Leto XXIv., št. 174 bezahlt Ljubllana, torek i. avgnsta 1944 Prek — Cena 1.— L upianuttToi Llnoliam, Cncanijen -u^« 5 Telefoo ta. 11-22. 31-23. 31-24 m>eiam oddelek > Lfubtiaaa, Pucamjcf* ulica 5 — Telefoo ta 31-23, 31-26 Podružnica Nove mesto i Ljubljanska cesta 42 Izključno zastopstvo a oglase b Italije io inozemstvo: UPI S. A-, MILANO Računi: a Ljubljansko pokrajine (Mi pcfcno-čekovnem zavodu ta. 17.749, n ostale kraje Italije. Serviao Cona. Cott. Post. No 11-3118 Iztiaja vaaH dan rasen ponedeljka. Mesečna naročnina 25 Ur. OrtdDtltvai Ljubljana — Puccinijeva oilca St. & Telefon St 81-22. 31-23 31-24. Rokopisi se oe vračajo We!f ere Aiisdehnimg des feindliehen Grossangriffs in der Normandie Erbiitterte Atmehrschlacht zwischen Karpathen und Fin-nisehem Meerbusen — In Itallen nur drtfiche AngriSe — U-Boote versenkten 22.floo BRT Aus dem Fuhrerhauptquartier, 31. Juli. Das Oberkommando der Wehimacht gibt bekannt: Der Feind dehnte in der Normandie sei-nen mit grossem Matertaleinsatz gefiihrten Grossangriff gestern auf die gesamte Front von siidvvesiliob Caen bis zur \Vestkuste der Halbinsel Cotentin aus. Die Kampfe wurden auf beiden Seiten mit inijner zu-nebmender Erbitterung gefiihrt. Siidlich Hottot vrarden alle feindliehen Angriffe zerschlagen. Beiderseits Caumont konnte der Feind einen tieferen Einbrueh in unsere Front erzielen. Eigene Gegenangriffe sind dort im Gange. Nordwestlich und westlich Torigni-sur-Vire scheiterten starke Durehbruchsversuche der Amerikaner. Mit besonderer Harte tobten die Kampfe sudlich Sourdeval und sudlich Cerences. Gegen den tief einjrebroehenen Feind sind Panzerverciinde zum Angriff angesetzt. Aus dem Raam nordlich Sourdeval sehlug sich eine voriibergehend von ihren Verb^n-dungen obgeschnittene Fanzerkampfgrup-pe der Waffen-SS zu nnseren Hauptkraf-ten durch. In der Nacht griffen Kampf verban de feindiiche Schiffsansammhingen vor der Orne- und Seine-Miindung ;>n. Der Feind verlor elf Flugzeuge. Im franzosisehen Raum vvurden 97 Ter-roristen im Karnnf niedcrgemacht. Deutsche Schneilboote griffen in der vergangenen Nacht einen feindliehen Ge-leitzug enter der englisehen Kiiste ostlich Eastbourne an und torpedierten drei gros-se Schiffe. Schweres Vergeltungsfeuer liegt fast un-nnterbrocben auf London. In Italien hat der Feind seinen Grossangriff auf Fiorenz imolge der erlittenen Verluste gestern nicht fortgesetzt. Er fiihr-te nur starke ortliche .Angriffe sudlich und siidostlich der Siadt. die unter hohen Ver-lusten zusamrnenhrachen. Im Osten wird zwischen den Karpathen und dem Finnischen Meerbusen weiter mit ausserster Harte gekampft. Im Karpathen-vorland scheiterten zahlreiehe feindiiche Angriffe. Bei Sambor schoss eine Panzer-division von dreissig angreifenden Panzern zwanzig ab. In verscbiedenen Abschnitten warfen unsere Truppen den Feind 5m Ge-genangTiff zuriiek. Im Raum von Warschau wurde in schweren Kampfen ein Durch-bruch starker feindlicher Krafte auf die Stadt verhindert. Nach Abwehr vviederhol-ter sowjetischer Angriffe auf Siedlce setz-ten sich unsere Truppen dort auf neue Stellungen weiter nordlich ab. Zvvischen dem mittleren Bug und Olita wurde die Front gehalten. Bei Kauen setzten die Bol-schewisten ihre Angriffe fort und konnten sich trotz zahen Widerstandes unserer Truppen der Stadt bemaehtigen. In Lett-land sind um Mitau und beS Birsen heftige Kampfe hn Gange. West?ieh Ostrow wnr-den bolschewistische Angriffe im wesent-lichen ab£rewie«en, An der Landenge von Narwa sehlugen unsere Divisionen zusammen mit Einhe^ten der Kriegsmarine auch gestern alle Durchbruehsversuche starker sowjetischer Krafte in harten Kampfen ab. Der Feind hatte besonders hohe Verluste an Menschen und Material. Scblachtgeschvvader setzten bei Tiefan-griffen zahlreiehe feindiiche Panzer und Geschiitze ausser Gefecht und zerstorten mehrere hundert Fahrzeuge. Ein nordamerikaniseher Bomberverband grfff gestern das Gebiet von Budapest sovvie einige andere Orte in Ungarn und Kroatien an. Deutsche und ungarisehe Luftverteidigungskrafte vernichteten 15 feindiiche Flugzeuge, darunter elf viermo-torige Bomber. Unterseeboote versenkten drei Hande's-schSffe mit 22.000 BRT, zwei Bewacher und ein Minenraumboot. Ženska delovna obveznost v Nemčiji Berlin, 31- JuL V sporazumu z državnim pooblaščencem za totalni poseg v vojno ministrom dr. Goebbelsom je Izdal generalni pooblaščenec za nameščanja delavcev Gauleiter Sauckel odlok, ki zvišuje starost za delo obveznih žensk od 45. na 50. leto. B$ji na Invazljskeni bojišča Bcrhr. 31. jul. Me-irarodni mformacils.-' urad javlja c dogodkih na invazijskem bojišču: Medtem ko je bilo včeraj na področju južno od Caena in vzhodno cd Orne v splošnem mimo. so pričeli Britanci na področju pri Caumontu napad proti jugu s številnimi pehotami d^viz^jsrrri in dvema močnima okkjpniškima oddelkoma. Napad so podpirali močni oddelki lovskega letalstva, ki je poseglo predvsem v borbo proti nemškim topniškim in ck'opiiiškim ob-taiiibn m postojan-^ro. V večumem ogorčenem boju je uspelo Britancem zasesti 4 km ozemlja. Hudi boj' v vdomem mestu so trajali še pozno v noč. Na področju pri St. Loju so ?e krvavo izjalovili močni napad: ameriških oklepnikov in pehote. Zapadno od Vire je bij posebno močan pritisk številnih ameriških napadalnih div-.zij med Percyjem in normansko zanadno obaio. Tam je prišlo na širokem bojišču do hu-iih, izprememb polnih bojev, ki so trajali vso noč in danes dopoldne oživeli z vso silovitostjo. Včeraj je nemška obramba uničila na tem odseku 43 težkih oklopnikov. Pretresljiv dogodek saa londonskem dirkališču — Porazen vtis na žeste — Než boljše na deželi ?ene\'a. 31. jul. Angleži tedniki in dnevnik: objavljajo poročila o neprestanem obstreljevanju južne Anglije z letečimi bombam;. »Picture Pest« ima pod naslovom »London pod ognjem« obširno poročilo o obstrelje-V 11! Londona z »V 1««. V tem članku opi-drgodek na nekem dirkališču tik pred pričetkom dirke, ko je nenadoma priletela 1 ča rvomba. treščila na tla in eksplodirala. 7 pravi: »Dirkališče je bilo polno gledlal-. Vse je napeto pričakovalo pričetek dirke. Ob totalizatorju je bilo mnogo ljudi, ki so stavili. Vladala je velika poletna vročina. Nenadno se zasliši po radiu: Pozor, pozor! Pr "M.ižuje se »V 1«-! Oddaljen je še 5 milj. p-nraviite se vsi! Vsi obiskovalci dirke so strmeli v jasne nebo ter obračali svoje po-plede v isto smer. Tedaj se oglasi zvočnk: A 1« je hi! Leti preko nas. Nekaj ljudi je pokleknilo, drugi so se zvili v klopčič. neka-ter' so ležali plosko na zemlji. Vse je bilo na smrt preplašeno. Zavladala je smrtna tišina in čul se je le zamo'kel ropot »V 1«. Spet f.- i« oglasil zvočnik: »V 1« leti preko nas... re čakajte, motor se je ustavil, ne pre-->aknrte se! Vsak je štel 1, 2, 3. 4 in tedaj te je cula s^lna detonacija.« Slike, ki sprem-l;ajo to besedilo kažejo mračne in zaskrbljene rbraze notranjega ministra Morrisona. držar-nega podtajnika Ellerra Wilkinsena ter nekaterih vediriih mež angleške C-vilne obrambne organizsicije. Vsi gledajo zelo zaskrbljeno, ko Si ogledujejo povzročeno škodo. Charles Graves je v angleškem tedniku »Spliere« opisal učinek leteče bombe na I denčane. Posebno ženske težko prenašajo r ,-ade »V 1«. V leteč; bombi vidijo vražji roj. kj jim ogroža bodočnost in življenje, .'eliko število angleških žena se mnogo bolj boj; »V 1« kakor pa starih bomb. Ko prično pad;tj leteči bombe imajo ženske občutek, kakor da so brez vsakega varstva, da so jih zr>rn:sti'i vsi, celo njih lastni možje. Nadalje p še Graves. da se pri eksplozijah »V 1« često vidi, kako se zrušijo celi stanovanjski bloki, kakor bi bili iz igralnih kart. Psihološka stran pa se je poslabšala s tem, da ima London cd pričefka napadov »V 1« ne le ponoči, ampak tudi podnevi letalski alarm. Ravno alarmi podnevi pa Lcndončane ne le hudo motijo, marveč jim popolnoma uničujejo živce Res je sicer, da So se Londončani že neko-Fko privadili, vendar ne pomeni to nič drugega, kakor da se oni. ki hodijo po londonskih ulicah proti jugu stalno ozirajo v nebo, eni pa. ki gredo poti severu, pa se pogosto-ma obračajo in prav tako strmijo v nebo. Poročevalec lista »Yorkshire Post« poroča, kako učinkujejo napadi z »V 1« na podeželsko prebivalstvo južne Anglije. Na deželi je mogoče dobro opazovati polet »V 1«. Opar zovanja so pokazala, da ne ovira letečih bomb niti slabe vreme niti veter. Stalno se čuje v zraku brnenje in. čim se pojavi leteča bomba, prično vse protiletalske baterije v okolici divje streljati. Pri tem je pa letečo bombo podnevi zelo težko opaziti. Ko se približuje. nastopita dva trenutka napetosti. Prvi, ko je »V 1« nad glavo in ko se čuje divje streljanje protiletalskega topništva in lovcev, ki hočejo uničiti »V 1«. Prebivalstvo &e takoj po možnosti potk rije. Potem nastopi drugi napeti trenutek, ko je bomba odleteVa dalje in ko vsi napeto poslušajo, kdaj bo prenehal ropot motorja in bo nato v nekaj sekundah nastala eksplozija, ki jo je slišati 10 milj daleč. Kdor čuje brnenje motorja, samo upa. da bo leteča bomba dksplodirala nekje na "prostem Zaključno meni poročevalec, da je »V 1" nedvomno zelo nevarne orožje. Pred kratkim so Nemci ponovno povečali brzino letečih bomb Stockholm, 31. jul. Kakor poToča Reuter, je nastala na Paddingtonovem kolodvoru v Londonu v soboto največja zmešnjava Velike množice z kevčegi so zaprle glavni vhod na postajo tako. da ljudje niso mogli ne naprej ne nazaj. Nastopiti je morala policija na konj'h. londonske podzemske železnice pa so morale ustaviti prodajo kart v smeri proti tej posta ii. V poslednjih dveh dneh Amsterdam, 31. jul. Britanska poročevalska služba je objavila: V soboto in v noči na nedeljo so sie nadaljevali napadi z letečimi bombami na južno Anglijo in na področje velikega Londona. Stockholm, 31. jul. Kakor poroča londonska informacijska služba, so preletele v noči na ponedeljek leteče bombe na južno Anglijo in londonsko področje. Nastale so izgube med prebivalstvom in škoda. Stockholm, 31. juL V Londonu so včeraj uradno objavili, da so v zadnjih 24 urah nemške leteče bombe padale na južno Anglijo in na London, pa da so nastale izgube med prebivalstvom in škoda. Japonska letalska ofenziva v Kvangsiju šanghaj. 31. jul. Japonska bojna letala so napadla' v petek zvečer letališče v Kvejlinu v pokrajini Kvangsiju, ki je eno najpomembnejših oporišč ameriškega letalstva v čungkinški Kitajski. Uničenih je bilo nad 50 sovražnih letal, kakor pravi neko japonsko vojno poročilo, medtem ko so bile vojaške naprave hudo poškodovane. Pri istočasnem napadu na neko drugo letališče južno od Kvejlina je bilo močno poškodovanih nadaljnjih 10 sovražnih letal. Dalje so bombardirali Japonci letališči v Tančuku in Vučovu v vzhodnem Kvangsiju. Japonski oddelki so se vrnili s svojih poletov brez izgub. Mikolajczyk v Teheranu Stockholm, 31. juL »Observerc poroča, da čaka predsednik poljske begunske vlade Mikolajczyk v Teheranu na Stalinovo vabilo. Mikolajczyk je baje pripravljen pristati na sovjetske zaheteve glede mej. List pripominja, da so sedaj poljski zastopniki v Londonu mnogo bolj pripravljeni sprejeti v vladno koalicijo boljševikom prijazne elemente, kakor so bili prej. Bern, 31. jul. Londonski časopis »Tat« beleži o Mikolajczykovem potovanju v Moskvo: Mikolajczykovi razgovori z Edenom in Churchillom in vvashingtonska poročila kažejo, da poljska vlada ne more računati z britansko-ameriško podporo. Britansko časopisje je javno odpravilo sleherni dvom o tem, da je Stalin Londonu važnejši kot Mikolajczyk. „Times" o poljskem vprašanju Stockholm, 30. jul. Londonski »Times« se bavijo v uvodniku in v posebnem poročilu svojega moskovskega dopisnika s polj-sko-sovjetskim vprašanjem Dopisnik piše: V poljskih krogih v Moskvi računajo s premostitvijo nasprotstev med demokratičnimi elementi v poljskem političnem življenju v in izven dežele, pri čemer mislijo na odcepitev levega krila poljske emigracije in njegov prehod k »narodnemu osvobodilnemu odboru«, ki je pod komunističnim vodstvom. Dopisnik pripominja, da so boljševiki Poljakom v Moskvi jasno povedali, da pozdravljajo takšen razvoj. Uvodnik odobrava solelovanje Poljakov, ki so pripravljeni delati z boljševiki. članek izraža nato pomisleke glede teritorialnih pridržkov komunističnega poljskega odbora, ki je zahteval nemško ozemlje do Odre. Kaže, da so povzročile te zahteve v angleški javnosti hudo vznemirjenje, posebno ker v Londonu šele sedaj spoznavajo, da pomeni načrt komunističnega poljskega odbora ne le premestitev poljskih mej marveč razširjenje mej Sovjetske zveze do Odre. To vznemirjenje se opaža tudi v tem članku, ki trdi, da ne predstavlja sporazum med Mcskvo in poljskim odborom nobene dokončne rešitve. Nadalje pravi članek, da te poljske zahteve niso dokončne. Razen tega se ne more zagotoviti poljska varnost le s poljsko akcijo ln tudi ne z razširjenjem poljskih mej daleč preko poljskih jezikovnih narodnostnih meja, marveč da morajo zavezniške velesile sprejeti vso potrebno odgovornost. Povratek finskega poslanika vi Washingtona v Helsinke Helsinki, 31. jul. Doselanji finski poslanik v Washingtonu Hjalmar Procope je dospel v nedeljo v Helsinki. Na letališču so ga sprejeli zastopiniki vlade kakor tudi zastopniki finske oborožene sile. Poslanika Procopeja je sprejel v večernih urah predsednik Ryti ter se z njim razgovarjal v navzočnosti predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra Ramsayja. Finskemu časopisju, ki je danes priobčilo slike o prihodu poslanika v Helsinki, je izrazil svoje veselje da se je po pet Ln pol letni odsotnosti zopet vrnil za nedoločeni čas domov. Smešna »pojasnila" Ženeva, 31. julija. Londonski »Star« objavlja poročilo nekega vojnega poročevalca, ki je obiskal taborišče nemških ujetnikov v Zedinjenih državah. V tem poročilu »pravi med drugim naaslednje: »V ujetniškem taborišču vladata čistost in red. To je prvi vtis, ki ga dobi obiskovalec. Poseben vtis pa napravi odlična disciplina. Možje odgovore kratko in jedrnato, so ponosni in nedvomno prav nič potrti. Kadar korakajo v strnjeni vrsti, bodisi k športu ali na delo, pojejo svoje pesmi o borbi in zmagi. Neprijetni pa postanejo Nemci, kadar kdo meni. da jim mora kaj »razjasniti«. Ničesar nočejo vedeti in takoj prekinejo vsak razgovor. Velika zmota je, če domnevamo, da bi Nemci radi vedeli za naše mišljenje o vojni. To jih prav nič ne zanima, ali pa ravno tako malo kakor naše pripovedke o »svobodi« in »demokraciji«. Temu se oni le smejejo.« „Oblfube angleške v*ade prazne krilatice" Stockholm, 31. julija Angleška vlada je izdala zakon o obnovi Londona in dežele, ki ga je označil londonski delavsko- name-ščenski svet za »cinično prevaro«. Ta zakon naj bi zaščitil zasebno last pred vsemi povojnimi obnovitvenimi načrti. Skrbi občin za gradnjo zdravih stanovanj so bile postavljene s tem pred nepremagljivo oviro. »Dom za junake«, škandal iz leta 1914-1918. je doživel novo izdajo. Obljube in obveznosti angleške vlade so prazne krilatice Vsa socialna izboljšanja prve povojne dobe. ki bi vzbudila v prebivalstvu smisel za borbo in žrtve, je ta zakon izdal na najbolj nesramen način Tako torej trde londonska nameščenskj. društva. Mnogo je besed in ogorčenih gest., toda ne zgodi se nič. Angleški narod je ponvrjen spričo tak;h odločitev, z upa-nnem, da jim bod* sledila dejanja. Društva pa. ki obtožujejo vlado ciničnih Dre-var ,so v resnici le ventili, ki propuščajo paro v prilog demokraciji. Avstralske izgube šanghaj, 29. jul. Kakor uradno poročajo, znašajo skupne izgube avstralske armade, mornarice in letalstva do 31. marca t. 1. 81.260 mož. — To je vsekakor visok krvni davek, ki so ga morali plačati Avstralci do letošnjega marca za angloameriško vojno. V to število pa še niso vračunane relativno najvišje izgube, ki so doletele Avstralce ter ostale od Angloameričanov v vojno pritegnjeni narodi od marca t. 1. na italijanskem bojišču. Nadaljnje razširjenje sovražnikovega velenapada v Normandiji Ogorčena obrambna bitka med Karpati in Finskim zalivom — V Italiji le krajevni napadi — Podmornice potopile 22.000 ton ladjevja Fiihrer jev glavni stan, 31. JuL Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Sovražnik je včeraj v Normandiji razširil svoj velenapad« ki ga je izvedel z veliko množino materijala, na vse bojišče južnozapadno od Caena do zapadne obale polotoka Cotentina. V teh bojih se borita obe strani s stalno naraščajočo srditostjo. Južno od Hcttota so bili razbiti vsi sovražni napadi. Na obeh straneh Caumonta je dosegel sovražnik globlji vdor v naše bojišče. Nemški protinapadi so se tam pričeli. Severnozapadno in zapadno od Torigny sur Vireja so se izjalovili močni ameriški pro-bojni poizkusi. S posebno silovitostjo so vzdivjali boji južno od Sourdevala in južno od Cerences a. Proti globoko vdrlemn sovražniku so prešli v napad oddelki oklopnikov. S področja severno od SourdevaJla se je prebila neka oklopniška skupina vojne SS, ki je bila začasno odrezana od svojega zaledja, do naših glavnih sil. Ponoči so napadli bojni oddelki zbirališča sovražnih ladij pred izlivom rek Orne in Seine. Sovražnik je izgubil 11 letal. Na francoskem ozemlju je bilo v boju ubitih 97 teroristov. Nemški brzi bojni čolni so napadli v pretekli noči sovražno spremljavo pred angleško obalo vzhodno od Eastbournea ter tor-pedirali tri velike ladje. London je skoraj neprestano v maščevalnem ognju. V Italiji sovražnik včeraj ni nadaljeval svojega velenapada na Firence zaradi pre-stanih izgub. Izvedel je le močne krajevne napade južno in južnovzhodno od mesta, ki so se pa izjalovili 7. velikimi izgubami. Na vzhodu traja borba med Karpati in Finskim zalivom še nadalje z izredno silo. Na Karpatskem predgorju se je izjalovilo mnogo sovražnih napadov. Pri Samborn Je uničila neka oklopniška divizija od 30 napadajočih oklopnikov 20 oklopnikov. Na različnih odsekih so vrgle naše čete sovražnika s protinapadi nazaj. Na področju pri Varšavi je bil onemogočen v težkih bojih prodor močnejših sovražnih sil proti mestu. Ko so bili odbita ponovni sovjetski napadi na Siedlce, so se nače čete tam umaknilo na nove postojanke nekoliko proti severu. Med srednjim Bugom in Olito smo obdržali svoje postojanke. Pri Kovnu so nadaljevali boljševiki svoje napade ter so se polastili mesta kljub ogorčenemu odporu naših čet. Na Le tonskem so ogorčeni boji za Mi ta v o in pri Biržaju. Zapadno od Ostrova so bili sovjetski napadi v glavnem odbiti. Na ožini pri Narvi so odbile naše divizije v hudih bojih s sodelovanjem edi-nic vojne mornarice tudi včeraj vse p robo j ne poskuse močnih sovjetskih sil. Sovražnik je imel posebno velike izgube ljudi in materiala. Jate borbenih letal so uničile v nizkih poletih mnogo sovražnih oklopnikov in topov in razdejale več sto vozil. Oddelek severnoameriških bombnikov je napadel včeraj področje Budimpešte kakor tudi razne kraje na Madžarskem in Hrvatskem. Nemške in madžarske letalske obrambne sile so uničile 15 sovražnih letal, med njimi 11 štirimotornih bombnikov. Podmornice so potopile 3 trgovinske ladje z 22.000 tonami, 2 stražni ladji in 1 iskalca min. Boji na vzhodnem bojišču Berlin, 31. julija Težki napadi ameriških čet v Normandiji imajo predvsem ta namen, da bi se invazijske čete za vsako ceno operativno lahko svobodno razvile. Na vzhodnem bojišču pa hoče nemško vodstvo nasprotno ohraniti svojo svobodo delovanja ter s tem obvladati celotno bojišče. Nemško vojno vodstvo hoče prizanašati ljudem ter pridobiti čas. dokler ne bodo prišli do izraza veliki protiukrepi na bojišču ter v domovini proti sovražniku, ki se izrablja ob odporu nemških grenadirjev. Boji v petek so bili v glavnem osredotočeni na zapadni obali Sana, na področju vzhodno od velikega kolena Visie ter v Litvi. V Karpatskem predgorju so odbile nemške čete južno in južnozapadno od Lvova močne sovražne napade. Dalje proti zapadu so prešle nemške čete po uspešni obrambi sovražnih sunkov na zapadni obali srednjega teka Sana k odločnim protinapadom. V težkih bojih so razbile sovjetske napadalne oddelke ter ustavile s tem močno proti zapadu pritiska-jočega sovražnika. Vzhodno od velikega kolena Visle so pritisnili boljševiki z močnimi silami ter večkrat brezuspešno napadli nemška predmostja. Ponesrečil se je tudi njihov prvi poskus, da bi prešli reko Visla Glavne napade je usmeril sovražnik na tem področju proti severu in severovzhodu. Južnovzhodno od Varšave in zapadno od Siedelc so se v hudih obrambnih bojih izjalovili vsi boljševiški napadi Izjalovili so se boljševiški napadi tudi dalje proti vzhodu. Zapadno in severnozapadno od Bialistoka so Nemci s protinapadi razbili sovjetske napadalne kline. Zapadno od Grotina in zapadno od Olite so se razvili nemški napadi. Razen ob Sanu in zapadno od Visle so boljševiki poskušali prebiti nemške črte tudi sevemovzhodno od Kovna. Nemci so jih ustavili na novih obrambnih črtah. Sovražnik je pričel nove operacije zapadno im severno od Poneveža. Prvi sunek je dosegel že v sredo mesto Savli, katerega posadka se je prebila na nove postojanke na zapadu ter v Mitavo. V četrtek so boljševiki pognali drugi napadalni klin proti severu, vendar so bili s protinapadi odbiti. V petek so se izjalovili nadaljnji sovjetski sunki ob nemških zaščitnih postojankah pred mestom. Za zajezitev sovražnega prodiranja v Litvi je bila sever-novzhodno od Poneveža urejena nova zaporna črta. Med Dvino in Finskim zalivom je bilo v borbi proti mestoma močno pritiskaj očemu sovražniku uničenih mnogo sovjetskih oklopnikov. Napačni računi Ankara, 31. jul. »Sen Posta« pravi v nekem članku, da je huda napaka, če bi se smatral umik na vzhodu za razsulo nemške vojske. Boljševikom se kljub njihovi premoči ni posrečilo obkoliti ali uničiti večjih delov nemške vojske. Nedvomno nemško vrhovno vodstvo sistematično odmika svoje Bile. Nov poraz Britancev pred Firencami Berlin, 31. julija. Br.tance je doletel v petek na italijanskem bojišču nov hud poraz. Po najtežji topniški pripravi in s podporo številnih oddelkov bojnih letal ln oklopnikov so pričeli v zgodnjih jutranjih urah napad južno od Firenc, da bi z novimi silami ponovno poskusili proboj proti Firencam. Sovražnik pa je naletel tudi tokrat :«a nezmanjšan odpor nemških grenadirjev, oklopniških grenadirjev ter padalskih lovcev, ki so mu prizadejali kljub tropični vročini krvave izgube. Ves dan so se ponavljali silni sunki 8 divizij, toda sovražniku se nikjer ni posrečilo zavzeti tudi le ped zemlje. Branilci so deloma že pred svojo glavno bojno črto odbili vse sovražne napade. Z naglimi protinapadi so popolnoma odpravili vse vdore, ki so jih Britanci dosegli spočetka, tako da so bile zvečer vse postojanke zopet trdno v nemških rokah. Sovražnik je utrpel tudi tokrat izredno velike izgune ter je bilo med drugim uničenih 20 njegovih oklopnikov. Na ostalih odsekih italijanskega bojišča so se omejili Američani na za pa dnem obalnem področju. Britanci pa ob jadranski obali le na krajevne izvidniške sunke, ki so bili vsi odbiti. Berlin, 31. jul. Mednarodni poročevaisk: urad poroča o bojih na italijanskem bojišču-Na italijanskem bojišču je prišlo včeraj le do bojev krajevnega pomena Prodora do renc Birtanc tudi včeraj niso mogli izvoje-vati zaradi izredno težkih izgub prejšnjega dne Tam so se mera 1 j zadovoljiti s krajevnimi akcijam: in so sicer zasedli majhen kraj od tam n kakor nisc mogli dalje proti t-everu Obseg pregrupjcije v britanskem taboru ra kaže. da so bile izgube prejšmcga dne izredno velike in da jih bodo sedaj nadomestil1' z rezervnimi oddelki. PsSevnl stolp v Piši v nevarnosti Berlin, 31. julija. Eden najbolj znamenitih spomenikov zapada, ki jih sedaj ogrožaj© vojni dogodki v Italiji, je nedvomno stolp v PisL Angloameriške baterije so naperile svoje topove na to svocjev*stno umetnino, ker trde, da uporabljajo Nemci poševni stolp kot opazovališče, čeprav so Nemci objavili, da temu ni tako. Prav tako kot v primeru samostana Monte Cassino, se sedaj Britanci in Američani prav nič ne sramujejo uničiti in razrušiti ta kulturni spomenik. Na nemški vojaški strani pa še enkrat najodločneje ugotavljajo, da ne uporabljajo stolpa v Pisi za opazovališče in da v njegovi bližini ni nikake vojaške naprave. Krivda za uničenje tega edinstvenega in nenadomestljivega kulturnega spomenika bo torej le angloameriška. Bornimi proti fašistom Milan, 30. jul. Kakor javljajo iz Rima, je ustanovila Bonomijeva lutkovna vlada vrhovno sodišče, ki bo sodilo vojake in vodilne osebnosti fašističnega režima. Za izvedbo kazenskih ukrepov proti fašistom in očiščenje uprave fašističnih elementov je bil določen kot komisar bivši zunanji minister iz liberalne dobe grof Sforza. Bonomijeva vlada je sedaj razširila očiščevalno akcijo na fašistične elemente na vsem področju Italije, ki so jo zasedle zavezniške čete. Kot simbolični akt popolnega iztrebljenja fašizma so uničili v Rimu na Kapi-tolu nagrobni spomenik v fašistični revoluciji padlih borcev. Ta spomenik so postavili fašisti 1. 1926. Bonomijeva vlada je nadalje na svoji poslednji seji sklenila odpraviti smrtno kazen. Brezverci v Italiji Trst, 31. jul. Italijanski odbor brezvercev, ki je bil pred kratkim osnovan v Rimu, Je izdal, kakor poroča fašistična »Italia Re-publicana«, oklic na italijanski narod, v katerem pravi med drugim: »Italijani, v tako zvanem večnem mestu je bil ustanovljen italijanski odbor brezvercev. Naš spored se glasi: Konec z vero! Onemogočite duhovščino! Ona je naš sovražnik. Italijani, Boga ni! On je izum duhovnikov ln škofa, ki vlada v Rimu. Zažgite cerkve! Uničite slike malikov!« se sestane z zastopnikom indijskih muslimanov Bangkok, 31. Jul. Kakor Javlja agencija Reuter, je sprejel predsednik muslimanske lige Jinah Gandijevo vabilo, da se poraz-govorita o indijskih vprašanjih. To je Izjavil Jinah na nekem zasedanju indijske muslimanske lige. Hrvatski in savojski komunisti v Istri Sodelovanje slovenskih komunistov v Pri-morju s savojskimi komunisti za komintern-eke ali sa vojske, ne pa za slovenske narodne cilje, je pred vso slovensko javnostjo že močno razgaljeno, kar je imelo za posledico, da so se naši primorski rojaki, ki so bili ujeti v komunistične mreže z narodnimi in osvobodilnimi gesli, začeli množično odvračati od OF in vsega njenega početja. Enak položaj n razvoj iakr.T v slovenskem Primorju se kaže v hrvatski krajih Istre, kjer so se na breznarodni osnovj redki hrvatski brezdomovinci enako povezali s sa vej slami komunisti. Ta mednarodna »narodno osvobodi' na« hrvatsko-sa vojska skupnost v Istri izdaja listič »Glas Istre«. V številki tega iitiča z dne 5. julija t. L čitamo tudi tole: »6. maja je padci pri Vrsaru v okraju Poreč tovariš Aldo Negri. Po padcu fašizma je takoj pristopil k narodno-osvobodilnemu pokre-tu... Postal je član NOO za Istro in svetnik ZAVNOK-a... Aldo Negri si je pridobil velike zasluge pri osnovanju NOO v mestih z italijansko večino prcb;valstva... Aldov lik stoji kot svetla ognjena baklja pred italijan- B| D V mesecu avgustu 1944 bodo delili trgovci v mestu Ljubljani svojim stalnim odjemalcem racionirana živila po naslednjih določilih: L Na osnovno živilsko nakaznico, ki jo je izdal Mestni preskrbovalni urad v Ljubljani: dnevno po 225 g kruha na odrezke za kruh; potrošniki, ki nabavljajo moko namesto kruha, bodo prejeli; na 15 dnevnih odrezkov po 186 g enotne moke (skupno 2790 g), na 10 dnevnih odrezkov po 186 g ržene moke (skupno 1860 g), na 6 dnevnih odrezkov po 337.5 g koruzne moke (skupno 2025 g). Obenem z moko bodo prejeli za ves mesec tudi 34 g kvasa (na posamezni odrezek odpade po 1.1 g). Na odrezke, na katere nabavi potrošnik kruh, pripada kvas samo peku, ne pa potrošniku. Pri nakupu moke na že delno izrabljeno nakaznico velja razmerje: na 3 dnevne odrezke enotna, na 2 ržena ter na 1 odrezek koruzna moka. Nadalje bodo prejeli potrošniki mesečno: 1000 g testenin. I9<50 g riža in 1000 g enotne moke, vse skupaj na odrezke za živila za juho; na posamezni odrezelk odpade po 32.3 g testenin, 32.3 g riža in 32.3 g enotne moke; 500 g sladkorja; na posamezna odrezek odpade po 50 g; 0.5 (pel) del olja skupno na 4 odrezke, ki nosijo datum 1., 2., 9. in 10. avgust. Na vsak posamezni odrezek odpade po 1.25 cl olja. Ker je bila razdeljena zaseka za mesec avgust že na julijsko nakaznico, vseh ostalih 27 odrezkov za mesec avgust Prevod ne bo priznal. Vendar pa opozarjamo vse potrošnike, naj teh odrezkov ne uničijo predčasno, temveč naj ostanejo odrezlki skupaj z glavo nakaznice. 390 g soli; na vsak posamezen odrezek odpade po 75 g soli; 0.5 (pol) litra kisa na odrezek »Avg-26«; 1 škatlica vžigalic na odrezek »Avg-23«; 100 g pralnega mila; na posamezen odrezek odpade po 50 g. Za nakup mesa je določenih 16 odrezkov od »Avg-1« do vključno »Avg-16«. Delitev mesa bo objavljena vsakiikrait v časnikih. 2. Na nakaznico za pridelovalce kmšnih žit: po 40 g kvasa na odrezek »105« in »106«, skupno 80 g kvasa. 3. Na dodatno živilsko nakaznico za ročne delavce (R. D.), na dodatno živilsko nakaznico za znvodarje (Z) in na dodatno živalsko nakaznico za noseče žene (N): dnevno po 150 g kruha na odrezek za kruh; pri nakupu moke namesto kruha prejmejo potrošniki: na 15 dnevnih odrezkov po 124 g enetne moke (skupno 1360 g), na 10 dnevnih odrezkov po 124 g ržene moke (skupno 1240 g), na 6 dnevnih odrezkov po 225 g koruzne moke (skupno 1350 g). Pri nakupu cele količine moke prejmejo obenem z moko tudi 24 g kvasa (na en dnevni odrezek odpade po 0.8 g kvasa). 4. Na dodatno živilsko nakaznico za delavce pri težkih del?h (T. D.): dnevno po 250 g kruha na odrezek za kruh; pri nakupu moke namesto kruha prejmejo potrošniki: na 15 dnevnih odrezkov po 206.5 grama enotne moke (skupno 3097 g), na 10 dnevnih odrezkov po 206.5 g ržene moke (skupno 2065 g), na 6 dnevnih odrezkov po 375 g koruzne moke (skupno 2250 g). Pri nakupu cele količine moke prejmejo obenem z moko tudi 38 g kvasa (na en dnevni odrezek odpade po 1.2 g kvasa). Nadalje prejmejo mesečno: po 100 g riža na odrezke za riž in testenine št. 1, 2, 3 (skupno 300 g) ter po 100 g testenin na odrezke za riž in testenine št 4 5 in 6 (skupno- 300 g). 5. Na dočatno živilsko nakaznico za delavce pri najtežjih delih .'N. T. D.): dnevno po 350 g kruha; pri nakupu moke namesto kruha prejmejo potrošniki: na 15 dnevnih odrezkov po 2S9.3 g enotne moke (skupno 4340 g), na 10 dnevnih odrezkov po 289.3 g ržene moke (skupno 2893 g), na 6 dnevnih odrezkov po 525 g koruzne moke (skupno 3150 s). Pri nakupu moke namesto kruha prejmejo obenem z moko tudi 53 g kvasa (na en dnevni odrezek odpade po 1.7 g kvasa). Nadalje prejmejo mesečno; po 100 g riža na odrezke za riž in testenine št. 1, 2 in 3 (skupno 30A g) in po 100 g testenin »a odrezek za riž in testenine št. 4, 5 in 6 (skupno 300 g). Delitev dodatnega deleža maščob ter morebitnih drupih živil na dodatni živilski nakaznici T. D. in .N. T. D. bo pravočar*io ofcjav^jena v časnikih. 6. Na dodatno živilsko nakaznico DoMa. (za otroke d« 3 let), veljavno od 1, 8. 1944 (brez pre^snjenih vodoravnih črt); 500 g sladkorja na odrezek »a 1«. 7. Na dodatno živilsko nakaznico Do.Mb fca otroke od 3—9 let), veljavno od 1. 8. 1944 (brez pretiska); Morebitna delitev živil bo objavljena pravočasno v časnikih. 8. Na dodatno živilsko nakaznico Do.Mc. (za m1ad'ino cd 9—18 let), veljavno od 1. 8. 1944: na odrezek »c-47«: 620 g enotne moke, 413 g ržene moke, 450 g koruzne moke ter 8.g kvasa, skim in hrvatskim narodom Istre, ki ga enake ljubita...« Na drugih mestih istega g'asila čitamo: »Tu v bližini je bila naša 'taljmska četa. . Naši hrabri italijanski borci...« Ob teh vrsticah vprašujemo, za kakšne »narodno osvobodilne« cilje istrskih Hrvatov se je boril italijanski komunist? Katera je pot, ki jo osvetljuje hrvatskemu narodu Istre Aldo Negri kot »svetla bakla?« To da je bil Negri član ZAVNOH, nič ne pove in ni nikako poroštvo za narodno svobodo istrskih Hrvatov, ker so cilji, za katere se bore savojski komunisti na slovenskih tleh v Primorju skupno s slovenskimi brezdcmovhci dovolj znani. Savojski komunisti, kj imajo v mnogih slovenskih in hrvatskih predelih vsled dotoka iz drugih pokrajin premoč nad slovenskimi in hrvatskimi, dobro vedo da jim to sodelovanje ni nevarno in ne more škodovati, marveč le koristiti T-v ;es nioo in nevarnost, bi je z njo'združena, so spregledali naš; rojaki v slovenskem Primorju in spregledujejo sedaj tudi Hrvati v Istri. Zato število s:mpatizerjev in pomagačev OF tudi v Primorju in Istri silno hitro kopni. 9. Na dodatno živilsko nakaznico za kruh za bolnike: dnevno po 100 g kruha; pri nakupu moke namesto kruha prejmejo upravičenci; na 15 dnevnih odrezkov po 82.6 g enotne moke (skupno 1239 g), na 10 dnevnih odrezkov po 82.6 g ržene moke (skupno 826 g), na 6 dnevnih odrezkov po 150 g koruzne moke (skupno 900 g). Pri nakupu cele količine moke prejmejo obenem z moko tudi 15 g kvasa (na en dnevni odrezek odpade po 0.5 g kvasa). 10. Na dodatno živilsko nakaznico za me so za bolnike; dnevno po 50 g mesa pri določenih mesarjih. 11. Morebitna delitev racioniranih predmetov na družinske nakaznice »A«, »B« in »C« bo objavljena pravočasno v časnikih. 12. Na bolniška nakazSla, izdana od Mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani lahko izdajo trgovci svojim stalnim odjemalcem vsa nakazana živila in tudi olje, razen trdih maščob, katerih delitev bo objavljena šele kancem meseca, ko bodo že vsi upravičenci v posesti nakazila za mesec avgust. Imena trgovcev, kateri bodo taikrat delili trde maščobe, bodo objavljena v časnikih. S prvim avgustom izgube veljavo nakaznice za krompir za leto 1943-44. Izdajo novih nakaznic za krompir za leto 1944-45 bomo pravočasno objavili. Delitev tobačslh Izdelkov za mesec avgust Začenši s 1. avgustom 1944 bodo prejemali potrošniki sledečo količino tobačnih izdelkov na tobačne nakaznice, in sicer: moški dnevno 5 g ženske dnevno 2.5 g. Pri tem se računa, da tehta ena cigareta 1 g, ena cigara 5 g, tobak v zavojčkh po 20, 50 in 100 g; tobak za žvečenje (1 rebro) 40 g. Cigarete in cigare smejo izdajati trafikanti vnaprej za največ 6 dni, rezani tobak in tobak za žvečenje pa v zavojnih enotah. LpiMfansklm svinjerefcem Prašičerej ci, ki so prevzeli prasce v rejo za »Prevod«, naj se zglase od 2. do 5. avgusta na »Prevodu«, Novi trg 4-1., soba št. 3, da dvignejo nakaznico za beljakovi-nasta močna krmila v smislu pogodbe. Oddelek za €?€j|@šatije in kositolo cen Pri šefu pokrajinske uprave v Ljubljani se je ustanovil oddelek za določanje in kontrolo cen (oddelek XI.). V pristojnost novega oddelka spadajo vsi posli, ki so se do 9edaj obravnavali pri odseku za kontrolo cen v sestavu oddelka za trgovino, obrt in industrijo (Vin.), izvzemši zacfev, ki se tičejo prestop*-kov oskrbovalnih predpisov, kateri preidejo na odsek za oskrbo in notranji blagovni promet pri oddelku za trgovino, obrt in industrije Oddelek za določanje in kontrolo cen je nastanjen v prostorih trgovske akademije Blei-vreisova cesta. III. nadstropje in je že pričel poslovati. Telefonske številke 26-21 do 26-27 (centrala Pokrajinske uprave) z notranjimi številkami: odsek za določanje cen 81 do 84, odsek za kontrolo cen 85 do 86. Uradne ure za stranke so vsak dan od 9. do 1.1. ure. Gospodarstvo = Nova tarifa za električni tok v Beogradu. Beograjska direkcija tramvaja in elektrarne je objavila naslednje nove cene za električni tok, ki so odolarene od komi-sarijata za cene: tok za razsvetljavo 18 din za kilovatno uro, gospodinjski tok 10 din, nočni tok 7 din, pogonski tok 11 din za kilovatno uro. Na novo je določena tudi pristojbina za števce. Nove cene veljajo za nazaj od 1. marca t. 1. — Premijski sistem oskrbe v Banatu. Poročali smo že o uvedbi premij, ki jih dobivajo kmetje in delavci v Srbiji v obliki točk, za katere si potem lahko nabavijo razne potrošne in gospodinjske predmete ter orodje. V Banatu je sedaj ta sistem že v polnem obsegu uveljavljen. Premijski sistem obsega v Banatu oskrbo s tekstilnim blagom, kuhinjsko posodo, kakor tudi z gospodinjskimi predmeti. Vsak kmet v Banatu mora oddati pristojnim centralam za vsak katastrski oral zemlje po 8 kg žive teže govejega mesa in 4 kg žive teže svinjskega mesa. Ko je to obveznost v celoti izpolnil, dobi od pristojnega oblastv^ za vsakih oddanih 100 kg po 50 premijskih točk. Če pa odda več nego je dolžan, dobi še posebne premijske točke, ki se izdajo tudi za posebno kakovost živali. V vseh okrajnih središčih so ot.vorjene posebne premijske trgovine, kjer lahko kmet na podlagi dobljenih točk kupi potrebno blago po maksimalni ceni. Tako je za suknjič potrebno 150 odnosno 120 točk, za hlače 100, za srajco 50, za spodnje hlače 20, za nogavice 10, za čevlje z lesenim podplatom 25, za kuhinjski lonec 30, za nož in vilico 6, za žlico 1, za žago 30, za lopato 10 točk itd. = Obilna žitna letina v Rumuniji. Iz Bukarešte poročajo, da bo tudi letošnja žitna letina v vsej Rumuniji prav ob lna in skoro ne bo zaostajala za iansko rekordno letino. Da se olajša vnovčenje pridelka, je rumunska vlada izdala razne ukrepe. Predvsem se mora založiti s potrebnim žitom vojska. Vo; ki oskrbovalni uradi bodo kupovali žito neposredno pri proizvajalcu in bodo za blago plačali polovico v gotovini, polovico pa v državnih plačilnih bonih. Mestne občine si morajo nabaviti zalogo za 2 meseca. Tudi mlini in pekarne v mestih ter oskrbovalne ustanove v velikih podjetjih si morajo nabaviti potrebne zaloge. Vse te ustanove plačajo polovico kupne cene v gotovini, drugo polovico pa v menicah na 90 dni. Spričo zadostnih padavin obeta tudi koruzna letina prav dobro. Da se olajša vnovčenje pridelka, je vlada nadalje odredila, da je trgovanje z žitom, stročnicami, oljaricami in krmili zopet prosto. Proizvajalci morajo prodati državnim oskrbovalnim ustanovam, odnosno pooblaščenim trgovcem zgolj ječmen, oves, sončnično, konopljeno in laneno seme ter sojo. Odkupne cene pa nadalje določa urad za kontrolo cen. Za izvoz poljskih pridelkov v inozemstvo pa je še vedno potrebno izvozno dovoljenje gospodarskega ministrstva = V Braziliji ne bodo letos uničevali kave. V vojnih letih je morala Brazilija spričo občutnega nazadovanja izvoza kave Vojaška presoja položaja Berlin, 31. juL Nemško vojno vodstvo bo ono, M bo privedlo do konca to vojno tako, da bo zagotovljeno samoraslo življenje vseh evropskih narolov po zaslugi naraščajoče kvalitativne premoči. Do tega naziranja prihaja vojaški dopisnik agencije DNB Martin Hallensleben v svojem današnjem pregledu položaja. Pri tem pravi: Če hečemo spoznati težave, pred katere postavlja sedanji vojaški položaj vrhovno nemško vodstvo, v pravi meri, tedaj je potrebno, da upoštevamo nekaj temeljnih dejstev. Sprva je treba vedeti, da so morali Nemci računati s tem, da bo leto 1944 pomenilo ne le vojnotehnični višek proizvodnje zaveznikov, temveč da bodo morali pričakovati v tem letu tudi največjo razvrstitev sil svojih nasprotnikov na vseh bojiščih. Po načrtih in izvec,b; vseh načrtov Angloameričanov in boljševikov je bilo že v preteklem letu jamo — tudi Teheran je to potrdil —, da si bo. do nasprotnik, Nemčije na vsak način prizadevali, da najkasneje lo jeseni leta /944 izsilijo odločitev v svojo korist. M^dtiun ko so Nemci računali s tem razvoiem, je treba domnevati, da je ojačeni značaj ofen. žive na "pretnikovega vojnega vodstva zahteval. da se čim bolj onemogočijo pri dosegi teh ciljev. Odločnost nemškega o^po a na vseh bojiščih je dokaz za to, da so Nemci — od vodstva do zadnjega grena-dirja — prepričani, da bodo dali vojni zad- nji odločilni pravec, čim bo uspelo letošnjo zavezniško generalno ofenzivo ustaviti ter zaveznikom onemogočiti zadnji uspeh, čeprav bi zanj tvegali tudi največje izgube. To naziranje se že kaže za pravilno. Izjava novega šefa generalnega štaba generala Guderiana. moža. katerega črna uniforma oklopniškega generala pomeni več kakor navaden simbol, je bila sprejeta v krogih nemške generalitete s polnim soglasjem. Generalni polkovnik Guderian je v soboto izjavil nekemu znanemu nemškemu novinarju, da položaj na vzhodnem bojišču nikakor ni vznemirljiv, da sicer povzroča številčna premoč sovražnika marsikak resen problem, da pa nemški protiukrepi v svoji obsežni izvedbi ne bodo le onemogočili sovražnikovih načrtov, temveč omogočili celo vojaško zmago nad sovražnikom Evrope. To je pa še bolj omembe vredno, ker je ta besed skopi mož eden izmed onih zastopnikov nemške g&-neralitete. ki previdno pretehta vsako izjavo. preden pride iz njegovih ust. Nemški ukrepi so bili izvedeni z energijo, ki potrjuje te omembe vredne izjave nemškega šefa generalnega štaba v vsakem pogledu. To ne velja le za vzhod, kjer je razvoj v zadnjih telnih za nepoučene ljudi na videz zelo nevaren. To velja predvšom tudi za letalsko in oklopniško vojno, katere ogromni okvir bodo Nemci v kratkem razbili. Prlčdo se fe pred 30 leti BeHin, 31. jul. V nedeljski jutranji izdaj; dnevnika »Berliner Lokalanzeiger« piše Rolf Brand t pod naslovom: »Pričelo se je pred 30. leti«: »Dne 2. avgusta leta 1914 se je pričela prva svetovna vojna. Od tedaj je preteklo 30 let. Jasno postaja, da ni bilo od takrat nobenega miru. Ta 2. avgust 1914 je, kar se takrat ni vedelo, mejnik med dvema obdobjema.« Rolf Brandt kaže v svojih nalaljnjih izvajanjih na to, da so imele takrat pričete sovražnost; prvič namen omejiti število velesil in izključiti Nemčijo iz njihovih vrst. Nato pa je novo obdobje prineslo klice velikega vprašanja, kdo bo rešil socialni problem. »V Nemčiji je nastala v tem 30-letnem obdobju nova ideja, katere nosilec je Adolf Hitler. Rešitev socialnih problemov je temeljila na genialni koncepciji enega samega človeka. Toda ves narod jo je sprejel in nosil. Razumeli sc. da je delo najvišja dobrina. Tega pa niso piiznali naroli, oziroma bolje rečeno sloji, kj so narodom vladali, ter so gledali vanj, kakor bik rdečo ruto v areni.« člankar govori na to. da je bilo to obdobje epoha gospodarskih konferenc, ki so pa bila v resnici gospodarska bojišča. Tu- di med drugimi narodi so prišli nekateri do spoznanja, da vodi ta pot v katastrofo. Tako je dvignil Lloyd George svoj svarilni glas, kar ga pa ni nikakor oviralo, da ne bi prvi kot ministrski predsednik skalil miru. člankar se spominja nadalje, da je v teh 30 letih narasla brezposelnost po vseh deželah. V Nemčiji jo je 1. 1933 odpravil Adolf Hitler, kj je ustvaril delovni mir. Stabiliziral je novi svetovni nazor, ki je napravil stroje za služabnike človeštva. Na nasprotni strani pa so izrabljali te pojave, da bi podaljšali staro obdobje. Zaradi tega pa so istega leta. ko je pričal Adolf Hitler svoje delo, pričeli hujskati po časopisju in v javnosti. To kampanjo so vodili židje v Angliji in Zedinjenih državah. »To je bil pričetek nove vojne.« ugotavlja Rolf Brandt in kaže pri svojih nadaljnjih izvajanjih na različne poskuse Nemčije, da bi onemogočila Izbruh sovražnosti. člankar zaključuje: če gledamo danes na pot 30 let, vidimo politične mejnike nečloveške krivice napram narodu. Doživeli smo vojno 30 let in smo gotovi, da bomo doživeli tudi naš mir. Angleži preti arabski sinlji Sofija, 30. jul. Kakor je uradno objavil omejiti proizvodnjo m vrh tega povečati TSLJnHH^' hm ° kon-resla,v k«H»n« kav«. ki v«*« leto uniči Sve- J Aleksandriji odgodU pogajanja za arabsko zvezo do septembra. Ta odgoditev je bila Celo Tcssanin! protestira Stockholm, 30. jul. Tudi sam begunski dirigent Toscanini se je obrnil v manifestu, ki ga je priobčil »Lie«, v ostrih besedah proti anglo-ameriški politiki v Italiji ter izjavlja, da so pogoji premirja za Italijo poniževalni. ^-u&a mijiga" je pravkar izdala spomine glavarja Eskimov Jana Welzla „NA ZLATEM SEVERU" Potopis po skrajnem koncu Sibirije, pustolovski doživljaji v divjinah severa, med Eskimi ln zlatosledci, čudne prigode na daljnih poteh, življenje zaostalih Eskimov, njihove šege in navade, napete storije s pustolovci in še mnogo drugega se spleta v pravi življenjski roman neustrašenega Čeha. Knjiga, ki je imela velik uspeh pri čita-teljih mnogih evropskih narodov. Naročniki DR naj dvignejo novi roman v upravi naših listov v Narodni tiskarni, onim pa, ki dobe knjige na dom, se julijski roman že dostavlja. Nenaročniki lahko dobe novo knjigo v naši upravi ali pa v kateri koli knjigarni po ceni 17.— Ur za broširani in 35.— Ur za vezani izvod na boljšem papirju. Kdor še ni naročnik »Dobre knjige«, naj jo ob tej priliki naroči, da dobi znatno ceneje tndi znamenito VVelzJovo JmjjgO, količine kave, ki se vsako leto uniči. Svetovni pridelek kave je znašal pred vojno okrog 24 milijonov metrskih stotov ln je leta 1942. nazadoval na 20.6 milijona metrskih atotov, lani pa na 17.6 milijona metrskih stotov. Navzlic temu nazaiovanju proizvodnje je morala Brazilija tudi lani izločiti 15o/0 pridelka za uničenje. Vsega je Brazilija od leta 1931. do leta 1943., da drži ceno kavi, uničila 77 milijonov vreč kave. To kavo so po večini sežgali, deloma po so jo vrgli v morje. Ker p(a je zadnja letina slabo izpadla in obstoja možnost večjega izvoza po končani vojni, je braziljski nacionalni svet za kavo odločil, da letos ne bodo uničevali kave. S tem je bila ukinjena določba o obvezni kvoti za uničenje. Obstoja celo možnost, da bo-Braziliji zmanjkalo kave, čim se svetovni trg zopet odpre. Seveda je pri tem upoštevati, da so po prvi svetovni vojni povsod razširili nasade kave in da odpadeta na Brazilijo le še dve tretjini svetovne proizvolnje. V zadnjih letih je brazilski delež v svetovni proizvodnji pjadel celo na 61 S/o. Petrolej za obrtnike Obnvki, ki prejemajo pri Gospodarskem pokrajinskem 6vetu bone za petrolej kot pomožno siredstvo brez posebne pismene prošnje na podlagi seznamov, se opozarjajo, dia morejo meseca avgusta dvigniti bone po strokah in imenskih začetnih črkah v naslednjih dneh: mizarji A—O 1. avgusta, P—Ž 2. avgusta, slikarji in pleskarji 3. avgusta, urarji, torbarji in knjigovezi 4. avgust3, mehaniki 5. avgusta, kleparji in ključavničarji 7. avgusta, elektrotehnik-' in steklarji 8. avgusta. Upravičenci se opozarjajo, da dobe bone le oni dan. ki je določen z?, njihovo stroko. Zflmudn ki s>e ne bodo mogli upoštevati. Bencin se kot pomožno sredstvo za obrtnike za avgust ne bo nakazova'. Ma be^a pred ,osvoboditelji4 Pariz. 31. jul. Val beguncev iz delov Normandije, ki so jo Angloameričani zelo o pustošili. narašča od dne do dne. V dogih kolonah beži prebivalstvo po jyavnih cestah v notranjost dežele. Mnog! ženejo s selxj svojo živino kot dragocenejše kar imajo. Večina pa je mogla rešiti le najpotrebnejše, in je svode blago naložila na vozičke, samokolnice in otroške voz čke. Poleg starcev in starih žena stopajo mlade žene. mnoge z dojenčki, ci) robu ceste v večnem str»hu pred ang'oame-riškimi letale', ki sc v nizkih poletih ubili že mnogo ljudi. V nekem mestu Normandije, ki je kot cestno križišče velkega pomena, so našteli v 14 dneh nad 30 000 beguncev, ki so jih sprejele francoske podporne organizacije in odvedle na zbirališča. Begunci, katorm se je posrečilo uiti iz obalnih krajev, zasedenih od Angloameričanov, pripovedujejo, da so tako Angleži kakor tudi Američani brezobzirno pobrali vso živino in zaplenili vsa živila, jih naložili na ladje ter odpeljali v Anglijo. Ti ukrepi tako zvanih osvoboditeljev in strnh pred lakoto v zasedenih krajih 90 prisilile ljudi, da so se odločili, da kljub življenjski nevarnosti tvegajo beg. Vedno znova se javljajo v nemških b.T.'n:Vah in znraiiščh ran enev pomočnice frano^kega Rdeč?ga križa k' pomagajo bolnim -n onemoglim Neka pn.očnioa je izjavila, »da nc žel: e pomagati, kjer je pomoč potrebna, temveč da hoče z vsemi silami pomagati, da se olajšajo bolečine, ki so jih prizadejali Angleži in Američani Franciji s svojo invazija« izvršena zaradi zakasnele privolitve sirij-ske vlade, Iraka, Saudove Arabije ln Je-mena. Radio v Beirutu pripominja, da je jasno, zakaj te dežele odlašajo ter da je treba njih zadržanje le obžalovati. Pozvane dežele z izjemo Libanona m Transjordanije menijo, da hoče imeti Egipt pri pogajanjih vedno prvo besedo. Angleži so s tem dosegli, kar so že od vsega začetka hoteli, namreč razdvojiti arabske dežele ter zavleči in preprečiti vse arabske načrte. Pravo zadržanje napram Arabcem dokazuje ravnanje britanskih oblasti z Židi in Arabci, ki so bili obsojeni iz različnih vzrokov. Tako javljajo iz Jeruzalema, da je visoki komisar pomilostil na dosmrtno ječo Rafaela Birnbauma, ki ga je obsodilo vojaško sodišče v Jeruzalemu na smrt. Vsi Arabci pa, ki so bili v sličnih primerih obsojeni na smrt, so bili tudi brezobzirno usmrčeni. Tokio, 30. jul. Arabski časopis »Alef Ba« v Damasku pravi, da je izjavil angle-^ri poslanec m Žid major Procktor v angleško-palestinskem klubu v Londonu vpričo velike množice Židov, da bi lahko bilo palestinsko vprašanje po vojni rešeno s prepustitvijo angleškega mandata nad Palestino Zedinjenim državam ali pa bi morala priti v Angliji na krmilo vlada, ki bi bila dovolj močna in energična, da bi izpolnila Bal-fourjevo obljubo ter ustanovila židovsko državo v Palestini. Židovski rabini v Palestini so pričeli že pred mesecem dni, tako poroča židovski časopis »Davar«, s kampanjo za židovsko državo. Po sinagogah razdeljujejo letake, v katerih naglasa jo: Bog pomagaj Izraelu, da bo maščeval po svetu preganjane Žide ter odprl vsa vrata Palestine, da bodo lahko ustanovili svojo narodno državo. Nazadovanje ameriške proizvodnje Stockholm, 30. julija Kakor ugotavlja newyorški dopisnik lista »Svenska Dag-bladet«, se zrcalijo vojni dogodki sedaj že na ameriškem domačem bojišču Z mnogih strani zahtevajo, naj se ne izvede načrt, ki določa podaljšanje počitnic kongresa .do novembrskih volitev. Glavni vzrok zahtevi, da se čim prej skliče kongres, je padanje ameriške vojne proizvodnja Ameriško vojno ministrstvo je vznemirjeno zaradi nazadovanja vojne proizvodnje Z bojišč prihajajo zahteve po vojnem materialu, na marsiikaterem področju proiz-vodie pa primanjkuje delovnih moči. Nazadovanje vojne proizvodnje je nastopilo v trenutku, ko je nastal spor med člani ameriškega urada za vojno proizvodnjo z Donaldom Nelsonom na čelu ter vojnim ministrstvom glede zahtev civilne proizvodnje. Ameriška vojska je mnenja, da bodo dovedle civilne potrebe do nada^-njega nazadovanja. Nelson je poskušal dobiti več delovnih moči za vojno proizvodnjo. Amsterdam, 30. jul. Kakor javlja britanska poročevalska služba, je pričelo stavkati v Halifaxu in Dortmouthu 2700 ameriških ladjedelniških delavcev. Delavsko udruženje zahteva višje plače, preden ee bodo povrnili delavci na delo. Uprava ladjedelnice je to odklonila. Iz simpatije do ladjedelniških delavcev je pričelo stavkati tudi 200 delavcev po manjših delavnicah v obeh mestih. Ženeva, 30. julija Sodeč po ugotovitvah Gallupovega zavoda, je povprečen Američan prepričan, da se bo dve leti po vojni število brezposelnih delavcev v Zedinjenih državah povzpelo na 6.2 milijona ljudi. Čmcl se selijo iz Mississipifa Ženeva, 30. julija. Iz države Mississippi, kjer živi nad 1 milijon črncev in kjer pridelajo 7°/® vsega bombaža v Zedinjenih državah, so morali sedaj borci sami na polja, jih obdelovati in prenašati velike bale bombaža, ker se je od pričetka vojne odselilo 50.000 črncev v severne države, kjer pričakujejo boljše plače in boljše življenjske pogoje. Glasilo črncev »Jaxton-Advo-cate« pravi, da so krivi tega preseljevanja v trumah rasne borbe belcev proti črncem v južnih državah. »Time« poroča, da se vrstijo tam v 36 rek ruta diskih taboriščih neprestani pretepi med črnci in belci. Hull napada argentinsko vlado Stockholm, 29. jul. Ameriški zunanji minister Hull je izrabil napetost, ki je nastala med Zedinjenimi državami in Argentino in ki je prišla do izraza v odpoklicu argentinskega veleposlanika Escobarja iz Washingtona, ter je močno napadel Farre-lovo vlado in ji očital sovražno delovanje proti Zedinjenim državam. Pri tem je celo omenil, da je uporabljala Argentina gospodarske sankcije napram manjšim južnoameriškim državam, ki so podpirale Zedinjene države v njihovi politiki do Argentine. Zedinjene države pač nimajo nobenega vzroka očitati drugim državam takih stvari, ko je ja vsa washingtonska politika zgrajena na izsiljevanju južnoameriških držav. Argentinski zunanji minister Orlando Peluffo je v posebnem govoru zavrnil Hul-love očitke ter je poudaril, da bo Argentina vztrajala pri svoji dosedanji politiki. Izjalovil se bo vsak poizkus, da bi se argentinski narod ločil od svoje v«8ade. »Prepričani smo o pravičnosti naše stvari«, Je Peluffo poudaril. Tudi zastopnik japonskega informacijskega urada Iguči je obravnaval Hullove napade na argentinsko vlado ter je obeležil izjavo ameriškega zunanjega ministra za enega najbolj žaljivih diplomatskih dokumentov, ki so bili kdaj koli podani. Izjava je polna dogmatične sebičnosti, ki mora užaliti vsak narod, ki ima le še iskro samozavesti. Ta izjava ne upošteva pravic ali želj drugih dežel, da bi po svojih najboljših koristih urejevala svojo politiko, marveč temu celo nasprotuje. To je torej politika dobrega sosedstva Bombe na Dalnl in Ausang Tokio, 31. juL V soboto je priletelo nekaj ameriških letal prvič nad Mandžukuo. V stanovanjskih predelih mest Anšang in Dalni je nastala neznatna škoda. Sestreljeno je bilo najmanj 1 letalo. Zanimivo je, da je radio San Francisco istega dne eno uro pred napadom izjavil napačno vest, da je bil napaden Mukden. * Odlikovan z Goethejev« kolajno. Fuhrer je podelil Goethe jevo medaljo za umetnost in znanost prof. dr. med. Karlu Zor-kendorferju v Marienbadu ob priliki njegove 801etnice in v počastitev njegovega raziskovalnega delovanja na področju nemške kopališke vede. ' Knut Hamsun 851etnik. Znani norveški pesnik Knut Hamsun bo dopolnil 4. avgusta 85 let. Svojo zgodnjo mladost je preživel Hamsun v ubožnih razmerah. Niti kot trgovski vajenec, niti kot čevljarski pomočnik se ni počutil dobro. Ponesrečili so se tudi njegovi poizkusi, da bi si s pisanjem člankov izboljšal svoj položaj. Časopis »Politiken« je prinesel 1880. leta njegov prvenec »Lakota«, kar mu je prineslo prvi uspeh. * Zanimiv nebesni pojav. Zanimiv nebesni pojav je priklenil v nedeljo zjutraj nase poz?ornost bukareštanskega prebivalstva. Okoli sončne oble se je tvoril mno. gobarnvi krog, ki ga je biLo videti nekako pol ure. Liti pojav so opazovali, kakor javlja s-Universul«, že 11. julija v sedmo-graškem mestu Fogaraš, 19. julija v južni Moldavl pri Buzau in 8. julija v bližini Konst&nce ob Črnem morju. * Mrtvaški voz so napadli. Iz MIlana poroča DNB: Pri Pavi ji je napadel zjutraj 27. julija nek sovražnikov teroristični letalec mrtvaški voz. Voznik ter nek otrok, ki se je nahajal v bližini, sta bila ubita. * SJcrito premoženje madžarskih Židov. Madžarska policija je odkrila pri nekaterih Židih velike količine zlata, katerega vrednost znaša več milijonov pengov. Dve Židinji v Szegedinu sta poizkušati skriti za 50 tisoč pengov zlatnine. Pri nekem židovskem špekulantu v Budimpešti, ki je posedoval v času inflacije v Berlinu 33 hiš, so našli v stenah njegovega stanovanja 83 kg čistega zlata ln draguljev v vrednosti več milijonov pengov. Pri aretaciji tega zločinca je odkrila policija nadalje 20 skrinj z zelo dragocenimi umetninami. * Na Švedskem obsojena Poljaka. Stock-holmsko sodišče je obsodilo 2 Poljaka zaradi špionaže na 7 mesecev ječe in na denarno kazen. Potom nekega švedskega delavca sta zbirala informacije o nemških ladjah ter o vojaških razmerah v Nemčiji. o— Novi grobovi. Dne 23. julija se je pri svojem delu smrtno ponesrečil posestnik v Radomijn g. Ciril Nastran. — Preminil Je davčni uradnik na Vrhniki g. Ivan Š t u--Ci. — Dne 2. junija ie v 43. letu starosti za večino zapustil svojce magistratni uradnik g. inž. ekon. Lojze Pip p. — Umrl je dijak 2. razreda Srednje tehniške šole g. Vladimir Ozbič. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, njihovim svojcem pa izreSkamo naše iskreno sožalje. ti— Poroka. V soboto popoldne sta se poročila v stolnici g. Slavko Skober-ie, urednik »Slovenskega doma« in gdč. Anica Debevec, tajnica uredništva istega lista. Poročil ju je generalni ravnatelj Ljudske tiskarne g. Jože Košiček. — Bilo srečno! u— Rajko Koritzky pri Abrahamu. Tudi Rajkt K o r i t s k y, višji poštni kontrolor iz Ljubljane, se ni mogel ogniti očeta Abra-v čeprov nimata podobnih lastnosti razen petih kiižev. Zaradi svoje marljivosti in strokovne usposobljenosti si je pri pošti roalu pridobil zaupanje svojih pre cisto j ni -v, da so mu poverili mesto šefa odseka n mu kot odličnemu strokovnjaku za radio telefonijo sploh zaupali najodgovornejše >osle. Kljub mnogim poklicnim dolžnostim pa si je »Mundelj« — tako ga pozna najmanj pol stare Ljubljane — še zmerom utrgal časa za šport in družbo. 2e v zgodnji mladosti je uspešno posegel v razvojno dobo domačega športa, pod okru]jem SK Ilirije. Neizčrpen pa je jubilant — ali nedosegljiv, če hočete — po svoji veseli nra-/i. s katero si je pridobil velik krog prija-teijev in znancev. Kjerkoli se pojavi v dru-:bi, povsod sta doma smeh in veselje. Kjer :oli ga imajo med seboj, tam ni prostora za nergače in pusteže. Z željo, da bi Te dobra volja še dolgo ohranila takšnega, kakor si, Ti z mnogimi drugimi kličem: Na mnoga ja! — K. u— Zegnanja se vnste v poletnih nedeljah po ljubljanskih farnih cerkvah. Preteklo nedeljo je bila na vrsti šentjakobska iara. Pritrkavanje in zvonjenje je v soboto zvečer in nedeljo oznanjalo slovesni praznik, ki je vsako leto obenem zahvala za žetev. Ta je bila zadnje dni po večini cprav- Qbbb Se povsod ▼ L^trblJJantt in dboiid, po seveda tudi po drugih slovenskih krajih. Zaradi dežja, ki ga imamo letos kar preveč, je žito zelo poleglo in se ni obneslo tako kakor prejšnji dve leti. Kljub temu pa so kmetje zadovoljni z letino. Prehudih elementarnih nesreč doslej še nismo imeli Zegnanja so letos seveda skromna, kakor se za peto leto vojne spodobi. Vendar se prijateljske družine ob takih dneh rade obiskujejo in se najde tudi kak bob v peharju. u— Nov velik roman začne izhajati ta teden v »Domovini«. Naslov mu je »Lov za zlatom«, napisal ga je Emil Droon-berg. Roman je dobro znan med čitajočim občinstvom daleč po svetu in bo nedvomno tudi pri nas budil veliko pozornost Dejanje je zajeto iz časov, ko so v Kanadi in na Aljaski našli večje skladove zlata Opozarjamo vse ljubitelje napetih romanov, naj sežejo po »Domovini«, oziroma, ker je ravno prvega, da jo naroče. »Domovina« bo v kratkem začela objavljati še drugi roman, razen tega pa redno prinaša podlistke izpod peresa domačih pisateljev. »Domovina« je najcenejši slovenski tednik, saj je četrtletna naročnina le 6 lir. Priljubljena je v mestu prav tako kakor na deželi. u— Spremenjene postaje električne cestne železnice. Po nalogu oblasti so z današnjim torkom opuščene tramvajske postaje na Kongresnem trgu pred Novo založbo, v Gradišču kraj Erjavčeve ceste ob Luck-manovi hiši in tudi v Gradišču pred trgovino Šumi, zato so pa uvedene nove postaje na Kongresnem trgu pred vhodom v uršulinsko notranjo šolo na oglu Zvezde, za nasprotno smer proti pošti pa ob cestnem otoku pred trgovino Pavlin. Nadalje je za smer od kolodvora proti kavarni Evropi opuščena dosedanja postaja pred Gospodarsko zvezo ter bo odslej ta postaja bliže kolodvora na otoku Ceste 800 let Ljubljane, za smer iz mesta proti kolodvoru pa ostane dosedanja postaja nasproti Gospodarske zveze. u— Mestni obrtni oddelek v Turjaški palači v Gosposki ulici zaradi snaženja uradnih prostorov v četrtek in petek 3. in 4. avgusta ne bo posloval za stranke, edino za najnujnejše zadeve bo ta dva dneva dežurna služba od 10. do 12. ure. u— Instrukcije — Novi trg 5 — dobe di-jaki-inje za popravni izpit. Priprava iz vseh predmetov. Začetek L avgusta. Prijave vsak dan dopoldne. u— Za slepo mladin0, nastanjeno v glu. honemnici, je daroval gospod inž. I. Ma-rovt, gostilna Možina. 300 lir namesto venca v počastitev pokojnega gospoda Ivana Volka. Za velikodušni dar se uprava zavoda slepih prisrčno zahvaljuje. u— Učni tečaji v Lichtenturnovem zavodu za dijake in dijakinje srednjih šo!. Oddelki za popravne in privatne izpite. Ponovitev učne snovi za dijake, ki so razred izdelali. Glavno vpisovanje: 1., 2. in 3. avgusta dopoldne v Lichtenturnovem zavodu. u— Slovensko planinsko društvo naproša prednaročnike, ki še rušo prejeli knjige >Iz domovine ln tujine«, naj jo dvignejo v društveni pisarni, Ulica 3. maja. 5/L n— Učite se strojepisja! Praktično znanje, potrebno v vsakem zasebnem ali javnem poklicu. Novi eno-, dvo- in trimesečni tečaji — dnevni in večerni — pričenjajo 1., 2. in 3. avgusta.. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskova'cev. Moderna • strojepisnica, desetprstna metoda. Učnina j zmerna. Vpisovanje dnevno. Informacije, š prospekte: Trgovsko učilišče »Christofov ! učni zavod«, Domobranska cesta 15. | ti— Za dijake-inje in absolvente-inje i srednjih in strokovnih šol pričenjajo L, 2. j in 3. avgusta posebni počitniški eno- in j dvomesečni strojepisni tečaji. Učne ure dogovorno po želji obiskovalcev. Lahka desetprstna metoda. Praktično znanje, koristno vsakomur 6edaj in v bodoče. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekti: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Bodoče prvo. in drugošolee opozarjamo na tukajšnji korepetitorij »Napredek«, ki pcapravlja dijake-inje v počitnicah iz vseh predmetov. Vpisovanje še 1. in 2. avgusta. Specijalne strokovne instrukcije za srednje šole, Kongresni trg 2/H. u— Srednješolce in srednješolke opozarjamo na tukajSnje počitniške tečaje za popravne in privatne izpite. Posebni oddelek za pripravo za višji razred. Izbira predmetov po želji. Vpisovanje je 1. in 2. avgusta. Specijalne strokovne instrukcije za srednje šole, Kongresni trg 2/JI. Središče mesta. n— Za m«"««11« Me pripravljamo dijake-inje v počitnicah ▼ posebnem oddelku iz vseh zaželjenih predmetov. Vpisovanje Se 1. tn 2. avgusta. Učnina zmerna- Specialne instrukcije za srednje šole. Kongresni trg 2/n. u— Knjigovodstva ali stenografije Is nemščine se lahko naučite v počitniškem tečaju ki prične 2. avgusta. Vpisovanje dnevno. Trgovski učni zavod. Kongresni trg 2. Hišni starešine, preglejte zaklonišča! Zavedajte se, da če v de\etinflevotde-:etib primerih morda ne bo dejanskega napada sovražnih letal, se enkrat lahko zgodi, da t>o zares. Zato ne izzivajte usode in držite se danih navodil! Predvsem takoj po danem znaku alarma v zaklonišče! Nadzoruj od časp do časa sam, če je zatemnitev tvojega stanovanja v redu. Pojdi iz hiše in se prepričaj, če iz stanovanja ne prihaja kaka svetloba. Poškodovane zatemnitvene naprave popravi takoj. Citajte in skrbno zasledujte opozorila in navodila o zaščiti pred letalskimi napadi ki izhajajo dnevno v časopisju. Ne pozabi ie na te objave ter se t0čno ravnajte po njih' Po znaku alarma je prepovedano gledati skozd okna, postajati po balkonih, dvoriščih in vežah. Z Gorenjskega Glasbeni vod nemške mladice iz Hrvatske, ki je že svoj čas priredil koncertno pot po Koroškem, je pretekli teden spet prispej v goste. Štabni vodja Rauter je sprejel glasbeni vod v glasbeni šoli v Št. Andražu. Tu bodo pripadniki glasbenega voda nadaljevali študij pod vodstvom lavna telja Liebmingerja. Huda prometna nesreča se je primerila v četrtek na šentviški cesti pri Celovcu Vozač nekega tovornega avta ni upošteval prometnih predpisov in se je za etel v tramvaj, hiteč proti mestu. Zaradi trčenja je električni tok poškodoval 36letneea Vin-cenca Gruberja na rokah in nogah. 351etna trgovčeva žena Marija Komatičeva ima opečeno levico, 35letni državni nameščenec Ferdinand Satraschnigg od Gospe Svete pa ima poškodbe na glavi. Obe vozili sta hudo poškodovani. — Zena o bratov od jo F ell hotenja iz Celovca je padla s ko^sa. Dobila ie hude notranje poškodbe in pretres možganov Pri delu se je hudo ponesrečil 21 letni Mihael Rišon iz Borovelj. Zemlja s« ie vsula nanj, da ima stisnjen prsni koš in zlomljenih več reber. Prepeljan je bil v celovško bolnišnico. Na vsem Štajerskem so se vrstile manifestacije, ker se je Fiihrer srečno rešil »Ta-gespost« poroča, da ni ostalo samo pri besedah, marveč so sledila tudi dejanja. :n sicer so bile po obratih in po raznih krajih prirejene zbirke v dober namen. Posamezniki so darovali prihranke v prid svojcem padlih ali za ranjence, oziroma za Nemški Rdeči križ 2ene štirih celjskih krajevnih skupin kakor tudi iz Žalca, Šoštanja in Laškega so pretekli četrtek obiskale rezervni lazaret v Novem Celju ter so ranjencem razde ile 595 zavojčkov, 4.500 cigaret, 20 šahov in 79 parov copat. Posebno so se izkazale Š> štanjčanke, ki so med težko ranjene razdelile SO zavojčkov z izbrano vsebino. Ranjenci iz Novega Celja so bili povabljeni v Celje, kjer so bili pogoščeni v hotelu »Evropi«. Med pogostitvijo je bilo poskrbljeno za veselo razvedrilo, ra^enci pa so bili tudi poučeni o zgodovini Spodnjega Štajerja. V Zgornji Radgoni je bil sklican velik zbor, na katerem je gospa Herma Bouvier-jeva govorila o tota'ni zaposlitvi vseh ^iL O protiletalski zaščiti je predaval Swen-schegg. V ptujskem gaju junakov so imeli 25. julija zvečer spominsko svečanost za lOlet-nico narodno socialistične vstaje v Avstriji Govoril je okrajni vodja Bauer. Ob p'apo-iajočem ognju so bili vsi prisotni vnovič zapriseženi. V Velenju so skupno napeto poslušali pričakovani govor ministra dr. Gobbeisa. Na glavnem trgu se je zbiralo 400 prebivalcev. Po zborovanju so se nekateri takoj prijavili, da sodelujejo, kjerkoli bi bila njihova pomoč potrebna. Trboveljski otroci so prispeli za štiri tedne oddiha v Leoben, kamor jih je pripeljala okrožna skrbnica Inge Schultz. V Zidanem mostu se je zbralo na skupno potovanje 52 dečkov in deklic iz vsega trboveljskega okraja V Leobnu so si otroke razdelile posamezne družine. Nov kino so dobili v Rajhenburgu. Ima 178 sedežev. Za otvoritveno predstavo je tekel film »Beli sen«, pred njim pa zvočni tednik. To je 12. kino, ki so ga na Spodnjem Štajerskem odprli v zadnjih treh le tih. Iz Trsta Nov cenik za izvoščke. Tržaška občina je izdala razglas z novim cenikom, ki je obvezen za tržaške izvoščke. Prijava delavstva bolniški blagajni. Prefekt tržaške pokrajine je izdal odlok, po katerem morajo obratovodje v tržaški pokrajini prijaviti do 10. avgusta pri bolniški blagajni vse dne 31. julija zaposlene delavce. Od 1. avgusta dalje je treba vsakega na novo nameščenega delavca ali odpuščenega delavca v 3 dneh odjaviti. Ureditev prevoznega prometa. Po odredbi tržaškega prefekta je bil ves prevozni promet z motornimi vozili enotno urejen. Prevozniška podjetja so po novem organizirana v skupni zvezi, ki urejuje razdelitev dela. Motorna vozila ostanejo v lasti tvrdk. Načelno ne smejo motorna vozila b ez posebnega dovoljenja preko meja tržaške občine. Razdeljevanje pogonskega sredstva bo v bodoče izvedeno po organih na novo ustanovljene zveze. Določbe odredbe se ne nanašajo na motorna vozila, ki so last nemških ali italijanskih oblastev. Zvezo vodi komisar inž. Barcia, ki mu stoje ob strani kot svetovalci štirje predstavniki prevozniške stroke. Smrtna kosa. Te dni so umrli v Trstu 75letna Helena Buda, 47letni Ivanka Cer-ne. 32letna Ana Pelosa-Juračič, 191etna Hedvika Gorjup, 58letni Kiement Kamber, 79k'tni Jurij Ventura, SO^tna Marija Ger-želj, 69letna Angelika Bon, 241etni Jožef Hočevar in 77letna Olga Znidaršič. Himen. Poročili so se te dni v Trstu delavec Anton Zibert in gospodinja Laura Machi, uradnik Konrad Conzuli in gospodinja Marija Sila Tatovi v sk adišču. Drzni tatinski zlikovci so odnesli iz skladišča 691etnega Jožefa Burga v Stuparičevi ulici več srajc, obleke in drugih s tvari v skupni vrednosti nad 10.000 lir. Tržaška policija razčiščuje zadevo. Ljudsko gibanje v Trstu. Dne 29. julija je bilo v Trstu 9 rojstev, 8 smrtnih primerov ter 1 poroka. Dve uri po nastopu službe Je odnesla blaga za 7.000 lir. K 251etni Carmen Mosca-ro je prišla mladenka, stara Okoli 20 let, in se je ponudila za postrežnico. Moscarova jo je sprejela. Po dveh urah pa je mladenka izginila in ni bilo za njo nobenega sledu. Moscarova je dognala, da ji je odnesla dve ženski obelki, dva para čevljev, dve moški srajci in druge predmete v vrednosti okoli 7.000 lir. Moscarova je zadevo prijavila tr-žaski policiji Iz Godce Opozorilo prebivalstvu. Oddelek za protiletalsko zaščito pri goriški prefekturi opozarja prebivalstvo, da se smejo predmeti po letalskih napadih porušenih poslopij ocenjevati le z odobritvijo nemškega svetovalca in prefskture. Prebivalstvo se svari pred samolastnim prisvajanjem predmetov. Avtobusna proga Gorica—Trži g. Da se omogoči zveza z Benetkami, bodo vozili od 1. avgusta dalje avtobusi na progi Gorica— Tržič iz Gorice ob 5.30 in 13. Ponesrečenci. Ma'a Frančiška Podberšič iz Coroninijeve ulice si je pri padcu zlomila desno nogo. 5i letna Cecilija Fioreli iz Pascolijeve ulice 2 si je pri padcu izpahnila desno nogo. 311etna gospodinja Marija Cer-nič iz Rupe pri Mirnu si je pri poljskem delu porezala levico. Levo nog 7.—. — *Za ženltve ln dopisovanja je plačati za vsako besedo L 1.—, za vse druge oglase L —.60 za besedo. za drž. In prov. takso —.60, za dajanje naslova ali šifro L 3.—. Najmanjši lznoe za te oglase J« L 10.—. OPOZARJAMO naše cenjene oglaševalce, da bo oglasni oddelek »Jutra« sprejemal naročila za male oglase, ki naj bodo natisnjeni v »Jutru« še isti dan zvečer, VSAK DAN SAMO DO 11.30, OB SOBOTAH PA DO 11. URE, ESB333 Iz zgodovine Dvinska Dvinsk, še pred dobro generacijo gospodarsko važno mesto ob 200 m široki Srednji Dvini, je po treh letih nenadoma zopet stopil v ospredje dnevnih dogodkov. V kulturni Evropi vsekakor ni bilo nikoli posebnega zanimanja za to mesto, čigar edini pomen je v tem, da leži na važnem železniškem križišču med Rigo in Moskvo, Leningradom in Varšavo. Rusi so kraj imenovali Dvinsk, domačini pa Daugavpils. Mesto so zgradili 1. 1278. člani livonskega reda in sioer kot trdnjavo. Takrat so bili na dnevnem redu spopadi z Litovci, medtem ko je moč z vzhoda vdirajočih potomcev normanskih prednikov iz Polocka že usihala. Od Zagrada sem ni grozila deželi nobena nevarnost več in to je povzročilo, da je viteški red polagoma zaspaL V teku 16. in 17. stoletja je bil Dvinsk izmenoma v posesti Moskvičanov, Litovcev in Poljakov, pa zopet Švedov in Rusov. Vse te zasedbe pa niso prinesle posebnih sprememb, kajti kraj je bil majhen in sam na 6ebi precej nepomemben. Slednjič je Dvinsk leta 1772. orišel pod Varšavo. Slovanski vpliv je odtlej jel naraščati, gospodarskega življenja pa so se polastil trgovci in meše-tarji, s katerimi so vzdrževali dobre zveze domači plemenitaši. Skoro vsi plemenitaši so se namreč udeleževali kupčijskih opravkov. Pod Rusijo je prebivalstvo Dvinska naraslo na 120.000 duš, velik del mesta pa je bil spremenjen v ghetto. To ni nič čudnega, če pomislimo, kakšno vlogo so imeli Židje v gospodarskem življenju teh krajev. Dvinsk je postal važno železniško in trgovsko vozlišče na suhem in ob vodi. Trd-njavske naprave je 1. 1812. Quidinot zaman naskakoval, šele Macdonald jih je za- i vzel. in sicer s pruskimi vojaki. Potem je bil Dvinsk celih pet desetletij tipično za-padnorusko garnizijsko mestece, kjer sta se križala zapadno in vzhodno slovanstvo. Tako je stari Dvinski propadal in dokončno propadel. V mestu je jel prevladovati slovanski živelj, katerega srčiko pa je tvorila »šlahta«. Rodovine Borhov, Broelov, Manteufflov, Mollov, Platrov, Siebergov in mnoge druge so bile povzdignjene v gro-fovski stan, nekatere pa so se povzpele do baronskega naslova. Vsi ti rodbinski poglavarji so obdržali zemljo tudi po tako zvani »agrarni reformi« v L 1830. in 1863. Pozimi šlahčiči niso živeli v Dvinsku, ampak so STAREJŠA VDOVA dobra gospodinja in kuharica išče primerne zaposlitve pri starejši da. mi, gospodu ali v večjem obratu. V vsakem pogledu zanesljiva. Zahteve zmerne. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra gospodinja« 19560-1 SLUŽKINJO pošteno, pridno, stanujo-6o izven bloka, išče takoi tričlanska družina z enoletnim otrokom v Postojni za čez poletje ali za stalno. Ponudbe na ogl. Ddd. Jutra pod »Dobri pogoji« 19510-la KUHARICO pošteno in stalno, ki bi opravljala tudi ostala gospodinjska dela. iščem tekom avgusta. Služba in hrana dobra. Plača po dogovoru. Pustiti svoj naslov v ogl. odd. Jutra pod šifro »Trgovec« 19404-la KUHARICA gostllničarska in sobarica. dobita službo v gostilni Mrak. Rimska 4. 19159-19 POSTREŽNICO urno, rabimo za vsa dela 4 ure dnevno. Predstaviti se ob 9. uri. Tehnični biro, Mestni trg 25/1. 19102-la POŠTENO DEKLICO mladio in zanesljivo takoj sprejmem. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Do- I bra računarica« 19550-la I MLAJŠO OSEBO za nekal ur dnevnega dela, sprejmem. Kot plačilo dobi veliko lepo sobo s pohištvom ali brez. Ponudbe na ogl. odde-elk Jutra pod »Poštena« 19549-la DEKLE zdravo, mlado ln predvsem pošteno, iščem za sobarico. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 19542-la KUHARICO perfektno in samostojno. z večletne.™ spričevali slsužbovanja, iščem Hrana in plača dobra— Naslov v ogl. odd. Jutra. 19541-la POŠTENO DEKLE za vsa hušna dela, — iščecn. Plača 500 lir. Hrana dobra. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19562-la POSTREŽNICO z znanjem kuhe za dopoldan takoj sprejmem proti dobri plača in hrani. Vprašati v salonu »Vena«, Gradišče 4. 19580-la Prodam NASTAVKE steklene, udobne za trgovine z živili, ugodno prodam. Nlaslov v ogl. odd. Jutra. 19530 6 POSTELJO otroško, belo železno,— prodam. Gerbičeva 16. 19535-6 ŠPORTNI VOZIČEK uporaoen tudi za globokega, prodam. Hrenova UliCa 16. 19551-6 RACE prodam. Orlov» ul. 13. 19548 6 > L3UBLDANSkl v ~ KINEMATOGRAFI KINO UNION Telefon «8-21 Vesela in duhovita komedija o grofo-vem slugi, zaščitniku zaljubljenih src in zavezniku mlade generacije ANTON POSLEDNJI Burja smeha in prizori, pri katerih se smejete do solz! Hans Moser, Elfriede Datzig, Heinz Salfner, Otto Wilh. Fischer Charlotte Ander in drugi Predstave ob 17 in 19.15 uri KINO SLOGA Tel. 27-30 V originalu! V originalu! Največji cirkuški in varietejski film! Veličastna realizacija slave in časti velikih cirkuških umetnikov v režiji mojstra A. M. Rabenalta v Tobisovem velefilmu 3 CODONI V glavnih vlogah: Josef Sieber, Renč Deltgen, Ernst v. Klipstein, Lena Normanu, Annelies Reinhold Predstave ob 16. in 19. uri; v nedeljo ob 15., 17. in 19. uri! FOTO KAMERO Zelss-Ikon. io/1K, s Tes-s ar Jem 1:4.5—165 mm; 6 kaset, rumenioo. usnjen etui. prodam. Interesenti naj puste naslove v ogl. odd. Jutra pod »Okazijs« 18887-6 MOŠKE SRAJCE nove. od 39 do 42 ln 2 kosa blaga za moški obleki s kompletno podlogo prodam. Naslov v ogl. odd Jutra. 19546-6 6 PRALNIH SRAJC damskih. finih ln volneno kopalno obleko prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra 19538-6 BLAGO impregnirano. predvojno za dva dežn, plašča, — prodam. Naslov v oglas nem odd. Jutra. 19547-6 MOŠKO KOLO lepo in nekaj drugih predmetov, ugodno prodam. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 19545-6 ČRNO DETELJO 500 kv. m. za košnjo, znotraj šmartlnskega blo ka prodam. Vinko Boc Albanska 39. 19544-6 ČEVLJE št. 42. 1 usnjeno aktov, ko in 2 nahrtitnika. prodam. Vprašati v trafiki na Taboru. 19540-^ ŽELEZNO POSTELJO otroško in otroško pleteno košato, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19536-6 DEŽNI PLAŠČ balonski, pritlikivega pe telinčka. plemenske orjake. beie in kartotečno omaro, prodam. šteh. Gosposka 10-1. 19575 6 MOŠKO KOLO »Puch«. skoro novo. prodam. Sv. Petra c." 14-1. nadstr., dvorišče. 19571-6 DAMSKI KOSTUM popolnoma nov, za bolj močno postavo prodam. Nose Franc, Prešernova 54. 19570-6 5 CEVNI RADIO »Geloso*. — tovarniško nov, normalni in kratki valovi, prodam Za 13.000 lir. Javornikova 17, pritličje, desno. 19582-6 KLAVIR v dobrem stanju, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19583 6 PRODAM: usnjen železniški kov-čeg. nove otroške volnene hlačke, sočno eieifo, nove moške triko spodnjice, damsko ročno uro. novo elegantno žensko obleko iz prave svile, pižamo, belo bluzo in 2 para novih svilenih hlačk za srednjo postn-vo. Ogled dnevno od 6. do 9. ure zvečer. Ulica stare pravde 3-H. levo. 19558 6 MLADO KOZO arodam. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 19581-6 ZARADI SELITVE proda.™: različno m^ftco. damsko in otroško garderobo — plašče, čevlje, snežke, igrače. sobno gugalnico. vrtno sp?lno mrežo, žimnice. DunaJ-f ka c. 77-m. desno. — Ogled v torek dopoldne. 19556 6 PISALNI STROJ Torpedo in Adler, prodam. Nastov v ogl. odd. Jutra. 19555-6 DAMSKO TORBICO usnjeno, skoraj novo in kitaro, ugodno prodi m. Naslov v ogl. odd Jutra. 19554-6 ŠPORTNI KOSTUM dobro ohranjen, damskl ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19553-6 NOV RADIO 5 cevni, prodam. Oeled nd 1. do 2. ure. Naslov p ogl. odd. Jutra 19552-6 ŽENSKE ČEVLJE rove, predvojno blago, št. 40, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19564-6 ČEVLJE 6t. 38. skoral nove. rjave. polna peta. zaprte, fem!S prodam. Naslov v cgl. odd. Jutra. 19563-6 SS - STANDORT VER W ALTUNG v Ljubljani ODDA V IZDELAVO VEČJE ŠTEVILO STOLČKOV (HOCKER), MIZ in LESENIH POSTELJ ZA DVE OSEBI Interesenti naj se javijo v torek 1. avgusta t. L med 10. in 12. uro pri: SS-STANDORTVERWALTUNGI, Cesta 800 let Ljubljane 44/1, kjer dobi na vpogled načrte in dobavne pogoje. s ltKLtNICfc različnih vrst. kupujemo. Dobro plačamo Na Vaio žel i o iib prevzemamo na domu B Guitin, Vodnikov rr< • I 518-N-7 RADIO 3 do 4 cevni, kupim. — Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Do 4000 lir« 19532-7 DEŽNI PLAŠČ damski jz balonske svile. kupim. D.'.m tudi protivrednost. Ponudbe na ogl. odd Jutra pd »Dobro ohranjen^ 19559-7 ŠPORTNI VOZIČEK zelo dobro ohranjen, — kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Voziček« 19557-7 POLICE rabljene velikosti cca 2.50 m in 2 m dolžine, kupim. Alojzij Potrato, PrisoJna ulica 5. 19577-7 TRGOVSKI LOKAL v zvezi s pisarno ali pisarno v zvezi s skladiščem, v središču mesta, iščem. Posredovalci dobro nagrajeni. — Hinko Privick, Ljubljana, Kolodvorska 7. 19228-17 LEPO PARCELO Btavbno, pri Sv. Križu, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19568-20 PARCELE štiri, v šiški, zamenjam za primerno hišo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra Pod »700« 19101-20 PARCELO na Vrhovcih, tik za blokom. s krasnim razgledom. primerno zlasti za ljubitelja nt rode, prodam v obsegu okrog 1000 kv. m. Naslov v ogL odd. Jutra. Informacije dnevno od 8. do pol 10. dop. 19584-20 Stanovanje ZAMENJAM 2.sobno stanovanje brez kopalnice v mestu s kjerkoli v Ljubljani. — Ponudbe na ogl. od (J. Jutra pod »Snažno« 19543-21 VAJENCA za špecerijsko trgovino .-.prejmem. Naslov v ogi. odd. Jutra. 19565-44 BRIVSKEGA vajenca ter frizersko va-lenko sprejme takoi salon -Frank«. Stritarjeva ul. 1 Ljubljana. 19578-44 vlivO MATICA lelelon i'.-41 Ljubka ljubavna komedija s Haunlore Schroth v glavni vlogi. Film za mladoporočence in zrelo mladino! LJUBICA ZA TRI DNI g Kari Raddatz, Uršula Herking in ^ VVerner Scharf ^ Predstave ob 16 m 19 uri ČSLgSSSSar*"..' MM3BMBBMEBHBBBB RJUHE, KAPNE, blazinske prevleke in drugo posteljnino, kupujem »talno. Hinko Privšek, Ljubljana, Kolodvorska 7. 19220-7 Gramofonske PLOŠČE, slovenske, rjuhe, kapne in razne druge uporabne preti mete kupuje trgovina »Ogled«, Mestni trg 3. 19003-7 ZNAMKE l.iunhanske pokrajine, komplete avionske, dobrodelne. tudi posamezne, kupim in takoi plačam. Ponudbe na ogl odd. lutra pod »A. G 1914« MOvM OSEBNO IZKAZNICO na ime Gabršek Majda sem izgubila. Najditelja naprošam, da jo izroči ▼ oglas, odd. Jutra, kjer mu bo izplačana nagrada 100 lir. 19171-37 PREKLIC Lešnjak Marija ts LJubljane, Linhartova 54. ob žalujem, da sem osumila Brodnik Olgo lz LJubljane, Brankova 3. da si Je prisvojila mojo kokoS in se ji zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega pregona. Lešnjak Marija. 19531-37 DENARNICO (rdečo), z manjšo vsoto ln dokumenti, sem izgubila v nedeljo v kinu Slogi. Pošten najditelj naj odd, vsai dokumente proti nagradi v ogl. odd. Jutra . 19561-37 DENARNICO z okrog 300 lirami, legitimacijami ln živilskimi k-rtami sem izgubila.— Pošten najditelj nai odda v ogl. odd. Jutra. 19579-37 KDOR JE ZA GLASBO navdušen in si želj temeljitega pouki, nai se zglasi pri prvovrstnem glasbenem učitelju. ki poučuje različne instrumente. Sprejemajo se otroci in odrasli. Naslov v osi. odd. Jutra. 19585-20 PROŠNJE za potovanja, nabavo racioniranih predmetov, posredovanja in vse informacije vam oskrbi komercijalna pisarna Zaje Lojze, Gledališka ulica št. 7 m OPREMLJENO SOBO, v središču mesta, v bližini palače pokraj. uprave, išče boljši gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam Jotro« 19180-23a širite „ JUTRO" 2—3 PISARNIŠKE prostore, po možnosta z uporabo telefona in u-pravo v Ljubljani, nujno iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj « 19537-23a OPREMLJ. SOBO e posebnim vhodom išče gospodična, ves dan odsotna, za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točna plačnica < 19566-23a B3 SOSTANOVALCA v sončno, opremljeno sObo z elektriko, sprejmem. Mesečno 90 lir.— Zeljarska ul. 11. H v 2 Trnovo. 19574 23 OPREMLJ. SOBO s posebnim vhodom in souporabo kopalnice oddam. Naslov v ogl. odd Jutra. 19567 23 Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dobri sin VLADIMIR OZBIČ dijak 2. 1. Srednje tehnične šole Ohranite ga v blagem, toplem spominu! Ljubljana, dne 31. julija 1944. ŽALUJOČI OSTALI ■M .- .' ..' »t- Plilpffi '--C-* ! V, # Strti po krutem udarcu usode sporočamo, da nas je naš dragi mož, oče, brat, nečak, bratranec, svak, stne in zet, gospod INŽ. EKON. LOJZE PIP? MAGISTRATNI URADNIK dne 2. junija 1944 v 43. letu svoje življenjske dobe za vedno zapustil. Maša zadušnica za pokojnega se bo brala v trnovski cerkvi v sredo, dne 2. avgusta 1944 ob uri Ljubljana, dne 29. julija 1944. Žalujoči ostali: SLAVA, žena; MARKO, sin; IVAN, brat; MTCA, sestra IN OSTALO SORODSTVO. ZAHVALA Vsem, ki so sočustvovali z nami, poklonili toliko vencev m cvetja, darovali v dobrodelne namene ter spremili k večnemu počitku našega nad vse ljubljenega soproga, očeta, sina, brata, strica m svaka, gospoda Ivana Volka izrekamo naj prisrčne j šo zahvalo. Še posebej se zahvaljujemo gg. zdravnikom io čč. sestram za požrtvovalno skrb in nego v njegovi bolezni ter prav vsem, ki so mu na kakršenkoli način lajšali njegove zadnje ure. Sv. maša zadušnica se bo darovala v četrtek, dne 3. avgusta ob 7. uri v cerkvi sv. Petra. V Ljubljani, 1. avgusta 1944. ŽALUJOČI OSTALI »i ■ Herbert Steinmann: 8 Žena za stekleno steno Roman Ko je začul korake, ki so se bližali po mehki preprogi, se je Hassberg ozrl, spoznal Renkena in mu mignil, naj pride bliže. Pozdravne kretnje, mrmranje imen, ki jih je bilo komaj slišati, prikloni. Hassberg je pokazal na prvo vrsto orkestrskih sedežev, ki so prišlece neslišno sprejeli vase. Nato so vsi zapadli čaru odra in igre. Pristrta svetloba je plala po širnem pro-sioru kavarne, ki je kazala že na oko tuje lice. Stene so bile videti kakor iz stekla, steklena je bila dolga točilnica na levi, okoli katere se je gnetla množica gostov, zagorelih moških, deloma v svetlih oblekah, deloma v pisanih južnoameriških ljudskih nošah z velikimi, mlahavokrajnimi klobuki in kričečimi opaskami, ter žensk v elegantnih letenslkih oblekah ali pa v rutah in bogato nabranih krilih. Oglašalo se je podmolklo trkanje s kozarci in smeh. V ozadju se je pred ozkim podijem lesketaje in iskre dvigala velikanska steklena stena -- Heinz Renken pa je videl samo žensko, ki je sedela na desni s čokatim moškim za eno izmed steklenih miz in se z njim očitno srdito prerekala. Po smislu besed ni razločil. Slišal je samo mamljivi, vabeči glis, videl je zgolj vitko postavo v lahki plesal-ski halji žarkoognjene barve-- Da, da, to je bila lise Dannow, ona, ki jo je ljubil iz vsega srca-- In vendar spet ni bila ona. Bila je d-"uga. tujka, spogledljivo ljubimka'"ča Carmen. ki so se vanjo strastno in poželjivo upirale oči moža, sedečega zraven nje. Werner Un-termann je nezaslišano pristno igral vlogo bankirja Gomeza, ki se potaea za p!e a!ko Heddo Reussovo. To hlastajoče ljubosumje v glasu, ta menjava dobrikanja in grožnje — kako je to učinkovalo, kako je zvenelo! Niso ga zaman imenovali velikega Untermanna! Sam bi bil postal ljubosumen nanj, ko bi ne bil vedel, da je vse le igra. Nu, kadar bo lise Dannow njegova žena, bo teh reči tako in tako konec. Še nekdo drug je kakor prikovan strmel v ženo in 6am pri sebi spet in spet ponavljal: »Ali je mogoče? Je res. da ne sanjam?« In kar hromilo ga je, slike izza minulih dni so vstajale v njem in ga prevzemale — z vsemi močmi se jim je moral upreti, da je ostal navznoter miren. Tedajci pa se je vzdignil iz množice na odru klic, jasno se je razlsgel po gledališču: »Kedda naj zapleše — p.eše naj — daj, Hedda, zapleši!« lise Danmnv je vstala, potem ko je vrg^ spremljevalcu še en dražljiv smehljaj-- Z rokami uprtimi v boke, smehljaje se in pozdravljaje na desno in levo. je kreni'a skozi vriskajočo množico. Cisto spredaj na desni je sedel m^d pla-volas moški, častnik trgovske mornarice, z modro čepico drzno porinjeno na zatilrik. Zdajci je opazil plesalko, zdrznil se je, kakor uklet je zastrmel vanjo in zamrmral nekaj nerazločnih, pretrganih be ed; občudovanje in ctud sta se mu razločno borila na obrazu. »Kdo je ta?« je Da Silva šepnil Heinzu Renkenu. »Heinz Rudersdorff, mladostni ljubimec. Pomorskega častnika igra,« je Renken prav tako tiho odvrnil. »In kaj bo z njim?« je zašušljal zvezdavi Braziljanec. Peter Lange se je vljudno sklonil k njemu. »Kolikor vem,« je špenil, »se ta č'ovek na prvi pogled zaljubi v plesalko, a kmalu spozna njen pravi značaj — značaj brezsrčne lahkoživke--- »Mikavno,« je dihnil Da Silva v odgovor. lise Dannow je bila ta čas stopila na podij. Zdaj je stala za stekleno steno. Če-tvorica temnopoltih godcev, ki so bili nameščeni v ozadju, je zavzdignila ognjevito južnjaško plesno popevko. Negibno, s prekrižanimi rokami, je stala ženska na podiju. Iz prostora za gledalce je mahoma ostro jeknil glas režiserja Grassela: »Več svetlobe na stekleno steno, Jensen — utrnite stranske luči!« Nič se ni zgodilo. Osvetljava je ostala ista. Igralcev se je polastil nemir. Zdaj je zabučal tudi doneči glas Viktorja Hassberga: »Osvetljevalec Jensen — vraga, kje pa tičite? Več svetlobe — naravnajte žaromete na gospodično Dannow--* Vse tiho — nato se je pokazala na levi, iz osvetljevalske lopice nad odrom, ki jo je spretno zaslanjala dekoracija, belolasa glava. »Da, gospod ravnatelj —« Stikal i so vresnila, luč je ugasnila, zaža-rela drugje, ogromni pramen žarometa je ubogljivo padel po Ilsini postavi. »Hvala Bogu, Jensen, naspali ste se!« je Hassberg zarenčal. da so vsi slišali. »Godba! Naprej!« je ukazal režiser Grassel. Spet je očarljivo zazvenel tuji plesni na- pev. lise Dannow je zaplesala — plesala je za stekleno steno--— Renken se je znova kakor očaran zagledal vanjo. Da Silvo je bilo menda tudi pograbilo. Z rokami na kolenih se je sklanjal naprej in strmel, strmel — kakor da bi pozabljal sam sebe, ujet in priklenjen kdo ve kje onkraj resničnega sveta. lise Dannow je plesala fantazijski ples, kakor ji ga ji bil dal kot neplesalki režiser naštudirati. Plesala je tako rekoč kot dile-tantka, lahkotno in vabljivo, a vendar je ta ples na gledalce posebno močno učinkoval, Iz udržanosti prvih plesnih korakov je, kakor da se sama ne zaveda, zaplavala v čedalje bolj divji ritem, dokler ni bila videti vsa zgolj plamen in burna, opojna strast. Peščica ljudi v prostoru za gledalce je bila od tega prizora kakor urečena. Posebno navdšen je bil Da Silva. In ko je spoznal zraven sebe senco postave ravnatelja Hassberga, si ni mogle kaj, da ne bi dal z besedami duška svojim občutkom. »Odlična stvar, gospod ravnatelj — ta dama je prava atrakcija kot plesalka. Njen ples priča o izvrstni šoli.« Hassberg je sklonil glavo k brazilskemu gostu. konzorcij »Jutra« kot izdajatelja; Stanko Vlrant — Fttr »Narodna tiskarna A G.« ais Drnckstelle — Za »Narodno tiskarno d. d.c kot Inseratenteil verantvvortJieb . Za inseratni oddelefa odgovarja: Ljubomir Volčič