POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN DELAVSKA POLITIKA I IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO! OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH © Naročnin* v /ag»slsvlH tnala mesečne Din JO.—, v tnosemstva mesečno Din 15.—% — Uredništva in apravu Maribor, Ruška tata 5. poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun it 14335. — Podružnic«: Ljubljana. D#• tavska sbentics Celje, Delavska zbornica *— Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefranklrana pisma te ne sprejemalo. — Malt »glasi trgov, značaja vsaka beseda Din , enlast, M tlužije v tetiaU« Kamine delavstva Im Mam e it e n e e m. vsaka beseda Din OSt Štev. tf> § Maribor, sobota, an® februarja 1939 » Leto XIV / Ih Lastna mož Socialistično delavstvo je o pravem času našlo pravilno obliko sodelovanja z združeno opozicijo, ki je s svojim nastopom pospešila razvoj dogodkov. Isto delavstvo bo tudi v bodoče znalo razlikovati nazadnjaške kroge od naprednejših, svobodoljubnih. Toda to delavstvo so obenem izučile izkušnje po vsem svetu, da tudi v sodelovanju z demokratičnimi skupinami pomeni le toliko, kolikor pokaže svoje lastne moči in zrelosti. <» -* )>. * »•« rie ■ Živ primer te resnice vidimo v Franci: Proti skrajni desničarski reakciji so pred leti radikali, socialisti, republikanci in komunisti postavili ljudsko ‘fonto; ko je bil desničarski tabor p«o-Jitično poražen in ko je šlo za dejansko izvedbo socialnih reform, so radikali zapustili ljudsko fronto in vladajo že nekaj časa s pomočjo drugih meščanskih skupin proti volji socialistične stranke, proti zahtevam strokovnih organizacij in izrazito pa proti komunistom, ki so se pred leti največ trudili za ljudsko fronto. Seveda je ta vlada daleč od diktatorskih in napol diktatorskih režimov, predstavlja režim liberalne meščanske demokracije, vendar izvaja politiko, kakršne si snovalci ljudske fronte pred tremi leti niso mogli Predstavljati. Kljub temu, da je politična moč francoskega delavstva tolikšna, Prav taki primeri pa narekujejo našemu delavstvu, posebno v Sloveniji največjo previdnost, obenem pa tudi največjo aktivnost. M- f.. .. < Čc bomo mi strnjeni, bomo mogli s podporo vseh svobodoljubnih ljudi soodločevati pri bodočem razvoja tako, da bodo zavarovani tako- interesi delovnega ljudstva kakor tudi najosnovnejše državljanske in kulturne svoboščine. Zato moramo biti socialistični delavci trdno enotni med seboj, mnogo de-lavnejši, samozavestni in širimo sistematično krog prijateljev »Delavske Politike«. Potem se nam ne bo treba spraševati, kako se bodo dogodki razvijali, ker bomo sposobni, da bomo tudi mi vplivali na nje. Ravnajmo se vselej po besedah Jeana Jauresa: »Smelost ideje, združena s smelostjo akcije daje pogon in vzlet vsemu gibanju.« Kaj pomeni padec vlade dr. Stojadinoviča Zagrebška bratska »Slobodna Riječ« razmotriva o pomenu izpremembe vlade. Nihče bolj iskreno ne želi, kakor socialisti, da se razvijajo notranje politični odnosi po čim srečnejši poti. f-‘ 1 '*• J« w 1 ’ 1 « 4 . , t | nr« SO" cialisti verujemo v razvoj, prepričani smo pa tudi, da so bile dosedanje izkušnje dovolj poučne. Nadejamo se, da bo vlada Dragiše Cvetkoviča odvrnila napake in nedostatke z direktnim in indirektnim sporazumom med Hrvati in Srbi. »Sl. R.« navaja potem razvoj dogodkov ob izpremembi vlade ter se prav Posebno sklicuje na izjavo petih ministrov, ki so s svojim odstopom povzročili padec dr. Stojadinovičeve vlade ter Pravi dalje: »Vlada g. Cvetkoviča je prevzela veliko nalogo. Pravimo veliko in namenoma izpuščamo besedo težko, ker naloga res ni več težka. Ono, kar je bilo v tem težkega, je napravil že narod sam s svojim vzlrajnim bojem. Sedaj je potrebna dalekovidnost in širokogrud-nost; državniška modrost bo najbolj odločala v tem narodnem in državniškem Poslu. Novi predsednik vlade more ob Le kull urni nar odi ,i normalno napredujejo Ji Delavski razred je postal v današnjem družabnem življenju tako številen, da tvori bistven del prebivalstva vsake države. O naši državi sicer pravijo, da je agrarna, vendar dejansko ni. Agrarna država je ona, kjer se vrši, recimo poljedelstvo, ob taki prosperiteti in s tako intenzivnostjo, da pridobiva prebivalstvo od njega prehrano in še dohodke za prospevanje gospodarstva. Pri nas pa te razmere niso take. Imamo nekaj veleposestev, ki obratujejo po industrijskem načinu, ogromna večina naše kmetiške posesti pa je gospodarsko pasivna in nje lastniki, rodbinski člani, so navezani na zaslužke v obrti ali industriji. Nazivanje naše države z agrarno je krivično, ker ije velik del naše zemlje tudi tako pust in tako parceliran, da se sploh ne more razviti v agrarno. Naše gospodarsko življenje je zaradi-tega odvisno sporedno od industrializacije in le deloma od pospeševanja agrarne politike, ki je pa tudi potrebna, Logično temu gospodarskemu položaju se takozvani delovni razred v državi množi in postaja vedno večji faktor državne skupnosti, t* - » - t < «■ Vzemimo, da je v državi 25 odstotkov ročnih in duševnih delavcev v privatnih gospodarstvih. Poleg teh imamo ne- Kulturna misija delavstva kaj stotisoč javnih nameščencev in uslužbencev in nekaj stotisoč pa imamo še malih kmetov in obrtnikov, ki dejansko niso nič drugega kakor delavci, ker njih posel ne nese toliko, da bi mogli redno živeti od njega. Vsi ti sloji, 1 v so dejansko razred delovnega ljudstva, i i ' «' ....... Ali socialisti verujemo, da je narodova stvar na dobri poti in da se bodo ludi delavskemu razredu v naši deželi dnevi zjasnili.« Narodna skupSiina Prihodnja seja narodne skupščine bo v sredo, dne 15. t. m. Na seji bodo izvolili predsedstvo narodne skupščine (predsednika, tri podpredsednike in pet tajnikov). Anglija se zanima tudi za Poljsko Brat angleškega kralja, vojvoda od Kenta in soproga pojdeta zasebno okoli 20. t. m. na Poljsko. Kljub zagotovilu, da je poset zaseben, ima vendarle obenem politični značaj, kakor nam kažejo v zadnjem času mnogi obiski diplomatov in državnikov. Opozicija pojasnjuje svoje stall&ie Politično izprememba v Beogradu je ugodno vplivala, ker navdaja z nado, da se vprašanja, ki so aktualna, vendarle ganejo z mrtve točke. V tem je torej napredek, čeprav še nimamo jasnih obrisov programa nove vlade. V tem optimističnem razpoloženju se posvetujejo tudi voditelji bloka narodnega sporazuma. V minulem tednu je bil v Beogradu zastopnik dr. Mačka, dr. Jurij Šutej, ki je imel več posvetovanj z voditelji opozicije ali bloka narodnega sporazuma, kjer so. razpravljali o novem političnem položaju ter o nadaljevanju sodelovanja in razmotrivali o programu, po katerem naj blok v bodoče dela. Dr. Šutej je še v petek razpravljal še enkrat s posameznimi zastopniki združene opozicije. Vrnivši se v Zagreb, je o razgovorih poročal drju Mačku. Po teh beograjskih konferencah med opozicionalnimi zastopniki strank je Joca Jovanovič izjavil: »Razmere v združeni opoziciji se jako dobro razvijajo. Delamo v pravcu narodnega sporazuma kakor doslej. Pri nas se rešava vse ob soglasju in dobro. Nobenih izmikanj ni ne levo ne desno. Gremo po poti, ki jo je blok označil in po njej pojdemo do konca.« Joca Jovanovič je s tem označil homogenost bloka narodnega sporazuma. V nemirni Gr. *> SEVNICA OB SAVI Naj bo merilo za vse enako. V nekem tukajšnjem podjetju je moral zapustiti službo boljši uslužbenec, ker je delavce zmerjal s slovenskimi svinjami. Takega uslužbenca bi lahko .podjetje sicer odpustilo takoj na licu mesta brez vsake odpovedi in tudi brez plačila za odpust. Vsaj delavcem se vedno tako zgodi. V tem primeru pa je baje dobil uslužbenec ob odhodu plačano celo odpovedno dobo za več mesecev in še večjo odpravnino v znesku več tisočakov, torej celo nagrado za svoje ravnanje in tudi preselitev mu je podjetje oskrbelo na novo mesto. Mi sicer nikomur ne zavidamo, toda upamo, da bo podjetje v bodoče z istim merilom postopalo tudi napram odpuščenim delavcem. »Baron«, ki prenaša »Delavskr Politiko«. — Odkar se je začela »Delavska Politika« zanimati tudi za nezdrave razmere v sevniških podjetjih, je zanimanje za naš list silno naraslo. Tudi podjetniki jo od številke do številke pazljivo čitajo in prebirajo. Naročiti pa si je kljub temu nočejo, ne vemo, če iz sramu ali iz skoipuštva. Zato pa ima neko podjetje kar svojega »barona«, ki si za inozemsko velepodjetje »zastonjkarsko« izposojuje časopis in ga nosi podjetniku ter mu prestavlja posebno dopise iz Sevnice v nemščino. Dotični velepod-jetnik je namreč tako velik prijatelj našega ljudstva, da se kljub 50-letnenui .prijetnemu bivanju na naši zemlji še ni naučil tudi jezika svojih delavcev in ravnotako ne njegovi' višji uradniki. Ko je bil pred kratkim njegov bivši uradnik g. Sch. pred sodiščem zaslišan kot priča, je tam tako strahovito mrcvaril naš slorenski jezik, da to ni bilo več niti za naša marsičesa navajena ušesa in končno kratko-malo ni mogel naprej dobro plačani gospod uradnik ter je moral nadaljevati z materinščino iz Asclta, čeprav že čez 30 let uživa dobro rezan naš kruh, ,r<-*•'» t »* t i> iti n. t - 'i». % ». Vse to je tem- bolj kričeče, ko je vsem v Sevnici znano, da se je šef drugega inozemskega podjetja že po parletnem bivanju pri nas naučil jezika svojega delavstva tako, da se lahko z delavstvom sam porazgovori. Nove naročnike »Delavske Politike« opozarjamo, da bo naš poverjenik na razpolago, v nedeljo, dne 19. t. m. od 9. do 12. ure pri g. Petretiču, kjer lahko plačajo naročnino. Prosimo zlasti okoliške naročnike, da se zglasijo v lokalih g. Petretiča. Kdor ne bo točno plačeval lista, ga tudi ne bo več dobil, ker vzdržujemo mi svoj časopis edino z naročnino^ Dr. Avg. Relsman: Kako daleč sega zaščita zaupnikov? Barometer zaposlitve in zaslužka Nekaj statističnih podatkov za november in december 1938 Stanje zavarovancev v novembru mesecu; cembru mesecu 1938 din 25.02, torej din 1.1* (Konec.) (Iz predavanja pri KMO v Celju) Tudi utemeljena stavka ni dopustna I V tem oziru je treba zopet povdariti po-Tudi, če je stavka bila upravičena in ute-1 manjkljivost zakona, da je funkcija zaupnikov meljena z oziram na razmere, ki vladajo v i veljavna samo za 1 leto, kar je mnogo pre- _______________________________ obratu, zlasti nehigijenske prilike, šikaniranje malo, med tem ko trajajo mandati rudarskih 7 ■„ s*ev.M, ,, delavcev od strani nadrejenih ali sramotno zaupnikov 3 leta in je to pravilno, ker se v nizke mezde, še to po mnenju sodišča ne vzame taki dobi vendarle lahko bolj uživijo, utrdijo stavki značaja protipravne kršitve službene svoje položaje in smotrenejše izvajajo svoje lenkostni porast zavarovancev, pogodbe, dokler je višina plače prepuščena naloge. stv0 nekoliko napreduje, svobodnemu dogovoru med delodajalcem in Razlog odpusta se mora takoj povedati. Važno je vedeti, da zakon izrecno prepoveduje odpuščanje in preganjanje zaupnikov in mora zato delodajalec ob vsakem odpustu zaupnika, tudi če je podan resničen razlog za 1938 je znašalo 101.824 oseb, torej letos več 2996 kakor lani v istem mesecu. V decembru mesecu pa je padlo število zavarovancev na 97.459 oseb, vendar izkazuje ta mesec 3869 zavarovancev več kakor isti mesec 1937. zavarovancev se nanaša večinoma na sezijske obrate, dočim kaže ma- da gospodar- delavci-. ; l.taj 2e na teh primerih vidimo veliko važnost primerne izobrazbe delavstva in zaupnikov, ki morajo vedeti, kaj smejo in česa ne smejo početi, če hočejo, da kljub izvrševanju svojih 0£}pUSt, ta vzrok odpusta zaupniku takoj po- funkcij ostanejo v obratu in da se delavstvo vsled njihovega postopanja ne znajde v obratu preko noči brez zaščite zaupnika. Med najboljšimi najboljše Takoj pri tem moramo torej ponovno po-vdarjati, da si mora delavstvo izbirati za zaupnike med najboljšimi najboljše ljudi, ki so trezni, čiste preteklosti, dostojni tudi v svojem vsakdanjem življenju, tudi izven službe, v rodbini, na ulici, v družbi, tako da lahko že tudi delavec gleda na nje z gotovim spoštovanjem in ponosom in da bo tak utis vzbujal zaupnik vsikdar tudi napram uradništvu in lastniku podjetja. Šele potem je vzpostavljeno v obratu tisto potrebno ravnotežje, na katerem bo lahko aaupnik uveljavljal pritožbe delavstva. Zaupnik mora poznati socijalne zakone Tak izvoljenec delavstva, obratni zaupnik, mora biti najmanj pismen in mora v sebi čutit potrebo nadaljnje izobrazbe, potrebo čita-nja, zlasti delavskega časopisja, ki mu bo, pomagalo spopolnjevati potrebno znanje, zlasti pa socijalno zakonodajo. Nemogoče si je misliti uspešno delovanje zaupnika, če pa on niti ne čita delavskega časopisa, če nima pojma o socijalnih zakonih, ki so vendarle pri nas že precejšnji, obsežni, ki pa so predvsem delovno polje zaupnika. S številnimi pravdami za delavske zaupnike proti podjetnikom smo v zadnjih letih razčistili poleg že prej navedenih tudi precej drugih doslej nejasnih predpisov o delavskih zaupnikih. Namestniki niso zaščiteni Predvsem smo pred sodiščem v Celju s pritožbami do najvišjega sodišča ugotovili, da namestniki zaupnikov žal ne uživajo zaščite zaupnikov tako dolgo, dokler ne stopijo sami v funkcijo, torej, ko zgubi mandat zaupnik, za katerega so bili izvoljeni kot namestniki. V tem je naša zaščita napram določbam inozemske zakonodaje pomanjkljiva, ker so po drugih državah zaščiteni že tudi namestniki, ker je tudi potrebno in je pokazala ravno v Celju praksa, da je podjetnik odpustil z isto brezobzirnostjo kot zaupnike tudi namestnike. Razlika je le ta, da je zaupnik sam zaščiten, namestnik pa ne, toda podjetniku ravno tako nadležen in neljub, kot zaupnik sam. Tozadevno si bodo morale delavske organizacije čimprej izvojevati spopolnitev zakonodaje. Kako dolgo traja mandat zaupnika? Kot pridobitev imamo beležiti tolmačenje zakona o zaščiti delavcev glede trajanja za-upniškega mandata, o čemur je pred leti Državni svet v Beogradu izrekel, da traja mandat zaupnika le točno do konca koledarskega ieta, neglede na to, kedaj se vršijo nove volitve zaupnikov, S to razlago zaupniške zaščite je imel seve podjetnik vsako leto možnost, da vse stare zaupnike odpusti, predno je omogočena njihova nova zaščita z volitvi-jo za prihodnje leto. Stol sedmorice je topo-gledno šel z duhom in nalogo zakona, češ da se ne sme zakona tako dobesedno tolmačiti, ker zakon o zaščiti delavcev ne predvideva nikjer možnosti, da bi bili delavci naenkrat brez stalne institucije zaupniške zaščite in je torej vedati, da se zaupnik lahko brani. Ce takega razloga ni, mora delodajalec zaupniku plačevati mezdo do poteka mandata, to je do volitev novih zaupnikov, letos torej do volitev v maju. V slučaju tožbe za takšno mezdo mora delodajalec dokazati, da je imel res razlog za takojšen odpust zaupnika. Razlogi za odpust zaupnika Zakon nadalje izrecno določa, kedaj sme delodajalec odpustiti zaupnika in sicer kakor vsakega drugega delavca po § 239 obrtnega zakona, če zaupnik kaj zagreši. V 12. točkah našteva obrtni zakon te razloge v § 239, če Od zavarovancev je bilo v decembru 61.116 moških in 36.343 ženskih. Lani v istem mesecu je bilo zavarovanih manj 2666 moških in 1203 ženskih oseb. Zdravstveno stanje članstva se je letos v teh mesecih nekoliko izboljšalo. J več kakor lani.. Povprečna mezda moških za-| varovancev je znašala din 27.85, ženskih pa j din 20.26. Moška povprečna mezda se je zvi-j šala od lanskega decembra za din 1.33, ženska j pa le za din 0.87. 1 Celokupna dnevna mezda je znašala v de-: cembru za moške din 1,701.963.20 (več kakor j lani din 152.091.20), za ženske pa din 736.127.60 ! (več kakor lani din 54.708.80), skupaj torej' din 2,438,090.80 ali din 206.800 več kakor lani istega meseca. ; ■■■ . — — ■■ 1 1- n- ........... | Irski teroristi nadaljujejo z bombnimi atentati. Teroristi so poslali grozilno pismo tudi Povprečna dnevna mezda je znašala v de-, ministrskemu predsedniku de Valeri. ICatiitk s Več samopremagovanja! v ,, Samopremagovanje je merilo za kulturo zaupnik kaj TagTešk’ Toda “tudi "tak pregrešek! človekovo. Cim bolj kulturen je vsak posa- cmokih je celo dobro, če dodamo testu nekaf pecivnega praška, da so potem bolj rahli. — Cmoki zahtevajo malo več soli kakor druga , „-i * u i- , jedila, tudi v vodo, v kateri jih kuhamo, je mora delodajalec uveljaviti najpozneje v 7., mezmk, tem bolj se zaveda da^ je samopre- treba dat; n£kaj sq]l _ Manjše cnloke obli. dneh, ko se je tak prestopek izvršil, oziroma, magovanje predpogoj za srečno sožitje z dni- kujemo tak{)j da jjh izrežemo z zjjCOi ki je delodajalec za njega zvedel. Po 7. dneh je flmb da postane življenje nekoliko PriJ^tr?eJ- j sproti pomakamo v vrelo vodo. Take cmoke odpust že prepozen in nedopusten. | ?e sele-tedaj, ce smo drug z drugim obzirnimenujemo žličnike. Večje cmoke pa obliku- Med temi razlogi imamo enega, ki je za!ln dobri, ce pokažemo drugim^ samo ved? : jemo z rokami jn jjjj potresemo z moko. — današnje čase že zelo nesocijalen in zastarel, i obraz. Ce te doleti kedaj nesreča, hrabro jo prenašaj sama 111 je ne skušaj odvaliti na to je, da lahko odpusti delodajalec delavca in s tem tudi zaupnika, če je več kot 4 tedne bolan in radi tega nesposoben vršiti službo. V Češkoslovaški so že takoj po prevratu izdali zakon, da ta razlog ni več dopusten za odpust delavca, ker je res krivično, da delavec, ki je nesrečno bolan čez 4 tedne, zgubi službo, ko se vrne v tovarno izčrpan, telesno in gospodarsko uničen, po več kot 4 tedenski bolezni. Tudi v tej smeri se je treba nujno boriti, da se odpravijo vsaj takšne kričeče trdote naše in 1*11 ;; socijalne zaščite. Posebni razlogi za zaupnika Razen tega ima zakon o zaščiti delavcev v § 112 še svoje posebne razloge, da zaupnik zgubi svoj mandat in sicer s smrtjo, s pro- 111 druge s tem, da jim kažež siten in užaljen obraz. Tebi s tem ne bo nič lažje, samo še bolj zamotana postane vsa zadeva. Ce ipa premagaš samo sebe, če potlačiš vse gorje globoko nekam na dno, tako da veš le ti sama zanj in se nato s podvojeno močjo lotiš svojih opravkov, če se maščuješ nad udarci usode na lep in plemenit način, tako da še bolj pomagaš drugim, da jim skušaš še bolj olajšati in olepšati življenje, bo nebo kar naenkrat tudi zate postalo bolj jasno, oblaki se bodo razpršili in tudi k tebi bo spet posijal žarek sreče. Dva izreka o kuhanju Najboljše knjige so kuharske knjige. Veči- stovoljno odpovedjo, >z izgubo državljanskih no drugih ne bi bilo potrebno pisati. — Ibsen, pravic po pravomočni sodni odločbi, z izsto- j Nekatere žene. ki so s 25 leti zaničljivo iz-pom iz podjetja in radi težke kršitve dolžno sti. Toda o tem kršenju njegovih dolžnosti mora prej odločiti pristojna Inšpekcija dela, a sodišče na njeno odločbo ni vezano, ampak preizkusi sodišče samo, če je zaupnik res kršil takšne dolžnosti. Podjetnik Sam pa nikakor ni upravičen odpustiti zaupnika radi tega, da zaupnik ne vrši svojih zaupniških dolžnosti. To je stvar Inšpekcije dela, ki uvede o tem preiskavo in lahko eventuelno ta mandat potem razveljavi, da postane zaupnik samo običajen delavec in mu more potem službodajalec odpovedati službo ali ga odpustit v smislu določil obrtnega zakona. Zaupnik gre zadnji iz obrata Zakon ščiti zaupnika celo tako daleč, da ga podjetnik ne more odpustiti niti v slučaju kake gospodarske krize, ko mora skrčiti obrat. V takem slučaju se lahko zgodi, da bi ravno za zaupnika ne bilo več tistega specijalnega dela, podjetnik bi zaupnika odpustil radi pomanjkanja dela, a drugi delavci bi ostali v podjetju, ker bi za nje še bilo dela in bi seve bili brez zaupnika. Podjetnik bi prav lahko našel izgovore, da je moral na ta način odpustiti neljubega zaupnika, čeprav bi to bila le šikana, zakrito preganjanje zaupnika. Vsled tega je Stol sedmorice že večkrat tolmačil zakon v takem slučaju tako, da mora potem podjetnik dati zaupniku drugo delo, če^je za jia.ui, - to sposoben in voljan delo prevzeti. Sele v smatrati, da traja zaupniški mandat do! nasprotnem slučaju bi lahko zaupnika odpu- javljale, da ne bodo nikoli vtikale svojega nosu v lonec, so s 50 leti, če se jim v kuhinji kaka jed posebno posreči, na to prav tako ponosne, kakor so bile v mladosti, če so uspešno položile izpit. — Ellen Key. Nekaj o cmokih Kakor vse v življenju in pri kuhanju, se je treba naučiti tudi, kako pravilno pripraviti^ in skuhati razne cmoke. —- Pri cmokih je važno predvsem, da zadenemo pravilno razmerje med trdnimi sestavinami, moko^ zdrobom, kruhom itd., pa med tekočinami. 2e v naprej je treba paziti, da ne damo preveč tekočin (mleka, vode, juhe itd.), kajti če moramo pozneje dodajati moko, postanejo cmoki navadno premešano. — Kruh ali žemlje, ki jih ra-crrokih, je dobro premešanje testa. Sele ko se testo loči od žlice ali kuhalnice, je zadost-ngo premešano,. •— Kruh ali žemlje, ki jih rabimo za cmoke, morajo biti vsaj en dan stare; namočiti jih moramo vedno v mrzli,_ nikoli v topli vodi, ker se potem cmoki vlečejo. — Moka za cmoke mora biti zelo rahla, zato storimo najbolje, če jo presejemo. Pri velikih jih potresemo Važno pri kuhanju cmokov je to, da jih kuhamo v dovolj veliki posodi, tako da imajo dovolj prostora, pa tudi, da jih kuhamo nepokrite. Kadar priplavajo cmoki na vrh, pa še niso kuhani, kakor to misli marsikatera kuharica,, ampak morajo potem še nekaj minut vreti. Ce so kuhani, se prepričamo najbolje z iglo, s katero prebodemo cmok. Ce ne ostane nič testa na igli, je cmok kuhan. Omara za perilo Vsaka gospodinja je ponosna na zalogo svojega perila, vseeno če je ta zaloga velika ali mala. Prav zato, ker je perilo drago in si ga vsaka gospodinja nabavi s težko muko, je tudi treba paziti, da ga skrbno in pravilno-shranimo. Predvsem je treba najti pripraven prostor za shranjevanje perila, najbolje omaro ali vsaj kak predal. V tem prostoru je treba najprej določiti točen red in odkazati vsakemu kupu perila svoj prostor. Pri tem je seveda treba paziti nekoliko tudi na sistem, posteljno perilo posebej, namizno in kuhinjsko perilo skupaj, prav tako osebno. — Pri omari za perilo je treba dobro paziti, da se vrata dobro zapirajo, da ne prihaja v omaro prah in razne žuželke, ka oboje zelo škoduje perilu. Zelo praktično je, ako lahko v omari napnemo zastor, ki preprečuje prahu dohod; seveda pa ga moramo večkrat oprati. Najbolj pa škoduje perilu vlaga. Zato moramo imeti omaro s perilom na zelo suhem prostoru, nikoli ob vlažni steni. Po likanju moraš perilo vedno najprej dodobra osušiti, nikoli ga ne smeš vložiti v omaro dokler je še vlažno, ker bi drugače dobilo madeže od vlage. Kadar je topel in sončen dan, moraš omaro včasih za kako uro odpreti, da se perilo temeljito prezrači. Na ta način se omara znotraj posuši, perilo pa dobi prijeten svež duh. — Ko daš v omaro oprano in zlikano perilo, ga daj vedno spodaj, perilo pa jemlji pri vsakdanji porabi vedno z vrha. Na ta način pridejo vedno vsi komadi enakomerno na vrsto. izvolitve novih zaupnikov in če se te volitve stil. Dokler pa takšna drugačna zaposlitev ne vršijo, se lahko ti mandati podaljšajo od zaupnika podjetniku ne nalaga gospodarskih Inšpekcije dela še za 1 leto, ne pa žal tudi na prej. žrtev, ga ne sme 'odpustiti zaposlovati drugod. temveč ga mora Iz teSkoslovaike Stroge kazni za žalitev tujih poglavarjev predvidevajo spremembe in dopolnitve zakona o zaščiti države, ki jih je sprejel te dni ministrski svet češkoslovaške vlade. Razno Madžari utemeljujejo svoj imperializem. Po ugotovitvah dr. Ivana Nagyja je na svetu 12,891.000 Madžarov. Na Madžarskem jih je danes 8,470.000. Po sosednjih državah jih je Skupnih kolodvorov ne bo več. S spretnem- pa še 3,590.000. V ostalem svetu jilt razkrop • .-.1 r'nXl,,.nlni,nXl/n iti M111-V1A i IA CA . . . —» - « . t • bo mej med Češkoslovaško in Nemčijo so prišli doslej skupni kolodvori obeh držav globoko v ozemlje Nemčije. Kljub obnovljenemu železniškemu prometu pa CSR in Nemčija nista uvedle več skupnih obmejnih postaj, kakor jih imamo mi z Nemčijo v Mariboru, Pliberku itd., ker se baje dogajajo na takšnih skupnih kolodvorih neprestano kakšne neprijetnosti, incidenti in nastajajo trenja ter druge težave. Da pa radi tega ne bo oviran promet, izvajajo revizije na obeh straneh med vožnjo v vlaku. Zadnji čas je res opažati, da prihajajo brzovlaki iz Prage v Maribor precej točno, toda vlaki so •' skoro čisto prazni. Nova uvedba se bo izkazala šele v času tujske sezone, c-« t- ► • « «iiv Učitelji morajo stanovati doma. Vlada je izdala odredbo, da mora učiteljstvo stanovati v šolski občini in so izjeme dovoljene le od slučaja do slučaja, zato, da lahko učitelj vrši tudi izven šole svoje kulturno poslanstvo. Delavski pravni svetovalec Dediščina po materi (Zabukovca) !jenih 800.000. Podatki gospoda profesorja so očividno tendenčni in jako netočni. Pred organizacijo črnomorskega pakta. Rusija je izdelala črnomorski pakt, li kateremu bi pristopile Rusija, Romunija, Turčija in Grčija ter eventuelno še Bolgarija. Pakt je stara ruska zahteva, čeprav je mednarodna zahteva svoboda morja in Bosporske ožine pri Carigradu. Dva delavca obsojena na smrt v Rusiji. Vojaško sodišče v Chatouri pri Moskvi je obsodilo na smrt nekdanjega preddelavca Smir-110 v a, ki je iz maščevanja obstrelil svojega predpostavljenega ravnatelja podjetja. Dne 2. februarja je bil iz enakiii razlogov obsojen na smrt in ustreljen delavec Morosov, zaposlen pri rezanju šote. Morosov je namreč ustrelil ravnatelja Fomina. ker ga je odpustil radi pijančevanja. Novi nemiri v Pa'estini. Angleške čete so v nekaterih krajih. Palestine izvršile čiščenje, z dediči tudi ono jih je posestvo1 vr- Imen vpraševalcev v »Pravnem svetovalcu« uredništvo ne more nikomur izdajati, ker ie to uredniška tajnost. Če je dotični v vprašanju navajal neresnične podatke, si je pač sam najbolj na škodi, ker potem tudi odgovor za resnično stanje ne odgovarja. Naš namen s »Pravnim svetovalcem« je pa dajanje pravnega poduka naročnikom za njihove resnične težave, pri čemur se tudi vsi drugi naročniki izobražujejo v zakonodaji, da si morejo pomaga 1, ce pridejo v tak položaj. Oskrbovanje posestva (Rečica) Vprašanje; Ze več let sem oskrboval posestvo, ki bi ga moral sedaj izročit, ded.-čem prejšnjega lastnika. Ah lahko zahtevam kako nagrado za svoj trud m povračilo raznih stroškov, ki sem jih imel? Ali sem dolžan povrniti odnosno poračunati malenkost dohodkov glo? Odgovor; Kot oskrbnik ste imeli pravico kriti vse izdatke iz dohodkov posestva. V kolikor izdatkov ni bilo mogoče kriti iz dohodkov, so Vam jih dolžni vrniti tudi dediči. Šla Vam je vsa leta primerna nagrada _za trud. ki jo lahko še sedaj naknadno poračunate, kolikor je svoječasno že niste. Ce je po upoštevanju vsega tega ostal še kak prebitek, ste ga dolžni izročiti dedičem. Neprijavljen vajenec pri mesarju (Teharje) Za ves čas, ko je Vaš brat delal pri mesarskem mojstru in ni bil prijavljen pri Združenju mesarjev, ima pravico, zahtevati plačilo krajevno običajne mezde za takšne delavce, najmanj pa to, kar predpisuje uredba o minimalnih mezdah, t, j. vsaj din 2.50 na uro. Žagarjeve nadure — namizja mezda — podpis ob odhodu (Slovenigradec) Tudi delo v akordu, ki je nadurno, se mora plačati tako, da dobite kot žagar za vsako preko 10 urno uro temeljno mezdo in še 50% povišek. To plačilo lahko zahtevate za 3 leta lec ne more zahtevati. nazaj od dneva, ko bode vložena tožba. Minimalna mezda za delo pri žagi v Vašem kraju znaša din 2.50 na uro in je dopusten zakoniti 10 urni delovnik na dan ali 60 ur na teden. Čudimo se Vam, da ste ob izstopu iz službe podpisali gospodarju, da ste bili tedaj izplačan za vse delo, čeprav pravite, da že mnoga leta prav pridno prebirate - Delavsko Politiko«;. Neštetokrat smo v »Delavski Politiki« opozarjali, da delavcu ni treba nikoli' ničesar podpisati pri delodajalcu, ker mora s'ednji izplačati mezdo brez vsakega podpisa. Ta podpis, je sedaj za Vas vsekakor nevaren v slučaju tožbe. Če je veljaven podpis ali ne za odrek Vaših nadurnih zahtevkov, bo odločil sodnik šele na podlagi vseh okolščin, pod katerimi ste podpisali, zlasti če je bilo takrat kni govorjeno o nadurah in če sta se obe stranki jasno zavedale, kaj vse dotični dopis vsebuje. Priporočamo Vam torej, da v bodoče še bolj nazno čitate »svetovalca« in se tudi točno držite naših navodil. Na lastni koži sedaj vidite, kolike vrednosti je za delavca čitanje delavskega časopisa. — Minimalne mezde so predpisane šele od 1. avgusta 1937 naprej. Dolg pri Konzumnem društvu (Celje) Vsak dolg za trgovske ali obrtne terjatve-zastara v 3 letih, če dolžnik v tem času dolga ne prizna vnovič ali kaj plača na račun, prosi' za odlog in podobno. Ce je torej od Vašega' zadnjega obroka poteklo več kot 3 leta in niste bili v teh 3 letih ali poprej obsojeni v plačilo, se lahko sklicujete na zastaranje. Najemnina stanovanja (Celje) Stanovanjska najemnina se plačuje skladno z odpovedjo, ker ste imeli mesečno odpoved, velja tudi najemnina mesečno od 1. do 1. Ce' ste ostali v stanovanju do 6. okt., morate plačati najemnino še za ves mesec, izvzeinši, če-je prišel za Vami drug najemnik ln tudi plačal najemnino. Dvojne najemnine najemodaja- Za konzordj Izdaja in urejale Adolf Jelen v Maribora. - Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, nredstavitelj Viktor Eržen v Mariboru.