Izhaja vsak petek. Izdaja Casopisno-založniško podjetje »Primorski 3,5 ara. dolarja. Bančni račun 65-KB-1-181. Prilogo »Uradni vestnik četrtletna 131) din, Z a inozemstvo znaša letna naročnina 1000 din
tis Posamezni izvod 10 din. Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din, okk« v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper, Kidričeva 26, tel. 170 ali raja Koper« prejema jo naročniki brezplačno. Rokopisov ne vračamo.
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
leto vii. — štev. 13
koper — 4. aprila 195s
SLOVESEN ZAČETEK DEL NA CESTI
~ E3

r -n r ir. .-r
V torek dopoldne so mladince-brigadirje pred začetkom del na cesti pozdravili tudi Svetozar Vukrnanovič Mika Tripalo in Jože Borštnar
V torek dopoldne je v Novem mestu več kot deset tisoč ljudi, med njimi graditelji ceste Bratstva in enotnosti, ki bo povezovala naša najbogatejša gospodarska področja, in številni meščani, prisostvovalo velikemu zborovanju ob začetku del na avto-cesti Ljubljana—Zagreb in obenem počastilo Dan mladinskih delovnih brigad. Potem, ko so brigadirji triindvajsetih mladinskih delovnih brigad prispeli na Glavni trg, so stopili na častno tribuno podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukrnanovič, predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko, predsednik Ljudske skupščine Lit Hrvatske dr. Vladimir Balcarič, član Zveznega izvršnega sveta Peko Dapčevič, podpredsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LItS V.ktor Avbelj, član Izvršnega komiteja C Iv ZKS Vlado Krivic, član C K ZK Hrvatske An-tun Biber, zastopniki Jugoslovanske ljudske armade in številni drugi javili in politični delavci.
Zborovanje je otvoril komandant Glavnega štaba mladinskih delovnih brigad Miča Novkovič, ki je prebral odlok Glavnega, štaba mladinskih delovnih brigad o proglasitvi udarnih brigad. Nato je govoril sekretar Okrajnega komiteja ZKS Novo mesto Jože Borštnar, predsednic CK LMJ Mika Tripalo in podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Svetozar
Vukrnanovič pa sta govorila o gospodarskem pomenu gradnje te ceste ter o drugih nalogah, ki nas čakajo na torišču gospodarskega razvoja Jugoslavije.
Predsednik CK LMJ Tripalo je najprej govoril o uspehih dosedanjih mladinskih delovnih akcij in izrazil prepričanje, da bodo mladi graditelji ceste, ki veže glavni mesti Slovenije in Hrvatske, pokazali enako navdušenje in delovno-vnemo kot so jo ob podobnih delovnih akcijah pokazali (Nadaljevanje na 2, strani)
Ob Si>etovnem zdravstvenem dnevu vam predstavljamo najnovejšo pridobitev zdravstva na Koprskem: novi zdravstveni dom v Kopru. Več o njem preberite na 7. strani današnje številke.
D
Danes praznujejo prebivalci pivške občine občinski praznik, ki je posvečen spominu, ko je 4. aprila 1942 počila v bližini nekdanje opekarne Ambrožič .prva partizanska puška. Italijanski orožniki so nameravali tega dne
Po vsem koprskem okraju so te dni številni občni zbori. kmetijskih zadrug. Z nekaterih prinašamo tudi v današnji številki poročila; preberite jih na notranjih straneh lista. Na sliki so člani KZ Koper in okolica, ko se minulo soboto popoldne zbirajo pred zadružnim domom v Vanganelu na občni zbor.
Pod tem geslom je bilo v nedeljo popoldne v koprskem gledališču drugo javno nagradno tekmovanje mladinskih ekip, združeno z nastopom neznanih mladih talentov iz koprskega okraja. Medtem ko je bilo prvo tovrstno tekmovanje namenjeno mladim volivcem pred volitvami v zvezno in republiško skupščino, je bilo tekmovanje tokrat posvečeno 12, obletnici ustanovitve prvih mladinskih delovnih brigad ter prvih velikih delovnih podvigov naše mladine. ¡Obenem pa je veljalo tudi brigadirjem* ki sodelujejo v novi velikopotezni mladinski delovni akciji — gradnji avto-ceste »Bratstva in enotnosti« od Ljubljane do Djevdje-lije, na kateri so prav te dni slavnostno pričeli dela na prvi trasi od Ljubljane do Zagreba. Na njih že od prvih dni sodeluje tudi I. primorska delovna brigada. ki nosi ime narodnega heroja »Pinka Tomažiča«. Nedeljsko tek-
napraviti preiskavo pri Maslovih na Ostrožnem brdu, partizanska skupina, ki je taborila v neposredni bližini Maslove domačije, pa je zvedela za to namero in je iz zasede streljala nanje. Pri tem sta bila ubita dva fašista. Ti streli _so prepričali okupatorja, da so se prebivalci Pivškega odločili za oborožen odpor.
Svoj bes nad odločnostjo Piv-čanov so fašisti dokazali najprej s požigom Maslove domačije, potem s požigom treh stanovanjskih in petih gospodarskih poslopij ter z usmrtitvijo dveh vaščanov. Odgovor Pivčanov na tako divjanje fašistov je bil množičen odhod v partizane in poživljena dejavnost terenccv.
Ta prvi odpor prebivalcev sedanjo pivške občine je dal temelje ustanovitvi terenskih odborov Osvobodilne fronte v začetku leta 1943 in je omogočil ustanovitev prvega rajonskega odbora OF za gornjo Pivko in rajonskega odbora OF za dolanski predel. Prva partijska organizacija je bila ustanovljena aprila 1943, mesec dni kasneje pa sta bila izvoljena rajonska partijska komiteja za gornjo Pivko in za dolansko področje.
Že v marcu 1944 so bile kljub sovražniko\ emu terorju prve
movanje je priredil Okrajni komite Ljudske mladine v Kopru. Njegova predsednica Marija Vo-grič je v uvodnih besedah na kratko orisala pomen te nove velike mladinske delovne akcije, na katero se je naša mladina obvezala na svojem VI. kongresu,
V pestrem sporedu, ki je sledil, so se izmenjavale mladinske trojke ter mladi glasbeni in pevski talenti in recitatorji, ki so se borili za lepe nagrade v vrednosti nad 70 tisoč dinarjev: radijski aparat, rekvizite za odbojko, denarno nakazilo za kitaro, fotografski aparat, druge športne rekvizite in knjižne zbirke, Skupno se jo prijavilo 7 mladinskih ekip ter znatno večje število mladih izvajalcev amaterjev.
Med mladinskimi trojkami je prvo mesto in s tem radijski aparat zasluženo prejela ekipa mladinske organizacije iz Koč, vasice v pivški občini, ki je osvojila največ možnih, to je 40 točk,
Drugo nagrado je prejela kombinirana ekipa gimnazije in učiteljišča v Kopru, ki je dosegla 39 točk, tretje mladinska ekipa iz Pirana, ki je najprej dosegla enako število (to je 31 točk) kot ekipa Ekonomske srednje šole iz Kopra, v končnem tekmovanju za tretje in četrto mesto na enako vprašanje, pa se je odrezala bolje. Dosegla je 26, ekipa EICŠ pa 24 točk.
Med mladimi talenti je komisija prisodila prvo mesto — ter s tem denarno nakazilo za kitaro — mladinskemu tamburaškemu zboru postojnske »Svobode «. Drugo mesto je po žrebu pripadlo dijakinji Ekonomske srednje šole iz Kopra Odineji Cupin, ki je zapela špansko romanco »Grana-da«, na harmoniki pa jo je spremljala sošolka Erna škrinjar, tretjo pa vokalni kvintet postojnskih osmošolcev. Konferanso je rutini-rano vodil Jože Lavrenčič, napovedovalec Radia-Koper.
svobodne volitve v narodnoosvobodilne odbore tako v Pivki, kakor trudi po vseh bližnjih vaseh. Odpor prebivalcev pivškega področja do okupatorja pa najbolj dokazuje dejstvo, da je v narodnoosvobodilni borbi sodelovalo skoraj dva tisoč ljudi in od teh je 275 žrtvovalo svoja življenja za osvoboditev in za izgradnjo socialistične Jugoslavije. S
DRUGA OKRAJNA KONFERENCA ZK 17. IN 18. APRILA V PORTOROŽU
Po sklepu sekretariata OK ZKJ v Kopru je določen datum za drugo okrajno konferenco ZK, ki bo 17. in 18. aprila v Portorožu.
Izvoljeni delegati za to konferenco so te dni dobili v študij obširno in temeljito politično-or-ganizacijsko poročilo o delu ZK v našem okraju, pa tudi vse ostale priprave kažejo, da bo druga okrajna partijska konferenca potekala v znamenju pomembnih uspehov v celotnem družbenem razvoju okraja, hkrati pa v znamenju priprav za bližnji VII. kongres ZKJ, in ne nazadnje v znamenju nalog, ki bodo izhajale iz novega programa ZKJ.
zdm?st?o
Letos 7. aprila slavimo deseto obletnico uveljavitve ustanovne listine Svetovne zdravstvene organizacije. Od tedaj je bilo v svetu in pri nas veliko storjenega za izboljšanje zdravstva pri nas in na tujem. Napredovala je znanost na področju raznih zdravil in cepiv, odkrite so bile tudi nove metode za odkrivanje in preprečevanje bolezni. Razmahnila se je izmenjava znanstvenih dognanj in praktičnih zdravstvenih izkušenj. Vedno bolj se uveljavlja spoznanje, da zdravje ni samo v tem, če nekdo ni bolan ali pohabljen, marveč je s pojmom zdravje obseženo v§e človekovo življenje.
Namen zdravstvene službe je samo eden — izboljšati človekovo zdravje. Ne samo zdravje posameznika — posebno kadar ta oboli — marveč zdravje ljudi na sploh. Po današnjih pojmih je človek zdrav le takrat, kadar je telesno in duševno zdrav in živi v zdravem okolju. Danes je socialna medicina postavila boj za zdravje na novo podlago. Pri zdravljenju bolnika se ne more več zadovoljiti samo z morebitnim kirurškim posegom ali predpisovanjem zdravil. Zdravnik ne sme videti samo bolnika. Bolnik stopi v zdravnikovo ordinacijo z vso svojo družino, s svojim delom, z vsemi težavami ■—• tako ekonomsko socialnimi kot duševnimi. Nujno je zato potrebno, da. se med. medicino in izživljanjem slehernega posameznika, ter okoljem, v katerem živi, vzpostavijo tesne vezi.
Če torej vemo, kaj je namen zdravstvene službe, moremo presojati dosežene uspehe na tem področju po tem, kako daleč smo še od postavljenega cilja — za koliko smo zvišali število živo-rojenih in zmanjšali število umrlih, za koliko smo podaljšali živ-Ijenjsko dobo, koliko obolenj smo preprečili in kako človeku ohranjujemo in izboljšujemo zdravje.
Kaj in koliko je na tem. področju dosegla zdravstvena služba, najlepše kaže primerjava sedanjega stanja z onim■ v minulih letih. Primerjava teh podatkoi> v koprskem, okraju govori, o vidnem izboljšanju zdravstvene službe in ljudskega zdravja na sploh.
Očiten je padec splošne smrtnosti in smrtnosti dojenčkov, saj umre zdaj na tisoč prebivalcev v letu komaj osem oseb. Še pred devetimi leti so bili predeli v okraju, kjer je bila umrljivost (Nadaljevanje na 7. strani)
Priznaj, Ibn Saud, ti me varaš z drugo!

rfiipSf
STO fk..4L-tv&JL^rdN*^ ,
fi 0
à %
m


Ogorčenje v svetu zaradi atomske oborožitve Nemčije
Sklep Adenauerjeve vlade, da bo oborožila zahodnonemško vojsko z atomskim orožjem, jo še zmeraj predmet ogorčenja v svetu. Zlasti so ogorčene države, ki so v preteklih dveh vojnah neposredno okusile nemški vojaški škorenj. Med njimi je na prvem mestu Jugoslavija. Pred dnevi je bil v Beogradu plenum Centralnega odbora Zveze borcev Jugoslavije, na katerem so v posebni resoluciji obsodili namero, da zahodnonemško vojsko oborože z atomskim orožjem. V resoluciji je med drugim rečeno, da so bili narodi Jugoslavije že dvakrat žrtev nemških zločinov in se ne morejo sprijazniti z atomskim oboroževanjem Zahodne Nemčije. Zato bo Zveza borcev podprla vse napore in akcije v svetu, ki jih bodo začeli proti uresničenju sklepa Zveznega zbora.
V raznih krajih Zahodne Nemčije so se tudi ta teden nadaljevale demonstracije proti atomski oborožitvi zvezne vojske. Ponekod so izbruhnile tudi stavke.
Politični opazovalci menijo, da bi utegnila priti nameravana atomska® oborožitev Zahodne Nemčije tudi pred OZN.
Sovjetska zveza opustila poskusne eksplozije
Z velikim zadovoljstvom je svetovna javnost sprejela vest, da bo Sovjetska zveza začasno prenehala s poskusnimi atomskimi eksplozijami. Za prenehanje poskusov je v celoti glasoval Vrhovni sovjet ZSSR. Zdaj je nastopila lepa priložnost, da pride do opustitve poskusov z atomskim orožjem na vsem svetu, kar bi pomenilo konec nevarnosti nadaljnjega zastrupljanja ozračja. Seveda, kolikor bosta Amerika in Anglija sprejeli ponujeno roko.
Zal pa vsi znaki kažejo, da na Zahodu ne mislijo prekiniti s poskusi. Sklep Sovjetske zveze so označili kot neiskren in propaganden, Amerika pa je napovedala novo serijo poskusov, s katerimi namerava »dohiteti« svojega partnerja na Vzhodu. Človeštvo se zmeraj bolj zaskrbljeno sprašuje, kdaj bo prenehala trmasta in nezaupljiva politika Zahoda. Edina svetla točka so posamezni ugledni politiki na Zahodu, ki se zmeraj bolj odločno zavzemajo za prekinitev zastarelih političnih koncepcij in hkrati opozarjajo, da je varnost človeštva prvo, kar morajo imeti vodilni politiki pred očmi. Eden poglavitnih zagovornikov nove smeri je vodja britanskih labu-ristov Gaitskell.
Glavni tajnik OZN v Angliji
Po končanem obisku v Moskvi se je glavni tajnik OZN Ham-marskjoeld napotil v London, kjer se je pogovoril z angleškimi državniki o možnostih za sestanek na najvišji ravni in za nadaljevanje razgovorov o razorožitvi. O njegovih razgovorih niso objavili podrobnih poročil, Verjetno čakajo še na rezultat Hammars-
kjoeldovega obiska v New Yorku.
NEW DELHI — V indijski pokrajini Radžastan so začeli graditi največji namakalni objekt v Aziji, Ta bo omogočil, da bo približno pol drugi milijon hektarov zemlje postalo plodnih. Gradbena dela bodo trajala štiri leta. Glavni. namakalni prekop bo dolg 700 metrov.
WASHINGTON — Ameriška gospodarska pomoč afriškim državam bo prihodnje leto znašala 97,5 milijona dolarjev,
AMAN — V Jordaniji je bila nabiralna akeja za pomoč alžirski osvobodilni fronti. Zbrali so več kot 5,000 dolarjev.
LONDON — Storitve in proizvodnja blaga v Vel ki Britaniji so se lani v primerjavi z letom 195G povečale za skoraj G % in dosegle vrednost 19,2 milijarde funtov. V istem obdobju so se zvišale tudi plače in mezde za okrog G %, osebni prihranki pa so presegli 1,16 milijarde funtov.
Zahodne velesile hočejo biti namreč glede sestanka na najvišji ravni in glede razorožitve vsaj na zunaj čimbolj enotne.
Spet napetost med Izraelom in Sirijo
Združena arabska država je obtožila Izrael, da se hoče polastiti nevtraliziranega področja pri jezeru Huleh. Izrael pa je obtožil Sirijo, da ne dovoljuje Izraelcem mirno opravljati del pri melioraciji ozemlja pri tem jezeru. Po nekih vesteh naj bi Združena arabska država zahtevala izredno sejo Varnostnega sveta, pozneje pa ta sklep preklicala. Tudi sestanek Iiammars-kjoeld—Favzi pripisujejo najnovejšemu sporu na Srednjem vzhodu.
Nova vlada v Sovjetski zvezi
Na zasedanju Vrhovnega sov-jeta ZSSR so izvolili Nikito Hru-ščeva za predsednika vlade Sovjetske zveze. Le-ta je sestavil tudi novo vlado, ki pa je v glavnem ista kot pred zasedanjem Vrhovnega sovjeta, Največja novost, je pravzaprav imenovanje predsednika vlade Ruske SR Kozlova za prvega podpredsednika sovjetske vlade. Za drugega podpredsednika je Hruščev imenoval Mikoja-na. Ministrstvo za zunanje zadeve je obdržal Gromiko, ministrstvo za narodno obrambo pa Mali-novski.
V Franciji stavka milijon delavcev
Zaradi naraščanja con in slabih plač je v začetku tedna stavkalo v Franciji okrog milijon delavcev in uslužbencev. Zahtevali so splošno povišanje mezd od 7 do 17 %>,
Stavka je eden izmed številnih protestov francoskih delavcev in uslužbencev, da bi prevalili na njihova bremena stroške za vojno v Alžiru. Zaradi vojne v Alži-ru .je francoska vlada razpisala v zadnjem letu za okrog 600 milijard frankov novih davkov in taks, cene na drobno pa so poskočile za okrog 40°/o.
1
ci rod
(Nadaljevanje s 1. strani) njihovi predhodniki. Mika Tri-palo je poudaril, da je mladinsko prostovoljno delo tako za politično kot vzgojno rast naše mladine zelo pomembno. Razveseljivo je tudi dejstvo, da mladina
KAIRO — Na mednarodnem sejmu bombaža, ld se bo začel v Kairu 5. aprila, bodo sodelovala tudi britanska in francoska podjetja, ki bodo smela uvoziti v Egipt tudi tekstilne izdelke. Vsako podjetje ima pravico, da uvozi blaga v vrednosti 30,000 funtov.
[QSWCS
V	koprskem okraju so te dni občinske konference Zveze vojaških vojnih invalidov. Razen o številnih organizacijskih vprašanjih so delegati razpravljali o novih zakonskih predpisih, ki zadevajo delovanje te organizacije in o uredbi o štipendiranju otrok padlih borcev.
Konference so ugotovile lepe uspehe posameznih občinskih organizacij ZVVI v reševanju številnih problemov, kot je na primer zaposlitev, rehabilitacija, prekvalifikacija in stanovanjske razmere njihovih članov.
K;>že pa, da je še vedno pomanjkljivo sodelovanje med osnovnimi in občinskimi organizacijami ZVVI. To slabo stran dela bo treba prej ko mogoče odstraniti in vzporedno s tem poiskati obliko tesnejšega sodelovanja z drugimi množičnimi in političnimi organizacijami.
V	preteklem letu je bilo delo
vseh organizacij ZVVI dokaj živahno in zato so bili zaključki teh konferenc bogati na ugotavljanju dosedanjega dela ter na sestavljanju delovnega načrta za naslednje poslovno obdobje.
Med najbolj aktualnimi nalogami je povečanje števila članov, ker še precej invalidov ni vključenih v to organizacijo. Treba bo tudi povečati število osnovnih organizacij ZVVI in poskrbeti, da bo uredba o štipendiranju otrok padlih borcev, ki jih je v našem okraju skoraj 500, pravilno uveljavljena.
Na teh občinskih konferencah so sprejeli še vrsto drugih načrtov za delo v letošnjem letu, na splošno pa so ugotovili, da sodijo med najboljše organizacije ZVVI v koprskem okraju organizacije v Sežani, Izoli, Ilirski Bistrici in Hrpeljah, ker so v preteklem letu pokazale razveseljiv razvoj, v drugih krajih pa uspehi dosedanjega dela niso nič manjši in dajejo upanje, da bodo organizacije ZVVI v našem okraju v bližnji bodočnosti še uspešneje reševale svoje naloge.	je
prispeva k reševanju naših gospodarskih vprašanj.
Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič je v svojem govoru naglasll ne samo politični pomen mladinskih akcij, marveč je tudi opisal značilnosti našega gospodarskega razvoja. Tovariš Vukmanovič je v svojem govoru tudi omenil velik gospodarski pomen izgradnje avtomobilske ceste, ki bo povezoval gospodarsko zelo važne predele Slovenije in Hrvatske. Ko je govoril o bratstvu in enotnosti jugoslovanskih mladincev, ki se bosta kalila pri gradnji tega važnega komunalnega objekta, je med drugim dejal: »Mislim, da bo naša mladina, ki je naslednik svetlih tradicij jugoslovanskih narodov, naslednik pokolenja, ki je dalo svoja življenja za neodvisnost in izgradnjo naše dežele, zgradila ne samo to avtomobilsko cesto, temveč tudi nove zavestne mlade kadre, ki bodo postopoma prevzeli vodilno vlogo v našem družbenem in gospodarskem življenju.«
obvestilo
vsem, ki bi hoteli potovati na svetovno razstavo v Bruxelles Za potovanje v Bruxelles je potrebno? dobiti pristanek pri Okrajnem odboru SZDL Koper.
Zaradi lažjega poslovanja naj reflektanti za potovanje vlože prošnje z vsemi potrebnimi potrdili pri svojem občinskem odboru SZDL.
Zadnji rok za dostavo prošnje za pristanek na omenjeno razstavo je 30. april 1958.
Iz pisarne Okrajnega odbora SZDL Koper
Vsakdanji prizor v Sežani: tako tržaški gostje s svojimi avtomobili domala zaprejo vstop v mesnico ¡postojnske Tovarne mesnih
izdelkov
Predsedstvo Centralnega komiteja LMS razpisuje dvomesečno tekmovanje občinskih komitejev LMS in osnovnih organizacij LMS, ki bo v času od 25. marca do 25. maja 1958, Tekmovanje je posvečeno »Dnevu mladosti« — rojstnemu dnevu tovariša Tita. Osnovni namen tekmovanja je, da se na iniciativo LM poveča skrb organov delavskega in družbenega upravljanja za praktično reševanje problemov mladine, namenjeno je utrditvi in razširitvi organizacije LM, čimvečji udeležbi kmečke mladine pri gradnji avtomobilske ceste Ljubljana—Zagreb, č.mvečji masovno-sti vse mladine v praznovanju »Dneva mladosti« in končno ima namen, da organizacije LM pridobe čimveč prostorov za mladino. Tekmovanje je
V	nedeljo, 23. marca, je bilo v Trstu v Gregorčičevi dvorani ustanovno zasedanje glavnega sveta Slovenske gospodarske kulturne zveze. Po poročilu dr. Dekleve o pomenu zasedanja in nalogah zveze, je bilo izvoljeno novo vodstvo, v katerem so predstavniki raznih kulturnih in gospodarskih ustanov iz Trsta, Gorice in Beneške Slovenije. Izvršni odbor je nato izvolil predsedstvo in tajništvo. Predsednik SGKZ je dr. Jože Dekleva (Trst), podpredsednik prof. Nežica Vižintin-Kocjančič (Gorica) in Izidor Predan (Beneška Slovenija); prvi tajnik M. Kosmina (Trst), drugi tajnik V. Nanut (Gorica). Na zasedanju so soglasno odobrili resolucijo, v kateri zahtevajo, da se uveljavi člen G. ustave italijanske republike o zaščiti jezikovnih manjšin, da se začnejo izpolnjevati zadevne obveznosti italijanske vlade; da se splošna načela o človeških pravicah praktično pričnejo izvajati v korist Slovencev tudi na Goriškem in v Beneški Sloveniji; da se zajamčl uporaba slovenščine v upravi in na sodišču; da bodo slovenske prosvetne, kulturne in. športne organizacije deležne enakega ravnanja, kakor druge podobne organizacije,
SGKZ izjavlja, da se ne bo nehala boriti za uresničitev teh načel in poziva vse Slovence, naj v tej borbi sodelujejo, vso italijansko napredno javnost pa vabi, naj podpre Slovence za dosego miru in enakopravnosti med narodi.
V	nedeljo, 23, marca je bila v Trstu tradicionalna Prešernova proslava, ker je bil Avditorij vedno zaseden in sta obe slovenski prosvetni organizaciji, ki sta skupno priredili to proslavo, dolgo čakali. Kot običajno, je bila to predvsem revija pevskih zborov. Nastopil je pevski zbor iz Doline, pevski zbor iz Boršta, tambura-ški zbor iz Doline, pevski zbor iz Lonjerja, pevski zbor iz Barkovelj, pevski zbor iz Padrič, pevski zbor iz Nabrežine ter pevski zbor od Sv. Ivana,
Pred, dnevi so ob navzočnosti ministra za delo otvorlli na Trsteniku, med Trstom in Opčinami novo zdravilišče za tuberkulozne bolnike, ki ga je zgradil Zavod za socialno zavarovanje INPS. Zdravilišče je najmodernejše v vsej Italiji.
Kakor po vsej Italilji, bodo tudi na Tržaškem 25. in 26. maja volitve v parlament, V Trstu bodo volili le predstavnike v poslansko zbornico, volitve v senat pa bodo kasneje, ker sedanji parlament nI pravočasno odobril tozadevnega zakonskega osnutka.
Volilna propaganda se je že začela, Razne stranke so že določile svoje volilne znake, od ponedeljka dalje pa na tržaškem sodišču vlagajo kandidatne liste. Med prvimi vlagatelji kandidatnih list sta bili demokrščan-ska stranka in komunisti. Druge stranke bodo vložile kandidatne liste te dni.
Tržaško področje bo lahko izvolilo štiri predstavnike v poslansko zbornico, Pripomniti je treba, da bodo letos Tržačani prvič po dolgih letih sodelovali na državnozborskih volitvah.
* * *
V raznih tržaških podjetjih nekaj vre, V ladjedelnici Sv. Justa so delavci 28. marca začeli stavkati, ker ne dobivajo svojih tedenskih prejemkov ob pravem času. in ker oblastni organi ne dajo podjetju dovoljenja za gradnjo ladij, ki so jih naročile razne tuje države. V čistilnici Aquila v Zavijali so delavci razburjeni, ker je vodstvo podjetja začelo odpuščati napredne delavce, zlasti Slovence. To podjetje je doslej odpustilo že osem delavcev, enega pa je prisililo, da je odpovedal službo. Vso kaže, da so odpusti v neposredni zvozi z bližnjimi volitvami notranjih komisij v podjetjih.
Vodstvo občinskega podjetja ACE-GAT je sporočilo, da bo odpovedalo dosedanjo pogodbo, uslužbence podjetja pa razdelilo v dve skupini. Te-
mu sklepu nasprotujejo tako uslužbenci kot sindikati.
V	obratih CRDA se delavci pritožujejo, da vodstvo podjetja nepravilno tolmači nekatere točke sporazuma, ki so ga dosegli po devetmesečni staviti. To tolmačenje gre na škodo delavcev, zaposlenih pri zdravju škodljivih delih.
* * *
Od 26. aprila do 4. maja bo v Trstu mednarodna razstava cvetja. « » »
V	nedeljo popoldne je bil v prosvetni dvorani na Opčlnah vokalni koncert pevskega zbora »Ljubljanski zvon« iz Ljubljane, ki je dobro uspel. V sredo pa je Glasbena matica zopet priredila javno produkcijo svojih gojencev, Kot gosta sta sodelovala so-praraistka Gojka Berginc in baritonist Danilo Milič.

..»¿S
" v?** - . -
Motiv iz Ricmanj
tradicionalno za simbolični »Kip mladosti«.
I. Osnovni program tekmovanja:
1.	Kateremu občinskemu komiteju bo uspelo čimbolj angažirati organe delavskega in družbenega upravljanja ter politične organizacije, da v tem času store kar največ praktičnega za mladino (novi prostori, športni objekti, ureditev stanovanj, menze, mlečne restavracije, obravnavanje in. sklepanje o aktualnih problemih itd.).
2.	Kateri občinski organizaciji LM bo uspelo v tem času pridobiti in urediti več prostorov za mladino (mišljen je popis neizkoriščenih in zanemarjenih prostorov, njihova ureditev, pridobivanje prostorov v podjetjih, šolah, vaseh itd.). Sem prištevamo tudi lokalne delovne akcije.
3.	Kateremu občinskemu komiteju LMS bo usoelo najbolj povečati odstotek članov LM in ustanoviti osnovne organizacije tam. kjer obstoje možnosti (sprejem v ljudsko mladino, ustanavljanje novih organizacij na osemletkah, kmetijskih posestvih, gradbenih podjetjih, ustanovah itd.).
4.	Kateremu občinskemu komiteju LMS bo uspelo zbrati več prijav med kmečko mladino za gradnjo avtomobilske ceste Zagreb—Ljubljana, organizirati obiske na gradbišče .itd.
II. Organizacija tekmovanja: Pri CK LMS se je osnovala posebna tekmovalna komisija, v katero so poleg članov Centralnega komiteja LM vključeni tudi sekretarji OK LMS.
Tekmovalni komisiji je treba poslati do 25. aprila in 28. maja poro: čila o doseženih uspehih na osnovi tekmovalnih točk. Poročila naj obsegajo tudi ostalo dejavnost iz drugih področij, ker se bo tudi ta ocenjevala.
Ob zaključku tekmovanja bo komisija na osnovi poročil in obiska občinskih komitejev LMS predlagala predsedstvu CK LMS. da nagradi m pohvali najboljše občinske organizacije LM.
Najboljšemu občinskemu komiteju LMS bo dodeljen simbolični »Kip mladosti«.
III. Nagrade
Občinskim komitejem LMS, ki bodo dosegli najboljše uspehe v tekmovanju, bo CK LMS podelil poleg diplom naslednje nagrade:
1.	30.000 din in »Kip mladosti«
2.	25.000 din
3.	20,000 din
4.	15.000 din
5.	10.000 din
Vse nagrade bodo svečano razdeljene v krajih zmagovalcev tekmovanja.
Tekmujmo za »Dan mladosti!«
Predsedstvo Centralnega komiteja LMS
UP ¥
povzroča gospodarsko škodo in jemlje ugled našemu vinu
Vsi vemo. da je slovensko obalno področje važen proizvajalec grozdja in vina ter da tržni viški naraščajo iz leta v leto. V petletnem povprečju smo pridelali okrog 400 vagonov vina letno z odkupno vrednostjo blizu 400 milijonov dinarjev.
2e iz tega vidimo, da je vino najvažnejši tržni artikel kmetijskih proizvajalcev slovenske obale.
Dohodek od vina, to je prometni davek in trošarina, je na drugi strani zelo važen dohodek občinskih proračunov, saj znaša samo trošarina za liter vina 15 din oziroma 55 dinarjev pri litru vina, ki se proda na območju občin Koper, Piran in Izola.
Zato so za pravilno organizacijo prometa z vinom zainteresirani ne samo proizvajalci, ampak tudi občinski ljudski odbori. Proizvajalci zaradi tega, da se jim
POMORSTVO ŠTEV. 1—2/1953
Tehnične zapreke so povzročile nekoliko zapoznel izid »Pomorstva«, ki je začelo svoj 13. letnik z dvojno številko, Poslej bo izhajalo redno vsak mesec, kot posebej poudarja glavno uredništvo na Reki.
Zunanjo obliko je novi letnik »Pomorstva« obdržal, notranje pa je urejen po novih, sodobnih načelih. Menjal je tudi svoj podnaslov in bo sedaj »revija pomorskega gospodarstva in misli«.
Naslovni list privablja z uspelim barvnim posnetkom pristanišča pod zimsko odejo, na notranji strani pritegne oko celostranska fotografija Budve. Celotna dvojna številka velike osmerke — pet tiskovnih pol — je bogato ilustrirana. Poleg mnogoštevilnih sodobnih in važnih člankov, književnih prispevkov in poročil v srbohrvaščini, prinaša številka 1—2 1958 tudi naslednje slovenske prispevke:
A. O.: Novoletni pregled, France Potočnik: O pomorstvu in pomorskem gospodarstvu v LR Sloveniji, prof. dr. Vladimir Murko: Novi podatki o Josipu Resslu, Viktor Pirnat: Vodnik po koprskem okraju, R. G.: Razvoj pri gradnji koprske operativne obale, M. G.: Mehanizacija koprskega pristanišča, R, G.: Škocjanski zaliv se je spremenil v jezero.
Na pomembnejše prispevke posebej opozarja kratek posnetek v angleškem in francoskem jeziku. V prilogi je zanimiv pregled o gibanju tujih ladij skozi naša pristanišča v prvih dveh mesecih tekočega leta.
Kot posebna priloga je vloženo v dvojno številko vsebinsko kazalo lanskega letnika revije, ki med drugim izkazuje tudi osemdeset raznovrstnih člankov, literarnih prispevkov in poročil v slovenščini. Slovensko uredništvo je v Ljubljani.
—nm—
DRAGA ŠOLSKA LADJA
»Danmark«, šolska jadrnica danske vojne mornarice, bo predelana. Predrago je bilo njeno vzdrževanje. Medtem ko plove večina šolskih ladij širom po vseh morjih s tovorom, Je vozila 784 BRT velika danska trijambornica le z obtežo. balastom, kar je zvišalo njene pogonske stroške za več kot šestdeset milijonov naših dinarjev na leto.
zagotovi prodaja kvalitetnega pristnega vina, občine pa, da je ves promet z vinom predpisno registriran.
Odlok o posebnih pogojih odkupa kmetijskih pridelkov predvideva, da imajo pravico odkupa vina od proizvajalcev le kmetijske zadruge, vendar nam vsakodnevna praksa kaže, da razna gostinska podjetja, pavšalisti in zasebni gostilničarji kupujejo vino neposredno pri proizvajalcu oziroma se ne ravnajo po obstoječih predpisih. Ker trošarino pri prodaji vina proizvajalec plača kmetijski zadrugi, omogoča to vsem nakupovalcem v primerih, ko kupujejo vino mimo zadruge, neplačanje 15 din trošarine in kasneje tudi neplačanje davka na mali točilni promet, ki znaša 20%> od maloprodajne cene oziroma 40 do 50 dinarjev.
Koprska Zadružna poslovna zveza je o tem vprašanju večkrat razpravljala s kmetijskimi zadrugami. Ugotovili so, da razni upravni organi in inšpektorji spregledujejo kršitev predpisov, in celo to, da nekateri uslužbenci občin podpirajo nedovoljen način odkupa vina.
Na zadnjem sestanku upravnikov zadrug so našteli vrsto nepravilnosti pri odkupu ter so po : daljšem razpravljanju sprejeli sklepe, med katerimi so najvažnejši tile: kmetijske zadruge bodo vnesle v svoje gospodarske programe osposobitev manjših kleti, ki bodo služile za odkup in prodajo vina. Pri odkupu vina ! bodo vodile enotno politiko cen, : ki naj bo rezultat pogojev proizvodnje in trga. Mišljenja so, da kaže odkupno ceno v bodoče uve-1 Ijavljati na osnovi alkoholne stopnje, in sicer za navadno belo in črno vino 7 din po stopnji, za malvazijo 8 din in za refošk 9 din po stopnji. Kmetijske zadruge pa bodo v nadaljnjem prometu določile vinu ceno, ki je rezultat tržnih pogojev.
Zato je Zadružna poslovna zveza v Kopru mnenja, da je v interesu gospodarskih organizacij
—	tako trgovskih kot gostinskih
—	da sklepajo pogodbe s kmetij-t skimi zadrugami in kmetijskimi
posestvi z daljšo veljavnostjo ter si tako zagotovijo redno dobavo zdravih in kakovostnih vin.
Dolžnost kmetijskih zadrug in upravnih organov ljudskih odborov pa je, da prijavljajo vse kršitelje predpisov o prometu z vi-i nom, tako da bi te kršitelje tudi i doletela ustrezna zaslužena kazen.	RZ
P/l »BIHAČ« je danes, 4. aprila,
prispela v Rotterdam P/l »DUBROVNIK« je 26. marca priplula v pristanišče Bahia Blanca, kjer kompletna tovor za Anglijo M/l »GORENJSKA« je 1. aprila odplula iz Šibenika v Ravenno, kjer izkrcava tovor, nato pa nadaljuje plovbo v Solun P/l »GORICA« je 31. marca od-phda iz Odese s tovorom za Jugoslavijo in pripluje v domače vode G. aprila P/l »LJUBLJANA« je od 27. marca v Odesi, kjer naklada tovor za Jugoslavijo M/l »MARTIN KRPAN« je 2. aprila priplula iz Ravenne na Reko
P/l »NERETVA« je 1. aprila od-plula iz Casablance za Billin-gham
P/l »POHORJE« je 3. aprila odplula iz Splita v Rotterdam Pil »ROG« je na Reki, od koder odpluje G. aprila za Kontinent in Anglijo P/l »ZELENGORA« je 24. marca odplula iz Neio Yorka za Jugoslavijo in bo dne 9. aprila prispela v Gibraltar
Pri delu v tovarni »Partizanka« v Kopru
V tovarni plastičnih mas »Par-tizanka« v Kopru so v ponedeljek izvolili 15-članslci delavski svet. V njem je 7 žena in 6 mladincev. Iz poročil članov prejšnjega delavskega sveta in iz razprave je bilo razvidno, da je tovarna prešla lani precej burno razdobje. Ker je bil svetovni trg prenasičen s ščetinami, so morali preusmeriti proizvodnjo izključno na predelavo plastičnih mas. Postopoma so odprodali naprave v sortirnici, metlami in čopičarni ter si nabavili stroje za brizganje plastični mas. Z dobro organizacijo dela in s požrtvovalnostjo vsega kolektiva jim je uspelo prebroditi težave, ki so nastale zaradi preusmeritve proizvodnje, in na volitvah novega delavskega sveta so ugotovili zelo dobre rezultate. Medtem ko je znašala pred preusmeritvijo vrednost proizvodnje 170 milijonov dinarjev, se je zda) zvišala na 250 milijonov dinarjev. Pri tem je tudi treba upoštevati, da se je število delovne sile zmanjšalo za skoraj polovico. Letos ima tovarna v načrtu nadalj-
DRAŽBA
PRI OKRAJNEM SODIŠČU V PIRANU bo
dne 2-1. aprila 1938. ob 10. uri v sobi št. 11 dražba nerazdelne polovice nepremičnine vložna št. 2307 k. o. Izola 11 zkt s parcelo 112 hiša, brez priti-klin. Cenilna vrednost din 128.000, najmanjši ponudek din Gi.000.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je treba priglasiti na sodišču najkasneje pred pričetkom dražbe, siccr se ne bodo mogle več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja. Sicer pa opozarjamo na dražbeni oklic na uradni deski tega sodišča.
njo razširitev asortimana in bodo izdelovali okrog 100 različnih proizvodov iz plastičnih mas, predvsem gospodinjske potrebščine, embalažo, razne vrste steklenic in galanterijsko blago.
V razpravi so delavci med drugim poudarili, da bo moral novi delavski svet še bolj odločno reševati razna proizvodna vprašanja in vprašanja odnosov v kolektivu. Prejšnji delavski svet se je namreč premalo zavedal vseh pravic in dolžnosti, . ki jih je imel kot organ delavskega upravljanja.
¥ rosiojni
V Postojni napovedujejo skorajšnji začetek del za gradnjo olimpijskega plavalnega bazena in vzporedno gradnjo športnega parka. Postojnčani so to vest sprejeli z velikim zadovoljstvom, vsekakor pa bodo ti objekti pomembni tudi za razvoj turizma.
Ko smo že pri športnih objektih — še nekaj besed o najlepšem slovenskem betonskem igrišču za košarko in tenis. Le-to leži za poslopjem občinskega ljudskega odbora v Postojni. Danes je pogled na ta objekt zelo žalosten. Delček za delčkom razpada. Ker številne pripombe na občnem zboru Partizana niso zalegle, naj danes povemo, da je igrišče v upravi Komunalnega podjetja pri ObLO Postojna.	A. M.
NAŠ TEDENSKI GOSPODARSKI KOMENTAR
Naši napori in ukrepi na gospodarskem področju gredo t) letošnjem letu za tem, da bi uredili | tržišče, utrdili cene in preprečili njihovo nihanje, | zlasti pa še njihovo skakanje navzgor. Eden izmed I takih ukrepov je tudi kontrola in evidenca cen.
V	začetku leta so mnoga podjetja dvignila cene svojim proizvodom, še predno so jim bili znani letošnji gospodarski instrumenti in predno so se prepričala, če jim bo takšno zvišanje sploh potrebno. Kmalu se je pokazalo, da je bilo zvišanje cen neutemeljeno in treba je bilo popraviti napako. Vendar to ni zadostovalo in nas je ta pojav poučil, da je treba v prihodnje podobne reči preprečiti. S predpisom je. bilo tu urejeno tako, da morajo podjetja, ki hočejo zvišati cene, vsaj mesec dni pred nameravanim zvišanjem to iirijaviti ustrezni zbornici. Zbrani podatki povedo, da se je te pravice doslej poslužilo v vsej državi le nekaj desetin podjetij, pa še nekatera izmed teh so pozneje umaknila svoje predloge, ker so bili preslabo dokumentirani.
To pa je le eden izmed ukrepov, ki naj preprečijo neutemeljeno dviganje cen. Največji vpliv na utrditev tržišča ima seveda ureditev odnosov med proizvodnjo in potrošnjo blaga. Pri tem je treba razlikovati posamezne gospodarske veje in dejavnosti. Treba je dvigati industrijsko proizvodnjo in jo dvigniti na stopnjo, ko bo lahko zadostila domačim potrebam, da bo lahko proizvajala tudi za izvoz in ustvarjala devizna sredstva, dalje je treba razvijati notranjo in zunanjo trgovino, obrtne dejavnosti in končno seveda kmetijstvo.
V	industriji dosegamo vedno večje uspehe in je njena proizvodnja p nenehnem porastu. Ze v letošnjih prvih dveh mesecih, za katera so nam znani podatki, se je industrijska proizvodnja v državi dvignila za 16 odstotkov v primerjavi z januarjem in februarjem v lanskem letu. V Sloveniji znaša ta odstotek 10°/o. Značilno je pri tem še to, da je
proizvodnja porasla prav v vseh panogah industrije, razen v proizvodnji premoga, ki je ostala na lanskoletnem nivoju. Največji porast pa je dosegla proizvodnja električne energije (29 °/a). Značilno je tudi, da je porast proizvodnje enakomeren.
V industrijski proizvodnji torej dosegamo uspehe, ki nam jamčijo, da bomo tržne razmere lahko uredili, zlasti kar zadeva industrijske proizvode, namenjene za široko potrošnjo. To v glavnem že pokrivamo z domačo proizvodnjo, medtem ko se v zunanji trgovini kažejo še vedno težave in ovire.
Govoriti je treba še o ukrepih za ureditev tržišča s kmetijskimi pridelki. Tudi tu se stanje vztrajno boljša, kar je treba pripisati, predvsem velikim investicijam v kmetijstvo. Vendar pa kažejo analize, da je tržišče še vedno slabo povezano s kmetijsko proizvodnjo, da ni gotovosti glede vnovčevanja blaga, da so med posameznimi predeli velike razlike ii količinah pridelanega blaga in njihovih cenah in podobno. Zato si. prizadevamo, da bi prevzele glavno breihe pri urejevanju tržišča s kmetijskimi pridelki kmetijske zadruge, ki naj bi bile. organizator kmetijske proizvodnje. Vzpostavile naj bi neposredne odnose s posameznimi kmetijskimi proizvajalci zaradi prodaje njihovih tržnih viškov. Pri tem naj bi zadrugam pomagale njihove poslovne zveze.
Poseben pomen ima pri tem kontrahiranje, ki uživa tudi posebne kreditne olajšave, s čimer bi odpravili zmedo v kmetijski proizvodnji. Kontra-hirali naj bi — in s tem seveda vnaprej določili — »r? kmetijskih proizvajalcih tiste kmetijske pridelke in v tolikšnih poličinah, ki so nujno potrebne ra kritje predvidene potrošnje. Le s tako politiko h orno tudi tržišče s kmetijskimi pridelki utrdili •— ne glede na vse drugo, kar nosi s seboj pozitivnega taka politika za našo vas in odnose v kmetijstvu,
OB OBCNIII ZBORIH KMETIJSKIH ZADRUG
Zrcalo družbenega plane
Občni zbori kmetijskih zadrug v koprskem okraju so v glavnem že za nami. Splošna, kratka ocena teh zborov bi bila:
Povsod je bila udeležba iznad pričakovanja, mnogo boljša kot prejšnja leta, kar pomeni, da se naši kmetovalci vraščajo v svojo organizacijo na vasi. To je dokazala. tudi sama razprava o gospodarskih programih za tekoče leto, kakor tudi kritične pripombe članov na dosedanje delo. Če se pa dotaknemo samih poročil upravnih odborov, moramo z zadovoljstvom ugotoviti, da so bila ta v večini zadrug prav res na višini, t) nekaterih zadrugah pa še vedno precej pomanjkljiva.
Toda značilnost letošnjih občnih zborov je bila v tem, da je vse preveval duh programa našega petletnega plana obnove kmetijstva. Nekje zelo jasno in dosledno, drugje pa še megleno in iskajoče. Vendar pa lahko trdimo, da pomenijo na splošno letošnji občni zbori prelomnico v življenju naših zadrug.
Podoba je, da smo našli pravo pot in smer, ki jo bo seveda potrebno izoblikovati, jo učvrstiti, da bomo laže prišli do cilja, ki smo si ga programirali. Ta pa ni samo v tem, da dosežemo večje in boljše pridelke po enem hektarju, da si zboljšamo življenjske pogoje, ampak da vzporedno tudi preoblikujemo naše ednose na vasi, da si izoblikujemo novo družbo, ki ne more biti drugačna kot socialistična. Občni zbori so nadvse zgovorno dokazali, da se naša vas in podeželje na splošno želi izenačiti z mestom v vseh pogojih življenja in udejstvova-nja. Seveda so za to potrebni čas in sredstva, ne pa samo dobra volja. Naša družba že sedaj vlaga velika sredstva in jih bo še več, da bi se podeželje dvignilo iz zaostalosti in dohitelo naša središča. Prav v tem je najvažnejša vloga naših zadrug.
Že letos je bilo čutiti, da se naše zadruge polagoma preoblikujejo v tej smeri in da postajajo organizator proizvodnje in preobrazbe vasi. Naši kmetovalci že sedaj čutijo, da brez zadruge in njene organizacije ne bi mogli nikamor in si ne bi mogli ustvariti temeljev za napredno kmetijstvo in boljše življenje. Toda za dosego tega cilja je zadrugam ■predvsem potrebno dobro vodstvo, zaupanje članstva in njegovo globoko prepričanje, da bomo boljše življenje lahko dosegli le s skupnimi močmi.
Občni zbori kmetijskih zadrug so nam letos pokazali, da bomo to dosegli nekje hitreje, nekje pa bolj počasi, vendar sodimo, da je pravilna pot že ubrana, Seveda brez težav ne bo šlo. Zato bo potrebno vsestransko zalaganje in pomoč prav vseh organizacij in organov ljudske oblasti. Predvsem bo potrebno pomagati tistim zadrugam, kjer vodstva Se tavajo p iskanju poti ali pa jim je ta še nejasna, če že ne neprivlačna in nedosegljiva. Dolžnost je torej prav vseh prizadetih, da okrepijo zadružne kadre tako politično kot strokovno, če hočemo iti v korak s splošnim napredkom.. Plodove tega truda bomo lahko pozitivno registrirali že prihodnje leto, ko bomo vnovič pregledovali delo minulega leta, toda le v primeru, če si bo v tej smeri prizadevala celotna družba.
V OBČINI PIRAN SO ŽE ODOBRILI
BiŠ€) M PPS&W ano
Pretekli petek sta oba zbora občinskega ljudskega odbora Pirana ločeno in še na skupni seji pretresla predlog družbenega plana in proračuna občine za leto 1958. Ljudski odborniki so temeljito pretresli predlog na osnovi obrazložitve, ki jo je podal predsednik ObLO, tov. Ferligoj, ter pripomb, ki sta jih podala poročevalca Sveta za finance in družbeni plan tov. Draksler in Komisije za gospodarstvo, tovariš Donijo. Plan je bil sestavljen administrativno samo v toliko, kolikor je bil postavljen na podlagi okrajnih izračunov oz. kvot. Potem je šel skozi vse družbene kontrole hi je upošteval dejansko stanje in možnosti posameznih gospodarskih organizacij občine. V dogovoru s podjetji je bil nekaterim zvišan, nekaterim znižan. Upoštevani so bili predlogi sprememb, dani na sejah gospodarskih Svetov ObLO, kakor tudi pripombe, zabeležene na zborih volivcev. Vse to so poskušali vskladiti z osnovnimi smernicami in prizadevanji gospodarske politike občine: zagotoviti materialno bazo za izboljšanje preskrbe in drugih življenjskih pogojev prebivalstva in doseči čim širši razmah turizma, vzporedno pa seveda razvijati vse druge gospodarske panoge, posebno kmetijstvo, ker se med seboj dopolnjujejo.
NA VRSTI SO VOLITVE V DELAVSKE SVETE
Vzporedno s pripravami za volitve so se po naših občinah vršile tudi priprave za volitve v delavske svete. Po vseh običnskih sindikalnih svetih so bile že v preteklem in tem mesecu seje plenumov — predsedstva, katerim so prisostvovali predsedniki sindikalnih podružnic in predsedniki delavskih svetov. Domala povsod so prav živahno razpravljali, kako bodo pristopili k predpripravam za volitve v DS.
ADI IN VIDONCI
V Vidoncih smo srečali zabavnega moža na mestu predsednika volilne komisije. Vsi ga poznajo pod nazivom Adi. torej Adi, ki mnogo govori iz preprostega veselja do govorjenja. Ko je bil še član okrajnega ljudskega odbora, je bil znan kot »obvezen diskutant«. Besede mu torej tečejo, zato pa mu včasih zmanjka podjetnosti. To so mi komentirali z oznako, da je volišče okrasil šele pred sedmo zjutraj na dan volitev.
No, pa naj bo, volivci so počasi dotekali in je bilo vse v najlepšem redu. Rekli so pa med drugim,, da razpravljajo na zborih volivcev že nekaj časa sem o cesti, ki na.i bi jim jo zgradili skozi dolino. Ni dolga, vendar . . . Ali se ne zgledujejo le preveč po Adiju, ker le govorijo, ne pokažejo na potrebne podjetnosti?
VOLITVE SO POTRDILE ENOTNOST NAŠEGA LJUDSTVA
Tovariša Tineta Remškarja, predsednika okrajnega političnega štaba za pripravo volitev, smo naprosili naj pove, kako ocenjuje rezultate nedeljskih volitev v okraju, potek volitev in dejavnosti SZDL v predvolilnih pripravah. Dejal je:
O rezultatih volitev v Zvezno in Republiško ljudsko skupščino lahko rečem le to, da smo zadovoljni. Udeležba, ki je mnogo večja, kot je bila na zadnjih skupščinskih volitvah in na volitvah za občinske ljudske odbore, kaže vsem dovolj jasno politično razpoloženje naših ljudi.
O ljudeh, ki so namerno abstinirali. ni vredno govoriti, ker je to neznatifb število.
Volitve so potrditev enotnosti našega ljudstva In so izraz zaupanja v pravilno politiko naše ljudske oblasti.
Glede dela organizacij SZDL moram ob tej priložnosti reči, da so bile v celoti aktivne in da je njihova zasluga, da so te volitve potekale v takem redu ln veličastnem razpoloženju.
Družbeni plan piranske občine za leto 1958 predvideva, da bo celotni dohodek vsega gospodarstva nekoliko manjši kot lansko leto. Na to vplivajo naslednji objektivni faktorji: Fizični obseg proizvodnje bo padel v industriji zaradi zmanjšanega plana rudnika Sečovlje, ki je po lanski elementarni katastrofi v izgradnji, ter zaradi solin, ki imajo nižji plan izračunan na podlagi povprečnih realizacij v zadnjih letih. Največje zmanjšanje pa bo letos v prometu, in to samo pomorskem, kjer se bo zaradi splošnega svetovnega padanja cen pomorskih voznin tudi močno zmanjšal doseženi dohodek, Pač pa se bo povečal obseg proizvodnje in blagovnega prometa v tistih gospodarskih panogah, katere so v glavnem odvisne ali tesno povezane s turizmom, ki postaja iz leto v leto pomembnejša gospodarska panoga piranske občine. Fizični obseg proizvodnje se bo povečal tudi še v kmetijstvu z ozirom na naraščajoči državni sektor ter na investicije, vložene v kmetijstvo v preteklih letih. Po planu bo celotni dohodek vsega gospodarstva znašal letos 7 milijard 533 milijonov din, od česar bo še vedno daleko največji delež prispeval promet z 2,5 milijardami, na drugem mestu pa industrija (rudnik Sečovlje, Tovarna mila Piran, Piranske soline, Ladjedelnica) s skoraj milijardo in pol.
Plan je napet posebno v kmetijstvu, kjer je treba vedno upoštevali elementarna presenečenja, ki so tudi v preteklih letih povzročila kmetijstvu občine veliko škodo. Če pa bo vremp ugodno, bo plan seveda lahko še presežen. Podobno je s planom podjetja »Ribič« — kljub stalno sodobnejši opremi ribiških ladij zavisi ulov še vedno v največji meri od vremena, od dobre ali slabe »sezone«. Tudi za gostinstvo in turizem so dani vsi objektivni pogoji za izpolnitev plana, ki je letos med vsemi gospodarskimi. panogami dosegel najvišji odstotek povišanja, z ozirom na leto 1956 celo za 50%.
Plan predvideva tudi precejšnje investicije. Ena najvažnejših bo gradnja nove moderne pekarne. Glede investicij pa je tov. predsednik opozoril na veliko napako, ki jo morajo podjetja v bodoče odpraviti, namreč da se na potrebne investicije spomnijo vedno v zadnjem trenutku, ali celo ko je že razpisan natečaj za kredit, potem pa hitijo z elaborati in načrti, zaradi česar ti ne morejo biti popolni in če že uspejo priti skozi revizijsko komisijo, se pri njihovi praktični izvedbi izkaže, da je treba dodati in spremeniti še to in ono, kar vse podraži celotno gradnjo.
Proračun občine Piran za leto 1958 znaša nekaj nad 153 milijonov din. Od tega gre ogromna večina za razne komunalne naprave, za šolstvo in za socialno
skrbstvo ter razne druge podpore in dotacije.
Diskusija o obeh predlogih je trajala skoraj 8 ur. Odborniki so končno odobrili plan in proračun z malenkostnimi popravki,
To je bila 6. redna seja piranskega ObLO. Na galeriji dvorane so ji prisostvovali tudi šolarji — člani pionirske in mladinske organizacije — da se praktično seznanijo z ustrojem in delovanjem tega organa naše ljudske oblasti.
Z Zavoda za plan smo izvedeli, da je piranska občina prva v vsej Jugoslaviji letos sprejela družbeni plan.	Jule
ilip ¡piti 11 m J ' fes?:'
♦ ; ; : : n : ». :-i * -, :.....i§ - - ■ ■ mm
-V^::-.: - S ^ ». i'j J. J /. > '"O''?
iS,.:■.<!•!■:■..:iS, . ':?i:\.	mÍT ■ .V/.;	, .. >!.,.„■»
/ s ■ • SS« >< , - «' :'. •/
Mi:

m;:
i&r , „
□ □ □ □ □ □ □
n t—i
LJ □
... če bi običnski sindikalni sveti v zvezi s pripravami za volitve v delavske svete podjetij tesneje sodelovali z odbori posameznih sindikalnih podružnic in s političnimi organizacijami;
... če bi občinski sindikalni sveti ponovno pregledali delo posameznih sindikalnih podružnic in ugotovili, zakaj v nekaterih podjetjih ali ustanovah še ni ustanovljena sindikalna podružnica;
. .. če bi občinski sindikalni sveti z organi za delo pri občinah takoj ustanovili komisije, ki bi proučevale vprašanja tarifnih pravilnikov z ozirom na uredbo o minimalnem dohodku gospodarskih organizacij;
... če bi gospodarske organizacije proučile upravičenost ccn uslug in te cene obravnavale na sestankih kolektiva;
... če bi gospodarske organizaeje, ki Imajo sredstva za delitev premij, še pred njihovo razdelitvijo temeljito pregledale prcm jske osnove v smislu sedanjih splošnih predpisov in načel;
... če bi kmetijske zadruge ustvarile čimvečje sklade, da bo zadruga postala temeljni gospodarski činitelj na vas';
... če bi bili zbori volivcev osnova družbenega nadzorstva nad graditvijo stanovanj;
... če bi organi družbenega upravljanja in delovni kolektivi zahtevali od vodstev podjetij redna poročila o gospodarskem in finančnem stanju podjetja.
□ □
n
D □
□ □
c □
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □
O □
□ □
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□OC
Pred dnevi so že nekateri delovni kolektivi koprskega okraja izvolili nove delavske svete. Doslej je že 15 podjetij opravilo to dolžnost, do 15. aprila pa bodo volitve tudi v več kot 40 podjetjih.
Dosedanje ugotovitve volitev delavskih svetov narekujejo, naj bi ob tej priložnosti razpravljali delovni kolektivi o gospodarskem stanju podjetja, o vprašanju premij in o drugih problemih druž-
V četrtek zvečer minuli teden je v gledališki dvorani v Kopru predaval tovariš dr. Jože Potrč o zelo zanimivem vprašanju družine in komune v naši družbeni ureditvi. Svoja izvajanja je ilustriral z znanstvenimi ugotovitvami in citati iz zgodovine, svoje mnenje pa je podal tudi o dveh naših publikacijah, ki obravnavata to vprašanje. Številni poslušalci so govornika ob koncu nagradili s hvaležnim aplavzom in se poslovili od njega z željo, naj bi jih še kdaj obiskal.
.-.■m
benega upravljanja, predvsem pa o načinu zniževanja cen izdelkom. Nekatere volitve delavskih svetov so bile zelo skrbno pripravljene, drugod pa so bile priprave nanje pomanjkljive. Ve-
lja torej poudariti, naj bi ob volitvah v nove delavske svete temeljito razpravljali o vseh perečih vprašanjih podjetja, ki je organsko vezano na splošno gospodarstvo.
podzemske lepote!
Piran s pristaniščem
V koprskem okraju deluje Društvo za raziskovanje jam »Luka Čeč« v Postojni, ki je v zadnjih dveh letih doseglo lepe uspehe. V goriškem okraju je pri Mestnem muzeju v Idriji nekaj delavnih tovarišev, ki so znova odkrili znamenito argonitno jamo v Ravnah na Cerkljanskem in raziskali še več drugih nepoznanih jam na Idrijsko-Cerkljan-skem.
Vse kaže, da se zanimanje za raziskovanje in odkrivanje še nepoznanih podzemskih jam širi tudi na druge dele Primorske. To je treba pozdraviti in podpreti. Naš Kras ima razen Škocjanskih jam in jame Dimnice pri Slivju še več drugih jam, ki čakajo, da bo jamar pokukal v njihove skrite tajnosti in jih odkril obiskovalcem. Tako se je pri Planinskem društvu v Kopru marca letos osnovala sekcija za raziskovanje jam, ki bo delovala kot sekcija matičnega Društva za raziskovanje jam »Luka čeč« v Postojni. Koprsko sekcijo bo vodil tovariš Pavle Štefančič, ki je sam navdušen jamar in raziskovalec podzemskih lepot. Te dni je novo ustanovljena sekcija poslala vsem mladinskim organizacijam v občinah Koper, Hrpelje, Izola in Piran posebna obvestila za vpis. Sekcija ima že sedaj na razpolago nekaj opreme in lestev. Opremo bo še izpopolnila, tako da bodo mladi raziskovalci dobro opremljeni za vstop v neznan podzemski svet. Vodstvo
KLIC PO NOVI ŠOLI V ILIRSKI BISTRICI
Med najbolj perečimi vprašanji ilirskobistriške občine so šolski prostori. Prav posebno v sami Ilirski Bistrici. Sedanjo osemletno šolo namreč obiskuje 962 učencev, prihodnje šolsko leto jih bo 1.020, če pa bo uresničena predvidena reorganizacija šolske mreže, pa celo okrog 1.200, Šolski prostori pa so še isti, kot so jih zgradili pred 90 leti.
Letos smo si pomagali tako, da je pouk kar v petih zgradbah. Kljub temu so razredi natrpani, d i sedijo ponekod kar trije učenci v eni klopi. Na enega učenca odpade povprečno 0,6 m- podne površine (kar je le 40 % zahtevane površine) in 2 m:1 prostornine, namesto 5 m:' kar zahtevajo predpisi.
Lahko si predstavljamo, da je pouk v takem stanju otežkočen, nemogoče je individualno delo z učenci, učila pa prenašamo iz enega konca mesta na drugega. Najbolj učinkovita rešitev bi bila: nova šola. Naši upravni in oblastveni organi o tem že resno razmišljajo.	F. R.
sekcije v Kopru vabi vse mladince, ki imajo veselje do tovrstnega raziskovanja nepoznanega podzemskega sveta našega Krasa, da pristopijo kot člani k prvemu društvu jamarjev v Kopru. Prijave sprejema tovariš Pavle Štefančič, Uprava za vodno gospodarstvo v Kopru, Cankarjeva ulica št. 9.	(P)
19.000 HA POVRŠINE BODO PO-| SEJALI S HIBRIDNO KORUZO l na Kosovem in v Metohiji. Saje-! nje bo v kooperaciji kmetijskih zadrug in individualnih pridelovalcev, Podobno kooperacijo nameravajo uvesti tudi pri pridelovanju zelenjave, lucerne in malin.
ISTRSKI VODOVOD BODO PODALJŠALI od Višnjana do Rovi-nja in Bala. S tem podaljškom bo več kot 30 vasi preskrbljenih z vodo.
LITOSTROJ JE PREJEL NAROČILO IZ INDIJE za izdelavo 50. žerjava za to deželo. G t e za 15-tonski električni mostni tekalni žerjav, ki ga bodo montirali v hi-drocentrali Durgapur. Ta centrala leži na območju, na katerem se razvija eno izmed najpomembnejših indijskih industrijskih središč, ker so tam bogata ležišča železove in manganove rude.
4.250 TON RAZNIH IZDELKOV PORCELANA BO PRIŠLO LETOS NA TRZISCE. Skoraj G,5 milijona krožnikov je namenjenih za gospodinjstvo. 432.000 za gostinstvo, izdelali bodo več kol 1,5 milijona skodelic za črno kavo, 400.000 skodelic za belo kavo, skoraj milijon raznih lončkov, 825.000 pladnjev, 771.000 raznih skled in več drugih izdelkov iz porcelana.
IZ SLOVENIJE SMO FEBRUARJA IZVOZILI ZA MILIJARDO 336 MILIJONOV DINARJEV BLAGA. To je za 10% manj kot februarja preteklega leta. Vzrok znižanju izvoza jo omejitev izvoza tekstila in manjši izvoz barvaste metalurgije, predvsem svinca, fe-rokroma, pa tudi premoga.
7.000 VAGONOV SLADKORNE PESE BO PREDELOVALA NOVA TOVARNA sladkorja v Ludbregu v Hrvatskem Zagorju. Letna proizvodnja bo vredna 2,5 milijona dinarjev. Tovarna bo pričela obratovati leta 1961 in bo njena izgradnja veljala okrog 5 milijard dinarjev.
NOV BOMBAŽNI KOMBINAT ZA IZDELAVO MRE?, in drugih predmetov namenjenih pomorskemu gospodarstvu grad.jo v Zadru. Nova predilnica bombaža za ribiške niti in za izdelavo mrež bo zgrajena na površini 7.500 m-.
9 MILIJARD DINARJEV ZA GRADNJO termo- in li drocentral ter transformatorskih postaj in daljnovodov je odobril Zvezni Izvršni svet. S temi sredstvi bodo zgradili med drugim termoelektrarne v Šoštanju, Kakanju, Ko-lubaro II in v Toplani v Zagrebu.
TRI NOVE PREDILNICE BO TREBA ZGRADITI V SLOVENIJI, če hočemo, da dosežemo skladnost med zmogljivostjo tkalnic in predilnic. Predvideno je. da bi bila v Ajdovščini predilnica za polčcsano prejo, ki bi imela 18 400 vreten, v Metliki predilnica za česano prejo s 4000 vreteni in predilnica v Žalcu za prejo jute s 800 vreteni. Predilnica v Ajdovščini naj bi krila potrebe tamkajšnje tekstilne tovarne.
KULTURA PROSVETA o KULTURA PROSVETA <~>
KUL
'URA PROSVETA o kultura PROSVETA • KULTURA prosveta © kultura
DO
Komorni večer v Glasbeni šoli v Kopru
Glasbena šola v Kopru je v torek, 1. aprila priredila že drugi umetniški večer v tem šolskem letu. Tokrat so nastopili violinista Maksimiljan in Olga Skalar ter pianistka Ivanka Li-poglavšek.
Za umetniško prireditev, zraslo iz domačih kali, je potrebno precej poguma in tiste ncpreplačljive navdušenosti, ki premaguje vse težave, celo predsodek, da domača umetnost ne more biti kaj prida. Ta predsodek pri nekaterih Se vedno prevladuje, čeprav smo videli in slišali nekaj »uvoženih« prireditev, ki so bila daleč pod pričakovano ravnijo. Pomanjkanje koncertov nasploh je privedlo koprsko glasbeno šolo do tega, • da je pričela z lastnimi močmi prirejati umetniške večere, ki po eni strani izpopolnjujejo kulturne vrzeli, po drugi pa služijo pedagoškim ciljem samega zavoda.
Torkov koncertni večer v Glasbeni šoli ni bil samo lepo umetniško doživetje, temveč predstavlja tudi zanimivost posebne vrste: izvajalska skupina, ki jo sestavljajo dve violini in klavir, je namreč precej redka. Tu ne gre za solistično ali podrejeno
V soboto, 29. marca je umrl akademik in univ. profesor v pokoju dr. Rajko Nahtigal. Rodil se je 14. aprila IS77 v Novem mestu. Študiral je v Ljubljani in na dunajski univerzi ter dve leti kot štipendist v Rusiji. Na raznih dunajskih visokihi šolah je nato poučeval ruščino, leta 1913, po smrti profesorja K. Štreklja, pa postal na graški univerzi najprej izredni nato pa redni profesor slovanske filologije. Od leta 1919 je bil redni profesor na univerzi v Ljubljani in z akademske katedre se je umaknil šele leta 1952, ko mu bolehnost ni več dala, da bi še predaval. Tako je tri dolga desetletja skrbno in vestno skrbel za slavistično znanost in za slavistični naraščaj.
Pokojni profesor Nahtigal je znan tudi kot pomemben znanstvenik in vreden naslednik svojega velikega učitelja Vatroslava Jagiča. Pri nas. je bil med drugim tudi pobudnik slovenskega seminarja, znanstvenega slavističnega glasila, znanstvenega društva za humanistične vede in končno slovenske Akademije znanosti in umetnosti. Njegovo najtehtnejše življenjsko delo je učbenik za slovansko primerjalno slovnico »Slovanski jeziki«. »Uvod v slovansko filologijo« in kritična izdaja staroruskega epa »Slovo o polku Igoreve«.
vlogo enega aH več izvajalcev, temveč za skladno soigro, ki pomeni rezultat treh enakovrednih prizadevanj. Prav to skladno ravnovesje, to enovito podajanje, jc dalo celotni prireditvi najresnejši, komorni značaj. Seveda jc k temu pripomogel tudi tehtni, z okusom izbrani spored, v katerem so umetniki razgrnili pred poslušalci vse bogastvo glasbenih stvaritev od baročnih pa do najsodobnejših skladateljev.
Komorni večer je uvedla ena najlepših Bachovih umetnin, Koncert za dve violini in klavir; sledila je Vival-dijeva Sonata v D-duru, ki jo jc izvedla Olga Skalar, nato pa je velika Haendlova Sonata za dve violini in klavir zaključila prvi del sporeda.
V	drugem delu koncerta sta violinista nastopila posamič, vsak s tremi skladbami različnega značaja.
V	splošnem prevladuje mnenje, da sodobna glasba pri širokih plasteh koncertnega občinstva ni priljubljena; do neke mere to tudi drži. Vzroka ne gre iskati le v nagonskem odporu do vsega novega, neznanega in nenavadnega, niti v odporu do vsega, kar zahteva vsaj nekoliko večji duševni napor. Vzrok je preprosto v tem, da sodobno glasbo vse premalo poznamo in premalo poslušamo. Na drugi strani prav dobro razumemo, da moderno slikarstvo ubira včasih kaj nenavadna pota, da si književnost utira nove steze, le pri glasbi smo še tako konservativni, da nam ugaja samo ono, kar smo že večkrat slišali, kar nam je bilo všeč zaradi lepe melodije ali prijetne harmonije.
Toliko lepše je bilo presenečenje na torkovem koncertu, ko smo videli, da so bila dela sodobnih skladateljev sprejeta s prav takšnim navdušenjem, kakor skladbe starih mojstrov. In še nekaj: na sporedu so bila imena kar treh jugoslovanskih skladateljev, kar je tudi redkost v naši koncertni praksi.
Težko je ocenjevati izvajalce kot posameznike. V skupni igri so bili tolikanj vliti, tako predani skupnemu cilju, da ni mogoče govoriti o posameznikih. Bolj so prišle drobne razlike do izraza v solističnem delu koncerta, v katerem sta violinista pokazala svojstvene značilnosti. Tu je izstopila Olga Skalarjeva s toplim in mehkim tonom, z natančnostjo v intonaciji, predvsem pa z izredno muzikalno nadarjenostjo, ki ji je dovolila zrelo podajanje najtežjih del. Od 16-letnega dekleta bi človek sicer pričakoval nekaj priučenega znanja, nikakor pa ne lega, kar je dala Olga Skalar: pravo, nepotvorjeno umetnost z vsem mladostnim poletom.
Maksimiljan Skalar je zrel koncer-tant s trdnim, moškim tonom, ki ga je znal uporabiti posebno pri dramatičnih niestili.
Pianistka Ivanka Lipoglavšek, ki se je v prvem delu sporeda vživela v izvajalsko skupino kot enakovreden
-■te-«.-

<
SBmF
----------------- " -*gggBa
' " -;
■Mmhi I



. Mi. ...
. / ' - . ••'
V.v.v'
.••- i ■■■i'



m
- ■■■ - — -----




iü /
v."
i............i.:_____
Te dni vrtijo v naših kinematografih enega najboljših jugoslovanskih filmov SVOJEGA TELESA GOSPODAR. Film je posnelo zagrebško podjetje »Jadran« po scenariju avtorja istoimenske drame Slavka Kolarja, v režiji Ferda Hanžekoviča in v scenografiji Zcljka Zagote. V filmu igrajo: Marija Kohn, Mladen Sermet, Nela Eržišnik, Julio Pedala, Viktor Dele in Augusl Cilič, Na sliki scena iz filma »Svojega telesa gospodar«, ki je dobil na lanskoletnem puljskem festivalu dve prvi in eno drugo nagrado.
član, je v drugem delu podredila svojo spremljevalno igro v prid solistoma. Njen prispevek k umetniškemu večeru pa je seveda prav tako velik, kakor delež ostalih "dveh umetnikov.
Koncert je za nami, čudoviti dih glasbene umetnosti od baroka do sedanjih dni pa nam bo ostal še dolgo v spominu.	r. c.
DELA LETOŠNJIH KANDIDATOV ZA NOBELOVO LITERARNO NAGRADO Alekseja N. Tolstoja, M. Solohova, A. Mal-rauxa in drugih ter domačih M. Krleže in I. Andriča dobite v zbirkah LJUDSKE KNJIŽNICE KOPER.
(Odprta je vsak dan od 13.— 17., ob sobotah od 9.—11. ure.)
Izvajalci drugega letošnjega koncerta v Kopru: violinista Maksimilijan in Olga Skalar in pianistka Ivanka Lipoglavšek.
Šolska zgradba v Hrpeljah je stara in ne ustreza sodobnim pogojem ureditve šolskih prostorov. V štirih učilnicah se gnete nad 200 otrok. V istem poslopju sta osnovna šola in nižja gimnazija. Sanitarne priprave so skrajno pomanjkljive, šola nima ne kabinetov ne telovadnice. Iz tega razloga doslej ni bilo mogoče v Hrpeljah ustanoviti osemletke, ker bi se z ukinitvijo nekaterih okoliških šol število učencev na hr-peljski osemlteki še povečalo,
V letošnjem šolskem letu pa se je na tej šoli po iniciativnosti šolskega vodstva in posameznih članov učnega kadra razvilo nekaj izvenšolskih dejavnosti, ki so več ali manj v zvezi s šolskim učnim načrtom, vsekakor pa v neposredni zvezi z današnjo vzgojo šolske mladine, ki naj bi se že v šolski dobi seznanila s praktičnimi koristmi tehnike, športa, kot telesnovzgojnega sredstva itd. Nekaj kmetijskega in gospodinjskega pouka skušajo. uvajati v zadnjem času. Izkušnja uči, da učenci od zgolj teoretičnega pouka v navedenih predmetih ne morejo prida pridobiti. Za praktičen pouk pa šola še daleč ni urejena. Ob skrajni utesnitvi prostorov so vendarle zmogli majhno sobo za modelarstvo. Učenci se z veliko vnemo udele-
■->v -XV"
i/:, - j
.	¿.'¿z*L. úl«¡jfcíli■
VID PEČJAK: ŽIVALI V UKRIVLJENEM ZRCALU
Že naslov nam pove, da gre tu za svojevrstne zgodbe iz živalskega sveta, ki naj bi bil pravzaprav projecirana slika značajev in dejanj ljudi, kakršni se nam kažejo v svoji zakriti obliki, pa njihovo pravo obličje in bistvo ne uide ostremu očesu dobrega opazovalca.
Vid Pečjak -¡e še mlad pisatelj, ki je precej objavljal pod psevdonimom, tako da njegovo ime ni znano širši javnosti. Knjiga, ki jo je izdala Mladinska knjiga z lepimi in ustreznimi ilustracijami Štefana Planinca, je Pečjakova prva knjižna izdaja. Predstavil se nam je kot oblikovalec z bogato domišljijo in tenkim posluhom za samosvoj obraz. Izognil se je stari in preizkušeni metodi pisanja pravljic ali basni, v katerih nastopajo živali, in jim celo nadel novo nalogo: niso samo predstavnice človeških lastnosti v živalskem svetu, ampak se v teku zgodbe razvijajo, oblikujejo in ravnajo ukrivljeno zrcalo, da nam končno pokažejo pravo podobo.
Čeprav zveni kot fraza, je vendar težko najti ustreznejši izraz: Vid Pečjak bo utegnil povedati še marsikaj zanimivega.
POCENI RAZVEDRILO
najdete v zalo.ni slovenskih, srbohrvatskih, italijanskih in nemških knjig LJUDSKE KNJIŽNICE KOPER
žujejo praktičnih vaj v tem krožku, ki ga vodi ambiciozni učitelj Janez Kompare, znan iz sežanskih šolskih razstav jadriličarskih modelov in tekmovalnih nastopov v Postojni. Tako razstavo nameravajo tudi letos prirediti v Hrpeljah za občinski praznik. V počitnicah pa bodo šli hrpeljski modelarji na vsakoletno postojnsko tekmovanje. Ko bi se le našel kdo, ki bi zmogel sredstva za nabavo orodja in materiala, ki ga mladim modelarjem tako zelo primanjkuje.
Veliko zanimanje je tudi za namizni tenis, ki je primerna športna zvrst tudi za žensko mladino. Učitelj Kompare je skonstruiral zložljivo tenis-mizo, ki jo bodo morali pač prenašati iz prostora v prostor, kadar se je na prostem ne bodo mogli posluževati. Telovadno društvo »Partizan« so nedavno ustanovili. Improvizirani nastop dijakinj na proslavi praznika žena je pokazal, kako živo je mladina zainteresirana na te-lesnovzgojnem in športnem izživljanju. Toda kaj ko ni telovadnice, telovadna oprema pa silno skromna. Tudi novi »Partizan« v Hrpeljah bi se rad izkazal že pri prvem praznovanju občinskega praznika, ki bo v mesecu juniju. Takrat bodo tod skozi že prihajali domači in tuji turisti. In naša mladina bi se rada pred njimi postavila. Tudi tržaškim gostom bi se rada pokazala z javnim nastopom. V zvezi s pospeševanjem kmetijske proizvodnje bi bilo nujno potrebno, da otroci v šoli nekaj zvedo o sodobnem načinu obdelovanja zemlje, o gojitvi poljedelskih kultur, sadnega drevja itd. Šola nima vrta. Bodoče gospodinje so potrebne praktičnih napotii in nazornega pouka o gospodinjskih rečeh. V tesni in ne-opremljeni šolski kuhinji, kjer dobivajo otroci svoje malice, je nemogoče izvajati praktičen gospodinjski pouk.	J. Z.
KOPER
—	DPD Svoboda iz Izole je gostovala v koprskem gledališču s Sket-Žižkovo ljudsko igro »Miklova Zala«. Predstave so bile v ponedeljek, 31. marca in v sredo, 2. aprila. Gostovanje je organiziral okrajni Svet Svobod in prosvetnih clruštev. Igra je doživela v Kopru zelo lep uspeh.
—	II. revija pesmi in glasbe bo v Kopru 12. aprila. Doslej se je prijavilo za nastop že precejšnje število pevcev, recitatorjev in godbenikov. Okrajni Svet Svobod in prosvetnih društev vabi vse neznane talente, ki želijo pokazati svoje znanje, naj se prijavijo še do ponedeljka, 7. aprila. O nastopu pri reviji bo odločala posebna komisija.
IZOLA
—	Veseli kvintet izolske Svobode je imel svoj prvi nastop v Domu onemoglih v Izoli. Zdaj se pripravljajo za drugo revijo pesmi in glasbe v Kopru.
—	Delovni kolektivi izolskih tovarn so bili tako navdušeni nad igralci pri »Miklovi Zali«, da so za vsako predstavo pripravili darila. Pri tem so predvsem upoštevali člane svojih 'kolektivov. Ker je bilo predstav že precej, so bili obdarovani skoraj že vsi igralci. Sindikalne podružnice nekaterih podjetij pa že razpravljajo, kako bi lahko pomagale svoji Svobodi.
PIRAN
—	Ljudska univerza je imela v tej sezoni štiri predavanja, okvirni program pa je pripravila za vso sezono. Nekatera predavanja spremljajo tudi filmi.
—	Mladina pripravlja Petrovičevo komedijo »Vozel«, ki jo mislijo prvič uprizoriti 20. aprila. To pripravlja mladinska organizacija, verjetno pa bi mladina bolj uspela, če bi se priključila DPD Svobodi, kjer bi ji nudili več strokovne in materialne pomoči.
BUKOVJE
—	Pred kratkim je bil tu ustanovni občni zbor prosvetnega društva »Podgora«. Sprejeli so pravila društva in izvolili devetčlanski upravni in tričlanski nadzorni odbor. V razpravi so govorili o popravilu prosvetnega doma in ureditvi knjižnice.
G R A C I Š C E
—	Do zdaj tu ni bilo prosvetnega društva, čeprav je zlasti mladina pokazala i>eliko zanimanja za dramatiko. Za prvi nastop pripravljajo komedijo »Vozel«, čeprav jim manjka vodstveni kader. Zdi se, da bo s pomočjo učiteljev zaživelo v Gradišču novo prosvetno društvo.
S O C E R G A
—	V nedeljo, 30. marca je gostovala tu dramska sekcija in orkester DPD Svobode iz Pridvo-ra s komedijo »Stari grehi«. Slabo vreme je bilo krivo manjšemu obisku.
IZ DIVAČE NAM POROČAJO
D
m
Kot smo že poročali, pripravlja občinski svet Svobod in PD v Divači revijo kulturnoprosvetne dejavnosti, v kateri se bodo v aprilu in maju zvrstile na domačih in sosednjih odrih dramske družine, pevski zbori, godbe itd. Predvajali bodo tudi zanimive ozkotračne filme.
Uvod v revijo sta bila nedeljska nastopa (30. marca) dramske družine PD »Josip Jurčič« iz Ro-dika in pionirske dramske družine DPD Svobode iz Senožeč. Prva je nastopila na domačem odru z M. Iienneguinovo komedijo »Sladkosti rodbinskega življenja«. Proti pričakovanju je igra zelo dobro uspela. Ne kaže prezreti dejstva, da so rodiški igralci izpričali svojo spretnost lansko leto pri Cankarjevem »Kralju na Betajnovi«. Največjo zaslugo ima vsekakor požrtvoval-
na in neumorna učiteljica Marica Banova, ki je dobro režirala.
Omeniti moramo še, da se je ob premieri prvič predstavil občinstvu novoustanovljeni mešani pevski zbor s tremi pesmimi. Vse kaže, da ima ta zbor lepe pogoje za nadaljnji razvoj.
Najmlajši igralci senožeške Svobode so nastopili v Lokvi s priljubljeno »Sneguljčico«. Gledalci, ki so zasedli v dvorani okrog 200 sedežev, so nagradili mlade goste z zasluženim aplavzom. Z isto igrico so senožeški pionirji že nastopili doma in v Dolenji vasi. Povsod so želi velik uspeh. V okviru revije pa bodo nastopili še na nekaterih odrih v divaški občini.
Program na odru v Lokvi pa so izpolnili tamburaši senožeške Svobode.	-er-
Ultiena ivstibOfnO-
in jim želimo pri nadaljnjem delu za zgraditev lepšega življenja v naši domovini kar največjih uspehov!
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □
Občinski komite Zveze komunistov Občinski odbor Socialistične zveze Občinski Sindikalni svet Občinski komite Ljudske mladine Občinski odbor Zveze borcev NOB Občinski odbor ZROJ Občinski odbor ZVVI Zveza ženskih društev Občinski odbor Rdečega križa
in vse druge množične in športne
org anizacije občine PIVKA
V nižinah je le pobralo sneg in ljudje upajo, da letošnjo pomlad novega ne bo. V gozdu in v višjih legah pa ga. je še precej. Kmetovalci so pripravljajo na prva pomladmi dela, ki so se letos, zaradi vremenskih ncprilik. nekoliko zakasnila. V spodnjem delu občine, kjer je precej sadnega drevja, so že začeli s čiščenjem in obrezovanjem. Zlasti pridni so v dolini reke,Reke, kjer je tudi največ sadnega drevja.
Volitve so za nami. Množične organizacije so analizirale njihov uspeh, sedaj pa sprejemajo načrte za prihodnje delo.
Pet svetov občinskega ljudskega odbora je že razpravljalo o predlogu letošnjega občinskega družbenega plana in proračuna. Predlog ima poudarek na investicijah v družbene objekte. Tako bo že letos dograjen zdravstveni dom, ki bo stal 35 milijonov dinarjev, prav tako bosta dograjeni pekarna in kino dvorana, urejena bo elektrifikacija in vslclajen urbanistični načrt Pivke. Tudi zdravstvo in socialno skrbstvo imata v proračunu pomembni postavki, saj
Živinorejska poslovna zveza za Vojvodino je osnovala v Indjiji tovarno za predelavo jajc v prah. Prvo količino izdelkov, to je sto ton jajc v pralni, so že izvozili v Italijo. Zmogljivost tovarne znaša 140,000 jajc predelanih v prah, Iti je visoko kakovostni izdelek.
Naše tovarne bodo letos izdelale 14.000 ton modre galiee in bakrenega apna. Strokovnjaki menijo, da bo ta količina modre galiee in bakrenega apna zadovoljila potrebe škropljenja v letošnjem letu, Kemične tovarne bodo na osnovi uvoženih polizdelkov dale na domače tržišče tudi 300 ton organskih škropiv.
»Ni nam vseeno, kakšni naj bodo naši državljani. Zato si tudi mi prizadevamo, da vzgojimo mladega človeka v zavednega državljana naše socialistične domovine.«
Ta misel, ki jo je izrekla na-čelnica TVD Partizan v Divači v svojem .poročilu na društvenem občnem zboru pretekli petek, je spremljala delo tega društva vse od njegove ustanovitve pred dvema letoma. Takrat niso imeli niti skromnega kotička, niti prostora za zunanjo vadbo. Telovadnega orodja skoraj ni bilo. Borili so se z vprašanjem, kako sestaviti prednjaški zbor. Skromen je bil njihov začetek, a z redno telovadbo so usposobili prve prednjake. Najboljše so poslali v razne tečaje. Izdatno pomoč pri vzgoji kadrov je nudila okrajna zveza TVD Partizan.
S pomočjo ObLO Divača in Okrajne zveze TVD Partizan je društvu uspelo nabaviti razna telovadna orodja in dobiti prostor za zunanjo vadbo. Uredili so si tudi telovadnico, ki pa je le začasna. Boljše pogoje bodo imeli po zgraditvi nove telovadne dvo-
• rane.
Društvo šteje sedaj 96 članov, ki so lani opravili 477 telovadnih ur. Člani društva so nastopali ob lanskoletni proslavi Dneva žena, v maju so organizirali izlet na Slavnik ter sodelovali v prvomajski povorki, na teku čez drn in strn, pri mladinkski štafeti in z gojenci šol ter člani drugih društev proslavili Dan mladosti' v Matavunu. Organizirali so tudi akademijo v počastitev rojstnega
Na nedavnem občnem zboru Zveze borcev v Pivki so razpravljali o uspešnem delu raznih komisij kot so komisija za prošnje in pritožbe, komisija za zbiranje zgodovinskega materiala, anketna komisija, za bivše borce in komisija za izvenarmadno vzgojo.
Zveza borcev se je zelo zavzela za postavitev spomenika padlim partizanom in ureditev kostnice na Habjanovem hribu. Ureditev parka in prenos spomenika bi veljalo okrog 4 in pol. milijona dinarjev, kaže pa, da bodo predvidene stroške skrčili na 2 milijona dinarjev. Odbor že ima 750 tisoč dinarjev, Gozdno gospodarstvo
dne predsednika Tita, njihovo največje doživetje v preteklem letu pa je bilo sodelovanje na prvem slovenskem festivalu telesne kulture v Ljubljani.
Društvo je ustanovilo tudi folklorno skupino, ki jo sestavlja 20 članov višjih oddelkov. Z gorenjskimi, belokranjskimi in srbskimi narodnimi plesi so nastopili v Divači, dvakrat v Pivki, v Senožečah, v Lokvi, Hrpeljah in v Kanfanaru. Ta skupina je tudi sodelovala na proslavi Dneva re-
publike. Člani društva so tudi letos, tako kot lani, organizirali maškarado. Kaže torej, da je njihova dejavnost res vsestranska. Življenje društva je sedaj osredotočeno na priprave za nastop 1. maja v Divači, ko bodo sodelovali tudi gojenci šol, in na dokončno ureditev nove telovadnice. Najbolj požrtvovalnim članom bo občinski svet za telesno vzgojo v kratkem podelil pismeno priznanje za njihovo delo na tem področju družbene dejavnosti. -er
Po dolgih desetletjih so lansko jesen v Slavini začeli s čiščenjem vaške gmajne. Očistili so jo na površini več kot 6 ha. Letos bodo z deli nadaljevali.
Slavina je bila prva vas v pivški občini, ki se je tega dela lotila resno in zato je dobila od kmetijske zadruge 5 ton umetnih gnojil za izboljšanje pašnikov. Vaščani nameravajo zgraditi tudi zaklonišče za živino na gmajni.
Elektro Sežana je obljubilo, v letošnjem poletju obnoviti nizkonapetostno omrežje in napeljati industrijski tok po vasi. Tako bodo imeli Slavinci že letošnjo jesen boljšo razsvetljavo, kot jo imajo doslej. Pripomniti je treba, da elektrifikacije niso obnovili že desetletja.
Da bi uredili kanalizacijo vasi, so se vaščani odločili za prostovoljno delo in so pripravljeni prispevati dobiček od izkupička
Postojna bo prispevalo verjetno 250 tisoč dinarjev, 150 tisoč dinarjev KZ Bač, ostala sredstva pa bo še treba poiskati. Načrt za postavitev kostnice je že narejen. Pri delih bodo sodelovali s prostovoljnim delom bivši borci in drugi prebivalci, JLA bo dala na razpolago tehnične strokovnjake, podjetje Javor pa bo poskrbelo za gradbeni material. Kostnica 67 padlih borcev bo na najlepšem prostoru Pivke, obenem pa kot veličasten spomenik narodnoosvobodilne borbe našega ljudstva monumentalna zgradba Pivke.
S. M.
za prodajo vaških borovcev. Vendar pa še vedno potrebujejo 200 tisoč dinarjev dotacij za uresničitev tega načrta.
Prav bi bilo, da bi spravili z mrtve točke vprašanje postavitve mostu in ureditve dvorane. Oboje je vaščanom nujno poti-ebno,
S. M.
Tovariš urednik, kot bližnji sorodniki Antonije Omahen vas naprošamo, da to pismo objavite v vašem cenjenem listu:
Naša mati Antonija Omahen, stara 90 let, je bila v Domu onemoglih v Piranu. Tam je umrla 29. januarja letos, nas, najbližje sorodnike, pa ni nihče obvestil o njeni smrti. Ko smo jo v začetku marca prišli obiskat, so nam o njeni smrti pripovedovali drugi oskrbovanci v domu. Vprašali smo še na upravi, pa so se izgovarjali, da niso vedeli, da ima Antonija Omahen koga svojih.
Ne vemo za njen grob. In se nam zdi, da nam po svoji malomarnosti lahko pokažejo katerikoli grob, čeprav so jo pokopali na naš račun. Rada bi povedala še to, da je ta stara žena izgubila dva sina v narodnoosvobodilni borbi in da bi želel njen xmuk vedeti vsaj za grob stare matere, ko že ne ve za očetovega.
Pri nas v Šmarjah se ljudje sprašujejo, kdo bo še hotel, iti v Dom onemoglih, ko pa odgovorni ljudje v upravi ne čutijo toliko odgovornosti, da. bi že v primeru bolezni in kaj šele smrti obvestili svojce oskrbovancev.
Olga Omahen
je predvidenih 15 milijonov dinarjev za njuno dejavnost, Ostre kritične pripombe je imel svet za kmetijstvo v zvezi z odločitvijo nekaterih kmetijskih zadrug, ki so določile minimalne zneske za pospeševanje kmetijstva, predvidele pa precejšnje vsote denarja za dograditev ra-znili objektov, nakup avta itd.
Komunalna banka Postojna bo v aprilu odprla svojo podružnico v Pivki. To bo zelo olajšalo bančno in kre-
■f • i
Sjiomenik padlim borcem NOB in žrtvam fašizma v Pivki
ditno poslovanje, razširilo in utrdilo
pa bo tudi hranilniško službo.
& * *
V	podjetju Javor so 28. marca izvolili nov 34-članski delavski svet za vse tri obrate, istočasno pa tudi izvolili v posameznih obratih nove obratne delavske svete. To podjetje namerava v oddelku vezan;h plošč uvesti šc tretjo izmeno, tako da se bo povečalo število zaposlenih za 50, večinoma žensk.
$ * *
V	podjetju Javor je društvo šoferjev osnovalo večmesečni tečaj, da bodo lahko šoferji opravili izpile za vi-sokokvalificirane delavce. Tečaj obiskuje 20 šoferjev pivške občine.
Enajst, železničarjev je uspešno končalo večerno nižjo gimnazijo, ki je trajala več mesecev. Železničarji so kljub naporni službi pridno obiskovali večerno gimnazijo in jo z uspehom dokončali. Marsikateri izmed njih je moral priti v Pivko iz oddaljenejših krajev.
» * *
Pivčani so bili zelo zadovoljni s predstavo SNG iz Trsta, ki je v okviru Primorskih prireditev gostovalo z igro »Naši ljubi otroci«, ob tej pri-
ložnosti je marsikdo izrazil -željo, naj bi bila podobna gostovanja in druge
kulturne prireditve v Pivki češče. * « «
Dr. Zoran Ščuka, ravnatelj bolnišnice za ženske bolezni in porodništvo v Postojni, je v okviru Rdečega kri-ža predaval o raku in predavanje dopolnil s predvajanjem filma. Predavanja se je udeležilo domala 300 žena.
* a *
Mladinska organizacija pivške občine namerava konec aprila prirediti večerno predstavo z naslovom »ro-kaži, kaj veš«. Na tej predstavi naj bi nastopilo 10 ekip.	s. JVI.
—O—
Pitna voda \i Kubedu
V	začetku marca so se prebivalci Kubeda lotili dela za napeljavo pitne vode do vasi pri novem mlinu. Kakih 180 metrov
. vstran je močan studenec, ki nikoli ne usahne. Ob izviru so že njihovi predniki zgradili vodni rezervoar, kamor so hodili po vodo. Zdaj bodo rezervoar pokrili s cementno ploščo, da bo voda zavarovana pred onesnaženjem. Jarek za cevi bodo skopali s prostovoljnim delom, cevi in drug gradbeni material pa bo dala Vodna skupnost v Kopru. Na severni strani vasi so že lani ■preuredili star vodnjak, kamor priteka pitna voda iz manjšega studenca.
V	Kubedu bodo tako rešeni velike skrbi zaradi preskrbe s pitno vodo. Vse do sedaj je bilo zdravje prebivalcev v poletnih mesecih ogroženo, ker so uporabljali vodo iz izvirkov, ki niso bili zavarovani pred nesnago.
V zadružnem mlinu v Kubedu so lani zmleli 57 in pol vagona raznih žit domačega pridelka. Tega mlina se poslužujejo prebivalci vseh vasi prejšnje občine Gračišče, precejšen del vasi iz Hrvatske Istre — Buzet z okolico in delno Oprtalj, ter vse vasi Malega Krasa od Podgorja do Beke. Škoda le, da je mlin prevelik in preveč oddaljen od kakega večjega središča, kjer bi lahko delal s polno zmogljivostjo noč in dan. _(P)_
Zagotovljenih je 10 milijonov deviznih dinarjev za uvoz valilnih jajc, potrebnih za rejo plemenske perutnine boljših pasem. Približno 350 tisoč jajc bodo uvozile zadružne poslovne zveze in razdelile valilnicam. Piščance bodo razdelili perutninskim farmam, zadrugam in perutninar.iem, ki bodo redili perutnino pogodbeno v sodelovanju z zadrugo.
Vsem prebivalcem občine PIVKA
?
TOVARNA »JAVOR«
s svojimi obrati v Pivki, Baču in Prestranku
Trgovsko podjetje »JAVORNIK« v Pivki
Gostinsko	podjetje	Pivka
Kmetijsko	posestvo	Ravne pri Pivki
Kmetijska	zadruga	Pivka
Kmetijska	zadruga	Bač
Kmetijska	zadrug a	Košana
Trgovsko podjetje SOČA Koper
s svojo poslovalnico v Pivki
Ko želimo za letošnji občinski praznik Pivke vsem delovnim ljudem v občini še obilo uspeha v njihovem vsestranskem prizadevanju za lepše življenje, se jim obenem priporočamo za nadaljnjo naklonjenost!
Ob Svetovnem dnevu zdravja vem letos
predstavljamo
Skoraj bi stavil z vami, drage bralke, in še posebej z vami, spoštovani bralci, da malokateri izmed vas ve za novi zdravstveni dom v Kopru, če izvzamem naše najmlajše in njihove mamice, ki so že imeli opravka v njem. Zato se nam je zdelo prav, če
vam za letošnji svetovni dan zdravstva, ki bo v ponedeljek, predstavimo to novo zdravstveno ustanovo in se nekoliko pomudi-mo ob njej — da se z njo tudi vi spoznate in da jo boste v sili laže našli v skriti koprski uličici.
Novi zdravstveni dom v Kopru
KOPRSKI OKRAJ ZA 7. APRIL
Svetovni do,n zdravja
(Nadaljevanje s 1. strani)
dojenčkov najvišja v Sloveniji (24 odstotkov živorojenih otrok je umrlo že v prvem letu starosti), zdaj pa je ta umrljivost zmanjšana na štiri odstotke. Še pred petimi leti se je rodilo v porodnišnici komaj 56' odstotkov otrok, minulo leto pa že S4 odstotkov. To je močno vplivalo na izboljšanje predporodnega varstva matere in na varstvo dojenčka. Babice, ki so bile poprej na obsežnem in težavnem terenu zaposlene s številnimi porodi, so bile praktično vezane na sam porod in se niso mogle posvetiti nosečnicam in doječim materam z otroki, kar lahko sedaj storijo. Razen tega je na terenu zdaj tudi mreža dispanzerjev in posvetovalnic, ki jih vodijo zdravniki in medicinske sestre. Razen izboljšanja socialno ekonomskih razmer je prav zasluga zdravstvene službe, da je naglo padla umrljivost dojenčkov, pa tudi število mrtvorojenih otrok se je občutno znižalo in znaša komaj še 2,1 odstotka.
Smrtnost zaradi TBC naglo pada. Še leta 1947 je umrlo letno 95 oseb, sedaj pa le še 27 na sto tisoč prebivalcev. Znižala se je občutno tudi umrljivost zaradi nalezljivih bolezni, bolezni dihal in podobno.
Cela vrsta obolenj, ki so pred leti veljala za neozdravljive, danes niso več problem, ker imamo vrsto antibiotikov. Je pa še nekaj bolezni, ki so za zdravstveno službo hud problem. V porastu so rakasta obolenja, revmatizem, žwčne bolezni in bolezni dihal. Posebno vprašanje so nesreče pri delu. Zdravstveno službo čaka pri preprečevanju teh obolenj in nesreč še veliko trdega dela.
Da je lahko zdravstvena služba dosegla take uspehe, se je treba zahvaliti predvsem razširitvi zdravstvene mreže na terenu: novim zdravstvenim ustanovam in novim kadrom-. Zasebne in zasilne maloštevilne zdravniške ordinacije so zamenjali novi zdravstveni domovi in postaje, ki so postali središča kurativne in preventivne zdravstvene službe po naših občinah. Namesto enega samega zdravstvenega doma, komaj sedmih zdravstvenih postaj, treh pomožnih ambidant z osmimi dnevnimi ordinacijami — imamo danes šest novih zdravstvenih. domov, štiri zdravstvene postaje, štiri obratne ambidante in dvanajst pomožnih ambidant. Dnevno je prebivalstvu na razpolago 22 zdravstvenih ordinacij in še večkrat tedensko ordinacije v pomožnih ambulantah. V letu 1947 smo imeli pet zobnih ordinacij, danes jih imamo 18 in vse so na novo opremljene. V zadnjih desetih letih imamo tudi novih 39 (vse!) ustanov za varstvo matere in otroka, razen tega pa še devet higienskih postaj in okrajni higienski zavod. Namesto nekaj bornih desetin bolniških postelj jih. imamo danes 1,219 — v splošni bolnišnici Koper z oddelki ii Izoli in Piranu ter v štirih specialnih bolnišnicah Ankaranu, Valdoltri, Sežani s Senožečami in Postojni.
Prav tako naglo je raslo število zdravstvenih delavcev v okraju. Število zdravnikov se je povzpelo od enajstih v letu 1947 na 67 v letošnjem letu. V splošnih ambulantah jih je zaposlenih 26, zdraij-nikov-specia 1 istov pa je 17. Se pred desetimi leti je prišlo na enega zdravnika, splošne prakse 8.500, letos pa le Še 4.2S0 prebivalcev, medtem ko jih je prišlo
leta 1947 na enega, zobozdravnika 12.300, danes pa le še 5.780.
Malokdo ve, da je danes zaposlenih v koprskem okraju 478 zdravstvenih delavcev — od lega 77 z višjo, 117 s srednjo in 2S4 z nižjo kvalifikacijo, medtem ko jih je bilo pred desetimi leti komaj nekaj desetin.
V splošni ambulantni službi je bilo minulo leto opravljenih 204.440 pregledov, 19.120 zdravniških obiskov na domovih, medtem ko je bilo v specialističnih ambulantah in laboratorijih 54.640 pregledov in zdravniških storitev — vse v našem, okraju. V proti-tuberkuloznih dispanzerjih je bilo minulo leto 32.807 pregledov, zobnih, ambulantah pa 42.814 storitev. V ambulantnem zdravljenju je bilo predpisanih pacien-tom-zavarovancem 233.624 receptov, medtem ko se je v naših bolnišnicah zdravilo nad 11.000 oseb. Reševalni avtomobili so prevozili 473.000 km.
Lahko bi še naštevali tisoče in tisoče pregledov v dispanzerjih in posvetovalnicah, šolskih ambulantah, dalje tisoče pregledov sanitarnih organov — r>se to opravljeno v zadnjem letu. Za minida leta je treba omeniti le še množično fluorografiranje prebivalstva, ki je zajelo nad 70.000 oseb, in pa BCG akcijo, v kateri je bilo obseženih na tisoče in tisoče otrok.
Naj teh nekaj skopih podatkov osveži ob letošnjem. Svetovnem dnevu zdravja, koliko je naša skupnost vložila sredstev za izgradnjo obsežne mreže najsodobnejših zdravstvenih ustanov od pomožnih vaških ambidant pa do specialnih bolnišnic. Za to naglo izgradnjo zdravstva gre zahvala predvsem, okrajnemu zar>odu za socialno zavarovanje v Kopru, ki je vsa razpoložljiva sredstva vlagal za napredek in razvoj zdravstvene službe. Tudi ne gre prezreti ob tej priložnosti, maloštevilnih zdravstvenih, delavcev, ki so zlasti v prvih povojnih letih pod najtežjimi pogoji delali v tej službi, da bi zagotoinli vsaj najnujnejšo zdravniško pomoč prebivalstvu.
Kol mi v koprskem okraju, tako povsod po svetu te dni pregledujejo svoje delo pripadniki zdravstvene službe in ugotavljajo, kaj je bilo v zadnjih desetih letih na tem področju storjenega. Tudi v koprskem okraju smo lahko ponosni na dosežene rezultate. Povsod pa jim bodo sledili še novi uspehi in se bo ideja temeljnih pravic slehernega človeka do zdravja razvijala še naprej, dokler ne bo poslala živa. resničnost na vsem svetu.
Dr. Ivan Kastelic
je za zdaj namenjen pravzaprav samo šele otrokom od spočetja pa tja do dobe, ko odrastejo šolskim klopem. Zato pač najbolj poznajo novi hram zdravja prav koprski šolarji — kratkokrila dekletca in nagajivi hlačniki. Razen njih pa je seveda znan še tudi sedanjim in bodočim mamicam, za katere je v novem domu posebej poskrbljeno.
Pa pojdimo po lepih prostorih prenovljene stavbe v prelepem dvorišču, kakršnega ne bi sredi starega Kopra nihče pričakoval. Le tisti, ki vedo, kaj se vse skriva in čaka marljive zidarje za koprskim zidovjem, si lahko ustvari približno sliko obnovljene zgradbe.
Če gremo lepo po vrsti, potem je treba omeniti najprej sodobni dispanzer za žene s posvetovalnicama za nosečnice in za doječe matere; ta je odprl štirikrat na teden. Cc nadaljujemo lepo po vrsti po stopnicah življenja, omenimo posvetovalnico in ambulanto za otroke od dojenčkov naprej, potem specialistično otroško ambulanto z demonstracijsko kuhi-jo, nato pa splošno šolsko in šolsko zobno ambulanto. Vse je lepo opremljeno in bo v kratkem še izpopolnjeno z rentgenskim aparatom in laboratorijem.
Pred stavbo je že večni živ-žav mladih pacientov. Predvsem so to šolarji — nad tisoč jih je v Kopru — ki jim bodo zdravniki v ambulanti sistematično pregledali in zdravili zobe skozi vso šolsko dobo. Razen njih pa obiskujejo novi dom številni drugi otroci in njihove mamice.
Kje pa je to pravzaprav v Kopru, se boste verjetno tudi Ko-


Zdaj bo kmalu spet dobro, saj bo gnojna odrgnina za ušesom hitro zaceljena s spretno zdravniško pomočjo.
prčani spraševali. Kar bodite nekoliko radovedni, sem bil jaz tudi, preden sem dognal in ugotovil, kje se hiša skriva.
Okrajni zavod za socialno zavarovanje je za stavbo namenil deset milijonov dinarjev svojih sredstev. Že julija 195G so bile urejene formalnosti okrog lastni-
Zobna šolska ambulanta v novem že dovolj dela. Mali pacient na spretnim rokam zobozdrai
štva stavbe in zemljišča. Ko so bili narejeni in potrjeni vsi načrti, krediti in vse drugo, kar je bilo potrebno, so junija lansko leto zapeli krampi in lopate, pred nedavnim pa so bila dela zaključena. Zdaj je torej koprski zdravstveni dom dobil nove prostore, ki so deloma omilili neznansko stisko in nemogoče razmere v starih prostorih. Ti so bili v okviru danih možnosti lepo urejeni

f ; ' . V- . - " • i '-C


Mali pacient na sliki ni nič kaj zadovoljen v belem okolju. Pomaga si na ta način, da se na vso moč dere in se je spet potolažil šelc v naročju skrbne mamice.
in opremljeni, vendar pa so bili in so še danes neprimerni za nemoteno funkcioniranje naše zahtevne zdravstvene službe na Koprskem.
Stavba novega doma je požrla veliko več, kot pa je bilo predvideno — ne zato, ker je bil morda projektant slabo izračunal stroške — preprosto zato, ker je stara, na pol razpadla zgradba skrivala v sebi polno pasti za gradbenike, po drugi strani pa so se gradbene storitve močno podražile od tedaj, ko so bili milijoni odobreni. Tako je bilo treba za popolno dokončanje slavbe skupaj petnajst milijonov dinarjev, za notranjo opremo pa še nadaljnjih 1.200.000 dinarjev. Na srečo je zdravstveni dom iz v letih 1956/57 pridobljenih lastnih investicijskih sredstev lahko kril ue-
11pit->
I K %
.V. > ^ <v 1 ill
■■cSt^lfi
S
zdravstvenem domu v Kopru ima sliki se je brez strahu prepustil mice in njenemu znanju.
predvidenih pet milijonov izdatkov, medtem ko je za opremo spet priskočil na pomoč Zavod za socialno zavarovanje z manjkajočim milijonom in dve sto tisoč dinarji.
Ja, kje vraga pa je končno ta novi zdravstveni hram? Kar vidim vas, kako vam prekipeva radovednost in še potrpljenje zraven! Tudi meni je, ko sem kolo-vratil po Kopru in iskal to novo Aeskulapovo oziroma IIigyenino svetišče. Še so mi dejali nekje, ko sem pobaral, da je to v Petro-nijevi ulici nekje za cerkvijo. Končno pa so vedeli povedati, da je to za Auroro. Vse to so dokaj neznana imena, kakor je neznana uličica, ki pod obokom med poštnim poslopjem in občinskim komitejem ZK pelje s trga Brollo proti severovzhodu pod imenom Ulica ali Via della A"alle Luciano, v kateri sem končno našel, kar sem iskal. Ob tej priložnosti sem tudi nemalo mislil na odlok o preimenovanju ulic in cest v Kopru. ki ga je občinski ljudski odbor sprejel že pred več kakor dvema letoma, izveden pa še dandanes ni, da se nam brez potrebe zapletajo jeziki in se nam nevajena glava ne more zapomniti tujih imen.
il koncu naj vam še povem, da bi zdravstveni in socialni delavci v Kopru radi preuredili in adaptirali tudi sosedno Auroro. kjer bi namestili kurativne prostore splošne in zobozdravstvene ambulante. s čimer bi bilo to pereče vprašanje vendar zadovoljivo rešeno najmanj za naslednjih deset ali petnajst let. Upajmo, da bo lo tudi uspelo — njim 111 nam v olajšanje!
RASTKO BRADAŠKJA
Novi zdravstveni dom v Kopru bo zlasti za našo mladino izdaten vir zdravja in predvsem higienskega varstva, na poti. v življenje.
Pod kolono v sredi med obema stavbama na trgu Brollo je vhod v uličico Della Valle Luciano, kjer je čez kakih sto metrov vhod v novi zdravstveni dom i* Kopru.
Q9Ce08©9@®©
Kupujte tiuli Vi srečke loterije RK Slovenije po 100 din. Dobite jih pri vseh organizacijah Rdečega križa, sindikalnih podružnicah, v šolah in pri vašem pismonoši.
ZfiilMA m DOM -v ZDRAVSTVO IN VZGOJA
2enA IN DOM * ZDRAVSTVO EN VZGOJA * ŽENA IN DOM ★ ZDRAVSTVO IN VZGO,
Končno so se uresničile želje piranskih žena — 5. marca je bilo ustanovljeno žensko društvo, v katerega se je takoj vključilo nad 100 žena. Na ustanovnem občnem zboru je najprej govoril dr. Jože Potrč o dejanski enakopravnosti žena, potem pa je tov. Dorica Jereb govorila o potrebah ustanovitve Društva žena v Piranu in o njegovih nalogah. Razvila se je živahna razprava, ki je pokazala, da piranske žene tišči marsikateri problem, ki ga vsaka žena zase ni mogla niti znala reševati,
se začelo deliti pasterizirano mleko.
Ta teden je žensko društvo organiziralo predavanje profesorja tov. Pedička iz Ljubljane »Najtežja obdobja v razvoju otroka med 7, in 15. letom«. V petek pa bo koprski ginekolog dr. Marko Kolone predaval o pomenu kon-tracepcije. Za začetek aprila ima društvo že dogovorjeno, da bo predsednik piranskega sodišča tov. dr. Mirko Lokovšek predaval o »Družini, ženi in otroku v naši zakonodaji«.	Jule
' ■	' v.-;-: " -
•i-: ■ :
,. • m
Vreme sicer še ni prav nič prijazno i)t spomladansko, toda upajmo, da se bo moral mraz le umakniti toplemu soncu. Takrat pa nam bodo prišla prav taka lažja oblačila, ki jih priporočajo v nežnih, pastelnih barvah
TO NI BILO V
M'
AMERIKI
ZGODILO SE JE V KOPRU
2
Res je, kolikor lil se zdelo človeku neverjetno: to se je zgodilo v Kopru, in sicer v pustnem času, ko so naši nadebudni in za slabe vzore vneti fantje mislili, da jim preobleka v kavboje in Indijance dovoljuje tudi v dejanjih posnemati junake filmskega platna.
Povejmo najprej zgodbo; pravzaprav sta kar dve:
Prizorišče: Koper, skriti kotički za javnimi hlevi in okrog stadiona. Nastopajoči: kavboji, Indijanci in njihove žrtve.
Prvi dogodek: kavboji so privlekli slabotnega sošolca, ga trdno privezali k drevesu in začeli pretepati. Imeli so močne vrvi, ostre nože in pištole. Ubogi deček jc prosil, rotil, jokal in kričal. Malo jc manjkalo, da niso uporabljali tudi nožev, V tistih dneh, ko je bilo toliko razposajenega kričanja po cestah, ni postal nihče pozoren na krik več in gotovo ni nihče niti pomislil, da bi se lahko dogajalo kaj takega skoraj ob glavni cesti. Ko so se »junaki« svojega početja naveličali in jc bil tepeni deček na koncu svojih moči, so mu ponudili »milost« — prizanesli mu bodo, če gre domov, nekaj izmakne in jim prinese. Gorje pa mu, če komu kaj pove, izmislili si bodo prav posebne muke, saj veste: »z noži, vrvjo in ognjem,« kot so videli v tem in tem filmu. Ne enkrat, večkrat in veliko podobnih so že videli In so si dobro zapomnili vse podrobnosti. Ustrahovani deček je pokorno izpolnil povelje: doma je izmaknil denar in še kaj ter prinesel sošolcem kot odkupnino. Tudi molčal je kot grob, pa se je vendar vse izvedelo. Morda so bili prav »junaki« tako ponosni na svoje početje, da niso mogli držati jezika za zobmi.
Drugi dogodek: tokrat so bili našemljeni v Indijance — s perjem, rdečo barvo in tomahavki, vse po predpisih. Svojo žrtev so prav tako privezali k drevesu, pod nogami so ji zakurili ogenj, potem pa začeli z bojnimi plesi. Tokrat je nekdo slišal obupne klice na pomoč in ko je prihttel na sam kraj, so »pogumni Črni jezdeci in Sokolje oči« zbežali. Deček, ki so ga strahovali, pa je menda moral v bolnišnico.
To je konec kratke in žalostne zgodbe. Toda ne sme biti konec za vse starše, pedagoge in družbene delavce, ker nam je to vsem resen opomin.
Morda se vam ne zdi posebno hudo aH celo škodljivo, če hodi vaš otrok rad v kino, raje kot bi bral, se učil aH celo igral na ulici. Ne vznemirja vas, da vidi film, da posebno ljubi kavbojke in detektivke, da občuduje in posnema svoje ljubljence s platna. Tudi z prizanesljivim nasmeškom berete vsakdanja poročila iz Amerike ali evropskih velemest o kriminalnih dejanjih, ubojih in posilstvih, ki so jih zagrešili mladoletniki. Pomanjkanje discipline je najmilejšl izraz, ki ga lahko uporabimo za njihovo vedenje v Soli, kjer morajo včasih poučevati celo pod policijskim nadzorstvom. To vas vse ne vznemirja preveč, ker se dogaja nekje daleč, ne pri nas. In vendar, tudi pri nas.
Samo vprašanje v premislek: ali veste, kaj delajo vaši otroci, kje hodijo in aH niso bili soudeleženi pri opisanih ali kakih podobnih podvigih?	z. L.


.<!• ¡V ■ /' . *
Letošnja moda propagira tudi pletene komplete, med katerimi daje prednost ročnemu pletenju. Kako vam je všeč tale garnitura?
organizirano pa ga bodo obvladale mnogo laže. Tako je bilo zelo veliko govora o potrebni pomoči zaposlenim ženam, posebno materam, dalje o tečajih, ki so potrebni, da bi tudi žene v Piranu pridobile tisto znanje, ki ga potrebujejo v sodobnem gospodinjstvu in v vsakdanjem življenju naše stvarnosti (rezultat razgovora je bil, da so žene sprejele program različnih tečajev, ki se bodo začeli že prihodnji mesec), potem o potrebnih gospodinjskih servisih in seveda tudi o problemih šolske mladine; v Piranu bi bila potrebna šolska kuhinja in pa dnevni dom za šolsko mladino: bolje je, če damo pol milijona za ureditev takega doma, kot pa 3 milijone vzdrže-valnine za otroke, katere je treba poslati v razne vzgojne zavode, ker so zaradi neurejenih razmer postali »otroci ulice«. (Anketa v šoli je pokazala, da komaj slabih 30 % učencev živi v res urejenih razmerah in da imajo starši čas za njihovo vzgojo in nadzor nad njimi.)
Novo ustanovljeno »Društvo žena Piran« je takoj začelo s svojim delom. Na dan pred praznikom žena je organiziralo proslavo v polni dvorani Tartinijevega gledališča. Za 8. marec je bila v dvorani nad mestno kavarno zabava, ki se je je udeležilo nad 400 žena in tudi kakšnih sto moških. Piranska podjetja so podprla mlado društvo in mu tako materialno omogočila prirediti zabavo, oziroma brezplačno pogostitev žena. 20. marca je bilo uspelo predvolilno zborovanje žena, na katerem so žene videle dva poučna filma, potem pa razpravljale o vlogi žene kot državljanke. Obravnavale so tudi predlog občinskega družbenega plana in proračuna z vidika žena. Na vrsti je bilo tudi več drugih problemov, med njimi seveda na prvem mestu turizem in trgovina. Celotno zborovanje so vodile že-ne-ljudske odbornice. Eden glavnih problemov je bila tudi preskrba z mlekom, ki je kritična posebno glede na dojenčke. Žene so izrazile pripravljenost odkupili steklenice, samo da bi
»SLOVENSKI JADRAN« v vsako hišo Slovenskega Primorja!
v
Živčni sisfem in lepofa
Znano je, da ima človeški organizem dva živčna sistema.
Eden od teh je centralni, ki so sestoji iz možganov, mozga in živcev, ki z raznimi funkcijami gredo proti kožni površini in od živcev, ki možganom prenašajo zunanje dogodke. Ta živčni sistem je pokoren naši volji. Če hočete n. pr. prijeti kak predmet, ta sistem takoj zapovc rokam, naj se primerno skrčijo. Na ta živčni sistem mislimo, kadar rečemo: »Nervozna sem, živce imam tako napete.«
Drugi sistem imenujemo vegetativni. ker upravlja vegetativne funkcije, tiste, ki se dogajajo v telesu avtomatično, brez sodelovanja naše volje. Take funkcije so prebava, obtok krvi, dihanje, potenje itd. Premikati se ne moremo brez zapovedi možganov, toda kri kroži po naših žilah brez naše misli in volje.
Ta drugi živčni sistem obsega male »avtomatske možgane«, ki so na dnu velikih možganov. Tam se rojevajo najrazličnejša razpoloženja, kot n. pr. strah ali groza. Od tod gresta dva živca-dvojčka, toda z zelo različnima funkcijama: živec sim-paticus in živec vagus. Njuni odcepki dosežejo do žil, prebavnih organov, pljuč, maščobnih, solznih in znojnih žlez.
Simpalicus in vagus imata popolnoma nasprotne naloge: Na primer: simpaticus pospešuje bitje srca, vagus povzroča počasnejši utrip; simpaticus stiska male arterije, ki prehranjujejo kožo, vagus jih širi; simpaticus zmanjšuje sekrecijo, kot so solze, znoj, slina, vagus pa jih povečuje; prvi širi očesne zenice, drugi jih oži itd.
Če vegetativni živčni sistem dela normalno, se te nasprotujoče si akcije sproti uravnovesijo. Toda kakor hitro eden od teh velikih živcev prevladuje nad drugim, jc nekaj v našem organizmu narobe. N. pr. če je vagus močnejši od simpalikusa, imamo bled obraz, pripravljeni
smo na jok za vsako malenkost, roke imamo vlažne, pretirano se potimo, obliva nas rdečica zaradi nerodnosti in boječnosti. Nasprotno pa, če prevlada drugi, imamo zaripel obraz, suho in toplo kožo, izsušena usta, obliva nas vročina, muči nas ne-spanje, razdražljivi smo in imamo bolečine okrog srca. Tako si tudi lahko razlagamo na videz nasprotujoča dejanja, da smo zdaj bledi, zdaj rdeči, hitrejši in počasnejši utrip srca itd.
Če nam pretirano izpadajo lasje, prav tako mislimo na vegetativni živčni sistem. Kajti če širjenje in stiskanje drobnih žil, ki hranijo lasne korenine, ne deluje dobro, slabo hranjeni las izpade.
Celo gube na obrazu so delno odvisne od živčnega stanja. Strah, nemir in nervoza prinašajo gube veliko bolj kot leto. Vedre in umirjene žene veliko dalj obdržijo svežo in gladko kožo.
Zapomniti si velja tole: vse nerodnosti je treba zdraviti lokalno, pa tudi splošno. Vsa sredstva namreč samo zmanjšajo zlo, ne odstranijo pa ga za vedno.
Jasno je, da sami sebi ne moremo postaviti diagnoze. Toda če vemo, da kaka neurejenost vegetativnega živčnega sistema lahko povzroči ali poslabša estetsko pomanjkljivost, bomo vsekakor pomislili na obisk pri zdravniku in ga bomo vprašali za nasvet.
Tudi sami lahko vplivamo v določeni meri na svoje živčno stanje. Kako pomirjevalno ročno delo, umerjeno fizično delo, umivanje z mlačno vodo, masiranje, redno spanje in posebno pravilno dihanje — bo znatno pomagalo. Če čutimo, da bomo zardeli, poskusimo nekajkrat počasi in globoko zadihati, pa ne bo rdečice na obrazu.
Torej je tisoč načinov za nego lepote. Posredni način, ki pa seže v bistvo stvari, je najbolj gotov, najučinkovitejši in daje dolgotrajne rezultate.
knjiga širi ozke meje
lastnih spoznanj in doživetij. Izposodite si jo v LJUDSKI KNJIŽNICI KOPER!
morda se niste vedele
o da lahko uvelo povrtnino osvežite, če jo držite v četrt ure v mlačni vodi, nato pa dobro izperete v mrzli.
o da ostanke jedi od kosila lahko dobro shranite za večerjo le v porcelanasti ali stekleni posodi, sicer izgubijo na vrednosti in okusu.
c tla vam pri rezanju čebule ne bodo tekle solze, če ooste to delali pri vodovodu, kjer teče voda.
o da že zrezane čebule ne morete shraniti in jo uporabiti drugič, ker postane narezana čebula že v kratkem času škodljiva za zdravje.
o da goveja jetrca lahko pripravite prav tako kot telečja, če jih pred uporabo nekaj časa pustite v mleku.
o da bo star krompir mnogo okus-nejši, če ga kuhate v slani vodi, ki ste ji dodali malo mleka.
o da boste porabili za dobro začinjeno solato manj olja, če jo pustite oprano nekaj časa na situ, da se dobro odteče.
o da je treba gumijaste podplate na čevljih od časa do časa podrgniti s smirkovim ali steklenim papirjem, posebno tista mesta, ki so že nekoliko obrabljena, sicer vam bo na vlažnem pločniku drčalo.
o da bo neprijetni duh iz čevljev izginil, če jih znotraj zdrgnemo s hl-permanganskim kislim kalijem, ki ga dobimo v lekarni.
o da vas čevlji ne bodo tiščali, če boste občutljiva mesta na nogi. preden se obujete, namazali z glicerinom.

Dne 16. marca je bila na pobudo Zveze italijanskih žena v Vi-cenzi veličastna manifestacija za mir in proti postavitvi oporišč za atomske izstrelke v Italiji. Čustva in zaskrbljenost, ki so jo izrazile delegatke, so najbolj izrazile tele besede: »Me, žene vse Italije, ki smo se sestale na tej veliki manifestaciji miru v Vi-cenzi, izražamo naše najgloblje ogorčenje proti vladi, ki je ponudila ozemlje naše domovine kot oporišče za izstreljevanje atomskih izstrelkov.
Zavedamo se, da posest in raba tega orožja lahko povzročita, zlasti v primeru vojne, takojšnje represalije, tako da bi postali cilj popolnega uničenja.«
H ^¿(¿^E MJ
Italijanske žene zahtevajo, naj vladna politika služi pristnim interesom svojega naroda. Svoj poziv so zaključile z besedami: »Pripravljene smo glasovati za nov parlament, ki naj izraža vladanje v znamenju miru. V Evropi in Sredozemlju naj ustvari široko področje atomske razorožitve, kateremu naj se pridruži tudi naša domovina. Če bi se to uresničilo, bi se vračale domov z večjim zaupanjem in z večjimi upi ter trdno odločene, da se še naprej borimo za mir, da še bolj razširimo in utrdimo povezanost naše ženske zveze in žena vseh dežel, zakaj prav od te povezanosti in budnosti vseh narodov zavisi bodočnost človeštva. <
■ ■ .... (.j

: y
Na slik i: pogled na veliko manifestacijo v Vicenzi 16. marca, ko so talijanske žene glasno povedale, da žele mirno sožitje in so proti
atomskemu orožju.
ZA NAŠE KMETOVALCE © ZA NASE KMETOVALCE © £A NAŠE KMETOVALCE o ZA MAŠE KMETOVALCI © ZA NASE KMETOVALO
Z OBČNEGA ZBORA KZ KOPER IN OKOLICA V VANGANELU
ra	<S9
Hf
V	soboto popoldne je bil v Vanganelu občni zbor koprske kmetijske zadruge. Številna udeležba članov je dokazala izredno zanimanje zadružnikov za razpravljanje o zadružnih vprašanjih.
V	poročilu upravnega odbora je bilo med drugim poudarjeno, da je zadruga lani dosegla lepe uspehe na področju pospeševanja kmetijstva. Lani je ta zadruga ostvarila približno devet milijonov dinarjev dobička in s tem krila stroške za intenzivnejšo obdelavo zemlje, ki bo dala prve sadove šele v prihodnjih letih. Poročilo računovodstva zadruge je jasno prikazalo gospodarsko stanje zadruge in osvetlilo sončne ter senčne strani poslovanja v preteklem letu.
V	razpravi je bila podčrtana težnja po sestavi načrta prihodnjega dela in da bi temeljito proučili, kako in kaj delajo uslužbenci zadruge. Po taki analizi bo možno vsakega zaposliti po njegovih sposobnostih in doseči večji delovni uspeh ter boljšo organizacijo dela. Nadalje so zadružniki razpravljali tudi o nabavi in uporabi umetnih gnojil, o odkupnih in prodajnih cenah ter o vrsti vprašanj, ki jih morajo rešiti z lastnimi močmi.
Koprska kmetijska zadruga šteje skoraj 400 članov, ki se v glavnem ukvarjajo z vinogradništvom, sadjarstvom in povrt-.ninarstvom. Te tri kmetijske panoge imajo glede na ugodne klimatske in talne pogoje obalnega
V naprednih kmetijskih deželah so heterozne ali hibridne sorte koruze že popolnoma izpodrinile čisto sortne koruze. Vzrok temu je, da s heterozno koruzo dosežemo pod enakimi pogoji, pod katerimi sejemo domače stare sorte koruze, 50 do 100 °/o večji pridelek. V Ameriki na primer pridelajo z gojenjem heterozne koruze 2 milijona vagonov več koruze, kot so je pridelali na isti površini pod enakimi pogoji pred desetimi leti. V Sloveniji, kjer bomo letos posadili 4600 ha površine s heterozno koruzo, smo doslej zabeležili že 60 do 80 stotov pridelka na hektar.
Na našem območju bomo letos posejali s heterozno .koruzo 300 ha površine. Ileterozna koruza križancev Visconsin je dala preteklo leto na poskusnih parcelah našega okraja 100% večji pridelek kot domače sorte.
Če upoštevamo, da v najboljšem primeru rodi domača sorta 20 stotov na hektar, hibridna koruza pa pod istimi pogoji in enakim načinom gnojenja najmanj 25 stotov, in če za seme hibridne koruze potrošimo okrog 4000 dinarjev več kot za nakup semena domače sorte, moramo vendaiie priznati, da gnojenje hibridne koruze ustvarja najmanj za dvajset tisoč dinarjev večji bruto dohodek. Se pravi: na površini 300 ha se lahko poveča dohodek za 6 milijonov dinarjev.
Heterozno koruzo sejemo približno na isti način, kot sejemo naše zgodnje sorte koruze. Na ha površine uporabimo 40 kg semena. Sejemo v razdalji 40 X 70 cm tako, da je po razredčitvi 35 do 40 tisoč sadik na ha. Treba jo je sejati na dobro obdelano in dobro pognojeno zemljišče. Najboljši je dobro obležan hlevski gnoj. Od umetnih gnojil je treba uporabiti 4 do 5 stotov superfosfata, 2 stota kalijeve soli in 2 do 3 stote dušičnih gnojil. Zelo važna je površinska obdelava (kultivi-ranje) posevkov. Koruzo je treba dvakrat okopati in jo enkrat plitvo osipati.	dr, J,
področja vše možnosti, da zadružnikom v prihodnjih letih ustvarijo lepe dohodke samo, če bodo še temeljiteje upoštevali agrotehnične ukrepe in še bolj utrdili svojo zadružno organizacijo.
Ob zaključku občnega zbora
so izvolili nov upravni in nadzorni odbor, med razstavljavce najboljših vin na razstavi vin, ki je bila v marcu v Kopru, pa so razdelili denarne nagrade, vinogradniško orodje, strokovne knjige in diplome.
Letošnji občni zbor kmetijske zadruge, ki je bil 25. marca, je bil zelo živahen in razgiban, prav gotovo pa najbolj ploden od ustanovitve zadruge. Značilno za sečoveljsko zadrugo je to, da se občnega zbora ne udeležujejo vsi člani zadruge, temveč jih zastopa zadružni svet, ki šteje 65 članov, vseh članov zadruge pa je 315, od teh pa le 151 kmetov. Na letošnjem občnem zboru so sklenili, da se bodo v bodoče udeleževali občnih zborov enkrat letno vsi člani, zadružni svet pa se bo sestajal večkrat letno, in sicer po potrebi.
Obširno poročilo upravnega odbora navaja, da imajo v letošnjem programu obnove kmetijstva v načrtu nove nasade hrušk, breskev, trt in drugo ter izraža prepričanje, da bo sečoveljska dolina imela v nekaj letih popolnoma drugačen zunanji videz. Kot najvažnejši činitelj obnove pa omenja kooperacijo, ki bo v kratkem času dala plodne rezultate. Na višjih predelih, zlasti v Padni bi lahko v kooperaciji z zadrugo kmetje gojili raznovrstno zimsko zelenjavo, ker so tereni zelo primerni. Zlasti bi prišel v poštev rdeči radič, korenček, motovileč itd. Letos bodo kooperi-rali tudi s hibridno koruzo, ker je semena dovolj na razpolago.
Letos bodo iz zadruge izločili vse nekmetijske dejavnosti: trgovino, gostilno, mizarstvo, pekarno, mlin in podobno, obdržali pa bodo le odkup, strojni park in prevozništvo.
Člani zadružnega sveta so negodovali zaradi lanskega odkupa, ki ni potekel tako, kakor je bila sklenjena pogodba s »Fructusom«. Zato so kmetje prodajali svoje pridelke odkupnim podjetjem iz Buj in drugod, tako da je pri tem sečoveljska zadruga utrpela precejšnjo zgubo.
Člani zadružnega sveta so obilno posegali' v razpravo, dajali svoje pripombe, kritizirali pomanjkljivosti, ob koncu pa so soglasno odobrili poročila, sprejeli letošnji obnovitveni pi-ogram in si izvolili nov upravni odbor, delegate in pospeševalne odbore.
Minulo soboto popoldne s,o člani koprske kmetijske zadruge popolnoma napolnili zadružno dvorano v Vanganelu, kjer so imeli letni
občni zbor.
Z OBČNIH ZBOROV KMETIJSKIH ZADRUG
Kmetijska zadruga v Senožečah je imela v preteklem letu 73 milijonov dinarjev prometa, od tega mesnica 16 milijonov 623 tisoč dinarjev, trgovina štev. 1 v Senožečah 16 milijonov 392 tisoč in mlekarna 11 milijonov 690 tisoč dinarjev. Promet pri odkupu drv, sena in slame, jamskega lesa in hlodovine ter drugih kmetijskih pridelkov je dosegel skoraj 14 milijonov dinarjev vrednosti. Najbolj gospodarsko donosna je bila mesnica, ki je lani ostvarila milijon 188 tisoč dinarjev dobička, dobiček pa je bil tudi pri odkupu in v delu poslovalnice št, 2. Vsi drugi obrati kmetijske zadruge so poslovali z izgubo in razumljivo je, da je tudi pospeševalni odsek izkazal ob zaključku poslovnega leta negativno bilanco. Skupni dobiček zadruge v Senožečah je bil lani 854 tisoč 697 dinarjev.
Pri tem moramo poudariti veliko zaupanje članov v hranilni-ško službo, saj je ugotovljeno, da je bila lani 31. decembra 1957 vrednost hranilnih vlog tri milijone 700 tisoč dinarjev.
Gornje ugotovitve so udeležencem občnega zbora narekovale razpravljanje o sprejetju odločnih ukrepov, ki bi zadrugo raz-bi-emenili s stransko dejavnostjo, kot sta gostilna in trgovina, ker
ji ta dva izgubo.
Na tem 19. marca,
obrata povzročata le
občnem zboru, bil je so razpravljali tudi o bližnji ureditvi pitališča za 60 glav goveje živine. Na območju senožeške kmetijske zadruge so vsi pogoji za uspešen razvoj živinoreje, zlasti pitanja plemenske živine. Povpraševanje po plemenski živini je veliko in na Seno-žeškem so vsi pogoji za rejo si-vorjave pasme goveda. V preteklih štirih mesecih so prodali 24 krav, njihova povprečna cena pa je bila 90 tisoč dinarjev, cena neplemenske govedi pa je le 50 do 70 tisoč dinarjev. Zato velja razmisliti o sistematični vzreji plemenske živine, ki predstavlja lep vir dohodkov senožeških živinorejcev.
Hvale vredno je, da je zadruga uvedla umetno osemenjevanje govedi, Že dosedanja poročila govore zelo prepričljivo, kako koristen je ta način ploditve goveje živine, ki preprečuje kužne bolezni in jalovost. Drug vzpodbudni ukrep, ki so ga začeli uveljavljati člani kmetijske zadruge, je uvajanje rodovnika goveje živine, v katerega so že vpisali okrog 170 plemenskih krav in junic. Uvedli so tudi molzni nadzor,
Prav bi tudi bilo, če bi uredili
Z OBČNEGA ZBORA KZ LOKVA PRI DIVAČI
Najmočnejša panoga kmetijstva, ki daje dober zaslužek večini članov kmetijske zadruge v Lokvi, katerih je 235, je živinoreja. Tx*adicionalno je že, da v Lokvi in v Preložah redijo plemenske krave in telice. Pogoji za njihovo vzrejo pa so se v povojnih letih močno izboljšali. Molzni nadzor so uvedli pri vseh plemenskih kravah, ki so jih vpisali v rodovnik plemenske živine. V februarju, so uvedli tudi umetno
osemenjevanje, ki že kaže prve uspehe. Mimogrede velja omeniti, da so na zadnjih dveh sejmih plemenske živine uspeli zaradi dobre vzreje iztržiti tudi do 160 tisoč dinarjev na glavo. Ves odkup plemenske živine je dosegel 17 in pol milijona dinarjev in če upoštevamo še 10 milijonov 270 tisoč dinarjev izkupička za mleko in 12 milijonov 641 tisoč dinarjev dohodka od prodane klavne živine, lahko ugotovimo, da naj
Tudi člani kmetijske delovne zadruge v Gabrovici pod Črnim kalom so imeli minulo soboto popoldne svoj občni. zbor. Prisostvovali so mu skoraj vsi člani z družinami vred,
bi bilo pospeševanje živinoreje poglavitna in osnovna naloga te kmetijske zadruge. Zadruga se tega dejstva dobro zaveda in zato skrbi, da bi se površine dete-ljišč vedno bolj večale, seveda na račun žitaric, ki jim ne dajejo takšnih dohodkov, kot jih da živinoreja.
Umestno bi bilo, če bi morda v kooperaciji z zadrugo ali v drugi obliki medsebojnega sodelovanja preprečili prodajo teličkov za zakol, ker bi tako gospodarjenje lahko ogrožalo prirejo plemenske živine. Treba bo tudi intenzivneje nadaljevati izboljševanje travnikov in pašnikov, povečati krmsko bazo z uporabo umetnih gnojil ter čiščenjem. Člani zadruge imajo v načrtu tudi melioriranje pašnikov na bivšem letališču vzhodno od Divače.
Lepo napredujejo dela pri urejanju 2,5 ha višnjevih in slivovih nasadov, saj je sadjarstvo na tem področju poleg živinoreje najbolj donosna kmetijska dejavnost.
Na občnem zboru KZ Lokev, ki je bil 28. marca, so grajali neupravičeno izgubo trgovine v Ma-tavunu ter gostilne in mesnice v Lokvi, Za sedaj pa še ni padla odločitev, da bi te obrate kmetijske zadruge oddvojili. Ko pa jih bodo, bo zadruga imela, večji čisti dobiček in ne samo 675 tisoč dinarjev, kot jih je imela v preteklem letu.	•—er
skupinske pašnike v Dolenji vasi in v Gabrčah, morda celo na Vremščici ali Kurjih poljih. Na teh pašnikih, ki bi jih skrbno čistili in gnojili, bi pasli jalovo živino. Organiziranje pašnikov naj bi temeljilo na kooperaciji med kmetijsko zadrugo in kmetovalci. Tako bi ne samo izboljšali, pač pa tudi povečali število goveje živine. Razen ureditve pitališča in doslednejšega uvajanja agrotehničnih ukrepov, namerava zadruga še letos urediti skladišče za kmetijske pridelke in za stroje. V načrtu ima tudi izpopolnitev strojnega parka.
-er
DEKANI
Velika udeležba članov na občnem zboru kmetijske zadruge nam jamči, da je zadruga aktivna in je to svojo aktivnost tudi prikazala v izčrpnem poročilu upravnika Dušana Obada.
Na področju zadruge je še precej neobdelanega in neracionalno izkoriščenega zemljišča. Zadružna ekonomija si je zadala kot osnovno nalogo, izkoristiti ta zemljišča za nove vinograde, sadovnjake in vrtnarijo. Do sedaj imajo že 7 ha vinogradov, 28 ha strnjenih nasadov sadovnjakov, 8 ha vrtnarije s toplimi gredami, v katerih vzgajajo sadike vrtnin za lastno porabo in za člane zadruge. Razen tega ima zadružna ekonomija hlev z 10 glavami živine.
V letošnjem programu imajo obširne načrte. Predvsem bodo dokončno uredili vinograd Za-ravne, ki obsega 4 ha in vinograd Fratovec na 2 ha. Prav tako breskov nasad. Znatno vsoto bodo dali tudi za vzdrževanje mandljevega nasada na 30 ha površine in za dokončanje zadružnega doma.
Prepričani smo, da bo zadruga svojo aktivnost še povečala in stvarno dokazala vsem članom in drugim, da je napredek kmetijstva možen edino prek zadruge.
T O M A J
Prejšnji teden smo imeli tudi pri nas redni letni občni zbor kmetijske zadruge. Ne bi pa mogli trditi, da je lepo in v redu potekal, kar pa brez dvoma ni krivda članov zadruge, ampak vodstva.
Poročila upravnega in nadzornega odbora so bila precej pomanjkljiva. Družbeni petletni plan obnove kmetijstva, raznovrstne oblike kooperacij, tekmovanje za večje pridelke, možnosti tesnejšega sodelovanja med zadrugo in kmetovalci na področju tomajske zadruge so v poročilih kar zdrsnile. Vse se je končalo pravzaprav v programu za letošnje leto, ki predvideva nabavo dveh motornih škropilnic, luščilca za koruzo, kotla za žganj elcuho, z ničimer pa niso omenili hibridne koruze, katere semena imamo letos dovolj na razpolago itd.
Minulo soboto Je bilo v Kopru posvetovanje zastopnikov gospodarskih organizacij, ki so neposredno zainteresirani nad nemotenim razvojem cestnega prometa in nad doslednim izvajanjem cestno-prometnih predpisov, Sef prometnega odseka okrajnega tajništva za notranje zadeve Lojze Strltof je udeležence posvetovanja seznanil z nekaterimi problemi, lei jih ustvarja hiter porast motorlzacije v naši državi. Med drugim je omenil, da so v preteklem letu v koprskem okraju na novo registrirali 2221 motornih vozil, to je 46,8 % več, kot so jih registrirali leta 1956. Povečan promet pa zvišuje število prometnih nesreč, ki so bodisi subjektivnega značaja bodisi objektivnega. Dejstvo je namreč, da naše ceste na marsikaterem odseku ne zadovoljujejo zahtevam sodobnega cestnega prometa. Zato bodo morali organi, ki vzdržujejo ceste na tako imenovanih kritičnih mestih, poskrbeti za večjo varnost vožnje, takšna cestišča pa opremiti s posebnimi opozorilnimi znaki.
Marsikdaj je vzrok nesreče tudi pomanjkljivo poznavanje cestno prometnih znakov in nediscipliniranost koristnikov cest, Tajništvo za notranje zadeve v Kopru je že priredilo več predavanj, s katerimi seznanjajo predavatelji predvsem šolsko mladino z disciplino na cesti. Organi Ljudske milice nenehno opozarjajo vsakogar na napake, ki jih napravi, ko vozi z neprimerno hitrostjo, napačno prehiteva ali prečka cestišče oziroma na kakršenkoli drug način nepravilno koristi cestno omrežje. Da pa bi bili vsi koristniki cest kar najbolj seznanjeni s cestno prometnimi predpisi in da bi se zmanjšalo število promet-nih nezgod, ki so lani v koprskem okraju zahtevale 33 življenj in 399 večjih ali manjših telesnih nezgod, bo tudi letos Teden prometa.
V tem tednu, med 7. in 13. julijem, ki je Dan šoferjev, bo v vseh središčni koprskega okraja več prireditev, namenjenih krepitvi cestno prometne discipline. Razne razstave, predavanja, priznanja najboljšim voznikom in tistim koristnilcom cest, ki so resnično pokazali tovarištvo na cesti, to bo le del široke akcije v okviru cestno prometne vzgoje vseli državljanov.
POTOPISI, ki jih ima v svojih zbirkah LJUDSKA KNJIŽNICA KOPER, Vam odpirajo razglede v neznane dežele, v njih srečujete zanimiva ljudstva, sodoživljate velike pustolovščine, ki jih ni napletla domišljija pisatelja, ampak so se zares do,-gajale.
obvestilo
avto-turisticno podjetje
»slavnik — adria« koper
obvešča, da je s 1. aprilom odprlo dnevno avtobusno progo
piran—ljubljana—zagreb Odhod iz Pirana ob 4.00. odhod iz Kopra ob 4.30, odhod iz Postojne ob 6.00, prihod v Ljubljano ob 7.10 in odhod iz Ljubljane ob 7.25, odhod iz Novega mesta 8.55, prihod v Zagreb ob 10.45.
Odhod Iz Zagreba ob 15.30, odhod iz Novega mesta ob 17.25, prihod v Ljubljano ob 18.50, odhod iz Ljubljane ob 19.00, odhod iz Postojne ob 20.10, prihod v Koper ob 21.30, odhod iz Kopra ob 21.35, prihod v Piran ob 22,00. Ta avtobus ima postanke tudi na vseh vmesnih postajah.
1. aprila je podjetje ukinilo redno avtobusno progo Piran—Ljubljana z odhodom iz Pirana ob 5.00. Istega dne pa je začel voziti avtobus na progi Piran—Ljubljana z odhodom iz Pirana ob 4.15, z odhodom iz Kopra ob 4.45 in prihodom v Ljubljano 7,45. Ta avtobus se vrača iz Ljubljane ob 14,00.
Avtobus, ki vozi na progi Piran— Ljubljana—Zagreb se po prihodu v Ljubljano ustavi ob 7.10 pri poslovalnici »Slavnik« v ulici Moša Pijade 35 (Kolodvorska ulica), od koder ob 7.15 odhaja na centralno avtobusno postajo v Ljubljani in nato ob 7.25 nadaljuje vožnjo proti Zagrebu. V Zagrebu se avtobus ustavi na centralni avtobusni postaji pred hotelom »Esplanade«. Na povratku se avtobus ustavi najprej pri poslovalnici »Slavnik« v Ljubljani, ob 18.55 odpelje na centralno avtobusno postajo in ob 19.00 nadaljuje vožnjo proti Piranu.
Predprodaja avtobusnih vozovnic v Ljubljani je v poslovalnici »Slavnik«, v Zagrebu pa v potovalnem uradu sCentroturist« v Praški ulici. Cena vozovnice Piran—Zagreb je 1.300 dinarjev.
V nedeljo je bilo v Izoli okrajno strelsko prvenstvo v okviru okrajnega festivala telesne kulture, V skupnem plasmanu je zmagala strelska družina Darko Marušič iz Izole. Pri članih je bila piva Izola, pri članicah Postojna, pri mladincih Pivka in pri pionirjih Izola. Med posamezniki so se najbolj odlikovali Pučko, Jurcola, Palčič in Lupine.
Tekmovale so strelske družine iz Postojne, Pivke in Izole, Strelska ekipa iz Kopra se vabilu ni odzvala, češ da nima strelcev. Odzvala pa se je vabilu strelcev iz Kruševca. Tako stališče je vse graje vredno, saj je šlo za tekmovanje v okviru okrajnega festivala.	db
V maju bodo razne prireditve in predavanja za šolsko mladino, da bo kar najbolj seznanjena z nevarnostjo, ki jo povzročata povečanje števila motornih vozil in nedisciplina koristnikov cest.
Udeleženci posvetovanja so tudi razpravljali o nujnosti ureditve sprehajališča od Kopra do Skocjana, o ureditvi prometnega vozla v Postojni in o ureditvi raznih drugih preventivnih mer v cestno prometnem življenju.	sv
NEDELJA, G. aprila:
0.00 Kmetijska oddaja; »Letošnji gospodarski programi kmetijskih zadrug goriškega okraja — Kaj so pokazali zadnji občni zbori KZ na Koprskem«
—	8.30 Igra trio Marijana Ostrouške — 10.30 Naša nedeljska reportaža: »Med prvimi brigadirji s ceste Bratstva in Enotnosti« — 10.50 S liarmonikarskim orkestrom »Kajuh« — 14,15 Sosedni kraji in ljudje — 14.45 Lahka glasba
—	15.00 Vesti — 15.10 Pogovor s poslušalci — 15.15 Glasba po željah.
PONEDELJEK, 7. aprila:
7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti: »Prvo škropljenje sadnega drevja po cvetenju« — 13.45 Ponedeljkove popevke — 14.00 Od melodije do melodije — 14.30 Športna oddaja — 14.40 To smo izbrali za vas — 15.00 Vesti.
TOREK, 8. aprila:
7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti: »Važnost zaščite rastlin po petletnem planu« — 13.45 Torkov operni oder — 14.30 Okno v svet — 14.40 Filmske melodije — 15.00 Vesti.
SREDA, 9. aprila
7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti: »Zatiranje plevela v žitih«
—	13.45 Od melodije do melodije — 14.30 Sola in življenje: »Nevarno orožje — Pošta«.
ČETRTEK, 10. aprila
7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti: »Prvi nasadi jagodičevja na Cerkljanskem« — 14.00 Glasba po željah — 14.30 Pogovor z volivci: govori predsednik OLO Nova Gorica inženir Karmelo Budihna.
PETEK, 11. aprila
7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 .-jStČ Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski |f nasveti: »Obvarujmo češnje črvivosti«
—	13.45 Popoldanske melodije — 14.30 Gospodarska oddaja: »Pred turistično sezono« — 15.00 Vesti — 15.25 Domači pevci in ansambli pred mikrofonom: kitarist Marinko Jankovič.
SOBOTA, 12. aprila
7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13,30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti: »Zatiranje koloradskega hrošča« — 14.30 Kulturni obzornik: »Društvo v Jelšanah dobro dela« — 15.00 Vesti — 15.25 Trio Avsenik z Danico Filipllčevo in Francem Korenom.
KOPER: 4., 5, in 6. aprila jugoslovanski film V SOBOTO ZVEČER, 7. in 8. aprila italijanski barvni film TEODORA, 9. in 10. aprila ameriški barvili film cinemaskope DIRKALCI,
IZOLA: 4. aprila mehiški film NE ZANIKAM SVOJE PRETEKLOSTI, 5. in 6, aprila italijanski barvni film TEODORA, 7. in 8, aprila ameriški barvni film cinemaskope DIRKALCI, 9. in 10, aprila italijanski barvni film cinemaskope LEPA MLINARICA,
PORTOROŽ: 5, aprila kitajski film belolaso dekle, 6. in 0. aprila ameriški film kamenito srce, 10. aprila ameriški barvni film Štirje jezdeci.
PIRAN: 3. in 4.. aprila ameriški film ONKRAJ V GOZDU, 5. in 6. aprila kitajski film BELOLASO DEKLE, 7. in 8. aprila ameriški film KAMENITO SRCE, 9. in 10. aprila čehoslovaški film KRAKATIT.
SEČOVLJE: 5. aprila ameriški barvni film GONJEN DO SMRTI, C. aprila poljski barvni film PETORICA IZ BARSKE ULICE, 10. aprila italijanski barvni film TEODORA.
ŠMARJE: 5. aprila poljski barvni film PETORICA IZ BARSKE ULICE, 6. aprila ameriški film GONJEN DO SMRTI, 9. aprila jugoslovanski film V SOBOTO ZVEČER.
ŠKOFIJE: 5. aprila jugoslovanski film SVOJEGA TELESA GOSPODAR, 6. aprila kitajski film PREHOD PREKO JANG-CE, 9. aprila italijanski film DEKLETA Z 04.
DEKANI: 5. aprila kitajski flilm PREHOD PREKO JANG-CE, 6. aprila jugoslovanski film SVOJEGA TELESA GOSPODAR.
SEŽANA: 5. m 6. aprila ameriški film ZADNJI IZ PLEMENA KO-MANCEV, 8. in 9, aprila kitajski film PREHOD PREKO JANG-CE, 10. in 11. aprila ameriški film D2UBILI.
HtlŽjSj
Ob koncu leta bodo
ČLANI PREŠERNOVE DRUŽBE prejeli za rodno članarino 320 din pet za 550 din pa celo 7 knjig. Ena izmed njih je
TONE SELIŠKAR VELIKA GALA PREDSTAVA
Vsi bodo kaj radi segli po najnovejšem romanu za mladino, ki ga je spisal priljubljeni pesnik in pisatelj Tone Seliškar, »Velika gala predstava«. S to knjigo nas popelje pisatelj v vedno mikavni in na pol pustolovski svet komedijantov. Odlike tega novega Seliškar-jevega romana za mladino so zlasti preprost, močno nevsiljiv slog, prisrčen oris značajev otrok, staršev, cirkuških arlistov, kmetov in potepuhov; silna vedrost, ki premaga vse težave, izredno dobrosrčen humor, tovarištvo In neomejena vera v življenje.
Medtem ko visi groza atomske smrti nad vsem svetom in temne sile kale mir med narodi, je Seliškar zbral pod velikim cirkuškim platnom v slogi in delu artiste različnih narodov sveta, ki z vnetim prizadevanjem razdajajo milijonom vse, kar vedo in znajo.
POHITITE Z VPISOM: ČLANE VPISUJEJO POVERJENIKI PREŠERNOVE DRUŽBE, KI SO SKORAJ V VSEH ŠOLAH IN VEČJIH PODJETJIH, VSE KNJIGARNE, PODRUŽNICE ' SLOVENSKEGA POROČEVALCA IN LJUDSKE PRAVICE IN UPRAVA V LJUBLJANI, ERJAVČEVA C. 14/a.
LJUDSKA KNJIŽNICA KOPER je odprta za stranke vsak dan razen sobote od 13.—17., ob sobotah od 9.—II. ure
GRADIN
— Letos je Kmetijsko-gospo-darsko šolo obiskovalo 30 mladincev in mladink. Uspeh je bil prav dober kljub temu, da je to začetek. ■
—• Igralski in pevski krožek vodi učiteljica Dolores Udovič. Sedaj pripravljajo uprizoritev veseloigre Frana Milčinskega »Laž in Prilažič«. Mladino podpira v tem prizadevanju KZ, za kar ji gre vse priznanje.
-"'"•'-v.:].
Slffi JT
%Sj¡ si
MEM
i'tvvv
] nmiuffig,-
huda prometna nesreča
V sredo je prišlo do hude prometne nesreče v Kolodvorski ulici v Postojni. Šestletna Jasminka Mujlcič je brezskrbno prečkala ulico in se v trenutku znašla pod kolesi tovornega avtomobila. Nesreče voznik ni mogel kljub- vsem naporom preprečiti, ker se je vse odigralo v trenutku. Jasminka Mujkič je bila na mestu mrtva.
Ob tej priložnosti velja zopet opozoriti starše, naj otroke vzgajajo v prometni disciplini in jih opozarjajo na nevarnosti, ki povzročajo težke posledice vsem nepazljivim koristni-kom cest.
M
Novo poslopje Kovinarsko-indtistrijslce šole v Kopru, ki ga kaže zgornja skica, že raste pod streho
KMETIJSKA ŠOLA LOŽE PRI VIPAVI
sprejme: 2 TRAKTORISTA — 1 ČEBELARJA Pogoji: primerna kvalifikacija s prakso — Plača po dogovoru, nastop službe takoj
Dajmo tokrat Kopru malce oddiha! Bil sem ves teden na terenu in tako ni bilo časa pogledati okrog doma. Zakaj pa sem bil toliko zunaj, bodo najbolj vedeli tisti uslužbenci, ki se ne dajo privezati za pisalne mize, zlasti ne proti koncil meseca.
Naj vam torej na kratko poročam o svojem potovanju in o prečuclnih dogodivščinah, ki sem jih pri tem doživel.
»Joj, Vane« so me pozdravili v Piranu, »če bi ti vedel, kako te čakamo!« In že smo se znašli v lokalu, kjer prodajajo limone po 350 namesto po 260 din, navaden pelinkovec pa »samo« 100 din pri litru draže, kot je. sicer določena in tudi označena cena. V razgovoru s podjetnimi trgovci te znane trgovine sem zvedel, da delajo še kar pošteno. Njihovi sosedje v Portorožu so namreč dvignili »maržo za samostojno razpolaganje« za 100 % v primeri s piransko in prodajajo enak pelinkovec 200 din draže kot ga uradno cenijo. Za takšne primere v trgovski praksi imamo tudi Slovenci ustrezno besedo, a se je trenutno ne morem spomniti. Zato mi oprostite, če vam ne morem natanko povedati, za kaj gre.
Potem sem stopil še v prodajalno slaščic na Rokovem trgu v Piranu in si ogledal poslovanje tiste prodajalke, ki prodaja »mešano«. Ne blago, pač pa je sama prodaja mešana: pol po socialističnem pol po svojem sektorju. Ne vem, če sem se pravilno izrazil. Strokovnjak, ki sem ga poklical na pomoč, je to definiral nekoliko drugače in je Jcratko-malo rekel, »da prodaja lastna jajca za svoj račun.« Prav, pa naj bo tako.
Ko sem opravil na tem koncu, sem se potegnil naravnost v Sežano. Tam sem najprej iskal okoli, da bi našel kako društvo za zaščito domačih živali, ki naj bi izdalo potrebne ukrepe, da ne bi tudi psi obiskovali tuberkuloznih bolnikov v bolnišnici, ker se sicer lahko nalezejo te hude bolezni. Ker takega društva nisem našel, priporočam lastnikom psov, naj. jih raje puščajo doma, ko gredo na obisk, če se že uprava ne zmeni, da bi kaj rekla. Potem sem poučil še upravo kina, da njihovega podjetja po občih pravilih ne prištevamo h grosistom. Prodaja vstopnic »na veliko« torej ni v njihovi pristojnosti. Obljubili so mi, da bodo glede na to
dejstvo izdali potrebna pojasnila vsem tistim, ki so doslej kupovali po 30 ali celo 40 vstopnic skupaj.
Mimogrede sem zavil še na občni zbor KZ v Lokvi, kjer sem naletel na razpravo o izgubi, ki »se je pojavila« v njihovi trgovini v Matavunu. Zadeva je bila pojasnjena, ko so ugotovili, da so za izgubo krive »tudi« miši. Prav hudo me je imelo, da bi povprašal tudi za »razen«, pa nisem utegnil. Morda bo kdo drug.
V Kosezah mi je prišlo nekaj na ušesa o nekakšnih čudnih »mladinskih« sestankih s še bolj čudnim »dnevnim redom«. Nekdo, ki je od blizu slišal »diskusijo«, mi je vse. natanko povedal kaj in kako, ne bom pa tokrat obešal zadeve na veliki zvon. Vendar bi bilo prav, če bi se mladinska organizacija in pa tudi starši malce pozanimali za zadevne sestanke.
Tudi v Dolnjem Zemunu nisem mogel »na licu mesta« rešiti vprašanja, kako obdarovati družine padlih borcev, da bi res prejele darila. Zbral sem samo podatke o zadnjem obdarovanju in bom zadevo še preštudiral, tako da bom lahko ob prihodnji priložnosti, kaj pametnega svetoval.
PREKLIC
Preklicujem besede, ki sem jih izrekel dne 8. marca 1958 o tova-rišici Elviri Pobega iz Kopra, Ta-kova ulica 6.
Pečarič Pino Koper, Takova ulica 6
PREKLIC
Preklicujem neresnične besede, ki sem jih izjavil o tovarišici Frančiški Tomažič iz Hrušice 85 in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe.
Anton Fabjančič Hrušica št. 86
DVOKOLESA od 7,000 din dalje, ciklomotorji od 44.000 dalje in Vespe, nove in rabljene, Vam nudi tvrdlca M a r c o n, Trst, ulica Pieta 3. — Pošiljamo darilne pakete za Jugoslavijo.
Hotel »CENTRAL« v Portorožu
proda 10 vrtnih miz in 40 rabljenih vrtnih zložljivih stolov.
DVOSOBNO STANOVANJE s kopalnico v Kopru zamenjam za enako ali manjše v Ljubljani. Naslov v upravi lista.
Ureja uredniški odbor — Glavni urednik Stane Skrabar — Odgovorni urednik Rastko Bradaškja — Za tish odgovarja Franc Zdešar
Vse kolektive in posameznike, ki se zanimajo za obisk vzorčnega velesejma v Milanu, ki bo od 12. do 27. aprila 1958, vabimo, da se čimprej priglasijo v naših poslovalnicah. — Pri vseh izletih se poslužujte 10-meseč-nega turističnega posojila. — Naši udobni avtobusi Vas prepeljejo kamorkoli hitro in poccni.
POMNITE! — Kamorkoli — povsod s SAP-Turist birojem!
II ^ § Hi
113 UBIJ AHA J
^ECKO !
Lep pozdrav
Vaš Vane
Kupujte srečke denarne loterije RK Slovenije, saj pomagate s tem graditi mladinsko klimatsko okrevališče na Debelem rtiču.
TELES
VZGOJA * ŠPORT * §
* TELESNA VZGOJA * Š
T tV ŠAH * TELESNA VZC
NOGOMET
Prvo kolo spomladanskega dela v ljubljansko-primorski nogometni ligi se je slabo končalo za primorska moštva. Od šestih točk so osvojila le eno. Optimisti, ki so pričakovali štiri ali celo pet točk, so se tokrat pošteno opekli.
Največje razočaranje je pripravil idrijski Rudar, ki je na svojem terenu izgubil s Trži-čem z 1:3. Krivdo za poraz nosi predvsem neučinkoviti napad. Čeprav je res, da so bili Idrijčani zaradi snega precej prizadeti, jim to ne gre v celoti v opravičilo, kajti tudi Tržičani niso bili dosti na boljšem. Kljub vsemu pa ne gre po prvem neuspehu metati puške v koruzo, saj so nas Idrijčani jeseni večkrat tudi ugodno presenetili.
Drugo razočaranje je pripravila Nova Gorica, ki je na svojem igrišču igrala z Grafičarjem neodločeno 1:1. Glede na obsežne priprave so gledalci pričakovali zmago, nazadnje pa so bili zadovoljni s točko, saj so gostje vodili vse do 77. minute.
Poraz Izole v Kranju smo pričakovali, toda rezultat 0:7 nas je razočaral. Izola se je dva meseca skrbno pripravljala in bi morala Kranjčanom nuditi močnejši odpor! S tako igro si zagotovo ne bodo priborili vstopa v enotno slovensko ligo.
Lestvica:
Krim	10	8	2	0	25:9	18
Triglav	10	8	0	2	37:10	16
N. Gorica	10	5	2	3	23:19	12
Grafi čar	10	5	1	4	23:19	11
Slovan	10	5	0	5	22:23	10
Jesenice	10	4	1	5	25:19	9
Izola	10	3	2	5	15:28	8
Tržič	10	3	2	5	15:34	8
Rudar	10	2	2	6	15:23	6
Ilirija	10	1	0	9	13:29	2
iz Kopra in Izole je bila minula sobota. Pivo veselje je bila vožnja iz Kopra v Izolo z avtobusoma, katera je naročila Mestna hranilnica v Izoli za približno 200 dijakov iz Kopra, drugo pa veliko pričakovanje pri žrebanju, prirejenem v gledališki dvorani »Svobode« v Izoli.
Prisotnih je bilo nad 400 oseb, od tega velika večina pionirjev in pionirk, nekaj tudi mladink in mladincev, ter predstavniki profesorskega in učiteljskega zbora. Zanimanje je bilo res veliko, napetost v dvorani je kar vidno naraščala, ko sta dva — pionir in pionirka — pričela iz žrebalnega bobna vleči žrebalne kupončke. Najprej je bilo izžrebanih 11 številk hranilnih knjižic Mestne hranilnice v Izoli, in sicer: številka 777, ki prejme premijo v višini 10,000 dinarjev, ter številke hranilnih knjižic številka 311, 367, 484, 626, 650, 914, 1130, 1165, 1246 in 1183, ki prejmejo premije po 1.000 dinarjev.
Potem je bilo izžrebanih 100 številk žrebalnih kuponov, katere so prejeli obiskovalci prireditve. Vsak izžrebani je takoj prejel novo hranilno knjižico z darilno vlogo 200 dinarjev. Od izžrebanih številk se niso oglasili lastniki kuponov številka 89, 96, 147, 201, 207, 395, 396 in 411. Darilne knjižice čakajo nanje v hranilnem oddelku Mestne hranilnice v Kopru, Taccova ulica 2 ali v Izoli, Pitonijeva lla.
Vsi obiskovalci so prejeli propagandni letak, ki vsebuje obračun, koliko lahko vsak privarčuje, če kupuje z vlaganjem na hranilno knjižico.
Lepo je bilo opazovati otroke, kako so žarečih lic tekli iz dvorane k mizi v hodnik, kjer so vpisali v darilne knjižice tekoče številke in za otroke zaželene podatke. Mestna hranilnica Izola—■ Koper se je s tem zelo približala srcem otrok in njihovih staršev.
Posebno pohvalo zasluži profesorski in učiteljski zbor v Kopru in Izoli, ki je s svojim nesebičnim delom pomagal, da je bil obisk te prireditve Mestne hranilnice tako mnogoštevilen.
Prihodnjo nedeljo bo v Izoli primorski derby, ko bo domače moštvo sprejelo v goste Novo Gorico. Idrijski Rudar pa bo gostoval na Jesenicah, kjer bi bil že neodločen rezultat zanj velik uspeh,
V nedeljo se bo začelo tudi primorsko nogometno prvenstvo. V Novi Gorici se bosta pomerila Branik in Koper, v Piranu Sidro in Adria, v Postojni Postojna in Tabor in v Anhovem Anhovo in Primorje. Najbolj zanhnivo srečanje bo med Branikom in Koprom, medtem ko so v drugih tekmah domačini favoriti.
V soboto in nedeljo je bil v Kopru republiški finale v odbojki za zimski pokal Odbojkarske zveze Jugoslavije. Okrog 600 gledalcev je imelo priložnost občudovati igro trenutno najmočnejših slovenskih odbojkarskih ekip — mariborskega Branika, Fuži-narja iz Raven in novomeškega Partizana. Njim se je priključil še koprski Partizan, ki je v igri z Branikom sicer popolnoma zatajil, zato pa je pokazal presenetljivo dobro igro v srečanjih s Fužinarjem in Novi mestom.
Turnir je odprl predsednik koprskega Partizana Boris Jurca, ki je v imenu domačinov pozdravili igralce in gledalce. Med drugim je poudaril, da bi tej prireditvi, ki je ena izmed mnogih v okviru okrajnega festivala, kmalu sledile podobne, s čimer bo odbojka dosegla še širši razmah v koprskem okraju. Vsem moštvom je podaril nato spominske zastavice.
Takoj nato so se začela tekmovanja. V soboto so bila na spo-l-edu srečanja: Fužinar—Novo mesto, Koper—Branik in Branik —Fužinar. Rezultati so bili naslednji:
Fužinar—Novo mesto 3:1 (13:15, 15:10, 15:10, 15:13). Igralci Fuži-narja so prijetno presenetili s homogeno igro in borbenostjo. Njihova zmaga je povsem zaslužena. Na splošno pa kvaliteta tega srečanja ni bila zadovoljiva in se je obema moštvoma precej poznal zimski odmor.
Branik—Koper 3:0 (15:1, 15:1, 15:2). Koprska šestorica, sestavljena izključno iz mladincev, se nikakor ni mogla znajti na igrišču. Vendar menimo, da bi bil rezultat mnogo bolj ugoden zanje, če bi se znebili strahu pred renomiranim nasprotnikom.
Branik — Fužinar 3:0 (16:14, 15:10, 15:5). Fužinar je le v začetku nudil močnejši odpor bivšemu državnemu prvaku, nato pa je naglo popustil. Že po tem srečanju je bilo jasno, da bo prvak turnirja Branik, saj je pokazal najbolj zrelo in domiselno igro.
>: ¡''.5 .
tóifim
m
it

Mk;
fcli
ikr-JiSj
fiv . • ' -
i -&! mmm^m^
; - v
iS tff
Nastop dijaškega TVD Partizan na paradi ob Dnevu mladosti v Matavunu, 9. junija 1957
IH
V nedeljo dopoldne pa so se pomerile še naslednje ekipe:
Fužinar—Koper 3:1 (15:6, 15:3, 11:15, 18:16). Koprčani so začeli približno tako kot proti Braniku
—	s tremo in s precenjevanjem nasprotnika. V tretjem setu pa je nastopil preobrat in gledalci so bili priča izredno lepi igri. Koprčanov ni bilo prepoznati in zmaga v tem setu jim je vlila še več zaupanja vase. V četrtem setu so imeli več set žog, žal pa se jim je zmaga izmuznila predvsem zaradi pomanjkanja rutine. Gledalci so toplo pozdravili uspeh koprskih mladincev, od katerih lahko
—	če bodo v Kopru organizirali več kvalitetnih prireditev — še mnogo pričakujemo.
Novo mesto—Koper 3:0 (15:7, 16:14, 15:2). Tudi ta rezultat je več kot časten za Koper, saj sta se pomerila član zvezne lige in moštvo, ki sploh še ni nastopalo v prvenstvenih republiških tekmovanjih. Najboljši igralec koprske ekipe v srečanjih z Novim mestom in Fužinarjem je bil Jako-min, treba pa je pohvaliti glede borbenosti in požrtvovalnosti vse moštvo.
zmeraj
Tretje leto že teče, odkar so na predlog košarkarjev iz Postojne ustanovili košarkarski center z nalogo, da skrbi za razvoj košarke na Primorskem. Pozneje so sklenili, da bo center v Postojni skrbel za razvoj košarke le v koprskem okraju, za goriški predel pa bi ustanovili center nekje na Goriškem. Ker pa do ustanovitve tega centra ni prišlo, je bil center v Postojni zainteresiran, da tudi ta del Primorske vzame pod svoje okrilje.
Postojnski center je v kratkem razdobju dosegel lepe uspehe. Medtem ko so pred leti igrali košarko le v Kopru in Postojni, ni danes na Primorskem večjega kraja, kjer ne bi igrali košarke. Za svoje uspehe je center prejel tudi pohvalo Okrajne športne zveze v Kopru in Košarkarske zveze Slovenije. Moremo trditi, da je danes najboljši center v Sloveniji.
Prizor z nedeljskega tekmovanja v odbojki v Kopru.
Iz razgovora s tehničnim vodjem košarkarskega moštva TVD Partizan iz Postojne Jankom Prinčičem smo zvedeli, da bodo Postojnčani nastopali letos v II. slovenski ligi. Upanje za kvalifikacije je splavalo po vodi, kajti slovensko-hrvatske lige v košarki ne bo.
Postojnska vrsta bo v tekmovanju, ki se začne 27. aprila, nastopila močno pomlajena. Kljub temu upa prof. Prinčič na najboljši plasman, saj se bodo igralci dobro pripravili. Ženska vrsta pa letos zaradi pomanjkanja denarja ne bo nastopila v ligi. (Morda pa bi se našla pomoč pri okrajnih športnih in telesnovzgoj-nih forumih? op. ur.)
Če na kratko pregledamo tekmovalni koledar preteklih let, vidimo, da je bil precej obširen, vendar je vse tekmovanje temeljito na turnirskem načinu, kar je bilo spričo razmer tedaj najbolj ugodno. Ker pa je število ekip zdaj zelo naraslo, ta način tekmovanja ni več primeren. Center meni, da bi letos prešli na ligaški način tekmovanja.
Za dosežene uspehe v preteklosti se ima center zahvaliti tudi Okrajni športni zvezi, ki je z razumevanjem podpirala vsa stremljenja za razvoj košarke na Primorskem.	E. V.
Ha Ubatka
V okviru festivala telesne kulturo je bilo v nedeljo v Izoli okrajno pol finalno tekmovanje v streljanju. Nastopilo je 52 tekmovalcev iz Izole, Pivke in Postojne, Pri članih je zmagala Izola, med članicami Postojna, med mladinci Pivka, med pionirji pa Izola. Med posamezniki so se najbolj odlikovali Jurčuk, Pučkova, Bubula in Lupine.
Okrajnemu festivalu telesne kulture so posvetili tudi srednješolsko prvenstvo v odbojki. Prejšnji teden se je namreč pomerilo v Kopru pet moških in šest ženskih odbojkarskih srednješolskih ekip. Nekatera srečanja so bila zelo lepa in so pokazala, da imamo med srednješolci nekaj izrazitih talentov. Največ uspehov je imela Ekonomska srednja šola iz Kopra, ki je osvojila pri moških drugo in pri ženskah prvo mesto. Razpored najboljših ekip je bil naslednji: moški — 1. Pomorska srednja šola Piran, 2. ESŠ Koper, 3. Gimnazija Postojna; ženske — 1, ESŠ Koper, 2. Gimnazija Koper, 3. Učiteljišče Koper.
Po treh mesecih igranja se je v Kopru zaključil šahovski turnir za letošnje prvenstvo mesta. Prvo mesto je zasluženo osvojil Ger-želj. Drugo mesto je nepričakovano osvojil Habič, ki je pustil za seboj številne favorite za prvo mesto, Na tretje mesto se je uvrstil Verk, na četrto Jevnikar, na peto Zavee, šesto in sedmo mesto si delita Zekar in Hilel, medtem ko so zasedli osmo do deseto mesto Oblak, Omladič in Srdoč. Turnirja se je udeležilo 14 igralcev in je bil glede na kvaliteto igralcev najmočnejši, kar jih je bilo do zdaj v Kopru,
¡Stalna I
Branik—Novo mesto 3:1 (15:6, 12:15, 16:14, 15:2). To je bila najlepša tekma turnirja. Novo mesto je bil v začetku.enakopraven nasprotnik in se je zlasti izkazal v blokih. Nato so Branikovci razvili širok repertoar svojega znanja in delali s svojim partnerjem, kar se jim je zljubilo. Medtem ko so v prvih setih zgubili mnogo žog zaradi udarcev v blok, so v zadnjem setu z odličnim manevriranjem štirih igralcev na mreži povsem razbili obrambo novega člana zvezne lige. Njihovo zmago so gledalci nagradili z bučnim odobravanjem.
Hkrati s turnirjem so bili v Kopru tudi izpiti za odbojkarske sodnike. Izpite je opravilo sedem kandidatov in koprski okraj je tako dobil prvo garnituro tako nujno potrebnih odbojkarskih sodnikov. Izpite so opravili: Vesel, Tome in Furlanič iz Kopra, Djurdjevič iz Pirana, Velkavrh iz Sežane ter Debevec in Miklavčič iz Postojne. Škoda, da ni poslala Ilirska Bistrica nobenega kandidata, saj bo letos tekmovala v republiški ligi, hkrati pa je na tem področju za odbojko veliko zanimanje.
V	Izoli so se začela tekmovanja med sindikalnimi podružnicami v streljanju, namiznem tenisu, šahu, odbojki, vlačenju vrvi in balinanju. Da bi bile ekipe bolj izenačene, so se nekatere podružnice združile in sicer: Obnova, Riba in Mavrica ter ObLO, Pro-sveta, JLA in LM.
Objavljamo nekaj pivih rezultatov tekmovanj:
V	odbojki je ObLO premagal Gradbenik s 3:1, z istim rezultatom pa je zmagala tudi Mehano-tehnika nad Obnovo.
V	namiznem tenisu je Iris premagala ObLO z 10:1, Gradbenik pa Argo z 8:3.
V	šahu je Argo premagala Mehanotehniko s 4:2, Iris ObLO s 3,5:2,5, srečanje Gradbenik— Obnova pa se je končalo neodločeno 3:3. V streljanju je zmagal Gradebnik pred Mehanotehniko in Iris.
Trenutno vodi po točkah Gradbenik pred Iris in Mehanotehniko. V petek popoldne bo odbojkarski dvoboj med ObLO in Argo, v soboto namiznoteniški turnir v strelskem domu, v nedeljo dopoldne pa vlačenje vrvi pred bivšim Elte.	db
Račun brez krčmarja
Brata, 30-letni Z. S. in 22-letnl Z. L. iz Fluma na Hrvatskem, sta si že dolgo želela »Colibrija«, nista pa imela namena, da bi si ga kupila s svojim denarjem, čeprav sta ga imela, ampak se jima je zahotelo tuje lastnine. Znano jima je bilo, da po Kopru brenči že kar lepo število teh priljubljenih vozil. Računala sta, da vsi lastniki ne skrbe za svoje imetje in da jima bo zaradi tega nepošteni posel uspel.
Po Kopru sta se v januarju potikala nekaj dni in iskala primerne žrtve, hkrati pa veseljačila po hotelih v Kopru, Izoli in Piranu. Priložnost se jima je kaj kmalu nudila. Pred kavarno »Loža« je stal osamljen, nezaklenjen »Collbri«, Odločila sta se. Starejši je odšel v kavarno, od koder je opazoval in varoval bratovo akcijo. Slo je vse po sreči in se je mlajši z ukradenim motornim kolesom odpeljal na dogovorjeno mesto v Piran. Tu je vozilo skril v klet hotela, na-slendji dan pa poiskal brata v Kopru, ker ta še ni bil »motoriziran«. Opremiti pa sta ga hotela še isti večer.
Priložnost se jima je ponudila v Nazorjevi ulici v Kopru, kjer sta v veži opazila skoraj enako vozilo. Zaradi teme akcija ni bila kdovekaj tvegana; to pot je mlajši stražil. Starejši se je z ukradenim vozilom zopet odpeljal na dogovorjeno mesto v Piran, shranil motor poleg bratovega in se z avtobusom vrnil v Koper, kjer je imel v hotelu plačano sobo, Sele naslednji dan sta storilca z ukradenimi vozili šla na pot, in sicer v Pulj, nato na Reko in od tam proti Zagrebu. Na poti sta pri Delnicah naletela na slabo vreme in sta zaradi tega dala vozili na vlak in se odpeljala v Daruvar, od tam pa zopet na vozilih prav do doma.
Nekateri vaščani, zlasti njihovi prijatelji, so jih gledali z zavistjo, ko sta se ošabno vozarila. Seveda so jima vsi verjeli, da sta motorni kolesi pošteno kupila, saj so vedeli, da imata denar — posebno starejši, ki je pred časom prodal v Zemunu pri Beogradu hišo. Tudi sama sta bila prepričana, da jima varnostni organi ne morejo priti na sled, saj sta šla krast tako daleč, razen tega pa lahkih motornih vozil ni potrebno nikjer registrirati. Nemalo sta bila začudena, ko so jima lepega dne organi opravili hišno preiskavo, našli vozili In-ugotovili, da se tovarniški številki na njima ujemata s številkami na ukradenih vozilih.
Oba »tička« sta še enkrat napravila izlet v Koper, to pot v spremstvu miličnika, ukradeni vozili pa sta bili vrnjeni lastnikoma, to jc K. J, iz Kopra in podjetju »Fructus«, Za tatvino sta se zagovarjala pred Okrajnim sodiščem v Kopru, ki je prisodilo vsakemu leto dni zapora.
V bližajoči se turistični sezoni bodo naše ceste vse polne takih in podobnih vozil in s tem v zvezi je treba opozoriti lastnike, naj skrbno zaklepajo vozila, ker se bodo tudi v bodoče prav gotovo pojavili podobni »motoristi«,	N. L.
cz
'J
3 S M S § T M E MI N G W IL Y i
POSLOVENIL H ADO BORDON S!
»Ta je bil pa krepak,« je rekla Catherine. Bral sem ji to z obraza.
»Kje je zdravnik?« sem vprašal žensko.
»Spodaj leži in spi. Bo že prišel, ko bo potrebno.«
»Zdaj moram nekaj storiti za gospo,« je rekla bolničarka. »Bi hoteli, prosim, stopiti spet za trenutek ven?«
Stopil sem na hodnik. Bil je popolnoma prazen, imel je dve okni in vzdolž je bilo polno zaprtih vrat. Zavda-jalo je po bolnišnici. Sedel sem na stolu, gledal v tla in molil za Catherine.
»Lahko vstopite,« je rekla bolničarka.
Stopil sem v sobo.
»Zdravo, dragi,« je rekla Catherine.
»Kako je?«
»Zdaj prihajajo zelo pogosto.« Obraz se ji je za trenutek podaljšal, potem pa se je nasmehnila.
»Zdaj je bil čisto pravi. Bi bili tako prijazni, sestra, in mi spet položili roko na hrbet?«
»Ce vam to pomaga,« je rekla bolničarka.
»Ti pa odidi, dragi,« je rekla Catherine. »Pojdi in nekaj pojej. Bolničarka pravi, da to lahko dolgo traja.«
»Prvi porod je po navadi nekoliko dolg,« je rekla bolničarka.
»Prosim tc, pojdi in nekaj pojej,« je rekla Catherine. »Meni je zares dobro.«
»Ostal bom še nekaj časa,« sem rekel.
Popadki so prihajali v rednih presledkih, potem pa so pojenjali. Catherine je bila zelo vznemirjena. Kadar
so bili popadki močni, je pravila, da so dobri. Ce pa so pojenjavali, je bila razočarana in jo je bilo sram.
»Pojdi, dragi,« je rekla. »Mislim, da se v tvoji navzočnosti samo še bolj zavedam svojega položaja.« Obraz se ji je napel. »Tako. To je bilo boljše. Tako zelo si želim, da bi bila dobra žena in da bi brez velikih komedij rodila tega otroka. Prosim tc, pojdi in zajtrkuj, dragi, potem pa se vrni. Ne bom te pogrešala. Bolničarka je čudovita z mano.«
»Obilo časa imate za zajtrk,« je rekla bolničarka.
»Torej pojdem. Na svidenje, draga!«
»Na svidenje,« je rekla Catherine. »In pošteno zajtrkuj, tudi zame.«
»Kje lahko zajtrkujem?« sem vprašal bolničarko.
»Tam doli, v ulici pri trgu je kavarna. Zdaj bi morala biti že odprta.«
Zunaj se je danilo. Šel sem po prazni ulici do kavarne. Izložba je bila razsvetljena. Vstopil sem in se ustavil pri točilni mizi, neki starejši možakar pa mi je serviral kozarec belega vina in pecivo. Pecivo je bilo od prejšnjega dne. Pomočil sem ga v vino, potem pa spil kozarec kave.
»Kaj počnete ob tej uri?« je vprašal starec.
»Moja žena pričakuje v bolnišnici porod.«
»A tako. Želim vam srečo.«
»Dajte mi še kozarec vina.«
Natočil mi ga je iz steklenice, pri tem pa ga je nekoliko polil, da se je razlilo po točilni mizi. Spil sem ta kozarec, plačal in odšel.
Zunaj so bili pred hišami na cesti smetnjaki in čakali na smetarja. Okoli ene izmed posod je vohljal pes.
»Kaj pa bi rad?« sem ga vprašal in pogledal v posodo, da bi videl, če je v njej kaj takega, kar bi lahko privlekel ven zanj. Ničesar ni bilo razen kavnega ocedka, prahu in nekaj suhih rož.
»Ničesar ni tu zate, psiček,« sem rekel. Pes je odšel čez cesto.
V bolnišnici sem odšel po stopnicah navzgor do nadstropja, v katerem je ležala Catherine, in po hodniku do njene sobe. Potrkal sem na vrata. Nihče ni odgovoril.
Odprl sem vrata. Soba je bila prazna, samo Calheri-nin kovček je bi! na nekem stolu in na žeblju na steni je visela njena domača halja, Stopil sem iz sobe in se odpravil po hodniku, da bi koga srečal. Naletel sem na bolničarko.
»Kje je gospa Henry?«
»Neka gospa je prav zdajle odšla v porodniško sobu.«
»Kje je to?«
»Pokazala vam bom.«
Odvedla me je na konec hodnika. Sobna vrata so bila priprta. Videl sem Catherine, kako leži na mizi. pregrnje-na z rjuho. Bolničarka je stala na eni strani, zdravnik pa na drugi strani mize, poleg nekakšnih cilindrastih posod. Zdravnik je držat v roki gumijasto masko, spojeno z neko cevjo.
»Dala vam bom plašč, da boste lahko vstopili,« je rekla bolničarka. »Izvolite stopiti semkaj.«
Oblekla me je v bel plašč, ga na tilniku spela z zaponko.
»Zdaj lahko vstopite,« je rekla.
Stopil sem v sobo.
»Zdravo, dragi,« je z muko rekla Catherine. »Ne gre ravno zlahka.«
»Vi ste gospod Henry?« je vprašal zdravnik.
»Da. Kako gre, gospod doktor?«
»Kar dobro src,« je odgovoril zdravnik. »Prišli smo sem, ker je tu laže dajati plin proti bolečinam.«
»Dajte mi ga zdaj,« je rekla Catherine.
Zdravnik ji je nadel čez obraz gumijasto masko in obrnil gumb. Gledal sem Catherine, kako hitro in globoko diha. Potem je masko odrinila. Zdravnik je zasukal pipico.
»Ta ni bil prav hud. Malo poprej sem imela krepkega. Zdravnik mi je ublažil bolečino, kajne, gospod doktor?«
Njen glas je bil čuden. Pri besedi doktor se ji je dvignil.
Zdravnik se je smehljal.
»Dajte mi ga spet,« je rekla Catherine.
Pritiskala si je masko na obraz in hitro dihala. Slišal sem, kako lahno stoka. Potem je spet odrinila masko in se nasmehnila.
ZNAMKE OZN
Tudi Organizacija združenih narodov izdaja svoje znamke, ici so namenjene za redni poštni promet. Vendar je statistika pokazala, da uporabijo v ta namen lcomaj vsako sedemnajsto znamko. Tako so jih lansko leto prodali za 1,700.001) dolarjev, a od tega so Jih uporabili za frankiranje pisem le za loo.odo dolarjev. Vse ostalo so pokupili filatelisti za svoje zbirke.
PROTI STANOVANJSKI STISKI
Tudi v Parizu je stanovanjska stiska. Pa bo nekaj rodbin v kratkem le spet prišlo vsaj do strehe, Ce že ne do primernega stanovanja. Direkcija javnih prometnih sredstev v Parizu je sredi marca prire-d la dražbo dotrajanih avtobusov. ki bodo novim lastnikom služIli kot zasilna stanovanja. Zanimanje za pocestne veterane je bilo daleč nad ponudbo. Ni čuda! Po najnovejši francoski statistiki bo trajala stanovanjska stiska v Franleji šc sto let. Zelo spodbudno za sedanje rodove!
Rekord na železniških tirih. Ta francoska električna lokomotiva je na svoji vožnji dosegla največjo hitrost med vrstnicami. Na progi Bordeaux—Ilendage je vozila, s povprečno hitrostjo 331 km na uro. Kot vidimo, tudi železni konji nočejo zaostajati za svojimi tekmeci na gumijastih kolesih.
ZBIRKA
: »LIPA« 1958
Založba Lipa v Kopru pripravlja svojim bralcem, naročnikom in vsem ljubiteljem dobre domače in tuje knjige zbirko šestih kvalitetnih romanov, ki bodo izšli letos spomladi in jeseni.
Zbirka »Lipa 195S« obsega:
lika Vaštc: ROMAN O PREŠERNU
Stale Popov: TOLE PAŠA Annemarie Selinko: DÉSIRÉE Victor Hugo: ČLOVEK. KI SE SMEJE William Woods: MANUEL A B. Traven: MRTVAŠKA LADJA
Vse knjige bodo tiskane na boljšem papirju ter kar najlepše opremljene. — Obseg okoli 2800 str. Kdor želi postati naročnik, naj se priglasi s podpisano naročilnico (točen naslov!) ali pa naj naroči zbirko pri poverjeniku založbe. Naročniška cena zbirke: polplatno 7010 din. celo platno 7640 din, polusnje 3540 din. Plačilo ali v enkratnem znesku ali v največ desetih obrokih (marec—december) po 704.—, 764.—, 354.—.
Razen na zbirko »Lipa 1958« se vsakdo lahko naroči še na roman:
Sigrid Undset: KRISTINA, LAVRANSOVA H CI — I., II. in III. knjiga (skupaj 1466 str.)
Vse tri knjige bodo dobili naročniki: v polplatnu za 3.250 din, v celem platnu za 3.550 din in v polusnju za 4.050 din. Plačilo v enkratnem znesku ali v največ desetih obrokih po 325.—, 355.—, 405.— din.
ZALOŽBA LIPA
Cankarjeva 1
MAŠČEVANJE
2e nekaj časa straši avtomo-blliste v indijski pokrajini močan opičnik, ki mu je avto povozil samico. Maščevalni samec je doslej napadel že veliko število avtomob.lov in pri tem ranil nad 150 oseb. Ker je v tem delu Indije opica sveta žival, ga nihče ne sme ubiti. Avtomobile pričakuje v zasedi ob glavni cesti in jih ob-metuje s kamenjem in clruai-mi predmet:.
Razstava vsebine otroških želodčkov, Da bi opozorili starše na nevarne predmete, ki pogostoma zaidejo v otroška usteca, so na znani kliniki v Bostonu priredili razstavo predmetov >-oiro-škega poželenja-:. Tu so razne igle in zaponke, ključi, gumbi, in vrsta podobnih predmetov, ki so jih z operacijami ali kako drugače odstranili iz želodčkov.
Leteči avto. Tako se bomo vozili v prihodnosti, pravi konstruktor stroja, ki ga vidimo na naši sliki. Gre za kombinacijo letala in avtomobila. Stroj bo letel povsem varno tudi samo nekaj metrov nad zemljo.
KNJIŽNA
V ledeni pasti. Nenaden val zime, ki je zajel severno Kanado, je presenetil ribiče na jezeru Erie. Voda je v tako kratkem, času zmrznila, da niso mogli pri-pluti. niti. do obale. Posadke obeh ribiških ladij so rešili s helikopterji dva dni po nezgodi, njihove ladje pa je stri ledeni oklep in so kasneje potonile.
Ncwyorška borza jc eden najzanesljivejših barometrov gospodarskega in političnega življenja v ZDA, Posebno živahno je v tem velikem poslopju zadnje mesece, ko doživlja ameriško gospodarstvo resno notraiijo krizo. Številni poslovni ljudje iščejo možnosti rešitve svojih gospodarskih koristi na razne načine, med. katerimi so tudi borzne špekulacije v velikem stilu.
Brez besed
četrti
Po podatkih, ki jih je zbrala in objavila organizacija UNESCO. Je šc danes skoraj četrtina prebivalcev našega planeta nepismenih. Skupno število teh je namreč okrog 700 milijonov. Na prvem mestu so Afrika in pa dežele na bližnjem in srednjem vzhodu, kjer jc povprečno nad tiO 'h prebivalstva, ki ne zna pisati in ne brati. Tako je v Afriki
PISMONOŠE IN PSI
Ameriški psi so iz nerazložljivih razlogov posebno divji na pismonoše. V preteklem letu so v ZDA popadli okrog 120.000 pismonoš in to tako močno, da so morali iskati zdravniško pomoč. 8-1"/« izmed njih je dobilo ugriz v noge, 13 */• v roke in S"/« v »druge delo telesa . Poštna uprava je odišavila pismonoše v. nekim, psom posebno zoprnim duhom, vendar to cuckov ni oplašilo.
okrog Km milijonov nepismenih. v A.-.i.ii nad 500 m lijonov, v Severni in Južni Ameriki skupaj 15 milijonov in v Evropi 22 milijonov. Naimani nepismenih Je v Sovjetski zvezi in ZDA, kjer se odstotek g b-Ije med 5—10 «/o po posameznih področj ili.
Slo let jc preteklo, odkar jc Izšla prva znamka v Rusiji. Moskovski filatelisti in tamkajšnja glavna pošta so ob tej priliki organizirali jubilejno razstavo pod geslom: »Sto let prva ruska znamka«. Sestin-šestdeset eksponentov izredno zanimive zbirke, počenši od prve ruske znamko za deset kopejk do poštnih vrednotnic današnjih dni. je bilo razloženih na 129 stojnicah. Obiskovalcem razstave, ki je trajala
od 25. I. do 3. II. t. 1., so žigosali znamke s posebnim črnim in rdečim jubilejnim žigom. Moskovska mestna razstava je bila le predigra Velike filatelistične zvezne razstave, ki bo letos poleti v glavnem mestu Sovjetske zveze.
ČE SE MOŠKI NE BI BRILI...
Ce bi vse koc ne, ki zrastejo moškemu na bradi n. pr. od 20. do 00. leta njegove starosti in ki si jih on v teku navedenih štirideset let obrije, zložili drugo za drugo, bi to zneslo nekako 210.000 m dolgo dlako. To bi bila približna dolžina železniške proge iz Ljubljane čez Jesenice, Novo Gorico in Sežano v Trst. Na-tegnjena v višino bi presegla najvišje nadstropje na svetu, Empire State Building v New Yorku, 450 krat. Ce bi kocine, ki poženo iz moške brade vsak dan, združili v eno samo, b: znašal dnevni prirastek 14.7 m Tako Je izračunal potrpežljivi statistik.