POŠTNINA plačana v gotovini VECERNIK 1 Loto XIV. [ Štev. 117 TELEFON UREDNIŠTVA: 35-« UPRAVE: as-er to as-tu Maribor, ponedeljek, 27. maja 1940 NAROČNINA NA MESEC Preieman v upravi ali po pošti 14, din. dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din Cena 1; din 1.— Pred novimi usodnimi dogodki Prvi znaki za razširitev vojne na Sredozemlje — Napovedovanje neposrednega nemškega napada na Anglijo - Značilno povelje italijanskega prestolonaslednika Obrambni ukrepi v Afriki in Pred.Aziji - Novo skrivnostno nemško orožje RIM, 27. maja. Ass. Press. MEDTEM KO SO SE ŠIRILE ZADNJE DNI PRECEJ OPTIMISTIČNE VESTI GLEDE POGAJANJ MED ANGLIJO IN ITALIJO IN SO SE NAPOVEDOVALA TUDI ŽE POGAJANJA S FRANCIJO, SE ZDI SEDAJ, DA PRAVIH VZROKOV ZA TAK OPTIMIZEM NI BILO. Z ITALIJANSKE STRANI SE JE ŽE PREJ URADNO NAGLASILO, DA MED ANGLIJO IN ITALIJO NI DRUGIH RAZEN GOSPODARSKIH POGAJANJ, IN DA SE TUDI DEJANSKO NE NANAŠAJO NA BLOKADO. PRAV TAKO JE BILO MOGOČE IZVEDETI, DA SO RAZNE VERZIJE GLEDE ITALIJANSKIH ZAHTEV NA NASLOV ZAVEZNIKOV SAMO KOMBINACIJE USTVARJALCEV SENZACIJ IN NIMAJO ZATO NOBENE PODLAGE. OPTIMIZEM, KI SE JE POJAVIL V ANGLIJI IN FRANCIJI, SI TU NI MOGOČE RAZLOŽITI, KER NI ZANJ PRAV NOBENIH REALNIH TEMELJEV. RAZNI UKREPI, KI SO BILI V ITALIJI TE DNI IZDANI, IN SE IZDAJAJO ŠE DALJE, DOKAZUJEJO, DA ITALIJA Y NIČEMER NI SPREMENILA ZNANEGA STALIŠČA GLEDE SVOJIH NAMER. TUDI ODPOVED POTOVANJA ITALIJANSKIH PREKOOCEANSKIH PARNIKOV V AMERIKO DOKAZUJE, DA JE TREBA RAČUNATI S POOSTRITVIJO POLOŽAJA NA SREDOZEMLJU. Priprave in ukrepi v Italiji RIM, 27. maja. DNB. Italijanski . itotouaslednik Umberto je kot Inšpektor Italijanske pehote naslovil na vojake povelje, v katerem 1% poziva, naj bodo pripravljeni, kajti Italijanska pehota bo tmeja v kratkem priliko dokazati svetu ka| zmore. TIRANA, 27. maja. DNB. Italijanski minister grof Ciano, k! se je vruii Iz Albanije, je ob priliki inšpekcije de| imel na delavce nagovor, v katerem je poudari, da bodo Imet! priliko Izvršiti še večja dela kakor doslej z lopato. Delavci so navdušeno odgovarjali: »S puško!« RIM, 27. maja. Agenzia Stefani. Županstva vseh Italijanskih mest so prejela navodila, da store vse ukrepe, ki bi bili potrebni v vojnem stanju, kar se tiče protiletalske obrambe. RIM, 27. maja. Agenzia Stefani. Duce je včeraj sprejel 5 vodilnih šefov armade ter za njimi ravnatelje težke Industrije za proizvajanje topov. Egipt je pripravljen na spopad KAHIRA, 27. maja. Reuter. Sinoči je biia na področju celega Egipta razglašena stroga pripravljenost. Zahodni predeli Egipta, ki mejijo na Italijansko Libijo, so bili razglašeni za vojno področje. Celokupna angleško-egiptska vojna sila je krenila iz svojih garnizij in vojašnic ter tabori na prostem v šotorih, zlasti ob zahodnih puščavskih predelil. Zatemnitev mest, k! je doslej veljala samo za server-ni Egipt, Je bila raztegnjena sinoči na celo državo. Eglptskl vojni minister je v sveži t vojnimi pripravami izjavil, da zaupa v sijajno oboroženost angleško-egipt ske armade, v nezlomljivi duh vojakov ter lahko mirno izjavi, da je Egipt pripravljen na vsako eventualnost do zadnjega moža. Storjeni so bili tudi vsi ukre- pi, potrebni za pobijanje delovanja pete kolone in so morali vsi tujci izročiti orožje. V vsakem, pa tudi najmanjšem kraju, je bila organizirana krajevna obramba proti padalcem. Zastraženi so vsi mostovi, javna poslopja ter prometne naprave. Vse je pripravljeno za odbitje napada. Edino, kar v Egiptu še nosi pečat miru, so večne piramide. Eneki obrambni ukrepi so bili storjeni s strani angleške in rancoske armade v Siriji, Palestini ter globoko doli do centralne Afrike, v Ke-nyji, Ugandi ter severni in južni Rodeziji. Prav tako so bili storjeni vsi vojni ukrepi na drugi strani Libije, v francoskem Tunisu, Maroku ter globoko doli do Sahare. Tudi Tunizija vojno področje AMERIČANI ZAPUŠČAJO MALTO TUNIS, 27. maja. Agenda Stefani. Sinoči so francoske vojaške oblasti izv«H-fe obsežne dodatne vojne ukrepe vzdolž cele vzhodne tunizijske meje naprav U-hlfl. Tunis je od sinodi proglašen za vojno področjem V vsakem kraju so se usta-DOvSe krajevne obrambe. Ves promet med polnočjo In peto uro zjutraj je prepovedan, odrejena je bila za celo področje Tunisa splošna zatemnitev. Tulci >o moraS Izročiti orožje, uvedena je bila tamara Čandkov. POGAJANJA USPELA? LONDON, 27. maja. Reuter. Angleško-Italijanska pogajanja o ureditvi nadzorstva nad tihotapskim blagom so včeraj eaznatnovala uspeh. Vodja angleške delegacije sir Oreen se je sinoči vrnil v London, dočlm Izdelujeta delegaciji le še Podrobnosti AMERIŠKE KRIŽARJE NA PORTUGAL- LJSABONA, 27. maja. Vlada USA je po "lala v portugalska pristanišča eskadro krmark, ki naj zamenjajo ameriške križarke, k> so sc že nahajale v portugalskih lukah. Vendar pa so odhod zadnjih bdložili za nedoločen čas. pogodba vatikan—portugalska RIM, 27. maja. Agenzia Steani. Včeraj ie bila med Vatikanom in Portugalom Podpisana specialna pogodba, ki vsebuje nekaj tajnih členov. RIM, 27. maja. Stefani. Ameriški kon-zul na Malti je nasvetoval svojim državljanom, naj otok zapuste. Pred nemškim napadom na Anglijo na letala in ladje. Po tukajšnjem mnenju, je načrt za napad na Anglijo pripravljen tako temeljito in s takimi sredstvi, RIM, 27. maja. Ass Press. V Rimu prevladuje prepričanje, da je treba pričakovati v najkrajšem času nemški neposredni napad na Anglijo. Zdi se, da se bo ta napad pričel takoj, čim bodo likvidirane zavezniške čete v Belgiji in se-vernovzhodnl Franciji, ki so sedaj obkoljene, ni pa tudi izključeno, da se bo iz-oršil ne glede na tamkajšnji položaj. Dejstvo je, da pripravljajo Nemci že vse zadnje dni veliko ekspedicijsko armado na Svojih in danskih hi celo norveških obalah, Id se lahko vsak trenutek vkrca . da mora uspeti. Ta napad naj bi pomenil odločilni udarec zaveznikom in v zvezi z njim je treba pričakovati tudi nov položaj na Sredozemlju. RIM, 27. maja. Agenzia Stefani. Pri napadu na Anglijo, ki ga Nemčija pripravlja v velikem stihi, takoj ko bo zavzela vsa rokavska pristanišča, se bo Nemčija poslužila novega tajnega orožja, ki bo povzročilo ogromno senzacijo. Alarmantne vesti o Balkanu brez podlage BERN, 27. maja. »Basler Nachrichten« piše, da balkanske države ne morejo biti most, preko katerega bi tuje velesile hotele vreči svoje čete. Prej sta tod v glavnem gospodarili Anglija in Francija, zdaj so zainteresirane tudi Nemčija, Ivalija in Rusija, katera ima posebne razloge, da ostane Balkan izven vojne. Italija ima največ razlogov, da živi z balkanskimi državami v miru. Z njimi ima tudi zelo povoljne trgovinske sporazune. Vsa ustra hovanja balkanskih držav so pretirana, ker predstavljajo neke pretnje le cilj tuje propagande ali poizkus ene sile, da se afirmira pred drugo. BUDIMPEŠTA, 27. maja. »Pester Lloyd« javlja, da so popolnoma izmišljene vse vesti v tujini, da ima os Rom-Berlin neke namere na škodo balkanskih držav, MILAN, 27. maja..»Corriere della Sera« meni, da so vse vesti, ki so hotele prikazati bivanje grofa Ciana v Albaniji kot poseben manever, zgrešile svoj cilj. Pri- pominja korektno zadržanje jugoslovanskega tiska v sredozemskem vprašanju ter naglaša, da so na dan 24. maja najvišji dostozanstveniki jugoslovanske vojske položili venec na italijanske grobove v Beogradu. BUKAREŠTA, 27. maja. Havas. V poučenih političnih krogih z zadovoljstvom podčrtujejo znatno izbolšanje odnošajev med vladami balkanskih držav ter moskovsko vlado. V Bukarešti podčrtujejo, da zlasti neslovanski narodi pomirja dej. stvo, da Vzhod nič več ne dela ragllke med slovanskimi in neslovanskim! narodi, kakor je to delala carlstična Rusija, ki je protežirala samo slovanske narode. POLJSKA PRIPOMBA PARIZ, 27. maj'a. Havas. Poljsko poslaništvo k priključitvi Eupena in Malmedy-ja k Nemčiji pripominja, da je bilo priključeno s Poljsko Nemčij 10,000.000 Poljakov, med katerimi predstavljajo Nemci 6 procentov prebivalstva. Radikalni ukrepi za obrambo Anglije Spremembe v vrhovnem vodstvu angleike vojske — Vse delo v službi ohrair.oe — Reynaudova konferenca s Churchillom v Londonu — Preprečen prevrat na Irskem LONDON, 27. maja. Reuter. Priprave za pooblastilih 147 izrednih vlakov vsak dan. Obrambo proti verjetni invaziji so v vsej Včeraj je letalska industrija prevzela 3000 Angliji v polnem teku. Zato so bile izvrše- delavcev iz železniške službe. Število de- ne važne spremembe v vrhovnem vodstvu armade. Novi šef imperialnega generalnega štaba je tir John Bill, dosedanji šef general Irontide je Imenovan za poveljnika angleške teritorialne armade, ki ima nalogo očuvati Anglijo samo pred nbpadl. General sir Kirk je bil upokojen. Odrejena je evakuacija vse južne Anglije. Nešteto vlakov prevaža šolske otroke in prebivalstvo proti severu. LONDON, 27. maja. Reuter. Dočim so se ob priliki dneva imperija vršile po vseh cerkvah molitve za zinago civilizacije, so po vseh mestih kadili tovarniški dimniki. Prvič v nedeljo je delala vsa industrija. Delovne ure so se pomnožile od 48 na 55 na teden in uvedeno je 7-dnevno tedensko delo. Samo v London vozi nove obveznike dela po novem zakonu o izrednih lavstva se je samo tekom včerajšnjega dneva v Londonu dvignilo za več 10.000. Predvčerajšnjem je vstopilo v vojsko novih 320.000 vojakov, starih 27 let. Na nabor pa se je javilo novih 2,000.000 mož. LONDON, 27. maja, Na včerajšnji dan imperija je bral mašo v Westminsterski opatiji canterburyski nadškof dr. Lang. Maše so se udeležili kralj in kraljica ter vsi člani vlade in vojaški dostojanstveniki. V katoliški katedrali je imel zelo opažen govor kardinal Hinsley, ki je poudaril, da je v .tem boju katoličanstvo na strani zaveznikov. PREPREČEN PREOBRAT NA IRSKEM BELFAST, 27. maja. Reuter. Na Irskem je bila odkrita organizacija, katere namen je bil izvršiti preobrat in omogočiti tuji vojski pristanek na irskih tleh, od koder bi potem izvršila napad na Anglijo tudi z zahoda. Voditelj tega gibanja je bil irski častnik Stefan Haldert, ki je stal v zvezi s sovražniki Anglije, a tudi z angleškimi fašisti. Halden je bi! aretiran in z njim vred je na varnem tudi že več njegovih pomol-nikov. Irska vlada je sklenila postopati skrajno odločno, da se vse take namere že v kali zatro. Irska hoče ostati dalje strogo nevtralna. REYNAUDOV SESTANEK S CHURCHILLOM LONDON, 27. maja. Reuter. V London sta prispela belgijski ministrski predsednik Pierlot in zunanji minister Spaak s člani vlade. Sprejel jih je zunanji minister lord Hallfax. Včeraj popoldne je z letalom dospel v London francoski ministrski predsednik Reynaud, ki se je takoj sestal s Churchillom in člani vojnega kabineta. Nekaj ur za tem se je z letalom vrnil x Pariz. Boji za usodo obkoljene___________________________ Nemci poročajo, da so zavzeli Calais, zavezniki pa to zaniku e\o — Siloviti letalski spopadi in napadi se nadaljujejo z vseh strani — Spiošni položa je v glavnem nespremenjen Nemška vojna poročila BERLIN, 27. maja. DNB. Vrhovno poveljstvo poroča: Potem ko so nadljevale naše čete pohod do Gravelinesa, je padel včeraj po hudih bojih v naše roke tudi Calais. V Flandriji in Artoisu se je nadaljevalo zoževanje področja obkolenje so. vražne vojske. Sovražnik nudi ponekod še oster odpor. V boje posega tudi naše letalstvo, ki je ponovno bombardiralo pri stanišča v Zeebrugge, Ostende in Dunker que. V Ostendu so naša letala zadela z bombami skladišče smodnika, ki je eksplodiralo, in veano poškodovala neko ladjo. Dalje so letala napadla več telati letališč v vzhodni in južnovzhodni Angliji Na jugu nobenih posebnih dogodkov. Zbi li smo znova 59 sovražnih letal, mi pa smo jih izgubili 11. BERLIN, 27. maja. DNB. Glavne angleške sile, ki so zbrane v Flandriji in francoskem Artoisu, se ljuto bore, ker dobro vedo, da gre zdaj za njihovo domor vino. Na vsem obkoljenem področju je preskrbovanje vojsk s hrano in strelivom zelo otožkočeno. Nemške čete napredujejo kljub močnemu odporu sovražnika. Nemški sunek je usmerjen preko reke Ly-sa v francoski Artois. Ogorčene bitke se vodijo na istem ozemlju, kjer so Nemci tudi v svetovni vojni v obliki klina dospe li k morju pod Ostendeom. Prostor med nemškiiuii južnozahodnitni in severno-vzhodnimi vojskami je na nekaterih krajih zmanjšan na 30 km. Na tem prostoru so v glavnem francosko oklopne divizije. Francoska vojna poročila PARIZ, 27. maja. Havas. Sinočnji fran-voski vojni komunike se glasi: V bojih ob reki Sommi smo zaznamovali znatne uspehe. Sovražniku, ki je nagromadil na severu ogromno materiala in čet, se je posrečilo po ostrih pouličnih bojih zavzeti Boulogne. Med Aisneo in Meuseo smo odbili sovražni napad. Kakor pripovedujejo ujetniki, je naš topniški ogenj In ogenj iz strojnic povzročil na nasprotni strani težke izgube. Naša letala so v nizkih poletih povzročila nasprotnim kolonam težke izgube ter so jih razpršila. Tudi aktivnost našega letalstva se je povečala ter so sovražniki pretrpeli znatne PARIZ, 27. maja. Havas. Včeraj so divjali najhujši boji ob reki Lys in ob mestu Valenciennes. Sovražnik od sinoči vkljub silovitim napadom, ni mogel zaznamovati nobenih uspehov. PARIZ, 27. maja. Listi pišejo o veliki bitki, ki se razvija v Flandriji. Boji so zelo ogorčeni. O poedinosti operacij ne dajejo poročil. Charles Morris piše v »Pe tit Parisien«, da imajo francoske čete neomajno zaupanje v končen uspeh. Pariz je miren in hladnokrven. General Duval pravi v »Journalu«, da se francoske in belgijske čete bore v dobri razmestitvi in da nudijo ogorčen odpor sovražniku. LONDON, 27. maja. Reuter. Letalsko ministrstvo objavlja: Vsake pol ure prihajajo poročila o novih uspehih naših letalskih podvigov proti sovražniku, bodisi v neposrednem zaledju, nad morjem ali v Nemčiji sami. Nadalje javlja komunike številna junaštva posameznih letalskih eskadrilj, Jio si zlomila v Ljubljani zidar-, jeva žena Ana Velkavrhova, ki se je pripeljala v Ljubljano iz Kozarij. Prepeljali so jo v bolnišnico. o Rcšuvabii avto iz Ljubljane, ki je peljal za meningitido obolelega dijaka iz Litije v ljubljansko bolnišnico, se je poškodoval pri Hotiču, ker se je zaletel v voz, naložen s blodi. Bolniku je bilo čimdalje huje, a Sele po dolgotrajnem iskanju’ se je ponudil dr. Ukmar, da ga prepelje, v Ljubljano. Mnogi so iz strahu pred °kužilvijo odklonili pomoč. c Včerajšnja lepa nedelja pri sv- Jožefu nad Celjem se je praznovala zelo slovesno. Procesije se je udeležila velika množica občinstva. Igrala je železničarska godba, slavnost pa je poveličevalo tudi streljanje iz topičev, c Krajevna organizacija Legije koroških •norcev v Celju pozivu svoje članstvo, da se jutri ob 8. zjutraj polnoštevilno udeleži v farni cerkvi spominske službe božje padlimi koroškimi borci, c 1‘urudižniki se že dobe na celjskem jrgu in sicer jili prodajajo po 32 din za kilogram. c Na svobodo je bil izpuščen inž. Emanuel Zelinka iz Hrastnika na odredbo ape-lacijskcga sodišča. Obravnava, ki bi se proti njemu morala vršiti jutri pri okrožnem sodišču v Celju, je preložena. c Novi grobovi. V Laslnem domu v Ga. berju je umrla 79 lelna zasebnica Ratajc Urša. V celjski bolnišnici sta umrla 10 letni natakar brez stalnega bivališča Jakob Stnmol in Štiriletna delavčeva hčerka Stanislava Cerar iz Zamaliča pri Laškem. c S kozolca je padla 11 letna hči malega posestnika Guček Berta iz Zagrada pri Celju. Pri padcu si je zlomila levo roko v zapestju. c V pijanosti z nožem nad mater. Po-sestnikov sin Ivan Pusloslemšek v Rečici pri Šmartnem ob Paki je v vinjenosti z nožem v trebuh zabodel svojo mater Go kino posestnico Alojzijo Pusloslemškovo. Oddali so jo v celjsko bolnišnico. c Riziko dela. 'iO letnemu rudarju Jakobu Vidicu iz Zagrada pri Celju je pri delu padci težek kamen na nogo in mu jo zlomil. c Tatvina. Pri nekem gospodarju na Lavi pri Celju je zmanjkala zlata verižica z briljanti. Tatvine osumljena je bila služkinja lila L. ‘Predlio so jo aretirali, je vrgla verižico v lijak pri vodovodu. Tatvino je ob aretaciji priznala. Oddali so jo sodišču, verižice pa šc niso našli. c Ukradel jc na .Sp. Hudinji pri Celju svojemu prijatelju Antonu M. 1700 din brezposelni ključavničar Karol C. iz Sp. Hudinje. Z denarjem je odšel na Dobrno, kjer je v raznih gostilnah popival. Zvečer je prenočil pri nekem žagarju, predno pa je šel spat, je listnico zakopal na vrtu. Zjutraj so ga ljudje opazili, ko je listnico spet izkopal. I\>. ga orožniki aretirali, je rekel, da jc denar zaslužil z delom. Denarja pa pri njem niso našli in ga jc najbržc pred aretacijo spet kje skril. Oddali so ga sodišču. LfubPana SMRT NEZNANCA POD VLAKOM Na koncu Puharjeve ulice so našli na železniških tirih v Ljubljani truplo 24-26 letnega neznanca, poškodovanega na čelu, podbradku in levi nogi. Vsi znaki kažejo, da gre za samomor. Ker ni imel pri sebi nikakih dokumentov, identitete še ni bilo mogoče ugotoviti. Žuljave roke pričajo, da je bržkone obrtnik, na le- Drušlvb slovenskih likovnih umelni-javlja, da sc ja novoizvoljeni odbor konstituiral kakor sledi: Saša Sanici,predsednik, podpredsednik Fran Tratnik, tajnik Mirko Šubic, tajnikov namestnik Stane Kregar, blagajnik Karl Puirich, blag. namestnik Marij Pregelj, zastopnik članov iz mariborskega okoliša Ivan Kos, ostali odborniki so Boris Kalin, Go.jmir Anton Kos in Ivan Vavpotič. Pregledni],'a sla Ivan Sajovic in Nande Vidmar. Razen gg. Pulricha, Kalina in Sajovica, ki so akademski kiparji, so vsi osiali akad. slikarji. a Ljubljanski trg. Večinoma lepa vreme v zadnjem tednu, blagodejno za vrtnarije, jc imelo enak vpliv tudi na trg, vsaj kar zadeva zelenjavo, da gredo cene polagoma nazaj. Zdaj že prevladuje domača- glavnata solata, v soboto so. prodajalke dajale že dve lepi glavici za dinar, pa bo še cenejša. Špinača, kolerabice, grah, to ima vse zdaj že znosno ceno. Na trg prihaja (udi. precej pomladanskih gob. Jajca držijo ceno: največ 12 za enega kovača. Perutnina je draga: par piščancev od 35 do 40 din. Cene mesu drobnice so se nekoliko dvignile, koštrun po 10 do 12, jagnjetina l(i do IS, kozliček pa sc jc pocenil za 2 din. Cene drugemu mesil so ostale na dosedanji višini. Zbudilo pa je pozornost tudi v Ljubljani, da so zagrebški mesarji sami od sebe znižali cene, čeprav so uradno bile dovoljene višje. Morda bodo tudi ljubljanski mesarji sledili temu lepemu zgledu, to bi jim bilo le v čast. a Prevzem novih poslovnih knjižic ali legitimacij. Vse, ki so vložili meseca aprila in maja 1.1. pri mestnem poglavarstvu prošnje za nove poslovne knjižice oziroma legitimacije, vabi mestni domovinski urad, naj se zglase v dneh od 27. do .'SO. t. m. med uradnimi urami v lem uradu, soba št. 50 v 11. nadstropju desne hiše magistrala zaradi prevzema novih poslovnih knjižic ali legitimacij. Ne pozabi naročnine! Slovenija in nove železnice V »Jutru« dne 5. t. m. objavljeni članek »Slovenija in železniški gradbeni program« zahteva, naj se upoštevajo tudi železniške potrebe Slovenije. V uredbi o trasiranju in gradnji novih železnic razen zveze Slovenije z morjem z izgradnja zvezne proge Črnomelj—Vrbovško ni vnešena v uredbo niti ena vseh ostalih tudi potrebnih prog. Razen nekaterih že večkrat omenjenih prog naj se v gradbeni program uvrstijo tudi proge Maribor—Sv. Lenart—Ljutomer—Mursko Središče in Šmartno ob Paki—Nova Štifta. Če se poročevalec zavzema za te proge, zakaj je v svoji zahtevi prezrl ozkotirno železnico Poljčane—Konjice, ki kriči po normalizaciji in rešitvi iz njene zagate s podaljškom preko Dobrne v Velenje. V članku je sicer govor o progi Šmartno ob Paki—Nova Štifta, ki pa brez spoja s Kamnikom nima nikakšne bodočnosti. Že pred svetovno vojno se je razpravljalo o železniški ?vezi Savinjske doline s Kamnikom. Državni in deželni poslanci so leta 1910 prosili vladnega svetnika Franca Župneka, naj sestavi železniški načrt, ki bi po prikladni poti vezala savinjsko progo s Kamnikom. S svojim načrtom je Župnek s poročilom z dne 20. januarja 1914 pri ministrskih obravnavah na Dunaju dokazal, da je iz gospodarsko rentabilnih in strategičnih pogledov zgrad ba izredno nujna. V »Večerniku« se je že. večkrat nagla- šala potreba zgradbe proge, ki bi šla iz Maribora čez Sv. Lenart in Mursko Soboto v Dolnjo Lendavo. Pri teh razpravah ni bil nikoli določen potek proge in po mojem presodku je najkrajša trasa čez Slatino Radenci, zato ne razumem, zakaj se po članku v »Jutru« najnovejša osnova Murske Soboto sploh pa Prekmurja izogne, ker je trasa usmerjena čez Ljutomer in se v Murskem Središču, ki leži v Medmurju, torej na Hrvatskem, priključi na progo Čakovec—Dolnja Lendava. Po priključitvi medmurskih železniških prog k zagrebški železniški direkciji je »Veeernik« priobčil članek z napisom »Železnica Dolnja Lendava—Mursko Sre dišče«, ki ga priporočam poročevalcu »Jutra«, naj si ga dobro preštudira, zlasti pa zadnji odstavek, ki se glasi takole: »Ponovno pri tem tudi poudarjamo potrebo nove železnice med Dolnjo Lendavo in Mursko Soboto, ki bi to vprašanje edina mogla pravilno in dokončno rešiti.« Ni dvoma, da se bo ta ali oni interesent oglasil k besedi. Vsakemu rodoljubu, ki bi povzdigoval velik pomen najnovejšega načrta v pogledu izvažanja premoga iz Peklenice in obljubil še druge dobrote, ki bi se izsipavale iz Medmurja preko te proge, naj bo v resen opomin postanek in životarjenje prekmurske že* leznice. — I. M. Prekmurska mladina g® pela v Ljutomeru LEPO USPEL KONCERT MLADINSKEGA ZBORA IZ MURSKE SOBOTE. Na Telovo popoldne so prihiteli iz Murske Sobote v Ljutomer mladi pevci pod vodstvom svojega neumornega pe-vodie učitelia g. Franca Bračka. Dvorana Sokolskega doma je bila dobro zasedena. Poslušalci so z velikim zanimanjem in s hvaležnostjo v srcu spremljali našo lepo pesem. Navdušenje je raslo od točke do točke, tako so vžgali mladi pevci. Dirigent g. Bračko je vložil v ta svoj zbor vse sile in ustvaril program s katerim lahko nastopa povsod po naši ožji domovini. Mladi pevci pbvlacbyo po- leg naše domače narodne pesmi tudi umetno pesem in pojejo harmonično, brez težkoč, nežno in z vsemi finesami. Zbor zasluži vso pozornost naše javnosti in sc mu naj omogoči nastop tudi drueod, kajti naša prekmurska mladina je vzgojena v novem narodnem duhu in v novi ljubezni do vsega kar je narodne^ ga Mladina je potem korakala z narodnimi trobojkami po mestu in pela: »Glejte, glejte, kako smo mi veseli!« In res so bili veseli vsi, mladina in odrasli! Maribor Važno opozorilo zasebnim nameščencem Od Delavske zbornice smo prejeli: Po predpisih uredbe o poslovnih knjižicah delavcev in zasebnih nameščencev ne sme delodajalec nikogar sprejeti v službo brez predpisane poslovne knjižice. Za zasebne nameščence obstajajo posebne legitimacije, katere pa so občine izdajale le proti predložitvi odloka o pokojninskem zavarovanju. Zaradi tega so imeli nameščenci, ki so prvič nastopili službo, dvojne izdatke, ker so si morali najprvo nabaviti delavsko knjižico, katero so kasneje, ko so že imeli odlok o pokojninskem zavarovanju v rokah, lahko zamenjali za nameščensko legitimacijo. Delavska zbornica v Ljubljani je stavila ministrstvu za socialno politiko predlog ,naj se omogoči nabava name-ščenske legitimacije še pred nastopom službe na podlagi šolskih spričeval in drugih dokazil. Temu predlogu je ministrstvo ugodilo in odredilo: »Do legitimacije privatnega nameščenca, ki v vsem nadomešča, poslovno knjižico, imajo pravico: a) osebe, ki so zaposlene in predlože poleg ostalih dokumentov odlok o pokojninskem zavarovanju enega izmed pok. zavodov v državi; b) osebe, ki so nezaposlene in zaradi tega ne morejo predložiti odloka o pokojninskem zavarovanju. ki pa morejo dokazati, da drugače izpolnjujejo pogoje za obvezno pokojninsko zavarovanje v smislu zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev; c) osebe, ki so zaposlene ali nezaposlene, a so dovršile 55. leto starosti ali ki kot upokojenci ne morejo biti sprejeti v pokojninsko zavarovanje, pod pogojem, da sicer izpolnjujejo pogoje iz §§ 1 in 2 zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev; d) osebe, ki imajo svoje po- kojninsko zavarovanje pri poslodaveu v smislu tč. 6 ali 7 § 3 Zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev, ako to dokažejo in predlože rešitev ministrstva socialne politike in narodnega zdrav ja, da so izvzete iz obvezpega zavarovanja pri pokojninskem zavodu, a pod pogojem, da sicer izpolnjujejo pogoje iz § 1 in 2 zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev. Proslava otroških dni Včeraj je bil prvi dan otroških dni, ki se končajo 2. junija. Tudi Maribor je pripravil pester spored. Tako je bilo v Narodnem domu uspelo gostovanje »Pavlihovega odra» iz Ljubljane, ki ga je pripravilo Gledališče mladega rodu. Malčki so bili razposajeno veseli nad šegavim Pavliho. Popoldne je bila v gledališču uprizoritev »Trnjulčice«, ki jo je organiziral Krožek žen zadrugaric. Igra je zelo lepo uspela, za kar gre zahvala zlasti našim gledališkim igralcem, ki so sodelovali. K lepemu uspehu in prisrčnemu razpoloženju so pripomogli tudi Šuster-šičevi harmonikarji, ki so zaigrali med odmorom več pesmi. * V p e t e k bo ob 15. uri uprizoritev »Trnjulčice« za revne otroke tukajšnjih ljudskih in meščanskih šol v Narodnem gledališču. Predstava je brezplačna. — Vstopnice se dobe po šolah. Zvečer istega dne ob 20. bo slavnostna akademija v gledališču. Uvodno besedo bo imel predsednik krajevnega odbora Unije za zaščito otrok dr. J. Pihlar. Sodelovali bodo gdč. Kraljeva z recitacijami, gosp. Manoševski in gdč.I g 1 i č e v a s petjem, gojenke zavoda šol. sester in Mariborski trio. Cene dramske. Za začetek otroških dni 2. junija bo ob 11. v parku koncert malih harmonikarjev pod vodstvom g. Vilka Šuster-1 š i č a. Nastopila bosta tudi pevska zbora obeh deških meščanskih šol v Mariboru pod vodstvom gg. Šušteršiča in Živka. Vstopnia 1 din. Javnost naj pokaže razumevanje za prireditve ob priliki otroških dnevov, saj gre dobiček v korist revnih' otrok. Maksimalne krušne cene Ban 'dravske banovine dr. Natlačen je izdal na podlagi uredbe o kontroli cen bansko uredbo, ki določa najvišje cene kruha. V Sloveniji so dopustne te-le najvišje krušne cene: za 1 kg belega kruha iz pšenične moke št. 0 ali Ogg do 5.40 din; za 1 kg polbelega kruha iz moke št. 4 do 5 din; za 1 kg črnega kruha iz moke št. 5 in 6 do 4.50 din. Prekrški bodo kaznovani po čl. 8 uredbe o kontroli cen. Novi desetdinarski kovanci 31. maja bo začela Narodna banka postopoma spuščati v promet nove 10 dinarske kovance. Ti so izdelani iz čistega niklja in imajo premer 23 mm z nazobčanim obodom; njihova teža je 5 gramov. !Na sprednji strani je vtisnejen desni profil kralja Petra II., okoli lika pa je v krogu napisano »Kraljevina Jugoslavija«. Napis je v cirilici. Na zadnji strani kovanca je vtisnjena vrednost v arabskih številkah »10«, vrednost v dinarjih pa je vtisnjena z latinico. Pod tem je v arabskih številkah letnica 1938. Nad številko 10 je vtisnjena krona kraljevine Jugoslavije. Na desni strani je v polkrogu vtisnjena bukova vejica na levi pa tudi v polkrogu lovorjeva vejica. Obe sta zvezani s trakom, ki se z obema vrhovoma dotika krone Jugoslavije. Stari 10 dinarski kovanci se postopoma umaknejo iz prometa počenši od 31. maja do 31. avgusta, ko prenehajo .biti veljavno plačilno sredstvo. Zamenjavali jih bodo 6 mesecev po tem roku Narodna banka in državne finančne ustanove. DOVOLJENJA ZVIŠANJA CEN Banska uprava je odobrila tvrdki H. Vielhaber, Maribor, da sme prodajati jedilno olje po 17.25 din za 1 kg na debelo. — Tvrdki M. Oset, Maribor, da sme prodajati riž Splendor Subl. po 9.50 din, riž Splendor Spec. po 9.40 in riž Splendor Extra po 9.30 din za 1 kg na debelo. — Tvrdki Ed. Suppanz, d, z o. z., Pristava, da sme prodajati kavo Rio 2 Sieb 18 po 65.50 din in kavo Rio Newyork 5 green po 62 din za 1 kg na debelo. UBOJ ZARADI ZAUŠNICE Pred malim kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča se je te dni zagovarjal zaradi uboja 26-letni Jakob Kolednik iz Paradiža v Slovenskih gor. Obtožnica pravi, da je prišel Kolednik 21. marca pijan v klet posestnika Franca Kelca. Tam je bil pričel nadlegovati posestnika Jožefa Potočnika. Ker je bil obtoženec le preveč nadležen, ga je Potočnik oklofutal. Takrat pa je Kolednik pobesnel. Pograbil je nož in ga zasadil Potočniku v prsa, da mu je prerezal srčne žile. Nesrečni posestnik je takoj izkrvavel. Obtoženec je bil obsojen na 3 leta strogega zapora in na prav toliko izgube častnih pravic. SKRIVNOSTNI STRELI NA DRAVSKEGA RIBICA Ko je včeraj popoldne lovil upokojeni železničar Ludvik Dobečar pod kaznilnico v Dravi ribe, je počilo več strelov, ki pa so k sreči zgrašili cilj. Dobečar je takoj preiskal vso okolico, da bi našel skrivnostnega napadalca, vendar pa brez uspeha. GRAFIČNI FAKTORJI SO ZBOROVALI V soboto zvečer se je v Mariboru vršil občni zbor Udruženja grafičnih faktorjev Jugoslavije. Navzoči so bili elani iz Zagreba, Ljubljane, Maribora in Celja. Po prihodu .popoldanskega brzovlaka v Maribor, so si vsi ogledali Mariborsko tiskarno. Splošna sodba je bila, da spada tiskarsko podjetje, ki goji vse panoge grafične stroke, med najmodernejša podjetja te vrste v držaVi. Po ogledu podjetja je bil v prostorih restavracije nabavi j alne zadruge občni zbor. Predsednikom organizacije je bil zopet izvoljen g. Slavko Kovačič iz Zagreba. GROZOVIT SAMOMOR Včeraj so bili orožniki pri Sv. Juriju ob Pesnici obveščeni, da so v Vrablovi grabi pri Sv. Križu nad Mariborom našli nekega mrliča, ki ima strahovito rano na vratu. Ugotovili so, da je to 56 letni oglar Matija Skerbinek, ki si je šest metrov od grabe, kjer so ga našli mrtvega, sam napravil iz smrekovih skorij kolibo. V njej so našli okrvavljen nož. Domnevajo, da si je oglar sam prerezal vrat in nato odšel proti grabi, kamor so vodili krvavi madeži. Ker ni bilo znakov nasilja od tuje roke, je državno tožilstvo odredilo pokop trupla pri Sv. Križu. GOREČA SVEČA SKORAJ POVZROČILA POŽAR Ob priliki včerajšnje telovske procesije je neka ženska z gorečo svečo zažgala zavese zasebnice Amal. Stoparjeve na Aleksandrovi cesti 71. Zavese so gorele, razširitev požara pa so pravočasno preprečili. m Polkovnik Svelolik Radovanovič, ki je bil tri leta poveljnik mariborskega vojnega okrožja, odhaja na novo službeno mesto. Mariborčani ga bodo težko pogrešali. m Upokojen je g. Meško Ivan, desetar kaznilniških stražnikov ter predsednik paz. združenja kaz. zavodov, katerega je tudi ustanovil. Nevenljive so zasluge, ki si jih je pridobil kot preds. združenja, posebno ob priliki deputadj, katere je vsako leto vodil v prestolnico, kjer je z odločnim nastopom ]>osredoval za izboljšanje položaja paz. osebja. Njegovi stanovski tovariši bi ga težko pogrešali, zlasti kot predsednika, zato so ga nedavno izvolili za dosmrtnega častnega predsednika, da ga tako še dalje obdrže v svoji sredini. m 70 letnico življenja obhaja znana mariborska gostilničarka gospa Marija Z a-klan, ki je 15 let vodila Tscheligijevo restavracijo. m Nov specialist. Izpit specialista za ušesa, nos in grlo je opravil z odličnim uspehom na beograjski kliniki dr. Franc Cundre, zdravnik mariborske bolnišnice. m Težka prometna nesreča. Na Tolstem vrhu je prišlo med motociklom mariborske mestne policije za cestno kontrolo in nekim tovornim avtomobilom do hudega karambola. Stražnik Udovič si je zlomil desno nogo, nadzornik Samer pa je ostal nepoškodovan. m V sami srajci jc pobegnil ponoči iz bolnišnice GO letni Mihael Štraus, ki jc skočil skozi okno in izginil v noč. m Bodalo v trebuh je zasadil na Teznem 18 letni godbenik Franc Roj svoji 68 letni babici Mariji Rojevi, ki so jo mudoma prepeljali v bolnišnico. m Vlomljeno je bilo v stanovanje Frančiške Dvoršakove v Mlinski ulici 7. Vlomilec je odnesel 3100 din gotovine. m Pobegnila je neznanokam 12 letna Emilija Hochstlova iz Koseskega ulice 83. m Za dobavo večje množine ovsa, sena in slame ter koruze sprejema ponudbe štab dravske divizijske oblasti v Ljubljani. Nabavni centri so Ljubljana, Maribor, Cclie, Ptuj, Vrhnika, Škofja Loka, Ribnica in Vel. Bloke. m Za dograditev konjušnice vojašnice Kralja Petra I. v Mariboru bo licitacija 8. junija pri dravski divizijski oblasti v Ljubljani. Opozorilo OUZD Okrožni urad zu rovanje delavcev ugotavlja, da se vrše razne zlorabe s potrdili delodajalcev po neupravičenih svojcih in nečlanih, ld iščejo s temi potrdili (tudi fiugiranimi) zdravniško pomoč ^ in zdravila na račun urada in v škodo članom, ne da bi dokazali svojo upravičenost s predpisanim potrdilom občine ali župnega urada po § 45 ZZD. Zato je urad prisiljen zaliLevali v bodoče od vsakega svojca tako potrdilo občine ali župnega urada, ki dokazuje, da je svojec brez lastnih dohodkov in premoženja ter odvisen od zaslužka člana, s katerim živi tudi v skupnem gospodinj; stvu. Poleg tega naj ima vsak član ali svojec s seboj kakšno legitimacijo (poslovno knjižico), da svojo sorodstvo in istovetnost lahko dokaže. Člani morajo imeti s seboj svoje poslovne knjižice. Ako član ali svojec potrdila po § 45 ZZD od občine ali župnega urada vsled potrebe nujne zdravniške pomoči ne bi mogel takoj dobiti, more tako potrdilo izstaviti tudi delodajalec, ki prevzame s tem tudi polno odškodninsko odgovornost za event. škodo, ki bi jo utrpel urad zaradi neresničnosti podatkov na potrdilu. Vsako potrdilo za urad, izstavljeno s strani delodajalca, mora biti opremljeno s štampiljko in delodajalčevim podpisom. m Tatvine koles. Včeraj sta postala žrtvi kolesarskih tatov delavec Jožef Rantar in delavka Matilda Zelec, ki sta tatvini prijavila policiji. m čigav jc otrok? Včeraj se je izgubil neki 3 letni deček, ki je sedaj pri hišnici Frančiški Vodopivčevi v Slovenski ulici 3. m Starka pod motociklom. Nek kaplan je z motociklom včeraj v Slivnici povozil 66 letno naglušno starko Jožefo Fingu-štovo, ki si je zlomila levo nogo. Starka ni slišala svarilnega znaka in je zaradi tega prišlo do nesreče. m Inž. Ivica .\Vagncr, zaposlen pri Splošni stavbeni družbi, je položil v Beogradu z uspehom avtorizacijski izpit iz stavben;; stroke. * Junija mcseca, od 1. do 10., bo Ljubljanski velesejem podal svojo 47. razstavno prireditev. Pokrovitelj je Nj. Vel. kralj Peter II. Razstavni prostori so vsi zasedeni in bo ta prireditev zopet lepa revija naše gospodarske delavnosti, ld je tudi sedanji težki časi ne morejo pritisniti ob tla, kakor je ni pritisnila dolga leta trajajoča kriza. Na velesejmu bodo zastopane vse pomembnejše industrijske in obrtne panoge. Pohištvo in stanovanjska oprema, avtomobili, mala obrt, naša vsakdanja hrana, zobna tehnika, zaščita pred napadi iz zraka, ženska domača obrt, moda, tujski promet, vso to bo podano v posebnih razstavah. Na turistični razstavi bo udeležena tudi bratska Bolgarija. Obiskovalci velesejma imajo na železnicah brezplačen povratek. Kino * Grajski kino. Danes zadnjič „HaIo Ja-nine“. Marika Rock, Johanes Heesters. — Od torka dalje „Miss Broadway“. Shirley Temple. * Esplanade-kino. Zabavni in veseli ve-lefilrn v nemškem jeziku „l)ivja mačka Arizone" z Jano Withers, znano iz filma „Ciganček“. * Kino Union. Do vključno torka največji senzacij ski film »Ljubezen v džungli-' v naravnih barvali. * Kino Pobrežje 25. in 26. maja: ditl prerije“ Buck Jones film. „Ban- Mariborsko gledališče Ponedeljek, 27. maja: Zaprto. Torek, 28. maja: Zaprlo. (Generalka) Sreda, 29. maja, ob 20.: „Ples v maskah". Premiera. Red A, Premiera opere ,,PIes v maskah" bo v sredo, 29. maja. V naslovni vlogi gostuje gdč. Vera Majdičeva, v vlogi paža Oskarja nastopi Jelka Iglič-Zimermanova. V drugih glavnih vlogah pa nastopijo: Manoševski kot grof Ricardo, Kamuščič kot njegov tajnik Renato, Zamejič-Kovičeva kot vedeževalka Ulrika, Verdonik, P. Kovič, Gorinšek, Skrbinšek in Šauperl v ostalih vlo; gali. Poleg imenovanih nastopi pomnoženi zbor kot odposlanci, stražniki, narod itd. Akademija Ruskih izvidnikov Pretekli ponedeljek se je vršila pred polno nabito dvorano dekliškega zavoda »Vesne« akademija Ruskih izvidnikov. Akademijo je otvoril načelnik R. I. Oleg Mina j e v, ki je vse vzoče pozdravil v lepi, gladki ruščini. Za njim pa so R. I. zapeli »Preobraženski marš«. Spored je bil zelo pester. Muzikalne točke so bile pomešane z baletom in recitacijami. Glavni del sporeda pa je tvorila: »Carjevič Žaba«, ki je bila res lepo izvedena. Zlasti smo bili presenečeni radi lepe scenerije in oblek. Med recitacijami nas je močno ganila recitacija izvidnice K. Faningerjeve »Sibirija«, ki je z veliko ljubeznijo govorila o svoji 'laljni, zasneženi domovini. Tudi baletne točke so bile na višku. Tako je občinstvo zahtevalo ponoviti »Snežinke«, ki so jih izvajale izvidnice Suvorovskega kola, in pa ples gozdne vile in palčkov. Zelo lepa je bila živa slika »Cvetje« in pa Kri-lovova basen »Demjanova juha«. Za zaključek pa je L. Kuzmi nov a prav lepo izvedla »Ciganski ples«. Največji vtis pa je napravil ruski narodni ples, ki sta ga izvajali izvidnici K. Faningerjeva h* pa K. Pegelan. Tudi muzikalne točke so bile vse na višku. Vsekakor moramo pO' udariti, da je ta prireditev res zaslužite pohvale. Baletne točke in režija so bile v rokah ge. K. Mina j e ve :a K. Faningerjeve, muzikalne pa je pripri' vila ga N. Pegelan. Dvorana je bila polno nabita in med gosti je bilo opazit' mnogo zastopnikv ruskih in naših narodnih organizacij. Centralno organizacijo R. I. v Parizu, je zastopal g. inž. N. M i-n a j e v. V—a. Sergiusz Piasecki * LJUBLJENEC ZVEZD rita zlat rubelj, za te cepelige pa zahteva mojster petnajst zlatih, zvenečih.,C« Pogodili smo se za deset rubljev in en dolar. Moje stare škornje pa sva dala čevljarju povrhu. Jožef me je zadovoljen ogledoval. »Gramska...! Odlično dela! Sam an-glešfci kralj nima takih škornjev! £ii si hočeš še kaj kupiti?« »Ne.« »Prav. Prihodnjič ti kupiva obleko, ef ... ef! Postavil se boš kot sam grof ! Poskrbel bom za to. Toda škornje morava zaliti... na srečo, da ti bodo prav služili! Pojdiva h Ginti!« Srečala sva dve dekleti, ki sta zložno zavili okoli prodajalnice. Z zobmi sta trli orehe ter na vse strani pljuvali lupine. Ena je imela rdečo obleko in na glavi zeleno ruto, druga zeleno obleko in rumeno ruto. V rokah sta imeli kožnate torbice s svetlimi mkljastimi zaponkami. Smelo, skoraj izzivajoče sta naju pogledali. »Helenka in Manja, najponižneje poljubljam roke,« jima je veselo vzklikni' Jožef. »Tudi medve,« je ena dejala. »Kdo sta?« sem vprašal Jožefa. »Tihotapkl, Helena Žid in Manja K tirava.« • »Mar tudi ženske tihotapijo?« Pa še kako! Nekatere uspešneje kot Toda takih je malo. V vsem me-jih ne najdeš deset! Tihotapijo le one, ki imajo onstran meje svojce in sorodnike.« (Dalje.) Skrivnostno orožje Nemcev za napad na Anglijo Ljubljanski Vzel sem čepico in odšla sva na ulico. Prišla sva na prostran trg, prepoln samih vozov. Sredi trga je bila velika tržnica, ob straneh pa številne židovske trgovine, kavarne, krčme in restavracije. Blizu trgovin so stale stojnice kramarjev in čevljarjev. Nad trgom pa bi, lahko razobesili veliko Bakusovo zastavo. Vsi so pili. Povsod so pili. Pili so stoje, leže in sede. Pili so na vozovih, med vozmi in pod vozmi. Pili so možje in ženo. Matere so napajale tudi otroke. Napajali so dojenčke, da bi ne jokali. Na lastne oči sem videl, kako je pijan kmet dvignil konju gobec ter mu nalil iz steklenice vodke. Na poti domov bi se možakar rad pobahal z naglo vožnjo. Trpfida me je privedel v prodajalnico, pozdravil se je, s čevljarjem in mu rekel: »Škornje potrebujeva. Toda, razumeš, biti morajo tip-top! Zlato blago, zlato delo, ker so za zlatega junaka!« »Dobro,« je dejal čevljar ter potegnil izpod pulta kovčeg. Iz njega je vzel par škornjev iz kromovega usnja. »Boljših še v Vilni ne delajo! Toda, ali bodo prav? Pomeril sem škornje. Precej veliki so bili, toda Jožef mi je svetoval, naj tesnih ne kupujem, ker se bliža zima in se bo treba toplo obuti. »Koliko hočeš za te krake?« je šal Jožef čevljarja. »Petnajst rubljev.« Jožef se je zasmejal; »Vidiš. Vlado: zlato dno! Vse za dolarje in zlato. To je Kanada! Steklenica vodke velja srebrn rubelj, steklenica špi- Kje tiči vzrok prvega neuspeha zaveznikov — V pričakovanju Weygandove prot!* ofenzive — Italijanske napovedi o nemškem napadu na Veiiko Britanijo Norveški general Runge je postal vrhovni poveljnik vseh zavezniških sil na Norveškem. Zunanji minister Koht je iz Londona dospel na severno Norveško. Danska je protestirala v Londonu zaradi zasedbe Faroerskih otokov in Islan-da po angleških četah. Kraljica Viljemina je .poslala parlamentu Holandske Indije poslanico, v kateri izraža upanje, da bodo kolonije še nadalje sodelovale z osrednjo holandsko vlado v Londonu. Bivši nemški cesar Viljem bo ostal v Doornu na Holandskem še nadalje kot privatnik. Pomorski promet Rotterdama je prvi v Evropi, večji od onega v Bremenu, Hamburgu, Londonu in Newyorku. Rekordne padavine na svetu dosežejo nad 12 m na leto. So pa kraji na zemlji, kjer leta in leta ni mogoče izmeriti dežja, ker ga ni. Rešitev križanke št. 76 Vodoravno: Karakoram, Abesinija, tek, bet, elan, koža, aga, alegorija, Marat, siv, kaval, ikona, Bari, Azov, Ivo, Ana, Neva, orač. Navpično: Kategat, rubin, Abel, ave, Reka, me, Kirov, as, Nagasaki, kit, gorivo, on, karavana, Obir, ti, Lazar, UJEŽ, ona, Matapan, kovač. velesejem 1. do 10. junija 1940 47. RAZSTAVNA PRIREDITEV 600 razstavljalcev domačih in inozemskih. Bogato založen velesejem. Posebne razstave: Pohištvo, avtomobili, zaščita pred napadi iz zraka, naša vsakdanja hrana, zobna tehnika, moda, turizem. — Polovična voznina na železnici in parnikih. Na postajni blagajni kupite rumeno železniško izkaznico za 2 din. — Odločite se vendar, ml pohjnmo dalje... / Roman iz tihotapskega življenja na bi vil poljsko-ruski meji V tem trenutku sem opazil, kako je neznanec dvignil roko ter z dlanjo pobožal dekletu meča. Vroče mi je postalo. Vide! sem, kako se jo Hela naglo ozria v okna ter nato skočila z lestve. Zardela je naglo nekaj pripovedovala svojemu oboževalcu. Presodil sem, da ga ni oštevala. Prav gotovo pa mu je prigovarjala njegovo »netaktnost« in morda celo »neprevidnost« ... Vzela je koš z jabolki ter šla proti hiši; njen oboževalec je uprl roke ob bok ter z nasmehom zrl za njo. Potem je ošabno zamahnil z bičem po zraku ter odšel proti vratom. Pričel sem porakati po sobi. Potem sem pristopil k oknu na ulico in opazil, da stoji mož z bičem ha drugi strani ulice ter opazuje kmečke vozove, ki so se Pomikali mimo njega. Nenadoma sem zagledal Jožefa, ki je hitel po ulici. Mož z bičem je pristopil k njemu. Pozdravila sta se ter nekaj časa razgovarjala. Ko sta se ločila, je Jožef prekorači! ulico in stopil proti domu Vstopil je v sobo. »Ali si že vstal?« »2e zdavnaj.« »Nekoliko sem se zakasnil. Križ ;e i Židi! Prejel sem denar za opravljeno delo ter izplačal fante. Jutri odrinemo. Pripravljam blago.« Potegnil je iz žepa dva zlata deset-rublja ter mi ju dal. »Tu imaš dva gumba. Prvi zaslužek. Opljuj ju, da ti prineseta srečo!« Vzel sem denar. Hotel sem mu vrniti desetrubelj, naj ga da materi, ker sem stanoval in jedel pri njih, toda Jožef ga ni vzel. Rekel mi je, da je vse poravnano ter bova obračunavala kasneje, ko bom več zaslužil. Potem sem povprašal Jožefa po možu z bičem, ki sem ga videl-na ulici. Jožef se je zasmejal. »To ti je, tovariš, pravi tip! Od kod ga neki poznaš? »Ne poznam ga. Videl sem ga, ko je govoril s teboj.« »Helin ženin je. Nimam ga rad, toda zagledala se je vanj. In kaj naj bi storil z žensko?« »Ali je tudi tihotapec?« »Da. Alfred Alinčuk. Pet bratov je: Alfred, Albin, Adolf. Alfonz in Ambrož. Vsi na »A«. In tudi priimek začenja z »A«: Alinčukovi. čez mejo hodijo sami. Pri sebi imajo orožje. Dobri tihotapci so. toda ostale fante zaničujejo in prezirajo. Domišljajo si. da so veliki gospodje, toda iz škornjev jim gleda slama. Njih ded je imel smolamo, oče pa je kupčeval s komati. No, vrag jih naj pobere! Pojdiva ven. Škornje si moraš kupiti!« Ko je nemška vojska preko Luksemburga in gozdnatih belgijskih Ardenov udrla k Meuzi, je imela eno najvažnejših nalog 9. francoska armija pod poveljstvom generala Corapa. Ta armija je v naglih pohodih hitela na pomoč Belgijcem, ki so se postavili v bran ob Meuzi. Po nemškem pritisku je bila storjena usodna napaka, da so umikajoče se ze-vezniške čete pozabile razstreliti mostove. Nemška pehota in motorizirani oddelki so z lahkoto prešli reko, še preden je dospel Corap z vso svojo armijo tja. Polovico njegove vojske so Nemci pregazili, odprla se je široka zev, 100 km predora od Dinanta do Sedana — pravi vzrok sedanjemu stanju je bil zadan vprav zaradi katastrofe Corapove armade. Francosko vrhovno poveljstvo je poslej skušalo z vsemi silami zamašiti nastalo razpoko. Z oporiščem pri Malme-dyju in Verdunu se jim je to tudi posrečilo, nemški žep se je pa nato raztegnil na zahod, k morju. Branik vzhodnega francoskega obrambnega sistema, črta med Verdunom in Malmedyjem je poslej kljub močnim nemškim pritiskom, ostal neomajau. Tu je tudi prostor bodočih, velikih vojnih operacij, čim se bo položaj na severnozahodnem delu Francije razčistil. Kajti, od tu se ograža Ma-ginotova črta iz zaledja, tam stoje glavne sile francoske vojske. Weygand se trudi, da organizira odpor na črti Somme - Soissons - Reims -Verdun, obenem pa reši vojsko, ki stoji na francosko-belgijskih tleh. Medtem ko Nemci dovažajo ojačanja v svoj veliki klin, hite zavezniki s pripravami ob njegovem vnanjem in notranjem robu. Kje bo sledil glavni sunek, še ni jasno, vendar je gotovo, da more rešiti odrezane zavezniške sile le močna protiofenziva v južni ali južnovzhodni bok velikega nemškega žepa, Prihodnji dnevi bodo pokazali, kako se bo izkristaliziral Weygan-dov načrt, kako razvil nadaljnji pritisk močnih nemških sil. V zvezi z obkroževanjem vojske na belgijskih tleh, kjer operirajo tri francoske armije, angleški ekspedicijski korpus in belgijska vojska, pišejo italijanski lišti, da se Nemci resno pripravljajo na udarec proti Angliji. Z vedno večjo upornostjo se govori o nekem absolutno tajnem orožju, ki ga bodo uporabili Nemci za napad na Velikobritansko otočje. — Uporaba tega orožja, pravijo Italijani, bo izzvala veliko presenečenje po vsem svetu. Nemška vojska razpolaga z novim avtomatskim orožjem velikih in manjših dimenzij, ki je zelo nevarno za nasprotnika. To so med drugim tudi zelo hitri torpedni čolni, ki se lahko naglo približajo največjim bojnim ladjam. Posebne letalske bombe lahko razmehčajo najtrši železobeton, pa najdebelejše oklepe bojnih ladij. Nemci imajo pripravljene tudi avtoamfibije, ki lahko prevažajo težke tovore tudi preko voda. Za izkrcavanje čet na Angleško se bodo Nemci posluževali mimo padalcev tudi transportnih podmornic. Nemci imajo tudi bombe-sirene, ki s svojim strahovitim tuljenjem izzovejo paniko med vojaki in civilnim prebivalstvom. Vse to, pravi italijanski tisk, daje absolutno nado, da bo Nemčija končno uspela. Angleški letalec na nemškem tanku Mlad angleški pilot je imel nenavadno dogodivščino. Med zračnim napadom nad samo fronto je moral pilot odskočiti iz letala. Spustil se je s padalom na tla, ko je bila nemške ofenziva v polnem teku. Med padanjem je opazil Anglež neki tank, ki je drvel proti postojankam. Misleč da je tank francoski, je skočil na njegov zadnji del. Ko je bolje pogledal okrog sebe, je opazil nemški križec na tanku. Takoj je skočil na tla in se skušal skriti za neko vzpetino. Posadka nemškega tanka ga je opazila in začela streljati vanj s strojnico. Po čudnem naključju se je pilot rešil iz ognja krogel in srečno dospel do prvih francoskih položajev. Medtem se je tank bližal gričku, za katerim je prej čepel letalec. Protitankovska granata je zadela v vzpetino, tank se je za trenutek ustavil, nato pa zdrvel po bregu nazaj proti nemškim za-kopom. Razsekana obleka darilo topničarjem Dina Derbin je zelo oboževana filmska zvezdnica, štirideset mož pa uživa njeno posebno naklonjenost. So to francoski artileristi iz Maginotove črte, katerih poveljnik je pisal umetnici, naj jim pošlje nekaj za spomin. Lepotica je dolgo razmišljala, kaj naj podari svojim nenavadnim častilcem na bojišču. Ko je končavala film »Pomemben datum«, je zadnjič oblekla izredno lepo svileno obleko, ki ji je bila najdražja. Takoj je sklenila, da bo poslala topničarjem obleko. Vzela je škarje, razrezala toaleto na 40 enakih kosov ter ijh poslala topničarjem za spomin. Polarna svetloba sega lahko tudi 1000 km visoko v ozračje. Modro barvo »Berllnerblau« je iznašel 1704 neki nemški barvar Diesbach. Poročali smo že, kako se je prvič v zgodovini primerilo, da se pri izmenjavi častne straže pred kraljevo palačo v Londonu poslužujejo francoskega poveljevalnega jezika, častno stražo pred Buckinghamsko palačo tvorijo namreč Kanadčani, večinoma Francozi. Izmenjava angleške kraljeve straže se vrši zelo slovesno. Spor* Dober start mariborskih klubov v finalu Nov državni rekord v metu kladiva Včeraj sc je odigralo prvo kolo tekem 7 letošnjem lin.ilnem prvenstvu Slovenije, s jev tekmuje osem klubov iz vseh treh skupin. Tekmovanje je že takoj oh prvem terminu pokazalo, da bodo klubi MNP •grali odločilno vlogo v lej konkurenci. Od vseli strani pa poročajo o slabem oljska ter tudi o nizkem nivoju iger, čemur m se navsezadnje ni čuditi, ker pač ve-eina moštev ni mogla nastopiti v svojih običajnih postavali. ŽELEZNIČAR—BRATSTVO <1:1 (3:1) Finalna prvenstvena tekma med gornjima nasprotnikoma ni privabila bog ve koliko občinstva, čeprav uživajo Jeseničani dober sloves in v Mariboru proti Železničarju doslej še sploh niso nastopili. Igra je močno trpela vslcd hude vročine ter ic. ic mestoma imela značaj borbe za točke, večinoma pa sc je igralo dovolj mlačno, zlasti ko je Železničar imel že primeren naskok. Sele v drugem delu drugega polčasa si je Železničar z nizko igro dal novega zaleta, poprejc je prevzel visoko igro nasprotnika, ter ob stalni premoči dosegel zmago, ki ga že skoro gotovo ..vulificira za drugo kolo. Moštvi nista pokazali bog ve kakšne igre. Žeieziijčar se je tokrat izkazal precej šibkega v ožji obrambi. Da je imel nasprotnik strelce, bi se bil moral Železničar Užko borili za zmago, ker je bil vratar zelo n-ig.iren. V krilski vrsti je igral najkoristneje levi krilec, v celoti pa jo :kril*ua vrsta prevečkrat dovolila, da jo prišla suma obramba v kočljive situacije, ki jih Jeseničani s svojim nerazpo-'oženim napadom niso znali izkoristiti. Napad je bil večji del igre na mestu, vendar je z igračkanjem izpustil nebroj šans. Bratstvo jo podalo v polju dovolj te-•>o in koristno Igro. Ker pa je imelo moštvo nekatera mesta zasedena z rezervnimi igralci, jč razumljivo, da ni našlo : »raroga polela. Obramba je igrala zado-nljivo, ako izvzamemo slabo 'taktiko, da sla branilca bila stalno skoroda v vratarjevem prostoru. Mnogo je rešil vratar. V krilski vrsti je Zavrl kot srednji krilec prekašal svoj vis-a-vis, stranska pa nista bila kos svoji nalogi. Napad se je omejeval na prodore, v odločilnih trenutkih so mu manjkali strelci. Od 28. min druge polovice je Jiruistvo igralo z 10 igralci, ker je Razinger moral rhdi surovosti zapustiti igrišče. Kljub teinu, da tudi Železničar ni imel najboljšega dneva, je vendar nasprotnika za mnogo prekašal, zlasti po vigranosli in sigurnem podajanju ter si je zmago popolnoma zaslužil. Strelci so bili Turk (ti), l’ocajt(2; in Stalekar(l). Železničar je po-leg tega zastreljal še enajstko. Častni gol -za goste je dosegel z lepo bombo Zavrl skoro iz sredine igrišča. Igra je potekala jako fair. Sodil je g. Kopič. V prijateljski predtekmi so juniorji Železničarja premagali ISSK Maribor s 4:1 fb.T). Sodnik g. Murko. OLIMf—MARIBOR 0:3 (0:1) ISSK Maribor je prvo finalno tekmo odigral v Gaberju proli Olimpu. Obe moštvi sta nastopili z nekaj rezervnimi igralci, pri čemer pa so gosti bolje odrezali. Kljub rezervnim močem so razvili veliko tehnično premoč ter bi bili lahko pri odločnejšem napadu dosegli še višji rezultat. Olimp je operiral predvsem z jako požrtvovalno igro, j>o nesreči pa je že do polovice prvega polčasa izgubil radi blesurc desno krilo. Igra , je. bila do odmora več ali manj odprta. Olimp se je dobro branil, Maribor je šele v 3(5. min po Vodebu dosegel vodstvo. Nato je prešel Maribor v rahlo premoč, ki je postala po izkoriščeni enajstki v 4. min po odmoru, strelec je bil Kurt, še občutljivejša. Olimp se je nato omejil na obrambo, tako da jc^ Maribor dosegel le. še. eden zgodilek v 35. min po Sclinšku. Sodil je Ljubljančan g. Mrdjen. MARS—CSK 2:4 (1:2) Cakovčani so si v Ljubljani zasluženo priborili zmago. Mars je radi slabe obrambe in krilske vrste igral precej podrejeno vlogo ter nima izgle.dbv, da bi ostal v konkurenci preko 1. kola. Za gosie so dosegli gole Vukovič, Mckovcc in Benko (2). Mars je dosegel svoja dva zgoditaa iz cnajstke in prostega strela. Sodil je g. Macoratti. AMATER—KRANJ 2:2 (2 :0) Tekma v Trbovljah se je končala z remijem, čeprav jo Amater do odmora imel že dva gola naskoka. Sodil je g. Veble iz Celja. V nedeljo bodo povratne tekme. Situacija izgieda že jasna razen v srečanju Kranj—Amater, Maribor sedež Slovenske teniške zveze V lovski sobi hotela >Qrel< je bil včeraj restanek delegatov slovenskih teniških klu-hov, ki ga je sklical akcijski odbor za ustanovitev slovenske teniške zveze. Sestanek je vodil Srečko Voglar. Pobuda za ustanovitev STZ, ki je izšla iz vrst ISSK Maribora, je z ustanovitvijo pripravljalnega odbora stopila tako že v stadij realizacije. V najkrajšem ča-šu bo v Mariboru, ki je bil soglasno določen za sedež nove zveze, ustanovni občni zbor. Pripravljalni odbor za ta občni zbor ima na čelu zasluženega pionirja v mariborskem tenisu Radovana Sepca, podpredsednika sta dr. Ivo Murko (Ljubljana), A. Voikar (Celje), Srečko Voglar tajnik, Gvidon Mazi (oba Maribor) blagajnik, odbornika sta Evgen Be-tčtto (Ljubljana) in Zdenko Gorjup (Ptuj). Nadzorni odbor: mr. C. Maver in inž Uran (oba Maribor) in Logar (Ljubljana). Razsodišče: dr. Bleiweiss (Ljubljana), dr. Vauhnik (Maribor) in dr. fvič (Celje). V debati so prišla na vrsto razna vprašanja, ki so potrebna rešitve. Delegati so se že zedinili glede prvenstva in terminov za druge prireditve. SK Ilirija bo priredil tekmovanje za prvenstvo Slovenije, ISSK Maribor pa za Mariborski teden večji turnir za prvenstvo Maribora. V propagandne svrhe bo prirejenih več turnirjev v raznih krajih, koncem leta pa bo zveza izdelala tudi prvič službeno rang-Hsto slovenskih teniških igralcev. Ne pozabi naročnine! SK Celje je priredil na Glaziji atletski mee-ting z veliko udeležbo, močno sta bila zastopana tudi Železničar in Maraton iz Maribora ter Ilirija, Primorje in Planina iz Ljubljane. Doseženi so bili dobri rezultati, posebno je treba podčrtati nov državni rekord inž. Stepišnika v metu kladiva. Rezultati: 100 m: seniorji: 1. čičar (1) 11.8, 2. Vilar (1) 12.2, 3. Kora (M) 12.5; juniorji: 1. Ko-lenc(l) 12.4, 2. Hanza (C) 12.6, 3. Hrovatin (2) 12.7. 1500 m: seniorji: 1. Glonar (1) 4:24.2, 2. Žerga (C) 4:38.2, 3 Karlin (Ž) 5:02, Juniorji: 1. Megušar (1) 4:32.8, 2. Kos (C) 4:40, 3. Habjanič (M/ 4:46.2. 800 m: 1. in 2. Glonar (1) in Mirko (2) 2:08.9, 3. Podlipec (1) 2:15. Krogla: seniorji: 1. Jeglič (Pl) 12.46, 2 Lužnik (M) 12.30, 3. Gregorovič (2) 11.82. Juniorji: 1. Vehar (1) 13.52. 2. Brane (1) 13.26, 3. Stojan (2) 13.23. Kladivo: 1. inž. Stepišnik (I) 51.71 (nov drž. rekord), 2. Gujznik (2) 41.15, 3. Jeglu (Pl) 38.44. 5000 m: 1. Reberšak (C) 17:17.6, 2. Klam pfer (M) 17:21.6, 3. Perc (Pr). Skok v višino: 1. Gregorovič (2) 170, 2. dr. Časny (Pl) 370, 3. Lužnik (M) 170. 1000 m: juniorji: 1. Žele (Pl) 2:49.5, 2. Bogdan (C), 3. Pili (C). Skok v daljino: juniorji: 1. Leban (2) 6.08., 2. Bačnik (2) 6.03, 3 Franček (2) 5.97: Štafeta 4X100 m: 1. Ilirija 47.1, 2. Železničar 49.2, 3. Celje 50.2. Kopje: 1. Alavsar (Pl) 53.70, 2. Gregor.o-vič (2) 44.45, 3. Sodnik (1). Disk: seniorji: 1. Lužnik (M) 37.67, 2. Je? lič (Pl) 36.79,' 3. Mavsar (Pl) 33.70. Juniorji: 1. Urbančič (Pl) 37.29, 2. Stojan (2) 35,1/ 3. Vehar (I). Slavt-a jje ponovno prehitela BS* Včerajšnje kolo finalnih tekem za drž. prvenstvo je tokrat prineslo presenečenja v Beogradu, kjer je Jugoslavija odvzela BSK dve dragoceni točki. Ostali tekmi sla prinesli zmago favoritoma. Rezultati: Gradfanskl— Hajduk 4:2 (2:2) Slavija (S)—Hašk 1:0 (1:0) Jrgrsiuvlja—BSK 1.0 (1:0) Juge kivija je z zmago napravila veliko uslugo Slaviji (S), ki je ponovno na čelu tablice z 10 točkami, slede BSK 9, Gradjanski 8, Jugoslavija 5; Hajduk 4, Hašk 0. V nedeljo so na sporedu srečanja BSK—Gradjanski, Slavija—Jugoslavija, Hašk—Hajduk. SK MLRA-PSK DRAVA 11:1 (5:0) Ptujska Drava je gostovala v Murski Soboti proli Muri. Obe moštvi sla nastopili z nekaj rezervami. Mura je imela ves čas iniciativo v rokah, najboljša pgedinca sla bila Kukanja in Bosina. Drava je igrala raztrgano, imela p;t je dobre moči v vratarju Lileku, srednjem krilcu Berliču in napadalcu Dobniku, ki je dosegel častni gol. Sodil je g. Grošelj iz Maribora. ISSK MARIBOR JUMORSKI PRVAK SK Slavija je prepustil juniorjem ISSK Maribora včerajšnjo prvenstveno tekmo brez igre. Ne glede na tekmo Maribor— Rapid, ki sc pa po vsej priliki tudi ne bo igrala, si je Maribor že zasigural naslov juniorskega prvaka mesta Maribora 1939-40. Drobne novice n Policijski stražnik je ustrelil v samoobrambi Martina Radišiča v Varaždinu, ki ga je napadel s sekiro. n Umorjena so našli zakonea Djoko in Danico Ivkov v bližini vasi Curuga pri Novem Sadu. Ne ve sc še, ali gre za roparski umor ali za čin maščevalnosti. vojaških vaj mestna zastavljalnica namreč nima dosti strokovnjakov in zato opozarja občinstvo, naj samo med omenjenimi urami prinaša zlatnino in dragulje ocenjevat Težek polcža; prekmurskega kmeta Iz Prekmurja nam pišejo: položaj našega kmeta, ki je že itak zelo težek «n o katerem se je v »Veeerniku« že ponovno pisalo, se je vsled letošnje hude zime še poslabšal, ter tarejo našega kmeta velike skrbi. Skoraj polovica krompirja, repe in sadja jim je zmrznila, ker ga ljudje niso zadosti zakopali, ker tako hude zime niso pričakovali. Pomlad se naglo bliža in kmet je ostal brez semen-skega krompirja, in se sedaj sprašuje, kje naj ga dobi. Želeti bi bilo, da bi dobile semenski krompir kmečke organizacije, ne pa občine, ker bi bili potem nekateri kmetje vsled svojega prepričanja oškodovani kakor se je to zgodilo lansko leto. V neki dolinski vasi so bili vsi kmetje, kateri so volili opozicijo, črtani iz občinskega seznama, čeprav so bili ti ljudje ravno tako ali pa še bolj potrebni podpore, kakor ostali. Zima je naredila ogromno škode tudi na sadnem drevju, ki je vsled ostrega mraza popokalo, ali pa so ga oglodali zajci. Škoda se ne da preceniti. Poleg vseh teh nesreč pa primajkujejo našemu kmetu še drva, a denarja, da bi si jih kupil, nima. Nekoč si jih je kot težak v veleposestniških gozdovih lahko zaslužil, danes pa tudi tega ne more. — Olgo Čehovo je nekoč trdovratno zasledovala neka dama. in je za vsako ceno hotela dobiti njen podpis. Naposled ji je svinčnik in knjigo, v kateri naj bi se Olga Čehova vpisala, kar potisnila v roko. _ Ali sploh veste, kdo sem? je vpra-šaga Olga Čehova. — Seveda!« je odgovorila dama, Lil Dagoverl — Motite se, je odgovorila Olga pikro: — Jaz sem Willy BirkeH fA- ■ MALI OGLASI CENE MALIM m£h te «• enkratno oMavo in ate M* t-. ZaMak M ,