.................fate Mn mU* fnk. ki [/ m prtpwiiH 1ilMN»r«tfi"|Ui»| 11 fhMIIc ma wratelka, Vaa k« bv«te- (\ kar ate mm wlprU M k um || te uatadfMw Ml*«. :: it | GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. * OTATBJE OPOZARJAMO, da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako ie niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno poskušajo. TELEPHONE: CHelsea 3~~1:!42 No. 33. — Stev. 33. Kater«! M Second Clmau Matter Scpumbw Zli*, 1HI al Uh Port Office a« New York. N. amter Act of tMcre* of Martta 3rd. 187«. ADDRESS: 216 W. 18tb ST., NEW YOBK NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 9, 193 9 - ČETRTEK, 9. FEBRUARJA, 1939 Volume XLV11. — Letnik XLV11. SUDETSKO OZEMLJE JE VELIKO BREME ZA NEMČIJO Francija je zopet posvarila Italijo če se bo hitler prepričal, da nima s sudeti dobička, jih bo najbrž vrnil čehoslovaški V gospodarskem, pogledu pomeni sudetsko ozemlje za Nemčijo že sedaj veliko izgubo. — Navdušenje za sudetske Nemce se je v Nemčiji zadnji čas precej poleglo. — Izdelkov, ki jih producira-jo v Sudetih, Nemčija ne potrebuje in jih ne more prodati. kapitalizmu je čas odmerjen LONDON, Anglija, 8. februarja. — Dr. Hjal mar Schacht je malo prej, predno je bil odstavljen kot ravnatelj nemške državne banke, baje rekel, da so razjnere v Nemčiji tako slabe, da ljudje žive v o-kolščinah, v katerih pogosto celo živali poginejo. Angleški gospodarski izvedenci se strinjajo z dr. Schachtovo izjavo, ker jim je znano, da nemški gospodarski položaj splošno razpada in da je že blizu katatstrofe, toda popolnega razpada ne morejo napovedati, ker vedo, da so bili že mnogi okraji na robu prepada, pa so si opomogli, četudi samo začasno. Ti izvedenci tudi z velikim zanimanjem prisluškujejo tihim poročilom, ki prihajajo iz Nemčije, da nacijska vlada razmišlja o tem, da bi sudetsko pokrajino vrnila čehoslovaški. Iz tega poročila, ki je še zavito v veliko tajnost, je razvidno, da je sedanje nacijsko razpoloženje glede Sudetske popolnoma različno od zmagoslavnega razpoloženja jeseni, ko je Nemčija odtrgala Sudete od Cehoslo-vaške Na prvi pogled je ta namera nacijske vlade neverjetna. Tqda natančnejše proučavanje položaja pokaže, »zakaj je bila ta namera rojena. Sudeti pomenijo za nemško gospodarstvo dvojno izgubo: 1. Sudetska pokrajina, kakor Avstrija, ,mora dobivati živež od drugod in ga je treba plačati s tujim denarjem. * 2. Sudetska pokrajina je zelo razvita industrijska dežela ki izdeluje izdelke, katerih Nemčija nc potrebuje in katere tuje dežele odklanjajo, ker prihajajo iz Nemčije. K temu pa je še treba dodati dejstvo, da je Ceho-slovaška, ki nikakor ni zadovoljna s tem, da je odvisna od Nqmcije, mnogo bolj slovanska država kot prej in to je okolščina, ki bi delovala prati interesom Nemčije. Nemčija je hotela pridobiti Cehoslovaško za skupno carinsko zvezo, toda Praga je ta predlog u-liudno odklonila z zatrdilom, da bi Nemčija vsled /ehoslovaške industrije izgubila tuji trg za svoje izdelke. Z ozirom na vse to sedaj nacijska vlada razjni-šlja o tem, da bi bila sudetska pokrajina vrnjena čehoslovaški carinski zvezi, da bi bilo blago poši-i jano v inozemstvo pod čehoelovaško zastavo. Ako bi bila Nemčija gospodarsko močna, ne bi nikdar razmišljala o t«*m, da bi Sudete vrnila Čehoslovaški. Ker pa je temu tako, tedaj mora biti Nemčija na pragu največjega gospodarskega poloma. In angleški gospodarski izvedenci ugibljejo, ako bo ta polom izzval evropsko vojno, ali pa ravno nasprotno. Večina njih je,mnenja, da bo vedno slabši gospodarski položaj v Nemčiji zmanjšal njeno agresivnost, ker nima dovolj surovin in živeža za dolgo vojno. Da bi pa mogla naglo izvojevati odločilno zmago, pa je izključeno, ker se je Anglija zadnje čaae zelo oborožila. Zato so nekateri mnenja, da je Ch^tmberlain z monakovskim sporazumom dosegel mnogo, ker je vojno odvrnil in je dal demok r .sciiski m državam priložnost, da so se ».. »i • Značilna izjava Thoma-sa R. Amlie pred senatnim odborom. — Pravi, da ni komunist. WASHINGTON, D. C., S. februarja. — Precise«!. Roosevelt j«* nedavno imenoval Tho-ina-a R. Amlie za člana meddržavne trgovske komisije. — Imenovanje mora potrditi tuli senat, in zato ga je zaslišal posebni senatni odbor. Nekateri namreč zatrjujejo, da je Amlie komunist, kar j«' pa možak odločno zanikal, v i-sti sapi je pa napovedal -skorajšnji konee kapitalističnega sistema. •— V Evropi, — je dejal,—4k> kapitalizmu v petih letih oil-klenkaio, d oč i m sc- bo v Ameriki nekoliko dalje vzdržal. Mogoče deset ali petnajst let. Posebno i-trogo so ga zašli sevali glede predloge, ki jo je vložil kot progresivni kongres-iiik iz države VVitseonsin. Pred loga je predvidevala nae.ijona-lizazeijo ameriške industrije in poljedelstva. Rekel je, da je bd namen njegove predloge jkjvo-riti kongresu Tee j o oblast ter s tem .zmanjšati vpliv najvišjega sodišča. munsajn i republikanci na debelo bodo vojno V New Yorku so agent je nadaljevali razkrili ogromen žga-n ekuh. — Dva kotla po dva tisoč galon. — Trije moški aretirani. ROMUNSKA POJASNILA BUKAREŠTA, Romunska, 8. febr. — Romunska vlada je na narod izdala razglas, v katerem pojasnjuje svojo notranjo rn vnanjo politiko. Kot pravi razglas, -vodi vnanjo politiko kralj Karol. Romunska skuša voditi mirovno oolitiko in bo vedno izpolnjevala »svoje obveznosti; želi do--eči sporazum z Madižarsko in Bolgarsko ter bo nadaljevala Prijateljske odnosa je z Rusiio. Gledo narodnostnih manjšin želi vlada vstreči vsem posameznim željam. V Ameriki se še vedno dobo ljudje, ki se bavijo z nepostav-nim kuhanjem žganja. Kotlički še iiL-<> povsem izginili in najbrž nikdar ne bodo. Oblasti sicer preganjajo munšajnarje in but lega rje, toda ipregnati jih ne morejo. Včeraj so pa inuli zvezni a-gentje dober dan. V nekem zapuščenem skladišču na 17. eesti v New Yorl:n so odkrili ogromen žganjekun. I>va kotla |>o 2000 galon in vso potrebno mašinerijo za izdelo \ a nje žganja. V pritličju >o bile tri kadi, po pet tisoč galon vsaka, polne majše. Tri moške so arutirali. Zago varjati se ImxIo morali zaradi kršenja alkoholne postave. Postavljeni so bili pod varščino $5000. General Miaja se hoče boriti do zadnjega. — Poročila o begu armade so bila napačna. PKRPIGNAN, Francija, S. februarja — Republikanski vnanji minister Julio Alvarez del Vavo je izjavil, da je stališče vlade lieizpremenjeno in ua se bo državljanska vojna v o-s renin ji š-paiL-ki nadaljevala. Odločno je 1 ti« 1 i zanikal poročila, da so se pogajanja za premirje že pričela. Ministrski predsednik dr. J. Negrin je še ycdno v Kataloniji in tudi skoro vsi ministri. Tam bodo ostali, dokler bo mo-| SCHMEINGOVA ŽENA NE SME IGRATI LONlMlN, Anglija, 7. feb.-Filmska igralka Ana Ondra, žena nemškega boksarja Maksa Schmelinga, ne 1h> smela več nastopati v filmskih slikali. Sehmeling s.* sedaj nahaja v Združenih državah. ; Ondrava se nahaja med 1'jO goče in kadar bo tieba zapusti- j gledališkimi igralkami, katerim ti Katalonijo, bodo šli v Valen- MILJARDE ZA ODPRAVO REVŠČINE WASHINGTON, D. C., 8. febr. — Demokratski poslanec l)un-n iz Pennsylvania je kongresu predlagal, da dovoli 30 miljard dolarjev, da brezposelni dobe delo in da je za vse čase odpravljena revščina v Združenih državah in njihovih posestvih. V svoji predlogi Dunn priporoča, da je denar porabljen5 ta» temveč se bori v novi skozi pet let za javna dela, za branibni črti. preprečenja povodnji, pogozdovanje, odpravo sla-bih stano- ei jo. Navzlic splošnemu mnenju, da je Kataloni ja v rokah generala Franca, vojna v Kataloniji še ni končana. Vsa tozadevna poročila so bilu napačna. Republikanska iirniada se še vedno hrabro bori 12 milj južno od francoske meje v popolnem taktičnem redu z arti-lerijo m vsem drugim orožjem. Zbeganost je bila samo med begunci, ne pa med vojaštvom. Po poročilu, ki je naznanilo padec Figuerasa, je francoska vlada njislila, da je vojna kon- čana in je odprla svojo mejo. Figueras pa ni padel in republikanska armada ni bila razbi- o- Armada je po svojem porazu najprej ščitila begunce in s ranjskih hi« or za' nakup žo- tem jc ,,i|0 nmo doseženega. ,.„,,, , , „ , lwnic m elektrarn ,n plinarn. To,k ft„a„ci, ki so priteUli v f.11 tr°e,bb('1- Po Dunnovein n;»crtu bi (le- Fl,m,jj(), so ponosnij ko s0 iz. I"*« v Z.lru»-ne ,!rzave .ta In I««_ delal, po 30 ur na teden voJ(.H ,la .„,„.„,., „; bi|a ut.h.nle Kovor,^ o t.oel,l>el,u ... Ib. zasipi, po najmanj 75 bUfJ t,,., S(. |))>ri se Bar"yi- _____ I je. a nt o v na uro iu en mesec po-eitnie na leto s plačo. ODDALJENA DVOJČKA KANSAS CITY, Kans., 8. febr. — Milo McDonnell, ki že nervozen hodi po svoj hi-si nad f><) ur, je dobil nov vdarec na svoje živce, Iko mu je zdravnik naznanil da bo moral čakati še 10 dni, da l>o -njegova žena povila drugega dvojčka. Mati je to naznanilo spreie-(la bolj mirno in je rekla, da 1)0 'a h ko počaka la, ako more počakati le njen mož. Zdravnik je rekel, da je bil prvi dvo.vek rojen prezgodaj in da bo dmgi počakal na svoje rovtvo, kadar bo popolnoma razvit. % PERPIGNAN, Francija, AGITACIJA ZA NEMČIJO ¥|ft:br^rf~ f ..7.o,„ aja, o(J let star rešitelj Madri ALZALUI H«"M|.,rtillllllin(|i„llll«lll|„ 1,UllMI||,|(.l,||ir Muitlii' ,|,MiMtlf,*l''l.iM|tMl,',|lf>iiii<|l"|llti« Naročite še danes S. A, Koledar za leto 1939. PAiBrZ, Francija, 8. fobr. — I>a je v Alzaciji v tt'ku nein-šk;t agitacija, je razvidno iz poročila, ki naznanja, da je bil aretiran največji nen^ki agitator dr. Kar! Roos ter .(>-godbi mogla Italija kupovati od Rusije zelo potrebne surovine Ln razstrel jiva. Po tej |M>godibi l»o trgovina meMlrftu N«r York itnloM« .. (TOO ■ ..............^ tA pot !*U ................HfD " *** , .....................looseaatfo n orto leto .. |7.iW C,Btrt ***..................... poi let« ................ISJO M4JMJOA- UHAJA TKAKI DAN ISVEEIfil NEDBLJ »N mirniiw HJLA& NAHODA*, wiwUim^'NIWloHN.,. flliraONI: TTlihii I_ltd Pod vaško lipo Piše kakor misli FRANK KERŽS ZALOIGRA Ko j* angleški ministrski predsednik NevHlr Chamberlain vrnil iz Rima, je prostodušno priznal, da >e * italijanskim diktatorjem Mussolinrjem ni mogel kaj prida pogoditi. Navilic temu *e pa. ni vniil praznih rok. Mussolini mu j«' namree obljubil, da bo poklical iz Španije \>e svoje vojaštvo, kakorhitro bo Franco popolnoma premagal španske republikance. Ko so zavezli vstaši Katalonijo, so si za jamčili zmago. Republikance« ne 1» mogoče dolgo braniti Valencije in Madrida. Nimajo namreč niti orožja, niti municije niti živil. Vsuk nadaljni odpor l>i pomenil nadaljno žrtvovanje življenj ter š. večje opustošenje .španske zemlje. Nobena demokracija noče pomagati španskim republikancem: niti Francija uiti Anglija Rusija, od katere so si največ obetali, je prekrižala roke ter noče ne videti ne slišati, kaj se na Španskem dogaja. (Vinu potemtakem nadaljevati brezupen boj! Kaj je pa z Italijo in njenim vojaštvom, L: pomaga Francu* MuftsolinUcv glasnrk, časnikar Virginio Gayda, je v re*-deljo povedal v svojem glasilu, da l>o italijanske vojaštvo o-^talo na Španskem tako dolgo, da si 4>o Franco za jamči? svoj politični vpliv ter vojaško kontrolo nad Špansko. Italija in Nemčija sta se dobro vgnezdili v spanskin strateških oporiščrti, iz katerih se ne bosta dali zlepa pregnati. Spanci ju ne bodo pregnali, pač l>o pa to prej ali slej težavna naloga Anglije in Francije Teža vna na'oga, pravimo, kajti Italija je ojačila svojo ga mizi je v Libiji in na Sardiniji in gradi rao<*no utrdbe ob tnniski meji. Hitler je poklical pod orožje nekaj nadaljnih letnikov rekrutov in ojačil nemško stražo ob francoski meji. V kratkem >m» še bolj poudaril zahteve po kolonijah. Ne bo iih zahteval samo zase, pač pa tudi za Italijo in Poljsko. In tako se bo v tekočem letu igra z ognjem nadaljevala. Španska je igrala le postransko, toda strašno žalostno vlogo v evropski žaloigri, kateri ne more nihče pravilno na|,o-vedati konca. PREDPUSTNI PLES ONE 11. FEBRUARJA, 3939 Začetek ob 7. zvečer V DVORANI NA MAIN ST. V WILCOX, PENNA. Vabljeni ste vsi od blizu in daleč, stari in mladi. VABIJO VAS — SLOVENSKI FANTJE Svojemu dekletu odgriznil not. Ključavničarski /pomočnik Anton Stevinovič. v Zagrebu je bil lju-boeumen na svojo ljubico .Marijo A'brarn, s ■katero sta živela v skupnem gospodinjstvu. Očital ji je, da si je izbrala drugega. Te dni, ko je prišel pijan domov,-sta se zopet sprla. Med prepirom ji je odgriznil nos. Knjige Dražbe sv. Mohorja SEST knjig 1. Koledar za leto 1939 2. Zgodovina slovenskega naroda Spisal DR. JOS. MAL 3. Življenje svetnikov 4. Slovenske večeru ice POVEST—"IZUM" Spisala Metod Jfenko- in Viktor Hassl 5. Čuda narave Spisala MAHIJ A AHAClC d. Ura če&čenja VSEH SEST KNJIG za 91.35 Naročite pri: KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STBBET NEW YOBK, N. Y. BMHHMMBflBMBBMEttA llwtcA" ' Problemi združenja ali narod * za plotom: Riidecki so bi) ,e.» fajn gospod Žulaj je bil pa en falot. Jo vojsko pel jail tje za |>lot Pn zalkaj, pa zakaj — — (Narodna.) Ta članek piSem A. D. 1939, terej v letu, v katerem navaja Ameriikan.ski Slovenec 48. lotil rk in dnevnik Glas Naroda 47. letnik kulturnega dela med nami. V letu rtorej, ki izkazuje, da imamo osemnajst slovenskih listov v Združenih dr-žcv-ah, kakih deset večjih |x>d-pornih organizacij in na stotine društev. Nrtiote mi poghnl uhaja na Slovenski List. ki ga izdajajo naši rojaki v Buenos Aires, ki je glavno mM« argentinsko v Južni Ameriki. T je so se začeli naseljevati naši ljudje — po večini Primorci — po vojni, ko so j>rli meje naših držav. Zaveli so se takoj kulturno uveljavljati in danes imajo vsupolno organizacij, ki so dkoro vse kulturne. Imeli so do pred dobrim Je-tonj dva lista, ki sta se pa združila v enega, to je Slovenki List, tednik, dobro pisan in dobro urejevan. Slovenci v Južni Ameriki go je s po-, sebno vnemo šolstvo, da se o-troci prruče našemu jeziku. I V zadnji izdaji tega lista či-tam zanimivo izjavo, ki .je podpisana z J. K. Mislim, da .je to slovenski duhovnik Janez Hladnik. Piše med drugim: "Jaz vztrajam na stališča sloge bratstva ter prijateljskega Kodelovanja .med vsemi, brez ozira poklica, vere in polit ičniih nazorov posameznikov. ... (V so ljudje različnih hotenj, s tem ni rečeno, da se ne da z .njimi sodelovati, če -o hotenja ifflcrena in po&tena. Za izšel j^nstvo pa je najvažnejše: napredovati knlturno in gospodarsko, posamezno in skupno. ... Ni najvažnejše, kateri <^o politični ali verski nazori .posameznikov, s 'katerimi se -navadno narodi opredeljujejo v franke, marveč je dovolj, da smo proti skupnim delavskim in narodnim sovražnikom enotni . . .»• Dodajam par stavkov, ki u«e »posebno' tičejo naših doma-črh razmer tukaj. "Dfuštva bi hote8a naša izšel jpi*?ka glasila p*amo izkoriščati v svoje svrhe (kar se godi med nami v severni Ameriki dan za dnem, mesec za mesecem in leto za letom) ne pa da bi čutila tudi dolžnost, d-3 bi jih podpirala. Zato sem bil jaz med prvimi zato, da se otba lista združita ter se napravi s tem konec sleparjenju samih sebe." Ali čitat.e besede? Primer-I jajte jih s tem, (kar čit ite po našrh listih in priiznajte eno: mala skupina naših rojakov v J Ju&ni Aimeriki ima prinerpe, program, kulturno delo, ki objema vse. . Tn pri mi-? Koliko listov -priznate z nače«H in širaHkiin obzorjem? Koliko naših časopisov piše za spravo in edinoist med nami? In pasebej še: primerjajte stališče teh* južnih bratov in povejte ni i, prosim, ali Kte čitali kdaj enake besede v katoliškem Irslu Ameri-kan^ki Sloi-enec ali v protika-toli-5»kem listu, kakor je postavim Prosveta? Že leta in leta se fiksajo rn boksajo med 8aibo po principu: v vodo, na grmado ali .na vislice z vsem, kar ne woNi v (naž rog. Vedeti je treba, da se mi ne delimo .po kaki»h načelih aH prepričanjih, »mpak po — torbah. Centrale sd sama korita in deJa -se z eno samo mi*I i jo: da se ta korita lepo polni, da se pomaga ti- stim, 'ki so zraven. In ti, ki so zraven — l mi, ameriški Slovenci danes brez vsakih voditeljev. Ljudje, ki opravljajo po glavnih uradih pisarniške posle, nosijo lahko' visoke naslove, ampak zastran teh niso ne več ne manj kakor navadni rutinski pi-aei. Kni vodijo lin'une, drugi pisarijo pisma z naslovi: cenjtMi sobrat, tretji urejujejo razne liste. Torej; takega, kakor je pri vsakem tPgovskeni iM»djet.|u, kar so na v*e zadnje tu
  • gojein je prišel odziv od zgoraj? Na ta način, da je tajnik prizadete organizacije dobil (bibro službo v glavnem uradu velike organizacije, ;s katero se je izvršila zdruštitev Pi.V nadalje Prosveta: "Zdi se nam, da l>odo na ta način rešeni (pro.Hlemi tudi ostalih naših združitev. Dokler ne bo takih garancij, bodo odgovor ni voditelji slepi in gluhi za združitev, pa naj članstvo še tako pritiska . . . Nihče ni tak idealist, da ibo brusil jezik in pete za združitev z rezultatom, da bo potem vržen iz toplega delal z dušo in telesom, z besedo in denarjem, da ustvarimo" veliko bratsko organizacijo? Torej: ljudje po glavnih uradih vodijo pode, kaj se prejme in k;ij izda, zraven tei^a opntv-Ijajo vsa taka d. ta, ki pridejo na vrsto. < V jim pravit«*: predsednik, oziroma: glavni predsednik, glavni tajnik, glavni blagajnik, ali še lepše po angleško: Supreme President, Supreme Secretary it i — nimam nič proti temu. Da bi pi •bi I i voditelji — tega pa ne. Koga naj pa vodijo, ee je v članku vendar jasno ]>ovedano, da ostajajo slopi in gluhi za Vse, kar pride od ljudi in na zifciiije** sam-o take stvari, ki jim garantirajo gora k stol in dobro plačo. Resnica je. da smo mi, ameriški Slovenci danes brez vsakih voditeljev in da jih nikdar nismo imeli — vsaj velikih in izraaitih ne. Tisti, ki se sami postavljajo na to mesto, spada-urada na mrzlo cesto . . |j0 ,irvj "enoglasno" izvoljene, Naj 'bo dovolj, kar sem po- zakaj zanje ni nikdo drugi gia-snel iz Prosvete do tukaj. Pi- soval; kakor on' ^»ini. sal je ta članek ibrez dvoma' Pribijem še eno: omenil še njegov urednik Ivan Molek, ki sei» poprej v člankih, da so vsa je znun in poznan po tem, da ««ša zla prišla iz konvencij, ki pri'bije resnico, pa naj bo še !n,*° Za-■kaj kadar govorimo o v(»di-teljih, razumemo vselej može, ki stopajo iz skupine enakih mišljenj, ali programov, prepričanj. Xjiih n:» briga, kje je k«lo zavarovan, kam hodi, k<» I plačuje in kod dobiva. lu kadar pridemo na polje idej in prepričanj in pregledamo, kje so it'lave. Ix nio videli sama prazna mesta. Vzrok za to je ta: bili so od časa do rasa ljudje, ki so pokazali zmožnost in voljo, da prevzamejo veliko in težavno nalogo. (V s«, prišli do tega. da so prevzeli, >o tudi kmalu pustili, zakaj naše časopisje ni i.lkdar imelo nobene mere in meje v napadanju wega, kar ne trobi v «-n gotov rog. Kdor je o>tal k je kljub temu. je danes tako 'ipliuvan in og-.ihno obran, da vodi 'k veejem le — sebe. Je, kakor je rekel dr. Kerii: general brt-z armadi*. A niso bili samo nasprotniki tisti, ki so ubijali. Bili so pred vs< m ljudje tistega tabora, kateremu je 'hotel načeljevati. Žarelo se je na-protstvo pred vsem \viled užaljeneg;. sam -Ijubja: da bi bil kdo v:Šji in boljši od mene.' Xak. Mesto, da bi šel tak v od k lil boj pre I narod, se je plazil od človeka do eloveka, Inka j ena laž, tam drnua. In ni bilo lol^o, ko je bil " vodit*-l.i" tak-- i«'rn j.-n in 4'hkidan, d' se j»- razočaran \ r liil v zatišje, koder jt. danes. Jaz si tu slii'tiI že leta !!»()!>. ko smo bili na eleveland'-ki konvenciji SNPJ, da moramo postavili neko inej^r, i",- ho«"e lmr, da 'bo veakeni ljudskem glasu pride hand'* materija!. Zato boste . - , .. , . ^ v , ... «le eno vprašanje od tistrh, ki sre so ,„, w ; -o ^ ,„„ M, „„ preprn-ah -n taksen «luh via- ,avo -la na seja},, pa so pusfl, v«p, ■ , ko Torej: ljubi moj iwivxl, ti si jizrvolll svoje zastopnike, da izvršujejo tvojo voljo. Bili so poprej iz vrst: "od »spodaj,** ko so ibili izvoljeni, so prišli v tabor onih, ki so "od zgoraj.*' Tam delajo in izvršujejo — kaj? To, kar njim nese. Z drugimi besedami: oni gledajo, da ne pridejo na mrzlo cesto, in j^o tslepi in gluhi za vise, kar pride od spadaj. Na kratko: oni so pres9ti4blje»ni, ti narod, pa lepo ostani za plotom, razkosan in raztrgan, lačen j>ravice in kruha. Molči, pošira j na skupaj. In to gre tako daleč, da ho društva, 'ki ne morejo držati glede vdeležfbv* niti tega, -kar zahtevajo običajno pravi la: da se član vdeleži vsaj vsake tretje seje. Tisti, Ivi jih ni, so rekli: rajši pustimo. ■Ko in ker je -dames trda za člane pri organizacijah, kakor za .naročnik« pri listih, je treba pa kar potrpeti in vzeti stvari, ka'kor so. Ce zdaj vpraša»te samega sebe, zakaj imamo po naših glavnih uradih ljudi, ki izkušajo varo'vati le sebe, ne pa tega, kar bi koristilo ljudstvu, ki jih je volilo in 'ki jih plačuje, si Jlalrko tudi odgovorite: ker smo se po večini umaknili javnosti in druištvom. Umaknili tako, da prihaja konlaj po deset odstotkov vhmov na seje. Uradniki naših zavarovalnih bratovščin vodijo posle, za kar so izvoljeni in plačani. Tam -so lahko voditelji zavd« Jože Zelene v Utke Villa, I (i., je segel danes Abrahamu v r»• ko. Takole mi piši' in pravi: — — Kot vidim \ četrtkovi Številki, >i večino vabljen na vse strani. Tudi jaz bi te povabil na malo zabave \ družin ,-kein krogu v četrtek, !». tega lueseea. Rekel boš nmgo«V, lahko je vabiti na tako daljavo, ko Jože vendar ve, da ne bom pii-šel > copatu na nogi in > palico v roki. Se nikdar se nisva pogovar jala o najini starosti, vem pa, da >i ti nekoliko mlajši od me ne. »Pi i meni se jili bo pa na-kupieilo !>. feb. že petdoel.. Kar težko je verjeti, toda na ravni znaki >e že kažejo. V; vsaki strani pri ušesih je par sivih las, lase bo treba začeti nazaj čo-ati, pri čitanju j«* pa treba špenle nadeti, sicer je p i vse še (I. K. < "e bi bilo treba Vsa ta leta še enkrat preživeti, bi jih, la zen štirih vojnih let, preživel raje kot pa vsa, ki so mi še na menjena. Xo, pn ee bo /.dra\ «e v družini, bo že kako. Iiadov-* den selil, koliki> jili Itn *•*■/. lu polstoletje. Pozdrav v-etil -k -pnj- Jožetu iskreno «*e>titam in (ker se precej približujem nje 1 govi starosti, naj mu razo.le nem par ,-vojih misli. Nam moškim je zato nekoliko hudo, ker priznavamo svoji leta. Ženskam je laže, ker jili nobena lioee priznati. Nekateri |»etde-.etletuiki -c tolažijo: — Kaj me brig;i vse drugo, toda srce je Še vedno tako kot je bilo. T > je ki-la to lažba. Kdo pa da dandanes kaj za srce So pa še druga /namenja, ki jili je treba nvaževati. Hoja ni ! več prožna, kolena niso več \stanovitna. Včasi sem imel kolenih moč kakor mlada dc vica, dandane- pa klecajo oii \ saki najmanjši priliki. Ko trideset let n i k pogleda mlado dekle, skuša dekle pogled vzdržati in narahlo zarde-va, če jo pogleda petdesetliik, ni prav nič več v zadregi, an. pak u:a prijazno pozet-sli lasje na vrhu glave — kot se edino sp«> dobi — poganjajo iz nosnic in ušes. Ko se bliža človek petdesete >11 ii letu, ima šele v torek ali v sredo mačka, če v soboto malo pregloboko v kozarec pogleda. To so znamenja. Preteča in u sodna znamenja. No, navsezadnje pa ni tako hudo. Da sta le srce in pamet na svojem mestu. Jaz za svoje srce? garantiram; pa prav za nič drugega kot za >rcc. O pameti naj drugi razsodijo. V splošnem j*e pa starost oii-visna od časa in razmer in od človeka, ki jo mora prenašati. Dvajsetletniki smatrajo pet-tlesetletnike za starce, dočim so petdesetletni ki šestdeset letnikom ljudje v naj^edjših letih Maršal Hqndenbnrg je napri mer dočakal 'starost ostMnosem desetih let. Turek Zaro Aga jil: je imel baje stojietinpetdesct na plečih. V o bi se Zaro Aga in Hin-denburg srečala, bi najbrž ri-kel Turek Hindi-nburgu: — Pant, odpaši sabljo! Tako o-rožje ni za otroke. # 4 M^s, i i v'" n "G LAS MA K O D A"—New York Thursday, February 9, 1939 SLOVJ£NE (YUGOSLAV) L>aJ±.T Vesele in žalostne vesti iz slovenskih naselbin novice iz cliff mine, pa. Eden izmed »vzrokov, da so demokrat je v naši državi pri zadnjih volitvah 4ak<* zelo pro-piutii, je v viV-ji meri, kot bi kdo prie.-tlcovaL, j*ovzr».«čila jk>-stava, ki daje froifin enakopravnimi z Im*4loženje oči-vudno, in bivši govemer Karle/ na katerega rpodWlo je bila ta (Kitava p prejeta, je predmet mujni^kotnejših (»Mn k. Da j«' nafn-dil governor Karle več v prid delavstva, kot vsi njegovi prinlniki nfj, sedaj ne šteje nič. A vendar <>na «*arta*va se lahko v*u>k čas* spremeni, toda neverjetno je, da bi M^hinji ali mor« bitni ImmW'i rrpublikien-ski guvernerji ial»oljK>di kako porta v o v prid delawtvu. »Sicer pa: tako se g«*li vsa-k mi t lil, ki skuša »boljšati j»olo-žaj nas poifpetaik-trv. V listih se vedno vidi, da **c razmere izboljšujejo. Mogoče Iwela mano! za kako drugo goro, pri nar- je eimdalje vod trepalnic celo tako rejnini ljudem, kot sta John in France«. (H»žalujemo, da nismo bili tudi drugi navzoči, toda ^anKo^i sebi umflji-vo, da se tudi mi veselimo njih srečnega zadovoljstva ter se pridružimo onim, ki jima žele vse najlepše. Družina Frank Lah je dolu la krepkega' sinčka prvoro-jenčka. V bolnišnici Mercy *v Pittsburgh u fie še vedno nahaja gospa NVžika Martincich, r>opro-ga Gregora Mart inei-cha iz Oakdale, Pa. Prestala je kom-plicirauo operacijo, in zdravje se ji obrača na lx»lje. Upamo, da je izven nevarnosti. Isto tam se je nahajal rojak Anton K«»W hi (Tiff Mine. Imel je nevarno vnetje oči. Je izven nevarnosti in se*laj se nahaja pri svojem sinu Franku v M<«on Run, Pa. Bolna je bila tudi gosjui Olika Suša, toda se ji zdravje iz-l»oljšuje in tr|iamo, da bo zopet kmalu »Irava in trdna. Mnogo nas je Inulj ali manj bol* lini h. Ta kruta- zima nas pritVka vse. Toda jo bomo menda že prenesli. J^e pokajo ti - ti mali balona" ki z roževina-stimi no/kami v rumenem ko-žu*teu in 4clj:;nčkoni, ki še ni dolgo, da je predrl jajčjo lupino, pa s««laj ua ves glas vpije: živ, živ! Drevje Im> kmalu začenjalo rK fH'iijati Kvoje }»rstje. I zp< h 1 snega lM»do pri kukal i narcisi in zvončki ter i>od1esk in bodo nemo klicali solnčku za toploto: še več, še več! Oh vi mestni ljudje, potem se mogoče tudi vi zbudite in pridete k nam v gotfte, ker kje je lepše življenje, kvo ^ rA\ AKO \\MKR\V\TF . UU1SKATI SVETOVNO H\/-STAVO. VAM JE T.^ ZKMIJKMD NF.OHHIL DNO POTKI.'«^', _ OCMMNOST SVETOVNE RAZSTAVE V NE« YOftKU M SLEHEX NECA MESENETli Izšel je Slovensko-Amerikanski KOLEDAR -1939-- POVESTI ZGODOVINA HUMOR ZEMUEPISJE GOSPODINJSTVO NARAVOSLOVJE RAZNOTEROSTI NAVODILA V, 50c poktnino ** N« zamudite te prilike! Slovenic Publishing Co. »•WMtlMiMwt Haw Ywfc, N. Y. / VASA DNEVNA! f I t W j^juSkmmkV | i POMAGA PREPREČITI PREHLADE Sifžr mleko da Vašemu sistemu bla-gobiti drojnrga oo sistem nakupi-čil. Vsled tega Vam bo mleko, ki ga pijete danes, pomagalo zaščititi -e pred prehladi bodoče ine-ece. T H K 3 I A T K OF NEW YORK "SLOVANOVA" PRIREDITEV ROJAKINJA OPERIKAXA. NOV PEVSKI ZBOU Kot sem že med drugim im>-ročal »v listu z dne II). m. iil, pri roti i slovensko jn-vsko leg Forest Ave. postaje) v Ridgewookl, Bro turli brez iiiirosa-meznik, kklor jih še >nima. nabaviti. Tolrko o tem zajedaj. Kličem vam vsem skupaj: Na veselo svidenje prihodnjo soboto 11. februarja v Alham-brn dvorani! Zdravo! Anthony Svet. tajnik slov. pev. -lr. "Slovan** 12.~> M< m t rose Avenue Brooklyn, N. Y. (Mrs Henry Poklar iz Crosby, Pa., se je morala podati v Kane Community bolnišnico, kjer se je podvrgla težki oj h* raci ji na žolčujh kamnih. Želimo, da bi de kmalu povsem ozdravljena a mila domov. Poročevalec. Naše bivališče je v okolici Millforda, t%Hjrj»erstowna, in Fly Creeka, X. Y. Zima .se jt- mas prijela do dobrega in nam dala mnogo snega. Kar na hitro so ga navalili iz nebeških viša«v. Ne merimo ga rna. palice, nm[>ak ga je kar čez kolena. V nekaterih krajih so bili ljudi kar za pečjo ker jim je bila j»ot zaprta. Kmet ne računa dosti ua par dni, če zii pečjo loži, nadomestili jih l>omo prihodnjo spomlad in |»oletje. Sicer se ne moremo dosti hvaliti z našim imetjem in delom, ker naše delo ali obrt se vrsti okoli ničle. Seveda imamo svoje domači je iu našo h«j>o mirno življenje. Večkrat fjri redimo kal^-no ve-elieo. da se predramimo iu razvedrimo. S««daj se pripravljamo na veselico, ki jo priredi novi pevski Listnica uredništva. NAROČNIK. — Če ste dobili samo poročno dovoljenje in se niste poročili, jiač niste poročeni in živite torej v kon-kubinatu. Najbolje je, da se poročite in potem prosite za državljanske papirje. A. P. Ely, Minn. — Zgodba je že precej stara In je ne velja ponavljati. Ker dobro pišete, opišite kaj o tamkajšnjih razmerah, in l>01110 z veseljem objavili. Pozdrav. R T., Sharon, Pa. — Ako naročite Slovensko kuharico, vpo-števajte naslednja navodila: 1 liter je približno 1 kvart; 1 kilogram je približno 2 funta; kilogram ima sto dekagramev ali dek. Petdeset dekagramov (dek) je en funt. zbor, ki bo nastopil prvikrat rn nam //4h*I slovenske pelini. Zbor se imenuje 44Novi glas*' iu je pod vod-Jtvorn Alberta F. Klučeka. V>o okolieo •vabim na naš prvi p. vski koneerl. <► katerem mislim, da bo nekaj lepega za našo mladino. Želim, da pridete in se veselit«1 z nami ker kratkega č:r-a Im> dovolj. Za napolnitev želodca in namakanje grl bo vse poskrbljeno. Torej pridite v Stone Mill TTall v Flv Creeku dne 11. februarja zvečer. Na svidenje! Pozdrav vsem Slovencem v Ameriki. Marrjrr Konchar. DOMAČI ZVONOVI Kdo se z veseljem ne spominja domačih zvonov, kako so doneli njihovi glasovi iz visokih lin, posebno šc ob velikih praznikih. Te glasove se je nam posrečilo spraviti na plošče. Imamo dve taki plošči, na katerih je pet kitic zvonenja in jK>trkavanja, na eni dve in drugi tri kitice. Vsaka plošča stane $1.— in Vi plačate poštnino. Tisti, kateri so jih že prejeli, so se o njih pohvalno in zadovoljno izrazili. Kdor jih želi naročiti, na i piše na A. GRDINA in SINOVI, 6019 St. Clair Avenue, ali pa na 1053 E. 62nd Street, Cleveland, 0. (3x — lx wkly) KLANCAHJEV PREVOD CANKARJA. "Skyline'' literarna revija, ki jo izdajajo akademiki Western Reserve vseučilišča v Cle-velandu, objavlja na promi-nenltnem mestu Anthony J. Klančerjov prevod Cankarjevo črlice "Tstnsski osel.** CHica sama na t^ebi j<» redka umetnina, ST)ominjajoča na prijK^ved-ni slog Maupassanta, v prevodu pa se je Mr. Klančarju po-srečilo, čudovito s? približati duhu velikega slovenskega pisatelja. Prevrni je v čast slovenskemu pripovedništvu v splošnem prevajalcu Klančar-jn pa še pmselwj. ................................................ 'in 44Slovim" bo zopet nekaj lepili pesmi zapel i \ tej prireditvi. Da 'bo vsestransko preskrbljeno tudi k:rr se tiče lačnih in žejnih, -rut uiti cme-njati trt ba, ker za to sta se zavzela ro.iaka Fntnk Svet in F ni n k Križ. Naj Še omenim, kot sem že zadnjič ju/ročni glede plesne skupine za nastop ua World's Fair, da: naj se vsakdo, ki želi k tej skupini pristopiti, prijavi pismenim potom podpisanemu vsaj do 15 februarja ker nato se bo takoj začelo s ple--lrmi vajami. Vsak, ki se bo prijavil )»odpisanemu, bo pie-,fel natinučna navodila' gle«le omenjenih plesnih vjij it-1. Glavna predskušnja se bo vršila krog sredine meseca marca in sicer v velikanski dvorani Manhattan Opera na- 34. MIIAVATSKK XOVHT5. Dne januar j: t j*' naglo umrl za srfino kapjo Anton Krivic, star 48 let in doma od Mirne p»či ua Dolenjskem. Za-pušča ženo. dvai |»osinovljenca. tri |M>lN-erinje, brtit-a rn sest rt >. Dalje j«' za srčno 'k a p jo naglo umrla M:.rv Rindxirnik, -tam 52 l«'t in rojena v Ma-lišu pri Sv. Frančišku v Sa-v"m.Ktcm ob veliki udeležbi njegovih sošolcev iz višje šole na (»okopališče. Pogreb jc vtulil |H>grebnik' Stefan Dnno-v«*e .Ir. Pozd:a v. .1. Pe>hel. Kly, Minn. "ODPRTA NOC IN DAN SO GROBA VRATA . . V (»levek.indu j<» preminil »John In t rh ar v častitljivi start vt i let. Stanoval je pri s vi'ji hčeri. Zapušča 4 sinove ter *2 hčeri in več sorodnikov. (•AU MKTSKK NOVIČK. >', 1 linwcMid soli leta 1J08. Rojen Rojak Martin Štork je pred je bil v vasi Starova, fara sv. »odiščt m priznal vlom in tat vi-j Trojici- na Notranjskem, kjer .... — L-!L- - zapušča več sorodnikov. Bil je eden izmed prvih »naseljen- im, toda sodnik mu je odpustil zaporno kazen in ga postavil le Naročite se na "Glas Naroda," najstarejši slovenski datmik ▼ Ameriki. SI/) VEN EC V AVTNT NFiSREČI. Michael Zimmerman, star 4.1 let, in stanujoč v Clevelan-du, je bil nevarno ranjen, ko ga je zadel neki avtomobil, ko je korakal po Payne Ave. na East .">7. cesti. Sunek avtomobila je bil tak«? silen, da je vrglo ZinimernuKna (»4 čevljev dahv. Avtomobilist. ki ga je podrl, je bil Omer Schroeder, agent neke zavarovalne družbe. Policija ga je zaprla ]»od obtožbo. «.set slovenskih dečkov in d+-klie je zadnje dni izvršilo jM>uk v calumetski srt%lnji seli. Zadnje dni sta bila poročena Richard Broberg iz I^ike l.imh na in Anna Kovačič iz Revmlioultowna. za j cev našega naroda v Cleve-landu. t A umobolnici v Detroit, v kateri se je nahajal 14 let, je zal nje dni preminul Jo-eph Glavič, star 5f> let in Strahomerju pri Igu. riki je bil 'V.i let in tu ženi-, v starem kraju sestri. rojen v V Ame-zapušča j va' (I ve NI IX »BILA RAZPOROKE. Mary Kuhar, v Chicago, III. je 31. januarja povedala sodniku J. Einn< ganil. o domače pol-čenova. Stara je bila 59 let in je stanovala z družino na farmah zmlnjih 20 let. Doma je bila iz Prečne pri Novem meeftu in v Ameriki je živela 31 let. + Ko se je Ciril Petrovič v Clevela^lu vrnil od dela, je dobil ženo Drago mrtvo waJ tleh. Zadušili jo plini. Gasilci so se pozneje zaman trudili, da bi jo oživeli. Ranjka je bila rojena v >elu Jaška. Sta. ra je bila 56 let. Leta 1010 ji jo umrl prvi wiprog in se je lota 11>2G p» ročila s s^kmjim možem. Ranjka je bila dohro pofuaua v društvenih krogih. Za ljubitelje leposlovja CYKLANEM. Spisal Janko Kersnik (136 tsrani.) Kersnik je pisal r Jurčičevem duh i. Svoj slog je znai tako prilagoditi Jurčičevemu, da je po Jurčičevi smrti uspešno završil njegove nekončane romane. "Cvkla-men" je ena njegovih najboljših povesti. Cena......................$1.00 MOLOH. Spisal Janko Kač. (193 strani.) Pisatelj je segel v dobo, ko so začele graditi tovarne na Štajerskem in ko je vse vrelo v nje. Vrelo v njo in jih uničevalo. Strašno maščevanje razočarane matere. Cena......................$1.00 MED PADARJI .IN ZDRAVNIKI. Spisal Janko Kač. (117 strani.) Štajerski rojak Kač ni do svojega štiridesetega leta stopil v javnost. Nato je začel pisati krajše črtice, ki jih vsebuje ta zbirka, nato je pa zaslovel s svojim romanom 14Grunt.'* Cena...................... 85c. IZZA KONGRESA. Spisal Ivan Tavčar. (548 strani) Pisatelj je posegel v tem romanu v začetek devetnajstega stoletja, ko se je vršil v Ljubljani kongres, ko so se sestali trije cesarji. Kdor hoče poznati ljubljansko življenje onega časa, naj prečita ta roman. Cena . $2.50 KLEOPATRA. Spisal Rider Hagard- 283 strani.) Zgodba o čudoviti egipčanski kraljici, ki je gospodovala vsemu takratnemu svetu. Rimski vladar je iskal milosti in ljubezni pri nji. Njeno razkošno in razuzdano življenje ter njena tragična smrt. Cena......................$1.45 KRIŠTOF DIMAč. Spisal Jack London. (404 strani.) Eno najboljših del znanega ameriškega proletarske-ga pisatelja, ki je dodobra poznal življenje vseh slojev, ker ga je sam doživljal. Njegov« dela so prestavljena v vse kulturne jezike. Cena......................$1.00 Slovenic Publishing Company * - . " i* - , -fe.'!:- "G L A 8 ^ R 0 B A"-New York 1 [TKuriSay, FeErtiary 9, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY oleonovaijubezen E ZGODOVINSKI ROMAN Vadaljevanje (12 Po -vojih zaupnikih pri dvo jih vsakdanjih poročilih cesar m, še h<»lj pa jri svojtoi last-netn opazovanju j< o globoko-Mi .\a|M'oieonovili čuvstev du Marije Wa.ewske .dobro poučen. Ihi hi se zdaj /.vezal s cesarjevo pi ijalelji« of vodil »j an ravnanje in * ten i utrd'1 arjevo zaupanje do njegi., ju stvarem še hujše in še bolj na|iilinjeno lice. Najprej si mora pa zagotoviti pritrdilo Marije Waiewske. Neko dopoldne pride v Hou>-- a vrv o ulico h grofici, ko se ta baš pripravlja, da hi odjezdila v Boulogncski gozdič na iz- u:a je preklavmo. Njegovo r.-j prehod. To je edina ljuha na k<» meri na nekaj višjega, vnž ' vada). ki jo je ohranila i/. svo iii-jš«»M.t. IN» Mariji >e je \ajM»|eoiloVo >iee Ustalilo. C<- še * »n - svojo vr.tr« j no zvitostjo podpiral urafiei, -i ^nie Marija izbrati krono za cilj. |la ni -korrij prav nič iiiectunriin, Couelu sieer čuti. A njena Ijutiezor! do Xapoieo na, nekakšna tnržuja . , Walcwsfci : jih mladih let na kmetih. Nj po.eon ji seveda nerad dovoljuje. da vsak dan jase na izprehod, kajti Ijiibosumem j» in >e boji. da ne bi koga srečala. Jasno marčevo -oinee zlaii pe>ek po drevoredih, nihw'a trava |>oganja, popki na drevju •e najienjajo. V ..« žui vedrini -ije nad zemljo pomladno lm. Toplota je že kar prijetna. "Ali mi imate kaj (lovctlat:, gospod grof.*" vpraša Marija W'alew -ka. — pott.'lie je pred klene y. Iijiui zvez O. Ako jima tednom dni dobil la naslov, poleni n-|M", da strmoglavit;. • i« ko ^e zda j opraviči, reko*«, kieolko, nj«*^<»vM ~t:iro in ne-v.ti no »oviažuieo, ki Hill jo ,.e zit io z na š<> |M>šteuo nagoditi, če ne l*o dovolj hiter — tedaj Na-poleon gotovo ne bo imel Itolj nujne želje mililo te, da svojo d raze-1 no, mlado, krasno in *■ tličtio ljubico z nre/uiadežuo preteklostjo |H>v*cm dvigne dal vauii, in če sem dopustil, d<. <•!«■. Tedaj Im> čutil 1**0in*im zaiadi mene odložili izpie-prv i." |m» množili !«-tih resni* '»o«L n*i pač lahko verjamete, no varnega. Tedaj Imi mogel s'1«*1 j«' luijiii razgnvur za vas jm>-podpoio nove ee.-satiee lil ko; , ri'rt' važen." prvi iiiiNi^ter go-podarja s\v *"l oslušam vas,* reče Mari-ta na -iroko razpeti |*croti s*, o j j« Walcw>ka, osupla nad tem slovesnim uvodom. "Dobrota, * katero >te mi (Mili kova I i ve- čas, odkar, ste na I'raiieoskem, >|*oštovan je, s ka- da pride drugikrat, ga zadrži, vrže vajeti konja'ju in pri-iil ministra, iia -topi z njo v učnega izmed pritličnih salonov. "I>a, gospa g'ofiea," d-Kouehe, ko je zložno sedel v blazinjak, s hrbtom proti svetlobi, govoriti moram z ji - a veleiiiuja. N'iti tnalo i:< dvomi, iia bi ec-ar-tvo tako d«, bilo pre-toioiur h-.iuika. Tu b: pa p< 11 im ' n i I ookoačiio ukroče-nje notranjih in vnanjih sovražnikov. Itojalisti |*otein ne bi \ee upali, da se_vrne stara m«»-riailtija. Jakobinci bi s<> o»lr«*-kli svojih prismojenih sanj o v < 11 m m I i Anglija -e uklonila, ga prinašam, (in namreč za To l»i končalo v«m; vojne. '*i i cesarico: za njene mičrte z v«i-lo Im pomlajga \ la«larja, mi boo o, ii|iam Vsaj, olajšale mile-no in zaupno odkritje, ki var: vendar že vstala iz krvave ko-|wli — in varnost in mir. . . Te liliji Potiehcjti ne danej-e in nujnejše. Nol>c-in ha truda se ne bo /.bal, da jih uresniči. Iti prav zdaj -e mu zdi, da je trenutek prišel. Na daljnje o.Jašanji' bi utegnilo I tat i nevarno. Jožefi na preži 'hhiuo na priliko, da ga strmoglavi. Toliko * kritih niti je lazpredel, um na more vsak N»p kak nesreiVn dogodek pahniti v nemilost. (Vsar misli zapustiti Pariz in odriniti v Piren?-je, od k o< ter IkmV, naredi za napad, opazovati sritrnje gnezdo, na Sfuiiiskeui. Tja Jažefina n niesir dni pred sel ki j. A ta čas *e mu zdi dovufjšeti,'da razjiiri Napoleona »oper Jožefino in ga pripravi do tega, da odbije njeno spremstvo. Kakor hitro |m> pa cesarska dvojica ločena, Ui Poucliejn lahkota, obračati razne Jožrifntitc nes(»aiuetnostt \ uvojo korist ter dajati v *vo Z ^a ces« rico ravite. tla ima načrte z menoj?'* PoiH'he po-vedali o tem. (imllchaiixoYzi ni nič posebnega. Njena mati, -labogla-na Trka, je imela dve hčeri, ki ju je dala naučiti španskih in čeških plesov. romata že tri leta iz salona v salon Sil razkazujeta svoje le-l>e noge. Starejša so je prila -kala gospe Kaeeiochijevi, k-ji je |Mitem tudi res dobila nu» ža. Mlajšo, našo, »1a -e tako izrazim, je Karoiina, ki ni hotela hkratu izgubit: ljubi men i i • moža, po raanili puhlcpom. Cesar va1- neskončno ljubi, tovo da. A do d; ties se ni š, nikoli iiokaza) zvestega. Vse t? se I >e, ki jih je kdaj odlikoval, je zmerom kmalu s|>et za«nema-ril. To si je si<-er lahko razlo žiti. Nobena teh žensk ni imela mika, ki more t lajno prikleniti moža, kakršen je Napoleon. Vendar hi bilo gospostvo te ali one trajnejše, da ni bilo Jože fini nega zvijačnega vpliva. — ne zamerite, milost i-va, da tako govorim. A vaša lastna blaginja me sili k temu. — Vselej, kadar koli je Jože fina opazila pri soprogu porajanje resničnega čuvstva, je napela vse moči, da je ostalo razmerje samo začasno. Ko pa tako dobro f>ozna Napoleona Na pamet ga zna, bolje od mene in tudi l»olje od vas. Z eno liesedo, z eno kretnjo mu zagreni, kar ji ne ugŽaja, in ga stori malo -svojo ml?, dostjo, z fjubkostjo, z razumom in is tisoč drugimi duhovnimi in telesnimi vrlinami, ki se jih sami ne zavedate. Vendar, ali je vse to dovolj v primeri s pastmi^ ki vam jih nastavlja cesarica T*' Marija Walewska je pazljivo poslušala ministra. Njegove opombe jo bolijo, a žalijo .je ne. Napoleon jo je navadil neposrednosti moškega izražanja. "fiospod grof,*' mu mimo ogovori, "nobenega vzroka ne vidim, zakaj naj bi bila cesarica tako ogorčena name. Vein, I da sem kriva pred njo; tolikanj kriva, kakor ona misli, pa 'vendarle nisem, zakaj konec koncev ji Napoleona nisem vzela. Že (lavno ni teč njen. (*'e se mu ne bi bila vdala jaz, bi si bil najbržc izbral kaj drugega. K Jožefi ni se ne bi bil vini 1. A koncev koncev je njegova soproga in lahko si mislim, da mi ni naklonjena. Ko sem privolila v to, da me predstavijo v Tuilerijah, sem storil:! napako, in moj trdni namen jc, kljubovala. Nisem njena sovražnica Naj me izkuša uni&ti, ako hoče. Ne bom ji vračala napad za napad. Ničesar drugega si ne želim kakor to, da smem ljubiti Napoleona.*' "Jožefina ne pozablja..." "Ce bo po mojem ravnanju videla, da se ji ni od mene ničesar bati, bo — upam vsaj — izpremenila svoje mnenje.** "O tem bi dvomil, grofica. padete in jo prvi sadenete" "A kaj morem storiti?'* V njenem glasu je rahel trepet. ki napovedu je t-olze. Pouehe s,, primakne bliže k nji: "Kaj morete Sami malo; preveč prostodušne dobr.-te je v vas. Toda /. menoj doseže! e vse. Pomagati vam ho ceni z Vsemi svojimi močmi. /. vsem areni in — konec konce* ver ne pommm, i <• mi t»i!e skoraj p«»-reeilo. a .loželina -e je Vselej spet pola-tila sVtijeya moža Bil sem -am zraven Napoleona, brez zr.upne opore Boj je Iti| neenak. Danes -t"ii Jew premišljeni, po načrtu stopnjevani in neomejeno odkriti iro-vorf Ali bo privolila v pound-no: — Citajte ta zanimivi ii»-maii \ prihodnji četrtkovi -t. vilki "(lliisi Na votla". ADVERTISE IN GLAS NARODA' Knjige, katere toplo priporočamo MORSKI RAZBOJNIK, Spisal Fred. POSLEDNJI DNEVI POMPEJA. Spi- UMIRAJOČE DUŠE. Spisal lika Marryat. (193 strani.) V duhu či tatelja oživi romantika v najbolj pestrih barvah. — Kri in ljubezen. — V i test vo in maščevanje. — Časi, v katerih sta spretnost in gibčnost odločevali. Cena ...................... Kac. MORSKI VOLK. Spisal Jack London. (32S strani.) — Kden najboljših romanov znamenitega ameriškega pisatelja, ki je pisni svoje romane največ po svojih lastnih doživljajih. Roman je zanimiv od prve do zadnje strani Citatelj ga ne bo odložil, dokler ga ne bo prečital do konca. Cena......................$1.25 OD ŽIVLJENJA STRTA. Spisal M. J. Breme. (.'J37 strani.) Strašna usoda šestnajstletne mladenke, ki je iz radovednosti za^la v nepoznano življenje ter prezgodaj padla po krivdi drugih. Povest je pi«ana v obliki dnevnika. Cena......................$1.50 OGENJ. Spisal Henry Barbusse. (337 strani.) Pretresljiv opis prizorov iz svetovne vojne. Edinole mojster kakor je Barbusse je mogel napisati kaj takega kot je 4'Ogenj." Cena .....................$1.00 ODISEJ IZ KOMENDE. Spisal Ivan Pregelj. (269 strani.) Opis lanberške ga gospoda bo ostal v spominu slehernemu, ki ga bo prečital. Pregelj je mojster sloga in jezika. Prištevajo ga med najboljšo sodobne sloven- sal Bulver. (2 knjigi in 2K0 strani.) Zgodovinski roman iz va-a, ko je bohtelo razkošno življenje v Pom-pejih iu Herkulanumn. Borbe s amfi-teatru. Spletke egi|K-anskega "čarovnika." Olauk in njegova ljubezen. Strašna usoda. Cena......................$1.25 PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VO JAKA ŠVEJKA. Spisal Jaroslav Hašek. (2 zvezka 203 in 230 strani.) Ce «e hoče od srce nasmejati, čitaj-te to delo slavnega češkega humorista. Britka satira na staro Avstrijo. Švejkove pustolovščine ne izvabijo iz človeka samo smeha, pač pa krohot. Cena.....................$2.40 POVESTI IZ DNEVA IN NOČI. Spisal Guy de Maupessant. (157 strani.) V knjigi je zbranih dvajset najboljših črtic davnega francoskega pisatelja. Vse od prve do zadnje so skrajno zanimive ter neprekosljive po svoji vsebini. Maupcssant je eden najbolj čitanih pisateljev. Cena ......................$1.00 ROMAN TREH SRC. Spisal Jack Lon don. (432 strani.) Ena najbolj zanimivih in najdalših povesti slavnega ameriškega pisatelja. Ko jo človek prične citati, se ne more odtrgati od nje. Jack London je mojster opisovanja, navzlic temu je pa roman na vso moč živahen in zanimiv. Cena......................$1.50 ske romanopisce. Poleg romana vse- SAMOSILNIK. Spisal Anton Navačan buje knjiga še nekaj krajših črtic. Cena......................$1.50 ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA. Spisal Ivan Pregelj. (98 strani.) Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nic ne zaostaja za njego- (153 strani.) Knjiga vsebuje deset povesti slovenskega pisatelja Nova-čana, ki se je proslavil s svojo zbirko "Naša vas." Snov je povečini vzeta iz življenja naših rojakov iz bivše Štajerske. Cena...................... $1.50 Vašte. (220 strani.) Human iz stare Ljubljane. Značaji so izrazito opisani, istotako tudi takratne navade. Ljubljana nam je povečini znana iz začetka sedanjega stoletja, kdor jo pa hoče pozR .ti iz prejšnjih stoletij, naj prečita ta roman. Ne bo mu žal. Cena......................$2.50 CVETJE V JESENI. — VISO&KA KRONIKA. Spisal Ivan Tavčar. (41S strani.) "Cvetje v jeseni" in 4 4 Vi soška kronika" sta najboljši de. Ii pisatelja Tavčarja. Kritika je soglasnega mnenja, tla je v teh ti veh delih prekosil samega sebe. Obe sejanji se vršita v Skofji Loki oziroma v Poljanski dolini. Cena......................$2.50 ZADNJA NA GRMADI. Spisal Franc Jaklič. (2G8 strani.) Tudi dolenjska liibnica je imela svoj čarovniški proces. Pisatelj Jaklič je na podlagi zgodovinskih virov dobro opisal preganjanje in kaznovanje ^čarovnic," ki so bile sicer povseiu nedolžne ženske. Cena......................$1.00 ZADNJA PRAVDA. Spisal J. S. Baar. (184 strani.) Povest je prevedena iz čeŠčine. Ob čitanju se citatelj vživi v življenje nam sorodnega češkega človeka. Baar je priznan češki pisatelj, in boljšega prevoda si sko-ro ne moremo želeti. Cena ...................... Hoc. ZLOČIN V ORCIVALU. Spisal E. Ga-boriau. (246 strani.) Gaboriau je bil bolj ustvarjen za detektiva nego za pisatelja, dasi je tudi kot pisatelj nedosegljiv. Citatelj ne reši v romanu zagonetke, dokler ne prečita do konca. Cena......................$1.00 vimi drugimi deli. Pregelj je globok, dTEFAN GOLJA IN NJEGOVI. Spi- 2lVI V™- Spisal Ivan Matičič. (411 navzlic temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu človeku. Cena................70c. POD KRIVO JELKO. Spisal Peter Bohinc. (160 strani.) Rokovnjači na Gorenjskem. — Črni graben. — Veliki Groga. — Primeri rokovnjaške govorice. Povest temelji na zgo- sal Ivan Pregelj. (253 strani.) Tragična nsoda župnika Golje, potomca tolminskega pnntarja. Njegova puntarska kri je prav do smrti kljubovala. Knjiga vsebuje poleg drugih črtic tudi dve klasični pridigi Tomaža Rutarja. Cena......................$1.50 strani.) Najznamenitejše delo pisatelja "Na krvavih poljanah." Pisatelj je segel v najbolj zgodnjo zgodovino ter mojstrsko razvil snov do današnjih dni. Lepo vezana knjiga bo kras vsaki knjižnici in vsak jo bo čital z zanimanjem. Cena......................$2.00 dovinskih virih ter je poleg Jurčiče- TARZANOVE ŽIVALI. Spisal Edgar AGITATOR. Spisal Janko Kersnik. vih "Rokovnjačev" svojevrstna v slovenski književnosti. Cena........................55c. POD SVOBODNIM SOLNCEM. Spisal Franc S. Finigar. 2 zvezka 300 in 368 strani.) Po izjavi kritikov je to najboljši zgodovinski roman. 0-pisnje življenje starih Slovencov. Mladega Iztoka je zanesla pot v Bizanc, današnji Carigrad, kjer se je sesnanil % Ireno ter se zaljubil v njo. Cesarica si je zaman prizadevala njeti ga v svoje mreže. Cen*...................... $4.00 Bnrrongh*. (294 strani) Nadaljevanje "Tarzana," ki je že vsaj po imenn znan vsakemu omikancu. Dasi je snov povesti neverjetna, se lahko čita in se človek polagoma tudi v neverjetnost vživi. Cena...................... 85c. TOLOVAJ MATAJ. Spisal Franc Mil- čin ski. (151 strani.) Naš najboljši humorist je zbral v tej knjižici nekaj Črtic, ki so tako ljubke in prisrčne, da citatelj ob čitanju zares uživa. Posebno zgodba o Cefizlju je naravnost klasična. Cena____$1.00 (99 strani.) Janko Kersnik je poleg Jurčiča najbolj znan in priljubljen slovenski pisatelj, kar jih je živelo v drugi polovici devetnajstega stoletja. Njegovega "Agitatorja" bo sleherni čital z užitkom. Cena......................$1.00 HČI CESARJA MONTEZUME. Spisal M. Rider Haggard. (383 strani.) Delo, ki zavzema odlično metito v svetovni literaturi. Napeto do skrajnosti. Citatelj bo roman z užitkom prečital od začetka do konca. Cena......................$1.50 Slovenie Publishing Co pany Thursday, February 9, 1 939 SLOVENE (YUGOSLAV! CULT JU Kratka Dnevna Zgodba j SRAHOVITE POSLEDICE POTRESA KRI i K VKKKIt AH, TO ŽIVLJENJE! (irof <1 Unuitiien1, >it žensk, lin trnov, upnik« v in življenja "■«*, se je pretesni I na «li-vanu i» pričakoval, k.laj pri«l«' p» • j -mit. Napeljal j<* oil ix kuliiuj«* o I pliiiovokrbno zamašil vse špranj« v viatih in oknih ti-k jn težarv na <* ;i I m »I »^i s\-<-t. Ko pa «Vz »♦»•trt ure smrti š<« ni l>ilo in v . iiiiurkii i m i plimi niti >mrravnal ntrina. (irof v«nj ru dotaknj n! !"»>< ti. Zalo zttvru<'l vrv, vo»lo in kr< lS»-kuMl j«' s sirupom: ko ;< »{ui xavy.il |mM<-ti<> «lozo v< H.miltt, je imeniiNo spal m . /a vedno pa ui z spal. Tudi uajtifvurn j:a križišča mu ni pr'- »-la olrršitve. Šoferji u --a vedno p<,^t<*ne n* pa navzlie teiiru t; tel < idk 11 ža t i /ivlj*-nj:i, ki ira i«* '»'do tako mee«'U"»k' opeha- i i I o, )*• I Lcrof" kom'no |m> drugem mv«MVII. «|>oziui-tiju, da Iti thilo ka.| «*ii' življenje /.a privzeli nič, zlasti pa za nikogar, je |x>slal \ niondeni družalnii li.-t oyrlas t letni mož visnke-•■a Win n j«- pi splavljen končati «-i živij» nje na ljuln» mladi, i» pi, po reklami lirep«*neči dani. Samo r**>n»* fM.'.aiJhe |hmI "i(»<-iiH< Dum <»!#** na upravo lista." Ali«* Main vi I lova je imela j;'.Mižno vse, kar je [Mvtrehtio za *rečo: mla«lost, l«*poto in ii ^a-tvo. Toda ti |M»^oji -peri >o kti'j radi tudi vir nevra- -t«'nije. Tj »Iražestni »lami, ki j«' hila njefia »-ksist* nea sijajno za^fotovlj« na jk> Kotlu Veilekenfeldu (usnje na «U*he 1» \ je tintiiijktil sij r-lave. Kaj le hi In dala Aliee za to, da hi T.il nekdo »»•pravil" iz nje znano osohaost, da hijprišlo njeno ime in slika v časnike! Želela -i je, »la l.i jgnvoril o »nji ves i«|e-uantni Pari*. Ko j * preititala Alice ojjla* f», I **Oent,leman in dohila namestil fKlyrovora povabilo na s islam k. Pužurila ee ji«, da hi si -rot 'ne premislil Pripove-dala sta si med s« liojuo pravljic«. svojega življenja iu zaupala sta h Iti d i zakaj z življe-ujtiu nista zadovoljna. Grof le Ka udri ere ji* hi I j^rof starega ro Iu. član J«M*key-k?lui*:i', vite/, častne legije, imel jc dve Mli ljuba vno. razim rje s slo-| v. za-voJj»► \;u.ših krasnih oči. Sa in za\»'ljo n"**nih krasnifi »h'i * Kaj ><*! na.i^ra io za -voj»» !i« /.»» j»' Ziditeval u«""!' pet le-et tisoč frankov, ki jih je potreboval za pla»ilo najnujnejših dolgov iu z ; to, »la hi se lahko Še zadnje štiri tedne zabaval tu užival življenje, Afici se j,- zdelo to malo drago, to»la eotila j«-, da l>i bilo grdo harantati z •: jim. Privolila »la mu d h » plačala vn-i-prej, plemič« va častna bese^la ti j»* zadostovahi. Podpisala sta t»» čudno nogo».tlio |Mitein, k» sta bila spiiinnniifb o najinn sannomora: kroglo v sice. (ir»»f j«' tudi privolil, da bo za ta zatln j i nastop v življenju — »nblek»*l frak. Hd nas|e«lnj«'ga dne -la bila jiiof in Alice nepr« sta-no skii-1 kij v gle»l ditšrih, restavraoi-;ah, harih in na konjskih »lir- LKOPOLDA kali. (Jrof se je sukal okrog nje sila resno, hi takoj ,e je o I križa I dolžnikov, posojal je celo pa»llosti'\ ki sta g:: preživela vziCbavimii parku, kjer je -«ii v veselju in biczskriom.-ti (4>raz kar žarel, si> j»* sklonil nad Alicin.t roko in izginil v temi pre»l nj«'iio hišo. Zjutraj j»i zof>et nastopil službo. Namestu kave je naročil za zajtrk whisky, potem pa >«■ drugbši-f divja j' za. Prisegjil j;-, da Ali«'»i sovraži, kar m>u nu»lilo priliko za |Miznejšo nasprotno m i>ei»o. Pogini na iin"d»» <'otiei-pti.m v južnem »Iclu republike Čile, !:i ga j»- zadnji polie- -koro po | m »I noma potušil. Ves tisoč o seh je bil»» nsuirčeuil.Mateiijalii -Iv»t»la pa znaša več milijonov dolarjev. Razne ve-stL l-n k»*r njuna čiivstva niso ! iia tako nasprotna, kakoi bi »"lovek mi-lil. sta km dn iz-> menjala poljube ;ti -nov: la I načrte za 1» ločnost. M«'«l Ini-gim j«- nanose! pogo-vor 1 ti«I i na to, »la hoče Alice j nista t: go V |wi Baudriere. Sicer je pa tudi en način kako lahko človi^k <4-tori v •»»•mu konec", je za mrmral irrof. "ČANKAJŠEK IMA ŠE VE LIKO VOJSKO " l»» rlin-ki ''.A' giill " prioh i en je razgovor ti a »I« p;- nika z jiijp iis'kim v«»jnim mi ' u!>tr«.iu Itagakj-m. Ministert j» dejal me«| drugim: "Pos«-bni zna«*aj \ «»jn»* ua «•»• li. m- daj«' n panja na hit«*r' koine. Vojim lahko traja »!• s: t. i' hko pa tllili «lvaj-el lel.i Cankajšt g ima vc »! 11»* šj.j >ke jši. od kar -moj '»drezali na jvažn»\i-«7 / !<» za | »lovo/. orožja na .Tožn«i K t;»j sko. O lkar -m«» za-e I!" K n , t on, kaži* 'kitajska vo'-k:! vol ne znake slabosti. S v« »la. o n»žjt' diibavljajo ('aukajšku s*» v«dno preko Uirme. Indokine in Tin k»'stana. t« »la t<■ poti .mi »I»>1l»' iu ti viri t«čejo I«* |h» »"•asi.** Pr« d kratkim* snn» objavili vest, »la ho Kitajska - -to tis«>~ či mož »logradila moth-rno av-ti'mobil-ko «'«--t«» do liusij«', j>»> kateri ji bo dovoz or»ižja zelo pospešen. IZGUBLJENA BOLHA. K»> je n»*»la\ lio dmspel neki t r;iiis*H»rt bi-guwev ua Angleško, j»* /lunlil |H>»s«biio pozor n« st v 1«-1 ii i I «-»"•» k, ki je neutolažljivo ji.kal. V«'liko .p' l»il" pl C Sem "•»■!>je. ko je otrok ua posku-e. da Iti v;i potola žili, inli^i.vjirj d z » ao sililo b»* s* »h.: * * l>olha lM»lha.** H|»očetka s«, mislili, da ga zba»la kakj. T«-»laj «-i je ulovil kot -pomiu nanj en«> nj«*govih bolh 7.:tprl jo je v Škatlico za vžiga lic«' in nosil t" pr; -»-bi. Bolha pa j»* bila manj zvesta nego pes. med p<»tjo mu ji* bila tiam ni* mšla. Šele uhljilha, da bo Mobil dntgega psa z bolhami g ' .)♦' ju »tolažila. NAPOLEON JE IMEL 451 KLOBUKOV. Na?nd«-oii .i«' imel 4."» 1 .Ivovo relnih klobukov, kakor jih j«-j na3cl n«-ki ameriški časnikar, 'ki se j»- |M>tni»lil. da j»* r-eŠte! \--a Na|w»leouova pokrivala, kar jih j»- v raznih zbirkah |»o s vet u. Br» z dvoma vsaj 4< MI p« kri val ni pristnih, toda bajke, kt se »pletejo k rog pokrivala cesarja Francozov je tako silna, tla zadobi tu»Ii kak ua vad« n generalski klobuk nekaj ajeg«»vega sijaja. \logo»"e bo« i o «-»*z kakih ."»II l«-t imeli v zbirkah tudi več »lu»*atov pristnih ( 'liani b»*r las -novih dežnikov. O gov. rili sedanjega ministrskega pr**dsed-nika bo vedel nvd komaj še kako liesedo, a sleherni šolar bo v«*del, da je imel Chau^ier-lain zmeraj »l«-žn;k s s«"lH»j, čeprav j«' sivdo sonce. Clov»*ški opomin si rajši zay»onmi pri-jemljive siu^M»|e kot pa abstraktne misli. Tako postane« jo zgir»loviii-ki pr»-dm»-ti neumrljivi. RADA BI IZVEDELA za naslov OBRRSTAR,— »loma iz (i oren jo vasi pri 'Ribnici. S|»oročiti mu imam več ( nujnih stvari zaradi njegovega1 posest va.Prosim, ako kilo ve za njegov naslov naj mi sporo:-!, za kar mu bom hvaležna, a!i naj se -am javi. Njegov stari pri jritelj« ni i na<|ov . L,.n nlierstar. P»ox :\\K S»'huniac!:cr, Ont., C« uada. — Prosim naj se hitro javi, ker -Kar je nujna — Neža Oberstar, Gorenja vas 1J, po št a Ribnica na Dolenjskem, Jugoslavija, Kvropa. yimiiu.^iiimiiii,iitiir.mii,,..„11111111,,..„»1» nmiu" ''»mm"1 ^mtiia" 'hiimi.in-Min^ pozor rojaki! V ZA M HI I IMAMO NOVF. PKK^iLKDNK ZHMIJK-VIDK: Velik pregle«len mnljevid jugoslavije (NTa njem so označene f>o-1»-g mest tir« I i večje slovenske v »h i) stane $ 1.— Manjši zemljevid jugoslavije stane 25c Zemljevid jugoslovanskih banovin stane 25c Zemljevid — —. < :elega sveta Knjiga, oh>wgajo«*a 48 »tr., seznani večjih mest « številom prelMvaU«ev. Stane 50e slovenic publishing co, 216 West 18th Street Ntw York manjše »noske in »lajal knežjo napitnino. Povsod je imel uspeh, tudi pri Alicinih prijateljicah. Življenj«* ga j»' zojwt 1 veselilo in kmalu j«1 bil naj--r«»v'iiejši človek v Parizu. Kadar *ta bila sama, je pa dobro čut i ki njegovo br<*zbri/nost in __ fC, nekoliko nervozno spoštova- Jt- ..jV. PCTER RODE, (po«lomače Nekaj dni pr« «l določeniml Kordinov Peter). Zadnjič se j-a dnevi in oithoda iz življenja j«' oglasil iz Colorado Spring?, hit grof ves srečen in snoval jej Colo. Prosim rojake, naj mi n« štete načrte za bodočnost, sporoče njegov naslov ali naj Zdelo se je, da na dano besea sam oglasi -voji nečaki nit i ne misli. Alice je že mi-! nji: A-NOELA WATPOTICH, slila, da j»i j«' ojieharil. Na 22-15 — 2Sth St., Astoria, L. I., da jo je o|xdtaiil. pnnlvečer usodnega dine 4ko«*i. 'A »lobdkini a roke » kl< ne in zo|>et st^le in si z rekami .potlpre glavo. "In vendar, kdo kaj vpraš* |k> t« ni, ako »mani jaz, revež, kako ne-Mr«vm> l.jirhfZfn, ali ne?" Neirtnerno grenko zvene te besede. "Ali vaše siee še vedno bije za on-e žensko, ki ste mi jo nefkoe popi>< vali ko. svojo pravljično vilo?" Htidolf \V« rd» r o>tro gleda Gnnterja. Ounterju nr obrazu kite tresejo, 'ko odgovori: "Šele pr*-em r« kc 1 svoji sestri, ko -mi je stavila isto vprašanje, da mi Bertram i ne moremo iztrgati iz svojega siea, »kar se je tam enkrat vsedlo. In to rečem tudi vam, gosj>od Wendei; tega dekleta ne mdrem pozabiti in še jHtsebno se^laj n»,tkn — toda, kaj naj vam ■povem?" mo mirno ts«slit<\ Ptltem vam luni vse pojasnil." j "fiospod B« rt ram ,v««-te, kr\, sedaj veste tudi to. Orl vabi pričakoval, da ljudi bolj poznate. Ker >pa ste vse to slutili, pa samo zaradi nepotrebnih ovir ninte hplt li verjeti, vam moram jaz .povedati, moram biti pri vas jaz snubec za svojo hčer. Ošaibni. trd ogla vi —k ra | Xaro polno paro že od oktobra I. I. s. tem pa ni rečeno, da tudi u;I delavci d«~ j lamo vsak dan, aui^ak se um-' ramo zadovoljit.i - pidovičiiim I časom. Tukaj imajo družbe najbol j še stroje za premog izpo«irezo-' vati, za vrtati iu nakladati. Zaradi teh vražjih strojev j.*! pa sedaj delavcev več kot pe lovica jireveč. Ko pa pride spomlad in >e dražbi naročnina za . j»reniog skrči, bo pa najliolj.še pobrati družino iu iti ž njo na (| pašnik kot ži\ina in se preži v I jati s travo in zelenim listjem ker zaslužka ne bode, da bi -e "T« '1 človek drugače mogel pošten.. preživeti. Sporočam tudi to, da zimo imamo jako milo v srednjem lllinoisu. Bilo je park rat nekoliko snega, pa je po par dneh ' izginil. Tudi mraza še ni bilo hudega. I'pum, da ga tudi ne -bo, saj bo prišla kmalu pomlad. < Citamo vseh vrst slovenske 1 čiRsopise kot (rlas Naroda, A-merikainkega S!«»venea, Na-prek, Naprej in tudi Prosveto, katero je pa nekaj naročnikov »opustilo ali pa jim je bila u , stavljena. Vzrok, prvi ali drugi, ve vsak sam za.-e. I Nadalje sporo*«am čitate I jem in znancem žalostno vesi. da je tukaj |>o kiatki in hudi bolezni (srčni hibi) umrl dne januarja in bil pokopan januarja po civilnim obredu na pokopališče v Stanton, IP., Johau Paliitnik. Bil je samskega stanu in doma nekod od Celja na Štajerskem Ko je bil star dva dni, mu je umrla mati in takrat je bil oddan med tuje ljudi. Ko je bil star 15 let, je .šel v Loeben na O.»mje Štajersko za boljšim koščkom kruha. Iz Leohna je šel v Nemčijo za daljši čas. Leta 191.? je pa prišel v Ameriko in sicer v Ely. Minnesota. Po kratkim tamkajšnjim bivanju je prišel v Living-ton, III., in od tam pa I prišel v Gillespie in je tukaj živel do smrti. Rojen je bil I"- BLAZNIKOVA Prati ka # za leto 1939 cena25c • poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Strc*t New York, H. T. | ta 1KXG. Sorodnikov v Ameriki ui imel, v starem kraju pa očeta, mačeho, nekaj polbratov in sester, za katere pa on sam ni vedel ali še kateri izmed njih živi aii ne, i.jcr on ni nikdar nikomur iz Amerike pisal, njegovi-sorodniki v starem kraju pa njemu ne. Da je bil p« posten, in priljubljen med prijatelji in znanci, je pa razvidno iz tega, ker je bil na hrani in stanovanju nad 2'2 let pii Mr. in Mrs. Purgar in da so njegovi prijatelji in znanci po i darili mnogo krasnih veiiee\ ! , in šopkov i z svežih evetlie v njegov Zadnji -spomin. Pogreba s« >e udeležili prijatelji po-I kojnika v 70 avtomobilih. — Toraj počivaj v miru in naj i Ti bo lahka ameriška zemlja. Ravno ko nameravam zaklju čiti ta moj dopis, mi pride povedati moj prijatelj, da <-e je tu v (fiilespie uanes zjutraj po-nesreči ustrelil z lovsko puško tu več let naseljen* Johan Ka tavski. Podrobnosti o tem mi še niso znane. Kadar pa izvem kaj no\ega, vam bom pa poročal za v list (ilas Naroda, j Toraj s tem za enkrat srkoe-čam in želim Ohcsu Narodu \e-! liko napredka in mnogo novih itn i očii i kov. Pete i Menehak, (;ille-pi... III. PKIR.KDITKV NA OSMT. Slov«' -ka lara -v. Cirila v New Vorku, priredi svojo pred-, pustno veselico v nedeljo 1!). februarja ob .">. popitldne v ••» rlrveni dvorani na Osmi. Da bo vr^eliea bolj zanimiva, smo pripravili lep program. Na-topili bodo: Brooklvn-ki tamburaški orkester in v* rkven: ml .ditiski «t» ♦ ll.t»<» .......... I »iu. itM> S21-TU .......... | lili. li)i t D7,— ....................Ur lfNMi $11-.5» ....................Lir '.ime *!*»"•— ....................Lir KE1C KK CENE SE1»AJ IIITK« MENJAJ«) Sf> NAVEI»ENE < K NE Pol > VRŽENE SPREM Kil It | «i«»RI ALI IXJLI izplačilo vr^jih zopmIcot kot 'C«»raj navtilrno, bodisi v dinarjih ali lirah, dovol jujt-mo m-boljž* pogoj«,. XL'J NA NAKAZI I.V IZVKAl ŠJEMO 1*0 (ABIJC LEITKIi ZA PRISTIMUINO $1.— i----- I SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TRAVEL HI READ J16 W. S81b ST., NEW YORK ______ I veda I i pri jat« lj« in, k j!b I vabite, kako tn pa kaj b«». (»le le v.-tirpniiif ni* i/.p'a «"a sjNUdrati, k.p i taki* /abnvf kot jo boste uživali 11». fVbru a rja «ua < »>uii, si* n«' dobi za Uf»-bcu denar v celem XV\\ Vorku — m* slovenske. \«e >e pr'bodiijie. JiTrv I\oprivšek. Jr. TRAGIČEN DOGODEK V NEMŠKEM VLAKU Xa neki železniški postaji na 'progi me«| Had Xeuheiinom in Hubaehoui r-e je pripetila iiesreea. ki je ».btevala dve elovi-ški žrtvi. kupejii se je vozil oee s svojim petletnim sinom. X(posredno pred odhodom vlaka je stopil v kup.* x 'Vso naglico neki p tnik in vrgel svo j t< žki kovč«g v mrežo nad -edežem. V tem trenutku je že vlak pretegnil in težki koveeg je padel z mrež*1 na dečka in ga na metu ubil. Oee dečka je razjarjen potegnil nož in zabodel ixxtnika. Xe-srečni oče se je .sam javil oblastem. m.........g Ako Vas zanima le-po čtivo, naročite s? Slovensko - Ameri-f^* kanski Koledar z;. &T leto 1939. KKKIAMK PAKiMKO\ SHIPPING NEW.'? __ l(i. Mmurja: ^»»»■vii Mary v Ou*rlM.urK II. f«-l>rii:trja : K«'.\ v ticima l"jilis v Havre IS. felit uarja : Sr. Lun i.s v IhunKiiriC Suturuia v Trsi IS. felifilarja : Aguitaniu v i'lirrl»<>i.r^ SJ. fHmurja : limita v llauiimrK • ffl»ru:irja : II«* ili- Fran«v v Ihore f»'l»ruarja : !!•• «l»- Kram-«- r Havre 'J4- feltruarja : Mary v I'herlit urg "J." f»'l»ru:t rja : ViiU-ania v Trst 1. injifTi : I>entsi-hlaniir? X iuari-a : N«»rluaiitdf v Ha\re -1. iuari-a : lCi".\ v lii-ima A»|ii» tania v tVrlNriirc 8. uian-a: llauilturg t Hamburg Ki. iiinn-a : »Jin-en Karjr v Cbrrl>.»urS II. umrti: Paris v Havre ('«•(*■ «li Samb v v>a 15. uiunu: Sl. LK»UIh V Hamburg IM. marca : Ruma v (.Viioa lie ile Krn ure v i marca : Eiiro|i» v Itrem*'n -U. nuuva: Haii^a v Ilitmbtire i marca: (1ba m plain v Havre "J4. nan-a: Qiifoi Mary v (VrlNUiri; 'Si. uia n-a: K>'.\ v (>eii«m ma rt-a : I*r«'iueii v Hniui,[| '_"». marca : l>»'iilschlaml r Hamlnir? 7 dni do JUGOSLAVIJE 7. najhitrejšim parnikom sveta QUEEN MARY Prihodnja odplutja iz New Yorka: QUEEN MARY—Feb. 10-24, Mar. 10 24 AQUITANIA- Feb. 18, Mra*. 4, Apr. 3 15 BRITANNIC—Marca 18 Pcsebno velikonočno odplutje: Ol KKN M \li\24. marca 1 v {^fV^ Vprušujle /a liri-ipluriui Knji/irw "Kako ilultili Va- ^OJ M- MiriMlniUe i/ Hvrnpr." I*i»i/ieililc pri Vabili pa- Jj % rolirt^hit-iii uei'illu /a tM- pixlrithiiioli : ™ SLOVENIC PUBLISHING CO. (Frank Saks«T Jr.) tlR W. ISlli Street. New \ <»rk CUNARD WHITE STAR jMP^ 111 4.LA11KI SULNiNI ^^^ jEP JUŽNI PROGI ^^^ 'Soliu'ni slrani Allan!ika" ^^ X A J11 IT U K.I š A 1UKKKTXA SLUŽBA ^^^ Tij »1. "tiiilm-ne l*U»v!•«•", \ ^^^^ lit- jzLm>i o«- |>r« Uiio.sii Južne Proge % i»cpr«*Wt>«.jiviini ^^^m iirosl m i id aluztm Mvrii'Vimtl.i vmh Kuljanykih la- r>: ke vožnjt*. I'msCori TuristiOncga in ^^^ « Tr^-tJ^na raxretla na vst-h nikin vain nudiju vrlike mo- d-nie kabine. Vfb«.aslne ob«--. razkiwne javne protlo-re- wenadkriijlvu hran «» in neprckusljivo stlnzl-o. ■ VULCANIA ^ SATURNIA ■ Naravniisl v Jup'glavljo — 25. februarja, 1. aprila flV M REX C. D'SAVOIA ROMA M ^^^ ^ I'rcUi. Genoe— 11. feb., 4. mar. 11. mar.. 18. mar. Zn pojasnila vfra^jiK (M.ohla&čenegra a^i-nu »11 pri ITALIAN LINE. 5ih Avenue. New Vork City. IpP : V . ^Q ViW I^^HK E^H H pU OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA"