Ameriška Domovina TlIVlEif HOiWlg: AMERICAN IN,SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JUNE 6, 1961 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER ŠTEV. LX — VOL. LX Sfalin preveč zaupal nenapadalni pogodbi! Stalin je dal toliko na svoj pakt s Hitlerjem, da enostavno ni mogel verjeti, tla bi ga ta napadel. 'LONDON, Vel. Brit. — Po programu, ki je bil nedavno objavljen na moskovskem radiu, je bila Sovjetska zveza nepripravljena na Hitlerjev napad, ker je Stalin tako slepo zaupal svoji nenapadalni pogodbi s Hitlerjem. Sele 22. junija, ko so nemške okdopne enote vdrle v Sovjetijo in so na sovjetska mesta padale nemške bombe, je Stalin razmišljal, če to ni samo kak izzivalni 'samolastni nastop nepokornih nacističnih generalov. Del odgovormostii meče omenjeni program tudi na nekatere visoke osebnosti v tedanjem vojnem ministrstvu ZSSR. Pri tem opozarja na veselje, ki je zavladalo na Zahodu, ko je Hitler udaril v Sovjetijo. Navaja znano pripombo bivšega demokratskega predsednika ZDA Trumana, da mora Amerika pustiti, da se Sovjetija in Nemčija čim bolj medsebojno oslabita. Katera bi bila na tem, da izgubi, jo je treba podpreti v toliko, da bo borbo lahko nadaljevala. Zanimivo je, da so Angieži, ki so zvedeli za točni čas nacističnega napada na Sovjetijo to Stalinu sporočili, kar pa na.j bi bil ta smatral za angleško spletko, ki naj bi imela namen poslabšati odnose med Berlinom in Moskvo. Novi grobovi Mihael Ifsjch Včeraj je preminul v Mary-mount bolnišnici 70 let stari Mihael Ifsich s 12821 Rockside Rd., Garfield Hts., doma v Borštu pri Krškem, od koder je prišel pred 60 leti. Pokojni je več mesecev bolehal. Do 1. 1952 je bil zaposlen pri Midland Products Co., nato je stopil v pokoj. Žena Roza mu je umrla pred 3 meseci. Zapustil je sina Albina, hčere Rose Miklous, Olgo Kalina in Claudino Trautman, vnuke in pravnuke ter sestro Marijo (v Sloveniji). Pogreb bo v četrtek zj. ob 8:30 iz Ferfolia pogreb, zavoda v cerkev sv. Monike na Rockside Rd. ob devetih, nato na Kalvarijo. -----o---- Atomska tovorna ladja Savannah ne bo rabila 3 leta nobenega novega goriva WASHINGTON, D. C. — Zastopniki pomorske federalne administracije so izjavili posebnemu odboru predstavniškega doma, da bo naša prva atomska tovorna ladja Savannah lahko plula 250,000 milj, ne da bi potrebovala novo atomsko gorivo. Plula bo torej nekako tri leta in šele po-cem ji bodo dali novo množino atomskega goriva. Na ta način bo potolkla naše atomske podmornice, ki morejo plut! >«mo kakih 130,000 milj z eno in isto količino atomskega goriva. Nekdanji grški gverilci se zbirajo v Bolgariji? ATENE, Gr. — Zastopnik grškega zunanjega ministra je po-trdil vesti, da so se začeli nekda. nji grški komunisitični gverilci zbirati v Bolgariji v bližini grške meje. Baje prihajajo kar celi vlaki teh ljudi iz Poljske. Po grških podatkih naj bi v zadnjih nekaj letih bivši grški gverilci ponovno prešli preko meje v grško Macedonijo. Grška vlada je napovedala o tem zbiranju nekdanjih rdečih borcev na svoji meji posebno izjavo še za ta teden. ------o------ Kapital je začel bežati tudi jz srednje Amerike?! WASHINGTON, D. C. .— Gos. podarsika poročila, ki prihajajo diz prestolic srednje Amerike, pravijo, da se tam čuti pomanjkanje kapitalov. Posojila se dobijo zmeraj težje, tuj kapital ne prihaja več, kar pa je tam, se umika v severno Ameriko. Kapital beži posebno iz republike El Salvador, Panama in Venezuela. ! , i Glavni vzrok je baje strah pred politično bodočnostjo teh držav. Kapital misli, da se lahko zgodi, da bodo v njih zavladale take razmere kot pod Castrovim režimom na Kubi. Prizadete vlade se brez uspeha tru. di'Jo, da bi zadržale kapital ali privabile novega. CLCAftINfr Delno oblačno, toplo, možnost neviht. Najvišja temperatura 83. Naše vojno letalstvo dobilo novo vodstvo WASHINGTON D. C. — Ken. nedy ni samo postavil generala C. .E. LeMaya za šefa generalnega štaba naše vojne avijacije, izmenjal je tudi vse generale, ki so sedeui na vodilnih in odločilnih mestih. Tako je bilo pre-tavljemih 18 generalov, 13 jih je ob tej priliki napredovalo, se. dem pa zaradi starosti šlo v pokoj. Vsi ti generali so aktivno sodelovali v zadnji svetovni vojni, deloma pa tudi v korejski. Varnoslni svet ZN bo razpravljal o Angoli Upor domačinov v Angoli utegne povzročiti po mnenju nekaterih hudo mednarodno krizo. NEW YORK, N. ,Y. .— Na zahtevo 41 afriških in azijskih držav ter Jugoslavije se bo danes sestal Varnostni svet Združenih narodov k razpravi o položaju v portugalski koloniji v zahodni Afriki Angoli. Skupina omenjenih držav je označila položaj v Angola za nujen in nevaren svetovnemu miru Opozarja na krvave spopade in pokolje posebno črncev od strani portugalskih vojaških oblasti in kazenskih ekspedicij. Brez dvoma bodo nekatere afriške države predložile resolucijo z zahtevo odločnih ukrepov proti Portugalski, če ne spieme. ni svojis1 politike v Angoli. Odprto vprašanje je, kolikšno podporo bo taka resolucija dobila v glavni skupščini Združenih na. rodov. Sovjetski blok jo bo verjetno podprl, zahodne sile pa se utegnejo ižraziti proti njej. Domačini v severni Angoli so se dvignili pred nekako tremi meseci in v posameznih napadih na bela naselja pobili več sto belcev. Vojaštvo in policijske oblasti so izvedle obširne “pomirjevalne akcije,” ki pa doslej še niso dosegle zaželjeneg^. uspeha. Uporniki se v stiski vedno lahko umaknejo preko meje v Kongo, kjer je dejansko tudi njihovo vodstvo. -------o------- za cerkveno zedinjenje LONDON, Vel. Brit. — Dr. Michael Ramsey, ki je pretekli teden nasledil kot nadškof Can-teiburya, vodstvo anglikanske cerkve od dr. G: Fisherja, je izjavil, da bo deloval za zedinje- nje s katoliško cerkvijo, pa pri Bliss o republikanskih zgubah v velikih mesiih CLEVELAND, O. — Bliss spada danes med najbolj ugledne republikance v deželi. Kot šef ohajskih republikancev je vodil republikance v zadnjih jesenskih volitvah tako imenitno, da je pri nas Nixon zmagal z nenavadno veliko večino. Lahko bi bil postal dejansko šef stranke, pa se ni hotel lotiti tega posla. To mu je dalo možnost, da lahko kar odkrito govori tudi takrat, kadar njegove besede niso po volji republikanskim voditeljem. Tako je na pr'mer izjavil na zadnjem sestanku republikanskih veljakov v Washingtonu, da so republikanci sami krivi, da so tako nemarno propadli pri jesenskih volitvah v vseh velikih mestih. Povedal je svojim partijskim prijateljem, da je po mestih na stotine v o 1 i v n i h okolišev, kjer republikanci nimajo sploh nobene trajne strankarske organizacije in zato tudi nobenih sodelavcev. Republikanci se dahe premalo zanimajo za narodne manjšine, za neodvisne volivce in male podjetnike. Ti so prepuščeni sami sebi in potegnejo pri volitvah z demokrati, ker so njihovi klijentje večinoma pripadniki demokratske stranke. Mestnim republikancem se tudi ne zdi vredno, da bi od okoliša do okoliša pregledali položaj n ugotovili, zakaj je tam malo volivcev na njihovi strani. Bliissova izvajanja so vzbudila veliko pozornost med republikanci. Eichmann bo pričal iz Novi anglikanski nadškof svojega steklenega gradu JERUZALEM, Izr. — Adolf Eichmann bo na temelju posebnega zakona pričal pred sodiščem, ki ga sodi zaradi njegovega sodelovanja pri množičnem KOMUNISTIČNA PARTIJA JE ORODJE SOVJETSKE ZVEZE! Zvezno vrhovno sodišče je odločilo, ida mora Komunistična partija kot organ Sovjetske zveze prijaviti justičnemu tajništvu imena in naslove svojih uradnikov in članov ter 'podati poročilo o virih svojih finančnih sredstev in njihovi uporabi. — Samo članstvo v partiji je zločin, v kolikor se član jasno zaveda ciljev 'partije. WASHINGTON, D. C. — Po desetih letih pravne borbe je Združenim državam uspelo dobiti trdno novo pravno sredstvo proti Komunistični partiji in njenemu članstvu pri delu za združitev obstoječega pravnega družabnega in državnega reda v deželi. Vrhovno sodišče je s 5 pro-li 4 glasovom odločilo, da je leta 1950 sprejeti zakon o nadziranju podtalnih dejavnosti v skladu z ustavo in da mora zato Komunistična partija ZDA prijaviti justičnemu tajništvu svoje vodstvo in članstvo ter finančno poslovanje kot orodje tuje države. V drugi odločitvi je izjavilo, da je že samo članstvo v partiji kaznivo dejanje, v kolikor se član zaveda jasno njenih ciljev. ,------------- Zakon o nadziranju podtalno, * dejavnosti je bil sprejet leta' Komunisti so vedno enaki. Za 1950 kljub vetu predsednika1 sebe zahtevajo vse svoboščine, Trumana. Oblasti so vse od tedaj skušale prisiliti Komunistično partijo, da prijavi svoje vodstvo in članstvo. Doslej se je tega otepala z vedno novimi prizivi na sodišča. Ta pot ji je v bodoče zaprta. V kolikor člani vodstva ali člani partije ne bodo prijavili svojih imen in naslovov, bodo s tem zagrešili kaznivo dejanje in jih bodo oblasti lahko prijele že samo zaradi tega. Takozvani Smithov zakon o kaznivosti “zavestnega članstva” KP je Vrhovno sodišče tudi priznalo, ko je izjavilo, da je članstvo KP kaznivo, v kolikor član pozna jasno njene cilje. Govor je prvenstveno o aktivnem članstvu. Oblasti morajo dokazati, da je neki član dejansko delal za cilje partije, da je bil torej soudeležen pri izvajanju zarote za nasilno uničenje sedanjega pomoru Judov tekom druge svetovne vojne, kar iz svoje stekle-^ ie^a v deželi ne kajibice. Boje se, da bi ga mo-1 Sodnik Frankfurer je dejal: gel kdo napasti, Če bi šel iz nje ‘‘Smoter zakona o nadziranju tem poudaril, da je trenutno na tekom razprave. podtalne dejavnosti je prepreče- tsj poti veliko težlk h ovir. j Doslej vlada prepričanje, da nJe ves svet obsegajoče komuni- Nikita filmski zvezdnik MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska filmska industrija je nedavno izdala nov življenjepis predsednika vlade Nikite Hruščeva v filmu. Film nosi naslov “Naš Nikita Sengajevič” in prikazuje življenje in delo sedanjega sovjetskega vodnika v času izpred druge svetovne vojne, med njo 'h po njej. Novi vodnik anglikanske cerkve je dejal, da je Katoliška cerkev zaključena enota, ki smatra sama sebe za edino pravo krščansko cerkev in ne priznava nobene druge kot zakonite naslednice od Kristusa ustanovljene Cenkve. Kljub temu je on odločen delo za združenje krščanskih cerkva nadaljevati. Pri tem je opozoril tudi na številne podobnosti med anglikansko in katoliško Cerkvijo. Ram'seyev prednik Dr. G. bo Eichmann spregovoril v svojo lastno obrambo, dasi to lahko tudi odklona. On se zagovarja, da je bil samo orodje Hitlerjeve politike do Judov in da sam ni imel pri tem nikdar možnosti lastne osnovne odločitve in da sam osebno ni nikdar usmrtil kakega Juda. Fisher je tekom svojega obiska pri papežu Janezu lansko jesen dejal, da bosta obe cerkvi našli skupni temelj za zedinjenje. stične zarote doseči njene cilje v tej deželi. Ni naloga sodišč raziskovati odkritja zakonodaje in jih zavrniti. Ona so rezutat obširnega raziskavanja kongresnih odborov več kot enega desetletja!” Zastopniki komunistične partije so izjavili, da j'e odločitev Vrhovnega sodišča “spravila v nevarnost sam temelj demokracije”, da je odločitev “makarti jevska” in “da bo odprla vrata obnovi fašizma v tej deželi” Albanska komunistična diktatura ubira svoja pota CLEVELAND, O. — Sredi pre. Za podkrepitev te domneve teklega tedna so zahodni pomor. Jnavajo neko vest iz Beograda, da 'ki opazovalci videli pluti sov- naj bi v Albaniji prijeli in ustre- jetske podmornice iz albanskega oporišča na otočku Saseno pred Valonskim zalivom, ki so ga Rusi ob velikih stroških zgradili po drugi svetovni vojni, skozi Sredozemsko morje hi G.ibraltarska morska vrata v Atlantski ocean. Zahodne pomorske sile skušajo držati sled za temi podmornicami, da bi dognale, ali so svoje oporišče zapustile za stailno ali so odšle le na določeno nalogo. Trdijo, da ute. gne preteči več tednov ali celo mesecev predno bo to mogoče ugotoviti. Nekateri skušajo videti v odhodu sovjetskih podmornic iz Albanije znak preloma med Tiramo in Moskvo, ki naj bi Tirano pripravili do tega, da bi Sov-jetiji odpovedala uporabo pomorskega oporišča' Saseno. lili že pred nekako enim mesecem dva “sovjetska vehuna” in zadnji proces proti desetim Albancem, ki so bili Obtoženi vo-h unijam j a za “grške fašiste, jugoslovanske revizioniste in ameriške imperialiste 6. flote.” Ta proces je trajal skoro dva tedna in se končal s smrtno obsodbo in njeno izvrštvjo 31. maja. Med ustreljenimi je tudi pod-aidmiiral Temo Šejku, bivši poveljnik albanske mornarice, ki so jo oskrbeli im izvežlbali sovjetski pomorski strokovnjaki. Ta zadnji proces maj bi bil naperjen proti skupimi' moskovsko usmerjenih članov albanske komunistične partije, la naj bi bili pripravljali odstranitev sedanjega režima Emverja Hodže, ki se je naslonil na rdečo Kitajsko. Albanci kažejo že od lanskega leta precej ostro nasprotje od Moskve in naslonitev na Peiping. Ta je kljub temu, da je sam v hudih gospodarskih stiskah, obljubil Albaniji vso nujno potrebno gospodarsko pomoč. Predsednik Kennedy je pred svojim odhodom iz Pariza pretekli tede,n omenil v razgovoru s časnikarji zadnje dogodke v Albaniji kot dokaz, da nekaj med Moskvo in Peipingom le ne mere biti v redu. Zahodnemu svetu se zdi spor med Albanijo ter Beogradom, oziroma Moskvo skoro nerazumljiv, vzrok temu je v precejšnji meri nepoznanje balkanske preteklosti. Komunisti morajo do neke mere računati z razpoloženjem naroda, oziroma ljudskih množic, posebno v deželi s primitivno plemensko organizacijo kot je Albanija. Albanci so bili od nekdaj ostri nasprotniki Srbov. Kadarkoli v preteklc-sti so imeli možnosti udariti po njih, so to storili. Srbi so jim vračali milo za drago. Spor je prešel v meso in kri ter ga kratka doba komunistične diktature še ni mogla spraviti s sveta, če bi to tudi hotela. Ko je prišlo do spora med Beogradom in Moskvo, je bila Albanija najtrdnejša zaveznica Stalina in najostrejša nasprotnica Tita. Ko se je Hruščev pobotal s Titom, med njimi tudi pravico do revolucije in priprav na njo. Kakor hitro pa se kod dokopljejo do oblasti, vse svoboščine takoj u-kinejo in vse one, ki se na nje sklicujejo, pozapro in, če jim tako bolj prija, brez vsakega sodnega postopka postavijo pred zid ali pa že kar pred izkopano — jamo. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Predsednik Kennedy se bo danes dopoldne vrnil sem s svoje poti v Pariz, na Dunaj in v London. Zvečer ob sedmih bo preko radia in televizije poročal javnosti o uspehih svoje poti. Njegova žena je ostala še za kratek čas v Evropi. C L E V E L AND, O. — Mark C. Schinnerer, glavni upravitelj mestnega šolstva zadnjih 14 let, je zaprosil za odpustitev iz službe 1. avgusta. Šolski odbor je njegovi prošnji z obžalovanjem ugodil. WASHINGTON, D.C. — Vlada Dominikanske republike je povabila posebno komisijo Organizacije ameriških držav, naj si pride ogledat položaj v državi. OAD je imenovala tako komisijo in ji naročila, naj gre presodit položaj v Dominikansko republiko. ŽENEVA, Šv. — Na konferenci 14 držav o nevtralizaciji Laosa vlada še vedno zastoj, prav tako tudi pri razgovorih o končanju preskušanja atomskega orožja. Doslej še ni nikjer opazno, da bo razgovor Hruščeva in Kennedya na Dunaju koncem tedna prinesel v tem pogledu kake spremembe. WASHINGTON, D.C. — Načelnik in predsednik General E-lectric Co. R. J. Cordiner je izjavil, da njegova družba ni posebno ponosna na svoje preteklo delo v pogledu soglasja z zakonom proti trustom. ------------o----- Nevtralnost je dober posel tudi v Braziliji WASHINGTON, D. C. — Novi Tirana temu zgledu ni marala • brazilski predsednik Quadros se slediti, rajše se je pridružila daljini rdeči Kitajski, ko je ta zašla v spor z vodniki sovjetskega komun ,zima. V Peipingu išče Ti. rana cporo) ki jo je izgubila v Moskvi, če take opore nima, je nevarno, da bi jo skušal Beograd vključiti v svojo federacijo in s tem vsaj javno končati spor med komunističnimi oblastniki na vzhodni obali Jadrana. zelo napenja, da bi dobil večjo pomoč iz Washinigtona. To ga seveda ne moti, da je že do sedaj 'iklenil kar na tihem kakih 20 gospodarskih pegogebb s komunističnimi deželami in si od tam zagotovil gospodarsko, finančno tehnično in za nameček celo kul. turno pomoč. Sedaj poskuša doseči podoben sporazum tudi s komunistično Vzhodno Nemčijo. ' Iz Clevelanda in okolice Nov odbor— Dramatsko društvo Lilija ima za sezono 1961-62 sledeči odbor: Duhovni vodja Rev. Joseph Varga, predsednik France Hren, podpredsednik Milan Jager, tajnica Štefka Smolič. 20300 Goller Ave., tel. IV 1-6791, blagajnik Marjan Kosem, zapisnikarica Mira Adamič, za program Jaka Mejač, Srečo Gaser, Avgust Dragar, Ivan Hauptman in Božo Pust, oderski mojster Slavko Štepec, arhivar Miro. Celestina, gospodinja Lojzka Trpin, Pepca Stanonik in Francka Perčič, bara France Kastigar in Lojze Mohar, reditelja Peter Trpin in France Stanonik, športni referent Lojze Jarem, mladinski referent Božo Pust, zastopnik za Izseljeniško Zvezo Lojze Šef, nadzorniki: France Zorman, Franček Urankar in Lojze Šef. Seje se vrše vsak prvi ponedeljek v Slovenskem domu na Holmes Ave. Seja— Društvo Carniola Hive št. 493 TM ima v sredo zvečer ob pol osmih mesečno sejo v Slov. nar. domu na St. Clairju, soba št. 1. V bolnici— Mrs. Dorothy Tropoljac, 1118 E. 76 St., se nahaja v St. Alexis bolnici, v sobi št. 134. Obiski so dovoljeni. Društvena maša— Društvo sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ ima v sredo ob 8:30 sv. mašo za žive in umrle člane in članice, po društvenem naročilu, v cerkvi sv. Pavla na Chardon Rd. Odbojka se bo pričela— Dramatsko društvo Lilija sporoča vsem prijateljem športa, da se prične igranje odbojke v sredo ob sedmih zvečer v Metro-litan parku, na istem prostoru, kot lansko leto. Vsi dobrodošli! Prva obletnica— Jutri ob osmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnega Johna Gerbec v spomin prve obletnice smrti. Pogreb— Pok. J. Sajovic je bil tudi član društva Maccabees. Pogreb bo jutri zj. ob devetih iz Zakraj-škovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Vida ob 9:30, nato na All Souls pokopališče. Iz bolnišnice— Mrs. Tereza Menart, 1277 Norwood Rd., se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. -----,o----- Komunisti začeli rovarili na severnem Tajskem BANGKONG, Taj. — Iz vladnega .'■'poročila je razvidno, da sta bila ustreljena na severu tajske države, torej v bližini meje z Laojom, dva upornika, 114 jih je pa romalo v ječe. Policija je obenem objavila> da je odkrila posebno zaroto, kj naj pripravi uporniško akcijo v severnem delu države. Vse to kaže, da mislijo v Peipingu in Hanoju že na akcijo na Tajskem in da so prepričani, da imajo Laos že trdno v svojih rokah. Le koliko časa bo svobodni svet mislil drugače? --------o------ Pred sodiščem “Obtoženec, ko ste torej vlomili v banko, ste vzeli samo zlato nalivno pero. Čemu ste pa potem hoteli navrtati blagajno?” “Hotel sem vanjo položiti nalivno pero.” - Ameriška Domovina /liivijr i i«o/va c 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of Jifly Manager and EdUor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States; $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 110 Tues., June 6, 1961 Politika v Kongu se obrača na boljše Tisti črni konklave v Coquilhatville, ki smo o njem pisali med dnevnimi novicami, je končno rodil vendarle nekaj dobrih sadov. Kongoški politiki, ki so bili tam zbrani in niso mogli zapustiti mesta pred koncem konference, so po večtedenskem zborovanju pristali na nekatera osnovna načela, ki naj bodo izražena v kongoški ustavi. Kongo naj bi bil federativna država z 20 federativnimi edinicami. Centralna oblast naj bi bila v rokah predsednika republike in njegove vlade, toda kontrolirana po federalnem senatu, ki naj bi obstojal iz delegacij posameznih federalnih edinic. Federalnega parlamenta ne bi bilo, vse posle bi opravljal federalni senat. Vsaka federalna edinica naj bi imela številčno enako močno delegacijo v senatu. Predsednik bi imenoval vlado, toda vlada bi bila navezana na zaupanje senata. Kot se vidi, so precej kopirali tisti način parlamentarne vladavine, ki je v navadi v Evropi in Ameriki. Načela, ki so izražena v sklepih tega sestanka, pa še niso dokončna, potrditi jih mora še parlament, ki ga bo sklical sedanji predsednik Kasawubu, vsaj tako je obljubil. Napredek v zboljšanju političnega položaja je očiten, dasiravno še ni velik in tudi ni nobenega jamstva, da ga nadaljnji razvoj kongoške politike ne bo podrl. Zboljšali so se tudi stiki med Združenimi narodi in kongoškimi politiki. Generalni tajnik ZN je spremenil svojo taktiko do Konga, upajmo, da v korist te dežele. Ukinil je mesto generalnega zastopnika ZN pri kongoški vladi. Na tem mestu je sedel od lani indijski diplomat Dayal, ki si je vbil v glavo, da mora modelirati kongoško ustavo in upravo po indijskem vzorcu, s čemur pa večina kongoških politikov ni bila zadovoljna. Niso namreč hoteli imeti močne centralne vlade, kot jo ima Indija. Spor med Daya-lom in kongoškimi politiki je bil za Hammarskjolda neroden iz dveh razlogov. Dayala je podpiral sam Nehru. Dayal se je mogel opirati na tistih 5,000 indijskih vojakov, ki jih je Nehru poslal v Kongo ZN v pomoč. Spor med Da-yalom in kongoškimi politiki se je prelevil tudi v spor med Nehrujem in Hammarskjoeldom. Nehru je celo zagrozil, da bo odpoklical svojih 5,000 vojakov iz Konga, ako bo moral Dayal zapustiti svoje mesto. Sedaj so našli kompromis, ki ga je odobril tudi Nehru. Dayal bo odšel, Hammarskjoeld bo pa mesto sploh ukinil. Posle s Kongom bo vodil kar sam osebno, toda v sporazumu s posebnim odborom članic ZN, namreč tistih, ki so dale ZN svoje čete na razpolago. V tem odboru bodo torej sami nevtralci, kajti noben izmed članov obeh blokov nima čet v Kongu. Ker Hammarskjoeld odloča o tem, koga naj prosi za čete, ima možnost, da izključi iz odbora tako komunistični blok kot njegovega nasprotnika. Hammarskjoeld bo dalje omejil stike s Kongom samo na administrativno posvetovalne funkcije, ne bo pa tam nastopal ne kot politik, ne kot diplomat. Bo na razpolago kongoškim oblastem toda samo takrat, kadar bodo kongoške oblasti želele od njega zvedeti njegovo strokovno mnenje. Seveda se bodo pa kongoške oblasti stalno zanimale tudi za podpore ZN in njenih članic. O tem sedaj nihče noče govoriti, toda ni nobena tajnost, da naša administracija odobrava tak razvoj tako v Kongu kot v ZN. Dolarjev torej ne bo manjkalo, ako se bo sedanji politični poskus s Kongom obnesel. Upajmo, da se tega zavedajo kongoški politiki v takem smislu, kot je mišljen v Washingtonu in ne v smislu, ki bi ga jim lahko naslikala njihova domišljija. V Kongu in ZN se torej dani, toda politično jutro ni brez oblakov, ki se lahko zggostijo v novo politično krizo. Da jih omenimo kar po vrsti. Sedanji politični položaj govori v korist sedanjemu predsedniku Kasawubuju, ki ga podpira svobodni svet. Kasawubu ima polno domačih sovražnikov. Ako se ti združijo v začasno politično koalicijo, se lahko vsa sedanja politična stavba podere. To se lahko zgodi kaj kmalu. Novo ustavo mora namreč odobriti sedanji kongoški parlament, ki je bil izvoljen bolj na afriški podlagi kot na podlagi načel svobodne demokracije. Veliko članov parlamenta je bilo pobitih, veliko jih je še neodločenih, kaj naj napravijo. Še zmeraj gledajo proti Moskvi, toda mikajo jih tudi ameriški dolarji. Ako se parlament ne bo mogel zediniti na novo ustavo, bo ves načrt propadel. Morda bo večina poslancev hotela nagajavi Kasawubuju s tem, da bo glasovala proti ustavi. Drugi kamen spodtike je levičar Gizenga- Pod njegovo politično oblastjo sta dve kongoški provinci na severovzhodu dežele. V začetku je kar gorel za komuniste. Ko pa je videl, da od tam ni toliko denarja in orožja, kot ga je pričakoval, je začel omahovati. Pravi na primer, da je za novo parlamentarno zasedanje, toda ne v kongoški presto-lici Leopoldville, ampak na kakem nevtralnem kraju, ki naj bi ga stražile čeve ZN. Noče doživeti usode Lumumbe in Combe ja. K omahovanju so ga pripravile tudi njegove čete, ki so se tako zaljubile v ameriške dolarje, da jih cenijo višje kot njega in komuniste. Vsekako lahko Gize(nga poslane zbirališče za vse nasprotnike sedanjega; ustavnega načrta in predsednika Kasawubuja. Moramo računati tudi z nevarnostjo, ki je zvezana z imenom Čombe. Čombe je sedaj še v zaporu, toda vse kaže, da bo kmalu na svobodi. Sedaj so njegovi pristaši iz Ka-tange za sklepe narejene v Coquitvillu, da rešijo svojega voditelja Čombeja. Osvobojeni Čombe jih lahko nahujska proti federativni ustavi. Lahko nastopita Čombe in Gizenga skupaj proti Kasawubuju. Takrat bi Kasawubuju trda predla za večino v parlamentu. Ta nevarnost ni tako velika, kot je bila še pred par meseci. Čombe, je namreč odvisen od belgijskega kapitala v belgijski prestolici. Dosedaj ga je kapital podpiral na celi črti, ker je imel belgijsko vlado na svoji strani. Sedaj je belgijski zunanji minister socijalist Spaak, ki mu je več za prijateljstvo in dobre stike z ZN kot za zveze z Čombejem. Ako je Čombe pameten, ne bo mogel več nastopati tako oblastno in samozavestno, kot je pred svojo aretacijo. Upajmo, da se bodo politični oblaki, ki so nad Kongom, razpršili. To bi pomenilo tudi poraz komunistične politike v Kongu. | BESEDA IZ NARODA Raj - iz katerega ljudje bežijo Los Angeles, Calif. — Marši- za izživljanje in vsaj osnovno koga v teh nestalnih časih na-J znanje komunizma. Ker komu- pnsidaijočega komunizma mučita tele dve nasprotujoči sii vipraša-njd: 1.) če je komunizem res tako slab, kot njegovi nasprotniki trdijo, zakaj potem celo v svobodnem svetu dobi toliko somišljenikov in občudovalcev? 2.) Ce je komunizem res tako ddber, kot komunisti pravijo, zakaj potem iz k omuniističnih dežel ljudje kar naprej beže? Zakaj dobi komunizem v svobodnem svetu toliko somišljenikov in prijateljev? Vzrokov za to je zelo veliko, vendar bi te vzroke mogla razdeliti v dve vrsti: Nekaterim komunizem uga>-ja, ker dolbijo v njem neko sorodnost in potrdilo svojemu last. nemu mišljenju in življenju, drugi se pa v svoji lahkovernosti navdušujejo zanj zaradi njegovih vse osrečujočih obljub. V svobodnem svetu je mnogo ljudi, ki nimajo nobenih stalnih miselnih, venskih ali nravnih načel. Njihovo edino življensko načelo je. “Bene vivere” ali “Dobro živeti,” kot so rekli stari pagani. Talki ljudje so pripravljeni pobratiti se s komurkoli, tudi s komunizmom. Ko sem 'bil še v Avstriji, sem vpnaisal nekega domačina, kaj bi napravili nacisti, če bi komunisti zavladali v Avstriji. “Ne boj se zanje,” je rekel, “ti bi najprvi postali komunisti.” Tudi doma med zadnjo vojno smo videli, da so ljudje brez načel ali neznačajneži najprej in najlažje postali somišljeniki in podporniki komunizma. Prav isti pojav lahko zdaj opazujemo v svobodnem svetu, zlasti v Zahodni Evropi in obeh Amerikah. Komunizmu v teh deželah niso najbolj naklonjeni revni delavci in zapostavljeni črnci, ampak izobraženci, zlasti profesorji in študentje visokih šol. Med temi je mnogo racijonaJivstov in matenijallisftov. Komunizem je tudi nejeveren in tostranski. Kaj čudnega torej, če ti ljudje najdejo v komunizmu toliko sorodnosti svojemu mišljenju in niizem duše v človeku ne prizna, se zanjo ne zanima in ji ničesar ne nudi. Kako je mogoče ustvariti ta komunističen paradiž? S tem, da se odstranijo ovire, ki preprečujejo srečo vsem ljudem. Ta ovira pa so, po komunističnem mišljenju predvsem sedanji vladajoči in posedajoči krogi. Ti s svojo sebičnostjo in lakomnostjo so krivi vse neenakosti, revščine in pomanjkanja na svetu. Te je treba uničiti in postaviti nove ljudi in nov, komu-nistični, red in za vse bo dobro na svetu- To je res, da so tisti, ki vladajo in posedujejo, krivi marsikatere neenakosti, krivice 'n revščine, toda ali bodo s komunizmom vse te pomanjkljivosti odpravljene. Ali imajo komunisti boljšo človeško naravo in boljša moralna načela? Če hočejo komunisti vse reči odpraviti, morajo najprej spremeniti človeško naravo. Dokler pa ostane človeška narava taka, kot je zdaj, bodo pa tisti, ki so “na vrhu,” zmeraj boljše shajali kot navadni zemljani, pa naj bo red kapitalističen, fašističen ali pa komunističen. Vsa poročila vedo povedati, da se je v komunistični Rusiji v 44 letih izoblikoval nov razred pri-viiigiramcev, v katerega spadajo zlasti politiki, oficirji, znanstveniki in umetniki. Vsi ti živijo v velko večji udobnosti kot navadni delavni ljudje. V Jugoslaviji je bil komunistični red šele 10 let v rabi, pa je že komunist M. Djilas videl tam izrazil nov razred priviligiranih državljanov, ki se jim veliko boljše godi kot ostalim državljanom. Tudi Titov zasebni zverinjak, njegove vile, gradovi, dragocene in številne uniforme d/n dolga razkošna- potovanja pričajo vsakemu, kdor ni slep, da tisti, ki so “na vrhu,” pa če tudi so komunisti, živijo precej boljše kot navadni državljani. Občudovalci in somišljeniki 'komunizma v svobodnem svetu to vsaj sluti- precej dvignile. Pravijo celo, da ljudje zdaj tam materijaino boljše shajajo-koti so pred vojno. Komunisti so torej bolj ali manj dosegli svoj cilj. Po njihovem bi zdaj morali biti ljudje v komunističnih deželah zadovoljni in srečni. Ali so ljudje res srečni? Zdrava pamet nam pove, da človek tam, kjer se čuti srečnega, hoče ostati. Iz komunističnih dežel pa ljudje neprestano uhajajo. Od sreče in od dobrega pametni ljudje1 ne bežijo. Tudi od komunizma ne bi bežali, če bi se pod komunisti počutili srečne. Zakaj komunizem ni sposoben ljudem prinesti sreče? Pred nekaj leti se je prišel neki oče pritožit k tamošnjemu duhovniku nad svojo mladoletno hčerko, ki je ubežala od doma, se skrivaj poročila in odšla z mo-žem-vojakom na Japonsko. Povedal je, ima še tri otroke, ki tudi n& kažejo nobene1 ljubezni do Staršev in se zdi, da tudi ti komaj čakajo, da bodo odšli od hiše. Duhovnik ga je vprašal, če je bil dober do svojih strok. “Vse sem jim dal,” je oče odgovoril. “Imamo prav dobro hrano, lepo, novo hišo, zadostno Obleko in raznih igrač več kot preveč. “Kaj pa versko in nravno vzgojo ste dali svojim otrokom?” ga je vprašal duhovnik. “So otroci obiskovali verski pouk med šolskim letom? Ste jih pripeljali v cerkev ob nedeljah?” “Krščeni so vsi, za druge reči se pa res nisem brigal,” je povedal razočarani oče. Podobno kot s tem očetom je tudi s komunisti. Morda imajo res dober namen, vsaj nekateri. Morda res hočejo ljudem ustvariti srečno in zadovoljno življenje? Zdi se kot bi streljali mimo cilja. Po isvojieim materi ja listi-čnem naziranju vidijo v človeku samo razumno žival in njegovo srečo samo v dobri hrani, pijači, lepi Obleki, lepem stanovanju in izživljanju. Ali je to res para diž na tem svetu? Res je, da vse te reči pripomorejo lk srečnemu in zadovoljnemu življenju, toda same zase še ne napravijo življenja srečnega. Človek ima tudi dušo in človeško življenje ima svoj, od Boga določen cilj, ki je: Boga ljubiti in mu služiti, in če je ta cilj zgrešen, vse drugo sku. paj ne more napraviti človeka srečnega. Komunizem ne vidi človekove sreče tam, kjer sreča res je, zato tudi sreče ustvariti ne more. Dokaz za to so vsi tisti milijoni ljudi, ki so od 1. 1917. ušli iz komunistične “sreče.” Pa še veliko več bi jih ušlo iz komunističnega “paradiža,” če ne bi izhoda iz tega “paradiža” ne čuvali komunistični “kerubi” z nabitimi puškami. Iz kraja sreče ljudje ne bežijo. Čudno, da komunisti te tako preproste resnice1 ne morejo videti in Vkljub vsem nasprotnim dokazom še zmeraj mislijo, da ljudje na tem svetu toliko časa ne bodo resnično srečni, dokler ne bo ves svet postal en sam velik komunistični “paradiž”. J. P. Slovensko zastopstvo v Krščanski demokratski uniji za Sred. Evropo NEW YORK, N. Y. — Dne 12. maja 1961 je Krščansko Demokratska Unija za Srednjo Evropo imela svoj redni občni zbor. V novi odbor so bili izvoljeni naslednji zastopniki slovenskih krščanskih demokratov, dr. Miha Krek kot podpredsednik, Ir. Luldovik Puš kot namestnik generalnega tajnika, dr. Peter Remec, Rev. Marko Kranjc, Franc Sekoilec in Rev. Ignacij Čretnik kot člani odbora, dr. Joža Basaj, Anton Babnik, Peter Markež in Janez Černetič kot namestniki. V resoluciji je zbor zahteval, naj Združeni narodi spravijo na dnevni red vprašanje zasužnjenih narodov in pomagajo tem narodom, da bodo mogli svobodno odločati o svojem državnem življenju. Na predlog izvršnega odbora je bilo Sklenjeno, da se unija udeleži in sodeluje pri kongresu krščanskih demokratov v Santiago de Chile, ki bo mednarodnega značaj a in se ga bodo udeležile vse krščansko demokratske stranke sveta. Unija je ustanoviteljica Mednarodnega Krščansko Demokratskega Instituta v Rimu in bo v prihodnji dobi posvetila posebno pozornost tej ustanovi. M. K. Res vam je morala pomagati Marija, da ste mogli v tako kratkem času doseči toliko. Iskrene čestitke župniku č. g. Kopaču in torontskim rojakom, ki so v kratki dobi postavili kar dve slovenski cerkvi. Mislim, da se le redko' katera narodna skupina more postaviti s takim uspehom. Naj vas dragi rojaki in rojakinje čuva Marija in vas vodi skozi življenje v srečno večnost. Naj izprosi vedno novega blagoslova pri svojem Sinu za vas in vaše otroke! Iskrena hvala za prijazen sprejem, postrežbo in vse dobrote ter zopet na svidenje! Jakob Resnik. IZ NAŠIH VRST V Kanadi Je bile lep® Cleveland, Ohio. — Tukaj Vam pošiljam naročnino za eno leto. Z listom sem prav zadovoljna, vse rada berem in hi ga zelo pogrešala. Zato Vam želimo obilo napredka in mnogo naročnikov. Vse lepo pozdravljam in ostajam Vaša naročnica Mrs. Anna Stefančič. * * * Lakieiview, Ont. — Hvala za obvestilo. Obnavljam naročnino za celo leto. Z listom smo zadovoljni in ga redno prejemamo, želim Vam mnogo uspeha in lepo pozdravljam! Tone Jereb. življenju! Ljubimkanje s ko- jo, zato jim še na misel ne pri-munizmoim jim je še toliko lažje, de, da bi šli sami živeti v razme. ker obenem še lahko kar naprej Mirno uživajo vse dobrote in pravice, ki jih jim daje krščanski svetovni nazor. Drugi, čezmerni idealisti postanejo občudovalci in zagovorniki komunizma zaradi njegovih leplh obljub. Eno osnovnih in ncjibcj rabljenih komunističnih propagandnih gesel je: dati vsem ljudem dostojno in srečno življenje. To je nekaj tako dobrega in lepega, da noben dobromi-sleč človek ne more biti proti temu. Vsak človek želi imeti dostojno in srečno življenje. Vsak človek ima tudi pravico do srečnega in dostojnega življenja, če si ni s svojimi hudobnimi dejanji te prav.ee zapravil. V čem pa je to srečno in dostojno življenje? Komunisti mislijo, da je človekova sreča v tem, če ima diostfi jesti, piti, zadostno obleko, dcfbro stanovanje, dovolj prilike re, katere drugim privoščijo. Drugo vprašanje pa je: Če Je komunizem res tako dolber, kot komunisti pravijo, zakaj potem ljudje tako bežijo od njega? Kjerkoli se pojavi komunizem, tam se vedno pojavijo tudi begunci. Afrika do zadnjega časa ni nič vedela o beguncih. Zadnje čase pa beremo, da so se tudi v Afriki, v Kongu in Angoli, pojavili begunci, kar je najboljši dokaz, da so že tudi tam komunisti na delu. Zakaj ljudje tako bežijo pred komunizmom? Komunizem vendar obljublja srečo vsem ljudem. Ali res srečo tudi daje? Poročila zadnjih let vedo povedati, da so se gospodarske razmere v komunističnih deželah precej zboljšale, čeprav še dolgo ne dosegajo onih v Zapadni Evropi in Severni A-meriki. Tudi v Jugoslaviji so se splošne življenske razmere Smrtna nesreča rojakinje na Angleškem Hertford, Angl. — V maju se je smrtno ponesrečila v Hert-fordu v Angliji Mrs. Stane Pevec. Tovorni avto je zavozil na pločnik poleg ceste in jo na mestu Ubil. Toliko časa je še ime, la, da je v hipu odrinila otroški voziček in tako rešila dveletnega sinčka. Stane Pevec* J e prišel v Anglijo po vojni kot slovenski begunec in družina si je ustvarila tam lep dom. Gospod in gospa Pevec sta pridno sodelovala pri slovenskih združenjih. Stanujejo v Crowibury, Watt on at Stone, Hertford. S. P. V kaznilnici “Sem že zopet tu, -gospod rav natelj. Ali ni prišlo v času moje1 Po mojem računu odsotnosti nobeno pismo na moj na banketu okoli 500, pa smo bili naslov?” j vsi izredno hitro postreženi. Cleveland, O. — V soboto, 27. maja, zjutraj smo napolnili dva avtobusa in se odpeljali proti sosednji deželi Kanadi, kjer živi več tisoč naših rojakov. Vožnja sama je bila lepa, le kadar je voznik ustavil za oddih, nas je sprejela mrzla sapa. V Toronto smo prispeli kmalu po tretji uri popoldne, župnik č. g. Andrej Prebil nas je sprejel im nas popeljal v cerkev Marije Pomagaj, da smo se ji zahvalili za srečno vožnjo. Zvečer so nam pripravili okusno večerjo, ki nam je odlično teknila, saj smo bili pa tudi pošteno lačni. Po opravilu v cerkvi smo se razvrstili v procesijo okoli cerkve s prižganimi svečami. Prišle mi je v spomin, ko smo na Zeplazu pri Čatežu na Dolenjskem imeli procesijo okoli cerkve s prižganimi svečami. Res so lepi spomini na mladost! V nedeljo jie bila sv. maša za romarje Ob osmih. Ob devetih go imeli otroci prvo sv. obhajilo. Občudoval sem sestre, M so otroke tako lepo pripravile za prvo sv. obhajilo. Po maši smo imeli v cerkveni dvorani okusen zajtrk, opoldne pa kosilo. Rojakinje v Torontu moram pohvalili, so res odlične kuharici. Strežniki in strežnice so vsem naglo in prijazno postregli. Vsem skupaj iskrena hvala. Gib dveh popoldne smo se poslovili od Marije Pomagaj in od prijateljev, Ge vsedli v avtobusa in se odpeljali proti New Toronto k blagoslovitvi druge nove slovenske cerkve v Kanadi. Bili smo prav presenečeni. Na prijazni ravnini stoji prav lepa cerkev Brezmadežne S čudodelno svetinjo. Videl sem že mnogo cerkva, toda tako lepe še ne. Ne vem, v kakem slogu je cerkev grajena, vsekakor pa je imel arhitekt, ki je izdelal načrt za njo, umetniški smisel in čut. Občudovali sem veliki oltar razsvetljen s stotinami žarnic do vrha. Rojaki in rojakinje, kader greste v Kanado in ste v bližini To. ranita, ne pozabite stopiti v to cerkev na 229 Brownn Line, New Toronto. Okoli cerkve je še dosti prostora in priložnosti za nastanek strnjene slovenske naseL bine. Po blagoslovitvi cerkve, ki jo je opravil pomožni škof, smo od. šli v dvorano. Zopet »mo bili presenečeni, kajti tudi dvorana Liih licah. je krasna1 in odlično opremljena. nas je bilo IZ SLOVENIJE Unijske podružnice brezbrižne V trboveljski občini so število podružnic delavskih unij povečali od 43 na 57, da bi poživili njihovo delo. Ne smemo misliti, da so delavske unije v Jugoslaviji to, kar so pri nas v Ameriki, tam so to dejansko priganjaške ustanove oblasti, ki gledajo, da se delavci čim bolj ženejo za večjo produkcijo, za bolj ekonomičen obrat! Občni zbori podružnic so pisanju ljubi janskega “Dela ’ pokazali, da so “podružnice se vedno premalo samostojne, v preveliki odvisnosti od uprav in upravnikov” — podjetij. Neki Janko Koprivc piše v omenjenem listu, da “sindikalne podružnice še niso povsod dojele svoje vloge. Ponekod nastopajo zgolj kot socialne ustanove ak pa kot turistični posredniki”. Letos manj obiskov tujine Lani se je mudilo v tujin1 191,334 Jugoslovanov ali 17,970 več kot v letu 1959. Letos bo t° število brez dvoma manjše, ker so oblasti odhajanje v tujin0 omejile zaradi pomanjkanja de' viz. Nov hotel grade v Ljubljani Prošli mesec so začeli na ogln Vošnjakove in Gosposvetske ceste v Ljubljani kopati temelj6 za nov 12-nadstr opni hote* “Lev”. Mleko iz avtomatov Zdravstveno-raziskovalni centri nekaterih zahodmoeivroips dežel zadnje čase bolj in bolj P1-1' poročajo mleko in mlečne izdelke, ki jih prodajajo avtomati, f*0 najnovejših podatkih kupuje odstotkov potrošnikov v Veli|tCl Britaniji mleko iz skupno 4,000 avtomatov. Zahodnicmeimške zdravstvene oblasti priporočajo proizvodnj0 ustreznih avtomatov ker men1' jo, da bi se hkrati s pocenitvi]0 režijskih stroškov povečala k10 potrošnja tega živila. Za zač6 tcik predlagajo mlečne avtom8'16 predvsem v tovarniških okrep čevaiMcah in na žeieianiiških P’0 stajah, pa. tudi na tržnicah in 113 parkirnih prostorih ob prome — Vatikan ima preko 4,000 in naj bi bil največja palača II8 i vsem svetu. K A. US' ^ o s k: a Iz slovenskega Toronfa Polemika in demokracija Osnovno načelo demokracije je, da imajo državljamd pravico svobodno izraziti svoje mnenje o političnih odločitvah. Demokratično spoštovanje človeškega dostojanstva državljanov zahteva, da imajo pravico sodelovati posredno ali neposredno pri odločitvah, ki zahtevajo skupno blaginjo. Olbenem pa demokratična pravica državljanov, da izrazijo svoje mnenje o takih odločitvah temelji na prepričanju, da več glav več ve in da; bo torej javno razpravljanje osvetlilo vprašanja, o katerih se odloča in se bo talko našla boljša rešitev. V demokratičnem razpravljanju se o osnovnih vprašanjih izkristalizira nekaj osnovnih pogledov na ta vprašanja. Ljudje se dele v skupine, ki imajo različne osnovne poglede — na stranke. Predstavniki različnih strank pa ne le mirno razpravljajo o javnih, političnih vprašanjih, ampak često vodijo med seboj besedni boj. — Polemika ima svoje mesto v demokraciji in je upravičena, dokler Se ne izrodil tako, da izpodrine vsako mirno razpravljanje in se sprevrže v krivično napadanje brez moralnih ozirov na resnico, pošlteno ime in osebno dostojanstvo nasprotnika in na skupno blaginjo. Ljudje s polemično žilico, bi se morali vedno zavedati, da demokratična pravica izraziti lastno mnenje ali kritizirati mnenje ali delo drugih ni isto kot prostost dati duška lastni popadljivosti proti vsakemu, ki se ne strinja z mnenjem ali delom popadljivih ljudi. Pravi smisel demokratične svobode je izgubljen, če ga ljudje ne združujejo z osebno odgovornostjo. V naši emigrantski polemiki Se včasih zdi, da so nekateri ljudje izgubili že najosnovnejša merila za javno debato. Zgubljajo se v stalnih, strastnih, malenkostnih in osebnih napadih. Pa se tega niti ne zavedajo in mislijo, da le izvršujejo “sveto pravico” do kritike . . . Kdo ve, ka j bi taki ljudje počeli, ko bi nekega dne zmanjkalo vseh njihovih nasprotnikov? Bi se začeli dolgočasiti ali bi si omislili nove nasprotnike, samo da bi lahko še naprej tolkli po nekom? Morda bi se pa zavedli, da položaj zahteva nekaj drugega od njih. pa bi se borili s težavo, kako priti od samega polemiziranja h konstruktivnemu delu. . . Ne glede na težave, ki bi nad take ljudi prišle, ko bi se kdaj uresničili njihovi upi na popolno zmago, bi bilo zanje koristno, da se čimprej izkopljejo iz svoje stalne ogorčenosti in srditega razpoloženja, ki jih stalno zavaja v brezplodno polemiko. To bi jim pomoglo, da bi videli jasneje in presojali bolj trezno. Tako bi manj osebno napadali pa Prinašali več pozitivnih idej in bi lahko stvarno debatirali in kritizirali. Stvarna kritika je v vsaki skupnosti potrebna. Pole. mična popadljivost pa škoduje skupnosti in tudi tistemu, ki mu postaja zastarela navada. V. A. Pozabiti Gorico — pozabiti materino govorico! Ko so se leta 1952 odločili go-mški Slovenci, da si postavijo kulturni dom, smo se jim tedaj pridružili tudi mi, da jim po svojih močeh pomagamo pri tem življensko važnem delu za narod. S pomočjo bratov po širnem svetu so uspeli. Danes, ko ta svetilnik narodne kulture in sloge dobiva dokončno obliko s prizidanjem dvorane, kjer se bo gojila naša pesem in naša beseda, ne smemo stati ob strani križem rok. Naš pokojni škof dr. Gregorij Rožman je med drugim takole zapisal: “Priporočam vaši pozornosti im danežljivosti Katoliški Dom. Ta je Slovencem življensko potreben . . . Občudujem jih. Nepričakovano mnogo so že sami med seboj zbrali. Ne čakajo križem rok, da bi jim “strici in tete” iz dolarske Amerike nasuli v naročje potreben denar. Le to prosijo: Podprite nas, kolikor smo sami gospodarsko prešibki . . .” V “Kanadski Ameriški Domovini” z dne 15. maja letos je bila objavi j ena prošnja goriških Slovencev za pomoč ter imena z naslovi Kanadskega odbora za gradnpjo Katoliškega Doma v Gorici, na katerega se lahko obračate za informacije in odda. jate vaše prispevke. Temu odboru so se naknadno pridružili še trije sodelavci: Grmek Emil 240 Prescott Ave. Toronto, RO 9-0960; Skrt Ivanka, 40 Constance St. Toronto, LE 2-0533; Strlič Franc, 23 Kenridge Ave. Toronto, BE’3-7043. Spodaj navedeni so se že velikodušno odzvali klicu po pomoči. To naj vzpodbuja tudi tebe, dragi brat, pri morebitni indiferentnosti do narodnih dolžnosti. Po $100. Senica Janez inn Šuii-gaj Stanko, cba iz Toronta. Po $20. Strlič Franc, Toronto. Po $10. Preč g. A. Prebil CM, preč. g. J. Kopač CM, Jakopič Pavel, Srebermič Rafael, Humar Štefan, Žbogar Franc, Gulič Vinko, Eržen Jurij, Jermol Edi, Tomšič Franc, dr. F. PorOvne, Srebermič Oskar, družina I. šte-kar, družina B. Ciglič, vsi iz Toronta. Po $7.50 N. N. iz Toronta. Po $6. Rustja Dora, Toronto. Po $5: Grmek Emil, (prvi dar), Strlič Andrej, Hušič Jožef, Urbančič Frančiška, vsi iz Toronta. Po S3: Seničar Anton in Gabršek Jožef iz Toronta. Po $2.50 Springer Leopold, Toronto. Po $2: (Preč. g. A. Zrnec CM Humar Peter, Humar Janlko (prvi dar), Rustja Emilija, vsi iz Toronta. S. Šuligaj za Kanadski odbor za gradnjo Katoliškega Doma v Gorici. Slovenski mladinski klub V Slovenskem mladinskem klubu pri Mariji Pomagaj smo za letošnjo sezono zaključili z nedeljskimi večeri. To je bilo naše prvo leto obstoja. Pod predsedstvom g. Jerneja Ambrožiča in duhovnim vodstvom župnika č. g. A. Prebila. CM je klub imel lepe uspehe. V tem kratkem času je naš Ali se sprašujete, kam bi šli ob sobotah in nedeljah in kje bi preživeli Vaš letni dopust. Mi iskreno upamo, da bo Vašim željam odgovarjal naš na novo odprti VALENTINE RANCH INN Kako priti do njega? Iz Bathursta vzhodno na 401, nato na sever po V/oodbine Ave., skozi Sutton in Beaverton, pri Brechi-u na Hwy 12, nato Proti severu po Hvvy 69 na Fair Valley, od koder je že označeno. Kaj Vam nudimo? Počitniški dom, plavalni bazen, otroško igrišče z •otroškim bazenom, buffet, športna igrišča, možnost taborenja, plesišče ua pra-tem. Razdalja od Toronta je 80 milj. Se priporočata lastnika: Z. A. Verbič in S. šajnovič. Za rezervacije se obrnite na World Travel Service Ltd., 258 College St., Toronto, Tel.: WA 3-4808 ali WA 3-4201. klub postal najmočnejša organizacija v župniji, vsaj po številu. Upamo, da hmo tudi v duhovnem pogledu naipneidovali ■in tako pomagali k rasti župnije. Vsako nedeljo zvečer smo napolnili cerkveno dvorano. Na programu smo imeli nekaj kulturnih točk in duhovno misel. Ostali čas pa smo porabili za zabavo in šport. Najbolj smo ponosni na naš “hockey team,” ki je odigral vrsto iger s kanadskim klubom “Power” in pri tem smo izgubili samo eno igro. Naš prvak šaha je poistal g. Stane Pajnič. Izvolili smo že tudi nov odbor, ki mu predseduje g. Frank Paz-nar. Z delom bo začel v septembru. Do tedaj pa se bomo zbirali ob nedeljah na “Slovenskem letovišču,” kjer bomo nne’. li še več prilike, da se med seboj spoznamo in si v prosti naravi krepimo telo in duha. Odbor. Ne pozabimo! V soboto, 10. junija, ob 8. zvečer bo v novi slovenski dvorani na Brown’s Line Toronto 14, Spominska svečanost posvečena žrtvam komunistične revolucije v Sloveniji. Vsem tistim, ki so si rešili življenje pred komunističnimi nasilniki in vsem, ki so izpod komunizma ušli v svobodo, naj te vrstice ne veljajo kot vabilo. Vsi ti vabila na tako prireditev ne potrebujejo, ker jih vabi čut hvaležnosti..in čut blagega spomina na pobite mučence. Tem naj te vrstice veljajo samo kot oznanilo, da bodo vedeli, kdaj in kje se dobimo. Vabimo pa druge, ki o komunizmu še nimajo prave slike, naj se nam pridružijo, da bodo v besedi i,n pesmi čuli ter na odru videli, kaj se je dogajalo pred šestnajstimi leti v Sloveniji ko je komunist meril nikdar premagane, a z zvijačo izdane borce. Nasvidenje torej v soboto, 10. Junija, ob 8. zvečer! T. R. za odbor Zveze S. P. K. Borcev. Nov božji hram Zadnja nedelja v mesecu maju je bila za Slovence v Torontu velik praznik. Pri Mariji Pomagaj smo obhajali farno žegna-nje. Na isti dan je prejelo čez 40 otrok prvo sveto obhajilo. Med nami je bilo lepo število romarjev. Dva avtobusa sta jih pripeljala samo iz Clevelanda, Ohio. Prišli so tudi iz sosednjih bližnjih krajev Ontaria. Že v soboto je bilo okrog obeh slovenskih cerkva vse živo, vse je hitelo s pripravami za nedeljske slovesnosti. V nedeljo dopoldne je prvič odprl svoja vrata vernikom nov božji hram; ki so ga Slovenci postavili na vzhodni strani To-ronitat na čast Brezmadežni. Popoldne ob treh so se začeli shajati Slovenci pred novo cerkvijo na Brown’s Line v pričakovanju lepega trenutka, ko bo škof s svojim blagoslovom izročil novo poslopje bogoslužnim namenom. Blagoslov nove cerkve se je prličel ob pol štirih, ko se je skozi špalir prvoobhajancev, šolske mladine in narodnih noš začel pomikati sprevod duhovščine 6 prevzvišemim škofom F. Allen-om. Prevzvdšeni je najprej blagoslovil cerkev od zunaj, nato še od znotraj. Med obojnim blago, slavijanjem se: je prostrana cerkev napolnila skoraj do zadnjega kotička. , Po blagoslovitvi Je prevzvišemi stopil na prižnico in govoril vzvišene besede o pomenu cerkve in o bogastvu milosti, ki v njej dotekajo vernikom. Za prevzvišenim je spregovoril župnik preč. g. Janez Kopač C. M. in se prisrčno zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da smo Slovenci v Torontu dobili žc drugo župnijo in dogradili že drugo cerkev. Po obeh govorih so pevci na koru odpeli posebne litanije Matere božje. Nova cerkev ima po sodbi mnogih nekatere zelo lepe izrazitosti. Je dovolj prOiitorna, zgrajena po enotnem načrtu in izredno akustična. Takoj po blagoslovitvi je bilo čuti samo izraze pohvale, češ kako lepa je naša nova cerkev. Po slovesnosti v cerkvi se Je začela polniti dvorana, kjer je bil banket. Vabilu na banket se je odzvalo kakih 450 gostov. Kot častni gostje so se okoli pre-vzvišenega škofa Allen-a razvrstili: kakih 10 slovenskih duhov-nikov, predsednik slovenskega Narodnega odbora dr. Miha Krek, akad. kipar F. Gorše, župniki sosednih fara in predsedniki župnijskih organizacij. Omizju je predsedoval semen iški profesor preč. g. Lojze Ambrožič. Po končani večerji, s katero so postregli fantje in dekleta, je prvi dobil besedo prevzvišeni škof F. Allen. Za njim je govo. ril de]no v angleščini, delno v slovenščini predsednik NO dr. M. Krek. Njemu je sledil žup- nik Andrej Prebil C. M. Ostali govorniki so bili: dušni pastir Slovencev iz Hamiltona preč. g. dr. Tomc, predsednik cerkvenega odbora g. Stane Ulčar, predsednik društva NIJ g. Stane Pleško, predsednica KZL ga. Mara Osredkar, voditelj clevelandskih romarjev g. Jakob Resnik, akademski kipar Franc Gorše in kat zadnji župnik nove fare preč. g. Janez Kopač C. M. Misel, ki so jo izražali govorniki je bila: Na eni strani veselje, da smo Slovenci dobili nov božji hram in na drugi strani čestitke prepojene s hvaležnostjo do vseh, bi so kakorkoli pripomogli, da se je zamisel o novi župniji in o novi cerkvi tako hitro uresničila. Naj bo to skromno poročilo o velikem in pomembnem dnevu zaključeno z: Veselimo in radujmo se'in Bog bodi bogat plačnik vsem, ki so pripomogli, da je nov božji hram postal vir novega življenja. Por. -------n------ Štiri letela naenkrat ROSELIN, Ont. — Cela okolica sledi z zanimanjem rasti štirih telet-četvorčkov, 'ki jih je imela pretekli mesec neka krava hoilsteinske pasme G. Goodfel-lowa. Vsa štiri teleta so ostala živa, kar naj bi bil edinstveni slučaj. Tako vsaj zatrjujejo tukajšnji veterinarji. Ker živim komaj miljo od Roselina, sem si šel teleta in kravo ogledat. Vsekakor zanimivo, posebno za one, ki so se kdaj sami ukvarjali doma z živino. Prisrčne pozdrave roj aikom! V. Margen. -------o------- Stalno sodelovanje pri preganjanju zločincev TORONTO, Ont. — Predsednik pokrajinske vlade Leslie Frost je na konferenci zastopnikov policijskih oblasti Združenih držav in Kanade poudaril potrebo po stalnem in tesnem sodelovanju pri preganjanju meddržavnega in mednarodnega zločinstva. Frost je izjavil, da po njegovem v Ontario ni organiziranega zločinstva, da pa do tega lahko pride, ker obstoje take orga-mizacije neposredno na njegovih mejah. ------o------ V išje šole bodo prikrojili potrebam novega časa TORONTO, Ont. — Predsednik pokrajinske vlade Frost je ob navzočnosti vzgojnega mini- NA DALJNEM SEVERU — Kanadska Eskima v prizoru iz “Eskimske dežele” na Arktični razstairi na Hill Island na Tisoč oto kih .v reki Sv. Lovrenca pri njenem odtoku iz jezeru Ontario. < str a Robartsa in: zveznega mini-straCza delo Starra objavil popolno reorganizacijo takozVa-nega srednjega šolstva v Ontario. d Letos bodo začeli sestavljati nove šolske programe za srednje šole, ki naj omogočijo mladini na eni strani možnost nadaljevanja študija na visokih šolah, na drugi pa jo pripravijo tudi na neposredni vstop v življenje in gospodarstvo dežele. Ustanovljenih bo tudi večje število strokovnih in tehničnih šol. Celoten program bo stal okoli sto milijonov, od česar pa bo plačala tri četrtine zvezna vlada. Na razpolago bodo popolnoma novi tečaji za obrt, trgovino in tehniko. ------o----- Veteranom bodo zvišali pokojnine OTTAWA. — Parlament je brez dolgih debat odobril predlog za povišanje pokojnine vete-ramem za nekako 20 odstotkov. Povišanje bo stalo zvezno blagajno na leto okoli $17,000,000. V poštev za zvišanje pridejo pokojnine, ki jih prejemajo bivši vojaki, ki so služili v prvi ali drugi svetovni vojni na bojišču. Omenjeni zakonski predlog je dopolnitev zakona o povišanju pokojnin za delo nesposobnih veteranov, ki je bil sprejet pri zadnjem zasedanju parlamenta. —-----o-------- Kennedyeva zahvala OTTAWA. — Predsednik Kennedy in njegova žena sta bila s potekom obiska v Kanadi izredno zadovoljna. Vse je potekalo gladko in po predvidenem načrtu brez vsakih zapietljajev in težav. Kennedy je v priznanje in zahvalilo za to poslal odgovornim uradnikom v prestolnici 37 me-daliij od svoje umestitve v letošnjem januarju. ------o----- Polovico udeležencev banketa je zbolelo STROUD, Ont.. — Nekako polovica udeležencev banketa Reda vzhorne zvezde je zbolelo, vendar nihče v taki meri, da bi moral v bolnišnico. Sodijo, da sc se morali zastrupiti z jedjo. Gostom so postregli s purani, sallaito, prikuhami in tolčeno sme. tam. ------o----- Gozdni požar je uspelo omejiti PORT ARTHOUR, Ont. — Gasilcem in njihovim pomočnikom se je posrečilo omejiti precej obsežni gozdni požar, ki pa je kljub vnemo uničil okoli 600 akrov gozda. Pri gašenju je sodelovalo preko 125 mož. V severozahodnem delu pokra, j-lne gori gozd na več krajih, vendar doslej ogenj ni nikjer do. segel večji obseg. Kadar uspe pogasiti ogenj na enem področju, že se pojavi na drugem. ------g------ Draga stvar! OTTAWA. — Kraljevo kanadsko letalstvo stane na leto vzdrževanje “Zlatih sokolov,” skupi, ne preciznih letalcev, ki so ponovno nastopili na paradan in drugih letalskih prireditvah doma in drugod, $727,000. Obrambni minister Harkness je izjavil, da je v vsoto všteto vzdrževanje letal pomožnega moštva in plače ter doklade letalcev. -----o----- Nov načelnik GOP WASHINGTON, D. C. — Pretekli petek so soglasno izbrali novega načelnika republikanske stranke za osrednji narodni odbor. Dosedanji načelnik sen. Morton mora prihodnje leto pred volivce in bo moral posvetiti ves svoj prosti čas volivni borbi. Novi načelnik je kongresnik'William Miller, 47 let stari odvetnik iz New Vorka. Takoj po izvolitvi je ostro napadel Kennedyevo administracijo, ki da se lovi iz krize v krizo. Svetloba in toplota iz smeti V Muenchenu so pripravili načrte za industrijsko napravo, ki bo koristno uporabljala smeti in druge odpadke. V nekaterih’ nuestih, na primer na Dunaju ter v Bernu in Hamburgu, že nekaj časa ogrevajo poslovne in indu-strijske prostore podjetij s toploto, ki jo dajejo goreče smeti, glavno mesto Bavarske pa hoče urediti dva problema hkrati: odpraviti smrad in nesnago, 1