I'«OL ET AR EC JE DELAVSKI LIST za MISLECE ČITATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU $T. — NO. 1789. ■altar, Dw. «, IMF, mt «Im pmt alffc« m th« Act at C«n|itH «I kU.ck I. UT» •I Clite«««. IV., CHICAGO, ILL., 24. DECEMBRA (December 24), 1941. Published Weekly at 2301 8. Uwndale Ave. ^►•..LETO—VOL. XXXVI. StotilOČ« fantov m javlja v nabornih uradih Ztd. dr-*av. odkar so v vojni. Nié »• ne v« koliko tivik in sdravih jih prida na saj. Polagoma bodo Zedinjene države odločile vojno JAPONSKA SEDAJ SE PREDNJACl. — IZGUBE NA FILIPINIH IN HAVAJIH NISO BILE ODLOČILNE. — ANGLIJA BILA SLABO PRIPRAVJJENA. — HITLER ODSLAVJLA POVELJNIKE SVOJE ARMADE Pogled v leto, ki mineva in v novega, ki prihaja Prebili smo leto, ki \e bilo za naše gibanfe |ako težavno Gremo v novega, ki je za nas polno negotovosti. Na zboru JSZ in Prosvetne matice leta 1940 v Clefelandu smo rešili pokret in Proletarca. To je bil uspeh, dasi dosežen le z velikimi napori. Premagali smo strupeni dih, ki je šinil med nas od zuna| in rešili socialistična načela, našo mednarodno solidarnost in pa s tem Jugoslovansko socialistično zvezo m Proletarca. Nasprotnikov zunaj se nismo nikdar bali. Nasprotniki znotraj pa so nevarnejši m boj z njimi je težaven za človeka zato, ker izgleda, da se bori brat z bratom Tudi to je prešlo. Vzelo je poldrugo leto časa, predno so mnogi naši prijatelji spoznali, da smo bili v pravem Nekateri so se vrnili med nas in pomagajo naprej. Potrebni so nam tudi oni, ki so prej sodelovali. So dobrodošli, ako pridejo. Zmagali smo težave doslej, toda nastaiajo nove In jih bo v novem letu vsled vojne za naše gibanje še več A ker smo zmogli iti skozi vs£ zapreke doslej, verujemo, da bo tako tudi v bodoče. Sodrugi m somišljeniki, nadaljujmo tako, pa bo dobro. Živila podrazena v teku leta nad 17 odetotkov 2 i vil« v prodaji na drobno so se v teku leta zvišala v cenah 17.9 odstotkov, poroča Bureau of L*bor Statistic v pregledu cen, objavljen 16. decembra. Cene živil so od 14, oktobra do 18. novembra to leto narasle 1.3 odstotka, je navedeno v istem poročilu. Skupno s višanje cen prehrane bo torej do konca leta znašalo okrog 20 odstotkov. Najbolj so se podražila raznih vrst sočivja, sveže sadje, zelenjave, in jajca, d očim so nekatera druga živila padla v cenah. čemu zviševanje cen živilom? Vzrokov je več. Mnogi z vrača jo krivdo na farmarje. Toda predno so bili farmarji sploh kaj deležni prebitka od podražitev, so prekupci že mesece prej podražili zaloge, ki so jih od farmarjev dobili po izredno nizki ceni. Glavni pro-fitarji so torej drugi, ne farmarji. Poljedelski tajnik zvezne vlade Claude R. Wickard iz- Unije CIO in AFL še vedno na kritičnem rešetu KAMPANJA ZOPER STAVKE SE NADALJUJE. — ANGLEŠKA DELAVSKA ZVEZA SE PONUDILA ZA POSREDOVALKO. — SOLIDARNOST CIO IN AFL NEOBHODNO POTREBNA £ Adolf Hitler se je ukanil. Ne samo s svojim upadom 22. junija v Rusijo, nego tudi v drugi svoji politiki. Smrtni udar pa si je zadal, ko je napovedal vojno Zed. državam. Prisegel je, da je Rusija iz-krvavljcna, njena armada za zmerom poražena, pa se je dogodilo, da je moral odsloviti svojega feldmaršala Bravčiča in se oznanil za absolutnega poveljnika nemške sile. Tak je položaj ob koncu leta v Nemčiji. Jako slab. I Prvi japonski uspehi Zed. države, kjer smo se prerekali glede vojne kot menda nikjer drugje, so sedaj v nji *tooH*totno. Hitler je zahteval: Japonska udari! In g« je ubo-pnla Toda napad ni bil izvršen kar tako, nego po Hitlerjevo. Z a vrat no sicer, in po krivdi nepaznosti Američanov in Angležev za Japonce jako uspešno. Potopili so naših in angleških ladij, invadiTali naše in angleške ototke in pobili že prvi dan vojne par tisoč ameriških vojakov. •Japonci se upravičeno ponašajo, da so bili prve dni zmagoviti v Pearl Harborju, na Filipinih in še posebno v Singaporu. Štiri največje bojne ladje so uničili. • V. letalci namreč, kar je za tak u«peh silno ^poceni. Tudi Anglija se ni obnesla Ako dežujejo očitki na armriSko poveljstvo na Havajih in na Filipinih, kar se nadaljuje vz\ic mnogim poznejšim pojasnjevanjem, se tudi v militarizmu veliko bolj izvež-bana Anglija ne more ponašati i opreznostjo. To, kar se ji je dogodilo v Sin naporu, je še bolj neodpust-kot pa kar se je primerilo ameriški mornarici na Havajih. Japonci so s svojim blitzkri-gom uspeli. Nespametno bi bilo tajiti, da niso. USA hoče zadnjo besedo A to, da so začasno uspeli, ne pomeni njihove zmage, ker je vlada Zed. držav odločno za to, da osišče pade. Trojica Ber-lin-Rim-Tokio bo morala vprašati za mirovne (pogoje, ne pa jih narekovati. Churchill v Washingtonu , Zadnji pondeljek zvečer je bila za ves svet silovita senzacija vest, da je prišel Winston Churchill na obisk k Roosevel-tu.Ako se ipomiali na distanco, in pa kako važno je, da je premier Velike Britanije doma, lahko sklepamo, da je bilo še | veliko bolj važno, da je prišel sem. On, Rooaevelt in Litvinov so, ali še konferirajo o miru, ki pride prej ali slej. Kajti tudi ako Nemčija ni še premagana, bo pa prav gotovo. In čim bližje je poraz hitle-rizma, bolj važno je, kaj potem. To je vzrok, čemu je Churchill prišel v Zed. države. PRESOJANJA DOGODKOV DOMA IK PO SVETU V pomoč Rusiji je sklenil nabrati odbor, ki «e imenuje Russian War Relief Society, že do tega 1. januarja en milijon dolarjev. V odboru so večinoma univerzitetni profesorji. Za nabrani denar pošiljajo tja medicinske potrebščine. za eno leto vojn*. Malo podcenjujejo , kajti izkazalo se jc, da vsaka drŽava, ki vztraja, ima potrebščin za več kakor leto dni. Naj so ljudje lačni še tako, armada ima olja in hrane. Kralj Zog, ki je do italijanskega vpada vladal Albanijo, se zgraža, ker je njegova "kraljevina" napovedala "vojno" Zed. državam. Svoj srd je izrazil rz Londona. Ampak Zog za take proteste ni prav nič pri- Angleška zveza unij—Britiah Trades Union Congress—se je neuradno ponudila za posredovalko v sporu med CIO in AFL. Ogromna naloga Delavstvo v Angliji ni pacifistično in niti ni udano v iluzije. Je v vojni, ki jo čuti, in računa na mir, ki bo mir, V ta namen pa želi sodelovanja prole-tariata. Posebno kajpada ameriškega, ki pa je bas v tej krizi skrajno neenoten in se celo dela vtis, kol da je ameriško delavstvo ne le zoper samega sebe pa: pa tudi deluje tako, da koristi osišču. Krivična kampanja V resnici je vse ameriško delavstvo za poraz fašizma. To so javlja, da je živilskih potreb- izprevideli tudi zastoipoiiki an-ščin v Zel državah rekordno I Reških unij, ki so bili to jesen v Zed. državah. Proučavali so spor v unijah in med unijami in apelirali na vse me rod aj ne fak- se delavcev ne sili v unije. In pa da naj se odbornikom unij zabrani "umešavanje v privatna podjetja". Dejstvo je, da so delavci o-beh unijskih zvez obljubili vladi vso možno pomoč. CIO kot AFL sovražita fašizem. Ampak ameriški delodajalci so se tudi sedaj izkazali za okrajno sebične. To, kar v tej taktiki zastopajo, ni patriotično in koncem konca tudi njim ne bo v korist. Saj so delodajalci v Italiji in v Nemčiji počeli isto. So kaj zase dosegli? Poslabšali so položaj ne samo svojim delavcem nego tudi sebi. visoko in da je bilo vsled tega prav malo vzroka za podražitve. pa čeprav smo v vojni. In on mora pač vedeti, kaj govori. Italija pobija Slovence Italijanska vlada mami svojo javnost s preganjanjem in usmrčavanjem Slovencev, "komunistov* in,Hrvatov. Dne 14. dec. jih je sedem obsodila v Socializem edini je spas Človeštva. ne pa monarhije in njih-ni režimi. Vojna žre. 2ivljenja in gotovino. Angleška poslanska zbornica je ta mesec dovolila nadaljne štiri milijarde doJar-jav, ameriška 10 in japonska je tudi privolila v vse od vlade za-1 klad na oseba, htevane vsote. Vojne v starih časih so bile cenejše. A vojne s stroji rftanejo nič koliko. « Sovjetska Unija nima volje, da si bi nakcipala še eno fronto, namreč proti Japonski. Ameriki in Angliji bi bilo po godu. če bi udarila, a v Kjubiševu in v Moskvi smatrajo, da je zf dosti, j gkk>n Letna seja kluba št. 1 JSZ bo v petek 26. decembra Chicago, HI. — Ako pogledamo nazaj na delo kluba št. 1 JSZ, ogromno ga je bilo izvršenega. Deluje že blizu štiri desetletja. In ako pogledamo naprej, vsepovsod same priložnosti za aktivnosti! Kaj bi narod bil brez organizacij! In klub št. 1 je ena izmed najdelavnejših skupin v naši javnosti. Prihodnji petek 26. decembra bo imel sejo, na kateri bomo imeli med drugim volitve odbora za leto 1942. In pa poročila ter jiafco razpravo o vret-ju sedanjih dni. O vzrokih odložitve slovenskega kongresa, ki bi se imel vršiti 12. februarja. bo poročal Frank Zaitz. Člani in članice, ki veste ceniti klubovo delo, pridite na to sejo i»olnrtštevilno. — P. O. torje, da naj kaj store v prilog sm,rt* 48 P* v odnelianja bratomornega boja. j " ] Vendar pa se namera našim Rumunija se zaigralo bratom i/. Anglije ni posrečila. Rumun8ka vlada je v hrenu Organizacija "Amertca First" se je razpustila. Vsi v nji, ki so bili dolženi za zaveznike fašizma in sovražnike demokracije, pravijo sedaj, da so demokrati, za Rooseveltovo politiko in še celo delavstvu zagotavljajo pomoč. Tri "slovenske" države v vojni z Zed. državami Kmalu po 8. decembru, ko nam je Nemčija in Italija, dan prej pa Japonska, napovedala vojno, so bile tudi druge podpisnice "protikomunistiČnega ' pakta pozvane, da store isto. Med njimi so se odzvale tudi vse tri "slovanske države", namreč Slovaška, Bolgarija in Hrvatska. dele vojna, ki je nastala za našo deželo na celi črti 7. decembra, je napravila spremembo. V Angliji imajo večino toriji. Ravno tako tukaj. Sprejem Snuthovega^ predlog» y. kongresu proti unijam je to očitno demonstriral. Bilo je treba baš te torijske večine, da so se v AFL in v krogih CIO začeli baviti z vprašanjem sloge. Roosevelt za pomirjenje Nihče menda ne želi miru v delavskem gibanju bolj kakor predsednik Roosevelt. Ne le, da je on, pristaš socialne zaščite, ampak v tem slučaju hoče on sodelovanje^deLavstva zato, da se ipremaga osišče. On zaradi tega želi, da se ameriško delavstvo idejno o-predeli za borbo proti fašizmu toliko, da ne bo ne stavk, ne ju-risdikcijskih sporov. Delodajalci slabo kooperirajo Med odborniki unij CIO in AFL ie dobil dober odziv in vsi mu zagotavljajo sodelovanji». Težkoče pa so nastale vsled delodajalcev. Oni zahtevajo, da se naj ne prizna unija nikjer, kjer n i že priznana. In da naj kralje (prestolonaslednika), ki je bratranec jugoslovanskega kralja Petra II., dne 13. dec. napovedala vojno Zed. državam. V Washingtonu so jo ignori-ra H. Rumurnj« pod prejšnjim kraljem, kakor sedaj pod njegovim sinom in Hitlerjem, je doigrala. Prijatelje v nesreči težko dobiti Vlada Zed. držav je že pred meseci zagotovila Turčiji, da ako bo napadena, dobi od nas vso možno materijaino irc finančno pomoč. Materijalno dobiva že dolgo. A ko so bile izrečene vojne napovedi osfšča proti Zed. državam, se je Turčija žurila izjaviti, da ostane tudi v sedanji vojni situaciji strogo nevtralna. Filipini Filipinski otoki, sedanje po-zorisče vojne med Japonsko in Zed. državami, obsegajo 114,-000 kv. milj (površine. Vseh otokov je 7,083 in na njih živi nad 16,000,000 ljudi. Filiprnci so v oblasti Zed. držav od leta 1901. Znaki vojne histerije, ki jih je treba zatreti Hm '»«>*SSS«tMSSl»#»S»SS Na Silvestrovo 31. decembra ** vabljeni na zabavo kluba 1* 1 JSZ v Chicagu. Vrfila »e bo v Lawndale Mstonic lemplu. • ^MMMMIMMI V New Yorku je neki brivec italijanskega rodu po 7. decembru nalepil na okno oglas, ki pravi: "Tu brijemo Japonce brezplačno. Za morebitne poškodbe nismo odgovorni." Kar pomeni: "Pridi, Japonec, da ti od režem glavo!" Toda v siroji zakrknjenosti in pristranosti ni pomislil, da če naj velja tak napis Japoncem, bi moral prav tako Italijanom. Saj je vendar tudi Italija napovedala vojno tej deželi, pa Nemčija, tore i ne samo Japonska! Na zapadu, večinoma v Cali-forniji in v Washingtonu, živi mnogo Japoncev. Imajo kmetije in prideljujejo sočivje. Ali pa so kje upoeleni za težaška in druga dela. Večinoma so ameriški Japonci že druga, tukaj rojena generacija. Pa jih belopoltni prebivalci vieeno gledajo kot da so petokolonci. Marsikdo izmed njih bržkone je, toda ogromna .večina Japoncev v tej c|eželi ne želi drugega, kakor da se jih pusti delati za svoj kruh in v miru. In ob enem so pripravljeni prav tako kakor drugi investirati kolikor mogoče v vladne bonde in ako so vojaške starosti, tudi služiti v ameriški armadi. Enako napačno je zaničevati Italijane, ki so med Američani v splošnem že itak obeovraženi. Do prejšnje vojne so bili y Zed. državah Nemci čislani bolj kakor pa Angleži (priseljenci). A med vojno so jim bili v patriotični histeriji uničeni časopisi, šole. domovi, gledališča in vsled bojkotiranja nešteta podjetja. In vendar je znano, da so bili enako lojalni, kakor druge narodnosti, iele sovraštvo proti njim — proti Nemcem kot takim, je mnoge navdalo s skrito željo, da bi Nemčija zmagala. Ameriški Italijani nimajo ni-kakega vzroka delovati zoper to deželo, ker pač dobro vedo, da žive v razmerah, o kakršnih njihovi rojaki tam lahko le sanjajo. Res, da so med njimi fašisti, ki pa so znani in jih lahko zvezni detektivi polove čim se jim bi to zdelo potrebno. V prejšnji vojni je bila Italija zaveznica Zed. driav. Ko je neki Italijan v Hamondu. Ind., zabodel Hrvata in ga usmrtil, so ga naučili, kako naj se reši zapora m električnega stola. Hrvat (rodom is Dalma« cije) je bil "Austrian", torej "enemy alien", Italijan pa — dasi tudi nedržavljan, "prijateljski tujec". Ubil pa je Hrvata zato, ker je izustil grdo psovko o predsedniku Wilsonu in rekel, da pljune na ameriško zastavo. Sodnik je Italijana oprostil in ga še celo pohvalil. Bil je pač prežet vojne histerije, kajti ako ne bi bil. bi poizvedel, da-li je bil prepiru morda kaj drugega vzrok. In bi izvedel, da je znal dotični Dalmatinec italijansko, in da ga je italija-nova žena imela rajše nego njega, namreč svojega moža. Res je. da mnogo Italijanov, mnogo Nemcev in Japoncev simpatizhra z deželami, ki so nam napovedale vojno. A ksj pa Američani T Noben Nemec, noben ameriški Italijan in noben ameriški Japonec ni storil Rooseveltovi vnanji politiki toliko preglavic, kakor Američani, od Lindber-gha in Wheelerja navzdol. Pa so vseeno smatra ni za patrio-lične. \ Ameriški družinski koledar dobiva nova naroeila in polivale V rubriki "Glasovi iz našega gibanja", ki je pri-občena po par tednih presledka v tej številki, je razvidno, da je dobil nas koledar tudi letos obilo opore med onimi, ki so zanj prav tako važen faktor kakor sotrudniki in drugi. Namreč oni, ki gredo z njimi "od hiše do hiše" in ga razpečavajo. Večinoma so ti ljudje nabirali vanj tudi oglase. Razveseljivo je za upravnika posebno kadar odpre pismo in čita: "Pošljite mi še deset koledarjev/' Ali pa, ko jih kdo naroči "še 25" ali več in obljublja, "da se bo še oglasil." Z vsebino so čitatelji zadovoljni, kakor so bili z vsebino prejšnjih letnikov. Le na ta način se je naš koledar uveljavil. In pa kajpada s sodelovanjem na vseh straneh. Onim, ki koledar razprodajajo, in vsem drugim našim prijateljem, želimo v novem letu veliko uspeha v vseh njihovih podvzetjih in pa zdravje ter srečo. — Upravništvo in uredništvo Proletarca. Proletarec, December 14,1941 JtUk UMihwmi., i f • * î " "" ^ " ni m i m ni n; " PROI ETAREC WMWH )0 POZNA TUDI VELIKO SLOVENCEV _ LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA UUDSTVA. IZHAJA VSAlCO SREDO. Iidtja Ju|oiIot«bi1u Delavska Tiskovna Druiha, Ckicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjsaift draavsh M c«lo Teto $3.00; ta pol leta $1.7»; xa četrt leta $1.00. Inoiemstvo: za celo ¿to $3.50; ta pol lata $1.00. Vsi rokopisi in oylaai morajo biti v naiem uradu aajposnaja do ponÀeljks popoldne ta priobčitev v številki tekočega tedna. —u. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.. Inc. Established 1906. Ed ito r.------------------------- Unsinesa Manager—................ ___________________Prank Zaits _________________Charles Pbgorelec SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.7$; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.(0; Six Bftnths $2.00. l'ROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO. Hi- Telephone: ROCKWELL 2864 "Srečno in veselo Novo leto!" Kje? Komu? Nič ne de, ako kaj pomeni ali ne, a nešteto milijonov si ga vošči. Pri tem ipa natančno vedo, da je doba, v kateri živimo, tako tragična, da nihče ne ve, kdaj kaj boljšega pride, Vsakdo pa sluti, da se pomikamo v še hujše nevihte. Kitajci, ki so v vojni z Japonci že kakih pet let, ne štejejo koledarja po našem merilu. A tudi če bi ga — bi za taka voščila ne imeli ne volje ne vzroka. V Evropi siljudje še voščijo "veselo novo leto", toda večinoma iz navade, drugi s stisnjenimi ustnicami. Gnjev jim je v duši in čakajo priložnosti, da udarijo in si res pribore "novo leto". Kar imajo sedaj, je le poslabša vanje gorja iz dneva v dan neglede na datume v koledarju. V Zed. državah so očetje in matere v teh praznikih zrli v svoje sinove bolj zaskrbljeno in vzradoščeno kot običajno. Kajti kdo ve, kaj bo z njimi do prihodnjega novega leta! I>ahko je čitati v topli sobi o moritvah na vzhodnih bojiščih, o neznosni zimi. ki vlada tam čez, ali o bitkah v peščenih nevihtah v afriških puščavah. A če se človek zamisli v položaj pregnane družine, ki ji je bil dom šiloma vzet, v tugo žen, ki so izgubile može in sinove, v čisto spremenjen položaj njihnih hčera, in ako si moremo predočiti otroke, ki prosijo mleka in kruha, pa ne dobe ne prvega ne drugega, si lahko mislimo, da golo voščilo samo na sebi nič ne pomeni. Prav zaradi tega ¡pa je dolnost nas vseh, da za "*re£no »n veselo novo leto" DELUJEMO, ne pa le da si ga voščimo. Kadar ga izvojujemo, bo voščilo te vrste izginilo, ker ne bo več potrebno. Norman Thomas spremenil stališče Norman Thomas je po japonskem napadu na Havaje in Filipine izjavil v imenu takozvanega akcijskega odbora socialistične stranke, da je borba proti vojni izgubljena. Zelo ostro je (prijemal "blazne japonske impérialiste", a tudi s kritiko proti Rooseveltu ni prizanašal. Vendar pa je po ovinkih priznal, da smo z osiščem v vojni zares in da ga je treba premagatf. Ako bi bilo po Thomasovem, bi bil na svetu že mir. Zahteval je, da se struja, ki je ostala pod njegovim vodstvom, izreče zoper kakršnokoli podporo zaveznikom—bilo je to aprila 1940—in nato pa zaeno z Lindberghom vred, m s sorodnimi pacifisti v Angliji, propagiral sklenitev miru z Nemčijo. Tak mir bi bil edino Hitlerjev mir, demokraciji v pogubo, in pomenil bi dolgotrajno zasužnjenje podjarmljenih narodov, ïn moVda celo uničenje nekaterih. Na primer slovenskega naroda, poljskega in češkega. Thomas je torej "stališče" spremenil, kakor ga je tudi Lindberghoaa-McCormickova-Woodova "America First". Ampak škode, ki je bila pod firmo pacifizma storjena socialistični stranki, ne bo mogel Thomas nikdar popraviti. Kaj je "ersatz"? Vsakdo ve, da je to nemška beseda in pomeni nadomestilo za pristno blago. V Zed. državah smo se navadili rabiti besedo "ersatz" v posmeh Nemčiji, ki si je z nadomestili vendarle sijajno pomagala. A sedaj, ko smo tudi mi posredno v vojni, pa vidimo, da bomo moraii za marsikako pristno blago tudi mi upoštevati "ersatz", ker bo pristnega premalo za vse. Vsi za mir, ki bo trajen Državniki in še celo kralji pravijo v njim napisanih govo-rih, da ko bo sedanja vojna končana, mora biti mh* tak, da bo trajen. Nesreča je le, da. so na vrhu večine vlad taki ljudje, ki hočejo ob enem povratek v stare razmere, v stare monarhije in v stari ekonomski sistem. Ako oni prevladajo, bo bodoči mir prav tako le premirje, kakor je bil mir, ki smo ga dobili po vojni za odpravo vojne. Trajen, pravičen mir lahko doseči Mir, ki bi bi) resničen mir, je mogoč 1«, ako se človeštvo odloči za socialistično uredbo. Le socialistična preureditev sveta bo pomenila odpravo vzrokov za vojne. Le pod socializmom bo svet lahko demokratičen in svoboden. Ljudstva bodo osvobojena pomanjkanja in izkoriščanja edino kadar se izrečejo ta socializem. SMRT NEMČIJI JE NOVO ANGLEŠKO GESLO Bojno geslo Anglije "Hitler mora biti uničen" se je sedaj izpremenilo v geslo "Nemčija mora biti uničena", dasi je še še nekaj glasov, ki zatrjujejo, da je nemogoče uničiti celo pleme kakega naroda. Urednik Ihta "The Sunday Chronicle" obžaluje v Članku s trikolonskim naslovom "Theie da bo imel vse svoje politične tašče v švoji kuhinji." List "Reynolds News" ji> Vz | Živilskega ministra Wooltona na muho dolžeč ga, češ, da j«» nakopičil v razdeljevanju hitite, kontroliranju cen in zatiranju tihotapstva celo goro ne-uspehov In izjalovljeni. "p0. tem ni prav njč čuuno, če vpra- Of roma i francoski potniški para i k Normandie, ki jo od počotka vojna vodrtl v nowjrorski luki, jo po 7. combru sasegla ameriška vlada in francoekiai lastnikom p« obljubila popolno odškodnino. , Normandie jo tiaočoa Slovencem, ki »o so voaili v njemu bodisi v stari kraj, aH pa nasaj v Ameriko. snan SLOVENSKI NARODNI. KONGRES ODLOŽEN Državni deportment v Washington!! ne odobrava političnih gibanj ameriških državljanov v prid tujezemskim državam . nikar ne dajo Nemcem lahkih se maki papir, koverte in poŠt- ml^vnih nina — so v tem času znašali i v <**oVoru chichesterskemu $10.7:«. Drugih stroškov ni bi!o. *kofu na njegovo trditev, da se Is Onlv One Kind of Gern\an" *«j®Jo ljudje, kako dolgo b< I dejstvo, da se vedno dobijo lju- oatal breme angleške mornan-dje, ki trdno upajo, da zavlada lf» vojnega prizadevanja." nekoč spet dobra volja do "sla-1 Glavno godrnjanje nad vla-bih" Nemcev, odpre na stežaj do Je osredotočeno i.a produk-koncentracijska taborišča, raz- Delavski minister Erne*t žene vojsko in naredi Nemčijo %vln Je že rekel, da mora An-za dobro sosedo. Nato pa še , ¿Ma povečati vojno izdelovr-pristavlja ta pisec, da je U> ob £Je dd do 40 odstotkov, in odločilnem višku vojne, ki je BeaVerbrook je zahteval, naj že prav blizu, varanje, nevar- hekatere tovarne podvojijo 70-rtejše kakor kdajkoli poprej. produkcijo. Lord Vansittart, ki je neprestano trdil, da je nemški narod Jttoosjovansko hranilno in JSPS^^rTl0: P°so'iho * preseli dalje opominja Angleže, naj V ^<>1* prOStotf^^^^M Čikaški eksekutivni odsek pripravljalnega cdbora za sklicanje slovenskega narodnega kongresa v Ameriki v prid naši stari domovini — odsek sestavljajo Leo Jurjevec, predsednik, Frank Zaitz, cdbornik in Ivan Molck, tajnik — je na svoji seji dne 17. decembra soglasno zaključil, da predloži štirim zu- Prostor za odsekove seje je Slovenski delavski center, 2301 So. Lawndale Ave., poklonil brezplačno. Izvršni odsek SNPJ je na svoji seji dne 17. decembra sklenil: Ker je SNPJ sprožila gibanje za slovenski narodni van*ka podporna zveza Sloga, Kranjsko slovenska katoliška jednota, Progresivne Slovenke. Slovenska dobrodelna zveza, Slovenska narodna podporna jednota, Slovenska moška zveza, Slovenska ženska zveza in Zapaha slovanska zveza. Sledeče centralizirane poli-1 e_ . L _ Učne in kulturne organizacije *estonek ™ ameriški more delati razliko med nemškim narodom in nemško vlado, je Vansittart obtožil celo pastorja Niemoellerja, ki je po njegovem zatrdilu igral navdušeno vlogo v zadnji svetovni vojni ter skušal kakor vsi pravi Nemci uničiti angleško deželo. (Martin Nlemoeller je kongres, se čuti moralno obve-zana. da pokrije te stroške. S član evangelsko-luteranske sitem je vse poravnano. node vodl1 ^Por PTOti nacij- skemu gospodovanju nad pro-Ivan Molek, tajnik priprav- testantsko cerkvijo. V zadnji Ijalnçga odbora SNK. nanjim članom pripravljalnega iso bile povabljene s pravico do odbora — ki so Joseph Zalar in dveh delegatov na svoje stro-Frank J. Widic v Jolietu, Mary ške: Baragova zveza. Cankar-Prisland v Shcboyganu in Jan- jeva ustanova. Jugoslovanski ko Rogelj v Clevelandu — sle- kulturni vrt (Cleveland), Jugo- deče: 1) Slovenski narodni kongres v Ameriki, ki je kil »klican za 12. februarja 1942, naj »e odloži za nedoločen čas, dokler ne pridejo druge razmere. 2) Pripravljalni odbor 5. N. K. na i ostane, pasiven aeveda, da lahko obnovi delo sa sklicanje kongresa, kadar pride čas aa to. Razlog za ta predlog je izjava državnega departmenta v Washingtonu, D. C., ki je bila objavljena takoj po napovedi vojne osišču in katera se v jedru glasi, da vlada Združenih držav ne vidi rada na svojih slovanska socialistična zveza. Prosvetna matica, Zveza društev Najsvetejšega imena (Cle-veland). Zveza kulturnih društev SDD (Cleveland) in Zveza slovenskih domov v Ohiu. Sledeče tri organizacije bi bile le povabljene: Ameriško-jugoslovanska zveza v Minne-soti (politična), Frančiškanski komisarijat < in Zveza slovenskih župnij. Ako je še katera druga slovenska centralizirana politična ali kulturna organizacija v A-meriki, nam njeno ime in naslov doslej še nista znana. Skjenjeno je bilo, da politične in kulturne organizacije z jugoslovanski shod Chicago, III. — Ker je Pave-liceva "neodvisna" Hrvatska v soglasju z osiSčem napovedala vojno tudi Združenim državam ameriškim, je sklical Hrvaški narodni odbor, ki deluje v ime-j nu Hrvatske bratske zajednice, I zadnji petek zvečer vsa hrvaška društva v Chieagu v prostore na 1802 S. Racine Ave. na sestanek, da se na njem ukrene vse potrebno za sklicanje ameriškega jugoslovanskega javnega shoda, kjer naj bi ameriški državljani jugoslovanskega po-kolenja dali duška svoji lojalnosti do te dežele v tej krizi, fi nakupili obrambne obveznice ter izrekli svoje ogorčenje nad svetovni vojni je bil poveljnik I neke podmornice; za svoje ju-I naštvo je bil odlikovan z želez-I nim križcem. L. 1937. so ga pa naciji prijeli ter odvedli v neko koncentracijsko taborišče, koder je še sedaj.) Tednik "Cavaicade" svari, pred takšno propagando v Članku z naslovom "Vengeance will not work". Nemčija sama šteje 80 milijonov ljudi, pravi ta list ter še pripomni, da ji gre vojna za uničenjem sistemov, ne pa plemen. V zvezi s tem prime ministra Beaver-brooka za ušesa, ker je Še pred nedavnim rekel, da je dan maščevanja že prav blizu. "Taka propaganda ni dobra, ker bodo zatirani evropski narodi mislili, da je maščevanje vodilni motiv Anglije," zaključuje list tisti svoj članek. "Ljudska psihologija se hitro tem, da si je Pavelič drznil v ____ _____ imenu demokratičnega in svo- izpremeni v vojni. In izpreme-bodoljubnega hrvaškega naro- nila se bi za slabše, Če naj po u x .. .» .... "• 1 « . .. j ~ da napovedati vojno naši novi tleh političnih gibanj ki imajo oddaljenim sedežem lahko po- j domovinlf me > ujhm atmin /lt<« A on» «t PkJ - . _ za svo; cilj osvoboditev te ali one države v inozemstvu in pri katerih sodelujejo ali jih- celo, vodijo ameriški državljani, ker to cepi lojalnost prizadetih državljanov. Z drugimi besedami: ameriška vlada hoče, da so zdaj, ko je vojna, vsa dejanja in nehanja državljanov usmerjena na akcije za zmago Združenih držav, ne pa na politično akcije, ki se ne tičejo te dežele. Zunanji člani pripravljalnega odbora so — nekateri tele- oblastijo svoja dva člana v Chi-cagu ali okolici kot zastopnika, če si hočejo prihraniti na stroških. Vse povabljene organizacije so imele čas do 1. januarja 1942. da postavijo svoje delegate in sporoče njih imena tajništvu SNK, ako se odzovejo povabilu. Prva in edina organizacija, ki je to storila do 17. decembra,; ko je bil kongres odložen, je Zapadna slovanska zveza. Ta organizacija je imc- fonično in drugi pismeno — so- novala tri člane svojega gl. od-glafno odobrili omenjeni pred- bera z udeležitev kongresa. log. ki je bil s tem sprejet. Razume se, da bodo člani pripravljalnega odbora pravočasno informirali svoje organizacije, da ni bilo druge poti kot odložiti kongres. • Pravilno je, da naša javnost izve, kaj je eksekutivni odsek SNK delal v dobrem mesecu — od 15. novembra do 17. decembra 1941 — svoje aktivnosti. Odsek je v tem Času imel šest sej in je formalno povabil osemnajst slovenskih centraliziranih organizacij v Združenih državah, na nameravani kongres; od teh je deset podpornih jed not in zvez, osem pa je političnih in kulturnih organizacij, kakor se same označujejo. Poleg teh je bilo povabilo pripravljeno še za tri drutre organizacije, a je čakalo zaradi pomanjkanja naslova, Povab-njenih bi bilo torej skupaj 21 organizacij. Sledeče centralizirane podporne organizacije so bile povabljene a pravico, da lahko pošljejo na svoje stroške vse svoje glavne odbornike po sklepu čikaške sklicateljske konference z dne 16. novembra t. 1.: Ameriška bratska zveza. Društvo sv. Družine, Jugoslo- Posamezniki — "pisatelji, Časnikarji in drugi intelektualci" po sklepu sklicateljske konference — bi bili povabljeni v prvi polovici januarja. V ta namen je odsek že sestavljal seznam in imel je že okrog 50 imen na listi. Kongres bi se bil vršil v hotelu Morrison, W. Madison in S. Clark sts., v Čikaškem down-townu, ki nam je obljubil z»bo-rovalno dvorano brezplačno, če se priglasi neko število (najmanj menda 50) delegatorv za stanovanje v tem hotelu v tek 1 z>borovanja. Bilo je prilično koreepondi-ranja z zunanjimi člani pripravljalnega odbora SNK, ki so zahtevali pojasnil« glede tega ali onega v zvezi z vabljenjem, pa tudi z drugimi rojaki, ki so se zanimali za stvar in hoteli so vedeti to in ono. Vsem tem je tajnik točno in natančno odgovoril; prav tako predsednik. Poleg tega se je odsek že ba-vil « sporedom in dnevnim rodom kongresa, ki ga je imel predložiti zborovalcem v potrditev aH revizijo. V načrtu «o bili najmanj trije referati, toda referenti še niso bili določeni. Vsi stroAki tajništva — pi- mejna jugoslovanska vlada v imenu podjarmljene in rasko-sane Jugoslavije na strani Zdr. držav, Rusije in Velike Britanije v tej orjaški borbi proti nacizmu in fašizmu. Sestanka se je udeležilo o-koli štirideset Hrvatov in Hrvatic. Srbov ni bilo nobenih, a od Slovencev pa je bil samo pisec teh vrstic. Potem ko sta predsednik in tajnik Hrvaškega narodnega stane osveta naša vodilna misel." Kakor se je izrazil neki član angleškega parlamenta, ni pričakovati od sedanje zahteve v zbornici nobenih radikalnih iz-prememb v kabinetu. Ministrski predsednik Winston Churchill je bil doslej trdovratno proti vsakršni izpremembi svoje vlade in le malo njegovih nasprotnikov pričakuje, da bi nenadoma izpremenil svoje stališče. Kritiki pa mislijo, da bo neprestana agitacija pre- o Chicago, III. — Jugoslovansko hranilno in posojilno di,;. Štvo, ki se je Mkozi kri/o z v»«-Iflrimi napori izmotalo iz v*eh' težkoč, se je končno gospodarsko tako izboljšalo, da so vioji* v njemu sedaj zavarovane <1 > $5,000 vsaka. V krizi je padlo v roke i2niu drliŠtvu mnogo hiš — nekatere v zelo slabem stanju. Ni jih bi-lo mogoče prodati, nego so pri-kot 'našale Več stroškov kot dohodkov. A tpod vodstvom sedanjega tajnika Donalda J. Lotriti in s sodelovanjem direktoric se je druHvO tega bremena iz-nebilo brez velikih izgub in u-stanova je postala solventna. Bila je sicer že prej, ker cbresti plačuje zdržema, z izjemo par let, ko jih za vloge ene vrste ni bilo. Sedanji urad tega društva — v angleščini se imenuje Jugo-siav Saving and Loan Asocia-tion — vsled povečanega poslovanja že dolgo več ne zadostuje. Nahaja se na 2634 S. Lawn-dale Ave., skoro nasproti gl. urada SNPJ in Bergerjevega hotela. Novi urad, ki se ga sedaj prede lju je v ta namen, pa je 2610 S. Lawndale Ave., tortj blizu pol bloka od prejšnjega fn le par hiš južno od 26. ceste. Ta hiša je dvonad.*tr )pna. Spodaj je bila prej gostilna, v dringcm nadstropju ;pa dve stanovanji. Tudi spodaj bo eno. vrh tega pa velik urad in še posebna soba za seje direktorjev, za pregledovalce računov in u druge posle. To je za to društvo — ako se pomisli na njegove prošle tez-koče, sijajen uspeh. Kdor želi o njemu kake informacije, naj se oglasi na še stari naslov. om> njen zgoraj, ali pa pokliče po telefonu Lawndale 2341. Občni zbor tega društva >o vrši zadnjo soboto v februarju, to je 28. februarja v Slov. del. centru. Do tega časa prične društvo tudi obsežno kampanjo za nove vloge. odbora povedala namen tega Churchilla o narodni sestanka, se je vnela dolga in zahtevi Po temeljitem prereše- včasih precej ostra razprava, ki se je raztegnila v pozne ure tega večera. Po skoro dve uri trajajoči debati, v katero so med drugim posegli tudi Bazdarič, Pavlak, Babič in Jurica Bjantoini, je zelo sposobni član Hrvaškega narodnega odbora Krasič predložil zborovalcem predlog, po katerem si naj vse hrvaške stranke izberejo vsaka po štiri zastopnike, nakar naj se ti se-stanejo na konferenco ter nato povabijo še Srbe in Slovence na vzajemno sodelovanje v tem, da bo nameravani javni shod tem močnejša manifestacija neomajne lojalnosti do naše nove domovine in demokratič-ne/ideologije ameriških Jugoslovanov. — Z. N. Z Nemci v Poriru se ni Šaliti Nemška okupacijska oblast v Parizu je proglasila eno tamo-šnjih restavracij za obednlco samo svojih ljudi. Nekdo je v njo vsled tega vrgel bombo. Pa-riško občino so Nemci za ta prestopek ohpodili na $20.000 *lo*e, d asi bomt>a ni poškodovala nikogar in ne napravila kaj posebne škode. tanju njegovega kabineta. Ta zahteva je, pravijo, sedaj močnejša in silnejša, kakor kdajkoli poprej. Vladni kritij ki jih je najti med vsemi strankami v poslanski zbornici, fn mnogi listi pod-pirajb zahtevo po novi krvi v vladi. List "The Sunday Pictorial" pravi: "S Churchillom smo se poročili, kar je bilo imenitno. Ali nismo se pa pogodili z njim, Če želite dobro čtivo, naročite si Ameriški družinski koledar za leto 1942. Klub JSZ v Girardu vabi na Silvestrovo zabavo Ciirard, O. — Klub št. 222 JSZ ima že več let običaj prirediti ob zatonu leta Silvestro vo zabavo. Tako bo tudi letos. Vršila se bo v sredo 31. dec. v prostorih Antona Nagodeta v Avon parku. Godbo bomo imeli iz Clevelanda. Zabava se prične ob 7. zvečer. Vabimo na to veseljaško po-slovKev od starega leta vse obiskovalce k tabo vi h priredb ii\ ob enem želimo, da pripeljejo nove, da bo nas več. Kar se tiče postrežbe m ta kih reči. o tem se pridno brifra pripravljalni odbor. John Bogata Tole mi né gre v glavo? Ne gre mi v glavo, kako >0 se mogli najljutejši sovražniki Rooteveltove politike, v»i riški prijatelji nacizmA in sovražniki podpiranja Anglije Rusije tako mahom« navdušil' ta vojno s osiščem. » . » »♦ » ♦ it IGNAZIO SILONE: FONT AMARA ROMAN IZ FASISTICNE ITALIJE "t Poceni podmornice, ki po se niti Japoncem niso obnesle ★ i Z avtorjevim dovoljenjem prevedel TALPA (Nadaljevanje.) "Živimo v času, ki v njem ka-foni nimajo več kruha," je pri-digoval Baldissera, "ko hodijo čevljarji bosi, ko gleda krojačem zadnjica iz hlač in ko spe zidarji na prostem ... Živimo v času bank. Na koncu smo. Bliža se Antikrist..." Nihče izmed nas se ni mogel sprijazniti s tem, da smo izgubili vodo, nihče pa ni vedel za pot, kako bi jo zopet dobili, pontiua Pilatu** in Michele Zompa sta predlagala, naj im-presarija tožimo, toda proti temu predlogu smo bili vsi. Dovolj dobro smo poznali potek takih procesov; trajajo sto let, gredo iz pisarne v pisarno, od priziva k prizivu, požro denar celih generacij kafonov in končno ostane vse pri starem. V Marsiki pozna vsaka vas take procese med reveži in bogatini, med posameznimi občinami; to so procesi, ki so končajo samo zato, da se znova začno. Toda, četudi bi se odločili za proces, komu bi ga pa naj zau*pali? Morda donu Circostanzi? Ta bi si izmislil zopet novo sleparijo, ki bi bila podobna tisti o dveh treh četrtinah in o desetih lu-strih. Ali donu Cuccavasciju? Donu Tarandelli? ... Najbolje je bilo, o tem sploh ne govoriti. In vkljub temu se ni mogel nihče sprijazniti, da smo izgubili vodo. da smo izgubili vso žetev, in nihče si ni mc*gel predstavljati zime brez kruha in brez mineštre. "če proti tatovom ni več postav, smo na koncu !" je ponavljal Pontius Pilatus. "če vladni zakoni nič več ne veljajo, če jih prelamljajo tisti. ki bi morali vsakogar prisiliti, da jih izpolnjuje, potem se povrnemo k ljudski pravici," je nekega večera menil čevljar. "In kaj je ljudska pravica? Pomagaj si sam in Bog ti pomore!" je rekel Baldiasera, ki se je končno navzel gornjega nauka Berarda Viole. Tako je bilo. "Tu imate ljudsko pravico," je pristavil Raffaele Scarpo in dvignil v roki škatljico vžigalic. Nasprotno pa je Berardo komaj kaj zinil. Berardo ni bil več isti. Mislil je na druge reči. Po tisti prvi z Elviro preživeti noči je mislil drugače. Elvira še zmeraj ni mogla vstati, nasprotno, zdelo se je, kakor bi počasi ugašala. Vkljub temu in ne da bi kaj skrival, je preživel Berardo prav pred očmi njene-Ka starega, ohromelega očeta vsako noč pri njej. ' Saj boš dekle še zadušil," mu je dejala moja žena. Sko-mizgnil je samo z rameni. Sleparija z desetimi J ustri ga ni nič razburjala. Zanimali ga niso tudi vsi naši načrti, kako bi si zopet pridobili vodo. Tem slabše za vas," je dejal, "jaz nimam zemlje, ki bi jo bilo treba namakati... Nisem več mlad in imam dovolj lastnih skrbi." Berardo je imel fiksno idejo: nameraval se je izseliti, oditi, delati ko živina, dvakrat toliko kakor vsak drug, čez šest mesecev ali čez leto dni pa bi se vrnil, kupil kos zemlje in se oženil... O.čem drugem se z njim ni dalo več govoriti. Oditi, dnevno delati deset, deset, dvanajst, štirinjast ur..., nato pa se s 1000 lirami v žepu vrniti. Zmeraj znova smo slišali, kako se je Berardo pogovarjal z junakom Porte Pie o delu v mestu. O težkem delu, se razume... ne o iskanju služkinj in vlačug ... ne o poslih za monsinjora Calogera ... ne o delu za fašiste. .. Nego o pravem delu! Junak je pisal na različne naslove V Rim in je dobil sporočilo, da potrebujejo delavcev za kopaško delo. Za to delo si dobil dnevno deset lir. "Deset lir ni mnogo," mi je rekel Berardo, 4*toda to bo poprečna mezda. Če pa na»pravi kdo več kakor drugi, bo tudi več zaslužil. Kar se izdatkov tiče, bom nategnil pas na zadnjo luknjo." Berardo me je poprosil za 100 lir, da bi lahko odpotoval; posodil sem mu jih s pogojem, da vzame za to mojega sina s seboj. Berardo je privolil in je tudi od Elvire dobil 50 lir. Tisti večer, preden je odpotoval, sem ga obiskal, da bi mu povedal še nekaj glede mojega sina; našel sem ga kakor navadno v barvarni poleg Elvire, ki je ležala na slami. "Ne maram, da bi moj sin več kakor deset ur na dan te-žačil," sem pričel razlagati Berardo. "Tudi ne maram, da bi stanoval v gostilni, kamor prihajajo slabe ženske ..." Tu sem pa moral ^prenehati, ker Jo vstopil Raffaele Scarpone. Spremljali so ga še nekateri, ki so počakali pred hišo. Že med vratmi je Scarpone za k lic al Berardu: "V Sulmoni je izbruhnila revolucija." "Kakšna revolucija?" je vprašal Berardo. "Ali revolucija naših?" "V Sulmoni so se dvignili ka-foni," je z resnim glasom pojasnil Scarpone. "Kdo ti je to povedal?" ga je vprašal Berardo. "Baldiasera." "In kdo je povedal Baldisse-ri?" "To je njegova skrivnost," je odvrnil Scarpone. "Potem je zlagano," je končal Berardo. Scarpone je stopil na cesto in poprosil Venerdija Santa, ki je tudi ostal zunaj, naj gre po čevljarja. Med čakanjem ni nihče izpregovoril besedice. Baldiasera se je dal dolgo prositi, nato je prišel in nam takole poročal: GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA Zbral Charité Pogorelec V napadu na Havaje »o Ja- To pot bomo začeli z De-troitom. Rekord naših udarnikov zadnje čase je bil sledeč: Janko Zomik 6 naročnin in še poaci «porabili tudi podmor. |iva oglasa za koledar. Joseph niča v "miniaturi" ali kot jih Klarich, 8 naročnin, $5.50 podpore listu in naročilo za 100 iz-tisov koledarja, od katerih jo bilo poslanih 25 na s. John Plachtarja v Dearborn, ki jo obljubil sodelovanje pri razpe-čavanju. Peter Benedict 4 naročil ine in $1.60 podpore listu. Milan Kokanovich obnova naročnine in $7 podpore listu. To je dober rekord za naie Deiroitčane in želeti je, da bi imeli povsod mnogo «posnemovalcev. • nekateri komentatorji osna ¿«jejo, "»amomorilk«". Vaa-ka ima I« dva pomoračaka, in obadva vatla, da groala v gotovo emrt. V sadoačen)* Jima Jo lo, da imata v avaji podmornici dovolj raaatroliv, ki lakko ufonoba ladjo, na katori jo tieo* in vo£ moi. Kakor Nomci, »o tudi Japonci na vao moi natofujojo > novimi ianajdbami. Pod-mornica dvoh moi aicor ni nova atvar, a Japonci »o aa jo poaluiili, kar malo atana. Kar aa tUm iivljonj, pu ao manj. Na aliki na lovi jo «na is-mad japonakik podmornic "dv«k moi". Valovi »o jo vrgli «a obreij«, kjer j« obetala, v ¿aau (lavnega, oa<-roma aačotnogn japonekejja napada na Havajaka otoka. Amariiki mornaricni veaia-ki pravijo, da »a takih podmornic na mor« uporabiti drugaia kot da jib pripeljejo a aabo, liki roailn« čolne, velike ladja, iorJUi nato UU» obrežja »puste na valovo. Ameriika bojna mornarica j« eposnala njiben trik in ji niao vec n«varna. ★ SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE i Največja slovenska knjigarna v Zed. državah Pišite po cenik PROLETARCU, 2301 S. Lawndale AveChicago "Bil se/n danes v glavnem mestu, da bi kupil usnje. Na trgu mo je srečala d on na Zizzo-la. ki je prišla iz cerkve. Kakor veste, sem v mladih letih služil v hiši njenih staršev; zato se dobro poznava in se vedno u-staviva, kadar se srečava.'Sam san Antonio te pošiija', mi je dejala žena dona Carla Magne s pridušenim glasom. 'Stopi za trenutek k meni, moram ti nekaj povedati.' Ubogal sem jo in, ne da bi kaj slutil, sem takoj po opravljeni kupčiji odiel k nje i. 4 V Sulmoni je revolucija ... Vsi tukajšnji karabinieri in iz okolice so bili poslani tja* .. .Po pripovedovanju donne Zizzole je moral biti tudi v Sulmoni nekak impresario, ki je spravil vse ljudi na beraško palico. Revolucija se je začela pred tremi dnevi na mestnem trgu in še sedaj traja. Morda je prišla sedaj ura maščevanja tudi za našega roparja?' je vprašala nato donna Zizzola in je pri tem pač mislila našega impresarija ... Na to ji sploh nisem odgovoril. Potem mi je šepnila v uho: 'Že dva meseca gorita noč in dan pred san An-tonijem dve sveči da ga udari z nesrečo. Toda nesreča se kar noče zgoditi.' Ker sem še zmeraj molčal, je začela z mano kar odkrit pogovor: *Sedaj je prišel pravi trenutek ... Karabinieri so odšli v So>lmuno . . . Z impresarijem je vse nezadovoljno. Vse čaka samo na znak ... Ta znak pa dado lahko samo Fontamarezi. Ko sem te srečala pred cerkvijo, sem takoj vedela, da te je sam san Antonio poslal.' Povedal sem ji, da sem prišel v mesto samo po usnje. Toda donna Zizzola je mislila na nekaj povsem dru-gesra. 'Sam san Antonio te je poslal,' mi je dejala. 'Ko sem davi zmolila običajno molitev, me je svetnik takole navdihnil: Jaz ti ne morem pomagati, samo Fontamarezi dado lahko temu roparju zasluženo lekciji ... In ko sem zapustila cerkev, sem srečala tebe'." Žena dona Carla Magne je staremu čevljarju namignila, da bi Fontamarezi prav lahko dobili po posredniku petrolej ali orožje ... Ko je Bakiissera končal, je Raffaele Scarpone Berardu hlastno vprašal: "Nu, kaj meniš?" , •• "In ti, kaj misliš ti?" je hitro vprašal Berardo. (Dalje prihodnjič.) Ali ste že naročili Ameriški družinski koledar za leto 1942? Nekaj tega in onega Milwaukee, Wis. Končno smo tudi mi v bojnem metežu. Zahrbtni in do skrajnosti zločinski napad Japonske na Pearl Harbor nas je vrgel \anj. Ko so gospodje japonski poslaniki hinavskih o-brazov prinašali odgovor njih vlade ameriškemu ljudstvu, so padale japonske bombe na a-meriško ozemlje. — Ta čin moderno diplomacije, zabeljen z zavratnostjo militaristov Hitlerjeve šole je vsekakor dogod-ljaj, kakršnega svetovna zgodovina ni poznala do sedmega decembra leta Gospodovega 1941. Hitler je mislil — in mogoče še misli —, da je Master crook, toda bogami, njegovi zavezniki na »Japonskem ga v "crookarstvu" daleko prekaša- j jo. Bo pač menda resničen pre-1 govor, ki pravi: "Jajce več kot putka ve." No Zed. države so vzele to "gentlemansko" gesto Japonske na znanje kakor name na znanje policaj klofuto pijanca, ki trenotno sicer zaboli, toda končno privede zlikovca tja, kjer se deli kazen. In kazen, ali bolje povedano pravica, se bo koncem konca delila. Po napadu Japonske je "zvesti" Hitler takoj napovedal vojno Ameriki in seveda tudi njegov trabant Mussolini — o ja tudi Madžarska ni izostala. In ne Bolgarija. Se celo Hrvaška, Paveličeva Hrvaška seveda, se počuti z nami'v vojnem stanju. | Vsekakor bi bik) res zanimivo, če bi tisti Ajmoht, ali kakor se že imenuje novi vladar "neodvisne" Hrvatske, poskusil podjarmiti našo deželo s svojimi pand ur ji... Nemškemu "kultur folku" se menda nič kaj dobro ne godi tam v Rusiji. Premrzlo je za nemško armado na severu, a prevroče na jugu. Zato so se pričeli počasi vračati domov — če smemo verjeti poročilom. In ruska armada, tista armada, ki je bila po izjavah vojaških strokovnjakov — tudi slovenskih — kur za na smetišče, jim radevolje na vse načine pomaga, da se ftimpreje vrnejo v "domovino mili kraj"... Toda šalo na strani V resnem boju smo — v boju za obstanek svobode in civilizacije. Marsikdo izmed naših mlajših bo v tem boju izkrvavel in drugi, ki smo nesposobni za vojaško službo, si bomo morali marsikaj pritrgati. toda za ohranitev svobode in civilizacije bo končno vse to good investment. V vojnem času bodo tudi pri nas v Ameriki marsikatere re-strikcije in zato bo pač najboljše, če držimo jezik za zobmi. France Puncer. Martin Judnich iz North Chi-caga je poslal nadaljnjih 8 naročnin in zvišal naročilo za koledar na 150 iztisov. Joie Je« iz VVarrena, O., je vedno pripravljen bodelovali pri vsaki dobri stvari. Naročil je 10 koledarjev. V Chicagu iu bližnji okolici gre naša stvar sledeče naprej: Angela Zaitz 2 naročnini; Luka Groser 2. Frank Bizjak 2, Frank Zaitz 3, Charles Pogorelec 16 in tri oglase za koledar. Na delu za prodajo koledarja so Frank Bizjak, John Rak ter Joseph in Kristina Turpin. Za Pullman jih je naročil Peter Vrhovnik 15, za severno stran pa John Morsi 10. Se nekaj, pred par dnevi se je oglasil v uradu s. Joseph Zore; prišel je po koledar zraven pa je prispeval S5 kot božično darilo Pro-letarcu. Da ne pozabimo. Joe Oblak prodaja koledar v "stari Avstriji".. Če kdo misli, da naš zastopnik Louts Barborich v Milwau- i naročnin. , keeju počiva, se moti. Pogleda naj naše izkaze, pa bo videl, da • je v vsakem odlično zastopan. Poslal je še 18 naročnin, med katerimi je nekaj novih; koledarjev je bil za začetek naročil nekaj nad sto, pa je komaj poteklo teden dni in že je poslal drugo naročilo za nadaljnjih 25 izvodov. Pravi, da najbrž tudi to ne bo dovolj, ker hoče, da se našega koledarja razpeča tam več kot se ga je kdaj prej. Lojzetovo delo je dokaz, da se more z vztrajnostjo in agilnostjo vse doseči. nar. Kakor Mike, se tudi Matt kaj rad spomni Proletarca. Da bi le dobila obilo posnemalcev! Zdaj pa pride na vrsto naš najstarejši sodrug, kakor tudi naročnik Proletarca od prve številke, sodrug Nace Žlember-ger. Obnovil je naročnino in prispeval dolar v tiskovni fond. Naročnino od tam je obnovil tudi Frank Završnik in naročil 9 koledarjev. John Petkovšek, Kokomo, Ind., je naročil tri koledarje in poslal dolar v tiskovni fond. Naj omenim, da to ni prvi dolar v tem letu od njega, pač pa menda že četrti. Anton Jankovič, Cleveland, ki mu pravijo tudi "večni popotnik", je prav pridno na delu s prodajo koledarja za klub št. 49 JSZ, kjer so mu jih določili kar 100 iztisov. Piše, da jih je domàlega že razprodal. Naročil je nadaljnjih 72 iztisov, od katerih je šlo 22 na njegov račun v Lorain, O. Poslal je tudi 17 naročnin, med katerimi je par novih. John Krebel je poslal 4 naročnine in $8 podpore listu, ki je bila zbrana na nedavni konferenci JSZ in Prosvetne matice za elevelandsko okrožje. V zapadni Penni je pridno na delu s prodajo koledarja Anton Zomik, kot običajno vsako leto. Poslal je tudi 4 naročnine. Iz Point Marion, Pa., je poslal eno naročnino Anton Zupančič in naročil 10 koledarjev. Jož« Ovca, Springfield, 111., je poslal prispevke kluba št. 47 JSZ in zraven priložil tudi 5 letarca, za katere smo mu hvaležni, in kar on nam, tudi mi njemu želimo: boljše in uspešnejše Novo leto! Pravi, da se strinja z novim predlogom "Big Tony ja" in pošilja dolar v ta namen. Obnovil je tudi naročnino ter naročil koledar. Iz Red Lodge, Mont., je poslal ono naročnino K. Erznož-nik; zdaj prav pridno prodaja koledar, kot je že njegova navada ob tem času. Iz Elizabeth, N. J., je poslala 4 naročnine Amalija Oblak. Ob enem je naročila dve knjigi Louisa Adamiča "Two-Way Passoge" in 10* koledarjev. Iz Kemmererja, Wyo., je poslal dve naročnini John H. Kr-zisnik. Iz slovenske zapadne metropole, kot radi nazivamo Pueblo, Colo., je poslal dve novi naročnini Frank Boltezar, katere je dobil naš naročnik Alfonz Hocbevar. Hvala obema! Iz johnstownske okolice v Penni je poslal Frank Cvetan •14 naročnin, med katerimi je nekaj novih. Zdaj je zaposljen s prodajo koledarja, pri katerem delu mu pomaga tudi naš stari znanec v tem poslu John Langerholc. No, kjer se taka dva oprimeta dela, je uspeh zagotovljen. Pa tudi France Podboy, tam gori s hriba nad Johnstownom je naročil 20 koledarjev. Iz tega je soditi, da se «bo koledarja letos tam več prodalo, kot pa se ga je prejšnja leta. Prod zaključkom lista smo prejeli od Franka Cvetana še 2 naročnini in naroČilo za nadaljnjih 50 izvodov koledarja. V Browntonu, W. Va., živi Frank Klemene, ki je Že mnogo let naročnik Proletarca. Obnovil je naročnino, naročil 5 koledarjev ter prispeval $2.25 tiskovnemu fondu. Da "spravi upravnika v dobro voljo", je naš farmar Mike Krultz iz Willarda, Wis., poslal dve novi naročnini, naročil 15 koledarjev ter poslal $2.50 podpore listu. Od ravno tam je poslal dve naročnini tudi Matt Malnar. Ena je božično darilo jijegovi mami mrs. Mary Mal- Anton Shular piše, da gredo koledarji izredno dobro v promet. Naročil jih je še 10. Poslal je tudi 6 naročnin ter dolar v tiskovni sklad, ki ga je prispeval Chas. Vorina iz Edisona. "Big Tone" iz Oaklanda, Calif., je predlagal, kot ste videli žc v prejšnji številki na prvi strani, da bi vsakdo, ki mu je kaj za Proletarca, poslal v tiskovni sklad kot novoletno darilo en "copak". On je to že storil, in na svojo lastno iniciativo več drugih, kot vidite iz tega pregleda. Na njegov apel lansko leto se*je odzvalo lepo število naročnikov in upam, da bo njegov sedanji predlog enako dobro podpiran. Iz Ilibbingaš Minn., je poslal voščila sezone Frank Pipan. Hvala Frank. Enako mi tebi želimo. Naročil je tudi 5 koledarjev. Pravi, da bi jih več, pa je tam preveč takih, ki so napred-njaki le na jeziku, v praksi pa vse kaj drugega. Iz mesta Seattle, Wash., je obnovil naročnino Lucas De beljak in naročil 5 koledarjev. John Kosin, Girard, O., je poslal 4 naročnine in dolar v tiskovni fond, ki ga je prispeval John Petrich iz Youngstowna, Ohio. Jose Snoy, Bridgeport, O., poroča, da gredo koledarji izredno dobro v promet. Naročil jih je še 10 in zraven poslal tudi prispevke za klub "Naprej" št. 11 JSZ. Poradi zAposljenosti z razpošiljanjem koledarja je zaostalo v upravništvu precej korespondence. Zdaj, ko je glavno delo s koledarjem končano, bo tudi druga stvar šla bolj redno od rok. S koledarjem, kot izgleda, bo popoln uspeh. Vsem, ki so prispevali k temu uspehu, iskrena hvala, enako vsem onim, ki so v teku leta pomagali na en ali drugi način pri vzdrževanju našjh publikacij. Na vse apeliram, da našemu gibanju ostanejo enako naklonjeni tudi v bodočem letu. Posebno je želeti, da skušamo pridobiti listu kar največ mogoče n0vih naročnikov, kajti čimbolj bo razširjen, toliko več bo imel vpliva v naši javnosti. Torej naprej z agitacijo za naše glasilo Proletarca 1 Frank Leskorshek iz Port Washingtona, Wis., je poslal sezonske pozdrave oaobj« Pro- Vsi naši rojaki in njihni prijatelji v Chicagu vabljeni na Silvestrovo zabavo kluba št. 1 JSZ Chicago, III. — Vsakdo se še spominja, kako smo vsako leto imeli na priredbi kluba št. 1 JSZ sijajno novoletno, ali kot ji pravimo Slovenci, Silvestrovo zabavo. Takšna bo tudi letos vzlic vsemu hudemu, kar se dogaja tu in drugod po svetu. Saj na ta dan bomo pozabili na skrbi — ki se prično po 1. januarju, katerega pa vzlic te. mu če že ne iz želja pa iz navade voščimo drug drugemu za srečno novo leto. Naša le'tošnja Silvestrov a zabava bo v Lawndale Masonic templu. na 23. St. in Millard Ave., niti pol bloka od Slovenskega delavskega centra. Vsakdo bo lahko sedel udobno 4>ri omizju in strežaji ter strežajke ,pa izvršaveli njegova naročila. Drugi bodo lahko plesali po mili volji. Igral bo Pu-celj ter njegov orkester. Bo torej rajanja da kaj! Dalje se bomo lahko drenjali ob prostornem baru, ki ga bo pripravljalni odbor preuredil tako, da bo lahko vsakemu čim hitreje post reč i. Lani smo imeli za večerjo kislo repo, krvavice, mesene klobase z zeljem, roast beef in sandviče. Letos naša kuhinja obljublja še boljši service, oziroma saj hitrejšega, kakor pa lani. Vstopnice v pred prodaj i so po 40c. Pri blagajnibodo 50c. Po predprodajni ceni jih dobite v Slovenskem delavskem centru, v uradu Proletarca, in naravno, pri članih in članicah kluba št. 1 ter tudi pri mnogih Sava-nih. Ako želite, da jih za vas rezerviramo po znižani ceni, nam to sporočite z dopisnico, ali pa telefonično. Pri vhodu v dvorano poveste svoje ime, tam bo za vas kuverta z vstopnicami, in plačate vsoto kakor je določena za v predprodajo. A če le imate priložnost, kupite si jih čim prej od koga izmed omenjenih. _ Vse prijatelje tega lista in sploh vse naše rojake prosimo, da povabijo na to prrieditev tudi prijatelje in znance, ki tega lista ne čitajo in jim ni še znano o tej prireditvi. Vi jih o nji lahko obvestite tako, da bodo tudi prišli in se zabavali skupno z vami. Na svidenje v Lawdale Masonic templu v sredo večer 31. decembra. Odbor. Občni zbor Slovenskega delavskega centra Chicago, HI. — Kot je bilo ž«» poročano, se vrši občni zbor Slovenskega delavskega centra v petek 30. januarja 1942 ob 8. zvečer v uradnih prostorih na 2301 S. Lawndale Ave., Chicago, IU. Na dnevnem redu bodo poročila uradnikov, razprave o izboljšanju te ustanove, in pa volitve novega odbora. Oscar Godina. tajnik. LUKA GR0SER vošči vsem srečno Novo leto! Vsem, ki so mi poslali voščil-ne karte, in drugim mojim znancem ter prijateljem voščim na tem mestu res srečno in veselo NOVO LETO! Kart letos nisem pisal, zato hvala vsem, ki so mi jih poslali k božičnim in novolot-nim praznikom. LUKA GROSER in družina 2301 So. Lawndale Avenue Chieago, III. '..... - PioMarec, December 24, 1941 —— v sredo večer 31. DECEMBRA v Lawndale Masonic Temple, 23rd St. in Millard Ave. Igral bo JOE PUCELJ IN NJEGOV ORKESTER. Vstopnice v predprodaji po 40 centov in 10 centov drožje pri blagajni. V«, ki «te bili »» iiumiIi pranjih ..ovolrtnili prireditvah, vrnlrs*UFRIJETNO JE BILO!" T.ko k» lu.li na tej. JMA SVIDENJE 31. DECEMBRA! Odbor klub» it. 1, JSZ. „POMLAD ČLOVEŠTVA"! RAZNOTEROSTI Malo ocene k XX. zvezku Prosvetne matice "Prosvetna matica", ki ima avoj sedež na 2301 S. Lavvu-dale Ave., Chicago, 111., je preil kratkim v slovenskem ponatisu izdala za svoje članstvo poljudno razložitev človeka in človeške družbe v drobni knjižici z naslovom "Pomlad človeštva". V srbščini jo je spisal srbski socialist dr. 2ivko Topalovič, a v slovenskem prevodu pa objavila Cankarjeva družba v Mariboru 1. 1938. # Predmet, ki ga obdelava dr. Topalovič v tej knjižici, je sila važen za vsakega posameznika in celo človeško družbo, ker se tiče človeka samega in se mu z njim nudi lepa prilika, da si na enostaven način in od bHže ogleda samega sebe. Kdor prečita to delce, lahko zve, odkod je in kako se je njegov rod razvijal iz žive celice ali iprotoplazme v družna bitja, ki so v sivi davnini živela kakor vse druge živali, se skozi dolga časovna razdobja preo-bražala po danih razmerah in pridobljenih izkustvih, dočakala svetlo pomlad bratskega in miroljubnega življenja v enakopravnosti in svobodi ter se naposled prelevila v človeško družbo držav, ki so posledica bojev in vojn med raznimi plemeni. To zadnje prav lepo pove pisatelj s sledečimi zaključnimi stavki: "Izginila »o plemena in rodovi tako pri premagancih kakor pri zmagovalcih, izginila sta skupna lastnina in enakost. Družba se je prekrojila v samostojne majhne družine z zasebno lastnino. Pojavile so se velike neenakosti in boji v okviru države. Začela se je nova kulturna doba civilizacije, doba nastajanja in propadanja velikih držav, tvorbe kast in razredov. Toda v globinah človečkih src je ostalo hrepenenje po lepi mladosti človeštva." 'Gonthi sauton — Spoz-navaj samega sebe!' — To je bil napis, ki ga je bilo videti na pročeljih starodavnih grških templjev. Tisti napisi nam pričajo, da so si že stari Grki prizadevali to, kar je namen tudi te Topalovjčeve knjižice, kakor nam to sam poudarja v njenem uvodu, ko pravi: "Mnogi so nezadovoljni z ureditvijo človeške družbe, v kateri so se rodili in v . kateri živijo. Hoteli bi jo spremeniti. Za uspeh tega hotenja je nujno potrebno zelo dobro .poznati, kako j« človeška družba nastala, kako se razvijala in spreminjala, katere so bile gonilne sile, ki so jo spreminjale, in kakAna je naloga in moč posameznika v njej. Zdravnik mora dobro poznati sestav telesa in zakone njegovega razvoja, delovanje posameznih udov in vsega telesa, če ga hoče obdržati zdravega ali pa ga v bolezni ozdraviti. Tako morajo tudi vai oni, ki hočejo bodisi razumeti bodisi vplivati na razvoj človeAke družbe, dobro poznati in razumeti sestav tistega organizma, ki se tako imenuje." . * . Če pomislimo, da se pisec peča s človekom od prve žive celice pa do sedanje stopnje njegovega razvoja, je tako ogromno tvarino prav težko dodobra obdelati na 127 straneh tako majhnega formata, kakor je ta knjižica. In vendar se je to posrečilo drju. Topalovič« domala v vaeh ozirih. Le tu in tam hi bil:> morda želeti malce več podrobnosti in natančnosti, kar pa nikakor ne hodi splošni jasnosti v napoto. Tiste nedostat-ke odtehta ptičeva spretnost v tem, da more v kratkih besedah povedati veliko. Vsa snov se razvija in razlaga v obliki jako prepričevalnega in lahko razumljivega razgovora med učencem in učiteljem. To je sicer nekaj zasta-ranega in neobičajnega v znanstvenih razpravah, ali vsekakor pa morda še najpriprav-nejši način poljudnih esejev. "Prosvetni matici" je čestitati k temu. da si je izbrala tako sila koristno in neznansko potrebno delo za letošnji zvezek svoje knjižne izdaje. Upati je, da se bo ozirala na take razprave še tudi v bodoče ter jUi vpoštevala v svojem kulturnem delovanju. Tisk te knjižice je čist in ličen, vezava okusna, črke primerne in razločne. Tiskarski škrat ji je prizanesel v veliki meri, dasi ne prav popolnoma. Cena ni navedena. Z. N. JNobon narod ne inore biti svoboden. se najprvo ne otrese rMf,Ai je diktatorska in izkoriičevalka svojega ljudstva. 1 pristopajte k 1 S r S SLOVENSKI NARODNI t PODPORNI JEDNOTi £ K USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ^ S ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO % S I i NAROČITE SI DNEVNIK I ! "PHOSVETA ! i CUw. W1 M. J S s SK Naročnina sa Zdrnian« driara (ism Chica g«) I« Kanada $SOO k na lata» $3.00 >a pol lata) $1.80 «a latrt lat«, aa Cktaafa Ir --^ ^ $7.80 >a calo latoi $3.78 sa pal lata; n InosameHra H j 20.17 S t li¡rugo, Illinois y rMrjT^jTjrjrwMWjrMjrJTMjr* Naslov zc list ¡n tajništvo je: • Lawndale Avenoe Bridgeport. O. — Seja kluba aprej št. 11 JSZ dne 14. dec. je bila dobro obiskana in ruz-prave na nji so bile važne in resne. Zborovalci so odobrili sklep sklicateljev slovenskega kongresa, ki se bo vršil 12. feb. v Chicagu. (Op. ur.—Je odložen. O tem bo pojasnjeno na drugem mestu.) Ob enem so obsodili pisanje tistih listov ali pa posameznikov, ki, so nastopili proti tej važni akciji. Za nas je merodajno to, da dotičnega sklepa ni storil kdo na svojo roko, nego so ga sprejeli na sestanku 15. novembra zastopniki različnih slovenskih organizacij. In ker so se svetovne razmere po 7. decembru, ko je Japonska napovedala vojno Zed. državam in jih zavratno napadla še bofj poostrile, lahko vsakdo uvidi, kako potrebna je akcija, kakršno je dotični sestanek v Chicagu predložil. Resolucija o namenu slovenskega kongresa, ki jo je predlagal Et-bin Kristan, je začrtala temelj, na katerem se lahko strnemo vsi, ki smo za napredek, dobrobit ljudstev, za svoboditev našega in drugih narodov in za pravično ureditev sveta, ko bo vojna končana. * Ob enem je klub iarazil svojo skladnost z vnanjo politiko predsednika Roosevelta, ker je odločno proti fašizmu in za o-svoboditev narodov iz pod jar m -ljenja. Potrebno je obvarovati demokracijo tukaj in opogumiti zasužnjena ljudstva, da ohranijo vero v svobodo in pomagajo kolikor pač jim je v težkih razmerah mogoče, da se sovražnika premaga. Le v svobodi je za človeka vredno živeti in sedaj je doba. da si jo svet pribori, ker je do-malega ves v vojni, V suženjstvu in zatiranju in V mučenju pa nima življenje nikakršnega pomena, posebno za kmečke in industrialne delavce ne. Kdor torej nasprotuje temu smotru, namreč proti tej borbi za osvoboditev, deluje v prid diktature, ki jo je po svetu razširil fašizem. Re«, da tudi v Zed. državah ni vse kot bi moralo biti, a predstavimo si, kako je pod diktatorji, pa bomo razumeli razliko. Naš klub je nadalje že na tej seji sklenil, da priredimo v prihodnjem letu prvomajsko slavnost, da bomo imeli dovolj časa za priprave. Datum te priredbe je določen na 25. aprila se bo vršila, ako se do takrat kaj izrednega ne pripeti. V očlbor kluba za leto .1942 so, bili izvoljeni: Josepr Snoy. tajnik-blagajnik; Jobp Vitez, zapisnikar; Frank Matko in Joseph Skoff, nadzornika. Organizatorji: Louis Gome, Bridgeport; Joseph Skoff, Barton; Alfrina Kravanja, Glencoe; Frank Mihelčič, Blaine; Nace Zlemberger, Piney Fork; John Slanovec. Maynard, in Florian Pishek, Neffs. " Saje kluba se bodo vršile vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10. dopoldne v društveni dvorani na Boydsvillu. Iz prej navedenega seznama odbornikov je razvidno, da so vse naaelbine zastopane v našem klubu. Le tako bomo v stanju vršiti naše skupne naloge v prid delavskega gibanja. « Dne 9. decembra zjutraj se je dogodila eksplozija v enem izmed največjih premogovnikov v tem okraju v Powhatan Pointu. Nastal je ogenj, ko se je užgala električna žica na motorju» ki prevaža premog. Dva premogarja sta izgubila življenje. In ker se je ogenj ta- ko naglo širil, da je bilo gašenje in rezilno delo onemogočeno, so rov 12. dec. zapečatili, da bi ogenj zadušili, ne da bi mogli prej dobiti ven trupla žrtev, V času eksplozije je bil, V rovu tudi član SNPJ «Joseph Ujčič, ki pa se je rešil z več drugimi vred. * Tudi na seji društva št. 13 SNPJ smo imeli lepo udeležbo. Društvo ostane v Prosvetni matici, t To je bila ob enem združevalna seja z društvom št. 119 S8PZ. Med člani je vladajo jrta bratsko razpoloženje. Po seji je bilo nekoliko članske zabave in pomenkov. Za društvo in SNPJ bo koristno, če se bo enako vzajemno nadaljevalo. Tufii to je napravilo dober vtia. Navzočih je bilo na seji precej članic, menda prvič in upam, da ne zadnjič, ker so enakopravne in v agitaciji lahko veliko pbmagajo. Vsakemu članu društva, ki je bil pozvan v armado, je jed-nota poslala tudi mal dar v gotovini. Sedaj kot še'nikoli poprej je nujno, da društva in klubi za delavsko stvar in za boljšo u-redbo po yojni vzajemno delujejo, da bo demokracija dobila veljavo tudi drugod po svetu in ljudstvo pa človeške razmere obenem. S tega stališča voščim čitate-Ijem lepše Novo leto, zmago pravice, svobode in demokracije, kar bo v prid posameznih ljudstev in vsega sveta. In so-družni pozdrav vsem, ki so se strinjali 2 mojim delom, kakor tudi tistim, ki se niso. Joseph Snoy. času preko tisoč dolarjev v njegov obrambni sklad. , . Članstvo "Zarje" upošteva in zna ceniti to naklonjenost in sodelovanje, kar znači, da so na pravi poti in da se drže sjperuic* katere so ai ustanovitelji zbor^jM^irtali pred petindvajsetimi leti v svoj program: gojiti krasno cvetko našo pesem in s pomočjo pesmi iskati pot^ ki vodi v leipšo in srečnejšo bodočnost. Leonard Poljšak pa je podal sledečo sliko o zboru: Letos slavimo jubilej pevskega kroga, kateri a j le oajal pri ihijjenju četil stoletja temveč | nnančno.^eUm ome- je tudi dejansko vrtt življenj- j M vsakega po imenu, a izre-«ko misijo in v reanici doprine- kam v imemj Svoboda Vsem sel svoj delež h kulturnemu zahvaU) fa ^ jim pHporočamo> razvoju pesmi in razvoju našel- da ¿e v bodo^e <>rttam?jo pod_ brne. Negoval je slovensko pe- pornj ^ tega z|)ora Letna seja Svobode se bo vršila v nedeljo 28. dec. ob 6. zvečer (ipo vajah) v &ND. Pozivam vse pevce in podporne člane, da se je udeleže. Izvoliti imamo odbor za prihodnje leto, ker ena oseba ne more držati vseh uradov. prospevanja in uspehov, kot jih je imela v zadnjih 26 letih. Tudi pevski zbor Svoboda v Detroiiu bo obhajal 25-letnico. Vršila se bo prihodnjo pomlad. Na prireditvi bomo skušali podati tudi primeren spored, ako bo mogoče. — Veste, z zborom imamo težave. Kar se tiče pevk še ni tako slabo — teh imamo precej, ampak moških glasov primanjkuje. Starejši so se menda utrudili, da niso več aktivni, mlade fante pa prav pridno kličejo v armado. Zadnje leto so nam doati pomagali tudi podporni člani — •» • <» ^ . > »- Zbor Zarja v Clevelandu poln nad in volje za delo in življenje V knjižici pevskega zbora Zarja v Clevelandu, ki je bila izdana k proslavitvi njene 25-letnice, piše August Komar o važnosti delavskega pevskega zbora v njihovi naselbini, in Loo Poljšak o zborovih uspehih. Ker sta njuna članka poučna v vsakem ozrrou. ju tu ponatis-kujemo: August Komar piše: Marseljeza. pesem ponižanih in zatiranih, navdušujoča in plamteča himna po solncu in svobodi stremečih množic, ki so naskakovale bastiljo, je bila v mislih sod rugo v soc. kluba št. 27 pred petindvajsetimi leti, ko so ustanovili pevski odsek "Zarjo". Čutili so nujno potrebo izrazitega pevskega zbora v naselbini, katerega naloga naj bi bila, da poleg narodna in u-' metne pesmi goji in liri tudi delavsko pesem, katera je važna Činiteljica pri probuji delavskega razreda. Zavedali ao se, 4a je paaem tista aila, ki liki ognjevite besede govornika s tribune, podžiga in bodri, jači voljo in vliva pogum slabotnim in omagujočim. Letos praznuje zbor "Zarja" petin dvajsetletnico svojega obstoja, petindvajaetJetnico vztrajnega »n neprekinjenega delovanja in tudi — boja. Ali je zbor vršil svojo kulturno misijo v preteklosti? Je li bil zbor slovenski naselbini v Clevelandu potreben? Da, vršil jo je. V polni meri. Dokaz za to ao neétete prireditve naših podpornih druétev in organizacij, na katerih je zbor sodeloval s ipevakim programom. Dokaz za to so številni!, dobro obiskani koncerti in pikniki, katere je\zbor priredil v dobi svojega obstoja. In končno, najjasnejši dokaz priljubljenosti hi popularnosti zbora ja dejstvo, da ao prijatelji zbora «pred leti, v uri težke preizkušnje, prispevali v kratkem sem in jo dvigal v višine, kot malo kateri zbor, spletal pev ske veno« in jih prinašal petja željni publiki v najlepših oblikah. Z delavsko peamijo je bo-(Jrjl proletarce k vzajemnosti v stremljenju do svojih Življenjskih pravic. Razkrival je tudi pevske talente, jih glasbeno oblikoval in jim prilival navdušenja za človeško lepoto. Koliko nadarjenih pevcev se je že vzgajalo pri tem zboru! Koliko pevskih taJentov je prejelo prve inspiracije pri "Zarji", kateri se sedaj uspešno udejstvu-jejo drugod! Zbor je posebno ponosen na svojo mladino, katera se ga je z vso vnemo oprijela in bo za to v bodoče njega važen Činitelj. Ta mladina bo v bodoče zavzela mesta nas starejših in tudi nadaljevala z naáim delom. Kar doživi v mladosti spremlja človeka celo Življenje. Tudi pesem, katero mladina danes prepeva, bo ohranjena v njih Pri Slovenskem narodnem domu ae precej dobro napredujemo. Prošlo soboto se je vršila tombola za perutnino. Srečni so bili s kosilom za na božični dan dobro preskrbljeni. V nedeljo je pa ženski odsek SND povabil Miklavža, da je delil darila otrokom. Na starega leta večer 31. decembra bo pa glavna zabava, da zaključimo to leto in pozdravimo novega v čimboljšem razpoloženju. Igral bo dober orkester. Voščil bo torej mnogo, dasi si kaj dobrega v prihodnjem letu nimamo preveč pričakovati. Ampak vzeti moramo kar srcih, jih spremljala v življa- |pp¡de ¡n ae braniti, da popalno. nju in spominjala na nas in naš rod, še dolgo potem, ko nas ne bo več. ,, Z uvedbo "Kovačevega študenta" je bila ""Zarja" med prvimi pri u pel javi na naš oder večjih operetmih del. Prva in edina slovenska opera je izšla iz tega zbora. , Radi svoje usmerjenosti je bila "Zarja" središče in opora naprednega življa v naselbini. PevcJ zbora so tvorili prednjo stražo naprednih vrst. Zbor je vršil *voje naloge in kultiviral pvoj vrt glasbeno in duševno, kolikor je bilo (pač v danih razmerah mogoče. Da je bil zbor na prav! poti, nam potrjujejo nečloyeška dejanja v domovini, — kjer zopet človek mori Člo* veka na račun tega profitnega sistema. To nam mora biti v dokaz, da je danes bolj kot kdaj poprej živa potreba po preu-redbi te človeške družbe. Tako letos slavimo "Zarjin" jubilej, ž njim slavimo tudi Kras nase pesmi in vsega, kar je vzvišenega in vrednega Človeka. Razno iz Detroita Malo je dopisov iz tega velikega industrialneira mesta. In ker ne vidim nikogar, ki bi kaj poročal, bom pa jaz poskusil. Na 20. novembra smo se zbrali pevci Svobode in prijatelji, da posetimo Cleveland in se udeležimo slavja 26-letnice sodruŽnega pevskega zbora Zarja. Imeli smo special bus za 37 oseb in nekaj privatnih avtov. Vožnjo smo imeli prijetno tja in nazaj in imeli dosti zabave. Poleg petja nam je George Werholtz Večkrat zaigral na cl-tre in podpisani mu je pomagal s kitaro, tako da nam je čas prav hitro potekel. 8e naš Šofer, ki ni bil naše narodnosti, je pripomnil, da ni imel že par let tak« eabave. Zahvaliti se moramo pevskemu zboru Zarja za gostoljuben sprejem in dobro postrežbo. Ob priliki bomo vrnili, ako bo mogoče. Zarji pa želimo še vel ma ne podležemo. V Detroitu kipi produkcija za national defense in se jo še povečava. Torej bomo pri tem tako zaposleni, da ne bo časa za drugega kakor delati, jesti in spati. Ako se primerjamo z evropskimi narodi, smo lahko veseli, da smo tukaj. Kaj še «pride, bo pa bodočnost pokazala. . Rudolf Potočnik. Ko sem napisal naslove za običajna božična in novoletna voščila, je bila ena takih ku* vert naslovljena na Johna Vo-griča in njegovo ženo. Predno pa sem jih odipoalal, sem izvedel, da je umrl. Kuverte na njegov naslov nisem oddal. Pisalni tfroj mi je za hip utihnil. Videl sem ga prvič v I>a Sal-lu, 111., kjer je bil takrat uprav, nik Slovenskega doma. Zelo zaposlen, je dobil nekoga, da ga je nadomestil nekaj minut in me povabil v sobo. Govorila «va vsakdanjosti. Poznala sva *e do tedaj le po imenu. i John Vogrič se je udejstvo-ral največ v SNPJ. Bil je njen glavni predsednik od leta 1915 do 1918, zadnjih 21 let pa njen glavni blagajnik. V Chicagu je bil član dru-itva Francisco Ferrer SNPJ iu pa JSKJ. Do leta 1938 je bil tudi član JSZ. Rad je posečalt svojo družino vse naše prireditve. Naročnik Proletarca je bil od ustanovitve SNPJ. Pokojni Vogricb je bil rojen v Otaležu pri Cerknem na Go-Lskeiu. Težko bolan je bil par let in preminul je v starosti 65 let. Zapušča ženo, sina in tri hčere. Pogreb se je vršil zadnji pon-deljek iz dvorane SNPJ m poslovilni govor je imel tam jed-notin predsednik Vincent Cain-kar. Pokojni Vogrich je bil mar-kantna osebnost, če se je branil ali pa ko je kritiziraj, je imel svoj ton mirnega poudarjanja in se prav s tem uveljavil. Blag mu spomin. Njegovi soprogi, sinu in hčeram, iskreno sožalje. — F. Z. Poljaki v pomoč Rusom Ob strani sovjetske armade v vojni z Nemci se bori sedaj že okrog 200,000 Poljakov. Tudi Japonci so "čistokrvni" "Italija ni kršila principov Čistokrvnosti, ko je napovedala vojno Zed. drŽavam v zvezi z Japonsko," se glasi pojasnjevanje v Rimu. "Dočim smo mi čistokrvni beloovni arijci, so Japonci čistokrvni rumenoko-žni arijci", so rekli v "večnem inastu" in prav nič jih ni bilo sram te hinavščine. BUVi tmmraj STATES * SAVINGS ONDS I lATOSMMJ* AMERICA ON GUARD! Afa*» Is a fOitwHon W tte •« DrfenM of feeorigiaal "Mto«» —_______ bV famed snapiv S Chester WwmMk. Defem* and gleipi. «n ante at yw' r port offlee, art a vital pu* e/^üne»*a'a defeaae preparation«. Ste naročnino na Proletsrcs obnovili? I r n 1 „ ■ ..............— ♦......................................Mill..... ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 n. halsted street, chicago, ill. Tal. MOHAWK 4707 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS • i 4MM»l»HMMM»*MI»V»»#»ni § I M MM* UMI ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ ■ • Prva slovenska pralnica se priporoča rojakom v Chicagu. " Ciceru in Berwynu. 9 ! Parkview Laundry t o. \ C FRANK GRILL in JOSEPH KOZDRIN, lastnika Fina pt »strežba — Cone smerne — Delo jamčeno Telefoni; G.VNAL 7172- 7173 ' 1727-1731 W. 21st Street CHICAGO, ILL ZVON KO A. NOVAK: ČEZDRNINSTRN SLOVENCI IV Vprašanje. Nekaj popravkov Beseda nič se pravilno sklanja takole: nič, ničesar, ničemur, nič, pri ničemer, z niči- mer. V tej koloni je bilo zadnji teden opaziti napačno obliko U ničemer'. Pravilno bi ¿e mo- it t * 11 . i r a 1 o glasiti 'z ničimer*, kakor Veneti v gornji Italiji, potem ; * v.., . j 7 .........j " J^ bil.) menda tudi v rokopisu. V Gtonarjevem slovarju slo- da gati vse, kar je v tem referatu zapopadeno. Česen govori o G. Ilire i so bili najznamenitejši , pomeni pridevnik^zajeten' v.ne, kar iti tanko ali šibko, česar je kaj v roke vzeti, Čeprav nima I 'amo v .*ebi posebne moči: zajeten človek, vol/konj, život; zajetna 'postava, rast, knjiga; trot je nekaj daljši, a dosti zajetnejši od čebele. Kdor rabi besedo 'zajeten' v nosti P. M. in nit ne naloge, kaki drugačni zvezi, nima prav | Sugestirano je bjlo, da orga hoče storiti Hitler. — Močnik trdi, da je bivše JKZ imelo tudi ski govorici. Istra 11 i, Japodi, ki so bivali ob kako dolgo so gornji Kolpi in po Krasu, in Li-prastari prebivalci slovenskih burni v vzhodni Istri. Okoli ] venskega jezika je čitkti, pokrajin ostali v stavbah na 1, 880. pred Kr. r. pa so udarili _ _ kolih, ni dognano. Nekatari na ilirske rodove bojeviti Kelti | i ■ ■ 1 A ± ■ ■>■•. 4 k||f A ^.rincHlovci m^ da so jih i* Galij* (sedanje Francije), REFERAT S, FRANK ČESNA /.apusthi okoli 1300. pred Kr. ^h deloma premagali te-r go-1 r. ter se naselili na strmih in ¿podovali nad njimi, dokler ni- drugače težko dostopnih vttav- so tudi njih podjarmili, Him- jih. Tista naselja se imenujejo Ijani. gradišča. Gradiščarji — ljud- Htvo, ki je bivalo po gradivih J v*. i« narediti pik > — so pa že tudi poznali baker, pred nekaj dnevi je li«jaška bron In železo Ur si izikovali iz Tribuna, ki izhaja v Chicagu, i ni konference P. M. tistih kovin oredje in orožje. Tutli se ne ve, kaj je tisto deči članek: • * gled o našem gibanju, o eni na- ne boWo nikdar pridobili večU morebitne stranke, kater^ bi ljudstvo pregnalo iz stavb na- "Poročila o veliki nacijski najvažnejših kulturnih or- Pevskih /borov v našo ormu Wle pripravljene odstopiti svo koleh v utrjena gradišča. Mo- zagati v ruski kampanji se po-1 K*nizacij ameriških Slovencev n!^cijo * rehiti hude poplave, morda so- iagoma priznavajo v bistvu za |— Prosvetne matice. Menda ' . . ■u^niK Prejkone bo to ¿a 1- nekaj resničnega. Moskvu se je xain — ' <»m povedal nič po- l.fj0100! i* .1 if >' . t u c 1, \u litiju o/-v Iit*Q7<1 linmnn rujiln (• ;1 sil bno novetra. ker s tem vora- no preKinjene, se ca M., namreč ta ustanova je več to nalogo, pa da je vedno v samostojna, in da naloge P. M. kritičnih razpravah med ljud-so vse kaj drugega, to je širše- mi, ki so nasprotovali temu.— ga pomena itd. Česen zagovarja bivše JRZ ter K temu govore še Dum, Zor- meni, da nismo mi krivi, ako ni-ko in drugi, ki povdarjajo važ- i smo uspeli, ker naii nameni in cilji so bili dobri. Naše težnje se niso uresničile zato, ker je pkiiiedbe: klubov Jo december CLEVELAND, O. — Veeelfe» kluba it. JSZ v četrtek 25. doccaibra ter dela krivico sebi in sloven- nizacija kot taka ustanovi po- bila reakcija premočna in je (»a božični d«n) v slov. del. domu na konferenci J. S. Z. in Prosvetne matice v Clevelandu, Ohio (Nadaljevanje in konec.) seben fond, iz katerega bi se ! delovala za vse prej kot za de črpalo v namen za izdajanji mokratično urejeno družbo. A potrebnega arhiva kulturnim dosegli smo saj toliko, da smo postojankam. Za uvedbo tega se predstavili ameriški javno- je tudi potrebno izdajanje no- sti, ki nas je •pričela vsled tega vega in zoirati, kar imajo ra? ceniti in upoštevati, jpna društva v svojih arhiyih, ki Se preide na volitve odbora, bi bila pripravljena dati na Za tajnico-blagajničarko jo na Waterloo Romd CHICAGO. ILI___V >redo 31. d«. cenibra novoletna xabava kluba U. 1 JSZ. GIRARD, O. — Silvestrov* sabava kluba it. 222 JSZ v sredo 31. dec. pri Antonu Nagodetu v Avon parku. 1942. JANUAR pa prfdviem potrebne pesmi in razpolago Prosvetni matici, prevzela Milka P*gon.. John , chicago, *ll — občni .bor p . . .j, . . note, katerih pa P. M. žal nima Medvešek predlaga, da *e Krebel je izjavil, da mu vslci Slovanskega deUv.k.ga centr. v Pe- enjeni oaoorniki in zastop- y gvojgm ftrj|ivu> Zakaj jih ni- glavnega tajnika P. M. prezaposlenosti ni več mogoče »«k 30. januarja v lastnih prostorih. Pozvan prinesla na uredniški strani ale- ¡a®m da podam Jitkak pre- ¡n siCer, da brtv tega n^Iäslä lira v *MOpi«ih na vso Pagon iz« »Ijena soglasno. 1 ma, ne Vem, toda eno Je gotovo t v tem smfeiu ape- izvrševati tega dela. Sodružica I chicago, ILL. -- L.m. ..,. - . . . . ... 1 iru v nui Vi «U . pD.rnn ¡Tr-vJ^n« ,n„!oan« j Dru»abneg» klub» Slovenski center v nje res. Kajti starinoslovci so brezdvomno rešila iz kleW in,R€bn« novega, ker s tem vpra- vs,ea vojnepreKinjene.se* doornali dejstvo, da so požari ftitlcr kaže na celi velikanski l*»njem se več ali manj vedno aae^zienKra1 ^ uničili naselbine na mostiščih, bojni fronti učinke prvega svo- bavijo naši občni zbori JSZ, ¿a- P* M«0 «»aostimo Na Kranjskem, Gorßkem, J^IT* uračunanja. Koroškem in Štajerskem je vse polno prazgodovinskih gradišč. Med temi so nekatera silno sta- prvega Na vojaška poročila, ki prihajajo iz pristranskih virov, leti navadno ko tudi naše okrožne konference te ustanove. Sprejete so bile že razne resolucije, ki so pa le sum. da so ali preàirokoustna de,.°™a dosegle svoj namen, vsaj nujnim potrebam in sicer: Prosvetna matica naj izda en- sobeto 24. januarja v SDC. APRIL ER1DGEPCRT, O. — Majtka proslava kluba Naprej ¿t. 11 JSZ v soboto 25. aprila v dvcwar.: na Royds-vUlu. MAJ CHICAGO, ILL. Majska slavnost lije, da izroče vse to P. M. Predlagano in sprejeto, di k,vb* 1 Jsz * >• v S tem bi se vsaj delno rešilo nabira prostovoljne prispev- slow' *tl emntru Louis Zorko izvoljen za organizatorja v elevelandskem o~ je arhive, katere jih morebiti krožju in Jo*. Cerne za Girard ne rabijo, ali razpuščena dru- in okolico, Frank česen pa za šiva in posamezniki, kateri Euclid. imajo kaj takega materiala kot; Prihodnja konferenca se bo zadostimo 80 PeV8^e note* muzika- vráila v Girardu, Ohio, krat na leto zvezek pesmi, kot j ^ Potrebno vprašanje. Predlog j ^ v podporo Proletarcu. Na- , • --«______ - - -..........................marec 1942. jih ie na nrimer i/dala "Gla*-! «P^jet. «j«. * —^ 1 bralo'ge ^ ¿¿ . * j chicago. ILL. - v nedeljo is. JenfrnatiL»^vC laiil.n-lnn I Komar predlaga, da se tudi Predsednik brat Filipič oz- — prireditev v korist Prol^ Tznali pa so tudi živinorejo in občilne stike z njo. Napoleon je i\ njeni nasprotniki skušajo ^¡.J^^^nim F Cratil čas z rusko zjmo in da>i pritisniti strankarski pečat. bl ®e poiiljalo priključenim je prišel v Moskvo, je zato sa- Njen.namen j«.zalagati dram- l>ev-sk,m ™orom. mega *ebe uničil. ?ka društva z raznimi igrami, I .Ostale bi se pa poskušalo poljedelstvo, si udomačili poleg vola tudi konja ter ga rabili za ježo in vprego. Nič gotovega se ne v Sno vero 90 imeli, če sploh tero. Svoje mrliče so deloma , dobitveni viri bolj zavarovani ve se je udeležilo več navzočih končno je bil sprejet predlog, Joseph F. Dum, Zapisnikar. 1, u "Rum- so Hfriai V takpm n-)l«- P«V3ka društva oziroma zbore Pfod»ti po nizki ceni. Potrebne, kak- Rusi so sedaj v takem polo- ^ lahkimi operetami "i Pevslti materijal naj bi zbral teii l^^A JS^Sm uSl^rSSTS: ^hn Berlisg iz Detroita s so- podpornim društvom pa izdaja , j,, delovanjem drugih pevskih vo- sežiga» na grmadah, deloma kakor kdajkoli poprej. Njihne ^^ ¿ZČfr ^Sn ma- di'- Seveda bodo zopet pomi- pa jih polagali v plitve grob«. , vojske niso prav nič popačene kor ^ načT^ltva dt *** ^ede finančnih sredstev, ve. Pridajali so jim nakite in ali demoralizirane in zdi se, da ^? ,ICOr jl ?>Ht *rehM JlkrAnih imajo večjo udarno silo, kakor | PUS1»*JU* Pridajali so jim okraske u brona, stekla, jan-""tarja in ilovice, ker so mislili, NOVEMBER CHICAGO. ILL. — Koncert Save v nedeljo 29. novembre v dvorani SNPJ. DRUGE PRIREDITVE IN SEJE CHICAGO, ILL. — V soboto 2S. februarja občni zbor Jugoslovanskega hranilnega in posojilnega društva P. M je izdal« od poíetka ^[fj^l^T »««no .prejet. -............................................f P» 'mele spočetka. Se do- .. .... j- — remo aritir,U. Nikdar pa ni do- da se mrtvec ne ldfi od «love- kaJ bo treba, preden ifn udejstvovanja te pre- vo). povdarjana «iiiaciiakr» ške družbe, nego ostane v stiku slik» razbistri, toda najbri jc ko 2 Polje je v te * po katerih se je takrat gibal ' Jezika pred nmajcim -prebival-promet iz primorskih krajev v»,^vom* alpske naselbine, odkoder j*) ž!a trgovska proga Še naprej preko Donave do severnega morja. Od tam je prihajal jantar, ki so ga rabili za okraske, a z juga so dobivali orožje in posodo. Prastari slovenski kraji so imeli tudi zvezo z balkanskim polotokom, kar nam priča in potrjuje zanimiva pravljica o Jazonu in Argonav-tih. Izkopine nam dokazujejo, da je od kamene dobe pa do Rimljanov živelo ipo slovenskih krajinah isto prvotno prebivalstvo, ki je sicer napredovalo v gos p Klarstvu in izobrazbi, kolikor se sploh da govoriti o obojem iz tistih časov, a se pa v narodnem oziru ni bistveno prav nič i z pre menilo. Skoro vsi starinoslovci se strinjajo v tem, da so bili to îjudstvo Ilirci, ki so si že pred Rimljani ustanovili ob Jadranu veliko kraljestvo ter v njem raztegnili svojo oblast preko Ntre (n Dalmaciie tia do al- "Lahko je, da se Hitler pripravlja na udar kod drugod, ali če se potegne iz Rusije, prizna s tem poraz." čikaška Tribuna se je v svojih uredniških Člankih že prej večkrat pečala z nacijsko vojno na Ruskem ter pri tem kar očividno kazala veliko veselje nad nacijskimi zmagami in iz-rečno izražala svoje smrtno sovraštvo do Stalina in Sovjetske Rusije. Da bi pa vsaj malo prikrila svojo naklonjenost do fašizma in tisto strupeno mrž-njo do proletarske Rusije, je domala vsak tak Članek zaključila z željo, naj bi se Hitler in Stalin toliko časa ruvala in bodla, dokler ne bi naposled oba izkrvavela ter obležala mrtva v tistem ruvanju. bi izdajali knjig pridruženim jih ¡ včlanj^ih d p I organrzacijam, bi najbrže P. ^ ,fin „ JT n štejejo za napredná. Izmed teli M. ko- xm t > »g v »i . A j*naj 180, vitevši soc. klubov in M. ne obstojala vei. ker ud, ta d kuhurnH dru«v«. Dram. društva n orgajjuaoje tvonjo ,kjh in Wh zboR)v je glavn. v,r dohodkov. kljVenih k P. M. okoli 15. dasi Na drugi strani pa društva 1 - ~ - ' dobijo za male prispevke polno vrednost v obliki poučne knjige. Zato je neobhodno potreb- no, da P. M. izdaja knjige tudi v bodoče. Mnogo manj ugodna pa je rlika dramskih in pevskih zborov, za katere se je takorekoč ustanovila. Dramskih arhivov se poslužuje razmeroma tnalo število društev. Temu je seveda v veliki meri kriva kulturna pasivnost, ki se je med vojno pro-speriteto naselila po naselbinah. Nekaj smo pa krivi sami, ker ne razvijamo dovolj agitacije med dramskimi društvi. To velja £e v mnogo večji meri za Iz povsem razumljivih raz- pevske ibore. Pevskim zborom logov pa tega ni storila to pot, ne nudimo ničesar, razen okoli čeprav se kar vidi, kako težko ji je povedati resnico, kadar gre za priznanje ruskih zmag. Zvitore?pka je, pa ve prav dobro, kdaj je treba naredili banskih gora. Med severnimi piko. deset lahkih operetic, ki so pa vse brez orkestacije. Navzlic temu pa opravljamo hvaležno delo, zlasti v Clevelandu, kjer so dobre pevske mofci. Za povprečni pevski zbor so i AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR ZA LETO 1942 i SEDAJ RAZPOŠILJAMO. Obsega 224 strani m je | vezan v platno. Stane S 1.00. i Vsebuje 50 raznih spisov in nad 50 slik ter ilustracij. i Naročite si ga in priporočite prijateljem in znancem, da store isto. iih imamo samo v Clevelandu nad 30. Te številke povedo vse. Zato pojdimo takoj na delo» da jih čimveč pridobimo. Prilike so zlasti sedaj ob letnih sejah u-godne, kar je zelo prepričevalno povdarjal že Ivan Molek v članku "Prosvete", z dne 26. novembra. Naloga za agitacijo ni tako težka, kot si jo predstavljamo. Treba je le dobre strategije in tolerance. Res je. da so društva preobložena z raznimi prošnjami, toda za dobro stvar se še vedno najde kakšen dolarček. Možnost za ojačenje P. M. obstoja in tudi načrt je izvedljiv, toda le potom krepke in stvarne propagande v društvih, kajti društva so edino polje, kjer P. M. lahko uspešno napreduje. . Povdarjati je treba, da mora ta organizacija služiti izključno le prosvetnim in vzgojeval-nim namenom, ker le na ta način bomo obdržavali dru&va v našem območju. Bodimo tolerantni tudi napram drugim kulturnim organizacijam, ker vsi imamo isti cilj — duševno vzgojo in ohranitev našega jezika in tradicij v tujini. K referatu se razvije razprava. Komar izjavlja, da je potrebno, da se tudi izvaja,' kar nam je ravnokar česen referi-ral, ne da se ostane pri besedah. — M. Medvedek se strinja z referatom s. česna in povdar ja, da je zelo važno za nas, in je dobro zapopadeno v referatu. — Sestra Jos. Močnik izjavlja, da imamo še eno tudi važno ustanovo med nami, namreč "Glasbeno matico", katero je priporočala na zadnji konvenciji SNPJ. To Je, da se tudi to ustanovo prizna itd. Da vrši ravno tako dobro delo med nami. S. Skuk navaja, da bodo morala res tudi pod»poma društvu se zavzeti fn več prispevati v t», svrho, Če hočemo, da bo P. M. vršila res svoje naloge v bodoče v smislu čennovega referata, da bo možno izdajati In zala- katerih naših časopisov in njih bo nikomur storjena kri dopisnikov. Zborovalci se izre- vic*» 0 katerem bo izkazano, čejo ta podpiranje te akcije le | oziroma je že izkazano, da je na podlagi za pravo demokrati- *v©et tej deželi. Na piki ima ju-čno osnovo bodoče države Ju- stični department le one, ki de- goslavije. In se tudi strinja za sklicanje kongresa ameriških Slovencev, kateri se bo vršil dne 12. februarja 1942 v Chicagu, HI. K razpravi se oglasijo in govore še Skuk, Dum, Medvešek, Zorko in drugi. A. Rožič tudi povdfcrja, da pri tem se ne lujejo, ali pa so osumljeni delo vanja za osišČe in negujejo sa-botažne akcije proti ameriški obrambi. Med sovražne tujce so šteti vsi nedržavljani, ki so priseljenci iz dežel, katere so Zed. državam napovedale vojno, • Listen to v PALANDECH'S RADIO BROADCAST Featuring a Program of YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, 1 to 2 P. M. STATION WHIP 1520 kilocyc!rs (Top of th? FKal) sme pozabiti primorskih Slo- I predvsem seveda še nenatura- _ vencev ter da je pripravljen Še' ««¡rani priseljenci iz Nemčije, ......................... delati, da se uresničijo težnje Italije. Madžarske, Rumunije, ♦« ••.m , •, * . m> osvoboditve primorskih zasuž-, Bolgarije in pa Japonci, razen njenih Slovencev, in to le v fe-! tukaj lojenih, ki so ameriški ; derativno in demokratično vla- d-žavljani. do bodoče Jugoslavije. Vsi so - izražali upanje, da bo pri tem "Proletarec*' ne bi mogel tz- j; vprašanju imela besedo tudi Hajati brez oodpor. Ker to mu velika Rusija, in da bo gledala, potrebne, upotrebite priložnosti (j! da se ostalemu delu Slovanov za zbiranje prispevkov v njene bo godila krivicaš ki jim jo gov tiskovni sklad. BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD Tel. 20-361 424 Bro«d Street JOHNSTOWN, PA. »•»•♦m i ♦»»♦'.^.»vv»»« mmm< -v • » «ft** I NEED YOUR HELP! WHAT TO DO Co-operate in war regulations made by the authorities. Invest in defense Bonds and Stamps. Support -the Red Cross. Work at your job—whatever you do—with your mind set on one aim: To Help Your Country to Win! PRISTOPAJTE K ; SLOVENSKI NARODNI ; PODPORNI JEDNOTI ! NAROČITE SI DNEVNIK | "PIIOSVETA": » Slan« um celo Uto $6.00, pol leta $3.00 ) Ustanavljajte* nova clruitvs. ► Desft, članov(ic) je treba ta ! nova društvo. Naslov za list in xa tajniStvo je: I 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. t M I 11111111 Q. I am a machinist in an airplane factory. When the war is over 1 may be laid off. How can I prepare for that time? A. Make systematic and regiutar purchases of Defence SavingR Bom-ds. They will give you a substantial reserve which you can fall back on in the period of readjustment after tho emergency. Q. To what very targe group of Americans does the Government look particularly for extensive buying of Defensj Bonds and Staimps? * A. People in the middle and lower income brackets, where many of the most rapid iivcreases in national earnings have taken place. This immense part of our population can bo especially effective in reducing national purchasing power by buying Bonds and Stainps, thus aiding the country's defens-i program, while helping to keep down tha cost of living. Note.— To buy Defense Bonds and Stamps, go to the nearest post office, or savings and loan association; or write to the poslušajte vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja Treasurer of the United States, Washington, D. C. Also Stamps' WGES, 1360 kilocycleb now are on aale at retail «tores. ¡Vodi jo' George Marchoil Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: 2:0C—4:00; 7:00—8:80 Daily At 3724 W. 26th Street . Tel. Crawford 2212 At 1858 W. Cervnak Rd 4 :JI0—6:00 p. m. Dally Tel. Canal 1100 Wedni»«day and Sunday by anoolntmenta only «••¡deuce Tel.t Crawford 1440 If no answer — Call Auatin 5700 A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Educational Bureau PROLETAREC education organization co-operative commonwealth NO. 1789. Published Weekly •( 2301 So. LawadaU Ave. CHICAGO, ILL., December 24, 1941. VOL. XXXVI. Let's Put the Brakes On Hysteria Hysteria never won a warl It it well to emphasise that fact at the beginning of this war. We had bitter experience with hysteria in the last war. We must not repeat it this time. Already a number of moves have made Americans "jittery." For example, a fake air raid alarm was sounded along the Northern Atlantic coast on Tuesday. i Stocks slumped on the New York Exchange. "Generally, the sales were in small lots, meaning they were by people who could ill afford to lose," says the "Wall Street Journal." Some defense plants suspended operations. Hundreds of thousands of school children, filled with fear, were sent scurrying to their homes. A similar alarm was sounded on the West Coast. Army officers insist Jap planes flew over the Golden Gate, but didn't drop any bombs. All over the country there is talk of "black-outs" and thousands of citizens are being enlisted as volunteer "air wardens." Some are equipped with guns and clubs. In the wrong hands, movements of this kind may easily become extremely dangerous. One young woman has been shot in her automobile because she failed to halt on the order of a "warden." Windows have been smashed because the occupants of stores and homes failed to turn off their lights. If "tests" of any kind are desirable, the authorities should take their people into their confidence and tell them exactly what is contemplated, and why. But no one should be permitted to "run wild," because one "nut," anxious to grab the "spotlight," may do more damage than an enemy bomber. Labor, Washington, D. C. WHAT THEY SAY? THE MARCH OF LABOR hreiMent Ro«mt«lt: "The true goal we seek is far above and beyond the ugly field of battle. When we resort to force, a* we now must, we are determined that this force shall be directed toward ultimate good as well as against immediate evil. We Americans are not destroyers—we are builders. "We are now in the midst of * war, not for conquest, not for venires nee, but for a world ih which thiij 'nation, and all that this nation represents, will be safe for our children. We expect to eliminate the danger from Japan, «but it would serve us ill if we accomplished that end found that the rest of the world was dominated by Hitler and Mussolini "So, we are going to win the war and vte are going to win the peace that follows." Fiorello H. La Guar die, Mayor of Now York Cityi "The miracle of America is the miracle of the mingling of many peoples. It is as though here the intention of the creation is fulfilling itself in the achievement of a free society. From one came many scattered into all pert* of the world; here the many come from the ends of the earth to become one in loyalty and love of freedom. Out of diversity our unity is born." Paul V. McNutt, Federal Security Administrator: "It must ibe clearly understood— and we should announce our resolve to the world — that a victory for democracy will not be allowed to mean unemployment, economic insecurity, underconsumption In the midst of over-production, great inequality of opportunity, economic depressions, and undue concentration of this Nation's wealth or of the world's wealth in a few hands. When victory comes, we know from bitter experience that our society will face difficult readjustment». When hardships multiply, the hazards to democracy become grave. To avoid the possibility of any such disaster, democracy must afford relief bv broadening political freedom to include economic freedom and enlarge! opportunity. We must do two things: first, we must provide guarantees of minimum security and, second, we must extend facilities for the individual to help himself. Government cannot make all men equal in every sense of the word. It cannot put aside what nature has wrought in the individual. It can, however, provide for the equitable distribution of political powers and political rights; it can establish standards of security »»»»»»»»»»♦»»•»»»»»»S»»»»» NEXT EVENT New Year's Eve Dance Given by BRANCH NO. 1 JSF at * Lawndole Masonic Temple 23rd and South Millard Avenue December 31, ]#4l. »»ssssssssssssssssss»»»»»♦ within the limits of the Nation's resources snd technological facilities; and it can provide equality of opportunity. We can—and we shall— establish an economic floor below which American citizen, whatever his personal misfortunes may be, can fall. The ultimate succeaa of democracy will depend upon the maintenance of such a foundation." Sidney Hillntan, Associate Director Gonural, Office of Production Management: "Since the days of Jamestown and Plymouth Rock, the men and women of America have worked for freedom, and believed in it. They have opened the doors to those from other lands who—like myself—wanted to share in the building of America and the building of democracy. In this striving, we are all newlomers to a new world. We are all immigrants. It is our labor which has flung great bridges across our rivers and iron rails across our prairies. It is our faith in democracy whis has extended the right to vote and establish free schools, and raised living standards, step by step, in a constant reaching-out toward greater liberty and broader opportunity for the common man. That process is still going on. Democracy is not static—it cannot be completed once and for all and then taken for granted. It has to be constantly revitalized and reinforced. It must be won anew by each generation. Our own generation has a double task—to preserve and extend the democratic faith within our borders, and to protect it against assault from without." Philip D. Rood, Dopnty Director, Material Division, Office of Production Management: "The things we are learning and will continue to learn during the period of hostilities, in every field of scientific research and production, are simply astonishing. The old cliche, necessity is the mother of invention, is still heavy with truth. Manufacturing techniques, mass production methods, business procedures all along the line are undergoipg important changes which give promise of more efficient and hence lower cost operations later on. Materials, both natural and synthetic, are being studied as never before. New ones are being developed, old ones improved. Conservation is being effected by new designs, by substitutions and by reduction of waste and spoilage. Scientific laboratories, concentrating today on new and challenging problems vita) both to defensive and offensive military operations, are making discoveries not by tens but by hundreds, the greater part of which will have direct and fascinating bearing on the kind of homes we shall be living in, the clothing we shsll wear, the food we shall eat, the vehicles we shsll travel in, the methods of communications we shall use—in short the kind of world which shall be ours in which to work and to play after the war .. Secretary Morgantkau of the Treasury Department: 'This nation of ours has had a shock, but It is wiser snd stronger for hsving had it. Evefy one of us must become conscious today of a clearer vision and a deeper understanding than we had until December 7th. The bombs on Pearl Harbor have destroyed much more than what the censors would call "military objectives. They have ripped our com- America First recants From The New Leader, New York The New Leader has reason to be proud of its long snd, in somot respect, very■ effective campaign against the America First Committee. It wishes now to be among the first to welcome the support which the leaders of this group offer to the President and the nation. „These men snd women sre, after all, Americana. In this hour of the nation's trial, they are acting like good Americans. But a time of danger like taia is no occaaion for half-truths or muddled thinking. The statements issued by Charles E. Lindbergh, Robert E. Wood and John T. Flynn show that there are distinct snd disquieting limitations to the loyalty which they offer. Herbert Hoover makes it all very clcar in his honest words: "We have only one job to do now, and that is to defeat Japan." This is openly playing Hitler's gsme, supporting his world-strategy. Japan's move was devised to draw our forces off to the Pacific, and thi3 former President of the United States openly urges ua to, rash into the trap. And citizens who sense the meaning of the world-embracing struggle should carefully consider the implications of the official America First declarations. John T. Flynn, speaking for the New York Chapter, says: 'This committee's counsels snd sdvise were rejected at each step by the government. But the time for discussing that is past." This must mean that if Wood, Lindbergh, Flynn and Hoover had filled the posts of Roosevelt, Hull, Knox and Stimson, our affairs would have been so conducted that Japan would have made no attack ond we should now be living at peace. These are the men who hsve fought every defense move. They have apposed appropriations for arms, the building of an army, the repeal of the Neutrality Act, and the passage of the Lend-Lease Bill- Had they had their way, we should be bare of defense as Noiway and Denmark. The notion that Japan would have spared unfortified aod undefended islands and coasts is brazen nonsense. The fact that these men try to propagate such ideas in the very declarations through which they pledge allegiance to our war effort shows how little they are willing to sacrifice in the interest of unity. They are still not anti-Hitler nor anti-totalitarian. They are still of the opinion that America, but for this—to them—accidental attack, should withdraw into itself and allow the dictators to rule the world. We are gkd that they promise to support the nation in a military sense, but their ideas are more dangerous now than ever. Nothing Yet England is making about 100 auto-bomiles per week. The United States was making about 100,000 cars per week—which is s thoussnd times ss many as England — until the defense program began to cut into the production a little. Just how many America is making at this moment we do not know, but it still is many times as many as England. Leon Henderson, director of tha division of civilisn iupply, says that in February, 1942, the pasenger automobile production will be down to 43.9 per cent of the output in the same month in 1941. This will still b« msny times the British figure. But if the momentum of the defense program in this country continues to increase, the time probably will come when America will not be making any more cars, proportionately, than England is making. At that rate, it would not make more than 400 cars per week —- merely making those which are absolutely necessary. Other lines of production would slso be cut. And the taxes would increase fsr beyond snything that has been thought of st this time. In short, "you sin't siin nuthin' yet" if this wsr situation does not clear up in the near future. —jfilwaukee Post. socialists and pacifism CHICAGO.—It may interest the general public to know, that the Social Democratic Federation with the Local in Chicago is the only left-wing organisation in the country (outside of a few foreign language groups) that has been not only consistent in its opposiUon to totalitarian ism but also thst has never wavered in its insistence that pacifism and *ppease-ment was a stupid and criminal policy to pursue against the international gangsters. It is regrstable that the term Socialist hss been used here by s small pacifist group for the last few years and that the leader of that group was personally conspicious enough to mislead many persons into the belief that Socialists were pacifists. Spencer K. Binyon. AXIS ALIENS By Ellis E. Jensen Ttorp are 1,100,000 aliens from the Axis countries in the United States at the present time; 90,000 are Japanese, 315,COO are German, 695,000 are Italian. During the last war, hatred of Germans and of everything German swept the country. Loyal citisens of Gorman extraction lost their livelihood, or suffered utterly unjustified indignities. That must not happen now. Let us keep clearly in mind that America is a sort of working league of nations. Men of every national extraction will serve under our flag. We are not fighting peoples, but cruel dictatorships which sweep aside the peaceful sentiment % of the common people and force them to attack their peaceful neighbors. Our job is to strip dictators of their power—to tear their weapons from their hands, so that murderous attacks on innocent people and nations may be proved a crime that does not pay. What better evidence have we that we are not warring against peoples, but against vicious despots, when we go dowa the first American casualty list, of the Destroyer Kearney? D&bnikar, Lafleur, Young, Camp, Stq|tz, Kurtz, Frontakowski, Wade, Curtis, Calvert. Gajeway—all Americans—were victims of that assault. But their names are "foreign" names! The sons of many of the aliens in America are serving in our armed forces. Let us not prejudge anybody. Let us not turn a friend into a bitter foe. The FBI already knows who the dangerous aliens are, and they will be rounded up. Let's help the vpst of the aliens to become good Americans. Afterwards -What? By RUTH TAV LOR "If, sfter the manner of men, I have fought «id. beasts at Ephesus, what advantageth it me, if the dead rise not." So spoke Paul—Paul the realist, the practicsl preacher. And today when men all over the world are facing the furious onslaught of the forces "of destruction, the same question ia repeated. The fight is immediate—the cataclysmic struggle between those who would dominate man, and those who would have man dominate himself is in full sway. Every nerve, every effort is put forth and will be increasingly so In the time to come, to win out sgainst the hordes that would turn the clock back to a darker ag? and a darker time. Arming against potential dangers is the first and foremost tought of the great majority. And this must come first. But there are those who look beyond—who seek to pierce the veil of the future and plan for the days that lie ahead, when the right has triumphed and mankind ia freed of the impending evil. These sre practicsl men, who sre willing to fsce the mistakss of the past, and who do not intend thst these same mistakes shall occur in the future. They know that the breeding places for war must be wiped out, If wsr Is to be wiped out They sre prepsring for pssce. First they plsn for freedom, the right of free men to decide without fear os favor under what government they ithjJH live. Freedom for all, regardless whether they are the minority or the majority—freedom to,liv»> and work and grow strong, in the spirit as well asJp the flesh. Second, they plan for justice^-but a justice tempered with mercy—giving to every man, no matter what his race or creed or color, an equal opportunity to utilise his own talents and ability to his utmost. Third, the plan, for cooperation— a common fond of the rich resources of the earth, from which all may draw according to their needs and their ability to make the most of these resources for the betterment of all men. '"'MP) jh I Fourth, they plan for brotherhood —for s Spirit of friendliness smong all nstlens and all people which can bring in the new day, for which the hearts of men have long yesrned. A new dsy in which the Isw is love--snd love, the fulfilling of the lsw. This must coitte, for—"If, sfter the msnner of men, I hsve fought with bessts st Ephesus, whst advant-ageth It me. if the dead rise not." afl for destruction of axis powers President Willism Green of the American Federation of Labor on December 11. 1941, called upon the workers of America, Great Britain their allies to "stand together, fight together and suffer together" until "all the Axis powers are definitely and completely overthrown." Mr. Green expressed his views in a cablegram sent, immediately after the declaration of war against Germany and Italy to Sir Wslter Citrine, secretsry of the British Trades Union Congress. The text of the cablegram follows: The stern logic of events has finally brought the democratic nations of the world together in common cause. We must now stand together, fight together and suffer together until tyranny and totalitarianism are overthrown. This achievement must bo realised st sny cost. Be assured the workers of America will stand with the workers of Great Britain and their Allies immovable in their determination to csrry on until sll the Axis powers sre definitely snd completely defested. Willism Green, President, Ameii-csn Federation of Labor. Very Rich Prepare to "Gyp" Uncle Sam These are the days when the very rich look over their stocks and bond« and other securities and, with the aid of "experts," decide what to sell in order to "establish losses." When they make up their income tax returns for 1941 they will deduct those "losses" and thus reduce the amount they must turn over to Uncle Sam to help defray the staggering cost of this war emergency. After the first of the year, if they see fit, they may buy back the securities they have sold. In all probability they will lose very little on the transaction. Only the Public Treasury will suffer. The ordinary citizen can't take advantage of this proceeding. He hasn't a stack of securities to examine. He has been too busy trying to make both ends meet. Only the rich, and more especially the very rich, can successfully ignore their country's call for more funds. Of course, it'» legal. Congress has been persuaded to fill our tax laws with "jokers." Heaven only knows, if they will ever be removed. ..If they were eliminated, Uncle Sam wouldn't experience so much difficulty in geting the money he needs. The rich wouldn't be hurt; they would still have plenty to meet all their needs.—Labor, Washington, D. C. lend-lease aid The Deparment of Agriculture reported nearly 1,660,000.000 pounds of agricultural commodities costing almost $200,000,000 were delivered to representatives of the British Government for Lend-Lease shipment from the beginning of operations in April up to October 1. Animal protein, products, including cheese, dried milk, evaporated milk, eggs, pork and lard, made up the most important groups of commodities. placency to shreds. They have blasted the old comfortable belief that the wide oceans could save us from harm. They have blown away the notion that brutality and deceit and murder in another port of the world could never tsuch us In ours." army health The War Department snnounced the desth rate fn the Army from disease now is less than one-tenth what it was in 1917-18, and the venereal disease rate ia less than half what it was at that time. Chief of Army Morale On bom said most of the U80 buildings will be in use by Christmas. The Army slso announced field houses sre being built in 'M camps to furnish additional recrea-tionsl fscilities during winter months. agriculture The Depsrtment of Agriculture ssid additional Improvement in the | demand for farm products is indicated for the next few months as a result of increased consumer incomes snd increased Government buying. Fsrm income from marketings increased 16 percent more than the normal seasonal gain during the period from June to September, The Department also reported 1,420,000 persons employed in agriculture as of November 1, the lowest November level since 1026, Secretary Wickard announced establishment of « nationwide organisation of farmers snd Department workers to make plans for sn agriculture post-war program. a case in point One of the secrets of the fall of France lay in the fact that labor was oppressed and discouiaged. There were other factors, to he sure. There were many Nazi agents and many traitors in France. Perhaps these would have been sufficient to account for the defeat without the discouragement of labor. Bt at least a better showing would Have been made if labor had not been "put in its place." During the Blum regime an effort was made to build up thé defenses of the country, but the capitalists, who were so incensed at the mild social advances made by the Blum regime that they shifted their investments to other countries as much as possible, prevented it Ever since the French debacle, it has been fashionable in this country • for the reactionaries, Mr. Dies being the most recent, to claim that it was caused by the Blum regime—which is quite the opposite of the truth. If the Blum regime had been continued, instead of the country goinj over to the reactionaries, It would have had a far better chance of keeping Hitler out, for the workers would have had the spirit to fight back. This fact is well known st Wash* | ington—well known by those who are not so prejudiced ss to be unsble to think clearly. It is not known by the snti-lsbor contingent. And this fact is smong the reason* why reasonable men, even though much disturbed by the defense strikes j that have taking place, want to avoid any drastic anti-labor legislation. Labor, treated in such a way that if is up on its toes snd eager to promote the cause of democracy, is fsr more effective than it wouM be if it were sullen and discouraged, as la* bor wns" in France. — Milwaukee ON It i*" » a slave One year to grow rice, Ten years to grow trees, One hundred yesrs to grow men. —Chinese Proverb. - . The worst of sll knsves srs those who csn mimic their former honesty. —Levator. It's a long, long time since Mrs. Kste Patterson, s re-*dent of the Ida B. Well» Homes, in Chicago, was sold on an suction block. She was 101 yesrs old on October 29th. Messured on the scale of social progress, the story of Mrs. Pstterson t»cotueft all the more significant, for today she resides In the huge housing project costing over $8,000,000, operated by the Chicago Housing Authority and is the envy of the many thousands of persons who made application for tenancy who were not smong those selected. Born in Taylorville, Kentucky in 1840, Mrs. Pstterson remembers how she and her brothers snd sisters were taken to Hallsville, Kentucky, whero they were sold at auction as slaves. She remembers thai her mistress was cruel to her snd recalls being sevei-ely beaten. She received one psir of shoes each year at Christma« and recollects thst her bed was made of grass and hay and covered with old pieces of carpet. After gsinin^ her freedom, she lived in Indiana until she came to this city over 40 years Mrs. Patterson, a widow, is tho mother of 11 children, five of whom are still living. She is still very active and able to perform normal household duties. slovene labor center j i vi . ■ CHICAGO.—The annual stockholders meeting of the Slovene Labor Center is called for Friday, January 30, 1042, at 8:00 P. M. at the Slovene I .a bor Center. A notice will be mailed from ten to forty days before the date set for the meeting. Oacar Godina. Secretary. christmas radio program The Slovenes of Chicago will hsvr the opportunity of listening to an interesting radio musical broadcast on Christmas Day, December 25th at 3 P. M., over station WHIP. The program is being arranged by John K. Palamlech, whose clsssicsl snd national program it given every Saturday over the same station. Among the artists who will spp^"' are: Prnfteren qusrtet, Miss Ros« Ar-bana*, the gifted Yugoslsv colorstu.a soprano and Miss Ann Benigcr, the charmink Slovene solo singer. Tell your friends to tune in at 3 P. M., Christmas dsy. .................... DON'T FORGET! The Anneal Meelta« of Branch No. 1 JSF At Slovene Lobor Center December 26, 1941 m Election ef Officers and elher Important Matters .........................*