AKTUALNO KRONIKA Samotestiranje? Strasti se Katastrofalna prometna umirjajo str. 2 varnost str. 14 oštjan Gorenc - Pižama in Nik Škrlec Na koncu smo ostali brez zrak 25. NOVEMBER 2021 št. 47 SPORED dobro Güvercin (Golob): Prihaja nova turška telenovela?! Tednik za Savinjsko regijo / št. 47 / Leto 76 / 25. november 2021 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik Tisoče luči in ena skupna želja Osrednji trgi slovenskih občin se v teh dneh že spreminjajo v pravljične dežele. Ponekod bodo lučke zažarele že ta konec tedna, drugje teden kasneje. Dogajanje bo ponovno nekoliko okrnjeno, a kljub temu pravljično. Fotografi ja je iz lanskega prazničnega Celja. str. 8 PORTRET NASILJE V DRUŽINI »Odločila sem se za svobodo« str. 12-13 INTERVJU Olga Hočevar vid in sliši najbolj ranljive str. 26-27 Adina Mlivić, kandidatka za inženirko leta str. 30 2 AKTUALNO Št. 47, 25. november 2021 ZADETKI »Neuspešno iskanje poslanstva v življenju je eden največjih dejavnikov tveganja za razvoj čustve- nih stisk.« Jani Prgić, družinski te- rapevt »Tistim, ki bi se radi preselili v drugo državo, svetujem, naj se najprej naučijo jezik. Tako bodo lažje našli delo in se bolje znašli v vsakdanjem življenju.« Lara Petek, digitalna no- madka »Preskok, ki smo ga v zadnjih nekaj letih na- redili v kulinariki, je res precejšen.« Borut Jovan, vrtnar in ku- harski mojster »Odprimo oči, vzemimo si čas in spregovorimo s kakšnim sosedom, morda sokrajanom, ki ga sreča- mo na sprehodu ali pred trgovino.« Olga Hočevar, predsednica Krajevne organizacije Rde- čega križa Polzela »Papirjev nimam rad, z vsako smreko, ki je ne podremo, nekaj prihrani- mo.« Mojmir Klovar, direktor Šolskega centra Celje Otroci so samotestiranje že pov- sem osvojili. Čeprav so v dneh pred uvedbo ravnatelji prejemali predvsem številna sporočila na- sprotovanja, so v prvem tednu prejeli tudi veliko pohval in zahval, pravi ravnateljica OŠ Lava Marija- na Kolenko: »Veseli smo, ko pre- beremo, da nas starši podpirajo pri naših prizadevanjih, da lahko otroci ostanejo v šolah, kjer jim zagotavljamo kakovosten pouk in izvedbo vseh dejavnosti.« (Foto: SHERPA) Po tednu samotestiranja osnovnošolcev se strasti počasi vendarle umirjajo, pravi Marijana Kolenko, ravnateljica OŠ Lava in vodja aktiva ravnateljev celj- skih osnovnih šol ter glasbene šole. Delež otrok, ki se šolajo od doma, je v Celju majhen, še manj je tistih, katerih starši zaradi upora ne želijo podpisati niti soglasja niti nesoglasja za samotestiranje. Ravnate- lji in učitelji ob tem opozarjajo, da bi bil zdaj res že čas, da bi se lahko spet posvetili svojemu poslanstvu, kakovostnemu poučevanju. LEA KOMERIČKI KOTNIK CELJE – Po prvem tednu samotestiranja v šolah Strasti se umirjajo Kot je ocenila Marijana Ko- lenko, vodja aktiva ravnateljev celjskih osnovnih šol in glas- bene šole, so se vse celjske šole na izvedbo samotestira- nja zelo dobro pripravile in je bil že prvi dan brez zapletov. »Otroci so se odlično prilago- dili, tudi najmlajši so uspešno ob vodenju učiteljev in učiteljic opravili samotestiranje. Lahko Pred Mestno občino Celje so minuli konec tedna zagorele svečke upanja za svobodno prihodnost otrok in šolo brez omejitev ter v podporo županji Občine Semič. Prižgali so jih starši, ki nasprotujejo trenutnim ukrepom v osnovnih šolah. Kot so povedali zbrani ne gre za organiziran protest, ampak želijo na miren in pozitiven način osveščati ljudi in širiti ljubezen. rečemo, da smo z dobro pred- pripravo razblinili kar nekaj strahov.« Kolenkova ocenjuje, da se po tednu dni strasti umir- jajo. Trenutno se na daljavo v vseh rednih devetih celjskih osnovnih šolah izobražuje približno 160 učencev. Pribli- žno 30 je še takšnih, katerih starši še niso oddali soglasja ali nesoglasja. Tudi na Celjskem so posa- mezni ravnatelji prejeli grožnje s kazenskimi ovadbami, a za zdaj uradno ni bila podana še nobena. Pri tem so na celjski policijski upravi od enajstih staršev osnovnošolcev prejeli zapisnike o ustnih kazenskih ovadbah zaradi sumov storitve kaznivih dejanj kršitev enako- pravnosti. Kot so še sporočili s Policijske uprave Celje, bodo po zbranih obvestilih o ugo- tovitvah obvestili pristojno državno tožilstvo. »Glavna naloga je poskrbeti za otroke« Čeprav se zdi, da se morajo zaposleni v šolah zadnje leto bolj kot poučevanju posve- čati drugim stvarem, njihova glavna naloga ostaja skrb za otroke. »Naša skupna naloga je, da poskrbimo za otroke, ki so v šoli, in da omogočimo minimalni standard tudi otro- kom, ki so ostali doma,« pravi Marijana Kolenko, ki si želi, da bi se psihični pritiski na ravnatelje in učitelje vendar- le umirili. »V šolah predvsem upamo, da bodo posamezni starši prenehali širiti neresni- ce in izvajati pritiske z objava- mi na družbenih omrežjih. S tem največ škode delajo prav lastnim otrokom in mladim in ne toliko nam odraslim, ki znamo s takšnimi stvarmi ravnati.« Ob tem je dolgoletna celj- ska ravnateljica opomnila, da je širjenje neresnic in laži, ki ustanovi povzročajo škodo, iztožljivo. »Mazanje ugleda ti- stih, ki delajo z in za mlado ge- neracijo, je prav tako zakonsko opredeljeno in lahko se zgodi pritožba tudi v obratni smeri,« zaključi. Celjski starši so nestrinjanje z ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusa v šolah izrazili s prižigom sveč. (Foto: Andraž Purg – GrupA) Št. 47, 25. november 2021 AKTUALNO 3 Bolniki, ki so priključeni na respi- rator, potrebujejo 24-urni nadzor. Vsak trenutek se jim stanje lahko poslabša. Nekateri so na respira- tor priključeni že več kot 14 dni. Ko in če se bodo zbudili iz kome, jih bo čakala večmesečna rehabi- litacija. Medtem ko je covid-19 za koga »blažji prehlad«, je tem lju- dem za vedno spremenil življenje. Če bodo sploh preživeli. To je resničnost Epidemija je povzročila neverjeten razkol med ljudmi, namesto da bi nas zdru- žila na poti proti rešitvi. Razumljivo je, da so glede cepljenja mnenja različna. A zdravstveni strokovnjaki nikoli ne bodo razumeli peščice ljudi, ki verjamejo, da novi koronavirus ne obstaja. Še več, nerazumljivo je, da se na socialnih omrežjih ob fotografijah in posnetkih bolnikov v intenzivni negi in v covidnih oddelkih pojavljajo komentarji, da gre za »nastavljene« bolnike, ki so plačani igralci. Lju- dje, ki so covid-19 težje preboleli in bi o tem radi spregovorili javnosti, se zaradi takšnih obtoževanj raje odločijo biti tiho, da jih ne bi napadali. Tudi to je razlog, da se zdi, kot da je peščica nejevernikov glasnejša. A ni. Objavljamo fotografije, ki so nastale v zadnjem tednu v Splošni bolnišnici Celje. Ne, to niso namišljeni bolniki. To so hudo bolni ljudje, ki imajo svoje družine, ki trepetajo in upajo, da bodo preživeli. Nekateri, ki ležijo na teh posteljah, namreč morda ne bodo. Novi koranavirus je kot loterija. Lahko zadeneš še eno priložnost za življenje, lahko jo v celoti izgubiš. Vmesne poti ni. SIMONA ŠOLINIČ, foto: Andrej Strahovnik V. d. pomočnice direktorice za zdravstveno nego v celjski bolnišnici Darja Plank: »Naše medicinske sestre so se morale v času epidemije izjemno hitro prilagoditi spre- membam organizacije dela in se hitreje kot sicer priučiti novih znanj. Vsak dan je poseben izziv za nas, kako premostiti pregrado, ki jo med nas in bolnike prinaša osebna varovalna oprema. Pogovor z bolniki otežujeta poseben vizir in obrazna maska, omejen je očesni stik, gumijaste rokavice nas oddaljujejo od toplega dotika. Čeprav dela ne moremo opravljati brez zaščitnih varovalnih oblačil, se trudimo, da bolniki čutijo našo skrb in stisk roke, vidijo naše bodrilne poglede in slišijo besede tolažbe, ki jim jih namenjamo. Tudi ta del je pomemben na poti do ozdravitve.« Takšnih zaščitnih oblek medicinskega osebja do zdaj javnost ni bila vajena. Če je komu težko nositi zaščitno masko nekaj minut v trgovini, si predstavljajte ves delovnik in dežurstva v tej obleki. Malica in toaleta pri takšni zaščiti morata velikokrat »počakati«, saj preoblačenje in razkuževanje terjata čas. Tega zaradi ogromnega števila bolnikov ni veliko. Nato taisti medicinski delavec pogleda Facebook in prebere, da »v bolnišnicah ne delajo nič in da so bolnišnice prazne«. Ali je to pravično do njega? V. d. strokovnega direktorja Splošne bolnišnice Celje Radko Komadina: »V primer- javi z obdobjem pred epidemijo smo morali dramatično reorganizirati zlasti intenzivne oddelke. Če smo imeli pred epidemijo 22 intenzivnih postelj za internistične in kirurške bolnike, jih imamo zdaj samo za covidne 34. To število bomo morali še povišati. Ker se še vedno zgodijo tudi prometne in delovne nesreče, možganske in srčne kapi ter druga urgentna stanja, ki potrebujejo intenzivno obravnavo, moramo ob covidni intenzivni negi zagotavljati intenzivno nego tudi za neokužene bolnike. V ločenih prostorih deluje še enota z enajstimi dodatnimi intenzivnimi posteljami. 45 intenzivnih postelj, kar je enkrat več kot pred epidemijo, je tako velik zalogaj z vseh vidikov organizacije dejavnosti, da moramo v tem času obravnavati zgolj neodložljive obravnave in posege.« Nekatere bolnike je treba redno obračati na posteljah, saj covid-19 poškoduje različne dele pljuč. Poslovna direktorica celjske bolnišnice Margareta Guček Zakošek: »Vse skupaj in vsakega posebej pozivamo: ›Presezite pomisleke, ki trenutno delijo našo družbo, in na- redite vse, da zaščitite svoje zdravje in zdravje svojih bližnjih. Pomislite, da se lahko tudi brez okužbe s covidom znajdete v situaciji, ko boste potrebovali nujno zdravstveno oskrbo. Držite se osnovnih varovalnih ukrepov, zmanjšajte nepotrebne stike, cepite se. Tako kot družba potrebuje bolnišnice, tako bolnišnice v tem trenutku potrebujemo pomoč družbe. Le skupaj bomo lahko zagotovili pomoč vsem, ki potrebujejo nujno medicinsko pomoč.‹« Navadni covidni oddelek. Marsikdo, ki se znajde tam, upa, da njegova naslednja postaja ne bo intenzivna terapija. »To je največji strah bolnikov. In najtežje je nekomu povedati, da ga moramo priključiti na respirator,« nam je večkrat do zdaj zaupalo medicinsko osebje. 4 GOSPODARSTVO Št. 47, 25. november 2021 Družbi Celjski sejem je letos zaradi prepovedi opravljanja sejemske dejavnosti uspelo organizirati le Mednarodni sejem obrti in podjetnosti. Družba Celjski sejem za naslednje leto napoveduje pestro sejemsko dogajanje Pompozen začetek novega sejemskega leta Družba Celjski sejem za prihodnje leto optimistično napoveduje kar deset sejmov, med njimi tudi tri svoje največje – Agritech, Mednarodni industrijski sejem in Mos. »Nadoknaditi moramo lansko in deloma tudi letošnje leto, ko je bilo zaradi slabih epidemioloških razmer sejemsko dejavnost prepovedano opravlja- ti. Upamo, da bo leto 2022 spet normalno in bomo lahko uresničili naše načrte,« pravi izvršni direktor Robert Otorepec. Odkar usodo ljudi in dogodkov kro- ji koronavirus, je celjskim sejmarjem v živo uspelo izvesti le dva sejma – lani februarja Agritech in letos septembra Mos. JANJA INTIHAR Prvi na seznamu v letu 2022 je Pomp, sejem pom- poznih dogodkov, namenjen porokam, obletnicam, matu- rantskim plesom in prazno- vanjem. Ne gre za nov sejem, pravi Robert Otorepec. »Od- ločili smo se, da bo sejem Poroka, ki smo ga doslej pri- pravljali s še tremi marčnimi sejmi, odslej samostojen. Ne bomo ga postavili v eno od sejemskih dvoran, ampak bo v naši Modri dvorani, ki je glede na vsebino sejma pri- mernejša. Prav tako se nam zdi primerneje, da je tovrstni sejem že na začetku leta. Pri- jave so že začele prihajati, razstavljavci bodo izključno slovenski.« V družbi Celjski sejem že zbirajo prijave tudi za sejem kmetijske in gozdarske me- hanizacije Agritech, ki bo februarja. Trenutno imajo zasedenih že 80 odstotkov razstavnega prostora. Kot pravi Otorepec, je tudi Med- narodni industrijski sejem, ki bo aprila in mu bodo priklju- čili še sejem Terotech-vzdr- ževanje, že skoraj v celoti za- seden. »Industrijski sejem, ki je bienalni, bi moral biti lani, a je žal zaradi prepovedi iz- vajanja sejemske dejavnosti odpadel. Večina podjetij, ki je lani prijavila udeležbo na tem sejmu, svojih prijavnic ni preklicala in torej veljajo za prihodnje leto. Kmalu bomo začeli zbirati prijave tudi za marčne sejme Flora, Alter- med in ApiSlovenija, v teh dneh smo razstavljavcem že poslali vabila za Mos.« Poleg naštetih sejmov ima- jo celjski sejmarji na sezna- mu za leto 2022 še sejem Lesotech, ki bo maja, ter že tradicionalni novembrski se- jem Erotika. V dveh letih samo dva sejma »Za prihodnje leto res na- črtujemo veliko sejmov, saj smo v zadnjih dveh letih zaradi prepovedi opravljanja sejemske dejavnosti veliko izgubili. Organizirati nam Robert Otorepec: »Država, ki je prepovedala našo dejavnost, nam je dolžna pomagati. Celjski sejem bo preživel tudi brez te pomoči, vendar bo brez dodatnih finančnih spodbud za nekaj let moral pozabiti na večje naložbe, posodobitve in popravila.« je uspelo le dva sejma, tudi kongresnih dogodkov je bilo zelo malo. Nekaj prihodka smo si letos obetali tudi od prednovoletnih zabav, a jih je večina podjetij zaradi strožjih ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa že odpoveda- la. Če nam bo prihodnje leto uspelo izvesti vse načrtovane sejme, si bomo končno lahko vsaj malo opomogli,« pravi Robert Otorepec. Zaradi prepovedi opra- vljanja sejemske dejavnosti je družba Celjski sejem lani ustvarila le 1,1 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 75 odstotkov manj kot v letu 2019. Pred razglasitvijo epidemije ji je namreč uspelo pripraviti le sejem Agritech, nekaj denarja, ki ga je bilo dovolj le za plačilo kakšnega računa za porabo elektrike in vode, je v ostalih mesecih zaslužila z oddajanjem dvo- ran za skladiščenje. Izguba je znašala malo več kot 600 tisoč evrov. Izgubo bo ime- la tudi letos, a bo občutno manjša od lanske. Znašala naj bi približno 300 tisoč evrov. »Z Mosom, ki je bil po obsegu občutno manjši od predlanskega, nismo mogli nadoknaditi izgubljenih pri- hodkov. Pozitivno poslovanje pričakujemo šele prihodnje leto, a le pod pogojem, da bo sejemska sezona takšna, kot jo načrtujemo,« pojasnjuje Ortorepec. Sejmarji želijo dodatno pomoč Zbornica industrije sejmov in srečanj, ki je bila v okvi- ru Gospodarske zbornice Slovenije ustanovljena letos spomladi in katere pomem- ben član je tudi Celjski sejem, je pred kratkim vladi ponov- no poslala poziv o dodatni pomoči. V pismu opozarja, da sejmarji in organizatorji srečanj zaradi prepovedi ozi- roma omejitev, povezanih s pandemijo covida, niso po- slovali od marca 2020 do leto- šnje pomladi, od 5. novembra pa zanje spet veljajo omejitve. »Čeprav je pandemija najbolj prizadela industrijo sejmov in srečanj, ta ni bila deležna posebnih pomoči, kot so jo dobile nekatere druge dejav- nosti. Hotelirji in gostinci si na primer lahko pomagajo s turističnimi boni. Naša de- javnost je lani zabeležila kar 80-odstotni upad prihodkov, a kljub temu ves čas, že od lanskega marca, poslušamo le obljube. Marsikdo je, ča- kajoč na pomoč, propadel,« opozarja Otorepec. Sejmarji bi predvsem radi, da bi jim država pomagala pri plačilu stalnih stroškov, ki so, vsaj v primeru Celj- skega sejma, zelo visoki, saj mora vzdrževati velik kom- pleks. Poleg tega tudi želijo finančno pomoč vsaj v višini desetih odstotkov prometa, ki so ga imeli v letu 2019. Za Ce- ljane bi to pomenilo približno pol milijona evrov. Podjetje je izkoristilo državno pomoč, ki je bila na voljo, z odpisom plačila nadomestila za upo- rabo stavbnega zemljišča mu je pomagala tudi celjska občina. Vendar to še zdaleč ni bilo dovolj. Da je lahko preživelo, je moralo porabi- ti vso amortizacijo, reševale so ga tudi rezerve iz dobič- ka. »Kljub temu bomo, a ne po svoji krivdi, že drugo leto zapored imeli izgubo. Zato nam je država, ki je prepove- dala našo dejavnost, dolžna pomagati. Celjski sejem bo preživel tudi brez te pomo- či, vendar bo brez dodatnih finančnih spodbud za nekaj let moral pozabiti na večje naložbe, posodobitve in po- pravila,« napoveduje Robert Otorepec. Spet zaposlujejo Ob zaprtju sejemske de- javnosti je morala družba Celjski sejem ob vseh drugih ukrepih, s katerimi se je tru- dila čim bolj znižati stroške poslovanja, tudi odpuščati. Zdaj število zaposlenih spet povečuje, tako da jih v pod- jetju trenutno dela deset. S toliko zaposlenimi, kot so jih imeli v zadnjem letu, namreč vseh sejmov, ki jih načrtujejo v letu 2022, ne bi mogli pri- praviti, pravi Otorepec. Foto: arhiv NT (SHERPA) Št. 47, 25. november 2021 GOSPODARSTVO 5 Slatinski hotel Slovenija kmalu na dražbi Bo najemnik postal lastnik? Stečajni upravitelj slatinske družbe RG Hotel je pri- pravil predlog za prvo prodajo hotela Slovenija, ki je njeno edino večje premoženje. Celjsko okrožno sodi- šče je vsebino predloga že potrdilo, kar pomeni, da bo kmalu objavljen tudi datum dražbe. Izklicna cena za hotel, vso opremo v njem ter dve blagovni znamki bo znašala malo več kot 2,8 milijona evrov. Predkupno pravico ima koprsko podjetje Uniglobal, ki je hotel najelo junija letos in je vanj, da ga je sploh lahko ponovno odprlo, moralo vložiti blizu sto tisoč evrov. JANJA INTIHAR Družba RG Hotel, ki je bila v lasti Rusov Aleksandra Po- pova in Sergeja Bratusa, je šla v stečaj decembra lani. Stečaj so predlagali zaposleni, ki so bili več mesecev brez plač. Zaradi propada podjetja je delo izgubilo dvajset ljudi. Družba RG Hotel, ki je v le- tih 2018 in 2019 ustvarila po milijon evrov prihodkov, je Največja ločitvena upnica je Sberbanka, ki ji je podjetje ostalo dolžno malo manj kot 900 tisoč evrov. Približno 140 tisoč evrov znašajo terjatve, ki so jih zaradi neizplačanih plač in odpravnin prijavili za- posleni. Odnašali tudi vtičnice Hotel Slovenija je bil zgrajen med letoma 1936 in 1938 ter ima 60 sob in pet apartmajev. Izklicna cena zanj bo na dražbi, ki naj bi jo stečajni upravitelj objavil v prihodnjih dneh, znašala malo več kot 2,8 milijona evrov. dlje časa poslovala z izgubo in je imela za več milijonov evrov dolgoročnih finančnih obveznosti. Kot je v svojem poročilu ob začetku stečaja navedel stečajni upravitelj Valter Stepan, je bila plačilno nesposobna že od leta 2016 in v času pred stečajem ni več poravnavala obveznosti do zaposlenih ter dobaviteljev. Upniki so v stečaju prijavili za 4,6 milijona evrov terjatev, upravitelj jih je priznal za 200 tisočakov manj. Največ terjatev, skupaj približno 3,5 milijona evrov, sta prijavila lastnika Aleksander Popov in Sergej Bratus. Upravitelj je njune terjatve opredelil kot podrejene, kar pomeni, da bodo na vrsto za plačilo prišle šele, ko bodo poplačane vse druge nezavarovane terjatve. Upravitelj Valter Stepan je hotel oddal v najem za dva tisoč evrov na mesec, naje- mnik mora poravnavati tudi vse obratovalne stroške in stroške vzdrževanja. Ob pod- pisu pogodbe se je podjetje Uniglobal zavezalo, da bo za- časno prevzelo tudi stroške obnove, ki je bila nujna za za- gon hotela. Dogovorjena vso- ta, ki jo bo upravitelj kasneje poravnal z denarjem iz stečaj- ne mase, je znašala 85 tisoč evrov. A se je med prenovo izkazalo, da bo treba vložiti več denarja, saj so nekateri dobavitelji, ki jim v podjetju RG Hotel niso poravnali ra- čunov, z izvršbami iz hotela odnesli marsikaj. Nekaj sob je ostalo celo brez vtičnic. Za- radi višjih stroškov prenove, a tudi dejstva, da je hotel prve goste lahko sprejel šele 1. ok- tobra, podjetje Uniglobal ni pravočasno poravnavalo naje- mnine. Stečajni upravitelj mu je zato zagrozil z izvršbo, a so zdaj vsi računi poravnani. »Hotel, ki je bil ob stečaju v zares žalostnem stanju, je končno odprt, zaposluje 19 ljudi, najemnik je uredil tudi notranji bazen in savne, kar je vsekakor vredno pohvale,« pravi Valter Stepan. Na dražbi hotel kot celota Stečajni upravitelj bo na dražbi hotel prodajal kot celoto, to je stavbo skupaj z opremo, s 26 umetniškimi deli ter z blagovnima znam- kama Hotel Slovenija in Spa Kristal. Izklicna cena, ki jo je določil na osnovi tržne vre- dnosti nepremičnin in pre- mičnin, bo znašala malo več kot 2,8 milijona evrov. Stepan ne pričakuje, da mu bo hotel uspelo prodati že v prvem poskusu, saj ob prodajah ta- kšnih nepremičnin morebitni kupci običajno čakajo na na- slednje dražbe z znižanimi izklicnimi cenami. Foto: arhiv NT (SHERPA) Decembra vendarle seja skupščine Meje Na zahtevo lastnika, ptujskega Altiusa, je direktorica Meje Vanja Papak sklicala skupščino delničarjev. Seja bo 13. decem- bra, na njej pa bodo govorili le o lanskem in letošnjem poslovanju tega šentjurskega podjetja. Kot so povedali v Altiusu, so kar nekaj časa čakali, da bo vodstvo Meje samo klicalo sejo skupščine, a ker tega ni storilo, so mu po- slali opozorilo, naj vendarle izpolni to svo- jo zakonsko obveznost. Dnevni red seje je zelo kratek, saj ima lastnik zaradi prisilne poravnave, ki se je v Meji začela decembra lani, pri odločanju o zadevah, pomembnih za podjetje, zvezane roke. Poleg tega je marca letos celjsko okrožno sodišče izdalo sklep, s katerim je vodenje poslov v Meji preneslo na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je največja upnica podjetja. Sklep pomeni, da lahko DUTB, ki je upniško prisilno porav- navo predlagala, takoj ko je delnice Meje ku- pilo podjetje Altius, odpokliče in razreši vse sedanje člane poslovodstva in nadzornega sveta ter imenuje nove, ne da bi za takšno odločitev potrebovala sklep skupščine ali so- glasja sodišča. Slaba banka to tudi počne, saj je pred kratkim, kot smo že pisali, v nadzorni svet Meje namesto Uroša Lozeja, ki je odsto- pil, imenovala Tomija Rumpfa. Na decembrski seji bo torej direktorica Va- nja Papak, ki jo je na to mesto prav tako ime- novala slaba banka, lastniku predstavila letno poročilo Meje o lanskem poslovanju ter letno poročilo Skupine Meja, v kateri je še podjetje Hmezad Hram. V Meji so lani ustvarili 9,1 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je le 3 odstotke manj kot v letu 2019, imeli pa so kar 3,9 milijona evrov izgube. Ta je posledica slabitev, saj je podjetje iz poslovanja zabele- žilo dobiček. Na zahtevo Altiusa bo direkto- rica na seji skupščine morala predstaviti tudi poslovanje v prvih letošnjih devetih mesecih ter podati oceno o tem, kakšne bodo številke ob koncu leta. Kmalu narok o poroštvenih terjatvah Kot je znano, je celjsko sodišče prejšnji mesec v Meji prekinilo postopek prisilne poravnave, čeprav se DUTB in z njo seveda tudi vodstvo podjetja nista strinjala. Prekini- tev bo trajala do pravnomočnosti odločitve mariborskega okrožnega sodišča o ničnosti poroštvenih terjatev, ki jih je v prisilni porav- navi Meje prijavila slaba banka. Ugotavljanje ničnosti poroštvenih terjatev, ki so nastale v času, ko je bila lastnica šentjurskega podjetja celjska družba PZS, in tudi prekinitev prisilne poravnave je predlagal Altius. Prvi narok na mariborskem sodišču bo 1. decembra. Zaradi prekinitve prisilne poravnave je celjsko sodišče do nadaljnjega preložilo tudi odločanje o tem, ali je bila zahteva DUTB o uvedbi prisilne poravnave upravičena in je bila Meja lani jeseni res insolventna. JI 6 IZ NAŠIH KRAJEV Št. 47, 25. november 2021 VONARSKO JEZERO – Ponovne ojezeritve zagotovo ne bo Direkcija miri, da sanacija doline ni potrebna »Tudi če bi bilo območje v celoti očiščeno in bi vanj natočili pitno vodo, bi tja pritekalo dvakrat več hra- nil, kot bi jih jezero lahko sprejelo. Znova bi prišlo do onesnaženja, kot se je to zgodilo že v preteklosti,« je rezultate študije o ponovni ojezeritvi Vonarskega jezera, o katerih smo v Novem tedniku poročali že pred časom, komentiral direktor Direkcije RS za vode (DRSV) Roman Kramer. Poudaril je, da ponovna oje- zeritev ni možna. Spomnimo, da je analiza nanosov, ki je bila del študije, ponekod pokazala presežene vre- dnosti nekaterih težkih kovin. Po besedah Kramerja razmere niso tako zaskrbljujoče, da bi bila potrebna sanacija celotne doline. TINA STRMČNIK Direktor DRSV Roman Kramer (Foto: Arhiv NT (SHERPA)) Direktor DRSV je pojasnil, da ponovna ojezeritev obmo- čja ne bi bila smiselna tudi v primeru, če bi na slovenski strani Sotle povsem uredili odvajanje in čiščenje odpa- dnih voda ter zmanjšali vse vplive industrije. Že samo vplivi iz narave in gozda bi »Če bi jezero ojezerili, bi silili v isto zgodbo kot v preteklosti, čez nekaj let bi ga morali znova izprazniti,« je pojasnil Roman Kramer. In dodal, da za območje ne bodo več uporabljali besede jezero, saj slednjega tam več ne bo. bili za novonastalo vodno telo preveč obremenjujoči. »Kmetje listja ne grabijo več za steljo živali, mlado vejevje ostaja v gozdu in trohni. To bi se ob padavinah spiralo v jezero, kar bi vplivalo na preveliko vsebnost hranil in evtrofi kacijo.« »V reko je pritekalo marsikaj« Poročali smo že, da je štu- dija ponekod v usedlinah oz. nanosih pokazala prekorače- ne opozorilne in kritične mej- ne vrednosti nekaterih težkih kovin. Kramer je dejal, da so s tem ugotovili onesnaženost zemlje na mestu razkopov tik ob Sotli, na podlagi analiz pa ne morejo določiti, do kam vse onesnaženje sega. »Podjetja so v preteklosti svoje odplake spuščala v Sotlo. Vprašanje je, ali se da to doka- zati, vendar je z leve in z desne strani reke pritekalo marsikaj. Še danes priteče kaj neprimer- nega. Ena sama čistilna naprava v Rogaški Slatini tega vpliva ne more izničiti. Še posebej zato, ker je Sotla nižinska reka, ki od- laga usedline, saj nima deročih pretokov.« Kot enega od mo- žnih vzrokov onesnaženja je omenil tudi način kmetovanja, pri katerem nastaja veliko gno- jevke. »Kmetijcev ne krivim, a v preteklosti se je tam dogajalo marsikaj, tako kot drugod po državi. Težke kovine najdemo med drugim tudi v nekaterih nanosih Drave, Save in Soče. Včasih smo na naravo in na vodotoke gledali drugače kot danes.« Omejitve glede kmetijstva Omenjenih nanosov Sotle po besedah Kramerja ni treba odstraniti, saj niso nevarni za ljudi, ki tam živijo ali se gibajo v okolici. V primeru, da bi želeli del območja nameniti kmetijski proizvodnji, bi bilo treba nare- diti dodatne raziskave. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki ima v lasti več kot 95 od- stotkov tamkajšnjih zemljišč, slednjih po podatkih direkcije ni dal v najem ali v zakup. »Če se na območju kdo ukvarja s kmetovanjem, glede na naše podatke to počne »na črno«,« je pojasnil direktor DRSV. Katere vsebine so primerne? Kako se bo območje razvija- lo, glede na to, da vode tam več ne bo? Nekateri strokovnjaki, ki so sodelovali pri izdelavi štu- dije, se nagibajo k temu, da bi prostor ohranili takšen, kot je, saj je tam nastal nov življenj- ski prostor. O njegovih po- sebnostih bi lahko na primer osveščale učne oz. sprehajalne poti ali druge sonaravne vse- bine. Kramer ni izključil tudi kakšnega manjšega mokrišča ali močvirja, kar bi lahko bilo zanimivo za turizem. Območje bo še naprej služilo kot suhi zadrževalnik za popla- vo varnost. Občasno zaplavlja- nje ne bo vplivalo na izluževa- nje težkih kovin v nanosih, saj bo voda tam prisotna le nekaj dni, nato bo odtekla naprej. Svoje predloge o namembnosti prostora naj bi podali še sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, predstavniki lokalne skupnosti, morda se bo vključil zavod za varstvo narave. Za ponovno oje- zeritev je gospodarsko ministr- stvo predvidelo nekaj denarja. Po prepričanju Kramerja ga je smiselno uporabiti za kakšne druge vsebine na tem prostoru. Zanimalo nas je tudi, koliko je stala izdelava študije. »Zanjo smo namenili 200 tisoč evrov, a bilo je vredno, saj smo ugo- tovili, da ponovna ojezeritev ni možna,« je dejal. Popolna zapora pešpoti CELJE - Marsikateri Celjan je bil v teh dneh presenečen, ko je na pri- ljubljeni sprehajalni poti ob Savinji naletel na za- poro pešpoti. Kot so spo- ročili iz Mestne občine Celje, je zapora poti na odseku od Medloga do Špice nujna zaradi gra- dnje protipoplavnega na- sipa na območju Medlo- ga, katerega investitor je Direkcija RS za vode. Sprehajalna pot bo tako zaprta kar dva meseca, predvidoma do konca januarja. Kot je znano, bodo z nadomestnimi protipoplavnimi ukrepi, ki jih izvajajo, zaščitili ve- čji predel naselij Špica in Medlog. Ukrepi zajemajo znižanje ceste do nekda- nje betonarne, izgradnjo čelnega in vzdolžnega nasipa ob vrtnariji v Me- dlogu, ureditev na obmo- čju Ljubljanske ceste ter ureditve brežin vzdolž struge Savinje. V načrtu je tudi ureditev drevore- da ob Savinji ter zatravitev prizadetih površin. Okoli 3,5 milijona evrov vredna gradnja naj bi bila po ter- minskem načrtu končana do začetka prihodnjega leta. BA »Z zvezdami na ščitu častno za domovino« Celjski 20. pehotni polk (PEHP) je v skladu s tradicijo izoblikoval novo vodilo enote. Glasi se: »Z zvezdami na ščitu častno za domovino (Scuto stellato – honeste pro patria).« Vodilo enote vsebinsko izhaja iz bogate vojaške tradicije in grba grofov Celjskih, ki je tudi podlaga oznake pripadnosti 20. pehotnega polka. Pojmovanje ščita predstavlja odvračanje vojaške agresije in izvajanje vojaške obrambe Republike Slovenije kot poslanstva Slovenske vojske. Zvezde izhajajo iz bogate tradicije Celjskih grofov, knezov in celjskih vitezov ter se pojavljajo v slovenskem državnem grbu, zastavi ter oznaki 20. PEHP in predstavljajo nacionalno pripadnost enote. Čast je ena od vrednot Slovenske vojske in poudarja ponos pripadnikov celjskega bataljona skozi njegovo celotno zgodovino in nadaljevanje tradicije boja Slovencev proti agresorjem. Pri pripravi vodila je sodeloval Pokrajinski muzej Celje. Pripadniki 20. PEHP verjamejo, da so tradicija, zgodovina in dosežki celjskega polka z dolgo vojaško zgodovino ključni pri zavedanju o pomenu obstoja in delovanja njihovega polka tudi v prihodnosti. BA Zdravstveni dom Celje bo del svojih dejav- nosti kmalu preselil v prenovljene sodobno opremljene prostore v Gregorčičevi ulici 6. Konec prostorske stiske Predvidoma konec tega meseca ali v začetku de- cembra bo Zdravstveni dom (ZD) Celje del svojih dejav- nosti preselil v prenovljene sodobno opremljene prosto- re in s tem rešil dolgoletno prostorsko stisko. Obnova zgradbe v Gregorčičevi ulici 6 je namreč končana, pridobljeno je tudi uporab- no dovoljenje. Kot pravijo v celjski občini, je projekt zelo pomemben tako za Celje kot za regijo, saj bo v veliki meri prispeval k še kakovostnejšemu izvajanju zdravstvenih in drugih sto- ritev javnega zdravstvenega zavoda. V ZD Celje so skrbno pre- tehtali, katere dejavnosti bi preselili v nove prostore, da bi bilo delo na obeh lokacijah ko- ordinirano in da bi bili bolniki oziroma uporabniki storitev zadovoljni. Odločili so se, da bo pritličje namenjeno fi ziote- rapiji, prvo nadstropje centru za krepitev zdravja in razvoj- nim ambulantam z nevrofizi- oterapijo ter drugo nadstropje centru za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Če se bodo kasneje pokazale doda- tne prostorske potrebe, bodo lahko uredili tudi del mansar- de, kjer so zdaj prostori za po- trebe administracije. Obnova 2.500 kvadratnih metrov površin v zgradbi v Gregorčičevi 6, ki jo je Mestna občina Celje pred leti nameni- la za potrebe ZD Celje, je sta- la 3,8 milijona evrov. Mestna občina je prispevala 1,2 mili- jona evrov, preostali denar je iz presežkov iz preteklih let zagotovil ZD Celje. »V Mestni občini Celje smo veseli, da smo z javnim zdravstvenim zavo- dom uspešno končali projekt in v prazne prostore sredi me- sta vrnili življenje. Z obnovo smo ohranili stavbno dedišči- no in obudili spomin na obdo- bje med letoma 1929 in 1931, ko je bila zgradba predelana v zdravstveni dom,« pravijo v celjski občni. Ker zgradba spa- da v registrirano nepremično kulturno dediščino Celja, je prenovo ves čas nadzirala celjska območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. ZD Celje, katerega ustanovi- teljica je Mestna občina Celje, zagotavlja osnovno zdravstve- no varstvo na primarni ravni skoraj 64 tisoč občanom iz mestne občine Celje ter občin Dobrna, Vojnik in Štore. Speci- alistične in druge zdravstvene storitve nudi zavarovancem in samoplačnikom iz širše celjske regije. BA, foto: MOC Št. 47, 25. november 2021 IZ NAŠIH KRAJEV 7 SPODNJA SAVINJSKA DOLINA – JKP Žalec z novim direktorjem Prepričal jih je z uresničljivimi idejami Na prvem objavljenem razpisu za direktorja Javnega komunalnega podjetja (JKP) Žalec letos spomladi, na katerega sta se prijavila dva kandidata, se spodnjesavinjske občine niso mogle poenotiti glede njune izbire. Veliko bolj složne so bile pri ponovljenem razpisu letos jeseni. Svet ustanoviteljev, ki ga sestavlja vseh šest županov Spodnje Savinjske doline, je med osmimi kandidati pred nekaj dnevi za to mesto soglasno izbral Janeza Primožiča. Novi direktor, ki bo delovno mesto zasedel 1. januarja, je župane najbolj prepričal z vizijo nadaljnjega razvoja podjetja, ki je uresničljiva v praksi. Občine se strinjajo, da bo moral streti kar nekaj trdih komunalnih orehov. Eden izmed njih je zagotovo problem velikih onesnaževalcev v dolini. ŠPELA OŽIR Pod okrilje JKP Žalec sodi tudi Centralna čistilna naprava Kasaze, ki je namenjena čiščenju odpadnih voda Spodnje Savinjske doline. (Foto: arhiv NT) Janez Primožič iz Prebol- da bo na tem mestu nasle- dil dolgoletnega direktorja Matjaža Zakonjška, ki se je letos spomladi poslovil od vodenja žalske komunale. Ni namreč skrivnost, da ob- čine ustanoviteljice niso bile najbolj zadovoljne z njego- vim načinom vodenja in so na čelu tega pomembnega javnega podjetja želele vi- deti svež obraz. V vmesnem času ga je kot vršilec dolžno- sti vodil tehnični direktor Igor Glušič, ki je sicer tudi sam kandidiral za razpisano mesto direktorja, a ustanovi- teljic v tej vlogi ni prepričal. Za primerljive cene Občine ustanoviteljice se strinjajo, da bo novi direk- tor moral najprej dodobra spoznati delovanje vseh procesov v žalski komuna- li, ki zagotavlja komunalne storitve na območju vseh še- stih občin Spodnje Savinjske doline. Posvetiti se bo moral vzpostavitvi reda pri velikih onesnaževalcih in raciona- lizirati delovanje komunal- nega podjetja tako, da bo to zagotavljalo komunalne in druge storitve na čim ka- kovostnejšem nivoju za vse prebivalce Spodnje Savinj- ske doline. Občine pričaku- jejo, da bo poskrbel za var- no in neprekinjeno oskrbo s pitno vodo, za ustrezno od- vajanje in čiščenje odpadnih voda ter da bodo cene stori- tev primerljive oziroma kon- kurenčne s cenami v drugih komunalnih podjetjih. Kdo je novi direktor? Primožič, ki je po izobraz- bi magister znanosti s podro- čja elektrotehnike, je univer- zitetno izobrazbo pridobil na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, medtem ko je po- diplomski študij opravil na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informati- ko v Mariboru. Trenutno je zaposlen v podjetju, ki se ukvarja s projektiranjem in z izvedbo hladilnih sistemov. Kot pooblaščenemu inženir- ju, vpisanemu v imenik In- ženirske zbornice Slovenije, mu bodo pri vodenju javne- ga komunalnega podjetja koristila njegova voditelj- ska znanja. Do zdaj je vodil projektne skupine od idejne zasnove projekta do izvedbe ter ustanovil in vodil skupine za projektiranje, montažo in servisiranje. Veliko izkušenj in znanj ima ne nazadnje s področja načrtovanja in ana- liz projektov. Na strokovnem področju je avtor številnih projektno-tehničnih doku- mentacij za izvedbo ener- getskih objektov. Po celjskih ulicah začel voziti električni avtobus CELJE – Nomago je v Celju začel testirati enega prvih serijskih električnih avtobu- sov proizvajalca Man. Električni avtobus, ki lahko z enim polnjenjem prevozi več kot 550 kilometrov, testno vozi na rednih lini- jah mestnega potniškega prometa v Celju. Trajnostni razvoj mobilnosti in zeleni prehod sta med ključnimi svetovnimi izzivi prihodnjega desetletja. S temi izzivi so se v Nomagu z Mestno občino Celje in drugimi ra- zvojno naravnanimi občinami začeli spopada- ti že pred leti. »Zaradi tega so v celjski mestni potniški promet že od vsega začetka vključe- na izključno vozila, ki jih poganja zemeljski plin. Pri preoblikovanju naše mobilnosti se seveda ne bomo mogli zanašati zgolj na en energent, temveč bomo lahko cilje dosegli zgolj z učinkovito kombinacijo različnih virov energije, kot so plin, elektrika, vodik …« pravi glavni izvršni direktor družbe Nomago mag. Sandi Brataševec. Električni avtobus, ki v teh dneh prevaža potnike v Celju, poganja električni motor s skupno do največ 240 kW moči, skupna zmo- gljivost baterij znaša kar 480 kWh. Dodatno energijo vozilu zagotavljajo napredni sistemi, ki izkoriščajo tudi energijo ob zaviranju, kar je izredno pomembno pri avtobusih, ki jih uporabljajo v mestnem potniškem prometu. 12-metrski avtobus lahko sprejme do 88 po- tnikov in ob polni obremenitvi tehta kar 19,5 tone. Nomago je v zadnjih letih električne avto- buse že testiral v Novi Gorici, Šempetru pri Gorici, na Ljubečni pri Celju, na mednarodni liniji Nova Gorica– Gorica … Električni avto- bus je vključen tudi v krožni potniški promet v BTC City Ljubljana, kar je tudi prvi primer v Sloveniji, ko posebni linijski promet temelji izključno na elektriki. Tudi sistem za izpo- sojo koles Nomago Bikes, ki je dejaven že v enajstih slovenskih občinah, v pomembnem delu sloni prav na električni mobilnosti, saj je več kot polovica koles v sistemu električnih. BA Foto: Nomago Potnike v Celju v teh dneh prevaža električni avtobus. Z enim polnjenjem lahko prevozi več kot 550 kilometrov in sprejme do 88 potnikov. 8 IZ NAŠIH KRAJEV Št. 47, 25. november 2021 Slovenski kraji dobivajo praznične preobleke Tisoče luči in ena skupna želja Osrednji trgi slovenskih občin se v teh dneh že spreminjajo v pravljične dežele. Ponekod bodo lučke zažarele že ta konec tedna, drugje teden kasneje. Praznične okrasitve bodo, kot sporočajo iz občin, veči- noma enake kot lani, dogajanje bo ponovno nekoliko okrnjeno in prilagojeno trenutnim epidemiološkim razmeram v državi. Ljudje si poleg zdravja želijo predvsem ponovno »normalno« življenje. Po pravljični poti LAŠKO – Čeprav bo decembrsko dogajanje tudi v Laškem prilagojeno trenutnim vladnim ukrepom, organizatorji oblju- bljajo pester in raznolik program za vse obiskovalce. Letošnjo praznično okrasitev so poimenovali Pravljična pot po Laškem, ki jo sestavljajo pravljične točke tik ob krožni sprehajalni poti ob reki Savinji. »Medenjaček, polarni vlak, jelka, vas svete noči ter snežna kraljica skupaj s prepoznavnimi obrazi Destinacije Laško bodo v prazničnem decembru vabili na varen sprehod in odkrivanje pravljičnih zgodb, obisk lokalnih gostinskih ponudnikov s po- sebno praznično ponudbo, okušanje in nakup pristnih dobrot s certifikatom Okusiti Laško in še marsikaj zanimivega,« naštevajo v Stiku Laško. Sprehod po pravljični poti in ogled praznične osvetlitve bo možen od sobote, 27. novembra, od 18. ure. Praznični Domači kotiček bo vabil vsako sredo od 9. do 11. ure na zgornjem vrtu stavbe Savinja. Dogodek Slovo od starega leta letos zaradi aktu- alnih vladnih ukrepov ni predviden. BA V pričakovanju najbolj čarobnega meseca v letu CELJE – Pravljično Celje bo svoja vrata odprlo v soboto, 27. novembra, ko bo v mestu zasvetila praznična razsvetljava. Žal bo praznično dogajanje že drugo leto zapored prilagojeno epidemiološkim razmeram. Na prižig lučk tako tudi tokrat zaradi varovanja zdravja ne bodo vabili obiskovalcev, program Pravljičnega Celja bodo sproti prilagajali epidemiološkim razmeram. Večjih koncertov v Celju tudi letos ne načrtujejo, prav tako ne bo tradicionalnega sil- vestrovanja na prostem. Po mestu bo odzvanjala razpoloženjska glasba. Prav tako bo na Krekovem trgu spet postavljena mobilna enota za avdio-vizualne učinke, ki bodo bogatili praznično animacijo z različnimi vsebinami in nagovori. V središču mesta, na zvezdi, že stoji adventni venec, ki so ga tudi tokrat izdelali dijaki in mentorji Srednje šole za hortikulturo in vizualne umestnosti Celje. Mestne ulice bodo krasile lanterne, velika zvezda, girlande ter pravljična kočija, Savinjsko nabrežje pa lam- pijončki, ki so jih izdelali otroci iz celjskih vrtcev in osnovnih šol. Na Pravljično Celje se pripravljajo tudi gostinci v mestu, v Zavodu Celeia Celje upajo, da bodo letos lahko izpeljali božično-novoletno tržnico, ki so jo morali lani zaradi epidemije odpovedati. Lesene hiške v Stanetovi, Prešernovi, Lilekovi in Gubčevi ulici že čakajo na ponudnike in obiskovalce. V drugi polovici decembra se bo središče mesta spremenilo v Pravljično deželo, kjer bodo zaživeli pravljični liki. BA Več scenarijev ŠALEŠKA DOLINA - V Velenju bodo tradicionalno okrasitev letos še nekoliko do- polnili in jo razširili na Goriško cesto, prenovljen trg v Starem Velenju in prenovljen park Vista z razgledom na jezero. Od včeraj novoletna jelka, ki jo je letos podarila družina Višnar iz Kavč, postavili pa so jo prostovoljci iz Cirkovc in Šentilja, že krasi Titov trg. Velenje bo v soju prazničnih luči zažarelo v petek, 3. decembra, ob 18. uri. »Lučke želimo prižgati v okviru dogodka, vendar imamo trenutno pripravljenih več scenarijev,« sporočajo iz velenjske občine. Kot so še pojasnili, bo Velenje okrašeno podobno kot vsako leto – z elementi na uličnih svetilkah, s svetlobnimi trakovi na drevesih in samostojnimi elementi v mestnem središču. S svetlobnimi elementi bodo okrašena tudi krožišča pod velenjskim gradom, pri Sončnem parku in na Kardeljevem trgu. Praznične luči bodo gorele do 16. januarja 2022. Za praznično razsvetljavo je velenjska občina letos namenila približno 100 tisoč evrov. Bistvenih novosti pri praznični osvetlitvi ne bo niti v Šmartnem ob Paki, kjer bodo prvo svečko na velikem adventnem vencu prižgali to soboto. Za celotno okrasitev bo občina enako kot zadnjih nekaj let namenila 4.500 evrov. LKK Smreka velikanka in predstavitveni film ŠENTJUR, ROGAŠKA SLATINA – Praznična razsvetljava in družinska doživetja bodo rdeča nit decembrskega dogajanja tudi na Kozjanskem. V Šentjurju se boste lahko »izgubili« v Božičkovem gozdu ali se sprehodili ob praznični poti ob Pešnici, ki vas bo vodila v Zgornji trg do smreke velikanke. Med potjo si boste lahko ogledali še razstavo likovnih del. Razsvetljen bo tudi Svetinov vrt pred Centrom kulture Gustav, kjer bo na ogled razstava osnovnošolcev OŠ Blaža Kocena Ponikva. Zaradi številnih omejitev so se tudi v Rogaški Slatini odločili, da posebnega prazničnega dogajanja ne bo. Kljub temu pa bo sprehod po mestu čaroben, saj ga bo razsvetljevalo več kot osem kilometrov svetlobnih verig in drugih elementov, vključno s 13 tisoč lučkami na močvirski cipresi v južnem Zdraviliškem parku. V petek, 3. decembra, ko bodo prižgali praznično razsvetljavo, si bo med 17.30 in 19. uro v Zdraviliškem parku mogoče premierno ogledati predstavitveni video o ključnih poudarkih, ki so zaznamovali in oblikovali Rogaško Slatino. LKK Drsališče in ogromna smreka SLOVENSKE KONJICE - Decembrski sprehodi po Mestnem in Starem trgu v Slo- venskih Konjicah bodo praznično obsijani. Drsališče na Mestnem trgu in ogromna okrašena smreka bosta otroke razveseljevala do prihoda zadnjega dobrega moža. »Lučke bomo prižgali na Miklavževo, drsališče bo odprto od 15. decembra. Na predbo- žični večer bo konjiški potoček Ribnica na Starem trgu zasijal v soju prazničnih svečk, ki jih že tradicionalno prižgejo konjiški skavti. Praznične sprehode skozi srce mesta bodo lepšale simpatično okrašene smrečice, ki jim bodo podobe vdahnili majhni in veliki pre- bivalci občine,« so sporočili iz konjiške občine. Ob tem so poudarili, da so letos načrtno začeli posodabljati vsebino novoletne razsvetljave v mestu, ki bo glede na predvidena sredstva trajala več let. »Tako smo letos večjo pozornost namenili osvetlitvi Mestnega trga, še posebej parka med sodiščem in kulturnim domom. V proračunu imamo za nakup nove in postavitev ter odstranitev novoletne razsvetljave namenjenih deset tisoč evrov.« Ob tem iz Slovenskih Konjic sporočajo še, da zaradi trenutnih epidemioloških razmer prazničnih prireditev, koncertov, tržnic in drugih dogodkov ne načrtujejo. »Če se bodo razmere izboljšale, bomo naredili vse, da bomo v mestu pričarali tudi prireditveno pra- znično vzdušje. Zaenkrat lahko obljubimo, da bo mesto decembra sijalo v soju tisočerih lučk, prazničnih sprehodov, pordelih lic in iskrivih oči.« LKK Zdravje ima prednost VOJNIK, DOBRNA – »Vsi si želimo, da bi lahko božični Vojnik znova zasijal v vsej svoji lepoti in veličini. Vendar je treba dati zdravju prednost in praznične prireditve temu prilagoditi,« pravi vojniški župan Branko Petre. Ne glede na vse božičnega vzdušja ne bo manjkalo. V tem trenutku še ni povsem jasno, v kakšni podobi bo letos vabil Božični Vojnik, pravi Petre, so pa na občini že sprejeli odločitev, da prazničnih stojnic letos ne bo. »Še vedno raz- mišljamo v kakšnem obsegu in kam postaviti razstave jaslic. Te bodo najverjetneje v parku pred Jernejevim domom in v njem, kjer pa bomo morali preverjati PCT-pogoj,« pojasnjuje župan. Številne koncertne prireditve, ki so jih v Vojniku načrtovali, naj bi izvedli v cerkvi in v tamkajšnji športni dvorani. Ker pa v dvorani nimajo stalnih sedežev, bi s tem kršili trenutne ukrepe, zato bodo te prireditve, v kolikor se epidemiološko stanje ne izboljša, priporočila NIJZ-ja pa omilijo, prisiljeni odpovedati. Na Dobrni, ki je bila sicer znana po pestrem predprazničnem in prazničnem dogajanju, bodo že drugo leto zapored skušali praznični utrip pričarati predvsem s praznično razsve- tljavo. Lučke bodo predvidoma zasvetile 2. decembra, občina bo za to namenila približno štiri tisoč evrov. Kot je povedala Marija Švent, direktorica Javnega zavoda za turizem, šport in kulturo Dobrna, v tednu pred božičem načrtujejo obdarovanje otrok v »drive in« izvedbi, če bodo to omogočali ukrepi. LKK Za otroke 500 Miklavževih daril ŽALEC, POLZELA – Čarobni Žalec bo zaživel v petek, 3. decembra, z odprtjem drsališča na prostem in prižigom prazničnih lučk. Na ta dan, ko sicer obeležujemo Ta veseli dan kulture, bodo lučke zasvetile tudi na Polzeli. Letošnje Miklavževanje bo v Žalcu prav posebno. Miklavž bo namreč na glavni žalski ulici na obeh straneh Šlandrovega trga med uličnimi svetilkami razobesil 500 daril, ki bodo na voljo mimoidočim otrokom. Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je k sodelovanju povabil kulturna, športna in turistična društva ter druge civilne organizacije. »Gre za čas obdarovanja, ko vsakdo od nas potrebuje pozitivne zgodbe, še posebno najmlajši, ki željno pričakujejo ta čas. Miklavževa darila bodo na voljo od naslednje nedelje naprej,« je pojasnil direktor zavoda mag. Boštjan Štrajhar in dodal, da je bil zadnji mesec v letu v Žalcu in tamkajšnjem domu II. slovenskega tabora poln številnih prireditev. »Letošnje razmere so za organizatorje dogodkov znova zahtevne, saj se ukrepi spreminjajo. Zaznavamo tudi previdnost obiskovalcev. ZKŠT Žalec bo zato nekaj dogajanja preselil na prosto, nekaj prireditev bo v dvorani, vse z upošte- vanjem vseh pravil in priporočil.« Žalčani bodo ob Savinovi hiši ustvarili čarobno-praznični kotiček, poseben nabiralnik bo sprejemal dobre želje, na sprehodu po okrašenem Žalcu se bodo mimoidoči lahko fotografirali v posebnih kotičkih. Eden takšnih bo tudi pri Fontani piv Zeleno zlato, ki se je v prazničnem sijaju pokazala že na zadnji dan delovanja v letošnji sezoni. ŠO Št. 47, 25. november 2021 IZ NAŠIH KRAJEV 9 Dom za varstvo odraslih Velenje bo do leta 2023 zažarel v povsem novi podobi. Tako posodobljen bo ustrezal vsem zahtevam in kriterijem v kategoriji domov četrte generacije. Takole naj bi bila videti enota doma starejših v Rogatcu. Dva domova s Celjskega uspešna, drugi žal ne Za dostojnejše bivanje na jesen življenja Dom za varstvo odraslih Velenje in Dom upokojen- cev Šmarje pri Jelšah sta med prejemniki namen- skega denarja za prijazno in varno bivalno okolje uporabnikov socialnih storitev v primeru izbruha nalezljivih bolezni. Sofi nanciranje obnov, gradnje prizidkov in novih enot bodo zagotovljena s kohe- zijskimi sredstvi, natančneje iz pobude React-EU. Šmarski dom bo prejeti denar namenil za gradnjo enote doma v Rogatcu. Več socialnih zavodov s Celj- skega s svojimi prijavami na razpis ni bilo uspešnih. LEA KOMERIČKI KOTNIK, TINA STRMČNIK Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake mo- žnosti bo za popolno prenovo in dozidavo Doma za varstvo odraslih Velenje prispevalo 12 milijonov evrov. Kot so sporo- čili iz tamkajšnje mestne ob- čine, dom za varstvo odraslih že ima gradbeno dovoljenje za dozidavo in prenovo. Trenutno pa dom ne dosega minimalnih standardov in normativov. Zdaj je v sobah, ki so tri- oz. štiriposteljne, tudi več stano- valcev, vse sobe nimajo lastnih sanitarnih prostorov. Po preno- vi bodo uredili sobe za eno ali dve osebi, vsaka bo imela sa- nitarne prostore s kopalnico. Dom, ki ga bodo začeli graditi predvidoma decembra priho- dnje leto, naj bi bil zgrajen do konca leta 2023. Po celoviti obnovi bo stavba izpolnjevala merila za tako imenovan »dom četrte generacije«. Po naved- bah velenjske občine bo imela več balkonov za oskrbovance, prav tako bo urejeno primerno parkirišče za obiskovalce, sta- novalce in zaposlene. V teh dneh se vodstvo doma že dogovarja za nadomestne prostore, kjer bodo v času pre- nove nameščeni oskrbovanci. Takoj ko bo vse usklajeno in bodo zagotovljeni vsi pogoji, bodo o začasni namestitvi se- znanili stanovalce in njihove sorodnike, ki jih bodo tudi povabili na predstavitev. Ob tem direktorica doma Violeta Potočnik Krajnc zagotavlja, da bo v času del na nadomestni lokaciji za vse oskrbovance dobro poskrbljeno. Velenjska občina se je zavezala, da bo brezplačno ustanovila slu- žnostno pravico za gradnjo in vzdrževanje komunalne ter druge infrastrukture pri projektu ter dostop za nedolo- čen čas. Hkrati bo prispevala proračunska sredstva v višini, kolikor bo znašal komunalni prispevek na podlagi projektne dokumentacije. Razbremenitev prostorske stiske Med prejemniki denarja je tudi Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah. Slednji bo približno 3,6 milijona evrov namenil za gradnjo enote doma v Rogatcu. Enota doma bo lahko sprejela 30 stanovalcev, tam bodo tudi prostori za začasne namesti- tve ter za dnevno in nočno varstvo. Naložba bo sčasoma omogočila preureditev matič- ne hiše v Šmarju. Tako bodo pristojni zmanjšali število več- posteljnih sob ter povečali šte- vilo dvo- in enoposteljnih sob. Zaposleni bodo ob morebitnih izbruhih nalezljivih bolezni lažje vzpostavili sivo in rdečo cono. »Povsod bomo omogo- čili večjo kakovost bivanja, v Rogatcu bo možen drugačen pristop dela, vzpostavljene bodo stanovanjske skupine,« je povedala direktorica šmar- skega doma mag. Gordana Drimel. Dodala je, da bi bil lahko izvajalec gradnje izbran do konca leta, graditi bi lahko začel prihodnje leto spomladi. Čakajoč naslednje razpise Med ustanovami, ki na raz- pisu niso bile uspešne, je med drugim Dom starejših Šentjur. Direktorica omenjene ustano- ve mag. Vesna Vodišek Raz- boršek je poudarila, da je bil to po dolgem času prvi takšen razpis, s katerim bi dom lahko pridobil denar za celovito ob- novo obstoječih prostorov in za gradnjo prizidka. Projekt je bil ocenjen na približno 11 milijonov evrov. Če bi bil razplet razpisa drugačen, bi lahko stavbo obnovili v skla- du z veljavnimi standardi, kar bi prispevalo k bistveno večji kakovosti bivanja starejših. Zaposleni v domu bodo zato skrbno spremljali nove razpi- se pristojnega ministrstva. Ob omenjenem domu skladno s časovnim načrtom sicer rase Hiša Gustav. Stavba, v kateri bo deset namestitev za za- časno bivanje, osem oseb pa bo tam lahko tam obiskovalo dnevno varstvo, je že pod stre- ho in dobiva končno podobo. Program in vsebine naj bi v domu začeli izvajati do konca leta 2022. Naložba je vredna 1,4 milijona evrov, od tega bo Evropska unija sofi nancirala 91 odstotkov, ostalo bo prispe- val Dom starejših Šentjur. V sklopu pobude React-EU je bilo za sofinanciranje vla- ganj v institucionalno oskrbo na voljo 93 milijonov evrov. Denar je prejelo 17 prejemni- kov iz celotne države. S Celjskega s svojimi predlo- gi na razpisu React-EU niso bili uspešni še Dom upokojencev Polzela, Dom ob Savinji Celje ter Center za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna. Foto: Arhiv MOV in Občine Rogatec »Ne v levo ali desno, temveč naprej!« Dobra država in Lista Od- prto Celje sta predstavili sodelovanje na prihajajočih volitvah v državni zbor in na lokalnih volitvah. V ka- varni celjskega hotela sta o vsebini dogovora in drugih aktualnih vprašanjih go- vorila dr. Bojan Dobovšek, predsednik stranke Dobra država, in Sandi Sendelbah, predsednik Liste Odprto Ce- lje. Dobovšek je sprva izpostavil: »Dovolj je plenjenja po državi, izbrati moramo kandidate, ki Z desne sedijo dr. Bojan Dobovšek, Sandi Sendelbah in Igor Gobec, član izvršnega odbora Dobre države. bodo lahko dosegli spremem- be. Zadnje raziskave kažejo, da je korupcija na lokalni ravni še hujša kot na državni. Zaradi odmaknjenosti od centra je še manj nadzorovana in je tokov koruptivnega denarja še več. Zelo nasprotujemo možnosti, da bi župani lahko spet postali poslanci. Evropske institucije so nas opozorile, da sta funkci- ji nezdružljivi in da prihaja do največjih konfl iktov interesov. Poslanec ne more glasovati po svoji vesti, saj je kot župan pod pritiskom. Nikakor ne smemo dovoliti, da se funkciji znova združita.« Glede trenutnega položaja v Sloveniji je dodal: »Odstopiti bi morala celotna vlada. Vsekakor bi moralo odstopiti več ministrov in mi- nistric. V razvitih evropskih državah ministri odstopijo in prepustijo pristojnim instituci- jam, da preučijo, kaj se je zgo- dilo. Pri nas ministri pravijo, da bodo odstopili, ko jim bo v kazenskem postopku s prav- nomočno sodbo dokazano, da so nekaj napačnega storili. Ne prevzamejo politične odgovor- nosti. Zato ljudje ne zaupajo ne vladi ne ministrstvom. Pro- blem je, ker volivci ne kaznu- jejo teh ljudi. Stranke se na to zanašajo in predvidevajo, da jim nič ne bo škodilo. Dobra država ni ne za levo in ne za desno stran, temveč za na- prej, za kakovostno življenje. Delitev na levo in desno stran je cokla razvoja Slovenije. Ka- drovanje v ministrstvih je ve- dno slabše, položaje zasedajo nestrokovni ljudje.« Lista Odprto Celje je spomla- di postala stranka. Leta 2018 je požela precej zanimanja voliv- cev, ki pa naposled zaradi za- pletov niso imeli možnosti, da bi med kandidati za svetnike izbirali člane Odprtega Celja. »Pred tremi leti nam je bilo najtežje, a smo se uspeli po- brati. Ustanovili smo stranko, sestavljamo novo ekipo, med nami je nekaj 'starih borcev'. Levo-desno nas ne zanima, za- nimajo nas spremembe v Celju. S svojim delom, povezovanjem in odprtostjo bomo skušali do- kazati, da smo še vedno vredni zaupanja,« je zatrdil Sendelbah. »Ni se nam bilo težko odločiti za sodelovanje s stranko Dobra država, kajti naši pogledi so zelo podobni. Sodelovali bomo na državnozborskih in lokalnih volitvah. Korupcija je prisotna na vseh ravneh našega življe- nja. Na lokalni ravni problem predstavljajo javna naročila, ki so vodena tako, da se vnaprej ve, kdo bo končni izvajalec. V našem prostoru imamo nekaj hišnih izvajalcev. Osnovni pro- blem celjske občine je prostor- ski načrt, ki ga ni. Občinski pro- storski načrt je osnova razvoja vsake lokalne skupnosti. Če ga ni, se pojavljata korupcija in klientelizem ter zgodbe Lopata, Delavska ulica, stara mlekarna in ne nazadnje turistična brv,« je dodal Sendelbah, ki pravi, da ni obremenjen s kandidaturo za župana. Foto: SHERPA 10 IZ NAŠIH KRAJEV Št. 47, 25. november 2021 ŠENTJUR – Obetajo se boljši pogoji za šolo, vrtec in krajevni utrip Zelena luč za kalobško podružnico 1,95 milijona evrov bo v državnem proračunu za prihodnje leto zagotovljenega za gradnjo nove Po- družnične osnovne šole (POŠ) Kalobje. Preostanek do vrednosti celotnega projekta, ki je ocenjen na 2,49 milijona evrov brez DDV, bo zagotovila občina. Ko bo pripravljena vsa potrebna dokumentacija in bodo končani vsi razpisi, bo novogradnja lahko nadome- stila več kot sto let staro šolo, ki je bila poškodovana po potresu na Hrvaškem leta 2020. TINA STRMČNIK Nova stavba POŠ Kalobje bo namenjena šoli in vrtcu. V njej bodo nekateri skupni prostori, kot so knjižnica, večnamenski prostor in zu- nanji atrij. Do telovadnice bodo uporabniki lahko pri- šli skozi pokrit prehod. Po- slopje bo po pouku na voljo krajanom Kalobja. Ti bodo med drugim dobili primeren prostor za srečevanje. V dr- žavnem proračunu bo za no- vogradnjo namenjenih 1,95 milijona evrov. Zagotovitev denarja so z amandmajem k proračunu predlagale stran- ke SDS, SMC in NSi, državni zbor je njihov predlog potr- dil. Da bi Kalobje dobilo novo šolsko zgradbo, si je močno prizadevala državna sekre- tarka v kabinetu predsednika vlade in šentjurska občinska svetnica Jelka Godec (SDS). Na njeno pobudo so se v za- četku maja sestali predstav- niki občine, krajevne sku- pnosti, šole in ministrstva. Slednje je idejno zasnovo za novogradnjo, ki jo je naročila občina, zavrnilo. Med pole- tnimi počitnicami je šolsko ministrstvo naročilo novi idejni rešitvi, izbrani projekt je bil oktobra predstavljen KS Kalobje. Zavezo, da bo Kalo- bje dobilo varen šolski in vr- tčevski prostor, je sredi sep- tembra na vladnem obisku na Celjskem dala ministrica dr. Simona Kustec. »Zelo za- dovoljna in vesela sem, da je ministrstvo izpolnilo obljubo in da bo velik del denarja za naložbo prispevala država,« je razplet komentirala God- čeva. Kaj vse bo sledilo? Stavba podružnične šole na Kalobju je bila zgrajena leta 1898. Med drugo svetovno vojno je bila požgana. Država Župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci je pove- dal, da bo šolsko ministrstvo prispevalo denar za zakon- sko predpisan osnovni pro- gram, medtem ko bo gradnjo razširjene telovadnice in pro- storov za krajevno skupnost plačala občina. Ta je že za- gotovila projektno nalogo. »Ko bomo od ministrstva prejeli zeleno luč in ko bomo medsebojna razmerja uredi- li s pogodbo, bomo izvedli razpis za izbor izvajalca za pripravo razpisne dokumen- tacije, ki je potrebna za pri- dobitev gradbenega dovolje- nja. Nato bo sledil razpis za izbor izvajalca.« Dodal je, da bo zagotovitev denarja za gradnjo POŠ Ka- je sledila oceni, da obnavljanje ni več smiselno, in prispevala večino denarja za novogradnjo. lobje morda vplivala na za- kasnitev ostalih načrtovanih naložb na področju šolske in predšolske vzgoje v občini. In izrazil razočaranje, da kljub dolgoletnim prošnjam lokal- ne skupnosti država še ni pri- sluhnila pozivom za obnovo oz. širitev športne dvorane v Hruševcu, ki jo med drugim uporabljajo dijaki Šolskega centra Šentjur. Zgodba z dolgo brado Spomnimo, da so opozori- la, da šolska stavba na Kalo- bju ni več varna, postala gla- snejša, ko je Komisija Uprave RS za zaščito in reševanje sredi letošnjega februarja odsvetovala uporabo prve- ga nadstropja in podstrešja podružnice. Po potresu v Petrinji so se namreč v tej stari šolski zgradbi pojavile razpoke. Otroci so pouk in vrtec zato obiskovali v nado- mestnih prostorih – učenci v prostorih vrtca, predšolski otroci v prostorih gasilskega društva. Krajani so v svojem pismu opozarjali, da so raz- mere v prostorih slabe, ome- njali so vlago, nedelovanje stranišč, odpadanje ometa v kopalnici in pozivali k novo- gradnji. Občina, ki je za obnovo po- družnice v zadnjem desetle- tju namenila 45 tisoč evrov, je po potresu naročila pre- gled stavbe in izbrala izvajal- ca za najnujnejša popravila. Na letošnji razpis šolskega ministrstva za pridobitev sofi nanciranja projekta no- vogradnje kalobške šole ni prijavila. Nanj je namreč prijavila projekte, za katere je glede na kriterije pričako- vala več uspeha. S projektom novogradnje, kot je bil pred- viden pred leti, je na razpisu ministrstva neuspešno sode- lovala v letih 2008 in 2011. Foto: SHERPA Utrinek s pohoda med travniškimi sadovnjaki v Kozjanskem parku Nagrajeni za varovanje krajine Kozjanski park je prejel mednarodno nagrado Meline Mercouri, ki jo vsaki dve leti pod okriljem Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) podeljujejo na področju varstva in upravljanja kulturnih krajin. Omenjena nagrada je letos prvič romala v slovenske roke. Predstavniki Kozjanskega parka, ki so žirijo prepričali med več kot 47 sodelujočimi, so jo minuli torek prevzeli v Parizu. Med drugim so prejeli 30 tisoč dolarjev, ki jih bodo lahko namenili nadaljnjemu delu. Mednarodno nagrado Me- line Mercouri pod okriljem partnerstva Unescove svetov- ne dediščine in grške vlade od leta 1995 podeljujejo za iz- jemno delovanje na področju varstva in upravljanja svetov- nih kulturnih krajin. Poime- novana je po nekdanji grški kulturni ministrici in močni zagovornici integrirane var- stvene politike. Unesco poziv za nominaci- jo za nagrado razpisuje vsaki dve leti. Kozjanski park se je na natečaj prijavil letos spo- mladi. Po besedah direktorice parka Mojce Kunst so želeli s tem med drugim opozoriti na 40-letnico delovanja te usta- nove in tamkajšnjega odgo- vornega odnosa do naravnih in kulturnih vrednot. Ome- njena organizacija po bese- dah Kunstove med drugim skrbi še za tkanje pomemb- nih niti s prebivalci in z usta- novami znotraj zavarovanega območja. Prijavo na natečaj in vso zahtevano dokumentacijo sta pripravili geografi nja Bar- bara Ploštajner in krajinska arhitektka Vesna Zakonjšek ob pomoči konservatorke Andreje Mihelčič Koželj iz celjske območne enote Zavo- da za varstvo kulturne dedi- ščine Slovenije. Dragocena biotska raznolikost Kozjanski park upravlja območje, ki obsega 314 enot nepremične kulturne dedi- ščine in 66 naravnih vrednot. Za pestro krajino so značilni predalpski gozdnati hribi, ki se zlivajo v razgibano gri- čevje, ki preide v rodovitno ravnino ob reki Sotli. Najpo- membnejši elementi te kul- turne krajine so travniški sadovnjaki in sadni vrtovi, ki pomembno prispevajo k izjemni biotski raznovr- stnosti območja. Visoka sto- pnja biotske raznovrstnosti uvršča Kozjanski park med najpomembnejša naravovar- stvena območja v Sloveniji in Evropi, saj spada večji del parka v evropsko pomembna posebna varstvena območja Natura 2000. Podeljevalci nagrade so izpostavili, da k ohranjanju tamkajšnje kra- jine pomembno pripomore- jo njeni prebivalci, lokalne skupnosti, kot pomembne so izpostavili tudi kulturne dogodke in tamkajšnje festi- vale. Zakaj je upravljanje kul- turne krajine, kar je med drugim poslanstvo Kozjan- skega parka, tako pomemb- no? Kulturne krajine lahko vplivajo na družbeni razvoj in na razvoj pogojev za ži- vljenje skupnosti po svetu. Sooblikujejo namreč pogo- je za pridelovanje hrane in pridobivanje surovin, vpli- vajo na stanje vodnih virov, podnebnih razmer in biotske pestrosti. Nagrada Meline IZ EMBALAŽE TETRA PAK V RECIKLIRANE ROBČKE. KUPIŠ 5 IZDELKOV V EMBALAŽI TETRA PAK — DOBIŠ 10 PAKETOV RECIKLIRANIH ROBČKOV Ob hkratnem nakupu 5 izdelkov Ljubljanskih mlekarn ali Dane v embalaži Tetra Pak vam podarimo 10 paketov papirnatih robčkov Lucart EcoNatural, recikliranih iz kartonskega dela embalaže Tetra Pak. V hipermarketih Mercator od 20. 11. do 20. 12. 2021. Darilo prevzemite na info pultu s kuponom, ki ste ga prejeli z računom. POBUDNIK PROJEKTA PARTNERJI PROJEKTA SAMO V HIPERMARKETIH ekopaketslo www.tetrapak.com Mercouri podpira tudi izpol- njevanje ciljev Agende 2030, katere cilj je odpraviti vse oblike revščine in neenakosti ter se boriti proti podnebnim spremembam. TS Foto: Barbara Ploštajner Št. 47, 25. november 2021 KULTURA 11 Plesni poklon velikanu slovenske glasbe Poletna noč na pragu zime Preteklo nedeljo sta oder Gledališča Celje zavze- la ples in glasba priznanega glasbenika Mojmirja Sepeta, ki je bil navdih koreografinji Andreji Šraj, dramaturginji Andreji Kopač in plesalkam mladinske skupine AKT. Plesna predstava Poletna noč je nastala na podlagi ideje predsednice in ustanoviteljice dru- štva Harlekin Ane Vovk Pezdir. LUKA ŽERJAV Z novo plesno predstavo Poletna noč se celjsko društvo Harlekin želi pokloniti Sepeto- vemu glasbenemu ustvarjanju. Mojmir Sepe je bil Celjan, kar je tudi rad poudarjal. Poleg tega, da so besedila njegovih popevk pisali imenitni literati, je skladal tako, da so njegove skladbe postale ponarodele: Zemlja pleše, Poletna noč, Med iskrenimi ljudmi, Brez besed, Pridi, dala ti bom cvet in številne druge. Vse so tudi del celovečerne plesne predstave Poletna noč, ki jo odlikujejo odlična glasba, koreografija in izjemna izvedba plesalcev mladinske skupine. Ana Vovk Pezdir je bila idejna vodja oz. pobudnica nastanka predsta- ve: »Spraševala sem se, zakaj se Celjani ne poklonimo ta- kšnemu ustvarjalnemu opusu, kot ga je ustvaril Mojmir Sepe. Zgodil se je nekako večkratni čudež. V teh časih, kjer smo omejeni na vseh področjih, je sploh težko ustvariti pred- stavo. V predstavi smo uspe- li združiti štiri generacije, ki so posvojile njegovo glasbo. Gledano kronološko je prvi Mojmir Sepe, druga generaci- ja sem po starosti jaz, tretja je koreografinja Andreja Šraj, če- trto predstavljajo plesalci. Tudi otroci, ki danes poslušajo čisto drugačno glasbo, so se našli v močnih besedilih in zgodbah Sepetove glasbe. Zelo močno vlogo pri nastanku predstave ima tudi dramaturginja Andre- ja Kopač, ki je že s pogovorom s plesalkami uspela približati predstavo na zelo edinstven način.« Ustvarjanje predstave velik izziv »Izvedba dogodka v trenu- tnih razmerah je velik izziv. Prav tako je bil velik izziv ustvarjati koreografijo na Se- petovo glasbo. Po odplesani Predstavo odlikujejo odlična glasba, koreografija in izjemna izvedba plesalcev mladinske skupine Akt. Izpoved mazohista osvojila Čufarjeve dneve V Gledališču Toneta Čufarja Jesenice so v petek zaključili 34. Čufarjeve dneve. Najboljša predstava festivala ljubiteljskih gledališč po izboru žirije je bila Izpoved mazohista v izvedbi gledališke skupine Žaba gleda&išče Prosvetnega društva Vrhovo iz Radeč, ki si je prislužila tudi igralski nagradi. Žirija je sklenila, da bo Čufarjevo plaketo za najboljšo predstavo podelila črni komediji Romana Sikore Izpoved mazohista v izvedbi gledališke skupine Žaba gleda&išče Prosve- tnega društva Vrhovo. »Režijski pristop Katarine Klajn niza zaključene posamične prizore v enovito celoto. Takšen princip ponuja bogat material in omogoča igralski prostor, ki ga oba protagonista, Urška Klajn Marion in Žiga Medvešek, v celoti in kakovostno izkoristita,« je poudarila žirija. Ta je obema omenjenima igralcema dodelila tudi Čufarjevi plaketi za najboljšo moško in najboljšo žensko vlogo. Kot je zapisala v utemeljitvi najboljše ženske vloge, nastopa Urška Klajn Marion v svoji vlogi od začetka do konca neizprosno natanč- no, a vendar igrivo in si ustvari veliko prostora pri oblikovanju posameznih med seboj uravnoteženih likov. Nagrada tudi Celjanu Nagrado za najboljšo moško vlogo je komisija dodelila Celjanu Žigi Medvešku. Predstava Izpoved mazohista je nizanje delčkov, Medveškova vloga pa je stalnica, ki vzdržuje celoto, je zapisala žirija in dodala, da je njegova igra natančna, disciplinirana ter govorno prisotna. »Predstava je v trenutnem času izjemno aktualna. Glavni lik Gospod M se s patološko željo po trpljenju poda na pot iskanja takšnega trpljenja, ki ga bo dokončno zadovoljilo. A na koncu ugotovi, da je Slovenec. In da je vse, kar mrzlično išče, že v njem. Kot v pra- vem Slovencu. Že od nekdaj. Ob njem je ves čas tudi Satir, ki odlično preigrava vsakdanje vloge, s katerimi se Mazohist srečuje. Predstava se intenzivno brezkompromisno in grobo dotika tematik, s katerimi se v Sloveniji redno srečujemo. Še bolj pogosto v zadnjih dveh letih. Menim, da so žirijo prepričali predvsem ta iskrenost, močna izpovednost in kritič- nost. Mazohizem ni samo učbeniško poimenovanje,« je o nagradi povedal Celjan Žiga Medvešek. O pomenu nagrade je dodal: »Priznanje mi pomeni veliko. Je eno najvišjih priznanj na področju ljubiteljskega gledališča v Sloveniji. Hkrati je dobra popotnica, da se predstava ne ustavi, ampak gradi naprej. V načrtu je zdaj nekaj ponovitev v lokalnem okolju in tudi nekaj gostovanj.« Na festivalu, ki se je začel 14. novembra, je bilo na ogled pet predstav po izboru selektorja Jakoba J. Kende, ki je lahko izbiral med 14 prijavljenimi predstavami. Z našega območja se je na festivalu predstavilo tudi Gledališče Zarja Celje s predstavo Toneta Partljiča Čaj za dve. LŽ premieri in ponovitvi ter od- zivu občinstva sem neizmer- no hvaležna, da smo se tega projekta lotili. Ljubezen je vse, kar obstaja in nas obdaja. Občinstvo je to zelo intenziv- no občutilo, saj so odhajali s predstave s solznimi očmi in z radostjo v srcih. Ponosna sem na celotno ekipo, občutki so neopisljivi,« je po premie- ri opisala vtise koreografinja Andreja Šraj, ki je predstavila izzive pri postavitvi koreogra- fije. »Koreografski izziv je bil velik, saj običajno ne ustvar- jam koregrafije na besedila, ampak me navdihuje glasba, ki vzbuja občutke, na podlagi katerih ustvarimo zgodbo. To- krat so pesmi že imele zgod- bo, kar je bil dodaten navdih. A giba nisem želela postaviti dobesedno po besedilu, zato je prisotna abstrakcija v gibu. Zgodba Mojmirjevih besedil je s plesom samo podkre- pljena, kar ima za posledico zanimivo mešanico različnih prvin in pristopov.« Zdaj se želijo dogovoriti za čim več gostovanj. Naslednjič bo pred- stava na sporedu 3. decembra v Šmarju pri Jelšah. Društvo za umetnost plesa Harlekin je sicer najmlajše društvo z najdaljšo tradicijo na plesnem področju. Vzpostavili so ple- sno piramido od plesnega iz- obraževanja predšolskih otrok do osnovnošolcev in srednje- šolske populacije. Leta 2006 je Harlekin postal član mednaro- dne organizacije daCi. Foto: SHERPA Zaplesali in zavriskali najboljši v državi Na Slovenskem imamo približno petsto otroških in odraslih folklornih skupin, kar je, kot pravijo poznavalci, za tako majhno državo ogromno. Peščica najboljših je v soboto v Domu II. slovenskega tabora Žalec nastopila na državnem tekmovanju. Med njimi ni bilo predstavnikov iz naše regije, a je bilo tekmovanje kljub vsemu prava paša za oči. Javni sklad za kulturne dejavnosti, ki bdi nad tovrstnim področjem ljubiteljske kulture, vsako leto pripravi državno folklorno srečanje, na katerem se predstavijo izbrani najboljši programi regijskih srečanj. Ker zaradi epidemije tovrstnih prireditev ni bilo, so na letošnjem državnem srečanju z naslovom Folklorno prepletanje nastopile na razpisu izbrane folklorne in glasbene skupine. Spremljala in ocenjevala jih je strokovna žirija in ob koncu prireditve razglasila najboljše skupine ter nagrade žirije. Za najboljšo pevsko izvedbo je komisija izbrala Maroltovke AFS Franceta Marovta, za najboljšo priredbo AFS KUD Študent, za najboljšo iz- vedbo AFS KUD Franceta Marolta, za najboljšo koreografijo AFS KUD Študent in za najboljšo plesno izvedba AFS KUD Franceta Marolta. ŠO 12 NAŠA TEMA Št. 47, 25. november 2021 Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami »Ogromno sem pretrpela. Zdaj sem se odločila za svobodo!« »Pogumno poiščite pomoč. Niti koraka nisem naredila brez strahu pred partnerjem. Ampak življenje je mnogo več kot strah, vredno je, da živimo v svobodi. Veste, če nasilnež reče, da bo boljši, se to ne bo uresničilo. Morda bo mir trajal dva dni ali en teden, ampak potem bo spet po starem. Ne bo se izboljšal. Z nasilnežem ne bo nikoli boljše! Stopite korak naprej, kot sem jaz. Vse sem pustila. Vse, kar sem vse življenje ustvarjala. Zdaj začenjam na novo. Ampak svobodno. In svoboda je tista, ki šteje,« je osrednje sporočilo naše bralke, ki se je iz hudega partnerjevega nasilja rešila po več kot dvajsetih letih. Zbrala je pogum. Danes, 25. novembra, je mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Drugače kot z njeni- mi besedami tokratne osrednje teme ne bi mogli začeti. Te besede morajo prebrati ženske, ki trenutno doživljajo tisto, kar je ona doživljala velik del svojega življenja. SIMONA ŠOLINIČ Nasilje je vedenje, s katerim oseba zlorabi svojo moč in tako drugo osebo ustrahuje, ponižuje, razvrednoti in si jo podredi. Pred njegovimi udarci se je ure in ure skrivala v gozdu »V vseh teh letih sem toliko pretrpela, da ne morem opi- sati z besedami. Povzročal mi je toliko slabih stvari, da sem neštetokrat prespala zunaj ali bila skrita v gozdu,« začne svojo zgodbo Tanja. Ime je izmišljeno zaradi njene osebne varnosti. Partner ji namreč še vedno grozi. A kljub strahu je zbrala moč in ga zapustila po več kot dvajsetih letih fi - zičnega, psihičnega in spolnega nasilja. S solzami v očeh se spominja dni, ko je bila prvič noseča. Takrat se je začelo. In se samo nadaljevalo ter stopnjevalo vse do letošnjega poletja, ko je zbrala pogum in odšla. »Če bi lahko zavrtela čas nazaj, bi odšla po prvem udarcu,« doda. S partner- jem imata tri otroke, zdaj živi pri enem od njih. O vrnitvi k partnerju ne razmišlja več. »Nikakor! Ni več nobene možnosti. Ko sem že mislila, da se bo umirilo, se ni. Bilo je vedno slabše. On še vedno upa, da bom prišla nazaj, ampak ne bom. Zdaj grem samo naprej. Toliko let svojega življenja sem dobesedno vrgla stran. Že zdavnaj bi morala oditi, a sem čakala, da bodo otroci odrasli, čeprav so trpeli z menoj,« dodaja. »To ni človeško!« Med pogovorom se občasno nekoliko zamisli. V spomin ji prihajajo številni udarci in psihično nasilje. V zadnjih dveh desetletjih je mnogokrat bežala od doma, zaradi varnosti pre- spala pri prijateljih, znancih, sorodnikih. Tudi v avtomobilu ali gozdu. K nasilju je veliko prispevala partnerjeva alkoholi- ziranost. »Spomnim se njegovega srepega pogleda, bil je kot podivjan … To ni človeško, bila sem njegova šibka točka … Kot da me ni prenašal, to je bila grozota! Uničeval me je, razmišljala sem celo, da bi bilo bolje, da umrem sama, kot da me ubije on. Včasih sem skrita v gozdu čakala ure in ure. Tik pred mojim odhodom je bilo najhujše. Zaradi strahu, da me bo ubil, ponoči nisem zatisnila očesa. V službo sem hodila neprespana. Vsa ta leta v službi nihče, popolnoma nihče ni zaznal, kaj vse sem trpela. Tako zelo sem to trpljenje skrivala v sebi,« pojasnjuje. Zdaj si želi samo mir Ko ni zmogla več, je odšla k zdravniku. »Spraševala sem tudi za moža, da bi mu ne glede na vse kako pomagala, saj sem vedela, da ni dobro. Zdravnik me je nato napotil na center za socialno delo. Ko sem odprla ena vrata do pomoči, so se mi odprla še dvoja …« razlaga. Trenutno si želi samo mir: »Rada bi se naspala brez strahu, brez groženj, brez udarcev. Potrebujem mir in začetek nove- ga življenja ne glede na svoja leta. V meni se je sesulo vse. Ničesar, kar sem vse življenje gradila, nimam več. Odnesla sem samo nekaj svojih osebnih stvari. Moje življenje se zdaj začenja ponovno,« doda. Nato se v njenih besedah začuti upa- nje. »Velikokrat slišim ali berem, da centri za socialno delo ne pomagajo, ampak to preprosto ni res. Takoj so mi pomagali, tudi na policiji in v varni hiši. Vsi mi stojijo ob strani in to mi ogromno pomeni. Rešili so mi življenje,« razloži. Sosed ali svojec – včasih edino upanje za žrtev Epidemija je v družinah v zadnjem letu in pol pustila svoje posledice. »Številne družine so v preteklem obdobju čas, ki so ga lahko preživljale z najožjimi družinskimi člani, ocenile kot zelo pozitivno spremembo. Žal pri vseh ni tako,« pravi Gabrijela Čoklc, koordinatorica za prepre- čevanje nasilja na Centru za socialno delo Celje. Na centrih opažajo, da so se težave, spori in nasilje stopnjevali ter izbruhnili v večji meri v družinah, ki so se s težavami soočale že pred pojavom epidemije. »Zadnje obdobje je s svojimi poseb- nostmi slabe odnose, prežete s spori in z nasiljem, le še po- globilo. Vedno pogosteje pri povzročiteljih nasilja v dru- žini zaznavamo tudi preko- merno uživanje alkohola in drugih prepovedanih snovi,« pojasnjuje Čoklčeva. Tihe žrtve nasilja »Centri za socialno delo najpogosteje zaznavamo psihično in fi zično nasilje ter zanemarjanje. Žrtve so naj- pogosteje ženske, stare od 25 do 55 let. Ugotavljamo, da je največ nasilja v zakonskih zvezah in zunajzakonskih skupnostih. Velikokrat za- znavamo nasilje tudi po raz- padu partnerske skupnosti,« dodaja sogovornica. »Ob tem je treba poudariti, da so pri nasilnih dogodkih prisotni otroci, ki so pogosto žrtve ali tihe žrtve nasilja, kar pušča hude posledice v njihovem razvoju,« dodaja Čoklčeva. Čeprav naj bi dom pred- stavljal najvarnejši prostor, ni vedno tako. »V mnogih primerih do prijave pride po več letih nasilja. Večkrat se izkaže, da dlje časa, kot traja nasilen odnos, težje se žrtev odloči za prijavo. Ob tem za nasilje vedo družinski člani, sorodstvo in okolica, a mol- čijo. Prevečkrat so namreč prisotna prepričanja, da se v družinske zadeve drugih ne smemo vpletati. Žal ne obstaja zavedanje, da mor- Z molkom daje okolica podporo povzročitelju nasilja, dopušča njegovo nasilno ravnanje ter odreka pomoč žrtvi. da lahko samo ta sosed, pri- jatelj, znanec pomaga žrtvi nasilja in da je morda lahko samo ta oseba edino upanje zanjo. Vsi bi se morali za- vedati, da je nasilje nespre- jemljivo, da ga nihče nima pravice izvajati nad drugo osebo, ter zavzeti ničelno toleranco do njega,« dodaja sogovornica. Kakšen je sistem pomoči? Ko se žrtev obrne na cen- ter za socialno delo, se z njo najprej pogovorijo strokovni delavci. Informacije so zelo pomembne, ker žrtve, ki dlje časa živijo v nasilnem odnosu, nasilje pogosto mi- nimalizirajo in določenih njegovih oblik ne prepo- znavajo več. »Zato je po- membno o nasilnih dogod- kih spregovoriti na glas, jih ubesediti. Z žrtvijo nasilja nato pripravimo individual- ni varnostni načrt pomoči, z njenim soglasjem skličemo multidisciplinarni tim, v ka- terem so tudi predstavniki drugih ustanov, policije, šolstva in zdravstva. Pri tem gre za koordiniran pristop k obravnavi nasilja in za sku- pno načrtovanje pomoči. Center žrtev nasilja seznani z možnostjo umika v varno okolje ter ji ponudi pomoč pri namestitvi v krizne cen- tre za ženske in otroke žrtve nasilja ali varne hiše. Soča- sno je pomoč usmerjena na različna področja, a ključna je zaščita žrtve. »Žrtve velikokrat sprašu- jejo, ali so naredile prav in ali se bo po prijavi kaj spre- menilo. Strah jih je za svo- jo varnost in varnost svojih otrok. Pogosto sram spremlja strah. Nemalokrat slišimo, da si niso upale prijaviti nasilja, ker jih je partner ustrahoval, kaj vse se bo zgodilo, če bodo poklicale policijo ali komu povedale. Najpogosteje jim partnerji grozijo, da jim bodo vzeli otroke, prisotne so tudi grožnje z ubojem,« dodaja strokovnjakinja. Zato je skrb za zaščito žrtve na prvem me- stu. »Ključno je, da žrtev, ko prijavi nasilje, dobi tudi za- upanje v delovanje sistema pomoči. Ob tem mora imeti pravočasno vse informacije o možnih oblikah pomoči ter mora prejeti sporočilo, da ima pravico živeti v miru in varno,« še pojasnjuje Čokl- čeva. Št. 47, 25. november 2021 NAŠA TEMA 13 »Žrtev ni nikoli kriva za nasilje« Predvsem zadnje leto je pokazalo, da je nasilja – še vedno skritega – v družinah ogromno. »Žrtve so tudi zara- di epidemije v zadnjem letu veliko časa preživele doma, doživljale so marsikaj, mor- da se o tem niso mogle pogo- varjati z drugimi. Nasilje se je stopnjevalo, tudi psihično nasilje nad ženskami, starši, otroki. Vedno več je tega,« pravi Suzi Kvas, predsedni- ca Sekcije za varne hiše, ma- terinske domove in sorodne organizacije v Sloveniji pri Socialni zbornici Slovenije. Kvasova dodaja, da je jasno razvidno, da je nasilja veliko in da je pomembno o tem govori- ti ter poiskati rešitve. Žrtve so v izjemni stiski, zaradi katere se trpljenje samo povečuje: »V tem času je nestrpnost na zelo visoki ravni, zato se težave lahko zelo hitro stopnjujejo do nasilja.« Starejše trpijo več let Še vedno je pri nasilju opa- zno, da starejše generacije tr- Suzi Kvas, predsednica Sekcije za varne hiše, materinske domove in sorodne organizacije v Sloveniji pri Socialni zbornici Slovenije: »Žrtve se morajo zavedati, da karkoli se jim dogaja, v tem niso same. Vedno je tu kdo, ki bo pomagal. Zato naj poiščejo pomoč, kajti ta obstaja in je učinkovita. Glede na trenutno situacijo, v kateri je ogromno nestr- pnosti, je še toliko pomembneje, da se vsi odzovemo in si pomagamo. Zato ne smejo biti tiho niti tisti, ki vedo, da je v neki družini prisotno nasilje.« Foto: SHERPA pijo dlje, tudi desetletja. »Pri mlajših generacijah opaža- in o pomoči, ki jo sistem po- nuja. »Ne glede na vse mislim, da nasilje ni več takšen tabu, kot je bilo včasih. Zdaj se o tem veliko govori, tudi mediji ste ogromno naredili na tem področju,« dodaja sogovorni- ca. Pri tem ni skrivnost, da se več govori tudi o nasilju nad starejšimi, ne le fizičnem, am- pak tudi ekonomskem. »Nasi- lje je že od nekdaj prisotno v družbi. Res je, da je zdaj več prijav. Ljudje vedno bolj vedo, kam se obrniti po pomoč, in se predvsem bolj zavedajo, da obstaja. Sodni postopki morajo biti še hitrejši Kvasova ob tem dodaja, da bo morala družba storiti še korak naprej predvsem na področju zakonodaje in hitrejših sodnih postopkov v primeru družinskega nasilja. »Zakonodajo bi morali še ustrezno dopolniti, na to ne- vladne organizacije opozar- jamo že ves čas. Žrtve nasilja nam velikokrat povedo, da so sodni postopki še vedno dolgo- trajni, kar jih izmuči, nekatere celo odvrne od tega, da bi nasi- lje sploh prijavile. Žrtev ne sme in ne more čakati več mesecev ali let, da se sodni postopki končajo. Zelo odvisno je tudi od posameznikov, ki obravna- vajo primere nasilja v uradnih ustanovah. Včasih kdo kakšno stvar tolmači tako, drugi dru- gače. Tudi to opažamo, kadar pride do postopkov zoper na- silneže. Naloga države je, da te postopke še dodatno skrajša, olajša za žrtve in predvsem da takoj ukrepa,« pravi Kvasova. Jasno pove, da je največkrat ra- zlog, da država to področje ne uredi še bolje, najverjetneje v denarju: »Vzpostaviti še boljši sistem ni lahko, vse to potegne za seboj finančna sredstva.« Hkrati opozarja, da bi mo- rale biti delavnice za osu- mljene družinskega nasilja uzakonjene. Takšne delavni- ce v Sloveniji izvaja Društvo za nenasilno komunikacijo. Zaenkrat je takšno sodelova- nje v delavnicah priporočeno. »Če bi zakonodaja to predpi- sala, bi lahko storilci, seveda ne vsi, spremenili svoje vzor- ce vedenja. V tujini je to že pogoj,« pojasnjuje Kvasova. OB ROBU Slišiš? SIMONA ŠOLINIČ mo, da je strpnost do nasilja nižja. Mlajše žrtve iz nasil- nega odnosa odidejo hitreje. To je posledica osveščanja v zadnjih letih, zato žrtve ne dovolijo izvajanja nasilja nad seboj in zadeve hitreje prija- vijo,« pojasnjuje sogovornica. To se odraža tudi v varnih hišah in materinskih domo- vih, kjer nastanijo ženske, žrtve nasilja. V njih namreč prevladujejo starejše žen- ske, ki so vrsto let čakale in trpele. »Morda pred leti niso znale poiskati pomoči ali niso vedele, da obstaja. Starejše ge- neracije so v nasilnih odnosih vztrajale tudi zaradi otrok. Težje so spregovorile zaradi sramu. Včasih žrtev misli, da je sama kriva, da je partner na- silen, ampak nikoli, res nikoli ni kriva, da je žrtev nasilja,« še dodaja Kvasova. V zadnjih letih je ena od značilnosti žrtev nasilja, da izhajajo iz drugih etničnih okolij, tudi zaradi številnej- šega priseljevanja v Slovenijo iz drugih, predvsem balkan- skih držav. »Ta podatek drži. Ženske pridejo v Slovenijo s partnerji zaradi njihovega dela. To področje je zelo za- pleteno, saj je moč videti raz- like v kulturi, vzgoji in načinu življenja,« odgovarja Kvasova. Zato je zelo pomembno osve- ščanje o preprečevanju nasilja Slišiš klic duše po rešitvi? Telo ne zmore več udarcev, modric, psihič- nega trpljenja. Ne zmore več … Nisi sama. Nisi kriva. Pomoč obstaja. Do nje je samo en klic. En klic. Zmoreš. Nasilnež, slišiš krik žrtve? Udar- ci in zmerjanje niso ljubezen. Pov- zročaš bolečino. Slabič si. Največji slabič. Tvoje klofute so izraz tega, ne ljubezni. Sosed, slišiš pretep iz sosednjega stanovanja? Stori vse za sočloveka. Ne zatiskaj si ušes in oči. Kajti slišal boš spet. Spet in spet. Enkrat boš moral prijaviti. Rešil boš življenje. Če že ne bo prepozno. Učitelj, slišiš neubeseden otrokov klic po pomoči? Bodi pozoren. Odprt. Dostopen. Ne spreglej. Ker ravno ti tlaku- ješ otrokovo pot v lepšo prihodnost. Policist, slišiš, kaj ti žrtev sporoča s strahom pred gro- žnjami? Ne bodi samo uradnik. Bodi človek. Sodnik, slišiš žrtvino željo, da se čim prej reši iz kroga nasilja? Vsak dan čakanja na odločitev je nov udarec za žrtev. Ona želi biti čim prej svobodna. Ti imaš to moč, da ji svobodo zagotoviš. Jutri. Ne naslednje leto. Kajti naslednjega leta morda žrtev ne bo dočakala. Politik, slišiš potrebe družbe? Medtem ko nekdo grozi tebi, je zakonodaja ostra. Kaj pa, ko nekdo grozi žrtvi, ki je že ostala brez vsega in brez dostojanstva? Stori nekaj. Čim prej. Družba sliši. Vidi. Zaveda se, da je nasilja vedno več. Toda ali stori dovolj? Družba smo – vsi. Statistika, ki boli Podatki svetovnih in slovenskih raziskav kažejo, da se nasilje lahko začne kadarkoli od zgodnjega otroštva do pozne starosti. Pri nekaterih ženskah traja vse življenje. Število klicev na telefonske številke za pomoč se je v času epidemije v nekaterih državah povečalo za pet- krat, povečuje se tudi stopnja prijavljenega nasilja. Manj kot 40 odstotkov žensk, ki so žrtve nasilja, poišče pomoč. Dnevno na svetu zaradi partnerjevega nasilja umre 137 žensk. Svetovne organizacije, ki delujejo na podro- čju preprečevanja nasilja, ocenjujejo, da so od 87 tisoč žensk, umorjenih leta 2017, več kot polovico umorili intimni partnerji ali družinski člani. Približno ena od 6 oseb, starih 60 let ali več, je v zadnjem letu doživela neko obliko nasilja. Povzročitelji nasilja so v 90,8 odstotka moški. Večinoma so bolje izobraženi, saj jih je največ končalo srednjo šolo. Največkrat so zaposleni za polni delov- ni čas, redkeje za nedoločen čas. Le 1,4 odstotka je brezposelnih. Ženske, ki doživljajo nasilje, so manj zdrave od žensk v splošni populaciji. 44,6 odstotka žrtev nasi- lja je svoje zdravje označilo kot slabo in zelo slabo. Večkrat doživljajo stres, tesnobo, prebavne motnje, izgubo teka, želodčne težave, glavobol. Čutijo utruje- nost, vrtoglavico in tresenje rok. Imajo pogoste motnje spanja, slabo koncentracijo, pesti jih nespečnost. Po- gosteje mislijo tudi na samomor. Od 15. leta je bilo posiljenih pet odstotkov žensk oziroma vsaka dvajseta ženska. Vsaka tretja ženska je žrtev psihološke zlorabe partnerja – sedanjega ali prejšnjega. Najpogostejše oblike psihološkega nasilja zajemajo partnerjevo podcenjevanje ali poniževanje ženske na samem, vztrajanje, da pove, kje je, na način, ki presega splošno skrb, in jezo, če se pogovarja z drugimi mo- škimi. Z vsaj eno od teh oblik se je v razmerju srečala vsaka četrta ženska. Vsako deseto žensko je zalezoval nekdanji partner. 4 odstotke žensk doživlja nasilje v več intimnih zvezah. 30 odstotkov žensk se po bivanju v varni hiši vrne k partnerju, kjer se nasilje nadaljuje. Vir: Društvo za nenasilno komunikacijo 14 KRONIKA Št. 47, 25. november 2021 Kaj se dogaja na Celjskem? Katastrofalna prometna varnost Letos je v prometnih nesrečah na območju Policij- ske uprave Celje umrlo dvajset ljudi. Lani v enakem obdobju devet. To je statistika, ki jasno pokaže, da se je stanje v prometu na našem območju izrazito poslabšalo. V nedeljo, na dan, ko smo se po vsem svetu spominjali žrtev prometnih nesreč, je v nase- lju Belo pri Šmarju pri Jelšah umrl voznik osebnega avtomobila, star 22 let. SIMONA ŠOLINIČ Tragedija v Belem se je zgo- dila približno ob 13. uri. »Do nesreče je prišlo zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo voz- nika, čigar vozilo je v nepregle- dnem desnem ovinku zaneslo na nasprotni vozni pas. Tam je trčilo v avtomobil 54-letne vo- znice, ki je pravilno pripeljala nasproti. V silovitem čelnem trčenju se je 22-letni voznik tako hudo poškodoval, da je umrl na kraju nesreče,« so sporočili s PU Celje. 54-letna voznica se je hudo poškodova- la. Tik pred usodnim trčenjem je 22-letni voznik zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo opla- zil vozilo 45-letne ženske, ki Umirjanje prometa Slogan svetovnega dneva spomina na žrtve prometnih ne- sreč je v ospredje postavil nujnost umirjanja prometa. Naj- hujše posledice v prometu je mogoče preprečevati prav z uvedbo območij umirjenega prometa. Vzpostavljanje območij umirjenega prometa v okolici šol, vrtcev in spalnih naselij je tudi eden od ukrepov, za katere se zavzemajo otroci, ko razmišljajo o prometu, pravijo v Zavodu Varna pot. Kolesar in pešec bosta preživela nesrečo, če se ta zgodi na delu, kjer je hitrost omejena na 30 kilometrov na uro. Pri večjih hitrostih so posledice hujše. V nekaterih državah omejujejo promet na 30 kilometrov na uro v celotnih mestih. Samo postavitev prometnega znaka ni dovolj, ampak je treba preoblikovati celotno infrastrukturo, da bodo vozniki to upoštevali. »Območje z najvišjo dovoljeno hitrostjo 30 kilometrov na uro je del, kjer vozniki vozil nedvo- mno ugotovimo, da nismo dobrodošli. Ker je cesta dvignjena, tlakovana, optično ožja in podobno. Možnih rešitev je veliko,« je še pojasnil vodja Zavoda Varna pot Robert Štaba. je prav tako pravilno pripeljala nasproti. Ta voznica ni bila po- škodovana. Strah Letošnji podatki o nesrečah na Celjskem porajajo strah, da bi se prometna varnost znova poslabšala kot pred desetimi leti, ko smo poročali o števil- nih tragedijah, v katerih so kot po tekočem traku umirali tako starejši kot mlajši vozniki in drugi udeleženci v prometu. Jesen je iz prometnega vidika najnevarnejši letni čas, prihaja tudi zima, ko se število nesreč še poveča, zato je ta strah še toliko bolj utemeljen. Fotografija je simbolična. Foto: SHERPA »Temnejši del dneva je daljši, več je slabega vre- mena, megle, vidljivost je slabša in slabše so razmere na cestah. Pri tem so najbolj ogroženi pešci, a tudi vozniki enoslednih vozil, kolesarji in mopedisti, ki jih je ne glede na jesen in zimo v prometu v zadnjih letih več. Res je, sta- nje prometne varnosti se je letos izredno poslabšalo, zato morajo udeleženci v prometu še toliko bolj upoštevati pro- metne predpise, od najbolj osnovnih, kot je uporaba smernikov, do predvideva- nja prometnih situacij,« pra- vi prometni inšpektor na PU Celje Edi Baumkirher. Letos je na cestah v Slove- niji umrlo več kot sto ljudi. »Vsaka smrt ali poškodba za- reže v naša osebna življenja ali življenja bližnjih. A zdaj pri vsem znanju, ki ga ima- mo, vemo, da se prometne nesreče in njihove posledice da preprečiti. To kažejo šte- vilne države, ki se zelo pri- bližujejo t. i. viziji nič,« pravi predsednik Zavoda Varna pot Robert Štaba. Na Celjskem in po vsej Slo- veniji je za izboljšanje prome- tne varnosti ogromno naredil tudi celjski Zavod Vozim v sodelovanju z Društvom pa- raplegikov JZ Štajerske, saj so njegovi člani mladim v za- dnjem desetletju predavali o posledicah prometnih nesreč in s tem dosegli boljšo osve- ščenost. Z Zavodom Vozim je Mestna občina Celje prav tako organizirala delavnice prometne varnosti in mobil- nosti za vse dijake tretjega le- tnika srednjih šol. Letos sta nanje povabila še devetošol- ce. Samo letos septembra in oktobra so izvedli približno Lansko leto se ne bo ponovilo Medtem ko je leto 2021 eno najslabših na področju prometne varnosti, je bilo lansko eno najbolj varnih. Lani je skupno števi- lo vseh prometnih nesreč upadlo za 24 odstotkov, kar pomeni, da so manjše tudi posledice. Lani so obravnavali eno prometno nesrečo, v kateri sta umrla dva udeleženca. Skupno je lani v nesrečah umrlo devet oseb, od tega pet voznikov avtomobilov. Najpogostejši vzrok vseh obravnavanih prometnih nesreč je bila hitrost. Delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom je bil glede na prejšnja leta v letu 2020 nižji. Pri drugih nesrečah je bil nekoliko višji in je znašal 9,7 odstotka. Stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev prome- tnih nesreč s smrtnim izidom je ostala enaka kot leto prej, pri prometnih nesrečah s telesnimi poškodbami se je nekoliko povišala, medtem ko se je povprečna stopnja med povzročitelji prometnih nesreč z materialno škodo nekoliko znižala. Po ocenah Svetovne zdra- vstvene organizacije na sve- tovnih cestah letno umre približno 1,35 milijona lju- di, od 20 do 50 milijonov je poškodovanih. Pet milijo- nov ljudi zaradi prometnih nesreč za vedno ostane in- validnih. 30 delavnic, na katerih so mlade podučili o upoštevanju prometnih predpisov in se z njimi pogovarjali o spremem- bah potovalnih navad. Gre za projekt Mestna občina Celje – Varna in mladim prijazna. Celjska občina z osvešča- njem o prometni varnosti prodira tudi v vrtce. Napove- duje tudi ureditev varnejših prehodov za pešce z doda- tnimi ukrepi za označeva- nje in prisilno zmanjševanje hitrosti v prometu, ureditev dodatnih odsekov varnih šol- skih poti in ureditev varnih avtobusnih postajališč, saj so na več mestih še vedno ozna- čena na vozišču. Slovenske ceste so po podatkih Zavoda Varna pot od leta 1991 do 2021 zahtevale več kot 7.700 življenj, skoraj 309 tisoč ljudi se je v prometnih nesrečah hudo poškodovalo. Odpeljal s kraja nesreče V ponedeljek ob 7.20 se je v križišču Vrunčeve in Levstikove ulice v Celju zgodila nesre- ča, v kateri je bila lažje poškodovana mladoletna peška. Mladoletnica je prečkala cesto za označenem prehodu in pri zeleni luči. Vanjo je trčil voznik neznanega osebnega vozila črne barve, ki naj bi v križišče pripeljal pri rdeči luči na semaforju. Neznan voznik je po trčenju s kraja prometne nesreče odpeljal v smeri proti Mariborski cesti, ne da bi nudil pomoč oško- dovanki. Zaradi razjasnitve okoliščin in izsleditve voznika policija naproša vse morebitne očividce, naj pokličejo na 113. Sojenje za umor se bo moralo začeti ponovno Višje sodišče v Celju je razveljavilo sodbo zoper 45-letnega Andreja Vrščaja. Spo- mnimo, da ga je okrožno sodišče spomladi letos obsodilo na 23 let in 6 mesecev zapora zaradi umora materinega prijatelja. Vrščaj ne glede na razveljavitev sodbe ostaja v priporu. Vrščaj je februarja lani pomagal mami in njenem partnerju pri spravilu lesa na Polzeli. Ko je prišlo med njimi do spora, je storilec pograbil sekiro in z njo večkrat udaril mate- rinega prijatelja po glavi, zaradi česar je ta umrl na kraju dogodka. Storilca je poskušala ustaviti mama, vendar jo je odrinil, zaradi česar je padla in se poškodovala. Vrščaj je s kraja dogodka pobegnil, a so ga policisti izsledili v Avstriji, kjer naj bi tamkajšnjim varnostnim organom celo priznal, da je v Sloveniji umoril človeka. Kaj je bil razlog za razveljavitev sodbe, še ni znano, čeprav naj bi bilo v pritožbi Vrščajeve odvetnice navede- no, da je pri sojenju prišlo do bistvenih kršitev kazenskega postopka. Med drugim naj bi odvetnica navedla, da bi moralo sodišče zaradi varstva osebnega in družinskega življenja obdolženca in oškodovanke, njegove mame, iz sojenja izključiti javnost. Prav tako naj bi odvetnica menila, da je bil obtoženi v času dogodka bistveno zmanjšano prišteven in ne zgolj zmanjšano prišteven. Sodišče bo moralo zdaj ponovni sodni proces začeti čim prej. Če sojenje ne bo končano do maja prihodnje leto, bodo morali obtoženega izpustiti na prostost, saj se mu bo takrat iztekel pripor. Ne nasedajte Na Pošti Slovenije uporabnike ponovno svarijo pred lažnimi obvestili o plačilu stro- škov pošiljanja in carinjenja prispelih paketov. Kot poudarjajo, so v takšnih sporočilih zlorabljeni ime in logotip Pošte ter hčerinske družbe PS Moj paket. Slednja naj bi bila pošiljateljica pošiljke, za katero naj ne bi bila plačana carina. Na Pošti Slovenije ob tem pojasnjujejo, da je besedilo sporočila zapisano v »polomljeni« slovenščini in vsebuje lažne podatke o pošiljki ter povezavo, na kateri naj bi prejemnik plačal manjši znesek v obliki carine. Na lažni spletni strani je obrazec, ki od posameznika za plačilo carine zahteva vnos podatkov o plačilni kartici. Gre za prevaro in v primeru vnosa podatkov bo zelo verjetno sledil poskus zlorabe. Prejemnike sporočila zato obveščajo, da gre za lažno sporočilo, zato naj ne klikajo na povezave v sporočilu in ne vnašajo podatkov o svojih plačilnih karticah. Ob tem prejemnikom priporočajo, naj sporočilo izbrišejo. Kdor je kliknil na povezavo in vnesel podatke o plačilni kartici, naj o tem nemudoma obvesti svojo banko ali center za kartično poslovanje ter poskrbi za blokado kartice. V primeru oškodovanja na pošti svetujejo prijavo na policijsko postajo, uporabniki se lahko obrnejo tudi na nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT. Prejemniki se lahko o verodostojnosti obvestila prepričajo tako, da preverijo, ali je poši- ljateljev elektronski naslov sumljiv, prav tako lahko preverijo zapisano sprejemno številko v sledenju. Pozorni naj bodo tudi na slovnične napake, na Pošti pa še dodajajo, da pravo obvestilo carinske pošte vedno spremljata tudi prilogi v PDF-formatu. Spet prijeli ilegalne prebežnike Na območju Žalca so policisti izsledili tri državljane Bangladeša, ki so ilegalno vstopili v Slovenijo. Na žalsko območje so se pripeljali skriti v tovornem delu priklopnega vozila. V vozilo bosanskega voznika so vstopili na enem od hrvaških počivališč, kjer je počival. V Celju so prijeli tri državljane Afganistana, ki so se na parkirišče celjskega podjetja pripeljali skriti v tovornem delu romunskega tovornega vozila. Trojica se je najverjetneje v vozilo skrila v Romuniji. Vsi trije so zaprosili za azil. Št. 47, 25. november 2021 ZDRAVJE 15 Povzroči 700 tisoč smrti na leto Odpornost proti antibiotikom vedno bolj nevarna 18. november je evropski dan antibiotikov. V teh dneh je tudi kampanja Vprašaj znanost – vprašaj zdravnika opozarjala na nepravilno in pretirano rabo protimikrob- nih zdravil. Cel svet se na- mreč sooča z globalnim pro- blemom: odpornostjo proti protimikrobnim zdravilom. Sem spada tudi odpornost bakterij proti antibiotikom, ki povzroči 700 tisoč smr- ti letno. Do leta 2050 naj bi bilo takšnih smrti že 10 mi- lijonov. Odpornost bakterij proti antibiotikom ali odpornost na protimikrobna zdravila lahko prizadene vsakogar. Zaradi pretirane in nesmotrne upora- be antibiotikov ter slabega pre- prečevanja in nadzora okužb je proti antibiotikom odpornih vedno več bakterij. Antibioti- ki občutljive bakterije uničijo, medtem ko odporne ob izpo- stavljenosti antibiotikom po drugi strani še naprej rastejo, se množijo ter povzročajo okužbe. »Večkrat kot so bakterije iz- postavljene antibiotikom, ve- čja je verjetnost, da bo prišlo do razvoja odpornosti proti njim, saj tako uničujemo bakterije, ki so občutljive na antibioti- Zakaj so ljudje zbegani? V nekaterih primerih zdravnik predpiše antibiotik tudi, ko se okužimo z virusom. To je tudi eden večjih razlogov za zbeganost ljudi. Vendar je pri tem treba poudariti, da antibiotika ne dobimo, da bi premagali virus, ampak zaradi možnega razvoja sekundarne bakterijske okužbe, ki je lahko ena od posledic virusa. »Virusne okužbe spremenijo našo sluznico, zato se lahko na njej v večji meri naselijo bakterije, ki pov- zročajo sekundarne bakterijske okužbe. Najpogosteje pride do tega pri prehladu. Temu pri otrocih lahko sledi zaplet zaradi vnetja srednjega ušesa in pri odra- slih zaradi vnetja obnosnih votlin. Pri obeh starostnih skupinah se lahko poleg prehlada ali druge virusne okužbe zgornjih dihal pojavijo tako imenovane se- kundarne bakterijske okužbe spodnjih dihal, tudi s pljučnico. V teh primerih je potrebno antibiotično zdravljenje,« še pojasnjuje dr. Mateja Logar. ke, in dajemo možnost, da se razrastejo bakterije, ki so proti njim odporne. Ob stiku z anti- biotiki prihaja tudi do mutacij, ki omogočajo bakterijam, da postanejo proti antibiotikom odporne,« pravi infektologinja dr. Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročin- ska stanja UKC Ljubljana. Ob tem opozarja na najpogostejša zmotna prepričanja ljudi, ko gre za zdravljenje okužb z an- tibiotiki: »Najpogostejši zmoti sta, da antibiotiki delujejo tudi proti virusnim povzročiteljem okužb in da se učinek anti- biotikov pokaže takoj. Da se pokaže učinek antibiotika, je treba počakati vsaj 48 ur. Prav tako antibiotiki ne znižujejo vročine, zato moramo za ob njih vzeti tudi antipiretike.« SŠol Programov niso ustavili V tem mesecu so se zaradi ukrepov za ob- vladovanje širjenja novega koronavirusa v jav- nosti pojavljala številna vprašanja tudi glede delovanja preventivnih programov za zgodnje odkrivanje raka. V vseh treh presejalnih pro- gramih za raka – Zora, Dora in Program Svit – izvajalci pojasnjujejo, da jih vse redno izvajajo. Zdravstveni strokovnjaki zato priporočajo, naj se ljudje odzovejo na vabila in se udeležijo presejalne mamografije oziroma ginekološkega pregleda ali izvedejo test o prikriti krvavitvi v blatu, kot so to počeli že pred pandemijo. »Posebej pozivamo vse ženske, ki še niso prejele vabila na preventivni ginekološki pregled za zgodnje odkrivanje predra- kavih sprememb materničnega vratu od svojega izbranega ginekologa, naj se na pregled naročijo same, če je od zadnjega pregleda z odvzemom brisa materničnega vratu minilo tri leta ali več,« so še zapisali izvajalci presejalnih programov v skupni izjavi. tij povsem enako,« dodajajo v združenju. Hkrati opozarjajo, da je ena večjih težav, da lju- dje premalo poznajo to bole- zen in njene simptome, zato »Tihi« rak s slabo napovedjo preživetja Novembra obeležujemo tudi svetovni dan osvešča- nja o raku trebušne sli- navke. Ta je med ljudmi manj znan, hkrati bolniki prepozno zaznajo njegove simptome. Podatki kažejo, da v Sloveniji vsako leto za- radi raka trebušne slinavke zboli več kot 410 ljudi, pri- bližno 385 jih umre. »To je za osem avtobusov ljudi,« svarijo pri Združenju Eu- ropa Colon Slovenija. »Žalostna statistika ostaja bolj ali manj nespremenjena, spreminja se le to, da zboli iz leta v leto več ljudi, pet let po diagnozi pa živi le približno štiri odstotke ljudi, kar pome- ni, da je stanje že več desetle- prihajajo do zdravnika takrat, ko operacija ni več možna. »Posledično so tudi možnosti ozdravitve nične, saj imajo možnost za daljše preživetje in celo ozdravitev izključno bolniki, ki jih lahko operira- jo. V povprečju ljudje od di- agnoze živijo le 4,6 meseca,« pojasnjujejo v združenju. Največ ljudi, ki zboli zaradi te bolezni, je starih več kot 65 let, bolezen pa se pojavlja pri obeh spolih enako pogosto. Med bolniki je le 20 odstotkov takšnih, ki so primerni za kirurški poseg. Dejavniki tveganja za nastanek raka trebušne slinavke so poleg starosti tudi kajenje, prehrana, bogata z mesom in živalskimi maščobami, sladkorna bolezen, kronično vnetje trebušne slinavke ter dednost. Znaki raka trebušne slinavke so lahko dokaj neznačilni, vsekakor pa je potrebno pomi- sliti na to vrsto raka ob pojavu bolečin v žlički ali na sredini hrbta, tiho nastali zlatenici, svetlem blatu in temnem urinu, opaznem nenamernem hujšanju, slabosti. V diagnostiki raka trebušne slinavke so osnovne slikovne preiskave UZ- ali CT- trebuha in endoskopski UZ, razširjenost bolezni pa določijo z RTG ali CT prsnih organov. Bolniki poleg tega opravijo še krvne preiskave, biokemične preiskave in določijo jim tumorske označevalce. Poleg specifičnega onkološkega zdravljenja je pri raku trebušne slinavke pogosto potrebno simptomatsko zdravljenje bolnika. S tem zdravniki preprečujejo ali zmanjšujejo simptome zaradi napredovale bolezni. Po zdravljenju bolnike spremljajo vsake tri mesece, po dveh letih pa vsakih šest mesecev, ko morajo pri bolnikih opraviti klinični pregled, osnovne krvne preiskave z določitvijo tumorskih označevalcev in biokemične preiskave ter UZ-trebuha. 16 AKTUALNA PONUDBA Št. 47, 25. november 2021 Projekt PO-MOČ: povezanost, zaupanOjGeOITOi n OT? GEvarn ost Epidemija covida-19 se je že dodobra usidrala v naša življenja in nam vsilila čisto spremenjen način življenja. Nove situacije in spremem- be veliko ljudi pahnejo na rob, s katerega ne vidijo več upanja. Prav ta nov način življenja nas je opozoril, da so vrednote, kot so poveza- nost, zaupanje in predvsem varnost, pomembne za ohra- njanje duhovnega zdravja. V naši okolici je nastalo kar nekaj združenj in društev za pomoč. V projektu PO-MOČ za premagovanje stisk za- radi epidemije covida-19 na inovativen način povezujejo različne učinkovite metode dela in dejavnosti, ki jih že uporabljamo, združene pa predstavljajo nadgradnjo dosedanjega dela. Slovenska fi lantropija, Hiša Sadeži družbe Žalec, gradi podporno mrežo, ki vzpostavlja zaupanje med vključenimi in s tem ustvarja občutek varnosti, podpore, psihosocialne pomoči za starejše, otroke in mladostni- ke, ki iz začaranega kroga epi- demije covida-19 ne najdejo izhoda v boljši jutri. V svojem delu združuje indi- vidualno psihosocialno delo, terenske obiske, obveščanje in izobraževanje v živo ali di- gitalno s pomočjo sodobne tehnologije, pomoč pri iskanju materialnih potrebščin, redno telefonsko komunikacijo, dru- ženje in varno pomoč na domu (manjša opravila), učno pomoč za otroke, učenje uporabe mo- dernih komunikacijskih teh- nologij … Hiša Sadeži družbe Žalec omogoča tudi vključe- vanje v različne dejavnosti, ki jih izvajajo znotraj Slovenske fi lantropije. Namen projekta je celostno podpreti posameznike, ki jih je epidemija še posebej priza- dela, in jih opolnomočiti, da bodo ob podobnih situacijah lažje in hitreje poiskali pomoč v izogib stiskam zaradi občutka nemoči, osamljenosti ali stra- hu. S projektom želijo omiliti in preprečiti najhujše stiske, nastale zaradi epidemije. Stro- kovni sodelavci in prostovoljci bodo s svojo strokovnostjo in sočutjem nudili oziroma po- magali najti pravo obliko po- moči vsem, ki jo potrebujejo. V projekt, ki se je začel v začet- ku leta 2021, bo do konca leta vključenih 210 prostovoljcev, ki bodo pomagali več kot dvesto uporabnikom. Rdeča nit projekta je vzposta- vljanje profesionalnega, a zau- pnega odnosa, ki predstavlja podporo in možnost organizira- nja pomoči s pomočjo strokov- nih sodelavcev in prostovoljcev. V projekt vključujejo starejše od 60 let, otroke in mladostnike. Projekt izvajajo v vseh medge- neracijskih centrih Slovenske fi - lantropije – Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Črnomelj, Me- tlika, Logatec in Žalec, ki nam je tudi najbližji. Za vse informacije lahko center obiščete v Hme- ljarski ulici 3 oziroma vam je na voljo tudi na telefonski številki 051 669 714. Za kakršnokoli informacijo glede vključitve v projekt, naj gre za osebo iz ciljne skupine ali prostovoljca, smo vam na voljo. ST POTREBU JETE POMOČ COVID KRIZE ZNAŠLI V STISKI? SI ŽELITE POGOVOROV, DRUŽENJA, OBISKOV IN TELEFONSKIH POGOVOROV? POTREBUJETE POMOČ NA TERENU? POTREBUJETE PSIHOSOCIALNO POMOČ ALI DRUGO POMOČ? POVEZANOST TEZRAUEPNANUJ E? VARNOST SE ŽELITE NAUČITI KOMUNICIRATI IN IZOBRAŽEVATI PREKO MODEPRNIoH TnEHNpOLOeGItJ? VAM LAHKO POMAGAMO Z MANJŠIMI OPRAVILI? POTREBUJETE POMOČ PRI UČENJU IN ŽELITE NADOKNADITI MANJKAJOČE ZNANJE? POKLIČITE NAS PDon-Epet meId 8. Din 18R. urUo SLOVENSKA FILANTROPIJA H HI Š AMSAED ELŽ I JD RAU ŽRB ES Ž AKL EAC HMELJARSKA ULICA 3 333103 Ž1AL0EC ŽALEC 051 669 714 po-moc-zalec@filantropija.org www.filantropija.org @fPilaOntropija MOČ Slovenska fi lantropija, Hiša Sadeži družbe Žalec Hmeljarska ulica 3, Žalec Dr. Barbara Lužar Telefon: 051 669 714 e-pošta: po-moc-zalec@fi lantropija.org PRAZNIČNO DRUŽENJE V HIŠI LISJAK GOSTILNA PRI MAMICI Vransko KOZOLEC PRI RIBNIKU Tabor LISJAK CELJSKI Celje Št. 47, 25. november 2021 ZAPOSLOVANJE 17 Preoblikovalec kovin (Paka pri Velenju) Zahtevana izobrazba: IV. (poklic- na – strojništvo), zaželeno znanje branja strojnih načrtov, zaželene večletne delovne izkušnje, medse pa sprejmemo tudi začetnike, ki jih bomo priučili. Pričakujem na- tančnost, odzivnost, odgovornost in odločnost, razumevanje in tol- mačenje proizvodne dokumentacije in poznavanje načrtov, veščine na- črtovanja, izvajanja, izboljševanja proizvodnega procesa, vozniški izpit B-kategorije. Prijave zbiramo do 18. 12. 2021. LKK, d. o. o., Paka pri Velenju 63, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Traktorist m/ž (Šaleška dolina (Ravne / Šmartno)) Od kandidata pričakujemo: IV. sto- pnjo izobrazbe kmetijske, strojne ali druge ustrezne smeri, 1 leto delovnih izkušenj, izpit B-kategorije, izpit za voznika traktorja, izpit za viličarista, ni pa pogoj, zaželen izpit za nanaša- nje FFS, ni pa pogoj, zaželen izpit za delo v gozdu, ni pa pogoj, samostoj- nost in samoiniciativnost. Kandidatu nudimo: zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 3 mesecev. Prijave zbiramo do 11. 12. 2021. Kme- tijska zadruga Šaleška dolina, z. o. o., Metleče 7, 3325 Šoštanj. Več informa- cij na www.trgotur.si. Vzdrževalec orodij / vzdrževalec m/ž (Šmartno ob Paki) Opis delovnega mesta: redno pre- gledovanje, vzdrževanje in popra- vljanje orodij, strojev in transportnih naprav, opravljanje preventivnih dnevnih, tedenskih in mesečnih pre- gledov strojev in naprav: preverjanje privijačenih delov, obrabljenih giblji- vih delov, mazanje, čiščenje, nadzor olja, tekočine v hladilnih napravah, prednostno odpravljanje napak, ki povzročajo zastoje v proizvodnji in rednem delu, obveščanje delovodje o napakah, ki se pojavljajo ali se jih pričakuje, a jih ne more odpraviti sam, sodelovanje pri izvajanju ve- čjih popravil in remontov, druga dela v okviru delovnega mesta po nalo- gu nadrejenih. Prijave zbiramo do 18. 12. 2021. MPT, d. o. o., Šmartno ob Paki 136a, 3327 Šmartno ob Paki. Več informacij na www.trgotur.si. Delavec v proizvodnji m/ž (Šmartno ob Paki) Od kandidata pričakujemo: pripra- vljenost na priučitev delovnih nalog, doslednost, natančnost in samoinici- ativnost, ročne spretnosti pri opravlja- nju dela, fizično vzdržljivost in moč za občasno dvigovanje in prenašanje bremen do 25 kilogramov, korekten odnos do sodelavcev in strank. Kan- didatu ponujamo: 1-mesečno uvajanje na delovnem mestu in 2-mesečno po- skusno obdobje, triizmensko delo za polni delovni čas. Pogodbo bomo skle- nili za nedoločen čas. Delo se opravlja 5 dni na teden, občasno ob sobotah, izplačilo morebitnih nadur, prilago- dljivost pri odobritvi dopustov in mo- žnosti koriščenja. Prijave zbiramo do 18. 12. 2021. MPT, d. o. o., Šmartno ob Paki 136a, 3327 Šmartno ob Paki. Več informacij na www.trgotur.si. Komercialni referent za tuj trg m/ž (Celje) Opis delovnega mesta: iskanje no- vih prodajnih možnosti (kupcev in dobaviteljev) v tujini, pridobivanje in spremljanje podatkov o tržnih razmerah (konkurenca, cenovna gibanja, potrebe), zbiranje povpra- ševanj, izdelava ponudb, prodajnih pogodb, cenikov, trženje izdelkov delodajalca, skrb za izvedbo naročil kupcev in prodajnega plana, izdela- va poročil o izvedbi plana prodaje, stroških, nabavni problematiki, ce- nah ipd., komuniciranje s kupci in dobavitelji ter njihovo vrednotenje, opravljanje marketinških del (skrb za ažurnost spletnih strani, social- nih omrežij itd.). Prijave zbiramo do 29. 11. 2021. Elastomeri, d. o. o., Bežigrajska cesta 4, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Samostojni komercialist za nemški trg m/ž (Žalec, tujina) Zahtevana znanja in izkušnje: tekoče znanje nemščine, prodajne veščine, smisel za komunikacijo s strankami, najmanj V. stopnja izo- brazbe, zaželene izkušnje v prodaji tehničnega blaga, dobra računalni- ška pismenost, poznavanje MS of- fice programov, komunikativnost, samostojnost in organizacijske spo- sobnosti. Nudimo: urejeno delovno okolje, možnost kariernega in oseb- nega razvoja, stimulativno plačilo za opravljeno delo, dopoldansko delo, zaposlitev za določen čas s šestmesečnim poskusnim delom in možnostjo zaposlitve za nedolo- čen čas, delo v stabilnem podjetju. Prijave zbiramo do 5. 12. 2021. Vi-ja, d. o. o., Gotovlje 111c, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si. Brusilec valjev m/ž (Celje) Od kandidatov pričakujemo: zaže- leno vsaj 3 leta delovnih izkušenj na istem ali podobnem delovnem mestu, zaključeno poklicno izobraževanje smeri brusilec, strugar, oblikovalec kovin ali podobne ustrezne smeri, natančnost, strokovnost na svojem področju dela, komunikativnost, urejenost, veselje do timskega dela, inovativnost, samoiniciativnost, pri- padnost. Kandidatom nudimo: za- poslitev za določen čas 12 mesecev s 3-mesečnim poskusnim obdobjem in z možnostjo podaljšanja v nedolo- čen čas, delo v mladem, dinamičnem, urejenem in sproščenem delovnem okolju, redno in stimulativno plačilo za opravljeno delo, možnost oseb- nega in strokovnega razvoja. Prijave zbiramo do 29. 11. 2021. Elastomeri, d. o. o., Bežigrajska cesta 4, 3000 Ce- lje. Več informacij na www.trgotur.si. CNC-operater m/ž (Paka pri Velenju) Smo podjetje, ki se ukvarja s ko- vinsko proizvodnjo, pri kateri so vključeni laserski razrez pločevine s CNC-rezalnikom, varjenje, CNC- -krivljenje ter ostala ročna dela v kovinski industriji. Pričakujemo: izvrševanje nalog in odgovornosti v opisu za delovno mesto, zagota- vljanje urejenosti in čistoče v pro- izvodnji, zagotavljanje pravilnega in odgovornega ravnanja z osnov- nimi sredstvi, drobnim inventarjem ter ostalim materialom in opremo v proizvodnji, skrb za varstvo pri delu in upoštevanje vseh varstve- nih predpisov. Prijave zbiramo do 5. 12. 2021. LKK, d. o. o., Paka pri Velenju 63, 3320 Velenje. Več infor- macij na www.trgotur.si. Ključavničar / varilec (delavec v proizvodnji) m/ž (Celje) Kaj pričakujemo od kandidatov: ročne spretnosti, natančnost, iz- najdljivost in delovno vztrajnost, izobrazba ni pomembna, dovolj so izkušnje, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Kaj kan- didatom nudimo: zaposlitev za do- ločen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas in s poskusnim obdobjem 6 mesecev, dolgoročno zaposlitev v stabilnem podjetju, motivacijsko delovno okolje z mo- žnostjo napredovanja, redno in stimulativno plačilo, delo v ureje- nem okolju ki se nenehno razvija, z mlado in motivirano ekipo. Prijave zbiramo do 2. 12. 2021. Biro Ogis, d. o. o., Kosova ulica 5 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Komercialist m/ž (Celje) Od kandidatov pričakujemo: V. sto- pnjo ekonomske, komercialne ali dru- ge tehnične smeri izobraževanja, 1 leto delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu, zelo dobro znanje enega tujega jezika, prodajne veščine, smisel za komunikacijo s strankami in psihologijo prodaje, vozniški iz- pit B-kategorije, dobro računalniško pismenost, MS office, komunikativ- nost, samostojnost, samoiniciativnost in organizacijske sposobnosti. Prijave zbiramo do 2. 12. 2021. Biro Ogis, d. o. o., Kosova ulica 5 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Voznik kategorije D1, D m/ž (Velenje, teren) Od kandidata pričakujemo: ustrezno vozniško dovoljenje za vožnjo manjšega ali večjega av- tobusa, komunikativnost, čut za delo z ljudmi, dosledno upošte- vanje CPP in varne vožnje, pripra- vljenost na opravljanje časovno neenakomerno razporejenega de- lovnega časa. Z ustreznim kandi- datom bomo sklenili pogodbo za nedoločen čas s poskusnim obdo- bjem 3 mesecev. Prijave zbiramo do 6. 12. 2021. APS, Avtoprevozni- štvo in servisi, d. d., Koroška cesta 64, 3320 Velenje Več informacij na www.trgotur.si. Monter m/ž (Celje, teren) Kaj pričakujemo od kandidatov: sposobnost dela v timu, osnovno tehnično znanje, redoljubnost, na- tančnost, fizično moč, sodelovanje v projektih, izobrazba ni pomembna, priporočljiv izpit B-kategorije, zaže- lene delovne izkušnje, niso pa pogoj. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za nedoločen čas, s poskusnim obdo- bjem 6 mesecev, motivacijsko delov- no okolje z možnostjo napredovanja. Prijave zbiramo do 2. 12. 2021. Biro Ogis, d. o. o., Kosova ulica 5 3000 Ce- lje. Več informacij na www.trgotur.si. Prodajalka - lepotna svetovalka (ž/m) (Citycenter Celje) Vaše delovne naloge: kakovostno in strokovno svetovanje kupcem, skrb za splošno zadovoljstvo kupcev, promo- cija blagovne znamke. STILLMARK, d.o.o., Cigaletova 11, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 8. 12. 2021. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Montažer (m/ž) (Velenje) Če ste ciljno usmerjeni in motivi- rani za sodelovanje pri gradnji sonč- nih elektrarn ter se želite pridružiti dinamični ekipi, vas vabimo, da se nam predstavite s prijavo in življe- njepisom. HTZ Velenje, I. P., d.o.o., Partizanska cesta 78, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 26. 11. 2021. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Sobarica (ž/m) (Nazarje (zgornjesavinjska regija)) Glavne naloge: Skrb za čiščenje in ponovno pripravo hotelskih sob za goste, izvajanje nalog pri oddaji in sprejemu perila, pranje ter likanje, čiščenje welnessa ter površin ob bazenu … Transport Finec, d.o.o., Taborska cesta 32a, 1290 Grosuplje. Prijave zbiramo do 30. 11. 2021. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Komercialist (m/ž) za nemško govoreče trge (Celje) Opis delovnega mesta: aktivno delovanje na trgu - komunikacija z obstoječimi in potencialnimi kupci, pogajanja, priprava ponudb, skle- panje pogodb, skrb za njihovo re- alizacijo (sprejem naročil, nadzor nad dobavnimi roki, spremljanje zadovoljstva kupcev, …) in tehnič- na podpora kupcem.. Cetis Flex, d.o.o., Čopova ulica 24, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 10. 12. 2021. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Kuhar (ž/m) (Nazarje (zgornjesavinjska regija)) Glavne naloge: Pripravljanje in kuhanje jedi, skladiščenje živil, sodelovanje pri pripravi jedilnikov, spremljanje novosti in trendov na de- lovnem področju ter njihova imple- mentacija. Transport Finec, d.o.o., Taborska cesta 32 a, 1290 Grosuplje. Prijave zbiramo do 30. 11. 2021. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Kurir Žalec (m/ž) (Žalec) Zaradi hitre rasti iščemo kurirja/- -ko, ki bo opravljal/-a storitve raz- voza in pobiranja paketnih pošiljk z dostavnim vozilom na področju Savinjske regije. General logistics systems d.o.o., - GLS pogodbe- ni partner, Cesta v Prod 84, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 19. 12. 2021. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Pomočnik v kuhinji, (ž/m) (Žalec) Delovne naloge: predpriprava in pomoč v kuhinji, oskrbovanje delilne linije in delitev hrane … Sovita, d.o.o., Tehnološki park 22a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 19. 12. 2021. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Specialist vitke proizvodnje (ž/m) (Prebold) Odgovorni boste za: optimizaci- jo proizvodnih procesov vključno s študijami potreb po novih inve- sticijah, vpeljavo sistemov vitke proizvodnje z namenom izboljša- ve in optimizacije proizvodnega procesa, izbor in implementacijo orodij za izvajanje in spremljanje procesov, izvedbo postopka normi- ranja delovnih procesov in njegovo ažuriranje … Ograje Kočevar, d.o.o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 3. 12. 2021. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec živil, blagajnik (ž/m) (Latkova vas) Vaše delo bo obsegalo: prodajo, svetovanje ter informiranje kupcev, polnjenje in urejanje polic, prevzem blaga, delo na blagajni, delo na ra- čunalniku (osnovna znanja word, excel), delo na različnih oddelkih … Pričakujemo veselje do dela z ljudmi in voljo do učenja. Jagros, d.o.o., Pr- vomajska ulica 29, 3250 Rogaška Sla- tina. Prijave zbiramo do 3. 12. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Komercialist za nabavo in prodajo (m/ž) (Šempeter v Savinjski dolini) Naloge: prodaja in nabava blaga – kmetijske mehanizacije; komuni- kacija s poslovnimi partnerji (kupci in dobavitelji); skrb in opravljanje marketinških del; reševanje rekla- macij … Zaposlitev za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Zu- pan Trade, d.o.o., Ločica 66, 3313 Pol- zela. Prijave zbiramo do 19. 12. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalka m/ž v poslovni enoti NKD d.o.o. – Velenje (Velenje) V poslovni enoti NKD d.o.o. – Velenje za krajši delovni čas, 25 ur tedensko, zaposlimo prodajalko. NKD, d.o.o., MDB 2, 8273 Lesko- vec pri Krškem. Prijave zbiramo do 19. 12. 2021. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Tehnolog kakovosti (m/ž) v oddelku projektne kakovosti (Prebold) Nudimo vam: dinamično delo v mednarodnem in urejenem de- lovnem okolju, stimulativno pla- čilo, prijeten kolektiv ter možnost strokovnega in kariernega razvoja. Odelo Slovenija, d.o.o., Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbi- ramo do 30. 11. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Pivovarna Laško Union d.o.o. zaposluje (Laško, Ljubljana) Bi želeli postati del mednaro- dnega tima, ki ponuja številne priložnosti za vedoželjne, proak- tivne, iznajdljive in strokovne so- delavce? V Pivovarni Laško Union, ki je del družbe HEINEKEN, iščejo dodatne okrepitve na več delovnih mestih: inženir avtomatizacije, in- ženir vzdrževanja – strojni, načr- tovalec transporta, vodja podpore za stranke, skladiščnik, vzdrževa- lec specialist – strojnik, vzdrževa- lec specialist – električar, pomožni delavec, vzdrževalec specialist – električar, operater proizvodnje pijač, operater v polnilnici, višji laboratorijski analitik – mikrobio- logija, višji laboratorijski analitik – kemija, operater v energetiki. Ponujajo vam možnosti osebnega razvoja in dolgoročne zaposlitve. Preverite trenutno razpisane pri- ložnosti. Pivovarna Laško Union, d.o.o., Pivovarniška ulica 2, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 17. 12. 2021. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Varnostnik m/ž (Velenje) Ste zanesljivi in odgovorni? Imate radi red ter skrbite, da je vsaka stvar vedno na svojem mestu? Je varnost ljudi in premoženja visoko na vaši lestvici vrednot? Ste vljudni, a od- ločni? AKTIVA VAROVANJE, d. d., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Mari- bor. Prijave zbiramo do 17. 12. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja servisa (Celje) Vsebina nalog: priprava ponudb, organizacija servisa, pregled elek- tropodročja pri obstoječih sistemih in predvidevanje potrebnih vzdrže- valnih del, pregledovanje opreme, poročanje, sprejemanje emailov, odzivnost in komunikativnost … ESOT-INVEST, d.o.o., Kersnikova ulica 19, 3000 Celje. Prijave zbira- mo do 12. 12. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. 18 ŠPORT Št. 47, 25. november 2021 Drsalni klub Celje gostil že 27. mednarodno tekmovanje Skate Celje Grmova po padcu ostala brez norme za SP Prireditev v umetnostnem drsanju Skate Celje 2021 je bila zelo množična. Vrsto let najboljši slovenski tek- movalki, Celjanki Daši Grm, je spodletel lov na normo za nastop na svetovnem prvenstvu. Že pred časom je izgubila možnost za uvrstitev na olimpijske igre. DEAN ŠUSTER Kljub zaostrenim zdra- vstvenim razmeram je Drsal- ni klub Celje uspel izpeljati največje tekmovanje v ume- tnostnem drsanju pri nas. V štirih dneh je na celjskem ledu tekmovalo 270 drsalk in drsalcev iz devetnajstih držav. Najboljša slovenska umetnostna drsalka Daša Grm je osvojila drugo mesto. Čez tri tedne že državno prvenstvo Umetnostni drsalci so v prej- šnji sezoni ostali skoraj pov- sem brez tekmovanj, nova se je Polona Čmer: »Obiskali so nas Finci, Nizozemci, Ciprčani, Grki … Zelo jim je bilo všeč v Celju.« Minič. Na odru za najboljše je s srebrno medaljo stala člani- ca Daša Grm. Po enajstih letih je spet nastopila na domačem začela v dokaj normalnem tek- movalnem ritmu. Del tega je tudi mednarodno tekmovanje v umetnostnem drsanju Skate Celje, ki sodi v sklop tekem za Evropski kriterij (gostijo ga še Beograd, Sofija in Bukarešta) in ga podpira Mednarodna dr- salna zveza (ISU). Konkurenca je bila zelo huda, predvsem v višjih starostnih kategorijah. V najboljšo deseterico se je uvr- stilo nekaj različno starih Ce- ljank. Šesta je bila Tena Škalič- ki, sedma Ksenija Savanović, osma Tiana Kaligaro, deveta Luna Rozman in deseta Kasja Toskić se bo pozanimal, ali lahko izvaja »penale« Rokometaši Celja Pivovarne Laško in tre- banjskega Trima so se na tekmi 10. kroga prve slovenske lige razšli z neodločenim izidom (23:23). Celjani so zadržali vodstvo na lestvici. Njihov trener Alem Toskić je po srhljivem zaključku tekme dejal: »Neodločen rezultat je realen in pravičen. Ni nam uspelo, da bi po- vedli za več kot dva gola. Zapravili smo vseh šest sedemmetrovk, dvakrat smo zgrešili pra- zna vrata. Mislim, da doslej še nobena ekipa ni zmagala s takšnim strelskim izkupičkom.« Nato je dodal: »Imam mešane občutke. Vem, da smo dobri. Po katastrofalnem izvajanju najstrožjih kazni je ekipa prikazala pravi zna- čaj in izenačila, čeprav so že vsi mislili, da bo doživela poraz. Veseli me razvoj Tilna Strmlja- na, Slovenija bo dobila še enega vrhunskega organizatorja igre.« Dejstvo je, da je prevlado gostom omogočila razlika v učinku vratarjev. Po uradni statistiki je Aljoša Čudić s 13:5 pre- magal Miljana Vujovića. »Drži, brez pomoči vratarjev ne gre. Sedemmetrovke bom nasle- dnjič sam izvajal. Pozanimal se bom, ali lahko oblečem dres. Šest jih ne bom zgrešil!« je bil ob koncu trilerja duhovit »Toske«. »Odlična tekma, odličen derbi, tudi grob. Golov ni bilo veliko. Mi moramo popraviti igro v napadu. Kapo dol pred Čudićem, bil je igralec tekme. Zadovoljen sem s točko, s svojo predstavo pa Uroš Zorman ne,« je bil jedrnat Aleks Vlah, ki je v končnici z dvema goloma izenačil jeziček na tehtnici. Pred tekmo bi sprejel remi Uroš Zorman in Alem Toskić sta pri Celju Pivovarni Laško združila moči pred sezono 2009/10 (zanimivo, tedaj je Celje moral za- pustiti Aljoša Čudić) in jo uspešno končala; po sramotni prejšnji sezoni sta v dvorani Zla- torog ostali obe domači lovoriki. Zdaj sta tre- nerja vodilnih moštev lige. Zorman, v igralski karieri tudi evropski prvak s Celjem, je vro- čekrvno spremljal srečanje in spretno vodil svoje moštvo, ki je bilo na pragu zmage, a je prejelo gol v predzadnji sekundi: »Če bi mi kdo pred tekmo ponudil remi, bi ga sprejel z obema rokama. Zdaj mi je žal zadnje akcije, ko nismo reagirali dovolj moško. Žal nam je tudi tekme z Ribnico. Fantje se morajo zave- dati, da morajo na vsaki tekmi prikazati vse, kar znajo. V nasprotnem primeru ne morejo zmagati niti v svoji ulici.« Pohvalil je Aljo- šo Čudića. Ta je dejal: »Lahko bi zmagali, a se ne bomo pritoževali. V odlični tekmi smo prikazali bojevitost. Hvala soigralcem in na- vijačem. Če bomo igrali tako tudi na drugih tekmah, se ni treba bati za točke.« Dobili smo dokaz, da so nekatere slovenske športne sre- dine neusahljiv (iz)vir rokometnih talentov. DŠ, foto: SHERPA Alem Toskić tekmovanju (doslej ni bilo na- menjeno članski kategoriji), na katerem je prvič zmagala pred več kot dvema desetletjema, stara komaj osem let. Glavni cilj, norma za svetovno prven- stvo v prostem programu, ji je za las spolzel izpod drsalk, če- prav je dosegla osebni rekord, saj je zbrala 164,24 točke. Celj- ski klub bo državno prvenstvo gostil že 18. in 19. decembra, štelo bo za leto 2022. Prejeli preveč prijav Predsednica DK Celje Po- lona Čmer je poudarila, da je bila organizacija letošnje prire- ditve precejšen zalogaj. »Treba je bilo pljuniti v roke in pripra- viti vse potrebno za uspešno izvedbo. Covidne razmere so marsikatero stvar postavile na glavo. Sledili smo vsem ukre- pom in pravilnikom. Uspelo nam je, čeprav smo najprej celo malo dvomili v to.« Tekmovanj dlje časa ni bilo in prijave so začele deževati. »Prijavilo se je več kot 300 tekmovalcev. Pregledali smo časovnico in ugotovili, da tekmovanja ne bi zmogli izpeljati v štirih dneh. Užitek je bilo opazovati predstavo Daše Grm v prostem programu. Zato smo omejili prijave, spre- jeli smo 270 tekmovalcev iz 19 držav.« Bilo je nekaj selekcij iz oddaljenih držav. »Obiskali so nas Finci, Nizozemci, Ciprča- ni, Grki … Zelo jim je bilo všeč v Celju. Pohvalili so prijaznost, gostoljubje, naše mesto in tudi prizorišče v mestnem parku. Doživeli so novo izkušnjo, a tudi mi smo jo, saj smo prejeli veliko pohval.« Dašin odličen kratki program 30-letni Daši Grm se ni žal ni izšlo po željah, usoden je bil najbrž tudi padec v pro- stem programu. »Držali smo pesti in navijali, da bi dobila dovolj točk za nastop na sve- tovnem prvenstvu. V kratkem programu ji je to že uspelo. V soboto je prikazala fanta- stično predstavo. V nedeljo je zmanjkalo nekaj športne sreče, očitno je bil tokrat led preveč spolzek. Čakala bo na novo priložnost. Drugi naši predstavniki so se večinoma uvrstili v zlato sredino. Drsal- na sezona se je šele dobro za- čela. Dvakrat bomo odpoto- vali v Budimpešto, vmes tudi v Beograd,« je celjske nastope ocenila Čmerova. Se v klubu že obetajo naslednice Grmo- ve? »Glede množičnosti smo zelo zadovoljni. Prihaja nov rod drsalcev. Petkovi tečaji so dobro obiskani. Zanima- nje za umetnostno drsanje je veliko, udejstvujejo se ga številni, od najstarejše in najuspešnejše Daše Grm do petletnih deklic,« je končala Polona Čmer. Neptun do štirih medalj v Kranju Prva ekipa Plavalnega kluba Neptun Celje pridno trenira in se pripravlja za državno prvenstvo, ki bo v naslednjem mesecu. Druga Neptunova ekipa se je odpravila na tekmo v gorenjsko prestolnico na 37. Špelin in Vesnin memorial. Jakob Lesjak je zmagal na 1500 m, drugi je bil na 400 in 100 m prosto. Julijan Pevec je bil drugi na 200 m prsno, Aljoša Vihernik pa tretji na 200 m delfin. Barve Neptuna so zastopali še Filip Bratina, Jakob Brodej, Vid Čujež, Arne Kovačič, Luka Štrukelj, Domen Vihernik, Tian Zupanič, Nika Alagič, Hanna Naya Hušić, Pia Krajinovič, Tia Perc in Gaja Plevnik Ivanuša. DŠ Št. 47, 25. november 2021 ŠPORT 19 Čez nekaj mesecev bo Martina Ratej ponovno tekmovala v metu kopja Umaknila pritožbo, načrtuje uspešno vrnitev Slovenska rekorderka v metu kopja Martina Ratej je umaknila pritožbo, ki jo je naslovila na Mednarodno športno razsodišče, in sprejela kazen za dopinški prekršek. Doletela sta jo dveletni suspenz in črtanje rezultatov med 9. avgustom 2012 in 2014. DEAN ŠUSTER Kazen ji bo potekla 9. mar- ca. Kot vse kaže, se bo vrnila na tekmovališča in še ne bo končala atletske kariere. S težkim srcem sprejela kazen »Odstopila sem zaradi fi- nančnega stanja, le pritožba bi me namreč stala 42 tisoč evrov, zagotovo bi morala kasneje še kaj dodati. Tu niso vključeni stroški odve- tnikov. Zato sem se odloči- la, da končam postopek, saj nimam denarja, tudi če bi lahko v postopku pritožbe kaj dosegla. V atletiki ni- sem toliko zaslužila, da bi si to lahko privoščila. Zato sem raje sprejela kazen,« pravi 40-letna Ratejeva. Ves čas od začasnega suspen- za trenira. Skušala se bo motivirati, da bi tekmovala še eno sezono in prišla na zanjo želeno raven izidov. Zlasti si želi izpolniti nor- mo za nastop na svetovnem prvenstvu prihodnje leto v ameriškem Eugenu. Zelo majhne sledi Analiza vzorca urina, vze- tega Ratejevi v času olim- pijskih iger v Londonu leta 2012, je pokazala vsebnost metabolita klostebola. Atle- tinja celjskega Kladivarja trdi, da je prepovedani klo- stebol prišel v njeno telo v procesu zdravljenja gine- koloških težav pred igrami. Poudarila je, da so bile sle- di v njenem vzorcu izpred osmih let zelo majhne. Na Svetovno protidopinško or- ganizacijo (Wada) je poslala več centimetrov visok kup zdravstvene dokumentacije, za katero je upala, da bo za- dostovala in da ne bo dobila prepovedi nastopanja. A to se žal ni zgodilo. Senat predlagal krajšo kazen Mama zdaj že polnoletnih sinov je bila 16. julija 2020 spoznana za krivo za dopin- ški prekršek. Primer je bil od Komisije za integriteto atletike pri Svetovni atletiki predan Atletski zvezi Slove- nije, ki je postopek predala v obravnavo senatu disci- plinske komisije Sloado. Ta je bil v zadevi pristojen za odločitev o nadaljnjih sank- Desetega marca lani Martina Ratej in Andrej Hajnšek pred novinarsko konferenco v sejni sobi Atletskega društva Kladivar Celje nista pričakovala tako ostre kazni, saj sta menila, da imata dovolj dokaznega gradiva za oprostitev ali morebitno blažjo sankcijo. cijah. Po opravljeni ustni obravnavi je senat zaključil, da je bil iz predloženih do- kazov in navedb športnice razviden obstoj neznatne krivde športnice in posle- dično izjemnih okoliščin, ki bi upravičile skrajšanje standardnega obdobja izlo- čitve. Na tej podlagi je senat predlagal, da se v primeru Martine Ratej kot sankcija določi skrajšano obdobje izločitve v trajanju 14 me- secev. O obstoju izjemnih okoliščin je odločil dopinški odbor, ki je pristojni organ Svetovne atletike za odlo- čanje o obstoju izjemnih okoliščin v protidopinških postopkih. V odločbi je 21. maja letos ugotovil, da špor- tnica ni dokazala, kako je prepovedana snov vstopila v njeno telo, in posledič- no tudi ni dokazala, da je bila njena krivda v odnosu do kršitve protidopinškega pravila neznatna. Dodajmo: dlakocepsko, da bolj skoraj ne bi moglo biti. Še zlasti če potegnemo vzporednice z nekaterimi velikimi prekr- škarji (iz atletskih velesil), ki so jo bistveno bolje odne- sli. Martina s trenerjem An- drejem Hajnškom načrtuje vrnitev na zaletišče za met kopja. Vsi ji želimo, da bi bila uspešna. Pravzaprav jo celo pričakujemo, kajti želja po maščevanju, tudi nekate- rim slovenskim funkcionar- jem, je ogromna. Tretjič zapovrstjo zastonj v Domžale Večni atletski rekorderji? Nogometaši Celja so pred dvajsetimi dnevi gostovali v Domžalah pri Kalcerju in izgubili s 3:2. V soboto so se spet odpeljali tja, toda tekma 17. kroga v prvi slo- venski nogometni ligi proti Domžalam je odpadla zara- di izjemno goste megle. Prestavljena je bila na po- nedeljek in varovanci trener- ja Simona Sešlarja so morali dva dni kasneje oditi na isto potovanje. Pišek se ni veselil Doživeli so že osmi prven- stveni poraz, za kar je poskr- bel nekdanji kapetan Celja Janez Pišek. Na začetku dru- gega polčasa so imeli gostitelji na voljo podajo s kota. Oster predložek je Tamar Svetlin le malo preusmeril, žoga pa je poletela prav proti Pišku, ki ga je nerazumljivo zapustil Ad- van Kadušić. 23-letni vezist iz Celja je v stotinki sekunde Knjiga z naslovom Dane Korica in podnaslovom Zgodba o junaku našega obdobja je izšla v Beogradu, napisal jo je Milan Tomić, nekdanji novinar Sporta in generalni sekretar AK Crve- na zvezda. Predstavitev knjige je bila v Barbarini dvorani v Pokrajin- skem muzeju Celje. »Korica je atletska legenda. Velikokrat je tekmoval v Celju, kasneje je bil jugoslovanski selektor, s katerim smo redno sodelo- vali. Kasneje je bil še srbski selektor. Prijetno je bilo po- slušati predstavitev njegove kariere,« je povedal gosti- telj prireditve, predsednik Atletskega društva Kladivar Celje Stane Rozman. Srbski rekord Korice v teku na de- set kilometrov je star 50 let, slovenski rekord v teku na pet kilometrov, ki je v lasti Petra Sveta, je star 47 let, slovenski rekord v teku na deset kilo- metrov pa je Stane Rozman Levo od Daneta Korice je Peter Svet, desno Stane Rozman. postavil pred 38 leti. Predsta- vitev knjige si je ogledal še en nekdanji Kladivarjev as, Rok Kopitar, njegov državni rekord v teku na 400 metrov z ovirami je star 41 let. DŠ Foto: Andraž Purg – GrupA V soboto so na atletski stezi v Domžalah na sodnikovo odločitev čakali (z leve) direktor NK Celje Zoran Podkoritnik, poslovni sekretar Sebastjan Gobec, član upravnega odbora Aljoša Džimhur (obrnjen s hrbtom) in trener Simon Sešlar. NA KRATKO Celje (4-3-3): Jurhar – Ma- randici, Zec, Zaletel, Kadu- šić – Benedičič, Majevski, Svetlin – Begič, Jakobsen, Božić. Igrali so še Kuzmano- vić, Sokler, Vrbanec, Žižek. napel vrat in žoga se je od njegove glave odbila v mrežo mimo nemočnega vratarja Metoda Jurharja. Ta je svoje delo dobro opravil, nadome- stil je Florijana Raduho, ki je poškodovan. Bolj se je pozna- la odsotnost napadalca Kle- mna Medveda. Pišek je malo dvignil roki, nato ju je takoj spustil in pokazal spoštovanje do svojega nekdanjega kluba. Jakobsen lahko igra Kaj naj stori trener Sešlar, če njegovi fantje ne znajo potisni- ti žoge v mrežo? Adam Jakob- sen je imenitno ukrotil žogo po Begičevi podaji, a zgrešil vrata. Enako je storil z roba kazenskega prostora. Danec se je v drugem polčasu odku- pil z imenitno podajo, a Ester Sokler je dvakrat brcnil žogo v vratarja. Roko na srce, tudi domačini so imeli dve ime- nitni priložnosti že v prvem delu, a sta bila Georgijević in Jakupović v neposredni bliži- ni vrat zelo nespretna. Celjani imajo zdaj na šestem mestu le še točko več od Domžal. Pa tako lepo, tako obetavno je ka- zalo pred dvema gostovanje- ma v Domžalah. V soboto ne bo tekme z Olimpijo (kopica ljubljanskih nogometašev je v karanteni), naslednja bo 4. decembra, ko bo gost Maribor. DŠ Timi Zajc tik pod stopničkami Nižnji Tagil: Slovenski smučarski skakal- ci so se še bolj kot na prvi izkazali na drugi tekmi svetovnega pokala v ruskem Nižnjem Tagilu. Najboljši med njimi je bil Timi Zajc iz Hramš, ki je v petek po ponesrečenem kvali- fikacijskem nastopu ostal celo brez sobotne tekme. V nedeljo je močno popravil vtis in osvojil četrto mesto. V izdihljajih tekme do točke Aix-en-Provence: Rokometaši velenjskega Gorenja nastopajo v evropski ligi. V uvodnih dveh tekmah v skupini C so morali priznati premoč najprej doma nemškemu Magdebur- gu, nato pa v Španiji še La Rioji. Nato so v Velenju premagali hrvaški Nexe iz Našic, v torek pa so prvič igrali neodločeno. Z ekipo Pauc so se razšli s 26:26. Junak dvoboja je bil Tilen Sokolič, ki je poldrugo minuto pred koncem znižal zaostanek, v zadnjih trenut- kih pa uspešno izvedel sedemmetrovko in postavil končni izid. Dosegel je sedem golov, Ibrahim Haseljić šest, Aleks Kavčič pa pet. »Ponosen sem na svoje igralce. Pokazali so, kaj pomeni ekipna igra,« je povedal trener Zoran Jovičić. Danes proti Makedonkam Celje: Po sedmih krogih v prvi slovenski ligi sta še neporaženi ekipi Cinkarne in kranjske- ga Triglava. Celjanke so po premoru zaradi reprezentančnih tekem gostile Mariborčanke in dosegle dvakrat več točk od njih – 115:57. Danes bodo gostiteljice tekme v Jadranski ligi. Ob 18.00 bodo v dvorani Gimnazije Ce- lje Center pričakale ekipo skopskega Badla. V skupini B je trenutno Cinkarna, ki je sicer pre- pričljivo zmagala v makedonski prestolnici, na tretjem mestu, Badel pa takoj za njo. (DŠ) 20 MI /AXILXNI FXOOXGRLMAASIC/IJIENFORMACIJ Št Št. 47, 25. november 2021 STE INVALID IN POTREBUJETE OSEBNO ASISTENCO? POMAGALI VAM BOMO: PRIDOBITI PRAVICO DO ASISTENCE, POISKATI OSEBNE ASISTENTE, ZAPOSLITI ASISTENTE IN IZVAJATI ASISTENCO info3rrr@gmail.com 031-833-800 PPRODAM T KOKOŠI nesnicPe RjarOkiDce,ArjMave, črne in gra- haste, pred nesnostjo, in 3-kilogramske ULIpČuNrEanpeoszloavpitanje prod4a0m o,²,prniapeoldjelimčnoi nadom . Te lefon 0 70je5,4 5-481. D opn NES0N4I1CE, rjave1,7.grahaste, črne, pred nesnon- rivtja (prdi komB binl ičrandemt cik jMzihpsd2juto,je5oms, v.ttpeiVrrzeorordeddnajamnuenoosše. snisnBktiraoceszžTvppiebliaehavčocnatoa,ilfitkedzčloseunsfitodaninhvoaa( i0vnzn2.ajp)e 582-1401. n KOKOŠI nesnice,OmDladDe,Agrahaste, rjave, črne in štajerke, prodam. Pri nakupu 10 kokoši DVOpSetOeBliNnOa pstoadnaorvimanoj.eKomdedtaijma .izTeLloepfoante 05351, C2e8l1je-3. T3e5le. fon 031 461-798, 041 7631-80008, 051 379-031. p PAŠNO teličko sNimUenDtaIlkMo, težko 250 kg, prodam. Telefon 030 693-866. p TDEOLMIČAKČOO ihnrabnikocain, tčoisptlao lsitmanuozivnaan,jestnauradim4 melasješci eupteožkkoajen15ki0 zdao m1a8n0jškog popmroodčamna. Tkemleeftoijni., 0T4e1lef5o4n70-74619 5. 22-776. , 10Š447 PRODAM KOTEL peč na drva za centralno TKU-W, 30 kW, novo, nerabljeno, prodam za 900 EUR. Telefon 030 778-724. p PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno- stjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE I ZA ioV Ë Č i tednik sprejemamo v času uradnih ur izdpelrcoemv e0t,a0 0p,o0m3 1e–,m0b, 0n0o 0p7r4is pge/v,kamjop, šktepvoils bolične narave. Citroën si pridržuje prav SIIONIA RKO TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po TELEFONU 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje PRAŠIČE, težke od 30 do 250 kg in izločene plemenske svinje (za predelavo v sala- me), prodamo. Domača hrana, možna dostava. Telefon 031 311-476. p KOKOŠI nesnice, leghon, rjave, zelenojajč- ne bele, jerebičaste, štajerke, prodamo in dostavimo. Kmetija Šraj, telefon 031 751-675. n PRAŠIČE domače vzreje, različnih tež in izločene svinje, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 1007 ŠTIRI prašiče, težke od 200 do 230 kg, po 2 EUR/kg, možna tudi polovica, prodamo. Telefon 031 569-287. 1016 KRAVO, lisasta pasma, s svežim mlekom in te- ličko limuzin, staro štiri mesece, teža 180 kg, prodam. Telefon (03) 7810-536. 1031 lP4cRe2AŠvIČgpA,/acekl0emg,a0,a 3lispt–ool4opv,icn4e,j8paro×idza 1mp.0uTe1sl1et.fooOnv eamk0o7e0vm7o1sb4-t5iv69zv.usneabninjei gina pzoran1ku0a3d.3b DVA bikca simentalca, težka 200 in 250 kg, eko reja, pašna, prodam. Cena po dogo- voru. Telefon 070 419-631. 1032 PRAŠIČE, domača reja, krmljeni izključno z doma pridelano hrano, težki od 100 do 160 kg, prodam po 2 EUR/kg. Telefon 031 717-493. 1036 BIKCA rjave (sive) pasme, starega 3 tedne, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 275-348. 1038 BIKCA, starega 3 tedne, rj pasma, prodam. Telefon 041 958-158, Žalec. 1040 KRAVO, čb, po drugem teletu, prodam. Tele- fon 041 951-092. 1046 TELICO, čb, staro 16 mesecev, prodam. Tele- fon 041 951-092. 1046 BIKCA, težkega od 240 do 250 kg, brejo kobilo in poni žrebička prodam zaradi bolezni. Telefon 051 748-479. 1044 PRAŠIČA, polovico ali četrtino, krmljenega s kuhano domačo hrano, prodam. Telefon 031 559-820. 1045 TELICO, lis/lim, brejo 6 mesecev, prodam. Telefon 041 951-092. 1046 PRAŠIČE, težke od 30 do 90 kg, prodam. Telefon 041 836-398. 1048 ŽREBIČKO hafl inger, rodovniško, v 8. mesecu starosti, prodam. Telefon 041 783-440. 1049 DVE telici simentalki, težki 200 in 300 kg, prodam. Telefon 041 945-422. 1050 PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV ROBERT GOLOB Bo po zgledu Zorana Jankovića vstopil v politiko? MARJAN BAUER Vem, da se je Slivnik odločno uprl poskusom moje zamenjave KONTROLA PCT Veliki trgovski centri slabo preverjajo izpolnjevanje pogoja PCT INTERPELACIJE Bodo poslanci NSI in Desusa rešili Dikaučiča, Kustečevo in Vizjaka? proam. ena po ogovoru. ee on 534-970. n Št. 47, 25. november 2021 MALII IOZGSLVAESTIIA/ ZINAFBOARVMEACIJE 21 »Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solzne naše so oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.« ZAHVALA stavila Zaljubljene pesmi. »V v šOtibri blojulebče* i zieznguskbei dursapgešgna icmeo, žkai, daorčneitaB,HrIteŠaOnstdnaai,. dlSoekkdalicajiajdi ibnŽeaplesrcaodLPeodžonišjicalaji knoaVrmakPoIvRianLOleSDImaAnJMojAjaomm. lKTaodoOssot. rŠPerseTplpjoeulOdvbaanel.zaMesnesmAkejihpJekAsomt mi, a klica.« Majo je kasneje v svojo spremljevalno sku Rn Idnioxtuzadimpikosavnajebiklr.m»nBe ihlirzjaenVeodjneniktaistih avtorjev, ki je v v sRdneamIdmnio. xdtTueazleadlf iodmnpeik0olsč4av1enakj9eb(9 1sik9l4er-.9m.b1»n50eBe.., i1hldr9jaee3nlp8es–dv1eo6nj.e 1tgi1as. t2sihr0c2aa1v.)tOorbjeenv,ekmi jjee vbivl AsjLeNvIziCsOokrzraennigkorozizdnajehd, v1oa0bl0juel,jrekpmošroijmasaoteroljd. nVieksoemla, ssoesmed,odma, spermijatse-s vzpliajcpeoj umpporsodoitmtnili iičdzepnumaaidšhnabikncgnjeoulmeavjasjišghbzioa ed,nvlisekopaopvino pdoponroovinnopobmuodčilvatteežkleihgetrned- sidne.mnuraitn,koogkihl eepdsraloso evvpemirošsdaaap.nmrHiemvCpaerlnaiač vapsone dmao,-zdaaizbroedčeontausdoižmaljna,opgoedparojesnlue ile neka, j lestvne.čaez ianj.dHarkorvatnietsavkeote vmsiašsek. upaj ohranj ovPomrousi. neTeblnefaonez0an4he1vg9aa8l1an-0ža7u6jb.p on2li4jkš4ui0hgoslsopvoednu sAknihtoanvutoPrejregve.r«ju in NpaIoCOgvreTečabnjniahki asglKluažwsbaiseaRnkia,i jhnzaoadlalrkeisph, oMoapjroavsljpernempolgjaresbknui poibnraedP. nHddavm.a.lPTaerlMiefonnšak0s3et1ma2ju7a6np-0ej8uv6s. kn2e4om4v3ue zpboŠoEdrNuoTVbKIDeUDpieFGsramnbiclesoPresšoedrenl Voojiniklazsa boednpeiktei žaloosstninektea ijnepbEeNitTjleaVIpDvripsrstivuGedrtoiimue anLšeeim,n,Zdnlaoetvrkooun Žigkovgšku za odigr,apno Tišino in RoHizšom, laertni iPk e1t9e8k5,z1a27čums² tsvtaenno pvoidsleoovislpniogt ojveorp. oZsakhrvbalejulaje pmroo sdpeuotvkuršcdinijeSs, ekonbaneocevukljreiinp–oa, Dzteoemmllejuivš seljak. starejših občanov Vojnik mza², svkelrikbnvrot, nperigmoe.rno tudi z Hvala vsem, ki ste ga pospremFoiltivoenč:ajoM ndrjaueržgkinoovišDtz. eadnlbenrejgileoptskoOetiic.z Žalujoči: žena Jožica, sinova Miran- in- Ro- m, parno taemr zhači Brigita z družiEnUaR.mTeilefon 041 560-539. p KUPIM PšItTiArNiEdkerasvee tinlteelticepzeavzaskkoel pokšairršiieŠtraeje,r- izdskai lkujpeimp. ePtlaačillobtuakmoj o+ vdasvePk.aTnelkefro-n ti,0t4r0i 6s4S7-oi2h2k3Ko. llUbi iPnIMkar dOekset bsa-p DmEBoEsLEtoaljinsuhe akravue min toelvic.e Oza ztaokol rkau- TRoApKimTO. RmPlZasečtiloor, tpIamkroto,j Us+rsdouasrv,eoUkn. iTvoelrgezfaonl, Š0t4os1- ckeu6rlem5o,3Dv-e2ee8nuč6ttz.eaarrlinnTioimmo Vgfiilnlakmosvbioče,mknu opPi-med. roLoe-p- ZLAouJtČnvmKiškAieisnnanmčoakdTrae,nil knli amisjethagkpooodmemnezmoabmpnraip. uKsuet,prkiomu- ptuimdi. Toeslteafolon 0k3m1e2ti6js3k-0o.65m. ehaniza1c0i3jo0. eRKnOUskPDeIAMz VSsLeLAEdMPOeEMvmk, odmckeiarnsh,eeomtkiohplirceadlGerlituž, Ckpeurlpjeiamju.šTgneoljedefno-on ga0pr4os1dt8ao6ml0eo-0td6jo6ab.,ro ovzsdaržmevoansovdarujaž1in0sj2kao4 O ST ALO stedarrdskaimm oubPjeRiknOtomDd,AonMadleapni laoškancjijiihv dnLiembKeargmu, eblrižainaL gorvadšuininaTesrmrDeo-- KOKbOr.nŠaI ,neensenricgeetjsakrakiiczek, arzjnaivcea, jčernized iepnlagnra,- mhlpjaraostdemambea.rdTveln,e pfaorsendt0on3pe1sin8ov4s9tmj-o7,5a0kjl.eh2tkn4ei7hz0a kokoši, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 O54D5-4D81A. M p ŠTIRI zimske pnevmatike Michelin, na plati- DVšOčiShO 2B0N5O-1 s5t,a pnroovdaanmje. ,Te7l0efomn²,04v 0Šk5o7f5j-i 9v2a4s.i, popolnoma obnovljeno, o1dd0a3m7 JABOalLiČNpIrKo,djambo.lčTnei lkeifso inn n0a4k1la6da8č5 g-5n5o5ja. prodam. Cena po dogovoru. Telefo2n 406515 DV3O6S2O-1B4N5O., delno opremljeno stano1v0a3nj9e SOBvN COekljoulo(Ninogvraamvaosf)onosdkdeapmloaščlie prodam.. CTeenlaefpoon d(o0g3o)vo5ru7.7T-e7le0f9o4n 03o0 2900-1u4r2i. ali 059 722-994. , p 12.043641. OPREMLJENO stKanUovPaInMje z balkonom, 72 m², v pritličju, za dve osebi ali manjšo ALUdMrIuNžIiJnAoSTiAn psolabtoiščza l, a1s6tncimol, v2h1o5d-1o6m, ,kzua- peinmo. Toeslebfoon, 0o4d0da5m75. -T9e2l4e.fon 0411 605307- 737. 2471 PODARIM SMUČI Fisher, dolžina 170 cm, carving, smu- čarsko obleko, hlače in bunda št. 52 in smučarske čevlje Nordica št. 43, podarim. ti TnelaefoDn 0u4n0 a31j7u-33i1n. na lik1043 DtoVdEnrguuam Ci s apulnantkiaščaji ur1j5e5vnRe14n, aadvedvmoeamjhnaiepmeči o nra udrva ainnšteadrilnjeikv, e4 gpalin, 2oemlekatr.ika, podarimm. uTelnefoans (0o3p) a54jo71-0e94r.o 10o13- Koga imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je … ZAHVALA Ob boleči izgubi drage sestre in tete LMNIK naAtrdoRgorIivJo, lEepo ohMranjeAn, RICE ŠIPEK oraj nov, prodam. Telefon 031i 5z9L1-aškega 2. (11. 7. 21494398–9. 11. 2021) se iskreno zahvaljujemo sosedom za izrečena sožalja in darŽIV AL I vala pevcem skupine Oljka. Zahvala gospodu župniku Roku Metličarju za poslovilno mašo in nagovor. HvalaPtRudOi DVAalMeriji Lipovšek in Vidi Šanc ter Komunali Laško. ČPEo, tseežbkenoad z3a0hdvo a1l3a0 vkog dinsotdvu24i0n osebju Doma starejših Zdra- 280 kg, prodam. Domača vhirlainšač,a Laško. stava. TelefonŽ0a3l1uj5o2č4i-1:4b7.ra2t3z22družino in vsi njeni 1035 n Veseli s teboj smo živeli, - žalostni, ker te več ni … Ostali so živi spomini. , Z nami potuješ vse dni … nN e bomo tožili, ker si odšla. pHvaležni bomo, ker si bila. kg, ZAHVALA eOvab boleči izgubi drage mame, 09-tašče, ome, omice in sestre oJ3z1i, 5Oe6n1a-1z5Ž5m.leEkom,Fpro2Ed4a1m4. GOLEŠ – rTeejlief5onm0e3s1ec 6ev0,4v-6aP5je9n.i 2Ep4a3še3P, CTELsICeEcOu,sipmreondtaamlk.oT, eblerefojon v0 imuzin, 670 g, ravo za zaioz ŠtoTrELIČKO ls lim, težko 240 kg in nadaljnjo rejo in po(l1ov9i.co3 p. r1a9ši3ča4, –11. 1t1ež. k2e0ga2 17)0 kg prodam. Tele dam. Telefon 070 667-374. 2437 559-820 Es,e oidsk1r3e0ndoo z2a00hvkagl,juprjoedmamo ov. sem sorodn.ikom, sosedom, fpornij0a4te1lj7e0m8-,97P8GD03Š1to56re9,-2D87ruštvBuREuJOpotekliocojesinmceenvtaŠlktoo prreo,dkaom-. lektivu IV. OŠ ,Celje, ke2r4 s4t1e. nam 0v70te2ž5k9i-h17t0r.enutkih stali ob strani. P3r5akvg tiankpoeksineškne arjalceeppšreodzaamh. valjujemo osebju Doma sv. fJoonž0e3f1a 4C6e4l-j6e5,5k. i je zad2n4je46mesece lepo skrbelo zanjo in obilo staro 9 jliettainkžoreobclajšstaalroegnajene zadnje dneve. Vsem in vsakemu posebej hvala. dam. Telefon 031 464-655. 24V4s6i njeni p . Poro kea i rpCsroealajjemr.oeeešorins, pans-j . ošir8c iKnRAPDVOoa,rsojtačrioLldoavvesšlteiatni is,neMp:oaMl,tpearjojadLaoGmvE. šCRienn- LIpHo diongoLvouruk. aTelSeTfoInP0L4O1 V54Š7E-7K6,9 oba iz Celja. Š 8 TELŽICOalseimcentalko, težko 550 kg, za 97 EPUoRriončtiellic so olimseu:ziKnatremžkoen22G0Ek-g ROprNodI aimn zMa 5a7ti0cEŠUMR. IT,GeleOfoVnC0,31ob46a1 iz Latkove vasi, Martina HAJ- ŠE1K58.in Matjaž OPREŠN2I4K5, BoIKbCaA,izstaŠraem2 mpeesterca,. čb in teličko, star 1V0edlnein, čjbe, prodam. Telefon 031 840 2P8o2r. očila sta se: Elmed2in40a PRRAAŠMIČEIĆteižzkeŠ omd a2r0tndoeg80a kogb dPoamkaič PinRAvIznIreeEje,s t peKžrAokdeRaomAd.H2Te0AledSfooAn8N00 4Ok1gV7, 9dI7Ćo-m0i5azč2 BIvHzr,eJjea, spmrodinama. LTeEleLIoĆn 0i4z1 A7v9s7-t0r5i- je in Hasan BADIĆ iz BIH2. 46 IbgoorrjaV, 8id7 mleta,rJ,oGsirpeŠgKoRr ITNoJmARc PizetCeerljaM, l7a8klaert,. Borut Mehl in ŠŽeanrtejuPrak. Režisersko delo je UopmrralvailsJta:nPi eStevr eGr.ABER iz Cerovca, 24 let, Sonja PERKO- VIČ iz Celja, 71 let. Laško Umrla sta: Martin HRA- STNIK iz Tevč, 83 let, Dušan GRIČAR iz Laškega, 73 let. Žalec Umrli so: Jože Edvard ŠTA- MIC iz Podvrha, 79 let, Vinko MOHORKO s Polzele, 61 let, .,. Smrti DVACbeilkjcea simentalca prodam. Telefo 0U4m1 9r1l0i-4s66o.: Jožefa GOL2E46Š iz Štor, 87 let, Eva ORAČ iz Celja, 82 let, Viktor Marjan CIGOJ iz Celja, 76 let, Bro- nislava PODPEČAN iz Celja, 84 let, Kristina VODENIK iz Celja, 91 let, Franc FRIDL iz Celja, 76 let, Terezija KRIŽA- NEC iz Štor, 88 let, Bernard BORrŠIoČ iz Žaalca, 97 mlet, Zleat- ko FELICIJAN iz Velenja, 64 plet, oJustlinea HtOnJNIKeizmGoto- velj, 84 let, Jožef HICTALER iz SSlotrvmenceij,a 8i4malet,alLejnutd, mprilialj pBrOetReOkVliNh IlKetihz pVoekleanzjat,el8j,0 vletn, cJia. nZeaz mBOnoRgSeE gizlasLbeteunšiak,e n7a3 pleot,tiDdroaguosVpAeShLaE. iz Zabu- koTvoicep,o6le8tjlets, eMvihsakelaTdObiMV- sPoLApKo iozdVdealejinujas, p7e4šlneot, Invaadn gDlaOsMbeAnJeNKriOtmize sŠoenttajkuorjap, o7s4k Ilseat,aFcraPnaclmRAaTAKJlaizraLjJuabzljbaence, K7u2 dleut, ForainćcinB, OLBuNkAa RB iazsiRaz,- SrcPel aTčviloojtea kvoej č+ dnaev ebki.jTee,l efo boleačiinoetaveočj +nea tvrep.iše, e o nam2 8p6a. žalost srce trga, PITAsNoElzkaralviejei nizte loicčei ,z a zako dom šjierš ipŠrtaazjeernski.nP loatčoilžoetnak, o ker TTeel evfeočn m04e0d6 4n7a2m23i n i. nNepnlaedno.m« aFsilemje Tpeorsmlovinila nBi jbeiglRiauQbOuitei)n,NtpinoasItTaSanreaLnMtianArag;oPt RRob IbDie vEpzoia Qteumeeinzatr.gRaejtžeSirčaiLmnavAj eNč iVzcRDghEooAČdlEabsie WnžilPhinhRttdrOiinhnDkgoAtRvM2 estite z dialogi, ki preRdDvEČsEevminožželalhijtnoihpsorkt, a2 »kscuel«naPnraisrOta, čiunDnmpaonPpioralEnmoimČi13g8aEr8UenA.R,i/čklietieNssr,aoprr.podTraaemvr.mcTae enjena zapletenost, ki KpRoMvNzI rkoročmapigr, lkaovruozbo oinl snet film – in kroonj. čBnliatzvinisštgelvkihsebablauhjeprnodeakma. jTeml a konec je kuočtitčealjkicaanjiez nC1ea3l7jv, aPlaetker.ob štirih a konec j(e10k.o9t. č1a9k37a–n6je. 1n1a. 2v,0l2aet1ke)r.ob štirih Vt-gmlobaonki žnalostis: amož DaniM, hOKčOerbkeale Lkeornuaze, , sbienloAvlineoš,i i nalavšnčukvavPsarikmsotžavinekUvrhsttaevritdžegraubngjeospersododroaomkd. Tsvetalvenofot.nu0m70? 4« lm Marvelove super soap op0e7r0e 6M12a-7š0č5e. valci (The Pjoegbreibl ejepbsikl a15t.rnaogveedmijbaras 2t0Dl2eO1sMkAvČadInčrejuseežmninprspokdreasmmtokvCr.eongAaunp.at a je sad kontraprogramiranja; lahkotna ZF-komp veKddnonogoapdr oirdmžaimaaš. gTreaeldnef,odne nnoikloošlikni epurmihroed…n o SLsEetNrOdiapleloetovčš,«n djepakrleoačcvkjaen2…iEč .SEPNoO,(ldTet.rouPšnagjevi,čkseoktcr)kaa n2 iE ZAHVALA V spokojnem jesenskem dnevu ssmee je poslovila naša ljuba mami, obe babi, sestra in teta ČE, od 3M0 do 2A50 kRg in IizlJo2č4eA7n3e VEBER nje, domača hrana in dostavrao, jp.roK- ladnik mo. Zbiramo tudi na(r2o8či.la1z2a.k1ol9in4e0. –10. 11. 2021) eOobn s0l3ov3esu- iz6r.ekamo iskrepno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izraže- na sočutja, toplo misel tolažbe, stisk OS T ALO cvetje in sveče. Hvala društvu Vesele nogice za donacije namesto sveč in cvetja. Hvala osebju Doma starejših LaškoP, nReOvrDolAošMkemu oddelku SB Celje, gospodu župniku, sodelavcem Deželne banke Slovenije, d. d., in PivoBvRaZrOnPeARLILaNšIkKoE (Uanlfeio) np,rod.amo.. o., JP Komunala Laško za izvedbo03p0o9g2r9e-b20n5e. slovesnosti, gospe Veri Šolinc za čutno odINpVeAtLeIDžSaKIloelsetkitnrikčnei siknutgerovsopzieč Petri Kolšek za čuteč govor slovesa. Hvala vsem, ki ste joniemjšie, plirirmaedrei.n za starejše, v g Vdsion)jeni L 81 nRoužpaoCveOžTeMzAANleizjaLnjdurboljman, ek, k8l7oslte …t, PBoramnekmo bVnAoL: EtuNdČi Av Kn igzrLataatkBoevne ivcaiosi,D6e5l Tleot,roJoižneJf PODMILJŠAK iz Levca, 75 let, Janko MELANŠEK iz Podvi- na, 83 let, Franc MALOVŠEK iz Prebolda, 84 let. poviimnTEDN1IK e lRjEeGUvIaSmTnRrjIulRiAasNokO:cpKirjiaskrkooleiclodPBrOaraTmkOoeČpfirNoldImaKm iBzrCVoenelialnep.no jdao, g8ov3orlue. tT,elFefroann0č5i1šk39a VR4A61NC iz Velenja, 79 2le4t6, Ange.la JUVAN iz Šoštanja, D8O9MlAeČtO, Mreiprok, okoMlerAabJoHinENpetinzajVster-a lentejkaa,či9c 0proldeat,m M. Tealetfeojn H03O1 S75T6N-7I8-3 KAR iz Šoštanja, 39 let. 243 grelca, prodam. Telefon 031 2762-04 POVANBaILOobKaOliDCDhAeJsI iPl O(ONnUDCBKhUEReILsNOilolBje,etuadi cizhze)meljske cist ZA DOBAVO PREHRAMBEdEwNaErGd Ain BFLloAreGnAceLnOaKoAbLalNi ICHkhupePismRilinOpizIrčZerpžVaimvAl. jJTaeAtleaLfoCmn E0e5Vd1 e IN/ALI PRIDEtLeOdnVeA. TLoCdEaVnjEuKnOo LljuObŠeKzeIHn kPaRliItaD38nE6e.LgKoOtoVvost in strah p2 Vabimo vas, da nam oddateMpcoEnwuadnbjeo zzgao dboob parvioreidzidl eplokloavstinzelmokraolmneagnau,ovkdorlajamiini/g ali izdelkov iz ekološke pridSaeolairvse. RKoannadni.dKirjaet: eFillamhkpo dnzavvezsedasmklio/paer,t pmorseažma.ezni sklop, ali ponudite samo del izdelkov iz posameznega sklopa, razen za sklop(eP številka: 14., 16., 17., 23., 26., 28., 29. Če ponujate še kakšne druge izdelke, ki niso zajeti v dokumentaciji, lahko dodate še svojo ponudbo. Za razpisno dokumentacijo lahko pišete na cvd.golovec@cvd-golovec.si, atli puokličeter03o/425 e78 50. nVatšeelevpiozinjsukdi bšeovp, rjiečabkiluajevmo do 10. 12. 2021 na naslov Center za varstvo in delo oG toalloevnetca, pNraemGoolroevmcuo 2S,lo3-000 Celje ali na naslov cvd.golovec@cvd-golovec.si Direktorica Tatjana Sojič 22 RADIO CELJE / NAPOVEDNIK Št. 47, 25. november 2021 četrtek, torek, sreda: 17.40 petek, sobota, nedelja: 15.50 Večni – akcijski, pustolovski, fantazijski četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 17.50, 20.50 Venom 2 – akcijski, fantazijski četrtek, torek, sreda: 19.10 petek, sobota, nedelja: 21.10 ČETRTEK 19.00 Toma – biografska drama PETEK 18.00 Morena – drama 20.00 Panj – drama SOBOTA 18.00 Delo na zahtevo – doku- mentarni 19.30 Panj – drama NEDELJA 19.00 Morena – drama KINO VELENJE PETEK 19.00 Južni veter: Pospešek – kriminalna drama SOBOTA 17.00 Divja Slovenija – doku- mentarec 20.00 Hiša Gucci – biografska kriminalna drama NEDELJA 16.00 Krudovi 2: Nova doba – animirana pustolovščina, sinh. 19.00 Spencer – biografska dra- ma PONEDELJEK 19.00 Delo na zahtevo – doku- mentarec Kulturne prireditve ČETRTEK, 25. 11. Kino CINEPLEXX Spored od 25. 11. do 01. 12. Čarobno potovanje na luno – animirani, družinski četrtek, torek, sreda: 17.20 petek, sobota, nedelja: 15.40, 16.40, 18.30 Dune: Peščeni planet – pustolo- vski, drama, fantazijski četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 20.20 Hiša Gucci – kriminalni, drama, triler četrtek, torek, sreda: 18.00, 20.00, 21.00 petek, sobota, nedelja: 17.00, 18.00, 20.00, 21.00 Izganjalci duhov: Zapuščina – akcijski, komedija, kriminalni četrtek, torek, sreda: 17.30, 18.15, 20.40 petek, sobota, nedelja: 15.45, 18.15, 20.40 Južni veter: Pospešek – krimi- nalni, drama, triler četrtek, torek, sreda: 17.40, 20.10, 21.10 petek, sobota, nedelja: 17.40, 18.40, 20.10 Luka – animirani, pustolovski, komedija petek, sobota, nedelja: 16.00 Mali šef: Družinski posli – ani- mirani, komedija petek, sobota, nedelja: 15.30 Ni čas za smrt – akcijski, pusto- lovski, triler četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 20.30 Pri Addamsovih 2 – animirani, komedija četrtek, torek, sreda: 18.20 petek, sobota, nedelja: 16.20, 18.20 Toma – biografski fi lm 16.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop učencev osnovne stopnje od 5. do 8. razreda 19.30 Gledališče Celje Jean-Claude Carrière: Krhkost Jesenski gledališki trojček, izven abonmaja PETEK, 26. 11. 18.00 Galerija Mozirje 27. slikarski študijski dnevi Ex tempore Mozirski gaj 2021 odprtje likovne razstave, likovna dela in avtorje bo predstavila umetnostna PONEDELJEK, 29. 11. zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn 19.00 Celjska kulturnica Smeškov petkov večer kamišibaja in plesa gostja: Ana Vovk Pezdir, plesna učiteljica, pedagoginja in koreografi nja 20.00 eMCe plac Velenje Predstavitev zvočne knjige odprtje razstave Ksenije Mikor in Cogo: RGB Series SOBOTA, 27. 11. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Celeia – mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi 18.00 Dom krajanov Konovo 14. srečanje harmonikarskih skupin predstavile se bodo skupine, ki delujejo v Šaleški dolini in njeni okolici 18.00 Knjižnica Velenje Julia Schneider in Lena Kadriye Ziyal: Moramo se pogovoriti, UI odprtje razstave 18.00 Knjižnica Velenje Anže Sever in Simon Penšek: Vsiljivec prostorska intervencija 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Butalci KD gledališče Velenje in Festival Velenje; premiera gledališke predstave TOREK, 30. 11. NEDELJA, 28. 11. 19.00 Kulturni dom Škofja vas Micka se moži komedija v izvedbi Gledališkega društva Radeče 17.00 Osrednja knjižnica Celje, Študijska čitalnica Gretin greh: Naj se Bog usmili njene duše predstavitev in pogovor o knjigi avtorice Urške Klakočar Zupančič S RED A 18.00 Koncerta dvorana Glasbene šole Celje Tematski večer oddelka pihal TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 90.6 95.1 95.9 100.3 MHz Četrtek, 25. november 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar sve- tnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Železna cesta; 10:00 Glo- balne novice; 10:05 Osmr- tnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Intervencija; 12:00 Globalne novice; 13:00 Po- ročila; 13:20 Kulturni moza- ik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Re- gija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Global- ne novice; 17:30 Osmrtni- ce; 18.20 Gospodarski utrip regije (ponovitev); 19:20 Intervencija (ponovitev) Petek, 26. november 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar sve- tnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Od petka do petka; 12:00 Glo- balne novice; 13:00 Poroči- la; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Re- gija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Global- ne novice; 17:30 Osmrtni- ce; 18:00 Disco mania Sobota, 27. november 6:20 Milenium (ponovi- tev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne no- vice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Glo- balne novice; 12:00 Global- ne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne no- vice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora so- bota Nedelja, 28. november 6:20 Železna cesta (ponovi- tev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:20 Luč v nas; 7:40 Časo- plov; 8:00 Začetek progra- ma; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (po- novitev); 12:00 Globalne no- vice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Glo- balne novice; 17:30 Osmrtni- ce; 18:20 Od petka do petka (ponovitev); 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu) Ponedeljek, 29. november 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetni- kov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novi- ce; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Šport danes; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 12:00 Global- ne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Športnih 30 (ponovitev) 19:00 Katrca Torek, 30. november 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar sve- tnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Za zdravje; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Po- udarjeno; 12:00 Globalne novice; 12:20 Zverinice iz regije; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Poudar- jeno (ponovitev) 19.20 Za zdravje (ponovitev) Sreda, 1. december 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar sve- tnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Global- ne novice; 8:30 Regija da- nes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Atlas narave; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne no- vice; 11:20 Gospodarski utrip regje; 12:00 Global- ne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:20 Kul- turni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne no- vice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Re- gija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Atlas narave (ponovi- tev) 19.20 Zverinice iz regije (ponovitev) Št. 47, 25. november 2021 NAPOVEDNIK 23 Pravljično Celje 2021 Praznično razsvetljavo bodo le- tos prižgali 27. novembra, ko se bo Pravljično Celje tudi uradno pričelo in bo trajalo vse do 31. decembra. Tako kot lani bodo Celjanke in Celjane ter druge obiskovalce mesta čakale praznične lučke, smreke in druga krasitev. V sodelovanju s Srednjo šolo za hortikulturo in vizualne ume- tnosti Celje bo v središče mesta umeščen tradicionalni adventni venec, ki ga izdelajo dijaki pod vodstvom mentorjev šole. Božično vzdušje bo dobila nek- danja izložba Naše knjige, ker bo prav poseben Božičkov kotiček. Mestne ulice bodo krasile lanter- ne, velika zvezda, girlande ter pravljična kočija. Na Krekovem trgu bo del praznične krasitve avdio-vizualna zavesa oziroma vodna simfonija. Na njej bodo predvajali različne nagovore, voščila, praznične vsebine in na ta način skušali nadomestiti živo dogajanje. V mestnem središču na Stanetovi, Prešernovi, Lilekovi in Gubčevi ulici bo božično-no- voletna tržnica. V drugi polovici decembra bodo ponovno zaživeli pravljični liki. Pravljične vile iz Pravljične de- žele bodo v mesto znova pripe- ljale dobre može. Po mestnih ulicah bo, kot se za pravljično deželo spodobi, vozila pravljič- na kočija. Med sprehodom po Pravljičnem Celju ne izpustite Savinjskega nabrežja, kjer bodo viseli čudo- viti lampijončki, ki so jih izdelali otroci iz celjskih vrtcev in osnov- nih šol. Za več informacij o Pravljičnem Celju 2021 spremljajte spletni strani celje.si in visitcelje.eu ter družbena omrežja Visit Celje. Ostale prireditve ČETRTEK, 25. 11. 17.00 Dom svetega Jožefa Celje Pogovori za dušo voditelj mag. Drago Tacol, srečanje na Zoom aplikaciji; prijave: info@ jozef.si 17.00 Knjižnica Šoštanj Pravljična meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom z vami bo Janja Rednjak; vstop prost 17.30 Osrednja knjižnica Celje, Študijska čitalnica Novi posegi na srčnih zaklopkah predaval bo Dragan Kovačič, dr. med. 17.30 Osrednja knjižnica Celje, Oddelek Glasba-film Bralni klub z Ewelino 18.00 Knjižnica Velenje, spletni dogodek Sončni žarek spletni bralni klub, pogovor bo vodila Stanka Ledinek; prijave: stanka. ledinek@vel.sik.si 18.00 Kulturni dom Šoštanj Klepet pod Pustim gradom gost: Štefan Kac, vsestranski športnik 18.30 Galerija Velenje Adventni venček za s seboj ustvarjalna delavnica, prijave. info@ galerijavelenje.si PETEK, 26. 11. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Športni bonton Hermanova otroška ustvarjalnica ob razstavi Hermanov bonton, za skupine 16.00 do 19.00 Galerija Velenje Ustvarjalna grafična darila mini tečaj grafike z Uršulo Skornšek in Katarino Aman; prijave: info@ galerijavelenje.si 17.00 Gasilski dom Škale Adventne delavnice izdelava adventnih venčkov in novoletnega okrasja 17.00 Klub upokojencev Levec Božični bazar SOBOTA, 27. 11. 7.00 Ploščad centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 Odhod z avtobusne postaje Slovenske Konjice Pohod na Ljubično Planinsko društvo Slovenske Konjice 8.00 do 12.00 Knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo sejem rabljenih knjig 9.30 do 13.00 Dom svetega Jožefa Celje Adventna duhovna obnova voditelj: msgr. Franc Šuštar, ljubljanski pomožni škof, na Zoom aplikaciji; prijave: info@ jozef.si 10.00 do 13.00 Galerija Velenje Ustvarjalna grafična darila mini tečaj grafike z Uršulo Skornšek in Katarino Aman; prijave: info@ galerijavelenje.si NEDELJA. 28. 11. 18.00 Na zelenici nasproti supermarketa v Levcu Prižig prve adventne lučke na adventnem vencu PONEDELJEK, 29. 11. 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje delavnice, igre, pomoč pri učenju TOREK, 30. 11. 19.19. Knjižnica Velenje, preddverje Kako se je domačijam v Šaleku reklo po domače: Grobelnik filmski večer Turističnega društva Šalek 20.00 do 21.30 Dom svetega Jožefa Celje Biblični tečaj: psalmi in slavospevi – biseri svetopisemske duhovnost Pravičnost in mir se bosta poljubila (Ps 85,11), vodi mag. Klaus Einspieler, povezava do dogodka na Zoomu na www.jozef.si SREDA, 1. 12. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Praznična ustvarjalnica z Nado primerno za otroke od 4. leta dalje 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic namenjena otrokom starejšim od treh let; pripovedovala bo Vesna Gaber Podhovnik Razstave Pokrajinski muzej Celje – Stara grofija: Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja, do junija 2022, Zloščeno do visokega si- jaja – Kositrno posodje iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje, do oktobra 2022 Pokrajinski muzej Celje – Knež- ji dvorec: Od groba do groba – načini pokopa skozi čas, do 31. 12., Kaj počne tukaj samuraj? Vzhodnoazijski predmeti v zbirki Pokrajinskega muzeja Celje, do februarja 2022 Otroški muzej Hermanov brlog: nova občasna razstava: Herma- nov bonton; do konca leta 2022 Fotoatelje in galerija Pelikan: Obrazi; do konca leta 2021 Muzej novejše zgodovine Celje: Hermanov bonton; do konca leta 2022, ter spletna razstava: Biti ženska v času korone; do na- daljnjega Galerija sodobne umetnosti in Likovni salon Celje: mednaro- dna skupinska razstava Onkraj meja, ki jo je Center sodobnih umetnosti Celje pripravil v sode- lovanju s Koroško galerijo likov- nih umetnosti Slovenj Gradec; do 5. 12. Osrednja knjižnica Celje, plo- ščad: panojska razstava 150 let gasilstva v Celju, avtorice dr. An- dreje Videc; do 31. 12. Šola za hortikulturo in vizual- ne umetnosti Celje: fotografska razstava prve generacije fotograf- skih tehnikov; do konca leta Savinov likovni salon Žalec: V odsevu svetlobe, razstava li- kovnih del Zdenke Žido in Eve Petrič, do 31. 12. Galerija Zgornji trg Šentjur: razstava IV. Ipavčeva paleta – Jo- sip Ipavec, DLU Rifnik Šentjur; do 31. 1. Galerija Velenje: Zgodbe hiše kultnega betona, 50 let arhitek- ture Adija Miklavca; do 27. 11. Galerija Velenje, pritličje: Od galerijskega kotička do galerije, Umetnost in Barve Afrike/ o Františku Foitu; do 27. 11 Muzej na Velenjskem gradu: razstava Foto Pajk: Pogled za objektiv fotografskega mojstra Volbenka Pajka; do 30. 11. Atrij Velenjskega gradu: multi- medijska razstava Šaleška dolina – dolina gradov avtorja Staneta Špegla; do 30. 11. Podhod Pošta Velenje: razstava Velenjski grad, upodobitve gradu in zbirke Janeza Osetiča; do 25. 11., razstava MPT praznuje, do 26. 11. Pešpot med pošto in Kardelje- vim trgom Velenje: razstava Po- dobe kultne zgradbe skozi čas – ob 50. obletnici Galerije Velenje; do 30. 11. Podhod Pesje Velenje: razstava Škale, ki jih ni več; do 30. 11. Razstavišče Standard Velenje: Nemi opazovalec mest: fotograf- ska razstava fotografij Velenjskega gradu, do 30. 11 Mestna knjižnica Velenje: Ptice Šaleških jezer: fotografska razsta- va Vida Sajka, razstava slik Neve Kumer, Raz stava1 gledaliških pla- katov,klisto vvinfotogra fij, Bralec meseca: Drago Martinšek, novi direktor Knjižnice Velenje, raz- stavo je pripravila Stanka Ledi- nek; do 30. 11. Muzej premogovništva Slove- nije Velenje: Velenjske glinene ploščice – herbarij: Brezčasni za- pis narave avtorice Kate Laštro, Podzemni Nezemljani, razstava skulptur Staneta Špegla in Rudar- ji, fotografska razstava Aleksan- dra Kavčnika; do decembra Avla Mestne občine Velenje: Mandale, prinašalke svetlobe, razstava mandal Alojzije Šipek; do 30. 11. Galerija eMCe plac Velenje: Por- tret, fotografska razstava Ksenije Mikor; do 26. 11. Velika galerija Doma kulture Slovenske Konjice: razstava Pogled od tukaj in tam avtorice Natalije Juhart Brglez; do 20. 12. Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje – Sta- ra grofija: Kulturnozgodovinska razstava, Od gotike do historiciz- ma po korakih (prilagojeno za osebe z okvaro vida), Alma M. Karlin Poti Pokrajinski muzej Celje – Knež- ji dvorec: Celeia – mesto pod me- stom, Grofje Celjski, Od šivanke do zvezd (prazgodovinski del stalne arheološke razstave) Muzej novejše zgodovine Ce- lje: Živeti v Celju, Brlog igrač, uZobo zdravstve naI zbirkag(trenu- tno zaprta), Fotoatelje in galerija Pelikan, Spominska soba »Stari Pisker« Muzej Laško: Laško – potovanje skozi čas, V pradavnem Panon- skem morju in Pivovarstvo in zdraviliški turizem. Železarski muzej na Teharjah: Teharska koseška skupnost in Šol- stvo na Teharjah, avtorja razstav: Slavica Glavan in Matej Ocvirk Ipavčeva hiša Zgornji trg Šen- tjur: (skladatelji in zdravniki v 19. in 20. stoletju) Zgornji trg Šentjur: Muzej za- kladi Rifnika – najdbe iz arheo- loškega najdišča Rifnik (od ka- mene dobe do 6. stoletja našega štetja, predstavljenih je preko 600 najdb) in Spominska soba New Swing Quarteta s stalno razstavo Pesem Južne železnice. Pri železniški postaji Šentjur: Muzej južne železnice Na vrhu Rifnika: panojska raz- stava na prostem Rifnik in njego- vi zakladi in igrica Lov na zaklad Cerkev sv. Leopolda, Loka pri Žusmu: Muzejska zbirka Glažu- te na območju Žusma Planina pri Sevnici 37: Etnolo- ška zbirka Šmid, Kozjansko žari Muzej na Velenjskem gradu: Mastodonti, Afriška zbirka, Med romantiko in barokom, Stara tr- govina in gostilna, Ko je Velenje postalo mesto, Šaleška dolina 1941–1945, Grajska kapela, Zbir- ka sodobne slovenske umetnosti Gorenje, Zbirka kiparja Cirila Ce- sarja, 750 let Velenjskega gradu, Pešpot na Velenjski grad Mestni stadion Velenje: razstava ob 70-letnici Nogometnega kluba Rudar Velenje Hotel Paka Velenje: 20 let po- slovno-konferenčnega hotela Paka Spominski center 1991 Velenje: Spominski center 1991 predsta- vlja Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino v procesih osamosvajanja RS Poslovni center Megatel Vele- nje: Velenjske zgodbe, zgodbe iz preteklosti in sedanjosti Šolski center Velenje, B-stavba: Veščina, šport, umetnost, način življenja? Podružnična OŠ Plešivec: Za- puščina Ane Lušin, Cankarjeve ljubezni Razstavišče Vile Rožle Velenje: Sončne zgodbe mladega mesta Knjižnica Velenje – osrednje razstavišče: Prva berila, razsta- va iz zbirke prvih beril zbiratelja in kulturnika Marjana Marinška Podatke za napovednik je zbrala Tea Podpečan Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Janja Intihar, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si 24 FOTO TEDNA Št. 47, 25. november 2021 Nekje pod oblaki je megleno. Foto: GrupA Stari običaji Foto: SHERPA Št. 47/ Leto 76 / Celje, 25. november 2021 Podjetnika, ki gresta za soncem str. 36-37 Foto: Osebni arhiv Računalniški inženir Bogastvo okusov, Harmoniko zamenjal na čelu »letalonosilke« ujetih v kozarec str. 32-33 za varilni aparat str. 38-39 26 INTERVJU Št. 47, 25. november 2021 Olga Hočevar, upokojena učiteljica in pomočnica ravnateljice Vidi in sliši najbolj ranljive Mnogi se je spomnijo kot učiteljice fi zike in tehnike, spet dru- gi kot dolgoletne pomočnice ravnateljice, ki ji zaradi odprtosti in dostopnosti ni ušla niti ena sama malenkost v šoli. Nikoli se ni držala zgolj ustaljenih smernic poučevanja, temveč je na učiteljski poklic gledala širše. Videla in slišala je najbolj tihe, najbolj ranljive, ki so bili zaradi takšnih ali drugačnih stisk v družinah potisnjeni na rob razreda. Če se je le dalo, jim je zago- tovila brezplačno ekskurzijo, potrebščine ali druge malenkosti. Po upokojitvi leta 2006 se na tej poti ni ustavila. Kot predsednica Krajevne organizacije Rdečega križa Polzela velik del prostega časa posveti dobrodelnosti. ŠPELA OŽIR Njena prizadevanja je prepoznalo lokalno okolje in ji podelilo naziv častne občanke občine Polzela. »Naziv je spodbuda, saj je lokalno okolje prepoznalo moj trud in pri- zadevanja, a kljub temu še naprej ostajam Olga Hočevar, prostovoljka in humanitarka. Za ta naziv je zaslu- žen vsak prostovoljec, ki deluje pod okriljem naše krajevne organizacije, in vsak posameznik, ki je ponudil pomoč, a se ni niti nujno nepo- sredno obrnil name. Vse namreč ni v materialnih dobrinah. Morda je kdo opazil osamljeno gospo, se ji nasmehnil, jo pozdravil in z njo spregovoril nekaj stavkov. Širiti si namreč želim tudi tovrsten zgled,« pravi. Prostovoljstvu ste predani z dušo in s srcem. Že v času službovanja »Odprimo oči, vzemimo si čas in spregovorimo s kakšnim sosedom, morda sokrajanom, ki ga srečamo na sprehodu ali pred trgovino.« ste pomagali na različne načine. Kdaj ste začeli sodelovati z Rdečim križem? Z njim sem začela sodelovati leta 2006, ko sem se upokojila. Takrat me je nagovorila nekdanja sekretar- ka Območnega združenja Žalec, ali bi se pridružila članom v njihovih vrstah. Na izbiro sem imela, ali naj ostanem na Polzeli ali grem raje v Braslovče. Doma sem namreč v Pa- rižljah, ki sodijo v občino Braslovče, a smo številni Parižljani že od nekdaj zaradi bližine Polzele ves čas pove- zani z njo. Ker sem bila dolgoletna pomočnica ravnateljice v OŠ Polzela, sem se odločila, da bom ostala po- vezana s tem območjem. Ustanovili smo Krajevno organizacijo Rdečega križa Polzela, ki sodi pod okrilje Ob- močnega združenja Žalec. Šestintrideset let ste imeli stik z razmerami v družinah kot učiteljica in pomočnica ravnateljice, zadnjih petnajst let jih imate kot humani- tarka. Kaj opažate na terenu? Za kakšne stiske gre? Ljudje, ki potrebujejo pomoč, tega ne povedo. Redko kdo potrka na naša vrata in prosi zanjo. Pomemb- no je, da posameznike in družine, ki se znajdejo v stiski, prostovoljci prepoznamo sami, zato imamo raz- vejano mrežo prostovoljk na tere- nu. V vsakem naselju jih je nekaj. Pri svojem delu moramo biti zelo pazljive, da komu ne naredimo kri- vice ali da koga ne užalimo. Imamo to prednost, da je občina Polzela kot nekakšna velika vas, zaradi česar se bolj ali manj vsi poznamo. Poleg du- ševnih stisk, ki jih je vedno več, opa- žamo, da družine in posameznike vedno bolj bremeni plačilo položnic. Seveda naših razmer na terenu ne moremo primerjati z drugimi, kajti vsako območje je posebno. Omenili ste, da morate biti kot prostovoljci zelo pazljivi, da koga ne užalite. Opazite morda, da kdo, kljub temu da bi jo potreboval, po- moči ne sprejme? S posameznikom, za katerega vidi- mo, da potrebuje pomoč, naveže stik prostovoljec, ki mu je najbolj blizu in ga najbolj pozna. Poleg prostovoljk na terenu, ki imajo privilegij, da posame- znike poznajo, nam zelo pomagajo patronažne sestre, ki zaradi svoje narave dela najbolj vidijo, v kakšnih razmerah živi posameznik. Obenem so strokovni kader, ki mu ljudje naj- bolj zaupajo. Njena prizadevanja je opa- zilo lokalno okolje in ji po- delilo naziv častne občanke občine Polzela. Starejše občane že tradicionalno obi- ščejo, ko praznujejo devetdeset let. »Ob tej priložnosti jim podarimo košarico sadja in šopek iz devetdesetih rož iz krep papirja. Izdela jih ena od prosto- voljk.« Št. 47, 25. november 2021 INTERVJU 27 Občasno slišimo zgodbe, kako posameznik ali družina izkorišča pomoč. Ste kdaj na kaj takšnega naleteli tudi vi? V spominu so mi ostale besede, za katere se niti ne spomnim več, kdo jih je nekoč izrekel. Rekel je, da moramo biti humanitarci pripravljeni, da je ve- dno približno deset odstotkov takšnih ljudi, ki pomoč izkoriščajo. Podobno je na vseh drugih področjih. Prosto- voljci sicer nimamo tega občutka, morda tudi zato, ker smo osredoto- čeni predvsem na pomoč. A zagotovo bi se našel kdo, ki bi morda pomoč potreboval manj kot nekdo drug. Večkrat sem slišala, da nikoli ne odklonite pomoči. Če slišite, da dru- žina potrebuje kolo, ga najdete. Če vas prosijo za voziček, spet vztrajate tako dolgo, da ji ga lahko podarite. Kako vam to uspe? Trenutno iščem dva kombinezona za dojenčka, dvojčka. Če se malo po- šalim, so mi v petnajstih letih zrasle lovke, ki jih imam razpredene vsepo- vsod. Ko s kom sedim na koncertu, mu potiho rečem: »Veste, potrebovali bi to in ono.« Moja velika prednost je, da poznam ogromno ljudi, med katerimi je veliko mojih nekdanjih učencev. Ko potrebujemo kaj, z nji- mi navežem stik. Že pet let sodelu- jemo z otroško trgovinico, ki prodaja rabljena oblačila. Podarja nam tiste kose garderobe, ki jih družine oddajo za prodajo, a ker ne najdejo novega lastnika, jih pustijo kar v trgovini. Mi jih z veseljem sprejmemo. Še sreča, da imam razumevajočo družino. Ob- časno skladišče je namreč kar naša garaža. Na žalost na Polzeli nimamo prostora, kamor bi lahko shranili po- darjene reči. Dokler jih ne odpeljemo do posameznikov, jih moram hraniti kar v naši garaži. Na srečo gre vse hi- tro naprej. Dolgi zimski večeri in božično- -novoletni prazniki ponavadi stiske še poglobijo. V najbolj nezavidlji- vem položaju so starejši, ki živijo sami. Kako jim pomagate? V občini Polzela živi trenutno tride- set ljudi, ki so stari devetdeset ali več let, in približno sto takšnih, ki so stari 85 let ali več. Na srečo vse poznamo. V predbožičnem času bomo obiskali občane, stare 85 let in več, bolne, in- validne in jim podarili pakete, v kate- rih bodo maske, koledar, sok, pecivo in voščilo. Zaradi koronavirusa jim bomo darilca postavili pred vrata, pozvonili in se odmaknili. Moram povedati, da so ljudje že tako naveli- čani vseh teh ukrepov, da bi nas kar potegnili k sebi, da bi lahko z nami spregovorili. Starejše občane že tra- dicionalno obiščemo, ko praznujejo devetdeset let. Ob tej priložnosti jim podarimo šopek iz devetdesetih rož iz krep papirja in košarico sadja. Za vsako naslednje leto prejmejo čestit- ko in vrtnico. Že tako majhna pozor- nost jim pomeni ogromno. Vedno več se govori o nasilju nad starejšimi. Je morda prisotno v ka- teri od družin? Opažamo ga, vendar v promilih. V prvi vrsti gre za verbalno nasilje, a je vedno treba poznati obe zgodbi – starejših in mlajših. Tudi starejši, ko postanejo še starejši, želijo imeti svoj prav. Na srečo zelo hudih stvari ni. Sodelujete tudi pri dobrodelnem projektu Dobre vile, s pomočjo ka- terega mladi prostovoljci v pred- prazničnem času obdarijo otroke iz Spodnje Savinjske doline. Letos jih boste obdarili že četrto leto. Seznam otrok je vsako leto daljši. Kako ga pripravite? Prvo leto smo obdarili 43 otrok, letos jih imamo na seznamu že 171. Najprej smo bili osredotočeni zgolj na občino Polzela, v zadnjih letih smo na celotno dolino. Kdor kakorkoli pride v stik z Rdečim križem med letom, ga uvrstimo na seznam. V času šo- lanja na daljavo smo podarili dvajset računalnikov. To je primer, kako smo prišli v stik s temi otroki. Spet za dru- ge smo izvedeli, ko so šli na morje z Rdečim križem. Samo ena mamica je poklicala in prosila, ali lahko njena družina sodeluje v projektu, katerega vodja je moja vnukinja Liza. Mladi prostovoljci iščejo dobre vile in vilin- ce, ki so pripravljeni v vrednosti pet- indvajset evrov po navodilih napolniti škatlo. Te nato skrbno zavite v tednu pred božičem mladi prostovoljci ob pomoči gasilcev razvozijo po dolini. »S posameznikom, za katerega vidimo, da potrebuje pomoč, naveže stik prostovoljec, ki mu je najbolj blizu in ga najbolj pozna.« Omenili ste, da je Krajevna or- ganizacija Rdečega križa Polzela v času šolanja na daljavo otrokom podarila dvajset računalnikov, s katerimi je bilo izobraževanje v tistem času vsaj za odtenek lažje. Kako vam jih je uspelo tako hitro zagotoviti? Imeli smo izredno srečo, ker nam je na pomoč takoj priskočil eden od računalničarjev. Vse rabljene računal- nike, ki so nam jih podarili donatorji, je pregledal, zamenjal kakšno kom- ponento in nanje ponovno naložil vso programsko opremo. Njegov edini pogoj glede sodelovanja je bil, da je želel računalnik posamezni družini sam priključiti. Seveda ne bi šlo brez vseh donatorjev, ki so nam podarili računalnike. Če je presodil, da neke- ga računalnika ne bo mogel popraviti do te mere, da bi deloval brezhibno, ga nismo sprejeli. V povprečju smo morali v vsakega vložiti za šestdeset evrov novih delov, pri čemer so nas podprli Občina Polzela in zvesti dona- torji. Ključno pri tem je bilo sodelova- nje s socialno delavko v šoli. Tudi sicer zelo dobro sodelujete z osnovno šolo. Ko se bliža šolsko leto, priskočite na pomoč družinam z nakupom šolskih potrebščin. Pri tem smo se povezali z OŠ Pol- zela in s Karitas. Letos smo zbrali 1.600 evrov in pomagali več kot tridesetim učencem pri nakupu de- lovnih zvezkov. Župnijska Karitas vsako leto organizira akcijo zbiranja šolskih potrebščin in nas prav tako povabi k sodelovanju. To je še en pri- mer dobrega sodelovanja. Zelo sem si namreč zapomnila besede enega od predavateljev, naj ne hodi v hišo deset ljudi, temveč eden, drugi pa naj se povezujemo in sodelujemo pred tem. S tem zagotovo dosežemo ve- čji učinek, kot da kar naprej trkamo na vrata. Tukaj vidim našo dodano vrednost in napredek. Zelo dobro sodelujemo še z občino, društvom upokojencev in drugimi. Skupaj smo močnejši. Seveda hvala vsem donatorjem in vsakemu posebej za podporo in oporo. Kakšno je vaše sodelovanje z dr- žavo? Je dovolj odzivna? Ko gre za duševne stiske, bi morali prostovoljci imeti strokovno podporo. Pride petek, posameznik se znajde v krizi, niti pomisliti si ne upamo, kaj vse se lahko zgodi v soboto in nede- ljo. Ponavadi se obrnem na kakšnega študenta medicine, Občino Polzela in Območno združenje Rdečega križa Žalec, ki sodelujejo s centrom za so- cialno delo. Ko pokličem za pomoč, vztrajam tako dolgo, da se nekaj pre- makne. A mislim, da imamo v državi premalo opore. Izhajate iz učiteljske družine, za- radi česar ste se kot deklica kar pre- cej selili. Od kdaj živite v Parižljah? Na Polzelo se je moja družina pre- selila leta 1958. Tako oče kot mama sta bila učitelja, ki sta se morala, tako kot je bilo za tiste čase za ta poklic značilno, kar nekajkrat preseliti. Že jaz sem se šestkrat, moji starši še večkrat. Leta 1958 smo se ustalili na očetovem domu v Parižljah, kjer še danes živim z možem. Oba starša sta poučevala v OŠ Polzela, ki sem jo tudi sama obiskovala in kjer sem se po končanem študiju zaposlila kot učiteljica fizike in tehnike. Kako se spominjate tistega časa? Zelo rada sem bila učiteljica. Če bi še enkrat izbirala poklic, bi se zago- tovo še enkrat odločila za istega. V OŠ Polzela sem bila vseh šestintrideset let svoje delovne dobe, torej od prvega do zadnjega dne. Pomočnica ravna- teljice sem postala po trinajstih letih poučevanja in sem vztrajala do konca. Nikoli ne bom pozabila, kako me je nekoč v razredu obiskal inšpektor. Imela sem takšno tremo, da je zame Savinja tekla navzgor in ne navzdol. Ravno smo obravnavali Hookov za- kon, otroci pa so tako lepo sodelovali kot še nikoli. S svojim dobrim delom so me branili pred inšpektorjem, ki ni mogel verjeti, kako dober razred so. Poleg fizike ste poučevali tudi tehniko … Na tehnični pouk imam izredno lep spomin. Podeželski fantje so znali žagati, zabijati žeblje in še ve- liko več. Drugega kot malenkosti, na primer pravilnih izrazov za orodje in podobno, mi jih sploh ni bilo treba učiti. Strah me je bilo edino, da se ne bi kdo poškodoval. Učencem mo- raš dati veljavo. Učitelj jih le vodi in usmerja. Podobno je pri našem do- brodelnem projektu Dobra vila, ki ga vodijo mladi, starejši prostovoljci pa smo jim zgolj v oporo in pomoč, če je kdaj treba odpreti kakšna vrata, ki jih sami ne zmorejo. Kako pogosto se vam pridružijo mladi prostovoljci? Ste morda s hu- manitarnostjo »okužili« še katerega družinskega člana? Mlade prostovoljce moram zelo po- hvaliti. Razumljivo je, da v prostovolj- stvo zaradi vseh šolskih obveznosti ne morejo biti vpeti vsak dan, temveč je značilno zanje, da z nami sodelu- jejo projektno. Poleg Dobre vile, ki jim vzame največ časa, so še pred kratkim izrezovali rožnate in modre štorklje, ki jih podarimo novorojenč- kom, zbirali knjige oziroma z mentor- jem Območnega združenja Rdečega križa Žalec obiskali vse domove za starejše v Spodnji Savinjski dolini. Ne gre zgolj za dobro delo, temveč tudi za priložnost za njihovo druženje. Za prostovoljstvo sem navdušila vse tri vnukinje. Trenutno sicer največ časa za to najde vnukinja Liza. Na pomoč priskočita tudi Eva in Ana. Zelo sem ponosna, ko mi petletni vnuk Jaka prinese kakšno stvar in pravi, da bi jo dal tistemu, ki je nima. Ne maram na- mreč besed, kot so socialno ogroženi in ubogi. Veliko primerneje je govoriti o šibkejših družinah in posameznikih ali tistih, ki so se trenutno znašli v ekonomski stiski. Na nas vseh je, da jim v težkih časih stojimo ob strani. Včasih je namreč dovolj že malo … Brala sem knjigo, v kateri je de- ček, da bi lahko pomagal, želel ime- ti takšno moč, kot jo je imel Peter Klepec, ki je lahko ruval drevesa in premetaval velike skale. Učiteljica mu je rekla, da to na žalost ni mo- goče, lahko pa hišniku pridrži vrata, pomaga starejši gospe čez prehod za pešce ali opozori prvošolca, da ima odvezane vezalke. Začeti moramo pri drobnih stvareh. Foto: SHERPA Olga Hočevar je pred- sednica Krajevne orga- nizacije Rdečega križa Polzela od leta 2006. Krajevna organizacija Rdečega križa Polzela posebno pozornost namenja tudi najmlajšim občanom. »Vsak dan vsaj dve uri razmišljam o Rdečem križu,« pravi Olga Hočevar. »Pomembno je, da posameznike in družine, ki se znajdejo v stiski, prostovoljci prepoznamo sami, zato imamo razvejano mrežo prostovoljk na terenu.« 28 INTERVJU Št. 47, 25. november 2021 Mojmir Klovar, direktor Šolskega centra Celje Računalniški inženir na čelu »letalonosilke« Mojmir Klovar je od letošnjega junija direktor Šolskega centra Celje. Svojo poklicno pot je začel kot učitelj računalniških predmetov, bil nato pomočnik ravnatelja Gimnazije Lava in zadnjih trinajst let ravnatelj Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo ŠC Celje, ki jo zdaj vodi dr. Anita Laznik. Šolski center Celje sodi s petimi srednjimi šolami, ki jih obiskuje več kot tri tisoč dijakov, med največje tovrstne izobraževalne ustanove v Sloveniji. Od letošnjega junija ga vodi Mojmir Klovar, ki je tako nasledil Igorja Dosedlo. Pred tem je bil trinajst let ravnatelj Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo. Ustroj in delovanje »leta- lonosilke«, kot je center sočno poimenoval nekdanji šolski minister Slavko Gaber, sta mu dobro znana. Ne le da je bil dijak šole in se je izšolal za strojnega tehnika, po študiju računalništva se je leta 1989 vrnil v šolo kot učitelj raču- nalniških predmetov in postopoma kot dober organizator prevzemal vedno bolj odgovorne naloge. TATJANA CVIRN »Človek se mora odločiti, kako bo nadaljeval kariero,« je Mojmir Klovar odgovoril na vprašanje, kako to, da se je odločil prevzeti zahtevno nalogo zagotavljanja nemo- tenega fi nančnega delovanja centra. Ali je velikost centra pred- nost ali so tudi slabosti, ko gre za obvladovanje tako velikega sistema? Letos imamo 3.156 dijakov, kar je malo več kot lani, ob tem je v okviru centra še 374 študentov Višje strokovne šole, izvajamo tudi izobraževanje odraslih ter tečaje in druge de- javnosti v okviru Medpodjetni- škega izobraževalnega centra. Če gledam s svojega prejšnje- ga ravnateljskega položaja, je prednost velikosti, da sem lah- ko prišel do opreme, sredstev, znanja in ljudi, česar v manjši šoli ni mogoče imeti. Če sem kot ravnatelj potreboval mehatroni- ka, strojnika ali gradbinca, sem jih lahko dobil. Kot direktor bi rad to sodelovanje še pospešil. Prednost je tudi pri materialnih stvareh, ko lahko na primer tudi dijaki gimnazijskega programa spoznajo robote ali druge teh- nologije, ki jih ima center. Izzivi, ki jih direktorju prinaša takšen sistem, so, da mora zagotavljati fi nančna sredstva, saj država zagotavlja zelo malo denarja za vlaganje v stavbe in njihovo vzdrževanje. V preteklih letih smo zgradili dva prizidka, eden je bil vreden 400 tisoč, drugi 800 tisoč evrov. Oba smo uredili iz lastnih sredstev, ki jih ustvarimo na trgu ali prihra- nimo. Trenutno urejamo fasado, tudi na stavbi šole za storitvene dejavnosti in logistiko na Ljubljan- ski cesti jo bomo uredili. Od države smo letos pridobili 80 tisoč evrov za menjavo sistema prezračevanja v dveh kemijskih učilnicah. Je z dvema prizidkoma zdaj rešena prostorska stiska v šoli? Še vedno ne. Naše učilnice poka- jo po šivih zaradi zasedenosti. Omenili ste sodelovaje in po- moč učiteljev v okviru ŠC Celje. Kaj konkretno to pomeni za za- poslene? Če se v kateri šoli pojavi pri- manjkljaj ur pri določenem pred- metu, lahko poiščemo manjkajo- če ure v okviru drugih šol centra, saj so učitelji zaposleni v centru, ne v posamezni šoli. Sodelovanje vidim predvsem pri projektnih in raziskovalnih nalogah, ne toliko pri pedagoškem delu v razredu, ampak pri nadstandardnih dejavnostih, ki dajejo več znanja najboljšim dija- kom. Seveda moramo tudi tiste manj uspešne spodbujati, da posta- nejo boljši. Kaj šole omogočajo dijakom poleg po- uka? Kako je s projekti in sodelovanjem z gospodarstvom, ki je v vaših progra- mih zelo pomembno? V pedagoškem procesu lahko učitelji ponudijo več projektnega dela, kar je zla- sti zanimivo v zaključnih letnikih, kjer dijaki pripravljajo zaključne naloge. Do- datna znanja pridobivajo tudi pri pripravi raziskovalnih nalog, teh je 40 do 50 na leto, kar predstavlja precejšen del vseh srednješolskih nalog v Celju. V okviru sodelovanja z delodajalci gre za praktično izobraževanje, kjer dijaki triletnih šol preživijo 24 tednov pri delo- dajalcih in tehniki od 4 do 8 tednov. Pri tem imamo velik nabor podjetij, s kateri- mi dobro sodelujemo. Tretja možnost so mednarodni projekti, ki so zanimivi za dijake in učitelje. Gre za programe Erasmus+, s pomočjo ka- terih hodijo dijaki v tujino na prakso in izobraževanje. Septembra smo pridobili listine za splošno in poklicno izobraže- vanje, s čimer je mobilnost še olajšana. Odslej bo na voljo še več možnosti prakse v tujini. Nekatere šole sicer lažje najdejo partnerje kot druge. Na primer elektro- tehnika ni težko poslati v tujino, medtem ko je pri kemijskem tehniku težje zaradi omejitev pri dostopu do laboratorijev. Te težave rešujemo s partnerstvi, na primer s pobrateno šolo v Singnu imamo redne izmenjave. Na nedavni konferenci v Rimskih Toplicah z naslovom Kreativna učna okolja ste omenili, da je tehnologija sicer nujna pri izobraževanju, vendar je v prvi vrsti pomembna ustvarjalnost učiteljev. Vaša šola brez sodobnih teh- nologij skoraj ne more, zato je zagotovo še poseben izziv za učitelje, da ohranja- jo to ravnotežje. Ustvarjalno okolje pogosto zamenjuje- mo s tem, da je učilnica polna sodobne tehnologije. Vse to lahko popestri delo in pritegne pozornost dijaka. A še vedno mora svoje delo opraviti učitelj. Učitelje je treba izobraževati, obvladati morajo svojo stroko in biti pedagoško usposobljeni, da znajo snov podajati, kot je treba, čeprav vemo, da so razlike med njimi. Glede tega, kako podajajo znanje, je veliko mo- žnosti. Imeti morajo enaka izhodišča, da lahko na tej osnovi razvijajo svojo ustvar- jalnost in jo uporabijo v razredu. Tudi če zmanjka elektrike in ostaneta le tabla ter kreda, morajo znati učiti. Ko gre za stro- ko, samo tabla in kreda nista več dovolj. Na voljo mora biti kar nekaj opreme, da lahko določene stvari pokažemo. Ne mo- remo sicer slediti najnovejši ponudbi na trgu, a se v okviru centra trudimo naba- viti kar nekaj opreme, da sledimo času. Učitelje tudi pošiljamo na obiske sejmov v tujino, da vidijo zadnje tehnologije in ocenijo, kaj od tega je mogoče uporabiti v pedagoškem procesu. Iz podjetij verjetno sporočajo, kaj vse si želijo v izobraževanju, kaj bi bilo do- bro, da naučite dijake. Delodajalci bi radi dobili čim bolj izdelan kader. Kako krmarite med temi željami? Želja je veliko, delodajalci potrebujejo ozko usposobljen kader, a mi moramo Št. 47, 25. november 2021 INTERVJU 29 »Človek se mora odločiti, kako bo nadaljeval kariero,« je dejal Moj- mir Klovar in na osnovi dolgoletnih izkušenj pri delu v Šolskem centru Celje prevzel še njegovo vodenje. V okviru Šolskega centra Celje delujejo Gimnazija Lava in srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja, za kemijo, elektrotehniko in računalni- štvo, za strojništvo, mehatroniko in medije, ki deluje v Kosovelovi ulici, ter za storitvene dejavnosti in logistiko ob Ljubljanski cesti. V okviru centra delujeta tudi Višja strokovna šola in Medpodjetniški izobraževalni center. »Papirjev nimam rad, z vsako smreko, ki je ne podremo, nekaj prihranimo. Bil sem eden prvih ravnateljev v ŠC Celje, ki sem začel kolege obveščati po elektronski pošti, razne okrožnice so izginile z oglasne deske. To so zdaj prazne table, ki jih bomo raje opremili s priznanji.« Tudi Mojmir Klovar je bil kot dijak navdušen nad jadralnimi letali, a je ugotovil, da nima dovolj časa za vse, in je letenje opustil. Zadnja leta ga navdušujejo jadranje po morju in predvsem potovanje z avtodomom ter odkrivanje tujih dežel in zlasti čudovitih kotičkov Slovenije. Tako se spočije v naravi in se odklopi od vseh tehnologij, kar je občasno nujno za nabiranje moči. dijake pripraviti tako, da imajo pre- gledno znanje za vsa področja. Ozka specializacija je naloga delodajalca v času, ko ima dijaka na praktičnem usposabljanju z delom ali ko ga za- posli in doizobrazi. Tudi tehnologije se hitro menjujejo, zato mora tudi delodajalec skrbeti za izobraževa- nje. Pogrešamo ta del sodelovanja z delodajalci, da bi ti sami poskrbeli za nadaljnje izobraževanje. To se je v zadnjem času začelo spreminjati, saj delodajalcem primanjkuje določenih kadrov, iščejo naše dijake, ki so zelo zaposljivi. Zato nas ne skrbi, da naši dijaki po končani šoli ne bi našli služ- be ali da ne bi mogli študirati. Zanimanje za srednješolske pro- grame v okviru centra je različno. V ene je že nekaj let velik vpis, v druge vedno manjši. Kakšne so raz- mere, se spreminjajo? Vse šole imajo omejitve pri neka- terih programih, kar velja za srednje strokovno izobraževanje in tudi gi- mnazijsko. Pri poklicnem izobraže- vanju so prav tako programi, kjer je zanimanje veliko, in takšni, kjer ni zanimanja. Poklici gradbene stroke so trenutno precej nezanimivi, kar je zelo slabo z vidika kasnejših iz- vajanj obrtniških del. Verjetno se bo z migracijami to uravnavalo, a mo- rali bi poskrbeti tudi za svoj kader. Za kleparja krovca se v celi Sloveniji izobražuje le nekaj dijakov, pri nas nihče, čeprav vemo, da so vsako leto v Sloveniji ujme in da manjka mojstrov za ta dela. Marsikateri poklic je med mladimi nezanimiv tudi zato, ker je dobil v preteklosti negativno oznako. »Najhuje je bilo, ker se spomladi od maturantov po štirih letih šolanja niti posloviti nisem mogel.« Kljub dvema prizidkoma učilnice Šolskega centra Celje zaradi zasedenosti še vedno pokajo po šivih. »Nekaj gradbenih podvigov še imamo v načrtu. Radi bi končali urejanje gradbenih delavnic in postavili sodobnejšo stavbo, da bodo imeli dijaki boljše pogoje za delo.« Pri tem se nekateri poklici vračajo in upam, da bomo spet dobili programe, za katere še imamo strokovnjake, ki bodo lahko poučevali. Večja težava so poklici, kjer tudi učiteljev ni več. Takšen je na primer program zlatarja. Nekoč je bil Šolski center Celje edini zavod, ki je nudil tovrstno izobraže- vanje. Zdaj imamo kakšnega kandida- ta samo še v izobraževanju odraslih. Ne vemo, kdo bo v prihodnje to učil, saj ta znanja izginjajo. Verjetno imate tudi pri iskanju učiteljev strokovnih predmetov kar nekaj težav, saj na primer inženirji hitro najdejo boljše plačano službo v gospodarstvu. Veliko težav imamo in rešujemo jih v okviru centra s skupnimi močmi. Ko je bilo dijakov manj, smo si celjske šole pomagale, saj zgledno sodeluje- mo. Zdaj ko je dijakov v vseh šolah več, prihaja do težav tudi pri iskanju učiteljev splošnih predmetov in seve- da tudi strokovnih. Že četrtič imamo na primer razpis za učitelja fizike, ki bi zamenjal kolega, ki bo šel v pokoj. Ne vem, kako bomo. Na primer plača učitelja začetnika za področje računalništva res ni pri- merljiva s plačo inženirja računalni- štva v gospodarstvu. Pri odločitvi za pedagoški poklic mora biti še katera druga motivacija. Tudi meni so govo- rili, da bi več zaslužil, če ne bi izbral učiteljskega dela. Na en stani ste šole financirane po »glavarini«, a zraven morate zago- tavljati dovolj visoko zahtevnostno in kakovostno raven. Ali to pomeni, da na koncu vsi izdelajo razred? Že v osnovnih šolah je vedno več odlič- nih, kako je pri vas? Tu niso vsi odlični, tudi kdo po- navlja. Doslej zaradi obstoja nekega programa nismo »spuščali« dijakov v višji letnik. Vedno pričakujemo, da di- jak doseže minimalno raven znanja, ki ga pričakujemo. Tudi nismo nikoli odganjali dijaka, ki mu ni šlo, ampak smo skušali ugotoviti, kaj je narobe, in ga po možnosti pripeljati do cilja. Zavedamo se, da moramo dijaka, ki nam je bil zaupan, pripeljati do kon- ca, do zaključnega izpita ali mature. Pri vseh to res ne gre. Letos smo celo imeli primere, ko starši niso vpisali dijakov v šolo zaradi ukrepov v zvezi z epidemijo, kar se mi zdi neodgo- vorno. To so velike travme za otroke. Imeli smo tudi primere, osebnostno pogojene, ko so se dijaki za nekaj časa prestavili v program izobraževanja za odrasle, se malo zresnili in se nato vrnili v redni program. Vsak dijak je za nas pomemben. Kako ste se znašli v novih razme- rah, ko so šole in učitelji dobili vrsto novih zadolžitev in ko se vsi vedno ne strinjajo z ukrepi? Kaj se vam zdi najtežje? Posebnih težav v srednjih šolah do- slej nismo imeli. Tudi ne večjega na- sprotovanja med starši. Težko rečem, kaj je prav. Glede na številke o okuže- nih in bolnih bi morali biti ukrepi še strožji. Veliko skušamo narediti pred- vsem z osveščanjem dijakov. Ampak pri nas so samo do treh popoldne in ne vemo, kaj počnejo, ko zapustijo šolo. Glede na število okuženih in šte- vilo oddelkov v karanteni – trenutno jih je deset – večjih težav nimamo. V sredo smo našli samo enega pozitiv- nega. Veliko je razredov, kjer imajo dijaki izpolnjen pogoj PCT. Zakaj se potem v šolah lomijo ko- pja, če tudi vi ugotavljate, da šole niso žarišča okužb? So ukrepi po vašem mnenju sorazmerni? Mogoče gre predvsem za medijsko izpostavljenost tistih, ki ukrepom nasprotujejo. Menim, da so trenu- tni ukrepi popolnoma sorazmerni in tudi obvladljivi. Ni idealno, učitelj mora početi nekaj, kar ni njegova osnovna naloga. A tudi brez odlokov bi to lahko počeli. Najbolj pomemb- no je, da se znamo pogovarjati. Če znam zaposlenim predstaviti, zakaj pričakujem, da se samotestirajo ali cepijo, je drugače, kot če maham z nekim členom in odlokom … Raje skušam prepričati sogovornika, da je treba nekaj ukreniti. Enako velja v odnosu učiteljev do dijakov. Dijaki v 3. in 4. letniku vedo, kaj pomeni iz- obraževanje na daljavo in so pripra- vljeni narediti marsikaj, da bi lahko ostali v šoli. V srednjih šolah smo se dogovorili, da je hibridni pouk le za tiste oddel- ke, ki so v karanteni, ne za tiste, ki so doma, ker ne želijo nositi maske ali se samotestirati. Maturanti so bili spomladi pri- krajšani za maturantski ples, kako kaže letošnjim četrtošolcem? Joj, to ste vprašali starega organi- zatorja maturantskih plesov … Matu- rantske plese sem organiziral od leta 1993, dokler nisem postal ravnatelj. Všeč mi je organizacija različnih do- godkov, kar velja tudi za plese. Anek- dot, ki so s tem povezane, je veliko. Sploh s prvih plesov, ko so starši še lahko prinašali marsikaj v dvorano. Zdaj je drugače, a vselej skušamo za- gotoviti, da je cena karte dostopna. V šolskem letu 2020/21 plesa žal ni bilo, zdaj se pogovarjamo, da bi ga letos poskusili izpeljali. Ne vemo še, kako in kdaj. Plesne vaje se še tudi niso za- čele. Vse bo odvisno od razmer. Foto: SHERPA 30 PORTRET Št. 47, 25. november 2021 Adina Mlivić iz Celja, kandidatka za inženirko leta Njen poklicni svet so vozički, transportna sredstva in regali Med letošnjimi kandidatkami za inženirko leta je Adina Mlivić iz Celja, ki je kot inženirka logistike zaposlena v podjetju BSH Nazarje. Tako kot preostalih devet kandidatk je s tem postala ambasadorka inže- nirskih poklicev med dekleti. V Evropi je v naravo- slovne tehnične študije vpisana le približno četrtina deklet, v Sloveniji tretjina. Cilj izbora je prikazati, kako zanimive stvari počnejo slovenske inženirke in kako s svojim znanjem ter delom prispevajo k na- predku. ŠPELA OŽIR »Na začetku kariere so me sodelavci na sestankih na temo proizvodnih procesov pogosto imenovali Edina namesto Adi- na, saj sem bila običajno edino dekle na sestanku. Vedno sem gojila ljubezen do tehnike, moj poklicni svet je postal svet vo- zičkov, transportnih sredstev, regalov, proizvodnih in skla- diščnih shem,« pravi Adina Mlivić, ki se je pred dvanajsti- mi leti v podjetju BSH Nazar- je zaposlila kot tehnologinja. »Kljub temu da so me najprej obkrožali samo sodelavci, so me bili veseli in so me lepo sprejeli ter se mi kot ženski ni bilo treba še dodatno uvelja- vljati. Res je, da sem se morala navaditi na moško dinamiko, s čimer nisem imela posebnih težav. Morda tudi zaradi po- zitivne energije, ki je vladala med sodelavci,« pravi rojena Velenjčanka, ki zadnja leta s svojo družino živi v Celju. Njena strast je »vitka« logistika Danes je kot inženirka lo- gistike, specializirana za in- terno logistiko, odgovorna za načrtovanje, realizacijo in »V podjetjih, kot je naše, je zelo pomembno, da je logistika dobro organizirana. Če gre na tem področju karkoli narobe, lahko v skrajnem primeru podjetje ostane brez materiala, zaradi česar se proizvodne linije ustavijo.« Adina je koordinatorica skupine interne logistike, kjer s sodelavci skušajo doseči najbolj optimalen materialni in informacijski tok. optimizacijo materialnih ter in- formacijskih tokov na poti med skladiščem in proizvodnimi li- nijami. Obenem je koordinato- rica skupine interne logistike, kjer s sodelavci skušajo doseči najbolj optimalen materialni in informacijski tok. Njena strast je »vitka« logistika, zato se je zelo veselila uvedbe prvega avtonomnega vozila v skladišč- no poslovanje ter sodelovanja pri projektu proizvodnje brez viličarjev, kar so zunanji opa- zovalci večkrat izpostavili kot primer dobre prakse prav na področju interne logistike. »V podjetjih, kot je naše, je zelo pomembno, da je logistika dobro organizirana. Če gre na tem področju karkoli narobe, lahko v skrajnem primeru podjetje ostane brez materiala, zaradi česar se proizvodne lini- je ustavijo. Naš glavni cilj, da stranka pravočasno dobi apa- rat, zato ni dosežen. Področje, s katerim se ukvarjam, je sicer le del oskrbovalne verige,« po- jasni štiriintridesetletnica, ki jo je zaradi strokovnosti, preda- nosti delu in ambicioznosti podjetje samo prepoznalo kot potencialno in ustrezno Adina Mlivić je kot inženirka logistike, specializirana za interno logistiko, v podjetju BSH Nazarje odgovorna za načrtovanje, realizacijo in optimizacijo mate- rialnih ter informacijskih tokov na poti med skladiščem in proizvodnimi linijami. kandidatko za inženirko leta. »Nadrejeni so me vprašali, ali sem pripravljena kandidirati. Zame je bila to velika čast, saj je to potrditev, da delam dobro in mi pri tem zaupajo.« Adina je, kot je zanjo značilno, tudi to vlogo vzela skrajno resno. »Po- zivam vsa mlada dekleta, naj se pogumno, če se jim nekje v malih možganih zdi, da bi bila inženirke, odločijo za to. Na koncu namreč ugotoviš, da je ta inženirska pot prav odlič- na in da se na njej tudi ženske znajdemo zelo dobro.« Izbor Inženirka leta vsako leto javnosti predstavi deset zanimivih inženirk, ki s svojo osebnostjo in delom mlade lahko spodbudijo, navdušijo ali opogumijo za odločitev o inženirski študijski ali poklicni poti. Iz naše regije je med njimi letos Velenjčanka Adina Mlivić, ki zadnja leta z družino živi v Celju. Ali ji bo uspelo postati inženirka leta, bo znano januarja. »Pozivam vsa mlada dekleta, naj se pogumno, če se jim nekje v malih možganih zdi, da bi bila inženirke, odločijo za to. Na koncu namreč ugotoviš, da je ta inženirska pot prav odlična in da se na njej tudi ženske znajdemo zelo dobro.« V prostem času orientalska plesalka Adina je že kot deklica oče- tu rada pomagala pri domačih tehničnih opravilih. Že takrat je nadvse uživala, ko sta raz- mišljala, kako se bosta lotila dela in kakšen material bosta potrebovala, zaradi česar ji je bilo samoumevno, da se tudi dekleta lahko uveljavijo v teh- ničnem svetu. »Ko sem začela razmišljati o študiju, se nisem mogla znebiti občutka, da so kljub vsemu nekateri poklici »Na začetku kariere so me sodelavci na sestankih na temo proizvodnih procesov pogosto imenovali Edina namesto Adina, saj sem bila običajno edino dekle na sestanku.« Njena strast je »vitka« logistika, zato se je zelo veselila uvedbe prvega avtonomnega vozila v skladiščno poslovanje ter sodelovanja pri projektu proizvodnje brez viličarjev. bolj rezervirani za moške in spet drugi za ženske. Želela sem izbrati študij, ki bi mi, tudi če se ne bi znašla v tem moškem svetu, omogočal var- nost. Logistika je zelo široka in interdisciplinarna ter pri- ljubljena med ženskami. Tudi če se ne bi mogla ukvarjati s tehničnimi podvigi, ki so mi pisani na kožo, bi v logistiki brez težav našla bolj žensko delo. A potiho sem si kljub vse- mu želela, da bi se ukvarjala z bolj tehničnim področjem,« se spominja inženirka, ki se je po končani gimnaziji v Velenju vpisala na Fakulteto za logisti- ko v Celju. Najprej je končala dodiplomski bolonjski študij in nadaljevala še na magistr- ski stopnji ter pridobila naziv magistrica inženirka logistike. V zasebnem življenju je za- dnji dve leti in pol predvsem mama. Ima namreč toliko sta- rega sina, a kot pravi, še vedno najde čas za svoje konjičke. Že več kot deset let se ukvarja z orientalskim plesom. Kolikor ji ostane še časa, rada bere in po- sluša podkaste, tako nekoliko lahkotnejše kot bolj strokovne. Foto: osebni arhiv V zasebnem življenju je zadnji dve leti in pol predvsem mama. Ima toliko starega sina, a kot pravi, še vedno najde čas za svoje konjičke. Zadnjih deset let pleše orientalske plese, nadvse rada posluša podkaste in bere knjige. Št. 47, 25. november 2021 REPORTAŽA 31 Mitja Vasle ima nad dogajanjem v sobi nadzor kot »game master« oziroma nekakšen vodja igre. Obiskovalce spremlja s pomočjo kamere in zvočnikov ter jim, če jim zmanjka idej, ponudi pomoč. V sobi pobega v Šempetru v Savinjski dolini Kdo bo najhitreje nahranil zajca? To je rdeča nit prve sobe pobega na kmetiji, ki si jo je družina Vasle zamislila na svojem mini ranču v Šempetru v Savinjski dolini. Obiskovalci v tamkajšnji sobi ne rešujejo sebe, temveč je njihov glavni cilj, da čim hitreje nahranijo zajca, ki nanje čaka v zajčniku. Mini ranč je namreč znan po najrazličnejših vrstah do- mačih živali in rojstnodnevnih zabavah za najmlajše. S tokratno pridobitvijo je gospodar Mitja Vasle, ki se mimogrede poleg kmetovanja ukvarja še z domiselni- mi preureditvami starodobnikov, poskrbel za zabavo nekoliko starejših otrok in odraslih obiskovalcev. ŠPELA OŽIR Člani družine Vasle so veliki navdušenci nad sobami pobe- ga. Do zdaj so jih obiskali že petnajst po vsej Sloveniji in vsaka zase jih je, kot pravijo, navdušila. »Na prvi pogled za- pletene stvari se z malo razmi- sleka izkažejo za zelo prepro- ste. Zgodi se, da neko nalogo »Ker je soba na mini ranču, ki je v prvi vrsti namenjen otrokom, veliko staršev misli, da je tudi soba pobega primerna za mlajše otroke, a ni povsem tako. Priporočljivo je, da so otroci stari vsaj deset let oziroma lahko tudi manj, če so s starši.« prej reši petletnik kot odrasel človek. Majhni otroci namreč razmišljajo povsem drugače, zato je dobro, če se izziva loti celotna družina, ki se ob tem poveže in zabava,« navdušeno pravi Mitja Vasle, ki se mu je pred nekaj leti utrnila misel, zakaj tovrstne oblike zaba- ve ne bi uredili na njihovem mini ranču. Prazen prostor nad osrednjim gospodarskim poslopjem, ki je bil kot nalašč za to, je razdelil na dva dela. V prvem je prostor za »game ma- sterja«, osebo, ki vodi igro in je obiskovalcem, če jim zmanj- ka idej, s pomočjo kamer in mikrofona na voljo v vsakem trenutku. Drugi del je name- njen sobi pobega oziroma osrednjemu prizorišču igre, ki poteka v prostoru, v katerem je zaprta skupina ljudi, ki mora s pomočjo ugank, računov, na- migov ter drugih vrst pomoči poskusiti čim prej – ponavadi v uri – priti na prostost. Čim prej do pravega ključa Glede na to, da imajo Va- sletovi kmetijo, je bilo nekaj samoumevnega, da so sobo uredili v podeželskem slogu. Obiskovalci so v njej postavlje- ni pred izziv, kako najhitreje priti do zajca in ga nahraniti. To lahko najbolj spretni ra- zumejo že kot prvi namig, ko vstopijo v sobo, ki je na prvi pogled videti povsem prepro- sto, a se v njej skriva ogromno neznank, ki jih mora skupina rešiti, da najde pravi ključ, s katerim odklene zajčnik. Mitja Vasle je z družino vseh deset ugank zasnoval popolnoma sam in jih skril za takšne in drugačne predmete s kmetije. »S postavitvijo sobe za pobeg se ukvarjajo celo podjetja, ki naročniku, da si zanj zamislijo koncept in preizkušnje, zara- čunajo od deset do petnajst tisoč evrov,« pojasni Šempe- tran, ki ima nad dogajanjem v sobi nadzor kot »game master« oziroma nekakšen vodja igre. Vsaka skupina se reševanja loti povsem drugače, vsem je sku- pno, da vse uganke in namige uspejo razvozlati v približno uri. Do zdaj se do ključa brez namigov ni prebila še nobena. Rdeča nit sobe pobega na Mini ranču Šempeter je, kako najhitreje priti do zajca in ga nahraniti. Velik ljubitelj sob je sin Maks. Glede na to, da imajo Vasletovi kmetijo, je bilo samoumevno, da so sobo uredili v podeželskem slogu. »Na prvi pogled zapletene stvari se z malo razmisleka izkažejo za zelo preproste. Zgodi se, da neko nalogo prej reši petletnik kot odrasel človek.« Še hmeljska soba »Ker je soba na mini ran- ču, ki je v prvi vrsti name- njen otrokom, veliko staršev misli, da je tudi soba pobega primerna za manjše otroke, a ni povsem tako. Priporočlji- vo je, da so otroci stari vsaj deset let oziroma lahko tudi manj, če so s starši,« še doda- ja Mitja, ki mu zamisli na tem področju ne manjka. V glavi jih ima toliko, da že razmišlja o drugi sobi pobega. »Glede na to, da smo na ranču v Spo- dnji Savinjski dolini, bo ta na temo hmelja. Morda bo kdaj v prihodnje nastala še kavboj- ska soba, za katero že imam sceno,« ob koncu še namigne Savinjčan, ki je sicer velik lju- bitelj starodobnih »hroščev«. Do zdaj jih je na domiseln na- čin predelal že kar nekaj. Naj- več medijske pozornosti je bil zagotovo deležen »hrošč«, ki ga je spremenil v limuzino. Kdo ve, morda si bo kdaj kot ljubitelj »hroščev« zamislil sobo pobega tudi na to temo. Foto: Andraž Purg – GrupA Na poti do cilja je treba razvozlati namige, katerih rešitve obiskovalce vodijo do cilja. Člani družine Vasle so veliki navdušenci nad sobami pobega. Do zdaj so jih obiskali že petnajst po vsej Sloveniji in vsaka zase jih je, kot pravijo, navdušila. Poleg Mitje je velik navdušenec nad tovrstnimi podvigi tudi njegov sin Maks, ki očetu rad priskoči na pomoč. Soba je opremljena s kamero, s pomočjo katere Mitja spremlja dogajanje v prostoru. 32 SPODBUDNA ZGODBA Št. 47, 25. november 2021 Preplet vrtnarstva in kuharskega znanja Bogastvo okusov, ujetih v kozarec Kako spajati na videz nezdružljive okuse in kako divjino narave v mesecih, ko je vsega v izobilju, ujeti za dni, ko narava počiva? To dobro uspeva priznanemu kuharju Borutu Jovanu. Samo letos je po njegovih receptih nastalo približno 25 tisoč kozarcev dobrot. Kuhar, ki je pred leti vodil nekatere znane restavracije, je pred časom zagrizel v delo v družinskem vrtnarstvu in po kuhalnici segel le ob občasnih priložnostih. S svojo linijo vložnin zdaj dokazuje, da lahko gre oboje z roko v roki. »Kulinarično ustvarjanje mi je manjkalo, zdaj lahko spet izživim to svojo strast.« TINA STRMČNIK Ko je doma oznanil, da bo kuhar, je bil star trinajst let. Živel je za svoje sanje in je za njihovo izpolnitev trdo garal. Učil se je v številnih priznanih restavracijah doma in v tujini. Pri 21 letih je postal šef kuhinje v go- stilni Ahac, nato je presedlal v gostišče Miran. Sledil je vodstveni položaj v hotelski kuhinji v Moravskih Toplicah, ko je s sodelavci pripra- vljal razkošne obroke, slavnostne pogostitve, silvestrske večerje. Naslednja stopnička je bila Galerija okusov. Ko si je z ženo Klavdijo ustvaril družino, se je posvetil družinskemu poslu, vrtnarstvu. »Kuharija bo vedno v mo- jem srcu. Tega ne bom nikoli opustil. Ampak rad bi se posvetil družini. Dela ne bo manj, ampak če izberem vrtnarskega, bomo več skupaj. Še vedno lahko kaj dobrega skuham za prijatelje in družino ter svojo kulinarično dušo izživim ob posebnih dogodkih,« je dejal v intervjuju za Novi tednik pred leti. »Nekoliko bolj divji okusi, kot so vloženi čemaževi popki in še marsikaj drugega, so pri Skandinavcih na primer na trgu že desetletje. Črne orehe sem pred petnajstimi leti kupoval v Avstriji, kot kuhar sem si jih pripravljal sam in jih uporabljal pri svojem delu.« V zadnjem obdobju je razmišljal, kako svoje kulinarično znanje združiti z vsemi svežimi sestavinami, ki jih vzgajajo v rastlinjakih Vr- tnarstva Valner v Vodružu pri Šentjurju. Ker ceni domačo pridelano hrano, je velikokrat s taščo pridno vlagal dobrote za svojo družino. Sčasoma je spoznal, da tovrstni izdelki zani- majo širši krog ljudi. Ker ustvarja s srcem, je prav v tem našel navdih za ime svoje blagovne znamke vložnin. Z njimi je hi- tro našel pot v manjše trgovine z doma- čimi izdelki po vsej državi. Ponuja jih tudi v spletni trgovini. Od januarja bo svoje dobrote lahko ustvarjal v novih kupci. »Vsak izdelek skušam pripra- viti nekoliko drugače, kot to velja za klasično različico. Rad naredim kaj, kar je izven okvirjev. Čeprav se tople vode na novo ne da odkriti,« je pojasnil. prostorih v bližini vrtnarstva, kjer bo imel proizvodno linijo, polnilnico, hladilnico in skladišča. Povezati na videz nezdružljivo V letih, ko je dejavneje vrtel kuhalnico, je spoznal, kako združevati na videz nezdru- žljive okuse. Zato v kozarcih z njegovim podpisom nika- kor niso le sestavine, ki jih določa osnovni recept. Okus njegovemu ajvarju na primer dajejo beli jajčevci in poseb- na, bolj sladka vrsta paprike. In prav to ga razlikuje od aj- Od tradicije do sodobnosti Lotil se je tudi izdelave dže- mov. Tistega z okusom sliv varja, ki ga ustvarjajo naši južni sosedje. Tako imenovana snack paprika, ki ji pri Valnerjevih rečejo kar zelenjava za sladkanje, ga močno navdušuje. Ljudje vanjo radi zagrizejo, ko jo svežo poberejo na vrtu. A tudi v obdobju, ko narava počiva, ni njeno okušanje nič manj naredi tako, kot ga je naučila babica, ko je v loncu združi- la pečene slive z dodatkom ruma. Sicer želi Borut Jovan vsako sadje povezati z oku- si, ki se bohotijo med poli- cami vrtnarije. Marelicam dodaja sivko. V namazu iz hruške viljamovke lahko začutimo limonin timijan. Maline povezuje z belo čokolado. Med njegovimi zadnjimi novostmi je džem, kjer se prepletata jagoda in rabarbara. slajše. »Vlagam kar celo, odstranim ji samo pecelj,« je razkril kulinarični navdušenec. Ker v zadnjem času Slovenci radi posegamo po pekoči zelenjavi, je moški svet zelo dobro sprejel vložene jalapeno paprike. Gre za zelo mesnate či- lije, ki jih Borut Jovan vlaga tako, da se prepletajo sladki in kisli okusi. Ko jih je prvič ponudil, so bili prava uspešnica in še danes so dobro sprejeti med Bogate izkušnje je med drugim nabiral v resta- vracijah Geranium, Hisop, La Subida, Hiša Franko in Galerija okusov. Zdaj je svoj šef, ko kombinira dobrote, ki jih pridelajo iz sadik Vrtnarstva Valner. »Ljudje o kulinariki vedo vedno več, vedno bolj so izobraženi na tem področju, več je tudi načinov, kako pridejo v stik z nekoliko drugačno ponudbo. Preskok, ki smo ga naredili v zadnjih nekaj letih, je res precejšen.« Na srečo ima enostaven dostop do pestre palete sadik. V zavetju vrtnarstva lepo rastejo v loncih. Nato jih prevzame kmet, s katerim je priznan ku- Št. 47, 25. november 2021 SPODBUDNA ZGODBA 33 Vse, kar počne, dela s strastjo in z ljubeznijo, zato se ime njegove blagovne znamke glasi Heart made oz. Narejeno s srcem. Ker bi rad svoje izdelke ponudil tudi kupcem čez mejo, se je odločil za ime blagovne znam- ke v angleščini. Z ženo sta naročila tudi pre- vode v nemščino. »V vrtnarstvu imam sicer veliko obveznosti, ogromno se še moram naučiti, to res rad počnem. A kulinarično ustvarjanje je nekaj, kar bo vedno prisotno v meni. S svojimi vložninami na nek način združim oboje.« har sklenil partnerstvo. Tako sadike pridejo na njivo, čez nekaj časa sledi pobiranje nji- hovih plodov. »Za takšno sodelovanje sem se odločil, ker imamo v vrtnarstvu že sami ogromno dela, tudi prostora nimamo dovolj, da bi se lahko ukvarjali s pridelavo zelenja- ve. Zaenkrat se ne nameravamo širiti,« je povedal. Na tone zelenjave Vložiti nekaj kilogramov zelenjave je naj- brž eno, pripravljanje cele serije vložnin pa najbrž nekaj čisto drugega, ga pobaram. »Lani sem se še malo igral, zdaj pa sem res načrtoval velike količine izdelkov. Še sam nisem imel povsem jasne predstave, kakšen zalogaj bo to,« je iskren. Kmetu je letos v go- jenje predal več kot pet tisoč sadik paprike in čilija in čez nekaj mesecev dobil več kot de- set ton zelenjave, ki jo je bilo treba shraniti. Ker mu narava pomaga z obiljem pridelkov, je svojo dejavnost zasnoval še nekoliko am- biciozneje. Prve sadike bo dal v zemljo že v začetku maja, druge mesec kasneje. Tako bo imel določeno sadje, zelenjavo in zelišča na voljo od začetka avgusta do konca oktobra. »Da vse skupaj shranimo, je treba veliko pri- dnih rok. Gre za tri mesece trdega dela. Če ni zmrzali, lahko zelenjava na njivi sicer počaka dolgo v jesen. Tam lepo počasi zori, je zelo čvrsta, enkratna.« Prepletanje različnih znanj Ena od prednosti njegove nove podjetniške zgodbe je, da lahko pomaga, ko je največ dela v vrtnarstvu. Ko pride kakšno obdobje zatiš- ja, s svojo ekipo spet poskrbi za novo serijo vložnin. Preden jih lahko ljudje poskusijo, morajo zoreti tri mesece. »To je pomembno predvsem za vso zelenjavo, ki jo vložim v kis. »Delu v kulinariki sem posvetil vrsto let, to me še vedno veseli in spajanje različnih okusov je zame nekaj naravnega. To so prebliski, ki se v moji glavi zgodijo kar sami.« »Nekaj mesecev sem res močno vpet v delo z vložninami, a so tudi meseci, ko lahko več delam za vrtnarijo. Ko si bom lahko privoščil še kakšnega zaposlenega, bo veliko lažje.« Paprika se enostavno mora prepojiti z njim, sicer ni dobra,« je povedal. Nato je treba vse izdelke opremiti z nalepkami, jih ustrezno zapakirati, sledi odpošiljanje oz. razvažanje na različne naslove. Tudi za ljubitelje eksotike Čeprav ponuja pesto paleto omak, nama- zov, mezg, pestov in začimbnih soli, s tem še ni izčrpal vseh svojih idej. Snuje namreč posebno linijo, namenjeno navdušencem, ki v svoje jedi radi vključujejo nekoliko nevsak- danje sestavine. V kozarce bo med drugim shranil črne orehe, ki jih lahko zasledimo, kadar si privoščimo obrok v kakšni boljši restavraciji. »Zelene orehe, ki jih na primer ljudje uporabljajo, ko delajo orehov liker, namočim v vodo. Čez nekaj časa jih skuham in vlagam podobno kot kisle kumarice. Okus je sladko-kisel, oreh se iz zelenega spremeni v črnega,« je pojasnil. Zasnoval je že tudi vložene čemaževe popke, ki se podajo k različnim predjedem, paštetam, narezkom in namazom. Še posebej ga veseli ustvarjanje posebnih kisov. Kmalu bo na primer ustekleničil kis hruške viljamovke, ki je že dovolj dozorel. Zelo dobro kaže tudi kisu iz temnega piva, je ocenil. Kulinarični navdušenec načrtuje še pripravo malinovega kisa. Njegov balza- mični kis bo v hrastovih sodih zorel več let. »Zdaj se še samo učim. Ni rečeno, da mi bo uspelo. A če mi bo, bo ta kis imel pravi okus v obdobju, ko bom sam najverjetneje lahko začel razmišljati o upokojitvi,« se nasmeji. Foto: Osebni arhiv Boruta Jovana Po vložninah s podpisom Boruta Jovana povprašujejo tudi trgovske verige. Vendar bi rad dal njihov ustvarjalec času čas. »Ne zdi se mi dobro, če se človek prehitro zaleti s svojimi odločitva- mi,« je povedal. 34 FOTOREPORTAŽA Št. 47, 25. november 2021 Umetniška četrt U4 Kjer je kultura doma, se barve čutijo in vinca še ni zmanjkalo. Brez glasbe pa tudi ne gre. Besedilo in fotSoHgrEaRfiPjeA: *Tuži ni ljubiteljski fotograf, je umetniški, in rad ima Jureta. *Vuki ima srečo, da njegova življenjska sopotnica obvla- da ambientalno krasitev. Ljubi solatno vino, enako kot Martin Strel. Pri njem dobiš tudi na kredit, včasih. Legenda; *gostinec Vuki–Andrej Vovk, *fotograf Tuži–To- maž Črnej, performer in slikar Jure–Jure Cvitan, *oblikoval- ka in ilustratorka Nea–Nea Likar, *glasbenik Goran–Goran Bojčevski, *slikar Mici–Tomaž Milač, *slikar Čepko–Matej Čepin, * slikar Nacko–Narcis Kantardžič *Jure se je odločil, da bo njegov drugi po- klic medicinski brat, ker sestra ne more biti. Platna pa še vedno čakajo v Avstriji. Št. 47, 25. november 2021 FOTOREPORTAŽA 35 *Nacko je izredno vesel, ko ribe prijemajo. Zelo rad ima mlade. *Nea obožuje čebelice in njih panje, še raje ima žamet. *Čepko se je sam ustvaril. Stavek, ki ga pogosto izreče njegov bivši sosed. *Goran igra vrhunsko, še vedno se uči, mu pa ne dajo, da bi učil druge. 36 PODJETNO PO SVETU Št. 47, 25. november 2021 Lara Petek in Simon Koražija v čevljih digitalnih nomadov Podjetnika, ki gresta za soncem Si predstavljate, da bi svoje delo opravljali na različnih koncih sveta in tako podjetnost povezali s strastjo do potovanj? Takšen način življenja sta si za leto dni zamislila svetovalka za marketing Lara Petek in industrijski oblikovalec Si- mon Koražija iz Rogaške Slatine. Ker rada ostajata v stiku svojima družinama, sta si svojo dogodivščino po deželah z veliko sončnimi dnevi prilagodila tako, da imata redne postanke v domovini. V Slovenijo se vračata tudi zaradi svojega nedavno ustanovljenega podjetja, pri katerem sta prepletla znanje in izkušnje, ki sta jih doslej nabrala vsak na svojem poslovnem področju. TINA STRMČNIK Lara je veliko sveta videla že kot otrok, saj je njena dru- žina rada potovala. Predsta- vljala si je, da bi bilo tudi za dlje časa dobro oditi iz države in doživeti kaj novega. Ko je diplomirala iz tržnega komu- niciranja in obiskala prijate- lja v Čikagu, se je zaljubila v to ameriško velemesto. Njen cilj je bil, da bi se tja preseli- la. Pol leta je varčevala denar in iskala možnost, da bi čez lužo opravljala pripravništvo. Podjetja je iskala s pomočjo omrežja Linkedin in ostalih spletnih strani. Ker ji tako ni uspelo priti do želenega de- lovnega mesta, je s turistično vizo v žepu sedla na letalo in odpotovala v mesto ob Michi- ganskem jezeru. Udeležila se je kariernega sejma in pre- pričala eno od marketinških agencij. Vodilni so jo povabili na pogovor, ji ponudili plači- lo študentske vize in možnost pridobivanja izkušenj. »Že od nekdaj so mi všeč ameriška kultura, tamkajšnji ljudje, njihov način življenja. V to mesto sem želela tudi zato, ker sva se takrat zbližala s pri- jateljem Simonom, ki je hodil na isto gimnazijo kot jaz, in postala par. On je v Čikagu živel že nekaj let, zaposlen je bil v enem od oblikovalskih podjetij,« je razložila. »Vsem mladim priporočam, naj bodo ob študiju čim bolj dejavni, naj si najdejo kakšno študentsko delo na področju, ki jih zanima, ali morda pomagajo v študentski organizaciji. Vsaka izkušnja jim lahko še kako prav pride.« Medtem ko so nomadi nekoč na različnih mestih postavljali svoje šotore in druga premična bivališča, je glavna potrebščina sodobnega nomada njegov prenosni računalnik. Da bi izboljšala delovno okolje, sta mlada podjetnika razvila pohištvo za domače pisarne. Nemška dogodivščina Po letu skupnega življenja v ZDA sta se nekdanja dijaka Šolskega centra Rogaška Sla- tina odločila za selitev bližje svojima družinama, v Evropo. Sreča jima je bila naklonjena, saj sta delo dobila v istem kra- ju. Lari je ponovno uspelo, da je lahko pol leta opravlja- la pripravništvo v eni večjih marketinških korporacij. Ko se je pripravništvo izte- klo, je odprla svo- je podjetje in se začela ukvarjati z marketin- škim sve- tovanjem. Pojasnila je, da je v Nemčiji lažje ustanoviti lastno podje- tje kot pri nas. Največja težava je bilo izpolnjevanje doku- mentacije, saj se sogovorni- ca med bivanjem čez mejo ni mogla pohvaliti z dobrim znanjem tamkajšnjega jezi- ka. V različnih zahtevnejših razmerah ji je veliko pomagal fant, ki mu sporazumevanje v nemščini ne dela težav. Nato je začela iskati naročnike. Te je našla izven Nemčije, z nji- mi se sporazumeva v angle- ščini Kako jih je prepričala? Veliko delovnih izkušenj si je že med študijem nabra- la v Sloveniji in tujini, ko je sodelovala v različnih oglaše- valskih agencijah. Ko je stran- kam predstavila svoje dosež- ke pri preteklih projektih, jih je pridobila na svojo stran. »Zelo pomembno je, kako se kot podjetnik predstaviš. Nasploh so tuja podjetja zelo odprta za mlade in njihove ideje.« Zahvaljujoč sodobnim teh- nologijam je svoje delo opra- vljala od doma, na daljavo. Tako sta s Simonom, ki se je letos prav tako samozaposlil, spoznala, da ju delovno me- sto ne veže nujno na določen kraj in da lahko tako več po- tujeta in živita kot digitalna nomada. Biti sodoben nomad Sodobni nomadi na eni od izbranih destinacij ponavadi ostanejo od tri do šest mese- cev in nato zamenjajo kraj bi- vanja. Lara in Simon države menjata hitreje, ker ju v Slove- nijo med drugim vlečejo ob- veznosti, povezane z njunim podjetjem. V nekem okolju ostaneta mesec dni, stanova- nje najameta s pomočjo por- »Tistim, ki bi se radi preselili v drugo državo, svetujem, naj se najprej naučijo jezik. Tako bodo veliko lažje našli delo in se znašli v vsakdanjem življenju. Jaz ob selitvi v Nemčijo nisem znala jezika. Ker sva s fantom živela v majhnem kraju, kjer ljudje večinoma niso govorili angleško, ni bilo najbolj preprosto tala Booking ali Airbnb, nato se za nekaj tednov vrneta v domovino. Najprej sta potova- la po Nemčiji, nato sta mesec dni živela v španski Malagi. Za omenjeno mesto sta se odloči- la, ker ima največ sončnih dni na leto. »Oba imava rada pole- tje in lepo vreme. V mesecih, ko je v Evropi hladno, želiva delati v državah, kjer je tople- je,« je izpostavila sogovornica. Nov mesec dni bosta preživela na Kanarskih otokih. Po no- vem letu želita med drugim odpotovati v Argentino, nato bi rada obiskala še Dubaj in Irsko. Za mesec dni se name- ravata vrniti v Čikago. Ko ljudje slišijo, kakšen na- čin življenja sta izbrala mlada podjetnika iz Rogaške Slati- ne, večinoma pomislijo, da veliko potujeta in bolj malo « delata. A to ni res, poudarja Lara, ki hkrati »žonglira« s tremi različnimi naročniki. Ugotovila je, da je to največ, kar si lahko naprti, saj se že ob treh strankah njen delov- nik včasih raztegne na deset ali dvanajst ur dnevno. »Med tednom oba s Simonom zelo veliko delava. Ob koncih te- dna si rezervirava čas zase in za raziskovanje tujih mest.« Svoboda in odgovornost Največja prednost takšne- ga načina dela je po njunih izkušnjah svoboda. Sama si razporejata čas, ko delata, in čas, ki ga namenita čemu dru- gemu. »To, da odgovarjaš sam sebi in da si sam svoj šef, je po eni strani odlično, po drugi strani se lahko vsakdanji ur- Št. 47, 25. november 2021 PODJETNO PO SVETU 37 »V ZDA in Nemčiji sva spletla dobre prijateljske vezi. Z nekaterimi ljudmi sva še vedno v stiku. Na novi digitalni nomadski poti je to težje, saj sva v izbrani državi le mesec dni.« nik krepko zavleče. Velikokrat se delo preplete z zasebnim življenjem in meja ni več raz- vidna,« je pojasnila Lara. Ob tem se ji nikakor ne zdi odveč znanje, kako se moti- virati in spraviti v pogon. Ona zjutraj rada telovadi, meditira ali izvaja jogo. S svojim »sode- lavcem« rada odide na spre- hod. Digitalna nomada torej nekaj dobrega zase naredita pred delovnimi obveznostmi, dopoldne si nabereta energi- jo. Njune delovne obveznosti se ponavadi zvrstijo od 13. do 21. ure. Tako se prilagodi- ta poslovnim partnerjem iz drugih delov sveta, za katere velja drug časovni pas. Ko je včasih treba delovnik »potegniti« za kakšno urico, razmišljata o tem, da si bosta prihodnji dan lahko privošči- la več prostega časa. Ali se opomnita, kaj zanimivega ju čaka ob koncu tedna. Izbrala je svojo pot Ju kdaj skrbi, kako bi se pri stroških kupovanja letalskih kart in najemanja stanovanj znašla, če bi katera od po- membnejših strank z njima »Lažje je, ker imava oba podoben način dela. Zato se razumeva in podpirava drug drugega.« Par, ki se drži misli, da se nobena velika stvar ne more zgoditi, če človek vztraja v svojem območju udobja, na potovanju po italijanski Sieni. prekinila sodelovanje? Če- prav jima digitalno nomad- stvo omogoča veliko svobo- de, ta način dela s seboj ne prinaša takšne varnosti, kot jo morda nudi delo za nedo- ločen čas, je odgovorila Lara. Da bi bila s Simonom pripra- vljena na morebitno krizo, skušata čim več varčevati. Z enim očesom spremljata tudi nove priložnosti za delo. Zanimivo je, da bi se Lara sicer lahko zaposlila v družin- skem podjetju, ki se ukvarja z razvojem, s proizvodnjo in prodajo procesne opreme za prehrambno, farmacevtsko in kemično industrijo. »Med- tem ko je moja sestra šla po stopinjah najinih staršev, jaz nekoliko izstopam. Če si bom kadarkoli premislila, vem, da sem dobrodošla v družin- skem podjetju. Morda bom tam zaposlena v prihodnosti, a trenutno sem se odločila za drugačno pot. V tem trenutku me res mika tujina.« Daleč, a hkrati blizu Oba s fantom sta naveza- na na svoji družini, zato ju včasih prevzame domotožje. Spomin na zanimivo obdobje, ki sta ga preživela v Čikagu. Življenje v digitalni dobi, ko lahko ostajaš v stiku s pomo- čjo različnih aplikacij, jima vse skupaj nekoliko olajša. Lara se vsak dan sliši s starši in sestro. Ob tem se še prav dobro spominja, da jo je pr- vič, ko je pripravljala kovčke za dolgo pot, spremljal cel vr- tiljak občutkov. Po eni strani je komaj čakala, da se bo od- pravila, po drugi strani je ču- tila žalost, ker je šla stran od družine in prijateljev. »Bilo je nekaj nelagodja, saj nisem vedela, kaj natančno me čaka ob spremembi okolja, sreča- nju z drugo kulturo. Ubadala sem se z vprašanjem, kaj bo, če selitev ne bo izpolnila mo- jih pričakovanj.« Kjer najdeš sebe V zadnjem času se veliko posveča lastnemu podjetju z imenom Nusen. Ime izvira iz pogovorne besede »nucati«, ki so jo ljudje nekoč uporabljali, ko so želeli povedati, da ne- kaj nujno potrebujejo. Podje- tje je nastalo, ker si je Simon kot industrijski oblikovalec že dolgo želel oblikovati po- hištvo. Kot tržno nišo je videl oblikovanje lesenih kosov za domače pisarne. Zdelo se mu je, da bi lahko z Laro zasnova- la skupen projekt, kjer bi ona prevzela oglaševanje, on pa bi skrbel za razvoj izdelkov. Nju- na želja je bila, da bi pohištvo iz slovenskega lesa izdeloval slovenski mojster, zato sta se »Ljudje v tujini so bolj odprti za nove ideje, naklonjeni so vpeljavi kakšnega novega načina dela, digitalizaciji določenih delov poslovanja. Glede na svoje izkušnje dela s tujci lahko rečem, da so bolj odprte miselnosti.« povezala z enim od domačih mizarjev. Ko se je začela epi- demija in je večina ljudi za- čela delati od doma, je njuna ideja postala še aktualnejša. Na svoji spletni strani tre- nutno ponujata štiri izdelke, katerih namen je izboljšati kakovost delovnega okolja. »Želiva, da so izdelki kako- vostni, trajnostni. Vsi bi na- mreč morali začeti razmišlja- ti, kakšen planet bomo pustili prihodnjim generacijam,« je dejala Lara. V zadnjem času s Simonom veliko naročil do- bivata iz Nemčije. Čeprav je podjetje še zelo mlado, sta s prodajo izdelkov zadovoljna. Kako naprej? Načrtovano leto potovanja in dela v dru- gih državah bosta prilagajala poslovanju svojega podje- tja. Nato bi se rada ustalila nekje v Evropi, medtem ko si selitve nazaj domov še ne predstavljata. Digitalno nomadstvo je, kot opažata, vsekakor odmik od najbolj udobnega načina življenja, ki bi ga lahko izbrala. A so- govornica pravi, da sta, za- hvaljujoč tej izbiri, res sreč- na. »Danes sem druga oseba, kot sem bila v Sloveniji. Bolj sem sproščena, bolj odprta, razmišljam bolj pozitivno. Tistim, ki si to lahko privo- ščijo, priporočam selitev v tujino, saj lahko tako bolje spoznajo sebe.« Foto: Osebni arhiv Opažata, da je epidemija koronavirusa precej spremenila dojemanje delovnega mesta. Vedno bolj razširjeno je delo od doma ali delo iz tujine. Tako danes delajo številni prevajalci, oblikovalci spletnih strani, programerji mobilnih aplikacij, fotografi, pisci blogov in podobno. Ker imata rada sonce, izbirata države s toplim podnebjem. Mesec dni sta preživela v španski Malagi. 38 PORTRET Št. 47, 25. november 2021 Marko Brdnik: sodoben harmonikar, skladatelj, mehanik in alpinist Harmoniko zamenjal za varilni aparat Marko Brdnik je Konjičan, ki si je po postanku v Nemčiji z družino dom ustvaril v Ljubljani. Je šo- lan glasbenik, ki izhaja iz družine, kjer so se moški večinoma odločali za strojne poklice. On je izbral glasbo. Vzporedno je ves čas izpopolnjeval znanje strojne smeri. Med študijem se je zaljubil še v gore in stene. In ker ničesar ne počne zgolj polovično, se je izuril tudi v alpinizmu. Vsa znanja, ki jih je z leti pridobil, je v času epidemije koronavirusa s pridom izkoristil. Glasbene odre je, vsaj začasno, zamenjal za delovne. Kot alpinist in varilec se odlično znajde pri zahtevnejših tehničnih delih na višini. Trenutno je to njegov osnoven poklic. Glasba je postala konjiček, h kateremu se še vedno rad zateče. Pred mesecem je s skupino M. U. G. Trio izdal nov album in nekaj večerov preživel tudi na glasbenih odrih. LEA KOMERIČKI KOTNIK »Življenje poklicnega glas- benika ves čas spremlja- jo dvomi. Za to moraš biti rojen. Ni pomembno samo to, da znaš igrati na glasbi- lo, gre predvsem za to, ali si se pripravljen ukvarjati z vsem, kar to delo prinese. Ustvarjanje in igranje glasbe je le ena plat,« v smehu, a hkrati z vso resnostjo pravi Marko Brdnik, virtuoz na harmoniki, klasik in večža- nrski glasbenik, ki se je v glasbeni poklic podal pred dvajsetimi leti. »Ljudje na ta poklic gledajo preveč ideali- zirano. Vidijo zgolj končni rezultat, ne pa vseh poti in preprek, ki do njega pripe- ljejo,« nadaljuje in doda, da morajo biti tisti, ki v tem poslu delujejo in vztrajajo, zelo dobro organizirani. »V tem času, ko delam na višini, sem res začutil pravo svobodo. Ni mi ni več treba delati glasbenih projektov samo zato, da lahko plačamo položnice. Vse, kar me v glasbi stoodstotno ne veseli, sem odstranil. S ›švasanjem‹ lahko zaslužim toliko, kolikor potrebujemo za plačilo položnic in normalno življenje.« Nova kariera – delo na višini »Glasbo, ki jo igraš, moraš imeti iskreno rad« Marko Brdnik s harmoniko išče nove glasbene izraze in se navdušuje tudi nad ana- lognimi sintetizatorji. Sedaj igra svojo avtorsko glasbo, pri čemer presega glasbene žanre in sodeluje z različnimi umetniki ter glasbeniki. Vča- sih je bilo seveda drugače. Kot pravi, igra že vse ži- vljenje. In ena njegovih pr- vih ljubezni, ki ga spremlja še danes, je prav harmonika. Čeprav jo mnogi še vedno preveč stereotipno povezuje- jo z narodnozabavno glasbo, Marko pravi, da ga ta zvrst ni nikoli zanimala. »Si pred- stavljate fanta iz Slovenskih Marko Brdnik je sodoben harmonikar, klasični glasbenik, gledališki skladatelj, glasbeni performer, vrhunski plezalec, navdušen kolesar, nekoč vzdržljivostni tekač, še vedno tudi učitelj harmonike in v zadnjem letu vedno manj ljubiteljski ter vedno bolj poklicni mehanik. A tudi predan mož in vzoren oče. »Kaj je mojim možganom naredila glasba Astorja Piazzolle! Če tega ne bi slišal, ne bi nikoli postal poklicni glasbenik. Takrat sem prvič slišal in spoznal, da je na harmoniko mogoče zaigrati nekaj, kar je seksi, kar je privlačno, kar ima neko patino.« Konjic sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja, ki igra harmoniko, a ne narodno- zabavne glasbe?« v smehu vpraša in prizna, da ga takrat mnogi niso razumeli. »Ljudje so sedaj že navajeni, da lah- ko harmonikarji igramo zelo različne glasbene zvrsti,« doda. Prva prelomnica, ki ga je, v glasbenem smislu, močno zaznamovala, se je zgodila konec osnovne šole, ko je v roke povsem po naključju dobil dve kaseti z glasbo Astorja Piazzolle. »Ta glasba mi je nedvomno spremenila življenje. Prvič sem slišal, da je lahko zvok harmonike tudi zelo ›seksi‹. Zelo pomembno se mi zdi, da je ›muzika‹ pri- vlačna,« razkrije trenutek, ko se je dokončno zaljubil v harmoniko. Čeprav je imel glasbo neiz- merno rad, je za nadaljevanje šolanja izbral strojništvo. »Pri- hajam iz družine, kjer so vsi moški strojniki. Smo »šlosar- ska familija,« pravi v smehu. Poleg srednje tehnične šole je v Mariboru, kamor se je pre- selil v dijaški dom, obiskoval še srednjo glasbeno šolo. »Harmoniko sem imel v prvih srednješolskih letih bolj za ko- njiček, nakar me je profesor Andrej Lorber povsem očaral in glasba me je povsem posr- kala vase.« Zato se je odločil šolanje nadaljevati na visoki šoli za glasbo v Trossingenu v Nemčiji. »Čeprav si tudi ta- krat še nisem znal prav dobro predstavljati, kaj pomeni biti poklicni glasbenik,« prizna. Ne le igrati, tudi skladati »Povprečen klasični glasbe- nik ne piše svoje glasbe. Dobi note, se jih nauči in skladbo zaigra. Klasični glasbeniki so redko avtorji katerekoli glasbe. In dolgo nisem bil nobena iz- jema pri tem. Ko sem končal študij, sem bil star približno 25 let in še nisem bil avtor ničesar. Do takrat nisem napisal niti ene skladbe. Ali česarkoli. To me je začelo razjedati in mori- ti,« razlaga. Če v času študija in kmalu po njem ni skladal, pa je bil že precej dejaven glasbenik, igral je v dveh ansamblih za so- dobno klasično glasbo, veliko je v tistih časih igral tudi tango. Bil je član tango zasedbe Zero Hour Quintett, ki je uspešno nastopila in celo zmagala na tekmovanju v Italiji. V krat- kem času se je skupini odprlo veliko priložnosti za nastope. »Šlo nam je res dobro. Bili smo mladi postavni fantje. Štirje Romuni in jaz, ki smo igrali tango. Ljudje so nas množič- no hodili poslušat in gledat,« pravi v smehu. »Kljub uspehu mi je šlo ves ta čas na živce, da nisem avtor glasbe, ki jo igram. Zato sem tudi nehal igrati tan- go. V resnici sem si takrat pre- cej zapletel življenje. Ko sem enkrat obsedel na odru, sem se počutil resnično zelo neis- kreno. Zdelo se mi je, kot da se okoriščam s tujim delom. Nakar sem se nekega jutra preprosto odločil, da tako ne gre več. To ni moja ›muzika‹, to je kraja,« povzame začetek in konec svojega obdobja tanga. Ko je opustil tango, je imel več časa in je poleti zaradi ljubezni prišel v Slovenijo. V Ljubljani je spoznal veliko ljudi, ki so mu pomagali od- preti novo polje glasbenega ustvarjanja. Dobil je povabi- lo, da bi kot nadomestni član igral v skupini Katalena. »Ni- koli prej nisem igral v takšni skupini, čeprav sem si morda ves čas želel igrati tudi malo rokenrola.« »Marsikdo si ne predstavlja, kako zelo si, kot ustvarjalec - ne maram besede umetnik, še manj mi je všeč beseda kulturnik -, odvisen od drugih ljudi. Od tistih, ki so s teboj na odru, od organizatorjev, tehnične službe in še koga. Vsi ti so enako odvisni od tebe. Če samo en člen začne zaradi ›boemskosti‹ izstopati, se začne podirati vse ostalo,« o pomenu dobre organiziranosti poklicnih glasbenikov pravi Marko Brdnik. Kmalu je spoznal režiser- ja Branka Potočana, ki ga je povabil k sodelovanju in ga postavil pred izziv ustvariti glasbo za plesno-gledališko predstavo Zarjavele trobente. »Do takrat nisem napisal še ničesar, pa sem kljub temu dobil priložnost sodelovati pri največji plesno-gledališki produkciji leta 2005 v Slo- veniji. To je bil precej velik ansambel plesalcev. Premiera je bila v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Čeprav sem bil brez izkušenj, sem takoj privolil. Od takrat de- lam za gledališče. In pri tem neizmerno uživam,« pravi. V približno petnajstih letih se je nabralo že petdeset to- vrstnih glasbenih stvaritev. Kar nekaj glasbe, ki jo je na- pisal za gledališke predsta- ve, je kasneje nadgradil tudi v skladbe, ki jih preigrava v zasedbah, kjer trenutno igra. Prvenstvene smeri v glasbi in alpinizmu Marko Brdnik si rad zasta- vlja nove cilje in išče nove glasbene izraze. Verjame, da je harmonika glasbilo, ki ima še veliko sivih con. »Je glas- bilo v razvoju in prav zaradi tega lahko kot prvi narediš kaj novega.« A iskanje prven- stvenih smeri zanj ni značil- no le v glasbi. Nad njimi se je navduševal tudi pri plezanju. Št. 47, 25. november 2021 PORTRET 39 Z zasedbo M. U. G. Trio (Foto: Borut Bučinel) »Mojca je farmacevtka, znanstvenica v pravem pomenu besede. In me kdaj kdo vpraša, kako gresta skupaj umetnik in znanstvenica. Vedno rečem, da sta to samo dve plati iste medalje. To je popolnoma isti način razmišljanja in dojemanja. Midva sva v vsem združljiva. Pri najinem delu je edina razlika, da ona za svoje delo vedno dobi plačilo.« »Iz Slovenskih Konjic sem odšel pri štirinajstih letih, najprej v Maribor, potem v Nemčijo in nato v Ljubljano. Ampak se imam še vedno za Konjičana. Če me kdo vpraša, od kod sem, vedno rečem, da sem iz Konjic, nikoli iz Ljubljane. Žal mi je, da se konjiški naglas mogoče malo izgublja, ampak to je logična posledica tega, da že skoraj trideset let ne živim več tam.« S tem športom se je srečal med študijem v Nemčiji, vanj ga je »potegnil« češki pleza- lec, s katerim sta se spopri- jateljila. »Nekoč sva se malo pogovarjala in sem rekel, da bi morda kdaj tudi poskusil. Hitro sva se dogovorila za prvi podvig. Peljal me je v Donautal, v dolino, kjer iz- vira Donava in kjer je veliko plezalnih sten. Prvič v življe- nju sem plezal. Že za začetek sem se spopadel s tristometr- sko smerjo. Ko sva se spustila na tla, sem spoznal, da sem našel nekaj zase,« opiše svoj prvi plezalni podvig. Sledilo Ob vseh petdesetih predstavah, preplezanih smereh in preigranih nočeh je za svoj najboljši projekt do zdaj izbral obnovo železnega železniškega mostu čez Savo. »Tam sem preživel več kot štiristo delovnih ur in prav nobena sekunda ni bila zoprna.« jih je še veliko. Tudi prven- stvenih. Kar nekaj jih je na- nizal v navezi s Tadejem Go- lobom. Rad pleza tako doma kot v tujini. Zelo všeč so mu stene nad Logom pod Man- gartom, kjer bi rad osvojil še kakšno prvenstveno smer. Kot pravi, ceni alpinizem z domišljijo. Nikoli ga niso za- res zanimale ponovljene sme- ri. »To me ni izpolnjevalo. Ve- dno mi je bilo všeč najti smer, ki je ni preplezal še nihče in sem bil prvi, ki se je mučil z njo. Prišel je trenutek, ko sem ugotovil, da je alpinizem, ki je težek, tudi nevaren. In sem se vprašal, ali sem pripravljen tvegati glavo za smer, ki so jo že več desetkrat preplezali ali za povsem novo. In ugotovil sem, da sem se za povsem novo smer še pripravljen iz- postaviti, a za ponovitve že ne več,« prizna. Zadnja leta pleza nekoliko manj. »Zanimivo, po tistem, ko sva pred nekaj leti s Tade- jem preplezala res težko smer v Rombonu, ki sva jo napada- la približno tri leta, nisva več plezala. Ne vem, ali je bilo to naključje, a po tem sva se oba ›vrgla‹ bolj v najino osnovno delo.« Marko je po tem uspe- hu naredil album z Urošem Rakovcem, Tadej Golob je napisal knjigo Jezero. Ko jo je Marko prebral, je ustvaril skladbo z istim naslovom. Nova kariera Preden je udarila »korona«, se je Marko z zasedbo Ojgen ravno pripravljal na turnejo. A je epidemija marsikaj postavi- la na glavo. Glasbeniki so bili povsem odrezani od odrov in posledično od prihodkov. A Marko ni dolgo sedel in čakal križem rok. »Soproga Mojca, ki je prodekanja Fa- kultete za farmacijo Univerze v Ljubljani, mi je že 13. mar- ca lani rekla: ›Marko, tole bo trajalo tri leta‹. Takoj sem se preusmeril in si našel drugo službo. Ne da se mi čakati, da mi bo morda nekdo ponudil kakšno drobtinico. Življenje je res prekratko za to,« pravi. Svoje znanje strojništva, varjenja in alpinizma je pove- zal in tako se zdaj ukvarja z vgradnjami jeklenih konstruk- cij na višini. Do prvih projek- tov so mu pomagali prijatelji iz sveta alpinizma, ki so se s takšnim delom ukvarjali že prej »Očitno sem se pri tem kar obnesel, ker lahko delam, kolikor želim,« je zadovoljen v novem poklicnem okolju, ki mu nudi tudi dovolj prostora za sproščanje adrenalina. Eden prvih projektov, ki se ga je lotil v novi službi, je bila obnova železnega železniške- ga mostu čez Savo, ki je bila izvedena v okviru obnove go- renjske železniške proge. Kot pravi, je tudi na tem področju svobodnjak in dela za več podjetij. Najraje se ukvarja z varjenjem, za kar ima pridobljene tudi nekatere certifikate. »Očitno imam to v krvi,« se zasmeje, ko ugo- tavljava, da je dobro, če se človek zanima za več stvari. »Stara mama mi je vedno go- vorila, kaj se toliko ukvarjam s plezanjem, da gre za izgubo časa in energije. Ampak če v tem času ne bi bil v formi, če ne bi bil plezalec, ne bi mo- gel delati tega, kar počnem. Alpinizem sam po sebi vedno povrne energijo in čas, ki mu ga nameniš, zdaj se mi je pa vse še dodatno poplačalo.« Mislec Z zasedbo M. U. G. Trio je Marko Brdnik oktobra izdal nov album Mislec. Skladbe zanj sta ustvarila z Urošem Rokavcem. »Nihče od naju ni ravno človek konceptov in tudi ta glasba je zmes različnih vplivov,« razlaga in pove, da se z naslovi skladb v skupini ukvarjajo šele po tem, ko jih že posnamejo v studiu. Skladbe navadno dobijo naslove glede na to, kako zvenijo. Sicer je pa celotno zgodbo zadnjega albu- ma s fotografijo in z oblikova- njem zaokrožil naš prijatelj, odličen fotograf Borut Bučinel, ki smo ga prosili za oblikova- nje ovitka gramofonske plošče. Na potovanju po Južni Afriki je posnel fotografijo gorskega grebena, iz katerega, če foto- grafijo obrneš za devetdeset stopinj, nastane obraz. Neka- kšen mislec,« pojasni pot do imena premiernega albuma te zasedbe. Naslov se močno navezuje tudi na trenutne družbene »Trenutno je s koncerti še bolj slabo. Mislim, da bom moral opraviti še kar nekaj dela na višini, da bomo imeli kakšno pošteno turnejo.« Marko Brdnik je harmoniko študiral na visoki šoli za glasbo v Trossingenu, zadnjih petnajst let se posveča pred- vsem komponiranju avtorske glasbe. V sodelovanju s pri- znanimi slovenskimi režiserji in koreografi piše glasbo za gledališke, plesne in otroške predstave. Teh se je nabralo že petdeset. Bil je član mednarodnega ansambla za sodobno glasbo est.est.est ter tango zasedbe Zero Hour Quintett, po vrnitvi v Slovenijo je sodeloval s Kataleno, Tjašo Fa- bjančič, duom Silence, igral je tudi v zasedbah Miusow quartet in The Puzzled. Zadnja leta glasbo ustvarja v duetu z Urošem Rakovcem. Pred kratkim se jima je pridružil še Gašper Peršl in tako je nastala zasedba M. U. G. Trio, ki je to jesen izdala prvi album s pomenljivim naslovom Mislec. Najnovejša zasedba, pri kateri sodeluje, je Ojgen. Člani ustvarjajo glasbo brez vokala in harmonike, Marko pa igra na analogne sintetizatorje. razmere, ki so zagotovo vre- dne razmisleka, še pravi Mar- ko in doda, da so tudi v duhu časa želeli ljudem predstaviti nekaj svetlega, drugačnega in optimističnega. »Album je zvočno svetel. Ljudje so nam po koncertu dejali, da jih, kljub temu da je razmišljujoč, navda z optimizmom,« je za- dovoljen z odzivom. Tako se zvokovno album precej razli- kuje od tistega, ki sta ga leta 2016 ustvarila z Urošem še kot duet. »Tisti je veliko bolj melanholičen. Ampak takrat so bili drugačni časi.« Marko ustvarja pretežno inštrumentalno glasbo in lju- dje ga pogosto sprašujejo, ali razmišlja, da bi svojim stva- ritvam dodal vokal. Ponavadi odgovori: »V teh časih se mi zdi res pomembno delati in- štrumentalno glasbo, ker je v zraku že preveč težkih besed in smo vsi nasičeni z njimi. Prav osvobajajoče se mi zdi narediti glasbo brez besed, kjer govorijo glasbila. Vedno bolj cenim inštrumentalno glasbo, ker se mi zdi, da je iskrena. Z besedili si hitro dvoumen.« Foto: osebni arhiv Novosti ga ne zanimajo zgolj v glasbi, ampak tudi pri plezanju. (Foto: Tadej Golob) V zadnjem času adrenalin pogosteje kot v steni sprošča ob skokih na gorskem kolesu. 40 ŽIVALSKI SVET Št. 47, 25. november 2021 Stojnica, kjer so članice šolskega parlamenta OŠ Vojnik končale akcijo zbiranja hrane za brezdomne muce. Z leve so Ula Flis in Leontina Topolovec ter mentorica Simona Šarlah. Eden od plakatov je opozarjal na zbiralno akcijo. Vojniški šolarji zbrali skoraj 140 kg hrane za brezdomne muce Prijazni do ljudi in živali »Prav je, da skrbimo za živali in da smo dobrodelni, sploh v teh težkih časih,« je pomen akcije vojniških šolarjev povzela osmošolka Leontina Topolovec. Z ostalimi člani šolskega parlamenta je pomagala zbra- ti skoraj 140 kg mačje hrane, ki jo bo prejelo vojni- ško Društvo za lepše mačje življenje (DZLMZ). Pred dnevi so »parlamentarci« z mentorico Simono Šarlah pred eno od vojniških trgovin postavili stojnico in s pozivom, da lahko tudi mimoidoči darujejo za brez- domne mačke, končali akcijo. Odziv je bil dober, saj so zbrali 40 kg različne hrane. TATJANA CVIRN Društva, ki skrbijo, da bi bilo brezdomnim živalim lepše, si na različne načine pomagajo pri zagotavljanju zadostnih količin hrane in pripomočkov zanje, pogosto računajo tudi na denarne prispevke ljubite- ljev živali. Bolnim živalim je treba nemalokrat zagotoviti pomoč in oskrbo veterinarjev, ki poleg tega s kastracijami in sterilizacijami poskrbijo tudi za omejevanje nenehnega raz- množevanja mačk brez lastni- kov. Vse to pomeni za društva velike izdatke. Če jim ob tem ni treba nenehno skrbeti za zadostne količine hrane, je seveda skrbi manj. Zato so pogoste prošnje za pomoč na družabnih omrežjih, dražbe podarjenih predmetov …, po- magajo tudi različne trgovine, kjer so nastavljene košare za odlaganje hrane, še lepše je, ko se za pomoč odločijo otroci in se zavzeto lotijo zbiranja. Več akcij »Šolski parlament je v OŠ Vojnik zelo dejaven že deseto leto. Posvečamo se dobrodel- nosti, to je ena naših predno- stnih nalog, in skrbimo tudi za dobro vzdušje v šoli,« je povedala mentorica parlamen- ta, učiteljica Simona Šarlah. »V okviru meseca prijaznosti vsako leto organiziramo dve dobrodelni akciji, eno za živa- li in eno za ljudi. Letos smo se odločili, da bomo sodelovati z DZLMZ Vojnik. Organizi- rali smo tritedensko zbiralno akcijo. Imamo štiri krasne parlamentarke, ki so skrbele za promocijo akcije, zbirale hrano, spodbujale vrstnike in novice objavljale na Instagra- mu,« je sogovornica pohvalila tudi vse tiste učence, ki so v šolo prinesli približno sto ki- Prizadevna učiteljica Simona Šarlah pravi, da so vsi v družini veliki ljubite- lji živali. »Imamo konja, ki nam lepša življenje, nas polni z energijo in nam povrne vsako sekundo truda.« logramov hrane. Ker drugi ne smejo vstopati v šolo, so za zaključek akcije s pomočjo krajevne skupnosti pripravili stojnico za občane, ki so želeli pomagati in so lahko tam od- ložili svoje darove. Prejšnja leta so šolarji po- magali Društvu za zaščito konj iz Orove vasi, kjer imajo najrazličnejše živali. Zanje so zbrali tudi po 200 kg materia- la, ker je bilo živali več in so bile donacije bolj raznolike, a tudi časi so bili manj težavni. Prizadevni učenci Leontina Topolovec ima doma tri mucke. Srebrnosiva britanska lepotička je pope- strila dogajanje na stojnici, saj je pritegnila zanimanje mimo- idočih, ki so tako izvedeli tudi vse o akciji. Leontina sodeluje pri različnih akcijah v šoli in tudi tokrat se je prizadevno vključila v zbiranje pomoči. »Izdelale smo tudi plakate, da bi ljudje vedeli za to akcijo,« je povedala ljubiteljica živali, ki jih bo zagotovo kar nekaj imela doma, če se že poklicno ne bo ukvarjala z njimi. Tudi osmošolka in parla- mentarka Ula Flis je z vese- ljem sodelovala, ker obožuje Zbrana hrana čaka v šoli na prevoz do lačnih muc. (Foto: OŠ Vojnik) mačke. Pri dedku in babici ima tri muce. »Sošolci so do- bro sprejeli pobudo za po- moč živalim in so z veseljem sodelovali. V današnjih časih potrebujemo dobrodelno de- javnost, brez nje družba ne bo mogla preživeti. Tudi v druži- ni smo dobrodelni in pomaga- mo na različne načine.« Malenkosti so dovolj V šoli posebej obeležijo tudi 13. november, mednarodni dan prijaznosti. »Pred leti smo začeli barvati prodnike in jih delili mimoidočim na ulicah Vojnika, da smo ljudem polep- šali dan. Letos smo pobarvali že 44 tisoč prodnikov, kar je bistveno več kot prejšnja leta. Do božiča bomo pripravili še dobrodelni akciji za dve druži- ni, ki smo ju izbrali za pomoč,« je povzela mentorica. Šarlahova pravi, da se v tem času v šoli trudijo tudi za drobne pozornosti, ki so pomembne: od božične glasbe ob petkih med od- mori do prijaznih skrivnih sporočil in pisem, ki jih do- bijo tako otroci kot učitelji. Predlani so si izmenjali kar 700 takšnih pisem. »S tem skušamo prispevati k prija- znosti med nami in v tem duhu vzgajati tudi otroke, da bodo dojeli pomen pri- jaznosti do sočloveka. Vča- sih je malenkost dovolj, da nekomu polepšamo dan. Pripravili smo tudi tablo pri- jaznosti, na katero so otroci kaj napisali ali na njej samo prebrali lepo misel Tudi učitelji smo imeli svojo. Če otroci vse to ponotranjijo, se širi pozitivna energija, ki je trenutno v družbi skoraj ni.« Foto: SHERPA Ljubiteljici živali Ula in Leontina DZLMZ, ki deluje leto in pol, uspešno pomaga živalim na različnih koncih regije in hrani skoraj 90 prostoživečih muc na 16 različnih krajih, sta povedali Lidija Žohar in Suzana Suholežnik. Hvaležni sta šolarjem, staršem, vodstvu šole in mentorici za pomoč. Upata, da se bodo za takšno sodelovanje odločili še v kateri drugi šoli. Ena od lačnih mačjih druščin (Foto: DZLMZ) Št. 47, 25. november 2021 REPORTAŽA 41 Po odličnem strelu, ki je preprečil poraz njegovega moštva, se je veselil Aleks Vlah. Levo od njega je najboljši strelec Celja Pivovarne Laško Tilen Strmljan, desno najučinkovitejši igralec trebanjske ekipe Filip Glavaš. Tik pred koncem prvega polčasa se je trener Trima Uroš Zorman hudoval nad sodnikoma Sokom in Lahom, ki naj bi spregledala prekršek v napadu (posledično so gostitelji na odmor odšli z vodstvom s 15:13). Sledil je verbalni napad s tribune, spremljal ga je tudi Rok Plankelj (desno), ki bo direktor Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško vsaj še do januarske skupščine. V razburljivem derbiju celjskih in trebanjskih rokometašev ni manjkalo ničesar Črni petek Celja v zadnji sekundi preprečil Aleks Vlah Virtuoz Tilen Strmljan in krožni napadalec Matic Suholežnik sta nenehno povzročala težave gostujoči obrambi. V spopadu varovancev nekdanjih soigralcev pri Rokometnem klubu Celju Pivovarni Laško Alema Toskića in Uroša Zormana je bilo mogoče videti skoraj vse, kar lahko ponudi rokometna igra. Le gledalcev, približno tisoč jih je bilo, je bilo premalo. Razmere niso idealne, toda »pivovarji« si zaslužijo množičnejšo podporo. DEAN ŠUSTER Glasni so bili celjski navijači Flo- rijani na severni tribuni, toda zelo slišni so bili tudi pristaši Trebanjcev v vzhodnem delu dvorane. Na na- sprotni strani je bilo nekaj vroče- krvnih pristašev domačega moštva, zaradi njihovih protestov ni ostal ravnodušen trener Trima, evropski prvak s Celjem Uroš Zorman. Čudići ne popuščajo Derbi državnega prvenstva so Ce- ljani začeli brez praske, Trebanjci so točko izgubili v dolenjskem obraču- nu z Ribnico. Najboljši strelec Celja Pivovarne Laško je bil s petimi goli Tilen Strmljan, ki se je pred sezo- no spogledoval s Trimom, nato se je odločil za prestop v knežje mesto. Da so »pivovarji« dosegli le 23 golov, sta zaslužna predvsem Celjana, vra- tar Aljoša Čudić in steber obrambne vrste Gregor Potočnik. »Čuda« (nje- gov brat Gregor je v vlogi trenerja vratarjev pri Gorenju letos osvojil naslov državnega prvaka, drugi brat Bojan skoraj celo kariero navdušuje v dresu Ormoža) ni prejel niti enega gola iz sedemmetrovk, čeprav so jih gostitelji izvedli šest! Poskrbel je, da so Dolenjci imeli zmago skoraj v žepu. Najslajše je v zadnji sekundi Zadnja dva domača gola je dose- gel Aleks Vlah, odločilnega nekaj trenutkov pred zadnjim zvokom sirene. Obe moštvi sta bili veseli, kajti ostali sta neporaženi v dose- danjem delu prve slovenske lige. Dodatno sta ju navdušila novica iz Ribnice in ponovni poraz Gorenja. Marsikdo bo spet rekel, da je liga slaba, saj je kar pet moštev v igri za naslov prvaka: Celje Pivovarna Laško 19 točk, Loka 16, Trimo 16 ob tekmi manj, Ribnica 15 in Gorenje 13. Bi jim pritrdili? Poglavitno je, da bodo prizadevni trenerji ustva- rili nove slovenske reprezentante. A ti se bodo dokazovali in »prave denarce« služili v tujini. Foto: SHERPA Ko se je v končnici derbija prebudil vratar Celja Miljan Vujović, se je veselil tudi njegov trener Aleš Anžič. Celjan Aljoša Čudić je izjemno branil vrata Trima in uspel s svojimi soi- gralci osvojiti točko v dvorani Zlatorog, toda nikakor si ni zmogel oprostiti prejetega zadetka v zadnji sekundi, čeprav mu krivde ni mogoče pripisati. To je »objem« trenerja Uroša Zormana in Gala Marguča. Razburil se je oče slednjega, Zorman ga je po tekmi pozval k ogradi in mu predlagal rokovanje. Sprejel ga je. Dogodka nismo uspeli dobro fotografirati, ker je predstavnik trebanjske ekipe zakrival naš objektiv. Čeprav nastala fotografija ni kako- vostna, je gostujoči predrznež žalil in celo grozil, da nas bo našel, če bomo fotografijo objavili. Uroš Zorman s tem incidentom ni imel nič. 42 PODLISTEK Št. 47, 25. november 2021 ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Razglednica prikazuje Beograjski dom v Rogaški Slatini, prvotno imenovan »Invalidenheim«. Po odsotnosti par- kovne vegetacije ter latnikih, zloženih pred pročeljem, lahko sklepamo, da je posnetek nastal kmalu po izgradnji leta 1917. Razglednico je leta 1928 založil R. Almoslechner. Pogled od strani na pročelje, obraščeno s popenjavkami. Najverjetneje posneto pred znamenito slatinsko gostilno So(l)nce. Leta 1928 je bila razglednica poslana iz Rogaške Slatine v Otočac na Hrvaškem. Beograjski dom nekoč, danes Vila Golf Slatinski hotel Beograjski dom, prvotno po- imenovan »Invalidenheim«, je bil zgrajen v času prve svetovne vojne (leta 1917) na robu gozda ob nekdanji glavni cesti proti Celju, ki je vodila po trasi sedanje slatinske promenade. Dolga enonadstropna stavba, ki je po prvo- tnem načrtu imela štiriinštirideset sob, je na starih razglednicah prepoznavna po razgibani strehi s številnimi frčadami, zelenih polkni- cah ter latniku popenjavk na čelni fasadi. Beograjski dom, dandanes poimenovan Vila Golf, je bil v celoti obnovljen in adaptiran, v njem so uredili zasebne apartmaje. Ponaša se z urejeno parkovno zelenico in nasadom vrtnic pred pročeljem. Na pobočju za stavbo se nahaja Ivanov vrelec slatine z značilnim okusom po železu. Povzeto po: Režek, 1964; Vardjan, 2004. Maja Mohorič, Knjižnica Rogaška Slatina Na sprehajalni stezi lepo urejene zelenice pred pročeljem stojita dva gospoda. Kljub nečitljivemu datumu na žigu lahko na podlagi znamke Kraljevine SHS sklepamo, da je bila razglednica natisnjena pred letom 1929. Celjski mladinci NK Kladivar s trenerjem Robertom Kissom, 1957 ALBUM S CELJSKEGA Od leve: Dolfi Radič, Rudi Škedelj, Stane Seničar, Rogelšek, trener Robert Kiss, Vili Golob, Ludvik Cokan – Lučo in Roman Seničar. Mladinsko in člansko ekipo NK Kladivar je ob koncu pet- desetih let prejšnjega stoletja treniral evropsko znani trener iz Madžarske Robert Kiss – Rudi Bači, kar v madžarskem jeziku pomeni stric Rudi. V klub je vnesel zmagovalno mi- selnost in nogometaši so pod njegovim vodstvom igrali kot prerojeni. Za prevajanje iz madžarščine sta poskrbela igralca Kladivarja: za mladince Oto Kujan, za člane pa Ferenc Bencik. Priljubljeni trener se je moral po eni sezoni delovanja v Celju zaradi tedanjih političnih razmer v vzhodni Evropi vrniti v svojo domovino. Besedilo in fotografijo prispeval: Rudi Škedelj Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. Medijski pokrovitelj: Novi tednik Št. 47, 25. november 2021 BRALCI POROČEVALCI 43 Današnji svet – Pika Penko (zlata medalja Fotografske zveze Slovenije v starostni kategoriji do 16 let do 21 let) Hmeljišče – Lan Orožim (srebrna medalja Fotografske zveze Slovenije v starostni kategoriji do 16 let) Bosa pojdiva – Jakob Miglič (diploma Fotografske zveze Slovenije v starostni kategoriji do 16 let do 21 let) Izvrstne uvrstitve mladih fotografov Dijakinje in dijaki Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije ŠCC so na fotografskem natečaju Slovenska pregle- dna razstava mladinske fotografije 2021, ki je bila organizira- na pod pokroviteljstvom in po pravilniku Fotografske zveze Slovenije, dosegli izvrstne uvrstitve. Petčlanska žirija članov umetniškega sveta FZS je med prejetimi fotografijami izbrala tudi 20 fotografij za nacionalno kolekcijo, ki bo sodelovala na mednarodnem tekmovanju 40. FIAP Youth Digital Biennial 247 v B25ji112021 COLOR CMY Na natečaju je v dveh staro- stnih skupinah sodelovalo 173 avtorjev s skupno 622 fotogra- fijami. Naše dijakinje in dijaki so dosegli izjemen uspeh in hkrati prestižno uvrstitev v sestavo kolekcije za mladinski bienale v Belgiji. V kategoriji do 16 let je Lan Orožim iz S-2.a-razreda osvo- jil srebrno medaljo. V sestavo kolekcije za mladinski bienale pa se je uvrstil še Tim Vengust iz M-1.d-razreda. V skupini od 16 do 21 let je Pika Penko iz M-4.d-razreda osvojila zlato medaljo, Jakob Miglič iz M-3.d-razreda pa di- plomo. V sestavo kolekcije za mladinski bienale so se uvrstili še: Neja Lenart, Gašper Reber- nik in Lucija Turnšek, vsi trije iz M-3.e-razreda. »Dijakinje in dijaki so se na fotografski natečaj pripravljali v okviru interesnih dejavno- sti. Kljub temu da se trenutno nahajamo v izredno nepredvi- dljivih časih, ko je med drugim tudi omejena možnost foto- grafiranja razstranb 1 dogodkov in prireditev, so s svojimi fotografijami pokazali svojo prizadevnost in ustvar- jalnost. Še enkrat so dokazali, kaj vse zmorejo in da njihov entuziazem ne pozna meja,« je poudaril njihov mentor David Korošec. TK Ali si želim zeleno obč ino? Skrb za okolje in zeleno prihodnost je na področju mobilnosti neloč ljivo pove- zana z uporabo električnih vozil in polnilne elektroe- nergetske infrastrukture. O tem, kaj je e-mobilnost in kako lahko ta prispeva k č istejšemu okolju v vaši obč ini, smo se pogovarjali z Dušanom Lukičem, stro- kovnjakom na področju e- -mobilnosti iz podjetja Por- sche Slovenija, kjer ponujajo nove, č iste in trajnostne e- -mobilnostne rešitve za vse: tako za zasebne uporabnike kot za podjetja – pa tudi za obč ine. Zakaj je dobro živeti v občini, v kateri je električna mobilnost prednostna nalo- ga? Če začnem povsem enostav- no: z množično uporabo e-mo- bilnosti se izboljša kakovost življenja vsakega obč ana, saj električ ni avtomobili lokalno ne onesnažujejo z izpušnimi plini, prav tako pa delujejo povsem tiho. Ko k temu do- damo še lastno proizvodnjo električ ne energije, dobimo resnič no trajnostno rešitev za osebno e-mobilnost. Pri Porsche Slovenija v okviru znamke MOON združujemo celostne ponudbo e-mobil- nosti: rešitve za polnilno in- frastrukturo, zagotavljanje in shranjevanje zelene energije ter digitalne rešitve, name- njene tudi javnemu prometu. Le tako lahko emisije, ki jih povzroč a promet, zmanjšamo ne samo s č istejšo tehnologi- jo – električnimi avtomobili, temveč tudi z zmanjšanjem prometa. Je električna mobilnost res trajnostna? Da! Proizvodnja električ nih avtomobilov je vse č istejša, tehnologija se ves č as razvija, recikliranje materialov pa je vse bolj uspešno. Pri sami vo- žnji je elektromotor e-vozila z ničelnimi izpusti med delo- vanjem neprimerljivo č istejši od motorja z notranjim zgo- revanjem v vozilu na klasič no gorivo, saj lokalno električ ni avtomobil ne ustvarja prav nobenih emisij, ob proizvo- dnji električ ne energije pa so izpusti veliko manjši od tistih, ki jih proizvajajo klasič na vozila z motorjem z notranjim zgore- vanjem. Za veliko zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida pa lahko poskrbite tudi sami z uporabo energije iz obnovljivih virov. Ko razmišljate o e-vozilih, se vzporedno splač a nač rtovati tudi lastno sončno elektrarno. Kako lahko obč ina poskrbi za samooskrbo? Z lastno sončno elektrarno si lahko vaša občina priskrbi zeleno energijo iz obnovljivih virov in tako poskrbi za č istejši zrak za obč ane in za nižje stro- ške za davkoplač evalce. Solar- ne module lahko postavimo na takorekoč vsako stavbno površino, ki jo večji del dne- va obseva sončna svetloba. Najuč inkovitejša je postavitev na streho, ki je obrnjena proti Dušan Lukič, vodja projekta Nova mobilnost, Porsche Slovenija soncu. Sončna elektrarna, de- nimo na strehi, bo ves dan pro- izvajala dovolj električ ne ener- gije za občinske ali poslovne objekte. Pri Porsche Slovenija našim strankam pomagamo izbrati pravo rešitev, izpeljati postopke in postaviti njihovo sonč no elektrarno. Kje v obč ini lahko napolni- mo e-vozilo? Za nemoteno uporabo električnih vozil je glede na šte- vilo prebivalcev in drugih po- rabnikov treba zagotoviti zado- stno število javnih polnilnic. Te je zato treba najprej postaviti na najzanimivejših lokacijah v obč ini in v blokovskih naseljih, kjer so obremenitve večje ter lokacijsko in č asovno bolj kon- centrirane. Za več ino potreb, sploh pa za lokalne uporabni- ke električ nih vozil, ki na dan povpreč no prevozijo približno 50 kilometrov, zadostujejo klasič ne (poč asne) polnilnice s trifaznim izmenič nim tokom (AC). Na njih se več ina e-vozil za dnevne potrebe napolni v uri ali dveh, kar je tudi norma- len č as zadrževanja na takšni polnilni postaji med opravki. Pri tem računamo tudi na so- delovanje obč in oziroma lo- kalnih skupnosti. Na turistično močno zanimivih in prometnih območjih pa se splač a razmisli- ti tudi o hitri polnilni postaji, a le, č e je lokacija takšna, da je na njej veliko prometa in č as za- drževanja kratek. Sicer je bolje postaviti več AC-polnilnic. Kaj pa, č e naletimo na ovi- re? Ker vemo, da odloč itve za vstop v svet električne mobil- nosti ne dozorijo č ez noč , ta mobilnost pa je kar naenkrat postala otipljiva realnost, vam ali vaši obč ini pri tem stojimo ob strani ne le z vozili in drugi- mi produkti, ampak predvsem s strokovno pomočjo in sveto- vanjem pri pripravi strategije, projektih, izzivih in izvedbi rešitev električ ne mobilnosti. Veseli bomo, č e se boste obr- nili na nas. Več informacij: 080 88 46 in moon-power.si 44 BRALCI POROČEVALCI Št. 47, 25. november 2021 Doma je najlepše Povsod je doma, a doma je najlepše, tak je bil naslov tematskega večera oddelka brenkal, ki je četrtek, 18. no- vembra, nostalgično izzvenel v Koncertni dvorani Glas- bene šole Celje. Na odru se je zvrstilo 16 glasbenih točk slovenskih ljudskih pesmi in slovenskih skladateljev, mladi glasbeniki so nastopili kot solisti, v različnih komornih sestavih, kot zadnji pa so na oder stopili člani Kitarskega orkestra Glasbene šole Celje pod taktirko dirigentke Suzane Hebar Čamer. Publika je je vse nastopajoče nagradila z bučnimi aplavzi, nastopajoči pa so v dar prejeli tudi tradicionalni cvet – nagelj. Vsem nastopajočim in njihovim mentorjem iskreno česti- tamo. ML Uporaba interaktivnega zaslona pri pouku Pouk na daljavo nam je prinesel veliko novih izzivov in spoznanj. Med drugimi tudi to, kako uporabno je, da lahko daš zapiske, ki so nastali med uro na daljavo, v skupno rabo dijakom ali pa jih sam pregledaš in urediš. Zato smo se v Elektro in ra- čunalniški šoli ŠC Velenje ob vrnitvi v šolske klopi odloči- li zamenjati klasično tablo z interaktivnim zaslonom. Interaktivni zaslon pomeni popestritev pouka, hkrati pa tudi uporabno rešitev, da čas, ki bi ga porabili za risanje na tablo ali prepisovanje, pora- bimo za razlago, ponavljanje in utrjevanje snovi. Interaktivni zaslon je osmi- slil uporabo mobilnih telefo- nov med poukom, niso name- njeni več samo Snapchatu, ampak lahko dijaki s pomo- čjo zaslona s celim razredom delijo rešitev, vprašanje ali pa problem, na katerega so na- leteli. Programski vmesnik ponu- ja veliko vnaprej pripravlje- nih vsebin za različne mo- dule. Hkrati pa omogoča tudi deljenje naših dobrih praks s sodelavci. Interaktivni zaslon deluje preko vgrajenega računalni- ka, na katerem teče operacij- ski sistem Windows. To nam omogoča, da uporabljamo identična orodja, kot jih upo- rabljamo na svojih računal- niki. Zato lahko vse vsebine, ki jih že imamo pripravljene, uporabimo tudi na tem inter- kativnem zaslonu. Priloženo pisalo nam omogoča, da po zaslonu pišemo, kot smo pi- sov iaTE D NIK š Verjamem, da bodo podob- ni zasloni v prihodnjih letih zamenjali kar nekaj klasičnih tabel. KLEMEN HLEB, učitelj Elektro in računalniška šola Šolski center Velenje Kajuhovcem tri zlata in štiri srebrna priznanja iz logike V soboto, 6. novembra, je bilo v Ljubljani prejeli Žiga Vučajnk, Ivanka Žaberl, Primož državno tekmovanje iz logike. I. gimnazijo v Povše, srebrna priznanja pa Nino Kolander, Celju je zastopalo sedem dijakinj in dijakov David Jagodič, Timotej Jagodič in Eria Skrt. in vsi so osvojili priznanja. Zlata priznanja so NP Pogovor s prof. dr. Bojanom Dobovškom, predsednikom stranke Dobra država Čas e za Dobro državo, resno politiko, ki ne gradi na delitvah ljudi in preživeti ideologiji Volitve v Državni zbor RS se približujejo. Bodo izredne, redne? Naš sogovornik pravi, da je po- membno samo to, da se konča obdobje nestrokov- nosti, delitev in razmetavanja, kraje državnega de- narja. Dobra država spodbuja povezovanje vseh, ki si želijo resničnih sprememb. Pred dnevi sta Dobra država in Lista Odprto Celje sklenila dogovor o so- delovanju na lokalnih in državnozborskih volitvah. Gospod Dobovšek, kako je prišlo do dogovora z Listo Odprto Celje? Poskušamo združevati ljudi, ki si prizadevajo za ra- zvojno uspešno Slovenijo, ki gleda v prihodnost. Ni pomembno, da vsi mislimo povsem enako, pomemb- no je, da se strinjamo, da lahko državo, mesta, vasi upravljamo boljše, brez korupcije, ki razjeda temelje države. V Sloveniji ni vse narobe, dejstvo pa je, da se da narediti veliko več z enakimi sredstvi, odgovor- nejšim upravljanjem. Vladajoči z leve in desne so za- dnjih 10 let izgubili kompas, občutek za javno dobro, ljudi. Njihovo delovanje je postalo izumetničeni boj za oblast, ki nima veze z realnimi problemi. Zašli so v labirint neracionalnega, osebnega in političnega obračunavanja, kadrujejo brez strokovnih referenc, dobesedno plenijo po državnem premoženju na ško- do kakovosti življenja državljanov. Kaj je je bistvo vašega delovanja in programa? Bistvo je, da demokratična alternativa obstaja, kljub usmerjenemu poročanju glavnih medijev, ki nas prepričujejo, da obstajata samo dve opciji. Do- bra država je učinkovita država, kjer je vlada ekipa, ki dela v dobro ljudi, ki skrbi, da ljudje dobijo zdra- vstveno pomoč, ko jo potrebujejo, da imajo mladi dostop do služb, stanovanj, da socialno pomoč do- bijo resnično pomoči potrebni, da imamo v javnih fi nancah red in preglednost, da smo enakopravni pred zakonom, da imamo sodobne ceste, železni- ce … Nenazadnje, da sta zagotovljena varnost in čisto okolje, da vlagamo v trajnostne projekte, ki bodo ohranili kakovostne pogoje življenja za na- slednje rodove. Zelo pomembna je odprava ko- rupcije na vseh ravneh, v občinah, na ministrstvih, agencijah, uradih. Na leto zaradi korupcije izgubimo skoraj 4 milijarde evrov, toliko, kot je vlada v dveh letih porabila za ukrepe blaženja epidemije. Ura- dov, agencij in ministrstev je preveč. Potrebujemo operativno vlado, ekipo največ desetih ministrov, ki bo skrbela za kakovost življenja vseh, ne glede na politično, versko, ali drugo pripadnost. V nekaj besedah je težko povedati vse, podrobnosti so na www.dobradrzava.si. Težko je iti mimo protestov, epidemije, kjer smo najslabši v EU. Kako se da to rešiti, vzpostaviti zau- panje državljanov? Položaj v zvezi z epidemijo je zapleten, veliko je bilo napak vlade, slabe komunikacije, političnega »Bistvo je, da demokratična alternati- va obstaja, kljub usmerjenem poročanju glavnih medijev, ki nas prepričujejo, da obstajata samo dve opciji.« navijaštva medijev, zavajanja trenutne opozicije, tudi realnih neznank, ki jih stroka ni znala ustrezno predstaviti. Namesto streznitve, resnega razmisleka, trenutna politika potencira napake, delitve, ki ne dvigujejo zaupanja. Občutek je, da mnogim ustreza stalno izredno stanje, kjer dialog o resničnih proble- mih ni mogoč. Morali bi se pogovarjati o staranju družbe, nevzdržnih razmerah v domovih za ostarele, razpadajočem zdravstvu, čakalnih vrstah, korupciji, socialnem sistemu, kjer pomoč ne doseže pomoči potrebnih, stanovanjski problematiki mladih, odli- vu možganov, prehodu v zeleno gospodarstvo … Trenutna struktura v DZ pa zamegljuje probleme z ideologijo in osebnimi interesi. Temu moramo reči dovolj, gledati moramo naprej. Tudi tiha večina, ki že desetletje in več ne hodi na volitve, mora spoznati, da vsak glas šteje, v teh zapletenih razmerah, ob novih izzivih še bolj. Naročnik oglasa je stranka Dobra država. Št. 47, 25. november 2021 BRALCI POROČEVALCI 45 »Šola naj dopolnjuje družino« Kako pri pedagoškem delu spodbujati razvoj ču- stvene in socialne pismeno- sti, je bilo eno od izhodišč letošnjega Slomškovega simpozija, ki sodi v katalog izpopolnjevanj za učitelje in druge pedagoške delavce. Simpozij se poklanja spomi- nu na šentjurskega rojaka, ki je s svojim delovanjem pustil velik pečat na peda- goškem področju. Dogodek je organizirala Ljudska uni- verza Šentjur, ki deluje pod okriljem Razvojne agencije (RA) Kozjansko. Ker je Anton Martin Slom- šek tako učenca kot učitelja oz. vzgojitelja razumel kot nedeljivo celoto telesne, du- ševne, duhovne in socialne razsežnosti, so organizatorji k sodelovanju na letošnjem simpoziju povabili predava- telje, ki so specializirani za razvoj čustvene in socialne pismenosti ter imajo veliko izkušenj iz pedagoškega dela, je povedala Alenka Testaniere iz RA Kozjansko. Mag. Jani Prgić, družinski terapevt in eden največjih strokovnjakov za uporabno nevroznanost v Sloveniji, je izpostavil, da smo pozabili na eno glavnih poslanstev šole v starših. Drugi del skupnosti predstavljajo na primer stari starši, njen tretji del ostala skupnost. In vsi omenjeni deli vplivajo na vzgojo otrok. Organizatorji so simpozij, ki ga je spremljalo 56 delav- cev v vzgoji in izobraževa- nju, zaradi epidemioloških razmer izvedli s pomočjo spleta. Jani Prgić: »Pomembno je, kako je oseba opremljena za to, da poišče svoje poslanstvo na tem svetu. Med mladimi je na tem področju kriza. Številni ne vedo, zakaj so tukaj, kaj naj bi bila njihova vloga. In to ne glede na to, ali so imeli v gimnaziji in na fakulteti odličen uspeh. Neuspešno iskanje poslanstva v življenju je eden največjih dejavnikov tveganja za razvoj čustvenih stisk.« sodobni družbi, to je dopol- jal je, da so otroci vedno od- njevanje tridelne družine. De- raščali v skupnosti in ne le ob V sodobni družbi sodijo v tretji del družine različne ustanove, od katerih je naj- pomembnejša šola, kjer otro- ci preživijo večji del svojega dne. »Dokler se ne bomo zavedali, da je poleg pouče- vanja različnih predmetov pomembno tudi izvajanje skupinskih projektov, soci- alnih iger, mladinskih delav- nic, učenje komunikacijskih veščin, spodbujanje vsako- dnevnega pogovora z učenci v krogu in vključevanje igre, bomo kot družba vedno bolj propadali,« je opozoril. Ob propadu skupnosti stiske naraščajo Omenil je izjavo Freu- dovega sodelavca Alfreda Adlerja, da v družbah, v katerih skupnost propada, naraščajo duševne in ču- stvene težave. Po njegovih opažanjih to žal velja tudi za našo družbo. »Covid je samo pokazal to, na kar nekateri opozarjamo že od leta 2008. Duševno zdravje naših otrok se izjemno po- slabšuje, kar je razvidno iz številnih podatkov. O tem med drugim govori rast šte- vila izdanih psihotropnih zdravil za otroke in mlado- stnike.« Argument učiteljev, da ob sledenju učnim načrtom ne morejo skrbeti še za krepitev čustvenih in socialnih kom- petenc, se mu zdi neustrezen izgovor. Še večji problem se mu zdi nenehno ocenjevanje otrok in primerjanje z med- narodnimi statistikami, kot je na primer Program med- narodne primerjave dosež- kov učencev in učenk, znan pod kratico PISA. Nekatere države bi rade izobraževal- ni sistem prilagodile tako, da bi na mednarodnih testih imele čim boljše rezultate, je razložil. »Naš šolski sistem se že skoraj ne ukvarja več s krepitvijo čustvenih in so- cialnih veščin, ampak s tem, ali bomo glede na rezultate računalniško obdelanih te- stov pri matematiki prehiteli Singapur.« Vsak učitelj lahko prispeva Izpostavil je, da se politi- ka in nekateri strokovnjaki s področja pedagogike, psi- hologije in podobnih ved radi pohvalijo, kam so se slovenski učenci s svojimi dosežki uvrstili na PISI. To po njegovem prepričanju ni poslanstvo šole in učiteljev. Če želimo, da bo v izobra- ževanju v ospredje spet sto- pila krepitev čustvenih in socialnih kompetenc, lahko po besedah sogovornika vsak učitelj pri svojem delu ustvarja skupnost z otroki in naredi vse za to, da ga bodo imeli učenci radi in ga bodo sprejeli. »Odnos učitelja je najpomembnejši,« je opo- zoril. V svojem predavanju je namenil poudarek razume- vanju, s čim je psihološko zdravje najbolj povezano in kaj lahko vsak sam naredi zase ter za svoje otroke ali učence. Pedagoškim delav- cem je predaval še dr. Ed- vard Kovač, ki meni, da sta sočutje in empatija pot do blagostanja. Dr. Lia Katarina Kompan Erzar je spregovorila o besedah, ki v otroški duši prižigajo ogenj. TS Foto: Arhiv NT (Andraž Purg – GrupA) Ipavec in Dnevi evropske kulturne dediščine Chef Borut Jovan in njoki s koprivami Ljudska univerza Šentjur se je tudi v letu 2021 pridružila nacionalno koordiniranem projektu Dnevi evropske kul- turne dediščine. Dediščina Josipa Ipavca je v izobraže- valnih dejavnostih prisotna že od praznovanja kulturne- ga praznika, ko so se s sopra- nistko Urško Arlič Gololičič v pomočjo spletne aplikacije Zoom pogovarjali o glasbi Jo- sipa Ipavca. V začetku oktobra je LU Šen- tjur v Ipavčevem kulturnem centru v sodelovanju s che- fom Borutom Jovanom izvedla kulinarično delavnico Ščepec dediščine Kozjanskega skozi zelišča družine Ipavec, kjer so bili udeleženi člani univerze za tretje življenjsko obdobje in mladi kuharski mojster Matevž Ocvirk. Skladatelji in zdravniki Ipavci so zdravili namreč tudi z zelišči. Bili so strokovnjaki za bolne oči in so za zdravljenje predlagali na primer poparek s kopriv. Chef Borut Jovan je v letu, ko je Slovenija dobila presti- žen naziv Evropska gastro- nomska regija 2021, v prijetni triurni delavnici z udeleženci pripravil krompirjeve svaljke (njoke) s koprivami v omaki iz dimljene postrvi. Za glavno jed so pripravili zorjene gove- je stejke, kodrolistni ohrovt ter sladki krompir. Ker je Gu- stav Ipavec s prijateljem sad- jarjem Ferdinandom Ripšlom nacepil avtohtono slovensko jabolko bogatinko, je Borut izbral sodobno sladico, ki je vsebovala jabolka, ajdov biskvit in mousse iz bele čo- kolade. Udeleženci so bili nad okusi navdušeni, z veseljem so tudi pomagali pri pripravi, si skrb- no zapisali recepte in izvedeli še veliko drobnih skrivnosti kuharskega mojstra Boruta. Na drugem dogodku so de- diščino skladateljev in zdrav- nikov Ipavcev spoznavali tudi s pomočjo likovne delavnice, ki jo je vodila Kvirina Zupanc v Ipavčevi hiši. Delavnica se je začela z vodenim ogledom Ipavčeve hiše, nato so si ude- leženci izbrali poljuben motiv v hiši ter se lotili risanja kroki- jev. V ozadju jih je spremljala glasba skladateljev Ipavcev. Za udeležence je Rosanda Plo- štajner pripravila bučno pito in kruh ter s tem povabila na svojo stojnico, ki jo je imela na prireditvi Bučn´ce. Tretji dogodek so celo štu- dijsko leto pripravljale članice študijskega likovnega krož- ka, ki ustvarjajo na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Šentjur. V različnih tehnikah so slikale v poklon prvemu slovenskemu baletu in izbra- le baletne plesalke po motivih Edgarja Degasa. Razstavo so poimenovale Baletke in Moži- ček. Še en mesec bo na ogled v Knjižnici Šentjur, kamor vas toplo vabijo, da si jo ogledate. AT Kaj imata skupnega razgibavanje in ogrevanje? Snežinke bodo kmalu veselo zaplesale in prekrile pokrajino. Še bolj hladno bo. Ne glede na mraz, sneg ali dež skupine oran- žno oblečenih ljudje vsako jutro telovadijo ob 7.30. To so vztrajni člani Društva Šola zdravja, ki zimo drugače doživljajo, saj na prostem redno telovadijo v vsakem vremenu, tudi na snežnih površinah. Pravzaprav se snega ve- selijo. Telovadijo po metodi 1000 gibov. Gre za preproste vaje, ki so primerne za vsakogar. Pol ure je za to čisto dovolj. Tudi ko pridejo domov, niso premraženi, saj so začeli dan z razgibavanjem. Vsako jutro vajo ponovijo. Tako prihranijo tudi pri ogrevanju. V teh ča- sih podražitve pride zmanjšano ogrevanje še kako prav. Pridružite se jim še vi. V tej veseli druščini, ki se ne zmeni za mraz, vam bo prav prijetno. Razgibali se boste, družili z novimi prijatelji (seveda, po predpisanih ukrepih), pa še znižali si boste račun za ogrevanje. Če bi v vašem kraju želeli imeti tako sku- pino, se povežite z društvom (059 932 066, info@solazdravja.si). Poskrbeli bodo, da bo tudi v vaši občini začela telovaditi skupina Šole zdravja. Na njeni spletni strani lahko pogledate, kje skupine že delujejo. NEDA GALIJAŠ Ena od skupin Šole zdravja vadi v Šoštanju. 46 RAZVEDRILO Št. 47, 25. november 2021 Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Ko psu pustiš prižgan TV in se po osmih urah vrneš domov … Sonce in tudi Merkur v so- rodnem znamenju sta voda na vaš mlin, saj vam prina- šata vitalnost in odlično zgo- vornost, ki vam lahko odpre marsikatera vrata. Znali boste ubesediti tisto, kar boste imeli v mislih, kar bo lepa odskočna deska za napredek. Tekmoval- ni duh lahko sprostite na več načinov, tudi z rekreacijo. Pa- zite, da ne boste pretiravali in si nakopali kakšne težavice. Venera, vaša vladarica, bo potovala po znaku kozoroga. Mogoče boste zaradi tega v ljubezni videti nekoliko zadr- žani, lahko da boste čustva težje izrazili. Ozrite se okoli sebe in prisluhnite govorici teles drugih ljudi. Veliko vam bo povedala. Skušajte ravnati bolj intuitivno, nagonsko kot razumsko. Presenečeni boste nad rezultatom. Dobili boste prijetne novice. Vaša vladarica Venera v so- rodnem znaku bdi nad vami kot angel varuh in vam v teh dneh prinaša veliko majhnih zadovoljstev. Ko boste to spo- znali, bodo vaši dnevi drugače izpopolnjeni. Sicer boste imeli večkrat občutek, da vas je nek- do izklopil in nikakor ne mo- rete ujeti pravega delovnega tempa. To bo posledica Marsa, ki vam v teh dneh nasprotuje. Potrudite se za večjo zbranost. Če vas ne bo dovolj zapo- slilo delo v službi, se lotite pospravljanja, na nek način boste morali porabiti nakopi- čeno energijo. Te boste imeli dovolj, še celo preveč. Najbolj pomembno je, da ne ostaja ne- porabljena. Mars vas oskrbuje z veliko zalogo moči in bo ostal še vedno ves mesec v vašem znaku. Privlačni in zanimivi boste za nasprotni spol. Delo- vali boste skrivnostno. Šofer Papež pride na obisk v Slo- venijo in na letališču ga priča- ka šofer. Ko pospravi prtljago, se oba usedeta v ogromni mer- cedes z zatemnjenimi stekli in papež šepne šoferju: »Po- slušajte, prijatelj, v Vatikanu mi ne dovolijo voziti. Jaz pa bi rad malo sedel za volan, tu pri vas imate tako lepe ceste. Saj ne bi bila težava, kajne?« Šofer se razburi: »To ni mo- goče, ostal bom brez službe, če vam ustrežem.« Vendar ga papež tako dol- go prosi in mu v žep potisne kar nekaj evrov, dokler šofer ne popusti. Papež se presede za volan, šofer pa se še vedno prestrašen skrije za zatemnje- na stekla na zadnjih sedežih. Peljeta se in papež najprej pelje sto, potem sto dvajset, nato sto petdeset kilometrov na uro in še hitreje. Naposled ju prestre- že policist na motorju in ustavi avto na robu ceste. Papež spu- sti steklo, policist pozdravi in pogleda skozi okno, nakar hi- tro steče nazaj do motorja in vklopi radijsko postajo: »Šef, ustavil sem avto, vozil je več kot sto petdeset na uro, ampak ne vem, kaj naj storim!« »Kako ne veš, kazen mu napiši!« »Ampak ne morem, šef, na previsokem položaju je.« »Da ni morda župan?« »Višji.« »Minister?« »Še višji.« »Pa menda nisi ustavil predsednika?!« »Še višji je.« »Ja kdo pa je potem!?« »Šef, mislim, da je Bog.« »Kako to misliš, Bog?« »Kdo drug pa bi imel pape- ža za šoferja?« Zveza »A si v zvezi?« »Ja.« »V resni?« »Ne, včasih se tudi smeji- va.« Šalo nam je poslala bralec Nande Jakopič iz Laškega. Poroka Štefan pravi sosedu: »Veš, nocoj ponoči sem sanjal, da sem se oženil. Ko se je začel ples, me je zbudila budilka. Ko sem jo ustavil, sem začel razmišljati, kaj naj naredim. Ali naj nazaj zaspim, da žena ne bo sama na poroki, ali naj grem tebi pomagat drva pri- pravljat, za kar sem si narav- nal budilko.« Vaše mentalne sposobnosti se bodo krepile, zato vas bo vse, kar se bo dogajalo, zelo zanimalo. Pazite, da ne boste preveč razsipni z energijo, saj boste tako storili premalo kon- kretnega Za večje odločitve po- čakajte, da bo čas primernejši. Veliko stvari bo povzročalo vaše hrepenenje. Lahko naredite seznam, da jih boste lahko v najkrajšem času odkljukali. A čisto vseh ne boste mogli. Soncu v vašem znamenju se je pridružil tudi Merkur, zato bodo vaša pamet, komunika- cija, iznajdljivost, sposobnost prilaganja, učljivost in radove- dnost glavni pogon. Kaže se ve- liko gibanja, dinamike in stikov z različnimi ljudmi. Dneve sku- šajte preživeti nekoliko drugače, kot ste vajeni. Vsaka spremem- ba bo dobrodošla spremljevalka in bo razbila enoličnost. Med vožnjo v službo, na prehodu za pešce ustavim bivšemu. Zanimivo, kako se pomen besed »tole bi bilo za podret« z leti spremeni. V podjetju imamo enega, ki ga kličemo osvežilec: dela samo, ko greš mimo njega … Moj zobozdravnik mi je rekel, da potrebujem krono. Končno nekdo, ki v meni vidi kralja. Če misliš, da je ženska šibkejši spol, po- skusi k sebi potegniti odejo na postelji. Bel dim pomeni, da se je odločila, kaj bo kuhala. Črn dim pomeni, da je kosilo pripravljeno. Če vam bo ponujeno na- predovanje, ga nemudoma sprejmite, saj vam bo to ko- ristilo. Svojim željam morate dati prosto pot, ne ostajajte po nepotrebnem v ozadju. Na lju- bezenskem področju se obetajo spremembe. Venera, ki vam v teh dneh nasprotuje, bo pov- zročila potrebo, da bi stvari postavili na svoje mesto in vse razčistili. Ko boste to storili, vam bo močno odleglo. Sonce, ki potuje po sorodnem ognjenem znamenju, vam daje lepo vitalno energijo, zato bo- sta razpoloženje in počutje dobra. Četrtek in petek bosta dneva, ko boste gostili Luno v svojem znaku. Napolnite se s pozitivnimi idejami, da boste ta čas lažje prebrodili. Počuti- li se boste ranljivo, za vsako malenkost boste na robu joka. Odnosi bodo težavnejši, zato ne rinite z glavo skozi zid. Konec tedna bo Luna v va- šem znaku in bo v soboto tvo- rila zadnji lunin krajec. Zago- tovo ta čas zahteva od vas več prilagajanja ljudem in okolišči- nam, saj boste nagnjeni k dla- kocepljenju in veliki kritičnosti. Občutljiv bo vaš živčni sistem. Ob začetku novega tedna se bo nemir umiril in počutili se bo- ste bistveno bolje kot v predho- dnem, ko ste bili pod stresom. Pred vami so naporni dnevi. Lahko se boste podzavestno iz- ogibali odgovornosti in se vedli samosvoje. Lahko boste počeli tudi tisto, za kar veste, da ni prav. Nikar si ne delajte škode. To je zelo nenavadno za vas, saj ponavadi spoštujete pravi- la, norme in ustaljene pristope. Venera vas bo prijetno grela in vam na čustvenem področju lahko prinese neponovljive trenutke. Prepustite se usodi. Mogočna Jupiter in Saturn v vašem znamenju vnašata v vaše življenje novosti in potre- bo po ustaljenosti. Tudi v pri- hodnje boste zelo disciplinira- ni in osredotočeni na uspeh. Razplet, ki ga pričakujete, je tik pred vrati. Ste na začetku zelo dinamičnega in dejavne- ga obdobja, ko bodo zvezde iz dneva v dan bolj na vaši stra- ni. Karkoli se boste odločili, bo dobro, zato lahko celo izbirate. Vaš vladar Neptun potuje še vedno retrogradno. Vsega se boste lotevali malo bolj počasi. Imeli boste občutek, da že na začetku potrebujete počitek. Zberite svojo energijo in opra- vite vse potrebno. 1. decembra bo začel vaš vladar Neptun di- rektno pot, kar bo predstavljalo začetek drugačnega obdobja. Marsikaj se bo postavilo na svoje pravo mesto, kar vas bo sprostilo. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Št. 47, 25. november 2021 RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka SUDOKU 493 3 K OBROBNOST SEBIČNEŽ PRAŽIVAL, KI SE GIBLJE Z MIGE- TALKAMI FINA BOMBAŽNA TKANINA ANICA ČERNEJ TOYOTIN TERENEC PRSITAŠ INDETER- MINIZMA TRDEN KOT … NAJVIŠJI MOŠKI GLAS PISEC SPOMINOV 11 PREBIVALKE EGIPTA INDIJSKA TEHNIKA MEDITACIJE ZVEST, NESEBIČEN (MOŽ) 1 FRANCOSKI MARŠAL (ADOLPHE) 21 SLOVENSKI PESNIK GRAFE- NAUER GRAFIK JUSTIN TV-VODI- TELJICA ROŠ KONICA DRŽAVNI URADNIK NAFTA (ANG.) MODRČEK NAVEDNICA GLAVNO MESTO ETIOPIJE MANJŠI OBROČ SPREMIN- JANJE PROZNEGA DELA V DRAMSKO NEKDAJ VODONOSEC JAPONSKI REŽISER KUROSAWA BAJKA APOTEKA 2 PEVKA SIRK KAMEN SE MU JE … OD SRCA KDOR SE ZADNJI …, SE NAJSLAJŠE SMEJE ... ALI KAJ MADELINE (KRAJŠE) RAVNA, TLAKOVANA STREHA BUKVIN PLOD BORZNI POSREDNIK 15 FILMSKA ZVEZDA (ANG.) 10 KRAJ S TOVARNO ALPINA ENOTA ZA MERJENJE KOTOV SL. PISATELJ (DUŠAN) PEVKA ERBUS 20 VPREŽNA ŽIVAL ZNAK ZA ENAKOST GLASBENIK NABER TRSKA DEL INTEG- RIRANEGA VEZJA TV-VODIT. ŽNIDARŠIČ BARTOLOV ROMAN ČAROVNIKOV UKAZ: ČIRA … SPONA OKREPLJEN 3 OKRAJŠAVA ZA SOBOTO SLOVENSKA PEVKA VILER ELIZABETH TAYLOR KAR JE ZRASLO NA NOVO SUPERSILA ŠPANSKA TELEVIZIJA 13 ŽABJI GLAS FIGURA PRI ČETVORKI NEKDANJI NEMŠKI POLITIK (KLAUS) 17 ISKAN ČLOVEK KRAJ PRI G. RADGONI 5 LATINSKI PREDLOG VRSTA ARTI- LERIJ SKEGA OROŽJA NAPOJ Povsod z vami VZDIHU PODOBEN GLAS 19 RUSKA POČITNIŠKA HIŠICA NEKDANJA SMUČARKA SVET PALAČA (FR.) STARODAV- NA ZVRST PŠENICE 12 SIRSKI PREDSEDNIK (BAŠAR AL) 6 MAJDA SEPE: RIBIČ, RIBIČ ME JE … 9 UDAREC Z DLANMI ITALIJANSKI PESNIK ALIGHIERI DOHODEK IZ KAPITALA RIŽEVO ŽGANJE TAK, KI JE SOLJEN MESTNA ČETRT 4 GLASBENA SKUPINA (POG.) IN PODOBNO VODITELJICA NA POP TV (ALENKA) KAR MAČKA RODI, TO MIŠI … IZRASTEK NA GLAVI SLABIČ 8 SVETILO NA DRŽALU … SE PO JUTRU POZNA STAR SLOVAN AMERIŠKA IGRALKA 7 KARLOVEC KDOR GOVORI IJEKAVŠČINO 18 VOJAK TANKOVSKE ENOTE 14 DROBNO SESEKLJANO MESO Z ZAČIMBAMI PREBIVALKE ANDORE 16 SUDOKU 184 REŠITEV SUDOKU 492 REŠITEV SUDOKU 183 Nagradni razpis 1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve – vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil ter majica NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 Ime in priimek: Naslov: S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izž- reban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi ve- ljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Telefon: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tea.podpecan@ nt-rc.si Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim ge- slom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 30. novembra. Geslo iz številke 46: Z brki proti raku prostate. Izid žrebanja 1. do 3. nagrado, Kuharske bukve – vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil ter majico NT&RC, prejmejo: Irma Ran- čigaj iz Tabora, Biserka Udovič iz Celja in Milena Marot iz Laškega. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. V naše križanke smo pripeljali lepe besede, ki so pri drugih še vedno brez razloga prepovedane. 48 TA PISANI SVET Št. 47, 25. november 2021 Aci Urbajs je toplo sprejel predstavnike različnih medijskih hiš. Prebujali zavest o kulturi hrane Na jadrnico sredi Kozjanskega Priljubljen glasbenik Isa- ac Palma je ob martinovem predstavil nov videospot za novo skladbo Na zdravje. Del videospota je posnel v občini Kozje. Čeprav bi morda pri- čakovali, da bodo v prizorih iz kraja Buče ujeti vinogra- di ali sadovnjaki, je resnica drugačna. Kamere so v svoj objektiv tam ujele jadrnico sredi vodne gladine. Pri iskanju romantično osvetljene jadrnice se pevcu ni bilo treba podati na morje. Našel jo je v sklopu prostora za piknik družine Koželj, ki le- seno hišico sredi narave odda- ja za različna praznovanja. To se ujema s sporočilom skladbe Na zdravje, saj si pevec želi, da bi ljudje ob njej sklepali pri- jateljstva, se smejali, plesali in pisali najlepše spomine. TS, foto: Denis Žuran Ljubitelji vrhunske kulinarike so lahko v začetku novembra uživali na Evropskem simpoziju hrane, ki so ga organizirali pod- jetje Jezeršek gostinstvo, Slovenska turi- stična organizacija in Turizem Ljubljana. Na njem so najboljše, kar imajo, predsta- vili tudi nekateri ponudniki s Celjskega. Tuji novinarji so butičnost Slovenije odkrivali na posebnih izletih, kjer so spoznali navdihu- joče posameznike, ki pišejo svoje kulinarične zgodbe. Na Celjskem sta svojo pripoved med drugim predstavila Marko Pavčnik, ki vihti kuhalnico v restavraciji Pavus na gradu Tabor v Laškem, in biodinamični vinar Aci Urbajs, ki žlahtno kapljico prideluje na pobočju šen- tjurskega Rifnika. Eden od vrhuncev dogod- ka je bil strokovni simpozij na Ljubljanskem gradu, ki je gostil velika kuharska imena in izjemne posamezniki z različnih področij. Na njem je svoj razmislek za boljšo in trajnostno prihodnost med drugim predstavil direktor Energotuša Andraž Tuš. Omenjeno trgovsko podjetje je pred časom zasnovalo linijo izdel- kov, pripravljenih po receptih kuharske moj- strice Ane Roš. TS, foto: Nino Verdnik Andraž Tuš iz podjetja Engrotuš Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol si je minuli petek privoščil kar dva zajtrka. Najprej se je ob domačih jedeh družil z otroki v Vrtcu Tinkara, v času malice pa je obiskal še prvošolce v Osnovni šoli Mihe Pintarja Toleda. Cedila sta se med in mleko Ob dnevu slovenske hrane so imeli otroci v vrtcih in učenci v osnovnih šolah za zajtrk oz. malico tradicionalno slovensko hrano – kruh, maslo, med, mleko in jabolka. Na ta dan se jim pri obedu pogosto pridružijo tudi vidnejši predstavniki lokalnega okolja. Glavni cilji projekta, ki ga v slovenskih javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih izvedejo vsak tretji petek v novembru, je podpora slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje zavedanja in pomena domače samooskrbe, ohranjanje čistega, zdravega okolja in ohranjanje podeželja. Pri projektu že ves čas sodelujejo tudi občine iz naše regije in tako pomagajo otroke, mladino in širšo javnost seznanjati s pomenom zajtrka, prednostmi lokalno pridelanih živil, pomenu kmetijstva in čebelarstva ter njunem vplivu na okolje ter tudi o pravilnem ravnanju z odpadki. Čebelarska zveza Slovenije je v podporo promocijski akciji medenega zajtrka izdala bro- šuro, v kateri otrokom na preprost način predstavlja zgodovino uporabe medu, vrste in nje- govo uporabnost. V brošuri je tudi nekaj receptov, kako lahko med uporabimo še drugače. Najmlajšim se na ta dan pri zajtrku pogosto pridružijo župani in drugi predstavniki občin. Po nasmehih lahko sklepamo, da se v družbi otrok dobro počutijo. Ker imajo otroci še dober spomin, morajo župani paziti, kaj jim ob druženju obljubijo. Starši dobro vedo, da je to, kar otrokom obljubiš, treba izpolniti. LKK, foto: MOV Tradicionalni slovenski zajtrk na Radiu Celje s Kmetijo Flis! Vsak tretji petek v novembru obeležujemo dan slovenske hrane. Glavni namen tega dne je poudarjanje v Sloveniji pridelane hrane, ki se ji na ta dan nameni dodatno pozor- nost, pridelovalcem in predelovalcem hrane – našim kmetom, kmetijskim in živilskim podjetjem ter zadrugam – pa posebno priznanje. Tradicionalni slovenski zajtrk je potekal letos 11. zapored pod sloganom »Zajtrk s sadjem – su- per dan!« Sestavljajo ga kruh, maslo, med, mleko in jabolko ali drugo sadje slovenskega porekla. Praznovali smo ga tudi na Radiu Celje, in sicer skupaj s Kmetijo Flis, saj smo v preteklem tednu preizkušali njihove mlečne dobrote. V petek, 19. novembra, smo si v medijski hiši pripravili pravi tradicionalni zajtrk, na katerem poleg Flisovih mlečnih izdelkov ni manjkalo domačega medu, domače marmelade in jabolk. Odličen kruh z drožmi pa so nam spekli v Kavarni, pekarni in slaščičarni Rolca. Vztrajen, vitalen in željan napredka Takšen je Herman Rauter, ustanovitelj celjskega podjetja Hermi in oče sodobne strelovo- dne opreme. Iz nič je na noge postavil podjetje, ki ga danes ne pozna samo vsa Slovenija, ampak vsa Evropa. Proizvo- dnjo in prodajo strelovodne ter prenapetostne zaščite in kabelskih polic je pred skoraj dvema desetletjema prepustil sinu Miranu, a ga še vedno, čeprav si je naložil že deveti križ, zanima, kaj se v podjetju dogaja. S svojim znanjem in z željo po napredku je še vedno pomemben član ekipe Hermi. Zato so ga pred kratkim, ko se razmere zaradi koronavirusa še niso ponovno zaostrile, z ve- likim veseljem sprejeli medse ter njemu in prijateljem, ki jih je pripeljal s sabo, razkazali nov proizvodni obrat. Herman Rauter (na fotografiji desno) še vedno rad preveri, kaj je novega v IT, foto: arhiv Hermi podjetju Hermi, ki ga je ustanovil leta 1985.