgovorilo pritrdilno. Zaključek: politika in razvoj naše dežele nas ne zanimata, mi pa smo vseeno srečni in zadovoljni! 227. Baree je poiskal Maheeguno. Zarenčala je nanj in se pomešala med krdelo. Baree volkov ni razumel. Nepeesa ga je bila naučila, da je plaval kot vidra, in zato ni vedel, zakaj je voda zaustavila volkove v njihovem zasledovanju. Planil je v vodo/in se čudil, da mu nihče ne sledi. Tedaj so ga volkovi opazili, zagledali so njegov črni kožuh. Motorne sani Norveški inženir Arne Skul- Š&SfMi lerud je konstruiral motorne sani, ki so postale kmalu zelo priljubljene in jih Norvežani imenujejo »Snow-Scooter«. Glav- f|l||j§l||| na prednost tega snežnega vozila je v tem, da je izredno lahko in | ceneno. Tri do štirje možje ga z lahkoto dvignejo in natovorijo na kamion. Lahek motor vrti jermene, po katerih tečejo sani. Voznik sedi podobno kot na mo- ^ tornem kolesu. Snow Scooter 1 stane le okoli 400 funtšterlingov llgllll ter doseže hitrost okoli 50 kilo- 'mSBBgm metrov na uro. '||SSN| V Duisburgu (Zah. Nemčija) je Evropska skupnost za premog in jeklo (CECA) dala izdelati za razstavo v Bruslju ogromno, maketo, dolgo 48 m, ki kaže premogovnik, tovarne za izdelavo stranskih produktov, železniško omrežje, železarno, visoke peči in kompletno jeklarno. To »igračko« so delali 7 mesecev, stala pa je 140 milijonov frankov. Po razstavi v Bruslju bodo maketo kazali po vsem svetu. Dr. Schmidt je v laboratoriju neprevidno segel po neko izredno strupeno kačo, ki ga je pičila v roko. Skušal je izsesati strup iz rane, toda to se mu ni posrečilo. 2e na poti domov mu je postalo slabo. 2ačel je zapisovati vse' podrobnosti. »2večer me je tresla mrzlica, toda kmalu je pophstila. Nato mi je začela krvaveti sluznica v ustih.« Ponoči se je Schmidt še nekajkrat prebudil, ker je čutil bolečine po vsem telesu. Vse je zapisoval. 2 j utr a j je bil mrtev. 67-letni ameriški zoolog dr. Karl Schmidt je umrl za kačjim pikom. Zapustil je edinstven zdravstveni dokument — točen opis vsega, kar je doživel o! pika do svoje smrti. 228. Volkovi so obstali in opazovali Bareeja. On je iskal Maheeguno in jo zagledal na jasi, v bližini velikega sivega volka. Stekel je k njej, ona pa je naježila dlako, ko jo je ovohaval. Potem je zlobno zarenčala in mu zasadila zobe globoko v pleča. Baree je boleče, presenečeno zalajal. Trenutek pozneje se je vanj zakadil sivi volk. Zdi se, da je voda tisti zemeljski element, ki najbolj odgovarja medplanetarnim področjem, ker telo v njej ne čuti več teže. Trije italijanski fiziologi in milanski gasilci že nekaj tednov nabjrajo v velikem bazenu skušnje, ki bodo koristile proučitvi aktualnega problema o fiziologiji v pogojih brez težnosti. — Ko boš končal s svojim rock’n rollom. očka, bova začela z najino sonato! — Ubogljivo in hitro sta odcapljali. Porinil je noter eno, potem drugo. Komaj je bilo za obe dovolj prostora v tesnem skrivališču. Stali sta stuljeni druga k drugi kakor dva snopa in v njunih sovjih, okroglih očeh se je kazala neznanska pre-padenost. Tik nad njunima glavama je ležal na polici tenek košček slanine. Zaprl je vrata in obrnil ključ. Tišina. Tu ni imel ničesar več opraviti. Odšel je v prednjo sobo. Kovčki. Kovčiči. Omara. -Kje neki so staknili takšno veliko šklemfo? Ena vrata. Druga. Izza teh drugih je bilo slišati ženski glas. Zaradi gotovosti je odprl najprej prva vrata. Soba je bila prazna. V redu! Vse zavoljo-tistega paika —-je pomislil