Leto XX. Številka 29. Naročnina za Jugoslavijo celoletno 180 din, za V« leta 90 din, za lU leta 45 din, mesečno 15 din; za lno semstvo: 210 din. — Plača in toži se v Ljubljani. TRGOVSKI LIST v m m _ , „ - . w _ pošt. hranilnici v Ljubljani Časopis za trgovino, industmo, obrt in denarništvo št. 11.953. - Tel. št. 25-52. Uredništvo in upravnlštvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri IzhSiiB vsak P°ncdeliek’ sredo in petek Ljubljana, sredo 10, marca 1937 iTnnJZi Posamezni Vteflc* števUk, djj, f O V Ustanavlianie vnovčevalnih zadrug Na nedeljskem zborovanju Kmečke zveze v Ljubljani je bila sprejeta tudi naslednja resolucija: »Zaradi čim večje neodvisnosti od drugih gospodarskih ustanov, ki temeljijo na dobičkarstvu, priporoča Kmečka zveza svojim članom, da prično v svojih okrajih z ustanavljanjem vnovčevalnih zadrug, ki se naj bavijb z gospodarskimi potrebami kmečkega ljudstva.« Niti najmanj ne dvomimo, da je bila resolucija kar najbodje mišljena, čeprav je na drugi strani enako jasno, da je plod onega nesrečnega masiranja, kakor da je vsako posredovanje med proizvajalcem in potrošnikom že a priori napačno. Zato se tudi govori o dobičkarstvu na način, kakor da bi bil dobiček že sam po sebi napačen, dočim je gospodarsko škodljiv samo pretiran dobiček. Kajti tudi najidealnejša ustanova mora propasti, če ne bo delala vsaj s skromnim dobičkom, razen seveda, če živi na tuj račun, da se namreč z denarjem davkoplačevalcev v obliki raznih subvencij plačuje njen deficit. Toda brez ozira na vse to je treba o pozivu za ustanavljanje vnovčevalnih zadrug izreči tudi nekaj odkritih besed, da se bo naš kmetski človek obvaroval škode in da ne bo treba davkoplačevalcu posegati globoko v žep za plačevanje deficitov, ki jih bodo te vnovče-valne zadruge skoraj gotovo imele, kakor je tudi že izkušnja le prevečkrat pokazala. Če se govori o vnovčevalnih zadrugah, potem se seveda misli na takšne, ki bi prodajale kmetske pridelke in živino tudi v tujino in če le mogoče direktno konzumen-tom, da bi zadrugi pripadel tudi ves oni zaslužek, ki ga ima danes posredovalec te kupčije. Pri tem se smatra izločitev zaslužka posredovalca kot najbolj naravna in enostavna zadeva, niti najmanj pa se ne misli niti na riziko, ki ga ima posredovalec, niti na vse njegovo veliko delo, da se kupčija tudi dobro obnese. Zato bi one, ki bi želeli ustanavljati vnovčevalne zadruge, opozorili na nekatere tež-koče, lci jih bodo morali premagati in kar je osnovni pogoj, da ne bo njih vnovčevalnica deficitna. Izvozna trgovina je vedno težavna in v današnjih časih še prav posebno. Treba je samo pogledati na vso množico deviznih in drugih predpisov, pa je jasno, da more to trgovino opravljati samo trgovsko nad vse verziran človek. Kmetovalci takšnih ljudi nimajo in zato bodo morale vnovčevalnice takšne-ljudi nastaviti in jih dobro plačati, ali pa bodo delali na svoj račun kadar bo dobiček, na račun zadruge pa, kadar bo izguba. Takšnih primerov je tudi že^ dejansko bilo več ko preveč. Že z nastavitvijo teh trgovsko verzira-hih ljudi bo skopnel na nič dobiček, ki ga misli zadruga doseči z izločitvijo posredovalca. Še prav posebno tvegana in težka pa je izvozna trgovina z agrarnimi proizvodi. Ti imajo vedno drugo ceno in kdor ne pozna razmer na tujih irgih, ta se prav hitro zašpekulira in mesto dobička nastane silovit deficit. To smo zlasti mnogokrat že doživeli pri sadju. Le prepogosto niso imeli sadjarji od celih vlakov sadja niti pare denarja, temveč so morali plačati še stroške za očiščenje vagonov in za uničenje zgnitega sadja. Vsako leto doživljamo v sadni trgovini silne izgube narodnega premoženja. Ne zadostuje pa, da najdemo v tujini kupca za blago, temveč je treba dobiti tudi dobrega in solidnega kupca, ki bo dobavljeno blago tudi v roku plačal po dogovorjeni ceni. Kajti sicer se more zgoditi, da naš izvoznik ne bo dobil za vagone svojega blaga niti pare, ker je nasedel sleparju, ki se je izdajal za trgovca, a v resnici ni bil noben trgovec, temveč navaden slepar. Tudi tu so naši kmetovalci, ki so hoteli na vsak način biti lesni trgovci, doživeli že milijonske izgube. Na stotine vagonov lesa je šlo v Italijo na tvrdke, ki dejansko niso niti obstajale. In če pomislimo, da bi začela ka- tera podeželska zadruga, ki nima prav nobenih kupčijskih zvez v tujini, pošiljati blago svojih zadružnikov v tujino, potem moramo pač reči, da bo Je sreča, če bo naletela na solidnega in dobrega kupca. Ali kaj, če te sreče ne bo imela? Pa tudi v Čisto nepravem času bi se začela akcija za ustanavljanje vnovčevalnih zadrug. Za izvozne kupčije je treba mnogo denarja, ker je treba kmetovalcu pridelke plačati takoj, najmanj pa mu plačati vsaj 3 četrtine kupnine. Ko so bile slovenske kreditne zadruge še močne, takrat bi tudi mogle vnovčevalne zadruge pri njih dobiti cenen kredit in za nizke obresti. Kje pa naj danes dobe ta kredit? Kako pa naj danes konkurirajo s posameznikom, ki ima sam denar, potreben za izvozno trgovino! Je pa še cela vrsta drugih težav, ki jih je treba premagati in od katerih bi zlasti opozorili še na naslednjo: Kdor ima količkaj vpogleda v trgovino z deželnimi pridelki pri nas, ta ve, da ta trgovina zlasti trpi, ker ni blago vedno enakovredno in ker nekateri mislijo, da mora kupec zatisniti eno ali pa celo oboje oči, če ni blago takšno, kakor bi moralo biti. Velika nevarnost pa je, da pri zadrugah ne bodo imeli odborniki poguma odkloniti vplivnejšim članom blago, ki ne ustreza popolnoma predpisanim pogojem. Posledica tega bo, da bo imelo naše blago slab glas in da mu bo cena padala. Trgovec pa veliko laže odkloni slabo blago, ker njemu se ni treba bati zamere zadružništva, ker se na občnem zboru ne bo potegoval za njegovo zaupanje. Vse to so težave, ki jih bodo morale zadruge premagati, če bodo hotele imeti količkaj uspeha* med poslovanjem pa bo prišla še cela vrsta drugih. Ali tisti, ki propagirajo ustanavljanje vnovčevalnih zadrug, na vse to mislijo? S tem pa seveda nočemo reči* da ne bi kmetovalci prav resno mislili in delali na to, da dosežejo za svoje pridelke čim boljše cene. Toda prvi pogoj je: zboljšanje kvalitete, da bodo mogli dati na trg tipizirane pridelke, ki bodo natančno ustrezali dobavnim pogojem. Samo na ta način bodo dosegli boljšo ceno za svoje pridelke, samo na ta način bodo ustvarili osnovo za kasnejše vnovčevalnice. Zboljšanje kvalitete je prva naloga zadrug, vse drugo pride kasneje. In da na to najbolj nujno nalogo opozorimo, smo smatrali kot gospodarski list za svojo dolžnost. f, Od svobodne oddaljujemo Referat gen. tainika Gl. Cureina na vsedržavni konferenei Industriltev Nestalnost in začasnost trgovin skih odnošajev med državami je značilen pojav za l. 1936. Zato je bilo tudi vse polno trgovinskih pogajanj in konferenc. Do popolne in sistematične preorientacije v naši trgovinski politiki pa ni prišlo, temveč so bili nasprotno izdani ukrepi, ki so nas šc bolj oddaljili od svobodne trgovine. To velja predvsem za devizne predpise Narodne banke, ki se pogosto izdajajo čisto oddeljeno od naše trgovinske in splošno gospodarske politike. Zato je zahteva, da se naša trgovinska politika vodi sistematično in da se prilagodi sedanjim razmeram, bolj aktualna kakor kdaj koli. Za vsa trgovinska pogajanja in tudi za sestanke Gospodarskega sveta Male antante ter Gospodarskega sveta Balkanske ?veze ter za sestanke mešanih komisij je pripravila Centrala ind. korporacij material ter ga dala v celoti in pravočasno odločujočim činiteljem na razpolago. Vedno je tudi predložila obenem z materialom svoje pripombe in predloge. Tako smo zahtevali, da se izpremene nekatere postavke naše uvozne carinske tarife. V nekaterih primerih so bili naši predlogi tudi sprejeti, tako glede bombažnega olja, svedrov, žebljev itd. V zvezi s trgovinskimi pogajanji z Anglijo smo priredili anketo o udeležbi angleškega kapitala v naši industriji ter rudarstvu ter tudi ta material predložili odločujočim činiteljem. Tudi za trgovinska pogajanja, ki so se šele pripravljala, je zbrala Centrala potrebni material. Poleg tega smo priredili obširno anketo glede uvoza bombaža, volne, surovega olja, lanenega semena in kvebrano-ekstraktov. Zahtevali smo nadalje, da se začno trgovinska pogajanja z važnejšimi čezmorskimi državami kakor z Argentino, Kubo itd. Veliko posla smo imeli z od' pravljenjem ovir, ki so se delale v nekaterih državah našemu izvozu ter z zagotovi j en jem potrebnih kontingentov našemu izvozu. Centrala je vedno energično pritiskala na odločujoče oblasti, da bi v ta namen intervenirale pri dotič- nih vladah, tako za izvoz naše emajlirane posode v Grčijo, Belgijo in Nizozemsko, lesnih briketov v Madjarsko, karbida na Bolgarsko, cementa v Albanijo in Anglijo ter klobukov in oljnatih pogač v Francijo itd. Nove težkoče za naš izvoz so nastale zaradi visokih aktivnih saldov v naši trgovinski zamenjavi s klirinškimi deželami kakor Nemčijo, Madjarsko ter zaradi gospodarskih in finančnih sankcij proti Italiji ter na zadnje zaradi španske državljanske vojne. Zlasti mnogo truda smo imeli, da bi se likvidirale terjatve naših izvoznikov v Italijo ter da bi se tudi na drug način pomagalo zaradi sankcij težko prizadetim izvoznikom. Na zahtevo Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine smo v ta namen priredili anketo glede uvoza bombažnega prediva iz Italije, da bi se na La način zmanjšal naš aktivni saldo proti Italiji. Storili smo tudi potrebne korake za izvoz naših konzerv v Nemčijo, kromo-ve rude v Ameriko, nogavic v Anglijo itd. Težko so zadele naš izvoz tudi nekatere devizne odredbe drugih držav ter smo se zato trudili, da bi se te vsaj čim bolj liberalno uporabljale. To velja zlasti za vprašanje kompenzacij s Francijo in njenimi afriškimi kolonijami, za kompenzacije z Brazilijo ter drugimi čezmorskimi državami. Sem spada tudi vprašanje obračuna izvozniških deviz po Narodni banki ter vprašanje izvoznih premij, katerih potrebo smo obrazložiti z dokumentirano spomenico. Neugodno je vplivala na naš izvoz tudi devalvacija nekaterih valut. Dostikrat smo morali intervenirati tudi zaradi cen, ki jih je navajal cenik za zavarovanje valute. Resne težkpče so nastale 1. 1936 za našo industrijo pri nabavljanju surovin iz tujine.- Klirinške države, katerim je večinoma samim primanjkovalo, teh surovin, so začele njih izvoz omejevati. Na drugi strani pa tudi Narodna banka ni dodeljevala, našim industrijam vedno zadostne« količino deviz za nakup teh surovin v neklirinških državah. Tako nam je za Časa sankcij proti Italiji primanjkovalo bombažnega prediva. Centrala industrijskih korporacij je takrat napravila potrebne korake, da bi dobivali potrebno bombažno predivo iz Češkoslovaške in Nemčije. Z devizno politiko Narodne ban ke ter pomanjkanjem deviz je v ozki zvezi: kontrola uvoza za celo vrsto predmetov, ki se uvažajo iz neklirinških držav, nadalje uvajanje predhodnih dovoljenj za plačilo ter omejevanje uvoza z izdajanjem potrdil o zavarovanju valute po Narodni banki. Vsa ta uvozna kontrola ima ta namen, da ne nabavljamo iz neklirinških držav predmetov, ki jih moremo brez plačila v devizah dobiti v klirinških. Nekatere naše industrije so tudi pričakovale, da jih bo uvozna kontrola deloma zaščitila pred tujo konkurenco. Ko se je uvedla uvozna kontrola, smo zahtevali, da ta kontrola ne velja za blago, ki je na poti. Toda kontrola je bila uvedena brez prehodnih določil ter so zaradi tega nastale mnoge težkoče, ki smo jih skušali odpraviti z intervencijami od primera do primera. Posebne težkoče so bile, razen za nabavo bombažnega prediva za tekstilne tvornice, tudi pri nabavi neoluščenega riža za luščilniCe riža, nabavi kolofonije za tvornice mila, nabavi japonskega voska- in bombažnih odpadkov za tekstilne tvornice. Za naše luščilnice riža se nam je posrečilo dobiti večjo količino riža iz Egipta, v mnogih primerih pa so na našo intervencijo izdala pristojna oblastva zahtevana uvo7.iia dovoljenja. Z uvozno kontrolo se je doseglo, da so bile nekatere naše domače surovine kakor koža, volna itd. predelane doma, dočim smo za nekatere druge naše surovine dobili devize. Tudi letos smo intervenirali proti uvozu blaga po dumpiuških cenah. Dosegli smo, da je prišel uvoz iz Japonske v marcu 1936 pod kontrolo Narodne banke, dočim so se napravili potrebni ukrepi proti dumpingu posameznih predmetov, ki smo jih dobivali iz Nemčije, Madjarske, Grčije, Češkoslovaške itd. Intervenirali smo tudi pri vladi, da se ne nabavlja material, ki ga moremo izdelovati doma, v tujini, tako mostne konstrukcije, vagoni, lokomotive, razni železniški material, kovaško oglje itd. Zanimali smo se končno tudi za sklenitev konvencije o medsebojni pravni pomoči med našo državo in Nemčijo. Končino smo zahtevali, da se likvidirajo terjatve naših državljanov pri avstrijski in madja-rski poštni hranilnici. Novi finančni Obrtnikom davek — katere takse povišane Na ponedeljkovi seji skupščine je bil predložen novi finančni zakon, ki vsebuje okoli 400 amand-manov. Na predlog posl. Mohoriča se je debata o finančnem zakonu odložila, ker so ga poslanci šele komaj dobili v roko in zato ne morejo o njem še izreči svojega mnenja. Ker je finančni minister ta predlog sprejel, je bila debata odložena. Finančni zakon vsebuje-najprej pooblastilo vladi, da more izdati uredbe z zakonsko močjo; o tisku, društvih, zborovanjih in posvetih ter volitvi narodnih poslancev za skupščigo. Izdati more te uredbe v soglasju s posebnimi odbori narodnega predstavništva, hi- 8e ho-do v ta namen izvolili. Nato prinaša novi finančni zakon številne amandmane glede' osnovnega davka na zemljarino, ki bo še nadalje znižana ter znaša 10% od čistega katastrskega dohodka. Ugodnosti za obrtnike Odstavki 9. do -konca 1. točke čl. 59. zakona o neposrednih davkih se črtajo in se mesto njih' vstavi naslednje besedilo: »Mali obrtniki, ki delajo izključno z ročnim delom (brez uporabe strojev ng pogon) z največ dvema pomočnikoma po naročilu, ne pa na zalogo, plačajo na račun davka letno: v krajih do 5.000 prebivalcev, če ne zaposlujejo tuje delovne sile 80 din, če zaposlujejo ene- ga pomočnika ali enega učenca 100 din in za pomočnika-še 50 din, če zaposlujejo dva pomočnika 120 din in za vsakega pomočnika še po 60 din, v mestih od 5.000 do 10.000 prebivalcev 120, oziroma 140 in 70, oziroma 160 in 80 din; v mestih nad 10.000 do 20.000 prebivalcev 200, oziroma 220 in 110 ter 240 in 120 din. Davčni zavezanci tretje skupine § 42. zakona o neposrednih davkih (osebe, ki so samostalno drugim na službo za odškodnino, z izključno ali pretežno uporabo lastne telesne moči, kakor izvoščki in avtotaksi) plačajo letno 80 din, za vsakega pomočnika pa 40 din v krajih do 10.000 prebivalcev. V krajih z 10 do 20 tisoč prebivalcev se plača za 25 odstotkov, v krajih od 20 do 50 tisoč prebivalcev za 50 odstotkov, v krajih z nad 50.000 prebivalci pa za 75 odstotkov več. Avtotaksni podjetniki pa plačajo 50% več. Izpremene se tudi določbe o minimalnem družbenem davku ter se 2. odstavek, 2. točka člena 86 zakona o neposrednih davkih izpremeni ter se ta glasi v bodoče: >Vendar pa ne sme znašati osnovni davek z dopolnilnim davkom (na dobiček podjetij zavezanih javnemu polaganju računov) manj od minimalnega davka, ki znaša 2°/0o od osnove, ki ne presega 5 milijonov, 3 pro mile od osnove, ki ne presega 15, 5 °/0o od osnove do 30 milijonov in 8 °/oo od osnove nad 30 milijonov. Kot osnova minimalnega davka se smatra: 1. pri industrijskih, trgovskih in rudniških podjetjih ter zadrugah letni kosmati promet, 2. pri zavarovalnicah znesek letnih kosmatila premij po odbitku storniranih poslov. 3. pri denarnih zavodih, hranilnicah in kreditnih zadrugah letni znesek obresti, razen onih, ki so oproščene družbenega davka. Nikakor pa ne sme biti minimalni davek manjši od 2 °/oo vložene glavnice, če ta ne presega 5 milijonov, 3°/oo pri glavnici do 15 milijonov, 5 °/oo pri oni do 30 milijonov in 8°/oo pri glavnici nad 30 milijonov. Pri podjetjih, ki plačujejo posebni davčni dodatek na skupni kosmati promet (točka II., čl. 86 zakona o neposrednih davkih) se minimalni davek izračuna po prejšnjih določbah ter se vzame v dvojnem obsegu. Samoupravne doklade se smejo odmeriti le do 50% minimalnega davka. Ta davčni dodatek plačujejo predvsem industrijska podjetja, ki prodajajo blago neposredno potrošnikom v svojih podružnicah, prodajalnicah itd., veleblagovnice ter velepodjetja, ki imajo poleg glavnega obrata še podružnice Z novimi določbami se torej velepodjetjem davek znatno zviša tor uvaja progresivno obdačenje Izpremene pa se tudi razne določbe taksnega zakona, od katerih je najvažnejša določba, da se v bodoče taksa za vloge na urade poveča od 5 na 10 din, vse priloge k vlogam se morajo taksirati s (ne le z 2) din, taksa za odgovor ali pritožbo pa se poveča od 20 na 40 din. (Druge določbe finančnega zakona objavimo prihodnjič.) Konkarzi - poravnave Financiranje in kreditiranje industrije Eno najbolj bolestnih vprašanj,1 Ijeui na več upnikov centralizirajo, ki jih mora rešiti naša industrija,! da se zniža obrestna mera in ure-ki dela z domačim kapitalom, je odplačevanje ter da se končno financiranje in kreditiranje iiidu-1 ustvari ustanova, ki bo za uredi-strije. Ne da bi se spuščali v teo- ■ tev kreditnih odnošajev v indu-retično razpravljanje tega vpraša- i str‘R uporabila tudi že dolgo za- Uvcdcno je poravnalno postopa nje o premoženju trgovca Konrada Strelca v Ljubljani. Poravnalni sodnik Josip Baričevič, poravnalni upravnik odvetnik dr. Čampa. Na' rok za sklepanje poravnave dne 29. aprila ob 10. Rok za oglasitev do 22. aprila. Potrja se prisilna poravnava izven stečaja trgovke Ane Burja na Rečici pri Bledu. nja, moramo vendarle naglasiti razliko med osnovnimi pogoji preskrbe industrije s potrebnimi sredstvi v teoriji v tujini ter pri naši domači industriji, ki mora delati v niti približno tako ugodnih pogojih kakor n. pr. industrija V državah zapadne in tudi srednje Evrope. Navzlic temu pa mora naša industrija s to industrijo konkurirati. Najbolj ugodna oblika financi-anja industrije je, da ta razpolaga ! lastnimi sredstvi, bodisi da izvil ajo od lastnika podjetja samega, bodisi iz nakopičenih rezerv podjetja, kakor n. pr. pri zavarovalnicah. Ta oblika financiranja za našo domačo industrijo sploh ne obstoji. Poseben položaj zavzemajo v tem pogledu podjetja, ki se ne poslužujejo tako imenovanih blagovnih kreditov. Tu možnost plačila blaga v gotovini še znatno povečuje konkurenčno sposobnost podjetij proti podjetjem, ki zaradi kupovanja blaga na kredit ne dobivajo rabatov ali popustov in ki si tudi ne morejo svobodno izbirati niti blaga niti dobavitelja, ki pa morajo dostikrat sama dolgo čakati na plačilo svojih računov. Zdrav način financiranja bi bil, da bi dobivala industrija cenene obratne i|n investicijske kredite. Zlasti zadnji so posebno važni, ker mora vsako podjetje zaradi ostre konkurenčne borbe gledati na to, da vedno upošteva vse najmodernejše tehnične pridobitve ter vedno pravočasno nabavi nove stroje ter da poceni svojo proizvodnjo s povečanjem njenega obsega. Krediti, ki se nalagajo v investicije, morajo biti dolgoročni, ker se ne morejo v primeru potrebe vsak hip likvidirati. Fa-brične investicije se zato navadno plačujejo s kapitalom in rezervami oz. posojili na daljši rok, do-čim se obratni kapital za nakup surovin in polfabrikatov ter za plačilo mezd plačuje z gotovino ali vrednostnimi papirji, ki se morejo hitro vnovčiti. Ta način kreditiranja industrije pa je pri naših razmerah nemogoč. Pogoji, po katerih so se dajali naši industriji obratni in investicijski krediti, so postali sčasoma več ali manj identični, kar se pripisuje v greh zasebnim bankam. Vendar pa nobeden teh kritikov ni mogel povedati, na kateri boljši način bi se mogla naša industrija oskrbovati s krediti, niti kje bi mogle banke svoja likvidna sredstva bolje nalagati. Vsekakor je čudno, da so se mogle banke po nastopu gospodarske krize vzdržati v primeroma dobrem stanju, čeprav pritožbe proti načinu njih nastopanja proti industriji niso ponehavale ter da se je njih stanje nevarno poslabšalo šele potem, ko so njih kreditni odnošaji s kmetijstvom zaradi kmetske zaščite zašli v zagato. Od tega časa je poleg zmanjšane zunanje trgovine edino industrijska proizvodnja kazala še znake prosperi-tete. Zato je danes popolnoma odveč prepirati se o tem, kdo je imel od medsebojnih odnošajev v času krize več škode: ali banke ali industrije. Gotovo je samo to, da je njih usoda v tem pogledu skupna in da morajo zato tudi vse vprašanje skupno reševati. Ker je domača industrija primeroma jemala več kreditov od domačih bank ko druga industrija, bi se moralo vse vprašanje reševati v tem smislu, da se kratkoročni dolgovi naše in dustrijc pri Narodni banki in zasebnih bankah izpremene v dolgo ročne, da se krediti, ki so razde- stavljene hipoteke in podobno. Za-mrzlost kreditnih odnošajev med industrijo in njenimi upniki je namreč privedla upnike v težaven položaj, ker niso mogli vnovčiti zamrzlih vrednosti ter je tudi ovirala delavnost domače industrije, ki je morala vse svoje dobičke uporabljati za odplačila ter se zato ni mogla racionalizirati, da bi s tem ohranila svojo konkurenčno sposobnost z drugimi podjetji. Ti odnošaji bi se morali zato reorganizirat L v dvojnem oziru: Na eni strani treba določiti možnosti, da se kontokorentni in drugi krediti, ki so se zaradi sile razmer izpremenili v dolgoročne ter se uporabili za investicije, tudi formalno izpremene v dolgoročne ter da more industrija za obratne potrebe priti do kreditov na normalen način. Že leta zahtevamo zato, da se ustanovi ustanova, ki bi prevzela transakcijo izpremem-be kratkoročnih v dolgoročne kredite ter zagotovila v to potrebno osnovo. Naše težnje pa so se do-sedaj razbile ob odporu oblasti, da bi se ustanovila takšna ustanova (n. pr. industrijska banka) ali da bi se dopustila ustanovitev takšne banke s tujim kapitalom ter z državnim jamstvom. Šele v zadnjem času se opaža popustljivost v tem pogledu. Zato moremo upati, da bo vlada naše želje tudi izvedla. Zlasti pa, da se bo izvedlo naslednje: pretvori tev kratkoročnih kreditov v dolgoročne, znižanje obrestne mere ter ureditev izplačevanja anuitet s pomočjo posebne v ta namen ustanovljene ustanove, ki naj uredi odnošaje med upnikom in industrialcem-dolžnikom. Pogo/f trgovine z Argentino Pomato poslanika dr. Szidoria Cankaria Poslanik in pooblaščeni mini- drag in ster dr. Izidor Cankar je na mnoga vprašanja trgovcev in izvoznikov glede razmer na argentinskem trgu poslal ljubljanski zbornici naslednje poročilo: Konjunktura za trgovino je sedaj v Argentini zelo ugodna. Več let je podjetnost zaradi gospodarske krize bila odnehala, malo se je gradilo in prodaja lesa je seveda bila šibka. Sedaj so zaradi visokih cen žita, ki je tu odlično obrodilo prav tedaj, ko ga severnoameriški in evropski trg več potrebujeta, pritekle v deželo velike množine denarja in čakarero ima še vedno mnogo blaga na zalogi, ki ga bo prodal po izredno dobri ceni. Prognoza za bližnja bodoča leta je najboljša, graditi se je začelo vsepovsod, nameravana so zelo velika podjetja in tudi čakarero bo svoj denar investiral v zgradbe. Tu sodijo, da bo ta ugodna konjunktura trajala nekaj let. Kar se tu prodaja jugoslovanskega lesa, ga dobavljata Našička in Šipad. Našička ima v Buenos Airesu svojo pisarno in uradni-štvo ter dela zelo dobre kupčije, tudi Šipad ima tu svojega zastopnika in izkazuje še več prometa mu uspešno konkurira braziljski, ki je slabši, a cenejši. 7. Naročila so redoma dolgoročna, navadno na štiri mesece, včasi do enega leta. Po poročilih, ki jih imam, so glavni razlogi, da tudi slovenski les ne prihaja zadostno na tukajšnji trg, naslednji: 1. Slovenski eksporterji lesa bi morali imeti tukaj svojega zastopnika. 2. Slovenski producenti lesa ne režejo blaga po tukaj običajnih merah. 3. Slovenska lesna podjetja so po večini prešibka v produkcijskem in finančnem oziru, da bi mogla uspešno konkurirati na velikem trgu. Zato bi bila potrebna ekspertna lesna zadruga ali podobna organizacija, ki bi naročila razdelila na več žag. 4. Kvaliteta slovenskega lesa je po večini nezadostna. Od mehkega lesa se tu išče zlasti jelka, ne smreka, eks-port bukve je nemogoč, ker glede nje Argentina favorizira Severno Ameriko. Blago mora biti lepo belo, snažno in kar bi morali slovenski eksporterji zlasti pomniti, zelo suho. 5. Roka glede dobave se je treba držati čim bolj natančno. Trenutek je, da ponovim, zelo ugoden in bi slovenska trgovina nego Našička. Edina resna ovira j velike prilike ne smela zanema-delu teh dveh firm so devizni riti. Po mojem mišljenju bi ka- predpisi, ki so nam neugodni, dokler ne sklenemo trgovinske pogodbe z Argentino. Kar se tiče pogojev prodajo lesa, velja na tukajšnjem trgu zanjo naslednje: 1. Les mora biti rezan v angleških merah, v colih, ki jih carina nato preračunava v centimetre. 2. Les mora biti rezan paralelno, ne konično, in mora biti ob-žagan, tako da so mere natančne do skrajne možnosti. 3. Kar se tiče sortiranja, mora biti prva vrsta, rabljena za pohištvo in ladijska tla, takorekoč brez grč, druga vrsta sme imeti 4 do 5 majhnih grč, tretja vrsta (stavbeni les) more biti grčast. Od celotnega konsuma se zahteva 20 od sto prve, 20 od sto druge in ostalo tretje vrste. 4. Blago se ne kupuje nikdar fob Sušak, marveč izključno cif Buenos Aires; stalnih cen seveda ni mogoče navesti. 5. Način plačevanja proti bančni garanciji. 6. Jugoslavija bi mogla mesečno plasirati na tukajšnjem trgu najmanj 10.000 kub. metrov svojega lesa. Danes eksportira mnogo manj, ker je naš les postal pre- žalo, da bi poslala semkaj umnega človeka, ki naj trg dodobra pregleda in oceni ne le za prodajo lesa, marveč tudi za prodajo drugih jugoslovanskih izdelkov, ki jih tukajšnji trg potrebuje, kakor gob, žganja, ročnih del itd. OUZD v februarju Število zavarovancev pri OUZD v Ljubljani se je v februarju povišalo za 5.510 na 82.061, in sicer je naraslo moških za 3.989 na 49.314, ženskih pa za 1.521 na 32 tisoč 747. Naraslo je zopet število bolni-mezda se je povišala za OTO na 2.707, odstotno pa za 0'28 na 3'37 odstotka. Povprečna dnevna zavarovana mezda se je povišala za 0‘26 na 22'34 din, sicer tako pri moških ko pri ženskah za OTI din. Celotna dnevna zavarovana mezda pa se je povečala za 135.968 dinarjev. Vse to pa v primeri s februarjem 1936. Letni diferencial zaposlenosti je začel padati, kakor kažejo te šte- vilke: december januar februar 1936 1937 1937 + 8.386 + 6.856 + 5.510 Film vesti V nedeljo so bile na Bolgarskem občinske volitve v okrožjih Stara Zagora in Plevna. Pri občinskih volitvah stare stranke ne smejo nastopiti in so zato te proglasile volilno abstinenco. Njih poziv pa ni imel učinka ter se je nedeljskih volitev udeležilo okoli 85 % volil-cev, kar pomeni velik uspeh sedanje bolgarske vlade. Na seji velikega fašističnega sveta je bilo baje sklenjeno, da pošlje Italija generalu Francu na pomoč še tri armadne zbore, od katerih bo imel vsak po štiri divizije, ki bodo opremljene z vsem potrebnim vojnim materialom. Po trditvah nekih francoskih listov bodo te divizije uporabljale proti republikancem tudi strupene pline, s katerimi je zmagala Italija v Etiopiji. Istočasno- se poroča, da se v Italiji moškim, ki so vojaški zavezanci, ne izdajajo več potni listi, da je bilo veliko število oficirjev premeščenih in da delajo v vseh italijanskih tvornicah orožja v pospešenem tempu, da bi mogli Italijani poslati svoje čete in orožje v Španijo še pred začetkom funkcioniranja mednarodne kontrole, če pa bo ta sploh začela delovati, je drugo vprašanje, ker sabotirajo delo odbora za nevmešavanje v španske zadeve zastopniki Nemčije, Italije in Portugalske. Nemška vlada je zaradi oboroževanja Francije, Anglije in Italije sklicala posebno sejo-, ki je bila posvečena samo vprašanju oboroževanja. Seji je predsedoval Hitler. Nemčija namerava v kratkem postaviti še četrto motorizirano divizijo, ki bo imela tudi težke topove. Zaradi oboroževanja bo morala angleška industrija ustaviti mnoga gradbena dela, zlasti zidanje stanovanjskih hiš, kakor je izjavil angleški minister za oboroževanje sir Inskip. Anglija je sporočila belgijski vladi, da je pripravljena tudi sama prevzeti jamstvo za nedotakljivost Belgije, zahteva pa, da Belgija v tem primeru vojaško sodeluje z Anglijo. Egiptska vlada je pooblastila ministrskega predsednika, da poviša kredit za nabavo vojnega materiala in letal za 1,1 milijona funtov. Japonski proračun znaša 2,81 milijarde jen. Polovica proračuna je določena za vojsko. Spodnja zbornica je kljub temu novi proračun že sprejela. Francove čete so začele novo ofenzivo na štirih mestih. Fran-kisti trde, da je njih ofenziva uspešna ter da so dosegli zlasti pomembne uspehe na fronti pri Gua-darami. Nasprotno pa trde republikanci, da ni imela ofenziva fran-kistov dosedaj nobenega uspeha in da so bile čete nacionalistov odbite. Frankisti poročajo, da je njih ofenziva uspešna in da so na več krajih prebili vladno fronto in mestoma prodrli celo 20 km daleč. Vladna poročila pa trde, da je bila ofenziva frankistov brezuspešna. Mussolini je odpotoval v Libijo, kjer mu pripravljajo kraljevski sprejem. Posebno se trudijo italijanske kolonialne oblasti, da prikažejo Mussolinija kot zaščitnika Arabcev. Mednarodna kontrola v španskih vodah se uvede 13. marca. Tako vsaj je bilo oficialno sklenjeno. V Berlinu zanikajo, da bi bilo nemško poslaništvo v Budapešti kakor koli zapleteno v desničarsko zaroto madjarskih narodnih socialistov. Poslanik v. Mackensen da je na dopustu že od 1. marca in da zato tudi ni pobegnil. Poslaniške posle vodi še nadalje dr. Werk-meister. Drž. podtajnik Cranbome je v angleškem parlamentu izjavil v odgovoru na neko interpelacijo, da je dobilo angleško zunanje ministrstvo uradno poročilo, da je prišlo po atentatu na Grazianija v Adis Abebi do velikih nemirov, ki so jih pa Italijani zatrli. Pri tem je padlo zelo veliko človeških žrtev. Na vprašanje interpelanta, če je res, da so se pri tem zgodila velikanska zverinstva nad Etiopci, ki se morejo primerjati le s svoje-časnimi zverinstvi v Kongu, je odgovoril Cranborne, da prejeta poročila te vesti žal deloma potrjujejo- v Združene države Sev. Amerike so odpoklicale svojega poslanika in konzula iz Etiopije, ker nima za nje Etiopija po italijanski okupaciji več pomena. Ameriški uradni krogi zato izjavljajo, da odpoklic ameriških zastopnikov ne pomeni priznanja italijanske okupacije Etiopije. Ameriški drž. tajnik Hull se je zaradi protihitlerjanskega govora njujorškega župana La Guardie v Berlinu oficialno opravičil. Angleška delavska stranka je pri volitvah v svet londonske grofije zmagala. f Monsinjor Tomo Zupan Na svojem gradiču je v ponedeljek ob pol štirih zjutraj izdihnit svojo veliko dušo monsinjor Tomo Zupan, eden najčistejših slovenskih značajev in eden najplemenitejših Slovencev. Rojen leta 1839 v brezniški fari na Gorenjskem, ki nam je dala tako mnogo najodličnejših mož, med njimi našega nesmrtnega Prešerna, se je po dovršitvi ljubljanske gimnazije posvetil duhovniški službi ter napravil kasneje tudi izpit iz slavistike. Nato je poučeval najprej v Kranju, kasneje v Ljubljani na gimnaziji verouk in slovenščino, bil dolgo vrsto let prefekt v Aloj-zijevišču, imenovan od papeža za tajnega komornika z naslovom monsignora ter apostolskega pro-tonotarja ter stopil 1. 1904 v svoj velezasluženi pokoj. Neizbrisne zasluge za naš narod pa si je pridobil kot soustanovitelj in dolgoletni predsednik Ciril Metodove družbe, ki je za časa njegovega predsedništva zgradila veliko šolo v Velikovcu, Trstu in drugih krajih in hotela zgraditi enako trdnjavo tudi v Studencih, kar pa je nemški občinski svet Maribora s flagrantno kršitvijo zakona preprečil. Tomo Zupan je poleg tega uspešno delal tudi na literarnem polju ter si zlasti pridobil velikih zaslug kot zbiralec gradiva o Prešernu, čigar sorodnik je bil. Bil je tudi sotrudnik mnogih listov ter urednik »Zgodnje Danice«. Kot profesor na gimnaziji in kot prefekt na učiteljišču je vodil slovensko mladino kot pravi oče in jo utrjal v narodnem prepričanju. Predvsem pa je opominjal mladino na eno, da je za življenje pripravljen samo tisti, ki je visoko naobražen, ki pa vzbuja spoštovanje tudi s svojo značajnostjo. Če je nekoč slovenska inteligenca bila ne le ekvivalentna vsaki drugi, temveč jo tudi prekašala, je bilo to v veliki meri zasluga pokojnega prelata Toma Zupana. Bil je človek finih manir, kakor njegov vzor škof Pogačar, mož velike naobrazbe in izredno plemenit značaj, ki je vedno zavzemal v slovenskem javnem življenju posebno mesto. V trajni in globoki hvaležnosti bo ohranil slovenski narod spomin na monsinjora Toma Zupana. Večna slava njegovemu spominu! v barva, plesira in 7q ii 91 urn h kemii,no snaži Lit f Ul UH 0blcke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši, monga in lika domafe perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova ul. 3 Telefon št. 22-72. Maši gozdovi Ekstaze ministra Giure Jankoviča Skupni izdatki ministrstva za gozdove in rudnike so proračuna-ni na 291,5, to je za 25,4 milijona din više ko v tekočem proračunu. Dohodki pa so predvideni na 445,06 milijona din, t. j. za 84,6 milijona više ko v proračunu za I. 1936/37. Skupna letna proizvodnja lesa se v naši državi ceni na 16,500.000 kub. metrov, in sicer 6,750.000 stavbenega lesa in 9,750.000 kub. metrov drv. Za predelavo lesa služi 3.238 žag, ki imajo 68.670 konjskih sil. Za vrhovno gozdno nadzorstvo je predvidena vsota 17,4 milijona din, za 3,5 milijona več ko letos. To povišanje je potrebno zaradi večjih izdatkov za ureditev hudournikov. Mnogo se dela za pogozdovanje ter je v ta namen določen kredit 1 milijona din. Da bi pogozdovanje čim bolj napredovalo, je izdal minister naslednje ukrepe: 1. Pogozdujejo naj se ona zemljišča, ki jih bodo določili v ta namen posebej postavljeni odbori. 2. Čim lmlj naj se uporablja naravni način pogozdovanja, da se bo gozdno seme sejalo, ne pa sadile sadike. 3. Strogo se mora gledati na to, da se bodo izbirale za pogozdovanje samo najbolj pripravne vrste dreves. Za uspešnost pogozdovanja odgovarjajo osebno gozdarski nameščenci. V težki krizi pa so imovinsko občine, ki imajo skupno 67 milijonov din dolga. V ministrstvu se izdeluje uredba, s katero se naj pomaga tem imovinskim občinam. Skupno posedujejo te občine 459.690 ha. Po čl. 37. uredbe o organizaciji ministrstva za gozdove in rudnike se mora izvesti pogozdovanje v 10 letih. V ta namen je tudi izdelana dosctlctka za vse gozdarske direkcije. Od postranskih dohodkov pri gozdnem gospodarstvu je treba omeniti tudi dohodke v pašnikih in na planinah državnih gozdov. Vseh teh državnih pašnikov je okoli 200.000 ha. Vsako leto se pušča na malo pašo okoli 600.000 ovc, na planine in pašnike v državnih gozdovih pa okoli 700.000 j drobnice ter velike živine. Pristojbina za pašo je zelo znižana, da se s tem pomaga kmetskemu prebivalstvu, zlasti v planinah. Vendar pa znašajo dohodki od pašnikov 2,3, od pašnikov in planin v drž. gozdovih pa 5 milijonov din. Od državnih gozdnih podjetij omenja minister gozdno podjetje v Dobrinju-Drvarju (Šipad). Podjetje je organizirano na delniški podlagi, lastnik vseh delnic pa je država. Šipad ima tri žage z 29 jarmeniki. Letna proizvodnja tega drž. podjetja znaša okoli 400.000 kub. metrov mehkega lesa in okoli 100.000 bukovine. Večino svojih proizvodov izvozi podjetje v tujino. Lani je država po Šipadu kupila tudi tovarno celuloze v Drvarju, ki je zopet začela obrato-i vati dne 14. januarja 1937. Rudarstvo je po velikosti in vrednosti svoje proizvodnje danes ena najbolj važnih gospodarskih panog v naši državi. V proizvodnji bakrene rude, če se upošteva samo vsebina bakra, je Jugoslavija danes prva država v Kvropi, v svetovni proizvodnji bakra pa zavzema 7. mesto. Skupna vrednost rudarske proizvodnje je dosegla v 1. 1936 okoli 1.014 milijonov din, vrednost to-pilniškč proizvodnje pa še okoli 400 milijonov din, da je skupno s postranskimi proizvodi dosegla vsa vrednost vse naše rudarske proizvodnje približno 1.426 milijonov din. Zaradi oboroževanja je silno naraslo povpraševanje po kovilnah ter se je zato tudi cena kovin dvignila. More pa se računati še nadalje z dvigom cen, ker so se po podatkih Zveze narodov v letu 1936 zmanjšale zaloge bakra za 41%, svinca za 22%, cinka pa za 31%. Omenjam samo te tri kovine, ker so te za nas najvažnejše. Naša proizvodnja je v stalnem dvigu. Proizvodnja bakrene rude je znašala 1. 1929 330.000 ton, leta 1934 pa 660.000 ter je na tej višini tudi ostala. Surovega bakra smo pridobili 1. 1929 20.000 ton, 1. 1934 40.000 ton. Svinčenega koncentrata 1. 1929 16.000 ton, 1. 1934 82.000 ton, cinkovega koncentrata pa 1. 1929 1000 ton, danes pa 95.000 ton. Posebne važnosti je pogodba, ki je bila sklenjena s francosko družbo borskih rudnikov. Po tej pogodbi se je družba zavezala, da bo zgradila posebno tvornico za elektrdlitično pridobivanje čistega bakra, katerega bo letno pridobivala 20.000 ton. Polovica proizvodnje bakrene rude bo predelana doma ter bodo s tem krite tako potrebe naše industrije ko tudi vojne obrambe. Ker ima vsaka tona bakra okoli 50 g zlata, bo dosegla naša letna proizvodnja zlata nad 2000 kg zlata v vrednosti nad 100 milijonov din. Na podoben način namerava vlada rešiti tudi vprašanje pridobivanja svinca in cinka v rudnikih družbe Trepča. Še letos se zgradi tudi topilnica antimona v Zajači pri Ložnici, in gradi se tudi že topilnica za aluminij. Tako se osamosvojitev v rudarstvu lepo izpopolnjuje. so od krize težko prizadeti. Narodna banka bo podpirala zavode, ki so se izkazali v svojem jedru kot zdravi. Narodna banka bo podpirala tudi akcijo za zgraditev silosov ter sploh delala za napredek kmetijstva. Koncem svojega govora je naglasil dr. Radosavljevič, da gleda z optimizmom v bodočnost. — Nato so bile volitve, o katerih pa smo že poročali. Obini zbor banke V nedeljo je bil občni zbor delničarjev Narodne banke. Občni zbor je bil primeroma slabo obiskan ter je bilo navzočnih samo 83 delničarjev. Po otvoritvi občnega zbora po guvernerju dr. Radosavljeviču je prečital del poročila upravnega odbora gen. direktor dr. Protič, ki se je v svojem govoru spominjal umrlih članov in funkcionarjev Narodne banke, med drugimi tudi bivšega guvernerja Vajferta ter članov eskontnih odborov Alojzija Lilega v Ljubljani ter Janka Tavčarja v Mariboru. Debato o poročilu uprave je otvoril Velizar Jankovič, ki je uvodoma poudarjal, da zbujajo občni zbori emisijske banke povsod po svetu največje zanimanje javnosti in da bi morali tem večjo vzbujati pri nas, ker še vedno nimamo gospodarskega sveta. Nato je govoril o gospodarskem položaju ter o delu Narodne banke, kateri je izrekel svoje priznanje. Drugi govornik je bil Arsa Sta-menkovič, ki je zlasti poudarjal, da mora biti Narodna banka zavod, ki je za vso državo in da morajo biti zato v njej Slovenci in Hrvati bolj zastopani. Gen. direktor Poštne hranilnice dr. Ncdeljkovič je nato imel velik govor o dolžnostih Narodne banke do kreditnega zadružništva. 0 nje- govem govoru bomo še poročali. Nadalje je govoril podpredsednik beograjske zbornice Voja Petkovič, ki je zlasti opozarjal na potrebo, da Narodna banka bolj pomaga izvoznikom s krediti ter da v ta namen olajša svoje pogoje za posojila. Končno je povzel besedo guverner dr. Radosavljevič. Med drugim je dejal: Akcija vlade za oživljenje gospodarstva je imela lepe uspehe. Vprašanje kmetskih dolgov je dobilo svojo končno rešitev. Dvig državnega kredita se vidi v dvigu tečajev drž. papirjev in v tem, da ima državna blagajna vedno več sredstev, ki so bila prej izven poslovnega prometa. Javna dela so se nadaljevala. Tudi Narodna banka je ta dela podpirala z odkupom dela blagajniških bonov. Nikakor nočemo voditi politike gospodarske osamljenosti in zato pozdravljamo udeležbo tujega kapitala, če se ta omejuje le na dvig naše produktivne delavnosti, zlasti še, ko nimamo mi v to potrebnih lastnih sredstev. Narodna banka je še nadalje prepričana, da je ohranitev stabilnosti dinarja v interesu našega narodnega gospodarstva. Vse slabe posledice denarne krize še niso premagane in zlasti manjši denarni zavodi na deželi Državna hipotekarna banka v letu 1936. V »Službenih novinah« je bil objavljen računski zaključek Drž. hip. banke za leto 1936. Iz zaključka posnemamo (vse številke v milijonih din): Aktiva: 1935 1986 gotovina 509,5 477,2 hipotek, posojila 2144,1 2071,0 komunalna posojila 648,1 948,1 druga posojila 388,0 399,4 tekoči računi 813,9 886,4 vrednostni papirji 381,8 480,5 nepremičnine 206,5 217,4 Pasiva: fondi 1419,8 1640,7 glavnice jav. ust. 392,4 394,5 vloge 1419,0 1659,4 tekoči računi 617,2 491,0 posojila v tujini 941,6 880,5 lastna sredstva 226,0 281,4 bilančna vsota 5211,6 5604,6 Donos obresti se je povečal od 305,4 na 315,5 milijona din, čisti dobiček pa se je povečal od 40,16 na 42,37 milijona din. V konjunk-turnem letu 1931 je znašal čisti dobiček 51,4 milijona din. Hranilnih vlog je imela Drž. hip. banka 1. 1936 v Sloveniji 39,9 milijona din, za 4,5 milijona več ko v letu 1935. Odlog plačil je dovoljen Ljudski hranilnici in posojilnici v Škofji Loki za dobo 6 let za dolgove, nastale pred 22. majem 1936. Obrestna mera za stare vloge po 2 %. * Izvršilni odbor Narodne banke se je konstituiral takole: predsednik guverner dr. Radosavljevič, člani pa oba podguvernerja ter člana upravnega odbora Jovan Markovič in Aleksander Jovano-vič-Resavec. V eksekutivi banke ni torej nobenega Slovenca. Vsa pripravljalna dela za zgraditev kovnice Narodne banke v Beogradu so končana. Vse izdatke za orodje kovnice bo plačala država. Vse hranilne vloge v Češkoslovaški so znašale koncem leta 1936 46,37 milijarde Kč, dočim so znašale pred enim letom 46,67 milijarde. Navidezno so se torej vloge znižale, toda v resnici se niso. Pri letu 1936 namreč niso vštete ka-pitalizirane obresti, dočim so pri 1. 1935 vštete. Zato so dejansko vloge v 1. 1936 narasle. Dočim znaša vrednost nemške registrske marke v Parizu 56—57'5 odstotka, znaša v Londonu le 47'5 do 49'5 odst. Svetovna proizvodnja zlata je v letu 1936. narasla za 4 na 35 milijonov unč. n Prof. Degen Friderik Reklamno pravo (Konec.) Kartelna uredba Imamo prav za prav dve kartelni uredbi, ena je |ia avgusta 1934, druga pa iz decembra leta 1935. Druga vsebuje neka dopolnila in tudi dopušča kartele; kajti po prvi uredbi so bili karteli načelno prepovedani. § 2. se glasi: »Kot karteli se smatrajo pogodbe, dogovori in sporazumi, s katerimi se omejuje in izključuje pravica svobodne konkurence v proizvodnji, prodaji ali nabavi blaga v prometu, v kreditu ali zavarovanju, v določevanju poslovnih pogojev ali določevanju cen in tarif.« Po tem členu vidimo, da so karteli dogovori (združbe), ki imajo namen omejiti kon- kurenco in tako seveda tudi reklamo. Narodnogospodarska definicija za kartele pa je naslednja: Karteli so gospodarske koncentracije, ki imajo namen omejiti konkurenco, zmanjšati rizike ter povečati rentabilnost. § tretji pravi, da imajo pravno veljavnost samo pismeno sestavljene in registrirane kartene pogodbe, sporazumi in dogovori. Obsto-janje kartelov je tedaj vezano na pismeni ugovor in registracijo v kartelni register, ki se nahaja pri ministrstvu za trgovino in industrijo. Kartelni register je javen. § 7.: »Če se glede uporabe posameznih določil odobrenega kartela predvidevajo med pogodbenimi strankami skupne odredbe ali sklepi zlasti glede cen, prodajnih pogojev in tarif ali o prepoved! ali izključevanju kupca ali potrošnje, sploh z efektom poseganja v pravice tretje osebe, se morejo ta- ke odredbe skleniti le, če se vpišejo v zapisnik. V zapisnik se vpiše njih vsebina, zapisnik pa morajo podpisati pogodbene stranke, oziroma kartelna organizacija, če je za opravljanje poslov ustanovljena kartelna organizacija. Zapisniki se morajo hraniti po zaporednih številkah vezani deset let. Ako pa se sklepne odredbe ali sklepi ne vpišejo v zapisnik in ne dostavijo v določenem roku ministrstvu za trgovino in industrijo, nimajo pravne veljavnosti. Ministrstvo za trgovino in industrijo preišče nato vsebino sklenjenih odredb in odlokov in ako ugotovi, da so ti neupravičeni, oziraje se na stroške proizvodnje in običajni meščanski, odnosno trgovski dobiček, ali nasprotni interesom narodnega gospodarstva, narodnemu blagostanju ali drugim javnim interesom, lahko prepove izvrševanje in uporabljanje teh odredb in odlokov.« Od stavka ... ako pa se sklenejo odredbe ... je dopolnilo druge odredbe. Ta člen je zelo važen in kakor vidimo urejuje kartele iz konkurenčno reklamnega vidika! Omenim naj še, da so dolžne kartelne organizacije pošiljati ministrstvu za trgovino in industrijo zapisnike svojih sej, odnosno kopije istih, po členu 12 prve uredbe lahko prisostvuje tem sejam poseben komisar ministrstva za trgovino in industrijo. Tretja točka osmega paragrafa je važna, 'ker ima neko sličnost s § 376. K. Z. Smisel je ta: če opazijo državna in javna samoupravna telesa pri javni dražbi kak dogovor med licitanti in pa celo, da dogovor ni pismeno sestavljen in zapisan v kartelni register, morajo takoj obvestiti ministrstvo za trgovino in industrijo oziroma bansko upravo! , • Namen: hoče se preprečiti pre- velika enotnost licitantov pri javnih dražbah! Končno naj še omenim nekatere druge zakone in uredbe, ki mestoma urejujejo pridobivanje vobče. To so zakon o uradnikih iz 1931. leta (§ 69., 72. in 74.), zakon o notranji upravi iz 1929, zakon o nadzorovanju življenjskih potrebščin in pa še mogoče pravilnik o oglaševanju zdravil iz 1932. leta, po katerem se sme delati reklama po časopisju, in to samo za ona zdravila, ki so registrirana v naši državi pri ministrstvu za socialno politiko. To so torej zakoni, iz norm katerih bi se dalo ustvariti enotno reklamno pravo. To bi moralo biti urejeno iz gospodarsko-trgovskega vidika! V dobi velikega razvoja reklame lahko to pričakujemo! Zopet svobodna trgovina z zlatom v Franciji Napoved, da bo francoska vlada znižala vrednost franka na najnižjo mero, ki je po zakonu še dopustna, da je en frank — 43 mg zlata (ali en funt = 112 frankov), se ni uresničila. Na seji vlade je bilo nasprotno sklenjeno, da ostane v veljavi dogovor z dne 25. septembra 1936 o valutno-političnem sodelovanju Francije, Vel. Britanije in U. S. A. Devizne kontrole zato ne bo. Francosko banko bo vlada pozvala, da od 8. marca dalje dovoljuje prost uvoz zlata in da je trgovina z zlatom svobodna. Banka bo kupovala zlato po dnevnem tečaju in ne da bi moral prodajalec navajati svoje ime in druge osebne podatke. Dobiček od devalvacije franka torej lastniku zlata ostane. Na isti seji vlade se je razpravljalo tudi o finančnem položaju Francije. Ugotovilo se je, da davčni dohodki naraščajo in da bodo zaradi zmanjšanja brezposelnosti padli državni izdatki v 1. 1937. za 6 milijard frankov. Vprašanje surovin pred Zvezo narodov V ponedeljek se je sestala študijska komisija Zveze narodov za rešitev vprašanja razdelitve surovin. Gospodarski oddelek Zveze narodov je predložil komisiji naslednje predloge: 1. Odpravijo naj se vse umetne ovire trgovinskega prometa. 2. V vseh kolonijah naj se uvede politika odprtih vrat, kakor je v veljavi v Maroku in Nizozemski Indiji. 3. Vse kolonije naj se izpremene v mandatne dežele, ki naj jih ev. upravlja poseben odbor Zveze narodov. 4. Uvede naj se kontrola surovin in njih pravična razdelitev. 5. Surovine naj se razdele na podlagi blagovnih dobav posameznih držav. 6. Sklenejo naj se dogovori o surovinah po vzoru mednarodnih kartelov (kartela cinka in kavčuka). 7. Koncesije za pridobivanje surovin naj se podele mednarodnim družbam pod kontrolo Zveze narodov. >• Nemčija in Italija na konferenci ne bosta imele zastopnikov. število uradništva stalno raste Po podatkih finančnega ministrstva je bilo stanje uradništva v zadnjih dveh letih naslednje: 1936/37 1935/36 drž, uradniki 212.634 208 277 drž. uradniki pri banovinah drž. upokojenci skupno banovinski: uradniki upokojenci invalidi (osebni in druž. člani) 47.278 65.631 44.446 64.236 Povpraševanja skih t 342 — Genova: veliko podjetje za proizvajanje masti za obutev išče v stroki uvedenega zastopnika, 345 — Brescia: išče se bosanska smrekovina, 349 — Milan: zastopstvo za les, 357 — Milan: zastopstvo za slanino, 360 — Milan: išče zastopnike za plasiranje aparatov za svetlobna oznanila, 361 — Milan: iščejo se zastopniki za plasiranje aparatov na plin in lesni plin za ogrevanje kopalnic, 363 — Milan: tovarna strojev za nabiranje (sortiranje) išče zastopnika, uvedenega v trgovini s pisarniškim materialom, 364 — Turin: tkanine iz volne 370 — Milan: predivo iz naravne svile, 373 — Milan: išče se zastopnik za avtomatične pile za tvornice železniškega in tramvajskega materiala, 374 — Milan: išče se zveza s tvrdkami tehnično-strojne stroke za državne, nabave, 379 — Milan: iščejo se surove in strojene kože, 381 — Milan: iščejo se jajca za industrijsko uporabo, 382 — Milan: nudi se moka iz banan, 383 — Milan: ponuja se radijski material. Interesenti naj se obrnejo z navedbo uvodne številke na upravo ali iz mešane volne z umetno svilo revije »Italo-Jug«, Milan, Cas. in konopljo, Post. 1514, kjer dobe naslov in 367 — Bologna: išče se koruzna ime tvrdke, na katero naj se po- moka, I tem naravnost obrnejo, Oobave • licitacije HH90M 325.543 316.959 12.787 782 12.359 719 13.569 13-.078 69.827 70.142 vse/i vrsi-f&iogrctfitCL naj*