Pcštniaa plačana v (ttanai Sped. ia abbon. post. - 11 Gruppo L m Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poduredništvo : Trst, Vicolo delle Rose štev. 7 Cena : Posamezna štev. L 30 Naročnina : Mesečno L 130 Za inozemstvo : Mesečno L 210 Poštno ček. račun: štev. 24 124111 Leto IX. * Štev. 3 Gorica - 17. januarja 1957 - Trst izhaja vsak četrtek Naše vrednote To, kar človek ceni. ker mu sluzi ali za njegovo telesno ali duševno življenje, imenujemo vrednote. So torej vrednote stvari duhovnega ali tvornega značaja, ki imajo za človeka neko vrednost, zato tudi ime vrednote. Filozofi in vzgojeslovci u-čijo, da moramo razvrstiti vrednote po neki določeni lestvici, da torej niso vse enake stopnje. Najprej pridejo duhovne vrednote, nato šele tvarne. Med duhovnimi so zopet božje vrednote pred naravnimi, kakor je Bog pred ostalimi stvarmi. Posebno mi kristjani ne smemo nikoli preobrniti vrednostne lestvice tako, da bi stavili Boga in božje vrednote na drugo ali celo na tretje mesto. Za vsakega vernega človeka je prva vrednota Bog, njemu se mora vse podrediti, kakor nas uči Bog sam: »Jaz sem Gospod tvoj Bog, ne imej drugih bogov poleg mene.u Ostale vrednote mi verni kristjani razporejamo po nekem redu. kakor so v odnosu do Boga. ki je najvišja vrednota. Tako n. pr. stavimo verske vrednote nad estetske (umetnostne) in narodne zato, ker verske vrednote imajo za predmet neposredno Boga in naše zveličanje, do-čim estetske\ in. narodne imajo za predmet le nekaj, kar je od Boga ustvarjeno. To je potrebno imeti pred očmi, kadar presojamo zadržanje (.erkve in katoličanov v javnem ia političnem življenju. Pri nas je to razlikovanje vrednot na poseben način poudarjal Anton Mahnič v svojih polemikah z liberalnimi mladoslovenci. Ti so namreč stavili v lestvici vrednot na prvo mesto narodnost ter njej vse drugo podrejali. Mahnič je poudaril, da to ni prav, na prvem mestu mora stati Bog in verske vrednote, kot je zveličanje duše, osebna človekova svoboda, svoboda Cerkve itd., nato šele pridejo ostale in med njimi tudi narodne vrednote. Katoličan mora torej tudi v politiki braniti najprej to, kar je božjega, nato šele, kar je človeškega. Na to smo hoteli opozoriti spričo propagande nekaterih, ki ob vsaki priliki in nepriliki poudarjajo nujnost politične enotnosti vseh Slovencev v zamejstvu. Ti ljudje pozabljajo, da imamo tudi mi Slovenci, čeprav smo le skromna manjšina, dolžnost braniti poleg naše narodnosti tudi naše duhovne vrednote in med njimi predvsem vero v Boga. Med onimi Slovenci, ki bi se morali mi katoličani po mnenju nekaterih z njimi politično strniti, pa so taki, ki niso samo osebno ateisti, temveč so pristaši takih političnih in kulturnih gibanj, ki je njih namen zrušiti vero v Boga in uničiti Cerkev, vzeti človeku njegovo osebno svobodo ter vse domekratične svoboščine. Zagovornike politične enotnosti vseh Slovencev v zamejstvu, brez razlike na idejno opredeljenost, vprašamo, ali se jim zdi logično in pametno, odpovedati se borbi za božje vrednote in demokratične svoboščine v zameno za neko zelo krhlo in negotovo politično enotnost. Po našem mnenju je veliko bolj pametno in tudi koristno, da se najprej družimo v borbi za božje vrednote in demokratične pravice vsi, ki smo dobre volje. Z ostalimi Slovenci, ki so drugačnih idealov, se pa lahko od primera do primera povežemo v kaki skupni akciji, ko gre za obrambo skupnih narodnih interesov. V skupno politično povezavo z njimi pa ne moremo in ne smemo, kčr bi sicer izgubili pravico se imenovati katoliški in demokratični Slovenci. Kot taki se borimo že deset let in zadnje volitve so pokazale, da ne brez uspeha. Zato smemo upati, da bo naše delo imelo vedno večji u-speh še naprej. Zavest, da smo še samo mi tu v zamejstvu, ki se lahko svobodno borimo za božje in demokratične vrednote poleg narodnih, nam mora vlivati poguma in zanosa, kajti tudi bratje v zasužnjeni domovini gledajo na nas z veseljem, ker vidijo, da se ne udarno. Vrhu tega smo še globoko prepričani, da samo izrazita in načelna zvestoba krščanskim vrednotam tudi v političnem življenju je naši narodni manjšini tudi v resnično narodno korist. Vsako kompromisarstvo v naših načelih z brezboznim in diktatorskim komunizmom bi bilo naši manjšini samo v še večjo narodno škodo. Tega prepričanja smo vedno bili in smo tudi danes. Zato smo odklonili povezavo z novolistarji pri zadnjih volitvah in jo bomo tudi v bodoče. »Novi listu pa znova pozivamo, naj rajši spreobrača komuniste k demokratičnim idealom, kakor pa da bi naše ljudi vabil v komunistični tabor. V iskanju skupne smeri Eden odstopil, Mac Millan novi predsednik vlade Sir Anthony Eden, čigar ime smo več kot 20 let srečavali na prvih straneh v svetovnem časopisju, ni več predsednik vlade in ne poslanec v britanskem parlamentu. Mož, ki je toliko časa odločilno vplival na svetovno politiko, se je popolnoma umaknil iz političnega življenja. Katoličani se še dobro spominjamo, da je bil zlasti v letih med prvo in drugo svetovno vojno kot predstavnik prostozidarske lože oster nasprotnik katoliških sil v mednarodni politiki. Toda časi so se spremenili in z njimi tudi Eden. Zdi se, da i-majo skoro prav tisti, ki pravijo, da je Edeua vrgel Nasser, tc se pravi ponesrečen vojaški nastop pro- Kitajska mešetari Čuenlaj pomaga Moskvi V »Katoliškem glasu« smo že večkrat poročali o veliki krizi, v katero je zabredel svetovni komunizem zlasti po dogodkih na Poljskem in Madžarskem. Vse je začelo iti po zlu in rdeči prvaki so v velikih skrbeh za svojo potapljajočo se barko. Hitro so staknili glave, kako bi jo reševali. Kremlju je priskočil na pomoč Peking. Kitajski komunisti so se najprej pridružili Moskvi pri obsodbi škodljivega Titovega krivoverstva o možnosti raznih poti v socializem, nato pa se je sam Čuenlaj napotil v Evropo, da obišče Moskvo, Varšavo in Budimpešto. Ko je prišel v Moskvo, je najprej priznal Moskvi vodilno vlogo pri vodstvu komunističnega nauka ter politike komunističnih držav ter je obsodil krivo vero, ki jo učijo Tito, Gomulka in nekateri drugi. Kremeljski prvaki so se globoko oddahnili, ker je spočetka kazalo, da bodo Kitajci podprli nazor o raznih poteh v socializem, kar je danes vse obsodbe vredno krivoverstvo, dasi je Hruščev pred kratkim časom podpisal s Titom skupno izjavo, ki izjavlja, da je ta nauk pravilen. Toda spričo nevarnosti za komunizem, ki je začel razpadati, sta se Moskva in Peking vrnila k stalinizmu in edino zveličavni rdeči veri, ki jo oznanja samo Kremelj. Pritisk na Poljsko Največji trn v peti zagovornikov novega stalinizma je Poljska. Tam je Gomulka prišel na oblast z obljubo, da bo odpravil stalinizem in uveljavil lastno poljsko politiko brez moskovskega varuštva. Zdaj vsi pravoverni komunisti pritiskajo na Gomulko, da bi zlepa ali zgrda opravil kesanje in se podal na skupno pot v interesu »socialistične solidarnosti«, ki da je sicer v nevarnosti. V Varšavo je odšel tudi Čuenlaj, ki se je prej za ta obisk dobro pripravil. Celo skrahiranega Kadarja so poklicali'v Moskvo, da bi Čuenlaju kaj »svetoval« glede Poljske. .Čuenlaj je Gomulki že ob prihodu povedal, zakaj ga je prišel obiskat, ta pa mu je odgovoril* da Poljska »gradi socializem na osnovah leninizma«. V njegovpm odgovoru je »paziti ost proti stalinizmu. Javnosti niso sporočili, kaj so pozneje obravnavali med štirimi očmi. Pač pa se je Čuenlaj nekajkrat pojavil na shodih in Poljake opozarjal, naj v lastnem interesu voli- jo prihodnjo nedeljo komunistične kandidate. V nedeljo 20. januarja so na Poljskem volitve in Gomulka se boji, da bodo ljudje zvečine glasovali za nekomunistične kandidate na enotni listi, kar bi utegnilo pomeniti polcm tudi tako imenovanega goinulkovskega komunizma. Gomulka želi rešiti komunizem na Poljskem in je pod dvojnim pritiskom : Moskva zahteva pravoverni nasilni komunizem, Gomulka bi se rad izmazal s tako imenovanim narodnim komunizmom, večina Poljakov pa komunizma sploh ne mara več. — Iz Varšave je šel Čuenlaj v Budimpešto, da bi utrdil ugled Kadarja, ki ga nihče ne mara. Zopet kri na Madžarskem Na Madžarskem je spet tekla kri. Kadarjeva policija je v zaščiti sovjetskih tankov streljala na delavce podjetij Csepel, ki so se uprli vladi. ker je ukazala množične odpuste, se začela vmešavati v delavske svete in obnovila zasovraženo tajno politično policijo. Budimpeštanskim tovarišem so se pridružili tudi delavci s podeželja in Kadar je nastopil proti njim z največjim tero-r-jem. Prepovedal je vsa zborovanja, obnovil nagla sodišča in uvedel smrtno kazen celo za nagovarjanje k stavki. Po poročilih očividcev je bilo pri spopadih med delavstvom in policijo veliko mrtvih in ranjenih, mnogo pa so jih obsodili na smrt nagla sodišča. Toda madžarski delavci se kljub temu ne vdajo. Nad 20 delavskih svetov je odstopilo, člani glavnega delavskega sveta v Budimpešti pa so proglasili splošno stavko in se skrili, ker bi jih sicer komunisti pobili. Tudi ta' odpor bo s sovjetsko pomočjo strt, a madžarsko delavstvo je vnovič pokazalo, da odklanja nečloveški komunizem in terja svobodo. Ne zahteva povratka v stare Horthyje-ve čase, pač pa odhod Sovjetov, narodno svobodo in takšno vlado, kot si jo bo ljudstvo samo izvolilo. Nemiri med Jemenom in Adenom Sovjetski in pretirani arabski nacionalistični krogi iz Egipta in Sirije hujskajo Arabce v Jemenu, da napadajo Angleže v Adenskeni protektoratu. S tem so dosegli, da na Srednjem Vzhodu ni miru, ker pač Moskva in njeni prijatelji ne morejo dopustiti, da bi se položaj na Srednjem Vzhodu pomiril. ti Nasserju. Eden se je vračunal, ker ni pravilno predvideval, kaj bodo naredili Amerikanci in Sovjeti. Če bi ga ti ne bili izpodnesli, bi ga danes Angleži slavili kot svojega največjega politika. Angleži so tudi nezadovoljni s sedanjim gospodarskim stanjem, toda zaradi tega bi Eden še lahko ostal na krmilu. Razumljivo je, da je vse to stric tudi njegovo zdravje. Edenov odhod je simboličen tudi zato, ker pomeni z njim vred zaton stare britanske slave in moči, to je konec Anglije kol velesile prvega reda'. Opomogla si bo le, če se bo tesno naslonila na združeno Evropo. Težave Mac Millanove vlade Težavno Edenovo dediščino je kraljica Elizabeta zaupala dosedanjemu finančnemu ministru Harol-du Mac Millanu. Vsi so pričakovali, da bo imenovala konservativnega prvaka Butlerja, toda Churchill in lord Salisbury sta ji svetovala Mac Millana. Po njuni sodbi je edino Mac Millan sposoben združiti skregane konservativce, preprečiti inflacijo, najti zdravilo za gospodarske posledice sueške krize in vrniti nekdanji prisrčni značaj ameriško-bri-tanskemu zavezništvu. Zunanjepolitične. notranjepolitične in gospodarske težave bodo zanj trd oreh in šele bodočnost bo pokazala, če jim bo kos. Laburisti mu že nagajajo in zahtevajo razpis novih volitev. Amerikanci so ga ugodno sprejeli, ker je Eisenhowerjev osebni prijatelj, Evropa vidi v njem prijatelja tesnejšega sodelovanja med Evropo in Anglijo, arabski svet pa kaže razočaranje, ker je spet imenoval za zunanjega ministra Sehvvna Lloyda, ki je bil navdušen zagovornik britanskega nastopa proti Egiptu. Eisenhourerjeva poslanica Predsednik Eisenhovver je prebral pred kongresom svojo poslanico o stanju države. V njej je napovedal svojo notranjo in zunanjo politiko za letošnje leto. Zunanji svet zanima predvsem zunanja politika a-meriške vlade. Eisenhovver poudarja zvestobo zavezništvu z zahodnimi svobodnimi državami, svari pred nevarnostjo komunizma, ki je sicer utrpel velike udarce, a se še zmeraj upira na veliko oboroženo moč Sovjetske zveze. Dalje govori o razorožitvi in drugih mednarodnih zadevah. V njegovi poslanici pa je najvažnejša nova politika, tako i-menovana »Eisenhovverjeva doktrina« za Srednji Vzhod. Čeprav je morda premalo jasna in odločna, je vendar v njej povedano, da bodo, ako bo kongres odobril predsednikovo politiko. Združene države nudile vojaško pomoč vsaki državi na Srednjem Vzhodu, »ko bi jo posredno ali neposredno napadla kakšna komunistična sila in bo napadena država zaprosila za pcmrič. Eisenhovver je tudi prosil kongres. Molimo za naš rod naj odobri več sto milijonov dolarjev za gospodarsko pomoč državam na Srednjem Vzhodu. Zahodne države so to izjavo ugodno sprejele. Sovjetska zveza pa jo napada, kar je razumljivo, saj je naperjena proti komunističnemu prodiranju na Srednji Vzhod. Poleg arabskih članic bagdadske pogodbe se je doslej odločno izrekel za Eisenhovverjev načrt Libanon. Nekatere druge a-rabske države oklevajo, ker so pod pritiskom sovjetske in skrajno nacionalistične propagande. Tudi Nas-ser je jezen, ker bi v smislu Eisen-hovverjeve doktrine ne bil voditelj Srednjega Vzhoda več on, temveč Združene države. Mollet in Alžir Predsednik francoske vlade Mollet je ponudil Alžiircem široko avtonomijo, a v okviru francoke države. Predlagal je prenehanje bojev med alžirskimi nacionalisti in Francozi, nakar hi začeli izvajati reforme, ki so .jih pripravili Francozi za Alžir. Zdi se, da so Alžirci to ponudbo odklonili in poostrili boj proti Framo- Kriza ital. komunistov Tudi italijansko komunistično partijo je zajela globoka kriza. Togliatti je iziključil komunističnega senatorja Realeja. ker mu je očital, da ne >lkrhi za koristi italijanskega delavstva, ampalk le za politične koristi Moskve. Iz protesta >o izstopili iz pairtije nekateri vseučiliški profesorji in umetniki in sledila jim je cela vrsta drugih, manj znanih ikomunistov. Večina pa izraža svoje nezadovoljstvo s tem, da ne obnovi izkaznice za letošnje leto. Togliatti jeva moe pada. ljudem se odpirajo oči tudi v Italiji. Volitve v Parizu V enem izmed pariških okrožij so se vršile volitve, da nadomestijo nekega u-mrlega senatorja. Komunisti in radikalci so zelo nazadovali. V tem okrožju je (pad-lo število komun, »lasov od 2. 1. 1956 do danes od 120.325 na 62.293. Prav taiko so padli Men d es-France-o vi radikalci od 80.245 glasov na 20.106. Parižani so dali glasove raje zmernim strankam. Slovenska javnost Tržaške, Goriške in Beneške Slovenije v protestu proti krivičnemu dolskemu zakonu V ponedeljek so se zbrali v Trstu zastopniki vseh političnih skupin, šolskih sindikatov in osrednjih kulturnih organizacij Slovencev pod Italijo. Proučili so krivični šolski zakonski osnutek, ki naj uzakoni slovenske šole na Goriškem in Tržaškem. Po temeljitem pregledu najbolj perečih točk zakonskega osnutka, so navzoči sklenili, da ponovno protestirajo proti grobemu kršenju načel deklaracije človeških pravic, italijanske ustave, še posebej zajamčenih v Londonskem sporazumu. Navzoči so svoje proteste strnili v protestno resolucijo, ki bo prihodnjič objavljena. Ugotovili so nadalje, da slovenska manjšina v videmski pokrajini še ne uživa vseh onih zagotovitev, katere jamči republiška ustava. Zato zahtevajo tudi za krvne brate v Benečiji in Kanalski dolini izpolnjevanje državne u• stave po duhu in črki. NAŠ TEDEN V CERKVI Marijino češčenje na Madžarskem 20. /. nedelja, 2. po Razgl.: 21. 1. ponedeljek: sv. Neža, dev. m 22. 1. torek: sv. Vincencij, m. 23. 1. sreda: Zaroka Marije Device 24. 1. četrtek: sv. Timotej, šk. m. 25. L petek: Spreobrnjenje sv. Pavlo 26. 1. sobota: sv. Polikarp, šk. m. SV. TIMOTEJ, rojen v Mali Aziji, je kot dvajsetletni mladenič poslušal pridige apostola Pavla. Spreobrnil se je in spremljal apostola na njegovih potih. Pavel ga je posvetil za škofa v mestu Efezu. Po značaju je bil čustven, nesebičen, mo- der in goreč v oznanjeimnju evangelija. Po mišljenju je bil Pavlu zelo sličen. Pavlu je ljubil prav po sinovsko in mu je bil v veliko tolažbo in oporo. Ohranjena sia nam dva lista, ki jih je apostol pisal škofu Timoteju. Odlomke iz obeh pisem slišite večkrat v cerkvi ob nedeljah. Kakor nekdaj, tako je tudi sedaj potreben duhovski naraščaj. Mnoge mladeniče, ki imajo poklic, pa zmoti vabljivi svet, posvetno življenje. Molimo za duhovski naraščaj, posebno, da bi mladi fantje vztrajali v prizadevanju za duhovski poklic. IZ SV. E V A N G F U .1 A isti čas je bila svatba v išj Kuni galilejski in Jezusova mati je bila tam. Povabljen je bil na svatbo tudi Jezus in njegovi učenci. In ko je vino pošlo, reče Jezusu njegova mati: Vina nimajo. — Jezus ji pravi: .Kaj je meni in tebi, žena? Moja urn še ni prišla. — Njegova mati reče strežnikom: Kar koli vam poreče, storite. — Stalo pa je lam po šegi judovskega očiščevanja šest kani nitih vrčev, ki so držali po dve ali tri mere; Jezus jim reče: Napolnite vrče z vodo. — In napolnili so jih do vrha. Nato jim reče Jezus: Zajemite zda' in nesite starešini. — In nesli so. Ko je pa starešina pokusil vodo, ki je poslala vino, in videl, od kod je — strežniki pa, ki so bili vodo zajeli, so vedeli — pokliče starešina ženina in mu reče: Vsak človek daje najprej dobro vino in. ko se napijejo, tedaj slabše. Ti pa si dobro vino do zdaj prihranil. — Tako je v Kani galilejski storil Jezus prvi čudež in razodel svoje veličastvo — in njegovi učenci so verovali vanj. Današnji evangeljski odlomek je nele nazorno poročilo o prvem čudežu, ki ga je storil Zveličar s tem. da je v Kani Galilejski spremenil navadno vodo v izvrstno vino. marveč nam nudi tudi duhovno kori-t. Predvsem potrjuje našo vero v Jezusovo in Marijino moč. Eden in drugi sta kratkomalo vsemogočna: Jezus s svojo božjo močjo, Marija pa s svojim materinskim vplivom in s svojo učinkovito prošnjo. Mariji- ne prošnje so vse uslišane. Ena . sama njena beseda zaleže več kot tisoč naših. Evangelij priča nadalje o Marijini skrbi za človeške potrebe in pravične želje. Svatba brez vina je prebrano skromna. Razumljivo torej, da se Marija v Kani potegne zanj. Na drugi strani pokaže tudi Zveličar svoje globoko občutljivo razumevanje za človeške želje. Znamenje, da razume ljudi in da z njimi čuti. Tako razodene tudi svojo veliko dobroto in svoje sočutno usmiljenje. Za pomoči potrebne ljudi ni dovolj, da je kdo vsemogočen; s tem še ni pomagano. Treba je, da je poleg vsemogočnosti še dober in usmiljen, prijazen in ljubezniv, tako da je pripravljen pomagati in da dejansko priskoči na pomoč. Zveličarju nobena teh lastnosti ne manjka. On je vsemogočen, nadčloveško dober, u-smiljen, sočuten, prijazen in liube-zniv. Posebno svoji Materi Mariji nobene prošnje ne odreče. Vsako človeško življenje, zlasti pri nas katoličanih, hrani mnogo dokazov o veliki Jezusovi dobroti do nas. Vsak dan znova prejemamo nove darove iz Njegovih rok: naravne in nadnaravne, potrebne in koristne. Ker pa je križev nemalo in potreb veliko, je zelo pametno, da se vedno znova zatekamo k Jezusu in Mariji. Jezus je naš Bog, najboljši pomočnik in največji dobrotnik. Marija pa naša dobra Mati. trajna priproš-njica in zvesta pomočnica. Ljubimo ju in kličimo na pomoč! In vršimo Jezusovo voljo, ravnajmo se po Njegovih besedah in naukih, da nam bo dobro na tem in na drusem svetu! Cerk življenja 800-LETNICA BOŽJE POTI MARIA ZELI. NOVI POLJSKI ŠKOFJE Avstrijski katoličani Kodo maja začeli s proslavami za 800-letnico znanega Marijinega romarskega svetišča Maria Zeli. Ustanovili so ga* benediktinci leta 1157. Proslave se bodo zaključile 15. septemlbra. V tem casu bodo tudi razni koifgresi. Maria Zeli bo tudi cilj letošnjega skupnega romanja iz, Trsta in Gorice. Vršilo se bo koncem julija. USTANOVITELJ »MARIJINE LEGIJE« ODLIKOVAN Univerza v Daytonu v Združenih državah je podelila zlato medaljo Ircu Franku Dnff-u. ki je ustanovi] Marijino legijo in še vedno vodi njen mednarodni urad. Legija je zlasti v milijonskih deželah misijonarjem ogromno, pomagala. Kitajski komunisti so njene člane silno preganjali. Mnogo članov te organizacije je v zaporih, neikaj jih je bil« tudi obsojenih na smrt. PAVILJON »C I VIT AS DEI« Leta 1958 ibo v Bruslju svetovna razstava, ki ste je bo udeležila tudi sveta stolica s posebnim paviljonom. Belgijski apostolski nuncij msgr. Forni je blagoslovil temeljni kamen novega paviljona, v katerem bo prikazano katoliško življenje in delo katoliške Cerkve. KATOLIŠKI TISK NA ANGLEŠKEM V Angliji je 4 milijone vernikov, a le 10 odstotkov &e zanima za katoliški tisk, ki zahaja v družine v 400.000 izvodih. Po mnenju nadškofa v Liverpoolu je to malo, a ne tako kakor se zdi na *prvi pogled. Pri taki nakladi pride namreč katoliški časopis s/koraj v vsaiko družino. Če bi \ Italiji prišlo do veljave tako razmerje, hi morali ti kati 40 milijonov izvodov. In pri nas, kjer smo stkoraj tu katoličani!? V zadnjem času je bilo na Poljskem posvečenih pet novih škofov. Eden je postavljen za pomožnega škofa za mesto in škofijo Gdansk; štirje pa so dani v pomoč kardinalu Wyszynskemu in bodo kot generalni vikarji upravljali zapadne škofije polj-ike republike. NAVODILA AVSTRIJSKIH ŠKOFOV ZA VZGOJO MLADINE Letna konferenca avstrijskih škofov je pod predsedstvom dunajskega nadškofa Koeniga določila smernice za delo med katoliško mladino. Postavili so. štiri cilje: splošna, temeljna verska duhovnost; vzgoja posameznih mladeničev, zlasti ko zapuščajo šolo in stopajo v delovno okolje; organizirano delo na vseh področjih mladinskega življenja; apostolat med mladino, ki je oddaljena od Cerkve. Smernice zadevajo (bistvo mladinskega vprašanja. Po teh smernicah bi moralo biti tudi pri nas uravnano vse delo med mladino. GUVERNER V MADRASU KATOLIČAN Po reorganizaciji indijskih držav, ki je bila izvedena prvega novembra, so bili skoraj v vseh 14 provincah imenovani novi guvernerji. Za guvernerja Madra«a je bil imenovan A. J. John, bivši minister, ki je vnet katoličan in znan po svoji nepri-stranosti. ZAUPANJE V KATOL. MISIJONARJE Občinski svet mesta Kami Stfvva. ki leži severno od Tcikija, je ponudil vod tvo doma za onemogle in starčke kanadskim redovnikom redemptoristom. Ponudba je tem bolj pomembna, ker so župan in vsi elani občinskega »veta pogani. Prvi ogrski kralj sveti Stefan (969-1038) je na smrtni postelji posvetil deželo nebeški Kraljici in jo postavil za dedinjo svojega prestola. Od takrat imenujejo Madžari svojo deželo »Regnum Marianum«, 'kraljestvo Marijino, in Mater božjo »Našo visoko Gospo«, kar naj pomeni našo kraljico, ker ji dežela pripada po oporoki. Tako jo imenuje ne samo ljudstvo, temveč je bila v teku stoletij večkrat tako imenovana v državnih listinah: posebno v listinah kralja svetega Ladislava in njegovih naslednikov iz rodbine Arpadov ter za časa katoliške reformacije do najnovejše dobe. Tudi denar in ščite so krasile Marijine podobe: Patrona Hungariae ali Regina Hungariae. Kralj Stefan je bil sezidal v Szekesfeher-varu krasno Marijino cerkev kot narodno svetišče in je ukazal, naj se kralj in stanovi zberejo vsafko leto ob prazniku Marijinega Vnebovzetja na tem krajo, da se posvetujejo o deželnih zadevah. Na nešteto krajih so se častile milo.tne Marijine podobe. Na svetovno znani božji . poti Maria Zeli je madžarski kralj Ludvik Veliki sezidal cerkev in ji daroval milostno podobo v zahvalo za zmago nad Turiki leta 1323. Opoldansko zvonjenje zdrave Marije je določil papež Kalist III. v spomin zmage nad Turki pri Beogradu leta 1456 pod vodstvom Ivana Hunjadija. Praznik Brezmadežne se praznuje na Madžarskem od leta 1201. Marijino češčenje je globoko zasidrano v ljudstvu. Dva meseca imenujejo po Ma- riji : januar mesec Visoke Gospe, avgust mesec Device. Najstarejše madžarsko slovstvo ima pesmi, pridige in razprave v čast Matere božje. Prvo mesto zavzemajo sp.' i svete ia Gerarda. V slovstvu baročne dobe, ki sovpada s katoliškim prerodom, je bila slavljena kot najvišji ideal in vzor ženstva. Duhovni vodja katoliške reformacije kardinal Peter Pazmanv, rojen protestant, poznejši konvertit, je bil zelo slaven govornik. Imenoval je Marijo »zatočišče žalostnih« in je sestavil Njej v čast litanije, v katerih jo imenuje: cerkev božjo, bivališče Svetega Duha, mater živih. mater ljubezni in upanja, drevo življenja, ponos Jeruzalema, oglrdalo brez madeža, lilijo med trnjem, lepo kot luno. blestečo kot sonce, skrbno negovani vrt itd. Ti nazivi živijo še danes med ljudstvom. Zložil je tudi himno o največji lepoti Marijini »O gloriosa, o speciosa« in" jo posvetil madžarskemu semenišču na Dunaju, kjer jo še sedaj ob sobotah pojejo. Mnogo je romarskih svetišč, kamor hodijo stotisoči. tako na pr. Mariabesnvo. Mariapocs, Mariaremete, Andoes in drugi. Romanja se vršijo skoro vsak mesec, udeleženci uživajo samo nekaj kruha in vode in tisoči prejmejo sveto obhajilo; zanimivo je, da se tam rožni venec poje. Na Madžarskem je zelo razširjena v zadnjih časih Marijina podobica z opozorilom: »Kraljica sveta kliče: Pridite vsi in zadoščujte Bogu za žalitve.« V Marijo stavijo tudi sedaj Madžari svoje največje upanje, da jih bo rešila dvojne diktature, brezboštva in Sovjetov. Zavod Šolskih sester v Trstu Zavod Šolskih sester na prijaznem gričku v Tomaju na Krasu je bil svoj čas dobro znan na Tržaškem, Goriškem. Vipavskem. Tolminskem, v Istri vse do Pulja in deloma celo po Furlaniji, saj je iz vseh teh krajev sprejemal v vzgojo deklice in mladenke. Ko je bila leta 1908 otvorjena v zavodu poleg osnovne še gospodinjska šola, je celo začelo zmanjkovati prostorov, da je bilo potrebno z dozidavo pridobiti novih. V letu 1947 je bilo v zavodu skoro sto gojenk, ki so obi kovale zavodske šole: osnovno, gospodinjsko in strokovno. Povojne razmere so prisilile redovnice, da so zapustile tomajstki zavod in prijazni Tabor ter si poiskale zavetišča deloma v Gorici, kjer so obnovile nekdanje sirot išče sv. Družine in sprejele gospodinjstvo v dijaškem zavodu Alojzijevišča; deloma na Tržaškem ozemlju, kjer so pridobile otroški vrtec v Dolini in v Borštu. Provinciji pa je manjkalo primerno središče, ki naj bi nudilo predvsem možno-t za pridobivanje redovnega naraščaja. P< truda polnem iskanju se je redovni r*am končno posrečilo, pridobiti si primerno zemljišče z maio vilo. S tem je bil -torjen prvi korak. V letu 1952 je božja Previdnost po skoro čudoviti poti poskrbela, da je dobila Kongregacija od »Assistenza Sociale« po posredovanju preč. msgr. Jožefa^ Han rt ta in njegovega naslednika preč. g. Alfreda Bottizerja precejšen znesek na svobodno razpolaganje. To je dalo vod-tvu pro-vincije pobudo, da je začelo misliti na nov dekliški konvikt. Gospod inženir Milan So-;ič je izdelal primeren načrt ter velikodušno prevzel zidanje, ki mu nikakor ni obetalo sijajnih zaslužkov. Delo je trajalo približno dve leti. Zavod je bil dovršen v juniju 1956. Danes stanujejo v njem gojenke, ki obiskujejo mestne • osnovne in srednje šole. Njih število je razmeroma nizko. Želeti bi bilo. da bi se jih oglasilo čim več, da bi mogel zavod razširiti svoje blagodejno vzgojno delo na čim širše plasti naroda. Upamo, da nam bo to omogočeno, ko bo iqiel zavod na razipolago gmotnih sredstev za opremo prostorov, namenjenih za gospodinjske tečaje, ki jih do sedaj prav zari-li pomanjkanja sred tev še ni bilo mogoča začeti. Ob tej priliki izrekamo najglobljo za-hvailo prevzv. gospodu šikofu msgr. Anton i Santinu, ki je pri tržaškem viscikem komisarju dr. Palamaru izposloval pol. da smo rešili najtežjim primerom stanovanjski problem. Hiša nam je bila že tri kraja ponudena v prodajo. Slednjič je prišlo do tega. da se je kupčija sklenila. Izkazalo se je, da je bila prava božja previdnost, da je bilo kam iti. ko smo morali zapustiti-središče v Martinez. Prvo pomembno dejanje je bil blagoslov novih prostorov za centralno pisarno, kjer je sedaj tudi kapela in mala dvorana. Drugo dejanje v tej vrsti je bil obisk v San Justo, kjer je zbranih okrog 500 naših družin. Tudi tu je bil malo pred škofovim prihodom blagoslovljen krajevni Slovenski dom, katerega je te dni skof obiskal. Tretje sloven-ko središče, ki je začelo prestajati vsak (lan pomembnejše, pa je v L anusu. V juliju je bila poikrita dvorana. Prav tedaj so bile odstranjene vse ovire, ki so se stavile na pot slov. lazaristom, ki so že rno leto pripravljali pot v slovensko vas. Septembra, na mladin ki prireditvi, je že bilo javljeno, da je vse v redu in da bo lahko za Božič polnočnica že v novi dvorani, oziroma kapeli. Kajti namen je bil poleg dvorane zgraditi tudi kapelo. Naipoved se je uresničila, ker so s? n?*i ljudje z vso vnemo vrgli na drlo. Tako je bila polnočnica že v sloivenski vasi, dva dni prej pa so se tam naselili lazaristi v najeti hiši. V teku tega leta bi morala stati že cerkev in samostan. Za dan 20. jan. pa imamo napovedano blagoslovitev slovensike dvorane, ki bo do tedaj o-metana in poslikana. Isti dan se bo vršila tudi sv. birma za slovenske otroke iz’ La-nusa in okolice. Fara sv. Jožefa pa žaluje za odhodom Slovencev, kateri so po tali bistveni del fare, kajti poleg slovenske maše je bilo vedno precej rojakov tudi pri drugih masah. Nastala je tako znatna praznina. Upanje je, da bodo to praznino napolnili Italijani. 'ki imajo sedaj mesto naših rojakov.« JUBILEJ IZSELJENSKEGA DUHOVNIKA Precej dolga doba je 30 let. a za nas tako kratka, vse prekratka. Trideset let je, odkar smo v naši sredi med slovenskimi izseljenci v Franciji pozdravili k nam iz domovine došlega dušnega pastirja č. g. Valentina Zupančiča. V teh 30 letih smo mi izseljenci prav v dno duše spoznali našega Idagega in nadvse dobrega očeta sedaj msgr. Valentina Zupančiča. Zato si štejem v dolžnost, da vsaj v kratkih vrsticah spomnim na Vaše nadvse požrtvovalno delo ter očetovsiko ljubezen do nas vseh, prečastiti monsignor. Ko se bliža mesec februar, naj Vam bo kot vsa leta do sedaj dobrodošla pesmica: Bog živi nam rojaka, vzor moža in poštenjaka! Bog Vas živi mnogo dni! Dobri kot do zdaj bodimo vsi. Bog Vas živi, nam predragi, in ohrani družbi blagi!« Nazdravil sem: »Vzor moža in poštenjaka«. Ali imate, dragi rojaki, še kje na svetu talko blagega in dobrega dušnega pastirja? Če ga imate, bodite mu hvaležni in ljubite ga. Vam, preč. monsignor, naj bo Vaše nesebično delo kronano z našo hvaležnostjo in ljubeznijo. Ljulbi Bog naj Vam ga vse poplača. Naše želje pa so, da bi še dolgo let preživeli med naimi v polnem zdravju in moči, v sredi hvaležnih roj akov. To Vam izrekamo vsi vdani izseljenci v Franciji. Rudolf Kolenc, Francija NADŠKOFIJA NEW YORK Nadškofija štfje 393 župnij. 2357 »vetftttr-duhovnikov, 1035 redovnikov, nad 8000 re-dovnic in 100 katoliških sol. Katoliške organizacije so si za tekoče leto postavile kot nalogo delo za duhovniške poklice. Izredni praznik cerkvene edinosti v Gorici in Trsta v ned. 20. jannar]a Z dovoljenjem obeh škofov in po prizadevanju goriške in tržaške Du-hovske zveze bomo letos doživeli izredni praznik med osmino za cerkveno edinost in to bo to nedeljo 20. januarja. V Gorici in Trstu se bo vršila slovesna služba božja i vzhodnem bizantinskem obredu v staroslovanskem jeziku. V Gorici zjutraj ob devetih na Travniku, v Trstu pa popoldne ob štirih na M on-tuzzi. V Gorici je v isti cerkvi in ob isti uri redno vsako nedeljo sveta maša za naše vernike, zato za vse skupaj ni posebnih skrbi in težav. V Trstu pa je vse izredno, zato je treba javnosti več sporočati: Zberemo se v cerkvi na Montuzzi ob 3.45 in molimo najprej sveti rožni venec za zedinjenje z vzhodnimi brati. Ob štirih se začne slovesna služba božja v vzhodnem obredu. Vršila jo bosta gospoda Janežič in Krajnik. Med sv. mašo bodo prepevali v staroslovanskem jeziku združeni pevci iz raznih krajev. Verniki morejo iti k svetemu obhajilu pod navadnimi pogoji; sveto obhajilo bodo prejeli pod obema podoboma. Na koncu izredno slikovite in za vse nas nove službe božje bomo vsi navzoči prejeli navadni blagoslovljen kruh in za spomin pri darovanju krasno podobico ruske Matere božje. Ob 5.30 bo v Marijinem domu slavnostna prireditev. Poslušali bomo staroslovanske cerkvene pesmi, govor o Fatimi in Rusiji in ob živi besedi gledali v skioptičnih slikah vero in ljubezen do nebeške Kraljice med sedanjimi slovanskimi narodi. — Vsem udeležencem priporočamo zbornik Kraljestvo božje; to je knjižica na 100 straneh za 150 lir. —■- Tržaški zavedni katoličani, to nedeljo nasvidenje na izrednem prazniku, ki se vrši ob vsakepi vremenu. Duhovska zveza Naš ponos in naša skrb V nedeljo 27. t. m. bo po vsem Primorskem nedelja za naš katoliški tisk. Zavedni katoličani dobro vedo. da je za nas Primorce katoliški tisk zelo važna stvar, saj je z njim povezana zvestoba naše.sa ljudstva veri in Cerkvi. Da, .v teh časih zvestoba veri in Cerkvi, ker nihče ne mo-biti veren katoličan, če ne posluša in uboga Cerfkev, ki jo je Kristus postavil, da nadaljuje njegovo delo in deli ljudem vseh časov sadove odreš^nija. Sliab tisk. Pa naj seje med ljudi zmote ali pa utrjuje pot pokvarjenosti. ustvarja Cerkvi sovražno vzdušje. To vzdušje pa ohlaja v sreih ljubezen do Cerkve in zvestobo do nje, ter maje vero v Boga in z njo temelje vsakega pravega 'blagostanja. Po drugi svetovni vojni je med našim ljudstvom postajalo ozračje vedno bolj veri sovražno. Vojni dogodki in vse kar je vojna s seboj prinesla je pustilo v naših ljudeh mnogo negotovosti. Veri in Cerkvi Sovražen tisk. poln narodnih gesel, je bil v teh raizmerah edini oblikovalec javnega uinenja. Ničesar nismo imeli in tudi nismo smeli imeti, ikar hi se odločno postavilo v bran in v boj za vero naših očetov te: tako zastavilo pot prodirajočemu brezboštvu. Duhovniki, ki nam je izro-če-ua skrb. da ohranjamo vero med primorskim ljudstvom, smo z veliko skrbjo gledali na vse, kar se je dogajalo med na-mii. In iz te skrbi za božjo čredo, da ne zaide Ua pot brezboštva, da ostane zvesta Kristusovi Cerkvi, je izrastel naš katoliški tednik, kateremu bo tudi posvečena zadnja nedelja in ves mesec januar. Naš primorsiki katoliški tednik je skozi tri leta nosil naslov »Slovenski Primorec«. Pod tem naslovom je zaoral ledino in si j utrl pot. Na Tržaškem mu je pomagal ver.-ki list »Teden«. Nato pa sta se zlila v eno in nov list je dobil naslov »Katoliški glas«, da je jasno povedal vsem, da je to glasilo primorskih Slovencev, ki izpovedujejo krščanski svetovni naizor. Različna imena, a list je vedno isti. Pod enim ali drugim naslovom je bil in je katoliški list. zvest smernicam, ki jih daje Cerkev katoliškemu tis/ku in jih je zlasti ja no “ ’ '■■■ • _ ... zapisal papež Pij XI. v okrožnici »Divini Redemptoris«. Znova moramo poudariti', da naš lisit ni bil nikdar zamišljen le kot verski list, pač pa kot katoliški list. ki se havi z vsemi vprašanji, ki pretresajo svet in naše ljudstvo, a vse v skladu s smernicami Cerkve. Odkar imamo slovenski Primorci zopet svoj katoliški tednik, lahko s ponosom in Veseljem gledamo na preteklost. V prvi vrsti sc moramo seveda zahvaliti Gospodu Bogu za pomoč in blagoslov pri delu. Zahvaliti sc moramo tudi sv. Cerkvi, ki nas je 7. vzpodbudo .podpirala po svojih predstavnikih. Pa zahvaliti se moramo tudi Vsem požrtvovalnim sodelavcem in bralcem. ki so s toliko ljubeznijo spremljali naš katoliški tednik. Koliko poguma in truda je bilo treba, koliko bojev in nasprotstev! Poguma je bilo treba, da je nas list sploh za-cel in vztrajal v takih razmerah, 'ko jc bil vsak izdajalec, kdor ni trobil v rdeči rog. Koliko truda, da je li-=t lahko redno izhajal, čeprav je bil in je še navezan sam'?, in res samo, na svoje naročnike in dobrotnike. Ves ta trud pozna samo* Bog in upa- mo, da ga bo tudi vsem bogato poplačal, satj je bilo in je vse delo -posvečeno utrditvi 'božjega kraljestva med nami. Kolilko nasprotstva je mciral premagati od strani sovražnikov božjih in tudi nezavednih ka^ toličanov, ki delajo in podirajo, iker bi radi služili dvema gospodoma. In tudi boriti se je moral za svoj obstoj, ker bi ga nasprotniki radi utopili v žlici vod? prav zato, ker resnica v oči bode. Po dobrih desetih letih lahko tirdimo, da ima naš list veliko zaslugo, da je naše primorsko ljudstvo po večini ostalo zvesto Bogu in Cerlkvi. Ni dolgo, odkar je naše uredništvo prejelo med drugim tudi sledeče vrstice, ki jih je zapi»al dušni pastir iz zelo viharne duhovni j e: »Katoliški list ima po desetih letih življenja veliko zaslugo, da komunizem ni izpraznil naših cerkva.« Lepo priznanje našemu listu! Naš katoliški tednik je vedno hodil po sredi poti, ki nam jo kaže Cerlkev. Vedno je učil to. kar uči Cerkev in »pojasnjeval našim ljudem njen naulk. ker so bili njegovi uredniki živo prepričani, da je le t*> pravo, kair oznanja Cerkev in da so le tiste smernice resnične, ki jih ona> daje. Spet drugi duhovnik piše našemu uredništvu, da je naš list narodu veliko koristil, ker ga je obvaroval breziboštva. v katerega bi polagoma zašel, če bi ga jasno opredeljen katoliški tednik ne opo-zarjal na zmote, ki so se pod krinko ljubezni do naroda vrinjale med, ljudstvo. Naš katoliški list je torej ohranjal katoliško zavest med primorskim ljudstvom. A ne le med primorskim ljudstvom! Tudi v svet je nesel nas glas, saj kjer so slovenski ljudje, tja pride z našim listom tudi domača beseda, le od jedra naše domovine je izključena. In tja kamor pride obuja spomine na domačo zemljo in na dom, ki ga je marsikdo moral zapustiti, ker zanj rii bilo več mesta med rodnimi brati. Po vsem svetu nosi naš li«t pozdrave rojakom od Tihega oceana ob zahodni obali Amerike tja do Avstralije, od Škots>ke do vroče Afrike, povsod jih doseže tudi naš list. In kako hvaležna pisma pošiljajo v zahvalo, da se taiko oddolžijo listu, ki jih teden za tednom opozarja, naj nikar ne pozabijo vere in jezika svojih očetov. Poslanstvo, ki ga je naš katoliški tednik vršil v preteklosti, mora še z večjim navdušenjem vršiti tudi v bodoče. Bog daj, da bi vsi tisti, ki hočejo biti katoličani, razumeli, da v roke in družine katoličanov spada le katoliški tisk. O, da bi razumeli in se zavedli, da je to (katoličanova dolžnost. Katoličan ne sme izpovedovati svoje vere le v notranjosti naših cerkva, pač pa mora pokazati svoje prepričanje tudi izven cerkve in to povsod. In eden najlepših dokazov katoliškega prepričanja je to. da katoliški tisik bere in podpira. Tudi tu velja za našega primorskega človeka: »Povej mi kaj bereš in ti povem kdo oziroma kaj si«. Bereš kar vse vprek, bereš veri sovražen časopis. V glavi boš imel zmedo, nič jasnega ne bo v njej. Ob veri sovražnem časopisu pa se nasrkaš zmotnih pojmov in tako koplješ grob svoji veri. Če pa bereš dober tisk. boš jasno gledal na vse pojave življenja in tvoje življenje bo polno krščanskega optimizma. Ne pozabi, da je tebi katoliški tisk to. kar je ladijskemu krmarju kompas. Dokler krmar sledi kompasu ne bo izgubil prave smeri in bo prišel varno v pristanišče. Katoliški tisk ima prav to nalogo, da naravna naše misli v pravo smer. Naj bo torej sklep nedelje in meseca za naš tisk ta: V (katoliško družino, katoliški tisk! Kot katoličani bomo tudi v bodoče brali naš tisk in gu tudi pp svojih močeh kar najiholj podpirali! Le tako bomo gradili svojemu narodu boljšo bodočnost, ker bomo v njem gradili kraljestvo božje. t Arhitekt Jože Plečnik «» velik kristjan in velik genij Lansko leto mi je neki znanec pripovedoval naslednji dogodek: Ljudska oblast v Ljubljani je zopet, kot že tolikokrat, naložila težko globo ljubljanskemu pomožnemu škofu msgr. Vovku. Kaj je bilo vzrok novi globi, ne vem. Vsekakor zadeva se je v Ljubljani razvedela. Tedaj pride na ordinariat univerzitetni profesor Jože Plečnik. Starček 84 let prinese piseimlko ovojnico in jo izroči: »Naj bo za prevzvi-šenega, da bo mogel plačati globo.« V o-vojnici je bila njegova mesečna plača univerzitetnega profesorja. Tak je bil Jože Plečnik, ki so ga pokopali v Ljubljani dne 10. januarja. Velik genij, a morda še večji /kristjan. Sedanje oblasti so se zavedale njegove veličine, zato so mu tudi priredili slovesen pogreb. Njegovo krsto so izpostavili v avli univerze, od njega so se poslovili mnogi Ljubljančani, univerza je popoldne imela žalno sejo, na kateri se je pokojnika spomnil dekan tehnične fakultete inž. Dušan Avsec. Pogrebne slovesnosti pa so se začele popoldne ob 3h na Žalah, ki jih je pokojni spomnil pokojnikovih zaslug za Cerkev. Kdor se je količkaj zanimal za slov. arhitekturo v zadnjem polstoletju. pozna Jožeta Plečnika in njegovo umetnost. Saj je ta mojster zarisal tako izrazite poteze arhitekture zadnjega pol Poletja, da bodo ostale trajne in se ne bodo izbrisale. Rodil se je pok. Jože Plečnik 1. 1872 v družini ljubljanskega mizarja. Že zgodaj je pokazal veliko veselje do risanja, hkrati je v očetovi delavnici dobil prve nauke v oblikovanju lesa. Nadarjeni fant jc vzbudil pozornost in 14-letnega so s pomočjo podpore deželnega odbora poslali v Gradec na obrtno šolo, od tu ga je pot zanesla na Dunaj. Veliki mojster in refor-. mat or dunajske arhitekture Otto Wagner je spoznal talente nadarjenega fanta ter mu pomagal na dunajsko umetniško akademijo. Kmalu je Plečnik postal eden njegovih najožjih sodelavcev. Po njegovi ;mrti bi moral postati njegov naslednik na univerzi, a časi niso bili naklonjeni Slovanom v tedanji Avstriji. Zato je Plečnik odšel v Prago na tamkajšnjo univerzo. V Pragi se je tako uveljavil, da so mu po prvi svetovni vojni zaupali obnovitev zgodovinskega gradu Hradčanov in pa zgraditev spomenika svobode. Toda mojstra Plečnika je klicala domovina. Zato se je vrnil domov leta 1922 ter (postal redni profesor Tehniške fakultete na novo ustanovljeni ljubljanski univerzi. S tem mu je bila dana priložnost, da je vzgojil na stotine in stotine mladih arhitektov; ki so ponesli njegove ideje po vsej domovini in tudi po vsej Jugoslaviji. Njegov ugled je bil tolik, da ga je polk. kralj Aleksander poklical v Beograd, da je tam zanj delal. Toda najbolj se je uveljavil Plečnik v Ljubljani. Slovenski prestolnici je dal njeno značilno lice ter ustvaril njene največje sodobne arhitektonske umetnine : Univerzitetno »knjižnico, Žale. Tivoli, Tromostjc, Križanke, Trnovo in še celo vrsto drugih manjših del. Plečnik se je uveljavil tudi v cerkveni umetnosti kot arhitekt in dekorater. Domovina ga je odlikovala tako. da je postal dosmrtni član Slov. akademije znanosti in umetnosti ter častni doktor ljubljanske univerze. Kot smo videli, je tudi izven domovine užival velik ugled. V svojih umetninah in v svojih učencih bo Jože Plečnik trajno živel med svojim narodom, še bolj pa pri B0211, kateremu je ostal zvest vse življenje. Plečnik zamislil in zgradil. Uradno so se udeležili pogreba poleg rektorja univerze dr. Lavriča še Josip Vidmar, predsednik Slov .akad. znanosti in umetnosti, ter predsednik ljubljanske mestne občine dr. Der-, mastja. Predsednik slovenske vlade Krai-, gher je poslal sožalno pi-mo. Pri grobu so se od pokojnega mojstra »poslovili Josip Vidmar, ki je poudaril, da se pri tem pogrebu poslavljamo od enega izmed vejikih tvorcev naše kulture, saj je obvladal prostor in snov kot le veliki mojstri italijanske renesanse. V imenu univerze se je poslovil od poikojnika rektor prof. dr. Lavrič, ki se je zahvalil za njegovo 37-letno delo akademskega vzgojitelja mladega rodu slovenskih in jugoslovanskih tehnikov. Za njim so govorili še razni drugi. Pokopali so Jožeta Plečnika na ljubljanskem mestnem pokopališču. Izven pokopališča so se pogrebne slovesnosti vršile v državnem tonu. Ob vhodu na Žale pa je - tkrsto sprejel škof Vovk s številno duhovščino. Škof je opravil žalne obrede ter se v lepem nagovoru VPRAŠUJETE - ODGOVARJAMO KAJ JE DOGMA?. Včasih so se svobodomisleci raznih vr.sl zaganjali v katoliške dogme in so zahtevali vero brez dogem. Danes pa slišimo komuniste in njihove nasprotnike, ki trdijo, da nočejo dogem in da nočejo hiti vezani na dogmatizem. Kaj je pravzaprav dogma ? Po katoliškem pojmovanju so dogme verske, od Boga razodete resnice. Katere so take resnice, pove Cerkev, ki ima. od Boga dano sposobnost in varstvo, da more te resnice tudi nezmotljivo učiti. Ko je Cerkev te resnice objavila kot razodete, ima vsak katoličan dolžnost, da jih sprejme. V nasprotnem slučaju ga Cerkev smatra za krivoverca. Zadnji primer verske resnice, ki jo je Cerkev proglasila za razodeto, je resnica ali dogma o Marijinem vnebovzetju. Če pravimo, da mora katoličan dogmo sprejeti in vanjo verovati, ne trdimo (ka- kor mnogi brez vsakega vzroka mislijo), da je treba dogme sprejeti »brez kritične misli«. Nekaterih verskih resnic res ne more človek ne sam odkriti in še manj popolnoma doumeti (n. pr. dogma o sveti Trojici). Dolžan pa je preučiti predvsem vse druge resnice (kakor na primer resnice o Bogu, Cerkvi, božjem razodetju itd.), ki utemeljujejo njegovo verovanje. Nato pa, se čimbolj poglobiti v spoznanje resnice same. Tako spoznavanje in raziskovanje znanstveno vodi 'in utemeljuje veda. ki ji pravimo dogmatika. Kaj pa je pravzaprav verouk? Spoznavanje ter kritično utemeljevanje verskih resnic in verskih načel za življenje, ki naj človeku omogočijo dosego človeka vrednega cilja. Zato ne moremo v krščanstvu govoriti o kakem dogrfiatizmu. to je o sprejemanju resnic in načel, o katerih se nismo prepričali, ali so sploh sprejemljive ali ne. Za komuniste pa da vzamemo en primer je dogma »mnenje, ki ga je treba sprejeti brez kritične misli«. (Slovenski priročni leksikon). Po njihovem torej moraš tudi z glavo v zid, če ti ukažejo. Ker se oni sami obtožujejo, da so bili preveč dogmatični in vdani dogmatizmu. laliiko vidimo, do kakšne vdanosti in slope poikorščine se mora človek povzpeti, če hoče biti pravi komunist. To so nam pokazali dogodki posebno na Ogrskem, kjer bodo pomandrali tudi vse Ogrc, samo-da rešijo svoj sistem in svoje »dogme«, ki jih še noben nauk in nobena iztkušnja nista utemeljila. Iz povedanega je razvidno, kako pogre-šc.no je, če izraz dogme rabimo za pojme_ ki ne odgovarjajo katoliškim naukom. —- Lojze - Resolucija SKK v Trstu BRANIMO SLOVENSKO ŠOLO! Mladi slovenski katoliški izobraženci t* Trstu. združeni v Slovenskem kulturnem klubu, se pridružujejo vsem Slovencem na Tržaškem in Goriškem i’ zahtevi po pravični in demokratični zakonski ureditvi slovenskega šolstvu na Goriškem in 1 rža• škem. Ne moremo verjeti, da bi mogel iziti r demokratični Italiji zakon, ki bi delil državljane v privilegirane in zapostavljene. Prepričani smo, da bo zmagalo v katoliških državnikih Italije načelo katoliške-univerzalnosti in demokratičnosti, ki vedno gradi mostove med narodi, nikoli pa jih ne podira. Samo v resnični demokraciji in v spoštovanju osnovnih človečanskih pravic bomo zgradili nov, boljši svet. Takim naporom bi hoteli posvetiti tildi mUuli slovenski izobraženci na Tržaškem svoje delo in svoja življenja. Ne verjamemo pa več besedam, ampvk samo dejanjem. Tudi slovenska šola je e-den izmed preizkusnih kamenov dobre volje in vprašanje zvestobe najvišjim načelom Združenih narodov. Ne ubijte mladini vere v jutrišnji dan! Sloven-ki kulturni klub v Trstu Sindikat slov. šolnikov Pretekli teden se je v Gorici ustanovil sindikat slovenskih šolnikov, ki ima namen predvsem branili pravice slovenskih šol in reševati vsa pereča vprašanja profesorjev in učiteljev. *Vila ob jezeru »Vila ob jezeru« je knjiga, tki je izišla lani 1956 v Mariboru in je tam dolbila tudi nagrado. Njen avtor je Tržačan Bori = Pahor. Ta pisatelj je izšel iz generacije, ki je preživela svojo mladost med dvema Vojnama, v času nestalnosti in nesogla- a. Boris Pahor se‘ je rodil 1. 1913 v Trstu, kjer živi še zdaj. Njegovo življenje je zaradi obeh vojn bilo precej viharno, čemur se pa seveda ni čuditi, če pomislimo na razmere, ki so tedaj vladale. Med zadnjo svetovno vojno je bil kot vojak v Afriki, nato je bil deportiranec v Dachau in drugih taboriščih v Nemčiji. Ko so ga aprila 1945 končno osvobodili, je odšel v Francijo, nakar se je dve leti pozneje vrnil v Trst ter nato. v Padovo, kjer je dokončal študij na univerzi z doktoratom iz filozofije. Eno leto za tem, 1. 18, je izšla zbirka njegovih črtic. »Moj tržaški naslov«, drugo delo je »Mesto v zalivu«, že objavljeno v reviji »Razgledi« z naslovom »Prevratna je-en«. Poleg tega ima še precej drugih črtic iz tržaškega življenja, letos se obeta še nov roman. Njegova do sedaj najbolj 'posrečena knjig« je pa vsekakor roman »Vila ob jezeru«, ki ^a je pisatelj sam nazval »kratek roman«, kar ipa ne odgovarja povsem, kaj- ti pri branju knjige vidimo, da je roman zelo razvit in poglobljen in je torej dejanje vse prej kot kratko. Seveda roman ni bogve kako obširen, ker je slog zelo strnjen in s tem tudi dejanje, kar bi težko našli pri katerem drugem romanu Sicer pa poglejmo malo vsebino tega romana Vila ob jezeru. Dejanje je vzeto iz življenja ob Gardskem jezeru. Arhitekt Mirko Godina pride po končani vojni iz nekega taborišča v kraj ob Gardskem jezeru, kjer je nekoč hivail kot vojak. Samo par dni živi tukaj, a v tem času globoko prodre v življenje malega pristanišča ter se spozna z nekim dekletom, Lucijano, delavko v bližnji tovarni. Skupaj hodita na sprehode, skupaj si odkrivata nazore o življenju in Godina doživi s tem dekletom navidez vsakdanjo, v resnici pa popolnoma svojevrstno ljubezen, ki njemu povrne ljubezen do življenja, Lucijani pa razprši tajinstveni strah pred vilo ob jezeru, kjer je bil umorjen diktator Duee. Tako gledata oba zopet z vedrim pogledom na svet in na lastno mladost. Ljubezen Mirka Go-dine, junaka romana, in Lucijane, gre kakor nit skozi eelo zgodbo. Toda ta njuna ljubezen, če jo sploh moremo teko imenovati, je čisto svojevrstna. Čuditi -e je. kako ta dva človeka o vsem mogočem podroibno razpravljata, celo o najmanjših, najnavadnejših stvareh, katerih človek navadno niti ne opazi.. Čuditi se je. kako verno arhitekt Mirko Godina posluša to preprosto delale, ki mu razlaga vse mogoče stvari, vsako najmanjšo pomembnost svojega domačega kraja, kako ga vodi in poučuje. Zato je glavna teža romana v opisovanju psiholoških razpoloženj. Lahko z veseljem gledamo na ta knjižni dar slovenskemu slovstvu, čeprav hi bilo želeti, da bi naši pisatelji vzeli za svoj vzor pristnega, domačega človeka, kot je to poudaril naš kritik in pisatelj Fran Levstik, ko je dejal, naj bi Slovenec videl Slovenca v knjigi, kot vidi svoj obraz v ogledalu, da bi torej v knjigi res zaživel Slovenec in ne kak tujee. M. ^urij ČKozjak v uovogrščini Ko je Jurčič pred 90 leti kot sedmošolec pisal svojo prvo daljšo povest Jurij Koz-jalk, gotovo ni slutil, da bo ravno ta tista, ki bo ponesla njegovo ime med tuje narode. In vendar je tako. Številnim prevodom v razne jezike, ki jih je »skrbel v glavnem Ferdinand Kolednik, je sledil sedaj prevod v novogrščino. Prevajatelj je A. Karavia. življenjepisne podatke je oskrbel F. Kolednik; dodan je tudi uvod, ki ga je za francoski p revi i d leta 1937 napisal francoiski akademik G. Goyau. Knjiga je izšla v Atenah. Letnice nima, a vse kaže. da je izšla lani, leta 1936. Ker se na novogrščino spoznam še manj kot na starogrščino, ne morem presoditi vrednosti prevoda. Toda dej-stvo je, da je Jurij Kozjak prodrl tudi med Grke. To je vsekakor lepo priznanje tej sedaj že ljudski slovenski povesti in njenemu avtorju. Zahvala pa gre tudi g. Koledniku, ki je s svojimi prevodi v francoščino in angleščino zbudil zanimanje v najširši svetovni javnosti za to slovensko povest. (r + r) iMova knjiga o *Valentinu ^Staniču Kot poroča »Slov. poročevalec«, je pri Planinski založbi v Ljubljani pred kratkim izšla knjiga o našem velikem planineu Valentinu Staniču, iki jo je uredil Evgen Lovšin. Sodelovali so dr. Joža Lovrenčič, dr. Amošt Brilej in Mija Tominc. Stanič, goriški rojak iz Bodreža pri Kanalu, je živel v prvi polovici devetnajstega stoletja in deloval na Salzburškem in v svoji ožji domovini med Banjškarji in Ročinjci. »vojo življenjsko pot pa jc zaključil kot kano- nik v Gorici leta 1817. Bil je pesnik, pisatelj in prevajalec, učitelj in vzgojitelj, prosvetni in socialni delavec, zdravnik, tiskarna* in razšir je valeč slovenske knjige, umen ‘kmetovalec in rokodelec, prosveti je-nee, fizik in zemlje pisec. človekoljub, ljubitelj živali in cvetja. Te njegove vrline so opisale mnoge spretne roke, knjiga Pia-, ninske založbe pa nam predstavlja Valentina Staniča kot prvega alpinista v Vzhodnih Alpah, planinca evropskega formata, ki 90 si ga lastili Nemci} čeprav je bil precej zaveden Slovenec, sicer hvaležen Salzburgu za vise tisto, kar mu je mesto na tamkajšnji univerzi nudilo lepega in koristnega. Stanič je bil prvi turist na Velikem Kloku (Grossglocknerju), na Watz-mannu. Velikem Gohlu. med najzgodnejšimi turisti na Triglavu in še na mnogih vrheh Salzburških in Triglavskih gora. V knjigi so prvič in, prvič v slovenskem jeziku objavljeni vsi znani Staničevi zibrani planinski spisi, katerih veliko večino je prevedel profesor in Staničev življenjepi-sec dr. Joža Lovrtnčič. Komur je všeč pl»-nin ko spisje bo, potem ko 'bo prebral zanimive dogodivščine pred 150 leti. zadovoljen in obogaten z novim znanjem, pa tudi ponosen na velikega planinca, ki ga je rodila naša sončna Goriška. Stran 4 KATOLIŠKI GLAS Leto IX. - 1957 - Štev. 3 Imenovanje Tržaški škofijski list javlja, da je bil dosedanji župni upravitelj na Kontovelu. g. Rudolf Bogateč, imenovan za župnika na Kontovelu in 22. 12. tudi ustoličen. G. Bogateu iskreno čestitamo in mu želimo obilo uspeha pri pastirskem delu za dobre. a včasih le preveč od cerkve oddaljene kontovelske vernike. Nabrežina Preteklo nedeljo je Slovenski oder iz Tista prinesel k našemu kulturnemu mrtvilu novega ognja. Igralci so nam zaigrali •moderno Jerasovo tridejanko: Večer belih vrtnic. Mladi igralci so si taikoj osvojili številno občinstvo, ki je z navdušenjem sledilo razvoju igre. Ti mladi igralci nam •pričajo, da v naši mladini še ni ugasnil ogenj in smisel za kulturno delo. To je lepa pobuda za nas Nabrežinee. Če si upajo iz Trsta k nam v Nabrežino in na naš oder. zakaj ne bi tudi mi sami spravili kaj skupaj. Malo dobre volje in vsi nas bodo radi podjprli materialno in moralno. Slovenski oder pa naprošamo, naj se nc plaši bnrje. Nabrežinci in tudi oikoličani. ki jih tudi tokrat ni manjkalo, bomo radi napolnili dvorano in bomo hvaležni za vsa vaša prizadevanja. Samo pridite še! Literarno-glasbeni večer SKK V novih 'prostorih Slovenske prosvete v ulici Trento je imel preteklo soboto Slovenski kulturni klub svoj prvi sestanek v tem letu. Do zadnjega kotička polna dvorana in topel sprejem celotnega programa pričata, da je večer lepo uspel. Na večeru so nastopali literati in glasbeniki. O prvih moramo izreči vso pohvalo, šibkejši pa so bili glasbeniki. Pogrešali smo melodioznost v izvajanju, ki dovede igralca in poslušalca v popolen svet harmonije. Čeprav je bilo izvajanje glasbenikov šibkejše, so pa literati toliko doprinesli k večeru, da nismo čutili šibkosti. Po kratkem predsednikovem nagovoru je Diomira Fabjan prečitala svoje delo: Toliko zvezd. Ni naim treba posebej 'poudariti, da je bilo delo Fahjanove ocenjeno za najboljše vsega večeTa. S slogom in jezikom njenega pisanja smo se že seznanjali v Literarnih vajah, v Veri in domu, kakor tudi na prejšnjih literarnih večerih SKK. Druga je nastopila Fonda Vijolica z izvajanjem Dveh variacij na slkladibo Schuberta 112. Fondova nas je kar presenetila, saj je z glasbene strani doslej nismo poznali. Nato se je predstavila Lida Debelli j« črtico Življenjska izkušnja in Prelec Elda z izvajanjem Livinove humoreske za klavir. Debellijevo že poznamo. Ima dar za psihologijo in socialna vprašanja sodobnosti. Franc Mljač se je spomnil obletnice ustanovitve lista Edinosti. Ob koncu so bile še razdeljene literarne nagrade za leto 1956. Razsodišče je ocenilo za najboljše delo v 'prozi Skrinjico Draga Stoike, za najboljše pesmit pa je •prejela nagrado Bruna Pertotova. Oba sla prejela denarne nagrade. Sledil je še raz- govor o družinski reviji Vera in dom. za katero člani SKK talko marljivo skrb? -svojimi literarnimi prispevki. Tak je bil prvi glasben o-literarni večer SKK v novem letu in v novih prostorih. Ti večeri postajajo vedno privlačnejši in kvalitetno popolnejši. Dve slikarski razstavi V galeriji Rossoni razstavlja akademski slikar Bogdan Grom svoja dela, ki so po večini slika našega Krasa, posebno Konto-vela, Proseka in okolice. V posebni tehniki »Bati k« je izdelal niz čudovitih lepih slik. Naša domovina diha s sten v Gromo- vi barvi. Podrobno bomo o razstavi še poročali, zdaj le opozarjamo na njo, da si jo lahko še vsakdo ogleda. V občinski galeriji pa razstavlja tudi naš slovenski rojak, slikar Lojze Spacal. Njegovo umetnost z abstraktno smerjo poznamo že iz njegovega dosedanjega dela. Tudi ta razstava je velika in zanimiva. Podrobneje pomo poročali. Komunistična uprava v Zgoniku zagovovrnica grozot na Madžarskem Preteklo nedeljo 13. t. m. je zgoniški obč. svet nadaljeval s svojim jesenskim zasedanjem in razpravljal o občinskem proračunu za tekoče leto. Med tem sita prišli na delovni spored tudi dve protestni resoluciji: a) o krivičnem zakonskem osnutku v škodo slovenskih šol na Goriškem in Tržaškem: h) protestna resolucija svetovalcev SL o dogodkih v Vzhodni Evropi. Prvi dve resoluciji sta bili soglasno sprejeti, medtem ko je resolucijo slovenske liste komunistična večina zavrnila. Zanjo so glasovali le naši svetovalci: gg. Milič Jožef, Henrik Doljak in Avber Alojzij. Resolucijo je v imenu opozicije predložil njen vidnejši predstavnik in nosilec SL za občino Zgonik g. Milič Jožef iz M. Repna ^obenem z odločno zahtevo, da se postavi na glasovanje in vnese v sejni zapisnik, kar se je tudi zgodilo. RESOLUCIJA Resolucija se glasi: Podpisani izvoljeni obč. svetovalci SL za občino Zgonik, predlagamo občinskemu svetu v odobritev sledečo resoluci jo: Ugotavljamo, da so zadnji dogodki v Vzhodni Evropi, kjer ječe narodi že deset let v najhujšem suženjstvu, kar jih pozna zgodovina, pretresli ves svobodni in še zasužnjeni st>et. I\i tu vprašanje kake strankarske polemike, temveč vprašanje morale in vesti vseh nas, ki živimo v svobodnem svetu in imamo dolžnost, da na najostrejši način obsodimo brutalni nastop kom. sovjetskih azijatskih čet proti svobodoljubnemu madžarskemu narodu. Opozarjamo na kričeče dejstvo, da so se uprli proti komunizmu in kom. režimom na Poljskem in Madžarskem prav delavci in študentje in to oni delavci, s pomočjo katerih je prišel komunizem na oblast, ker so spoznali, da so obljube komunizma prazne besede in prevara! Zavedajmo se, da sta svoboda in samo- stojnost za vse narode in posameznike nedeljivi prvini, zato je vsak atentat na te vrednote vse obsodbe in prezira vreden. Ugotavljamo, da so se anglo-francoske sile pokorile ukazu OZN in zapustile Sueški prekop, ki mora kot važna mednarodna morska pot služiti potrebam vseh narodov. Z ogorčenjem pa prisostvujemo obsodbe vrednemu dejstvu, da se. sovjetska vlada ni pokorila neštetim enakim pozivom ZN in da še dandanes strahuje z ognjem in mečem delavsko in kmečko ljudstvo žene in otroke —, ki zahtevajo neodvisnost, svobodo in pravice, ki jim gredo po božjih in človeških postavah. Zgonik, 13. jan. 1957. Podpisani: Milič Jožef Doljak Henrik Avber Alojzij Odločen nastqp svetovalcev SL proti komunističnim morilcem in tatovom na Madžarskem, ki so priterali delavsko in kmečko mladino na beraško palico, je potisnil tukajšnje zagovornike množičnih pokoljev ob zid. Obenem pa jih je prisilil, da so javno »zavzeli .-tališče«, kar je v takih olkoliščinah vedno nujno potrebno izsiliti. Poleg nekoga, ki je zagrizen brezbožnik, član GK-KP, je morilski pohod sovjetskih čet .proti neoboroženim delavcem v javnem govoru zagovarjal tudi drugi znani partijslki zagrizenee, ki pa se povrhu vsega smatra še za nekakšnega progresivnega »katolika« ter kot tak kljub vsem opominom sv. Cerkve trmasto vztraja v nevarni dvojni igri, s čimer katoliški stvari v zgoniški župniji več škoduje kot vsi obrekovalci duhovnikov sikupaj! Na njegove javne izjave v pTid boljševiških morij, kakor tudi na one, ki smo jih zabeležili v privatnih razgovorih z ljudmi, ki tega ko- Natečaj za naročnike in poverjenike 1. kdor dobi pot novih naročnikov. ki poravnajo celoletno naročnino za leto 1957 v teku meseca januarja, dobi v dar novi molitvenik Kristus Kraljuj ali pa Mohorjeve knjige za prihodnje leto 1958. 2. Med tistimi poverjeniki, kateri naberejo deset ali več naročnikov, ki bodo poravnali celoletno naročnino do 31. januarja. bomo izžrebali enega, ki bo šel zastonj na skupno romanje Marija Zeli v Av-st ri jo p ri h od n je j) olet je. 3. Med starimi in novimi naročniki, ki poravnajo naročnino do 31. jn-nuarja. bomo prav tako izžrebali enega za brezplačno romanje v Maria Zeli. 4. Med dosedanjimi poverjeniki, ki so prejemali po deset ali več izvodov KG. bomo izžrebali enega za romanje kot zgoraj. inunista od blizu poznajo, se bomo ob priliki še povrnili, ker menimo, da je ta kom. agent važen v toliko, v kolikor nam je nevaren. V ostalem pa so kom. oblastniki s t it ovci vred še enkrat nedvoumno potrdili, da bi talka gnusna početja, ki jih je obsodil ves civilizirani svet, ravno tako odobravali in moralno podpirali, če bi Se izvršila nad tukajšnjim našim ljudstvom, kot so odobravali (in še odobravajo!) vse, ikair se je zgodilo med vojno in po njej v Sloveniji in Jugoslaviji po morilski roki OF. In tega Zgoničani ne bodo nikdar pozabili. Našim gg. svetovalcem pa gre za odločen in zgodovinski nastop vse priznanje in pohvala, obenem z zagotovilom, da so nanje ponosni vsi naši trezni ljudje zgoniške občine, kot smo nanje ponosni mi. Zato jim kličemo: še mnogo sličnih javnih uspehov do popolne zmage nad brezbožnim komunizmom pri nas in v svetu sploh! Izšel je PASTIRČEK za mesee januar j V cerkvi sv. Ignacija V okviru svetovne molitvene osmine za zedinjenje cerkva ho na Travniku v cerkvi sv. Ignacija ob 9. uri maša v bizantinsko-slovanske m obredu. Sv. obhajilo se med to mašo nc bo delilo, temveč bo po maši. Za naše šole Prejšnji teden je poslanec Marangone iz Vidma poslal prosvetnemu ministru Rossiju interpelacijo, v kateri se zavzema za pravično ureditev slov. šol. Podobne korake je podvzel tudi pri goriških oblasteh, ki se strinjajo v potrebi po avtonomiji slov. šol. Fanfani ponovno v Gorici V nedeljo 13. januarja je ponovno obiskal Gorico tajnik demokršč. stranke poslanec Fanfani. V gledališču Verdi je imel pomemben govor, v katerem je predvsem izrazil svoje veselje nad . dobrim izidom zadnjih volitev na Goriškem. Števerjan Na novo leto smo doživeli Števerjanci izredno slavnost. Naš cerkovnik Ciril HI e- Dne 27. januarja - nedelja za katoliški tisk Neapelski dečki in njihov poglavar Neapeljski nadškof in kardinal Ascalesi je .strogo pogledal mladega duhovnika: »Preobleči se hočete v »seugnizza« pocestnega pobalina, tatu! To je nezaslišano! Nemogoče!« Duhovnik Mario Borelli, majhne postave in živahnih oči, se zravna: »Eminenca, to je edini način, da se lahko približam ubogim fantom. Naučil sem se njihovega narečja in življenja. Dovolite, eminenca, da vam razložim.« 2e par stoletij obstaja v Neaplju zanimiva in nenavadna družba /pocestnih pobalinov, znanih pod imenom »seugnizzi«. T« so ubogi otroci , zapuščeni od svojih staršev,, ki se potikajo po ulicah, prosijo miloščine in kradejo. Po zadnji vojni jc njihovo število znatno naraslo z nezakonskimi otroki, ki so jih zapustili ameriški vojaki. Danes je približno 3000 takih dečkov najboljših zaveznikov vlačug in tatov. ^Njihovo pozornost privlačijo zlasti turisti in pomorščaki, ki se v mestu začasno mudijo. »Z običajnimi sredstvi sc jim ne morem približati,« je vztrajal duhovnik. »Na vse .načine sem že iposkusil, toda brez uspeha. Če pa postanem njim enak, se mi • bo morda posrečilo.« Medtem ko je duhovnik govoril, se je kardinalu zjasnil obraz. Vedel je, da je duhovnik Borelli posvetil vso svojo dejavnost napolitanski mladini že od svojega posvečenja leta 1945. Tudi po tovarnah je od tedaj že mnogo komunističnih delavcev spremenilo svoje mišljenje po njegovi zaslugi. »Torej dobro,« pravi naenkrat kardinal. »Cerkev mora včasih vršiti svoj apostolat na najbolj nenavaden način. Toda bodite previdiii!« Skugniški delokrog okoli glavne postaje v Neaplju je z zanimanjem ogledoval novega »seugnizza«, ki je kazal biti izredno drzen. Njegova zunanjost ni puščala nobenega dvoma: umazani in raztrgani čevlji, raztrgane hlače, zamazana in razcapana srajca; na glavi pokrivalo brez oblike. O rokah in obrazu pa bi bilo težko reči, kdaj so bile zadnjič čiste. Po postavi in živahnih očeh so sklepali, da bo imel okrog 17 let. Znal je prositi miloščino tako ganljivo, da je vzbujal smeh. Bil je pa tudi sila robat. Nekega večera se mu približa vodja in zahteva polovico nabranega. Z vulkansko silo se novi »seugnizzo« zažene v nasprotnika in mu naloži toliko brc in udarcev, da jih je komaj mogel nositi. Od takrat je silno zra- sel njegov ugled pri drugih seUgnicih in dali so mu ime Vesuvio. To se je godilo pred 6 leti. Oče Borelli je bil podnevi profesor verouka, ponoči pa Vesuvio. Skozi 6 mesecev je spal na cesti kakor drugi seugnizi, pokrit s starimi časopisi, naslonjen na omrežje kletnih o-kene, od koder je prihajalo nekoliko toplote. V številnih razgovorih s tovariši, ob zauži vanju ostankov hrane iz konzervnih škatel, je Vesuvio skušal prodreti v njihovo psihologijo. Bil je med njimi v neprestani nevarnosti. Marsikateri policijski po-izvedovalec je pri njih končal svoje življenje ubit in vržen v morje. Ob najmanjšem sumu bi Vesuvia zadela enaka usoda. Toda Vesuvio je bil previden in kar je pri njih ugotovil, ga je napolnilo z velikim upanjem. Spoznal je, da v najbolj zagrizenem, propadlem seugnizu tli hrepenenje po domu, po ljubezni, po neki stalnosti... Ob neki priliki sporoči tovarišem, da je našel prostor za skupno bivališče v podrtiji cerkvice San Gennariello, ki po 'bombardiranju ni bila več obnovljena. »Policiji še na misel ne bo prišlo, da bi nas prišla tja nadlegovat,« je Vesuvio hitel prepričevati svoje tovariše, in najbolj nezaupni so mu dali prav. (Konec prihodnjič) de je obhajal petdesetletnico cerkvene službe. Nastopil jo je kot 21-letni fant točno 1. januarja 1907. pod tedanjim šte-verjanskim kuratom č. g. Jarcem. Sam prevzvišeni g. nadškof je izrazil slavljencu svoje čestitke s prisrčnim pismom. Pa tudi ni bilo na novo leto Števerjanca, ki bi se mu ne bil približal ter mu isikreno čestital. Saj lahko rečemo, da ni v Šte-'verjanu tako splošno priljubljene osebe kot je naš mežnar. Kaj čuda. saj je bil v dobi petdesetih let priča slovesnih in žalostnih dogodkov vsake števerjanske družine. Njegova življenjska pot ni bila lahka, vendar je znal vse prenesti z globoko vero in potrpežljivostjo. Prepričani smo. da mu ne bo petdesetletnica skalila vedrega obraza, kakor mu ga ni skalilo težko življenje. Želimo mu, da bi še nadaljeval svojo službo v čast Bogu in dobro duhovniji. Zato mu kličemo: Bog ga živi še na mnoga leta! PRVA SEJA NOVEGA OBČIN. SVETA Preteklo soboto dne 12. t. m. se jc vršila prva seja novoizvoljenega občinskega sveta. Na dnevnem redu je bila izvolitev novega župana in ožjega odbora. Za župansko mesto je odnesel absolutno večino glasov dosedanji g. župan Hermenegild Podveršič, ki uživa pri ljudstvu najširši ugled. Z ravnotako absolutno večino so bili izvoljeni v ožji odbor: g. učitelj Ciril Terpin, -prvi podžupan, g. Alojzij Hlede, drugi podžupan, g. Orlando Pušnar iz Jazbin, prvi namestnik in g. Ivan Koršič, drugi namestnik. Novoizvoljeni župan g. Podveršič je imel nato kratek nagovor na občinski svet, v katerem je s preprosto, a izkušeno besedo poudaril, da bo skrbel prav za vse občinarje, ne glede na njihovo politično pripadnost ali bivališče. Posebno je poudaril, da bo njegova skrb za Jazbine. Pozval je vse svetovalce k nesebičnem in požrtvovalnem delu za skupno korist šrteverjanske občine. V novem štever-janskem občinskem svetu so zastopane mlajše in starejše sile. Izkušnja starejših in navdušenje mlajših sta najboljše zagotovilo, da bo novi občinski svet res uspeval pri svojem delu, kar mu vsi Števerjanci voščimo in želimo. Voščilom se pridružujemo tudi mi. (Ured.). ŽABNICE Letošnji božični prazniki so bili v redu, ker smo imeli sneg. Brez snega za te praznike nekaj manjka., kot jc bilo to že par let sem. V cerkvi je bilo kar lepo, čeprav je prav za Božič precej pritisnil mraz. Silvestrovo je natreslo novega snega, novo leto pa je prineslo dež. Kljub temu, da smo v mrzlih krajih, imamo prav lepo število ljudi, ki so dosegli visoko starost. Doberdob V nedeljo dne 13. januarja 1957 je dramski odsek Slov. kal. prosvetnega društva iz Števerjana nastopil z Jalnovo dramo v štirih dejanjih »Srenja« v občinski dvorani v naši vasi. ('Ker nam primanjkuje prostora, prinesemo daljšo oceno prihodnjič. Ured.). V petek dne 18. t. m. priredi SKPD prosvetni večer posvečen VZHODNIM CERKVAM Večer bo v dvorani Mar. družbe na Placuti ob 20.30, Vstop prost. Dvorana bo zakurjena. OBVESTILA MED MOLITVENO OSMINO od 18. do 25. januairja bo v stolni cerkvi v Gorici vsak dan ob 6. uri sv. maša pri oltarju ftvetogorske M. B. s kratkim premišljevanjem o namenu molitvene osmine tistega dne. KULTURNI VEČER. V nedeljo za katoliški tisk bo v Domu Brezmadežne kulturni večer posvečen našemu tisku. Na sporedu bo tudi srečolov. Radio Trst A Nedelja. 20. jan.: 9.00 Kmetijska oddaja. 11.30 Veira in naš čas. 12.00 Oddaja za najmlajše. — 13.30 Glasba po željah. 17.00 Slovenski zbori. 20.30 Verdi: . PLES V MASKAH, opera v 3 dejanjih. 21. jan.: 18.00 Čajkovski: Serenada v C Duru. 18.30 Z začarane police. 19.15 Radijska univerza. — 20.30 Dalmatinske pesmi. 22.00 Slovenske balade. 22. jan.: 13.30 Glasba po željah. 18.10 Saksofonist Srečko Dražil. 19.15 Zdravniški vedež. 20.30 Slovenski oktet. 21.00 Johann Nestroy: TALISMAN, igra 6 slikah - igrajo člani Radijskega odra. 23. jan.: 12.55 Hrvatske pesmi. 18.30 Pisani balončki. 21.00 Obletnica ted-,la* 21.15 Skladbe Čajkovskega. 23.00 Romance. 24. jan.: 18.34 Poje sopranistka Anita Meze. 19.15 Šola in dom. 20.30 Zbor s Proseka-Kontovela. 21.00 Dramatizirana zgodba. 22.15 Mozart: Exultate, jubilate. 25. jan.: 13.30 Glasba po željah. 18.30 Z začarane police. 19.15 Radijska univerza. 20.30 Zbor Slovenske filharmonije. 21.00 Umetnost in priredi- tve v Trstu. 22.00 Iz svetovne književnosti in umetnosti. 26. jan.: 16.00 Utrinki iz tehnike in znanosti. 18.30 Glasba za naše malčke. 19.15 Sestanek s poslušalkami. 20.30 Arnič: Pesem planin. 21.00 Teden v Italiji. 22.06 Ritmične popevke. DAROVI ZA SLOV. ALGJZIJEVIŠČE: N. N. iz Gorice 6000: družina Pelicon 1500 lir. Bog povrni! Ag enzia ” ELLO” Via Mameli 8 - Telefon 52-65 GORICA VAM PRESKRBI vsakovrstne dokumente, potne liste in konzularne vizume; SESTAVLJA prošnje in prijave: POSREDUJE v prevozništvu in splošnih kupčijah. URNIK 9-12 in 15-18 Ob sobotah popoldne in praznikih zaprto. OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca : trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 7Ho davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici NAŠA ANKETA 1957 Da »Katoliški glasu izboljšamo vsebinsko in oblikovno, bi radi vedeli za želje in nasvete naših dragih bralcev in prijateljev. Zato se tu obračamo na Vas z vrsto vprašanj. Prosimo, da na dana vprašanja odgovorite v kar največjem številu, da bomo tako vedeli za želje in predloge tudi drugih, saj več glav več ve in več oči več vidi. Mi želimo, naj bi bil »Katol. glasa res glasilo vseh zavednih slovenskih katoličanov. Zato je naša želja tudi ustreči čim širšemu krogu bralcev in naročnikov. Tisti, ki se ankete želite udeležiti, napišite odgovor kar na priloženi list in ga tako izpolnjenega pošljite na uredništvo v Gorico ali v Trst. Za Vaš odgovor že vnaprej lepa hvala! UREDNIŠTVO VPRAŠANJA SO: 1. Kako dobivate ali kje kupujete »Kat. glasu?............................ Ali ga prejemate redno?................................................ 2. Ali ga daste brati tudi drugim?........................................ 3. Kateri članki Vas najbolj zanimajo in jih najprej preberete?........... 4. Ste zadovoljni s tedenskim političnim pregledom?....................... Imate kake želje glede tega? ........................................ 5. Berete uvodne članke?.................................................. Se Vam zdijo potrebni in koristni?.................................... 6. Želite, da na drugi strani še naprej prinašamo pridigo z nedeljskim evangelijem ter svetniki?................................................ 7. Je dovolj novic »Iz življenja Cerkve«, ter iz »Življenja naših ljudi«? 8. Imate radi podlistek? ................................................. Želite, da so podlistki kratki ali daljši?............................ 9. Ste kaj zadovoljni z našimi kulturnimi poročili?....................... 10. Včasih smo prinašali posebno rubriko »Gospodarstvo«. Si jo želite še? 11. Vas zadovoljuje Ženski kotiček?....................................... Si ga želite pogosto?................................................. O čem naj bi govorili? .............................................. 12. Vas zanimajo krajevne novice na 4. strani?............................ Si jih želite več in kakšne?.......................................... 13.Imate še kakšne druge želje in predloge glede našega lista? Kaj Vam v preteklosti ni ugajalo? Odgovorite brez pridržkov in brez ozirov.