Naj reč j i slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto - - - $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 7a inozemstvo celo leto $7.00 .1 GLAS NARODA Ust slovenskih delavcev v Ameriki. jf31 | The largest Slovenian Daily kt the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. t j£JLJ£jf'ON : COBTLANDT 2876 NO. 202. — ŠTEV. 202 £ntered as Second Class Matter. September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., un-ier Act of Congress of March 3, 1879. ' TJSLEFON: CORTLANDT 2876 NEW YORK, {FRIDAY. AUGUST 28, 1925. — PETEK, 28. AV 2USTA 1925. VOLUME XXXm. — LETNIK XXXIII. PREM0GARSKA STAVKA JE NEIZOGIBNA Odgovor delodajalcev glede nove konference daje žarek upanjfe. — Pripravljeni so se oogajati, a nočejo opustiti opozicijo proti c« :k-offu i n mezdnim zahtevam delavcev. — Meščanski komite j ; "oti stavki je pojasnil težkoče v Wyoming okraju. WILKESBARRE, Pa., 27. avgusta. — Včeraj so izjavili antracitni delodajalci, da obnove pogajanja z United Mine Workers of America za miroljubno rešitev spora v antracitni industriji, pod pogojem, da se ne zahteva od njih, da opuste svojo opozicijo proti check-off sistemu ter nadaljnemu povišanju plač, kar je uničilo konferenco v Atlantic City. Ta želja za nadaljne razprave je bila izražena, ko ee je pogajalni komitej antracitnih delodajalcev včeraj popoldne sestal s komitejem trinajstih zastopnikov trgovskih interesov antracitni pokrajini. V formalnem ugotovilu je komitej delodajalcev izjavil: — — Pripravljeni smo obnoviti pogajanja z zastopniki premogarjev glede novega dogovora, pod pogojem, da aranžirate konferenco s sporazumom, da nam ni treba opustiti opozicije proti check-offu i povišanju plač. O obeh teh stvareh smo pripravljeni razpravljati, čeprav smo prepričani, da sta nezdravi in neupravičeni. To najnovejše upanje možnega obnovljenja pogajanj je prišlo potem, ko je komitej trinajstih predložil isti pregled položaja kot se ga je podalo en dan poprej predsedniku Lewisu in njegovemu komiteju premogarjev v Hazeltonu. Glavne točke, katere je obrazložil meščanski komitej, so se glasile, da bi povzročila stavka veliko trpljenje v Wyoming dolini ter pomanjkanje kuriva v drugih delih dežele, neglede na nevarnost, da izgubi antracitna industrija precejšen del svojih sedanjih trgov. John Uhl, načelnik komiteja trinajstih, je predložil argumente trgovcev, nakar so delodajalci hitro odgovorili, opisali neuspešno konferenco v Atlantic City ter dostavili: — Mi vpoštevamo vse zahteve te ali one vrste ter smo pripravljeni razpravljati o njih, vendar pa nismo pripravljeni umakniti opozicijo proti zahtevam, katere smatramo za neutemeljene. — Glede potreb neposrednega položaja smo v polnem soglasju z vašo željo, da se prepreči pre-kinjenje. V ta namen obnovljamo svoj predlog, da naj se delodajalci in premogarji dogovore, da ne bo nobenega prekinjenja v obratovanju, dočim bi se skušalo vprizoriti nadaljne napore, da se sestavi nov kontrakt. Mi ne vidimo nobenega tehtnega razloga za stavko ali prekinjen je. — Mi cenimo vaše napore za preprečenje stavke ter upamo, da boste nadaljevali s temi napori, glede katerih vam zagotavljamo svoje polno sodelovanje. H . • • " *\ "r f Nato se je pričela seja med komitejem trinajstih n zastopniki delodajalcev in sicer za zaklenjenimi durmi. Seja je trajala celo uro. Ko so se zbo-rovalci vrnili v splošno dvorano, dostopno občinstvu, so preči tali ponudbo delodajalcev, da se obnovi pogajanja pod pogojem nikakega check-offa in povišanja plač. Nato je bila splošna seja zaključena. Načelnik Uhl je nato takoj sklical komitej trinajstih, in sestavljeni so bili načrti za nadaljni sestanek z John Lewisom, v upanju, da bo slednji sprejel ponudbo delodajalcev. Komitej trinajstih je prepričan, da lahko skliče nadaljni sestanek. Predsednik Lewis je že izjavil v Hazeltonu, da se ne morejo vršiti nikaka na-daljna pogajanja, razven če delodajalci sami odstranijo obstoječe ovire. Komitej trinajstih se je oprijemal. prepričanja, da so delodajalci odstranili te ovire, ko so izjavili potom sovjega načelnika, Inglisa: —• je izrecno razumeti, da nismo opu- Nadal jne nesreče na Japonskem. Osemdeset tisoč ljudi je brez strehe, ko so pre-plave opustošile Tokio in Jokohamo. Nemčija zahteva pravico velesile. "Predno bo podpisal varnostno pogodbo, b o zahteval Blplin opro-ščenje morapne krivde pri izbruhu Ivojne," se glasi v nemškem komunikeju. — Iwncija zahteva mandp nad kolonijami terjpproščenje Kolina. BERLIN. Xenu'jfcn, 27. a v jr. — Xcmwk i v hula jr v oficijelnem koiuvn kc.'u, ki wetbvije odirovor iia francosko poslfcieo »Hodi vnr-mg dogovor S. prvikrat ki/nca vojn« nia-itotpAla kot narod, ki javno zahteva grerogat i ve silo prvega raizreda. P redi to bo wkl|rt$e)i db^rovor. mora h.ti Ncmeija oproščena moralne kriv.h' gicde itfbrulia vojno. X nrska država t pričakuje, da bo dobila koloni jasne mandate, ki so primerni evropski sili. K<«'iii jš> treba izprašan iti. X'.nlalje trdi Nemeijiu dn «c lir ore ipi-vdipuilti Litri na.rodiov, ne da bi ."prejela jajnstv;i. da bo ostalo tnjeno ozemlje -nevtralno v učajiih. Za cpflcrait je teiŠko reči. ka.kr. daleč- sedajo te zahteve tLn ikako kc jih je raKtc pililo v s vrhe barantanja. RLsrtve.no dejstvo pn je, da je Nemčija vedno iposlala svoj odgovor v Pa,riiz in da je zadovoljna s konfereneo jurist o v v L<>n-domi. fi'»-!iim "(i iz fiano-Vh. belgijskih. ar^hv.kUi in nemških ju-ridičuvih ii/.veden<*ev. ki naj bi razpravljali o tehničnih -jtraneh evrop-ktfga varno-1 ne »a do«ro-\ ora. Kdin.de 'l.o j»» konkretno. os t a ".o je diiqdomat ii'no manevriranje. Ja.sno pa j" r/. Uma informacij 7-»nmjei»a irrada. da namerava Xenie.i staviti zaveznikom 'i Močno fronto. To mora storit:. Xa«'i,jonalisli«Mii upi! i v v vladi, ki je 'bi. itvci'Vo n ; '»roten dioisrovorii. bi ne dovolil 'lrieesar n vsi cd tr.tra požira vi ja konferenco. rOKIO, Japonski, 27. av^. — Sic or o dve tretini Tokija sta bili preplavljeni dan<>. vsiled v. likesra ■naliva, iki je trajal šest in t.ride-st ur in . ih. .niso ojjr.Vže-|iii, z Izjemo .koloniije Akasaka. j kjer vodovje na.rn"ča. > V led prenrv^rdnjenega kanala je pričel i drveti tri čevlje jrlobo-j ka reka mii.no Imperial hotela, kjer ni^o mo^li na hitro zjrraj. ini iia:->ipi preprečit i prepla vijenje pri .ličja in klet;. Voda jie vdrla jtiiili v Xikatu srledi<če ter ."jvovzro-, čila para,ko. tekom katere je bilo poškodovanih večje število žensk. Neki via,k j- skočil \z tira na Cuvo i^repri in \n*«e ljudi je bilo ]>ri tem ubitih. SI ižba jvoulienih železnic je {paralizi rana. 93-letna ženska se je ločila. KANSAS CITY. Kansas. 20 av-^•u-^ta. -— 9:>-letna Sara Chapman je dames .vložila proti svojemu .o-emd si-t let -.*a:t nin možu tožbo za ločitev zakona. Velika poplava v Tokio. TOKIO, Japonska. 26. a vir. — Vsled velikih nal/vov. ki <-o trajali ncprevta-Mo 8(1 ur. je preeej-šen drl tuki'Tnjerra n:; -ta pod \odo. Električne, brzojavne in telefonske 7~veze bčutno škodo. Važna seja vojaškega direktorijata. MADRID, Span ika, 2d. arff. — Dan«. ho poil pred.šiljatve. ki pres»»Kajo TETTISOC DINARJEV alt pa PVATISOČ' LIR dovoljujemo ik> mogočnosti 5e poseben popust. Vrednost Dinarjem in Uram sedaj ni stalna, menja se večkrat in nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančiffe cene vnaprej; računamo po ceni tistega dne. ko nam pride poslani denar v roke. POŠILJAT VE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE — Denar nam je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order ali po New York Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: CorUaadt 4087 r, -J i stili svoje opozicije proti check-offu in povišanju mezd. WASHINGTON, D. C., 27. avgusta. — Vlada je opustila vsako upanje, da bi bilo mogoče preprečiti premogarsko stavko ter nima nobenih načrtov za intervencijo niti v sedanjem času, niti po ^rvem septembru. To se je objavilo pozno včeraj zvečer, po daljši konferenci med delavskim tajnikom Davisom, ki *e je vrnil iz inozemstva, ter High Kerwinom, ravnateljem spravnega oddelka delavskega depart-menta. Tajnik Davis ni hotel javno razpravljati o položaju, a nobenega dvoma ne more biti, da bo dne 1. steptembra izbruhnila stavka. Ker manjka slehrne zakonodaje, da bi se peča-'a s položajem in ker ni pripravljena posredovati namerava vlada očividno stati na strani kot nepristranski opazovalec ter bo'po izbruhu stavke skušala storiti vse, kar bo v njeni moči, da olajša razdelitev kuriva ter uporabo nadomestil. Vlada ceni, da je na razpolago zadosti antracita, da bo zadostoval do prvega tedna meseca decembra. Po tem času pa pričakuje Washington vedno naraščajoče pomanjkanje. Edino orožje, v katero zaupa vlada, je javno mnenje, a to bo pričelo učinkovati šele tedaj, ko bo začela dežela trpeli. Banditski napad na mesta v 111 J _ ! Deset banditov je napad-! Io mesto v Illinoisu. — Razstrelba j e uničila denar. — Vse brzojavne in telefonske zveze so bile prekinjene i n' nikdo ni smel iz mesta. i HKYWORTII. 111., 27. avg. — j Deal l,n:i !:! >\- v dv.'h avtomobi-j iih j«- nava!i!o vto ter pri.". !i reljati 7. od-ranimi r"sa.nieami v o.kna tr«ro-\ 11. --.pO !ili v-e ljudi s ee-it. doeini | rii"-I i nadaljni r izati vse br-! zojavne, telefoiL^ke in žcle/iiiškc' ž.;-e S( • tj baiidjtov je teroriziralo me <;.), štirje pa so prekinili zvezo, j Ponudba barikirjev v lllijioi.su. j da izplačajo j:o tix.e dolarjev za s v.-aike^a mrtveca bandit a. ni na-: ]>ra vila na pn tbivak-e teg-a mesta' nobenega uehka. ('e je imel kak eiovtk orn/.Je v svoji trgovini ali . na Nvojani domu. se ga ni poslu/.il. I St-i.te Bank v Ileyworth ni bila ; se oJvorjona za. bi/nes. a o tvoril; 1 vn jo kmalu pozneje roparji, ki šo prinesli oi*odje in eksplozivne snovi rz • »nega svojih avtomobilov ter pričati odpirati vrata. Xjih drlo je -prrtkinLl le sempa-t.irn kak «tt;reva avto-mr»bi!a s»;a b'.li zaj ta in avtomo-bdisti s«, se me-rali napotiti v neko pra.::no prodajalno ter ostati tam. Mi-xtni maršal je bil vjet, ražz orožen ter za.pnt v niko proda-J jalno. j Kakorbiti. !-o se nvihajali v banki, so ban lili naskočili blaga j-j no s svedri in nit ro glicerin rum. V vrata bi'a.pra nii« so nuMli vidrkc-imnožno nitroglicerina. Xato so prižgali užigaVno vrvico, zbežali v.»n ter č ikali. Razstreiliba j^ uničila l>laizajno. ba ko in so>4H:oti^vli v 'prodajalne, 'brivnik-j in stranske ulice. j veliko ra^oča.raiije ban Ktov j.1 ek s j Oiz i ja nergača denar v, b-agijni m drobne ko"čke. IV.-b.ili >»» 1' ndk::iko $G0»>f) v gotovini t«>r fr,!00 v varnostnih mtinaJi, katere je mogoč«' ra^pcč.Ujii. Ba.n-ka je imn'a pretolkli terleoi na ra* polago veliko denarja, a večina tega (buiarji ji> bila že izp'%-1 " ina. Potem ko so o«ti!al i še poslovilno salvo, so bajidMi odj>»--Ijali ime-ta pnoti .severu. ,ne da bi jim k lo .sleilils Marša«! se j » pr»n dj^il z avto-niolnlo-n v B'oiTjnington, kjer je '»bvc-til p^mik.vi^ga šerifa Krthel-la, ki je n-iito t^^r-fmind policiji v < 'bi'-aeo. k; r se domneva, da so bandit i krenili prot.i temu mestu. a železni'ki ]>o"-. i ji so ukradli ba n-d it i pčo kojit'cren-co, ko sprejeli i? udluci^o, v kameri priporočili <4pamet*io modifi-e i ran je" prohibieijs'ke poeatave. Resolucija izjavlja, -eta je {»o-talo c Črv idilo. dem pa ajwi7.il lmiosro stvari, ki nikakor niso v 'korist našim rojakom. Po svojili moč}.-h sem jiari >.kn"al dati potrebna pojasnila. Ni bilo potrebno, da so mi rojaki tožili, kako trda jim are za za-thizek. Videl st-ni jih sam. ko so prihajali z dela iz rudnikov in tvornie, znr.uVni k« .-trkov so mogli zdržati. Ker sem zaposlen v banki, meje pni tem najbolj zanimalo vprašanje. kako nalagajo ti trpini svoj z žulji pridelani denar. V premnogih slui-ajih š* bilo rešeno le vprašanj)? na žal enostaven način : Saj zaslužimo komaj toliko, da se ipreživimo. Drugi, zlasti n»-o žen jeni i, so rešili in rešujejo tc vprašanje na njim najbolj ugoden način. Glede onih. ki lahko kaj na stran dm (jo. -em se pa prepričal. da bi lahko denar bolje n-t- leukojvten, obvaruje mnogokrat tudi *kotle. A ko me pa. slučaj zopet zanese med rojake. hoilisi v krajih kjer sem hi! vrdaj ali kod drugod bom zopet -s pojasnili raue-\olje vsakemu na razpolasm. Pripravljam sem pa .seveda odgovorit' vsakemu, ki ^e hoče obrniti name. Vlado Prem m, i uradnik pri Fra.uk Xak<» se vr-bila v Atlantic Cily, ><» k« industrji. V splošnem pa lah'ko rečemo, da so vzroki nepre-Mano ponavljajočih se -la\\k številni in komplicirani. V prvi vra4i je ]MVoznavalec položaja vnaprej vedel, da bulo pogajanja neuspešna. Zastopniki premogarjev, na čelu jim Tjewis, >o stavili svoje zahteve, kojih glavne so se likale povišanja plač in priznanja unije v obliki uveljavljanja clieck-off sistema. Povišanje naj bd znašalo o dobički povsem mirno laJiko prenesli povijanje proizvajalnih stroškov, ne da bi bilo treba preložiti ji3i nn rame občinstva. Fo našem mnenju imajo v tem oziru delavci in njih vodirtelj? popolnoma prav, kajti če bi stvar nič ne nesla, bi a delavei in 'konsumenti. Razgled po slovenskih naselbinah. V bližini For«st City je povozila lokomotiva rojaka Andreja Strn-sa, ko se je -vračal z deda. Mrtev je moral biti .talkoj, 'ker je bilo njegovo truplo ntraano razmesar-j«no. Star je foil 47 let. V metttni bolnišnici v Carban-dale Je bil operiran rojak John Kervič. V Chieagi se je poročil rojak John Kotmaž s faoerko znane Ši-mmoov ^nižine. ložili. Naletfei >:mi na slučaje, ko je nosil lojak po i>ar sto»tak';v pri •ebi. Tak način hranjenja prvie. ni varen, drugič je pa ta denai po|KhInoma mrtev, dasi hi prinašal lahko precejšnje obresti. Se druure 4 m našel, ki imajo uab.žf.n denar na bankah. Ako j;1 ban'Ica dobra, je denar pri njej najbolje Hhra-njen.. Vtar1ujejo vloge v največjih običajih polhtuio ter izah.tevajo 'bai*k*? cehi trimesečno < djxived it\ t od dneva odpovedi ne plačujejo več o-bresti. Tako se kaj lahko p:-igo ili. da ima človrtk naflož< n denai tričetrt le,ta breizplmlno ter polep tega ne mo:1- /. njim ra^i>olagat k» t bi rad, pa -najsiho še tako \ potrebi. Naletel sem tuuli na take, ki ni--,o samo malo-denamu. temveč tu d i zelo inalodušni. Kaj bi s tem: bore par cent.i. ki mi preostaja jo. Saj se ne splača, da bi jih drža). kaj da bi imel radi njih dela in hoje bodisi na banko ali pošto, nato pa zopet ponje. Tem rojakom lahko po-tavitu sameirn sebe za vzgletl. Malo ml preostaja tleoxarja za nalaganj? v banke. Naložim ga ]>a. lieglede kako velik. aVi bolje rečeno, majhen znr-m :k. Pri t<'an imam tudi mujo. ee ne drugače s tem. da sem rešen skrbi za varmo-t denarja. Ne morem ga izgubiti in vsak nepridiprav lahko stmka po mojih žepih. Seveda dobim tudi obresti, kadar s-eni pa v potrebi, mi izplača banka in mestm denar. Kol ii-.i omenjeno, sem rojakom rv katerimi srnn govoril, mnogoka j pojasnil. Prepričan -sem pa. da jih je .še. katerim bi tako pojasnilo prav prišlo. Kadi tega sem napisal teh par v. t. Najbolje in najvarneje je shranjen denar na banki. Prepričati se je pa ven-do o restd. Zelo važni so pogoji. ]>od katerimi morete denar dvigniti. Moje pri tpričanje je. da dobe vlagatelji v sedanjem ča--n največ obre>ti pri banki, -ki jiili plača pn A^r ter računa za vsak mesec, denar pa izplača takoj ko ga vla-gateJj zahte\-a. Onim. ki mislijo, da imajo pre-male zneske za h ran en je v banlri naj povem, da ne misli ni-ta ena banka, da je kak -znesek prema- Colorado Springs, Colo. Z delom se ni dosti za pohvalit. ker se poštriieigH d.*la ne kot žičuata ogr:i ja : lastnino ščiti, razgleda pa ne ovira. * Dne 1. septembra bo torej izbruhni:,t pre-m« gardca stavka. Pri tem bodo največ trpeli pr mesarji. PremogovLnm baronom se Tin-1: |>rilika. d;> izkižejo že vsaj enkrat svojo velikodušnost. Ze vsaj del d narja. ki ira bodo tekom stavke naikupičili. naj ra/.-dele med gkuliujoče Ntavkarje. Človek je d<*lžan |K>magati 1 istemu. ki mu omosroči dobiček. 7.:ič Je št* žen-lu' delati mo^ki pa \ rt okopa vajo. Xe-r.'i'a nikdar ne jvočiva. Dne 20. avgu>ta i«- Mrs. Antoniji Zo-bee starejši sin utonil okoli 10. ure dopoldne, a irn ni-o dobili pa-pn. j s/, vode iko-t ob 1. uri popoldne. Stiiiiši. pa/ite :ia .svoje otroke. ker ne ve^te. kje jih nesreča čaka. Si ari uairoenik (I. N". JUGOSLAVIA IRREDENTA Na Irvin, Pa., je unvrta rojakinja Frančiška Hren, stara 67 let. l>obili so jo sedečo na stopnicah in njena obleika je »bila vsa obžga-na. Uganka jei kako jie nastal egenj in še 'bolj čudno je, da st ni iižgalo posiofje, Starke ni nihče slišal dclioati na »pomoč. Uboj iakljwecni, iker so masti pri nji Se nekaj denarja. Zapušča -tri sinove in dve hčeri. 1 Pri Middle Village, Long Island 16 UM)IUI TXVjBflt lifUHMTtfll« •wlici Manhattan z Long Islandora. so .našli rojaka Josepha Ozanicba ■vsega razmesarjenega. Aili se je ponesrečil, alii «e je dogodil zlo čin, se ni moglo dognati, ker je nesrečnež kmalu izatem uuirl v bolnišnici. V Clevelandu, Ohio, je b;: pi*o-raoviran za odvetnika urednik ta-moanjega slovenskega dnevnika ^Enakopravnost" Mr. Vaftro OrflL lir. Grfll Je doma i* So4eske Naloga miličnikov. V S,v. Križu pri Tivtu sd raz-kiili rn.ili-.ru i ki "tajno jugoHvan-ko organ.zaeijo"katere vezi po jihovi mi^.i voit.jo v Jugoslavi-*o. Sti-ašna nevarnost za Italijo Vko kdo vi )"-e j:ivm>. da je Siiove-•ee. da naj spoštuje slovenski iezik na ro,šlavlja raznarodovaluo Le-re, je hitro Kapisam za opas-nega rioveka in kmalu izide v fašistov--kem srlasilu dopis ki je ves goreč in iu-neč proti Slov) neem. \ >v. Križu so ]>i:7rvani *mlličniki in orožniki, da zHrryo ^slovenski irrrdentbemPo vsej -ili hočejo v kar najkrajšem ča~u poitalijan-čiti tržaško okolico Ali s silo i., he-nostjo i eera ne dosežejo. Tore.i naj le divjajo še nadalje! Novi policijski komfsar v Idriji Za policijski komisarja je i m rti o van dr. A. nit on Maza. rodom z Kal.rbrije. Kdo ve. koliko čaisa osrtane na tem me-tu? T>rža tnnkeijon.irji :!>b meji s.? hitro menjavajo, in kakor se sedaj e.u-je. se smatra me 1 uredništvom v Italiji priMneščenje v -Julijsko kraj;inrt. zhn-ti še na :nejo. za ka-i n. Tudi domač? prebivalstvo sr čudi. kako hitro se menjavajo visoki gooj^rr 1.7? uradniki in nihče nima zannnnja v državne urade, kjn* ^'^di vsakih 14 dni drug vodilni uradnik. Iz Slovenije. Nesreča na vlaku. O priliki tUunžaKkih sla vuost i, je na domžalskem kolodvoin stroj vlaka zadel 574etiiflga .upokojenega davčnega svetnika Antona Križnniiaa iz Ljubljane in mu močno poškodoval evo nogo pod k(»Is »ioni. Prihod ameriških Sokolov v Ljubljano. S d oš le hrate Sokole. eepra\ skiU1:« neka jugoslovanski ideji na-spiotna strtija izrabiti prihod amerisk h bratov v svoje pom-pozne namene. Xa kolodvoru m> je zbralo večje števil i jugoslovanskih Sokolov in ostji.b-ga < |b«"-'.n v a. Starci nstve. •j S S j" skb-nilo. da se n> priredi ameriškim Sokolom nikakeg« svečanega sprejema, in 1o iz ]H\T\ tehn čnih umestnih razlogov, kei Mešana družba j1«' ti^ta družba, v katero bi ^e človek ne sat 1 n?e-sal i. zdravljeni hodite, bratje ameriški Sokoli n« naši svobodni zemlji! Sijm jemamo Vas, mi jugoslovanski »Sokoli tako kakor moro sprejeti le brat brata! Pozdrav podstaroste br. Bajžlja je natpraMil na navzoče ameriške Sokole najglobokejši in najprijet-i.ejši vtis M< l s!j>i<>šno tišino se je nato v lepem govoi-u zahvalil iskren- nnu biat-kemu pntzdravtt v imenu anu ribike ^okolsfke župr» ■• Toni i-slav" načelnik Hazdarič. odkrito ;n i^kr-Mio nriglašajoč. da se na povratku iz Zagreba, kamor hite k proslavi t.isočletiiiee hm-atske-ga kraJj;:stva. ]>ovriiv ijo in obiščejo Ljubljani. To izjavo so navzoči Sokoli -jprejeH /. najtoplejšim odrbra vanjem. V ameriški sokol-k: žn.pi '"To-mislav" -o za-to.j>ana sokols-ka di uš-tva eeloku.pnefra jtig< slovanskega naroda tako hivat-ski So-ko'. slovenski di^nvski Sokol Ln -Tb-ki Sokol Končno moramo s globokim ob-žalovanjem obsmliti ]K>stopanje Hrvatskega S(rkr>la na nflavm-m ko!od,vonu K«» - )■• vršil oficije.!- Demonstracije Poljakov v Parizu. PARIZ, Francija, 26. avgusta. Pred tukajšnjim poljskim konzulatom s? je danes zbralo sto Poljakov. ki so protestirali proti uj-imrčenju 1reh poljskih komuni--itov v Varšavi. Policija je bila o tem že prej ob-veščvna. Ko so se demonstranti zbrali ter nfih -zaistopnirk ziičel govoriti, so planili nanje polšcisti z revolverji in krepelci ter jih razgnali. % Pogreb Bancrofta. CHICAGO. 111., 27. avgusta. ■ 1 rplo Edgar Bamcrofta, ameriškega poslančka na Japonskem, ki je umrl pred kratkim v bi rž i ni ITokilja, je dospelo danes semkaj ter je bilo sprejeto z vsemi primernimi častmi. Pogreb se bo vr- Xa svetu je mogoče dobili sko-ro za vsako ra'izlK*iM'jšo hrano, na-lome-tdlo za u-nj»*. nadomestilo 'a gum i j. za jeklo in b-.s. Ni pravim. da -o vsa nadomes.tiJa dn-'/ra. n;x>i*ahna --o pa kljub temu. OVlo 7-j možgane je izvimreclno dobro nadomeciilo. namreč molk. Tisti, iki nima m ožgan, naj se molka poslužuje. * Ford pravi, da bo skušal iznajti in i'.delovati nadomestilo za mlr-ko. Zaenkrat bi bilo najboljše, če bi iznašel kako nadomestilo za Fordovo karo. * Naši javni delavei. kongrešniki iji š^mato-r j i so vestni možje. Njihova xi lo Ho videla, 'kako hitro se jih bo i znebila. * Najbolj nevaren del pri vsakem avtomobilu je ponavadi t i-t i človek. iki seri i pri kolesu. * Bolgar^kemiii kralju F^ri-u je predložilo najvišje bolgarxko sodišči sto smrtnih obsodi* v potl- pLs. Na smrt obsojeni so sami politični zločinci. Kralj se pomialja. če naj bi podpiral smrtne obsodbe ali ne. P redno se odloči, naj natančno preči/ta zgodovino zadnjega ruskega earja. Enaki vzroki imajo namreč enake posledice. * Amerikanft&a Ederle skuhala j pinplavati Angleški kanal. Ko je bila oddaljena šest milj od svojega cflja. je omagala. PoVedala je. da je pogoltnila dosti sflane vode in da ji 't vsled teg;» postak) slabo. Vs^ga tskiuiiaj je i>lavala osem ur ore® prestanka. Dognano je. da povzroča morska voda sTabc-wti v želodcu. Dognano je pa tudi. da ženska ne more imetd brez prestanka osem ur ust zaprt Ul. * V New Orleansu so suhaski uradniki zaplenili v enem samem dnevu za en milj on dolarjev pijače. To dokazuje, da se južne drŽave resno in vztrajno pečajo i po-sledic^mi prohibipijske postave. ■ . - ■ • > ft s - - ■. • i ni bilo točno znan prihod ameriških Sokolov in je ob delavnih dneh. zlasti sedaj med počitnicami težko organizirati -vcču.i >pr«\" -m. Ko je posebni vlak 'privozil nn glavni kolodvor, ste fanfari lu-»at-kega Sokola zaigrali ^okolsko koračnico. Vlak je bil ves v zr-h^i.;-:i in v hrvat-skih zistnvnh. Državne zastave ni bilo nikjer. Ameriški Sokoli so takr>j stopili i/ svojih kupe jvv ter pri-rčno / a čel i - it i s k att i revk- ■ j u go si o v an-skim Sokolom, zla-tfi v\\ -itr nst v-,' starelšinstva JJ^S. Ameriške isoko-i< sn v imenu starešinstva prr^.dra-\ili ]:od.«.1 a i o-'.t a br. Rajželj. tajnik dr. Krko Fnix in načelnik Mirko Ambrožič. Pozdirav je bH zelo prisrčen. V imenu starešinstva JS»S. in celokupnega jugoslovanskega So-kolst.va je s toplimi, iskrenimi in ."r'i-rčninii be*V'da.mi pozdravil dv>->le brate ameriške Sokole pod starosta Bajželj. niglašajoe. da jih pri ]>rihodu v pre.^toliico Sloven i je pozdravJja v imenu onega So-koNtva. ki brani varuje in zastopa či-to jugoslovansko idejo. Po- ni i-kreni sprejem, •pri katerem je -tarešintvo -ISS. postopalo poginoma taktno in dostojno. «.o voditelji hrvatsk ig:i Rf kola demonstrativno <-dganjali člane -Ingosl. ikoJa da bi prisostvovali jf.zdravn vi >tpreje.inu. Kazali so vcltiko not akt no.-1 in brez« bzir-n-o-vt. l'o e.triurnem odmoru je j»o-sebni vlak i .-d peljal pro: i Zagrebu lin 1 navdušenimi o\'aeijaini jiiiieHAkim Sokol«»iu o. 1 strani nav-:•< ."-rli iuiro.-^lova n- ki li Sokolov in ohein-.t.va. ki s-<, vzklikali: Živeli am. ri-ki bratje Sokoli! Zdravo! Himen. 1'nivi rzlt-et ni asistent dr. Rudolf Kolarie se j«> -jjf.re>čil Tončko liahoveevo v Ljubljani. — V Zagorju ob Savi - • je j>o-ročil A nt. Verbič trgovec z deli-ka-tesami in dvorni dobavitelj v Ljnblja.ni z Anico Weinbergerje-vo iz znane narodne rodbine v Zagorju. — V kapitilljski cerkvi v NTf»-vmii mestu se je ]ioročil učitelj Frane lierelen z Ljudmilo Hladni ikovo. hčerko znanega skladatelja Ignacija Hlaelnilca. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA ''GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. Pozor Rojaki Pozor PRVA SLOVKXSKA TROOVIXA OPREME ZA GOSPODE ima na razpolago veliko zalogo vsega, posebno pa srajc, k ravni in spodnjvtja periln.. BI ti (jo jr prvovrstno. Na to posebno opozarjamo slov. trgovce v drugih slovenskih naselbinah. Prodajamo po najnižjih cenah in sicer na elebelo in drobno. Pošiljamo po pošti ali ekspresu katerokoli količino in katerokoli vrsto. "The Seneca Gents Furnishing Store" 634 Seneca Avenue tki., kvkroukkx r>i02 Brooklyn. N. Y. Dva bloka zapadno od Myrtle Ave. Elevator postaja je Seneca Ave. Naznanilo. vsem tistim, kateri hočejo poslati dolarje v staro domovino. DOLARSKA IZPLAČILA — ___ izvršujemo v vseh delih Jugoslavije za pristojbino 4%, istotako v Italijo—zasedeno o-zemlje za pristojbino 3 /k. POSILJATVE V DINARJIH IN LIRAH — izvršujemo najtoeneje in po jako zmernih cenah. Za vsako pošiljatev preskrbimo podpisano izplačilno potrdilo prejemnika. Brza in točna postrežba v vseh ozirih zajamčena. DENARNE VLOGE prejemamo na *'Special Interest Account* * in jih obrestujemo po 4% mesečno obrestovan je. NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA POSLOVNICA FRANK SAKSER STATE BAVK 82 Cortlandt Street, New York, N, Y. GLAS NARODA (SLOVBNE DAILY) Dopisi« GLAS NARODA. 28. AVG. 192o. t GLAS NAHODA, 23. AVG. 1925. ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI (P«r*lflfi Lanauaa« l«f«rmatl*n »rvlo* — Jua*tfav Butmu.) DSPO&TAOIJA REVNIH IN BOLNIH INOZEMCEV. Imamo mnakr"be,' ali se bojijo prestopiti prag nekjo bolnišnic? ker se bojijo, da bodo prijavljeni prMetfjemški Oblasti in deportirani (izgnani) »z Združenih Držav. Veliko več jih je, 'ki se sploh nik-ilfiir niso zmislili nevarnosti de-I>ontacijd, ikatctfa preti inozemcu, h ko pade na hrenj? javnega do-brodel-Sva oairouna, tudi brez tega, ako postane jetičen ali umo-toUra. Tolik« eni kolik« drugi niso oči vid no cloJ>ro poučeni o nekaterih d'oločbah priseljeniških zakonov, ki so olb nekaterih okol-no-itih življenske važnosti za tukaj nastanjene, inotfmiee Priseljeniški zakon določa, da "vsak inozemec, ki postane javno breme (publie eharo) radi vzrokov glede katerih ni dokazano, da so nastali 'i»o izkrcanju, sme biti deportiran tekom petih let po ovojem prihodki." Kaj pa pomenja: iptwtati "javno ibreme" (public elutrge) ? Vsaka oseba jo 'javno breme.' ki prejema kako vrsto dabrodcflne podpore iz javnih zakladov. Je popolnoma vseeno, da-li ta dobrodelna podpora t.lwtoja iz darov v gotovim ali v blagu ali v dani osknbi, kot je na pr. prosto stanovanje in hrana v javnem zavodu popoJnoma ali deloma vzdrževan iz javnih skladov. Tako, na primer, ako m.-«to. county ali država daje kako subvencijo za vzdrževanje privatne bolnišnice, i-nozemec ki dobiva breaplačno oskrbo v taki bolnišnici, po-stanr "javno breme.*' Isto se laihko reče o vsaki dobrouelni organizaciji, javu im prenočeval i šču. sirotišnici. porodilnici, drspenzariju. norišnici in enakih zavodih. Vsi taki vladni oavodi aLi privatni zavodi, ki dobivajo vladno subvencijo, morajo sporočati delavskemu departmentu iine vsakega inozemea, ki je bil deležen njihove etih let po -svojem prihodu, ne more biti depor-t'ran pxl to določbo zakona, ako se mora dokazati, da vzrok, radi katerega je postal 'javno breme', je nastal po njegovem izkrcanju. Ali to treba dokazati in v slučaji« dvombe stvar inozemea, da to dokaže. Ako tega ne more dokazati, smatra, da je vzrok obstojal pred izkrcanjem, in inozemec bo deportiran. Zakon je v tem pogledu precej nedoločen, pa niti ne more biti drugaqx, ko se dotiena določba tazteza na vse mogoče vrste slučajev. Toda nekateri primeri utegnejo razjasniti -to točlko. Tmko, na primer, »ko se in primernem bivanja r 24nlenih Drianh dobiva ja. Na drugi strani ako inozemec dobi 'brezplačno bohiišničko oskrbo za bolezen, ki je morda nastala pred njegovim prihodom v Z. Dt^žave, 011 more brezd voinno biti deportiran, ako te*kom ipetili let jjo svojem prihodu postane 'javno breme' v zgornj an zmislo, razur. ako more dokazati, da je bolezen začela ]>o njegovem prihodu. Dostikrat pa je nemogoče to dokazati in. kakor rečeno, v dvomu >*~ tlomnena, tla je vterok obstojai pred ioskrcanjevn. •Se težjte utegne biti ovreči tako fcioinne\ o, ako inozemec je deležeti javnega dobrodetitva vsled tega, ker je nesjposoben vzdrževati sebe in družino. Vznak te m-spO"&«-bnosti mora biti takšen, tla je na Stal po njegovem izkrcanju, ako naj se izogne deportaciji. To pa je težko dokaizati. Proti inozemeti. ki je prijavljen kot 'javno breme', delavski department oačne deportacijsko postopanj?- in, ako je deportacija vpravičena. odredi njegovo de-portacijo. Kadi tega je največje važnosU za vsakega inozemea, ki radi nesreče utegne pastfi na breme javnega dobt-odel-stva«. da si dVxbro zapomni tzgornjo določbo zakona in način njenega uveljavljanja. Isto velja v slučajih tuberkuloze, ostudnih ali nalezljivih bolezni, ,um«4>oliiosti, kroni e. alkoholizma ittl., ako inozejnee postane "javno breme." Ali v iteh slučajih treba uvaževati še ne'kaj drugega. Zakon namreč določa, da vsaAc inozeme, ki je ob svojem prihodu bil član ka.teregasibodi razreda nepripustljivih inozem-eev, sme biti deportiran tdkom pc-lih let. To pomenja. da. ako ob prihodu niso odkrili, da je prise-ljenee b»l >ne pripusti ji v, pa so ga pripustili, ga smejo vendarle disport i rat i tekon petnh let, ako se kasneje tpoikaže, da tedaj spajal med one raizrede inozemec v. ki jih zakon izkjnčujc. Med dni-•linii sletli iči yizredi inoze»rncev so izključeni po zakonu: ^i idijkaiti, slabouninfsži1, epi 1 etični ljudje, u-mcfljohnki, kronični pijanci, ljudje, ki trpijo na tuberkulozi ali na kateri ostudni ali nalezljivi boleomi. Druge osebe, katerih pri-M'litev zakon prepoveduje, so o-sebis ki mtegnejo pasti na breme j a v nega dolbrodefert va (persons likely to become public charges), berači, javni reveži, prostitutke. i narhisti, kontraktni delavci itd. Iz tega je razvidno, da, ako i-nozemcc postane jetičen ali unm-bok e obstajala še pred njegovim izkrcanjem. Kar sv tiče umoibolniikov, .se vedno domneva. da je Vzroik umobolnostl obstojal še pred izkrcanjem. Pri deportaxiijali blaznih ali 1-(>lnih ljudi, ki potrebujejo posebno oskrbo, zakon zahteva od parobrodnjh dru3>. da morajo primemo skrb» ti za nje ne le pri vožnji na morju, marveč 1udi na kopnem do njegove domovine. Samo ob sebi pa je umevno, da se radi humanitariiib razlogov deport ac i ja dostikrat ne izvrši, ako 'C bolezen taka da bi vožnja spm \ila v nevarnost njeno življenje ali otezkoca'a nj no zdravstveno -tnnje. O^ieba, ki -utegne pa become a public change), spati a tudi -med izključene razrede. Vsarlk inozemec. o "ka^-«m pri»?-ljeniiika oblast dz enega ali dra-•iejpa raaloga smatra, da v stann vzdrževali came je vzdrževanje, pod pogojem, da s<- je že ob njegovem prihodu nio-raJo smatrata, tla utegne j>asti na biemfi ja\nega dobrodelstva. Večina deportirancev dejanski spada v ta razred. Število v sen deportiranih inozemee v. ki so bili tukaj že nastanjeni, je v fiskalnem letu 1923-24 znašalo 6409. Od teh je 4294 spadalo ob svojem prihodu v vrsto inoKcmtl .v, kakršne zakon izključuje. Nič manj od 2092 izmed njih je spadalo \ razred 'likely to b eco me a ipi*! > l i e charge'. Na diugi strani 71G ino-n mcev je bilo deportiranih poti dfločbo zakona, -ki odrejuje de-portacijo i nožem cev. kateri so postali 'j:»vno brenu1' radi vzroka, t-bstoječega pred njihovi izkrcanjem. Vzroki, za'kaj s-o ipostali <4jaivno breme", so bili sledeči: ;"»91 ratli blaznosti. 35 radi drugačne umoboinoKti, 24 radi tuberkuloze, 14 radi drugih nalezljivih ali ostudnih bolezni. 3 radi nosečnosti, 40 radi slabega fizičnega stanja, 9 radi drugih vtzrokov. Najbolj varno ravna inozemee. ki tekom petih It t po svojem prihodu ne sprejema nikake vrste dobrodelstva. Zgodovina Robinsonov. SAMOMOR INDUSTRUCA Dunajski listi poročajo obširna poročila o samomoru dunajskega industrijca in člana tvrdke llof-herr, Schrantz, Clevton und Schu-telworth, 55-letnega ravnatelja in upravnega svetnika Richarda Ilof herra in njegove 50-letne soproge Olge. Xa njiju stanovanju v XIII okraju so ju 6. avg. e jut raj našli s plinom zastrujiljena. Ravnatelj in njegova soproga sta stanovala skupno s svojima otrokoma, enim sinom, ki je bil šofer, in eno hčerko, ki je bila kontoristin ja. Imeli so dve udobno opremljeni stanovanji. Prejšni dan se je sin odpeljal po poslih izven mesta, hčerka pa je spala v svojem stanovanju. Stanovalci so zjutraj začutili plinov smrad in so takoj uvideli, da se je morala zgoditi kaka nesreča ali kaj sličneg« v ravnateljevem stanovanju. O tem obveščena rešilna postaja je takoj s silo udrla v Ktanovanje in je našla zakonsko dvojico Hofherr v kopalnici mrtvo. Oba sta mirno legala na tleh, oblečena v novo obleko. KitLtek po gled na kopalnico je takoj pokazal, da sta oba .prostovoljno sla v smrt. Vlegla sta se na tla in odprla plinov vijak, nakar ju je ponoči plin zadušil. Ravnatelj Hofherr je naslovil na svojce razna pisma, kjer jim je kratko izročal zadnje pozdrave in pojasnil vzrok prostovoljne smrti. Glavni motivi so bili težke finančne neprilike ravnatelja Hofherr-ja. Neposredni vzrok pa je dala ravnatelju preteča eksekucija. Ravnatelj je skušal s prodajo različnih dragocenosti poravnati svoje dolgove, prodal je eelo vilo, toad iz neprilik se ni mogel izmotati. Prvotno je bil član gori omenjenega podjetja, toda je zadnja leta iz podjetja natopil ter si je ustano-» lamo podjeje, ki p« ni vmper*. Boj proti trošenju v industriji. Poroča McAlister Coleman. — l^aliko se dokazi\ da povzroča dim, povzročen od sedaaije metode sežiganja premoga, večjo škodo poslopjem tvomie in člo-vttefkeimi zdravju ikot pa vnašajo piodukcij^ki otroški. V teb par točkah ianamio dosti trošeaija, da je enako več kot dvema tret i nama cene, katero plačujejo kpnsu menti. * Stranski produkti, katere j«-mogoče dobit.L ikot plin. amomij-.Ivi sulf«rf, ilniniz«-l in katran pred-s-laAlljajo trikratno vrednost prelil: Oira. Vnpričo sedanjih metod so ti stranski prodnikti popohioma izgubi je li. Farrington načrt, za organiziranje premogars'ke industrije v lllinoisa glasi: 1. — Formiranje najxid j^iviv korporacij«\ v kateri hi bili za stopami premogarji, delodajalci koiisumenti in država, da se za varuje interese vseh teli skupin. 2. — Ustanovitev veiikanskil naprav za proizvajanje sile ob ( Leta 1 ."»Of; se je vračal kraljevi namestnik portugalske Indije na svoje uradno mesto, ko ga je presenetil* vihar. ki ga je zagnal proti jugovzhodu. Naenkrat je zagledal pred seboj otočje, obstoječe iz treh neznanih otokov, ki jim je dal svoje ime "Tristan do Cunba". Ti otoki leže v Atlantskem oceanu kakih dvatisoč morskih milj od rtiča llornova. Do Cunba se je ukr-cal in našel otok. na katerem je bilo polno morskih psov. albatrosov in drugih morskih živali, ki se človeka niti bale niso. Otok je meril T premeru približno enajst kilometrov in je predstavljal vulkan, čigar sneženi greben se je dvigal 7.640 čevljev nad morsko gladino. Strme skale so obdajale otok od vseh strani tako. da je bil dostop zelo težak. JSamo na severozapadni strani je bila odprta pot. ker je tu pogorje polagoma prehajalo v planoto. Cunba tu ni ostal dolgo. Čim se je vihar polegel, je nadaljeval svojo pot. Ti otoki so ostali dolga leta pusti. Prvi stalni prebivalec je bil na n jih Amerikanee Thomas Currie, ki je priplul k otočju leta 1810 ter sklenil, tla se naseli tu z dvema tovarišema, Lambertom iz Salema in Williamsom iz Bostona. Currie se je proglasil za kralja in edinega gospodarja tega pustega otočja, ki mu je dal ime "Otoki o-hlajenja". Vendar pa samozvani kralj ni dolgo vladal, ker je leta 1812 pri ribolovu utonil. On in njegova dva tovariša sta začela gojiti na otoku razne koristne rastline in domače živali tako, tla je bilo življenje prav prijetno. Tu pa je izbruhnila vojna med Anglijo in Zedinjenimi državami.. Amerikan-ci so imeli na tem otoku svojo pomorsko bazo, odkoder so njihove ladje napadale angleško mornarico. Da stori temu konec, je angleški governer rtiča Dobre Nade. lord Charles Sommerset, ajjektiral otočje in izkrcal na njem 14. avgusta" 1816 angleško posadko. Ta posadka je ostala tain do oktobra 1817 in ko je bila odpoklicana, je prosil topniški podčastnik William Glass vojaško poveljstvo, naj ga pusti z ženo-in dvema zidarjema na Tristanu. Pozneje se je pridružilo tem kolonistom še nekaj pustolovcev, zlasti mornarjev, ribiških ladij, ki so se tu ustavljale. Leta 1827 se je preselilo z otoka sv. Helene na Tristan pet žensk ki so se omožile s tamošnjimi kolonisti. Vprašanje populacije je postalo aktualno. Na otočju je zavladal Glass, ki je umrl leta 1855. Njegov naslednik je bil Napoleonov stražnik na Sv. Heleni, mornar Cotton, ki pa je vladal samo nekaj mesecev, nakar je prevzel vlado nad otoki amsterdamski rojak Peter William Green. Pod Glassovo vlado sta uničili konfederirani ladji Alabama in Shenandoah v bližini Tristana več ribiikih ladij in /ato so se začeli ribiči izogibati tega otočja. Posledica je bila, da so ostali naseljenci ločeni od ostalega sveta. Vendar pa so si življenje zelo dobro uredili, ker je bila zemlja rodovitna. — Naenkrat pa je zadela te srečne Robinzone cela vrsta nesreč. Leta 1885 je bilo na otočju že 109 na-seljencev, med njimi 19 odraslih ooflrih. Pred Bdioriranrou. "glav- hro in Mississippi rekah, za izde lova:nje električne sile. ">. — Zgrajeuje celega omrežja žic 9. visoko napetostjo, da bo e biktrična sLla na razpolago v vseh mestih in vsaki posamezni farmi države. 4. — DistiMraaije premojra pri rudnikih ali v bližini rudnikov da -se reši stranske produkte premoga. ki so sedaj izgubljeni. Iiz »veti javi jen ja in iz v eden j r tega tnačrta. ki je eden najl>ol naprednih, naj bi se čiipailo naslednje dobičke: 1. — Povečano povpraševanj« po premogu iz lllinoisa potoni e-lektrificiranja farm, razsvetljevanja cesta in tako dalje. 2. — Izdatno skrčenje cen luči gorkote in gonilne sile na stroške ilrošenja v razdcljevJalnih metodah. 3. — Pospešen je industrije po toni stalu-e dobave luči, gorko-t« in gonilne Mrle c.a zmerno ceno. 4. — Od pravljenje na-diležnegr dima iz mest Illtnoisa s tem, t', bi se vnaprej prepariralo premo na postajah za gonilno silo, nak bi se prodajalo napol trd premog brez dima. vojno temu zlu trošenja in zanr-karnosti. Nato je prišla leta 3922 stadka delavcev v železniških delavnicah in s tem se jc tudi nudila Beverjai prilika, da nastopi s pivdlogoin, ki polagoma dozoreval v njegovi glavi. Na srečo j? našel v o-beli taborih može, ki so inu li toliko obširno obzorje, da so ga podi ušali. Eden teh je bil Daniel \V ilia rti. predsednik Balt imore in C'hio zecflBntiee m drugi je bil Wil-• iam Johnston, načelnik unije iua-šinistov. Po kanler /uči, ki se je vršila nad temi tre-mi možmi eno uro in pol, sta s]>oziiali želeraiiski predsednik rn delavski voditelj, da govorita 1st i jezik in Beer je o v Gleimvood, blizu PLttsburga (!a postavi stroj, popvhioma niv v delavskem gibanju, strtvj ni za 'arantanje, temveč za izločenje trošenja. Produkciji je turd i hotel •lati hrbtišče poštenega zanimanja. To se je zgodilo februarja me-s ica leta 1923. m prvi ekspt ri-' menit je bil na vzdržanje opreme. Glcnuood je bil prva preizkusna postaja. Eksperiment se je izkazal tako uspešnim, tla so ga potom medsebojnega dogovora raz te.gnili tudi ni ostale delavniee ui danes so že izvršeni naičrti. da •t ga raizairi tudi na ostale panoge železnške služb % na mašiniste. -prevodnike in druge uslužbence. V Canada so sličen načrt sprejel: delavci v delavnicah eanadskih narodnih železnic. Ni nam titfba razlagati tukaj kompliciranih podrobnosti tesra načrta ter zadostuje izjava, da jf bil uspešen in da pomenja jiriče-tek nove dobe v odtnošajih med delavci in delodajalcih v številnih in dust r.i j ali, tudi v premogovni. LONDONSKI LAHKOZIVCI 5. — Ceoiejša umetina gnojila za reklamacijo zapusti mili fatrm ski h ozemelj. 6. — .Stalne j še in redne j še dele za prem o garje. * o. * * Delavsko gibanje f?e giblje po-easi, če se sploh giblje in šele pred 'kratkim so bila na razpolago uvodna poročila irižinirjev. katere so premogarji poklicali v državo. Iinžiniirski izvedenci so na kratko rečeno izjavili, da je načrt Farringtona izvedljiv z inži-nirskesra stališča), da bo uvodno Nedavno so londonski listi poročali. da je predložen angleškemu parlamentu načrt zakona, po katerem bi bila javnost od razpo-ročnih procesov izključena. Tudi listi bi ne smeli o tem poročati. Razporok je v Angliji, zlasti pa v Londonu čedalje več in gotovo i-ma ta pojav svoje posebno ozadje. Poleg tega so take rodbinske drame na dnevnem redu večinoma med višjimi sloji tako, da je zelo verjetno, da dotičnemu poslancu, ki je predložil konservativnemu ministru omenjeni zakonski osnutek. ni šlo toliko za škodljiv vpliv teh procesov na ostalo javnost, kolikor za to, da se taki škandali prikrijejo. Cesto namreč pripeti, da je zapleten v to neprijetno storijo a ali oni državnik. Mnenje dotič-nega poslanca je, da bi bilo vsekakor dobro, če bi širša javnost čim manj vedela o moralnem razvratu Neki angleški bogataš se je hotel ločiti od svoje žene, češ da je morfinistka in pijanka. To dvoje je navedel tudi pred sodiščem kot* glavna motiva za ločitev. Siromak je našel ženo ponoči, ko se je vračal iz kluba, opetovano v omotici od morfija ali alkohola. Poleg tega je ugotovil, da ima žena ljubimca, ki ga pa noče izdati. Šele ko ji je nastavil samokres na čelo. mu je povedala njegovo ime. Ker pa gre za politično zelo izpostavljeno osebnost in ker bi bila žena uničena, če bi se izvedelo, kdo je njen ljubimec, je mož razumel in vpo-števal vse te okolnosti, zato figuri-ra zagonetni ljubimec v srninih spisih poti imenom X. Angleška javnost je zelo razburjena. Ljudje na vse strani ugibljejo in nami-gavajo, toda pravega krivca nihče ne pozna, razen dotičrie vzorne žene in njenega uvidevnega moža. Zdravniška komisija je ugotovila, da je organizem dotične dame zelo poškodovan. Poleg tega je znano, da je imela gospa R. poleg gospoda X. še dva druga ljubimca in sluga enega teh gospodov je pred sodiščem izjavil, da je gospa opetovano prenočila pri gospodu. Ni čuda, da se hoče londonska aristokracija zavarovati z zakonom pred likjupi co, se je ukrcala tega leta ladja. To je bil izreden dogodek. 15 mož je planilo v čoln, da bi pozdravili posadko. Morje je bilo razburkano. Čoln se je preobrnil in vseh 15 naseljencev je utonilo. Na Tristanu so ostale .poleg štirih moških same žrtiske in deca. Z one ribiške ladje, ki je nehote povzročila tako težko nesrečo, so se preselile na o-točje miši. ki so se kmalu tako razmnožile, tla so uničile vso setev. — Leta 1006 je izbruhnila med živino kuga. ki je uničila malone vse črede. Letina je bila tisto leto slaba, da so začeli naseljenci gliklo-vati. Angleška vlada- jim je ponudila pomoč s tem, da jih je hotela prepeljati na rtič Dobre Nade. Toda ko so jim pojasnili, kako se bodo mogli lavnati po strogih predpisih civiliziranega sveta, so naseljenci to ponudbo odločno odklonili. Niso namreč poznali ne ustave, ne zakonov. Niso imeli ne policije, ne ječ in sploh niso vedeli, kaj je osebna lastnina. Na otoku je bila vse skupna last. Vsaki rodbini na-čeluje najstarejši moški. Ženijo se zelo enostavno. Ženin in nevesta se podpišeta na listino, ki se hrani potem pri rodbini ustanovitel ja te naselbine Glassa. Ko pa pluje mimo kaka vojna ladja, na kateri je vojaški duhovnik, ga povabijo, da blagoslovi ta zakon. Prebivalci so pridni, pobožni, gostoljubni in marljivi. Še nikoli & bilo na otočju zločina. Ženske delajo iz volne obleko, moški love ribe. Med njimi so pa tudi dobri zidarji in tesarji. Dasi je njihova kri zelo pomešana, žive vendar dolgo. Podnebje je toplo. V 115 letih so bili na otočju samo trikrat misijonarji anglikanske cerkve. — Prebivalcev je sedaj na otočju 140, toda prostora, oelnosno rodovitne zemlje je komaj za trideset oseb. To pomeni, da naseljenci neprestano gladujejo. Angleška vlada pošlje sicer včasih kako ladjo z živili, toda to je le kaplja v morje. Smrt v plamenu. M;lada žena gostilničarja Mihia v Subotici je po nesreči izlila v kleti več jo množino špirita. Da b: mož te go ne opaizil, j^ mlakt zakrila s peskom. Ko je ala zvečer s svečo v kflet po vino, so se vneli plini in je bila v hipu vsa v plamenu. Na krik je prihitel njen brat ter začel trgati ž nje gorečo obleko, pri čejrnf ir .se je strahovito ožgal.'Nesrečna žena je par ur nato v groznih mukah umrla. Viljem — čaka. , Prmtestonski ipa=tor Duschuik iz Miškolca se je nedavno razgovar-jal v Doorron z bivšim nemškim cesarjem Viljemom. Viljem je po svoji navadi blebetal o vseh mogočih stvareh (v tem otzira sta si precej .slična s Strpko Ra dičem). a končno j? izjavil: ' • Zaupam v moč nemškega naroda, v nemško sreno zvestobo. Moj narod čaka. tudi jssz čaikam." y Kuga, y KuiijL "Pravda'' poroča, da je v Sta-lmgrada ob Volgi iribnihjtfa kuga. Prve dni je od 44 bota flunr n- postoipanje -s premogom v Giant Power napravah in pretvorenj«* njega si-le v elektriko v veliki meri povečalo zaposlenost med pre-moffarji v IHmoisu in da bo na ravnost blagoslov za farmerje v državi. Isto nabiranje si pridobiva vp-dno več pristašev med voditelji delavstva v nadaljni temeljni industriji. — namreč transportaci-ii- Vzeniimo na primer Otto Bayer mlajšega, posvetu j oče ga kiži-nirja Railway Employees department a ameriške delavske federacije, moža, ki je v glavnem odgovoren za kqperacijsiki načrt v železniških delavnicah Bailtimor.- in Ohio železnice. Ko je dovršil Bver leta 1907 Stevenz zavod, je šel na delo kot mašinist in vajenec v -Jer sey ti. ilavnicah Erie železnice. V teh delavnicah je 'bilo dositi stvari, ki so žalile "njegovo inžinirsko dušo. Nekaj časa se mu je zdelo da se železnice naravnost valjajo v trošenju in opazil je tiikdfi, da se njtigovi sodelavci dobro zavedaj« ^plošče izamjfckmosti ra malomarnosti. Udeležil se je vojne ikot kapitan v mžinirsikem oddelku in pri tem je imel obilo rprčKke opaziti kako se pogrezajo narodne ndu-atrije v vedno večje trošemje. Pr<* M > tudi do preprtfčaaJa da je \ ' OT.AS NARO!>A. 2S: AVika vlada si lia vse krip-l.t prizadeva, tli bi zanes'a svoje tudi na Xorvewko. Že večkrat mi 1>iii zadnje dni prijeti bolj hflvSki agenti, ki so nagovarjali \oji "rvo, naj se oprime komunističnih 'naukov. Norveška vlada p;; i/ jii'ja lujee. ki hočejo pridi-{raii k. ujuni/.i'in. ki ga tudi v Sk.!:ni .iaviji ni->o veseli. Kuj napraviti? Sovjetska posla-nica jro«j>a Kol« ntajeva se ni dala c; Ia?"/ii in j<* hitro našla izhod. Xai:ir. ti zabila mlade Xorve-/an< ki na tihem zanesljivi komunisti. in ,jili pošiljati, seveda na rr: • sovjk«» vlade, v Mo-• kvo navidez v nedolžne namene Tam J kažejo tem fantom brhke <1 ojk", ki imajo v etje in ukanje brhkih junakov je zamrlo in zavladala je tišina prve majske noči. Prelesten, veličasten trenutek velikega misterija. Xe domisliš, ne zveš, toda slutiš, in kakor vse oživlja, se zbuja, brsti in se oploja. se ti srce topi in v glavi se ti rodi sanj kakor cvetov in razumeš to čisto življenje, vzbrste-le rastline, razumeš lagodni govor žuborečega potoka v dolini v senci pomlajenih vrb; in veš, zafkaj trepeče mladostno bukovje v rebri nad njim in zakaj je trnjoliea z belim cvetjem ovita. Hite prijazne sanje po temnem gaju, nad katerim žare jasne zvezde, hite k drevju na vrtovih in naprej v tihe izbe in kamrice in povsod samo cvetje in pomlajen-je, kakor če pada tiha rosa na vse rastlinstvo. Tako mineva noč. dokler za I! temnim gozdom ne zablešči svetel j pas, posel mladega majskega dne. J Po jasnem, prazničnem nebu je i švignil žarek, trepetajoč pramen! zlate luči; zbežale so sanje, napo- i, čil je dan, življenje. Na rožnati peroti so hitele sanje s iz Lenčine kamrice. 2 Devojka se je prebudila, gledala } predse, se zmerom v oblasti prele- j pili sanj. V tem pa so ji obstale oči L j s na drevju pod oknom na vrtu, in že j je poskočila, kakor če prepelica zgodaj v jutru zleti. Vsak vrišč, f vsaka vejica, en sam bel cvet! — } Urno je odprla okno, radostno j gledati to čudo. — Solnee še ni •< izšlo, toda bil je že jasen dan. — Sveži val zraka je oblil zalo dekle ( v beli halji, lice ji je zacvetelo v rožnatem cvetu. In čuj! Doli, na trgu nekje godba, slaveča prvi žarki dan meseca *'tmopuka". — In ko so prihiteli pritajeni glasovi godbe prav sem v kamrico, je vzdrhtela Lenka od tihe blaženosti. Opomnili so jo. da vse to niso sanje, da je resnica, istina, priklicali so ji v spomin besede, katere ji je bil Vavrena včeraj v veži za-šepetal. Godba je naraščala .se hližaia, zagrmela pri gradiču. Solnee je medtem izšlo in njegova zlata luč se je razlila po sobi. Takrat je gospod Roubinek z belo nočno čepico na glavi oblačil "obersta", pisano, rožasto doma-I čo suknjo, podedovano po rajnem stricu polkovniku. Pravkar je stopil k oknu, ko je kapela, odeta v uniforme mestniii ostrostrelcev, obstala pred staro gosposko hišo, da zaigra svojo podoknico. Za očetom se je pokazala gospodična Loti v beli hišni obleki, — medtem ko se je Lenka že vsa oblečena, čila in vesela kakor lasta-vica brigala za gospodinjstvo namesto gospe tete. Malokdo je zaspal to krasno majsko jutro. Kdor ni vstal in šel vun, da ga užije, je stopil vsaj k oknu pogledat jasno, žareče nebo, ostroKtrelske muzikante, ki so hodili po mestu, katerih godba je tu glasno zvenela in grmela, pa spet zamirala, dokler ni na drugem koncu znova na polno zabučala. Le Spina je spal kakor ubit. — Gospodična Elis se ni malo čudila, da je prišel domov tako pozno v noč. Vavrena je odšel zgodaj v jutro, za njim Zelenka s knjigo pod pazduho. Ko se je približal čas zajtrka; je na lahno odprla vrata, da ae prepriča, ali ie zmerom spi gospod Pribori, Ta pa se je izprehajal po sobi oblečen, v roki s knjigo, iz katere je pridno študiral. Codo čodovitol Kaj ga je pač STARA BIBLIJA ni nikoli mnogo govorila; vrhute-i*a je morala pogosto vstajati od mize, da pripravi jedi v kuhinji. Veselje današnjega jutra ji še ni izginilo z lica. Kadarkoli je šla mimo. okna, ni pozabila pogledati vun, doli k piaristovs^kemu kolegiju. Druge krati je bila resna; danes pa se je pogosto pojavil smehljaj* na njenih svežih ustnicah, posebno ko je teta pravila, kako je ta prvi maj buren, da je doli v mestu opazila veliko vrvenje, posebno študentje da so rojili pred kolegijem in v mestu kakor čebele. — To zato, ker imajo tisto prepoved. Koga bi tudi ne jezilo? — je menila Loti in gladko lice se ji je zmračilo. Gospod aktuar se ni dosti brigal za te pomenke. Zdaj pa, kakor bi odrevenel, niti ni prinesel do ust na vilice nabodenega kosa cmoka in njegove oči so zapustivši kralja Herodeža' začudeno pogledale ženo in hčer, ki sta v prvem hipu tudi vanj uprli svoj osupli pogled. Lotinka je skočila k oknu. — Muzika, zares inuzika! — je .vzkliknila Lenka, ki je tudi godbo zaslišala, se zdrznila, pa se očivid-no kmalu umirila. — Kaj je to.' Opoldne muzika. Še nikoli ni bilo tega! — se je čudil Roubinek. — Bilo, bilo. kadar so majales — je urno pripomnila hči. — Pa vendar — ? in Roubinko-va je stopila k oknu. medtem ko je Pricek izpust ivši vilice kakor strela planil in brez čepice dirjal doli na ulico. i ^ Karajoči očetov glas ga ni več l dosegel. i1 Godba, ki je zvenela pritajeno * iz daljave, je postajala vse glas- 3 nejša, dokler ni zajrrmela blizu s kolegija. Tam so se ustavili. Med- * tem je nastalo po ulicah nenavad- 1 no vrvenje. ' Ljudje so leteli iz hiš, hiteli k -oknom, doli pa se je vse valilo h < kolegiju; mladina, meščanski lju- i dje, ponajveč pa študentje filozo- < fi, katerih je kmalu zagrmela vsa 1 višina pod gradičem, med kolegi- j jem in gimnazijo. j i Medtem ko so se pri Roubinko- . vili vsi tako čudili, razen Lenke, i kateri je bil Vavrena včeraj vse natiliem zaupal, je vstopil nenado- ( ma gospod inštruktor. Pokloni vši t se je naznanil, da se danes obhaja . slavnost majales, h kateri vljudno . vabi. V kratkem da se poda ves . študentovski sprevod z godbo vred | kakor je bilo druga leta, v nedo- . šinski gaj. (i Preden je presenečena gospa Roubinkova mogla vprašati pojas-1, nila, že Vavrene ni več bilo. •] Lotinka je rajala in takoj hi- , tela k omari, iz katere je prinesla \ pomladansko obleko. i — Brž mama, brž da ne zamu-1 dimo! — Počasi, Loti, počasi !Kdo ve,' kako stvari stoje! — je izpregovo- ' ril resno aktuar. j — Ah. kaj pa je že spet! V j zadnjem trenotku so gotovo dobili dovoljenje! — je trdila mati.' ki je v takih stvareh svobodno od-1 ločala. Na ulici je rasla množica in ž njo šum in hrup. Godba je prenehala in po jasnem zraku je zabučalo kakor sto-teren strel: — Vivat academia! In vsa kapela je spustila hrupno fanfaTO. — Vivant professores! — je klicalo par sto mladih grl in slavnostni tuš je zazvenel iznova. — Vivant professores! — je ponavljal na tihem Roubinek in po-kimal nekam zadovoljno z glavo. To je bilo naglice, zmešnjave in : hitenja! Čudna stvar! Lenka je znosila vse, pomagala teti in Lo-. tinki in vendar je bila pripravljena, kakor bi bila vse to priča-i kovala*. Nikamor ni hodila s teto, četudi jo je ona vabila, ali danes je prišla ta "svojeglavka", kaisor * ji je teta večkrat rekla, če sme tu-, di v gaj. Teta je pogledala vprašuje moča. [ , — Naj le gre, lehko Fricka s . seboj vzame. Saj te komedije še i nista videla. I - i flMi« pnhndniiX. • li JiABQPA", TO* BHT i ; ttUPI ji ril čudež, da ohrani življenje, ki j.' za svet toii dragoceno. — Ta 9 ~ odgovor pa kardinala ni zadovoljil: zato se je obrnil k doktorju ( hicotu, kraljevemu telesnemu zdravniku, in ta -nu je -»ojasnil: V štiriindvajsetih urah vam bom povedal, ali ste mrtev ali ozdravljen. — Kardinal je razumel in se je udal v usoilo. NENAVADNA NESREČA V Portorc.so pri Trsiu se je pripetila te «lni opoldne težka nesreča. Xekaj pred poldnevoni je letalec Alfred Angierntti delal poskuse s svojim letalom ter se je spuščal k tlom. Slednjič je hotel pristati na morju s hidroplanom. Xa pomolu se je tačas kopalo mnogo le-toviščarjev. Ko je bil Angierotti žt Zgodbe o zdravnikih. koi t Ko pa je gospodične Elis osa- p mela, je stopila v študentovsko so- * bo, da pospravi j>o mizah po svo-|( ji navadi. Prav na kraju je leža-,' la nevelika knjižica, katero je ta- ( koj spoznala. Bila je tista, iz ka- j.' tere je Fribort zjutraj študiraL • Kakšna čarovnica je pač, da je na • tako dolgo privezala nase filozofa. j ki se v filozofijo ni od sile gnal?«' Gospodična Elis je odprla knjigo! tam, kjer je bilo založeno znatne- ' nje, in brala : Mlinar je va opica, na, nehaj no regija ti, I zmerom kakor gad pihati!'* j zmerja mlinar Tonico — "kakor bi bil mlin zapravil. ' al i z rt rug'mi ae ongavil, če'imam rad opico! —" Ah. takšna je ta filozofija! — Šaljiva j leseni! Seve. za kaj bi se neki ta sema brigal, če ne za nor- ■ čije in šale! Kakšna knjižica! Gospodična Elis je brala naslov, katerega je bil na glas bral Vavrena pri Lenki. Ko pa je hotela zapreti knjigo, je zapazila pisane vrstice na notranji strani. Ostrmela je. Prebrala je enkrat, dvakrat, pa stopila k oknu, se sklonila k rokopisu in ga pazno motrila. Na u-velem licu se je pokazalo genotje. Hipec je stala zamišljena nad to ! pisavo, nato pa je hitro odšla v | svojo sobo, kjer je vzela iz omare (molitvenik. j Iz njega je potegnila že orume-I nel spominski list z zlato obrezo. \ ! Xa tem listu je bilo naslikano I z vodnimi barvami beloluba breza. ^katere dolge gibke vejice so se [dotikale nagrobnika v rimskem slogu. Drevo in nagrobnik, vsa zavita v bršljin, sta stala na travnatem bregu jezera, na čegar dru-l gem bregu kakor na obzorju se je jsinjil gosti gaj. Za gaj je zahajalo solnee. — — — Xa drugi strani spominskega lista je bilo v latinski pisavi zapi-| sano: "(*rob tu nizki poglej, ki a veža ga trava opleta — O, kako mnogo mi v njem, pokopano leži! Daj mi de vojka roko! Solza ti I i ce obliva! —** Dalje gospodična Elis ni brala. Pisava v almanahu in -na listu je bila enaka. Papir ji je padel z roke na knjižico, v katere napis s podpisom "Mislimira" se je znova zagledala. Toda oči so se ji skalile in obrni vši se jc zrla na sliko mladega duhovnika, nad čegar ' glavo se je vita kita umetnih rož. Drobne, suhe roke so se ji nehote sklenile. * ^ * [ Po enajstih je naglo pridirjal . I domov Fribort in hitel takoj v svo-, jo sobico. Gospodična ga je takoj ustavila, od koga da ima tisto knjižico, oni mali almanah. Zvedela je, da je Vavrenov. Ko pa se je tudi ta kmalu vrnil domov, ga je presenetilo vpraša-nje gospodične Elis. — Povejte mi. na tem mi je. — Glas in njene dobrohotne, bledo-višnjeve oči so prosile. Povedal je da mu ga je posodila Lenka. — Ah. slišala sem že o tem dekletu. ali videla sem jo samo dvakrat. Malokam gre, jaz pa stara kost, jaz že prav nikamor. Vavrena se je še bolj čudil. — Kajneda je pridna, gospod Vavrena — ampak revica tam pač ne spi na rožah. — Ali bi ž njo govorili, gospodična Elis? — O, to morda ni mogoče, — in oko ji je zažarelo. — Makari še danes-- — O, gospod Vavrena, ali res T — Gospodična, prosimo kosila, — je klical iz druge sobe Fribort, - mudi se nam. Majski, jasni dan se je razgrel v gorko popoldne. Odzvonil je Škofovski zvonec, odzvonilo je pravo poldne in gospod Roubinek je bil ravno v polnem uživanju jedil, ki so mu teknila kakor se spodobi. Gospodična Loti je bilar nekam ti- ' Vidro:- 103 M Domača zabava je najboljša z Victor rekordi. Ne glede na to, kasne zabave si želite. — Victor rekordi jo nudijo v najfinejši obliki, — da se zabavate kadarkoli želite, če imate Victrolo v vašem domu. « Slišite zagotovo te nove rekorde. Velikost. Cena. 78088 BAVARSKI ŠOT IS loin. .7:. DUNAJSKI ŠKRK'— Mednarodni novitet ni kvartet. 7S142 POLKA "ČEBELA" lOin. .7") POLKA "MAKIČKA'' — Leon Wit kairski — Jan Waun!. Te nove rekorde morate zagotovo slišati danes ter si ogledati razne modele Victrol. Prodajalec nnj vam pove, kako lahko si jo nabavite. Cenik na zahtevo brezplačno. Samo ena Victrola je in to izdeluje Victor Company — pazite na Victor tvorniike znamlre. S*-"7- rvt g rfo i m. '.C..' rt: Ji EDINA SLOVENSKA TRGOVINA VICTOff IZDELKOV IVAN PAJK, 24 Main Street, Conemaugh, Pa. ZASTAVE svilene ameriške, slovenske in hrvaške REGALIJE, PREKORAMNICE. TRO-bojntce, znake, uniforme itp Sigurno 2.~>°/0 cemjc kot drugod. VICTOR NAVINŠEK, 331 GREEVE ST, CONEMAUGH, PA. NEKAJ NOVEGA! Pozor ljubitelji godbe! Z največjo lahkoto >e lahko naučite igrati harmoniko! NABAVITE SI HARMONIKO, KI SAMA ICR A. Vsak znn takoj ravnali i njo! Igra dovršeno v.uik poljuba) komad. Naprodaj pri izdelovalcu harmonik — JOHN WEISS Gil Seneca Avenue Brooklyn, N. V. Telephone Evergreen 5402. ANTHONY BIRK HIŠNI IN SOBNI SLIKAR IN DEKORATOR Prevzamem vsako v to stroko spadajote delo. BOJAKI, PREDNO ODDASTE DRUGEMU NAROČILO. VPRAŠAJTE MENE ZA CENO. 1811 Stephen Street Ridgewood, Brooklyn, H. Y. Telephone: Evergreen 2854J Grozdje! Grozdje! Grozdje! To je že peto zaporedno leto, ko smo razposlali na stotine kar grozdja našim odjemalcem v vse dele Združenih držav, in vsak posamezni odjemalec je bil zadovoljen z našim blagom! Naročite karo našega izbranega črnega ali belega grozdja in se prepričajte. Naša prva trgatev se je že začela. BAKULICH PREDOVICH CO. 216 California Fruit Bldg., SACRAMENTO, CALIF. ^JOPvmtMT.KlVSTONt Vt£«V CO. »«£«» YOHK Slika nam kaze znanega jiewyorskega zbiralca ta in Kdwarda j Go'd tona (na d»>ni). !d >i je po doL^ofrajnrm priy.a.devanu na-j ba\il en'iaa'ejš:h Biblij. Knjiga je bila baje tiskana na Gu/ttt libergovem -irro.;:i ter je bila zadnjih tristo let v nekem \ . vropskem samostanu. Zdravniki so že od nekdaj pri-' juhljen objekt satire; v vseli vetih najdemo v literaturi napade ta zdravnike, ponekod nedolžnej-• . t ie, včasih pa tudi precej ostre. Razumljivo je, da je zdravniški stan t itel v svojih vrstah ljudi, ki so za- ' smeh zaslužili; toda stan sam se po rsej pravici lahko pritožuje nad ' krivico, ki mu jo je svet izkazoval. ! Medicina je tekom stoleti j na pre- ' lovala kot vsaka veda; če še ni do- 1 segla svoje poplnosti, so-li mar ' [Iruge panoge človeške znanosti na boljšem Xe nameravam na tem mestu naštevati tlela svetovne literaure. ' v katerih nastopajo zdravniki aktivno in še več pasivno; omeniti hočemo le nekatere, resnične ali r.\ rci-šnične. je pač /težiko presoditi anekdote, v katerih nastopajo zdravniki kot glavni junaki, in ki .... zaslužijo, da jih otmemo pre 1 pozabljen jem. Sledeča anekdota izvira še iz zgodnjega srednjega veka. Ko je Ostrigilda. žena Guntrama. kralja Burgundcev. ležala na smrtni postelji. je prosila svojega moža, tla host a oba zdravnika, ki sta jo zdravila, pokopana obenem ž njo. Kaj je hotel storiti kralj.' Ustregel je njeni skromni želji. Papež Hadrijan VI. pri Rimljanih ni bil bogve kaj priljubljen, ker ni razumel njihovega jezika in ni znal ceniti italijanske poezije in lepih umetnosti. Ko je papež umrl, je zato zavladalo v Rimu nebrzdano veselje. In hvaležni Rimljani so od radosti okrasili hišo Antracija — papeževega telesnega zdravnika! — z girlandami in s cvetjem, med katerimi se je blestel napis: Senat in rimski narod — rešitelju domovine. Res, svojevrsten kompliment za zdravnika! Francoski pesnik Crebillori je bil več let poprej, ko je dovršil dramo 'Oatilina," težkooboled. Njegov zdravnik Hermant je porabil to priliko in je prosil pesnika, naj mu zapusti po smrti prva dva že dovršena akta. Toda bolnik je prošnjo odklonil. Kdaj ste že čuli, da morilec podeduje za svojo žrtvijo? Ta beseda spominja na zgodbo iz živtljeaija Friedrieha Velikega. Na dan pred ibitiko pri Bosabachu je krailj izjavil: Če to bitko izgubim, se preselim v Benetke in bom živeti kot zdravnik! — Edi n izmed generallov, ki ga je Friedrieh Ue4 med .najljubše prijatelje, je kralju odgovoril: Torej kot morilec, sir, ikakor doslej! — Ob neki drugi prililki se je Friedrieh obrnil na svojega zdravnika : Bodit? odkritosrčni, doktor, in povejte mi: koliko ljudi ste že v svojem življenju spravili na oni svet? — Kaflcih stotisoč manj kot Vaše Veličanstvo, je prompt no odvrnil cdravnik. Vedno strupeni Voltaire je ne keg* da* Tprarnl miiarlmifi tka vetiti. Zdravniškemu, je odgovo-il mladenič. To se pravi, je nato iienll filozof, da hočete z neznat j i i m i si*! d-tvi eksperimentirati na 1 elesu. ki ga ne poznate. Anglež es. je podala k njemu. Znanci (< .ii že poprej povedali, kakšen -udaik je doktor. Vstopila je v so->n bit \r. bescid in pokatzala zslrav-liku rano. Dr. Abernethv je pogledal rano in nato se je raizvil tta-e dijalog: Zdravnik: T'darec ? — Dama: Xe. usrriy.. — Zdravnik: slaeka ? — Dama : Pes. — Zdrav-iik: Danes.' —• Dam.a : Včeraj.— Zdravnik: Boli. — Dama: Ne. — Doktor je bil nad tem pogovorom ako vzhičen. da je ves navdušen ;aci.je.ntko — ob j d. O istem zdravniku pripovedujejo. da s" je najbolj jezil, če ga ie kdo motil ponoči. Ko >e je ne-j •coč ob eni z.iutraj vlegel v poste-jo. je pozvonilo. — Kaj se je zgo- 1 'o ? je vprašal trs divji. Hitro. »<",s«pod doktor, mu je odvirmfl mo-:ki glas, moj sinček je ]>ožrl miš. — Recite mu. naj požre še mačko. mene pa ipustite v miru. je bil r.i\ravnikoV odsrnvnr. Dr. Abernethv je vedno pridi-aoval. da je edino in najboljše -rpdstvo za ohranitev zdravja in f»ol«a ga življenja zmernost pri je-li in pijači. Neki bolnik 11111 je potožil na.;l protinom 111 ga je vprašal. kaj naj stori. Preživljajte se s pol šilinga ti a daj? mn je odvrnil zdravnik, in protin vas bo minil. Sloviti francoski zdravnik Du Mnuiin je ležal na smrtni postelji. Okoli umirajočega se je zbralo ipar njegovih tovarišev. Prijatelji. je dejal Du Moulin s pojemajoč 111 glasom, za seboj ostav-ljam tri volfkj • zdravnike. —Zdravnik iso vsi pričakovali, da bo i-menoval njih imetij. Dr. Du Moulin pa je nadaljeval: Ti zdravniki so: voda, gibanje, dijeta. Corvisanlt je objokoval zgodnjo Km rt dr. Backerja. Zdravniške oskrbe pač mu ni manjkalo, je dejal, v poslednjih dnevih njegove boli rani smo bili Halle, Portal in jaz vedno pri njcim. — Ah, seveda. ga je prekinil Sieves, kako se naj bi potem rešil; eden proti t rem ! Znani fninco-tki pesnik Gerard de Nerral je končal s samomorom. Ko je nekoč po (težka (bolezni dktt?-vai, «=t:;iš- .i. X«*s-pretni pilot je nato i rž pri-tal in je videl svoje žrtvi v k -vi. Tež!;o ranjeno žensko so pr« 11 v ' oi:'i-šnico. ostali tlve trupli pa v i>vrt\a-šnieo. Ena izme 1 1: ^ . <- «> piše i Dina Markovieli in j" r: :ii>m "i*rža-čanka : druga dam«! je i;e: : ka biv-;š:'ga socialističnega -I:Pit-tonija v Trstu. dol j • napravil na prebivalstvo n::. \ t s. Pilot je seveda priše ;••••■[ .!"št"e. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA • "GLAS NARODA". NAJ 7EJ-JI SLOVENSKI LNJLVliZK V ZDRUZENIH DR tliV Ali. • -i- - - - - - " - - • • ••^v-« GLAS NARODA, 28. AVG. 1925. Kapitan Marryat: JOSEPH RUSHBROOK Za "GUb Naroda" priredil O. P. I Nadaljevan je.) Mr. Trevor je nato par minut pozorno motril obraz našega junaka. Na>tl je v njem izi«iz. ki je pričal o njegovi nt dolžnost i in plemeuko-ti mišljenja. GOveinik ji- vzdsUmil .ter zapustil celieo. Temu sledeče posvetovanje Trevorja z Marv je bilo prav kratko. Poja nil ji je teik« čo. jzvjrfljočo iz Srmo-gLavostd brata, a ob T.-.tem eu-ai izjavil, ila bo storil v»e, kar bo v njfigovi moča, da ga reši. Mat v m- jr kmalu po tem obisku napo- tila proti domu. Kt) je dospela v sobo Mrs. Austin, ji je sporočila, da je Trevor prevzel obrambo Joe-a in tU je -Itdnji za ti dno oklenil, da ne bo izdal svoje N^JivnOsti. — Madama, — je rtikla Mary, po kratkem obotavljanju, — moja JoUni -A je, da vam met >ar ne prikrijf-ju in upam, da mi ne boste zamerili, če vam pra\im, da sem iznašla to, kar -alte >Juišali prukriti pred menoj. — Kaj si iiiisla, Mary! — je vprašala Mrs. Aim t in, ki je nemirno žila v obraz dtiklice. — Da je Joe Rusbbrook vaš sin, — je odvrnila Marv, ki je po-kieknila ter poljubna roko svoje gospodurijf — Zanesjte pa se nato, da je Mkiiviuw pri meni v dobrili re/kali. — In kako si to iznašla, Mary.' Tega nočem tajiti. Mary je obzirno navenlla >voj pogovor z Mr. Trevorjem. — Vprašal me je, kot *e-ftro Joe-a, če dm&nio kake sorodnike in jaz st m odgovorila, da ne. Prosim odpuščanja, madama, a tudi .loe-u •nisem moglb prikriti te novice. I'-opolnoma se-m pozabila na obljubo, ki sem vam jo dala. — — In kaj jt* rekel moj ubogi deček? — Kek« I je, da vas ne želi vidciti pred obravnavo. Ko pa se bo odločila njegova n-oda, »i bo>te lahko obiskali. Madama, kakšna Mračna žrtev! Ne morem ga pa karati,'ker vrši -svojo dolžnos«. — Ne bojim si- 1 oliko za svojega sina, Marv, ker je nedolžen in to j*' vredno vee kot v.se <~talo. Če pa bo cul moj mož, da bo pri-m.1 najin sin pred sodišče, potem ne v« m, ldaj se bo godilo. — Madama, ja* vem Vse ter me ne morete motiti niti vi, niti .loe. Prosim odipiLs* inja, madaiua, a oiprav mi ni hotel Joe odgovoriti, st m mu v«lidar rekla, da je izvršil njegov oče zločin. Ne od-odgovoiite mi, madama. pač pa Lepo molčite kot je molčal Joe, a' rečem vam, da ne odstopim od svojega mnenja niti za ves denar, ivcta. — Zaupam ti, Mary in ino«ou.j je novica, ki si jo izvedela, do-bif kauosha. Kedaj se bo vršila obravnava — Shsala sem, da se bodo pričeae porotne obravnave jutri zjutraj. i — Ah, kako si želim objeti ga! — je vzkliknila Mrs. Austin. — To je les strašna preizkušnja za maieiinsko srce, _ je rekla Mary, -- a treba je čakati . . . — Dokler n< bo obsojen! Sveti Bog, bodi usmiljen t menoj. Mary, najboljše je. če .se \rneš v Exeter. Vsaki dan pa mi moraš pisati. Ostani pri lijoni ter ga skušaj potolažili. Sedaj pa pojdi. Enoindvajseto poglavje. Mary se je vrnila v Exeter. Sodišče se je moralo sestali naslednjega dne. Kaj.se se je mudila v bližini Joe-a kot pa poč>lušaia ja-dikpvaiija Mrs. Austin, katere itak ni jnogia potolažiti. Napetost, v kalei i se je nahajala, je bila/tako mučna, da je bila skoro hroma, ko je napočil dan sodnijske olbravnave. Mr. Trevor je še enkrat -skušal pregovoriti Joe-a, a ta je vstra-jal pri svojem sklepu in ko je nastopil odvetnik pred sodiščem, je bdo opaziti iia njegovem obrazu sledove jeze in skrbi, čepraiv se je z vso vnemo lotil svoje naloge. Privedli «o Joe-a. Njegova zunanja? hs je v toliki men razlikovala od Kunanjosti ljudi, katere se ponavadi stavi pred sodišče radi umo.a, da je bilo opaziti takoj od prl-et-tka največje zanimanje zanj. Občinstvo je domnevalo, da je obloženi liava^.-ta zločinec, ne-pridiprav, a mesto tega so zagledali ljudje lenega, plavolasega, mia-o -krivdi, kar bomo dokazali. Po prečila n ju pričevanj in govoru izastopnika krone, se je dvi-•iiil Mr. Trevor, da brani naše-ga junaka. Pričel je s tem, da je stne-«j1 idejo, da se obročki Uroka radi tako vetikega aLočina. Obrnjen proti porotnikom pa je rekel nato: — Poglejte, gospodje porotniki. Krošnja* je bii umorjen pred Osmimi leti in sanu lahko soditv\ da ne more bati sedaj star več kot sedemnajst let. — Starost obtoženega ni navedena v obtožnici, — je rekel sodnik. — Ali naj ga vprašamo ? — je rekel en porotnik. — Jetnik lahko dgovoii na vprašanje, če hoče, — je rek? 1 sod^ nik. — Ali hočete navesti porotnikom stvojo starost! _ je vprašal obtoženega. — Ničesar nimam proti temu, gospod, — je rekel Joe. — Pretekli n* .i-ec .-em bil star dva in dvajset let. Mr. Trevor je pričel nato razlagati celo zadevo na ta način, da je bil dfčf.k nepričakovano zaloten pri nedovoljenem deganju, ko se je pitknnaI Bvres m da se je pri ttrn pov**m nenadoma kzprožila puška. — Ai utemeljuje jetnik svojo obrambo s tem, Mr. Trevor? -je vprašl sodnik. — liord — je rekel Trevor, — jetnik pravi enostavno, da ni kriv tega dejanja. f Ko je kol čno sodnik proglasil ramodbo, je rekel, da bo~«mflt-v deportacijb, iker je i>U rlofinec tako mlad. Joe se je priklonil in odvedli -o ga iz dvorane v ječo, kjer ga par minut »pozneje objela jackajoea se Mary. — Ti mi vendar ničesar ne očitaš? — je rekel Jote. — Ne, — je ihtela Mary. — V.«*l nam more ntorati svet, Jii ndč če smo Budolžni. — Kmalu bom daleč proč o«l tukaj, — je »odvrni Joe. — Hva-la Bogu. da je vsega konee. Tedaj pa se je naš junak spomnil Eme Pbrlipps in pokril olni: jaz imam službo! — Moja ljuba, predvsem moram opomniti, da se ne izražaš povsem točno. . . V istini jaz kaj takega nisem nikoli želel. . . — Saj si vendar stoinstokrat poudarjal, da s tvojo pičlo plačo ne moreva več izhajati, stoinstokrat na m igra val, kako potrebno bi bilo, da bi se tudi jaz lotila kakega posla. . . — Vse to je res, a krive so temu razmere, ki so tako nepričakovano nastale. . . O, kako vesel bi bil. če bi zadostovalo to. kar zaslužim .sam! Toda duševno delo dandanes — saj veš! Dandanes veljajo roke mnogo več kot glava. . . — Saj ti ničesar ne očitam! Ce ne moreš, pa ne moreš — dasi. . . A stvar zaradi tega ni ntč drugačna. Odločilno je to, da nisva v stanu več samo od tvojega zaslužka živeti in da ne vidiš ti nobenega drugega izhoda iz te mizerije, kot da začnem še jaz služiti. — Da ne vidim nobenega drugega izhoda, je, žal, le preresnično! — Xo, vidiš, to baš sem hotela poudariti, ko sem omenila, da se ima izpolniti tvoja želja. — Želja, ki jo je rodila sila! O, vse lepše bi bilo, ako bi moglo »ti lako dalje, kot je šlo v prejšnjih normalnih časih! . . . Toda, če ne gre. . . Kar sva imela na strani, sva porabila. . . SAMO 6 DNI PREKO S ogromnimi pvflikl n olj* P A R I S — 5. sept FRANCE — 12. SEPTEMBRA Havre — Pariško pristanišče. Kabino tretje*« razreda * umlralnfkl In tekočo voda 2. « •» « °»eb Francoska kuhinja In piJaC*. cfmveh J&ie 19 STATE ST.. NEW YORK all lokalni agentjo. Hretanje parnikov - Shipping Hewr — Da, moja dota se je izničila. Bolje bi bilo zate, da si priženil zemljišče, kot denar, ki je skoro ob vso veljavo. Slabo si špekuliral, ko si izbral mene za ženo! — Ali sem ti dal mar kdaj kaj povoda, da tako govoriš! — O pač! Xe trdim, da si mi naravnost očital! Toda iz raznih tvojih besed je često zvenelo nekaj kar je razodevalo tvojo nevšečnost zaradi tega. da. . . — Kdaj Kako — No, če si n. pr. s takim poudarkom blagroval svojega prijatelja Temnikarja. ker je priženil gozde in vinograde. — Nisem mislil, da si tako občutljiva! — Morala bi biti že jako topa. da ne bi čutila kaj takega! O. preveč nežni niso nikdar bili tvoji — vzbodl jaji! . . — Ako sem včasih kaj potožil, vendar še nisem zbadal. — Delaš mi krivieo! Sploh ne vem — v tako čudnem tonu govoriš danes z menoj. . . — Ali se ti zdi? Tako plaha nisem več. kaj ne, kot sem bila ponavadi ? Vidiš, to dela samozavest! č'e stoji človek naenkrat na lastnih nogah. . . — Ljuba Alma. ne izgublja j va časa! Delati moram. . . Povej raje, kaj te je dovedlo ob tem času k meni? — Rekla sem ti že: službo imam! Kaj gledaš tako čudno? Naposled ti zopet to ne bo prav! — Ce bi bilo res. kar praviš in bi si bila izbrala kak pošten posel — zakaj bi mi ne l>ilo prav .' Dela se ni treba nikomur sramovati! — Pošten posel! Da kradla ne bom, o tem si menda prepričan ? — Gotovo, draga moja! Toda tega in onega, kar je po določilih kazenskega zagona povsem dopustno, se vendar ne smeš lotiti, ako nočeš, da izgubiš na ugledu! . . . Marsikaj je samo na sebi pošteno, a okolnosti. ki se v njih vrši. so pa morda take. da vzbujajo sumnjo, kakor bi ti ne bilo nmogo na tem, ako zaideš na kriva pota. . . Tvoja čast že trpi, ako se ne znaš izogniti priliki, ki ni da bi te morala, a te lahko zavede*v greh. . . — Ugled ! Cast ! Lepi besedi! Toda če gre za biti ali ne biti. . . — Cast je prvo na svetu! — Ko bi ta pojem le ne bih tako nedoločen! — V splošnem ti pove že lastno srce, kaj je častno in kaj ni častno. . . Ce stori človek kaj fakega, da se mora sam pred sabo sramo- jvati! . . . VICTROLE ZA POLOVIČNO CENO VICTROLA fit. 80 VICTROLA »t. 210 Cona «110. Soda j za Cona »110. Sodaj za poloviCno cono potoviCno cono .. tU s— $86.— Da ao Victor sram of on i najclaanejil In najtrpe*nejftt pa sretu, ve vsakdo. To Je pribita resnica. Poje t lato In rmmloCno kot aeon. Ne hropl kakor drurf gramofoni, ampak razumete jasno vsako (waado in vsak initrument. Pred tednom dni pa Je Victor gtfamofonaka Co. anltala ceno na velikih gramofonih tako nizko, da Je vsakemu delavcu dana prilika si nabaviti Vlctroio, kakor Jo zgoraj vidite za polovično ceno. Ta cona volja sa nedoločen £aa mesec dni, potem P* bo cona zopet stara namrofi $U0. Otm« p« dobite pravo Vlctroio ■t. M sa polovično cene |U.— In it. XI* sa polovično ceno |H.- Usodnejfte pri-Uke ne beato nikdar ve* Imeli. Ptdito ponje, dokler Jih imamo v salod. Garantiramo, da Ja vaška Vlctrola asto nova In le nikdar rabljena. Pilite 90 cenike! — IVAN MUK - VICTOM DCALKR, M M^in SU. fnoms.iH. Pa. — Tudi to je zelo relativno: E-den se sramuje, drugi se ne sramuje!. . . In kaj različne so sodbe o tem, česa se treba sramovati! — Gotova načela so, ki absolutno veljajo in jih mora imeti človek vedno pred očmi. — Ah. pusti mi načela! Kdo se meni dandanes za načela! — Poznam tudi jaz sjwlobni svet! Vem, da marsikak pojem v očeh ljudi dandanes nima več tiste vsebine, kot jo je imel včasi. . . Toda vse to ni v stanu omajati mojega prepričanja! Gotove stvari so, ki se dogajajo vsak dan. pa bi jih jaz za ves svet ne mogel storiti — raje smrt! — Kako junaštvo! — Xo — ni mar to res junaštvo? — Kakor kdo hoče! Eden smatra za junaštvo to, drugi kaj drugega. Poznam moža, ki je žrtvoval svojo čast, da je rešil čast svoje žene! Po vsem tem, kar si baš navedel. moram sklepati, da bi ti ne bil zmožen storiti kaj takega. Raje smrt — hahaha! Ti bi se pač raje ustrelil, kot da bi rešil svojo ženo kazni in sramote s katerimkoli dejanjem, ki se ti zdi nečastno! — Priznavam, da bi bil to zame strašen dilema. . . — Ker je tvoje samoljubje pač večje kot tvoja ljubezen do mene! — Kako mi moreš oponašati samoljubje ? — Mislim, da smem to po vsej pravici. Ti vidiš vsepovsod najprej sebe! Tebe je skrb najprej za tvojo čast, in ker so ti načela več kot človek, se mi zdi verjetno, da bi se res raje ustrelil, kot zagrešil takozvano nepošteno dejanje meni na ljubo, ne da bi se količkaj brigal za to, ne spraviš li s svojo prostovoljno smrtjo svoje žene še v večjo nečast. Poglavitno je, da ostaneš ti čist! Gotovo, tudi to je nekaj! Ali reči moram, da je o-ni. ki je poneveril denar, da je rešil svojo ženo iz umazane afere, v mojih očeh večji junak, kot pa ti s svojo pretirano moralo. . . — Kako čudne misli ti rojijo po glavi, Alma! In pr» tem pozabljaš na nekaj zelo važnega! Ali mar misliš, da bi bila z dejanjem, ki vidiš ti toliko junaštva v njem, res rešena ženina čast? Ali ne veš, da je moževa čast tudi ženina čast in da je sramota, ki si jo je nakopal tvoj junak s poneverbo, padla tudi na ženo njegovo? In to navzlic temu, da je ostal morda vzrok poneverbe prikrit! . . . — Vse to je mogoče! A vseeno i je v tem nekaj, kar vzbuja občudovanje nekak heroizem, ki ga ne vzmore vsak moški! Vsaj ti gotovo ne! . . . — Za takozvano slepo ljubezen jaz res nimam smisla! Jaz ljubim, kar čislam! Ako ti rečem, da te ljubim, si smeš nekaj domišljati na to! — O kajpak da! Samo to je križ, da človek nima nič od takega čisla! — Ampak, Alma. zdaj bi pa res že rad vedel, kam meri vse to! — Prišla si z novico, da od »jutri dalje. . . — Prišla sem z novico, da od jutri dalje se bom sama preživljala! . . : — O tem, na kak način se to zgodi, nisi črhnila doslej še nobene besedice! Sicer pa — po pravici povedano — precej skeptičen sem. — Kakor vedno napram mojim besedam ! Seveda, kako naj bi bilo tudi mogoče, da bi se jaz sama preživljala ! .— V istini ne vem! Sicer pa jaz kaj takega tudi nikdar zahteval nisem! Šlo mi je vedno samo za to, da se malce razbremenim. — Če si moram sama služIti kruh potem je pai najbolje, da ae popol- 29. avgusta: Olympic. Cherbourg. 2. septembra: Mau re tan la, Cherbourg; DeGraaae Havre; Pres. Hard-ng, Bremen. 3. uptemCri: Columbus. Cherbourg Bremen; Lapland. Cherbourg; Albert BuUln. Bremen. 6. septembra:' Pari«, Havre; Leviathan, Cherbourg; Orbita, Hamburg. , C. septembra: Martha Washington. Trat; Reliance, Hamburg. 9. septembra: Aqultania, Cherbourg, George Washington, Bremen. 10. septembra: ^ Pittsburgh. Cherbourg. . septembra: France, Havre. Majestic, Cherbourg; 15. septembra: t Republic. Bremen. 16. septembra: BerengarLa, Cherbourg. 17. septembra: Belgenland. Cherbour Oeutscb land. Hamburg. 19. septembra: Olympic. Cherbourg; Rotterdam Rotterdam; Suffren, Havre: Orduna. Hamburg; America, Bremen. 22. septembra: Resolute, Hamburg. 23. septembra: Mauritania. Cherbourg; Zeeland Cherbourg; Ohio, Hamburg. 26. septembra: Paris. Havre; Pres. Roosevelt. Bra- 30. septembra: Aquitiuiia, Cherbourg; Pres. Harding, Bremen. 1„ oktobra: I^pland. Cherbourg; Columbus, Cherbourg. Brr-n»»-n: Cleveland. Ham-burg; De Orasse, Havre. 3. oktcbra: Leviathan, Cherl-ourg; Majestic, Cherbourg: France, Havre. 6. oktsbra: Pre.v. Wilson, Trst: Italia nee, Hamburg. 7. oktsbra. Ber^ngaria, Cherl>ourg. 8. oktobra: Pittsburgh, Cherbourg. ; 10 oktobra: Olympic. Cherbourg: flenrge Wash-ingtor, Bremen; Andania. Cherbourg, 1 lamburg. 14. oktobra: Mauretania, CherlK»urg: l^i Savo e. Havre; Uerlin, Chrrbourg. Bremen. 17. oktobra: Par «», Havre; Homeric, Cherlxmrg. 21. oktobra. Aqultania, Cherbourg: Suffren, Havr-*; America, Breni«*n. '24. o«tobra: Leviathan, Cherbourg: Majestic, Cherbourg; Franc«-, Havre; Martha Washington. Trst. 28. oktobra: Brrengar j. Cherbourg; Uocham-heau. Havre; Pres. Roosevelt. Bremen: Araliic. ChertHiurg. Hanibuig. 19. oktobra: Columbus, Cherbourg; De:itsch!and. Hamburg. noma otresein tuje milosti.": . Zato sem sprejela mesto — Wlagajui-čarke. . . — Alma, ti se šališ! — Nisem prav nle razpoložena 7.ii šale. — Hahaha I Moja žena blaprajni-čarka ! Pa vsaj ne v kakem javnem lokalu ? — Zakaj ne? . . . Kaj je neeast-nejja pri tem ? (Daljn prihodnjič.) ŽENITNA PONUDBA. Fant Mar 28 let «:> želi se/.nanit' z (itkleftom od 19 tlo 27 lwt ataro, =eni prikupne* zunanjosti, imam NinJno delo in nekaj prihran.ieno-pT«. Sprejema se samo res*:e ponudbe s sliko. Naslovite: "Novi ženin", co Uprava Glas Naroda. 82 Cortlandt. St., New York, N. Y. (2x 27,28) Brezplačno onim, ki trpe ▼sled mrzlice in naduhe. Brezplačna poskuinla metod«, katero more vaak rabiti brez neprillke In iagube Caaa t mamo način, kako kontrolirati naduho *r% Wmo, da poskusite na nal raCun. Nlf ae de. ako je to fte dolga bolesen. ali pa ae Je pojavila *e-le pred kratkim,ako Je eenena mrzlica ali pa kronična naduha. naroČiti morate brezplaftno poekutnjo natega načina. Na to ae na gleda, e kaki kltml ttrite. ne gleda ae na vato etaroat ali opravilo, ako vae muči naduha aH Jiitfca, na* način tul bo takoj pomagal Peaebno telimo poslati onim. ki se nahajajo navidez ▼ obupnem atanju. kjer nleo pomagala vaakovmtna vdihavanja, brizganja, zdravila opija, dimi. "patentirano kajenje**Itd., Celimo pokazat! vsako-nur, da Je ta novi način določen da vstavi mko težko dihanje, vae hrope^Je In vse atratne napade takoj. Ta brezplačna ponudba Je prervataa. da bi jo sanemariiL Plftite eedat Ur Jo takoj pričnite. N« pollute denarja. PoCljite kupon danes. Niti poftnlne n« plačate Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko Kdor j« namenjea potovati \ stari kraj. Je pvtzebno, da Js na tan£nu poučen o potaih listih, url ljagl In drugih stvareh. Pojasnila, Id ram Jih samorsaa dati v sled naAe dolgoletne lzkunuj* Vam bodo gotovo v korlut; tudi priporočamo vedno le prvovrstne |«r oike, ki imajo kabin« tudi v Iti. raareda. BREZPLAČNI PORKU8NI KUMN FRONTIER ASTITMA CO Roo.U 704C KUvar« sad Hodaon Sta.. Beffalo. N. Y Psiljlta »rosto seskainje filip aačlaa: Prav vsakdo— kdor kaj lic«) Kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspok — ' MAM OaULAI i? "Oil! * ar oda " HOJA K i, NAROČAJTE SE NA •GLAS NARODA' NAJVEOJJ SLOVENSKI DNEVNIK V TnRTTftRVI H »m;, A V A H voljen je se labko napravi tudi New Yorlcu pred odjio'ovanjem. trse poOje prosilca ▼ stari kraj gta som nanovejfla odredbe. KAKO DOBITI SVOJCK IZ STAREGA KRAJA Kdor fell dobiti sorodnika si svojca ta starega kraja, naj nasi prej plSe ca pojasnila, fs Jugoela vije bo prlpu&enlh v prlbodnjll treh Letih, od 1. julija 1924 napra vsako leto po 671 priseljencev. AmerlSkl drla r l Jani pa samuraj dobiti sem lene ln otroke do 18 la ta brea. da bi btll šteti ▼ kvoto T rojene osebe se tudi ne Btejeje kvoto. RtarUH ln otroci od 18. 4* 2\ leta amerliklh državljanov p imajo prednost s kroti. P1Hta a pojasnila. Prodajamo rosne liste sa vas pra te; tudi preko T rats sa morejo ia roalovani sedaj potovati Frank Sakser State Bank 83 Cortlandt 8t„ New York IflflBil cIK PREHLAO MEHURJA M09KII ZaKMto »s pr.ti ntuimu« NsbsTtto al naJboUAo ul*ito PREPRficBA se MOaK* V«lika tnbaSSc. Kit (4 .) 11 Va hksiasii sfi San-YJCit Dept: B M BMkais St.. Haw York Pilite za ekrolnlf« Pozor čitatelji. Opozorite trgovce (i a-brtnike, pri katerih kup«-jete ali naročat« in ate u ajih postrežbo zadovoljni« da oglašujejo-t iiirtu "Glaa Naroda", B tom boate ▼stregli ▼som. Uprava "Glai Naroda' Pozor rojaki! V zalogi imamo SVETO PISMO (stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00. Slovenic-Pablishnlg'Company 82 Cortlandt Street Hew York, H. Y.