IS i ZNANKE AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNINGS DAILY NEWSPAPER CLEVELAN 3, 0., MONDAY MORNING, JANUARY 10, 1944 LETO XLVI. — VOL. XLVI. ■eac| mail • V 1* v| 1* ** Amenkanci so naceh nemško lingo cate- _^ he Ameriška pehota, kateri so prideljene tudi angleške Roosevelt zahteva. da čete, *e načela šest milj širok obrambni pas, ki' » rtr^i^lirAin na brani dohod do Cassino, kjer vodi cesta proti|Uf"je Prew,reJO m" al a" ige >' retif Rimu. ar lavilnalu vložili davčne pole |®V svojih dohodkih to a( Vladni urad za pobiranje dohodninskih davkov v Cleve-h jultndu urgira vse one, ki bodo ,0 $orali do 15. marca predložiti nsUrPVČne pole o svojih dohodkih j fe letu 1943, naj to store čim ;anp mogoče. Od pondeljka na->ntal*'.ej 1)0 v davčnem uradu v ver#idland Bldg- 100 deputijev na _ izpolago, da bodo pomagali Vf udem izračunati davke. Vsak mora predložiti formo ,iy na kateri je razvidno, ko-je plačal davka lansko le-"sdZ'- ki tau ga je odtrgal deloda-sado»|iec. Dalje.je treba predložiti —-^sjtino 1125, ki kaže, koliko ste Jai'ali davka v 1942. Na pod-iP^ffi tega se vam bo izračunalo, Jaliko ste še dolžni vladi,- če ste AV»j. i p Davčno polo mora predložiti 7 |aka samska oseba, ki je imela 670 psko leto $500 ali več dohod- d.o| ilpinf __ the Alžir, 9. jan. — Ameriška in angleška pehota sta zma-s eno tretjino nemškega kolobarja, ki brani dohod do g thočno utrjenega Cassino. Ta nemški pas je šest milj širok usi« Nemci so tukaj razpostavili svoje najboljše čete. Ameri-ts nci SQ odbili vse nemške protinapade ter zavzeli kraja rn f>f"~ " (Hamlet in Giusto. hladni liraH nrdira Ha hi Opazovalci pripvedujej, da ta- gMuni uraa urgira, aa di ko strahov;tih gorskih bojev še ni bilo, odkar so Grki mlatili italijansko vojaštvo v Albanij pred tremi leti. fronta pred Cassino je samo 10 milj dolga, kjer Nemci naprej in naprej pošiljajo rezerve v boj, da ustavijo Amari-kance pred Cassino, odkoder je samo 70 milj do Rima. Pri Cassino se začne široka planota, kjer bodo lahko stopili v boj ameriški težki tanki ter začeli prodirati proti Rimu. Kljub težkim izgubam pa je ameriška pehota pregnala nacije iz strelskih jarkov. Poročila s fronte trdijo, da so ameriške čete oddaljene od Cassino samo še štiri milje. Ameriška pehota, ki je po hu-dihNbojih okupirala San Vittore, se je vrgla naprej in pol milje od tukaj vzela Nemcem kraj Giusto. Tudi tukaj so morali ameriški fantje jemati Nemcem vsako hišo posebej z bajoneti in ročnimi granatami. Nemci so poklicali na fronto pred Cassino Goeringovo divizijo, ki je bila dozdaj v rezervi. Naciji so se utrdili po hribih pred Cassino in treba jih je najprej z bombami in topovskimi kroglami dobiti iz lukenj, pred-no more nastopiti pehota. Na obeh straneh so velike izgube, toda zadnjih 100 ur prodira ameriška 5. armada stalno naprej navzlic vsem izgubam. -o- Nov grob v Penna Frank Matjašič, 1162 Addison Rd., sporoča, da mu je po kratki bolezni umrl 1.'januarja letos stric Frank Burja v Fin-leyville, Pa. Star je bil 80 let. Mr. Matjašič se je udeležil pogreba s soprogo. Pokojni zapušča v omenjenem mestu žalujočo soprogo, dve hčeri in enega sina, v Clevelandu pa nečake Frank in Josip Matjašič ter nečakinjo Rose Cernelich. Naj mu bo lahka ameriška gruda, preostalim sožalje. Nove odbornice Podružnica št. 47 SžZ ima za letos sledeči odbor: Predsednica Terezija Bizjak, podpredsednica Roselyn Shustar, tajnica Helen Tomažič, 8804 Vineyard Ave. tel. MI 8566, blagajničarka Frances Bricel, zapisnikarica Frances Cergol, nadzornice: Agnes Žagar, Antonia Mally, Angela Zupan, zastavonošinja Eva Ožbolt. Seje so vsako 2. soboto v mesecu na 8812 Vineyard Ave -D, yav, ozenjena oseba za $624 ali tipe, ali skupno mož in žena za i a . _ -o-- fOlicija se ne strinja s w|«'edstavo po polnoči ' Nekdo je javil policiji, da je S'fde1'. kako ->e šl° večje število ^Joških v Standard gledišče na «3.0» 11 Prospect Ave. To bi ne bi-00.003 čudnega, če bi ne bilo to TO.Sle po polnoči. Policija je obkoli*1 gledišče, nekaj jo je šlo pa 84.^:notranjosti. Dobila je tri hiš-|lke, ki so čistili, na stoleh 59.$e pa našla 14 moških, ki so S7^'Prizarjali koncert z—smrča-»■Jjijem, Hišniki so rekli, da so 0 njih prijatelji, ki bi radi u^tneli miren nočni počitek v ,4 07 »raznem gledišču. Policija je 146» Ke °dpeljala na glavno posta- W? pride zadevi do dna. 60 *====_ _____ <0.00 v J- NAP 1000 JEZNJH žensk zbranih, da 4g0 vidijo ubijalko svojega otroka meravano stavko W a s h i n g t o n.—Predsednik Roosevelt je naznanil, da bodo dobile unije železniških sprevodnikov, kurjačev in premika-čev iste priboljške, kot druge železniške unije, ne da bi izgubili enega centa. Toda pogoj je, je rekel predsednik, da pre-kličejo nameravano stavko in ne samo odložijo. Člani teh unij bodo dobili, če ubogajo predsednika, 5 centov na uro priboljška in en teden plačanih počitnic, veljavno od 27. decembra 1943. Prej so že dobili 4 cente na uro priboljška. Unije izjavljajo, da ne bodo mogle za časa vojne vprašati za večjo mezdo, ako prostovoljno sprejmejo zvišanje zdaj. Ako se jim pa vsili, bodS imele še vedno priliko vprašati za več, če bo potrebno. Nek u n i j s k i uradnik je izjavil, da se morda pričakuje od železničarjev, da hodo prišli pred vlado s klobukom v rbki, sklonjene glave in ponižno upognili koleno. -o--- Bali so se štorklje Salt Lake City, — Neka ženska v tem mestu je prišla k odboru za raciomranje ter vprašala za nekaj kuponov cjazolina, da se bo peljala v porodnišnico. Uradnik se je , nekaj obotavljal ter je začel spraševati žensko o tem in onem. Ta ga je pa prekinila; "Ako ne bom sla kmalu, bom porodila kar tukaj!" To je pomagalo. Uradnik ji je dal gazolinske kupone v vsej nagUci. Farmarji godrnjajo, ker se dvigajo mezde, cene pridelkom pa ne Washington. — Iz poljedelske države Wisconsin prihajajo poročila, da so farmarji nezadovoljni z'maksimalno ceno prašičem in jajcem, dočim cene krmi in poljedelskim potrebščinam rastejo. Nezadovoljni so, ker dobijo premogarji, železničarji in drugi delavci, kar zahtevajo, njih zahteve se pa venomer potiska na stran. V splošnem farmarji niso zadovoljni s tem, da vlada plačuje producentom odškodnino in s tem tišči cene pri tleh, ampak zahtevajo direktno višjo ceno za svoje pridelke. Za razvedrilo vojakom V Clevelanduije en prostor, kjer dobe vojaki, mornarji in drugi člani ter' članice naše bojne sile zastonj hrano in pošteno razvedrilo. Nad 600 kosil in večerij se servira tukaj vsak dan. To je znana Cathedral kantina, kjer patri-otične organizacije \s pomočjo prostovoljnih doneskov strežejo vojakom in mornarjem, ki so slučajno v mestu ,pa nimajo tukaj nobenega svojega človeka. Vse to pa stane dosti denarja in treba je naprej in naprej trkati na dobra srca, da darujejo kak dolar. Zdaj vodijo kampanjo za na-birnje milodarov Kolumbovi vitezi. Denar lahko izročite tudi v uradu Ameriške Domovine. Vsak cent{je hvaležno sprejet. Finci zopet prosijo za premirje, toda bi radi vedeli za ruske pogoje Stockholm. — Uradni finski radio je izjavil, da si želi Finska mir in je pripravljena skleniti mir. Toda Finska še vedno vztraja na tem, da bi najprej vedela za pogoje Rusije. Švedsko časopisje, ki je kvo-tiralo to radijskVsporočilo, piše, da je Finska že od konferenc v Teheranu pripravljena začeti z mirovnimi dogovori in da je skušala dobiti od Rusije mirovne pogoje. Finska je nadalje izjavila, da ni odgovorna za nedavno bombardiranje Leningrada, kot so jo obdolžili Rusi in da tudi ni res, da bi se slabo ravnalo z ruskimi vojnimi ujetniki. Parkiranje avta ga bo drago stalo Filadelfija. — John Hurff bo moral plačati $2,270 globe ali pa bo šel za 81 dni na ričet. Policija ga je iskala 5 mesecev in ga ima zdaj v rokah. V tem času je namreč dobil 81 tiketov radi nepravilnega parkiranja svoje,-ga avta in je ročno vrgel proč vseh 81 tiketov. Zavezniki so bombardirali tovarno v Mariboru Alžir. — Ameriške zračne trdnjave so obiskale Jugoslavijo. Metale so bombo na nemško tvornico letal v Mariboru. Maribor je s tem doživel prvo'bombardiranje ameriške zračne sile. Naši vojaki M0U,LGR!!°" Fantje pod 22 leti ne bodo več oproščeni vojaščine radi dela > Chicago. — Nad en tisoč je. snih žensk se je zbralo pred po-pebnim zavodom, iz katerega se je vršil pogreb 2 letne Clair Merkel. ženske so si hotele ogledati od blizu mater, 22 letno Milled Merkel, ki je z železno palico do smrti pretepla svojo hčerko. f| Ko se je mlada mati rinila sko-■|i množico do pogrebne kapele, so ženske vzklikale: "Svojega lastnega otroka je ubila; ječa je predobra zanjo; poslali naj bi jo na električni stol!" Duhovnik, ki je bil navzoč pri pogrebnih obredih, je pa nagovoril hude ženske: "Tista, ki ni še nikdar ^darila svojega otroka v jezi, naj vrže prva kamen ženske so bile tiho. Od nekje onstran morja se je ston, Fla oglasil Dan J. Postotnik, ki želi j vsem čitateljem Ameriške Do-| movine srečno in zdravo novo leto. Njegov naslov je: Cpl. Dan J. Postotnik, 36511934, Hq. Btry 457 AAA,AW, En. Mbl. APO 9030, c/o Postmaster New York, N. Y. m M n Na kratek dopust je prišel kor-poral Stanley Kersevan, 1285 E. 55. St. Nazaj odide v sredo večer. Njegov naslov je: Cpl. Stan Kersevan, 35529838, 640th Q. M. C. Co. Camp Gordon, John- is® (KB «58 Mornar Frank'A. Cerne, ki je pustil na 658 E. 160. St. soprogo in hčerko, naznanja svoj novi naslov in sicer: Frank A. Cerne, Company 280, USNTS, Sampson, N. Y. m w Pfc. Frank B. Končan Jr., sin Mr. in Mrs. Frank' Končan iz 6512 Bonna Ave. naznanja, da je bil premeščen v novo garnizijo. Njegov sedanji naslov je: Pfc. Frank B. Končan, Jr. 1st Bomb. Main. Sq. V. H. AAB, Pratt, Kansas. rgar Po kratki in mučni bolezni je 1 umrla Margaret Sneller, 'rojena Panian, stara 58 let, stanujoča na 1222 E. 73. Plače Tu-! kaj zapušča soproga Mata, hčer Margaret, sinove: Stanley, Pvt. Lawrence v Afriki in Sgt. George na Aleutih. Alaska, brata Sama v Coloradi in Johna v Michiganu ter več sorodnikov. Rojena je bila v selu Velike Drage na Hrvatskem. Tukaj je: bila 40 let ter je bila članica društva sv. Josipa, št. 99 HBZ in društva št. 84 WOW ter po-j družnice št. 25 S2Z. Pogreb bo! v torek popoldne ob 1:30 uri iz! Želetovega pogrebnega zavoda ter na Highland Park pokopa-' lišče. Pogreb Joseph Zupančiča V torek zjutraj ob 8:15 uri se bo vršil pogreb Joseph Zupančiča iz Želetovega pogrebnega 'zavoda■ ter v cerkev sv. Vida ob 9 uri in nato na Kalva-ri j o. Louis Perušek Nagloma se je zgrudil za mr-tvoudom in čez par ur umrl v Mt. Sinai bolnišnici Louis Perušek, stanujoč na 1383 E. 55. St. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega /it vod a. Čas pogreba še ni določen. Julia Kijewski V soboto 'zvečer je umrla v St. Alexis bolnišnici Julia Kijewski, stara 76 let, stanujoč na 991 E». 64. St., rodom Poljakinja. Tukaj zapušča 9 otrok. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:15 uri iz Želetovega pogrebnega zavoda in ob 9 uri v cerkev sv. Kazimir j a in na Kal vari j o. Mildred Taylor V petek večer je umrla v mestni bolnišnici Mildred Taylor, rojena Sekulich, stara 31 let. Stanovala je na 872 E. 139. St. Rodom je bila Hrvatica, ro-' jena v Clevelandu. Tukaj zapušča soproga Williama, hčer Dolores, očeta Johna, brate John Selick, Pfc. Peter in Pvt. Nicholas ter sestre Mary, poročena Gerrnanovich, Anna, poročena Shimrack, Ella, poročena Vranich, Rose, poročena Batchleor in Jeanette, poročena Garnett. Pogreb bo v torek zjutraj ob desetih iz Svetkove-ga pogrebnega zavoda na Lake-view pokopališče. Joseph Mirilovich V mestni bolnišnici je umrl Joseph Mirilovich, samski, star 50 let. Stanoval je na 1387 E. 30. St. Spadal je k fari sv. Save. Farani in prijatelji so mu zložili za pogreb, ki bo v torek popoldne ob eni iz Grdinovega zavoda v cerkev sv. Save in na rusko pokopališče. ■o- S Washington. — Urad za obvezno vojaško službo bo začel !z novim programom pri rekru-tiranju novincev. Začenši 1. februarja mladeniči od 18 do 22 leta ne bodo več oproščeni vojaščine radi svoje zaposlitve. Izvzeti od te odredbe bodo le gotove vrste dijaki, farmarji in oni, ki služijo pri trgovski mornarici. Direktor Iiershey je naročil nabornim komisijam, naj še y bodoče upoštevajo one v starosti nad 22 leti radi njih kritične zaposlitve v vojni industriji. Toda pri tem naj tudi oprošča-jo družinske očete prej, kot pa samske moške. Oni sami moški, ki so dobili oprostitev od vojaščine radi dela za gotovo dobo, bodo ostali na svojem delu, dokler ta doba ne poteče. Potem se jih pa ne bo več oprostilo. Direktor Iiershey trdi, da bo na ta način dobila armada do 115,000 novincev. Kar se tiče oprostitev dijakov, je bila določena kvota 10,000 za vso deželo, ki lahko ostanejo pri svojih knjigah. To so dijaki, ki študirajo kemijo, inženirstvo, geologijo ali medicino. Farmarje se ne bo klicalo v armado, ako so registrirani kot potrebna delovna sila v sedanji zaposlitvi. Direktor Her.sliey je tudi izjavil, da bo arniada še naprej rekrulirala družinske očete v takem številu kot dozdaj., V zadnjih treh mesecih lanskega leta jih je bilo poklicanih v armado 90,000. Ameriški kongres bo začel danes zopet zborovati W a s h i n g ton. — Ameriški kongres, ki je bil tri tedne na božičnih počitnicah, bo začel v pondeljek 10. januarja svoje na-daljno delo. To je 78. redni kon-kres. Predsednik Roosevelt je pripravil za novi kongres posebno poslanico, katero bo govoril v torek. Ob tem času še ni znano, če bo osebno stopil pred kongres. Nekateri trdijo, da je to zadnji kongres, ki ima še demokratsko večino. Mnogi mislijo, da bodo dobili pri jesenskih volitvah večino v kongresu republikanci; ako ne v obeh zbornicah, pa vsaj v poslanski. Nekateri tudi napovedujejo, da bo sedanji kongres imel to veliko nalogo, da bo polagal temelje bodočemu svetovnemu miru. Živinorejske države so v globokem snegu Oklahoma in Texas, ki so znane živinorejske države, je zadel največji snežni vihar v zadnjih 45 letih. Po planjavah je zapadlo do 14 palcev snega, v hribih pa so zameti do osem čevljev visoki. Ves promet je ustavljen in živinorejci se boje ogromne škode, ker primanjkuje krme. Vlada bo importirala mnogo važnih surovin Washington. — Državni oddelek ameriške vlade namerava po vojni začet^ importirati ra«ne važne surovine kar na debelo. Pet let po vojni bodo Zed. države kopičile razen strategiČen material. Surov kavčuk in tako blago bodo spravili v skladišča nad zemljo, kositer, petrolej in podobno pa v ogromnih skladiščih pod ifemlj'o. Ta zaloga bi služila Zed. državam v sili, recimo v bodoči vojni in pa za izdelavo potrebščin, katere bodo zahtevale razne dežele po vojni iz Amerike, kjer bo industrija po vojni pripravljena producirati s polno paro. Ameriška industrija bo edina na svetu, ki "e bo poškodovana v tej vojni. Kupujte vojne bonde! IZ BOJNE FRONTE (Pondeljek 10. januarja) RUSIJA — Položaj nemške armade v Ukrajini postaja z vsako uro bolj obupen. Dve ruski armadi izožujeta kolobar v ovinku reke Dnjeper, da zajameta stotisoče Nemcev. Nemci sami priznajo, da je odločilna ura te vojne blizu radi brezupnega položaja na ruski , fronti. ITALIJA — Ameriške in angleške čete so zavzele že eno tre-, tjino poti, ki vodi do Cassino, ki brani cesto proti Rimu. PACIFIK — Ameriška marini so začeli z ofenzivo v Borgen zalivu na Novi Britaniji. V ZRAKU — Berlinski radio je včeraj poročal, da so zavezniški bombniki v nedeljo bombardirali Rim in Reko. i*—-—o-- Starinar je zapustil lep denar dedičem Wilisted. Conn. -<— Benjamin Epstein, ki je dospel iz Poljske pred 32 leti, je umrl in zapustil $1,500,000 svojim trem sorodnikom na Poljskem in sicer bratu, sestri ter nečakinji. Toda od njih ni slišal od leta 1939, kar je Nemčija zasedla Poljsko. Epstein si jS zbral lepo premoženje s trgovanjem starine. -o—- Predsednik Litve se je zadušil v plamenih Antanas Smetona, star 69 let, predsednik litvinske republike, ki je živel v Clevelandu zadnjih par let, se je zadušil v plamenih, ko je zgorela hiša, v kateri je stanoval na 11596 Ablewhite Ave. Njegovo ženo so v zadnjem trenutku rešili. Enako so rešili tudi druge stanovalce v tisti hiši. Smetona je bežal iz Litve 15. junija 1940, ko so Rusi zasedli deželo. Tedenski koledar za racioniranje Samo 377 Japoncev so vjeli Amerikanci Los Angeles. —. Robert P. Patterson, pomožni vojni tajnik, je v tem mestu povedal časnikar, jem, da so ameriške bojne sile dozdaj ujele samo 377 japonskih vojakov. To je dal v javnost zato, je rekel, da bodo ljudje videli, kako'težak je boj z Japonci. KONZERVE — Zelene znamke D, E in F iz knjige 4 so veljavne do 20. januarja. Zelene znamke G, H in J so 20. februarja, MESO, sir, sirovo maslo itd — Rujave znamke, R, S in T knjige 3 so veljavne zdaj, U od 16. januarja. Vse so veljavne do 29. januarja. Znamka 2 iz knjige 4 je vredna pri nakupu sveže svinjine 5 točk več. To pa velja samo do 15. januarja. SLADKOR — Znamka 29 iz knjige 4 je veljavna do 15. januarja. Znamka 30 od 16. januarja do 31. marca. GAZOLIN — Znamka 9 iz knjige A je veljavna do 21. janu-. 1 arja; p in C, dokler jih je kaj. ČEVLJI — Znamka 18 iz knjige 1 in airplane znamka 1 iz ' knjige 3 sta veljavni do preklice za en par novih čevljev. KOLESA — Knjiga A mora dati pregledati avt.ua kolesa do '.31. marca; B in C do 29. februarja; komercijalna vozila vsakih I 6 mesecev ali vsakih 5,000 milj, kar pride prej. "AMERIŠKA DOMOVINA r r AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 SI. Clair Ave. HEnderson 0C28 Cleveland 3, Ohio. Published daily axcept Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po poŠti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50, pol leta $3.50. četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente ^——....... — ——— i—■—.---■-------—--- SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, by mail, $7.50 per year U. S. and Canada, $3.50 for 6 months. Cleveland, by mail, $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents_ _______ Entered as second-class4matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. _ No. 7 Mon., Jan. 10, 1944 Vprašanje rusko-poljske meje Ruska ukrajinska armada pod poveljstvom generala Vatutina je udarila preko stare poljske meje, toda v Moskvi pravijo, da,ruske čete še niso dospele v Poljsko, ki leži še vedno 150 milj dalje proti zapadu. Kakor stvari sedaj stoje, je oddaljena ruska armada še 370 milj do Nemčije ter 700 milj zapadno od Stalingrada, pozorišča ogromnega nacijskega poraza v januarja leta 1943. Sovjetske ofenzive so od tedaj prevalile 700 milj ter zavze.le Harkov, Kursk in Kijev. Meseca septembra leta 1939 je Rusija ob priliki pakta s Hitlerjem potisnila svojo mejo napram Poljski 100 do 210 milj dalje nazaj proti zapadu. Rusi so že neštetokrat izjavili, da smatrajo to ozemlje za svoje, in da je ta teritorij še vedno neosvobojen. Sporno ozemlje, v katerem prebivajo v " veliki večini Rusi, Ukrajinci in Litvinci, dočim so Poljaki v znatni manjšini, so namreč vzeli Poljaki Rusom leta 1920, ko je bila Rusija oslabljena po zunanjih bojih in notranji revoluciji. Istega teta so vzeli Poljaki tudi Litvincem Vilno, kakor so pozneje v sedanji svetovni vojni odvzeli Čehom BESEDA IZ NARODA Novoletno voščilo Svojo ofenzivo, s katero je pridrl skoro do Moskve, je pričel Hitler v juniju leta 1941 z nove poljske meje. Rusi so oddaljeni tudi 80 milj od reke Dnjester, kjer je tekla^prej meja med Rusijo in Romunijo. Toda leta 1940 je Rusija potegnila novo mejo ter prisilila Romunijo, da ji je odstopila Besarabijo, med rekama Dnjester in Prut, kakor tudi severno Bukovino. Moskva vztraja zdaj na tem, da, je njena meja z Romunijo ob reki Prut. Besarabijo pa smatra sovjetska vlada že vse odtlej, ko je bila srednja inkorporira-na v Romunijo, kar se je zgodilo leta 1918, za "okupirano ozemlje." Kakor je videti, sta Rusija in Poljska danes dlje narazen glede rešitve spornega vprašanja meje kot sta bili kdaj-koli prej. Poljaki so zahtevali v Londonu, da bi morala Rusija zajamčiti meje predvojne Poljske, preden so njene čete vdrle za Nemci v Poljsko, če, da je dotično ozemlje poljska Moskva pa prav tako trdovratno trdi, da je sporno ozemlje integralni del Bele Rusije in Ukrajine. To, zadnje nazi-ranje, je dobilo tekoči teden izraza v urednikovem članku "Pravde," organa ruske komunistične stranke, kjCr je bilo izjavljeno, da je vprašanje poljskega in drugih teritorijev, za katere se Rusija interesira, domače rusko vprašanje, v katerega se nimajo vmešavati tujci. S "tem je Pravda toliko kot priznala, da bodo sporna poljska ozemlja postala zopet del Rusije. V istem smislu govori tudi sovjetski informacijski buletin, ki ga izdaja sovjetsko poslaništvo v Washingtonu, ki pravi, da je bilo omenjeno ozemlje leta 1939 "osvobojeno izpod jarma poljskni uzurpatorjev." . Učinek tega spora se že čuti. Poljsko podtalno gibanje bi lahko mnogo pomagalo ruskim armadam, ki gonijo pred seboj Nemce preko Poljske, če bi bilo temu gibanju ukazano naj kooperira z ruskimi četami in naj izvaja sabotažo za nemškimi črtami. Toda poljski voditelji v Londonu so tekoči teden naznanili, da je bilo voditeljem poljskega podtalnega gibanja ukazano, naj koope.rirajo z Rusi samo v slučaju "ako bodo med Rusijo in Poljsko zopet obnovljene di-plomatične zveze. V obratnem slučaju pa naj nastopajo proti nacistom kot neodvisna skupina. Dočim so korenine tega spora sedaj že globoko zakoreninjene, so se težkoče pričele že leta 1939. V septembru leta 1939, ko je pričela Nemčija napadati Poljsko od zapada, so ruske čete vkorakale vanjo od vzhoda. Moskva in Berlin sta podpisali vzajemno pogodbo, s katero sta razdelili Poljsko. Nemčija je dobila na podlagi te pogodbe nad 72,000 štirijaških milj ozemlja z okoli 22 milijonov prebivalcev, dočim je, dobila Rusija 78,000 štirjaških milj ozemlja in 13,000,000 prebivalcev. Rusija je izvedla v dotičnih okrajih plebiscit, ki je izpadel v ogromni večini za pridružitve k njej. Toda plebiscit je nadzirala Rusija sama. V juliju leta 1941, ko je bila Rusija že v vojni z Nemčijo sta Rusija in Poljska podpisali v Londonu sporazum s katerim se je Rusija odpovedala ozemlju, katerega je dobila na podlagi pogodbe z Nemčijo. Poljaki pravijo, da so bile s tem novim sporazumom vzpostavljene stare poljske meje. Rusi pa so to stvar tolmačili indiferentno, češ, da je ozemlje, ki so ga zasedli, bilo že prej del Rusije. Končno pa sta se obe vladi še bolj odtujili druga drugi, in sicer zaradi novega spora, češ, da so Rusi pobili v zasedenem poljskem teritoriju okoli 3,000 poljskih častnikov. Vsa stvar visi danes v zraku. Kako bo to vprašanje rešeno, ni še znano, toda toliko je gotovo, da bo delalo velike preglavice zaveznikom in da ne bo v prid njim, temveč Nemcem in v škodo zavezniški stvari zdaj, še bolj pa po vojni, ker zaželjenega trajnega miru ne bo._______ _ _______ ^ _ Kupujte vojne bonde! Hubbard Rd. — No, staro leto nas je zapustilo, ali pa smo ga mi zapustili, ker smo stopili v novega, kar je pač vseeno. Kot že rečeno ,saj staro leto ni bilo dosti prida in menda v novem letu pa tudi ni dosti pričakovati, vsaj nam nekaterim ne. Od starega leta smo se poslovili v gostilni pri našem županu Mr. Strojinu v prav prijetni družbi. Seveda je bil naš Hubbard kaj častno zastopan. Udeležili p^ so se bili tudi Matevž Maukotovi iz Dock Rd. in Mr. in Mrs. Mike Telich iz Clevelanda, pa seveda tudi Mr. in Mrs. Frank Jakšič iz Manto-ve. Mr. Jakšič mi je povedal, da živi tam že več let in da je po poklicu kovač. To je bilo sedaj prvič, da sem slišal, da tudi tam živi kakšna .slovenska duša. Jako prijazna sta oba in pa tudi družabna. Povedal mi je, da je že pred več leti prišel iz Bevk pri Žužemberku. Saj pravim, da so ti Dolenjci res tako prijazni ljudje, da je le kaj, pa seveda tudi Bločani. Vsaj mislim, da je Mr. Telich od tam neki doma. Pevci so pa že taki vsi, da jih je kar veselje poslušat. Zato se pa prav nič ne čudim, kar sem že bral o našem uredniku Francelnu, kakšen pevec, da je, ker je tudi z Blok doma. Tako smo prebili stacega Teta v prav prijetni družbi in tako se razumem dobro z vsemi "Kranjci" ker sem »bil rojen v sredini bivše kranjske dežele. Ker se spodobi za vsakega poštenega kristijana, da gre na novega leta dan v cerkev, zato sem šel tudi jaz. Tam sem se srečal z včimi našinji rojaki, med katerimi je bil tudi Martin Kerin iz onstran Madisona. Z njim so bili tudi njegova prijazna soproga, hčerka in sinček. To so res prijazni ljudje, zato pa tudi hodi krog njih hiše sreča in pa božji blagoslov, ker je prava zastopnost med njimi in menda prav zato jim tudi grozdje, tam ntl tistem prijaznem gričku, tako lepo uspeva. Saj ga tudi precej pridelajo vsako leto in najboljše kakovosti. Ko sva se ta.ko pogovarjal z Martinom o tem in onem, sem ga vprašal, če je mogoče stisnil tudi kaj za doma? Seveda je razumel moje vprašanje in mi povedal, da ga je in pa da naj se kaj oglasim pri njem in da mi }jo dal pokusit od svojega pridelka. Seveda sem se razveselil takega povabila in ko sem mu pa razložil vse moje težave in mu tudi povedal, da mi je skoro nemogoče pridit, ker cesta ni tako ravna, da bi mogel sam krmilit kolo avta. Nato mi je pa kar naravnost povedal, da če je tako, da bo pa on mene obiskal v naj bližnji bodočnosti. Ob tem pogovoru me je vprašal, če sem ga tudi'jaz kaj napravil doma. Ko pa sem mu poj'asilil, da trta po naših krajih ni dosti in da mi je bilo nemogoče kaj napravit za doma, me je Martin pogledal s kaj usmiljenim srcem in skoraj naglas rekel, da se me bo pa on usmilil z enim galončkom. Zato pa mu želim srečo še kar z zopet kaj hodil po naših krajih, da naj nikar ne pozabi na tisti galonček in naj malo prinese, pokusit. Pa saj vem, da je John dobra duša in bi naredil zame vse kar je mogoče na svetu. Saj se pa tudi poznava že skoro 35 let še iz daljnega zapada, ko sva se sprehajala med Indijanci. Zato pa ga poznam in nanj polagam veliko zaupanje. Iz tega lahko malo razvidite, kako smo obhajali in praznovali te praznike. Zato pa pravim, da nam ni še prav nobene sile. To pa se nam tudi pozna na naših okroglih obrazih, saj smo pač v tistem času, ko se ščetin-ci poslavljajo s tega sveta in puščajo za sabo same dobrote. Prazniki so minili. Malo. pozno, pa kljub temu vam želim vsem prav srečno in zadovoljno novo leto ter prav lepa hvala za božična in novoletna darila vsem, ki ste se me spomnili. Pri nas postaja vedno več novih državljanov. Te dni je postala državljanka Mrs. Jakob Mauko' iz "Dock Rd. in je prisegla, da bo ostala zvesta tej naši novi domovini, ki je res. ni lepše na svetu. Čestitamo! Pozdrav, Frank Leskovic —:-o- Ujeti v Italiji Prejeli smo izvirno vest iz domovine, da se nahajajo v bolnišnici Ospidali Riuniti, Santa Maria, Castiglion Fiorentino blizu Arezza naslednji Slovenci: Črnkovič Jože in Matija, Gornji Potok št. 2; Dremelj Jože, Draga 30, pošta Višnja Gora; Zakrajšek Andrej, Strmica, Nova Vas; Praznik Ignacij, Marčidol, pošta Velika Loka; Tomšič Jože, Vrh 6, pošta Žužemberk; Leveč Ivan, Ljubljana, Florjanska 15; Štefančič Jože, Ribnica 103; Kobal Leopold, Ljubljana, Novi Trg 1; Rajhr Janez,, Gaberje 32, pošta Brusnice; Babnik Franca, Bizovik - 35, pošta Dobrunje; Osredkar Alojzij, Pristava 7, Polhov Gradec; Strah Jože, Kompole 114,, Dobrepolje; Bobnar Rudolf, Vabča vas 83, Semič; Modrijan Jože, Rovte nad Logatcem; Meže Jože, Vrblje-nje pri Ljubljani; Resedič Anton, Bela Cerkev; Zupet Alojz, Skoči j an pri Novem mestu; Mi-klič Anton, Travnik 30, Loški potok; Volk Janez, Dolenja Vas 7, Šmarje; Jordan Anton, Predgrad, Stari trg ob Kolpi; Burgar Ivan, Šustsfršičeva 24, Moste pri Ljubljani; Remec Franc, Švica 31, Dobrova; Ha-bič Vinko, S ostro 77, Dobrunje; Strah Frane, Sostro 55; Gliha Jože, Marčidol 19, Velika loka; Vesel Vencelj, Sodražica 70; Urbič Anton, Lipsen 9," Grahovo; Ančnik Anton, Vrh 11, Ig; Lunder Adolf ( Rašica 10, Veli-( ke Lašče; Okorn Anton, Borov-žam naj globoke j šo z a h v a 1 o.} niča 42; Radovič Jože, Prelo-Spomnil pa se me je tudi naš^ka 20, Vinice; Lampel Jože, sosed Sekulič. Prav izftenadil; Višnja Gora ; Vesel Anzelj, Zame je bil tudi Perparjev Janez,j dvor 4, Devica Marija v Polju; ko se je prikazal na novoletni! Likar Stanko, Rožna dolina 156; Salmič Alojz, Osterc 45, Kostanjevica; Grum Mirko, Polhov Gradec 68; Simončič Janez, Vinivrh, Semič; Čeme Rudolf, Brezje 14, Semič; Zidar Jože, Čolnarji 4, Fara pri Kočevtj u; Ambrožih Franc, Bobna gora, Polhov gradeč; Malnar Ivan, Zamost, pošta Brod na Kolpi; Mavrin Peter, Dolenja vas, Stari trg; Grlica Franc, Bitna vas 1, Trebelno; Kavšek Janez, Mloščevo 7, Stična; Lipovec Jože, Sodražica 95; Anžur Franc, Ostro 7; Ro-gale Ivan, Vas 35, Fara pri Kočevju; Prijatelj Franc, Za-moStec 1, Sodražica; Veselic Nikola, Vrhovci 6, Adlešič; Kampel Alojz, Semič. Presenečenje za 80. rojstni dan Spodaj podpisana pionirka sem obhajala 2. januarja osemdeseti rojstni dan. Ob tej priliki so mi moje vnukinje in pravnukinje ter zet prav iskreno čestitali. Pa to je bilo samo za začetek. Popoldan so pa prišli še moji prijatelji in prijateljice s svojimi voščili in s seboj so pa prinesli toliko raznih dobrot za žejne in lačne, da1 je miza komaj držala. Solze so mi drsele po licih, a ne iz žalosti, pač pa iz vese-lj-a, ko sem videla, da imam še toliko res pravih in iskrenih prijateljev, ki me kljub visoki moji starosti še niso zapustili. Prijetna dolžnost me veže, da se na tem mestu zahvalim vsem, ki so se me spomnili ta dan. Obiskali so me sledeči: Mr. in Mrs. Joe Plevnik, Mr. in Mrs. Frank Močilnikar, Mr. in Mrs. Frank Rode, Mr. in Mi^. Frank Strauss, Frank Rode, Mr. in Mrs. Frank Strauss, Mr. in Mrs. Frank Rupert, Mrs. Antonia Lapuh-Svetek, Mr. in Mrs. Louie Gunstel, Mr. in Mrs. Anton Erjavec, - Vsem tem naj prisrčne j ša zahvala, ker skoraj vem, da v takem slučaju vam prav gotovo ne bom mogla povrniti. Saj že star pregovor pravi: "Mlademu se vrajma, star pa mora . . ." Torej vsem skupaj prav lepa hvala in Bog vam plačaj! Vam udana prijateljica, Johana Činkole-Wolf, 697 E. 160 St. .imiiiiiiiHiiiiMi (M verjamete al' pa ne niniiiiiiniiiiiii "Fantička," sem se jaz spomnil, "naš program, ali ofenziva, ali kar že je, nam pripoveduje za danes popoldne, da obiščemo nekaj slovenskih farmarjev tukaj okoli, da se jim javimo kot mirni ljudje, ki so se zaleteli v Kushlanovo kempo brez vsakega zlega namena. Se reče, mi bi zdajle lahko napravili lep denar, če bili zakej, pa kaj bom z vama, ki v vsaki hiši pozdravljata ljudi samo s vprašanjem, kako kaj obstoji klet." "Da bi denar napravili?" poskoči Jim ves navdušen. "Ti samo zini, kje in kako, pa boš videl, če sva s Francetom zakej ali nisva." "Vem za zelo pripraven način, pa bi se tukaj ne obnesel, ker nas ljudje preveč poznajo. Čakaj ta, vama bom povedal, kako se je dvema posrečila nakana v Ljubljani. Blizu cerkve sv. Jakoba je včasih stala velika Virantova hiša na prometnem vogalu. Notri je bila vedno dobra gostilna in restavracija. Pa se nekega dne znajdeta pred hišo dva Ljubljančana. Eden je imel nekak fotografski aparat, drugi pa dolgo palico. Ustavita se pred Virantovo hišo. Tisti z aparatom se je usta- Mrtvec toži pogrebno društvo V Solunu se je vršila pred leti precej dolga in zanimiva pravda, ki ji menda ni para v sodnih zapiskih vsega civiliziranega sveta. Razprava se je vršila kot sledi : V neki macedonski vasi v Grčiji je zbolel starejši kmet. Prepeljali so ga v solunsko bolnišnico. Kmalu za tem pa je bolnik umrl. Njegovi svojci so naročili nekemu pogrebnemu zavodu, naj oskrbi prevoz mrliča v domačo vas. Pogrebni zavod je v redu opravil svojo nalogo. Mrtveca so zabili v krsto in mrtvaški voz se je napotil iz Soluna v Mace-donijo. Med potjo pa se je tedaj zgodilo nekaj nenavadnega. "Mrtvec" se je prebudil in je na veliko osuplost spremljevalcev dvignil pokrov krste in stopil z voza. Izkazalo se je torej, da zdravniki v solunski bolnišnici niso imeli prav, ko so ga proglasili mrtvim, kajti mož je padel le v neke vrste letargonijo, ki je bila podobna smrtnemu spancu. Ko je možakar opazil, da ga vozijo v mrtvaškem vozu, je pričeLna vse kripl.je razgrajati nad obema uslužbencema pogrebnega podjetja. Bil je tako jezen, da je čisto pOzabil veseliti se, da se je z njegovo smrtjo vse tako srečno končalo. Možakar si je kmalu opomogel. čez nekaj dni je prejel lep račun od pogrebnega društva. Toda možakarju ni niti na misel prišlo, da bi plačal. Dejal je, da ne plača prevoza mrtvega člove-da, kajti podjetje je res pre- peljalo živega človeka. Pogrebno podjetje pa je vztrajalo pri svojem računu in se je obrnilo na sodišče, kjer se je več mesecev razvijala sila zanimiva prvada. Pogrebno podjetje je trdilo, da je ravnalo v dobri veri, ko je opravilo prevoz "mrtveca," ni pa krivda podjetja, ako je bil ta "mrtvec" v resnici živ. Kmet pa je bil tudi trmast in ni odnehal Kako je bila pravda zaključena, pa poročilo ne pove, kajti oba pravdnika sta bila odločena, da vodita pravdo dalj« do zadnje možnosti. Iz Slovenije V GORJANCIH se je tudi organizirala močna skupina, katere je takoj po padcu Italije napadla Novo mesto. Dva dni pozneje pa so prilomastili Nemci iz Brežic s tanki in ka-noni in so Novo mesto razrušili, kakor pravi poročilo, da ni v njem ostala živa duša. Kostanjevica je dobila četni ški obisk 17. oktobra. Bilo je ubitih večje število Nemcev Iz Kočevskih gozdov pa je udarila četniška sila proti Reki, kjer se bijejo tudi naši rojaki za Sušak. Veliki boji so se vršili tudi na železniški progi Karlovac-Sušak, Duga Resa, Bosiljevo, Ogulili, vseh krajih, ki meje na našo Belo Krajino. NOVI GROBOVI V DOMOVINI. — V ljubljani so umrli: svetnik deželnega sodišča dr. Ivan Šerko, ga. Malči Štokova, soproga poštnega pristava ing. Stoka; ga. Emilija Vebrova in gdč. Polonca Vebrova, soproga in hčerka vseučiliškega profesorja; Ivan Demšar višji veterinarski svetnik v Mokronogu; Filomena Bajčeva, po rodu Kogojeva, vdova šolskega upravitelja v pokoju; ing. Hugo Spit-zer; ing. Hugo Ličar v Sarajevu. V Šmartnem ob Paki je umrl bivši poslanec in predsednik Slovenske kmetijske zbornice v Ljubljani, Martin Steb-lovnik. SLOVENSKA KOLONIJA V VALJEVU. — Pod predsedni-štvom g. Cvetko A. Kristana so Slovenci v Valjevu nabrali o božiču 300 dinarjev za otroke, in reveže. DR. MARUŠIČ ŠE ŽIVI. — Dr. Marušič, o katerem so poročali, da je bil ubit, še vedno živi. Poročilo ne pove podrobnejših podatkov. -0—- Kupujmo obrambne obveznic« in znamk«! vil kakih 20 korakov od l oni s palico pa tik ob hiši-tem je oni začel gledati v* grafski aparat in je daj12' roko znamenje tovarišu piV0 ši, naj prestavlja drog sefl^ tje. 'j k. Kmalu se je nabralo njiju polno radovednih lju» j( končno je prišel iz hiše e gostilničar. Nekaj časa ol* r je to merjenje, ki je kazalo>00, no na hišo, potem pa ne ^ več premagati radovednost vpraša tistega, ki je presta* ^ drog: "Kaj pa merita, gttc da?" Ta se sprva ne zme® vprašanje in šele na poi";ev vprašanje, pomenljivo od£ ■ ri: " >1 "Kaj ne vidite, da sva ®e i na inženirja. Poslana sv* s zmeriva, zemljo za pouličn^ j .$ I šla ravno tukaj, kjer stoji ^ gostilna. Treba bo najbrže d, podreti." u Gostilničar se je tako |. šil, da je kar prebledel. Ivje časa lovi sapo, potem pa \ nirju" zaupljivo reče: "č||kj ta par minut časa, gospo®gu ženirja, bi stopila malo n<>a t meni, se bomo nekaj porw0g Pa nimava časa," mu o'Vn ne tujec, "imava danes šefki opravka." ' jLj, "Ej, za par minut se £ g ne bo poznalo nič in tui;ro mudila ne bosta dosti," s>|se stilničar. j "Počakajte, bom vpraŠ» -0 variša," se končno vda zega mereč. 0V] "Recite mu, da se ne če stopi za par minut k ^ja gostilno." 11| Res gre ta k tovarišu, ja imel namerjen fotografs^. ] rat ma Virantovo hišo in #>> ta se v živahen razgovor. !a j aparatom se je očividno'la. ker mahal je z rokama ifljič na uro. No, končno se jej>ra vdal, zložil je aparat skufpr oba se podasta z gostot s jem v hišo. Birt je bil vC j, žen in peljal je gospoda'n \ sebno sobo. Tam ju je Pfaj za mizo in izginil iz sob&ah nirja se suneta s komolc; p; šepneta: "Aha, obneslo §>r< kot je videti." h Kmalu se prikaže gostlirj z litrom iskrečega teraiiahe krožnikom okusne šuflfvl, kruhom. "Malo bosta P^i ; nila, če se vama ne fržif-s ju prijazno povabi. |k "Sicer nisva lačna, dP bo, da ne boste rekli, iki' prevzetna," reče eden, i^j: jev in z veliko slastjo A otepati dojužnik. Ko staJT cej pospravila, jima gosti'' zaupno reče: a z "Jaz vem, kako je tal t Mene ne bo nihče uc''m imam šole in vem, da je odredba. Ampak vem di, da bi na stvari ne sra^t-1' lo dosti, če bi tekla ulifff0 leznica na oni strani moj"11' Saj je vse odvisno od v»iavf kor bosta napravila nac'*0 sta, jaz nisem umazan ' ' in prav lahko se pogoV' Saj ne maram, da bi kelo ^ da vaju hočem podkupi»Jfex ne daj! Ampak, če se |Pa tukaj le pred vama kak *se in pa da bomo še pili, da Xe> od mize teklo, pa tudi mem, da bi se ne dal na^ koliko spremeniti." "Kaj pa mislite, da j1^ zraste eden izmed inže"; M o i "Saj ne rečem, da bi se la proga na Prule nekol#|Pe makniti, ampak naj se igO stvar izve, bova ob služb°:^u zaprta bova." "Kar se tukaj le meni^ tane med nami, saj srtt^ je," hiti zajtrjevati g* sa čar, ves vesel, da tako že. Tukaj le je nekaj de#°J in še bom dodal. Kar pi-1',™ 6stanimo prijatelji." Pa so Rili, da je vse bo teklo. Šele čez dolgo J-gostilničar zvedel, kako JPt navihanca potegnila, se ^ 1 riapila in najedla, pa š® 1 sta dobila povrhu." / od 1 a hiši. ati vf daj«! _ lsu p^o so potekali dnevi, pote-s meseci in leta. Otroci so Ikot konoplja, Lovrač jih ;'al°. J vesel, pa tudi žalosten. 11 V , je in slutil že zdavna, da hlse e tuj in da so, zlasti sta-sa nekam zamišljeni in da aza poslušajo le hlapčevsko 1 ne p, ne pa iz ljubezni. Stari fanta sta že začela hoditi resta kazati-trmo, molče .a, ^jtoda on ju je razumel, da zm|lker ne zna njunega dela P0, Sevati. Vse to ga je začelo o odg Lovrač Spisal JAN PLESTENJAK Zgodnja danica Tako je potekal čas. Nekoč no vzplamtele svetilnice na la- zagledam tebe, Ana, ,pod obo- iVa e le čutil, da se mu načrt 1 fv ji se je znašal nad ženo, uhcJl nad najmlajšimi, starej- lže'.,,i pošiljal za cele tedne v stoji |kuhat kope ali izsekavat, jbrz|da ni 0bčuti] nasprotstva u ni bilo pred očmi naj-ikn U: i oclpor zoper njega, zo- 'el- '.ijegovo vzgojo in njegQvo pa'. ,ikaj sta pa Janez in Tone >sP°flSudna?" je v skrbeh spra-lo n®a Jera. P°me;oš ti že bolje vedela," jo m« "vračal mož. JS šeikaj?" id no si jima kaj šušljala se 1 , ^ se prevzela. Ali ju je pa } ^rojin naščuval zoner me-rse i." praš» la ze! n. io sta Hotenje, da bi družino ial v otroških vezeh, in ka- naščuval zoper me- lahko. Pa ju bom že 1, sta še premlada, da bi ^jala. Jaz sem ju izredil ga ne smeta pozabiti." ,ovre, nimaš vsega prav, e b vse ste enake. In tega jaz nefm. Kdor, je pošten, je po-na$i brez' cerkve, brez pridige sega. Tatu n goljufu pa ne da ^aga ne cerkev ne duhovnk, nžcf- na.i po kolenih drsi okrog se fh oltarjev. Bog ve, kdo ti 0lik|dahnil take misli in kdo ti se ni, pa mi naj otroci ?" "Ne želim ti tega, ali bojim se, da res ne pride tako. Po tvoji podobi so otroci, s tvojo trmo in tvojo močjo. Ne vem, če je edina zmaga trma in moč. V otrocih se kopiči, kar grešiš nad njimi. Vedi, tvoji grehi te bodo tepli." "Moji nikoli, ker nikoli nisem grešil, pač pa mnogo trpel in marsikaj izpregledal. In za hvaležnost naj se pokorim? O ne, Lovrač že ne!" Lovrača je ujezilo in njegov glas je postajal hreščeč, obraz zaripel, dlani so se mu krčile v pesti, ostro je zapičil oči v Je-ro, kot bi ji hotel šiloma dopovedati : "Ne razkopavaj po mojih bolečinah." Jera je utihnila in s tresočo se roko vbadala v ^rdo platno. Misli so ji begale v njeno mladost in zazdelo se ji je, da je bilo, življenje pri Adamovcu paradiž, a pri Lovraču ji je pekel. Zasmilili so se ji otroci, rojeni v bolečinah, bolje bi bilo, da bi jih ne bila rodila. Po svetu bodo morali, v srcu bodo nosili žalosten in grenak spomin na očeta, na dom in mogoče tudi na mater. Zazeblo jo je po vsem životu, ko je pogledala v Lovračev obraz, v njegove gube na čelu in sive niti v njegovih laseh. Zasmilil se ji je tudi on, ker ji je nekaj reklo, da trpi in da mu kljuje v duši, kar pa šiloma zatira in duši. XI. Lovrač se je vozil iz mesta. Sedel je na praznih ogljarskih vrečah sam, ves črn, in žvižgal. Dohitel je pijančka Macafur-ja, ki je krevsal po prašni cesti. Nabral se ga je že in zanašalo ga je. "Hej, Macafur, prisedi!" Ustavil je konja. S težavo se je skobacal Macafur na voz. ''Lovrač, otrok si se nabral, dobro ti je, lahko gospodariš," je začel Macafur. "Za grunt jih je treba. Skrbi so pa z njimi, to je res. Pa bolj me skrbe fantje, ker vem, da bodo babe hotele tiščati le do- glej, kar je zdaj videla, je bila postava: mladenič v jasnobe-lem oblačilu je stal v vrtu. Sij, je bila to senca: ker Ana je skozi poigravanje njenih barv jasno videla obrise listov la-vorjevega grma, za njo in rož- nekako hrepenenje, videti božji steljo in zadremala. Tedaj se ji svet, jasno nebo in šelesteča, zibajoča se drevesa. In prišla je iz temne sobe z gorečo svetilni-co ter šla v tihi vrt, ki je cvetel za hišo. Zunaj pa še ni bila tema, prijeten večer je bil in.sre-brnast mrak. Ana je sedla pod drevo; bila je stara smokva in v njenih vejah so snivale ptičice v svojih gnezdih in zdaj zdaj tiho za-ščebetale, kakor bi uspavale svojo deco. Ta nežnost ptičic jo je ganila. Tiho je obesila srebrno svetilnico smoKVi na vejo ter brez besede sklenila roke. Bala-se je že klicati k Bogu, ko njegova volja oči vidno ni hotela slišati njene prošnje, in v nemi odpovedi se ji je glava v natvezil o dobrotah, ki so :U(il Pri'nas bi bila lahko hiifa: pa.'|e ni. Za otroke se ne sm|Ps' mč se "e meniš z nji-g4samo tvoje ukaze slišijo in psovke. Mogoče se te zdaj le^Joje, ali boj se, kadar se te pijffoodo več bali." j Kaj, ali se naj jih potem odjbojim, jaz? Kaj se ti blede? c^ spodim od hiše, pa čeprav o 5'jnt prodam in poj dem, ka-j bom hotel. Da bi meni ukase T&U otroci, nak! Še nihče mi ma." Macafur se je nagajivo nasmehnil, kot bi čuval veliko skrivnost. "Kaj pa mežikaš, Macafur, ali nimam prav?" je zrohnel Lužar, ki ni strpel namigavanj. "Imaš in nimaš." "Tako se izmikajo babe; povej mi, ali imam prav ali nimam." Macafurju je bilo nerodno in še bal se je Lovrača. "Ker že 'moram in ker te imam rad, Lovre, ti povem; kajti drugače biszvedel iz čenč. Žena najbrž že ve, pa ti povedati ne upa. Sam pa vem, da nisi opazil. Da boš vedel, tvoja starejša se j« spečala. Če ne druga tudi." V Lovraču se je dvignilo s krčevito silo, udaril je po konjih. Vse se je treslo v njem. Na čelo so mu stopale potne kaplje. "Lovrač, nisem ti mislil slabo, povem ti tudi, da govore, češ da si sam kriv. Dekleta so pasla sama, ležala v listnjaku, prilika da priliko, saj veš . . .' "Molči!" je velel Lovrač. Macafur ni več dregal vanj Težko mu je bilo in že žal, daj mu je razodel. Vozila sta se molče. Pri Star-j manu sta se založila in ugasla j žejo, ki je bila tem hujša, ker j je vrelo v obeh: v Lovraču zavest prevare in zlomljenosti, v Macafurju pa strah pred posle dicami njegove izpovedi. Mol-| če sta se poslovila in razšla v noč vsak po svoji poti. "Jaz jima. pokažem, vlačuga-ma!" je divjalo v njem in skoro ni bilo misli, ki bi ga omehčala. Voz je pustil v dolini in s ko-[ njema divjal vJirib. tudi na skrivem trpel, je ravno ponižno sklonila na prsi. Tedaj tako dušil pred Ano svoje vzdi- j ji je bilo, kakor da jo je v hipu he. Tako je mineval čas in obajobvel tajinstveni dih in lasje so sta že nehala upati, a moliti nista nehala i(n na lokah in polju in ob ognjišču sta se njuni duši neprenehoma dvigali h Gospodu. se ji jeli jeziti in začela se je ogledovati po vrtu, napol v omamici, tako posebni, čudni omamici. In zdajci je opazila, da se vsi žarki lijejo iz mogoč- je v spanju zopet prikazala ona prozorna sčnca v svoji snežni belini, stala je njej nasproti ter nekaj pisala na steno. Ana se je takoj zbudila. In glej, na steni je plamtelo nekaj kakor blodna lučka: bila je beseda, ki jo je angel napisal, bilo je zgolj ime: "Marija." Prikazen angel ova pa je zginila. Drugi dan se odpravi Ana, odeta v belo oblačilo in zastrta z belim pajčolanom, na pot v Jeruzalem, kakor ji je bilo ukazano. Po angelovem naročilu je darovala v templju dva bela goloba. Ko po daritvi gre iz templja, ter pride pod obok Zlatih vrat, zagleda Joahima, stoječega ob mramornatem stebru, ki je imel obliko izklesane palme. Vsa nema v svoji radosti Ana obstoji, Joahim pa reče: "Hvala Gospodu, mojemu Bogu! Niso bile varljive sanje, ki so mi ukazale, naj grem iz puščave ter se napotim sem, kjer mi bo dodeljena sreča, da Naciji so v svojo propagando m Norveškem v mestu Oslo prav imenitno pogoreli. Slika nem predstavlja veliko areno, kjer se imajo vršiti rame športne tekme. Narod se vabilu nacijev k tem tekmam ni odzval, kar nam pričajo prazni sedeži v areni, pa ne samo narod, ampak doma so. ostali tudi švedski Športniki, ki niso hoteli v tekmo z naciji. Tako \ so tekmovali naciji sami med seboj. i pa se je zgodilo, da je prinesel --j Joahim svoj običajni dar v tem- Ubog je bil Joahim, ko je ! pel j in eden tamošnjih duhov-prišel v hišo svojega tasta, to-j nov mu hladno reče: "Tvoj dar, da Gospod je bil ž njim ter mu!se zdi, Bogu ni ljub. Zakaj je blagoslovil in obilo množil ime-; brez otrok tvoj zakon? Iz hiše tje. Njegove črede so rastle na: Davidove si, iz tvojih otrok bi bolj bel od snega, mu je žarel širokih pašnikih, žetve na nje-j se mogel naroditi Mesija. Mor-J krog senc in krila je imel iz govih poljih so bile divne. Toda Joahim ni maral kupičiti časnega premoženja, njegova roka je bila odprta in kar je rosi-lo v njo, je zopet teklo iz nje v roke, ki so se dvigale k njemu za pomoč. In Joahim je delil vse svoje dohodke in vse imetje, ki ga je ž njim Gospod obdaroval, leto na leto na tri enake dele: prvega je dajal vdovam, sirotam in ubožcem, drugega je posvečal templju v Jeruzalemu in šele kar je preostajalo, je odmenil za svojo hišo ter za svoje prijatelje in sorodnike. V njegovi hiši je vladal mir božji in Joahim in Ana sta živela v zakonu čisto in pobožno ter v tihi sreči. Le eno jima je kalilo radost življenja, sicer tako popolno: da. nista imela otrok. Toda je že bežala njuna mladost odevetela žarna lepota in težka skrb je padla Ani v dušo in glava ji je v žalosti klonila na prsi. Kakor lije duhoven olje pred oltarjem, tako je izlivala Ana neprestano svojo dušo v molitvi pred Gospodom v globokem hrepenenju in upanju, ki jo je vedno napajalo kakor vnjiva dišava, v upanju, da je odločena za velike reči. Saj je vendar zvenelo nekdaj Ar-kasu iz ust kakor obljuba, da je poklicana izpolniti poslanje; Bog sam ji je navdihoval njene molitve in njeno željo, da se ta molitev izpolni, željo, ki ji je razjedala srce ter jo v notranjosti žgala kakor razbeljena kovina! Je-li postala nevredna, da bi bila mati, nevredna, da bi bila šteta med prednike Mesi-jeve?'Mar se še ni bližala ura? In premagana se je v solzah zgrudila na tla ter poljubljala zemljo, to skrivnostno, krilo, ki neprestano rodi življenje v ti-« hoti. In zopet, zopet in zopet je v trpljenju na tihem klicala k Bogu—pred Joahimom pa je molčala in mu ni odkrila svoje težke bolesti; in Joahim, ki je vorjev grm njej nasproti, da se kom Zlatih vrat!" zlivajo na prečuden, nikdar vi- In Ana in Joahim sta se ob-.! den način v določne obrise; inljela ter povzdignila svoje oči' da si omadeževan z velikim gre-' iskrečih se rubinov. In vendar hom in zato ti je Bog odrekel otroke. Vzemi torej svoj dar in pojdi iz templja!" Ko je duhoven izgovoril te nepremišljene besede, je padlo nekaj kakor groza na vse, ki so stali blizu, tako da so se jeli pred Joahimom umikati. Dasi brez krivde, vendar Joahim ni izpregovoril ne besedice v svo jo opravičbo in je šel iz templja. Stal je pred vrati ter si s plaščem zakril obraz. V Naza-ret se ni hotel vrniti. Bil je osramočen in svoje sramote ni hotel 'nesti pod streho, kjer je živela žena. Zbežal je torej v puščavo ter si ondi postavil šotor. Štirideset dni se skoraj ni dotaknil ne jedi ne vode; premišljeval je le, s čim bi bil pač razžalil Boga in ne leži li vendarle kaka krivda na njem. In prišli so k Ani ter ji pripovedovali, kaj se je bilo zgodilo v templju. Tedaj se je Ana zaprla v svojo sobo in sedla na tla kakor žalujoča vdova ter si potresla *pepel na glavo. V tej žalosti je prebila dolgih štirideset dni neprestano. Ko pa je ta doba pretekla, se je oglasilo v njenem srcu zopet in glej, zopet je Ana videla jasno. prikazen angelovo; plul je nad njima, položil roke na njuni glavi in žarki, lijoči iz njega, so stikali blesteč oblak krog njiju, tako da ju je demantni blišč kar slepil. Tako sta šla skup roko v roki izpod oboka .Zlatih vrat in zahvaljujoč Boga odpotovala nazaj v Nazaret, ne cvete oleandrov, ki so rastliikjer ju je čakala njuna tiha hi-za lavorjem pri studencu. Ana šica s prijaznimi sencami sob, je nepremično strmela na prikazen in srce ji je bilo v grozi. Oko se ji je širilo in kakor v vročici ji je plula kri. Tedaj se oglasi iz te sence mil glas, govoreč: "Konec je tvojim solzam in tvoji vzdihi bodo onemeli! Vzemi palico v roko in pojdi v Jeruzalem! Tam v templju daruj dva bela goloba. Ko prideš po daritvi iz templja, boš srečala pod obokom Zlatih vrat svojega moža. Z njim se vrneš sem. Bog je s teboj!" Tako je govorila prikazen in ko so odzvenele njene besede, se je razblinila v zraku kakor jutranja megla v soncu. Toda beli sij je trepetal po vsem vrtu in tih spev kakor tisočerih v snu žvrgolečih slavčkov je plul kakor vetrec skozi večer. Nato je bilo tiho, nemo; sij je ugasnil in mrak se je stemnil. Ana % pa je kakor omamljena vstala ter omahovala v svojo sobo, ondi se zrušila oslabljena na po- in stari vrt, poln cvetočih smo-kev, terebint in margaranov. Tako sta živela zopet skupaj čista v blaženosti in v njunih dušah ni bilo več sence. Ana je imela zdaj obljubo, po angelu ji naravnost oznanjeno, in zavedala se je svoje velike naloge. In prišel je dan, ko je Ana rekla Joahimu: "Že je izpolnjeno, kar je sel božji tistikrat obljubil v vrtu: Cvet vzcvete na palici Aronovi. Brez madeža je spočet sad, ki se nad njim za-raduje zemlja in nebesa!" Ko je bil dopolnjen čas, se je zgodilo, da je bila Ana sama v svoji sobi in je Joahim skozi odprta vrata zaslišal klic nje-n j enega glasu. In ko je hitel k njej, glej, je bila zopet kakor v zlatem oblaki^ kakor tistikrat pod obokom. Klečala je na svoji postelji ter dvigala k luči žarno dete, ki ga je bila porodila. In pritiskala ga je na svoje srce ter pokazala Joahimu njegovo obličje. In on in Ana sta od radosti zaplakala in njun vriskajoči hvalospev je plul iz sobice vun v stari vrt in visoko k nebesom. Ko se je potem znočilo, je videla Ana zopet ime "Maiaja," kako je v plamtečih črkah žarelo na steni, in njen duh je bil prešinjen od velike prikazni. Videla je vsa nebesa in njih omotično globočino, bilo je vse polno angelov, ki so se vsi ponižno klanjali njenemu detetu. In videla je vse širom širno zemljo in vsa morja z vsemi otoki, suha zemlja in vode so pozdravljale dete. In zrla je v notranjost belih mramornatih svetišč ob modrih globinah vod1 in v šumeči-li gajih ter videla, kako so se zlati maliki v njih in vsi kipi bogov vsepovsodi rušili na tla, da se je od grmečega padca tresla zemlja. In videla je, kako so v podzemeljskih votlinah' Sibile, ograjene s črnimi pajčo-lani, kakor od mrtvih vstajale, kako so, skoraj okamenele od starosti, le s težavo omahujoče stopale skozi noč, in slišala, kako so med železnim bobnenjem težkih njihovih korakov na vse štiri strani sveta grmeli njih glasovi: "Ura je blizu! Danes je rojena ona, iz katere vzide Beseda, ki je bila od začetka in bo na veke! Ura se bliža! Brez madeža se je narodi-la Devica, ki jo bo slavil ves svet!" In premagana od veličine svoje prikazni je padla Ana v globoko omotico in ko se je zbudila zopet v življenje, je podala dete Joaliimu ter zašepeta-la: "Marija!" Dala sta torej detetu to ime, najslajše v človeškem jeziku. (Češko: Julij Zeyer.) -o-- So plačali za sinov beg V Nemčiji so pomorili neko poljsko družino, ker je sin iste, ki se je nahajal z nemško armado na Ruskem dezertiral. Ker se Nemci niso mogli znofitynad pobeglim' vojakom, zato so proglasili njegovo družino kot komunistično in jo na podlagi te obtožbe obsodili v smrt. DELO DOBIJO NEDRŽAVLJANI HOTEL STATLER Ima odprto za: BUS BOY TERRACE SOBA OPERATORJA ZA POMIVALNI STROJ — PORTERJE Zglasite se v Employment Office E. 12th St., soba 335 od 9 zjutraj do 5 popoldne (9) SHOOT STRAIGHT WtftOwBqpI Wt WMMNM Aeronavtično DELO MI POTREBUJEMO DELAVCE Za sledeča dela Za oskrbovanje' Pometače Millwrights Plača od ure THE PARKER APPLIANCE CO. 17325 Euclid Ave. Employment urad 1800 London Rd. (7) ženske — Nočno snaženje Zglasite se v EMPLOYMENT OFFICE 8. nadstropje tekom dneva ali pri Mr! Burgess po 6 uri zvečer Stalno delo—dobra tedenska- plača. THE BAILEY CO. Ontario in Prospect St. _*__(8) Moške in ženske splošna tovarniška dela ] se potrebuje za 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77y2c na uro Ženske 62yac na uro Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. National Ckrbon Co., Inc. (8) DELAVCI Za delo znotraj in zunaj Dobra plača od ure THE WHITE MOTOR (0. 858 E. 79. St. (7) DIP TANK BARVARJI Truckerji Strojni riviterji Pomagači riviterji Press operatorji in pomagači Operatorji škarij Drugi in tretji silit Plača od ure. THE CLEVELAND TRACTOR CO. 19300 Euclid Ave. \ — m Jo Van Ammera-Kuller: '"''ijiii- UPORNICE ROMAN Hendrik Coornvelt si je pomladil lase s čela, ki ga je oro-sil strah, in je spoznal, da ga je Gospod v hiši lastnega očeta s prihodom tega predrznega in malopridnega francoskega otroka obiskal s težko meseno izkušnjavo . . . Štirinajstkrat je Aagje Spieghel, Lodewijka Coornvel-ta, posestnika volnarne v Ra-pcmburgu gospodinja, obdarovala svojega gospoda in mojstra s sadom svoje zakonske ljubezni; štirinajstkrat je Lo-devvijk s strogimi in imenitnimi črkami, kar jih je premoglo njegovo pero, vpisal v hišno biblijo; "Danes sem v hvaležnosti do našega Gospoda prejel l jubljenega otroka v dedno posest." Toda šestkrat je moral pod rojstni dan in pod vrsto, premišljeno izbranih imen naznaniti: "Danes je Gospod življenja in smrti izvolil, da je poklical tega mojega ljubega otroka v kraljestvo svoje večno slave." Ravna oblika njegovih črk ni zadrhtela niti od veselja niti od žalosti, kajti Lode-wijk COornvelt je bil bogabo-ječ mož in je vedel, da je človeško bivanje na zemlji le romanje v boljše življenje. In Aagje, njegova zakonska zona, je jokala in žalovala za malimi, ki jih ji je ugrabila smrt — trikrat črevesna vročica, trikrat koze — vendar se je tudi ona ponižno uklonila božjemu sklepu, rodita nove otroke in jiH vzgojila, kakor ji je velevala najvišja in najlep fui ženska dolžnost, dokler ji ni so osiveli lasje in dokler ni po stalo njeno teJo široko in težko; tedaj se je poprej neugna-no delavna žena redkokdaj ob drugi priliki prikazala na cesto, razen če je šla v nedeljo k maši ali če je obiskala bolnika v soseščini. VSE KARKOLI se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje zob in enako, lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo 3e narejeno, kadar vam čas dopuščn. Uradni naslov: 1)R. J. V. ŽUPNIK vhod na 62. cesti, Knausovo poslopje. (Jan. 6, 10) -H-V. ■i-- Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68tb ENdicott 4212 Razume se, da so hčere po končanem šolanju prevzele njene vsakdanje hišne opravke. Toda s ssvojega togega naslonjača kraj okna, kjer je z nogami na podnožniku, katerega je grelo žareče oglje, kraljevala in s svojimi neumornimi rokami pletla nogavice, je obvlada vse mnogostransko in širno gospodinjstvo. Nobena nemarnost, noben napak zložen prt, nobeno neočiščeno vedro, noben prašek na tleh ni ušel njenim ostrim očem na njenih pregle-dovalnih obhodih, ki jih je so-pihajoča in stokajoča dvakrat na,dan pričenjala v kleti ifi šele na podstrešju završila. Najstarejši hčeri, Keejetje in Koosje, sta bili, kakor se spodobi hčeram velike družine, kakor ona od zgodnjega jutra do poznega večera zaposleni s posodo. Toda če sta zjutraj za-rana prišli doli v hišo, sta redno že našli tam staro, svoje-jrlavno teto Pietje, ki je vneto in molče opravljala svoje delo. Ker sta bili že od mladosti vajeni tega, se jima je zdelo popolnoma v redu, da je teta, čeprav jo je z leti ukrivil revma-tizem in je skoraj popolnoma oglušela, pomivala tla, dočim sta oni le pobrisali prah, in da se je mučila s težkim tolkačem valjalnice, dočim sta mladi dami zgibali svetlo perilo in ga polagali v stiskalnico. V mračni in mrzli kuhinji v zahišju, ki je bila podobna ječi, se je od pete ure zjutraj do enajstih zvečer ubijalo še neko bitje v rdeči jopi in črnem krilu, ki so ga domači klicali "Kaatje," vsi drugi ljudje pa "dekle"; toda nihče se ni domislil, da bi tej stvari dal kako drugo delo kakor čiščenje veže in pomivanje posode. Nedvomno bi se zrušil ves družabni red, če bi se Kaatje drznila, vsakodnevnim pobožnostim, ki jih je opravljal hišni gospodar, prisostvovati drugje kakor pa na pletenem kuhinjskem stolu, ki je bil zanjo določen! Teta Pietje pa je bila koristno in neobhodno potrebno bitje, napol članica družine, napol dekla. Pri delu je bila prizadev-nejša od vsake dekle in je terjala komaj kaj več obzira kakor te — bila je namreč stara devica, brez denarja, brez varstva in obrambe, in je v družini posestnika volnarne, s katerim je bila po očetovi strani v sorodu, z delom svojih rok služila svoj vsakdanji kruh. Ker je znala navzlic svojim starim očem pošiti najfinejši damast in — navzlic izučenemu mesarju v kraju — delati mesene klobase in žolice, je bila v veliki hiši kos neznatnega pohištva, katerega so radi uporabljali, ga opazili le takrat, kadar so ga ravno potrebovali, in bi ga pogrešali šele tedaj, če bi ga nekega dne več ne bilo. Zgodaj so se pričenjali in pozno končevali dnevi v Coorn-veltovi hiši; vendar je bilo videti, kakor bi bili za oblico dela, ki so ga morale opravljati žene, še prekratki. K sreči je Saartje, tretja hči, s sedemnajstimi leti končala šolo in prišla domov, da so lahko del gospodinjskih opravkov odložili na njena mlada ramena. Čeprav je sijajna vzgojna metoda madame Troquet tudi na njej opravila svoje delo, je bilo v njej še preveč mladostne, poskočne živahnosti; niti pri mnogovrstnih ceremonijah pri pranju, niti za čiščenje srebr-nine in gubičanje a vb ni kazala tiste resne vneme, ki se spodobi za take opravke. Mlada .stvarca je imela prav tako nerazumljivo kakor obžalovanja vredno veselje do knjig. Namreč ne do zbranih Boezerjevih pridig, ki jih je njena mati v opoldanskih urah tako rada na glas prebirala, niti do "poučnih premišljevanj za mlade deklice," s katerimi so se ukvarjala dekleta na tedenskih krožkih pri njej, pač pa do tiste vrste knjig, ki niso bile za ženske nič kaj primerne; našla jih je v knjižnici svojega očeta ali pa jih je — kar je bilo še huje — staknila v sobi, kjer je v počitnicah prebival David, tretji domači sin. Že večkrat jo je Keejetje našla v Davidovi sobi, kako se je s cunjo za prah ali s kosom usnja za čiščenje v brezdelnih rokah zardelih lic sklanjala nad kako tako kn j igo; z vso premočjo svojih pet in dvajsetih let je spustila pravo krščansko nevihto na svojo nujmlajšo sestro. Ko pa jo je zadnjič zasačila, ni mogla niti s svojimi trdimi besedami, niti s tem, da jo je krepko stresla, zaustaviti Saartjejinega kihajočega sme ha. Sestra se je resno ujezila in hotela iz sobe, toda Saartje jo je ujela za trak predpasnika in pridržala: "To moraš čuti, Kee, kaj takega še nisi brala, kar si živa!" In dočim jo je pri najdovtipnejših mestih te zgodbe dušil smeh, je brala na glas: "V tem znamenitem trenotku se je zgodilo, da se je imenitni Petrus Statokitts mlajši znebil zdihljaja velikega Samsona, v plemeniti jezi pograbil čolnarski kljunač, ga nastavil na rob jarka in se s tako gorečo, neznansko silo uprl obenj, da se je čoln mahoma odtrgal in zdrknil pod njim, dočim je plemeniti povzročitelj tega dogodka na glavo štrbunknil v vodo. Tako je ležal tu, le s čevlji še na krovu; oba škrica njegove vrhnje suknje sta opletala nad valovi in imenitni Petrus Stato-kius mlajši, ki se je z obema f rokama upiral v dno vode, je z neznansko težavo držal nad vodo svoj obraz, ki so ga, dasi vsega obdanega z blatom, še zmeraj krasili naočniki. Njegov klobuk je veselo poplesaval na valovih." Keejetje se je morala zoper svojo voljo smejati; da, ni se mogla upirati skušnjavi, da ne bi vesele zgodbice, ki še je tako razlikovala od vsega, kar je sicer dobila pred oči, prebrala do konca. Potem pa je vendarle z nadmočno modrostjo pokarala svojo sestro, češ da je Bog radi tega dal ljudem knjige, da bi vzbujale v njih vzvišene in bogaboječe misli, in da ni lepo, da se v knjigi, kakor je storil ta pisatelj, smešijo napake na- ših bližnjih in njih zunanjost. Tedaj ji je pa Saartje pošteno dala pod nos: "Ali ne veš, kdo je to napisal? Kdo je ta "Hildebrand," ki piše, kakor bi vse te storije sam doživel? To ni nihče drugi kakor Nico-laas Beet, s katerim je bil David v "Literarnem društvu" in ki je lani pozimi bral v "Dru- —--* ( štvu za občo korist." I Rdečica nejevolje je Keejetjejin zali obraz.' dar ne more biti res! Beet je bil,vendar reset gaboječ mlad mož, hkrfl1 didat za župnijsko služb se nikdar ne drznil nap" ko slabe šale! (Dalje prihodnjičW«a we*«-'......• ' ' . • Vabilo na delniško sejo Tem potom se naznanja vsem delničarjem in delničarkam North American Bank Co., da se bo vršila letna delniška seja v sredo, 12. januarja, 1944 ob osmih zvečer v Kanusovi dvorani, 6131 St. Clair Ave., Cleveland 3, O. Na tej seji bo volitev direktorija za leto 1944 in vse druge zadeve, ki spadajo na letno sejo. Za THE NORTH AMERICAN BANK (0. J. L. SURTZ, tajnik. ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiminiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^ | Razpis službe Direktorij Slovenskega društvenega doma, Euclid, O., | razpisuje službo oskrbnika. Prosilec mora biti ameriški § državljan. Prednost imajo delničarji Doma. Prošnje 9® morajo biti v uradu tajnika najkasneje do 18. januarja, 1944. Pro'šnje pošljite na tajnika Doma: ANDREW OGRIN, 20713 Recher Ave., Euclid, 19, O. ^IIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIII^ iščete delo? Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV! SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ! Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini P- 8 Z % 1 i D NAZNANILO IN ZAHVALA re< etn Za 1 ibuj rilu fo. fed f Kon leda |enj Žalostni in potrtega srca naznanjamo vseOHami sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas t J." za vedno zapustil naš ljubljeni oče »na |otn Jakob Homovec l ki je po dolgi in mučni bolezni zatisnil svoje trtfj*! dne oči 10. decembra 1943. Rojen je bil l&skj) aprila 1870 v Cerknici i>ri Rakeku, odkoder ie prišel v Ameriko pred 30 leti. Tem potom želimo izreči najlepšo zahval^ Rev. Max Sodji za opravljeno sveto mašo in ce>".jj0 kvene pogrebne obrede. jrela Dalje se želimo najprisrčnejše zahvali'0^1 vsem, ki ste v blag spomin pokojnega okrasi'' 1 njegovo krsto s krasnimi venci in sicer: Kopor\m> družina, Thompson Aircraft Product "Ol(!ske ./na Guard," Mr. in Mrs. Cyril Obed in družina t). Morris Longe. ' v lih Iskrena hvala tudi vsem, ki ste darovali 1>\h svete maše, ki se bodo brale za mirni pokoj du3\ pokojnega in sicer: Mr. in Mrs. Praznovsky, M< in Mrs. Lautizar, družina Jevnik, Mrs. F. Razi«''!^ gar, Mr. in Mrs. A. Kawa, Mrs. Marold, Mr. i";^ Mrs. Zupančič, Mrs. J. Oster, družina Frank C ne lesnik iz 61 St., Mr. in Mrs. Anton Yerman, M**ip Škerbec iz 61 St., Mr. in Mrs. Ladiha iz 55 St«al Mr. in Mrs. Skoda iz 71 St., Mr. in Mrs. Sep«Cl M. Lake Family, Mr. in Mrs. Frank Godic iz No«" /la i> wood Rd., Mrs. Vukcevic in družina, Mrs. O^jj sek, Mr. in Mrs. Bricel iz Babbitt Rd., John »"sm, Margaret Rožance, Mrs. Blausek iz 61 St., M»*0 J Jack Branisel, Mr. Smith, Mr. in Mrs. Znidarsi«'^ Emery Krizman. Najlepša hvala tudi vsem, ki ste dali svoj^ avtomobile brezplačno na razpolago ob priliki pogreba. fei Najlepša hvala tudi vsem, ki ste nam stal'il, ob strani v času velike žalosti ter nam bili v pfDit irioč na en način ali drugi. Posebno pa se žel'T( mo zahvaliti nosilcem krste, ki so spremili drag«'. . ga nam pokojnika na njegovi zadnji zemeljsk'J { poti in ga položili k večnemu počitku. vk Lepa hvala tudi Frank Zakrajšek pogrebne' mu zavodu za vso naklonjenost in pomoč ter t* i ji iz- tako lepo urejen pogreb. Če smo slučajno kakšno ime izpustili, prosi'p mo, da nam prizadeti oproste, ker se želimo vseif ^ prav iz srca zahvaliti. Tebi, dragi oče, pa želimo, da se spoči-ješ v zasluženem počitku. Ohranili Te bomo v sladkem spominu ter se Te spominjali v molitvah i«1 prosili Večnega, da se snidemo nad zvezdam'-Naj Ti bo lahka ameriška zemlja in večna Iu^ naj Ti sveti. : * h Žalujoči ostali: r 3(1 JOSEPH, »in JOSEPHINE poroč. Enoff, MARY poroč Lipovec, STANISLAVA poroč Grdina in VIDA poroč. Lake, hčere Frank Homovec, brat, in več drugih sorodnikov Cleveland, Ohio, 10. januarja 1944. I0E3O1